Št. 7 / Leto 71 / Celje, 18. februar 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak GOSPODARSTVO KULTURA POTOPISŠPORT AKTUALNO KRONIKA str. 32AKCIJA str. 36-37 AKCIJAINTERVJU NAŠA TEMA (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celjestr. 16 str. 12-13Miran Gracer: Celjan z dvojno veliko začetnicoVizionarstvo ali nasedle naložbeNa Poljskem šokirali tudi celjski rokometaši str. 26-27 Optimizem med čebelarji Slovenci radi posegamo po medu in medenih izdelkih. Medena afera, ki je po novem letu razburkala domačo javnost, se je polegla in za zdaj večjih posledic ni pustila. Tako so ta teden ugotavljali čebelarji v naši regiji. Foto: arhiv NT (SHERPA)str. 7Smeli načrti za razvoj regije V Celju odslej Obi RADEČE Pripravljajo nove turistične projekte Parkiranje, ki lahko vodi v katastrofo Premiera predstave Varovano območje Blišč in beda Dubajastr. 3 str. 4 str. 8 str. 10-1 1 str. 14 str. 34-35 Št. 15 / Leto 72 / Celje, 13. april 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak GOSPODARSTVOINTERVJU NAŠA TEMAVELIKONOČNA POSLANICACELJE KRONIKA ŠPORTTOPOLŠICA Foto: SHERPAstr. 26-27str. 17Preverite prosta delovna mesta!ZAPOSLOVANJE IN KARIERA Napolnite svoj hladilnik brezplaËno! PoiπËite kupon in sodelujte v akciji Do polnega voziËka brez moπnjiËka! Krajinski arhitekt Radovan Romih Iz drugega zornega kota Ob prazniku celjske občine so nad knežjim mestom tudi letos poleteli baloni različnih društev. Pogled iz ptičje perspektive je najbrž tudi tokrat navdušil marsikoga »letečega«. Zagotovo pa je bilo tudi veliko takšnih, ki so iz žabje perspektive uživali v pogledu navzgor. Tudi v vsakdanjem življenju si je dobro tu in tam privoščiti pogled iz drugega zornega kota na kakšno zadevo.PRILOGA str. 6Turnaplast: tveganje se je izplačalo Dvorec Lanovž: iz grdega račka kmalu lepotec Blokirani računi, komaj do denarja za plače Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek Vse več medvrstniškega nasilja Celjski nogometaši v zadnjih sekundah ob zmagoSkrivnost – prekletstvo primera Plevnikstr. 4-5 str. 6 str. 8 str. 33 str. 12-13 str. 14-15 str. 18 str. 36-37Št. 13 / Leto 72 / Celje, 30. marec 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl LesjakINTERVJU VRTNARIMOKRONIKA AKCIJAAKTUALNO Št. 7 / Leto 71 / Celje, 18. februar 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak GOSPODARSTVO KULTURA POTOPISŠPORT AKTUALNO KRONIKA str. 32AKCIJA str. 36-37 AKCIJAINTERVJU NAŠA TEMA (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celjestr. 16 str. 12-13Miran Gracer: Celjan z dvojno veliko začetnicoVizionarstvo ali nasedle naložbeNa Poljskem šokirali tudi celjski rokometaši str. 26-27 Optimizem med čebelarji Slovenci radi posegamo po medu in medenih izdelkih. Medena afera, ki je po novem letu razburkala domačo javnost, se je polegla in za zdaj večjih posledic ni pustila. Tako so ta teden ugotavljali čebelarji v naši regiji. Foto: arhiv NT (SHERPA)str. 7Smeli načrti za razvoj regije V Celju odslej Obi RADEČE Pripravljajo nove turistične projekte Parkiranje, ki lahko vodi v katastrofo Premiera predstave Varovano območje Blišč in beda Dubajastr. 3 str. 4 str. 8 str. 10-1 1 str. 14 str. 34-35str. 36-37Preverite prosta delovna mesta!ZAPOSLOVANJE IN KARIERA Zdravnik Andrej Žmavc Tragedija pri Laškem: kazen za tiste, ki niso pomagali Celje ima kaj pokazati Minulo nedeljo je knežje mesto v spremstvu predsednika republike Boruta Pa- horja obiskal poljski predsednik Andrzej Duda. Da je Celje gostilo obisk na tako visoki ravni, ni ravno običajno, a razlogi zanj imajo korenine več kot šeststo let nazaj. Po pričakovanjih je obisk, ki je minil ob strogih varnostnih ukrepih in natančno določenem protokolu, požel veliko zanimanja poljskih in domačih predstavnikov četrte veje oblasti.»Kdaj bom na vrsti? Leta 2020?!«Napolnite svoj hladilnik brezplaËno! PoiπËite kupon in sodelujte v akciji Do polnega voziËka brez moπnjiËka!str. 17 str. 6str. 26-27 str. 14 str. 2-3 VITANJE Ksevt je pod okrilje vzela država str. 9GOSPODARSTVO V Laškem začeli polniti heineken str. 5 Foto: GrupANAŠA TEMA str. 12-13Kako zadovoljno preživeti tretje življenjsko obdobje? ŠPORT Kegljačice na Slovaško po nov uspeh str. 18 Stilska preobrazba Da bodo orhideje na novo zaživele str. 42str. 28-29 2 Št. 15, 13. april 2017 AKTUALNO Pred volitvami pričakujejo od vlade le pisne zaveze Gospodarstvo Saša regije se boji ponovitve trpkih izkušenj s hitro cesto do Velenja Boštjan Gorjup, direktor BSH Hišni aparati (desno) in Franci Kotnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice.Odločno izražene zahteve, ki so jih v začetku tedna na vlado v zvezi s hi- tro cesto Šentrupert–Velenje–Slovenj Gradec naslovili vodilni predstavniki podjetij, gospodarskih zbornic Savinj-sko-šaleške in Koroške regije, ter civil-ne družbe, so nekoliko presenetljive. Do teh zahtev je prišlo v času, ko vlada uresničuje uredbo o državnem prostor - skem načrtu za traso F2-2. V zadnjem ob - dobju ni bilo protestov civilnih iniciativ, tudi medijsko je problematika nekoliko potihnila. Predstavniki gospodarstva in civilne družbe namreč pričakujejo od sedanje vlade zaveze v pisni obliki, da se bodo postopki za gradnjo hitre ceste od Šentruperta do Velenja in naprej do Slovenj Gradca nadaljevali tudi po nasto-pu nove vlade. Zahtevo v obliki skupne izjave, ki so jo predstavili v Dravogradu, je podpisalo več kot 150 gospodarskih subjektov iz obeh regij, od največjih podjetij do sa- mozaposlenih samostojnih podjetnikov. »To je dokaz, da je gospodarstvo najmoč - nejša civilna iniciativa, ki se zavzema za gradnjo tretje razvojne osi,« je povedala dr. Cvetka Tinauer, predsednica Savinj - sko-šaleške gospodarske zbornice. Direktor BSH Hišnih aparatov Nazarje Boštjan Gorjup je opozoril, da sta Saša regija in koroško gospodarstvo od leta 2005 do 2015 zrasla za štiri odstotke, čeprav je bila v tem času kriza. Pri tem predelovalna industrija, ki v Saša regiji predstavlja dve tretjini gospodarstva, merjeno po prihodkih in številu zaposle-nih, za prihodnje desetletje napoveduje 25-odstotno rast. »Nekatere investicije, Predstavniki gospodarstva in civilne družbe Saša regije in Koroške so v Dravogradu predstavili zahteve vladi glede severnega dela tretje razvojne osi. Prijave je mogoče še prenesti Ministrstvo za izobraževanje je na svoji spletni strani objavilo informa-cijo o številu prijav za vpis v srednje šole glede na razpisana mesta. Do 25. aprila lahko bodoči dijaki na osnovi teh podatkov ali iz drugih razlogov svoje prijave prenesejo v drugo sre- dnjo šolo oziroma drug program. Po tem roku prijav ne bo mogoče pre - našati brez upravičenih razlogov, dokler postopek za vpis kandidatov v šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan, to je do 4. julija. Po podatkih izpred nekaj dni so več prijav, kot je razpisanih mest, prejeli na Gimnaziji Celje – Center, in sicer za vse tri programe: gimnazija, predšolska vzgoja in umetniška gimnazija likovne smeri. Malo več je tudi prijav na I. gim- naziji v Celju, in sicer za splošni gim - nazijski program in športno gimnazijo, medtem ko jih je malo manj za klasično in umetniško gimnazijo – glasbena smer. Na Gimnaziji Lava je še prostor v splo- šnem programu in na tehniški gimnaziji. Preveč prijav je v Srednji zdravstveni šoli Celje v programih kozmetični tehnik in zdravstvena nega. V srednji šoli za ke- mijo, elektrotehniko in računalništvo je precej več zanimanja, kot je mest, za program tehnik računalništva, ki je tudi v velenjski elektro in računalniški šoli več kot polno zaseden. V šoli za strojni-štvo, mehatroniko in medije v Celju pa je preveč prijav za medijskega tehnika in tehnika mehatronike. Precej manj prijav, kot je bilo razpi - sanih mest, je za programe Ekonomske šole Celje, Šole za hortikulturo in vizu-alne umetnosti Celje ter Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC. Manj prijav je tudi v nekaterih progra - mih srednje poklicne in strokovne šole v Zrečah, Šolskega centra Velenje in Šol - skega centra Šentjur. TCki bodo prinesle rast proizvodnje, števila zaposlenih in tudi prometa, že izvajamo, zato je gradnja hitre ceste Šentrupert–Slo - venj Gradec nujna,« je poudaril Boštjan Gorjup. Kot je povedal Franci Kotnik, direktor Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice, se v gospodarstvu dobro zavedajo, da je pred to vlado le še leto mandata, kar je čas, ko so misli že usmerjene k volitvam. »Naše izkušnje iz preteklega obdobja žal kažejo, da je neka vlada ta projekt pri - peljala do določene točke, potem pa se je z nastopom nove vlade projekt vrnil v prejšnje stanje, zato nikakor ne želimo, da bi se kaj podobnega ponovilo,« je bil jasen Kotnik.Poleg časovnega načrta, ki bi moral biti pripravljen že marca, bodo zahtevali tudi čimprejšnjo izdelavo finančne kon-strukcije projekta. Če omenjenih pisnih zagotovil in finančne konstrukcije ne bo do sredine maja, na Koroškem napove- dujejo oviranje prometa. Gradnja hitre ceste od Šentruperta do Slovenj Gradca naj bi stala 700 milijonov evrov, gospodarstvo obeh regij pa samo v enem letu z davki in prispevki plača državi več kot 800 milijonov evrov. Širši ekonomski učinki investicije na celotni trasi bodo sicer po napovedih gospodar - stvenikov znašali približno 41 milijonov evrov. ROBERT GORJANC, foto: SŠGZUVODNIK Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK Misel tedna (Egipčanska modrost)Nit dobrega vleče krepkeje kot vrv nasilja.Približno dve leti nazaj je nek deček »teroriziral« vse sovozače na šolskem avtobusu. S steklenico ko-kakole in petardo. Dan za dnem je namreč takoj po izstopu z avtobusa prižgal petardo, jo vstavil v stekleni- co in potem pustil, da jo je razneslo, ko je petarda počila. Če se mu je kdo na avtobusu tisti dan zameril, in to iz povsem namišljenih razlogov, je lahko pričakoval, da bo tista stekle - nica poletela proti njemu. Otroci so odhajali domov v strahu in prosili starše, naj jih prihajajo iskat v šolo. Tista šolska pot je bila kar lep čas polna steklovine in počenih petard. Kdo je dečka ustavil, ne vem. Toda na srečo ga je. Medvrstniškega nasilja je vse več. Najbolj na udaru so posamezniki, ki kakorkoli izstopajo. Ne zgolj otroci s posebnimi potrebami, ampak tudi tisti, ki imajo ka - kšen kilogram preveč ali so manj spretni pri kateri od aktivnosti. Včasih je dovolj za izpostavljenost posmehu sovrstnikov že to, da nekdo nosi oblačila sorojencev, ki jih ti prerastejo. Tisti, ki se iz ne- kega razloga počutijo »močnejše, pametnejše in boljše«, iščejo žr - tve, ki jih lahko »obvladajo« in »nadvladajo«. Šibkejše od sebe. Samo na Šentjurskem so policisti v zadnjem letu obravnavali deset primerov medvrstniškega nasilja. Po izsledkih študij, ki jih na svoji spletni strani objavljajo sodelavci projekta »Nasilje je out, mi smo in«, podatki kažejo, da je vsak četrti učenec žrtev nasilja in da vsak peti otrok to nasilje izvaja. Fantje so pogosteje deležni fizičnega nasilja, deklice verbalnega. Medtem ko se na dečke »spravljajo« zgolj drugi fantje, so deklice žrtve nasilja tako dečkov kot deklic. Verjetno prav vsak od nas ve za vsaj en primer tovrstnega nasilja še iz časov izpred dveh, treh ali več desetletij. Ta pojav res ni nekaj novega. Zaskrbljujoč je porast števila teh dejanj. Ta so tudi vedno nasilnejša, zato žrtve iščejo celo zdravniško pomoč. Da je takšnih primerov res vedno več, pravijo tudi zdravniki, kot pišemo v Naši temi. Tekmovalki, stari približno sedem ali osem let, je mi- nulo soboto v mariborskem Pristanu nekje na polovici olimpijskega bazena začela vidno pešati moč. Zamahi so postajali redkejši in zbegano se je začela ozirati po so-tekmovalkah na ostalih progah v bazenu. Člani njenega kluba in njihovi navijači so potiho stiskali pesti, da bi vendarle priplavala do roba bazena. Na drugem koncu tribune pa se je zgodilo nepredstavljivo. Navijači in mladi plavalci italijanskega kluba so vstali in začeli navijati za- njo. Glasno so jo spodbujali, dokler vendarle ni priplavala do konca. Takrat se je nalezljivo navdušenje in ploskanje Italijanov že preneslo med ostale navijače. Deklica se je skrivaj ozrla proti tribuni in v njenih očeh je bilo mogoče zaznati hvaležnost. To dogajanje, ki je trajalo slabo minuto, je dokaz, kako drugačni so lahko naši odnosi. Ko ne zaničujemo šibkej-šega od sebe, ampak ga spodbujamo, čeprav ni v »igri« za medaljo ali kakšno drugo trofejo, pri čemer daje vse od sebe. Veseli me zlasti to, da otroci tekmovalci na tribunah bazenov sprejemajo in dajejo drug drugemu spodbujanje in pozitivnost. Želim si, da bi se ta zdrav duh prenesel na ostale športe, šolsko in tudi domače okolje.Odnosi Vsak četrti učenec v Sloveniji je žrtev nasilja. 3 Št. 15, 13. april 2017 AKTUALNO Fiksna obrestna mera se poslavlja Se z njo poslavljata tudi varnost in zanesljivost? Pri odločanju za posojilo denarja naletimo na ogromno dilem in različ- nih virov informacij, ki jih je pametno vzeti nekoliko z rezervo in jih večkrat preveriti. Zavedati se namreč mora- mo, da je bančni svetovalec »trgovec«, ki bo z našim posojilom »svojega« de- narja zaslužil. To sicer ne pomeni, da nas želijo na vsakem koraku izkoristi- ti … Obstaja dovolj stroga zakonodaja, ki bančne svetovalce omejuje pri vsaki večji prevari, a velja si zapomniti, da prva ponudba v banki ni nikoli tudi zadnja. Vedno več prahu v zadnjem času sproža spoznanje, da se krediti s fi ksno obrestno mero počasi posla-vljajo ali vsaj močno dražijo. Zakaj? Fiksna obrestna mera Obrestna mera je preprosto poveda- no cena za uporabo denarja. Fiksne obrestne mere, torej tiste, ki so vnaprej dogovorjene in se ne spreminjajo, so tre- nutno zelo nizke, torej zelo ugodne. Če k temu prištejemo še gospodarsko rast, je logična posledica, da je povpraševanje po tovrstnih kreditih močno naraslo. Banke si denar, ki ga posodijo komi- tentom, izposodijo od drugih bank. Če ga komitentom posodijo z nižjo obrestno mero, kot so si ga izposodile same, so v minusu. Nizka obrestna mera je torej dobra za potrošnike oziroma kre- ditojemalce in slabša za banke – zato se je te želijo znebiti ali jo vsaj podraži-ti. Pri vsem tem je treba razumeti tudi predpostavko – »fi ksna obrestna mera je nizka«. Euribor Ključni pojem pri razume- vanju te predpostavke je Euribor. Gre za med-bančno obrestno mero, po kateri se banke v EU-območju zadolžujejo med seboj. Euribor je povprečje teh med-bančnih obrestnih mer (pri čemer se 15 odstotkov najvišjih in 15 najnižjih ne upošteva). Nov Euribor se določi vsak dan ob 11. uri, za kredite pa se ponavadi upošteva 3- ali 6-mesečni. Tako lažje razumemo, zakaj se banke otepajo fi ksne obrestne mere. Euribor je trenutno celo negativen. Ko se bo dvignil, bo to za banke pomenilo manj dobička, saj se kreditojemalcu obrok kredita zaradi fi ksne obrestne mere skladno z Euriborjem ne bo povišal. Spremenljiva obrestna mera Ravno obratna situacija je pri varia- bilni ali spremenljivi obrestni meri. Pri tej kreditojemalec plačuje Euribor ter pribitek. Če Euribor niha (dolgoročno vedno niha), niha tudi obrok. Vzemimo primer pogodbe, kjer je za- pisano, da komitent plačuje 4-odstotni pribitek in 3-mesečni Euribor. Če se torej Euribor spusti pod 0 (negativni Euribor), lahko to celo pomeni, da kreditojemalec plačuje manj kot 4-odstotni pribitek, kar je za banke slabo. Vse banke negativne- ga Euriborja na ta način ne obračunava- jo. Večkrat je v pogodbi zapisano, da v primeru negativnega Euriborja stranka plačuje le pribitek, zato se je o tem pa-metno pozanimati pri izbrani banki. A pri jemanju kredita si ne zatiskajte oči. Čeprav je Euribor trenutno negati- ven in je zato odplačevanje spremenljive obrestne mere ugodno, se bo dvignil. Svetovni ekonomisti in bančniki lahko napovedujejo gibanje Euriborja, a tako nihanja kot krize so neizogibni. Ali fiksna obrestna mera pomeni stoodstotno varnost? Žal, tudi fi ksno ni več to, kar je bilo. Večina bank v posojilne pogodbe vna- ša klavzule, ki jim omogočajo zvišanje fi ksne obrestne mere. Takšna klavzula se imenuje »stop-loss klavzula«, z njo pa se banka zavaruje predvsem pri dolgo-ročnih kreditih. Banka lahko na primer vsakih pet let preveri, koliko pogodbe-na obrestna mera odstopa od tržne, in jo spremeni. A treba je vedeti, da bi do tega prišlo ob resnično veliki spremembi (do tega recimo ni prišlo niti na vrhuncu zadnje gospodarske krize). Fiksna obrestna mera se torej počasi poslavlja. Nekatere banke so že oklesti- le svoje ponudbe ali pa tovrsten kredit ponujajo za manj let. Vsekakor se moramo zavedati, da trend kaže opuščanje tovrstnih kreditov, ki so na evropskem bančnem trgu bolj kot ne zanimivost. EVA POPOVIČNa grafu je prikazano nihanje Euribora od leta 1999 do letos. Lahko razberemo, da je v zadnjih 18 letih dvakrat močno zanihal, kar se je občutno poznalo tudi pri kreditih.Foto: euribor-rates.eu Prva lopata leta 2019 in brez postopne gradnje Zahteve iz skupne izjave gospodar- stva in civilne družbe V skupni izjavi vodilni predstavniki savinjsko-šaleškega in koroškega gospodarstva ter civilne družbe v zvezi z gradnjo severnega dela tretje razvojne osi med drugim zahtevajo izvedbo vseh predvidenih aktivnosti za začetek gradnje obeh odsekov hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem ter med Velenjem in Slovenj Gradcem. Skupni izjavi, s katero se gospodarski odbor obeh zbor- nic pridružuje Mladinski iniciativi za tretjo razvojno os kot predstavnici civilne družbe, sta zbornici priložili tudi časovni načrt, ki določa roke za uresničitev projekta gradnje hitre ceste. Tako zbornici med drugim zahtevata izvedbo vseh aktivnosti za začetek gradnje do oktobra 2019 in zavračata postopno gradnjo pasov hitre ceste, kar pomeni, da bi najprej gradili en pas hitre ceste in potem še drugega. Ob tem zbornici še poudarjata, da je gradnja sodobnega cestnega omrežja izredno pomembna za celovit nadaljnji razvoj obeh regij kot tudi Slovenije, saj Savinjsko-šaleška in Koroška regija ustvarita s svojo močno gospodarsko bazo več kot štiri milijarde evrov prihodkov, od katerih državi z davki, s prispevki in z drugimi dajatvami nakažeta skoraj četrtino. Nadpovprečnim kazalcem uspešnosti gospodarskega razvoja ne sledi razvitost prometne infrastrukture, ki je krepko pod slovenskim povprečjem in ne zmore niti sedanjih prometnih obremenitev, kaj šele pričakovanih v naslednjih obdobjih. »S tem so močno povezane možnosti nadaljnjega gospo- darskega in družbenega razvoja za prebivalstvo in občine neposredno ob načrtovanih hitri cesti ali v njenem zaledju, zato želimo skupaj preprečiti, da bi pri izvajanju tega po- membnega projekta ponovno prišlo do takšnega zamika, kot se je to že zgodilo v preteklosti,« so še zapisali v skupni izjavi predstavniki savinjsko-šaleškega in koroškega gospodarstva ter civilne družbe. RG»V MOC nismo plačali ustavne presoje, a upamo, da bo uspešna« Na nedavni novinarski konferenci ob prazniku Mestne občine Celje je župan Bojan Šrot med drugim povedal, da celjska občina ni med ustavnimi pritožniki in torej tudi ni plačala ustavne presoje glede sprejetja vladne uredbe državnega prostorskega načrta za traso hitre ceste od Šen- truperta do Velenja. »Upam pa, da bo ustavna presoja uspešna, saj je bilo v tem postopku poteptanih kar nekaj ustavnih načel,« je povedal Bojan Šrot. Trasa gradnje hitre ceste po obstoječi cesti od Arje vasi do Velenja se mu zdi bistveno boljša rešitev in bistveno cenejša, je celjski župan še enkrat ponovil svoje znano sta-lišče. »V strokovnih razpravah je bilo dokazano, da so bile namerno narejene napake pri vrednotenju posameznih tras, nato je bilo izsiljeno nekaj, kar nekomu ustreza. Ta strošek bomo plačali vsi prebivalci Slovenije, podobno kot že kateri projekt iz preteklosti,« je še povedal Šrot. Celjski župan je ob tem še dodal, da je celjska občina s civilno iniciativo, ki zagovarja traso po obstoječi cesti od Arje vasi do Velenja, aktivno sodelovala in tudi deloma pokrivala stroške za pripravo idejnih projektov nove trase in podobno. »S prometnega vidika se ne nam ne Velenjčanom kaj bi- stveno ne spremeni, vožnja po avtocesti od Arje vasi do Šen- truperta traja tri minute. Po drugi strani ni pomembnih sto zgradb, ki jih bo treba porušiti, sto hektarjev najboljših kme-tijskih zemljišč, ki bodo uničena,« je bil ogorčen Bojan Šrot. Po županovi besedah se ob tem v celjski občini v postopku sprejemanja občinskega prostorskega načrta dolgotrajno in zelo trdo pogajajo s kmetijskim ministrstvom, ki se bori za vsak vrt ali njivo. »Trasa od Šentruperta do Velenja je spre-jeta, da bi bili nekateri nekomu politično všeč in da bi tudi ta vlada lahko rekla, da ima neke rezultate,« je še pripomnil celjski župan. »Uradne informacije o vložitvi ustavne presoje nimamo, a upamo, da ne bo povzročila kakšnega resnejšega časovnega zamika pri izvedbi investicije,« je ustavno presojo komentiral Franci Kotnik, direktor SŠGZ. RG SPREMENLJIVAFIKSNA 4 Št. 15, 13. april 2017 GOSPODARSTVO Podjetje Turnaplast, ki je na noge spet postavilo proi- zvodnjo propadlega laškega Secaplasta, je lani ustvarilo malo več kot 3 milijone evrov čistih prihodkov od proda- je in 30 tisoč evrov čistega dobička. »Številke so sicer skromne in z njimi nismo najbolj zadovoljni, vendar so spodbudne glede na to, v ka - kšnem stanju je bila proizvo - dnja, ko smo jo najeli,« pravi direktor Jure Perme. Turna-plast je bil ustanovljen prav zaradi najema proizvodnega kompleksa Secaplasta, sicer pa je del skupine Turna, ki je že deset let pomemben do - bavitelj komponent za indu-strijo bele tehnike, a tudi za avtomobilske proizvajalce ter za gradbeno industrijo. Vedno bolj pomemben do - bavitelj komponent spet po- staja tudi laški del skupine Turna. Odločitev direktorja in solastnika skupine Vla - dimirja Pogača, da najprej najame in nato tudi kupi proizvodnjo v Laškem, je bila sicer tvegana, vendar očitno prava. Turna oziroma njeno novo hčerinsko podjetje Turna- plast sta proizvodne prostore in opremo laškega Secaplasta najela v začetku lanskega Tveganje se je izplačalo Na pepelu Secaplasta je v samo enem letu zraslo novo uspešno podjetje – Turnaplast postaja po- memben dobavitelj v industriji bele tehnike Kmalu bosta minili dve leti od začetka stečaja celjskega Klasja, vendar je stečajnemu upravitelju Kristijanu Antonu Kontarščku doslej uspelo prodati le manjši del premoženja. Nove lastnike že imajo nekaj pekarn in del opreme, brezglu - tenski program ter celo recepture za različne vrste kruha, pekovskega peciva in slaščic. Za največjo nepremičnino, tri hektarje velik proizvodni kompleks na Hudinji, kjer je bil tudi sedež družbe, dražbe sploh še ni bilo.Vladimir Pogač: »Stečaj Secaplasta je eden bolje vodenih v Sloveniji, saj se je zgodilo tisto, čemur je po svoji definiciji tudi namenjen – zdravo jedro je ostalo. Stečajni upravitelj Miran Kos je ravnal kot dober gospodar, ker ni ustavil proi- zvodnje. Če bi jo, bi kasneje težko spet zagnali stroje, pa tudi delovnih mest ne bi bilo več.«Čakali do tretje dražbe Da misli z najemom zelo re- sno, je Turna dokazala tudi s tem, ko je takoj za nedoločen čas zaposlila več kot 60 nek - danjih delavcev Secaplasta. »Vem, da smo veliko tvegali, ampak brez tega ni napredka. Zaposleni so bili preseneče - ni, ko so dobili pogodbe za nedoločen čas, vendar tega nismo naredili samo zato, da bi nezaupljivemu lokalnemu okolju pokazali, da mislimo resno, ampak predvsem zato, da bi dobili dobre sodelavce. Brez njih namreč ne bomo mogli uresničiti načrtov,« pra- vi Pogač, ki poudarja, da že- lijo delati pošteno, predvsem pa se ne nameravajo ukvarjati s preteklostjo. »Ko smo prišli v Laško, so nas spraševali, s kom smo povezani, kdo stoji za nami in podobno. Nezaupa- nje je očitno postalo slovenska folklora. Ne, nikogar nimamo za sabo, le proizvodnjo tukaj želimo čim bolj izkoristiti in narediti vse, da bi bilo podjetje uspešno in da bi bili zaposleni zadovoljni.« Turna oziroma Turnaplast je proizvodne prostore v La- škem kupil šele na tretji draž-bi, ko je izklicna cena znašala le še 720 tisoč evrov. Vladimir Pogač pravi, da bi lahko pla- čali tudi 2,4 milijona evrov, kolikor je znašala izklicna cena na prvi dražbi, vendar bi si s tem obesili kamen za vrat. »Izračunali smo, koliko lahko s to opremo zaslužimo, in prva cena je bila vsekakor previsoka. Če bi jo sprejeli, že po dveh letih ne bi imeli de- narja za odplačilo posojila, ne bi mogli vlagati v nove stroje in razvoj kadrov. Zato smo tve- gali in čakali na ceno, ki je bila po naši oceni primerna. Če bi na dražbi zmagal kdo drug, bi se pač lotili drugega načrta, ki pomeni, da bi Turnaplast z vsemi, ki smo jih zaposlili, delal kaj drugega. Sicer pa so bile na dražbi le stavbe in oprema. Znanje je ostalo pri ljudeh, posli pa so propadli s stečajem Secaplasta.« Kupci so se vrnili Turnaplast je do zdaj uspel privabiti vse nekdanje kupce Secaplasta in pridobiti nove. Kot pravi Jure Perme, so jih kupci lani v prvem poletju ve- činoma opazovali in sklepali pogodbe le za manjša naroči-la, a že jeseni so si pri večini izborili status razvojnega do- bavitelja. »To pomeni, da ne delamo več od danes na jutri, ampak smo vključeni v razvoj - ne projekte, ki bodo zaživeli konec tega ali v začetku pri - hodnjega leta in bodo trajali pet ali več let.« Secaplast je bil zaradi svojih finančnih te-žav, ki so ga najprej pripeljale v prisilno poravnavo in nato v stečaj, iz takšnih razvojnih projektov izključen. Kompleks Klasja na Hudinji (še) ne zanima nikogar Do zdaj prodan le manjši del stečajnega premoženja – Novi lastnik velenjske pekarne povezan z družinama Ročnik in Murko Upravitelj bo nekdanji kompleks Klasja na Hudinji prodajal po delih.pekarna in keksarna, mlin, skladišča, silosi in parkirišča, ne namerava prodajati kot celoto, ampak po delih. Tudi zato mora zdaj poskrbeti še za energetsko samostojnost posameznih stavb, to je za ločeno električno, plinsko in vodovodno napeljavo, da jih bo lažje prodal. Kontarščak upa, da bo dokumentacija, ki jo pripravljajo občinske službe, čim prej pripravlje - na. Kdaj bo razpisal dražbe za posamezne zgradbe, še ne ve, a pravi, da doslej za nakup ni bilo posebnega zanimanja. Je bil nakup po črki zakona? Od pomembnejših nepre - mičnin je stečajnemu upra - vitelju doslej uspelo prodati mlin v Sevnici, pekarni v Ve- lenju in Hrastniku ter Pekarno Mlakar v Celju. Še vedno pa ni našel kupca za pekarno v Rogaški Slatini, za katero je doslej pripravil že devet dražb, ceno pa prepolovil. Na naslednji dražbi bo izklicno ceno znižal predvidoma še za 10 odstotkov in bo znašala približno 150 tisoč evrov.Kot je znano, je Pekarno Mlakar kupila družba Ane - premičnine, pekarno v Ve - lenju pa je kupil ljubljanski Slorest. V Anepremičninah, ki so hčerinska družba Aban-ke, svojih namer s pekarno še niso razrili, direktor Sloresta Rok Ponikvar pa je napovedal, da v Velenju načrtuje proizvo - dni obrat z najmanj desetimi zaposlenimi. Zanimivo je, da sta Ponikvar in Slorest pove- zana z družinama Tomaža Ročnika in Dragice Murko, ki je bila pred stečajem direkto- rica Klasja. Podjetje Adriarest, ki je v lasti Roka in Marka Po-nikvarja ter je 100-odstotni la-stnik Sloresta, je namreč tudi polovični lastnik velenjskega podjetja Oksalis, v katerem imata (uradno) po 25-odstotni delež Ročnikov sin Zoran Roč - nik in Eva Murko, hči Dragice Murko. Ta se zdaj uradno piše Dragica Veršič in je tudi direk - torica Oksalisa. Podjetje ima sedež na istem naslovu kot družbi PSP Pekarna in Presta Prestiž, ki sta uradno v lasti Ročnikove hčere Zale Ročnik. Ali je bil kljub takšnim la - stniškim povezavam nakup pekarne v Velenju izpeljan popolnoma v skladu z zako - nom, nam stečajni upravitelj še ni znal povedati, obljubil pa je, da bo zadevo proučil. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA) Jure Perme (levo) in Vladimir Pogač imata s podjetjem Turnaplast, ki je nastalo na pogorišču Secaplasta, še veliko načrtov. Najprej je bilo krivo neure- jeno zemljiškoknjižno stanje kompleksa. Lastninska pra - vica je bila vpisana v korist Millcom skupine v lasti To - maža Ročnika, ki je bil preko svojih podjetij tudi večinski lastnik Klasja. Po ureditvi la- stniških razmerij je bilo treba poskrbeti še za novo razme- jitev parcel, ker se niso uje - male z mejami zgradb. Upra- vitelj namreč kompleksa, v katerem so upravna stavba, leta, le nekaj mesecev po ste- čaju. »V skupini Turna se prej nismo ukvarjali z brizganjem in lakiranjem plastike, ki sta osrednji dejavnosti laške pro - izvodnje. Zdaj imamo tudi to in naša prednost pred konku - renco, ki je v naši dejavnosti res zelo močna, se je poveča-la. V očeh kupcev postajamo še bolj kompetenten razvojni partner, saj jim lahko ponu - dimo več, bolj kompleksne proizvode in bolj kompleksne rešitve. Poleg tega lahko vse tržne aktivnosti izvajamo skupaj, saj imamo kar nekaj skupnih kupcev. Pri mnogih, s katerimi Turna sodeluje že deset let, iščemo možnosti za vključitev Turnaplasta. Uspe - hi so, saj zdaj ponujamo več,« pojasnjuje odločitev o naje- mu in pred kratkim tudi na- kupu proizvodnje v Laškem Vladimir Pogač. 5 Št. 15, 13. april 2017 GOSPODARSTVO 1 XXXX Št. 15, 13. april 2017 Podjetje z več kot 65-letno tradicijo zaradi začasno poveča - nega obsega dela zaposli delavca / delavko na delovnem mestu Projektant II • VI/1. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri • dobro poznavanje dela z ACAD in WSCAD • prednost bodo imeli kandidati z opravljeno NPK – preglednik zahtevnih električnih inštalacij • zaželeni vsaj 2 leti delovnih izkušenj • veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije • zaželeno znanje angleškega jezika Pogodba o zaposlitvi se sklene za določen čas 6 mesecev s 3-mesečnim poskusnim delom! Elektromonter (več delavcev) • IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri • zaželeno 2 leti delovnih izkušenj • veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) • zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško, prednostno nemško) Pogodba o zaposlitvi se sklene za določen čas 6 mesecev.Kandidati morajo k prijavi predložiti: • vlogo s kratkim življenjepisom • kopijo zadnjega šolskega spričevala • pregled dosedanjih zaposlitev Kandidati morajo poslati vloge z dokazili do 20. 4. 2017 na naslov: ELEKTROSIGNAL, d. o. o., Lava 6a, 3000 Celje. Cena še vedno previsoka Športni hotel Grand Slam v Rogaški Slatini, ki je bil v lasti nekdanjega slatinskega hotelirja Jožeta Pipen- baherja, še vedno nima novega lastnika. Tudi zadnje zbiranje zavezujočih ponudb ni bilo uspešno. Stečajni upravitelj Boštjan Jurkošek bo zato sodišču predlagal ponovitev enakega postopka, to je zbiranje po- nudb, nato se bosta dva najboljša ponudnika pomerila na dražbi. Hotel je že tri leta zaprt, teniška igrišča pa ima v najemu lokalni teniški klub. Cena za tri teniška igrišča, hotel s teniško dvorano in z vso opremo je v skoraj dveh letih neuspešnih dražb in zbiranj ponudb že krepko padla. Ocenjena vrednost za nepremičnino namreč znaša kar 4,8 milijona evrov, zadnja izhodiščna cena je bila le 960 tisoč evrov. Stečajni upravitelj pravi, da zanimanje za nakup hotela sicer je, a očitno vsi morebitni kupci čakajo na še nižjo ceno. Za nakup se zanimajo tudi tujci, kdo, pa stečajni upravitelj ne ve, saj si hotel ogledujejo njihovi posredniki. JIV treh državah V skupini Turna so poleg matičnega podjetja, ki ima sedež v Šoštanju, še štiri hčerinske družbe. Leta 2012 je Turna sledila svojemu zelo pomembnemu partnerju Gorenju v Srbijo in tam postavil proizvodnjo te- snil za hladilnike. Drugo hčerinsko podjetje, ki prav tako izdeluje tesnila za hladilnike, je konec leta 2015 ustanovila še v Bolgariji, kjer sodeluje s korporacijo Liebherr. V istem času je nastalo tudi podjetje Turnaplast, letos se je skupini pridružil še Turvac, ki je plod skupnega vlaganja Turne in belgijske korporacije Recticel insulation. Turvac se ukvarja z izdelovanjem vakumsko izolacijskih panelov. Gre za visoko tehnološko izolacijo, ki so jo razvili v Šoštanju, uporablja pa se v industriji, transportu zdravil in tudi gradbeništvu. Skupina Turna je lani ustvarila približno 13 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. V vseh petih podjetjih je trenutno zaposlenih 300 ljudi, od tega največ, 170, v matič-nem podjetju v Šoštanju. Turnaplastu je v samo enem letu uspelo pridobiti vse najbolj pomembne nekdanje kupce Secaplasta in za večino postati tudi razvojni partner. Na Rogli in v termah uspešna sezona Kriza »pojedla« dobiček Večina bo čez dve leti spet prišla Mednarodni Industrijski sejem v Celju, na katerem je sodelo - valo 350 neposrednih razstavljavcev in 700 blagovnih znamk iz vsega sveta, je od 4. do 7. aprila obiskalo več kot 13.800 obisko- valcev, kar je 15 odstotkov več kot pred dvema letoma. Poleg obiskovalcev iz Slovenije so si sejem ogledali mnogi tujci iz držav nekdanje Jugoslavije in iz srednje ter zahodne Evrope, med obiskovalci so bili tudi Japonci in Korejci. Anketa, ki jo je družba Celjski sejem izvedla med razstavljavci, je pokazala, da jih je več kot 43 odstotkov na sejmišču sklenilo nov poslovni dogovor. Od teh je skoraj tretjina našla novega kupca za svoje izdelke in storitve. Več kot 97 odstotkov razstavljavcev je svoj nastop na Industrijskem sejmu ocenilo kot uspešen, tretjina celo kot zelo uspešen. Večina je svoj nastop napovedala tudi na naslednjem sejmu, ki bo leta 2019. Že čez približno mesec bo celjsko sejmišče gostilo sejemski če - tverček, ki ga sestavljajo sejmi Avto in vzdrževanje, Gospodarska vozila, Moto boom in Logistika. JIMeja čaka na odločitev sodišča Na celjskem okrožnem sodišču se je končno začela obravnava izpodbojne tožbe, ki jo je na sklep predlanske seje skupščine šentjurske Meje vložila družba Dakont. Vendar sodišče prvega naroka ni moglo opraviti, ker je za - stopnik Dakonta pred obravnavo vložil novo pripravljalno vlogo. Zdaj ima Meja 15 dni časa, da odgovori nanjo. Dakont je izpodbojno tožbo vložil na sklep, po katerem bi v Meji izvedli poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala. Nato bi Družba za upravljanje terjatev bank in poštna banka oziroma zdaj Nova KBM kupili za 25 tisoč evrov novih delnic ter v nadaljevanju osnovni kapital do- datno povečali še s pretvorbo terjatev v lastniški delež. DUTB bi konvertirala približno 6 milijonov evrov svojih terjatev, poštna banka pa približno pol milijona evrov. Pri tem bi za osnovni kapital namenili največ 1,1 milijona evrov, preostali znesek bi šel v dodatne rezerve. Z njimi in z že obstoječimi kapitalskimi rezervami ter z dobičkom bi Meja pokrila skoraj 9 milijonov evrov izgube, ki si jo je nakopala zaradi poroštev, danih v preteklosti svoji obvla- dujoči družbi PSZ. Po takšnem finančnem in lastniškem prestrukturiranju bi Meja končno lahko začela razmišljati o novem strateškem lastniku. Zaradi tožbe, ki je ustavila kakršnekoli lastniške spremem - be, je večinska lastnica Meje še vedno celjska družba PSZ, ki je bila pred propadom v lasti Darka Zupanca. Zupanc je tudi posredni lastnik družbe Dakont, ki ima v lasti le 98 delnic Meje. Lansko poslovanje spet dobro Direktor šentjurskega podjetja Roman Gregorn upa, da bo sodišče čim prej nadaljevalo in tudi zaključilo obravna-vo izpodbojne tožbe. »Ne vem, kakšen bo izid, ampak v podjetju si res želimo, da bi bilo konec te negotovosti in bi jasno vedeli, pri čem smo,« pravi Gregorn. Na srečo zaplet ne vpliva na poslovanje podjetja, saj to ves čas dela dobro. Lani je ustvarilo 8,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 3 odstotke več kot v letu 2015. Imelo je tudi dobiček iz poslovanja, vendar Gregorn o številki še ne želi govoriti, ker ne ve, kako bodo na končni izid vplivala poroštva oziroma terjatve, ki jih imata do podjetja DUTB in NKBM. JANJA INTIHARNajbolj pomembni par - tnerji Turnaplasta so BSH, Gorenje, Elan, Elrad in med- narodna korporacija JAC, ki deluje na področju avtomo - bilske industrije. Podjetje trenutno nima zapolnjenih vseh proizvodnih zmogljivo- sti. »Lahko bi jih zapolnili, lahko bi delali za marsikoga in marsikaj, vendar ne želimo delati za vsako ceno in za niz - ko dodano vrednost. Takšne zgodbe ne trajajo dolgo, mi pa delamo na dolgi rok, zato želimo pridobiti le projekte, pri katerih lahko sodelujemo s svojim znanjem in ki prina- šajo višjo dodano vrednost ter dolgoročno sodelovanje s kupci,« pojasnjuje Vladimir Pogač in poudarja, da bo tako kot Turna tudi Turnaplast osredotočen predvsem v in-dustrijo bele tehnike. Le tako bo lahko obvladoval trg in bil čim bolj konkurenčen. Letos 33-odstotna rast Turna je v laški del svoje proizvodnje, čeprav je bila le najemnik, doslej vložila že približno pol milijona evrov. Denar je večinoma šel za novo opremo in servis starih strojev, ki so jih v Secaplastu v času krize hudo zanemari - li, ker niso imeli denarja za vzdrževanje. Seveda namera- va v prihodnjih letih vlagati še več, vendar o številkah Pogač in Perme še ne govorita. Prav tako tudi še ne želita napove-dati, za koliko se bo v priho- dnjih letih število zaposlenih v Turnaplastu povečalo. »Vse delamo po korakih. Seveda bomo zaposlovali, a večjih skupin zaenkrat še ne,« pravi Jure Perme. Investicije in zaposlovanje bodo vsekakor odvisni od rezultatov, ki jih bo dosegalo podjetje. Čeprav Vladimir Po-gač in Jure Perme z lanskimi številkami nista najbolj zado- voljna, je dobro, pravita, da ni bilo izgube. Letos Turnaplastu kaže bolje, saj je že v prvih treh mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem prihodke od prodaje povečal za 16 odstotkov, do konca leta namerava zrasti za 33 odstot-kov. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Po 120 smučarskih dnevih so na Rogli ustavili žičniške na - prave. Na Rogli je smučalo približno odstotek več smučarjev kot preteklo sezono. A kljub dobrim rezultatom posebnih naložb na smučišču v prihodnjem letu ne bo.odstotek več kot v pretekli se-zoni. V smučarskem središču gostov niso navduševali samo z odlično smuko, temveč tudi z nekaterimi novostmi, kot so zabava za otroke v prav poseb -Od začetka smučarske se - zone, to je od 3. decembra, je Rogla gostila skoraj 189 tisoč smučarjev, kar je približno ni pohorski vasici in doživetja za otroke ter odrasle na ranču Pri Pesku. Povečalo se je tudi število nočitev. »Tako na Rogli kot v Termah Zreče so bile v času zimske sezone hotelske namestitve 80-odstotno zase- dene. Imeli smo 98 tisoč noči- tev, kar je za odstotek več kot v pretekli sezoni,« je povedala direktorica programa Turizem v Uniorju Barbara Soršak. Na Rogli še vedno v večino- ma smučajo slovenske druži- ne. »Slovenski gosti predsta -vljajo 65 odstotkov nočitev, medtem ko med tujci pred-njačijo hrvaški in madžarski gosti,« je še dodala Barbara Soršak. Na Rogli za naslednjo sezono ne načrtujejo posodo- bitve žičniških naprav, bodo pa denar vložili v zasneževanje celotnega smučišča. BGO Mlekarna Celeia je lani odkupila malo manj kot 100 milijonov litrov slo- venskega mleka, kar je za 3 odstotke več kot leto prej. Imela je 55 milijonov evrov prihodkov, od tega jih je 74 odstotkov ustvarila na do- mačem trgu in 26 odstotkov z izvozom.Na poslovanje mlekarne je lani zelo vplivala mlečna kriza, ki se je začela že v letu 2015 in so jo v podjetju čutili vse do konca prve polovice leta 2016. Kot pojasnjuje direktor Marjan Jakob, sta bila v letu 2015 na področju mlečnopridelovalne industrije pomembna dva mej- nika – odprava mlečnih kvot in rusko-ukrajinski spor. Posledi - ce so se izrazile v padcu cen mleka. Pridelovalci mleka so izgubo dohodka nadomešča- li s povečevanjem pridelave. Najnižja cena mleka je bila na svetovnem trgu 15 centov za liter. Kljub težkim razmeram v trgovini je mlekarni uspelo, da je ceno mleka za prideloval - ce, ki so hkrati njeni največji lastniki, zniževala manj kot konkurenca.Rast proizvodnje mleka se je tako v svetu kot v Sloveniji v drugi polovici leta 2016 za- čela umirjati, kar je vodilo k stabilizaciji razmer in vzpo-stavljanju ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem, pravi Jakob. Še aprila je imela mlekarna za 750 tisoč evrov izgube, a ji je kljub temu leto 2016 uspelo zaključiti s pozi-tivno ničlo. JI 6 Št. 15, 13. april 2017 IZ NAŠIH KRAJEV 1 XXXX Št. 15, 13. april 2017 TOMISLAV KUZMAN, S. P . Ul. frankolovskih žrtev 443000 CELJE – Hudinja – zraven pošte TEL: 041/913-807 NUDIMO VAM: vol no Soven, Majšperk, Hudo volno pletenine blago zadrge, gumbe, trakove darilni program nogavice Medico, bambusove in bombažne fotokopiranje organizacijo tečajev pletenja in k vačkanja po dogovoruTRGOVINA JE ZA VAS ODPRTA: od ponedeljka do petka od 8.30 do 16.30sobota od 8.30 do 12.00 nedelje in prazniki ZAPRTO vol blago zadrge, gumbe, trakove pletenine darilni program fotokopiranje organizacijo tečajev pletenja in k nogavice Medico, bambusove in bombažne CELJE – Prireditve ob celjskem ob - činskem prazniku je tudi letos oboga- til balonarski festival, ki vselej privabi precejšnje zanimanje obiskovalcev in je prava paša za oči. Balonarski klub Vojnik je že dvajsetič pripravil festival, na njem pa so sodelovali klubi iz vse Slovenije. V soboto zjutraj je bilo vreme balonar - jem zelo naklonjeno. Pravzaprav bi lah-ko rekli, da kar idealno, sončno in brez oblačka, pihale so tudi prijetne sapice. Baloni so v zrak poleteli malo pred osmo uro zjutraj iz letališča v Levcu, preleteli knežje mesto v približno uri in na kon-cu pristali v okolici Proseniškega. Mnogi prebivalci Celja so let balonov opazovali s svojih oken in balkonov ali na prostem, kjer se je na primernem mestu ponujal še lepši pogled. Med najlepšimi pogledi je bil zagotovo tisti nekaj minut po vzletu z Levca, ko so se baloni dvigovali in leteli še v strnjeni vrsti, dokler jih veter ni »ra- znesel in razdružil«. Balonarskega festivala se je sicer udele- žilo sedem posadk. »Prišle so iz Prekmur - ja, Ljubljane, Velenja in drugih krajev,« je povedal Dušan Bojanovič, predsednik Balonarskega društva Vojnik. Let balonov in izvedba dogodkov, kot je balonarski festival, sta kajpak ključno odvisna od vremenskih pogojev. »Ne sme biti preto-plo, prav tako ne sme biti premočan ve- ter, moteča je tudi megla, ob kakršnihkoli padavinah pa ni mogoče leteti. Idealni pogoji za zračno plovbo balonov so pra- viloma zjutraj,« je še povedal Bojanovič. Iz vsega tega lahko sklepamo, da mo- rajo biti balonarji še kako na preži za vremenskimi napovedmi. »Povsem drži, balonarji smo že pravcati mali meteoro- logi,« je pristavil predsednik vojniškega društva. In nas tudi podučil o balonar - skem pozdravu, ki ni »srečen let« ali kaj podobnega, marveč »mehak pristanek«. To je tudi bistvo poleta z balonom. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Iz filmskega in športnega sveta v ekologijo in medicino Urban Majcen je mnogim znan kot nekdanji vodja Plane - ta Tuš. »Če povem malo za šalo, malo zares – ko sem delal kot vodja Planeta Tuš, smo imeli največje težave prav z ločevanjem odpadkov. Vsak teden smo zaradi tega dobivali pritožbe, češ da se organski del preveč meša s kartonom od kokic in z ostalo embalažo. Vložili smo kar precej napora, da smo ljudi prepričali, da je treba ločevati. Ko sem se od-ločil za svojo poslovno pot, sem si rekel: ›Največ težav je z odpadki in pri tem bi rad poiskal rešitve in nov poslovni izziv.‹« Zdaj se je torej odločil še za enega, in sicer na pov - sem drugem področju. Ljubitelji športa in košarke se ga spominjajo tudi kot dolgoletnega predsednika celjskega ženskega košarkarskega kluba.Balonarji kot meteorologi Ob prazniku jubilejni, 20. balonarski festivalBaloni ob vzletu Iz grdega račka kmalu lepotec Dvorec Lanovž bo zaživel kot diagnostično medicinski center CELJE – »Že vrsto let opazujem to graščino in kot Celjanu bi mi bilo res žal, da bi klavrno propadla. Verjamem, da bo dejavnost diagnostične medicine prispevala k temu, da bo ta stavba živela naprej. Zato bo center še naprej tudi nosil ime Lanovž,« je povedal Urban Majcen, direktor družbe Cep, ki je s podjetjem Cenex iz Vojnika investitor obnove kulturno zaščitene stavbe, ki je bila leta zapuščena.Za več kot šeststo let star dvorec Lanovž, nekdanjo rezidenco celjski grofov, ki je zadnja leta kazala precej klavrno podobo, se vendarle obetajo lepši časi. Potem ko je Mestna občina Celje obno- vila streho dvorca in ga rešila pred propadom in potem ko je dolgo iskala kupca, ki bi to graščino oživil, sta se tega izziva lotili dve domači pod- jetji, ki bosta za dejavnost dvorca tudi ustanovili novo družbo. Od celjske občine sta in- vestitorja dvorec kupila za 241 tisoč evrov, kot nam je povedal Urban Majcen, pa ga nameravajo preurediti v medicinski center s ponudbo različnih zdravstvenih stori - tev. Za obnovo je podjetje Cep konec minulega leta prejelo soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kar je bil tudi pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. »Z zavodom za varstvo na - ravne in kulturne dediščine sproti usklajujemo obnovo. Začetek pogovorov ni bil prav obetajoč, vendar smo se s predstavniki zavoda uspeli konstruktivno pogovoriti in dogovoriti za kompromis, s katerim smo uskladili kultur - novarstvene zahteve in naša pričakovanja,« je povedal Majcen. Kar pomeni, da bo zunanjost dvorca ohranjena v obliki, kot je bila, razen prizidka, ki je nujen, da bo zadoščeno tehničnim stan - dardom. Prizidek bo sicer nekoliko skrit v del, ki ne bo toliko viden, glavne tri stra- nice dvorca pa bodo ohranje - ne v popolnoma originalni izvedbi. Ohranjeno bo tudi osrednje stopnišče, ki je tudi edini del stavbe, ki je zdržal vsa ta leta propadanja. »Z zavodom za varovanje kulturne dediščine se dogo-varjamo tudi o zunanji ure-ditvi, ki je povsem do konca še nismo uskladili zaradi raz - ličnih okoliščin, ki se sproti pojavljajo. Park z zaščiteno platano in s še nekaterimi drevesi vsekakor ostaja, nova bo tudi ozelenitev parka, ki bo tudi nekakšna meja med industrijskim delom Cetisa in dvorcem.« O tem, koliko namerava vložiti v obnovo in ureditev stavbe za medicin- sko dejavnost, je po besedah Urbana Majcna še prezgodaj govoriti. Izvajalec del, druž- ba Ges iz Celja, se namreč srečuje z nepredvidenimi situacijami in okoliščinami, ki jih sproti rešuje. Gradbena dela naj bi bila končana do konca pomladi, odprtje no - vega medicinskega centra pa je predvideno za letos pozno poleti. ROBERT GORJANC Foto: GrupAVisoko vidim več CELJE – V središče mesta, na križišče Cankarjeve, Vo- dnikove in Stanetove ulice, so dijaki in mentorji Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC pred tednom postavili arhitekturno inštalacijo stopnišča. Poimenovali so jo Visoko vidim več, postavili pa so jo ob prazniku Mestne občine Celje, da bi z njo spodbudili mešča - ne, da se ustavijo, se povzpnejo po stopnicah in si ogledajo mesto z druge perspektive, predvsem bližnjo Plečnikovo stavbo nekdanje Ljudske posojilnice. Avtorica prostorske inštalacije je Tanja Barle, arhitektka in učiteljica v šoli. Rav - nateljica Irena Posavec pravi, da je to darilo meščanom za praznik, hkrati pa želi šola s tovrstnimi projekti postati bolj prepoznavna tudi po arhitekturi in oblikovanju. Stopnišče je dolgo osem metrov in sega do višine 2,5 metra. Z njega se bo mogoče razgledovati do 21. aprila. Z njim ustvarjalci obeležujejo tudi 145-letnico rojstva in 60-letnico smrti arhi-tekta Jožeta Plečnika. TC, foto: GrupA Dvorec Lanovž bo kmalu zasijal v povsem drugačni podobi. Podjetje Cep, ki je bilo ustanovljeno leta 1999, se ukvarja z zbiranjem, s predelavo in prevozom odpadkov, deluje na območju cele Slovenije, manj kot z »reciklati« pa se ukvarja z drugimi vrstami odpadkov, predvsem s posebnimi in tudi z nevarnimi odpadki, ki zahtevajo drugačno obdelavo. Družba Cep letno ustvari približno 7 mili-jonov evrov prihodkov, lanski dobiček pa je znašal 700 tisoč evrov. 7 Št. 15, 13. april 2017 IZ NAŠIH KRAJEV PROSTA DELOVNA MESTA ZARADI ŠIRITVE PROIZVODNJE - Posluževalec strojev - Oblikovalec kovin- Varilec- Pomožni delavec- Skladiščnik- Voznik - šofer PRIDRUŽITE SE NAM! Vloge sprejemamo na sedežu podjetja Zagožen d.o.o., Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec ali po elektronski pošti: viktorija.kricaj@zagozen.siZahtevni časi za ribiče Finančne težave zaradi nove dajatve državi? – Za večjo promocijo Šmartinskega jezera Šola danes in nikoli več MOZIRJE – Podružnična osnovna šola v vasi Lepa Njiva bo za vedno zaprla svoja vrata. Takšno odločitev je sprejel občinski svet pred nekaj dnevi. Najprej je pred dvema letoma sprejel sklep o začasnem zaprtju šole in ker še vedno ni dovolj učencev, bo sledilo trajno zaprtje šole. Pogoj za državno financiranje šole je, da mora biti vanjo vpisanih vsaj pet učencev. To predstavlja na Lepi Njivi po- sebno težavo, saj tamkajšnji starši otroke raje usmerjajo k pouku v matično šolo v Mozirje ali na šoštanjsko stran. Nekaterim staršem in njihovim otrokom je mozirska šola celo bližje kot domača leponjivska. Lepa Njiva je namreč vas z izrazitejšo razpršeno poselitvijo. »Staršev vpis otrok v to podružnično šolo ne zanima,« ugotavlja ravnateljica matične Osnovne šole Mozirje Andreja Hramec. »Če bi v preteklih letih vsi starši iz tega šolskega okoliša vpisali svoje otroke v podružnično šolo, bi lahko šola na Lepi Njivi normalno delovala,« je povedala. Pravi, da so starše skušali osvestiti, vendar uspeha ni bilo. O tem so se pogovarjali na roditeljskih sestankih, dvakrat so se sestali s krajani. In letos je zato, da bi lahko leponjivska šola delovala, celo en učenec premalo. Šola na Lepi Njivi je v lepo urejeni montažni zgradbi, ki je bila pred leti prenovljena in energetsko obnovljena. »Včasih sem imela občutek, kot da sem skoraj edina, ki je za ohranitev šole,« je še povedala ravnateljica. Zanimivo je, da se na Lepi Njivi zaradi dolgo pričakovanega zaprtja šole nihče ne razburja. Če bi se to zgodilo na primer v še eni podružnični osnovni šoli mozirske občine, v Šmihe- lu nad Mozirjem, bi se tam pojavilo ostro nasprotovanje krajanov. Po finančni plati pomeni seveda zapiranje tistih podružničnih šol, kjer učencev primanjkuje, za državo in občine veliko olajšanje. BRANE JERANKO Foto: arhiv OŠ MozirjeZaradi zaprtja podružnične osnovne šole na Lepi Njivi se nihče ne razburja CELJE – Če se lahko Ribi- ška družina Celje pohvali, da ji je lani uspelo izpeljati kar nekaj naložb, je člane konec minulega leta negativno pre - senetila odločba o povračilu vodnih pravic, ki jo je mini- strstvo za okolje in prostor izdalo na podlagi delnega vodnega soglasja za Šmar - tinsko jezero. Celjski ribiči naj bi tako plačali državi kar 16 tisoč evrov. Na takšno od-ločbo so se pritožili. Kot pravi predsednik RD Celje Štefan Zidanšek, je omenjeno nadomestilo za uporabo vode novost, čeprav ima družina delno vodno dovoljenje že od leta 2004. »V njem ni omenjeno nobe- no letno nadomestilo,« pravi predsednik, ki se boji, da se bodo ribiči soočili z velikimi finančnimi težavami ali da bo celo ogroženo njihovo preživetje, saj niso sposobni zbrati toliko denarja. RD Ce -lje financira svoje delovanje izključno iz članarin, prodaje ribolovnih dovolilnic in nekaj malega iz donacij sponzorjev, vendar so te skoraj presahnile. Sooča se z upadanjem števila članov, za kar je verjetno več vzrokov, med drugim višina članarine, cene dovolilnic in pomanjkanje časa, ob čemer morajo člani opravljati tudi delovne obveznosti, poveza - ne z dejavnostjo društva na osnovi koncesijske pogodbe in gojitvenega načrta. Konce-sija, s katero je RD zadolžena za gospodarjenje z vodotoki na svojem območju, s Šmar - tinskim jezerom in petimi ri-bogojnimi jezeri na Blagovni, znaša več kot šest tisoč evrov. »Če prištejemo še stroške vlaganj rib v ribogojne poto- ke, Šmartinsko jezero, kritje ostalih stroškov, kot so čuvaj-ska služba, varovanje voda in okolja, to znaša letno 60 tisoč evrov,« pravi Zidanšek.Stojišča za krapolov Lani je RD namenila 75 tisoč evrov za ureditev mo- derne dnevno-nočne trase v Ločah. Tam je 18 stojišč za krapolov na način ujemi-iz- pusti, ki je eden od načinov moderne in v svetu priljublje-ne tehnike ribolova. Letos so se ribiči lotili še urejanja na- brežine na polotoku Brezova in s tem olajšali pristop k vodi. Posebno pozornost so name- nili invalidom in njihovemu lažjemu dostopu do ribolova. Stroški urejanja so znašali več kot 50 tisoč evrov. Za vsa dela so pridobili ustrezno soglasje direkcije za vode in upravnih organov. V načrtu imajo še dograditev ribiškega doma na Brezovi, ki bi imel majhno restavracijo, ki bi popestrila gostinsko dejavnost na tem območju. Po Zidanškovem mnenju bi bilo treba skupaj z občino več Nova dnevno-nočna trasa za krapolov ob Šmartinskem jezeru. Celjski ribiči so za ureditev 18 stojišč namenili 75 tisoč evrov.narediti za promocijo Šmar - tinskega jezera. Medtem so sami pripravili promocijsko zloženko, ki jo ponujajo na različnih sejmih in drugih do- godkih. Nova moderna trasa za nočni in dnevni krapolov je namreč privlačna tako za domače kot tuje ribiče. Zani- manja za obisk jezera je večje, a obiskovalcem ne morejo po - nuditi prenočitve, prehrane … Ribiška družina zato računa na večje sodelovanje z občino in okoliškimi prebivalci, da bi skupaj našli rešitve za boljše sobivanje ribičev, turistov in vseh obiskovalcev jezera. Ob-čina bi po mnenju RD morala ustanoviti konzorcij in v njem združiti vse uporabnike jeze- ra ter na ta način pospešiti turistično dejavnost na tem območju. TC, foto: arhiv RD Ribiči so tudi letos sodelo - vali v spomladanski čistilni akciji in očistili okolico je- zera ob domu, območje ob Savinji in okrog ribnikov na Goričici. Čeprav ugota - vljajo, da lani ni bilo večjih onesnaženj voda in poginov rib, razen zaradi plenjenja kormoranov, in da so ljudje bolj osveščeni, ko gre za od- laganje odpadkov, so čistilne akcije po njihovem mnenju nujne, saj še vedno pobere-jo veliko plastike in drugih smeti. Še pomembnejše se jim zdi sodelovanje pri raz- ličnih posegih v vodotoke, kjer bi morali urejevalci bolj upoštevati predloge ribičev in zaščito ribjega življa. Za upravno inovacijo vedno več zanimanja CELJE – Upravna enota Celje je na Mednarodni konferen- ci o modernizaciji in inovacijah v javnem sektorju Smart public Sector Event v Zagrebu predstavila svoj inovativni projekt Upravno-informacijski servis Celje (UIS). To je bila še ena odmevna mednarodna predstavitev projekta, s katerim je celjska upravna enota sodelovala tudi na evropski kon - ferenci o kakovosti v Bratislavi in na dnevih slovenske kakovosti. UIS je spletna, interaktivna, javno dostopna storitev, kjer na enem mestu na vprašanja strank odgovarja 22 organov javnega sektorja na območju UE Celje, ki je glavni koordinator vseh so- delujočih organov. Posredovani odgovori dodatno pripomorejo k temu, da so vloge strank popolne, kar posledično omogoča upravnim organom pravočasno reševanje zadev in vpliva na večje zadovoljstvo strank. To potrjuje tudi zadnje izvedeno anketiranje o zadovoljstvu strank v celjski upravni enoti, ki se iz - raža v visoki oceni 4,84 in stalnem poslovanju brez zaostankov. Kot je povedal načelnik UE Celje Damjan Vrečko, so bili referati na konferenci v Zagrebu osredotočeni na problematiko digitalizacije, informatizacije, merjenja učinkov in kontrolinga, menedžerske veščine, upravljanje človeških virov ter sodelova - nja kot predpogoj za učinkovit javni sektor. Torej na vse tiste usmeritve, ki so tudi zajete v strategiji razvoja slovenske javne uprave, kar vključuje tudi celjski UIS. Za inovativno rešitev UE Celje so po besedah Damjana Vrečka na konferenci v Zagrebu izrazili zanimanje tudi predstavniki Irske, Belgije, Nizozemske, Estonije, Latvije, Avstrije in drugih držav, s katerimi je v prihodnje mogoče pričakovati izmenjavo obiskov in predstavitev dobrih praks. RG»Časi se temnijo, a uspelo nam je pričakovano« ŠMARTNO OB PAKI – Svetniki so v tem tednu potrdili zaključni račun lanskega občinskega proračuna. Čeprav so ostali brez pričakovanega prihodka, so večino predvi-denih naložb uresničili. Župan občine Janko Kopušar je preteklo proračunsko leto ocenil kot uspešno, kljub temu da niso dobili vseh pri- hodkov, ki so jih v proračunu predvidevali, saj so ostali brez predvidene odškodnine šoštanjskega Teša v vrednosti 150 tisoč evrov. Kljub temu so v občini večino predvidenih naložb uspeli uresničiti, med drugim so začeli graditi kanalizacijo v Gav - cah, poskrbeli so za prvi del komunalne opremljenosti ob- močja v središču Šmartnega ob Paki, zgradili otroško igrišče, zamenjali šest avtobusnih čakalnic in se soočili z ureditvijo treh plazov, ki so se sprožili kot posledica žledoloma. A kljub vsem tem naložbam največjih žal ne uspejo ure- sničiti, razpisov za evropska sredstva pa ni. »Več bi želeli na - rediti na področju kanalizacije. Imamo kar nekaj projektov, celo gradbena dovoljenja, a kaj, ko ni razpisov,« je posledice pomanjkanja evropskega denarja pojasnil župan. Takšna predvidena investicija je tudi energetska obno- va vrtca, ki so jo želeli začeti že v minulem proračunskem letu, a žal vrtec ni ustrezal merilom nobenega od razpisov za sofinanciranje. »Na čakanju« je zaenkrat tudi obnova kulturnega doma v občini. Vodstvo občine je v minulem letu sicer uspelo poplačati vse pretekle obveznosti do osnovne šole in urediti pretekle obveznosti do mladinskega centra. EP 8 Št. 15, 13. april 2017 IZ NAŠIH KRAJEV V soboto, 15. aprila 2017, vas ob 10. uri vabimo v Otroški muzej Hermanov brlog na predstavo za otroke TINKA V PROMETNEM DIRENDAJU. Med zabavno zgodbo o Tinki in njeni tetki Rezki se bomo naučili, kako se obnašati na cesti, da bomo varni. Cena vstopnice je 3 evre. Prijazno vabljeni! WWW.SIMBIO.SI Blokirani računi, komaj do denarja za plače CELJE – Jutri bodo v celjskem Narodnem domu člani Alpinističnega odse- ka Celje – Matica, ki delu- je v okviru istoimenskega planinskega društva, pro- slavili osemdesetletnico delovanja. Prireditev bo priložnost za pregled dose- danjega dela in za druženje vseh sedanjih in nekdanjih članov. Načelnik Rok Dečman pravi, da je alpinistični odsek eden najstarejših in najuspe- šnejših v Sloveniji. Zadnja leta beleži več uspehov, saj v njem delujeta dva vrhunska alpinista, to sta Luka Lindič in Luka Krajnc. Od približno sto članov od- seka jih je polovica aktivnih, njihovo delovanje pa je raz-deljeno na športno plezanje in alpinizem. Pri slednjem člani vadijo za plezanje v gorah, športnoplezalni od-sek pa dela z mladimi, ki Užitek v steni Alpinistični odsek Celje – Matica slavi osemdeset let TOPOLŠICA – Bolnišnica Topolšica se sooča s hudimi likvidnostnimi težavami. Čeprav vodstvo bolnišnice ministrstvo za zdravje na to opozarja že nekaj časa, mi-nistrstvo konkretnih rešitev še ni ponudilo. Minuli ponedeljek zjutraj zaposlenim v Bolnišnici To- polšica zaradi blokiranih raču- nov vodstvo ni moglo izplačati plač. Tekom dne se je situacija le obnila v prid zaposlenim, ki so dobili izplačila neto plač brez prispevkov. Z likvidnostnimi težava- mi se v bolnišnici soočajo že dlje časa. Najhuje je od konca marca, od takrat ima bolnišnica namreč blokirane račune, in sicer zaradi izvr-šb za opravljanje storitev v sklopu energetske obnove in obnove bolnišnice ter za- radi neplačanih računov do dobaviteljev. Ministrstvo za zdravje zaenkrat še vedno ni podalo konkretnih rešitev, je pa največji upnik bolnišnice v ponedeljek zadržal izvržbo in tako vodstvu omogočil, da je zaposlenim plačalo vsaj neto plače brez prispevkov. A dolgovi bolnišnice Topol- šica so še vedno visoki. Le za plačilo prispevkov za zapo-slene bolnišnica potrebuje 250 tisoč evrov, za zapadle obveznosti terjatev 2 milijona in pol, za kredite pa 4 milijone evrov. O likvidnostnih težavah je si- cer vodstvo bolnišnice ministr- stvo za zdravje obvestilo takoj, ko so se te pojavile, je povedal vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice Jurij Šorli: »Prav- zaprav pristojno ministrstvo že od začetka obnove opozar- jamo, da sami nismo sposobni fi nančno poskrbeti za obnovo. V trenutku, ko so nam bloki- rali račune, smo ministrstvo pozvali k reševanju težav.« Šorli je sicer poudaril, da je vodstvo bolnišnice storilo vse, kar je bilo v njegovi moči. Zdaj čakajo na pomoč in priliv ministrstva. Kdaj bo do tega prišlo, Jurij Šorli ne ve. Bolni- šnica Topolšica sicer zaenkrat deluje normalno, do težav v prihodnosti pa bi lahko prišlo zaradi dolgov do dobaviteljev, če ministrstvo ne bo ukrepalo. EP Foto: Arhiv Bolnišnice Topolšica Rok Dečman je načelnik Alpinistič-nega odseka PD Celje – Matica in gorski reševalec. (Foto: TC)V alpinistični šoli se udeleženci naučijo tehnike varnega plezanja in vsega, kar je treba vedeti pred odhodom v gore. V občini gospodarno DOBRNA – Upravljanje občinskega premoženja na Dobrni je gospodarno in smotrno, je ugotovil nadzorni odbor. Ta je preverjal lansko poslovanje občine in nato pripravil pisno poročilo. Z njim je na zadnji seji občin-skega sveta seznanil občinske svetnike. »Ugotovljenih ni bilo nobenih nepravilnosti. Občina po- sluje v skladu z zakonodajo,« je povedala predsednica nad-zornega odbora Vlasta Žerjav. Odbor je pregledal dvanajst področij, vse od bivanja starejših občanov v domovih in jav-nega razpisa za organizacijo prireditve Noč pod kostanji do razpisne dokumentacije za rušitev stavbe v središču kraja. Za tiste starejše občane, ki bivajo v domovih in jim do- plačuje oskrbnino občina, je bilo ugotovljeno, da so vse zaznambe na njihove nepremičnine redno vpisane. Lani je občina plačevala ali doplačevala oskrbnino v domovih dvaj- setim občanom, najvišji znesek za posameznika pa je znašal 1.800 evrov na mesec. Tudi glede dodeljevanja neprofi tnih stanovanj je odbor ugotovil, da je to potekalo transparentno in v skladu z razpisnimi pogoji. Nadzor je opravljalo pet članov nadzornega odbora. BJvadijo v telovadnicah šol in na športnih plezališčih po Sloveniji. Teh je nekaj tudi v okolici Celja, na primer v Tremerjah, na Grmadi, pod obzidjem Starega gradu … Urejajo jih sami s prostovolj-nim delom, planinska zveza jim nameni nekaj materiala. »Najprej je treba očistiti ›vso zelenjavo‹. Potem počakamo na močan dež, da spere skale in namestimo varovala,« raz- laga sogovornik. Dvanajst alpinističnih in- štruktorjev vodi plezalne šole, ki so običajno spomla-di, ko se udeleženci učijo le-tnega plezanja, in jeseni, ko spoznavajo zimske tehnike. »Vsi letni časi so primerni za plezanje,« pravi Dečman, »le znanje je treba imeti.« Huda zima je bila alpinistom še posebej v užitek, saj so bile takrat idealne razmere za plezanje po zaledenelih sla- povih. »Med tednom smo ne- kateri vzeli dopust, da smo lahko šli plezat.« Nevarnosti poznajo Zanimanja mladih za ta šport je vedno več, pri čemer se njihovo število zmanjša, ko končajo srednjo šolo in nada- ljujejo študij ali imajo druge obveznosti. V alpinistični šoli vsi dobijo osnovno znanje, potem je od posameznika odvisno, koliko časa je pri- pravljen vložiti v to dejavnost. »Sam pravim, da je to način življenja,« ugotavlja Dečman, ki se je s plezanjem »zastru-pil« že v osnovni šoli. Takrat je obiskoval planinski krožek v III. osnovni šoli v Celju in ob prihodu na Okrešelj so alpinisti otroke povabili, da se preizkusijo še v steni. »To me je tako navdušilo, da sem ob prihodu domov samo še o tem govoril. Mama me je tako v sedmem razredu vpisala v alpinistično šolo.« Zanimivo, glede na to, da ne gre za naj-bolj varen šport. Dečman od-govarja: »Ko pride do kakšne nesreče, ponavadi ljudje vse mečejo v isti koš. V alpinistič- ni šoli udeležence učimo prav to, kako se izogniti nevarno- stim, a se lahko tudi najbolj izkušenim kaj zgodi.« Danes prihajajo na tečaje ljubitelji narave in gora, a tudi tisti, ki so se naveličali katerega dru-gega športa. Veliko želja in načrtov Načrtov imajo člani AO Celje – Matica kar nekaj, po- navadi sta oviri čas in denar. Bistvo delovanja odseka je po mnenju Dečmana ohra- njati zdravo alpinistično jedro. Velikih odprav v tuje gore zadnja leta ni več, a tudi vrhunskih alpinistov v Sloveniji je manj kot nekoč. V okviru celjskega odseka skušajo alpinisti organizirati vsaj dve plezalni turi na leto in nekaj taborov. Številni še vedno plezajo tudi po sve- tu, kar je precejšen fi nančni zalogaj. »Za vrhunski alpini- zem se je treba marsičemu odreči, priprave lahko trajajo nekaj let, potem pa prideš tja in zaradi vremena ne moreš na vrh,« pravi Dečman in omeni, da naj bi ena skupi-na letos šla v Ande, druga v Nepal, dve dekleti naj bi šli v Bolivijo … »Mnogi vzame-jo kredit, da lahko gredo na kakšno plezalno pot, saj je večino stroškov treba pokri-ti iz lastnega žepa,« zaključi Dečman. TC, foto: arhiv AO PD Celje – Matica 9 Št. 15, 13. april 2017 IZ NAŠIH KRAJEV DOBRNA – Po izjemnih uspehih Vinka Rešetarja in Bineta Kolarja na zimskih svetovnih igrah specialne olimpijade je bil zanju pred nekaj dnevi uradni slavno-stni sprejem na domači Dobrni. Specialne olimpijade v avstrijskem Schladmingu se je udeležilo kar 2.700 udeležencev iz 107 držav. V tej zelo močni konkurenci sta ude - leženca z Dobrne tekmovala v krpljanju. »Na dogodek sva se pripravljala od leta 2016. Veliko sva trenirala, vozila sva se tudi na priprave na Roglo,« je povedal krpljač Rešetar, ki je uporabnik Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, namenjenega občanom s posebnimi potrebami. Re- šetar je postal na svetovnih zimskih igrah v krpljanju celo absolutni svetovni pod-prvak. »Med mojimi konjički so nogomet, košarka in od - bojka. Rad tudi kolesarim,« je povedal izjemen športnik. V centru na Dobrni vstaja skupaj z ostalimi uporabniki ob sedmih zjutraj in je v do- poldanskem času predvsem v delavnici. Kot pravi, je ob popoldnevih večinoma prost. Vinka Rešetarja smo v preteklih letih predstavili v okviru posveta dobrnskega centra Iz prve roke, kjer so povedali o svojih življenjskih izkušnjah nekdanji in seda- nji uporabniki slovenskih centrov za usposabljanje, delo in varstvo ter varstveno-delovnih centrov. Takrat je povedal o svojih potovalnih izkušnjah, o obisku pri sestri v Bruslju, kjer si je ogledal mestne zna - menitosti, in tudi o obisku Lizbone. Doma je iz Krškega, kjer je obiskoval šolo s prilagoje- nim programom, nato je odšel v kmetijsko šolo in pozneje v zavod na Dobrno. Žvenket medalj »Pripravljal sem se vse poletje in vso zimo,« je povedal med žvenketom medalj na prsih Bine Kolar, še en izjemno uspešen udeleže-nec zimskih svetovnih iger v Avstriji ter upo- rabnik dobrnskega centra. »Rad imam tek, nogomet in še marsikaj. Tek obožujem,« je poudaril Kolar, ki je med drugim pretekel 21 kilometrov Ljubljanskega maratona.»Maraton na 21 kilometrov je služil kot ba- zična priprava. Tako smo pridobili splošno vzdržljivost,« je povedal trener obeh špor - tnikov Andrej Pompe, ki je za uspehe obeh športnikov seveda zelo zaslužen. V zavodu na Dobrni deluje kot športni pedagog. »Nato so sledili specialni treningi hitrostne vzdržljivosti na 200 in 400 metrov, kar je zahtevalo veliko napora in treniranja,« je povedal o pripravah. Uspehi Rešetarja in Kolarja so se v Sc- hladmingu kar vrstili. Bine Kolar je osvojil zlato medaljo v krpljanju na štiristo metrov, srebrno na dvesto metrov in še eno srebrno v štafeti na štiristo metrov. Vinko Rešetar je poleg srebra v štafeti na štiristo metrov osvojil srebrno medaljo v krpljanju na dvesto me - trov, kar velja za največji uspeh. To pomeni, da je postal med vsemi kategorijami svetovni podprvak. V krpljanju na štiristo metrov se je uvrstil na četrto mesto na svetu. Med uradnim slovesnim sprejemom na Dobrni so se čestitke uporabnikoma, ki sta se uvrstila v sam svetovni vrh, kar vrstile. V imenu drugih uporabnikov jima je z odra čestital njun prijatelj Zlatko, ponosen je bil tudi župan Martin Brecl, direktorica zavoda Breda Božnik pa je bila med drugim vese - la, ko je videla, da so zbrani pripravljeni na »žur«. In že ob prvih taktih dueta Skater, ki je nastopil dobrodelno, je bilo plesišče polno navdušenih plesalcev. BRANE JERANKO, foto: GrupAPostal je svetovni podprvak Z zimskih svetovnih iger specialne olimpijade sta se vrnila s kar petimi medaljamiS slovesnega sprejema na Dobrni. Svetovni podprvak Vinko Rešetar, trener Andrej Pompe in prav tako izjemno uspešen Bine Kolar (na fotografiji od desne proti levi). In kako naprej, kako je z morebitnim sodelovanjem na svetovni letni speci-alni olimpijadi, ki bo v Abu Dhabiju? »Računamo nanjo, vendar se bo treba pripraviti. Najprej bo treba izbrati špor - tnike, ki bodo tja potovali, izbrati disci-pline, nato dve leti trenirati in dosegati norme,« je povedal trener na zimski svetovni specialni olimpijadi izjemno uspešnih športnikov z Dobrne Andrej Pompe. Najbolj računa na atletiko in kolesarjenje.Preminuli ljudje, a živa prijateljstva ANDRAŽ NA POLZELO – Ob 73-letnici strmoglavljenja ameriškega bombnika v Andražu nad Polzelo so minulo soboto tam pripravili Dan slovensko-ameriškega pri- jateljstva in zavezništva, ki so ga obeležili s kulturnim in z družabnim srečanjem.Slovesnost so pripravili pri pokopališču v Andražu nad Polzelo in s kulturnim pro- gramom počastili spomin na padle ameriške letalce. EP Foto: Jan Korošec Dogodka se je udeležilo tudi nekaj visokih gostov, in sicer ministrica za obrambo Andreja Katič, župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednik RS Borut Pahor, ameriški senator John McCaine, veleposlanik ZDA v RS Brent Robert Hartley, obrambni in vojaški ataše Krist Thodoropoulos in predstavnik zračnih sil ZDA iz Aviana Perry Read. Meja bo spremenjena MOZIRJE, REČICA OB SAVINJI – Zgornjesavinjski občini bosta spremenili medsebojno mejo. Obe sta odlok o spre-membi meje pred dnevi že sprejeli in to v drugi obravnavi. Gre za dele naselij Brezje in Radegunda v mozirski občini ter Dol – Suha v rečiški občini.spremembe meje sta morali občini pridobiti tudi nekatera soglasja in se uskladiti. Spre- memba bo na izračun primer - ne porabe zelo malo vplivala. Geodetska uprava bo do- ločila domačijam nove hišne številke. Stroške zaradi zame- njave hišnih tablic bodo morali plačati občani. Ti bodo morali plačati tudi ostale stroške, ki so povezani s spremembo naslo-va njihovega bivališča. BJ Oživitev podzemnega sveta VELENJE – V občini letos načrtujejo prenove podhodov. Podhod pod Kidričevo cesto bodo celovito prenovili in ga pripravili za občasne razstave ali druge dogodke, za ostale načrtujejo manjše obnovitvene posege.tega pripravili za razne raz - stave ali podobne dogodke. Vrednosti omenjenih obnov v občini še ne morejo napo - vedati, a kot pravi Brodnik, gre za manjšo naložbo. Večje prenove podhoda v Pesju zaenkrat še ne načrtuje - jo, tam bodo še naprej izvajali redna vzdrževalna dela. EPV mestni občini Velenje so štirje podhodi – pod Kidri - čevo cesto, Mastadont pod Šaleško cesto, v Pesju pod železniško postajo in pod Foitovo cesto. Letos bodo v občini popol - noma prenovili najstarejšega – podhod pod Kidričevo cesto – ki je redno tarča vandalizma. Anton Brodnik iz urada za ko- munalne dejavnosti v občini je prepričan, da je treba podho- de v Velenju narediti bolj pri - vlačne, takšne, ki ljudi s svojo turobnostjo ne bodo odbijali – prej privlačili. »Želimo sončne podhode, torej razsvetljene.« V podhodu pod Kidričevo cesto bodo tako zamenjali tla- ke, priskrbeli panoje, namenje - ne za razne razstave, in poskr - beli za ozelenitev ter ureditev okolice. Obnovo podhoda pod Kidričevo cesto bodo predvido - ma začeli junija, v času šolskih počitnic, ko ga uporablja manj ljudi. Trajala naj bi dva meseca. Vrednost naložbe bo znašala približno šestdeset tisoč evrov. Manjše obnovitvene posege načrtujejo še v dveh velenjskih podhodih. V podhodu Masta-dont bodo obnovili stopnice. Podhod pod Foitovo cesto je sicer obnovljen, a bodo tudi Občina Rečica ob Savinji je nastala pred desetletjem, ko se je odcepila od Občine Mo- zirje. Spremembo meje si že dolgo želijo prebivalci neka - terih domačij, ki »gravitirajo« v drugo občino. Njihove želje doslej ni bilo mogoče uresniči - ti, saj občini novega občinske - ga prostorskega načrta dolgo nista sprejeli. Lani se je to po dolgih letih zgodilo. Zaradi 10 Št. 15, 13. april 2017 KULTURA V celjski osrednji knjižnici je bilo v začetku tedna odprtje razstave Znameniti Teharča- ni. Od tam izvira kar nekaj osebnosti, ki so se uveljavile v najširši javnosti. Njihovo življenje raziskuje zgodovi- nar Matej Ocvirk s Teharij, ki predstavlja na razstavi trinajst pomembnih ljudi. Najbolj znan Teharčan je Mlinarjev Janez s svojo Pen - garjevo Marjetko iz časa celj- skih grofov. Njuna zgodba je predstavljena v prvi slovenski operi Teharski plemiči Benjami - na Ipavca, v povesti Ferda Ko - čevarja Žavčanina in romanci Stanka Vraza. Teharčani naj bi bili celo potomci nezakonskih otrok celjskih grofov. Drugi znameniti Teharčani so delovali na različnih po- dročjih, od kulturnega in po- litičnega do športnega. Med zanimivimi Teharčani je tudi duhovnik Mihael Stojan, Slomškov sodobnik, ki se je za - čel med prvimi na Slovenskem ukvarjati s posebno živalsko te - matiko. Med drugim je napisal knjigo Miloserčnost do živali. Na razstavi je med predstavlje - nimi tudi mlinar Anton Gra- bič, ki se je sam naučil pisati in brati. V Bleiweisovih Kme - tijskih in rokodelskih novicah je objavljal svoje pesmi ter po-ročal o dogajanju na Teharjah. Med znamenitimi Teharčani so tudi sadjar in narodnjak Miha - el Vizjak, skladatelj in glasbe-ni pedagog Franjo Luževič ter druge zanimive osebnosti. Iz sveta športa je atletinja Alma Butia, ki je osvojila več jugo - slovanskih rekordov in je kot prva slovenska atletinja nasto-pila na olimpijskih igrah. Avtor razstave raziskuje raz- lične plati preteklosti domače občine. Plod njegovega razi -skovanja sta tudi dve knjižni deli – o primorskih priimkih na Teharjah in v Štorah ter o tam-kajšnjih starih gostilnah. Prav tako objavlja strokovne članke. Za razstavo Znameniti Tehar - čani je pridobival podatke iz ar - hivskega gradiva, iz časopisnih in ustnih virov. Povezal se je tudi s sorodniki nekaterih zna - menitih Teharčanov. BRANE JERANKO Foto: GrupA V celjskem nakupoval - nem središču Citycenter je na ogled razstava članov Društva fotografov Svit. Pet - indvajset avtorjev se pred- stavlja z izborom fotografij, ki so nastale v projektu Fo-tostorming. V celjskem Društvu foto- grafov Svit so že od nastanka društva leta 2005 zelo aktivni. Da bi popestrili kreativnost članov, dvignili raven foto - grafije in spodbudili sprotno ustvarjalno delo, so si pred nekaj leti umislili projekt Fo- tostorming. To je izpeljanka iz besede »brainstorming«, gre torej za tehniko viharjenja možganov, kjer sta dobrodo-šli vsaka ideja in njena krea-tivna uresničitev. »Na vsakih štirinajst dni napiše eden od članov zgodbico in potem čla - ni ustvarjamo na to temo,« je dodala predsednica društva Kaja Božiček. Na že skoraj 120 »fotostor - mingih« je nastalo skoraj tri V Kvartirni hiši Celje je na ogled razstava enega mednarodno najbolj prepoznavnih slo-venskih umetnikov Jožeta Ciuhe. Posthumna razstava umetnika, ki je umrl leta 2015, je naslovljena Dolga pot in je dobila ime po knjigi, ki jo je napisal med obema vojnama. Na razstavi sta predstavljena dva segmenta njegove- ga ustvarjanja. Predstavljene so nekatere njegove starejše grafike, ki jih je naredil med leti 1977 in 1993. Drugi opus so kasnejša dela, ki so nastala od leta 2008 do 2010. »To so dela manjših forma-tov, ki še nikoli niso bila predstavljena javnosti,« je povedala kustosinja razstave Nina Jeza. Jože Ciuha je živel približno devetdeset let. V tem času je doživel velike globalne spremembe, ki jih je preslikaval v svoja dela kot nekakšne spo - mine. Po končani Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je dodatno znanje nabiral na univerzi v Rangunu, kjer je študiral budistično kulturo in filozofijo. Njegove umetnine so močno podkre- pljene s filozofskimi, z mitološkimi ali zgodovin - skimi zgodbami. »Njegova umetnost je prežeta z ironijo. Na težave sodobnega sveta gleda z veliko mero ironije. Človeške napake na primer pogo- sto kritizira skozi živalske podobe, zelo znane so njegove opice. Večkrat je k slikam še dodal: ›Sli-kam in razstavljam človeško komedijo in zaradi tega, kar se dogaja v svetu, bi lahko ostal kar ostal pri opicah‹,« je dodala kustosinja. Razstava bo v Kvartirni hiši na ogled do 30. aprila. BGO Foto: GrupA Na ogled Znameniti Teharčani Razstava Znameniti Tehar - čani je postavljena v sodelo- vanju med Osrednjo knjižnico Celje in Železarskim muzejem Štore. Lani je bila predstavlje- na v Pokrajinskem muzeju Maribor, ki je povezan z zna-menitimi Teharčani z eno od svojih zbirk. V Celju bo na ogled do 30. maja. Z razstave o Znamenitih Teharčanih v celjski osrednji knjižnici Razstava Jožeta Ciuhe Za ustvarjalno delo na likovnem področju je Jože Ciuha prejel nagrado Prešernovega sklada, je dobitnik Jakopičeve nagrade, naj- pomembnejšega priznanja s področja vizu- alne umetnosti. Leta 2015 ga je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor posmrtno odlikoval s srebrnim redom za zasluge za izje - men prispevek k podobi slovenske umetnosti druge polovice 20. stoletja in njeni prepoznav - nosti v mednarodnem prostoru. Možganske nevihte spodbudile nove fotografije Foto: Domen Kolšek tisoč fotografij. Na razstavi je petindvajset avtorjev iz- bralo svoj jagodni izbor in tako je mogoče videti 83 najboljših fotografij. Z razstavo želijo širšemu ob- činstvu približati vizualno umetnost in predstaviti de- lovanje uspešnega celjskega društva. Razstava izbranih fotografij celjskega Društva fotografov Svit je v prvem nadstropju City Centra na ogled do 15. aprila. BGOV Kvartini hiši so na ogled novejše in starejše grafike. 11 Št. 15, 13. april 2017 KULTURA WWW.ZLATARNACELJE.SIV mestni knjigarni Mla - dinske knjige Celje je svoj prvenec Hiša predstavila re- žiserka in kolumnistka Iva- na Djilas. Povod za roman je bil njen odmeven članek o prodaji hiše, ki se je raz-širil po spletu. Prodaja hiše zaradi kredita in nerednih prihodkov namreč odpira širša vprašanja o družbe - ni krizi, ki zlahka preraste tudi v družinsko krizo. To je bil v kratkem času drugi obisk Ivane Djilas v Celju, saj je pred dvema te-dnoma na Dnevih komedije s predstavo Peter Kušter, ki jo je režirala, pobrala prizna- nje žlahtna komedija. Pred pogovorom v knjigarni si je Ivana Djilas vzela nekaj mi-nut za kratek pogovor. Ali so diplome in krediti postali del sodobnega nači - na življenja? Naše sanje so postale pre- cej odvisne od sodobnih eko- nomskih trenutkov. Zdelo se mi je, da pišem knjigo o tem, kako smo zgradili svoje od- raslo življenje na temeljih, na katerih smo lahko. Naša resničnost so krediti, ker ne zaslužimo dovolj in nimamo potrpljenja, da bi dvajset let varčevali ter si pri petdesetih kupili hišo. V nekem trenut-ku so se nam sanje in odlo-čitve malce sesule. Sodobna »new age« ide - ologija uči, da če si nekaj želiš, se ti uresniči. A vi v kolumnah poudarjate, da ni vse odvisno od nas. Občutek osebne odgovor - nosti za prav vse je nekaj sr - hljivega. Če nimaš službe, si slab oziroma si jo moraš iz- misliti, moraš biti svoje pod - jetje, če zboliš, si sam kriv, ker nisi skrbel zase in nisi zdravo živel. Zelo osamljeni smo in občutek krivde nas Mednarodno plesno tekmovanje V Slovenskem ljudskem gledališču Celje in Plesnem forumu Celje bo sobota, 15. aprila, zelo mednarodno plesno obarvana. Kulturni ustanovi bosta namreč gostili 9. mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 – Plesna miniatura 2017, ki ga organizirata Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Območna izpostava JSKD Celje. Zvrstilo se bo 27 vrhunskih plesnih točk na temo Sanjaj in to uresniči. Nastopili bodo mladi plesalci iz Belgije, Avstrije, Španije, s Hrvaške, Poljske, z Danske, s Finske, Češke, z Irske, iz Južne Afrike, Nigerije in Slovenije. Njihovo kreativnost in dovršenost bo ocenjevala žirija, ki jo bodo sestavljali Aleksandra Janeva Imfeld, Katrin Roschangar in Boštjan Antončič. BGO Občutek osebne odgovornosti je nekaj srhljivega Pogovor z Ivano Djilas precej žre in nas razjeda. Nehali smo biti odgovorni za druge, a tudi drugi za nas. Smo otočki osebnega uspeha, a še bolj osebnih neuspehov. A naša zadolžena država ni ravno dober vzornik go- spodinjstvom … V vseh kolumnah se ukvarjam z nasprotovanjem majhnega človeka proti družbi. Majhen človek je sam kriv za zadolževanje, ker je požrešen, ker hoče več kot zmore, ker se precenju-je. Ko to počne vsa družba, temu rečemo kriza, zadolže - vanje bank. Zanimivo je, da se osebne krize dogajajo, ko se krize dogajajo v družbi in potem lažje primerjaš. Žal je to čas, v katerem živimo. Koga nagovarjate s knji - go? Generacijo svojih let. Raz- mišljam, kako knjigo berejo mlajše generacije. Opažam, da knjigo berejo pripadniki različnih starosti, saj je to težava, ki nagovarja širšo generacijo ljudi. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Ivana Djilas s svojim prvencemPriporočamo 12 Št. 15, 13. april 2017 NAŠA TEMA Ko se otroci stepejo, zmerjajo in ustrahujejo Kaj lahko ob pojavu medvrstniškega nasilja storijo različne ustanove in kaj moramostoriti starši? V Tednu zdravega mesta in lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti z drogami je v Šentjurju center za socialno delo pripravil posvet o pristojnostih različnih ustanov pri obravnavi medvrstniškega nasilja. Tega je na žalost iz leta v leto več. Med govorci so bili specialni pedagogi, socialni delavci, pedagogi in šolski svetovalni delavci, učitelji, vzgojitelji, zdravniki in policisti. Kot so ugotavljali, se vsak zase pogosto počutijo nemočno in ujeto v sto in en predpis. Uspeh v posameznih obravnavah je odvisen predvsem od sodelovanja in zavedanja, da se lahko drug z drugim posvetujejo in pogovorijo. In to še preden obvladljivost neke težave doseže kritično točko. Če pri težavah stro- kovne službe in starši stopijo skupaj ter naredijo naj- boljše za otroka, se večina stvari zelo hitro reši. Sicer pa zgodbe s pompoznimi naslovi prej ali slej končajo v rumenih medijih. SAŠKA T. OCVIRK Foto: spletNasilje je vsaka zloraba moči Mag. Ingrid Klemenčič – Strokovnjakinja s področja nasilja v družini in medvrstniškega nasilja Ko govorimo o kakršnem- koli nasilju, ga ne moremo izvzeti iz socialnega okolja. Vedno znova se pokaže, da je medvrstniško nasilje po- vezano z nasiljem v družini, s trpinčenjem na delovnem mestu in z drugimi oblikami zlorab. Zato je Klemenčičeva svojo študijo poimenovala (o) Krog nasilja v družini in šoli. Nasilje se pojavlja v mnogih oblikah. Socialno izločanje kot eno najbolj bolečih in težko zaznavnih je prisotno že v vrtcu. težko zaznavnih je prisotno že v vrtcu. Vse se začne že v vrtcu. Vzgojiteljice zelo hitro prepoznajo nasilno vedenje malčkov, ki presega normalno razvojno agre- sijo. Brez ukrepanja in sodelovanja strokovnjakov ter staršev se težave stopnjujejo v osnovni in srednji šoli. Mnogo od teh nasilnih otrok zelo kmalu pride navzkriž tudi z zakonom. Člani novinarskega krožka v OŠ Franja Malgaja v Šentjurju so pred časom za Radio Slovenija pripravili avtorsko oddajo na temo po svoji izbiri. Medtem ko se je večina njihovih vrstnikov ukvarjala z zvezdniki pop kulture, so učenci pod mentorstvom učiteljice Bojane Potočnik spregovorili o medvrstniškem nasi- lju. Oddaja je požela izvrstne ocene in same pohvale.Koliko primerov medvrstniškega nasilja/medvrstniške kriminalitete se je zgodilo lani v Sloveniji in kje je po številu prijavljenih primerov celjska regija v primerjavi z ostalimi regijami? Visoko.CELJE 38 LJUBLJANA 59MARIBOR 28 NOVO MESTO 19 KOPER 12KRANJ 10MURSKA SOBOTA 10 NOVA GORICA 5 Največ primerov medvrstniškega nasilja v lanskem šolskem letu je bilo novembra, januar-ja, marca in junij a. Glede na resnost medvrstniškega nasilja, opredeljeno kaznivo dejanje in starost povzročite-lja, lahko policij a v skrajnem primeru poda kazensko ovad-bo. Največ ovadb je bilo zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo (poškodbe), kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost (nadlegovanje/uni00A0…), kaznivih dejanj zoper premoženje (tatvine) ter kaznivih dejanj zoper javni red in mir.Kje se je medvr- stniško nasilje lani v Sloveniji največkrat zgodilo? Ostala kazniva dejanja medvrstniškega nasilja so se dogajala na drugih krajih, kot so bolnišnice, počitniške hiše, vozila, vzgojni in popravni domo-vi, trgovine in podobno, vendar se je tam zvrstilo veliko manj primerov v primerjavi z ostalimi naštetimi lokacijami.Osnovna šola 18 Poklicna ali srednja šola 17 Stanovanjska hiša 24 Cesta, ulica 17 Avtobus ali vlak 7 Gostinski lokal 5 Parkirišče 8 Športne dvorane 6 Park 1Iz malega raste velikoIz vrtca v šolo, iz srednje šole na poli- cijsko postajo »Nikoli ne bom pozabila mame enega mojih učencev. Štiri leta sem jo opozarjala, da je stanje resno in da si fant upa preveč. Povedala sem ji, da se ga bom jaz prav kmalu znebila, njo pa bo v življenju še tepel, če bo šlo tako naprej. Čez nekaj let sem jo srečala. V solzah mi je povedala, da sem imela prav,« pripoveduje ena od upokojenih osnovnošolskih učiteljic.Sam vrtčevski učni in vzgojni načrt je zastavljen tako, da pou- darja otrokova močna področja, krepi druženje in sodelovanje ter utrjuje socialne veščine. Kot pravi Vanja Knez, specialna pe- dagoginja iz Vrtca Šentjur, je to obdobje zelo občutljivo z več vidikov. »To je najboljši čas, ko je otroku mogoče učinkovito pomagati. A resnici na ljubo je malo staršev pripravljenih sliša- ti, da ima njihov otrok težave.« Ker ni zunanjih kriterijev, ki bi kazali na otrokov kognitivni ali vedenjski primanjkljaj, se mno-gi starši tolažijo, da bo težava z odraščanjem izzvenela. Žal se pogosto zgodi prav nasprotno. Ko gre za širše težave nasilja v družini, socialnih stisk in dru- gih bremen, pa je sodelovanje s starši praviloma zelo težko, če ne kar nemogoče. Učitelji ne želijo biti »policaji« Po drugi strani je neka mera »komolčenja« med otroki v času odraščanja verjetno zdrava in nujna. Nenehno opozarjanje na nasilje med otroki v marsikateri šoli povzroči precej neprijetno vzdušje. »Večkrat se zalotimo, da prežimo na vsak otrokov gib in da nam manjkajo samo še modre srajce do popolne policijske šole,« je dejala Vanja Hriberšek iz OŠ Hruševec. »To zagotovo ni dobro. Meni se zdi najbolj pomembno, da je v šoli varno in dovolj sproščeno okolje, da si upamo spregovo- riti, da se lahko pogovarjamo in da otroci to čutijo, ko jim je hudo.« Če z nasilnimi in vzgojno neprilagojenimi otroci ne dela nihče, starši pa si v osnovni šoli zatiskajo oči, je v srednji šoli za resno ukrepanje zelo malo mo- žnosti. Otroci postanejo polno- letni, vpliv staršev in učiteljev je zanemarljiv, zelo verjetno si najdejo enako mislečo presto- pniško družbo. Večina krimi- nalnih povratnikov si kartote- ko pridela še pred dopolnjenim štiriindvajsetim letom. Mladi novinarji o nasilju Otroci so presenetili z zre- lim pristopom in jasno izraže- nimi stališči. Predvsem med dekleti je zelo obremenjujoče socialno izključevanje. Na splošno pa si večkrat želijo posredovanja odraslih, saj jim navržene besede »sami se zmenite« ne pomagajo prav veliko. »Med vzroki za nasilje v šo- lah so tudi učne težave. Prepri-čana sem, da je to zelo pogost vzrok in da prav zaradi tega na- silje v šolah narašča. Učni na-črti so vedno bolj zahtevni, ve- dno bolj natrpani, otrok, ki tega tempa preprosto ne zmorejo, pa je vedno več. Naš sistem rojeva nasilneže,« je bila ostra Potočnikova. »Naša generacija se je ob likovnem, glasbenem in športnem pouku sprostila. Danes z žalostjo opažam, da so v šoli izredne razmere, ker se nam obeta nacionalno prever-janje znanja iz športne vzgoje. Seveda si nobena šola ne želi zelo zaostajati za povprečjem, ampak iz vsakega predmeta smo naredili znanost in vsak učitelj vključno z mano vidi samo svoj predmet. Otrok, ki ne zmorejo, je preveč.« 13 Št. 15, 13. april 2017 NAŠA TEMA Nasilje je vsaka zloraba moči Mag. Ingrid Klemenčič – Strokovnjakinja s področja nasilja v družini in medvrstniškega nasilja»Kako človek razume nasilje, je odvisno od njegove vzgoje, izkušenj, kulturnega okolja. A nedvomno je nasilje vsaka zloraba moči. Nasilje ni enako konfl iktu in tudi reševanje nasilne problematike ne more biti enako mediaciji v primeru konfl ikta,« pravi Klemenčičeva. Ko pride do izrednih do- godkov, zaposleni v šolstvu, zdravstvu, policiji in socialnem skrbstvu delujejo po načelu predpisanih protokolov. Nasilen otrok, ki ogroža vrstnike, ali sum prikritega nasilja v družini seve-da nista nekaj, kar bi komurkoli od omenjenih polepšalo razpolo- ženje na delovnem mestu.Otroke je treba naučiti reševati spore V življenju je malo gladkih poti, zato so spori in nespora- zumi najbolj normalen del na- šega vsakdanjika. Težava je, da sodobni otroci svojih sporov ne znajo reševati. Odrasli jih veči- no časa nadziramo in prepogo-»Po mojih izkušnjah noben otrok ni nasilen zgolj zato, ker bi v tem užival. Morda sem v celi karieri srečala enega ali dva takšna.Vsi ostali so imeli težave, ki so presegale šolske okvire. Ampak v šoli ne moremo reči, da se nas otrokove domače razmere ne tičejo. Vse, kar se mu namreč dogaja doma, se odraža tudi v šoli,« pravi Klemenčičeva.sto rešujemo tudi njihova neso- glasja. Dokler gre za spor dveh enakovrednih nasprotnikov, je mediacija najboljša metoda re- ševanja. Ko se ravnovesje moči med vključenimi poruši in eden zlorabi svojo moč, pride do na- silja. Tega ne moremo reševati s pogovorom in soočenjem vple- tenih. Žrtev je treba nemudo- ma zaščititi in izvajanje nasilja ustaviti. To mora biti takojšen ukrep, ki ga je dolžan izvesti ka- terikoli odrasli, ki opazi, kaj se dogaja. Učiteljica na primer ne more odkorakati v zbornico in odgovornosti predati sodelav- ki, ki je slučajno razredničarka fantov, ki se tepeta na hodniku. Prav tako pomembno vlogo pri prvem posredovanju lahko ima- jo hišnik, snažilke ali kuharice. V izobraževanje o preprečeva- nju medvrstniškega nasilja mo- rajo biti zato v šolah in vrtcih nujno vključeni vsi zaposleni. Kdor hitro ukrepa, dobro ukrepa Ko pride do nasilja, vpletenih ne soočamo, ampak se z vsakim otrokom pogovorimo posebej. Otroci velikokrat ne povedo za ustrahovanje, ker so po sooče- nju z nasilnežem deležni še huj- šega maltretiranja. Samo takoj-šnje in odločno ukrepanje ima za žrtev in povzročitelja pravo sporočilo. V mnogih primerih »Medvrstniškega nasilja ali nasilja nasploh ne bomo nikoli izkoreninili. Naša naloga je predvsem opolnomočiti otroke, da se v stiski uprejo. Da se zavedo, da ne gre za ›tožarjenje‹, da zaščitimo žrtve, ustavimo nasilje in preprečimo dolgotrajno ustrahovanje ali tako imenovani ›bullying‹.«je dovolj že to, da neprimer- no obnašanje takoj ustavimo. Nadaljnji ukrepi so odvisni od resnosti prestopka. Vendar se izogibajmo besedam krivec, storilec in kazen. Povzročitelj nasilja mora dobiti jasno lek-cijo o odgovornosti za svoje dejanje, vendar gre v večini primerov prav tako za žrtve, ki potrebujejo pomoč v drugačni obliki. Kot pravi Klemenčičeva, je po njenih izkušnjah za med- vrstniško nasilje skoraj vedno mogoče najti vzrok v čustvenih ali učnih težavah, neustreznih družinskih in vzgojnih prije-mih, slabih vzorcih in nasilju v družini, stresnih dogodkih in podobnem. Blagoslov in prekletstvo majhnih krajev Ob medvrstniškem nasilju je jasen odziv nujen, vendar je v majhnih krajih velikokrat zelo otežen. Ker se učitelji, strokov- ni delavci in starši večinoma tudi osebno poznajo, komu-nikacija o otrokovih težavah hitro zaide na osebno raven. Klemenčičeva zato svetuje, naj se v šolah takšnih obrav- nav lotijo timsko, kar vplete- nim učiteljem omogoča ohra- njanje objektivnosti. »S starši je treba zgraditi zaupanje. To pomeni, da jih je treba včasih tudi desetkrat ali večkrat na- govoriti, povabiti v šolo in jim stopiti naproti. Če strokovno in človeško stojimo za svojimi odločitvami, je strah nepotre- ben. Četudi so takšne situacije vse prej kot prijetne. Še posebej ko starši nastopijo agresivno in odklonilno do šole, stopimo korak nazaj, delujmo počasi in strokovno. Na ta način si lahko prihranimo marsikatero težavo in zaplet na višji ravni.« Mag. Ingrid Klemenčič 1. Nujna je ničelna toleranca do nasilja oziroma do neodzivnosti ob nasilju. 2. Vsako nasilje je stvar individualnega doživljanja, zato ga ne sodimo po lastnih čustvih in izkušnjah. 3. Nikoli ne minimalizirajmo nasilja. 4. Upoštevajmo moč vpletenih v nasilen dogodek.5. Nasilno dejanje opredeli žrtev.6. Za nasilje je vedno odgovoren povzročitelj. Nasilno vedenje je vedno izbira.7. Sporov ne smemo enačiti z nasiljem in jih ne smemo enako reševati. Zbadanja in izzivanja so najpogosteje dele- žni ravno otroci, ki imajo težave z obvladova- njem, nizko samopodobo in s slabo komuni-kacijo. Takšni v stiski najprej udarijo. Jih je torej pravično obravnavati kot povzročitelje nasilja? Da. Ker se morajo vsi otroci naučiti, da je nasilje izbira ter da se lahko in morajo odzvati drugače. Pri tem ni nobenega govora o krivcu in kazni. Oba otroka potrebujeta soču- ten pristop pomoči, pogovor in učenje social- nih veščin. Tudi otroke s posebnimi potrebami je treba spodbujati in učiti samonadzora.Darja Zupanc je specialistka družinske medicine v Zdra- vstvenem domu Šentjur, veliko se ukvarja tudi s šolsko po- pulacijo. Med njenimi 2.300 varovanci je sedemsto otrok. Od teh jih je lani pet iskalo pomoč zaradi medvrstniškega nasilja. Na Šentjurskem so v preteklem letu policisti obravnavali deset primerov medvrstniškega nasilja. A kot sta povedala Uroš Malgaj in Peter Užmah s Policijske postaje Šentjur, so policijska pooblastila, ko gre za mladoletne otroke, zelo omejena. Policija s svojimi obiski v vrtcih in šolah opravlja predvsem pomembno preventivno vlogo. Centri za socialno delo imajo v rokah vzvode, ki jih lahko upora- bijo v najbolj skrajnih primerih. Takrat, ko gre za resno ogroženost otrok ali zanemarjanje starševskih dolžnosti. A v prvi vrsti bi morali centri svojim uporabnikom zagota- vljati pomoč. Tako pa že sama omem- ba centra za socialno delo večini staršev pomeni hudo grožnjo. Velikokrat je medvrstniško nasilje simptom hujših družinskih težav, kot so socialne stiske, izguba službe, alkoholizem, razdrte družine in podobno. Ko ima človek uvid v celotno stanje družinske slike nasilnega otroka, bi mu veli-kokrat najraje čestital, da se glede na razmere drži tako dobro. A to seveda ni rešitev. Mnogi starši namreč enostavno ne želijo sodelovati in pri takšnih včasih pomaga zgolj konkreten in strog ultimat. »Centri za socialno delo smo v teh postopkih prav tako pod velikim priti- skom in vprašanje, kdaj ukrepati, vedno visi nad nami. Izkušnje kažejo, da se moramo v reševanje težav vključiti prej. Še preden gre vse narobe in je tudi sodelovanje s starši vedno bolj oteženo. Jasno je, da so tudi starši, ki ne želijo sodelovati, v velikih osebni stiski. Resnično bi si želeli, da bi naše posredovanje doživljali kot pomoč in ne kot grožnjo,« je dejala direktorica CSD Šentjur Anica Weber.Načela obravnave medvrstniškega nasilja: Kdo je kriv? Tisti, ki udari, ali tisti, ki izziva?Najprej k zdravniku …»Se zgodi, da pride prvošolec na sistematski pregled in brez pravega vzroka sestro udari z zdravstvenim kartonom. Temu bi milo rečeno lahko rekli vzgojni primanjkljaj. V družbi premalo poudarjamo osnovno spoštovanje do drugih ljudi,« pravi Zupančeva. »Za otroka se mi zdi najbolj pomemben občutek varnosti in trdnosti domačega okolja. Ljubeči družinski odnosi so najboljše zagotovilo, da se bo otrok sposoben upreti nasilju, se zaupati odraslim in poiskati pomoč,« je dejala Darja Zupanc. … potem na policijo »Vse, kar lahko naredimo, je, da pošljemo poročilo na tožilstvo, kar zagotovo ne predstavlja nobene reši-tve. Nujno je, da se o nasilju med mladimi veliko pogovar-jamo, še preden se zgodi, in da so na to pozorni vsi zapo-sleni v šolah. Oni so tisti, ki zares vidijo, kaj se dogaja. Ko pridemo policisti v šolo, lahko verjamete, da ni nikoli nobe-nih težav,« je povedal Malgaj. Vse se spet začne in konča pri starših. Če so ti pripravljeni sprejeti strokovno pomoč šole ali centra za socialno delo, se policistom z njihovo družino ali njihovimi otroki praviloma ni treba ukvarjati. Center za socialno delo naj predstavlja pomoč, ne grožnjeKo v zdravstveno ambu- lanto pride otrok s takšno poškodbo, je protokol jasen. »To je stresno tudi za zdrav-nika. Upoštevati moramo vse morebitne posledice, tudi to, da bomo morda morali pri- čati pred sodiščem.« Poškod-be morajo tudi fotografi rati. »Žrtve nasilja pridejo v am- bulanto velikokrat z netipič- nimi simptomi. Če se otroci zaprejo vase in o tem ne go-vorijo, moramo biti pozorni na neješčost, popuščanje v šoli, strah, depresijo, nočne more, nepojasnjene boleči- ne,« še opozarja Zupančeva. Udeleženci posveta so ob koncu opozorili na velik porast spletnega nasilja, kjer se odpirajo povsem nove in neobvladljive fronte. V tem primeru gre za resna kazniva dejanja s hudimi posledicami. To bo tema prihodnjega posveta. Nasvet za starše se glasi, da ne zamudimo nobene priložnosti, da se o tej problematiki poučimo in se s svojimi otroki o tem čim več pogovarjamo. Foto: arhiv NT (GrupA) 14 Št. 15, 13. april 2017 Skrivnost – prekletstvo primera PlevnikKRONIKA To je zagotovo eden naj- skrivnostnejših primerov v zgodovini slovenske kri- minalistike. O njem pre- davajo tudi na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Letos so štu- dentje AGRFT Ljubljana o tej resnični zgodbi posneli celo kratek fi lm. Izginotje Celjana Jureta Plevnika. 7. aprila letos je minilo sedem- najst let, odkar se je za njim izgubila vsaka let. Sedem- najst let materine agonije, sedemnajst let policijskega tavanja v temi. Če je Plev- nik umrl nasilno, je krivec še vedno na prostosti. Brez kazni. Brez posledic. V vseh teh letih, odkar spremljamo ta primer in po- licijsko preiskavo, smo naj- pogosteje slišali besede, da »primer še ni končan in da policisti zbirajo obvestila«. A vse to ni prineslo epiloga. Ju- reta Plevnika so mama in pri- jatelji zadnjič videli 7. aprila 2000. Sled za njim se je izgu- bila na poti iz šole. Domov naj bi ga odpeljal eden od prijateljev, od tu naprej pa se izjave domnevno vpletenih začnejo zapletati. Do danes še ni jasno, kaj se je dogajalo tisto popoldne, razen tega, da eno možnih zadnjih Ju- retovih lokacij predstavlja območje v Zgornji Savinjski dolini. V vseh teh letih je bilo kar nekaj iskalnih akcij, v ka- terih njegovega trupla niso našli, bilo je nešteto zaslišanj ljudi, ki bi lahko o izginotju karkoli vedeli. Bilo je tudi kar nekaj ljudi, ki bi lahko bili osumljenci za njegovo izginotje, toda roko na srce »statusa« osumljencev ura- dno nikoli niso imeli. Zaradi pomanjkanja dokazov. Brez oprijemljivih dokazov Pred leti smo se pogovar- jali z nekaterimi Juretovimi sošolci in znanci, ki so ob za- slišanjih samo dobili občutek, da policija tava v temi. Vsi so bili prepričani, da Jure ni več živ in da zagotovo ni res, da je odšel v tujino. Policija ves ta čas zanika, da ni storila vsega v začetnem obdobju preiskovanja, pri čemer trdi, da je preverila vse. A ko smo se pred leti pogovarjali z uči- teljico, ki je Plevnika v šoli poučevala računalništvo, je omenila, da so policisti z njo prvič opravili pogovor šele po letu od izginotja. Zakaj je ta podatek ključen? Zato ker ves čas obstaja sum, da je bil Plevnik v računalništvu moj-ster in da bi se lahko s svojim hekerskim znanjem zapletel v sporne posle, posledica česar bi lahko bila njegova nasilna smrt. »Po enem letu se profe-sor tega pač ne more spomni- ti. Če bi prišli prej, bi to lahko brez težav ugotovili,« je dejala profesorica. Prijatelja, ki naj bi Jureta usodnega dne videl zadnji, naj bi policija večkrat zaslišala, vmes naj bi ugoto- vila tudi, da ni vedno govoril resnice, vendar ga kriminali- sti zaradi ničesar niso mogli ovaditi. Nikoli mu niso mo- gli ničesar dokazati, in sicer tajnim metodam policijskega dela navkljub. Anonimno Danes skoraj nihče, ki pozna primer Plevnik, ne Pred enajstimi leti smo se z Juretovo mamo odpra- vili k najbolj znani jasno- vidki v Osijeku Jasminki Čosić, ki je tamkajšnji po-liciji že uspešno pomaga-la poiskati morilce mlade Hrvatice. Takrat smo na- vezali stik z nešteto jasno- vidci, tudi ameriškimi, o katerih so bile posnete oddaje na svetovnih tele- vizijah. Vsi so zahtevali denar, le Čosićeva ne. Zah- tevala je samo eno stvar: da posnetek z njenimi be- sedami izročimo policiji. In smo ga. Objavljamo nekaj njenih navedb:»Plevnik je umrl 7. aprila 2000 ob 21.09 po daljšem mučenju.« »Umorjen ni bil s strelnim ali hladnim orožjem, ampak s predmetom, ki je povezan z elektriko …« »V njegovo smrt so vple- tene štiri osebe, vsaj ena bo slej ko prej spregovori- Nesreča pri Debru: izsledili dva voznikaV nesreči je umrl petmesečni dojenček. Foto: PGE Celje Policisti Postaje prometne policije Celje so izsledili voznika, ki sta peljala mimo nesreče, ki se je zgodila 26. marca izven Debra pri Laškem in v kateri je umrl pet- mesečni otrok, več ljudi pa je bilo poško- dovanih. Kot je znano, na kraju nesreče nista pomagala poškodovanim, ampak sta odpeljala naprej. Eden od njiju bo kaznovan. Spomnimo, da se je nesreča zgodila, ko je 51-letni voznik vozil iz smeri Celja, nato je iz neznanega vzroka zapeljal čez neprekinjeno ločilno črto in trčil v 21-letno voznico, ki je pravilno pripeljala iz smeri Laškega. V silovitem trčenju je avtomobil 51-letnika obrnilo na bok, vozilo je zdrselo čez cesto in trčilo v stanovanjsko hišo. V nesreči je umrl petmesečni otrok, 51-letnik se je izredno hudo poškodoval, enako tudi mama otroka, poškodovani so bili tudi dva mlajša sopotnika v avtomobilu in 21-letni-ca, v katero je povzročitelj trčil. Kazen zaradi odstranjevanja sledi Mimo nesreče sta takrat pripeljala dva avtobusa, a sta voznika odpeljala dalje. Eden od njiju je celo s cestišča umikal dele poškodovanih vozil, a poškodovanim ni pomagal. Policija je izsledila oba, toda kaznovala bo tistega, ki je umikal dele vozil s ceste, da je odpeljal dalje. Kazen, ki ga bo doletela, znaša približno dvesto evrov. Glede na do zdaj zbrana obvestila prekrška drugemu vozniku ni mogoče očitati. Poli- cisti so oba voznika že zaslišali, prav tako tudi nekatere priče, ki so na kraju poško-dovanim že pomagale in prosile ostale za pomoč. Po naših podatkih gre za voznika avtobusa, stara 77 in 70 let. Oba sta upo-kojenca, ki občasno pogodbeno opravljata turistične prevoze. Pred izdajo odločbe kr-šitelju mora policija opraviti še pogovor s pričo, ki je neposredno po dogodku odšla v tujino zaradi službenih obveznosti in se bo vrnila v Slovenijo v naslednjih dneh. A še vedno ostaja vprašanje, kdo je voznik temnega passata, ki je prav tako pripeljal mimo. Ko so ga prosili, naj pomaga poško- dovanim, naj bi pokazal sredinca in odpeljal naprej. Tega bo izredno težko izslediti, a če ga bodo, ga prav tako čaka kazen. Pri tem bodo 51-letnika ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.Kaznovali bodo enega Zvone Laubič, ki je 1. aprila lani pred trgovskim središčem na Mariborski cesti v Celju na ulici umoril partnerko, je v to-rek, ko se je nadaljevalo sojenje, še enkrat obžaloval svoje dejanje. Na sodišču je pre-bral svoj pisni zagovor, ki ga pretekli me- sec ni mogel zaradi čustvene stiske, saj je na obravnavi ves čas jokal. Na sodišču so tokrat zaslišali tudi več prič, ki so bile v neposredni bližini kraja dejanja. Laubiču celjsko tožilstvo očita umor iz niz- kotnih nagibov in ljubosumja, kar obtoženi zanika. Pri tem je tudi ta teden ponovil, da dejanje iskreno obžaluje. Priznal je, da sta z žrtvijo imela večkrat spore, a da je le želel, da se vrne k njemu, ker jo je imel rad. Ko jo je pred trgovskim središčem prosil, da bi bila spet z njim, mu je dejala, da nima drugega partnerja, kar po mnenju obtoženega ni bilo res. Ta ji je namreč pokazal fotografi jo, na kateri je bila domnevno z novim partnerjem. »Takrat me je začela zmerjati in je dejala, da bo spet začela delati v nočnem klubu. Jaz pa vem, da se tam dogaja prostitucija. V nočnem klubu sva se tudi midva spoznala,« je govoril na sodišču. Vse to naj bi ga tako razjezilo, da je izgubil razsodnost, je pojasnjeval. »Ni-sem se mogel obvladati, šele ko sem prišel k sebi, sem se zavedel, kaj sem storil,« je dejal. Sodnici je pojasnil, da s kraja ni pobegnil, ampak se je odpeljal zaradi otroka, ki je bil v vozilu, parkiranem le nekaj metrov stran. Obžaloval je tudi, da je svojima otrokoma – z nekdanjo partnerko je imel dva – odvzel mamo in da bosta zaradi tega zaznamovana vse življenje. Na sodišču so zaslišali več prič, ki so slišale krik ženske in nato videle, kako se je Laubič s kraja dogodka odpeljal. Pred tem je nož, s katerim je ubil žensko, odložil na streho avto- busne postaje. Nekaj prič, ki so bile predvsem v bližnjem lokalu, si je zapisalo tudi registr- sko številko njegovega vozila in jo predalo policiji. Na sodišču je bilo mogoče slišati, da je ženska ležala na tleh in da ni mogla vstati, ker je krvavela iz predela vratu. Ena od prič je bil tudi natakar v lokalu, ki je pojasnil, da je bila ženska, ki jo je videl ležati na tleh, pred tem z Laubičem tudi pri njem na pijači in da je takrat izgledalo, kot da sta moški in ženska v sporu. Dejal je še, da se nista pogovarjala v slovenskem jeziku. Laubiču grozi najmanj petnajst let zapora. Sojenje se bo nadaljevalo 21. aprila. Sama prijela tatu Policisti bodo ovadili 44-letnika, ki je pretekli teden iz kolesarnice stanovanjskega bloka v Cankarjevi ulici v Šmarju pri Jelšah ukradel kolo in se odpeljal proti Kolodvorski ulici. Tam ga je namreč opazila žena lastnika kolesa in stekla za njim. Moški je nato odvrgel kolo in stekel proti gostinskemu lokalu, v katerem ga je ženska izsledila, ujela in celo zadržala do prihoda policistov. 44-letnika, ki je sicer iz Celja, so policisti pridržali in pri njem doma nato opravili še hišno preiskavo. Našli in zasegli so še tri ukradena kolesa.»Izgubil sem razsodnost« V joku in šoku bral svoj pisni zagovor »Truplo Jureta Plevnika bodo našli« Na policiji nikoli ni nihče odgovarjal za to, kar danes govorijo mnogi: da pre- iskava v prvih dneh Plevnikovega izginotja ni potekala tako, kot bi morala. Nekateri predavatelji na fakulteti za varnostne vede naj bi svojim študentom večkrat med predavanji omenili, da je ta primer preiskave v začetnih dneh učna ura za vse, kako naj se ne bi preiskovalo tovrstnih primerov. Na policiji so nam dejali, da sta v prvih dneh še vedno obstajala upanje, da se bo Plevnik vrnil, in misel, da je morda prostovoljno odšel kam. 15 Št. 15, 13. april 2017 Skrivnost – prekletstvo primera PlevnikKRONIKA Minuli konec tedna sta bili na Celjskem dve večji tatvini osebnih vozil. V obeh primerih je šlo za znamko Mercedes Benz, oba av- tomobila pa sta bila ukradena na območju Žalca.Prva tatvina se je zgodila v so- boto zjutraj. Lastnik je imel vozilo parkirano pred stanovanjsko hišo v Letušu. Šlo je za temno siv mer- cedes C180 z registrsko številko CEAK-157, letnik 2013. Druga tatvi-na se je zgodila pred stanovanjsko hišo v Braslovčah, od koder so ne-znanci odpeljali sivega mercedesa C200 z registrsko številko CEKJ- 427, letnik 2010. Storilcev policija še ni izsledila.Ta pa je »kaliber!« Mizo za biljard kar na voziloPrometni policisti so minuli teden na Celjskem ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je na strehi prevažal mizo za biljard. Prizor, ki bi ga lahko vide-li na indijskih cestah, se je zgodil na štajerski avtoce- sti. Voznik, ki je imel vozi- lo popolnoma naloženo s tovorom, je namreč tvegal nesrečo, ki bi se lahko kon- čala tragično, če bi miza za biljard padla na cestišče in bi vanjo trčil kdo drug. Ne le da je imel na strehi mizo, ampak je imel na njej na- ložen tudi dodaten tovor, v avtomobilu prav tako, zato je bil njegov pogled na okolico med vožnjo zaradi tovora skoraj nemogoč. Na policiji pravijo, da tovora sploh ni ustrezno zavaro- val. Že pri običajnih pre- vozih v cestnem prometu se zgodi, da tovor pade na vozišče in tako predstavlja neposredno nevarnost za druge udeležence, doda- jajo na policiji. In da je le vprašanje časa, kdaj bi se to zgodilo, če bi vožnjo na- daljeval. Gre sicer za Romu- na, ki je tovor vozil v Ro- munijo. Zaradi teže vsega naloženega se je prtljažnik, ki ni urejen za prevoz tako težkega tovora, tudi poško- doval. S tem je vse, kar je imel voznik v vozilu in na njem, predstavljalo nevar- nost. Policisti so mu izdali plačilni nalog, vozilo pa izključili iz prometa in mu odvzeli registrske tablice. Foto: PU Celje Ostali brez mercedesov verjame več, da bo policija storilca, če je šlo za kaznivo dejanje, prijela. Pri tem je policija natančno pred de- setimi leti naredila izjemo v kriminalistični praksi: poda- la je kazensko ovadbo zara-di umora Jureta Plevnika. In to kljub temu da njegovega trupla ni našla. Na policiji so nam ta teden povedali, da primer ni končan. Da ob vsaki novi informaciji opra- vijo dodatne poizvedbe ali pogovore s kom. Toda v vseh teh letih še nihče ni prišel na policijo sam od sebe, torej da bi karkoli vedel in podal ka-kšen zanimiv podatek, ker bi menil, da bi bila kakšna in- formacija pomembna za pre- iskavo. Zato ni skrivnost, da policija daje možnost vsem, ki bi karkoli vedeli, da naj to povedo, četudi anonimno. Juretova mama Ika Plevnik moči za iskanje resnice o tem, kaj se je 7. aprila zgodilo, ni- koli ni in ne bo izgubila, pravi. Še vedno upa, da bo kdo od tistih, ki vedo, kaj se je doga- jalo, sčasoma spregovoril in povedal kakšno podrobnost, ki bo dokončno sestavila mo-zaik takratnega dogajanja. SIMONA ŠOLINIČ la. Dve osebi sta rojeni v znamenju tehtnice, dve v znamenju dvojčkov. Prav tako sta dve osebi starejši, dve sta stari približno toli- ko kot Jure. Ena oseba ima nekaj na obrazu, brazgoti- no ali bolj izrazito čeljust. Eden od vpletenih se je večkrat zanimal za potek preiskave in ta oseba je na nek način povezana z nekim poslom, ki se opra-vlja v uniformi, vendar ni bil policist, možno pa je, da je imel določene zveze s policijo.« »Dve osebi sta v svoji izja- vah policiji lagali.« »Objekt, kamor so ga pripeljali, ni kmetija, ni počitniška hišica, a je zelo specifi čen in povezan z eno od teh štirih oseb. Objekt se ne uporablja vsak dan, je dokaj izoliran od ostale okolice …, je na območju, kjer ›se živi in se ne živi‹ …« »Truplo Jureta Plevnika bodo našli.«Je čas največji zaščitnik njegovega morilca? Kriminalisti so ugotovili, da je bil na dan izginotja signal Plevnikovega mobitela zaznan na območju Zgornje Savinjske doline. Na tistem območju je bilo več iskalnih akcij. Predvsem na območju Tera. Vendar Plevnika tam niso našli. Jure Plevnik naj bi svojega prijatelja na dan izgi- notja prosil – če bi mama poizvedovala, kje je – naj ji pove, da je »na nekem rojstnem dnevu«. Mnogi Plevnikovi prijatelji so domnevali, da se z »nečim« ukvarja, ker je vedno imel veliko denarja. A nikoli ni želel govoriti, s čim se ukvarja in od kod mu denar. Svojim prijateljem je govoril različno. Med drugim tudi to, kam bi lahko odšel, da ga ne bi nikoli našli, pri čemer naj bi omenjal države nekdanje Jugosla-vije. Toda, njegovi prijatelji še danes verjamejo, da je bil prevelik »lokal patriot«, da bi šel iz Slovenije. Znan slovenski geograf dr. Dušan Plut je pred leti v Peruju naletel na mladega Slovenca, ki se mu je sicer predstavil in dejal, da je iz Domžal. Fant naj bi bil zelo podoben Plevniku, kar je Plut sporočil tudi policistom. Ko so nato preverjali neznanega mladeniča, se je izkazalo, da oseba s tem imenom in priimkom sploh ne obstaja. Kdo je torej bil?Ika Plevnik, mama pogrešanega Jureta, je nad delom po- licije razočarana. »Kako ne bi bila, ko se zadeva vsa ta leta ne premakne nikamor, ampak res nikamor. Vsa ta leta sem sicer v stiku s policisti in vidim, da je odvisno, kdo zadevo obravnava in kako. A opažam, da je to delo preveč šablon- sko in preveč pisarniško. Iskati človeka ni enako kot iskati ukraden avtomobil. Nekateri so mi v teh letih tudi priznali, da je bilo delo policije na začetku, takoj po izginotju sina, slabo opravljeno. Šele nekaj mesecev po izginotju so njego-vo fotografi jo sploh objavili na spletni strani pogrešanih … Glede na vse je vprašanje, kaj sploh lahko policija še stori, kaj še sploh lahko preišče … Ampak upanja in vere v to, da bom prišla do resnice, ne bom nikoli izgubila.« 16 Št. 15, 13. april 2017 AKTUALNA PONUDBA 25 let podjetja Uniforest Podjetje Uniforest iz Prebolda, proizvajalec gozdarske me- hanizacije, letos praznuje 25 let. V tem obdobju je podjetje zaznamovalo veliko pomembnih mejnikov. Pomemben tudi videz izdelka Zavedajo se, da mora imeti stroj poleg kakovosti, varnosti in uporabnosti še privlačen videz, zato so v letu 2007 začeli sodelo- vati s priznanim slovenskim indu- strijskim oblikovalcem Ernestom Bevcem, ki je zanje sprva obliko- val samo vitle, nato se je sode- lovanje razširilo še na vse ostale proizvode. Serijo mehanskih in hidravličnih vitlov, ki so sicer pa- radni konj podjetja Uniforest, so z vitel za domačo uporabo raz- širili še na vitle za profesionalno uporabo, ki so jih prvič predstavili leta 2008 na sejmu Agritechnica v Hannovru. Danes je podjetje Uniforest na tem področju eden vodilnih evropskih proizvajalcev s pestro paleto profesionalnih vi- tlov (serija G, konstantna vlečna sila, vgradni vitli), na domačem trgu pa so z vidika profesional- nih vitel najmočnejši v kategoriji vgradnih vitel, saj so jih v Sloveniji vgradili že več kot 300. Razvoj in naložbe Razširitev proizvodno-pro- dajnega programa je od pod- jetja zahtevala večje zmoglji-vosti, zato so proizvodnjo, ki je bila v začetku v Petrovčah, leta 2008 prestavili v Prebold. To jim je omogočilo, da so v letu 2013 začeli razvijati rezal-no-cepilni stroj. V letu 2014 so odprli Uniforest prodajalno, ki ponuja dodatno gozdarsko opremo, opremo za urejanje PE V LAŠKEM na novi lokaciji, Trubarjeva ulica 1. okolice in oblačila za prosti čas. V letu 2016 so začeli izde- lovati še novo serijo cepilnikov, ki je bila nagrajena z German Design Award Special 2017, na- grado za oblikovalski presežek. Ob vsem tem so v letu 2016 na novi lokaciji končali še naložbo v nov poslovni objekt in tako sta danes v Preboldu na 5.300 kvadratnih metrih tako proi-zvodnja kot uprava podjetja, ki skupaj štejeta 60 zaposlenih. V prihodnje si v podjetju Uniforest želijo postati oblikov-no najbolj dovršen proizvajalec kakovostnih in tehnološko izpo- polnjenih gozdarskih strojev, ki bodo varni in enostavni za upo- rabo ter prijazni do okolja. Vse stroje podjetja Uniforest si lahko ogledate na spletni strani www.uniforest.si. Promocijsko besediloPodjetje Uniforest je najprej začelo izdelovati gozdarske vitle zmogljivosti od treh do osem ton. Te je v tujini prvič predstavilo leta 1999 na sejmu Sima v Parizu. Nato je svoj pro-izvodno-prodajni program za- čelo razvijati in širiti še na druge gozdarske stroje. Leta 2003 so v podjetju izdelali prvi proto- tip cepilnika, v letu 2006 pa se je začela proizvodnja klešč in prijemal za hlodovino. Ves čas so njihovo vodilo kakovostno izdelani stroji, ki uporabniku nudijo enostavno in varno upravljanje. Da je res tako, do-kazujejo pridobljeni certi/f_i kati, ki so v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi. 17 Št. 15, 13. april 2017 ZAPOSLOVANJE IN KARIERA MojeDelo.co m MojeDelo.co mPrehod s študija na delovno mesto je vedno težaven. Sveži diplomanti mora - jo v prvi službi prestati preizkušnje, na katere niso vedno pripravljeni. Prehod je še težji, če je novozaposleni edini no- vinec v oddelku, vsi njegovi sodelavci pa so bistveno starejši in imajo večletne izkušnje. Če ste edini »zelenec« v podjetju, imate občutek, da je negotovost pri prehodu iz študentskega v odrasli svet zgolj vaša stvar, saj nimate ob sebi nikogar, ki doživlja kaj podobnega. V podjetjih, ki vsako leto zapo- slijo več svežih diplomantov, teh težav ni. Vsi imajo skupno uvajanje, skupaj se posvetujejo in zastavljajo neumna vprašanja, skupaj se spodbujajo in skupaj se pritožujejo zaradi nizkega statusa. Mlajši ljudje ne poznajo žargona in po - slovnih navad na delovnem mestu in če jim drugi tega ne razložijo, lahko samo ugibajo. Kako si novinec lahko pomaga? Če imate srečo, vam bo nadrejeni nudil zavetje in bo strpen pri odgovarjanju na vsa vaša bolj ali manj pametna vprašanja. Kadar nima časa za vas, sami prevzemite Strokovni delavec za avtomatizacijo (Zreče) Na področju vzdrževanja/avto- matizacije iščemo novega sodelav - ca/sodelavko na delovnem mestu strokovni delavec za avtomatizaci- jo. GKN Driveline Slovenija, d. o. o., Rudniška cesta 20, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 20. 4. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Sistemski inženir za tehnične aplikacije m/ž (Zreče) Kaj delo obsega: nameščanje in vzdrževanje Citrix okolij, namešča - nje in odpravljanje napak v Citrix XenApp in XenDesktop, vzdrževa- nje objavljenih aplikacij (Published applications), upravljanje z Netsca - lerjem, upravljanje aktivnega ime-nika in priprava poročil, namešča- nje in vzdrževanje Windows Server 2008/2012/2016 in Windows 10 operacijskih sistemov. GKN Drive- line Slovenija, d. o. o., Rudniška cesta 20, 3214 Zreče. Prijave zbira-mo do 18. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Računovodja m/ž (Zreče) Na področju financ in računo - vodstva iščemo novega sodelav - ca/sodelavko na delovnem me - stu računovodja. GKN Driveline Slovenija, d. o. o., Rudniška cesta 20, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 20. 4. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Serviser/prodajalec (Celje) Pričakujemo V. stopnjo izobraz- be, računalniško pismenost, ve-stnost, strokovnost, natančnost, komunikativnost, vsaj 1 leto de - lovnih izkušenj pri servisu športne opreme in prodaji. Hervis Sport in Moda, d. o. o., Šmartinska cesta 152G, 1000 Ljubljana. Prijave zbi- ramo do 17. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Energetik strojnik (Velenje) Iščemo osebo za samostojno vodenje in načrtovanje tehničnih projektov s področja energetske učinkovitosti. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas v urejenem oko-lju. Adesco, d. o. o., Koroška cesta 37a, 3320 Velenje. Prijave zbira- mo do 18. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Programer (Java), dve delovni mesti (Velenje) Vaše delo bo predstavljalo razvi- janje obstoječih in novih informa- cijskih produktov na že postavljeni osnovi E2 Manager. Pričakujemo motiviranega kandidata za osvaja- nje novih tehnologij in z željo po razvoju novih produktov. Pričako- vane so izkušnje. Dve delovni me-sti. Adesco, d. o. o., Koroška cesta 37a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 18. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pospeševalec prodaje (Gomilsko) Naša vizija je postati eno vodil- nih podjetij na področju avtoličar - stva. Če prepoznate svoje ambicije v vsebini razpisa in si želite nekaj več, vas vabimo, da svojo prijavo z življenjepisom ter dokazili pošljete do 21. 4. 2017 izključno na e-naslov adriana.drobez@zven-marketing. si. Z veseljem vas bomo povabili na razgovor. Zven Ma, d. o. o., Go- milsko 21, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 21. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja prodaje v trgovini/ namestnik (m/ž) – (Velenje) Bi se radi pridružili podjetju, ki nenehno trenira in razvija zaposle- ne na vseh ravneh ter jim ponuja privlačne bonuse za dobro poslova- nje? Podjetju, ki vlaga veliko truda v razvijanje lastnih menedžerjev? JYSK, d. o. o., Tovarniška cesta 10a, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 18. 4. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kuhar in slaščičar PE Tepanje (Slovenske Konjice) Od kandidata pričakujemo spo- sobnost samostojnega in skupin - skega dela, vozniški izpit in lasten prevoz. Zaželena je gostinska iz - obrazba. Vabljeni, da z odličnim kuharskim znanjem doprinesete k prepoznavnosti podjetja. Marche gostinstvo, d. o. o., Notranjska ce- sta 71, 1370 Logatec. Prijave zbira-mo do 20. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Projektant elektro naprav (Slovenske Konjice) Pričakujemo končano fakul- teto za elektrotehniko, smer elektrotehnika ali mehatronika, aktivno znanje programa Eplan P8, strokovni izpit IZS, večletne delovne izkušnje, aktivno znanje nemškega jezika, pasivno znanje angleškega jezika … Baumüller Dravinja, d. o. o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 6. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalci (Štajerska regija) Pričakujemo poštenost, pozi- tivnost in energičnost ter osebno urejenost, ciljno usmerjenost in sposobnost doseganja prodajnih ci - ljev, samoiniciativnost ter predanost skupnim ciljem podjetja, dobre ko- munikacijske veščine, vozniški izpit B-kategorije. Bofrost*S, d. o. o., Do - lenjska cesta 242b, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 5. 5. 2017. Po - drobnosti na www.mojedelo.com. Višji inženir – tehnolog (Nazarje) V svojo sredino vabimo izkuše- nega inženirja za področje tehno-logije proizvodnje. Nudimo odlič- ne delovne pogoje v uspešnem in stabilnem mednarodnem podjetju. BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 2. 5. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Tehnik za vzdrževanje – elektro področje (Nazarje) V svojo sredino vabimo izkuše - nega vzdrževalca za elektro po - dročje v proizvodnem podjetju. Nudimo odlične delovne pogoje v uspešnem in stabilnem mednaro - dnem podjetju. BSH Hišni apara- ti, d. o. o. Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbira - mo do 2. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavec (m/ž) za delo na področju upravljanja kreditnih tveganj (Ljubljana in Celje) Naloge novega sodelavca bodo predvsem identifikacija, merjenje oziroma ocenjevanje tveganj, ra- zvoj in oblikovanje metodologij upravljanja s tveganji, izdelava zahtevnejših analiz, razvoj stati- stičnih modelov za merjene pa - rametrov kreditnega tveganja … Abanka, d. d., Slovenska cesta 58, 1517 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.Težave novincev na prvem delovnem mestu pobudo in ugotovite, kdo vam lahko zares pomaga. 1. Poiščite ustreznega mentorja. Izbira mentorja je podobna izbiri par - tnerja – z njim boste preživeli veliko časa, morali mu boste zaupati, s svojim delom in mišljenjem bo vplival na vaš način dela in mišljenja. Zato iščite v podjetju ali izven njega osebo, s katero imate čim več skupnega (sorodno področje dela, intere- si, med vama naj bo čim manjša razlika v letih, da boste lahko razvijali uspešen odnos). Iščite nekoga, ki je dobro podkovan, ima bogate delovne izkušnje in vam je pripra- vljen pomagati ter svetovati. Če boste našli pravega mentorja, ki bo spremljal in usmer - jal vaš razvoj, si boste prihranili veliko za- dreg, ki bi jih drugače doživeli pri učenju na lastnih napakah, ter ustvarili boljši vtis na delovnem mestu. Znanje, ki ga prejemate od mentorja, je pogosto neprecenljivo, zato pokažite, da ce- nite njegov trud. 2. Bodite samoiniciativni.Opazujte sodelavce, kaj in kako delajo. Skušajte posnemati nekatere njihove nava- de. Sami raziskujte in se doma izobražujte Tipični dvomi »zelencev« na delovnem mestu: - Kako predstaviti svoje zamisli sodelavcem? Jih sploh smem? - Kako se najbolje organizirati pri delu?- Kako ugotoviti, kateri sodelavec je razpoložen in kateri ni?- Kako napovedati končne roke svojih delovnih projektov?- Kako nadrejenemu predstaviti svoje rezultate? - Kako ugotoviti, kateri delovni projekti so v določenem trenutku prednostni? - Kako se obnašati do sodelavcev med odmori?- Kako ugotoviti, ali dobro delam, če ne prejemam ne graj ne pohval?NE PREZRITE Naslednjič: Izboljšajte delovno vzdušje v pod- jetju s pomočjo humorja na področjih, kjer menite, da morate pri- dobiti dodatna znanja in veščine, da boste lahko učinkovito opravljali delo. 3. Skušajte s pristopom »od spodaj nav - zgor« izvedeti čim več. Ne hodite za vsako malenkost k svojemu nadrejenemu; iščite odgovore »z dna«, tako da najprej vprašate najmlajše sodelavce ali tiste na najnižjih položajih. Če ne znajo od-govoriti na vaše vprašanje, »plezajte« naprej po hierarhiji, dokler ne najdete nekoga, ki pozna odgovor.Starejši in izkušenejši delavci bi morali razumeti, da njihovi novi sodelavci pogosto nimajo druge možnosti, da nekaj izvedo, kot da to preprosto vprašajo. 4. Srečujte se z vrstniki, ki imajo podob - ne težave. Niste edini, ki doživljate nemirno izku - šnjo vstopa v delovni svet. Zato se povežite s tistimi, ki so v podobnem položaju kot vi. Občutek, da niste sami v tej »bitki«, je vedno dober za sproščanje stresa. Ekipa MojeDelo.com 18 Št. 15, 13. april 2017 ŠPORT Nogometaši Rudarja iz Velenja so v 28. krogu 1. SNL zabeležili zelo pomembno zmago. V Krškem so zmagali z 2:1 ter na le- stvici pobegnili nevarnim mestom. Trenutno so na sedmem mestu (35 točk), Krško zao- staja za pet, deveti Aluminij, ki je na mestu, ki vodi v kvalifikacije za obstanek v prvi ligi, pa zaostaja za sedem točk. Velenjčani so v Krškem slavili po preobratu. Po zaostanku z 1:0 sta za Rudar zadela John Mary in Klemen Bolha. Po deveti letošnji zma - gi smo se pogovarjali z vezistom Damjanom Trifkovičem. Zmago proti Radomljam ste nadgradili še s tremi točkami v Krškem. Zdaj je precej lažje, mar ne? Po treh zaporednih porazih je druga zmaga v nizu prišla kot naročena. Zelo pomembna je in veliko nam pomeni. Verjamem, da lahko v soboto tudi proti Mariboru na domačem igri-šču prikažemo dobro igro in vpišemo še tretjo zaporedno zmago. Kaj bi dejali sicer o tekmi, ki se ni začela po vaših željah? Lahko bi dejal, da nas je vodstvo Krčanov šokiralo. Po edini pravi priložnosti je žoga do-mačih nekako končala v golu, čeprav sta bila dva naša igralca v bližini, a so gostitelji imeli srečo in so povedli. Zbrali smo se in rezultat obrnili v našo korist že v prvem polčasu. V drugem polčasu bi lahko prišli še do izdatnej-še zmage, a nam ni uspelo zadeti. Posledično so domači vseskozi iskali izenačenje, a ga na srečo niso našli. Veseli smo. Zdaj zagotovo dihate precej lažje, ko je pogled na lestvico prijetnejši. Strinjam se s tem, a smo imeli pred začet- kom spomladanskega dela sezone drugačne cilje. Jasno smo si želeli višje. Po treh zapo - rednih porazih se je zgodba odvila drugače. Zdaj je situacija takšna, kot je. Uspelo nam je pobegniti pred zadnjimi mesti, še naprej pa moramo trdo garati, da nam uspe še kaj več. V soboto boste Ob jezeru gostili vodilni Maribor. Kakšne so želje? Po drugi zmagi bomo zagotovo iskali še tre- tjo. Spet smo samozavestni in verjamemo vase. Verjamem, da lahko prikažemo še boljšo igro ter premagamo tudi Maribor. Želim si, da bi nas na tribunah spremljalo lepo število gle - dalcev, da se v dobrem vzdušju zoperstavimo vodilnim na lestvici. MITJA KNEZ, foto: GrupA Drsalni klub Celje je bil gostitelj zadnje izmed sku- pno štirih tekem tekmo - vanja Alpe Adria. Gre za tekmovanje v hitrostnem drsanju na kratke proge, v katerem tekmovalci točke zbirajo na štirih tekmah. Prvo je gostil Zagreb, zatem je v Sarajevu zaradi težav z ledom odpadla, tretja je bila izpeljana v Beogradu, za zadnje komplete točk pa so se tekmovalci potegovali v Celju, kjer je bilo tekmo- vanje odlično organizirano. V Celju je nastopil 148 tekmovalcev iz osmih držav (Slovenija, Hrvaška, Srbija, BiH, Avstrija, Slovaška, Ma-džarska, Nemčija), ki so bili razdeljeni v različne staro - stne skupine od najmlajših do članov. V sklopu tekmo-vanja Alpe Adria se je odvi- lo tudi državno prvenstvo Slovenije. »Vsako leto se trudimo, da bi bili boljši. Učimo se tudi od drugih, saj se udeležu-jemo številnih tekem in iz vsake želimo povleči le tisto najboljše. Mislim, da nam dobro uspeva. Letos so bili vsi udeleženci zadovoljni. Kot organizatorji smo dobili v klubu številne pohvale, kar nam seveda daje dodatno energijo za naprej. Za takšen dogodek potrebujemo mesec dni priprav. Nismo osredoto- čeni le na tekmovanje, tem -več smo tistim, ki so prišli med nas, ponudili tudi šte- vilne krajše oglede Celja,« je dejal koordinator tekmovanja Evgen Zgoznik. »V klubu na prvo mesto ne postavljamo vrhunskih rezultatov in tega, da bi morali biti vsi najboljši. V prvi vrsti želimo naše tek - movalce razviti v prave osebe s pravim odnosom. Želimo si, da so otroci med seboj pove- zani. Obenem si želimo do - datnega mladega kadra, zato v naš klub vabimo vse tiste, ki jih naše delo zanima. Pridru- žite se nam,« vabi Zgoznik. V dveh dneh so v Celju izpeljali 198 tekem. MITJA KNEZ Foto: SHERPAEleke v zadnjih sekundah »odnesel« veselje Celjski nogometaši so v tekmi 28. kroga domačega prvenstva pred dva tisoč gledalci v domači Areni Petrol remizirali proti lju - bljanski Olimpiji. Bilo je 1:1. Velenjski Rudar je po- membno zmago zabeležil v Krškem (2:1). Pred zadnjimi osmimi kro- gi letošnje sezone celjski no - gometaši na lestvici zasedajo peto mesto. Zaostanek za če- trto Gorico, ki je na mestu, ki pelje v kvalifikacije za ligo Europa, znaša štiri točke. Ve - lenjčani so sedmi. Velika smola Celjani so bili po osvojeni točki z Olimpijo zelo razoča-rani, saj je vse do zadnjih se-kund tekme kazalo na veliko zmago, ki so si jo sicer tudi zaslužili. Povedli so v 61. mi- nuti, ko je prvi prvenstveni gol v dresu Celja dosegel Goran Cvijanovič. Ljubljančani so izenačili osem sekund pred iztekom petminutnega dodat - ka. Uspešen je bil napadalec Blessing Eleke, ki je kaznoval napako Amadeja Brecla. Sle- dnji bi moral žogo izbiti v kot ali avt, vendar je čakal, da jo Goran Cvijanovič (s številko 21) se je razveselil prvega prvenstvenega gola v dresu Celja).Predsedniška funkcija Rovšniku Člani novoizvoljenega upravnega odbora Nogo - metnega kluba Celje so po klubskem pravilniku sogla- sno za predsednika NK Celje imenovali Miloša Rovšnika in za podpredsednika kluba Aljošo Džumhurja. Člani naj bi se kmalu zbrali na prvi re - dni seji, na kateri bodo začeli delati in izpolnjevati naloge, ki jih čakajo. (MiK)Novi predsednik NK Celje je postal Miloš Rovšnik, ki smo ga v foto- grafski objektiv ujeli pred tekmo. zaustavi vratar Matic Kotnik, vmes pa se je »prikradel« prav Eleke in poskrbel za veselje v gostujočem taboru. Razočarani igralci in vodstvo Domači trener Igor Jovi - čević je bil na tribuni, saj je po obračunu z Domžalčani dobil prepoved vodenja eki- pe na eni tekmi. Po sedmem letošnjem neodločenem re - zultatu je pred medije stopil vidno razočaran njegov po- močnik Aleksandar Rado - savljević. »Za nogometaša je najtežje, ko prejme gol v zadnjih sekundah. Zelo smo razočarani. Igralci in trenerji. Gledalci so lahko uživali v prikazanem. Vse čestitke našim igralcem za prikazano, zdaj pa gremo tekmo za tekmo naprej. Že- limo si uvrstitev v ›Evropo‹ in vse bomo naredili, da nam bo to uspelo.« Razočaranje domačih je bilo veliko, ko so jih sekunde ločile od ve- likega veselja. »Mislim, da na svetu ni ekipe, ki bi bila zadovoljna, če bi dobila gol v 95. minuti. Razočarani smo. Še posebej po prikazanem, ko smo si zaslužili zmago, a v nogometu je pač tako,« je nejevoljno dejal strelec do- mačega gola Goran Cvijano - vič. Celjsko moštvo je sicer v spomladanskem delu še naprej neporaženo. Rumeno- -modri bodo v soboto (18.00) gostovali v Novi Gorici. Če bi Celjani slučajno izgubili, po - tem bi si močno priprli vrata do »Evrope«. Ob neodloče - nem rezultatu ali zmagi bi bilo precej drugače. MITJA KNEZ Foto: SHERPAVelenjčani zmagovito Celje je gostilo 148 tekmovalcev iz osmih držav, ki so se merili v hitrostnem drsanju na kratke proge. 148 tekmovalcev, 8 državZmagovito v Krškem, prihaja Maribor Velenjčani so se v Krškem razveselili pomembne zmage. Tudi tokrat je bil odličen Damjan Trifkovič. 19 Št. 15, 13. april 2017 ŠPORT NA KRATKO Pogačnikova pometla s konkurenco Antalya: Slovenska judoistka in članica celjskega judo kluba Z’dežele Sankaku Anka Pogačnik je zmagala na tekmi za veliko nagrado Antalye v Turčiji. V konkurenci devetnajstih bork je do finala vknjižila tri zmage, v finalu pa po podaljšku in zlati točki z lepim metom za vazari premagala še Venezuelko Elvismar Rodriguez. Klubski sotekmovalec Rok Drakšič je med borci do 73 kg osvojil peto mesto. Brez odmevnega dosežka Helsinki: Slovenska umetnostna drsalka, 25-letna Ce - ljanka Daša Grm, je na svetovnem prvenstvu v Helsinkih tekmovanje končala po kratkem programu. Tega je končala na predzadnjem, 36. mestu. Za svoj nastop je prejela oceno 46,63, kar je bilo pod vsemi pričakovanji. Dobovec končal sezono Kobarid: Na tretji tekmi četrtfinala končnice državnega prvenstva v futsalu je Dobovec zaključil letošnjo sezono. Varovanci trenerja Andreja Dobovičnika so namreč po zmagi na drugi tekmi, ko so četrtfinalno serijo izenačili na 1:1, v Kobaridu izgubili odločilno tretje srečanje. Domači Oplast je bil uspešen s 5:4. Dobovec je povedel z 1:0, ko je zadel Aleš Vrabel, potem so gostitelji prišli do vodstva s 3:1 in s 5:2. Za Dobovec je v nadaljevanju dva gola dosegel Sebastjan Drobne in enega Josip Jurić. (MiK)Celjskim hokejistom ni uspelo uresničiti želje, da bi letošnjo se - zono državnega prvenstva končali na tretjem mestu. Tekmo za tretje mesto je Slavija v Celju dobila z visoko razliko 7:1, čeprav rezultat ni realen pokazatelj dogajanja na srečanju. Edini gol je za celjsko moštvo po zaostanku s 4:0 dosegel Nik Petek. Gledalci so videli dobesedno vse. Številne gole, na trenutke izjemno borbenost, v zadnji tretjini pa še številne pretepe med hokejisti, ko je tekla tudi kri. Predsednik ponosen na ekipo Tekma je trajala kar tri ure. Na žalost se je v zadnji tekmi sezone v ekipi trenerja Roka Rojška poškodo-val Aljaž Ogrizek, ki ima zlomljeno roko. »To je tekma in na njej se mar - sikaj dogaja. Zanjo moraš biti tudi psihično dobro pripravljen. Tekma se ni začela po naših željah, ko je nasprotnik hitro povedel. Kljub hi - tremu zaostanku je bila uvodna tre- tjina dobro odigrana, v drugi pa je šlo navzdol. Pred zadnjim delom tekme smo se dogovorili, da gremo na vse ali nič. Na žalost nismo dobili nič. Slavija je igrala disciplinirano. Go- stje so se držali navodil in bili manj napeti,« je po tekmi dejal predsednik ECE Celje Milan Rajtmajer. »Hudo nam je, ampak življenje gre naprej. Ostala bo brazgotina, a hokej se bo igral tudi v prihodnje.« Sodniki v tekmi za tretje mesto na trenutke niso bili pri stvari. Po vseh pretepih pa je bila jeza na koncu po-zabljena. Moštvi sta si segli v roke, znova pa so domači tako kot v prej- šnji sezoni potegnili krajšo. Še enkrat več so ostali brez želenega tretjega mesta. »Kljub vsemu sem ponosen na fante. Bili smo v polfinalu pokala in državnega prvenstva. Manjkala je pika na i, bomo pa zato šli v novo sezono še z večjimi ambicijami,« je še dejal Rajtmajer. V Celju padla Madžarska Slovenska hokejska reprezentan- ca je v prvi pripravljalni tekmi pred majskim svetovnim prvenstvom v celjski ledeni dvorani mestnega parka gostila Madžarsko. Po hudem boju jo je premagala z 2:1. V Celju, kjer je domači klub izbrano vrsto na tekmi gostil po 19-letnem premoru in kjer so celjski ljubitelji hokeja na- polnili dvorano ter pripravili dobro vzdušje, so Slovenci dolgo lomili tekmece, dokončno strli pa ob kon- cu dvoboja. Po zaostanku z 1:0 sta v 50. in 56. minuti zadela Miha Verlič in Sabahudin Kovačevič. MITJA KNEZ Foto: GrupA Košarkarji so v ligi za pr - vaka odigrali tekme 5. kro- ga. Lokalni derbi na Polzeli med Hopsi in Zlatorogom so s 76:73 dobili gostitelji. Ro- gaška je v domači dvorani z 79:72 premagala Helios. V ligi za obstanek sta zmagali obe moštvi s Celj - skega. Tajfun je v domačem Hruševcu s 87:64 premagal Primorsko, medtem ko so Terme Olimia v Podčetrtku s 93:84 slavile proti Šenčurju. Zmaga, ki ohranja upanje Polzelani in Laščani so uprizorili dramatično konč - nico tekme, ki je pripadla varovancem trenerja Boštja- na Kuharja. Za Polzelane je štela le zmaga, v nasprotnem primeru bi bile sanje o mo -rebitnem polfinalu končnice razblinjene. Hopsi so v ligi za prvaka vknjižili drugo zmago, Laščani ostajajo pri treh. Zasedba trenerja Aleša Pipana je bila sicer na dobri poti, da z eno nogo že stopi v polfinale, vendar bo kot kaže vse do konca lige za prvaka dogajanje še zelo zanimivo. Meta za zmago član Zlatoroga Jan Špan ni zadel. Pri Polzela - nih je Dejan Ćup dosegel 19 točk, na drugi strani jih je Jan Špan dosegel 24. »Po izredno borbeni tekmi, ki je imela dva različna polčasa, smo prišli do zmage, s katero ostajamo v igri za polfinale. Čestitam igralcem za zmago, zahva - ljujem pa se tudi navijačem za bučno podporo. Pozivam jih, da nas v velikem števi - lu podpirajo tudi prihodnjo soboto, ko bo v goste prišla Union Olimpija,« je po sre - čanju zadovoljno dejal trener Boštjan Kuhar. Razumljivo je bil drugače razpoložen Aleš Pipan. »V ključnih trenutkih so bili košarkarji Hopsov bolj zbrani, zato so na koncu tudi zasluženo zmagali. Preveč je bilo zgrešenih odprtih metov in izgubljenih žog. Zmage nismo zapravili z zadnjim metom, ampak že prej. Hitro moramo vse skupaj pozabiti in se maksimalno osredotočiti na gostovanje v Rogaški Sla - tini.« Obračun Slatinčanov in Laščanov bo danes ob 18. uri. Četrta zmaga Slatinčani so pred domači- mi gledalci po pričakovanju premagali oslabljeni Helios iz Domžal, ki je drago prodal svojo kožo. Gostje so pred za- dnjo četrtino zaostajali le za štiri točke. Domači so delovali dovolj dobro, da so vpisali še četrto zmago v ligi za prvaka ob le enem porazu. Darwin Davis je za domače dosegel 24 točk. »Zelo dobro smo odigrali celoten prvi polčas. V drugem delu so se razigrali košarkarji Heliosa in nam ves čas dihali za ovratnik. Na koncu smo se zbrali in zabeležili pomemb- no zmago. Čestitke igralcem za zmago in hvala občinstvu, da je prišlo v tako velikem številu in športno navijalo,« je po zmagi dejal trener Ro - gaške Damjan Novakovič. Slatinčani bodo danes gostili Laščane, ki so jih v ligi za pr - vaka že premagali v uvodnem krogu v Laškem s 75:59. MITJA KNEZ, foto: SHERPA Rokometašice Celja Celjskih mesnin so bile poražene na gostovanju v Ajdovščini. Doma- činke so bile uspešnejše s 30:26. To pomeni, da je prekinjen izje- men niz zmag varovank trener - ja Sebastjana Oblaka. »Tako kot smo pričakovali, je bila tekma zelo težka. Domače igralke so vodile od začetka do konca. Ko so povedle za šest golov, smo jih na polovici drugega pol- časa ujeli, a kaj, ko smo zapravili sedemmetrovko in nekaj metov. Kljub porazu smo zadovoljni, saj smo izgubili za manj kot osem go-lov, ko Ajdovščina ni nadoknadila razlike iz prve medsebojne tekme v Celju,« je po porazu dejal celjski trener Sebastjan Oblak, ki bo jutri svoje igralke vodil še na zadnji tek - mi sezone proti Ljubljani. Recept za domač obračun z Ljubljano je jasen. Če bodo Celjanke zmagale, potem se bodo razveselile končne-ga tretjega mesta v državnem pr - venstvu. »Dobro se bomo pripravili in naredili vse, da odigramo dobro in premagamo Ljubljano. Ko sem prevzel ekipo, smo bili na osmem mestu in za nami je res izvrsten niz. Vsi smo krvavi pod kožo in tudi porazi pridejo. Zdaj je treba vse misli usmeriti v petkovo tekmo in izpolniti želje.« Celjski klub bo 22. in 23. aprila gostitelj sklepnega turnirja po - kalnega tekmovanja. Polfinalna para sta Celje Celjske mesnine - Zelene doline Žalec in Krim Mercator - Ajdovščina. Zaključni turnir v domači dvorani je lepa nagrada za nas. Že zdaj vabim vse gledalce, da pridejo v Golo-vec in pospremijo najboljše štiri ekipe pokalnega tekmovanja,« je pristavil Oblak. Jutrišnji obračun Celjank in Ljubljančank se bo v dvorani Golovec začel ob 18. uri. MITJA KNEZPlavalci Neptuna spet z lepimi dosežki Plavalci PK Neptun Celje po domačem Velikonočnem mitingu veliko premora niso imeli, saj so na hitro spet zavihali rokave in nastopili na mednarodnem mitingu v Mari-boru, kamor se jih je odpravilo petinštiride-set. Osvojili so kar 44 medalj. V Mariboru je sodelovalo 419 plavalcev iz Slovenije, Avstrije, s Hrvaške, z Madžarske, iz Italije, z Malte in iz Srbije. Z omenjenim mitingom se je tudi uradno začela sezona v bazenih na 50 metrov. Celjski klub je osvojil 14 zlatih, 17 srebrnih in13 bronastih medalj. Najuspešnejši sta bili Laura Knez in Izabe- la Pakiž Rumpf, in sicer vsaka s po tremi zlatimi medaljami in vsaka z eno srebrno. Ostali dobitniki medalj so bili Aja Emma We - senschegg, Leon Ljubec Zajko, Mitja Horvat, Jan Gerčer, Taja Gerčer, Pia Popovič, Saška Podpečan, David Videnšek, Iza Vodenik, Hana Podbregar, Lena Bornšek, Sebastjan Jug, Gašper Pevec, Staša Jezovšek Špiljar, Iza Slivnikar Ocvirk in Tim Podergajs Siussi. MITJA KNEZ Tudi tokrat brez tretjega mesta Nik Petek (s št. 17) je proti Slaviji dosegel edini celjski gol na srečanju. Polzelski košarkarji po zmagi proti Zlatorogu še lahko računajo na uvrstitev v polfinale končnice državnega prvenstva. Z žogo Jakob Čebašek, ki se je na Polzelo preselil iz Laškega. Jutri za končno tretje mestoNocoj »vročica« med Rogaško in Zlatorogom 20 Št. 15, 13. april 2017 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zdaj se spočij, izmučeno srce, zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi HINKO JORDAN iz Šercerjeve ulice 20 v Celju Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili besede sožalja. Žena Silva in snaha Stanka z družino 698 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tete in sestre DARINKE ROZALIJE GRAFENAUER z Grobelnega (17. 9. 1928 – 27. 3. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pomoč in izraže - na sožalja, darove v njen spomin, cvetje, sveče, molitve in svete maše. Hvala gospodu župniku Janezu Neradu za globok in čuteč žalni obred, stricu Aciju Bevcu za izrečene bese-de slovesa, gospe Marjani Metličar za poslovilni govor, pevski skupini prijateljice Melite Bevc, moškemu in cerkvenemu pevskemu zboru Šentvid pri Grobelnem za lepo petje žalnih pesmi ter gospodu Borutu Lorgerju za zadnje slovo s trobento. Hvala tudi podjetju Gekott Šmarje pri Jelšah za vzorno organizacijo pogreba. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni p Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA JOŽE JANČIČ iz Podgrada 31, Šentjur (8. 9. 1969 – 29. 3. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose - dom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrazili pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala za podarjeno denarno pomoč ter cve - tje, sveče in svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama, brat Damjan z družino, brat Franci z družino in ostalo sorodstvo 73229. marca nas je po težki in kratki bolezni za vedno zapustil dragi sin, brat, stric in svak MOTORNA VOZILA PRODAM PASSAT diesel tdi karavan, klima, vsa oprema, letnik 1998, registriran celo leto, prodam za 850 EUR. Telefon 041 951-527.  714 Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 – 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od - stotnim popustom na Radiu Celju – izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naroč - niki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC 1 XXXX Št. 13, 30. marec 2017 V Hotelu Prebold dajemo v najem prostore za mini pivovarno Vse informacije na telefon 031 628 442 GSH, d. o. o., Graščinska cesta 9, 3312 Prebold20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do-govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650-737. 2471KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele-fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591-992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461-158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840-282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. pKUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663-137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393-461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 KIO sportage 4 x 4, prevoženih 87.000 km, redno servisirano, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 041 644-506.  734 SKUTER Peda, 25 km, prevoženih 350 km, star 2 leti, prodam. Telefon 051 780-137.  739 KUPIM OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 041 708-497.  Š123 STROJI PRODAM OBRAČALNIK pajek Sip 340, 4-vretenski, ugodno, skobeljni stroj za les, porav - nalko, debelinko z krožno žago, do- mače izdelave, prodam. Telefon 031 233-002.  705SAMONAKLADALKO Landsberg, 22 m³, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 583-511.  703 GORSKO kosilnico Rapid, lepo ohranjeno, prvi lastnik, širina grebena 130 cm, prodam. Telefon 031 464-629.  740 KUPIM TRAKTOR, prikolico, mulčer, frezo, koso, motokultivator, priključke in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407- 130. 671 POSEST PRODAM SMER Šempeter, Polzela. Prodam manjšo obnovljeno hišo. Energetska izkazni- ca. Cena 87.000 EUR. V račun lahko vzamem stanovanje. Telefon 031 493- 944, 041 538-419.  404 PISARNO v Celju, Razvojni center, velikost 30 m², ločene sanitarije, prodam za 13.900 EUR. Telefon 070 499-499.  605 TREMERJE pri Celju. Samostojno hišo, 90 m², 983 m² zemljišča, v objemu narave, letnik 1956, delno obnovljeno 2011, prevzem možen takoj, prodamo za 57.750 EUR. EI: E. Telefon 041 429-977; www.tanal.si, Tanal, d. o. o., Ljubljanska cesta 1, Domžale. n V BLIŽINI Celje prodam manjšo parcelo z manjšo bivalno stavbo. Telefon 041 255-280.  649 ENOSTANOVANJSKO moderno zasnovano dobro vzdrževano hišo na lepi, mirni lokaciji prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424.  667 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanj-ske površine, k + p + m, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, 200 m od glavne ceste, prodam. Telefon 041 560-539.  688 HIŠO, lahko je vikend, 138 m² stanovanj- ske površine, v občini Šentjur, Hrastje 7 a, ugodno prodam z opremo ali brez. Telefon 031 277-528.  713LOKAL, 40,5 m² (možno koriščenje tudi mansarde), v Šentjurju, Drofenikova ulica 16, primeren za pisarno ali pro- dajalno, prodamo ali oddamo v najem. Okvirna cena je 700 EUR/m² ali 250 EUR/mesec. Telefon 041 630-390, Anton Zupanc.  690 MANJŠO hišo, letnik 1992, v okolici Celja, prodam za 45.000 EUR ali menjam za stanovanje v pritličju, v Celju. Telefon (03) 577-4169.  716 DOBRNA, Pristova. Prodam stanovanjsko hišo, adaptirano, z gospodarskim po- slopjem in garažo, 72 m² uporabne bivalne površine, leto izgradnje 1968, centralno ogrevanje (na kurilno olje), dvorišče in zemljišča s stavbo skupaj 1.688 m². Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV. Cena 57.000 EUR. Izdana energetska izkaznica stavbe št.: 2015-145-162-31372. Telefon 041 708- 198. n CELJE, Zgornja Hudinja. Prodam sta- novanjsko hišo na naslovu Zgornja Hudinja 64, 93,00 m² neto tlorisne površine + gospodarsko poslopje 164 m² + gospodarsko poslopje 77 m², 721 m² dvorišča, 904 m² travnika. Ogreva- nje na trdo kurivo, plinski priključek, elektrika, voda, telefon, kabelska TV. Cena 99.800 EUR. Telefon 041 708- 198.n ODDAM ŠENTJUR. Hišo oddam v najem. Telefon 041 531-813.  692 VINOGRAD s 400 trsi oddam v najem v okolici Šmarja pri Jelšah. Telefon 031 777-353.  718 VRT, velik približno 100 m², z uporabo vrtne ute, lokacija: Polule, Cesta v La- ško 26, oddamo. Telefon 041 627-792.  736 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje (pritličje) in sobo za eno osebo oddam. Telefon 041 650- 737. 672OPREMLJENO enosobno stanovanje v pritličju v Vojkovi ulici v Celju oddam. Telefon (03) 5414-209, 041 213-601.  737 GARSONJERO, opremljeno, v bloku, od- dam v najem samski ženski. Telefon 031 896-523.  715 OPREMA PRODAM POSTELJE z jogijem, 200 x 90 in trgo- vinsko opremo, prodam. Telefon 041 627-020.  700 AKUSTIKA PRODAM MALO rabljene bobne Sonor ux Remo drum head cast series ugodno prodam. Telefon 051 399-703.  694 PODARIM DVA starejša televizorja, delujeta, poda- rim. Telefon 031 561-155.  708 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk podarimo petelina. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli težki piščan- ci za dopitanje. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03) 5471- 244.pNESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hra- na in možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476.  568 PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, mesni tip, prodamo za 1,50 EUR/kg žive teže. Možna tudi dostava. Telefon 041 455-732.  639 TRI telice simentalke, breje 6 mesecev, pašne, prodam. Telefon 041 577-067.  Š128 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p OVCE jsr, mladiče, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 070 854-514.  693 TRI koze, mladice, stare eno leto, prodam. Telefon 031 431-140.  702 TELIČKO limuzin, staro 5 mesecev, pro- dam. Telefon 041 930-116. Š129 TELIČKO sl/limuzin, težko 15 kg, prodam. Telefon 041 794-301.  717 KRAVO simentalko, brejo 5 mesecev, sta- ro 10 let in tri breje ovčke in ovna, prodam. Telefon 5773-302 ali 070 864-120.  719 TELICO, brejo 4 mesece, težko 600 kg, prodam. Telefon 031 211-560, gospod Franc, Dobrina 15, Loka pri Žusmu.  725 DVA bikca simentalca, težka po 230 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š130 BIKCA, škotskega, starega 9 mesecev, prodam. Telefon 041 725-007.  724 KRAVO simentalko, brejo 4. teleta, ultraz- vočno pregledano, prodam. Telefon 041 980-720.  728 TELICO simentalko, težko 200 kg, prodam za 550 EUR. Telefon 041 596-475.  730 TELICO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 041 556-020.  733 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, pro- dam. Telefon 031 838-539.  731 KUPIM DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286.  Š150 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p 21 Št. 15, 13. april 2017 MALI OGLASI / INFORMACIJE ZAHVALA V 68. letu me je zapustil preljubi mož VLADIMIR – SLAVČI VERDEV iz Pongraca 65, Griže Ob boleči izgubi se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pisno in ustno izražena sožalja, darovane sveče in denarno pomoč. Hvala pogrebni službi Morana, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pihalni godbi iz Zabukovice in pev - kam za odpete žalostinke. Posebej hvala zdravnikom iz celjske in ljubljanske bolnišnice ter zdravnikom in patronažnim sestram iz Žalca. Vsem še enkrat iskrena hvala. V globoki žalosti žena Jožica 695 Kakor kaplja v potok kane, mine čas, naglo kane, pa ne vstane več za nas. (Blaženi A. M. Slomšek) ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil FRANČIŠEK RAVNJAK iz Vojnika Beseda hvala je premalo za vse, dragi sorodniki, pri-jatelji in znanci, ki ste nam bili v oporo v trenutkih slovesa. Hvala za darovane sveče, maše, cvetje, izražena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, Albini za besede slovesa ter pogrebni službi Raj. Posebna zahvala osebju Špesovega doma za oskrbo. Žalujoči vsi njegovi 697 Tu imeli smo te radi iz vsega srca. Naj ti bo lepo tudi tam, kjer zdaj si doma. ZAHVALA V cvetu mladosti nas je za vedno zapustil ljubi sin, brat, vnuk in fant GORAZD KRAŠOVEC iz Kostrivnice (9. 11. 1991 – 23. 3. 2017) Iskreno hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste našega Gorazda pospremili na zadnji poti in vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: mami in ati, brat Blaž, mama Valčka ter njegova Romana 744 Prižiga se luč spomina, v srcih ostaja tiha bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod so sledi tvojih pridnih rok. V SPOMIN 9. aprila je minilo leto dni, kar nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in tašča TEREZIJA RAZGORŠEK iz Loč Šmartno v Rožni dolini Zahvaljujemo se vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni, ki jo močno pogrešamo. 712 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, ate, spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega ata, pradedka, tasta, brata, strica, soseda in prijatelja IVANA BOBNIČA iz Osence se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija - teljem, sosedom in znancem za vsa ustna in pisna sožalja ter darovane sveče, svete maše in prispevke. Hvala župnikoma gospodu Mihi Hermanu in gospodu Ivanu Šumljaku za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem teharskega cerkvenega zbora. Hvala vsem, ki ste bili z nami ob njegovem slovesu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi 729ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, svakinje in tete MARIJE KOŽUH se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate-ljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam izrazili osebno in pisno sožalje. Iskrena hvala osebju na oddelku za bolezni prebavil Splošne bolnišnice Celje, patronažni službi Zdra - vstvenega doma Celje in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: mož Tone, hči Sanda z možem Tadejem, sin Matjaž in ostalo sorodstvo 735 Poroke Celje Poročila sta se: Valentina LESKOVŠEK iz Šentjurja in Omer OBIĆ iz BIH. Žalec Poročila sta se: Anja PA - HOR iz Maribora in Aleš MAURIČ iz Združenega kra-ljestva.Mozirje Poročila sta se: Tjaša BLA - TNIK in Roman JANČIČ, oba iz Slatine. Smrti Celje Umrli so: Elizabeta PA - RAŠUH iz Kaplje vasi, 89 let, Helena LONČAR iz Gali-cije, 85 let, Anton BRENTIN z Ljubnega, 91 let, Stanislav GNADER iz Brezja pri Mo - zirju, 86 let, Milanka STOJA - NOVIĆ iz Celja, 71 let, An - ton KRUŠIČ iz Celja, 85 let, Katarina LOVREK iz Gorice pri Šmartnem, 70 let, Stoja HORVAT iz Štor, 76 let. Laško Umrl je: Vincenc KRA - ŠOVC iz Stopc, 81 let. Šentjur pri Celju Umrla sta: Stanislav PO - LENEK iz Hrušovja, 69 let, Marija GRIL iz Krivice, 83 let. Žalec Umrli so: Danijel HRO- VAT s Polzele, 52 let, Nada TURNŠEK iz Mozirja, 95 let, Ana NOVAK iz Kamenč, 91 let. Mozirje Umrla sta: Alojz BRINO- VŠEK iz Ljubije, 61 let, Ana POLJANŠEK iz Mozirja, 99 let.VSE vrste jalovih krav nujno kupim. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p ČEBELE na petih ali sedmih AŽ-satih ku- pim. Telefon 070 796-656, Boris. 664 DVA bikca simentalca, stara 3 do 5 mese- cev, kupim. Telefon 041 295-239. 711 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SENO, jabolčni kis, rdeče vino in semenski krompir prodam. Telefon 041 866-611.  686 BELO in rdeče mešano vino, žlahtnih sort, možna tudi dostava, prodam. Telefon 041 631-230.  704 SENO, otavo in večjo količino gnoja pro- dam. Telefon 041 517-616.  707 SENO v kockah ugodno prodam v Doblati- ni pri Laškem. Telefon (03) 5774-023.  709 SENO v rinfuzi in kocke prodam v okolici Šentjurja. Telefon 041 518-421.  722 SUHO seno otavo, v rinfuzi, prodam. Te- lefon (03) 5461-764.  720 VINO renski rizling, beli pinot, chardon- nay, kerner prodam. Telefon 041 980- 720. 728 VINO – mešano belo, mešano rdeče, mo- dra frankinja, sauvignon, cena od 1,10 EUR naprej, možna dostava, prodam. Telefon 041 382-735. p OSTALO PRODAM ROMANE ugodno prodam. Telefon 040 412-452.  654ORBITREK, zelo malo rabljen, prodam za 150 EUR. Informacije po telefonu 041 630-390.  690 PUHALNIK Tajfun, s cevmi in kolenom in seno v kockah prodam. Telefon 031 207-444.  696 DVE gumi, 165-70-13, poceni prodam. Telefon 051 544-944.  701TELICO simentalko, težko približno 500 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, ko- silnico Bcs ali buharco, plug Imt, 10 col, posavec, 10 col, obračalnik pajek Pottinger 360, sejalnico Old, dvoredno, suha bukova drva in staro prešo na ka- men, prodam. Možna kakšna menjava za bikca, teličko, pasme ls. Telefon 041 824-851.  689 PARCELO, 1.651 m², na Grobelnem in ti- gan za pečenje, prodam. Telefon 068 626-816.  721BUKOVA drva, razrezana na poljubno dolžino, cena s prevozom 230 EUR/ klaftra, prodam. Telefon 031 789-595.  699 JARKICE pred nesnostjo, rjave, bele leghorn, susex, črne lahke in težke pasme, sive, grahaste, prodajamo vsak delovni dan na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. V prodaji vse vrste perutnin- ske krme in dnevno sveža jajca z rjavo in belo lupino. Telefon (03) 700-1446.  529 KOMPRESOR, razno orodje, omarico za kopalnico in razno pohištvo ugodno prodam. Telefon (03) 781-4106, 041 277-420.  710 ZELO dobro ohranjena, rabljena okna, kot nova, brez prask, večje velikosti, primerna tudi za hlev, delavnico itd., notranjost bela, zunanjost rjava, dvo- slojna (Mik), dolžina 197 cm, širina 148 cm, 5 kosov ter bela dvoslojna okna (Mik), notranjost bela, zunanjost bela, dolžine 214 cm in 180 cm širine, 8 kosov, prodam. Kličite samo resni, telefon 031 419-545 (od AC Dramlje 10 minut).  738 KUPIM KOLE za vinograd kupim. Telefon 041 517- 616. 706 KOTEL za žganjekuho, nad 100 l in do- bro ohranjeno osebno vozilo, avto od prvega lastnika, kupim. Telefon 031 297-679.  727ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO monterja – serviserja klimat- skih naprav. Gastro klimatske naprave, d. o. o., telefon 041 651-270; klima@ gastro-tn.si. n RAZNO IZVAJAMO posek in spravilo lesa ter odkup lesa na panju. Sima les, Zagorje 31, Lesično, telefon 040 211-346. p MED Celjem in Šentjurjem oddam pašnik ter 1 ali 2 boksa za konja ali druge pašne živali – na voljo tudi manjše par - cele za zelenjavo ali zelišča. Telefon 031 209-011.  726 Š131 22 Št. 15, 13. april 2017 KINO VELENJENAPOVEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE90.6 95.1 95.9 100.3 MHzKino CINEPLEXX Po slovensko s KatrcoTUJA LESTVICA 1. RIHANNA - LOVE ON THE BRAIN (3) 2. CHAINSMOKERS & COLDPLAY - SOMETHING JUST LIKE THIS (4) 3. CALVIN HARRIS FT. FRANK OCEAN & MIGOS – SLIDE (5) 4. STARGATE FEAT. P!NK & SIA – WATERFALL (4) 5. KYGO & SELENA GOMEZ - IT AIN’T ME (5) 6. LORDE - GREEN LIGHT (2) 7. TAKE THAT – GIANTS (1) 8. JENNIFER HUDSON - REMEMBER ME (3) 9. AMY LEE - SPEAK TO ME (2) 10. ELLE KING - WILD LOVE (1) DOMAČA LESTVICA 1. RAIVEN – ZAŽARIM (5) 2. BQL - HEART OF GOLD (5) 3. MANOUCHE - RANDEVU (2) 4. OMAR NABER - ON MY WAY (6) 5. NUŠKA DRAŠČEK - FLOWER IN THE SNOW (3) 6. NIPKE & TRKAJ FEAT. ARTIFEX - VSI SMO NA ISTEM (4) 7. ŽIGA RUSTJA - RABIM SAMO TEBE (2) 8. ALYA - HALO (1) 9. LAMAI - PROTI VETRU (3) 10. MISTERMARSH – LUPINA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: FANNY ANDERSEN - KIDS KASABIAN - YOU’RE IN LOVE WITH A PSYCHO PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: MONOLITS - IME DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - ČIP Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.20 vročih Radia Celje 1. Šok kvintet: So najlepše pesmi že napisane 2. Topliška pomlad: Domov 3. Navihani muzikanti: Fontana Zeleno zlato 4. Glas: Kdor srcu sledi 5. Juhej: Plesalka ČETRTEK, 13. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regij-ske novice, 14.10 Kalejdo- skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev – pono- vitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop – ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 14. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mo- zaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo go- stoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 15. april 5.00 Začetek jutranje- ga programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija te- dna, 6.00 Novice in poro- čilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kul-turni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Te- denski osir, 14.00 Regij- ske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogod- ki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji te- dna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 16. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Lado Gobec, 11.15 Tedenski osir – pono- vitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Vele- nje) PONEDELJEK, 17. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za me-lodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo špor- tno dopoldne, 12.00 No- vice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni moza- ik, 13.15 Izbiramo sklad- be tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Lado Gobec, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 18. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 No-vice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljube- zni, 13.00 Kulturni moza- ik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SREDA, 19. april 5.00 Začetek jutranje- ga programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija te- dna, 6.00 Novice in poro- čilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kul- turni mozaik, 13.20 Mali O – pošta, 13.30 Mali O – kli- ci, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji te- dna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Sloven- ske gorice) Kulturne prireditve ČETRTEK, 13. 4. 10.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimodržavna glasbena revija II. OŠ Žalec; tudi v petek ob istem času 16.30 POŠ Blagovna Šentjur Mi smo pomladobmočno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol občin Šentjur in Dobje 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Tematski večer oddelka trobila in tolkal 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Pomladna sanjarjenja koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Rogaška Slatina 18.00 Pokrajinski muzej Celje Filatelistična dediščina Celjaodprtje razstave 19.00 Narodni dom Celje Vesperae musicae: Primorski akademski pevski zbor Vinka Vodopivcakoncert; ob 19.00 predgovor in pogovor z umetniki 19.00 Glasbena šola Velenje Koncert bratov in sesternastop učencev in dijakov oddelka za pihala Glasbene šole Velenje z gostiSpored od 13. 4. do 19. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe pro- grama. Duh v školjki – akcijski, fanta- zijskičetrtek, torek, sreda: 20.20 petek, sobota, nedelja: 20.30, 22.35ponedeljek: 20.30Duh v školjki – akcijski, fanta-zijski, 3D od četrtka do srede: 19.30 Hitri in drzni 8 – akcijski triler četrtek, torek, sreda: 15.40, 17.20, 18.20, 20.00, 21.00 petek, nedelja: 15.40, 17.20, 18.20, 20.00, 21.00, 22.40 sobota: 13.30, 15.45, 17.20, 18.20, 20.00, 21.00, 22.40ponedeljek: 13.30, 15.45, 17.20, 18.20, 20.00, 21.00Koliba – drama četrtek, petek, torek, sreda: 16.10, 20.10 sobota, nedelja, ponedeljek: 20.10 Kong: Otok lobanj – pustolo- vski, fantazijskičetrtek, torek, sreda: 15.30petek: 15.30, 21.40sobota, nedelja: 21.40 Lepotica in zver – fantazijski, muzikal četrtek, torek, sreda: 17.10, 19.40 petek: 17.10, 19.40, 22.10 sobota, nedelja, ponedeljek: 18.00, 21.30 Lepotica in zver – fantazijski, muzikal, 3D četrtek, petek, torek, sreda: 18.40 sobota, nedelja, ponedeljek: 19.00Mali šef – animirani, sinh. sobota, ponedeljek: 14.00, 16.00, 17.50nedelja: 16.00, 17.50Mali šef – animirani, sinh., 3D sobota, nedelja, ponedeljek: 15.00, 17.00 Maša in Medved – animirani, sinh. četrtek, petek, torek, sreda: 15.45sobota, ponedeljek: 14.20Moj zmenek na slepo – kome-dija četrtek, petek, torek, sreda: 18.10 Petdeset odtenkov teme – dra-ma, erotični četrtek, petek, torek, sreda: 17.50 sobota, nedelja, ponedeljek: 15.50 Sledi življenja – fantazijski, triler četrtek, petek, torek, sreda: 21.10 sobota, nedelja, ponedeljek: 20.40Smrkci: Skrita vas – animirani, sinh četrtek, petek, nedelja, torek, sreda: 16.30, 18.30 sobota, ponedeljek: 14.30, 16.30, 18.30Smrkci: Skrita vas – animirani, sinh, 3D četrtek, petek, nedelja, torek, sreda: 15.30, 17.30 sobota, ponedeljek: 13.30, 15.30, 17.30Upokojitev v stilu – komedija četrtek, torek, sreda: 16.00, 20.30petek: 16.00, 20.20, 22.20 sobota, nedelja: 18.10, 20.20, 22.20ponedeljek: 18.10, 20.20 Zajčja šola – animirani, pusto- lovski, sinh.sobota, nedelja: 16.10ponedeljek: 14.10, 16.10 ČETRTEK 19.00 Ko ljubezni ni več – dra- maPETEK18.00 Ko ljubezni ni več – dra- ma20.00 Popolna blaženost – dra- maSOBOTA 16.00 Ježek in vran na sirovi dirki – animirana pustolovščina18.00 Upokojitev v stilu – ko- medija 20.00 Popolna blaženost – dra- maNEDELJA 18.00 Popolna blaženost – dra-ma 20.00 Ko ljubezni ni več – dra- ma TOREK19.00 Ko ljubezni ni več – dra- maSREDA 19.00 Safari – dokumentarni PETEK 18.00 Hitri in drzni 8 – akcijski triler 18.15 Ježek in vran na sirovi dirki – animirana pustolovšči- na, sinh. 20.00 Tiha strast – biografska drama 20.30 Nepričakovano očka – ko- medija, dramaSOBOTA 18.00 Nepričakovano očka – ko- medija, drama 18.15 Ježek in vran na sirovi dirki – animirana pustolovšči- na, sinh. 20.00 Tiha strast – biografska drama20.30 Hitri in drzni 8 – akcijski trilerNEDELJA 16.00 Ježek in vran na sirovi dirki – animirana pustolovšči- na, sinh. 18.00 Manchester ob morju – drama 19.00 Rdeča želva – animirani romantični20.30 Hitri in drzni 8 – akcijski trilerPONEDELJEK 17.30 Lev: Dolga pot domov – akcijski, ZF kriminalka 18.00 Ježek in vran na sirovi dirki – animirana pustolovšči- na, sinh.20.00 Koliba – domišljijska dra-ma 23 Št. 15, 13. april 2017 Nostalgija Radia Celje – Vsako sredo od 5. do 9. ure.NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni- ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot AužnerNaročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med pro-izvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl LesjakNamestnica odg. ur.: Tatjana CvirnOblikovanje: Minja BajagičRačunalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja BaljaFotografija: SHERPA , GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.siE-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.siRADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana AvguštinčičNamestnik odg. ur.: Robert GorjancE-mail: radio@nt-rc.siE-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean ŠusterTajnica uredništva: Tea PodpečanLektorica: Tanja DrolecAGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si19.00 Galerija Velenje Tretji kamen od Sonca odprtje razstave 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Glasbeno popotovanje pomladni glasbeno- kulinarični Trianglov večer s Klavirskim triom Petre Koprivec SOBOTA, 15. 4. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Tinka v prometnem direndajupredstava v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc; abonma in izven 17.00 in 18.45 SLG Celje Mednarodno tekmovanje Opus 1 – Plesna miniatura ustvarjalci najboljših plesnih miniatur 25. državnega tekmovanja mladih plesnih ustvarjalcev in izbrane miniature iz tujine 18.00 Mestna knjižnica Velenje Meksikajnarji 5avtorja Marija Pušavec in Zoran Smiljanić bosta predstavila peti, zadnji del stripa 19.30 SLG Celje Henrik Ibsen: Nora ali hiša za lutkeabonma po posebnem razporedu in izven 20.30 Plesni forum Celje Mednarodno tekmovanje Opus 1 – plesna miniaturaplesna predstava Carolyn Prokopidis (ZDA) in Veronika Valdes (SLO); zmagovalca lanskoletnega Opusa 1 21.30 Plesni forum Celje Mednarodno tekmovanje Opus 1 – nagradapodelitev nagrad TOREK, 18. 4. 10.00 do 17.00 Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Slovenski dnevi knjige od torka do petka; v soboto od 9. do 12. ure 18.00 Krajevna knjižnica Petrovče Zgodbe mojega časa II. predstavitev knjige Miroslava Mikelna 18.00 Dom kulture Velenje Obrazi mladostitradicionalna prireditev OŠ Gustava Šiliha Velenje 19.30 Glasbena šola Velenje Slovenski sekstet klarinetovabonma Klasika(6) in izven SREDA, 19. 4. 9.00 do 17.00 Osrednja knjižnica Celje Knjiga išče bralca knjižni sejem ob svetovnem dnevu knjige 11.00 Celjska kulturnica F. Milčinski – Ježek: Zvezdica Zaspankalutkovna predstava v izvedbi lutkovne skupine Smolički Slovenija16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Nastop nadstandardnih programov, džez, elektronske klaviature, bas kitara 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Zbudi se ribica lutkovna predstava; gostuje Talija gledališče 18.00 Knjigarna Antika Celje Vlažne dušepredstavitev romana celjskega pisatelja Mohorja Hudeja; večer povezuje dr. Zoran Pevec 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sneguljčica baletna predstava, GŠ Rista Savina Žalec 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Nu pujte, pujte, vsi ljudjekoncert ob 500. obletnici reformacije in protestantizma; gost: Mešani pevski zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani 19.30 Glasbena šola Velenje Harmonikarji Glasbene šole Velenjekoncert učencev in dijakov harmonike Ostale prireditve ČETRTEK, 13. 4. 14.00 POŠ Trje Cvetlično-kmečka tržnica in razstava starodobnih motorjev, koles in traktorjev z veselim druženjem 16.00 Osrednja knjižnica Celje Velikonočna delavnica z Dolores Ponoš 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko še sploh kaj počnemo s filozofijo? predava: mag. Tatjana Rozman; vstop prost 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.00 Študijska čitalnica Mestne knjižnice Velenje Mesec krajinske arhitekture v Velenju: Prostor za igro predava krajinska arhitektka Linda Sušec 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Vesele majčkeustvarjalna delavnica, namenjena osnovnošolcem; vodila jo bo Admira Robin 18.00 Velenjski grad Druženje v muzejski čitalnici čitalniški večer ob razstavi knjig Prosvetnega društva Šmartno pri VelenjuPETEK, 14. 4. 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Himalaja – vrhovi sveta potopisno predavanje Milana Vogrinca SOBOTA, 15. 4. 9.00 Osrednja knjižnica Celje cARTsejem unikatnih izdelkov 10.00 do 13.00 Krčma TamKoUčiri Celje Velikonočni brunch brezplačen velikonočni zajtrk ali zgodnje kosilo 10.30 Gasilski dom Drešinja vas Velikonočna razstava in blagoslov jedi odprtje razstave; odprta bo do 17. 4. od 9. do 19. ure NEDELJA, 16. 4. 19.00 Grad Komenda Polzela Odstiranja znanj prednikov – O sakralnih razsežnostih življenjapredava: Marko Pogačnik TOREK, 18. 4. 9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Rastimo s knjigo pravljična doživetja ob mednarodnem dnevu knjig za predšolske otroke in osnovnošolce od 1. do 2. razreda; tudi v sredo ob istem času 9.00 in 17.00 Knjižnica Vojnik Pravljična doživljanja ob Slovenskih dnevih knjigez vami bo pravljičarka in animatorka Lara Lužar; za predšolske otroke in otroke od 1. do 3. razreda 17.00 Osrednja knjižnica Celje Psihoanaliza in filmpredava dr. Dušan Rutar; vstop prost 17.00 Mestna knjižnica Velenje Eins, zwei, drei – po nemško zdaj zabavna nemščina je primerna za otroke, starejše od petih let, izvajal jo bo Frenk Špiler SREDA, 19. 4. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična jogaizvajali jo bosta Nina Časl in Metka Pivk Srdič 18.00 Mestna knjižnica Velenje Branje je žur, reading is coolsrečanje bosta vodili Brina Zabukovnik Jerič in Darja Joger Avberšek 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec 107 dni Alp potopisno predavanje Igorja Gruberja 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur 40 izletov k izvirom potopisno predavanje Francija HorvataDobrodelne prireditve PETEK, 14. 4. 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Dobrodelni koncert zbrana sredstva bodo v celoti namenjena učencem iz socialno šibkih družin – VIZ II. OŠ Rogaška Slatina Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pe - likanovo potjo: Svetlikanje pre - kletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Pia- na; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli- kanje prekletih 2. del – fragmen-tacije zgodovine; do preklica Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do na - daljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: Osemdeseta@Celje 1980–1989; do preklica Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Slovenski strip 2003–2016; do 7. 5. Galerija Kvartirna hiša Ce- lje: slikarska razstava Jožeta Ciuhe, Dolga pot; do 30. 4. Upravna zgradba tovarne Etol Škofja vas: razstava ume - tniške fotografije Jureta Krava- nje; do 30. 4. Celjska kulturnica: fotograf- ska razstava Vanje Tajnšek; do 28. 4. Dom sv. Jožefa Celje: foto - grafska razstava Terra sencata avtorja Marka Freliha; do 30. 4. Osrednja knjižnica Celje: raz - stava o delu in življenju Johanna Gabriela Seidla; do 30. 4., razsta- va Literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev v okviru Roševih dnevov; do 22. 4.; razstava Znameniti Teharčani ob prazniku Mestne občine Celje, avtor Matej Ocvirk; do 31. 5. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava ob 20-letnici Fotoateljeja in galerije Pelikan: Promenada; do 31. 12. Jakijeva hiša – Galerija Na - zarje: razstava akademskega sli- karja Tomaža Perka, Retrovizor; do 7. 5. AQ galerija Celje: slikarska razstava Bena Artnaka Sen sli - ke; do 2. 5. Likovni salon Celje: samo- stojna razstava Sanele Jahić; do 21. 5. Citycenter Celje: razstava Društva fotografov Svit; do 15. 4. Avla Splošne bolnišnice Ce- lje: razstava Svetovni dan mladih prostovoljcev in Svetovni dan zdravja; gradivo dijakov Srednje zdravstvene šole Celje; do 30. 4. Galerija Volk Celje: prodaj - na razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 29. 4. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: foto - grafska razstava Nikogaršnja ze- mlja avtorice Ines Krivec; do 3. 5.1 XXXX Št. 15, 13. april 2017 Na podlagi 50., 60., 61.a in 96. člena Zakona o prostorskem načr - tovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP , 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US, 14/15 – ZUUJFO) in 32. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o zazidalnem načrtu Gospodarska cona v Celju I. (1) Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev Odloka o zazidalnem načrtu Gospodarska cona v Celju (Uradni list SRS, št. 22/77, 22/78, 21/82, 6/83, 23/84, 14/86, 7/90 in Ura - dni list RS, št. 17/92, 20/94, 39/94, 2/96, 23/97, 50/98, 14/99, 56/99, 46/00, 117/00, 21/02, 57/03, 91/05, 29/06, 70/06, 77/06, 58/07, 56/08, 19/09, 80/09, 109/10, 38/13, 12/14, 43/14, 16/15, 20/15, 39/15, 14/17). Predmet spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu Gospodarska cona v Celju, območje Levi breg Voglajne – obrtna cona (projekt ZNG, št. 124/71 in grafični prikaz RCC, TOZD Planiranje št. 202/77, Uradni list SRS št. 22-1411/77, 23/84) je tekstualna dopolnitev dejavnosti v območju 83 na nepremičninah s parc. št. 1573/14, del 1598/2, 1573/13, 1573/26, 1573/24, 1573/4, 1573/25, 1573/19, 1573/20, 1573/21, 1573/22, 1573/1, 1573/3, 1579/3, 1576/5, 1576/4, 1577/2, 1577/1, vse k.o. 1077 – Celje. (2) Z dopolnitvijo besedila odloka na območju, kjer je dovo - ljena gradnja zgolj za potrebe pokopališke dejavnosti, želi pripravljavec omogočiti namembnost obstoječih objektov tudi za drobno industrijsko proizvodno in servisno obrt z upoštevanjem vseh z zazidalnim načrtom določenih urba - nističnih zahtev glede arhitekturne, prometne in krajinske ureditve. II. Gradivo bo javno razgrnjeno od 20. 4. 2017 do vključno 4. 5. 2017: • v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrto - vanje in evropske zadeve, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje in • na sedežu Krajevne skupnosti Aljažev hrib, Teharska cesta 2a, Celje III. Javna obravnava bo 25. 4. 2017 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, s pričetkom ob 14. uri. IV. (1) V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripom - be in predloge na spremembo prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 4. 5. 2017 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Ce - lje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali pa na elektronski naslov prostor@celje. si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »ZN Gospodarska cona v Celju«. (2) Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/moc_planiranje_stalisca in na mestih javne razgrnitve. (3) Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan prista - nek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Celje in na mestih javne razgrnitve. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo nji-hova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Številka: 3505-3/2017 Bojan Šrot Datum: 10. 4. 2017 župan 24 Št. 15, 13. april 2017 ZANIMIVOSTI Foto: SHERPAFOTO TEDNA Antireklama kot reklamaZadnja nedelja pred veliko nočjo predstavlja uvod v obredje velike- ga tedna. V teh dneh bolj ali manj umetelne butare pletejo branjevci na tržnicah, mladi po župnijah, otroci v vrtcih, babice in dedki po domovih. Vsako leto se v kateri od župnij pohvalijo tudi z butaro velikanko. Prav posebno tradicijo cvetnonedeljskih butar oziroma »potic« imajo na Ljubnem. Cvetna nedelja predstavlja Jezusov najbolj veličasten trenutek zemelj- skega življenja. Potem ko je od mr- tvih obudil svojega prijatelja Lazar- ja, so ga ljudje za trenutek videli kot kralja. Ko je vstopil v Jeruzalem, so ga množice pričakale z oljčnim in s palmovim zelenjem, ki so ga kot pre- progo polagale pred osla, na katerem je jezdil Jezus. V prazničnem vzduš- ju pashe – to je bil judovski praznik spomina na osvoboditev iz egipto- vskega suženjstva – so ljudje upali tudi na osvoboditev izpod rimske pete. Kristus kralj je prinašal upanje in rešitev. Ko za njegovim hrbtom ni bilo oborožene vojske, je bilo razo-čaranje toliko večje. Jezusovega go- vorjenja o kraljestvu ljubezni in miru ni nihče več poslušal. Nadaljevanje je zgodovina. Od »potic« do velikank Butare na cvetno nedeljo predsta- vljajo pomembno etnološko tradici-jo, ki se iz kraja v kraj razlikuje. Naj- bolj izstopa prav na Ljubnem, kjer iz naravnih materialov izdelujejo tako Po zeleni preprogi v trpljenje Na cvetno nedeljo so bile cerkve polne oljčnih vej, vej božjega drevca in drugega zelenja Osnovne štiri leskove šibe v butari ponazarjajo štiri letne čase. Za mnoge stare starše je izdelovanje butaric za vnuke še vedno eno najlepših spomladanskih opravil. (Foto: SHERPA) Ljubenske »potice« so ena naših največjih etnoloških posebnosti. (Foto: GrupA) Ljubenske »potice« so ena naših največjih etnoloških posebnosti. (Foto: GrupA) imenovane »potice« najrazličnejših oblik. Glede na majhnost sloven-skega prostora in raznolikost cve- tnonedeljskih običajev smo Slovenci posebnost tudi v Evropi. Osnova za butaro naj bi bile štiri enoletne le- skove šibe, ki predstavljajo štiri letne čase. Nanje navežemo različno spo- mladansko zelenje, najpogosteje gre za bodiko ali božje drevce, pušpan, belo omelo, bršljan, reso, mačice, srobot, brinje z jagodami, dren in seveda oljčne vejice. Bolj ali manj umetelno oblikovano bu- taro okrasimo s trakovi pisanega krep papirja in cvetovi spomla- danskega cvetja. Menda so v ne- katerih krajih na butare vesili tudi pecivo, a pri nas so bila še najpo- gostejša jabolka. Pomaranče so bile posebno razkošje, ki si ga je lahko privoščil redkokdo. Ve-dno bolj razširjene so tudi butarice iz pisano obarvanih lesenih oblancev, tako imenovane ljubljanske butare. Na Gorenjskem so v butare vpletli mladike čim več vrst drevja, saj so tako prenesli blagoslov na vse sadno drevje. Če so bile meščanske bu- tare drobne in fi ne, so bile kmečke obilne in tež- ke. »Žegnan les« so kasneje razdelili v snopke in ga posta-vili po vseh poljih in njivah, v času hude ure pa so ga priž- gali v ognjišču, da bi se zaščitili pred ujmo in nesrečo. StO Velikonočna razstava paša za očiAvokadov namaz s čemažemŠtorklje povezale ljudiŠt. 15 / Leto 72 / Celje, 13. april 2017 Foto: SHERPA str. 32-33 str. 35str. 43Iz praznične otroške pekarne str. 31 26 Št. 15, 13. april 2017 INTERVJU Prostorsko načrtovanje je ujetnik kapitala»Prostorsko načrtovanje je v času tranzicije izgubilo veljavo. V prvi vrsti je to posledica lastništva zemljišč in špekulacij z njimi. Stroka je praviloma zadolžena za to, da pripravi dokumentacijo, manj, da kreativno oblikuje prostor za daljše obdobje.«Krajinski arhitekt Radovan Romih o prostorskem razvoju Celja in avtocestnih trasah V teh dneh, ko Celje s številnimi prireditvami doživlja vrhunec ob- činskega praznika, je tudi priložnost za bolj poglobljen in analitičen po- gled na krajinski razvoj mesta. Naš sogovornik je bil krajinski arhitekt Radovan Romih, ki je tudi glavni pro- jektant hitrih cest v okviru t. i. tretje razvojne osi. Kakšne so razlike pri načrtovanju prostorskega razvoja v manjšem mestu ali kraju v primerjavi z večjim? Kateri so univerzalni standardi, ki jih je treba upoštevati?V osnovi razlik ni. Te nastanejo predvsem zaradi vsebin. Ljudje za bivanje, delo, pridelavo hrane, preživljanje prostega časa in druge dejavnosti potrebujemo prostor. Določene dejavnosti se zaradi svojih lastnosti združujejo, na primer bolnice ni v vsakem mestu, prav tako večje tovarne, nakupovalnih središč, športnih objektov … Temu sta potem podrejena zasnova in oblikovanje prostora. Večja mesta potrebujejo bolj razvejano infrastrukturo, kot so ceste, oskrba z vodo, elektriko. Zaradi večje zgoščenosti prebivalcev v stanovanjskih soseskah, kjer je gostota pozidave večja, je treba načrtovati ustrezne zelene površine za sprostitev in rekreacijo. Standardi izvirajo iz strateške- ga dokumenta, in sicer iz Strategije prostorskega razvoja Sloveni- je (SPRS), kjer so dolo- čeni dejavniki zazidano-sti za posamezen tip prostora, torej razmerje med pozidanimi in prostimi površinami. Vse to je potem uresničeno v občinskih prostorskih načrtih (OPN). Ali trenutna zakonodaja nudi ustrezno podporo pri temeljnih prostorskih dokumen- tih ali bi morala biti nujno deležna celovite prenove? Zakonodaja je okvir, znotraj katerega nasta- jajo prostorski dokumenti. Z zakoni in s podza- konskimi akti (pravilniki, uredbami, navodili …) sta določena vsebina in način priprave prostor- skih aktov. Želja vsake vlade je, da bi zakonoda- jo poenostavila, da bi bilo poseganje v prostor enostavnejše oziroma da bi bilo t. i. birokratskih ovir čim manj. Praksa govori ravno nasprotno. Z vsakim novim zakonom ali spremembo se zade- ve praviloma zapletejo. Pred časom je zbornica za arhitekturo in prostor o tem izvedla anketo med svojimi člani (približno 1.300). Večina je menila, naj se zakonodaja ne spreminja, a če že, naj se izvedejo le manjši, najnujnejši popravki.A jaz menim, da ni težava v zakonodaji, temveč v ljudeh. Največjo težavo vidim v zemljiški po-litiki. Pri nas velja prepričanje, da lahko lastnik zemljišča uveljavlja pravice glede poseganja v prostor. Investitor pride z zahtevo, da bo na ne- kem zemljišču zgradil objekt ali izvedel drug poseg v prostor. Ker kapitalu želimo ustreči, se začne mukotrpna priprava dokumentacije in projektov, vedno so krive birokratske ovire, niko- li pa nerazumne zahteve. Če bi investitor prišel z željo in vprašanjem, kje in pod kakšnimi pogoji lahko kaj zgradi, bi bilo enostavneje in hitreje. Po drugi strani strokovni predlogi ne uspejo, ker se lastniki zemljišč s tem ne strinjajo in tako ni na voljo dovolj primernih zemljišč. Zato pri nas postopki trajajo tako dolgo. Če se osredotočiva na Mestno občino Celje: v kolikšni meri je čas že preživel obstoječe prostorske dokumente in torej potrebujejo prenovo? Celje ima vse dokumente, ki jih predvideva zakonodaja, tako na strateški kot na prostorskoi- zvedbeni ravni. Res pa je, da je veliko dokumen- tov starih in ne sledijo več času. Vendar si želi- mo bolj celovitih, manj delnih pristopov. Razvoj mesta še vedno temelji na urbanističnem načrtu iz 60., 70. let, ves ta čas se samo dopolnjuje. Je pa res, da je v poplavi različnih idej, predlogov, zahtev, obveznosti težko načrtovati. Pravzaprav nas situacija vedno prehiti, zato »načrtujemo« vedno za nazaj. Po drugi strani je uresničevanje prostorskih načrtov zelo dolgotrajno. Na primer zazidalni načrt (danes mu pravimo občinski po- drobni prostorski načrt – OPPN) za Dolgo polje III (nasproti Nove vasi) je bil izdelan okoli leta 1980, a še ni do konca uresničen, torej zgrajen. V tako dolgem času se potrebe, navade in podob-no zelo spremenijo. Večkrat se tudi zgodi, da se na teh površinah preneha neka raba, na primer kmetijska, zaradi česar površine zaraščajo in postanejo pomembne z vidika varstva narave. Ali bi Celje ponovno potrebovalo osrednjo enotno ustanovo, velik sistem za načrtova- nje prostorskega razvoja, kot je bil nekdanji Razvojni center Celje (RCC), ki je usmerjal urbanizem v Celju od povojnih do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja? Razvojni center je deloval v drugih časih, ki so bili, kar se tiče prostorskega načrtovanja, bolj naklonjeni stroki. Danes so časi bolj naklonjeni kapitalu, tudi prostorsko načrtovanje je njegov ujetnik. Prednost velikega podjetja, kot je bil ra- zvojni center, je predvsem v koncentraciji znanja in podatkov na enem mestu in prenašanju tega je osnovno šolo in I. gimnazijo obiskoval v Celju. Leta 1982 je diplomiral na Biotehni-ški fakulteti v Ljubljani, na katedri za ure-janje krajine. Od tega leta je bil kot odgo-vorni prostorski načrtovalec in projektant, zaposlen v Razvojnem centru Planiranje v Celju. Leta 1995 je prevzel mesto direktorja podjetja.Kot vodja projekta ali kot sodelavec deluje na področju načrtovanja urbanih in krajin-skih območij, predvsem odprtih in zelenih površin, kot so prenove urbanih središč, parkovne in obvodne ter površine za šport in rekreacijo. Od leta 1993 aktivno sodeluje pri pripravi prostorske dokumentacije za gradnjo avtocest in drugih večjih infrastruk- turnih objektov v Sloveniji.Leta 1999 je opravil strokovni izpit in prido-bil status pooblaščenega inženirja krajinske arhitekture ter odgovornega prostorskega načrtovalca in revidenta projektov krajinske arhitekture ter odgovornega nadzornika. Je predsednik komisije za strokovne izpite pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) za področje krajinske arhitekture. Leta 2005 je pridobil odločbo o imenovanju okoljskega izvedenca za vse vrste pose-gov, za katere je potrebna izdelava presoje vplivov na okolje.Kot sodelavec je prejel prvo nagrado za urbanistični natečaj za območje Stare cinkarne v Celju in zlati svinčnik ZAPS 2007 za študije, strokovne podlage in raziskave na področju prostorskega načrtovanja za nalogo Strokovne podlage za urbanistič-ni načrt Celje – poselitev, infrastruktura, reurbanizacija.Krajinski arhitekt Radovan Romih 27 Št. 15, 13. april 2017 INTERVJU na naslednje generacije. Žal smo v procesu tran- zicije to uspešno uničili, znanje in podatki so se razkropili. Za ilustracijo: pred letom ali dvema smo se z več slovenskimi podjetji, ki se ukvarja-mo z načrtovanjem in s projektiranjem, prijavili na mednarodni razpis. Skupina je štela približno štiristo strokovnjakov. Naš najbližji konkurent iz tujine (Nemčije, Francije) jih je štel dva tisoč. Pred kakšnimi ključnimi razvojnimi izzivi v prostorskem smislu je zdaj po vašem mne - nju knežje mesto? Tudi v Celju je namreč v pripravi nov občinski prostorski načrt. V Celju je bilo v zadnjih letih na področju prostora storjeno veliko, čeprav se to na prvi pogled mogoče ne vidi. Zadnja takšna stvar je gradnja protipoplavnih ukrepov, potem so posegi v starem mestnem jedru, prenova Starega gradu in Knežjega dvorca. Skoraj ne - opazno nastajajo nova podjetja na vzhodu mesta, ob Bežigrajski cesti. Zelo veliko je bilo storjeno na področju urejanja zelenih površin: Celjska koča, mestni gozd in mestni park, Špi- ca, pot ob Savinji, Šmartinsko jezero. Zgrajeni so bili športni objekti, dvorana Zlatorog, Arena Petrol. Izpostaviti želim tudi ureditev cestne in komunalne infrastrukture, kot so vzhodni in za- hodni avtocestni priključek, Mariborska cesta, tov, Nizozemcev … Tudi na gnečo, ki je bila v času, ko so bili rokometaši evropski prvaki, smo pozabili, na naslov pa ne. V podjetju ZPO razmišljajo, da bi v nasle- dnjih petih letih zgradili nov bazen, in drsa- lišče, ker sta ti športni prizorišči že precej za - stareli. Razmišljajo o umestitvi na območju Stare cinkarne. Podpirate to idejo? Ideja o novem prostoru za bazen in drsališče tli že nekaj časa. V našem podjetju smo v okviru izdelave strokovnih podlag za OPN preučevali možnost teh športnih objektov v Medlogu, in sicer na območju degradirane industrijske cone. Danes je treba takšni prizorišči velikokrat graditi skupaj, zaradi učinkovitejše izrabe energije. Pri hlajenju drsališča nastaja toplota, ki se potem uporablja za ogrevanje bazena. Gre za objekta regijskega pomena. Prostor v Medlogu smo pre-poznali kot primeren, ker je umeščen na koncu priključne ceste z avtoceste in ob križišču z re-gionalno cesto, nenazadnje je tudi ob železnici. Seveda vse to ponuja tudi prostor na območju Sta - re cinkarne. Z vidika dostopnosti znotraj mesta je ta prostor še boljši. Bil sem član skupine, ki je pred približno desetimi leti izdelala urbanistično zasnovo tega območja in prejela prvo nagrado na natečaju. Ocenjujem, da je urbanistična zasnova še vedno aktualna in kakovostna, programsko pa jo je verjetno povozil čas. Takrat smo v zanosu, ki ga je poganjala konjunktura, na tem območju načrtovali univerzitetno središče, regijsko uprav - no in poslovno središče, območje za stanovanja in zelene, parkovne površine. Ocenjujem, da je mogoče bazen in drsališče primerno umestiti v ta prostor. Takšna investicija bi verjetno tudi pospešila ekološko sanacijo tega območja. Del območja bi lahko namenili za parkovne površine, na primer okoli starih tovarniških dimnikov, ki nas spominjajo na dejavnost, ki je bila nekoč na tem mestu, del območja pa za stanovanja. S tem bi se sprostilo tudi območje mestnega parka, ki bi ga bilo možno preoblikovati v pravi mestni park in ga še bolje povezati z mestnim gozdom, s Heraklejevim templjem, Petričkom na zahodu in Starim gradom na vzhodu. Zakaj je Sončni park danes pasje spreha- jališče? Sončni park je bil eden prvih projek - tov, pri katerem sem sodeloval kot mlad krajinski arhitekt. Na žalost je območje opre-deljeno kot območje kmetijskih površin, zato urejanje nekmetijskih dejavnosti ni dopustno. Seveda v ta okvir lahko štejemo tudi območje nekdanjega vrtnarstva in drevesnega parka, ki zdaj kaže zelo žalostno podobo. Na tem obmo - čju predlagamo ureditev delno kmetijskih, del - no parkovnih in športno-rekreacijskih površin, vezanih na vodo. Ureditev jezu s kopališčem, ureditev kajak proge, seveda vse v povezavi z zelenimi površinami. Za uresničitev ideje o drevesnem parku se zelo trudi gospa Irena Ašič, za kar si zasluži vse pohvale. Je pa treba upoštevati, da gre za kmetijske površine, to - rej za nekdanjo drevesnico, in ne za parkovne zelene površine. Tukaj spet trčimo na težavo rabe zemljišča, ki je v OPN opredeljeno kot kmetijsko zemljišče. Park, četudi ne gre za pov - sem mestnega, ampak za delno naravni, delno oblikovani park, sodi med t. i. druge zelene površine, ki imajo enak status kot stavbišča. So pa vsi posegi odvisni od finančnih zmožnosti, za katere pa tudi vemo, kakšne so. Kako vidite možnosti za oživitev Petrička, za katerega vemo, da je bil v času socializma izjemno priljubljeno rekreativno prizorišče, a je zaradi povojnih dogodkov dobil tudi zgo- dovinsko hipoteko, pri čemer danes klavrno propada. Ali je mogoče prostorsko združiti rekreativne površine in spominski park v funkcionalno prizorišče? Od novega lastnika je odvisno, kakšno dejav - nost bo razvijal na tem območju. Zagotovo je območje zelo primerno za športno-rekreacijsko dejavnost, glede združljivosti s spominskim parkom ne vidim težav. Prav tako je zelo pri-merna ideja o povezavi območja z levim bre-gom Savinje, s Špico čez novo peš brv. S tem bi bilo območje še bolj dostopno. Medijsko ste bili sicer v zadnjem času naj - bolj izpostavljeni ob nastopih pri predsta - vljanju različnih rešitev za trase hitre ceste v okviru t. i. tretji razvojni osi. Pri tem ste se morali braniti tudi ostrih napadov predstav - nikov civilne iniciative, lastnikov kmetijskih zemljišč … Kako ste doživljali te proteste, po - lemike na javnih obravnavah, kjer so padale kar hude besede? Umeščanje večjih infrastrukturnih objektov v prostor je velik izziv in še večja težava. Največjo predstavlja razpršena poselitev, saj skoraj ni »praznega« prostora, kjer ne bi takšen objekt vplival na poselitev. Potem moram omeniti še kmetijske površine, naravovarstvena območja, omejitve zaradi voda, geologije … Nazadnje ostane zelo malo prostora, tudi lastnosti teh objektov so omejene. To so namreč zelo togi objekti in jih ni možno zvijati kot kačo, da bi se izognili vsem oviram na poti. Priprava strokovnih podlag, različnih rešitev je rezultat skupinskega dela strokovnjakov in številnih usklajevanj, prilagajanj, optimizacij. Vsak poseg v prostor, še posebej takšen, je vedno kompromis, kjer tehtamo korist in škodo, ki jo prinese. Vsak poseg v prostor, ki koristi večini, na drugi strani prizadene določen del prebivalcev. Pri tem vedno upoštevamo, da je prvih čim več in drugih nič ali čim manj. V razpravah poskušam biti vedno korekten in odkrit. Seveda včasih ne moreš biti povsem ravnodušen. Spomnim se primera s trase avto - ceste Senarska–Cogetinci, ki je del pomurske avtoceste. Nek občan je pripomnil, da se je tja pred kratkim preselil iz mesta, ker je želel živeti v miru, odmaknjen od vrveža, zdaj pa bo dobil avtocesto v neposredno bližino. Se velikokrat znajdete tudi v kakšni etično kočljivi situaciji, ko veste, da rešitev morda ni najbolj pravična ali življenjska in je res v škodo prizadetih stanovalcev, a jo zahteva naročnik? Seveda, tudi pri pripravi državnega prostor - skega načrta (DPN) za državno cesto med Šen- trupertom in Velenjem sem se znašel v takšni situaciji. Traso ceste oziroma koridor je predla - gala in potrdila vlada na osnovi študije različic. DPN je bil narejen za že izbrano in potrjeno različico, na to nismo imeli nobenega vpliva. Če bi želel sodelovati samo pri projektih, ki so mi stoodstotno všeč ali se mi zdijo nesporni, potem bi se moral preživljati s čim drugim. Saj so tudi takšni projekti. Pravimo, da so to projek - ti za dušo, ponavadi pa finančno niso uspešni. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA»V zadnjem obdobju smo že kar navajeni, da so razprave o umeščanju tras avtocest precej burne. Običajno niso najbolj konstruktivne. Iz izkušenj lahko povem, da so na koncu najmanj prizadeti oziroma da največ ›iztržijo‹ tisti, ki niso proti, ampak so za pod določenimi pogoji. Vedno pa je rešitev samo odkrit pogovor. Če bi na tako dolgi razdalji, kot je trasa ceste v okviru tretje razvojne osi, upoštevali vse želje tako za cesto kot proti njej, bi imeli cikcakasto cesto ali je sploh ne bi imeli.« vodooskrba, kanalizacija, zbiranje in predelava odpadkov. To se sicer neposredno ne nanaša na prostorsko načrtovanje, a je njegov sestavni del in bistveno vpliva na kakovost bivanja v mestu. Prostorski razvoj je odvisen od občinskega pro- storskega načrta in rezultatov pogajanja Mestne občine Celje s posameznimi ministrstvi. Z vso odgovornostjo do varovanja kmetijskih površin je vseeno nenavadno, da imamo sredi mesta zavaro - vana kmetijska območja – na primer Sončni park, da ne omenjam površin na vzhodu (Bežigrad, Te - harje …). Takšno varovanje ima večkrat za posle - dico poseganje v kmetijska zemljišča izven naselij in povečevanje razpršene poselitve, ki je rak rana slovenskega prostora. Ocenjujem, da v Celju izziv v naslednjih letih predstavljajo sanacija degradi- ranih površin in z njo povezani posegi v prostor. Na eni strani so to površine za delo (proizvodnjo in druge dejavnosti), na drugi za bivanje. Velik izziv je tudi sanacija zraka: nerazumno je, da je v strnjenih naseljih dopustna uporaba trdih goriv na klasičen način, pomembno je tudi nadaljnje zmanjševanje prometa. Verjetno bo pri pripravi OPN več poudarka na kakovosti kot količini. Se vam zdi, da ima Celje v zadnjih letih nek logičen prostorski razvoj ali je ta morda preveč podvržen nekaterim kompromisom iz ekonomskih ali drugih razlogov, kot je na primer skupno umeščanje športnih prizorišč in trgovskih središč? V športnem parku na Hudinji so na primer v bližini tudi kmetijska zemljišča in nenazadnje nastaja tudi naselje individualnih novogradenj. Logika kapitala in logika prostorske stroke se včasih ne ujemata. Ker mesto ni lastnik zemljišč, tudi nima brezpogojnega vpliva na posege v prostor. Vendar to ni celjska poseb-nost, to je značilnost vseh krajev v Sloveniji. Za primer: Amsterdam zemljišč ne prodaja, ampak jih daje v dolgoročni najem. Kot lastnik lahko določa pogoje posegov v prostor. V Slo-veniji so občine prisiljene prodajati zemljišča in financirati druge izdatke, predvsem social - ne. Športni objekti v našem prostoru so pra-viloma strošek, ne vem, če so njihovi donosi takšni, da sami preživijo. Zato je združevanje s trgovskimi središči logično. Saj tega si nismo izmislili v Sloveniji. Tudi stanovanja v bližini takšnih objektov niso posebnost. Seveda ima vse svoje prednosti in slabosti. Na eni strani je dostop za prebivalce mesta enostaven, na dru - gi so težave zaradi obiskovalcev, ki povzročajo gnečo. Vendar se da to s primerno logistiko urediti. Takšnih prireditev ni veliko, želim si jih več – vsi se spominjamo simpatičnih Ško- Delovna miza Rada Romiha je vedno polna načrtov in projektov.V prostem času se Radovan Romih najraje posve-ča kulturi in rekreaciji. Rad obiskuje koncerte kla-sične in popularne glasbe, likovne razstave, kino, gledališče, prav tako rad prebere kakšno dobro knjigo. Kot je še povedal, je rekreacija v zadnjem času omejena bolj na hojo, kolesarjenje, v poletnih mesecih na plavanje. »Zadnjih nekaj let se tudi potapljam. Moja ›matična luka‹ je v Piranu. Vodja potapljaškega centra na Punti v Piranu je zadnjič v neki televizijski oddaji izjavil, da predstavljata največji užitek občutek breztežnosti in mir, ki te obkroža pod vodo. Da gre za neke vrste meditacijo. S tem se popolnoma strinjam.« Pred stavbo nekdanjega Razvojnega centra Celje, kjer so še vedno pisarne podjetja, RC Planiranje, ki ga vodi Radovan Romih. Podjetje je eden od ključnih naslednikov nekdanjega velikega sistema RCC. Fontansko kroži- šče, ki predstavlja mikavna južna vrata v knežje mesto, je projekt podjetja RC Planiranje in na katerega je Radovan Romih zelo ponosen. NOVO www.rajmax.si OKNA - VRATA STATIČNO MOČNEJŠI PROFIL DOVRŠENO TESNENJE moderEn dizajn Tel.: 03-80-90-495EcoPasiv NewLine NOVO OKNO PRIHODNOSTI Zlati, srebrni in bronasti grb občine Kozje Zlati grb je prejelo družinsko podjetje Ekod iz Vrenske Gorce, srebrni grb nekdanji predsednik KS Kozje Miloš Čepin, bronastega pa upokojena učiteljica Elizabeta Tu-čič. Denarni nagradi je komisija letos namenila Prosto- voljnemu gasilskemu društvu Buče in Lovski družini Kozje. Obe društvi praznujeta okrogla jubileja. Sožitje z naravo kot pomembna razvojna prednost Ob prazniku Občine Kozje z županjo Milenco Krajnc Milenca Krajnc vodi Ob- čino Kozje prvi mandat in je ena od šestnajstih županj v Sloveniji. V nekoč prego- vorno zaostalih kozjanskih krajih je danes ogromno možnosti, ki jih je mogoče izkoristiti kot razvojno pred- nost. Glavni aduti ostajajo povezovanje, ustvarjalnost in spoštljivost do naravnih ter zgodovinskih danosti. Občina Kozje je v prete- klem letu obeležila tisočle-tnico prve omembe. To je zagotovo prelomnica in pri- ložnost za razmislek o dolgo- ročni viziji kraja.Kam se bo Kozje usme- rilo v svojem novem tisoč-letju? V tisočletju, ki je za nami, so ljudje na tem prostoru iz- oblikovali svoj trden značaj. Odlikujejo jih skromnost, delavnost in tradicional-na navezanost na domače okolje. Tudi zaradi tega se je skozi zgodovino ohranilo toliko dragocene dediščine. Pred nami je novih tisoč let, v katerih želimo ohraniti podeželsko podobo. Ta je za obiskovalce zanimiva in privlačna, našim prebival- cem pa omogoča kakovostno življenje. Navzven se želimo odpirati predvsem na gospo- darski ravni in z razvojem ekološkega turizma. Iz zadnje fi nančne per- spektive ste počrpali pribli- žno enajst milijonov evrov evropskih sredstev. Imate strategijo, kako se boste usmerjali med t. i. mehki- mi projekti nove perspek- tive? V preteklosti smo zelo uspešno črpali evropska sredstva in s tem denarjem ogromno naredili na podro- čju osnovne infrastrukture, zdravstva in šolstva. Nova perspektiva tega ne omo- goča več, kar je slabo. Naše območje bi namreč potrebo-valo še krepke investicije na vseh temeljnih področjih. V okviru morebitnih razpisov za tako imenovane mehke vsebine bomo iskali take projekte, ki bodo imeli širši vpliv na kakovost življenja v naših krajih. Velik del proračuna vsa- ko leto namenite obnovi cest in sanaciji plazov. Ima- te kdaj občutek, da gre za sizifovo delo? V naši občini na devetde- setih kvadratnih kilometrih živi 3.200 prebivalcev, kar pomeni približno dvesto ki- lometrov kategoriziranih in nekategoriziranih cest. Se- veda gre za velika vlaganja in zelo ranljiv teren, kar se pokaže po vsakem večjem neurju. Vendar je vsa ta infrastruktura v službi lju-di in tega se zavedamo. V sodelovanju z državo smo pred kratkim uspeli urediti dva večja plazova, manjše težave rešujemo s sredstvi lastnega proračuna. Zdaj si prizadevamo obnoviti most v Podsredi, ki je bil v neurju poškodovan lani. Kako napreduje gradnja ekološkega bazena? Spodbudil nas je tudi pri- mer dobre prakse v Radljah ob Dravi, v našem zavarova- nem območju kozjanskega regijskega parka pa bi si dru- gačen plavalni bazen sploh težko privoščili. Idejna za- snova predvideva kopališče na 450 kvadratnih metrih za do šestdeset kopalcev. Ume- stili bi ga med državno cesto in reko Bistrico ob športnem parku. Trenutno se pogo-varjamo s hrvaško občino Pregrad o možnosti skupne prijave na razpis. Bazen bi predvidoma stal približno 450 tisoč evrov, celoten pro- jekt vključno s kolesarsko stezo od Lesičnega do Pod- srede pa je vreden kar 2,5 milijona evrov. Boste s to naložbo po- stali pomembnejši igralec na turističnem zemljevidu Slovenije?Imamo veliko možnosti in priložnosti za razvoj tudi na področju turizma in razvoja podeželske krajine ter pri promoviranju in nadgrajeva- nju turistične dejavnosti v na- ših krajih. Menim, da so tukaj možnosti in priložnosti za vse nas zares velike, saj vse več ljudi išče mirne kotičke v neokrnjeni naravi. Poleg tega pa se vse več mladih odloča za ekološko pridelavo in do- polnilno dejavnost na kme- tijah. Če bomo znali stopiti skupaj ter dati vsemu temu podporo v promociji, smo vsi skupaj na pravi poti. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA»Lani mi je posebej ostal v spominu obisk Iva Boscarola na gradu Podsreda. Opomnil nas je, v kako čudovitih krajih živimo, in da moramo svojo prihodnost zastaviti prav na tem izhodišču. Imamo namreč zeleno okolje miru in tišine, to pa je v sodobnem svetu dragocenost, za katero bi bil marsikdo pripravljen plača-ti veliko denarja.« 29 Št. 15, 13. april 2017 NA PRAZNIČNEM OBISKU Na puščavnikovo pojedino v Grusko jamoJože Mramor o vinarstvu, gostoljubju pod kozolcem in bogastvu naših naravnih danosti Gospodarsko poslopje v Vrenski Gorci je bilo še pred nekaj desetletji del čisto običajne majhne kozjanske kmetije. Ko sta se Jože in Anica kot tretja generacija družine odrekla govedoreji in se posvetila vinarstvu, je stari kozolec ostal prazen. Danes je primer lepo ohra-njene kmečke arhitekture, pod katero se ljudje spet in spet radi vračajo. Ko so se Mramorjevi pre- usmerili v vinogradništvo, s kozolcem niso imeli po- sebnih načrtov. A bilo jim je povsem jasno, da ga je tre- ba ohraniti. Sčasoma so se prostori na starem »cimpru« izkazali kot odlična soba za druženje. »V vinogradu ima- mo šestnajst tisoč trt in lahko verjamete, da dela ni malo. A delavcev nam nikoli doslej ni bilo treba najemati. Vedno se najdejo prijatelji in znanci, ki nam z veseljem priskočijo na pomoč. Tako je v vinogradu celo leto pestro, še posebej ob trgatvi. Ena od družin pri- haja v naš vinograd že tretjo generacijo,« pripoveduje Jože. Gostoljubje in dobro voljo imajo očitno v genih V Gruski jami je od leta 1935 do 1945 živel Jeremit Podstenšek. Kot mladenič je hotel postati duhovnik, a mu skromne družinske razmere tega niso omogo- čale. Postal je gozdar in gozdni čuvaj pri bogatem veleposestniku. Ta je bil razjarjen, ko je ugotovil, da se je med njegovo hčer- ko Ano in mladim gozdar- jem vnela ljubezen. Ko ju je neko noč zalezoval na gozdni jasi, je jezen ustre- lil v fanta, po nesreči pa je ubil svojo hčer. Takrat je Jeremit postal puščavnik. Odrekel se je svetu, živel od dobrote ljudi, pridigal in pisal pesmi. Zadnjih deset let je preživel prav v Gruski jami in njegova zgodba je med prebivalci Buč in okolice še danes živa.Gruska jama je udornina in prav lahko si predstavlja- mo, da je bilo to nekoč ravno polje. Po legendi je na tem polju stala lepa in bogata vas. Le njeni prebivalci so bili zlobni in neverni. Na veliki petek so se glasno veselili in na ražnju vrteli vola. Mimo je prišel bogaboječ mož in jih svaril pred njihovo objestnostjo. Smejali so se mu in ga s kamenjem pregnali iz vasi. Takrat se je razbesnelo neurje, tla so se stresla in vas je zgrmela v podzemlje. njeno vino najboljše, kar so ga kdaj na posestvu pili. In tako je Anino vino ostalo eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih vin vinotoča Gruska. Ne na tujem, prave bisere imamo doma Preden se je Jože lahko povsem posvetil vinogradom, je delal v prevozništvu. S to- vornjakom je prevozil vse od najbolj južne do najbolj se- verne točke Evrope. In po svetu je vedno hodil z odpr-timi očmi. »Veliko stvari sem videl in vedno znova me je čudilo, kako uborne stvari drugje prodajajo za velik denar. Ko sem se na pomlad vračal s še mrzlega in sivega severa Evrope, se mi je zdelo, da sem doma prišel v pravi cvetoči raj.« Tako se je v dru-žini rodila ideja, da bi v svoje vinograde in pod kozolec po- vabili tudi goste, ki iščejo pri- stnost in domačnost. »Malo nas je skrbelo, ker nihče od nas ni gostinec, kako bomo stregli, kako nam bo uspelo. Moram reči, da se doslej še nihče ni pritožil, nekateri pa so različna družinska slavja pri nas obhajali tudi po deset- krat.« Poleg žene Ane pri delu pomagata tudi oba sinova, Mitja in Marko. »Z veseljem bi vam zaigral na harmoniko, a imam žal folklorne obve- znosti,« s širokim nasmehom pove slednji in povsem jasno je, da v njegovi družbi tudi gostom na kmetiji ni nikoli dolgčas. Solata z domačega vrta V Vinotoču Gruska je sko- raj vedno mogoče dobiti na- rezek in kozarček vina, ob predhodni najavi pa pripra- vijo tudi hišno specialiteto – puščavnikovo pojedino, pe- čeno kuro s prilogo. »Pri nas ni gostilna, zato velike izbire ni. Imamo pa dve zunanji peči, v katerih smo doslej pe- kli že vse vrste mesa, ampak pečena kura je najbolj prilju- bljena. Zraven ponudimo do- mače priloge, kot so mlinci, pražen krompir in sezonske solate. Vse, kar postrežemo, je pridelano doma ali na bli-žnjih kmetijah. Paradižnika pozimi ne strežemo. Iz na- čelnih razlogov, pa naj bo v trgovinah še tako dostopen,« razlaga Jože. »Če bomo znali biti hvaležni za to, kar nam domače okolje daje, bomo pozimi pač jedli kislo repo in kar je še takšnega. Lahko bi rekli, da smo malo trmasti glede tega, ampak doslej so naši gostje to vedno dobro sprejeli. Strežba je v stilu na- ših babic – krompir, mlinci in solata v skledi, meso pa na ovalu.« Marko je tudi lokalni turistični vodnik, a prijeten sprehod do Gruske jame ali bližnjega stoletnega vino-grada priporoči prav vsak družinski član. »To je tisto nekaj več, kar gostje danes cenijo. Samo hrana in pijača že dolgo nista dovolj.« Za lep spomin morajo tudi nekaj doživeti in s seboj odnesti kako nepozabno zgodbo. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPAvsi člani družine. Tako se je kozolec nad Grusko jamo prelevil v vinotoč, domačija pa je postala ena bolj prije- tnih turističnih kmetij na Kozjanskem. Čudež Aninega vina Vrenska Gorca je ime do- bila prav po vinogradih, ki so jih po teh hribih za boga- te veleposestnike upravljali viničarji. Jožetov ded je do- mačijo enega od njih kupil leta 1920, ko se je z zasluž- kom vrnil iz Amerike. Šele Jože je po teh bregovih spet nasadil trto. »Vinogradi so stari dvajset let, največ je laškega in renskega rizlin- ga, nekaj je tudi rumenega muškata, zelenega silvanca, modre frankinje in žametne črnine.« Sprva so prodajali grozdje, danes pa je njihovo vino dobrodošlo in cenjeno tudi v številnih restavraci- jah. Tudi zato, ker ima hišni gospodar velik čut za dobre zgodbe. Ko nam nalije ko- zarec zlatega Aninega vina, so nas seveda sama ušesa. »Sprva nismo prav veliko vinarili, za domače potrebe pa smo stisnili pač vse, kar je od grozdja ostalo. Žena, ki skoraj nič ne pije, se je šalila, da je to vino zanjo. Ker je zanjo vse dobro.« Nekoč je ostalo nekaj vrst najboljšega grozdja in Jože je mošt iz njega spravil v posebno cisterno. Nekdo je nanjo dodal napis: »Anino vino. Ne diraj!« In se ga res niso dotikali. Dokler lepega dne Ana ni ugotovila, da je Jože s sinom Markom. Žena Ana in starejši sin Mitja žal nista bila doma, a za dobro počutje gostov na domačiji se potrudijo prav vsi.Stari kozolec je postal prostor nepozabnega druženja za goste od blizu in daleč. Ni treba, da je izbira velika, če je hišna specialiteta vrhunska. V zuna- njih pečeh so pekli že marsikaj, a pečena kura v puščavnikovi pojedini je brez konkurence. 30 Št. 15, 13. april 2017 REPORTAŽA Čudež na Jožefovem hribu Lazaristi praznujejo 400-letnico, medtem ko praznuje nji- hov Dom sv. Jožefa dvajseti rojstni dan Iz dotrajane stavbe na Jožefovem hribu v Celju je nastala ustanova Dom sv. Jožefa. Znana je tako doma kot na tujem. Po svetu letos praznujejo 400-letnico družbe lazari- stov, ki dajejo močan pečat tudi delu dogajanja na Celj-skem. V tem mestu mineva letos tudi dvajset let od usta- novitve njihovega Doma sv. Jožefa ter 165 let od usta-novitve Misijonske družbe Celje. V knežje mesto jih je leta 1852 povabil škof Anton Martin Slomšek. Na Jožefov hrib. Slovenci smo nekoč poznali le podoben duhovnoprosvetni dom Sodalitas v Tinjah na av- strijskem Koroškem, vendar ga je pozneje ustanovljen celj- ski Dom sv. Jožefa presegel. Morda največje priznanje je celjskemu domu ob obletnici izrekel rektor »konkurenčne- ga« doma v avstrijskokoro-ških Tinjah Jože Kopeinig. »Dom sv. Jožefa, ki s svojim prijaznim ozračjem in svojo prizadevnostjo služi ljudem – mladim in starejšim – nima para ne v Sloveniji, ne v Av- striji, ne v Nemčiji,« je črno na belem zapisal Kopeinig. »Zdi se mi, da je to res ena najlepših stvari, kar jih ima Cerkev na Slovenskem,« je ob dvajsetletnici Doma sv. Jožefa menil kardinal dr. Franc Rode iz Vatikana. »Mislim, da Jože- fov hrib daje zelo veliko,« je podkrepil svoje mnenje. Po zgledu Tinj V bistvu se je treba vr- niti v čase podržavljanja, ki ga je v Sloveniji opra- vila povojna socialistična oblast. Ta je lazariste, ki so imeli na celjskem Jo- žefovem hribu stavbe, razlastila. Leta 1990, tik pred začetkom denacionalizacije, je občina stavbe, ki so do takrat slu- žile za stanovanja občanov in so po- trebovale temeljito prenovo ter novo namembnost, lazari- stom vrnila. Veliko nalogo je pre- vzel mlad lazarist, du- hovnik Jože Planin- šek iz Zibike, ki ga je med drugim navdihnil prav odličen zgled podobnega slovenskega doma Sodalitas na avstrijskem Koro- škem. Na Jožefovem hribu je tako začelo nastajati duhov- noprosvetno središče Dom sv. Jožefa, ki je začelo delo- vati leta 1997. Še več, zgrajen je bil velik prizidek, kjer je nastal dom za starejše obča- ne. V njem danes bivajo tudi nekateri znani Slovenci. Med njimi je onkologinja in knji- žna avtorica Metka Klevišar iz Ljubljane, ki je bila med drugim Slovenka leta. Dandanes tako povezujejo Dom sv. Jožefa tri različne dejavnosti. Med temi so de-javnosti duhovnoprosvetne-ga središča, orgelske šole in oskrbe starejših občanov. V okviru duhovnoprosvetnega središča se vrstijo tečaji, se- minarji, predavanja, duhov- ne vaje in podobni dogodki. V močno razdvojeni Sloveniji je tako postal Dom sv. Jožefa s svojimi različnimi programi med drugim stičišče različno mislečih. Orgelska šola je za- čela delovati leta 2003. »Ta za potrebe celjske škofi je vzgaja organiste za vodenje zborov in igranje po župnijah,« je poja- snil direktor Planinšek. V or- gelski šoli, ki traja štiri leta, se trenutno izobražuje devet slu- šateljev. Do tretje dejavnosti, varstva starejših, je prišlo leta 2008. »Naši stanovalci so do- kaj vključeni v življenje Doma sv. Jožefa kot celote in tisti, ki morejo in želijo, se lahko ude- ležujejo različnih prireditev in dogodkov,« je o razvoju Doma sv. Jožefa povedal direktor.višino komaj 159 centimetrov, vendar je pustil za sabo sled, ki je zelo živa še po štirih sto- letjih. Ustanovil je misijonsko družbo, njene člane pa so po pariškem samostanu sv. La- zarja, kjer je nastala, začeli imenovati lazaristi. Prav tako je soustanovitelj reda sester usmiljenk. Slovenskih lazaristov ni veliko, vendar je njihova prisotnost v najširši javno- sti opazna po vsem svetu. V Sloveniji jih je približno tri- deset, v tujini še približno deset. Poleg v Celju delujejo še v Ljubljani, Šentjakobu ob Savi in na mirenskem gradu na Goriškem. Prav tako upravljajo tri župnije na jugu celjske škofi je, v Posavju. Slovenski lazaristi delujejo v tujini v Beogradu in Zagrebu ter med izseljen- ci v Kanadi ter Argentini. Nekaj slovenskih lazaristov je v misijonih, med drugim na Madagaskarju, kjer je tudi sloviti Pedro Opeka. Na vsem svetu je približno štiri tisoč lazaristov. »Ustanovljeni smo bili zaradi potrebe po ljudskih misijonih, še posebej zaradi ozaveščanja in izobraževa-nja podeželskega ljudstva. Kmalu so sledili misijoni v tretjem svetu,« je o misijon- ski družbi lazaristov povedal direktor Doma sv. Jožefa Jože Planinšek. Dandanes so laza- risti nekateri znani Slovenci. Med njimi je po svoji cerkve-ni službi najvišje kot lazarist kardinal dr. Franc Rode, ki je v Vatikanu eden vodilnih mož Katoliške cerkve. Kardinal je začel svojo duhovniško pot prav na celjskem Jožefovem hribu. Lazarista sta prav tako svetovno znan slovenski mi- sijonar Pedro Opeka in prvi celjski škof, fi lozof dr. Anton Stres. Iz vrst lazaristov izhaja tudi katoliški razumnik dr. Drago Ocvirk z Dobrne. Še več, od lanskega poletja je generalni predstojnik la- zaristov za ves svet Slovenec Tomaž Mavrič. Tudi ta je v devetdesetih letih nekaj časa delal v celjski Župniji sv. Jo- žefa. Med drugim je deloval tudi v slovenskih župnijah v Argentini in Kanadi ter v Sibiriji, na Slovaškem in v Ukrajini. BRANE JERANKO Foto: GrupA podkrepil svoje mnenje. Po zgledu Tinj V bistvu se je treba vr- niti v čase podržavljanja, ki ga je v Sloveniji opra- vila povojna socialistična oblast. Ta je lazariste, ki so imeli na celjskem Jo- žefovem hribu stavbe, namembnost, lazari- Veliko nalogo je pre- vzel mlad lazarist, du- Obletnice so seveda čas za »inventure«. In številke, ki so povezane s celjskim Domom sv. Jožefa, so vsekakor zgovorne. V njem je danes že nič manj kot 76 redno zaposlenih. Na leto pripravijo približno dvesto prireditev, posamezne tudi na mednarodni ravni. V celem letu se zvrsti v Domu sv. Jožefa približno šesto skupin, ki ustvarijo osem tisoč nočitev na leto. Vsega skupaj je na Jožefovem hribu do 25 tisoč ljudi na leto, za katere pripravi osebje sto trideset tisoč obrokov. Med tremi osnovnimi dejav- nostmi Doma sv. Jože- fa je orglarska šola.Prihodnje leto bo minilo deset let, odkar deluje v okviru Doma sv. Jožefa dom za starejše občane. Med enim od dogodkov v Domu sv. Jožefa (Foto: arhiv NT) Oče Doma sv. Jožefa. Ustanova je veliko delo uspešnega lazarista Jožeta Planinška (Foto: arhiv NT) Znani lazaristi Dvajsetletnico celjskega Doma sv. Jožefa je nekoliko zasenčila častitljiva 400-letni-ca lazaristov, ki živijo in delu- jejo po načelih svojega usta- novitelja. Francoz sv. Vincencij Pavelski je bil po postavi majhen mož, saj je meril v 31 Št. 15, 13. april 2017 PRAZNIČNA PEKARNA Iz praznične otroške pekarne V vrtcu na Planini pri Sevnici je nebe- ško dišalo po svežem kruhu Prazniki pridejo na raz - lične načine. Najlepše je ta - krat, ko pridišijo. Saj veste, kako je, ko mama v kuhinji pripravi skrivnostni nadev za pecivo ali ko babica iz pečice vzame svežo potič - ko. A praznična peka ni takšna skrivnost, da je ne bi smeli deliti. In tako so se otroci kar v vrtcu pouči- li, kako se spečeta najbolj okusen ptiček in najbolj to- plo gnezdo za pisano jajce. Če se peke lotimo prav, lahko pomaga in sodeluje cela družina. In točno tako so delo v svojih pekarni za- stavili v planinskem vrtcu. V dveh igralnicah so se zbrali otroci iz cele enote. Vzgoji- teljice so testo zamesile že navsezgodaj zjutraj. Sicer ni lepšega kot potisniti ročice v moko, kvas in vodo, a testo je pred nadaljnjim oblikova - njem potrebovalo svoj mir in tišino. Vzgojiteljica Berta je poskrbela, da je delo teklo kot namazano. Vsak otrok je do- bil kepico testa in iz nje so na - stali ptički, gnezdeca, a tudi kakšna abstraktna umetnina je bila vmes. Prav kmalu je iz pečice nebeško zadišalo, vendar so bili otroci na svoje izdelke preveč ponosni, da jih ne bi delili tudi s starši, z bratci in s sestricami. Za pokušino je čisto na koncu iz pečice prišla še umetelna pletenica. Bila je prelepa, da bi jo razrezali. Vseeno pa je košček teknil bolj kot naj - slajša torta. Morda je čas, da tudi vi na vrata svoje kuhinje izobesite napis: »Praznična pekarna vabi!« StO Foto: SHERPA Recept za pletenice in velikonočne okraske 50 dag meh- ke bele moke3 dag sveže - ga kvasa 2 do 2,5 dcl mleka 5 dag sladkorja1 vanilijev sladkor1 dag soli7 dag masla3 cela jajcapol naribane lupine1 žlica rumajajce za premaz 32 Št. 15, 13. april 2017 VELIKA NOČ Velikonočna razstava paša za oči »Zanimanje za dvorec se povečuje, a ne samo pri lokalnih obiskovalcih. Imeli smo tudi goste iz tujine. Na svoje delo smo zelo ponosni,« je ob obisku dvorca povedala arhitektka Mateja Kumer. S fl oristom Simonom Ogrizkom sta dvorec za nekaj dni spet postavila na slovenski in evropski zemljevid. Dvorec Gutenbüchel in pripadajoča posest sta bila v lasti znane šoštanjske družine Woschnagg od leta 1925 do 1945, ko je bil nacionaliziran v korist Federativne ljudske republike Jugoslavije. V stavbi so bile do leta 1963 različne dejavnosti. Od tega leta do leta 2013 je bil v njej oddelek Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Od leta 2013 dvorec sameva in vidno pro- pada. A ob adventu in velikonočnih praznikih je s pomočjo Mateje Kumer in Simona Ogrizka v njem spet veselo. »Vesela sem, da se v dvorcu predstavlja nekaj mladih pod- jetnikov in da jih lahko vpletem v novo življenje dvorca, ki združuje staro in mlado. Dvorec ima številne ambicije in želimo si, da bi še naprej sodelovali z lokalno skupnostjo. Vesela sem, da so vsi naši dogodki medgeneracijski. Obiskali so nas učenci OŠ Karla Destovnika – Kajuha in otroci iz Vrtca Šoštanj. Pri nas so bili tudi slušatelji univerze za tretje življenjsko obdobje,« je povedala Mateja Kumer. Še z večjim veseljem je dodala, da je skupina iz šole zdravja iz Šoštanja polepšala okolico dvorca in uredila gredo, na kateri so posejali zelišča, ki so jih nekoč že gojili na dvorcu. Občina Šoštanj še vedno ostaja generalni sponzor razstav na gradu, tudi tokratne. Poleg nekaterih novih podjetnikov, ki se predstavljajo na dvorcu, se tokrat predstavlja tudi novoustanovljeni Zavod za turizem Šaleške doline. Če je ob postavitvi razstave veliko veselje, je velika žalost, ko razstavo pospravijo. Mateja Kumer si že dlje časa prizadeva, da bi dvorec, ki je zdaj v lasti ministrstva za zdravje, postal občinska last in bi vanj s pomočjo evropskih projektov prinesli novo zgodbo. Presežnih zgodb je dvorec že vajen. Na začetku 20. stoletja je bil na spodnji terasi parka postavljen pomanjšan petnajst metrov visok Eiffl ov stolp kot izraz navdušenja nad tehniko enega prejšnjih lastnikov po svetovni razstavi leta 1889. BARBARA GRADIČ OSET, foto: GrupA Koktajl zabava na dvorcu Gutenbüchel Simon in Mateja v salonu, ki že vsa leta ostaja zvest rožnati barvi. Vrtnicam so dodali zelene snežne kepe, ki dodajajo svežino. Dodatna popestritev je tudi jasmin, ki v prostor prinaša prijeten vonj.Ob stopnišču so pobarvana sadna dreve-sa, pod njimi je podrast iz gerber, na dre-vesih so pobarvane mačice. Za dodatek so ptičja gnezdeca. V salonu ima posebno mesto velikonočni venec, ki je povezal različne rastline, od dišečega graha do angleških vrtnic. Simon je prispeval zeleni teloh s svojega vrta. Jajca in drobna peresa nikakor ne smejo manjkati. Tokrat se na dvorcu prvič predstavlja Metka Tratnik z modnim kosom Tiesy, ki osvaja ž enski poslovni svet. Kravuljček je posrečena kombi-nacija kravate in metuljčka. Otroška soba je tokrat že skoraj kičasta. Simon Ogrizek je navdih našel v starodavnih ilustracijah. Gospoda si je namreč konec 19. stoletja v dvorce prinesla številne tropske rastline in orientalske dodatke ter jih postavila v svoje rastlinjake. Lovsko sobo napolnjuje energija oranžne barve. Rumena drevesa z rumenimi in oranžnimi dodatki. V tej sobi je tudi razstava fotografij mladega fotografa Anžeta Polovšaka.Koktajl zabava. Veliki martini kozarci so napolnjeni s kockami pobarvane aranžerske gobe, ki so videti kot koščki sadja. Se tudi vam gerbare zdijo kot sladkorčki? Namensko pobarvane brezove veje so napolnile prazno omaro. 33 Št. 15, 13. april 2017 VELIKA NOČ 14. in 15. APRILRazstava malih živali Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje Brezplačne pokušine velikonočnih dobrot Priprava velikonočne jedi v živo s kuharskim mojstrom LOJZETOM ČOPOM Nastop glasbenega centra GOTER Nagradne igre in animacije www.robertgoter.com Priprava velikonočne jedi v živo s LOJZETOM ČOPOM Nagradne igre in animacije CELJEPLANET TUŠ CELJE SOB I 15. 4. I 10hŽivimo v svetu, v ka- terem se na mnogotere načine soočajo dobro in zlo, svetloba in tema, greh in krepost, življenje in smrt, vera in nevera, vojna in mir. To dogaja-nje se ne uresničuje ne- kje daleč od nas, ampak se z njim srečujemo pov- sod: v službi, šoli, naših domovih in družinah. Da, pogosto se to soočenje priplazi v sredino na- šega, mojega in tvojega srca. Ob vsem tem zaskrbljujočem do- gajanju je treba poudariti, da na tem svetu niso na delu samo sile teme, ampak je na svetu tudi veliko luči. In ta luč je svetu posijala pred približno dva tisoč leti, ko je na svet prišel naš Odrešenik Jezus Kristus, o katerem pravi evangelist Janez, da prihaja na svet kot luč, ki želi razsve- tliti vsakega človeka (prim. Jn 1,9). On je začel uresničevati delo odre- šenja človeškega rodu, ki je doseglo svoj vrhunec prav v skrivnosti njego- vega trpljenja in vstajenja, s katerim Jezus začenja novo obdobje človeške zgodovine, ki svet in človeštvo neza- držno vodi v smeri novega neba in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost (prim. 2 Pt 3,13). Velikonočni prazniki, ki jih v teh dneh slovesno obhajamo, ponavzo- čujejo ter tu in zdaj uresničujejo ve- likonočno skrivnost, delo odrešenja Jezusa Kristusa. Lepo smo povabljeni k sodelovanju pri bogoslužju velikega tedna, posebej na veliki četrtek, ki je rojstni dan zakramenta sv. Rešnjega telesa in zakramenta mašniškega po- svečenja. Na veliki petek obhajamo smrtni dan našega Gospoda Jezusa Kristusa. Na veliko so- boto obhajamo po naših cerkvah znamenito vigi- lijo velikonočnega pra- znika in blagoslavljamo velikonočna jedila, ki velikonočno praznovanje prenesejo v naše domove in družine. Vrhunec vse-ga dogajanja je zagotovo velikonočno bogoslužje, ki ponavzočuje dogodke prvega veli-konočnega jutra v Jeruzalemu. V teh dneh si segamo v roke in drug drugemu voščimo vesele ter blagoslovljene velikonočne prazni- ke, pišemo voščilnice, pošiljamo sporočila in še na mnoge druge načine izražamo svoje veselje in pomen velikonočnega praznika. Velikonočne praznike vsako leto obhajamo skupaj z evangeličani, letos pa tudi z verniki Srbske pravo- slavne cerkve, ki cerkvene praznike obhajajo po starejšem, julijanskem koledarju. Ta letos sovpada z na- šim, gregorijanskim. Tudi narava se vključuje v to skrivnostno doga- janje, ko vse na novo klije, cveti, raste in se veseli novega življenja. Težave bodo ostale tudi po pra- zničnih dneh. Temu se ne moremo izogniti. Bo pa lepo, če bomo po teh prazničnih dneh – obogateni z duhovno vsebino velikonočnega praznika – postali drugačni, bolj pripravni za Božje kraljestvo, bolj pripravljeni soočiti se z obstoječimi nalogami in jih reševati za skupni blagor, za varno in srečno sedanjost ter svetlo prihodnost. To je moja že- lja, to je moje velikonočno voščilo. dr. STANISLAV LIPOVŠEK, celjski škofŠkofova velikonočna poslanica Tokratna razstava je na ogled do 17. aprila.Dvorec so obiskale tudi šoštanjske gospe. Nad urejenostjo so bile zelo navdušene. Tokrat so pri okrasitvi sodelovali tudi člani Društva šaleških likovnikov, in sicer skupine Gambatte. Pripravili so velike sklede, osnovna kremna barva gline se dopolnuje z rožami. Na zgornjem hodniku je velika tapeta magnolije, pred njo so glinene posode, v katere je ujeta energija sonca, zemlje, vetra in vode. 34 Št. 15, 13. april 2017 VELIKA NOČ 1 XXXX Št. 15, 13. april 2017 ZAPOSLIMO: PRODAJALCA MESA – MESARJA prodaja svežega mesa in mesnih izdelkov, svetovanje kupcem, prevzem blaga, skladiščenje, naročanje blaga, izvajanje sanitarno-higienskih predpisov … zahtevana izobrazba: IV. st. izobrazbe mesar ali sorodni poklic zaželene so delovne izkušnje iz prodaje mesa, poznavanje svežih izdelkov ter ostalega trgovskega blaga, zaneslji- vost in odgovornost pri delu, samoiniciativnost, prija - znost … Zaposlitev je za določen čas z možnostjo podaljšanja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. PRODAJALCA (m/ž) prodaja blaga v živilski trgovini, delo na blagajni, svetovanje kupcem … zahtevana izobrazba: IV. st. izobrazbe prodajalec ali sorodni poklic zaželene so delovne izkušnje iz prodaje, poznavanje svežih izdelkov ter ostalega trgovskega blaga, zaneslji- vost in odgovornost pri delu, samoiniciativnost, prija - znost … Zaposlitev je za določen čas z možnostjo podaljšanja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. VOZNIKA – KOMISIONARJA voznik tovornega vozila, delo v skladišču, komisioniranje blaga … zahtevana izobrazba: ustrezna izobrazba, izpit C-kategorije za tovorno vozilo zaželene so delovne izkušnje iz priprave komisionov, poznavanje trgovskega blaga, zanesljivost in odgovornost pri delu, samoiniciativnost … Zaposlitev je za določen čas z možnostjo podaljšanja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pisne vloge pošljite na naslov: KEA, d. o. o., Lokarje 1a, 3230 Šentjur, s pripisom RAZPISPisanice na tisoč in en način Od »pirhov« in literature o njih do starinskih velikonočnih razglednic – Namesto obarvanih jajc, kupljenih v trgovini, bogata ljudska ustvarjalnost V Vojniku je od petka na ogled razstava Pirhi in pi- sanice – simbol življenja. Jajca so na splošno simbol življenja in v velikonoč-nem času simbolizirajo kaplje Kristusove krvi. Pri različnih narodih so v tem času jajca bogato okrašena, pri čemer so njihovi izde- lovalci najpogosteje pravi ljudski umetniki. Med Slo-venci so najbolj cenjene belokranjske pisanice. Ču-dovite so tudi prekmurske »remenke«. V znamenju pisanic je tudi razstava, ki je na ogled v Jer - nejevem domu v Vojniku. Tam so med drugim na ogled pisanice, ki so delo okoličan- ke Jelke Žlaus. Prav tako so razstavljeni grafični listi nje- nega soproga Jožeta Žlausa po motivih pisanic iz starin- skega Sičevega albuma. Po- leg tega so na ogled pisanice različnih narodov, strokovna literatura o pisanicah in del bogate Žlausove zbirke sta - rih velikonočnih razglednic. V sosednjem prostoru so na ogled tudi izdelki članic in članov Društva upokojen-cev Škofja vas, od danes pa je mogoče videti še razstavo ročnih del in velikonočnih jedi, ki jih je pripravilo dru-štvo kmetic Meta. V Belo krajino »Z možem sva veliko po- tovala v Belo krajino, kjer sem videla pisanice. Zami- kalo me je, da bi kakšno ustvarila tudi sama,« je o svojih pisanicah povedala Žlausova. Mojstrica Mar- tina Vidic iz Rosalnic ji je nato predstavila skrivnosti belokranjskih pisanic. Po vrnitvi domov je Jelka Žla- us začela risati svoje pisa- nice v batik tehniki. Ta je znana daleč po svetu, na različnih celinah. V Beli krajini s pomočjo te tehni- ke ustvarjajo že več kot dve stoletji. Tudi Žlausova vsta- vi v posebno pisalko vosek, ki ga topi nad plamenom sveče, nato na jajčni lupini ustvarja, kar želi. »Želim ustvariti štajersko pisani-co,« si je zadala, zato na svoje pisanice med drugim riše grozdje. Jože Žlaus, ki je lani pre - jel občinsko priznanje za življenjsko delo, predstavlja v Jernejevem domu med drugim petdeset grafičnih listov v modri barvi. »Na njih so najlepši motivi pisanic iz albuma Alberta Siča iz leta 1922. Sič je sistematično zbi - ral motive pisanic,« je opozo - ril na izjemen album Žlaus. Delo ima naslov Narodni okraski na pirhih in kožu - hih. Na pisanicah prevladu- je geometrijsko, rastlinsko in krščansko okrasje. »Pirhi« po svetu Med »pirhi« različnih na - rodov so na razstavi pred- stavljeni avstrijski, slovaški, češki, nizozemski, madžar - ski … Na ogled je tudi pisa- nica največje ptice na svetu, noja. Narisana je bila na Če-škem. Posebnost je tudi po- slikano emujevo jajce, delo avstralskih domorodcev, ki ga je Žlaus prinesel iz Avstra - lije. Emuji so sorodniki no - jev. In velikonočni »pirhi« so seveda predmet raziskovanja narodopiscev različnih naro- dov. V Jernejevem domu je tako iz Žlausove zbirke na ogled strokovna literatura v slovenščini, slovaščini, češči- ni, madžarščini, nemščini … Žlaus poseduje še eno bogato velikonočno zbir - ko. Na razstavi v Vojniku je tako mogoče spoznati tudi poseben čar starinskih ve - likonočnih razglednic raz-ličnih evropskih narodov. Na razglednicah so recimo upodobljeni piščančji pevski zborček, zajček na motorju, piščančki pod dežnikom, »pirhi« v kočijah, ki jih vo- zijo različne živali, zajček s koškom, polnim »pirhov« … Dandanes je skoraj vse drugače in povezano s splo-šno bitko s časom. Ljudje si voščijo kar po elektronski pošti, zmanjka jim celo časa za barvanje »pirhov«, kaj šele, da bi ga imeli dovolj za risanje pisanic. Najbolj eno- stavno je, če jih kupijo že obarvane, v trgovini … BRANE JERANKO Foto: SHERPA Čar starinskih velikonočnih razglednic Strokovna literatura o pisanicah je v različnih jezikihPisanica na nojevem jajcu s Češke Pisanice s štajerskimi motivi, izdelki Jelke Žlaus 35 Št. 15, 13. april 2017 Priprava namaza KULINARIKA EVINA KUH'NAZadnji vlak za čemaž odpelje že v začetku maja Divji, medvedji ali gozdni česen, štrkavec, kačji lek so druga imena za čemaž, ki ga znanstveno imenujemo Allium ursinum. Gre za trajnico z ve- liko zdravilnimi učinki, zelo značilnim vonjem po česnu in mnogimi možnost- mi uporabe v kuhinji. Čemaž raste od marca do junija in cveti od aprila do maja, pri čemer z značilnim močnim vonjem po česnu še zadnje dni letos vabi, da ga naberemo. Naj- demo ga v gabrovih, bukovih in hra- stovih gozdovih, a tudi na negozdnatih območjih v Sloveniji, Evropi in zahodni Aziji. Čemaža ni težko najti, saj nikoli ne uspeva osamljeno, a če nas skrbi, da bi ga zamenjali s strupenima šmarnico ali podle- sko, je dobro vedeti, da ga izda močen vonj. V nekaterih zapisih lahko zasledimo, da naj bi rastlino uporabljali že Rimljani, predvsem zara- di mnogih zdravilnih učinkov. Teh naj bi čemaž imel celo več kot česen. Spodbuja delovanje žlez in krvni obtok, čisti kožo in odpravlja iz- puščaje, pospešuje celjenje ran in čisti dihalno pot ter prebavne poti. Priznam, da imajo zdravstveni učinki pri meni nekoliko postranski pomen – upo- rabljam ga preprosto zato, ker je dober. Letos sem čemaž pospravila v zamrzovalno skrinjo in mi bo tako služil celo leto. Omamno zadiši čemaževa juha, prileže se v rižoti, tokrat pa sem ga uporabila za namaz, ki lahko služi tudi kot odlična predjed.Avokadov namaz s čemažem Sprehod med trgovskimi policami V nakupovalni košarici so se tokrat znašli kisla smetana, limete, avokado in čili. Potrebovala sem tudi olivno olje, sol in poper ter seveda čemaž, ki sem ga že v začetku »sezone« zamrznila. Avokado sem najprej prerezala na pol in z žlico izdolbla koščico ter nato še meso sadeža. Izdolbljene vsebine ni- sem mešala z mešalcem, saj bi postala preveč »pacasta«, temveč sem jo le pretlačila z vilicami. Avokadu sem dodala dve žlici kisle smetane. KUH'NA KUH'NA EVINA KUH'NA Zadnji vlak za čemaž odpelje že v začetku maja Divji, medvedji ali gozdni česen, štrkavec, kačji lek so druga imena za čemaž, ki ga znanstveno imenujemo Allium ursinum. Gre za trajnico z ve- liko zdravilnimi učinki, zelo značilnim vonjem po česnu in mnogimi možnost- mi uporabe v kuhinji. Čemaž raste od marca do junija in cveti od aprila do maja, pri čemer z značilnim močnim vonjem po česnu še zadnje dni letos vabi, da ga naberemo. Naj- demo ga v gabrovih, bukovih in hra- stovih gozdovih, a tudi na negozdnatih območjih v Sloveniji, Evropi in zahodni Aziji. Čemaža ni težko najti, saj nikoli ne uspeva osamljeno, a če nas skrbi, da bi ga zamenjali s strupenima šmarnico ali podle- sko, je dobro vedeti, da ga izda močen vonj. V nekaterih zapisih lahko zasledimo, da naj bi rastlino uporabljali že Rimljani, predvsem zara- di mnogih zdravilnih učinkov. Teh naj bi čemaž imel celo več kot česen. Spodbuja delovanje žlez in krvni obtok, čisti kožo in odpravlja iz- puščaje, pospešuje celjenje ran in čisti dihalno pot ter prebavne poti. Priznam, da imajo zdravstveni učinki pri meni nekoliko postranski pomen – upo- KUH'NA KUH'NA Namig: namesto kisle smetane ali poleg nje bi lahko vmešala tudi skuto ali navadni jogurt.Namazu sem dodala malo oprane naribane limetine lupinice in sok, ki sem ga iztisnila iz polovice limete. Ne priporočam uporabe limone, saj je bolj aromatična kot limeta.Namazu sem na koncu dodala še nekaj kapljic olivnega olja in ga po okusu posolila ter popoprala. S količino olja ni treba pretiravati, da namaz ne bo preredek. Namig: namazu se odlično prileže tudi čili, ki ga sama sicer ni- sem vmešala, temveč sem ga posebej postregla na krožniku.Postrežba Avokadov namaz s čemažem sem dobro ohladila in ga postregla s popečenimi kruhki. Uporabila sem navaden bel toast, naslednjič pa ga bom postregla z ajdovim kruhom. Okus Pripravaosvežilno, prijetno kislo v primerjavi z grenko lupinico limete, seveda bo navdušil ljubitelje česna zanašajte se na svoj okus pri odmerjanju vseh sestavin, tudi pri sadju, ki je lahko različno zreloOCENA Nad avokadovim namazom s čemažem sem navdušena. Ne le zaradi preproste priprave, temveč tudi zaradi osvežilnega okusa in barve, ki resnično popestri krožnik ter mizo. 36 Št. 15, 13. april 2017 AKCIJA V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: 15. Gal Rednak 4. Č, GCC16. Laura Marcen 4. Č, GCC17. Matej Fajs 4. H, GCC18. Žiga Pinter 4 A, GL20. Ines Pusovnik 4. I, GCC21. Matevž Metulj 4. J, GCC14. Katja Žerjav 4. B, GCC 29. Aleksandra Borovnik 4. C, SZŠC30. Žiga Voga 4. D, SZŠC31. Mojca Podkrajšek 4. D, SZŠC32. Anže Čmak 4. E, SZŠC2. Matija Cvikl 4. C, I. GC3. Ana Gošnjak 4. C, I. GC4. Nino Anderluh 4. Č, I. GC11. Eva Drenik 10. Nejc Aristovnik 5. Zala Županič 4. Č, I. GC12. Matija Ocvirk 1. Timotej Šket 4. B, I. GC6. Rene Grdadolnik 4. F, I. GC7. Urša Krajnc 4. F, I. GC 22. Janja Skarlovnik 4. J, GCC 36. Anita Mernik 4. KTB, SZŠC33. Tinkara Kozovinc 4. E, SZŠC34. Ana Ajdnik 4. KTA, SZŠC35. Valentina Škorjanc 4. KTA, SZŠC37. Nives Šalomon 4. KTB, SZŠCI. GIMNAZIJE V CELJU (I. GC) GIMNAZIJE CELJE – CENTER (GCC)SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE CELJE (SZŠC)Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kan- didata, ki je predstavljen s portretno fotografi jo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografi ji v maturantski opravi (glede na objavljeni vrstni red kandidatov). Tista maturanta, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v fi nalni majski krog tekmovanja.Prvima dvema fi nalistoma sta se pridružila še dva, aprila boste izbirali še zadnja dva. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že šestič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski fi nale. Zmagovalca fi nalnega dela se bosta za privlačni nagradi – skuter Suzuki in pametni telefon iPhone – pomerila v začetku junija.Sto točk učiteljev 19. Samantha Brecl 4. H, GCCFoto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja 13. Valerija Špoljar 14. Katja Žerjav 37 Št. 15, 13. april 2017 AKCIJA 23. Amadej Canjuga 4. I, GCC 42. Matic Fideršek 2. PTI, SZŠC15. Gal Rednak 43. Nina Borinc 2. PTI, SZŠC16. Laura Marcen 8. David Dmitrašinović 4. G, I. GC 22. Janja Skarlovnik 4. J, GCC28. Mitja Petek 4. C, SZŠC9. Alja Urbanček 4. G, I. GC 27. Lucija Loger 4. B, SZŠC 38. Sašo Bobik 3. FB, SZŠC13. Valerija Špoljar 4. A, GCC11. Eva Drenik 4. H, I. GC 24. Peter Lesjak 4. A, SZŠC 37. Nives Šalomon 4. KTB, SZŠC12. Matija Ocvirk 4. A, GCC10. Nejc Aristovnik 4. H, I. GC 41. Adrijana Popović 3. GB, SZŠC39. Iris Novak 3. FB, SZŠC25. Neja Doberšek 4. A, SZŠC 40. Gašper Zupanc 3. GB, SZŠC26. Andraž Romih 4. B, SZŠCGlasujte za svojega Glasujte za svojega Glasujte kandidata! Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki so ta mesec RUMENE barve in nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. NAGRADE Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Letos se bo sodelovanje v akciji še posebej izplačalo, saj bosta glavni nagradi res privlačni, to sta skuter Suzuki in pametni telefon iPhone!17. Matej Fajs 18. Žiga Pinter 14. Katja Žerjav Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo dobil hišno nagrado. Za marčevske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 3. maja, do 1 1. ure. Zmagovalca marčevskega kroga glasovanja bomo objavili 4. maja. 38 Št. 15, 13. april 2017 PODLISTEK / BUKVARNA Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celjewww.kamra.si ALBUM S CELJSKEGAManca G. Renko: Lastno življenje Vojniški otroci pri slikarki Doroteji Hauser za veliko noč leta 1943 (Foto: Jože Žlavs, Globoče pri Vojniku)Vojniška slikarka avstrijskega rodu Doroteja Hauser (1877 Gradec–1946 Vojnik) Leta 2016 smo v Vojniku obeležili 70. obletnico tragič- ne smrti avstrijske slikarke Doroteje Hauser. Letos bomo julija obeležili 140. obletnico njenega rojstva. Doroteja Hauser s polnim imenom Dorothea Johanna Hauser se je rodila 25. julija 1877 v Gradcu. Očetu inženir- ju Alfredu Antonu in materi Mariji Hauser so se v zakonu rodili štirje otroci: sin Pavel in hčere Doroteja, Elizabeta in Renata. Družina je stanovala v meščanski hiši na naslovu Glacisstrasse 53 v Gradcu. Kje so bile ženske? Tradicija izdelovanja cve- tnonedeljskih butaric ali »potic« je na Ljubnem tesno povezana s tamkajšnjim na-činom življenja. Butarice so lep dokaz, kako se v ljudski umetnosti prelivata estetika in funkcionalnost. Podobe, fi gure, motivi »potic« pred- stavljajo orodje in predmete s kmetij, predmete za oseb-no rabo, duhovite prizore iz vsakdanjega ali motive iz verskega življenja. »Potice« so po pravilu izde- lane povsem ročno. Od nekdaj namreč velja, da so prave »po- tice« samo tiste, ki so nareje-ne doma. Materiali so v celoti naravni in izbrani letnemu času primerno. Sveže zelenje, šibje, lubje in plodovi, ki jih lahko najdemo na Ljubnem v pomladnem času. Sodobni trendi vplivajo tudi na drugo raven, in sicer mo- tiviko »potic«. Vendar v tem primeru ne gre za nikakršen populizem in komercializa- cijo. »Potice« so ustvarjalsko preveč individualen produkt za kaj takšnega. Gre le za prepletanje sodobnega in tra- dicionalnega načina življenja. Največjo vlogo pri tem imata predvsem ljudska ustvar-Ljubenske »potice« Avtor izdelovanja figuralnih butaric Jože Poličnik – Juvanički (peti z leve), okoli 1912. Lastnik fotografije Jože Hudej.jalnost in želja po nečem drugem, boljšem, lepšem in predvsem drugačnem. Prav ta misel je gnala tudi Jožeta Poličnika, ki je konec 19. stoletja izdelal prvo fi gu- ralno »potico«. Tisti čas je bilo namreč v navadi, da so fantje tekmovali, kdo bo na cvetno nedeljo k »žegnu« prinesel največjo in najtežjo »potico«. Ker je bil Jože šibek in slabo-ten fant, se ni mogel kosati z močnimi vrstniki. Zato se je odločil, da bo, če že ne more narediti največje in najtežje, naredil najlepšo »potico«. Vzel je motiv iz vsakdanjega življe- nja in − namesto običajnega snopa − na cvetno nedeljo k maši prenesel »potico« v obli- ko tesarske »krušne«. Misel- nost je ostala, motivika pa se spreminja iz leto v leto, kot se Ker je bila Dorotejina mati sestra pobudnika gradnje voj- niške hiralnice Moritza Stall-nerja, je z družino iz Gradca veliko zahajala v njegovo vilo v Vojnik, še posebej v pole- tnih mesecih. Doroteja ni imela svojih otrok. Z izbrancem grašča- kom Fabrom s Frankolovega se je na željo matere poročila njena mlajša sestra Renata. Zato je prišlo v družini do spora. Doroteja si je v Vojniku zgradila svojo hišo, v kateri je imela svoj slikarski atelje. Hiša je bila lepo urejena, na-pravljena v kmečko-alpskem slogu ter s slamo pokrita. Ob hiši je imela skalni alpine-tum, zraven hiše pa gospo- darsko poslopje, za katerim je bil sadovnjak. Tam nad Voj- nikom je v samoti ustvarjala odmaknjena od celega sveta. To je bil njen svojevrsten raj na zemlji. Hrepenenje po ljubezni in neizpolnjen materinski čut je mogoče opaziti tudi v njenem umetniškem delu, predvsem v škarjerezih, kjer je največkrat upodabljala otroke, pravljične in ljubezenske motive. Doro- teja je velikokrat za veliko noč in tudi za druge večje prazni-ke k sebi rada povabila vojni- ške otroke. Predvsem so bili to otroci njenih prijateljev in znancev iz vojniškega trga in okolice: Tanškovi, Gorenško- vi, Švajgerjevi, Otorepčevi, Ra- tejevi, Jeklovi, Kokaljevi, Ov-čakovi, Špindlerjevi in drugi. Na slavnostno gostijo so bili otroci povabljeni s pisnim po- vabilom. Starši so otroke pra- žnje napravili in jih napotili na Štolnerjev hrib k slikarki. Otroke je vedno obravnavala kot sebi enakovredne. Obdaro- vala jih je z raznimi darili, kot so bile pisane vetrnice iz pa- pirja, ki jih je sama napravila. Po njenem posestvu so otroci iskali dobrote, ki jih je zanje pri njej skril velikonočni zajec. Po- gostila jih je z raznimi dobrota- mi, s pisanimi keksi, šarkljem in sladkim kakavom. Na koncu so otroški obisk ovekovečili še s fotografi jo za trajen spomin. Dogodek se je otrokom za ve-dno vtisnil v spomin. Njeno življenje se je tragič- no končalo v požaru v njeni hiši januarja 1946. Danes nje- ne lepe hiške na rahli vzpetini Štolnerjevega griča ni več in le redki so sprehajalci, ki danes hodijo tam okrog. Slikarka pa še živi v spominu domačinov in predvsem otrok, ki so jo poznali. MARKO ZDOVC, Turistično društvo Vojnik spreminja tudi način življenja Ljubencev. Vir: Ljubenske potice: cve- tnonedeljske butarce: [kata-log k razstavi, od 25. 3. do 13. 4. 2009 v Muzeju novejše zgodovine Celje], 2009, str. 8-9 Prispevek: Sebastjan We- ber (Muzej novejše zgodovi- ne Celje) Rubriko pripravlja: Do- moznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Manca G. Renko s knji- žico Lastno življenje nago- varja tako mlade kot sta- rejše bralce in jim prebuja zavedanje, da pravice, ki so si jih izborili naši predniki, niso samoumevne. Posebej poziva mlada dekleta, naj se manj posvečajo čustvom in več razumu ter naj si iz-borijo svoj prostor. V času mojega študija mi je padla v roke knjiga Nore ženske. Vsa leta od takrat se z mano premika od ene do druge knjižne police. Ob branju podoživljam izkušnje kreativnih žensk, ki jih je pa-triarhalna družba potisnila v stanje norosti. Norost je za te ženske pomenila protest proti vlogi, ki jim je bila vsi- ljena, in je bila tudi nekakšno zatočišče pred sprejemanjem podrejene vloge, ki jo je od njih pričakovala okolica. S svojo samozavestjo in z izzivalnim na- činom razmišljanja niso sodile v čas, v katerem so se ro- dile. Srečanje z Zofko Kveder Avtorica knjige Lastno življenje Manca G. Renko je že v času šolanja razmišljala: »Kje so vse ženske pi- sateljice konec 19. stoletja v začetku 20.? Ali so se ›li-špale‹ in kuhale, namesto da bi razmišljale o pomembnih življenjskih te- mah?« Kasneje je ugotovila, da so ženske razmišljale, pi-sale in protestirale, a so osta- le odrinjene na rob družbe, ker so bile ženske. Odločila se je, da bo raziskala zgodbo o pogumni, pokončni, pa- metni in nadarjeni Zofki, ki je bila pisateljica, urednica, mama in žena. Zakaj osta-ja Zofka Kveder odrinjena in pozabljena, četudi njena najboljša literarna in publi- cistična dela v ničemer ne zaostajajo za najboljšimi deli večine moških? Zofka Kveder je bila prva slovenska pisateljica, ki se je preživljala le s pisateljeva- njem, in prva pisateljica, ki se je uvrstila v nacionalno zbir- ko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. A ži- vela je v začetku 20. stoletja, ki ženskam s svojim razmi- šljanjem ni bil naklonjen. Da bi se ženska preživljala s pi-sateljevanjem, je bilo grešno prepričanje. Domača vas jo je dušila, zato jo je zapustila in potovala v Trst, na Dunaj, v Švico, Prago, kjer je služila denar z intelektualnim de- lom. V Pragi je tudi napisa- la knjigo Misterij ženske, ki so jo moški kritiki raztrgali. Edini, ki ji je stopil v bran, je bil njen prijatelj Ivan Cankar. Bolečina, ki zlomi človeka Z možem Vladimirjem Jelovškom se je preselila v Zagreb, kjer je poleg tega, da je vzgajala tri dekleta, nepre- stano delala, saj se je njena družina komaj prebijala iz mesec v mesec. Njen mož je prelomil vse obljube o zve- stobi, njo pa je nažiral še stra- šen občutek, da deklicam ne bo mogla biti dobra mama. Kasneje se je poročila še en- krat, in sicer s politikom, s katerim se je dobro razume- la. A smrt prvorojenke ji je pustila neizmerno bolečino. »Obstaja bolečina, ki je on- kraj tega, kar lahko prenese-mo. Bolečina, ki ji nikoli ne bo sledilo olajšanje, bolečina, ki je tako velika, da človeka zlomi in mu ne dovoli, da bi se še kdajkoli zares sestavil. To bolečino je doživela Zofka Kveder,« ugotavlja avtorica. Čustveni zlom jo je pahnil najprej v ločitev in nato v sa- momor. Življenje, lastno ži- vljenje, je še zadnjič skušala vzeti v svoje roke: dvakrat se je poskušala zastrupiti. Tre- tjič ji je uspelo. Svoboda je minljiva Manca knjigo, ki jo je z ilu- stracijami obogatila Samira Kentrić, zaključi z mislijo, ki nagovarja mlade rodove, zakaj se je treba boriti. »Zo- fka in druge ženske se niso borile le zase; borile so se za svoje otroke in njihove otro-ke, zate in zame. Zaradi njih danes o sebi lahko misliva, da sva svobodna človeka. A svoboda je minljiva. Da jo ohranjava pri življenju, se je treba zanjo boriti, o njej raz-mišljati in govoriti ter premi-kati njene meje. Sicer se skr- či hitreje, kot lahko opaziš. Boriti se morava zase in za druge: družba je svobodna le toliko, kolikor je svoboden sleherni človek, ki jo sesta- vlja.« BARBARA GRADIČ OSET O avtorici: Manca G. Renko (1988) velja za eno najvidnejših mladih intelektualk pri nas. Diplomirala je iz ger- manistike in zgodovine na Filozofski fakulteti Uni- verze v Ljubljani. Je odgo- vorna urednica spletnega portala AirBeletrina, letos je bila programska vodja mednarodnega festivala Literature sveta – Fabula. 39 Št. 15, 13. april 2017 AKCIJA KUPONJe vaπ hladilnik prazen? Napolnite ga brezplaËno! V akciji Do polnega voziËka brez moπnjiËka vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com. Udeleæenec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail:NaroËniπka πtevilka Novega tednika (Ëe ste naroËnik):©tevilka TU© KLUBA (Ëe ste Ëlan):LastnoroËni podpis: Kupon poπljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Preπernova 19, 3000 Celje.Nakupujte brezplačno! Akcija naše medijske hiše in Tuša se je začela Poleg sezone piknikov, hujšanja in vsesplošnega spomladanskega čiščenja smo v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje za- čeli tudi sezono brezplač- nega nakupovanja. V naši odmevni akciji Do polnega vozička brez mošnjička si bo vsak teden eden od izž- rebanih srečnežev napolnil nakupovalni voziček. Seve- da mora najprej izpolniti in nam poslati kupon, potem pa stiskati pesti, da bo iz- žreban. Komu bo sreča naklonje- na, bomo izvedeli vsako sre- do ob 12.15, ko bomo med vsemi izžrebali kupon neko- ga, ki bo po telefonu nareko- val seznam živil, ki jih bomo dali v voziček. Preteklo sredo smo začeli akcijo in kot prva je z nami nakupovala Ivica Topovšek z Gomilskega. Ta je hitro vedela, zakaj smo jo poklicali, in je ob začetnem veselju še hitreje zbrala mi-sli. V treh minutah nakupo- vanja je nabrala polno živil za prihajajoče velikonočne praznike, pozabila ni niti na Tuševa živilska trgovina je, odkar so jo prenovljeno odprli februarja letos, najsodobnejši hipermarket v Sloveniji. Pri dirjanju med policami za čim uspešnejši nakup Saški pomaga Tadej Kupec. Pri vsakem nakupovanju naključni obiskovalec žreba med tremi kuvertami. Ena je prazna, druga nudi Joker izdelek, tretja dodatno minuto nakupova- nja. Tokrat je obiskovalka Tatjana izžrebala dodatno minuto nakupovanja. Ob koncu dirjanja med policami je prišel na vrsto trenutek, ko smo čakali na končni znesek, ki smo ga prihranili izžrebanki akcije.Ekipa prvega letošnjega teka v naši akcijiIvica Topovšek z Gomilskega je z brezplačnim nakupom prihranila 109,15 evra. Med Tuševimi policami v tokratni sezoni za vas nakupuje radijska voditeljica Saška Pukl.sezono piknikov in na živila, ki nam posladkajo trenutke. V vozičku smo imeli torej vse od mesa do torte. Po- zabila ni niti na zamrznjen program živil. Ivica je torej dobro izkoristila svoj nakup, vas pa vse to še čaka. Ste že izpolnili kupon in nam ga poslali? SAŠKA PUKL Foto: GrupA 40 Št. 15, 13. april 2017 BRALCI POROČEVALCI Srce naive nadaljuje svojo pot Člani Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur prijateljske vezi s hrvaškimi kolegi tkejo tudi v prazničnem času. Razstava v Sokolovcu v Podravini bo za štiri šentjurske slikarje prva mednarodna razstava doslej. Obiskali so tudi Koprivnico, ki je znana po posebni velikonočni razstavi. Središče kraja na- mreč krasijo ogromni, umetniško poslikani »pirhi«. Dogajanje pa spremlja bogat kulinarični in kulturni program. Likovniki so pot zaključili v Hlebinah, kamor so vrnili slikarska dela, ki so v preteklih tednih gostovala v šentjurski galeriji Zgornji trg. Razstava Alpe Adria – Srce naive bo svojo pot nadaljevala po Hrvaški, na Madžarskem in v Avstriji. StO Kontaktne informacije trgovcaZ bogato serijsko opremo že od 14.500 eur. ZAGRABI SVOJO POT.Se počutite utesnjeni? Izgubljate svojo individualnost? Osvobodite se in stopite v ospredje!Razširite obzorja in zagrabite življenjski slog, ki si ga želite. VITARA – čaka vas popolnoma nov svet. NOVAKombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,0 - 5,7 l/100 km in 106 - 131 g/km, emisijska stopnja: Euro6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073 - 0,0558 g/km, trdi delci: 0,00129 g/km, število delcev: 3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO 2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične. Naročnik: Magyar Suzuki Zrt., Podružnica v Sloveniji.www.vitara.si Gregorjevo v Gotovljah 12. marca praznujemo gregorjevo, god sv. Gregorja, predvsem pa dan, ko se po starem verovanju »ženijo ptički«. Z gregorjevim je povezanih več tradicionalnih verovanj. Eno od teh pravi, da sv. Gregor prinaša luč in na ta dan »luč v vodo vrže«. Po ljudskem izročilu se do gregorjevega dan toliko podaljša, da so lahko de- lavci, ki so do tedaj delali ob svetlobi petrolejk, luč »vrgli v vodo«. Učenci in učiteljice POŠ Gotovlje smo se odločili, da bomo tudi mi spuščali gregorčke. V šoli smo jih iz-delali iz naravnih materialov, saj smo eko šola. V soboto, 11. marca, smo gregorjevo praznovali skupaj s starši. Najprej smo zanje v gasilskem domu pripravili kratek nastop. Nato smo se odpravili nazaj v šolo, kjer so nas čaka- li gregorčki. Vsak s svojim smo se od-pravili do Ložnice. Pri Pižornovih nas je presenetila manjša pogostitev, ki so jo pripravili naši starši. Ko smo se šo- larji naigrali in so se starši naklepetali ter smo se vsi malo okrepčali, smo bili pripravljeni na spust gregorčkov. Uči- teljice so prižgale svečke, mi pa smo v spremstvu staršev spustili po vodi vsak svojega gregorčka. Pomagali so nam tudi starši, ki so plovila po potre-bi odrinili od obrežja. Naši izdelki so veselo splavali po reki. Izgledalo je kot v pravljici, še posebej ker je na jasnem večernem nebu žarela polna luna. Ta sobotni večer je bil za mnoge med nami prvi pravi gregorjev večer. Lepo je obiskovati podružnično šolo, ki nas učence preseneča s tako lepimi, zanimivimi, vedno novimi in nepozab- nimi doživetji. ŽIVA ŠTORMAN, 4. r, POŠ Gotovlje 41 Št. 15, 13. april 2017 BRALCI POROČEVALCI Zastopa in prodaja za Slovenijo.Duplosan KV poraba vode 250 l/ha,• temperatura10-12 • stopinj C, sončen dan, vsaj 6 ur brez dežja, velikost plevelov min.• 10 cm,škropljenje posameznih • rastlin 0,1 L/10 L vode z nahrbtno škropilnico. karenca 28 dni.• Dobro zatira naslednje plevele: ščavje (Rumex spp.) zlatice (Ranuncullus spp.)regrat (Taraxacum off .) 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik)Prvo srečanje in blagoslov motociklov v Razgorju Na materinski dan, 25. marca, je bil v Raz - gorju pred Trgovino Rečnik in gostinskim lokalom City Bar shod motociklistov. Pripra - vili so tudi presenečenje za dva udeleženca shoda. Ljubitelji Tomosovih mopedov – nekateri čla - ni Športnega društva Bovše s predsednikom Dejanom Liscem – so si dali izdelati usnjene motoristične telovnike z našitkom Tomosovega logotipa in se poimenovali Vinske mušice. Z vodjo gostinskega lokala City Bar Mojco Zdol-šek Lisec so organizirali ta shod, ki ga je vodil Ciril Golčman. Zbralo se je lepo število ljubiteljev z jekle - nimi konjički različnih starosti in različnih znamk. S kratkim nagovorom je je udeležence pozdravila gospa Mojca in presenetila Aleša Goriška, ki je imel na ta dan rojstni dan. Pre-jel je drevesno sadiko. Presenečenje je sledilo tudi za Gradiščana Dolčija Jošta, ki ima rojstni dan 27. marca in je prejel od vodje shoda v dar usnjen motoristični telovnik z vsemi našitki. Sledil je blagoslov, ki ga je opravil pater Ivan Arzenšek, župnik in rektor bazilike iz Petrovč, ki je tudi po duši motorist. Blagoslovljene po-dobice je razdelil vsem motoristom, ki so stali ob svojih motorjih in motorčkih. Pod vodstvom Cirila Golčmana se je začela krožna panoram-ska vožnja po nekaterih sosednjih vaseh. Za pogostitev udeležencev je bila zelo dobra enolončnica pokroviteljice shoda gospe Mojce. Druženje je trajalo v dobrem duhu in lepem vremenu do poznih večernih ur. Takšni dogodki pomagajo pri sprostitvi, po- menijo druženje in veselje, boljše poznavanje drug drugega. Hvala za to prireditev vsem, tudi tistim, ki jih nisem posebej omenil. MARTIN GOLEŠ Odlični v hitrostnem računanju Življenje in delo s tujci III. OŠ Celje je v torek, 21. marca, v pomlad stopila z mislijo na sočloveka. V okviru pro- jekta Soočanje z izzivi medkulturnega sobi - vanja (SIMS), ki ga je pod pokroviteljstvom evropskih skladov in MIZŠ začela izvajati letošnje šolsko leto, je organizirala prvi lo- kalni posvet na temo življenja in dela s tujci. Vrtci, osnovne in srednje šole se z izzivi dela s tujci srečujemo vsakodnevno in na zelo ose- ben način. Otroci, ki prestopajo naše pragove, so v veliki stiski, kar v veliki meri velja tudi za delavce v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Sti - ska je obojestranska, saj večina težav izvira iz neurejenih in nesistemskih rešitev glede vklju - čevanja učencev tujcev v izobraževalni sistem vzdolž celotne vertikale. Namena posveta, ki so se ga med drugim udeležili dr. Andreja Ho-čevar in dr. Klara Skubic Ermenc s Filozofske fakultete Ljubljana, Dubravka Milovanović, direktorica LU Celje, Tina Rosina Košir, direk - torica Celjskega mladinskega centra, Slavko Pajk, ravnatelj Centra Don Bosco, ravnatelji, svetovalni delavci in strokovni delavci vrtcev in šol, sta bila izmenjava primerov dobrih praks in iskanje odgovorov na skupne izzive, ki nas čakajo na poti integracije mladih v družbo. Zaključek posveta je bil, da v Sloveniji potre - bujemo izdelan koncept integracije otrok, ki bo preizkušen in delujoč. V ta namen bo III. OŠ Celje v sodelovanju z drugimi konzorcijskimi šolami poskušala vpeljati različne modele in na podlagi analiz, raziskav ter pridobljenih ugoto - vitev sooblikovati vzdržen in učinkovit sistem, ki bi se – če bo za to dovolj politične volje – uporabljal v vsej Sloveniji. Ker se trudimo za dobrobit otrok, smo organizatorji in udeleženci posveta prepričani, da nam bo uspelo. TG Tekmovalci so imeli za računanje odmerjeno natančno tri minute. V dvorani so zanje stiskali pesti trenerji in starši. Otroci, ki so se v Sloveniji pridružili učni metodi Brainobrain, so se v soboto, 25. marca, udeležili mednarodnega Bra - inobrain tekmovanja v Zagrebu. Celjani so se v knežje mesto vrnili z osvojenimi kar štirimi najvišjimi priznanji. Na drugem Brainobrainfestu je tekmovalo 470 otrok s Hrvaške, iz Bosne in Hercego - vine, Srbije, Slovenije, Avstrije, s Kosova, z Irske, s Češke, iz Indije, Maroka, Dubaja in Združenih arabskih emiratov. V hitrostnem računanju se je pomerilo tudi 130 slovenskih otrok, ki so tekmovali v več skupinah glede na starost in osvojeno stopnjo metode Bra - inobrain. Gre za test, ki ga pišejo tri minute. Otroci na nižjih stopnjah računajo na abak, otroci na višjih stopnjah pa s pomočjo men-talne aritmetike. V Zagrebu so uspešno računali tudi Celjani. Mednarodnega tekmovanja se je v spremstvu staršev in trenerk Svetlane Lazović in Urške Kajtner tokrat udeležilo dvanajst otrok, ki program obiskujejo v knežjem mestu. Domov so se vrnili s kar štirimi zlatimi pokali in še sedmimi zlatimi ter eno srebrno medaljo. Kar pomeni, da so se vsi tekmovalci v svojih ka-tegorijah uvrstili med najboljše. Poleg otrok sta bili za delo in uspeh nagrajeni tudi obe celjski trenerki. Vodja programa v Celju Svetlana Lazović je bila nad dosežki svojih varovancev razu-mljivo navdušena, uspeh pa je le še dodaten dokaz, da delajo dobro. In kot je pojasnila, Brainobrain razvija intelekt in osebnost pri otrocih, starih od štiri do štirinajst let, izbolj-šuje zbranost in lajša učenje. Otroku poma-ga razviti koncentracijo, samozavest, hitrost in točnost, fotografski spomin, kreativnost ter izvrstne matematične sposobnosti. Cilj programa je, da otrok povsem prebudi svojo genialnost in doseže višje življenjske cilje z uporabo vseh svojih mentalnih sposobnosti LK, foto: SL 42 Št. 15, 13. april 2017 VRTNARIMO Postopek razkuževanja • Ko vrečko s semenom odpremo, seme stresemo v posodico in poškropimo z razkužilom. Pustimo, da se seme prepoji z njim. V tem primeru gre za razkuževanje z efektivnimi mikroorganizmi. • Razkuženo seme pomešamo s keramičnim prahom in presejemo. • Semena so razkužena in pripravljena na setev. Celoten potek razkuževanja si lahko ogledate na spletni aplikaciji Youtube. Prispevek Vrtnarstva Naglič ima naslov Razkuževanje semen z bio pripravki.Pred setvijo razkužite semenaNačrtovanje Meni bi bilo treba povsem prepovedati vstop v vrtna- rije. Skušnjave so namreč prehude. Posledice pa so takšne, da niti spoved ne izbriše izvirne luknje, ki nastane v moji denarnici. Spadam med tiste neu - čakance, ki že med božič- no-novoletnimi prazniki pripravljajo izris vrta za prihodnjo sezono, s svinč - nikom vpisujejo, kje bo kaj raslo, potem zapisano radirajo in pišejo na novo. In ponavadi je čez kakšen teden treba vzeti nov list papirja in prepisati vse na novo, ker se od radiranja na izvornem listu papirja že delajo luknje. Seveda ima- ta balkonska zasaditev in zasaditev cvetličnih posod vsaka svoj list papirja. Tja rišem in pišem neskonč- no število kombinacij, od tega, kar se spomnim, da mi je bilo všeč recimo pri sosedih, do tega, da sem bila povsem vzhičena, ko sem se kdaj peljala mimo kakšne hiše, kjer so se balkoni dobesedno udirali pod težo barvitih cvetnih slapov. Preredko takrat pri načrtovanju upoštevam svoje časovne in prostorske omejitve. Kljub temu da so vsi načrti že zarisani in tudi »ponotranjeni« najkasneje do sredine januarja, se ob vsakem mojem vstopu v katero od vrtnarij zdi, kot bi jih sploh nikoli ne bilo. Čeprav mi um govori, da stanje na bančnem računu ne dovoljuje raznih nakupo- valnih »ekscesov«, srce do-besedno ponori in se snov - no povsem loči od uma. Do te mere, da sploh ne vem, od kdaj držim v rokah ka- kšen karton in vanj zlagam vse, kar mi je všeč, kar bi lahko bilo morda v tej ali oni cvetlični posodi. Ob tem moje srce povsem ignorira vse tisto, kar sem ob enem od prejšnjih obiskov neke druge vrtnarije že prinesla domov. Tako se običajno nabere skupek vseh mogo - čih rastlin, ki sodijo skupaj ali niti pod razno ne. Da si s tem nakupovanjem poleg luknje v denarnici ustvar - jam še dodatno poletno delo z zalivanjem, še nisem povsem dojela. Priznam, da še ni bilo pomladi, ko bi iz vrtnarij prinašala res samo tisto, kar sem kdaj zapisala na kakšen spisek. Če mi to pri seznamu gospodinjskih iz- delkov še uspeva, na primer moka, maslo, nutela, in se spozabim le pri katerem, pa pri vrtnarskih zadevah povsem odpovem. Vsemu načrtovanju nekaj mesecev prej navkljub. 13. ČE cvet 14. PE ----- 15. SO ----- 16. NE list 17. PO list do 11. ure 18. TO plod 19. SR plod do 10. ure, od 11. ure koreninaČas za presajanje je do 17. ob 15. uri. Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priroč - nika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne- skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43.Če še kljub lepemu po - mladnemu vremenu niste posejali in posadili vsega, kar nameravate, vam v Vr - tnarstvu Naglič na Ljubečni svetujejo, da semena pred setvijo primerno razkužite. Semena, ki jih povprečen uporabnik večinoma kupi v trgovini, niso razkužena. »Z razkuževanjem preprečimo pojav in širjenje bolezni ra- stlin, semena zaščitimo pred gnilobo in propadom sadik, izboljšamo kaljivost, zagota- vljamo zaščito pred insekti, obenem pa na ta način izva- jamo nadzor nad žuželkami v tleh,« o prednostih tega ukrepa pravi Aljoša Naglič. Z razkuževanjem uničimo glivične spore, ki so prisotne v semenskem ovoju in tkivih semena. »Namen zaščite se -Tako boste preprečili pojav bolezni in povečali kaljivost semenmena je obvarovanje mladih sadik ali semena pred škodlji-vimi mikroorganizmi, ki so v tleh in ki lahko povzročijo, da seme ne kali.« Kdaj je razkuževanje nujno? Aljoša Naglič pravi, da je ta ukrep nujen, ko so semena poškodovana. »Poškodovani semenski plašč nudi odlič - no priložnost za vstop gliv v seme, kar lahko povzroči slabo kaljivost ali propad se - mena. Prav tako je neobho - dno treba razkužiti obolela semena. Seme se lahko okuži z raznimi boleznimi že v času pobiranja ali kasneje med ob- delavo semena.« Naglič še dodaja, da je lahko tudi stanje tal neustrezno. »Ljudje včasih semena posejejo v neugodnih razmerah, kot so hladna in vlažna ali zelo suha tla. Takšni pogoji so idealni za razvoj ško - dljivih gliv, ki lahko napadejo in poškodujejo semena.« Za razkuževanje lahko izberemo izdelke, ki jih po- nujajo v trgovinah, efektivne mikroorganizme, ali sami pri - pravimo katerega od zeliščnih čajev. Treba pa se je zavedati, da je večina »komercialnih« izdelkov, ki jih uporabljajo za razkuževanje semen, škodlji- vih za človeka in živali, lahko pa celo za semena sama, opo- zarja vrtnarski strokovnjak in svetuje uporabo naravnih pripravkov. MRLKako pospešiti kaljenje semen? Po razkuževanju jih namočite in pustite na sobni temperaturi. Danica Naglič pravi, da bomo tako kaljenje nekaterih plodovk, na primer paprike, skrajšali za deset dni. Vrtnarji najpogosteje razkužujejo čebulo in česen, priporočljivo je tudi razkuže-vanje semen plodovk. Seme stresemo v posodico in poškropimo z razkužilom. Razkuženo seme pomešamo s keramičnim prahom … … in presejemo. Pepelin WG Sredstvo Pepelin WG se uporablja kot preventivni kontaktni fungicid na vinski trti, pečkarjih, koščičarjih, ozimnih in jarih žitih, bučnicah, plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. 43 Št. 15, 13. april 2017 ŽIVALSKI SVET Slavljenec se ni obnašal najbolj vljudno. V petek zvečer so njemu v čast so- sedje na Ljubečni pripravili srečanje, njega pa sploh ni bilo doma! Potem se je le prikazal, s klopotanjem na hitro pozdravil goste in le-gel k počitku. A se vsi tisti, ki so se zbra- li, da bi proslavili letošnji prihod »štrka« v gnezdo sredi kraja, zaradi tega niso vznemirjali. To je bila ponov - no priložnost, da se sosedje, imenovani Štrkovci, srečajo in poklepetajo, si privoščijo skupno večerjo in ob njej ugi - bajo, kje se je letos zamudila gospa štorklja. Če je samec priletel neobičajno zgodaj, že 29. marca ob 17.50, kot je natančno zabeležil najbližji sosed Milan Brecl, pa sami- ce pred dnevi še ni bilo. Na to je opozarjala tudi torta z dvema figurama te zanimive ptice in z napisom: »Kje si?« Morda zamuja zaradi daljše poti domov, morda se ji je kaj zgodilo? Tako so ugiba- li zbrani in upali, da se bo vendarle prikazala. Samček tokrat ni tako pridno urejal gnezda kot prejšnja leta, so ocenili. Je morda zato še ni? Četrta sezona Prvi par štorkelj si je ob - cestni električni drog sredi Ljubečne izbral za svoj dom že leta 2014. Od takrat ni bilo pomladi, da ne bi oko- liški stanovalci občudovali novega zaroda, se ga veselili in zanj trepetali, ko je vreme neprijazno grozilo družinici na izpostavljenem drogu. Čeprav so bili sosedje z Ga- silske ceste in iz Sodinove ulice že prej v dobrih odno-sih, je prihod velikih ptic, ki si menda izbirajo dom pri dobrih ljudeh, še poglobil njihove odnose. Štorklje so vzeli za svoje in namesto da bi se ob srečanjih pogovarjali o vremenu ali politiki, je be- Štorklje povezale ljudi Na Ljubečni že četrto leto skrbno spremljajo dogajanje v gnezdu štorkelj – Praznovanja ob prihodu in naraščaju seda največkrat nanesla na »naše štorklje«. Druženja ob prihodih štorkelj in rojstvu mladičev so tako postala tra - dicionalna. Tokrat so se spet srečali na vrtu Breclovih, od koder je neposreden pogled na gnez-do. Niso prišli le najbližji so- sedje, ampak celo nekoliko bolj oddaljen Milanov sošolec iz gimnazije Drago Javšnik, ki je menda boter štorkljam, čeprav nimajo imen. Milan je prevzel dolžnosti mojstra žara, hči Vesna pa je že imela pripravljeno torto in svečko v obliki številke šti- ri. Sosedje so zasedli klopi ob mizi in k bogati ponudbi dobrot dodali še nekaj svojih doma narejenih jedi. Lačen ni bil nihče, škoda, da štor - klje ne jedo tovrstnih dobrot, saj je bilo vsega dovolj. Gle- de na to, da je zaradi gradenj in intenzivnega kmetijstva vedno manj mokrišč in trav - nikov, kjer si štorklje najde-jo hrano, je bojazen, da jih lepega dne ne bi mogli več srečati pri nas, povsem upra- vičena. Poznavalca V pogovoru z nekaterimi od zbranih se je izkazalo, da so že pravi poznavalci teh mogočnih ptic. Prevzele so tako starejše kot mlajše. Zla - tibor Ćurković je povedal, da se s štorkljami veselijo in žalostijo, saj morajo včasih kakšno tudi pokopati. »Če imajo štorklje preveč mladih, jih same vržejo iz gnezda, ko ocenijo, da ne bodo mogle vseh preživeti. Predlani, ko je bilo neurje, je bila mama štorklja ogrožena in je zbe - žala iz gnezda, mladič pa je poginil.« V štirih letih so tako nazdravili šestim mladičem, ki so preživeli. In kako ko- mentira letošnje dogajanje v gnezdu in neaktivnost sam-ca? »Mogoče čaka navodila, mi moški smo narejeni tako, da potrebujemo nekoga, da nas ›komandira‹,« odgovori v šali Ćurković. Njegov sin Žiga Ćurković je s sošolcem v OŠ Ljubeč- na celo izdelal raziskovalno nalogo na to temo. »Vsak dan sva opazovala štorklje in ugotovila, kaj vse poč - nejo. Najprej samec ureja gnezdo, da je pripravljeno za samico, potem se parita in samica izleže jajca, ki jih izmenično grejeta. Nato se izležejo mladiči. Lani so tri-je od štirih poginili,« našte-va Žiga in pove, da je anketa med sošolci pokazala, da ne vedo veliko o vsem tem, ne- kateri niso vedeli niti tega, da so štorklje na Ljubečni. Pentlje za srečo Ko so krajani ugotovili, da je lesen električni drog z gnezdom vedno bolj dotra - jan in nevaren, so šli v akci- jo. S pomočjo Elektra Celje in celjske območne enote Za -Štorklje so selivke, letijo vse do Južne Afrike. Ni nujno, da se v gnezdo vrne isti par kot prejšnja leta. Letos je samec na Ljubečno priletel bolj zgodaj kot prejšnja leta.voda RS za varstvo narave so lani v začetku leta štorkljam priskrbeli nov drog, ki je tik ob starem. Nanj so delavci prestavili gnezdo in nov par ga je kmalu zasedel, ne da bi sploh opazil spremembo. Ob prestavitvi gnezda so pri - pravili celo praznovanje in izdali brošuro z naslovom Štorklje na Ljubečni. Načrtov s tem še ni konec. »Že letos smo računali, da bi praznovali martenico. V Bol- gariji je to dan, ko praznuje- jo prvi pomladni dan. Takrat naredijo pentljo iz trakcev v modro-rdeči ali belo-rdeči kombinaciji. Pentljo daš ne- komu, ki mu želiš vse dobro. Tisti, ki prvi zagleda štorkljo, obesi martenico na prvo vejo.« Naslednje leto bodo imeli pentlje pripravljene, da jih štorklje ne bodo presene - tile, pravi Milan Brecl. Načr - tov tudi s tem še ni konec, a vseh še ne želijo razkriti. Ko sem zvečer zapuščala prijetno druščino, je »štrk« naenkrat vstal v gnezdu, za-klopotal s kljunom in se na svoj način poslovil ter se tako »odkupil« za obnašanje na začetku. Le kdo bi mu lahko karkoli zameril, ko pa otožen in osamljen še vedno čaka na svojo drago! TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Torto je spekla Vesna Brecl, ki pravi, da je to prijetna zadolžitev. Malo jo je le skrbelo, ker je bil samec še kar brez samice.Je zdaj kaj več otrok v kraju, odkar imajo štorklje? Milan Brecl: »Res jih je več, kot jih je bilo nekoč. To je dobro, da se bosta šola in vrtec ohranila. Ne vem, ali so štorklje zaslužne za to, so pa zagotovo prinesle druženje.« Štrkovci ob praznovanju prihoda prve štorklje na Ljubečno, v ozadju gnezdo, kamor se je šele po 19. uri vrnil »štrk«. Štorklje še vedno ni. 44 Št. 15, 13. april 2017 MLADI ZA MLADE Barve ljubezni, mavrica barv, mavrica poročnih šopkov Tako kot če v dežju posije sonce in se v vodne kaplji- ce vsrkajo njegovi žarki v mavrico barv, ki nas vedno znova pritegne, nekako osreči, spravi v dobro razpo- loženje …, nas osrečijo tudi mavrica barv različnega cvetja in spomini na pisane travnike našega podeželja. Kar nehote se pojavijo prispo- dobe nasmejanih obrazov in drugih podob čustev o sreči, dobrem razpoloženju – zlasti takrat, kadar dobimo šopek v dar – ter misli o tem, koliko srečnih obrazov smo srečali med cvetjem mavričnih barv na sejmu Flora. Poroka in izbira poročnega šopka predstavljata tematiko, ki je vsako leto posebej zanimi- va, zlasti v času sejma Flora, ko se z zanimivimi šopki predsta- vijo znani slovenski cvetličarji. Tako si imamo vsi priložnost ogledati njihove zanimive cve- tlične kreacije. Šola za hortikulturo in vizu- alne umetnosti Celje se je letos že tretjič zapored predstavila z zanimivim prikazom izdelave poročnih šopkov. Profesorji, dijaki in študenti so v šovu Slovenska poroka, katerega to- kratna tematika je bila Mavri-ca poročnih šopkov, pripravili program celotne prireditve in izdelali devet poročnih šopkov v mavrici celotnega barvnega spektra. V programu smo so- delovali scenaristka Metka Mestnik, povezovalec progra- ma Alen Salihović, nastopajoči učitelji Ana Sotošek, Veronika Cvetko, Matjaž Pustoslemšek in Mojca Sodin, nastopajoči dijaki Nina Kolar, Anja Knez, Timotej Burlak in Tilen Lipnik ter študentka VSŠ hor- tikulture Brigita Kli- nar. Dijaka Sara Ir- man Kolar in Nejc Kelner sta sode-lovala kot »bo-doča ženin in nevesta«, ki sta občudovala in iz-birala šopke. Vadi- la sta pod vod- stvom Nastopajoči dijaki, študentka in učitelji izdelovalci šopkov ter študentka VSŠ hor- tikulture Brigita Kli- nar. Dijaka Sara Ir- man Kolar in Nejc Kelner sta sode- lovala kot »bo- doča ženin in nevesta«, ki sta občudovala in iz- birala šopke. Vadi- la sta pod vod- stvom Stran Mladi zamlade so pripraviliv Šoli za hortikulturo in vizualneumetnosti Celje Karmen Volavšek. Za glasbeno spremljavo so poskrbele Tanja Podkrižnik z nežnimi zvoki harmonike, Petra Pogrjac z igranjem na violino ter Timeja Pinter in Pia Sovinc z vokalom in ukulelami. Organizator- ke dogodka so bile Elizabeta Strenčan, Anja Žužej Gobec in Andreja Gerčer. Pesnik Feri Lainšček je dol- go razmišljal o barvah, ki so ga najbolj pritegnile. Njegova razmišljanja v knjigi Barvice in ilustracije Andreje Brulc so bile vodilo naši predstavitvi poroč- nih šopkov. Za pripravljenost za sodelovanje in dovoljenje za uporabo gradiva se obema zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo vodstvu šole, direktorici Štefaniji Kos Zidar in ravnateljici višje šole Nadi Reberšek Natek, ki sta ves čas spodbujali nastopajoče. Govorica barv In katera barva je vam všeč? Kakšno želite? Topel ali hladen odte- nek ali kombinacijo obojega? Kakšne so torej barve ljubezni? Če dobro pomislimo, ima vsa-ka barva svojo zgodbo in vsa-ka nas popelje v druge sanje. Zato so lahko barve ljubezni tudi povsem drugačne. Rdeča govori o strasti in močnih čustvih, ki jih gojimo do ljubljene osebe. Je mogoč- na, žareča in nemudoma prite- gne pogled. Takoj pomislimo na rdeče vrtnice, na ogenj lju-bezni. Je tudi večno hrepene- nje po toplini in bližini. Včasih je prevroča in potrebuje ohla- ditev, takrat ji pristajata modra ali celo kontrastna zelena. Rde- ča in zelena se stalno privlači- ta in hkrati odbijata, a vedno lahko stopata druga z drugo in se druga drugi prilagajata. Takšna, prilagajoča in topla, je tudi ljubezen. Modra je zasa- njana, z njo doži- vimo neskončno morsko gladi- no, širino neba, obsežna polja dišeče siv- ke in neskončno ljubezen. Naj njena neskončnost traja večno. Z njo lahko sežemo med obla-ke, v sanje ter občutimo hlad čiste studenčni- ce. Ljube- zen in nas z njo lah- ko zazebe. Ogrejeta jo topla barva zemlje, sijaj rumenih ali rdečih luči in če zavalovi med zelene travne bilke, doživimo barvno lepoto modrozelenih gorskih brzic. Naj bo naša ljubezen tudi zasanjana in ne-skončna. Bela je čista in nedolžna, je nežno stkana čipka, oblak na nebu in meglica, ki se prikra- de iz doline po dežju. Bela je kakor mlada ljubezen, kakor prvi sneg in skupek vseh nju- nih barvnih odtenkov, ki žarijo v siju sončnih žarkov. Zato se rada druži s svojimi odsevi, ta-krat zaživi. In če ji pridružimo barvo zlata, nas okiti z drago- cenim nakitom. Morda je prav, da se zavemo, kako nedolžna in dragocena je naša ljubezen. Kadar je ljubezen zelena, nas popelje v naravo. Čas ima, da občuduje obširna polja, sve- žino neskončnih gozdov in se ustavi med valo- vi travnih bilk v vetru ter v vseh pisanih travnikih tega sve- ta. Vedno ima rada ob sebi mavrico barv. Ljubi rdečo kot ljubezen in rumeno, da jo kot sonce ogreje. Na daljnem obzorju se preplete s sinje modrim ne- bom v neskončnost, objame vijoličnomodra sivkina polja, a hkrati občuti hlad vsakdanjega sveta. In za ljubitelje narave je vsemogočna, zanjo vedno velja samo misel: »Narava, narava, ki te ljubim vedno zeleno.« Takrat je ljubezen tudi zelena. Rumena je kakor sonce, ža- reča in topla in vedno jo najprej opazimo. So rumene barve vzhajajočega ali zahajajočega sonca? Kajne, da njegovo to- plino občudujemo tudi takrat, ko nas sončna rumena energija po poslavljajoči zimi prijetno ogreje? Rumena potrebuje po- zornost, ljubezen, zato njena nežna toplota prebudi naša ču- stva. Takrat ji dodamo oranžno in rdečo, da še bolj zažari. A ne preveč, ker nas lahko ves ta mogočni sij tudi opeče. A včasih je lahko rumena kisla kakor limonin sadež; takrat jo osvežita le modrina neba in zelena gladina voda. Se kdo brani osvežilne limonade po- leti? Ne, ker ljubezen potrebuje tudi osvežitev. In rožnata, vijolična ter vsi njuni odtenki? Od nekdaj so veljali za princeske in veljake. Se oviti v te barve počutimo bolj zvišano in elegantno? Nas zapeljejo v nedosegljivo dose- gljive sanje? Sta v njih skrita upanje in hrepenenje? Prav je, da si upamo in s pomočjo teh pogumnih ter hrepenečih barvnih odtenkov stopimo v svet, ki si ga od nekdaj želimo. Ko verjamemo, dosežemo svo- je sanje. Naj bo ljubezen tudi sanjava, polna upanja in želja. To je naša mavrica odločitev, naša mavrica na življenjski poti. Je torej ljubezen mavrič-na? MOJCA SODIN Foto: EMIL ŠPES 45 Št. 15, 13. april 2017 OTROŠKI VRTILJAK Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvuNa tej strani Novega tednika prostor najdejo pisane aktivnosti predšolskih otrok. pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite. Z veseljem vas bomo obiskali. Nekoč in danes V Nazarjah praznovanje 40-letnice postavitve zgradbe vrtca – V znamenju štirih letnih časov »Cicibani mi smo mladi, hej, hej, hej, v zboru vsi bi radi peli, hej, hej hej!« je od- mevalo z odra doma kulture v Nazarjah, na praznovanju 40-letnice postavitve zgradbe tamkajšnjega vrtca. Pesmico so prepevali nekdanji malčki iz vrtca, ki so bili člani pr- vega tamkajšnjega zborčka. Danes so člani zborčka že odrasli ljudje v raz- ličnih službah. Na odru je tako v priložnostnem zborčku Pikapolonček prepevala tudi nekdanja obiskovalka nazarskega vrtca, direktorica celjske knjižnice Polona Rifelj. Prireditev je začel prav nastop Pikapolončka, ob predvajanju štiri dese- tletja starega arhivskega posnetka TV Slovenije iz Nazarij, za nekdanjo oddajo Vrtec na obisku. Ob pesmici Naša četica koraka je nato Pikapo-lonček odkorakal z odra. Zborčku je dirigirala prva zborovodkinja nazarskega vrtca, kulturna delavka Ivana Žvipelj. Občinstvo v domu kul- ture je bilo seveda izjemno navdušeno. Letni časi Na odru je bilo mogoče videti zapisano ge- slo praznovanja Otrokom pomagamo odkrivati svet že 40 let. Nato so se predstavile vse skupi-ne Vrtca Nazarje, ki deluje kot enota Osnovne šole Nazarje. Praznovanje je bilo zamišljeno na temo štirih letnih časov, ki so opozarjali na štiri desetletja delovanja vrtca. Najmlajši otro-ci, skupina Sonček pod vodstvom vzgojiteljic Jožice Jakop in Vanje Polanšek, so pričarali zimske skrivnosti. Ob sneženem možu seveda, ki je v pesmici vabil otroke, naj čim prej pridejo k njemu, ker se bo, ko bo sončece močneje posijalo, stopil. In že je prišla pomlad tako na odru kot v resnici. Na odru so bili veliki cvetovi, ki so jih izdelali v vrtcu. Ob njih so nastopile Zvezdice vzgojiteljic Alja Žunter in Marije Korenjak, oblečena v čebelice.Nato je bilo na vrsti poletje, v poletnem prizoru pa tri do štiri leta stare Lunice. Otroci so sedeli v čolnu z veslom in peli o barčici, ki po morju plava. Mali mornarčki – nekateri so nosili mornarske majčke – so nato razpletli ribiško mrežo. V skupini vzgojiteljic Veroni- ke Atelšek in Irene Budna niso manjkale niti morske deklice, ki so lovile mehurčke. Občin- stvo v dvorani je bilo pri vsaki točki navdušeno ter je bučno ploskalo. Sledila je še predstavi-tev najbolj barvitega letnega časa, za katero je poskrbela skupina Mavrica. Od štiri do pet let stari otroci, oblečeni v majčke pisanih barv, so pod vodstvom vzgojiteljev Marije Vršnak in Roberta Jarha zaplesali na temo jeseni. Od točke do točke Zanimivih točk ni zmanjkalo. Skupina otrok iz vrtca, ki se imenuje Oblački, je nato pred-stavila še, kako v vrtcu gradijo prijatelj-stvo, nastopila je tudi plesna skupina vrtca. Med gosti se je predstavila še mlajša enota sosednjega vrtca, iz Šmartnega ob Dreti. Najmlajši ume- tniki in umetnice iz Šmartnega so nastopili v čudoviti plesni točki, ki je spominjala na muzikal. V zahtevni točki so zaplesale v belo obleče- ne deklice, ki so jih spremljali dečki z dežniki. Zanimivih točk, ki so navdu- ševale obiskovalce proslave ob 40-le- tnici, ni manjkalo. S skečem se je potrudil gle- dališki klub nazarskih osnovno-šolcev. BRANE JERANKO Foto: GrupA iz vrtca, ki se imenuje Oblački, je nato pred- stavila še, kako v vrtcu gradijo prijatelj- stvo, nastopila je tudi plesna skupina vrtca. Med gosti se je predstavila še mlajša enota sosednjega vrtca, iz Šmartnega ob Dreti. Najmlajši ume- tniki in umetnice iz Šmartnega so nastopili v čudoviti plesni točki, ki je spominjala na muzikal. V zahtevni točki so zaplesale v belo obleče- ne deklice, ki so jih spremljali dečki z dežniki. Zanimivih točk, ki so navdu- ševale obiskovalce proslave ob 40-le- tnici, ni manjkalo. S skečem se je potrudil gle- dališki klub nazarskih osnovno- BRANE JERANKO Foto: GrupA Med predstavitvijo pomladi so nastopile pridne deklice čebelice Odlično so se izkazali tudi otroci skupine iz Šmartnega ob Dreti. Predstavitev pisane jeseniPoletje, ko barčica po morju plava … Zborček Pikapolonček, ki so ga sestavljali nekda- nji otroci prvih generacij vrtca v Nazarjah. 46 Št. 15, 13. april 2017 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. REŠITEV SUDOKU 251Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografi je iz pre- teklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več … Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografi jo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografi je in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Vse slikovne šale vir: splet Presenečenje Fant je spoznal v baru žensko srednjih let, ki je bila še vedno zelo privlač- na za 58-letnico. Pila sta, malo klepetala, nato mu je rekla: »Še nikoli nisi posku- sil v troje – ti, mati in hči hkrati?« »Ne.« »In bi rad?«»Ne sprašuj! Seveda bi!« »No, nocoj imaš srečo, poj- di z menoj.« Prideta v njeno hišo, žen- ska odpre vrata in zakliče: »Mama, si še budna?« Razlika Kakšna je razlika med ženo in ljubico? Dvajset kilogramov. Kakšna je razlika med mo- žem in ljubimcem? Štirideset minut. Nadomestek »Koliko stane ta papagaj?«»220 evrov.«»Aha. Potem mi dajte ene- ga belega goloba in deset barvnih fl omastrov.« Evtanazija mladih Včeraj zvečer sva mami in jaz sedeli v dnevni sobi ter se pogovarjali o življenju. Tema je bila evtanazija. Re- kla sem: »Mami, nikoli me ne pusti vegetirati, odvisno od naprav in tistih stekleničk s tekočino. Če me boš vide-la v takšnem stanju, izklopi naprave, ki bi me umetno ohranjale pri življenju. Raje umrem.« Mami je vstala, me po- gledala z občudovanjem in izklopila televizijo, DVD- in mp3 predvajalnik, internet, računalnik, play station, te- lefon, iPod in iPad. Iz hla- dilnika je vzela kokakolo. Skoraj sem umrla! Robot Oče je kupil robota, ki ti da klofuto, če se zlažeš. Odločil se je, da ga bo preizkusil pri večerji. Oče: »Sin, kje si bil dopol- dne?« Sin: »V šoli.« Robot prisoli sinu klofuto. Sin: »No, dobro, pri prija- telju sva gledala fi lme.« Oče: »Kaj sta gledala?«Sin: »Kung fu pando.« Robot spet prisoli sinu klofuto. Sin: »V redu, no. Pornič sva gledala.«Oče: »Kaj? Jaz pri tvojih letih sploh nisem vedel, kaj je to.« Robot prisoli klofuto oče- tu. Mama: »Ha ha ha, se prav vidi, da je tvoj sin.« Robot prisoli klofuto mami. Šok terapija »Kolega, slišal sem, da na bolnikih izvajate novo šok terapijo.« »Da, vnaprej jim pošiljam račune!« Kirurgi Štirje kirurgi razglabljajo. Prvi reče: »Na operacijski mizi imam najraje knjigo- vodje. V njih je vse prešte- to.« »To ni nič v primerjavi z električarji,« pravi drugi. »Različne barvne kode te vodijo od organa do organa. Ni možnosti, da bi zgrešil.« »Meni so najbolj všeč knjižničarji, v njih je vse lepo zloženo po abecednem redu,« pravi tretji. Četrti pravi: »Najbolj eno- stavno je operirati politike! Ni srca niti možganov. In najboljše: glava in zadnjica sta med seboj zamenljivi!« Joj, kako bi odpotoval nekam daleč! Domač proračun mi ponuja le počasen sprehod okrog hiše. Kaj naj jem, da se ne zredim? V koga naj se zaljubim, da ne potegnem kratke? Najbolje je, da svoje največje skrivnosti deliš z možem. Veš, da jih ne bo niko- mur izdal, saj te ni niti poslušal.V življenju sem veliko prestal. Za »šankom«. Kako se imenujejo otroci, rojeni devet me- secev po dopustu na morju? Morski sadeži. Tako je utrujena, da dobiva podočnjake nad očmi, ker spodaj ni več prostora.Domača čistilna akcija Tudi za letošnjo pomladno čistilno akcijo sem pripravil zelo obsežen seznam podro- čij, kjer moram narediti red in selekcijo: oblačila, obutev in druga garderoba, knjige, stari računi in razna druga »gospodinjska« dokumenta- cija v fasciklih. Treba bo tudi na balkon in se zakopati v omaro, ki je namenjena stva- rem, ki jih ne uporabljamo prav pogosto, recimo kakšna sezonska obutev, ki čaka, da spet pride zanjo primeren le- tni čas. Tam so tudi stvari, ki jih nimamo prav radi na očeh in tudi »odlagalnica« ali azil- ni dom za stvari, za katere še ne vemo, kaj bi z njimi. Ker živimo v digitalnem svetu, so tudi datoteke, ele- ktronska pošta, zaznamki in ostali podatki na računal- niku, tablici in telefonu na seznamu nalog za čiščenje. Čistilne akcije so ponavadi ob koncih tedna, seveda ne v nedeljo, takrat tudi s sesalcem ni spodobno rjoveti. Čeprav le malokdo od stanovalcev v blokih upošteva to etično za- poved. Sobota je torej kar naj- primernejši dan za čistilno akcijo, nenazadnje jih takrat pripravljajo tudi v mestnih če-trtih in krajevnih skupnostih. Za čiščenje sem določil prvo soboto v tem mesecu. Po določenem vrstnem redu opravil sem začel v omari, kjer so doma fascikli. Ko sem pregledoval kronološko in vsebinsko neurejene račune, zavarovalne police, bančne izpiske in druge dokumente, sem ugotovil, da bo to kar ve- lik zalogaj za soboto. »Bolje, da se najprej lotim gardero- be,« sem dokaj hitro odločil za spremembo načrta. Po nekaj minutah ogledovanja in prelaganja srajc, majic, hlač in ostalih oblačil se me je oklenil znani sindrom »to bi pa večinoma še (po)no- sil«, saj se moda še ni tako drastično spremenila. Tako sem »očistil« še eno področje. Ob lepem sončnem vreme- nu me je kajpak vleklo ven, na zrak, zato sem poskušal biti pragmatičen in se odločil za čiščenje »azilne omare« na balkonu. Kjer sem lahko združil prijetno s koristnim: bil sem na svežem zraku, ob sončnem vremenu sem se še malo »pomartinčkal«. Sonč- nim žarkom sem se res dolgo izpostavljal, čistilni del pa sem končal pri odpiranju vrat omare. Ob pogledu na nako-pičeno kramo sem se odločil, da bom pandorino skrinjico raje odprl kdaj drugič. Za spust v klet sem bil ne- koliko preveč prehlajen, pre- dolgo zadrževanje v prašnem prostoru bi lahko spet razdra- žilo moj kronični bronhitis. Za digitalno čiščenje pa me je od dolgega delovnega te- dna buljenja v računalnik in druge zaslone že preveč bole- la glava in tudi moje solzne oči so se mi zasmilile. Očitno si res nisem izbral najboljšega dne za čistilno akcijo. Prva sobota tega me- seca je bila namreč tudi pr- voaprilska. VIRTUALNI ČISTILECNekateri govorijo za vašim hrbtom samo zato, ker jim iz ust smrdi in jih je sram povedati v obraz. Kako se vrne dolg? Enako kot kratek. Ko ne morem zaspati, pogosto štejem ovce. Potem pa srečam pastirja, pa še z njim malo poklepetam. Moški se poroči, da bi pobegnil od drugih žensk. Po- tem pa lovi druge ženske, da bi pobegnil od svoje žene. 47 Št. 15, 13. april 2017 RAZVEDRILO Nagradna križanka Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Ime in priimek: Naslov:Kontaktna telefonska številka:Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednikaKUPONTeden, ki je pred vami, bo predstavljal prelomnico. Po- kazali boste, da ste vzdržljivi in hkrati polni presenečenj. Še vedno boste nihali v razpolo - ženju, zato lahko izgubite več energije, kot je treba. V začet- ku tedna pričakujte pozitiv - ne spremembe, pri čemer bo konec tedna v ljubezni zelo vroče. Vaš vladar biva v zna - menju bika, kar predstavlja močno in prodorno energijo. Vaša vladarica Venera biva v ribah in je retrogradna. Pri - nesla vam je že mnogo spre- memb, pričakujete lahko še tisto piko na i. Srečni boste in polni načrtov, kako uskladiti nasprotja, ki so se nenado - ma pokazala. Medsebojne relacije bodo tiste, ki vam bodo jemale največ energije. V ljubezni … vse lepo, srečni boste in notranje izpopolnje-ni. Končno ste dočakali tako srečne dni. Kar nekaj sprememb se vam obeta, predvsem na ču - stvenem področju. Veselili se boste vsakega svojega koraka, sejali dobro voljo in pozitiv - no energijo. Zaradi retrogra- dne Venere vas lahko pokliče kdo, ki je vezan na preteklost, vendar … ne bo vrnitve. Na delovnem področju se obeta nova priložnost, zgrabite jo z obema rokama. Do konca tedna bo še ne- kaj notranjih napetosti pred - stavljalo oviro, vendar vas bo kmalu nekdo osrečil in vsi dvomi se bodo razpršili. Nekatere stvari se vam bodo vračale. Ne izgubljajte moči ob stvareh, ki jih ne morete spreminjati. Bodite tokrat taktni, verjemite, da se bo obrestovalo. Pri financah bo - ste imeli srečno roko. Veliko hrupa boste nare- dili za nič in se ob tem prav dobro zabavali. V ljubezni se lahko kaj zalomi, zato bodite bolj diplomatski, ne govorite veliko, raje poslušajte. Sonce v ognjenem znamenju vam bo dajalo moč in energijo, uspešno lahko napredujete na poslovnem in finančnem področju. Zavedajte se, da ste svoje sreče kovač, da sami ustvarjate sanje in prodorno delovanje. Retrogradni Merkur vam jo je že zagodel, hitite poča - si naprej, da ne bo prišlo še do večjih zmešnjav. Uspešno boste uredili težavo iz prete - klosti. Počutje bo odlično, če boste umirili notranja trenja, ki prihajajo iz podzavesti. Nekdo vas bo skušal osreči - ti, sprostite svojo energijo in zaplešite v nov dan. Mogoče bo v začetku korak negotov, vendar se bo z vsakim trenut- kom krepil.Jupiter, ki potuje po vašem znamenju, je retrograden, pri- čakujte retro vpliv. Nekdo vas opazuje in čaka na vaš nasle - dnji korak. V ljubezni boste enostavno srečni. Nasprotja, ki so se kazala nedavno tega, se bodo preoblikovala. Čas bo za preobrazbo in pogled z druge strani. Verjemite, osvo-bodili se boste vse navlake in naprej odšli veliko lažji ter predvsem veliko bolj srečni. V naslednji dneh bo Luna v vašem znamenju, čaka vas velik, osrečujoč podvig v lju- bezni. Retrogradna Venera vam lahko vrne nekaj iz pre-teklosti, odprla vam bo nova vrata. V začetku naslednjega tedna bodite malo bolj strpni do soljudi, ne prepirajte se in ne dokazujte samo svojega prav. Vse je v dobri energiji, vse je v lepi besedi, v prije - tnem pogledu. Nasmeh pa tudi nič ne stane. Počasi se premikate še v zadnjih bitkah, ki vam jih prinaša Saturn. Mogoče ste utrujeni, nevedni, vendar ste močnejši in modrejši. Sa - turnove lekcije. Tudi v tem tednu prihaja sprememba, ki bo prinesla napredovanje in srečo. Vaše misli bodo zelo prodorne, zato vas nič ne bo moglo ustaviti ali preseneti - ti. Čustva bodo imela močno vlogo. Veliko si obetate od tedna, zato boste naredili vse, da bi na poslovnem področju na- predovali in razrešili napete situacije. V ljubezni se vam obetajo večje spremembe, retrogradna Venera vam bo pomagala, da boste popravi-li nekaj napak iz preteklosti. Ugotavljali boste, da nikakor ne morete pozabiti nedavnih dogodkov. Starih napak ne boste več ponavljali. Vaš vladar bo v kar nekaj napetih aspektih prinašal večje preobrate in predvsem spremembe razpoloženja in počutja. Počutili se boste odlično, če vam bo v začetku tedna zadeva, ki jo načrtuje - te, uspela. V ljubezni se kaže nekaj zapletov, ne rinite z glavo skozi zid. Nekomu boste zlezli pod kožo, kaže se prelep vpliv za ljubezen in srečo, pre - pustite se. Obeta se vam izredno ču - stven dan, v katerem boste končno ugotovili, kaj je ti - sto, kar vam jemlje moč in energijo. Čustva bodo moč- nejša, vaša dejanja pa bodo obrodila pozitivne rezultate. Presenečeni boste nad odzi - vom nekoga. Venera, ki biva v vašem znamenju, vam bo pomagala, da boste končno izrazili čustva, ki so zakopa-na globoko v vas. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.Horoskop je pripravila astrologinja GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 62 33 (cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). PREBIV ALCI AMBR USADELNI ZL OMKDOR O TEPA SNOPEUPANJE, PRI- ČAK OVANJEIVAN HRIBAROBDELA VA POVRŠINE Z ODVZEMOM LESKAANGLEŠKI KOMIK IDLEFRNIK OLA (STAR.) NEIMENO- VAN NEMŠKA VOHUNKA TURIS TIČNI KRA J NA GORENJ- SKEMINDIJSKI HRAS T ITALIJ ANSKA PEVKA PAVONE ŽENSKA , KI R OPA IME VE Č PAPEŽEV IVO ROBIĆ ASTROLO- GINJ A KURENT 3kSKAKANJE S PADALIPOR JA- VELOST OD SONC AKRA J NAD VIPAVOBOSANSKI PESNIK KIŠEVIĆDRŽA VA V JZ AZIJITHOMAS JEFFERSONIVAN ŠMELJO V HRV AŠKI KNJIŽEVNIK (VLADIMIR)VOJAŠKA ENO TA OGRSKI KRALJ (MA TIJA) POTEPUH, KLATEŽ (NAR.)NEM. PISE C (THOMAS) FR. PISE C (JULES)MONGOLSKI VLAD AR SMR TNI B OJSLOVENSKI PEVE C (FRENK) LETOPISODMEV DRUŽIN A ZVERI NEKD ANJA SLOVENSKA ROKOME- TAŠIC A (DEJ A)NEKD. IME DR K ONGO DEBELI KOSTANJIPEČENJE DEL K OLE - SARSKE DIRKE ARGONPESNIK GREGORČIČ SLOVESNO KOSIL ORES ATONE NOVAK KNJIG A ROALD A DAHLA TRD A VODASRB. KNJIŽ. RIBNIKAR NEBESNI SVODDOM AČNO ST SVET OVNI PROIZV AJA- LEC RAČU- NALNIK OVPRVI RIMSKI ZALOŽNIK PRILIZ- NJENE C (SLABŠ.)ČRTA (LAT.) REDEK GOZDPRED- PLAČIL O ORGANSKE KEMIČNE SPO JINE SLOVENSKI KNJIŽEVNIK SELIŠKAROGNITEV IVAN ČAR GOSKLADIŠČE OROŽJA IN V OJ. OPREMEČRK OVNA STOPNJ A NEN ADN A SMR T SES TAVINA NEČES AINDIJ ANSK O OBUV ALO ALUMINIJ OTROČARIJ ARADIJ FR. K ON- STRUKTOR (A. GUS- TAVE)PRITISK ANGLEŠKA PEVKA LEAR SLOVENSKI PRIPO VED - NIK (LUDVIK)FRANC OSKA JUN AKINJ A ORLEANSKA IVO ŽAJDELAKRA J NA FLORIDI NOVOZEL. STAROSE - LEC KAR SE ŠIRI S PRIPO VE- DOVANJEM20. IN 1 6. ČRKAREN ATO VUGRINE C NAZIV ZNESEK, KI GA ZA VA- ROVALNIC A ODBIJE OD IZPLAČILA NASPR OTNO OD DVODOMEN SLOVENSKA PEVKA BAR UCASLOVENSKA PISATELJIC A PER OCI11 2 8 7 12 3 9 13 15 6 4 141051 12 34 56 78 91 01 11 21 31 41 5 Vzemite si čas za sprostitev od vsakdanjih tegob www.trik.si Pobarvanka za odrasle Vzemite si čas za sprostitev od vsakdanjih tegob Vzemite si čas za sprostitev od vsakdanjih tegob 1. nagrada: bon za kosilo za dve osebi v Hotelu Celjska koča 2. nagrada: bon za pustolovski park za odraslega in otroka 3. nagrada: bon za pet voženj z bobkartomPri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na na-slov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 18. aprila. Geslo iz številke 14: Zaščitite se pred kopi. Izid žrebanja 1. nagrado, dve otroški solni terapiji podjetja Orgosol, p. e. S.altera, Krekov trg 1, Celje, prejme Miran Brežnik iz Šmartnega v Rožni dolini. 2. nagrado, eno otroško solno terapijo podjetja Orgosol, p. e. S.altera, Krekov trg 1, Celje, prejme Liam Kračun iz Celja. 3. nagrado, eno otroško solno terapijo podjetja Orgosol, p. e. S.altera, Krekov trg 1, Celje, prejme Mirko Leskovšek iz Žalca. Nagrajencem čestitamo. Potrdilo o nagradi jim bomo poslali po pošti.Nagrade podarja HOTEL CELJSKA KOČANagradni razpis 48 Št. 15, 13. april 2017 RUMENA STRAN Slavje in občinske nagrade Všečna slavnostna prireditev ob celjskem občinskem prazni- ku je bila tudi pravi artistični spektakel, pa tudi sicer cirkuških elementov ni manjkalo. Umetniški program na slavnostni pri- reditvi v Narodnem domu, ki je opravičil svoj častitljiv jubilej in zdržal vse akrobacije, so pripravili režiser Luka Marcen, dramaturginja Nuša Komplet Peperko, scenograf Miha Peperko in avtor glasbe Goran Bojčevski. Naključje je hotelo, da prav v tem času v Celju gostuje cirkus Medrano. Če je bil kdo med njihovimi člani morda skriti gost na prireditvi, je gotovo lahko videl kaj zanimivega in morda tudi poučnega. Foto: GrupA Srebrni celjski grb je prejela tudi operna solistka Andreja Zakonjšek Krt, ki prven-stveno navdušuje v Operi SNG v Mariboru, kjer je redno zaposlena, pa tudi še na kakšnem drugem odru. Podporo ob njenem dosežku sta ji v Celje prišla izrazit tudi sodelavca, stanovska kolega, operna pevca Martin Sušnik in Jaki Jurgec. Prejemni- ca visokega občinskega priznanja se je tega zelo razveselila, svoje zadovoljstvo pa delila tudi z županom Bojanom Šrotom in njegov partnerko Katarino Karlovšek. V izjemni glasbeni družini Firšt so pravi zbiralci celjskih grbov. Oče Nenad je zlatega prevzel pred skoraj dvema desetletjema v imenu Celjskega godalnega orkestra kot njegov vodja. Sin Leon (levo), obetavni mladi skladatelj, je prejel kristalni grb na torkovi slovesnosti, srebrnega grba pa se je letos razveselil tudi brat Miha kot član ekipe Glasbenega gledališče Slovenije. Oba sinova sta bila med avtorji izjemno uspešnega glasbenega spektakla Veronika Deseniška. Glede na to, da je glasbeno nadarjen tudi najmlajši sin Peter in da je dolgoletna uspešna profesorica violine mama Alenka, celjskih grbov za družino Firšt morda še ni konec.Direktorji celjskih javnih podjetij, (z leve) Marko Cvikl (Vodovod-kanalizacija), Marko Zidanšek (Simbio) in Aleksander Mirt (Energetika Celje), so bili nasmejanih obrazov na sprejemu po koncu podelitve celjskih grbov. Najbrž so k temu prispevali tudi dobri poslovni rezultati podjetij v zahtev-nejših okoliščinah, ko so ljudje postali bolj varčni pri porabi vode, toplotne energije in ko tudi bolj premišljeno ravnajo z odpadki.Polona Rifelj (desno), direktorica Osrednje knjižnice Celje (OKC), je v zahvalnem govoru ob prejemu zlatega celjskega grba za ustanovo, ki že 70 let uspešno deluje na področju knjižničarstva, spodbuja bralno kulturo in medgeneracijsko povezovanje, povedala, da je to priznanje predvsem velika zaveza za prihodnost. Zlatega grba knjižnice sta se seveda razveselila tudi Stane Rozman, predsednik njenega sveta zavoda, in soproga Tatjana, profesorica filozofije in zgodovine na I. gimnaziji v Celju, ki v knjižnici pripravlja zanimiva predavanja na temo Kaj še sploh lahko počnemo s filozofijo. Srebrni celjski grb je prejela tudi operna solistka Andreja Zakonjšek Krt, ki prven- stveno navdušuje v Operi SNG v Mariboru, kjer je redno zaposlena, pa tudi še na kakšnem drugem odru. Podporo ob njenem dosežku sta ji v Celje prišla izrazit tudi sodelavca, stanovska kolega, operna pevca Martin Sušnik in Jaki Jurgec. Prejemni- ca visokega občinskega priznanja se je tega zelo razveselila, svoje zadovoljstvo pa Lado Gobec, prejemnik srebrnega celjskega grba za izjemne dosež-ke v kegljanju in za prispevek pri razvoju celjskega športa, se med svojimi tekmovalkami očitno odlično počuti. Zagotovo je to razlog, da že tako dolgo vztraja kot trener celjskega ženskega ke- gljaškega kluba, katerega članice so osvojile domala vse, kar je bilo mogoče osvojiti. In da mu kljub vsem uspehom športnih motiv in izzivov ne zmanjka. Na fotografiji je slavljenec s svojima uspešnima tekmovalkama, dvojčicama Rado (levo) in Nado Savić.