Leto 1897. 1163 Državni zakonik ' za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXX. — Izdan in razposlan dne 31. julija 1897. Vsebin« : (Št. 174—175.) 174 Ukaz o davčni cenilni vrednosti s hkratno hipoteko obremenjenih nepremičnin, ki jo je vzeti v podstavo pri začasni ugotovitvi stanu bremen in pri razdelitvi izkupila. — 175. Ukaz o cenitvi nepremičnin (red za cenitve nepremičnin). m. Ukaz pravosodnega ministra z dne 10. julija 1897.1. ° davčni cenilni vrednosti s hkratno hipoteko obremenjenih nepremičnin, ki jo je vzeti v podstavo Pri začasni ugotovitvi stanu bremen in pri razdelitvi izkupila. Na podstavi člena XLI. vpeljavnega zakona * izvršilnemu redu z dne 27. maja 1896. 1. (drž. Zak št. 78) se ukazuje v izvršitev predpisov §. 1(16., odstavka 1. in §. 222., zadnjega odstavka v izvršilnem redu (zakon z dne 27. maja 1896.1., drž. zak. st. 79) zastran ugotavljanja davčne cenilne vrednosti s hkratno hipoteko obremenjenih nepremičnin to-le: §• 1. Za davčno cenilno vrednost po zmislu §. 166., odstavka 1., in §. 222., odstavka zadnjega v iz-VrŠilnem redu velja: _ 1 pri nepremičninah, zavezanih zemljarini, Petindvajseternati znesek katastrskega čistega doneska; 2. pri poslopjih, zavezanih najemni hišnini (hišni najmarini), šestnajsternati zuesek davku za-vozane čiste najemnine, kar je oslane po odčitku 'zdržbenih in amortizacijskih stroškov; 3. pri poslopjih za stanovanjc, zavezanih razredni hišnini, tristoternati znesek, pri temu davku zavezanih kmetiških domačijah ali stanovalnih in gospodarskih poslopjih (suhotah) sedemstoternati znesek za eno leto odmerjene razredno hišnine. Po št. 3. najdeni znesek se sme v posameznem primeru, kjer se to zdi po posledkih ustne razprave o začasni ugotovitvi stanu bremen ali o razdelitvi izkupila potrebno, z ozirom na poznano vrednost nepremičnine po predlogu ali uradoma primerno iz-praviti. §• 2. S katerim zneskom je postavili v račun vrednost hiš za stanovanje, ki so v zvezi z obrtnimi napravami (mlini, žagami, tvornicarni i. e.), mora v vsakem posameznem primeru ugotoviti sodnija na podstavi posledkov ustne razprave o začasni ugotovitvi stanu bremen ali o razdelitvi izkupila. Ako treba, mora sodnija s primernimi pozvedbami, zlasti z iz-prosbo mnenja oseb, ki poznajo nepremičnino in morejo presoditi njeno vrednost, priskrbeti za ugotovitev vrednosti nepremičnine potrebne podatke po najkrajšem potu brez redne cenitve (§. 55. izvršilnega reda). §. 3. Davčna cenilna vrednost nepremičnin, katerih deli so zavezani različnim davkom od nepremičnin, je enaka vsoti po §§. 1. in 2. najdenih vrednosti posameznih delov. (Slovonlsch.) 193 §• 4. Pri ovedovanju davčne cenilne vrednosti se zlasti ne jemlje v poštev : 1. pridobnina, katero je plačevati od obrta, obratovanega'na nepremičnini, če tudi bi bil obrt vkoreninjen; 2. davek od čistega doneska (dohodnina) pri poslopjih, oproščenih najemne hišnine iz naslova stavbe. §• 5 Ta ukaz stopi v veljavnost 1. dne januarja 1898. 1. Gleispach s. r. 17 5. Ukaz ministrov za pravosodje, notranje stvari in poljedelstvo z dne 25. julija 1897.1. o cenitvi nepremičnin (red za cenitve nepremičnin). Na podstavi člena XLI. vpeljavnega zakona k izvršilnemu redu (zakon z dne 27.'maja 1896. 1.. drž. zak. št. 78) se po zrnislu §. 144. izvršilnega reda (zakon z dne 27. maja 1896. I., drž. zak. št. 79) izdajejo o načinu postavljanja in izbora izvedencev za cenitve nepremičnin, o načelih, katerih je paziti pri takih cenitvah, in o postopanju, katerega se je držati pri tem, nastopni predpisi : I. Postavljanje cenivcev. §• 1. Stalno zaprisežene izvedence za cenitev hiš in srednjih in malih kmetijskih in gozdarskih posestev z obrtnostnimi napravami vred, ki so na njih, postavljajo okrajne sodnije, ki so poklicane, postopati kot izvršilne sodnije. Stalno zaprisežene izvedence za cenitev večih kmetijskih in gozdarskih posestev, nepremičnin rudniškega obrata ali nepremičnin z večimi obrtnostnimi napravami postavljajo više deželne sodnije. Število izvedencev (cenivcev), ki jih je postaviti po odstavku 1. in 2., je ustanoviti po meri potrebščine tako, da bo v vseh delih sodnega okoliša na razpolaganje dovolj tam stanujočih izvedencev, in se bo zlasti pri cenitvah v odstavku 1. oznamenjeni nepremičnin moglo kolikor moči opuščati piivze manje izvedencev, ki nimajo domovališča blizu ne premičnin, katere je ceniti. §. 2. Za izvedence smejo biti postavljene samo samopravne, popolnoma zaupanja vredne, s telesnimi hibami v izvrševanju službe ne ovirane osebe, ki imajo potrebne strokovne znanosti. Postavljajoč v §. 1., odstavku 1. oznamenjenc izvedence, je paziti sosebno na to, da poznajo dobro razmere, katere vplivajo v okolici njih domovališča na vrednost nepremičnin, in cene, ki so tamkaj navadne pri prodajah in zakupih. V krajih, kjer se na majhnih ali srednjih kmetijskih posestvih obratujejo pogostoma hkratu kmetijski obrti (n. p. mlinarstvo, žganjarstvo), je kolikor moči skrbeti za to, da bo med cenivci, postavljenimi za tak okraj, tudi eden ali več od njih, ki imajo p° svojem poklicu sposobnost, ceniti naprave, ki jih potrebujejo taki obrti. Za izvedence za cenitev poslopij veče vrednosti je postaviti kolikor moči samo osebe, katere imajo po §. 9. zakona z dne 26. decembra 1893. 1. ( mora na primeren način opraviti nadaljne Pozvedbe. Imenik eenivcev, ki se pridržč, s kakimi od ob-oinskdi glavarjev zahtevanimi nasveti vred je poslati, ln to kolikor mogoče, ob enem s spisi o imeniku upravnikov (§, 128. opravilnega reda za sodnije Prvo in druge stopinje) cesarskemu političnemu °krajnemu glavarstvu. To mora okrajni sodniji oddati o tem izjavo mnenja, uporabljajoč zrnisloma odstavka 2. in 4. v §■ 4. ukaza ministrov za pi-avosodje, notranje stvari in poljedelstvo z dne 5. maja 1897. 1. (drž. 2ak. št. 116), najpozneje do 1. dne novembra. .Prositi si mnenje gozdarskih društev ali strokovnjaških zaupnih mož ni potrebno glede gozdarjev, nasvetovanih za cenitev gozdarskih nepremičnin, ako so ti po zmislu vsaki čas veljajočih predpisov dosegli sposobnost za gozdarskotehniško državno siužbo ali sposobnost za samoslalno gospodarstvo. Na podstavi došlih mnenj je po skrbni oceni Urokov, ki govore za sposobnost ali zoper njo, Postaviti izvedence v potrebovanem številu ter jih Zapriseči. Ge se tako še ne doseže ustanovljeno šte-vUo izvedencev, je je dopolniti s tem, da se dodatno lzprosijo nasveti občinskih glavarjev in mnenja 0 nasvetih. V mestih s svojim ustavom je zaprositi glavarja občine za nasvet in hkratu za mnenje o sposobnosti m zaupnosti izvedencev, ki jih nasvetuje on in ki jih Je Pridržati. Ima-li kaka za cenivca poslopij nasvetovana oseba izkaz o sposobnosti po zakonu z dne decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 193), to mora dati na znanje okrajni sodniji mnenje oddaja-)oČe politično oblastvo (občinski glavar v mestih H svojim ustavom). Vrsto danega izkaza o sposob-n°sti je postaviti v imeniku eenivcev na videž. §- 4. Pri posameznih zbornih sodnijah stalno zaprisežene cenivce za blago v g. 1., odstavku 2. ozna-menjene vrste je dati viši deželni sodniji na znanje z mnenjem, se-li je že dotični cenivec izkazal dobrega m se-li nasvetuje v zopetno postavitev. Viša deželna sodnija mora ustanoviti število eenivcev, ki jih je postaviti po g. 1., odstavku 2., in pa kraje, v katerih naj imajo ti kolikor moči svoje dornovališče,ter dati z imenikom tistih, ki so sposobni za vnovično postavitev, in to kolikor moči hkratu z zaprosilom za imenovanje prisilnih upravnikov, na znanje političnemu deželnemu oblastvu, glede nepremičnine rudniškega obrala pa rudarskemu glavarstvu. Politična deželna oblastva in rudarska glavarstva morajo svoje nasvete, uporabljajoč zrnisloma odstavka 2. in 3. v § 6. ukaza z dne 5. maja 1897.1. (drž. zak. št. 116) poslati najpozneje do 1. dne novembra viši deželni sodniji. Izprositi si mnenje strokovnjaških združeb in društev ni polrebno glede gozdarjev, ako obveljâ v §. 3., odstavku 6. ozna-menjeni pogoj, in glede montanistikov, nasvetovanih za cenitev rudnikov, če imajo ti po predpisu zakona z dne 31. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 12 iz 1. 1894.) sposobnost za voditelje obrata rudarij. Zastran postavitve izvedencev za cenitev obrt-nostnih naprav se mora politično deželno oblastvo dogovoriti s trgovinsko in obrtno zbornico. Viša deželna sodnija postavlja cenivce po odstavku 7. §. 3. Postavljeni cenivci se zaprisegajo pri okrajni sodniji svojega domovališča. Imenik eenivcev, postavljenih po viši deželni sodniji, je priobčiti vsem sodnijam prve stopinje. §. 5. Cenivce, ki se ne izkažejo dobre, izgubé zaupnost, pridejo ob samopravnost, se odvežejo postavitve na svojo prošnjo, ali katerih ni več primerno uporabljati zastran njih bolehavosti, velike starosti, izpremembe domovališča ali iz drugih vzrokov, je izločiti iz imenika eenivcev. če se vsled tega ali ker se je ustanovljeno število pokazalo za nezadostno, pokaže v bodoče potreba, postavili cenivca, je uporabljati za to zmi-sloma predpise §§. 3. in 4. §. 6. Kadar dozvé sodnija, da je pri kakem po viši deželni sodniji postavljenem cenivcu nastal kak iz-ključilni vzrok, tedaj mora to precej priobčiti viši deželni sodniji. Viša deželna sodnija mora premembe v spisku izvedencev, ki nastanejo po izločbi ali novi postavitvi, naznanjati od primera do primera uredništvu ukaz-nika c. k. pravosodnega ministrstva. Sodnije prve stopinje so dolžne, precej opraviti v svojih imenikih premembe, razglašene po ukaz-niku (v oddelku: Priobčila). Viša deželna sodnija mora imenik z začetkom leta 1900. in potem vsakikrat od petih do petih let, ne da bi prosila vnovičnega mnenja upravnih obla-stev o cenivcih, ki jih je pridržati, pregledati in dopolniti ter vnovič priobčili sodnijam prve stopinje. §• 7- Razpisati konkurz za postavitev cenivca ali postaviti cenivca nad število, ustanovljeno po §. 1., odstavku 3., ne da bi se ugotovila potrebnost zvišbe tega števila, ni dopustno. Na potrebnost tistega, ki ga je postaviti, da si s tem, da se privzame kot cenivec, pridobi vir dohodkov, se ne sme gledati. Tako tudi ni vezati postavitve na to, da opravlja dotičnik javno službo (n. p. da je ud občinskega glavarstva ali občinskega odbora). Osebe, ki so vzprejete v imenik prisilnih upravnikov, smejo biti postavljene za cenivce. §■ 8. Po okrajnih sodnijah za cenitev srednjih in malih kmetijskih in gozdarskih posestev postavljene izvedence je pred zaprisežbo podučiti o dolžnostih njih službe. Po potrebnosti se smejo vsi za dotični okraj postavljeni cenivci te vrste ali nekateri izmed njih od časa do časa povabiti k skupnim pogovorom o ravnanju pri cenitvi in o načinih za določbo vrednosti, ki jih je uporabljati. II. Izbor cenivcev. §• 9- Pri izboru cenivcev, ki jih je privzeti k cenilnemu dejanju, mora sodnija presoditi najprej, zado-stuje-li samo eden, ali je-li privzeti več cenivcev. Za cenitev prodajnih stvari, na katerih ni poslopij, nadalje za cenitev kmetijskih in gozdarskih posestev, katerih vrednost ne utegne pp že pred sodnijo ležečih sodnih spisih (starejših cenitvah, zapuščinskih spisih, kupnih pogodbah) ali po razmerah, znanih sodniji, previdorna presegati vsote, ki jo ustanovi vsaka viša deželna sodnija za svoj okoliš ali za posamezne njegove dele, je privzeti, v kolikor ni po predpisu g. 143., odstavka 1. izvršilnega reda privzeti več izvedencev, ali v kolikor ne terjajo take izjeme drugi vzroki, da se doseže zanesljivo cenilno mnenje, samo enega izvedenca. Vsota ne sme presegati zneska 5.000 gl. Isto velja za poslopja za stanovanje, ki niso v zvezi s kmetijskim ali gozdarskim ali obrtnostnim obratom, ako previdena vrednost-ne presega Prj stvari, zavezani razredni hišnini, 10.000 gh, Prl stvari, zavezani najemni hišnini, pa ne 50.000 gh Kadar je, ker so v kaki cenilni stvari zemljišča razne obdelavne (kulturne) vrste ali ker so zemljišča v zvezi s poslopji v §. 2., odstavku 4. oznamenjene vrste ali ker se obratujejo obrtnostni obrti ali rudniki, privzeti več cenivcev, tedaj mora vsakdo izmed njih oddati cenilno mnenje za stvari, ki spadajo v področje njegovih strokovnih znanosti; o skupni vrednosti, ki se pokaže iz seštetih posameznih vrednosti, pa morajo izjaviti mnenje vsi. V takih prt" merili je privzeti drugega cenivca za isto stroko samo tedaj, kadar to terjajo posebni vzroki, ;ega obsega potrebnost, privzeti cenivca s strokov-n*nii znanoslimi posebne vrste, katerih nimajo po sodniji imenovani cenivci, tedaj mora sodni komisar odrediti o pravem času imenovanje takega cenivca. Ul. Načela, na katera se je ozirati pri cenitvi. §. 14. Ako je nepremičnina, ki jo je ceniti, vpisana v javni knjigi, mora povedati cenitev vselej vrednost onega zemljiškoknjižnega telesa. Kadar je ceniti več zemljiškoknjižnih teles, katera se obdelujejo kot Celota, mora povedati cenitev, katero vrednost ima Vsako zemljiškoknjižno telo samo zâ se in katero V|-ednost imajo vsa vkupe kot gospodarska celota. Ako ni nepremičnina vpisana v javni knjigi, je /-a se določiti vrednost vsake nepremičnine, katera Hjora po predlogu zahtevajočega upnika, ki ga sod-n'ja spozna za dopustnega, sestavljati samostalen Prodajni predmet. Kadar se več prodajnih predmetov obdeluje kot celota, tedaj je ravnati po odstavku 1. Rudnike s pritiklino vred (§§. 86., 117., 118., 121. občega rudarskega zakona) je ceniti po predpisu §. 254. občega rudarskega zakona. §. 15. Vrednost je pozvedeti navadno ali z ugotovitvijo prodajne vrednosti (prometne, trgovinske, tržne vrednosti) po enotah površinske mere (pri poslopjih po predmetih) ali po kapitalizaciji letnega čistega doneska. §• 16. Pozvedbo vrednosti z ugotovitvijo prodajne vrednosti je uporabljati sosebno: a) pri nepozidanih zemljiščih, ki jih je po njih legi spraviti v denar kot stavišča; b) pri poslopjih, ne zavezanih najemni hišnini, s katerimi ni zvezan kmetijski ali gozdarski ali obrtnostni obrat; c) pri srednjih in malih kmetijskih in gozdarskih posestvih; d) pri posameznih, kmetijskih in gozdarskih zemljiščih, ki jih ni prodati kot delov gospodar-stvene celote; c) pri zemljiščih, katera (na pr. gozdi v oddaljenih, od prometa ločenih krajih, tvornice, ki se ne obratujejo, še ne v obrat, spravljeni rudniki, in pa rudniki, v katerih se je opustil obrat že dlje časa) ne morejo dati doneska ob času cenitve, pa ga bodo previdoma dajala v bližnji ali daljši bodočnosti (bodočne vrednosti). Cenitev s kapitalizacijo čistega doneska je opravljati sosebno pri velikih kmetijskih in gozdarskih posestvih, potem pri posestvih z obratovanimi rudarstvenimi ali obrtnostnimi podjetbami. Poslopjem, ki so zavezana najemni hišnini, z nepozidanimi površinami vred, ki spadajo k njim, je določiti vselej dvojnato vrednost, namreč vrednost po kapitalizovanem Čistem donesku in vrednost po zemljiški in stavbni vrednosti. Srednji znesek iz obeh tako določenih vrednosti je šteti za cenilno vrednost. Pri drugih nepremičninah in pa, kadar je odstopiti od kakega v odstavku 1. in 2. oznainenjenega načina, morajo povedati cenivci vzroke, zakaj so izbrali uporabljeni način za določbo vrednosti. §. 17. Ako se prodajna vrednost ugotavlja naravnost, se je ozirati na prodajne cene, navadne v dotičnem kraju za nepremičnine enake kakovosti, če treba, tudi na navadne zakupnine, pri gozdih na rastoči les. Sodni komisar se ne srne zadovoljiti s splošnimi povedbami cenivcev o tem, ampak mora delovati na to, da se navedo konkretni primeri, in si, če treba, pridobiti s pozvedbami pri zaupnih možeh podstavo za presojo, ustreza-li dornnevok cenivcev dejanskim razmeram. Pri tem je vselej določiti vrednost poslopjem in zemljiščem posebe, in zadnjim zopet po obdelavni vrste, če treba po dobrotnih razredih in enotah površinske mere. §• 18. Ako se cenijo kmetijska in gozdarska posestva po kapitalizaciji letnega čistega doneska, je ugotoviti kosmati donesek, katerega dajejo posamezni k cenilnemu predmetu spadajoči gospodarstveni deli; od tega je odšteti vse z obdelovanjem združene stroške, nadalje zemljišča obremenjajoče davke in druge javne davščine (vštevši zavetništvena [patronatska] bremena, cerkvene, šolske in druge davščine i. p.). S posestvom združene realne pravice (n. p. pravice ribarjenja, vknjižene posilne pravice, deleže na planinskih pašnikih in drugih skupnih posestvih, vko-reninjene obrtne pravice) je po njih donesku prišteli k donesku posestva. Poslopij ni posebej jemati v poštev, ako so potrebna za gospodarstvo in so vsaj v srednjem stavbnem stanju; letni vzdržbeni stroški, ustrezajoči srednjemu stavbnemu stanju, so odbitni postavek od kosmatega doneska; črez to segajoče napravne stroške, ki jih terjajo velikostni in kakovostni nedostatki poslopij, je odbiti od kapitalizova-nega čistega doneska. Drugim, najemni hišnini ne zavezanim poslopjem je določiti vrednost po njih donesku. Za poslopja in zemljišča, ki se pokažejo kot čist voluptuar (posestvo v zabavo), je vpoštevati donesek, ki bi se dosegel, če se dadö v najem ali v zakup, odbivši od njega stroške za vzdržbo in drugačna bremena. Ako se oddaja v najem ali v zakup ne zdi mogoča, je pozvedeti prodajno vrednost ter jo prišteti kapitalizovanemu čistemu donesku. Pri gozdih je pozvedeti vrednost po splošnih načelih računa o vrednosti gozdov; čisti donesek je kapitalizovati vselej posebe. §■ 19. Po kateri obrestni meri je kapitalizovati čisti donesek, dosežen za kmetijske in gozdarske nepremičnine ali za poslopja brez kmetijskega ali gozdarskega ali obrtnostuega obrata, to mora vsaka viša deželna sodnija ustanoviti za ves svoj okoliš ali za njegove posamezne dele do konca 1897. 1. in potem vsako leto do konca decembra za nastopno leto, ter razglasili to v uradnem listu dotičnega deželnega časnika. Obrestno mero je določiti posebe za kapitalizacijo pri poslopjih, pri kmetijskih in pri gozdarskih nepremičninah, oziraje se na srednjo donosnost vsake teh treh skupin. Pred določbo obrestne mere si je izprositi mnenje večih zavodov za hipotečni kredit in po političnem deželnem oblastvu tudi mnenje kmetijskih in gozdarskih, o'M-roma tehniških društev ali združeb, ki so morda v dotičnem ozemlju. Kjer so vkupne sirotinske bla-gajnice, se je ozirati tudi na njih obrestno mero. Odstopiti od ustanovljene obrestne mere je dopustno samo tedaj, kadar jo cenivci soglasno, raz' loživši vzroke, izreko za brezdvomno nepravo za konkretni primer. Za rudnike je opraviti kapitalizacijo po desetodstotni obrestni meri. Obrestno mero, ki jo je uporabljati pri nepremičninah z obrlnostnimi napravami — vštevši dobivanje sirovin (n. pr. kamenolome [kamenice], ope-karnice, dobivanje zemeljskega olja) — morajo ustanoviti cenivci od primera do primera. §. 20. Zemljiška in stavbna vrednost pri poslopjih, zavezanih najemni hišnini (§. 16.. odstavek 3.), je sestavljena iz najdene po §. 17. prodajne cene tal, na katerih je sezidano poslopje, z nepozidano površino vred, in iz vrednosti stavbin. V donesek najemnine je všteti tudi najemnino za prostore, ki za sedaj niso dani v najem, Od kosmate najemnine je odbiti letne oprave na davkih in drugih javnih davščinah, premije za zavarovanje na primer ognja in srednji znesek letnih vzdržbenih stroškov, ki ga je določiti po stanju stavh. Napravni stroški, ki jih terja slabo stanje stavbe in kateri presegajo vzdržbene stroške, so odbitni postavek od dokončno najdene srednje vrednosti. Za poslopja, ki uživajo prostost od najemne hišnine, se je pri določbi doneska primerno ozirati na še ostalo trajanje davčne prostosti. §- 21. Pri cenitvi nepremičnin je povedati, kako vrednost ima nepremičnina, če se vzdržč obremenjajoče jo služnosti, izgovorjeni užitki in druga realna bremena, in pa kako vrednost ima brez teh brčmen ; mimo tega je ceniti nepremičnino obremenjajoče služnosti, izgovorjene preživitke in druga realna bremena posebe, ter navesti njim vstrezajoče glavniške zneske v cenitvenem zapisniku (§. 144., odstavek 2. izvršilnega reda). Na nepremičnini vpisane najemne in zakupne pravice se ne vpošlevajo pri določbi vrednosti nepremičnine same ; nasproti je vrednost vpi- Satlc najemne ali zakupne pravice ceniti, da se najde kodna, ki pristoji najemniku ali zakupniku za-J° prezgodnje odprave najemne ali zakupne Pravice. Opisanih rešilnokupnih pravic ni vpoštevati Pri cenitvi (§§. 133., 150., odstavek 2. izvršilnega reda). IV. Postopanje. §. 23. Cenitve nepremičnin je opravljati po izvrše-valnih organih (§. 24. izvršilnega reda), ne po slugah. Kadar se drže nepremičnine bremena, katera Preidejo po pravu na zdražitelja (n. p. zavet-lb vena bremena, bremena iz družabništva pri v°dni zadrugi, §. 23. zakona z dne 30. maja 1869 1., (rz- zak. št. 93, melijoracijska posojila, §. 5., odstavek 2. zakona z dne G. julija 1896. 1., drž. št. 144, služnosti neogibno potrebnih poti, S- 20. zakona z dne 7. julija 1896.1., drž. zak. . ' * ^0)i tedaj je povedati samo vrednost, katero inia nepremičnina, če se breme vzdrži. Posebne ce- n'tve iz bremena izvirajoče pravice ni. Je-li izročiti opravo cenitve zavoljo važnosti ali težavnosti primera beležniku (§. 24., odstavek 2. izvršilnega reda), določa sodnija. Izjemoma sme, če nima sodnija za opravo cenitve na razpolaganje niti pripravnega izvrševalnega organa niti beležnika, sodnijski predstojnik odrediti tudi sodniškega uradnika (§. 306. opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje). §. 24. Da se najde vrednost nepremičnine, če se 'z-drže zgoraj oznamenjena bremena, je znižbo do-tleska, ki se pokaže iz tega, ako je oprava ali dopust tfajen, odbiti od letnega doneska, ako pa je omejen na določeno število let ali na trajanje življenja upravičene osebe, kapitalizovati v prvem primeru po tevdu še ostajajočih let (nikedar pa ne po več kakor P° dvajsetletnem trajanju), v drugem primeru pa po 'Petletnem tiajanju, 1er odbiti glavnico od nepremičninske vrednosti, najdene ne glede na obremenjenost,. Pri cenitvah po prodajni vrednosti je od-s|ftti od te vrednost vedno trajajočega bremena '■ dvajseternatim zneskom znižbe letnega doneska. Vrednost pravic, izvirajočih iz bremen, je do-j°6iti po koristi, ki jo ima upravičenec na vzdržbi 'remena, kapitalizovani pri časno omejenih breme-' n|h ali pri bremenih na trajanje življenja po pred-pisu odstavka 1., pri vedno trajajočih bremenih po •mrestni meri, ki jo za dotično vrsto nepremičnin rai!glasi viša deželna sodnija. §. 22. Pred popisom pritikline (§. 140. izvršilnega f°da, oziroma §. 121. občega rudarskega zakona) Je ugotoviti za nadaljevanje rednega gospodarstva Potrebovane zaloge, glave živine, orodja in priprave (§• 296. o. d. z.). Kak primanjkljaj v ti potrebščini Ie izkazati v zapisniku. Pri velikih kmetijskih in gozdarskih posestvih se sme opustiti poseben popis m cenitev kosov, kar jih je, ako se nabavna cena manjkajočih ali takih kosov, kijih je zastran slabega stanja nabaviti dodatno, odbije od vrednosti doneska. Kadar je ceniti likratu več nepiemičnin, je po-Vedati posebej pritiklino (§. 14.) za vsako nepremičnino, ki jo je ceniti posebe, spadajočo k nji. Cas in kraj cenitve mora izvrševalni organ dati na znanje zavezancu in zahtevajočemu upniku, oznamenivši imenovane cenivce (§. 386., št. 6 opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje). Osebe, za katere se držč nepremičnine služnosti, izgovorjeni preživitki ali druga realna bremena, smejo kot izvršilnega dejanja udeležene biti pri cenitvi navzočne (§. 32. izvršilnega roda). Udeležene osebe smejo delati po sodnem komisarju ali ž njegovo privolitvijo sami opozarjati cenivce na vse, kar se jim zdi bistveno za ugotovitev cenilne vrednosti ali na okolnosti, ki vplivajo na njo. Opazke, ki se zdé sodnemu komisarju neprimerne, mora on zavrniti. §. 25. Za opravo cenitve odrejeni sodni komisar se mora natančno podučiti iz mape o legi parcel, ki jih jé ceniti, iz zemljiške knjige in katastra o njih ob-delavni vrsti, ugotoviti kako razliko med katastrom in zemljiško knjigo in sij če je to potrebno za poisto-vetbo parcel na mestu samem, posneti črtežev očrt s prorisom, pazeč na to, da se mapa ne poškodi. §. 26. Cenitev je izvršiti, kolikor moči porabljajoč dani čas. Kadar se zavoljo obsega nepremičnin, ki jih je ogledati, ne da uradno dejanje dokončati v enem dnevu, tedaj je je nadaljevati brez pretrga nastopne dni. Samo kadar je pri cenitvi velikih kmetijskih ali gozdarskih posestev ali nepremičnin z obrtnostnimi napravami ali rudniškimi obrati zavoljo obsežnega preračuna, ki ga je opraviti, nemo- goče, določiti njih vrednost takoj, mora sodni komisar določiti za to kratek rok ali poseben narok v so-dilnici. §. 27. Cenitev se mora začeti navadno s tem, da se ogledajo nepremičnine, ki jih je ceniti. Ogled se sme opustiti samo, kadar je izključen vsaki dvom o tem, da cenivci natančno poznajo nepremičnino, ki jo je ceniti, in da se dâ vrednost zanesljivo določiti tudi brez ogleda. Pri poslopjih in gozdih se ne sme opustiti ogled nikedar. Ako je tedaj, kadar se ogled ne sme opustiti, ogled nemogoč vsled vremenskih razmer, je odložiti cenitev, toda ne dalje kakor do časa, ko preneha ovira. Kadar se pri ogledu pokaže gledé nepremičnine, vpisane v javni knjigi, kaka neskladnost knjižnega stanja s posestnim stanjem, ali gledé nepremičnine, ne vpisane v javni knjigi, spor o posestnem stanju, tedaj je sporni predmet ugotoviti z zaslišbo navzočnih udeležencev in drugih pojasnilnikov, in ako se spor ne d;i poravnati, določiti vrednost posebe. Cenivcem je dati na znanje podatke za določbo vrednosti, ki senajdejo iz spisov (katastrsko površinsko mero, dobrotni razred, katastrski čisli donesek in letno davčno dolžnost vsake parcele, ki jo je ceniti; ako je znano, daje bila nepremičnina pred ne predolgim časom sodno cenjena v izvršilnem postopanju ali zastran hipotečne obrcmembe, pri tem najdeno cenilno vrednost). ' Kadar obremenjajo nepremičnino javne davščine, ki se ne pobirajo kot doklade k cesarskim davkom, n. p. prispevki k vodnim zadrugam, zavetništvene oprave i. k. e., tedaj je pozvedeti tudi te ter jih dati na znanje. §. 28. Cenitveni zapisnik mora obsegati posamezne parcele, njih površinsko mero in popis nepremičnin, ki jih je ceniti po okolnostih, katere vplivajo na vrednost. Take okolnosti so: 1. Pri poslopjih povedba pozidane površine, vrsta poslopja, visokost po nastropjih, število odprtin za okna, stavbno in strešno gradivo, razdelitev v stanovalne, opravilne, hlevske, kletne prostore, njih velikost, bitje obokanih prostorov, stanje stavbe, okolnosti, ki vplivajo na nevarnost ognja, naposled krajna lega (v večih krajih zlasti tudi z ozirom na središča prometa, občila i. k. e.). 2. Pri kmetijskih in gozdarskih posestvih lega poslopja, iz katerega se oskrbujejo (posatnez stoječ ali v zaprtem kraju, občilne razmere, več ali manj ugodne razmere za spečavanje), lega zemljišč v razmerju do poslopja in več ali manj lahko obdelovanje, ki se pokaže iz tega, talne razmere zemljišč, obdelavna vrsta in, ako ta ne ustreza pravim gospodarskim načelom, povedba, za katero drugo obdelavo bi bila nepremičnina očividno bolj primerna, kakovost gospodarstva, kake melijo-räcijske naprave; pri gozdih sosebno stojališče in razmere rastočega lesa, stanje pogozdovanja, lahkost spravljanja gozdnih pridelkov in njih uporaba, gozdno posest obremenjajoče služnosti, naposled kake oblastvene odredbe, ki omejujejo gozdni obral; pri večkrat se ponavljajočih ujimah njih več ali manj škodljiv vpliv. 3. Pri zemljiščih z obrtnostnimi napravami ali rudniškimi obrati slično oprave, kar jih je, in za obrat merodajni splošni in posebni pogoji (zlasti tudi vodna sila). Pri rudarijah je gledati tudi na geologične razmere, trgovinsko lego, investicije in na množino rudnin, ki se izkopavajo. V katerem obsegu se je v posameznem primeru spuščati v oznamenjene točke, to mora presoditi sodni komisar po velikosti in vrednosti cenilnega predmeta. Strogo je paziti na to, da ne postane cenitveni izdelek (opejat) tako obsežen, da ne bodo niti čas niti stroškj, ki se porabijo za cenitev, v nobenem razmerju k nje poslcdku. §. 29. Cenilno mnenje mora kolikor moči lahko razumljivo povedati način, ki se je uporabil za določbo vrednosti in za preračun, potem pa podstave za ovedene vrednosti, ki jih terja ta način, če treba, mora dati cenivcem potrebna navodila za to sodni komisar. Kadar ima sodni komisar zoper oddano cenilno mnenje pomiselke, ki se ne dado odpraviti z opazkami cenivcem, tedaj mota v zapisniku pristaviti svojo izjavo. §• 30. Na podstavi predloženega cenitvenega izdelka mora sodnija, uporabljajoč načela S. 272. civilnega pravdnega reda, določiti cenilno vrednost, ki jo je vzeti v podstavo izvršilnemu postopanju. Pri tem je zlasti tudi skleniti, se-li kak pri kapitalizaciji čistega doneska opravljeni odstop od ustanovljene obrestne mere, (§. 19., odstavek 2.) spozna za opravičenega. Po S- 21. ovedéna, na zdražitelja ne po pravu prehajajoča bremena je odbiti pri ugotovitvi cenilne vrednosti samo tedaj, kadar jih mora prevzeti zdra- po §§. 146., Sl. 3 in 150. izvršilnega reda 102 zaračuna na največi ponudek. Pred sklepanjem mora sodnija v najkrajši in najpriprostejši obliki opraviti po §. 55. izvršilnega 'eda pozvedbe, ki se ji zdé potrebne: a) ako sta bila privzeta dva ali je bilo privzetih več ceniveev in se ni mogel doseči med njimi porazum o cenilni vrednosti; ako ima sodni komisar pomiselke zoper cenilno mnenje; c) ako se zdi sodniji popis pomanjkljiv, mnenje pa ne zadosti obrazloženo, ali ako ima sicer pomiselke zoper ovedeno cenilno vrednost. Kadar je oddal mnenje samo en cenivec, se Sllle zaslišati drugi, če sta pa oddala mnenje dva Ct-‘nivca, tretji cenivec; naložili se mu sme, da °S'eda poprej nepremičnino brez sodnega posredovanja. §. 31. Po sodniji določeni znesek cenilne vrednosti dati zahtevajočemu upniku, kateremu se po 145., odstavku 1. izvršilnega reda naloži, da naj Predloži načrt dražbenih pogojev, oziroma udeležencem, ki se po §. 162. izvršilnega reda povabijo k Ugotovitvi dražbenih pogojev, na znanje v nalogu ali v povabilu. Da bo to mogoče, je pozvedbe, ki bi bilo morda še opraviti po §. 29., izvršiti kolikor ’Uoči hitro. Na podstavi ugovorov, ki se zglase morda zoper znesek cenilne vrednosti, ali na podstavi predlogov, stavljenih v načrtu dražbenih pogojev, je dokončno skleniti o znesku cenilne vrednosti ter dati tega na znanje udeležencem z obvestilom o dražbenih pogojih (z dražbenim oklicem, §. 171., odstavek 5. izvršilnega reda). §. 32. Predpis §§. 354. in 355. civilnega pravdnega reda o nasledkih, ako izvedenci ne pridejo in od-reko oddajo mnenja, in o njih odklonu je uporabljati zmisloina tudi v izvršilnem postopanju. 4 Y. Cenitve zunaj izvršilnega postopanja. §. 33. Sprednja določila je, v kolikor niso na poli zakoniti predpisi, uporabljati zmislorna tudi tedaj, kadar opravlja sodnija cenitve nepremičnin v kon-kurznem postopanju. Na druge sodne Cenitve pak se uporabljajo za nje veljajoči predpisi. §. 34. Paragrafi 1. do 8. tega predpisa zadobe moč s 1. dnem avgusta 1897. L, drugi paragrafi pa s 1. dnem januarja 1898. 1. Badeni s. r. Ledebur s. r. Gleispach s. r. (SlovftniBoh.)