■ 11 rfavti liHdrma m»« uu^ %TABOE,» izhaja Tsak dan, razren nedelje in praznikov, ob 18. uri z da.umom naslednjega dne ter etane mesečno po posti K 80»—, za inozemstvo K 5lh—dostavljen na dom K 84*—, na izkaznice & 80*—• Inserati po dogovora« s im m m PA.yč ajjbana a er a antlininmilMlHlnlllnan Posamezna Štev, E 2*— UBEDNlSTYO se nahaia y Hari- iiropje. ieieiou mieruro. st. 2W. UPKA.VA se uahuja v Jurčičevi ulici št* 4, pritličje, desno. Tele-lon st, 24. SHS poštnočekovni račun štev, 11.787* „ /t,cT Na naročila t»rez denarja se no ozira* — Rokopisi bo no vračajo. Naroča ne pri opravi -TAB0EA*, MABJiJOJi, Jurčičeva ulica sUv# 4, Številka: 72. sreda 29. marca 1922. Leto: lil. Maribor, Mirovno poslanstvo MaSe antante. ^ Praški »Nar. Listy« objavljajo lep članek izpod peresa svojega soitnudnika, • Polaka, ki zavrača strahove pred P^alkanixa('ijo<< Srednje Evroipe, ki tožilko strašijo na zapadn. Člankar piše: /« ^Porazam med štirimi državami — češkoslovaško, kraljevino SHS, Rumu-in Poljsko — glede skupnega delovanja v najpomembnejših vprašanjih ev»opskega miru, ki je bil nedavno dosežen na beograjski konferenci, mocra odpreti oči vsean onim, ki še vedno verujejo v resničnost legende, da je razpad avstro-ogrske monarhije v manjše države prinesel v Evropo aiovi. Balkan. Ta legenda se-je širila v obliki sva-. *dnjb opominov, naslovljena na antantno zaveznike, še poredno so bile podpisane pariške mirovne -pogodbe. ®da je sad propagande, ki je šla za J®®1, da bi se ohranilo gospodarstvo Mabsburgovcev in ojačalo stališče Iio-^eouaolilerncev- Bila jo izmišljena in Prirejena tako, da bi učinkovala. Balkan — ta beseda jo pomeni-a fta zapadn svet, ki je poln 6lHodnišnic, podminiraai in eksploziji ter zadostuje le majhen povod, pa vse mirovno delo sfrčalo v zrak. „ ^Resničnost pa ipopolnoma zavrača te ^ajko, ki so jih širili razni agitatorji :n katero so zaotskirelo v vsej antantni Javnosti, kakor hitro se jo bila pojavila V avistro-ogrškili deželah silnejša pol i-nena napetost. Dvignile so se kot veščo *^° je Karlov prihod na Madžarsko pcri-8M Malo antanto, da jo mobilizirala pV^je čete v obrambo mirovnih pogodb. Pojavljajo se še zdaj pa zdaj v fran-°oskeru rojalističnem tisku in tuintam ^ nam neprijaznih angleških listih. . Zavezniške državo pa uvidevajo, da fliso storile nič slabega, ko so pripomogle k obnovitvi samostojne in snve-rene Češkoslovaške. Kakor jo historjč--kraljestvo Češko izvrševalo mirovno ^°^anstvo, tako ga izvršuje tudi _d;a-^^nja republika, Minulo je skoraj že let, kar so jo'husitsiki kmlj Jurij l^djebradski pečal z mislijo, kako bi z zvezo vseh držav zagotovil svetovni mir. Sedaj, ko se jo ta misel iz-^odila v Zvezi narodov, nudi češkoslo-v^ska država novih dokazov v svoji ^irovni volji, talko s sodelovanjem pri ^ezi narodov kakor s svojim požr.tvo-^alnim delom za sporazum s sosednimi državami . / Zavoauilki vidijo, da tudi kraljevima Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ru-^nija in Poljska pristopajo k sodolo-!yanjiu, ki vzbuja dobro voljo tam, kjer \T ^ — v Avstriji in na Madžarskem, -Namesto desorganizaei je, zmede, nego- • ovioati, kakor jo je oznanjala in jo še ' 0ananja legenda o »novem Balkanu«, f 80 Pojavlja zdravo življenje, volja k ^Porazurrnu, red in pomirjenjo povsod !t'ara, koder je prej vladalo revolučno ^azipoložehje," n^astal« pod nemško-mad-fcarskim pritiskom. jBeograjski sporazum zdnužuje štiri ^žave, katerim je versaillska pogodba ^pločila najvažnejše naloge v Srednji 'kvcropi, v endtno (politično fronto, s ka-J*®? je treba računati pri ureditvi pomičnih, gospodarskih in fiiuančnih raz-^or, kakor jo hoče izvesti konferenca ‘v Jonovi. Ta skupna ‘linija ibi ne bila -^■Ogooa, če ne bi zemlja, na 'kateri se ^ IPipipred raztezala avistro-ograka mo mudila gotovosti, če bi bila.— ^akoT govore v inozemstvu - »balkani-^aina«, (kar pa ni toliko mnenje jav-J^Osti, kolikor odmev propagande, ki*bi otela vzpostaviti vsaj »podonavsko ‘Sledjo«, če ne že staro avst.-ogrsko rb-j V°' Kaj je pa privedlo omenjene ?^ave y, skupno fronto1? Gospodarski , Peresi'? Trgovinske potrebe 1 Nika-zail^j. fci.v.amoicefna na: T Knezoškof Mihael Napotnik. Maribor, 28. marca. Danes ob četrt na drugo uro popoldne jje po dolgotrajnem bolehanju na črevesnem raku, ki ga je v zadnjih mesecih priklenilo trajno na bolniško posteljo, umrl lavantinski knez in škof Mihael Napotnik v 72. letu starosti. Glede pogreba še niso izdane odredbe? vršilsc bo pa najbrae koncem tedna* Kakor ču-jerno iz informiranih krogov, bo njegov naslednik bivši tržaški nadškof dr. Karlin. — (Rojem dno 20. septembra 1850. v Konjieah, posvečen v duhovnika dne 25. julija. 1S75.' V škofa posvečen dne 27. septembra 1889. Bil je hišni prelat papeža, prisedniK prestola, rimski grof ter posestnik številnih! odlikovanj, v zadnjem času tudi reda sv. Save I. vrste. Spisal je mnogo cerkvenih in drugih knjig, zlasti tudi potopisnih črtic. Bil je dober govornik, ter mecen cerkvene umetnosti.) .;,, Izjava Lenina o genovski konferenci. DKU Berlin, 27. marca. Vsi listi prinašajo razgovor zastopnika, »New York Herald« v Moskvi z Lenatnom. —• Lenin je izjavil, da bi ga mogla samo lx>lezen ovirati, dar bi se jie udeležil konference v Genovi. Ne želi si, da bi se v Genovi pečali s politiko. Konferenca mora rešiti gosipodarslia vprašanja. Rusija potrebuje trgovino v. meščanskimi državami istotako kot meščanske države z Rusijo, ker čutijo, da se evropsko gospodarsko . mvdjenje ne da obnoviti brez Rusije. Lenin izraža, željo, da bi spoznal Lloyd Georgea, ki je pokazal, da realno misli in da je ž njim mogoč sporazum. Seveda ne v političnem oziru, ker je med sovjetsko Rusijo in meščanskimi državami docela nemogoč. Gospodarski sporazum pa bi bil z Lloyd Georgeem mogoč. Če kdo misli, da bodo lahko ruski delegaciji v Genovi stavili ponižujoče pogoje, iso bo zelo razočaral. Z Rusijo se ne lx> dalo [postopati kot s premagano državo in če bi zavezniki zasledovali take namene, bi storili neumnost. Rusija še ne more zreti mirno v bodočnost. — .Vojna nevarnost še ni odstranjena in gospodarski položaj je še zmeraj zelo resen- Vendar pa Rusija mnogo pričakuje od Genove. Fašfstovski kongres v MiSanu. Novi boji med fašisti in soeijalisti. DKTT Milan, 27. marca. Včeraj so prihajali v mesto številni člani faši-stovsko stranke, da se udeleže tuka jšnjega strankinega kongresa. Zgodilo so je več napadov na fašiste. Slednjipa so iz maščevanja razbili železničarski Pred genovsko konferenco. DKU Pariz, ‘28. marca. Ministrski predsednik Poincare se otvoritve genovske konference ne bo udeležil; verjetno pa je, da so bo po vrnitvi predsednika Milleranda iz Al žira podal v Genovo. DKU London, 25. marca. Lloyd George in Selianzor sia v svojem razgovoru razpravljala o praktičnih straneh genoivsko konference, osobito pa gledo. postopanja na konferenci sami, ter o pogojih za pripustitev malih držav U konferenci-DKU London, '27. marca. Italijanski zunanji minister Schanzor je dospel danes v London, kjer bo imel razgovor z Lloyd Georgom glede genovsko konference. , DKU Bern, 27. marca, (Švieaa-ska brzojavna agencija). Zvezni svet jc sldenil sklicati na dne 5. aprila v Bern konferenco strokovnjakov nevtralnih držav, ki se udeležijo konference v Genovi- — Lenin na smrtni postelji? DKU Pariz, 27- marca. Po zadnjih poročilih iz Kopenhagena se je zdravstveno stanje Lenina, tako zelo poslabšalo, da se mora računati s smrtnim izidom. Vsi boljševiški mogočneži, ki se naha jajo trenutno v Nemčiji, so bili nujno pozvani nazaj v Moskvo. .... Zaslišanje v Zagrebu zaprtih fašistov. ZM Z a g r e b, 28. marca,. Fašisti, ki so jih ujeli pri Sv. Ani pri Sušaku, so še vedno v zaporu. V nedeljo so bili_po vojnem sodniku zaslišani. Vsi fašisti odločno ta je, da bi prekoračili demar- kacrjsko črto z najneiaom, da bi inno- xili Zannello. ^ ,i > , * .*■>’■’ A ' *' ,-vrj Tiskarska stavka v Dalmaciji- ZM Splita 28. marca. Vsled mezdnega gibanja med- grafičnim. osobjom bq. stavci . tuikajšnjih ;• ti&kam . ffjggga klub v milanskem predmestju. Neki železničar jo bil pri tem ustreljen, pet oseib pa ranjenih. V Raveni je došlo do spopada med fašisti in soeijalisti. Dva socijalisla sta obležala mrtva. Tudi iz drugiii provinc. poročajo o številnih spopadih'. »Društveno tiskarne«, kjer delajo lastniki jn neorganizirani stavci, stopili v stavko. Le v novi demokratski tiskarni, ki ni član gremija tiskarjev, se še dela. Povsod drugod pa delo počiva. Odmevi Alijagičevega pogreba. ZM Zagreb, 28. marcač Policija je aretirala osem komunisitov, ki eo bili predani .državnemu pravdništvu-Aretacija je v zvezi z dogodki, ki so se odigrali ob priliki pogreba atentatorja Alijaigeida. Akcija za unsko železnico. ZM S p 1 i tr 28- marca. : Na pobudo mestne občino se je osnoval konsorcij za zgradbo železniške proge, ki bo vezala srednjo Dalmacijo z zaledjem t. j. itakozvana unska proga. Razen občine se nahajajo v konsorciju vsi denarni zavodi, ki imajo svoj sedež v Splitu. Novi rumunski parlament otvorjen. DKU Bukarešta, 27. marca — (Orijerit Radio). Danes dopoldne jo bil slovesno otvorjen parlament. Kralj je prečita! svoj manifest, v katerem je naglasil, da bo zaroka iprineeze Mario-le s kraljem. Aleksandrom še bolj utrdila prijateljske stike, ki vežejo obe državi že izza predvojnega časa. O konferenci v Genovi je dejal: Rumunija, ki stremi po delu in miru, bo podpirala na genovski konferenci vsako akcijo, ki naj gospodarsko obnovi Evropo, če se ita akcija ne bo dotikala suverenositi prizadetih držav in če 'bo stala na ibazi sklenjenih' pogodb. ■. Odgovor Turčije na predlog o premirju ■ ' z Grčijo. , f {'; DKU Carigrad, 27. marca. Tnrš- • ka vlada je včeraj odgovorite na predlog o premirju. V odgovorni pravi, da se ta zadeva tiče izključno njenega • področjia, zato je poslala prepis te note 'tudi v Angoro. Otamanslia vlada pov-darja, da v noti o evakuaciji Tracije cosora. sprotne1. Poljska in češkoslovašlča et«. republiki, Jugoslavija in Rumunija monarhiji- Zbližala jih je težnja zasi-gurati mir, kakor ga predstavljajo mednarodne pogodbe. To je treba, podčrtati v teh dneh, k« si nekateri1 elementi prizadevajo vtisniti genovski konferenci značaj skup« ščine, ki ima naloge ne le »peljati sovjetsko Rusijo v trgovskio gospodarsko življenje, ampak tudi spraviti na tir, dediče habsburškega cesarstva potom neke vsesplošne mednarodne pogodbe, ki bi osredotočila srednjeevropsko javno življenje okoli Dunaja na škoda Prage in drugih glavnih mest, s tem' pa tudi političnim klavzulam versaill-skega, saint-gorm ainsikega in trianon*;' skega miru odvzeti njih pravi pomen. Treba je pripomniti, da sta Dunaj in Budimpešta hotela zatiranje in vojno; Praga, Beograd, Bukarešta, in Varšava pa so hotele svobodo in mir. Konec borbe jih' je privedel na razpotje, koder se njihova pota razhajajo: eni iščejo rešitve v povečanju kaosa in v maščevanju, drugi, v konstruktivnem delu in «sf' zagotovitvi sedanjega pravnega stanja^ slavno potrjenega po zavezniških veleJ silah. Državnik, ki bi šel preko tega al« bi i>ozabiil na to v svojiili koncepcijah evropske gospodarsko rekonstrdbicijflf in pri organizaciji novega sodelovanja držav, bi kmalu zašel v slepo niiooj ravno tako kot oni, Id bi sovjetsko Ru* čijo vsngei v isti koš z bodoča Rusijo. \ Politične vesti. * Dr. Kukovec proti neenotnemu r« sevanju upravne razdelitve- Na konj ferenci večinskih' članov zakonodajne* ga odbora je posl. dr. Kukovec nastopu 7i ostro kritiko proti predlogu ministra Trifkoviča, naj bi se zakon o upravni razdelitvi države delil na dva dela, za> kom o razdelitvi Hrvatske, Slavonije/ Slovenije, Bosne in Hercegovine b? sprejel parlament, za ostale pokrajina pa bi se stvar uredila z uredbo. Na ta način so hoteli radikalci napeljati voi' do na svoj mlin in udariti zlasti shy venske in hrvatske demokrato. Njego* vo odločno stališče je izzvalo najboljši vtis v vseh' parlamentarnih krogih. * Zakon o oblastni in srezki samo* upravi, sprejet« V pondeljkovi feeji Na^ rodne skupščine je bil s 142 glasov{ proti 40 glasovom sprejet zakon o oblastni in sreaki samoupravi. Muslimani so se v zadnjem trenutku razdvojili, skupina dr. Karaliimedoviča jo glaso* vala za vladna predlog. V imenu klerikalcev je govoril poslanec Brodar, Id je izjavil, da je Jugoslov. klub proti oblastni in sroztki samoupra\i. Sprejetje zakona je žbonnica pozdravila z-ibuov nirn odobravanjem. * Pravi obraz Hrvatskega bloka. Podpredsednik Hrvatakega bloka MaO Drinkovič je dal v Protičevam »Radikalu« izjavo- ki bi so lahko razlagala! tako, kaikor da Hrvatski blok hoče! no* kaik sporazum in celo neko formo državnega jedjnstva. Stojan Pnotic j( namreč dostavil: »G. Drinkovič je ne dvomno naroden človek- On je iskrem udan narodnemu in državnemu jedin-stvu in mu hoče služiti koliko zna ii mu more •. « itd- Tako Protič- Vrhovni zborovodja Hrvatskega bloka,, evropski »genij« Stipica Radič pa. zaigode dni« gacno. Radič piše v 13.števi!lki »SLobod-nega Doma« sledeče: »V beograjskem »Radikalu« daje g. Protič poslancu Drinkoviču spričevalo, (la je on — Drinkovič — za narodno in državni jedinstvo, dasiravno se večkrat v sva jem ogorčenju dela, kakor da ni za j« dinstvo- Posl. Drinkovič ni zahteval tega spričevala, in ker ni resnično, ni bo tudi g. Protiču koristilo, docim po» škoduj© pTU Msoi \ Stran 4 S B O R* ......jnarreor,'marca l$5t auili, ki ga ne poznajo dobro. Če bi namreč "bilo to spričevalo resnično, to-jdaj g. Drinkovic ne bi mogel biti elan Hrvatskega bloka, kaj šele njegov predsednik, c S tem je Radič povedal jdovolj o sebi, o Drinkovieu in o Hrvat-pkem bloku. Zdaj je eaimo še vprašanje: lAli naj res izročimo državo tej tolpi, da '•jo 'raztrga? • Nevarni sosed* V Pragi 30 nedavno predaval kapetan osi. armade, Slovak Šknko o Madžarih, ki od svojega prihoda sem neprenehoma vznemirjajo svoje sosede. Omenil je, kako jo bila /usoda naklonjena temu mongolskemd Bmrodu takoj izpočetka, ko je vdrl v rodovitne/ dobro obdelane slovanske (pokrajine, si podjarmil kulturni narod in črpal kulturo od svojih podložnikov. Madžarski ideal je •bil: ustvariti iz podjarmljenih narodov dvajsetmilijon-sko homogeno državo od Tater do Adri-jje in jo razširiti po možnosti še do Egejskega morja. Podpora Rima in Habsbnv-ov mu je delo olahkotila., in .tlcmalu ( i bil izvršil velik del svojega (programa, da ga ni zadela strašna nesreča in sicer ravno v trenutku, ko je bil najbližjo svoji zmagi. Madžarstvo po bilo posunjeno v svoje naravne melje; bili so mu odvzeti bogati sodmo-graški in slovaški rudniki, rodovitne ravnino Banata itd. Sedaj se začenja (borba za integriteto Ogrsko, katero vo-jdi Budiimpešta z najrazličnejšimi sredstvi- V tej borbi lahko razločimo tri fa-!re, ki si navidez nasprotujejo, katero pa vodi ista misel: Karolyjeva demokratična republika, naslonjena na antanto; Kunov boljševizem, ki jo imel (nalogo povzročiti v sosednih drža/vah socijalno revolucijo in Hontyjev mili-Aaristično-absolutističnl režim, ki se opira na dobro organizirano armado fin na licemersko -propagando v inozemstvu. Vsi poskusi so se izjalovili. An-jtanta mi šla na madžarski lim in je prisilila Budimpešto, da mora izvršiti jtrianansloo mirovno pogodbo. V nadalj-;mem delu svojega predavanja jo predavatelj opisal vse trike proti mirovni pogodlbi, agitacijo pod gesli proti »bal-^kamizaciji srednje Evrope«, s za naravne zakone« in podobno, dalje Hejasove jnabletpe, ero karlistienih pučov leta 1921., akcijo v Franciji in Italiji. Kdo Se tedaj vzrok’ »balkanizaciji srednje Evrape«'! Madžari se še vedno protivi-tjo pravični sodbi, ld jo jo izrekla nad njimi zgodovina,'nasprotujejo celo pogodbam, ki so jih navidez sami podpisali, zlasti obvezo glede razorožitve; še Ban.es vzdržujejo tajno armado 600.000 tmož in duhovito vlečejo za nos antan-jtoo kontrolno komisijo- Zakone o razo-jroženju skušajo potlačiti z zakonom o j prisilni telesni vzgoji, e katerim odpi-;»ajo skrivna vrata vojaškemu vežba-ode. čudno pa jo, da se nik«^ ne spomni la.jbžurnala magistratup čine, »Volksštame«, ki bi bila boli $ „ trobna vsestranske reklame. Sicer pa g- Bahunu so za naprej pripor003, mo. — 1 m Napisi v izložbenih oknih. Iz ^ činstva dobivamo pritožbe, da so tori trgovci in obrtnpki deloma ali ee\. polnoma končana komaj 1. 1598. desnem oglu vrh peristila se dvig® vl‘ sok zvonik, katerega sta gradila do^a< ča arhitekta Gojkovič in Bokanič-zvonikom so nahaja znamenit portfd' marmorja, loiterega jo, kakor svedo1" nadpis nad vrati iz 1.1240, izdelal klP'^ Radovan. Na njem so urezani kapitel ji in kipi, ovenčani z ©maj*1?? talnim listjenn, ki prestavljajo žiw . n je,_ trpljenje in smrt Kristusa, ka®^ tudi razni dragi reliefi, mitološke gure ter simboli koledarja. Po’eg & y nih vrat se naliaja krstni kamen,n1«0 . niško delo kiparja. Andriia Dra^a*14*1 > izdelan leta 1467« V krstilnici se o®11 ja umetni&ki kip sv- Hijeronima. .< Cerkev sama jo razdeljena ladje. Tla so pok rita z n a,grobnimi T* ^ čami plemiških rodbin Lucija, Awc'r ^ Gracio itd. Glavni oltar, ki jo vCfi ^ mramorja-, jo pokrit z dvojnim kotnim nebom, ki leži na štirih ^ s krasnimi kapitelji. Na oltarju e« ^ hajaita mramomata kipa sv. Ix>vre^^ in sv. Ivana. Poleg teera oltarja . g(j ha ja zmamenita grobnica, v kateri ^ shrainjeni ostanki Gulielma, kralja, Bele UT. ter sina grško kta^ .g Margamito (1242)- Prekrasne so v srednji ladji koralno klopi, origJfj?'^* rezbarijo Trogirčana Ivana Budi vida, ki so je 1. 1440 obvezal, dellil vsako Ka iti dukatov. Nad ko_^ eo nahajata dva bisera slikarsko noeti: Magdalena tor Snemanje k-r^.'(y sOiriža, delo TiBianovih učencev, a kor so v novejšem času sodv nw .dolo Tiziana Mariu- Boae&mšlva jia^oblaf-t zn Tro- io vočlsiat prekiniti.' toko da lojb^la no-. #8mjorrw:T»ai*a'-m3!7 strraa 3 l^polnema opustili hvalevredno in Konzumeatom koristno označevanje 0011 v izložbenih oknih. Ponekod so ce-P? na7l leta sem v On f ku m krog pol milijona kron-wyani opomini elektrarne niso nič 'ar! !’ ^^ktrarna jo začotikam fobru-liwi- končno enomeisečni rok za top zac*ove, toda tudi po preteku ni dobila niti odgovora. — fin ir ;je n ato pisal županu osebno vaf!?’ (’ia k° elektrarna primorana iz-j konsekvence. Ker tudi to ni za-je ravnateljstva elektrarne nfl.ro-Q1 ?,dir- Sernecu, da izposluje pri mestni Qnni najkasneje do 15. marca pepel e n T&cun za dobavljeni tok in plačilo ^Stanka. Tudi na to ni bilo odgovora, le delno odplačilo v znesku K n -vOO. Zato jo 20. marca pisal dr. Ser-®c mestu, da falska elektrarna odsto- * °d Pogodbe in se ne čuti dalje verna. Nato je 23. marca prinesel uradni ^topnik občine dr. Leskovar obračun, a ne za ves čas, torej do konca febr., ,/%ak samo do konca januarja. Za fe-^ ar elektrarna obračuna še danes ni-v Pokali. Elektrarna stoji na etali-jjb da mestna občina svoji nalogi ni Sz “36110 stališče je po goranjih .J^snjih popolnoma upravičeno. . — ^jtnažin« izpad jo torej zgrešil svoj z&kaj pušica jo namesto dr. Serne-ka 55a,dela voditelja mestne upravo g-^fPana in socijolista Grčarja. * ^ Oj ti frančiškani... Mariborski __ ^neiškani ®° prosili pri občini za porast občinske doklade na vino. Svojo jr^sajo so utemeljili s tem, da z vinom £ ^Sujejo, ampak ga sami popijejo. fratarska logika! Kmet mora w°le v potu svojega obraza pridelano v o °bdačiitd, frančiškani pa za svoje bi i a- sv°je^a ohra-za popito vino ne Plačali občinske doklade. Več* ^zorno gospodarstvo magistralne fji, *®®* Magistralna večina je svojčas ®nila, da poklani klerikalni zadruž-jr ^.gospodarski banki, ki zida pred fc^MM^nsko cerkvijo svojo palačo, .tv °hčiatjkega sveta, Ker je banka to 'oniiuho velikodušno odklonila, se je • 11 (JSBS) hudoval nad demonu in »Taborjem«, češ, »Tabor« je hanka noče sprejeti sveta _ fvzplačno ter hoče plačati za kvadrat-^ ttmter 300 K. Obč. svet- dr. Sernoc je ?®J*^ril večino, da leži ta svet na-naj-^^^thejšem kraju in je med brati . . _ N bp 1 kvadratni meter najmanj 600 l°da to magfetratne večino ni mo- preti demokratskim glasom so tair- 1 'Prepustiti banki, ki ima letno ijlonsko dobičke, ta svet po 300 kron redi m'met°r. 'Končno bi bilo to še a eiie ^ občina mora vsled te »kup f,a] * lastne stroške prestaviti ka-6fi nViA^jj. h° stalo mestno občino krog ^tano’ dobi za svet komaj ,~~m.000 K. Le tako naprej, gospoda, vam bo kmalu odklenkalo! lil tnrvaf,n^° občinske soje se je udele-^an^V!cwHaljlli general, narodni po-Ve Jb f^bpt- SUbrailo se jo precej njego-šalo J* M-med občinstvom se jo sli-»Danes bo pa »hec«!«. Žebnf J0 “®mireč pričakoval, da bo g. JaW, S???' ^priasoril kak »Kaeperlte- bil nenavadno pobit'. Niti v 'debato o klerikalni gospodarski banki ni posegel. Vsakdo se je čudil nenavadni po-parjemosti raizboritega g. Žebota. Ko pa jo prišla iz Beograda vest o lekcijah, ki jih je dobil poslanec Žobot v narodni skupščini, jo pa bila njegova poparje-rnost vsalcomur razumljiva. Toda to se klerikalnim demagogom večkrat pripeti. ir"'] m Za Ciril-Metodovo družbo so darovali: Mariborska (posojilnica 1000 K, g. dr. Radoslav Pipuš 1000 K in g. dr. Vladimir Sernec iz neke kazenske po-ravnave 1000 K. Vsem iskrena hvala! m Ljudska univerza. V petek zvečer se je vršilo predavanje g. prof. dr. Medveda o mariborskih zgodovinskih spomenikih. Predavatelj je znan ljudski govornik in se odlikuje po svojem izrednem spominu, zato je njegov pregled mariborske lokalne zgodovino nudil vsem poslušalcem brez razliko obilo užitka. Dvorana je bila polna- — Zgodovinska predavanja so poleg medicinskih najbolj privlačna. Želeti bi bilo, da bi ee naši zgodovinarji pogosteje poslužili »Ljudsko univerze« in seznanjali občinstvo z zgodovino, katera se da popularizirati brez posebnega truda., lahko pa mnogo pripomore h globljemu umevanju današnjih pojavov {n. k državljanski vzgoji. —- Prihodnjič predava g. inženir Kukovec o »Tehniki in kulturi«. Napredek tehnike ima velikanski vpliv na razvoj človeško kulture. Tehnika je preobrazila človeštvo- Vsakogar bo zanimalo izvedeti kaj več o tem velikem činite-Iju kulturnega človeštva. Opozarjamo vse ukaželjno občinstvo na to zanimivo temo, ki jo namerava g- predavatelj obravnavati v dveh predavanjih. m Protituberkulozna liga. Zbiranje statističnih podatkov o tuberkulozi na deželi se je že uredlo z zadevnimi vprašalnimi polami, ki so bile razposlane na vse občinske in župne urade, šolska vodstva in orožniške postaje. Glede statističnega gradiva za mestni okoliš-so bo obmil odbor PTL na tukajšnje zdravniško društvo. Vsled prošnje zasebnega ženskega učiteljišča, da bi ob priliki šolskega protituberkuloanega dneva 3. aprila t- L, prevzel predavanje kak strokovni zdravnik, se poveri ta naloga doc. dr. Matku. Za trud in lepi uspeh zadnjega nabiralnega večera, ki je skupno z dopolnilnim zneskom doc. dr. Matica prinesel ligi 6000 K, izreka odbor vsem nabiralcem, t- j. soprogi g. župana Grčarja, in gg. dr. Sotkoloviču, dr. Deklevi in doc- dr. Matku svojo za-hvalao- — Na željo PTL je celjska tvrdka Weeten doposlala vzorec higi-jenienega pljuvalnika v upogled. Cena znaša 73 K. Z ozirom na to, da bi nabava takih pljuvalnikov za - vse šole presegala delokrog PTL in bi obenem ligo tudi v gmotnem oziru zelo obremenjevala, sklene odbor, da se naročba ne izvrši, da pa se bo nakup priporočil vsem šolskim vodstvom, dočim jih bo PTL podpirala glede nabavne cene. Po pregledu prošenj za mesto oskrbovalne sestre jih jo bilo več zopet izročenih preglodovalnemu odseku, ki bo stavil sto je predloge glede končno izbere in nastavitve. Da se odpravi ali vsaj po možnosti omeji zdravju skrajno škodljivo prosto pljuvanje zlasti v gostilnah, bo liga stopila v stike z zadrugo gostilničarjev in ji priporočila, da naj si njeni člani nabavijo primerne o-po-minske tablice, ki naj jih razoliesijo na vidnih mestih. — Ustreza je prošnji delavstva iz magdalenskega predmestja se bo tamkaj v kratkem vršilo preda-vnje o tuberkulozi v nemškem jeziku (predavatelj dr. K- Ipavic), Natančnej ši podatki ee bodo v tem pogledu šo -pravočasno sporočili. m Prababica je naslov igri katere premijera se vrši v soboto dno ji- aprila t. 1. v Narodnem gledališču v Mariboru. Igra je znamenito delo slavnega nemškega pisatelja Grillparzerja, na kar opozarjamo že danes p. n. občinstvo- * M-'- ; > m Protestno zborovanje zaradi davkov. Trgovski gremij vabi vse elane trgovce, kakor tudi obrtnike in industri-jalce na protestno zborovanje, iki se vrši v četrtek' dino 30. t. m- ob ki 8. uri zvečer, v Gamibrinmd dvorani zaradi vojnega davka za leto 1920., prometnega davka itd. Ker bode to zborovanje zelo važno za vse pridobitne sloje in ee bode ob joclnem tndS!)šklopalo o ijft-dalinih .važnih korakih, na j ee veakdo udeleži zborovanja točno ob določeni uri. m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom v »Klub-baru«. ■ . Objave. § Vstopnice za Oratorij Assumptio, ki so proizvaja dne 1- aprila t. 1., bodo v najkrajšem času razprodane. Okoli 600 se jih je razpečalo že v prvih treh dneh- Komur je tedaj za izredni duševni užitek oratorija Assumptio, naj se takoj in nenadoma preskrbi s vstopnico. Dobivajo se le še v trgovini Zlate Brišnik, Slovenska ulica. § Besedilo k oratoriju Assumptio, kakor tudi razlaga vsebinskega in muzikalnega dela, se dobiva pri gojencih i-n gojenkah drž. mošk. učiteljišča. — Kdor hoče imeti popolni užitek, si mora nabaviti to besedilo in razlago, da ju osrečita pred koncertom- § Oratorij Assumptio, ki ga proizvaja 1. aprila t. 1. 180 gojencev in gojenk drž. mošk. učiteljišča, prične točno ob’ 20. (8,) uri. Ker 6e pred začetkom vsi vhodi zatvorijo, se oujno priporoča pravočasni prihod! § P. Hugolin Sattnor, vstvaritelj oratorija Assumptio, pride v Maribor že v petek 31- t. m. popoldne, da prisostvuje koncertu dne 1. aprila t- 1. § Mestni kino, »Stella Mar is« drama v 5- činih, krasen film z znamenitimi igralci, med njimi priljubljena a-merikanka Mary Pickford, se predvaja v torek, sredo in četrtek. § Koroško okrožje MSŽ ima svoj 1 sestanek (sejo) dne 2. aprila t. L ob 9-uri predpoldne v Prevaljah. Dnevni rod: poročila, volitve, okrožni zlet in slučajnosti. Po seji telovadba. Za društva okrožja je sestanek (za vaditelje) obvezen, gostje dobrodošli- Zdravo! — Načelnik’. Gdč. Voukova je kot Lady Plymdal<3 osvajala s svojo eleganco. O ostalih1 Ladyh bi se ne dalo česa povedati, bile so bolj za »okrasek«. Ga. Bukšekova je odigrala ulOgo Mrs-_ Erlynne tako, kakor vse podobne uloge, z razumeva-, njem, uživetjem, kar je njena v el K a prednost. G. Basherger je kot Lord Avgust ugajal, znača j starega dobričine jo pogodil prav dobro. G. Mikulič pa nas kot Lord. Darlington ni mogel zadovoljili. To je n loga ljubimca, g-Mifcalič pa ni ljubimec, žalibog ljubimca mi med letošnjim ansamblom' sploh nimamo. Uloga je lepa, ■toda ostri« la je jneizrčrpanu, izgubilo se .je marši« kaj, česar je bilo -škoda. W prvem deja-ajmjo bil malo prisiljen, v drugem pa načrtu kako je razkrival .1 jubezeu La-dy Windermere, ni bil nežen, vzhičen, pristen in naraven, ampak neroden, mučen; tako bi se Darltagto® z Marga* reto kvečjemu lahko kregal. V četrtem dejanju jo bil malo boljši. ’G- Škerl, Mr. Dumby in g. Kovic, Mr. Hopper, sta bila za salon prenerodna, mnogo boljši ni bil tudi tretji, g. Velušček, Mr. Ce-cil Graham. Izgovarjanje angleških' imen ni bilo vselej pravilno in dosledno, kar bi moral režiser % amihodnjo popraviti. T Narodno gledališče. I Repertoar: Torek 28.: ^Pahljača Lady Windermere* Abon. B. Sreda 29.: Zaprto. Četrtek 30.: „Cif?an baron“, Abon. A. Petek 31.: Ob 15. uri: ,Hlapec Jernej'1, Izr, abon. Dijaška proslava Cankarja. Sobota 1. aprila: »Prababica*. Abon. B S Fran Grillparzer. Dne 21. jan. t. 1. je minilo 50 ^ let odkar je umrl poleg Schillerj-a največji nemški dramatik Fran Grillparzer. Mariborsko gledišče se spomni tega dne z uprizoritvijo njegove romantične tragedije Prababica, katere premijera se vrši v soboto dne 1. aprila 1922 x Pahljača Lady IVindermcre. Drama v štirih dejanjih, spisal Oskar Wilde, prevel It. Rehar, režiral M Skrbinšek. Sobotna premijera te izborne Wildeove drame je kljub temu, da je bil praznik, privabila v gledališče toliko gledalcev kakor piri dramah ni običajno in gotovo se ni nihče kesal, kajti prišel je vsak na svoje. Wildo je hotel v tej drami dokazati, da ni na svetu ne dobrih ne slabih žensk, da so vso le enega, to je —. ženskega spola-, obenem pa se je hotel pošaliti z visoko »boljšo družbo« in uspelo mu je popolnoma- Kakor jo imela, ta drama povsoc uspeh, tako ga jo imela tudi v Maribo ru, publika je navdušeno ploskala. Re žija g, Skrbinška je bila dobra, upri zoritev sama na sobi prav zadovoljiva za naše razmere, le ono bi se dalo očitati — naši igralci niso bili londonski salonski gentlemeni. Salon jim je precej tuj, zato se v njem ne počutijo do inače, so prisiljeni, pretirani, nerodni, osabito dva — gg. Kovič in Škerl. Zenske so bile boljo. G- Grom je bil v ulogi Lorda Windermerea jako dober, pokazal je tudi precej salonskega elana, le v nekaterih situacijah četrtega dejanja se je spomnil preveč kmetskega gospo darja iz »Hlapca Jerneja«. Ga. Šetin-ska se v ulogo Lady Windetimcre spočetka prvega dejanja ni mogla uživati, tudi tekst ji je delal malo neprilike, polagoma pa je od prizora do prizora in od dejanja do dejanja rasitla ter nam včasih vstva/rdla pravo umetnico. Ga. _ Dragotinov ičeva jo našla v vojvodinji Benviek zopet hvaležno ulogo, v kateri jo mogla pokazati vso svoje zmožnosti, zato jo bila ena najbolje uspelih kmeaejj, Gklč. Kraljeva je »du hovitost« Lruiy 'Agata še podčrtal-te‘ Šport. : POLNS. Danes 2S. t m. ob 20. uri plenarna seja v klubovi sobi Grajske kleti. : Sparta (Ljubljana) : Rapid (Maribor- 4:5 (2:1). Nedeljska prijateljska nogometna tekma je končala z zmago »Ra,pida«, vendar se ni nobeno moštvo povspelo vsaj do srednje dobre igre. —* Pri gostih je še slabo uplivala zelo pomanjkljiva obrana ki je pogostem a povzročala v igri surove momente. —• Tekma je bila vsled slabega vremena! slabo obiskana- Sodnik g. Nemec slal Sokolstvo. o Načelstvo Kola jahačev sokolske« ga društva v Mariboru ima v torek, 28. t. m. ob 20. uri zvečer v restavraciji' Na,rodnega doma svojo sejo, na katero se vsi bratje odborniki vabijo. Ponovno se opozarjajo starejši člani, da redno -prihajajo k vajam, ker S9 v Ljubljani na vsesokolskem zletu ne bo nikomur, dovolil nastop, ki ne bo popolnoma iz* vežban v ježi. Zdravo! Načelstvo. o Jugoslovenskemu Sokolstvu! 0 priliki I. jugpslov. vsesokolsk e ga. zleta v Ljubljani v dnbh 12.—15. avg. 1922 so vrši tudi prva jugoslovenska sokolska razstava, ki naj nam pokaže razvoj in delovanje celokupnega jugoslovenskega Sokolstva. Zletni odbor jo poizval vso župe, da zberejo ves materijal ter priredo najprej župne sokolske razstave. Poživljamo vse brate in sestre, da gredo -takoj na'delo ter naj ne olajšajo z zbiranjem materijala za sokolsko razstavo. Po vseh društvih, pri mnogih' bratih in sestrah je ohranjenih mnogo krasnih spominov na delovanje Sokolstva v preteklih letih. Vse to naj se zbere in pošlje župi. Vsi predmeti bodo društvom in posameznikom na zahteva nepokvarjeni vrnjeni, vsled tega naj se na vseh predmetih označi lastnik. —-Predmeti pa, ki se ne bodo zahtevali1 nazaj, bodo ohranjeni v bodočem sokolskem muzej-u. o Mednarodna tekma v Ljubljani. Mednarodna zveza telovadnih organizacij v Evropi, katere član je tudi naš Jugoslovanski Soikcidki Savez, priredi o priliki I. jugoslovenskega vsesokolsk ega, zleta dne 11. in 12. avgusta 1922. VII. mednarodno tekmo v Ljubljani. V tej zvezi je sedaj včlanjenih 14 zvez, med drugimi Ceško-slovenska Obec Sokolska, Poljska Sokolska Zveza in Jugoslovanski Sokolski Savez. Kolikor je dosedaj znano, se pripravljajo za mednarodno tohmo raizen bratov Čehov še Belgijci in Francozi. O drugih zvezah se še ne ve, ali se udeleže tekme ali ne. Pričakovati pa je, da se udeleži tekme 5—6 vrst. Tekme se udeleži tudi Jug. Sokol. Savez. Vsaka. Zveza postavi vrsto 6 telovadcev in 2 sodnika. Predpisi za.-tekmo in vajo so bili objavljeni v Vestniku T. O. Upaiti je, da prijavijo naše župe dovolj tekmovalcev do meseca junija, da bo zbira vmste lahka. — Izbrani tekmovalci bodo potem vežbali fektipno 2—3 -mesece v Ljubljani pod načelnika dr*. Murnika* \ V lastnem ter v imenu svojcev naznanjam sorodnikom, znartoem in prijateljem žalostno vest, da je danes po daljšem hiranju v 85. letu svoje starosti umrl moj ljubi oče Franc Gilčvert Njegovo truplo se izroči materi zemlji dne 29. marca 1922 ob 15. uri popoldne na pokopališču v Vojniku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farnih cerkvah v Špitaliču, Vojniku in v frančiškanski cerkvi v Mariboru. Maribor, dne 27. marca 1922. Dragotin Gilčvert 482 pis. ravnatelj. Telefon št. 15. SOSPODBRICn SVETIL Avanturističen roman. Spisal: Karl P i g d o n Prevel: R. R. (Dalje.) m 44. 'Allaft Sta&Iey. Sfidi y. S^oji' JKali primitivni kočici ter čaka. . r] . Še vedno ni odgovora. 1 Ziiova ;ie bil pregledal vso napravo, popravil in polje pritrdil to in ono, 'boječ se, da ni česa pozabil. Ali pa je vse to delo dolgih mesecev morda zaman1!... Zdaj se nenadoma začuje prasketanje, prav tiho, komaj slišno. Inženir zapre oči, da bi bolje slišal. »Pridemo!« se glasi vest. Od .veselja plane'kvišku, kakor neumen. Slišali so ga! Pridejo! Še vedno ne ve kdo obljublja rešitev, toda biti morajo to Amerikanci ali Angleži, kajti odgovor je angleški. Le z naporom' se vzdrži, da •ne .steče kar o belem dnevu v svetišče k Mavdi, razodeti ji to veselo novico. gele čez nekaj časa se zopet umiri ter prične premišljevati po kakšni poti bo neki prišla rešitev. »Zrakoplov bodo poslali,« si misli veselo smehljaje. ».Drugače pač ne gre. Ekspedicija stare vrste bi nas nikdar no našla.« Potem morajo v par dneh že dospeti semkaj, ako oo šlo po sreči. . »Potom pa imava jaz in gospodična Gregaardova ca ta čas dovolj dela!« In med tem, ko teka sem in tja premišljuje: s-ICal(O brez nadaljnega se nikakor no moremo posloviti oči duhovnov in vsega tega neumnega ljudstva! ter 'se (dvigniti v nefto. Kljub’ vsej zaverovanosti v gospodično Gregaardovo nam’ vendar ne bo kdo klical .v slovo »Živijo!« In' zopet teka premišljevaje semintja. (Dalje prihVdajič.) Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Jindoli! Ozim. poum se sprejme pri stavbenem podjetju Accetto In dru-govl, družba z o. z., Maribor, vogal Frančiškanske in Wildenrainerjeve ulice. 461 3—2 Noben struj)! Nobena komična ocetna kislina! Samo zdrav garantirano dober namizni ocet prodaja na veliko in drobno najmodernejša automatična tovarna za ocet Srečko Schmidi. Maribor Koroška cesta 18. Vsaka gospodinja, kateri je mar zdravje njene družine, bo zahtevala povsod samo pristni Schmidl-ov ocet. 479 10-1 l¥3ala oznanila, Proda se hiša v prometnem kraju blizu kolodvora in v bližini Maribora, pripravna za . obrt, posebno pa za trgovino. Posredovalci izključeni. Naslov pove uprava. 481 Omara s 4. predali in pisalna miza se jako oeno proda. Koroščeva ulica 7-II. 480 Žepne ure, preeizijske in stenske popravlja najsolidneje tvrd ka R. Bizjak, Maribor. Gospodka nlica 16. 64 Proda se stenski telefon. Naslov pave uprava. * Ravnatelj išče meblovano sobo v sredini mesta. Ponudbe na upravo „Tabora“. * mssmmmmsssmmmmm H STAVBENO PODJETJE Čl! 1 FRANJO SPES in SIN»| in U5SJ jgg] ZIDARSKI IN TESARSKI MOJSTER [g Telf. 78 MARIBOR, Tržaška cesta Telf. 78 j| jjjjj s» priporoča za vs» v stavbeno strok« spadajoča dela. HisiiiBiiijiiiigiiBiiaBaiiBiiiiiiiHBBiisiiiiii Prodaja, vin Priporočam gg. hotelirjem in gostilničarjem po W I nižjih cenah od 50 1 naprej do celih vagonskih pošiljatev moja prvovrstna črna in rdeča vina, kakor tudi sortirana: rizling, zastavice (Z i e r f a n d e 1), traminec, žlahtnino itd. Vina se nahajajo v Badlovi kleti v Krčevini št. 88. — Z odličnim spošto Juri) Pok ELEHTIIIIIITMlt za kmetijstvo in obrt priporoča tvrdka »Industrijsko - električno podjetje” inžen. Turnšek & Co. v Ljubljani, 1 ''1— " Sodna ulica št. 1. Podružnica V SVIariborU, Aleksandrova cesta 44. EDISON-SAKS. Motorji so na zalogi, so prvovrsten fabrikat in se zanje jamči. «0 3-2I posebno zgodnja salata, ko-lerabca in karfijol sc dobe vedno pri ,Vrt‘ Džamonja in drug. 38t) družba z o. z. 2-1 Maribor, Čopova ulica. Sveža bukova drva brez vejevja, franko vagon Maribor, kupuje količine Anton Birpayer, Aleksandrova cesta St. "{ VABILO III. redni občni zbof : t ' Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru kateri se vrši dne 11. aprila 1922 ob 14, (2.) uri popoldne v prosto!’'*’ tiskarne, Maribor, Jurčičeva ulica št. 4. DNEVNI RED: 1. Poročilo ravnateljstva in eksekutive. 2. Odobritev letnega računa, razdelitev čistega dobička in ab upravnemu svetu. 3. Volitev upravnih svetnikov. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sklep o 2višanju glavnice od K 2,500.000'— na K 3,000,000 modalitetah izdanja novih delnic. 6. Sprememba pravil. 7. Sklepanje o eventuelnih pravočasno predloženih predlogih. Maribor, dne 17. marca 1922? ' Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru in0 H. Pogačnik 1. r. Dr. Lipold 1. r. § 26. Vsakih 10 delnic daje pravico za 1 glas. Glasovalno pravico ", občnem zboru lahko vsak delničar izvršuje osebno ali po pooblaščencu. “ oblaščenec je lahko tudi oseba, ki ni delničar družbe. . . . § 27. Glasovalno pravico na občnem žboru imajo oni delničarji/ kasneje 3 dni pred občnim zborom založijo delnice, katere tvorijo podlag0 \ njihovo glasovalno pravico, na mestu, ki je objavljeno v vabilu, s kateri*1 sklicuje občni zbor. Delničarji, ki želijo imeti na občnem zboru glasovalno pravico, n*J !* volijo založiti delnice v smislu predstoječe določbe pravil pri ravnateljstvu ^ j Iribarske tiskarne d. d. v Mariboru, Jurčičeva ulica 4, * ^ POSKUSITE! Kupiti dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrst« moke In riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, rum, fini Špirit (vinski cvet), fini konjak, kekse, čokolado, kakao, orehe, bosniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse-drugo špecerijsko in kolonijalno blago, v trgovini MUiOS OSET, MAEIBOB, Aleksandrova cesta 45 nasproti glavnega kolodvora. 424 V ~ 1 " . ' ’ 11..:r:. ,■= Telefon št, 15. , Lastnik to izd&ijrigU: Konzardi „Tabor* —. Tiska: Mariborska tiskarna d. d.