Poimina ptocaeci v gulo^fcd. Leto LXXIL, št. 169 a Ljubljana, petek st. }nl*)a 1959 Cena Din izna,o vsak dan popoldne izvzemsi *gj?^&g8&: ^i^U* SffggtŽ R?" * do 100 vrst 6 Din 2.50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večn mserati petrt vrsta Din 4.—. Popasi po dogovoru, inseratni davek posebev // Ravenski Narod41 velja mesečno v Juooslaviii Din IZ—. zo inozemstvo Um 25.— U Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN15TVO LJUBLJANA, Knoflieva oKca sW 5 Telefoni 31-22. 31-23, 31-24. 3V25 k Podružnice: MARIBOR, Grajski tra it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Srrosssiaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave? Kocenova ul. 2# telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov tra 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351. HI. Uel. kraljica Marija prispela na Bled Sooči je dopotovala na Bled iz Miloćera Nj. VeL kraljica Marija — Na kolodvoru jo Je pozdravil Nj. VeL kralj Peter — Prisrčne ovacije na vs ej poti BLED, 28. julija, r. Nj. VeL kraljica Marija je snoči prispela na letovanje na Bled. Dvorni vlak je privozil na Lesce okrog 20. Na kolodvoru so jo pričakovali Nj. Vel. kralj Peter in dvorno spremstvo, zbrala pa se je tudi velika množica ljudstva, ki je prirejalo vzvišeni materi našega mladega kralja prisrčne ovacije, ki so očitovale vso ljubezen in spoštovanje, ki ju goji slovensko ljudstvo do svoje priljubljene kraljice in vzvišenega vladarskega doma. Po prisrčnem pozdravu na kolodvoru je krenil sprevod dvornih avtomobilov v kraljevski gradič Suvo-bor. ki je sedaj predmet največje pozornosti domačinov in tujcev. Na vožnji skozi Ljubljano se je dvorni vlak ustavil le za kratek Čas. Na ljubljanskem kolodvoru ni bilo oficiel-nega sprejema. Ko pa so ljudje izvedeli, da potuje skozi Ljubljano Nj. Vel. kraljica, so pohiteli na kolodvor, vendar pa mnogi dvornega vlaka niso vec dobite} i. Na kolodvoru so bili zbrani predstavniki oblasti. Cermje, 27. julija. AA. S noči se je Nj. VeL kraljica Marija odpeljala iz Miloćera ne Bled. Za volan svojega avtomobila se je vsedla ob 20.30 in se odpeljala proti severu. Njenemu spremstvu se je pridružil tudi ban zetske banovine Božidar Krstić. Vsa tivtska kotlina je bila v morju raznobarvnih svetilk. Prižgane so bile lučke tudi na oknih vseh hiš v Tivtu. Vse mesto je bilo v zastavah. Tako se je tudi pri tej priliki pokazalo, kako je ljudstvo iz Boke globoko vdano svojemu kralju in kraljici. Od vojašnice v Tivtu pa vse do prvih hiš Donje Lastve so bili postavljeni v vrsto mornarji v belih uniformah ter so držali v rokah velike plamenice. Pred oficirskim domom v Tivtu je stala častna četa mornarjev z mornarsko godbo. Nj. Vel. kraljico Marijo je tudi tukaj pričakovala velika množica ljudstva, šolska mladina, otroci delavcev iz arsenala in kmetie iz bližnjih vasi, pred domom pa so bili zbrani zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Ko se je pojavil avtomobil Nj. Vel. kraljice, je ljudstvo začelo navdušeno vzklikati, godba pa je zaigrala himno. Nj. VeL kraljica Marija je veselo odzdravljala z roko Tudi obala od Tivta do Lepetana je bila divno razsvetljena Pred razsvetljenimi in z zastavami okrašenimi hišami so prebivalci pričakovali kraljico in jo povsod sprejeli s prisrčnimi ovacijami. V Lepeta* ni je kraljica zavozila na ponton, ki je takoj odplul proti Kamenaru. Tudi ta kraj, ki leži na drugi strani morske ožine, je bil okrašen in izredno lepo razsvetljen, na malem pristanišču pa se je zbralo tamkajšnje ljudstvo, ki je kraljici priredilo dolgotrajne manifestacije. Tam se je kraljica poslovila od bana Krstića, nakar je z avtomobilom nadaljevala pot v Hercegnovi in Split. Split, 27. julija. AA. Davi je prispela v Split z avtomobilom iz Miloćera Nj. VeL kraljica Marija s svojim spremstvom. Mesto je bilo vse v državnih zastavah. Pred postajo se je že zgodaj zjutraj zbralo veliko število meščanov in mladine, ki so Čakali na kraljičin prihod. Bili so tam tudi ban primorske banovine dr. Bujić, zastopnik poveljnika mesta general Krstić, kontraadmiral Marjašević tn drugi predstavniki. Ko je avtomobil Nj. Vel. kraljice privozil na železnižko postajo, je stopil h kraljici ban Bujić, ji zaželel dobrodošlico in ji predstavil navzočne predstavnike. Zbrano prebivalstvo je z navdušenimi vzkliki priredilo Nj. Vel. kraljici prisrčne manifestacije, za katere se je zahvaljevala z mahanjem z roko. Kraljica Marija je nato st^~*!la v dvorni vlak. Vlak je kmalu nato odpeljal v smeri proti Zagrebu. — Pariz, 28. julija, e. Kentskj vojvoda I in vojvodinja se že dva dni mudita v Pa-■ rizu, kjer ostaneta do ponedeljka, nato pa nadaljujeta potovanja po Evropi. Potujeta z avtomobilom. SnoCnji >Paris Soir« poroča, da se bosta vojvoda in vojvodin j a najbrž tudi sestala z vojvodo VVindsor. skim in njegovo soprogo, sredi avgusta pa odpotujeta NI. Vel. krali ▼ planinah Mojstrana, 28. julija, e. Nj Vel. krali Peter je takoj po svojem prihodu na Bled napravil več izletov v naše planine. S svojimi tovariši se je včeraj dopoldne povzpel na Peč na trome j i Italije. Nemci ie in Jugoslavije. Kralj le bil zelo navdušen nad lepim razgledom, kajti po zadniem dežju in snegu ie bil zrak izredno čist in prosojen. Nato ie krali nadaljeval turo po grebenu Karavank odnosno ob sami meji do Podkorenskega sedla, kjer ga ie čakal avtomobil. Iz Podkorena je krenil v Gozd. ob 15. pa je prispel v Moistrano. Ker večina izletnikov v tem času ooeiva, ie videlo kralja le nekaj važcanov. ki so ga na prisrčno pozdravljali Krali ie nato s svojimi tovariši nadaljeval pot do Radovne nato se je pa vrnil v svoi dvor B^ed Dalekosežne posledice odpovedi trg. pogodbe z Japonsko Konsternacija v Tokiju — Japonski groze katastrofalne posledice na gospodarskem in voja< Sitem polju Zavezništvo Turčije in Egipta Carigrad, 28. julija, e. Odnošajem med Turčijo in Egiptom pripisujejo tu velik pomen. Politična smer Turčije se popolnoma vjema s politično smerjo Egipta in je tudi popolnoma enaka glede varnosti vzhodnega dela Sredozemskega morja. Obisk egipt. ske vojaške delegacije 16 višjih oficirjev, ki pride konec tega meseca v Turčijo, kakor tudi obisk turške vojaške delegacije v Egiptu bo še bolj poglobil te vezi. Izmenjava obeh vojaških delegacij ima cilj, da pregledata vojaške utrdbe v Dardane-lah v Črnem morju in v Egiptu. Turška delegacija bo ob tej priliki prisostvovala manevrom egiptske vojske, ki bo do prihodnji mesec Položaj v Španiji St. Jean de Luz, 28. julija. General Franco je /a snoči sklical važno sejo ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o notranjem položaju, ki je nastal po zaostritvi spora med falangisti in njihovimi nasprotniki. Mislijo, da so tudi razpravljali o imenovanju nove vlade in glede imenovanja novih poslanikov. Zanimivo pa je, da se nadaljuje istočasno prevažanje čet skozi Irun proti Veri. a navarske čete so zajedle Pamblono. Včeraj v Francijo niso prispeli španski listi. Prva obsodba zaradi žalitve Čehov IMzen, 28. julija, e. Zaradi žalitve češka narodnosti je bil obsojen brezposelni zidar Franc Eigner pred nemškim kazenskim sodiščem nepogojno za 3 mesece jece. V motivaciji se navaja, da je kazen zato ta. ko ostra, da je vsakomur jasno, da tako postopanje škoduje sožitju cehov in Ne»nv- zavezniške države mirovne 26. julija, br. Odpoved trgovinske pogodbe s strani Amerike je učinkovala v Tokiju kakor bomba. Prišla je v trenutku, ko so jo najmanj pričakovali in ko je za Japonsko najmanj ugoden trenutek. Mero-dajni japonski krogi so doslej stalno prepričevali japonsko javnost, da je samo Anglija nasprotnik japonskih teženj na Daljnem vzhodu, d očim so Ameriko slikali kot prijatelja, če ne že naravnost zaveznika Japonske. Nenadna odpoved trgovinske pogodbe pa je sedaj postavila japonski položaj v docela drugačno luč in je zaradi tega I navala v japonski javnosti tem večje presenečenje. Za Japonsko utegne imeti odpoved trgovinske pogodbe s strani Amerike katastrofalne posledice. Polovico japonskega uvoza je doslej prihajalo iz Amerike, predvsem pa je Amerika doslej dobavljala Japonski vojne potrebščine. Če se sedaj še uresniči snočna napoved ameriškega finančnega ministra Morgenthaua. da bo Amerika uvedla na uvoz japonskega blaga nekake kazenske carine v višini najmanj 25 odstotkov, bo pomenilo to ustavitev slehernega uvoza iz Japonske in smrtni udarec japonski zunanji trgovini, ker je bila Amerika doslej glavni odjemalec japonskega blaga. Ce bi se položaj se bolj poostril, se v Tokiju boje, da bt Amerika izgnala tudi tam zaposlene Japonce, kar bi še povečalo pomanjkanje na Japonskem. V japonskih gospodarskih krogih se pojavljajo vedno resnejši pomisleki proti politiki vlade in to tembolj, ker eo prepričani, da bo Amerika sedaj se bolj izdatno podprla Kitajsko, kar lahko dovede do katastrofalnega preokreta na kitajskih bojiščih. Vsekakor je soglasna sodba japonskih krogov, da pomeni korak Amerike najtanjši udarec za Japonsko, ki ga niti z daleč ne more odtehtati neznaten uspeh, ki ga je dosegla Japonska napram Angliji. VVashington, 28. julija, br. Odpoved trgovinske pogodbe z Japonsko je naletela v ameriški javnosti na splošno odobravanje. Dejstvo, da je pobuda za to prišla iz republikanskih krogov, tolmačijo kot dokaz, da vlada v pogledu zunanje politike v **neriaTsi javnosti popolno soglasje, opozicija proti Rooseveltu pa je samo notranjepolitičnega izvora. Tokio, 28. julija, AA. Reuter: Snoči Je vian uradnik ministrstva za zunanje zadeve v Tokiu dal izjavo glede odpovedi ja-pon&ko-ameriškega gospodarskega sporazuma iz leta 1911. Dejal je med drugim: Ker je ameriška vlada nepričakovano sprejela ta sklep ter ga zelo kratko obraz- ledila, je zelo težko najti pravi razlog za ta sklep vlade Z ed I njenih držat v. Sporočilo vlade Zedinjenih držav o odpovedi tega sporazuma je prišlo v trenutku, ko te uspešno vodijo pogajanja med Anglijo In Japonsko. Zato daje ta odpoved povod, da se ji pripisuje popolnoma političen pomen. Berlin, 28. julija, br. Nemški listi zelo ostro komentirajo odpoved trgovinske pogodbe s Japonsko s strani Amerike In vidijo v tem dogovorjeno igro. ki naj reši prestiž Anglije na Daljnem vzhodu. Po godbi »Essener Nationalzeitung« je sedaj Amerika prevzela vlogo krotitelja Japon-bi mogla Anglija izvesti svojo ak- cijo proti totalitarnim državam v Evropi. Na to kažejo po mnenju lista tudi pospešena pogajanja v Moskvi. V ostalem pa pišejo nemški listi da z odpovedjo ne bo prizadeta samo Japonska, marveč v enaki meri tudi Amerika sama. Amerika je doslej izvažala na Japonsko letno nad pol milijona bal volne. Ukinitev tega izvoza pomeni hud udarec za ameriške farmer je. Verjetno pa je, da računajo v Ameriki s povečanim izvozom v Anglijo in Francijo ter drage fronte. »Volkischer komentar, v katerem navaja, da bo s to odpovedjo USA beli prizadeta nego Japonska. V dokaz navaja številke ameriškega izvoza in uvoza na Japonsko in obratno. List piše, da so lani Zedinjene države izvozile na Japonsko za 850 milijonov jenov, dočim je znašal japonski izvoz v USA le 450 milijonov jenov. Japonski izvoz v USA je bil od leta do leta slabši, dočim je bil ameriški vsako leto večji. Lani so Zedinjene države izvozile na Japonsko 555.000 bal bombaža, s Čimer so krile eno tretjino vse japonske potrebe. Japonska pa nI odvisna od Zedinjenih držav, kajti bombaž bo lahko naročila v Braziliji in v Indiji. Ne smemo tudi prezreti dejstva, da se je japonsko zlato stekalo v Zedinjene države, saj so Japonci izvozili za 450 milijonov dolarjev zlata in za 4 milijone dolarjev srebra. V pričakovanju sporazuma v Moskvi V Londonu napovedujejo sklenitev političnega pakta še za ta teden, vojaška pogajanja pa se bodo pričela prihodnje dni Chamberlaina hočejo kontrolirati s posebnim parlamentarnim odborom Se vedno se kaže nezaupanje v doslednost njegove zunanje politike London, 28. iulija e. Iz opozicijskih in konservativnih krogov, ki niso naklonjeni Chamberlainovi politiki, se doznava da zahtevajo ustanovitev nekakega parlamentarnega kontrolnega odbora za zunanjo politiko. V tem pogledu so staviieni trije predlogi: 1. Parlament naj bi se tudi za časa parlamentarnih počitnic sestal po enkrat na teden. Ta načrt ima malo izgledov. 2. Ustanovi naj se kontrolni odbor, v katerem bi bile zastopane vse parlamentarne skupine. Chamberlain in Ha1ifax bi morala stalno obveščati ta odbor o zuna- njem političnem položaju. Ta odbor bi tvorili zunanje politični izvedenci vshe treh strank. 3. Ustanovil naj bi se velik kontrolni odbor, ki bi ga tvorili predsedniki vseh treh strank in člani, ki bi jih imenovala vlada iz vrst parlamentarcev. Ta odbor bt po posvetovanju z vlado imel pravico, da v primeru komplikacij skliče parlament. O tem načrtu, ki ie edini svoje vrste v zgodovini angleškega parlamenta, se bo razpravljalo prihodnji Četrtek Kakor doznava »Dailv Telegraph« iz vladnih krogov, zavzema predsednik Chamberlain napram temu načrtu odklonilno stališče. London, 28. julija. Po informacijah »Da!-ly Telegrapha« zastopajo pristojni angleški krogi mnenje, da bo trojni sporazum v načelu sklenjen že pred angleškimi parlamentarnimi počitnicami, ki se orično 4. avgusta. Dve glavni težavi, to ie razčišče-nje pojma indirektnega napada in vprašanje razsežnih generalštabnih posvetovanj, sta odstranjeni na ta način, da ie Anglija pristala na takojšnja generalštabna pogajanja, dočim je Rusija ublažila svoje doktrinarsko stališče glede pojma indirektnega napada. V zvezi s Chamberlainovo izjavo v spodnji zbornici, v kateri je obljubil za prihodnji teden obširno poročilo o poteku moskovskih oogaiani. Diše dinlo- matski dopisnik »Stara«, da bo analeško-francoska generalštabna misija po vse i priliki že prihodnji teden odšla v Moskvo. Ta informacija je bila poslana angleškemu diplomatskemu zastopniku Williamu Seed-su v Moskvo. Predmet generalštabnih pogajanj bo sodelovanje suhozemskih. pomorskih in letalskih moči vseh treh držav na teritorialnih in strateško važnih točkah in v interesnih sferah v Evropi, v Sredozemskem morju in na bližnjem vzhodu Pariz, 28. julija, e. Prizadevanje Anglije in Francije v zadnjih treh mesecih, da bi se sklenila pogodba s Sovjetsko Rusijo je. kakor so trdili snoči. na najboljši poti. da bo dosežen popoln uspeh. Zadnja poročila iz Moskve govore o povoljnem izidu včerajšnjega sestanka v Moskvi. V okolici zunanjega ministra smatrajo, da 1e stvarno dosežen velik napredek v pogajanjih med angleškimi, francoskimi in ruskimi predstavniki in da bodo v kratkem pristopili k vojaškim pogajanjem, čim bo rešeno vprašanje političnega pakta. Sovjetska vlada se je. kakor zatrjujejo v Parizu, končno prepričala o iskrenosti Anglije in Francije za dosego sporazuma. Včeraj sta imela francoski in angleški veleposlanik nov sestanek z Molotovim in pravijo, da ie bil ogromnega pomena. V vsakem primeru smatrajo, da se bodo pogajanja nadaljevala čez nekaj dni. če bo to še potrebno. Navodila, poslana iz Pariza in Londona, bodo najbrž zadnja do prihoda vojaških strokovnjakov v Moskvo. Kakor se doznava. se bo angleška vojaška delegacija posvetovala s sovjetskimi predstavniki o vprašanjih mornarice in letalstva, francoska pa o suhozemni vojski. Francoski zunanji minister Bonnet je obvestil o poteku pogajanj predsednika Daladierja in ministra narodne obrambe Prav tako se notrjuie 1 ^st, da ie določen general Doumenque za zastopnika francoskega generalnega štaba pri vojaških pogajanjih v Moskvi. Boji na mandžursko-mongolski Rusko uradno poročilo ugotavlja velike japonskega letalstva meji London. 28. julija br. Reuter poroča: Vrhovno poveljstvo sovjetsko-mongolskih čet je izdalo uradno poročilo, v katerem ugotavlja, da so imele sovjetsko-mongolske čete ▼ borbah na mongolsko.mandžur-ski meji već važnih uspehov. Mongolsko-sovjetske Čete čvrsto drže svoje položaje ob reki Halka in z lahkoto odbijajo ogorčene napade Japoncev. V letalski bitki dne 23 julija so Japonci izgubili 15 letal. 2 velika bombnika in dva lovca. Pet sov- jetskih letal se ni vermlo na svoja oporišča. Istega dne je bil sestreljen tudi laž j! bombnik, v katerem je bil poveljnik japonskega letalskega odreda polkovnik Ko-varo, ki je bil ujet. Pri zaslišanju je potrdil, da zbirajo Japonci na tem bojišču velike letalske sile. V letalski bitki, ki jt bila dne 24. julija, so Japonci Izgubiti 34 vojnih letal, in 2 bombnika, dočrm je izginilo 9 sovjetsko-mongolskih letal. Sest sovjetskih letal je moralo rani Trm pristati. Zanimiv poskus zveze z Marsom Eksperiment ameriških učenjakov New York, 28. julija- e. V noči od četrtka na petek so ameriški učenjaki in tehniki na observatoriju v Hevdenu napravili zanimiv poizkus, želeli so na ta dan, ko Je bil Mars najbližje zemlji, vzpostaviti radijsko zvezo z Marsom. Ob 10.20 vzhod, no-ameriškega Časa odonsno 4.20 srednjeevropskega časa je emisijska postaja na Long Islandu, ki ima 220 kwf dala zračni signal na valovni dolžini 20 in pod kotom 30 stopinj na Mars. Učenjaki so upa. li, da bo signal prebil zračne sloge okrog zemlje in dospel do Marsa. Z Mama bi ta signal moral priti nazaj na zemljo m bt dospel do zemlje v 6 in pol minutah. Da bi ae sprejeli ti vrnjeni znaki, je bilo ▼ Zedinjenih državah določenih 40 kratkovalovnih postaj, ki so bile urejene na frekvenco od 16 do 300.000 kh. Da bi bile odstranjene vsake motnje, so ameriške voja Ske in pomorske postaje za časa tega perimenta prekinile svoje delo. Uspeh ni Pristop Bolgarije k Balkanski zven je zopet na dnevnem redu Posrvet rotmtitskega kralja Karola z grSkim kraljem In preslsednikosn turške republike Carigrad, 28. julija, p. Včeraj Je prispel semkaj a svojo jahto romunski kralj Karol. Kmalu za njim je dopotoval romunski prestolonaslednik Mihajlo. Oba sta nato nadaljevala s jahto potovanje v Atene. Kakor se zatrjuje, se bo romanski kralj sestal v Atenah z grškim kraljem nato pa bo Imel ▼ Carigrada sestanek s predsednikom ter- V političnih krofih zatrjujejo, da bodo na teh sestankih razpravljali o vstopu Bolgarije v Balkansko zvezo. V tej zvezi pripisujejo izrecno važnost prihodnjemu sestanku zunanjih ministrov Balkanske sveze, ki bo meseca avgusta v Bukarešti. Po poročilih romunskih in turških listov se bo na tem sestanku prav tako razpravljalo e vstopa Bolgarije v Balkansko zvezo. Suša v Ameriki New Tork, 28. julija. AA. Ha vas: V Zveznih državah New York, New Jersey in Pensilvaniji vlada že 27 dni velika suša. Materialna škoda se ceni na Čez 10 milijonov dolarjev. Na vec krajih gorijo gozdovi. Na vzhodu Zedinjenih držav je začelo prvič v tem mesecu deževati. V pokrajini Alabami je ploha pogasila gozdni požar. Kolikor je deževje prineslo za žetev koristi, toliko so nevihte napravile nove škode. Posebno veliko škodo so povzročili nalivi v Pensilvaniji. SaH Lake Cltv. 28. julija, e. Na tukajšnjem dirkališču se je hudo ponesrečil znani ameriški dirkač Jenkins, ki je hotel stavit nov svetovni rekord v nepretrgani vožnji 24 ur. Jenkins ie dirkal no cesti Solin—Bonville. Ob 15. je startal z avtomobilom 750 Hp, katerega srednja hitrost je znašala 253.5 km na uro in je upal, da bo potolkel lastni rekord. Po treh urah vožnje se je pa avtomobil nenadno vnel. Jenkins je dobil hude opekline. Kljub temu jo pa dirkač že na prvih prevoženih 500 miljah dosegel nov rekord z 288.78 na uro, dočim je prejšnji rekord znašal 2*78 km. Borzna poročila. 28. julija. Beograd 10, Pariz ll.**.. London 10.75, New York 443.1». Bruselj 75.30. Milan 23.30. Amsterdam tM. Berlin 177.87. Praga 15.125. Varšava 83.50. Softja 540. Bukarešta 3J5._ Stran 7 »SLOVENSKI NAtOD«,petek, M. julija !•». SMv. irjO Ka] je s spomenikom ' generalu Maistru? To vprašanje so sprožili Maistrovi borci Maribor. 27. julija Ob peti obletnici smrti generala Maistra se je Maribor poklonil spominu svojega osvoboditelja. V vrstah Maistrovih borcev pa se je te dni pO* t vila mise! postavitve spomenika generalu Maistru Iz teh vrst smo prejeli sledeče opozorilo mariborski narodni javnosti: Maribor je skoraj brez spomenikov zaslužnim osebnostim. Spomenik. Ici na bo postavil hvaležni nacionalni Maribor velikemu pokojnemu kralju Aleksandru I. na Trgu svobode, bo predvidoma odkrit prihodnje leto. Napravljeni so načrti za regulacijo Trga svobode v zvezi s problemom postavitve spomenika. Načrti so že sprejeti in točno določeni. Potrebno pa je. da že zdaj mislimo na spomenik nagemu generalu Rudolfu Maistru Oim bo stal na Trgu svobode spomenik kralju Aleksandru, naj se sproži akcija za drugi spomenik, ki bodi namenjen našemu velikemu narodne mu generalu. Prvi spomenik generalu Maistru so hoteli postaviti Šentiljčani in sicer tik ob državni meji. Misel pa ni bila uresničena. Na vrsti je sedaj Maribor, ki naj pokaže svojo hvaležnost generalu osvoboditelju. Pet let poteka od njegove smrti in še danes nimamo v Mariboru pripravljalnega odbora, ki naj bi vzel stvar v roke in ki naj bi vse potrebno pripravil, da se lahko takoj postavi spomenik generalu Maistru, čim bo uresničena misel spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Pripravljalni odbor bi lahko že sedaj začel z zbiranjem denarnih sredstev. Cim bi bilo rešeno finančno vprašanje, je stvar spomenika sama po sebi tudi že rešena. Pripravljalni odbor pa naj bi poskrbel tudi za razpis načrtov glede Maistrovega spomenika Morebiti bo vendarle najprimernejša tista rešitev, ki jo predvideva jnž. arh. Cernigoj v svojem regulacijskem načrtu Trga svobode, kjer jc prostor na obeh straneh stopnišča v sredini trga kakor nalašč za spomenike zaslužnih mož, ki so si prizadevali in ki so se borili za osvoboditev, rast ter napredek Maribora. Omenjeni pripravljalni odbor pa naj bi morebiti mislil tudi na defmitiven grob generala Rudolfa Maistra. Sedanji grob je vojaško preprost. Preprostost in skromnost je sicer lepa čednost. Toda kadar gre za dokaze narodne hvaležnosti, je treba misliti na močne, vidne zunanje dokumente te hvaležnosti. Svojčas se je sprožila misel posebnega mariborskega panteona, kjer naj bi predvsem poči\ali zemski ostanki generala Rudolfa Maistra in kamor naj bi se prenesle krste vseh onih velikih mož, ki imajo zasluge za jugoslovenski Maribor. Upamo in želimo, da ne bo ostalo to opozorilo brez konkretnih posledic ter da se čim prej spet poživi akcija za postavitev spomenika generalu Rudolfu Maistru ter zgraditev panteona. V to smo v prvi vrsti poklicani Maistrovi borci, ki nam k temu veleva čut hvaležnosti in spoštovanja do pokojnega generala, poveljnika ter voditelja. Pomemben kulturni jubilej Pred 20 leti je bila v mariborskem mestnem gledališču prva slovenska predstava Maribor, 27. julija Skoraj bi Sla mimo za narodno kulturno podobo Maribora važna 201etnica. Gr© za oni veliki narodno kulturni dogodek, ko so v juliju pred 201eti ljubljanski gledališki igralci pod vodstvom poznejšega prvega ravnatelja mariborskega slovenskega gledališča g. Hinka Nučiča tako rekoč jurišali tujo kulturno trdnjavo tedaj še v drugih rokah nahajajočega se mariborskega mestnega gledališča. Bilo je začetkom julija leta 1919, ko je začutil slovenski, narodni Maribor veliko veselje ob napovedi prihoda ljubljanskih gledaliških igralcev. Seveda je bilo ob tej pomembni napovedi v drugem taboru precejšnje razburjenje, d očim smo bili mariborski Slovenci takrat že sigurni, da postane Maribor tudi v mednarodno pravnem pogledu veljavno naš. Pod tem vplivom so se vdali tudi takratni gospodarji mariborskega mestnega gledališča ter odprli vrata Talijinega hrama slovenski drami. Ljubljanski gledališki igralci so igrali dva večera, ki so ju otvorili z Ibsenovimi aStrahovi«. Za narodni Maribor je bilo to nepopisno doživetje, ko je prišel prvič z odra zvok lepe narodne besede. Ob tem gostovanju je bil položen temelj narodnemu gledališču v Mariboru. Na mariborskem odru je tedaj ponosno zaplapolala trobojnica domače govorice, ki je slavila svoj triumr in zmago. Odtlej se ni več umaknila z mariborskega odra. Maribor je v vsej globini svoje narodne duše občutil veliko dejstvo: Naša beseda, lepota, umetnosti in resnica. Že tedaj je prodrlo spoznanje, da je požrtvovalno, rodoljubno dlletantstvo v okviru Dramatičnega društva zmagovito zaključilo svoje poslanstvo, da se umakne poklicnemu narodnemu odru, potem ko je skupno z zgodovinsko pomembnim gostovanjem ljubljanskih dramskih igralcev pred 20 leti pripravilo temelje slovenskemu narodnemu gledališču v Mariboru, ki je kmalu postalo žarišče narodne prosve-te za Maribor in vse obmejno ozemlje. Klopotci oznanjajo veselo vest prijateljem dobre kapljice — Letošnje grozdje bo prvovrstno Maribor, 27. julija Čim utihne tudi po osamelih pohorskih m kozjaških gozdovih naša kukavica, se tu pa tam že oglašajo posamezni »divjaki«, ki ne spoštujejo reda in tradicije dedov in pradedov naših obmejnih vinogradnikov. Ta red in tradicija pa velevata, da so klo-potci poleg viničarja druga značilna posebnost vinorodne pokrajine ob naši severni in severnovzhodni meji. O sv. Jakobu postavljajo klopotce, prvič in tako rekoč »službeno« pa se oglašajo za god sv. Ane. Ti naši klopotci so kakor neke vrste vinogradni zvonovi, ki oznanjajo vsako leto prijateljem in ljubiteljem dobre kapljice veselo vest, da pričenja zoreti grozdje, ali kakor pravijo, da postaja mehko, da je torej konec tiste dobe, ko se je moral za usodo ter uspevanje vinograda brigati samo vinogradnik s težkim delom, o katerem je še danes večina vnetih vino-pivcev po mestih premalo poučena. Tako se pričenja sedaj druga faza. ki jo označuje splošno zanimanje za dobroto in kakovost grozdja, katerega zgodnje vrste bodo na Veliki šmaren že na trgu, dočim se prvega mošta okoli Malega šmarna že sedaj veselijo mladi in stari sladokusci. Z naše Kalvarije in sosednih vinorodnih goric so ti vinogradni zvonovi že zaklopo-tali svojo dobro nam znano blagovest. Pravijo, da imamo te klopotce zaradi odganjanja krilatih prijateljev sladkega grozdja. Hudomušneži pa trdijo, da se a klopotci ti krilati prijatelji ne odganjajo, ampak nasprotno, naravnost vzgajajo ter na ves glas vabijo na prvo »branje«. Škorci, kosi in sploh vsa ostala »gospoda«, ki se začasno nahaja na svojih »letoviščih«, to je po žitnih poljih in sveže zoranih njivah, se s prvimi klopotci opozarjajo, da prihaja zdaj tudi za nje nova sezona, da postanejo za mesojedi — vegetarijanci. Klopotci so zakiopetali tudi Sirom Sloven skih goric ter po vseh goricah na pobočjih Kozjaka, Pohorja in bližnje mariborske okorce. Ta pesem klopotcev je letos razveseljiva: če nas čaka še kaj hudega, bo letošnje grozdje in kar prihaja iz njega v kvalitetnem in kvantitativnem pogledu prvovrstno, kakor naši vinogradniki že dolgo ne pomnijo. Obenem pa ti klopotci tudi Mariborčane opominjajo, da letos, popolnoma drugače kakor lani, temeljito pripravimo grozdni teden, grozdni trg in razstave. Ob koncu pa naj omenim, da je rojstni kraj naših klopotcev prav za prav tam v naših vinorodnih Halozah, kjer se vmogTadnik ocenjuje tudi po načinu priprave klopotca ter številu klopotcev v njegovem vinogradu. Tam tvori izdelovanje klopotcev že od nekdaj neke vrste domačo industrijo. ,v katero se uvaja že od mladih nog pastirček na paši. Klopotce izdelujejo v različnih velikostih od najmanjših do največjih, od najpreprostejš'n do najumneje sestavljenih. Pravijo pa tudi, da spadajo klopotci prav za prav v vrsto vetrnjač in da so slednje nastale :z prvih. Toda bodi že kakorkoli. Naši klopotci, naši vinorodni »zvonovi« oznanjajo s svojim značilnim odmevom svoje novo leto, ki dosega višek s krstom mošta v vino on Slaba čebelarska letina na Murskem polju Čebelarji morajo pitati čebele že dva meseea Ljutomer, 28. julija Naše muhe, čebelice, plodilke našega sadja in raznih drugih važnih kultur, tudi letos niso prišle na svoj račun. Najtežji so jim baš sedanji dnevi, ko jih pitamo po vsem Murskem polju tam od Apač skozi lepo Mursko ravan tja do Medmurja, ki navadno ni poznalo slabe čebelarske leti- Smo v mesecu juliju, ko bi morale biti tik pred ajdovo pašo naše družine v mobilnem stanju, v stanju, ko bi morale biti na višku svoje moči. da bi ajdovo pašo čim bolj izkoristile, saj ajdova paša je glavna paša našega muropoljskega čebelarja. Da družine niso take, kakor bi morale biti, je temu vzrok dosedanje vreme in od njega odvisna narava s svojo pašo. Lepo obetajoča se pomlad nam je dala ob času sadnega cveta lep razvoj naših družin. Družine so se naglo razvile v lepe roje, da bi naj bili pripravljeni za akacijo, ki bi naj vsaj letos dala čebelam in čebelarjem svoj sladek sok. Ali tega ni bilo. Zaman smo se veselili, zaman se navduševali ob naših krepkih družinah, zaman so se čistile naše kisi k psasne modne posode. Akacija je imela toliko cvetov kakor menda Še nikoli, vse drevo je bilo en velik cvet ali kakor pozimi pokrito s snegom. Tedaj ni čuda, če smo imeli upanie. Ali to upanje je bilo razočaranje Akacija je cvetela en dan, nato pa jo je ves čas njenega cvetenja pral dež in to dan za dnem, dokler ni ocvela. Čebelne družine niso imele nič od te paše, še manj pa čebelar s svojimi praznimi medenimi posodami. Tehtnica je kazala ves čas akacijevega cveta le preko 1 kg celotnega donosa. Tedaj z akacijo smo slabo končali. S senčno pašo je bilo nekoliko boljše in to le tam, kjer trava ni bila poplavljena, v kolikor se je pač v tako deževnem vremenu paša lahko izkoristila. Akaciji je sledila lipa, še prej pa divji in žlahtni kostanj. Tudi to je odpovedalo. Lipa pri nas v največ krajih sploh ne medi, pač pa vabi samo čebele s svojim vonjem, da jim le obnožnino. Divji in pravi kostanj p« nista dala tega, kar bi sicer morala, ker sta cvetela ob deževnem vremenu, vendar sta družine v toliko dražila, kakor da bi jih spekulativno pitali, tedaj zlasti pravi kostanj je samo hranil čebele, dočim do izdatne pase ni prišlo zaradi sla- bega vremena. Družine so bile pri tem še vedno na lepi visini ter so tudi dale nekaj mladih rojev, ki si seveda niso mogli najti v naravi dovolj hrane tet so bili le v delo in skrb čebelarju. Kot rečeno so bile družine v tem času in že v času akacije na vrhuncu svojega razvoja, polne čebel, pripravne za rojenje in za delo. Ali narava jim je to prekrižala, mnoge družine so tik pred rojenjem opustile namero po rojenju, ker je tako narekovala slaba paša. Ostale so tedaj močne, številne, ki so živele le is zaloge medu, ki so jo nabrale poprej. Nagon po rojenju je ponehal, začela se je borba proti trotom, ki traja Se od takrat pa do danes. Prišla je otava s facelijo, naše drugo upanje, ki bi naj dala vsaj toliko, da bi ne bilo treba hraniti družin. Z otavo pa je prišla suša, doba brez pase in brez vsakodnevne hrane v naravi. Družine so rabile zopet svoje zaloge, ki so se naposled izčrpale, tako da so morali naši čebelarji že meseca junija pa do danes segati po medu ali sladkorju in pitati Čebele, sicer bi pomrle od lakote. Pitajo jih torej že cela dva meseca, da se s tem umetno drže čebele pri življenju do ajde, ki naj nas vsaj letos ne pusti ne cedilu, sicer bi se že tako majhno število naših čebel m h družin ponovno skrčilo za polovico, kar bi pomenilo za čebelarje hud udarec. V tem primera se bo pač moralo priskočiti našim kmečkim čebelarjem na pomoč in to tako, kot jo uživajo druge gospodarske panoge našega podeželja. Če ne bodo oplojevale čebele našega Murskega polja in njegovih sadovnjakov, bodo pridelki malenkostni. Ne izpolnjujejo čebele naših čebelarjev svoje važne naloge samo ob priliki ajde, ko jim pridejo navadno druge še na pomoč, temveč tudi takrat, ko drugih ni, ker so na boljši paši. Tako ostanejo baš med cvetenjem naših sadovnjakov za oplojevanje samo naše čebele in zato je baš nujno potrebno zaščititi in podpreti domače kmečke čebelarje, čebelarstvo vobče in njega organizacijo. Janko Belec Mariborske in okoliške novice — 401etnieo mature je obhajalo 16 abi-turientov tukajšnje klasične gimnazije iz leta 1899. Med udeleženci so bili vis ji postni svetnik dr. Janžekovič iz Ljubljane, upravnik pošte Maribor II poštni inšpektor Klemenč.č, višji sodni svetnik Lenart, predsednik državnega sveta iz Beograda dr. Sagadin, finančni ravnatelj Sedlar iz Ljubljane, višji kontrolor Hren iz Lju1 ljane. univ. nrof. Lukman iz Ljubljane, dr. Fric Scherbauiii iz Maribora, kaplan Kavčič iz Maribora, župnik Zamuda iz črešnjevca, zdravstveni svetn k dr. Loben-wein iz Dunaja, zdravstveni svetnik Rab-czevvicz z Dunaja, svetnik Merkt iz Celovca, računski ravnatelj Schivvizhofen iz Gradca višji carinski inspektor Strukl z Dunaja, carinski inspektor Mercun z Dunaja. — Osebna vest. V Maribor je prispel v študijske svrhe univ. prof. dr. Fr. Ilešič iz Zagreba. — Priče tek del za Mariborski teden. Na običajnih prostorih Mariborskega tedna so že pričeli s pripravljalnimi deli za letošnji VIII. Mariborski teden, za katerega se opaža iz leta v leto vse večje zanimanje. — Mariborski delovni trg. Tukajšnja Borza dela potrebuje za takojšnjo zaposlitev 4 soboslikar je. 2 konjarja, več tkalk in služkinj, 1 natakarja, 1 mizarskega pomočnika ter 1 Žagarja. — Mrtvaški zvon. V splošni tolnd je umrla gospa Amalija Kocmur, hišna po-sestnica in vdova po poštnem uradniku, stara 63 let. — Istotam je preminila gospa Katarina Pcčečnik, soproga upokojenega narednika vodnika, stara 38 let. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! — Dva pohotneža. Pri Sv. Barbari v Slo. vensl^ib. goricah se je neki lOletni posest-n ški sin Ivan K. spozabil nad neko 13-letno deklico, ki je morala iskati zdravniške pomoči. — Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah pa je 581etni posestnik Franc D. zagrešil nasilje nad 121etno vmičarjevo hčerko. Oba pohotneža sta ovadena mariborskemu državnemu tožilstvu. — Ob vse prihranke je prišel tekstilni delavec Avgust Heler, stanujoč v Dravski ulici 10. Policiji je namreč prijavil, da mu je izginilo iz postelje, kjer je hrani denar, 800 din gotovine in hranilna knjižica z vlogo 2270 din. Tatvine je Heler osumil neko 13 letno deklico, ki je pazila na He-lerjeve otroke. Deklica se je pred dnevi vrnila k svojim staršem. Policija jo išče. — Spet prometna nesreča. Na križišču Ljubljanske in Kettejeve ulice je neki mo. tociklist podrl na tla Frido Kamplovo, stanu jočo v Kettejevi ulici 1. Kamplova. ki se je peljala s kolesom, je obležala s poškodbami na rokah in nogah. Pri karambolu je bilo dvokolo popolnoma zdrobi je. no in je pripsati le srečnemu naključju, da ni bilo hujših posledic. Neprevidni mo-tociklist jo je naglo odkuril. Za njim poizveduje policija. — Streli Iz zasede. Ko se je 531etni delavec Alojzij Kline ponoči vračal proti domu v Bohovi, so iz bližnjega polja od. jeknili streli. Izstrelki lovske puške so zadeli Klinca v prsa in roke. tako da je obležal v mlaki krvi. Našli so ga pasantje ter o tem obvestili orožnike, ki sedaj poizvedujejo za strelcem. Klinca so nemudoma odpremili v bolnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje. — Tatovi na delu. šolskemu upravitelju Avgustu fienvetru iz Rač so ukradli do. slej še neznani zlikovci iz šolskega vrta okoli 100 kg breskev ter pri tem polomili 2 drevesi. — Antonu Puglu, ki stanuje v Vojašniški 9, je izginilo perilo in par Čevljev. — Iz dvorišča na Koroški cesti 28 so odnesli tatovi 3 vreče oglja ter oškodovali splavarja Janeza Gričnika iz Slemena pri Selnici za 1000 din. — Zobotehniku Kurtu šlanderju je izerinilo iz veže hiše na Kralja Petra trgu 1400 din vredno dvokolo znamke »Diamant« z evid. Stev. 2—26477. — Razne novice. Konj je brcnil 331etne-ga posestniškega srna Ivana Dreva iz No. ve vasi pr Slovenski Bstiici. ki je obležil z razbito čeljustjo. — 47Ietr.i z;dar Pa. vel čem iz Marenbergra je tako nesrečno padel s Stavbnega odra. da ie obležal nezavesten, s hudimi poškodbami na glavi — Z nogo je prijel po nesrečnem naklfuč-juvmlatilni stroi Sletni F~anc Hedi t-n doživljaj je imel 67lPtni Karol V. Z nelr-a žensko je prenočeval v neki gostilni v Vetrinjski ulici. Pri sebi je imel okoli 400 din gotovine. Ko se je zjutraj zbu 1. spre-nljevalke ni bilo več, prav tako tudi ne denarnice. Karol V. je zadevo prijavil policiji, ki poizveduje sedaj za detčno žensko. — Razbojniški napad. V Plešivcu blizu šuštanja so se pojavili pri posestniku Fr. žigartu drzni razbojniki, žigart je pravkar pripravljal trske, da napravi ogenj v kuhinji, ko je bilo nasnkrat okrog njega pet razbojnikov. Vrgli so ga na tla in mu grozili, da mu odrežejo glavo, Če ne bo j tiho. Nato so preiskali vso hišo in odnesli lovsko puško, obleko, perilo in več drugih stvari. Predno so odšli, so žigartu zvezali roki na hrbtu, nato pa zaklenili vrata in pobegnili. Na ŽUgartove klice so prihiteli na pomoč domaČi. Sodijo, da sta bila zopet na delu zloglasna razbojnika PeČovnik in Zaje, ki sta očividno dobila nove pajdaše. — šaiiovske tekme u prvenstvo Maribora. V XV. kolu je Gerželj zmagal nad Nosanom 1 : 0, Marvin : dr. Krulc 1 : 0, Regoršek : Mišura 1 : O, Vidovič : Lukež sen. 1 : 0, Lukež jun. : Knechtl 1 : 0, 6u-menjak : Pesek 1 : 0, BabiČ : Ketiš 1 : 0, MhorČič : Eferl 1 :0, Crtane pa je bil prost. Stanje po XV. kolu je naslednje: Gerželj 12 (1), Mišura 10.5, dr. Krulc 10, MohorčiČ : Eferl 1 :0, ČTtalić pa je bil 7.5 (1), Babič, Regoršek in Lukež st. 7, šumenjak 6, Crtalič in Lukež ml. 5.5, Nosan 5, Eferl 4.5, Knechtl 4 (1), Ketiš 3.5 (2), Pesek 2. Dre vi bo XVI. kolo, v ponedeljek pa zadnje kolo, a v torek bo razdelitev nagrad. — Drava izroča svoje žrtve. Pri Selnici ob Dravi je Drava naplavila truplo 81et-nega Jožeta Voha, ki je pred dnevi utonil pri Sv. Lovrencu na Pohorju. — Na Gra-bah pri Središču pa je Drava naplavila truplo okoli 501etnega moškega, ki je imel na sebi Črne kopalne hlačke. Utopljenec je imel že nekoliko osivele lase z malo plešo, brez brk. Truplo Je ležalo v vodi najmanj 10 dni. — Gori! Na Tolstem vrhu pri Guštanju je ogenj uničil stanovanjsko poslopje Frančiške štefič, ki ima zaradi požara nad 10.000 din Škode. — Na Kogu pri Središču je zgorela posestniku Slavku Hlebcu kopica slame. — Pri Sv. Antonu na Pohorju je zgorela Žaga posestnika Ivana Mrav-ljaka. Zgorela je tudi zaloga desk, tako da je Mravljak oškodovan za okoli 45.000 din. — Maščevanje. Posestniku Jožefu Ulipi iz Ruš je neki zlikevec zastrupil kokoši, od katerih je 16 poginilo. Orožn ki so dognali, da je kokoši zastrupila neka soseda iz maščevanja. — 1000 litrov vina v kanal. Oblastva so zaplenila 4 sode vina, ' so bili namenjeni za izvoz v Nemčijo. Analiza je namreč dokazala, da je bilo vino pokvarjeno in pomešano s šmarni co. Zaradi tega ao oblastva odredila, da se mora vino uničiti. Izlili so ga v kanal. — Novo zastopstvo »Putnika« v Nemčiji. Zaradi izrecno velikega zanimanja za obisk Jugoslavije v Nemčiji je društvo Putnik« delegiralo v Miinchen priznanega propagandnega delavca in strokovnjaka g. Ivo Schleicherja, ki je več let zelo uspešno deloval v Celovcu. G. Schleicher se bo pečal edino le s propagando in informacijami za Jugoslavijo ter bo vzdrževal osebne zveze z vsemi potovalnimi uradi na Bavarskem. Tujskoprometni zvezi v Ljubljani in Mariboru p ros ta vsa zdravilišča, letovišča, uprave hotelov in penzionov naj pošljejo primerne količine prospektov na naslov: g. Ivo Schleicher, c—o Amtlichea Bayerisch.es Reiseburo, Munchen, Ritter von Epp.Platz 2. — Imaio ga. Orožnikom se je posrečilo da so po daljšem zasledovanju aretirali 221etnega Ivana Tkauca iz Makol pri Polj-čanah. ki je osumljen, da je izvršil številne tatvine v slovenje bistriške m srezu. Tkauca so oddali v mariborske sodne zapore. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri Sv. Antonu na Frankopanovi in K6nigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti. _ Športne novice. Mariborski plavalni klub se bo udeležil po svojih najboljših plavačih pokrajinskega prvenstvenega tekmovanja, ki bo v nedeljo 30. t. m. v Za, grebu. — SK železničar bo v nedeljo 30. t. m. gostoval v Murski Soboti, kjer bo proti tamošnji SK Muri odigral prijateljsko tekmo. — V Guštanj pa potuje v nedeljo pobreška Slavija, ki bo prot; guštanjskemu Slovanu odigrala poskusno tekmo za sprejem v JNS. — M \ribor>ko vreme. Maksimalna temperatura 22.6 minimalna 13. Napoveduje se spremenljivo vreme z delno oblačnostjo. Včeraj je mestoma prevladovalo precej arvilsko vreme. Nrbo se je sproti odstiralo in zastiralo, tudi deževalo je, kmalu po-Doidne pa ie mestoma tudi grmelo. — SamoKre« ni igrača. Pri Sv. Bolfen. ku v Slovenskih goricah si je ogledoval 61etni posestn ški sin Slavko č>uček očetov samokres, ki ga je našel na očetovi mizi. Pri tem >e ravnal tako neprevidno, da se je samokres sprožil in da mu je krogla ranila levo nogo. _ Fantovske zadevščine. pri Sv. Vidu .«5o fant - b a padli 271etnega posestnika ^ranca F'^hoferja in ga grozno obdelali. Klephcferja so morali prepeljati v bolnico. OrcŽn **; poizvedujejo za napadalci. Nedo!*na žr*ev pomete. V Gore1, so našli mrtve ra 191etnega viničarjevega si_ na Jcs:pa 1'oa. Orožniki so izsledili kot krivca 22 let starega Alberta Predikako, ki pa je pri zaslišanju izpovedal, da je hotel nekoga drugega napasti. Tako je postal nesrečTu* Tleč žrtev usodne pomote. — Promocija Mariborčana. Na medicinski fakulteti v Beogradu je promovira! za doktorla zdravilstva g. Jože Grilc iz Maribora. Iz Ptuja — h policijske službe. Za poveljnika mestne policije je imenovan sreski pristav 5. I. Abram. — Vlom. Dosedaj Še neznani vlomilci so vlomili v stanovanje posestnika Ceha Simona v Podvincih ter odnesli nekaj gotovine, srebrno moSko uro in več oblek. Skupna Škoda znaša okoli din 3000. Iz Ljutomera — Motoriktlst v kolesarko. Na ostrem ovinku pred Senčarjevo trgovino »ta treščila drug v drugega z motornim kolesom atavbnlk Sraka Iz Murske Sobote in Lojzka Velnarjeva. ki se je peljala na kolesu. Velnarjeva je dobila občutne poškodbe na glavi in kolo se Ji je zdrobilo. Kdo je zakrivil nesrečo, bo ugotovila preiakava. — Težko pričakovani dež je ohladil ozračje. Po zelo hudi suši. ki je napravila zlasti Škodo na otavi, deloma pa tudi na vrtovih, smo dobili v nedeljo ponoči prvi dež z malo nevihto, ki je le za silo namočil vlage žejno zemljo. V torek pa je ves dan deževalo, tu pa tam je celo lilo. Sedaj je zemlja dobro namočena, kar bo v korist ajdi, koruzi, krompirju in vrtovom, dočim je bil ta dež za otavo že mnogo prepozen. Po dežju pa se je zelo ohladilo tudi ozračje, da je ponoči že precej hladno. V sredo zjutraj je kazal toplomer le 11 stopinj C, tudi podnevi se še ozračje ni segrelo, ker prevladuje že več dni sever. — Čebelna gniloba. V Vučji vasi so ugotovili težko gnilobo Čebelne zalege. Će si mislimo, da je bil lani podroben pregled glede te bolezni v vseh čebelnjakih, je ta bolezen pač nov dokaz, da bo treba naše čebelnjake imeti pod stalno uradno kontrolo, saj taki primeri bolezni nas napram tujcu in kupcu medu vedno sramote, kar je vzrok slabe trgovino medu. V okuženih čebelnjakih pa bo potrebna težka operacija, ker le tako bo bolezni konec. Zelo umestno bi bilo. da se ob pojavu te bolezni pregledajo vse čebelne družine v vasi ne samo v okuženem čebelnjaku. — Smollka — konjska kužna bolezen. 2e nekaj časa bolehajo konji na smoliki. ne na smrkavosti, kakor smo nekje čitali. Bolezen obolelih konj gre na bolje, poginilo pa je pri tem nekaj konj. — Jugoslovenski kasašld derbv. Jugoslovenski kasaški derby se bo vršil na drugi dan konjskih dirk, to je 15. avgusta, ne pa 13. avgusta, kakor je to bilo prvotno objavljeno. Prijatelji našega muropoljskega kasača pa so vabljeni tudi na dirke, ki bodo že 13. avgusta na Cvenu. — Seršenova grobnica. Na pokopališču se gradi v krasnem slogu ter iz prvovrstnega gradiva kapelica i grobnico za Serše-novo obitelj. Stroški gradnje so preračunani na 70.000 din. Čim bo grobnica gotova, bodo zemski ostanki nagega nepozabnega Frančeka Seršena preneseni v grobnico. — Malarija se zajeda v nas kmetski živel j. V vaseh ob Muri, ki vsako M o poplavlja svojo neposredno okolico, se jc začela naglo širiti malarija. V vsaki vasi je nekaj družin, ki so obolele na tej bolezni. Zgodilo se je celo, da so pri šestčlanski družini razen enega bili vsi v postelji radi silne mrzlice, ki jo je povzročila malarija. Ob slabih prilikah pa ni niti pri hiši denarja, da bi poklicali zdravnika ter kupili kinina. Naše zdravstvene institucije bodo morale resno razmišljati o tem. kako nuditi obolelim brezplačno pomoč, ker je obolelih vedno več Poleg tega pa bo treba rešiti tudi vprašanje v korenini, to je regulirati Muro. s čimer bodo odpravljene vse mlake, kjer ima velike zaL ro komar anofeles, prenašalec malarije, ki se pridružuje še v Mcdmurju trahomu, na Murskem polju pa jetiki. Cigani kradrjo šafarsko, 27. jrulija Na ivanjsko nedeljo je v Razkr žju vsako leto veliko žegnanje z mnogimi ceremonijami. Na ta eten s*» berejo v cerkvi navudno po 3 do 4 mase. Ko so tega dne odšli F^intaričevi iz šafarskopra k mn.Ši, gospodinja pa na Vit, »o to priliko izrabili ć'gnni, nastanjeni v bližnjem gozdu. Tako se je spravil v hišo cijran T^nac Ste-pan ter pobral Pintaričevim nekaj posteljnega perila, srajce, robce in druge stvari, kar j;h je mogel spraviti brž v culo. Ko je nesel te stvari proti 2T>zdu, mu je padla Izpod suknje cula, ki jo je opazila sosedova d oca. Pintar:čevi so takoj, čim so prišli k hiši, opazili tatvino ter začeli povpraševat! pri sosedih. Ko so zaznali, da je padla ciganu cula izpod suknje, so javili tatvino orr-žnistvu. Orožniki so tatu kmalu izsledili in izročili sodišču. Tako sta se morala pred dnevi pred sodečem v Ljutomeru zagovarjati c5g"ana. posestnika iz okolicu čnkovca Ignac Stepan in Flip Oroš. Oroš ie bil oproščen, keT ni ničo«»ar zakrivil, Ignac štepan pa je bil obsojen na 10 dni zapora in na 209 din plačila ter je morat vrniti ukradene predmete. Kazen je takoj nastopil. Obfave VITI. Mariborskega tedna Maribor, 28. jui.ja Nad 200 kmetov in kmetic iz Bele Krajine. Slovenskih goric, Ptujskega polja in Prekmurja v originalnih narodnih nošah in z originalnimi godbami bo nastopilo pod vodstvom znanega strokovnjaka F. Marol-ta na največji prireditvi letošnjega VIII. Mariborskega tedna, na velikem festivalu lu slovenskih narodnih običajev dne 5. in 6. avgusta. Prikazali bodo večinoma že pozabljene slovenske narodne plese, obrede, igrokaze itd. Prireditev vzbuja povsod tako veliko zanimanje, da ae napovedujejo celo že posebni vlaki. Voznina bo na vseh železnicah polovična. Razstave VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta bodo pokazale vse najvažnejše industrijske panoge slovenskega Podravja, izdelke vseh vrst obrtnikov in vajencev, pridelke vinogradov, 20 let slovenskega gledališča v Mariboru, narodno-obrambno delo na severovzhodu, tujski promet, gostinstvo, skavtizem, sport, vezenine, male živali, trgovsko blago itd. Od 1. do 17. avgusta polovična voznina po železnicah. _ Zabavne prireditve VHI. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta bodo presegale vse dosedanje. Poskrbljeno je stalno za koncerte, vesele gledališke in kabaretne nastope, športne prireditve in tekme; atrakcije vseh vrst in zabave na velikem, povečanem veselic ne m prostoru. VITI. Mariborski teden bo nudil zabavo starim ln mladim, tujcem in domačinom, ženskam ln moškim od Jutra do večera. Za bivanje obiskovalcev Vin. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta v Mariboru je poskrbljeno vsestransko v hotelih, javnih prenočiščih in zasebnih stanovanj*i. Vsak obiskovalec bo našel sobo ali posteljo po svoji želji in po najsolldnejeih oa_ nah. Prav tako je Tioarkrbljeno za najboljšo hrano ln pijačo. Nudila se bo najboljša ! prilika na kopanje na Mariborskem otoku i in Izlete, po železnicah pa bo od 1. do 17. 1 avgusta polovična \