MAMIMi/M:
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1093
ČETRTEK, 5.MAREC 2015 / ŠTEVILKA 1093, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA/ CENA: 1,50 EUR
''7 896 1 2 M 4 06 7 1
s'mobil
iko	Dr\\/oi n^lzoi
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
_____
PRODAJALEC
Nimamo več stacionarna. Pokličite mobilca!
040 211434
Koper ul. 15. maja 24, 6000 Koper
Tel.: 00386 05 630 81 25 / 00386 05 630 81 26
Gsm: 041 767 270 /rozana.viler@planinvest.si



Ce bi zadel na super lotu
(Mef) ...pa bi še vedno imeli na računu skoraj 20 milijonov. In kaj z njimi? Bi že vedel kaj, bo porekel kdo, a mu ne verjemite. Denar je težava, če ga je premalo ali pa preveč. Vprašajte tiste, ki so prodajali orožje teritorjalne obrambe še pred osamosvojitveno vojno.
Seveda sem se tudi sam nekajkrat že zapletel v tovrstni pogovor in na težave naletel še preden je denar prišel na moj transakcijski račun. “Jaz bi se začasno preselil, ker tej občinski upravi ne privoščim, da brez dela pokasira davek od mojega dobitka,” mi je skušal pomagati znanec, potem pa smo se lotili tistih milijonov, ki bi nam ostali po vseh poravnanih obveznostih.
Najprej stanovanja za otroke pa nov avto ali še bolje, avtodom, da bova z ženo potovala naokoli, brez strahu da nama bo zmanjkalo denarja za nafto ali avtokamp. Ampak, še vedno bi bil skoraj ves denar na računu.
“Lahko kupiš Argolino, Ladjedelnico in Delamaris in še ti bo ostalo par milijonov” mi je spet nekdo svetoval. Pa sem odgovoril, da ne bi tega počel, razen morda za to, da razjezim tiste, ki so te tovarne poceni kupili, jih drago prodali in bi jih zdaj radi za bagatelno ceno kupili nazaj.
“To je brez veze” so me poučili. "Denar mora prinašati denar, sicer si ga vrgel proč.”
“Šel bi na občino, jim pomahal z vsemi tistimi milijoni in jim ponudil načrt oživitve izolske industrije, perspektivne obrti, turizma in še kaj.” sem bil vizionarsko razpoložen, a so me opozorili, da bi kmalu izgubil vse, tako kot izgubljajo občine in država.
Tako sem prišel do spoznanja, da denar ni dovolj. Poleg denarja je treba še veliko vedeti, imeti prave ideje, živeti v pravem okolju, med pravimi ljudmi in tam, kjer obstajajo neke splošne vrednote in kjer je skupnost pred posameznikom. A takšnega okolja ne vidim nikjer v okolici. Očitno smo obsojeni na to, da živimo, kot živimo.
Ampak Loto pa vseeno igram.
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
f Ted ni k MAN DRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600-700
mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
DuleTrial jump
Ko prijateljem o tem govorim, mi ne verjamejo, da je res da sem skočil sem gor z biciklom Pony Express.
Je treba dosti vaje in v nogah veliko moči, da človek tako-le, z mesta, z biciklom vred sem prileti. Čeprav ne gre brez poguma, in precej adrenalina, človeku najbolj pomaga, stara ribiška pokojnina.
V navalu te kolesarske euforije, me zanima, kdo rešitev pozna, kako naj zdaj od tu zgoraj, pridem varno na tla.
A \ ~rr tx
t««**« fittikl/lr,	u«. fcuvvu
r'«*'*'	r‘V	r.,,r	r/ pin«
NirVonci
flfnts*
NOV REVOLUCIONARNI REVfTAUZACUSKJ PROGRAMI
BREZPLAČNA PREDSTAVITEV
najnovejšega sistema vadb
Petek, 13.3. In 27.3.
ob 18,00 url
FTT plus center v boli
Center za rekreacijo In zdravje
Prijave sprejemamo na 040/501379 ali na info@adrenalina.si
Izjava tega tedna
Mi jih nismo volili, da nas bodo dušili. Mi smo jih volili, da nas bodo težav rešili.
ljudska modrost v rimi
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi.
STUPIDNOST IN SKEPTICIZEM
Bereš časopis, od prve do zadnje strani sama črna kronika, gledaš TV, poslušaš radio - enako - kraje, policija brez denarja dneve in noči vrta, preiskuje, kjer koli zavrtaš, odpreš vrata omare, hladilnika, odpreš Kekec pašteto, ven pade Janez Janša. Ker to ni črna kronika, ne bom o njem, on je sam sebi dovolj. Hujše od pisanja o Janši je biti Janša. Več od štirih vrstic si ne zasluži, zasluži pa vsa leta, ki so mu jih prisodili na Dobu. Pa še kakšno več. Bo vsaj v družbi sebi podobnih poštenjakov, predpoštenjakov, zapoštenjakov, podpoštenjakov, nadpoštenja-kov, kakršni so že tam in čakajo, da pride nazaj.
Ali pa lenarijo po Bruslju in se strinjajo s saudskim demokratičnim režimom, ki je blogerja in aktivista za človekove pravice obsodil na tisoč udarcev bičem, kar je enako smrtni obsodbi. In ko je evropski parlament glasoval o resoluciji, ki obsoja saudski demokratični režim, poslanci njegove stranke, demokrat do demokrata, Milan Zver (doktor humanističnih znanosti), Romana Tomc, Patricija Šu-lin, z dodatkom Lojzeta Peterleta in Francija Bogoviča, niso podprli te resolucije in je niso podpisali. V skladu z likom in delom svojega predsednika in vzornika.
Zato pa, mimo vsake zdrave pameti, navijajo za kar se da hiter sprejem TTIP (čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo) in TISO (sporazum o trgovanju s storitvami, o katerih nihče nič ne ve, razen pogajalcev, tudi slovenskih, ki o tem ne smejo nič povedati.
Pa ne zdaj, ko dogovarjanje še traja, ampak še pet let po sprejemu teh (ne)sporazumov o njih ne smejo govoriti. Če bodo sprejeti. Ker nam ni treba vedeti kaj piše v teh sporazumih, razen, da moramo ubogati in kupovati klorirane ameriške kure, ker so zdrava hrana. Klor je dober za zdravje, vse prečisti, dezinficira. Od naših kur lahko pokasiraš salmonelo, zato so Američani že povedali da take hrane ne bodo kupovali, ampak bodo naravno proizvedeno hrano zamenjali z genetsko spremenjenimi proizvodi. Made in USA. Za zdaj se mi s tem ne ukvarjamo. Zremo primitivno naravno hrano, namesto kokoši umitih v kloru.
Kdor je proti, je sovražnik, blago povedano, je evroskeptik, kar je danes enako sovražniku, ki ga je treba obsoditi na tisoč udarcev z bičem. Naš skepticizem, ki je samo protiutež njihovi stupidnosti, je po njihovem mnenju, nekaj sovražnega. Tako je cela evropska zgodovina in filozofska tradicija, od antike do danes, sovražna novi evropski kapitalski mislenosti. Ker skepticizem - dvomi v vse (tudi v lastno mnenje) zahteva dokaze, ne verovanje. Zahteva Descartesov Cogito, ergo sum, ne Tertulijanov »verjamem, čeprav je absurdno.« Zato skeptična misel, od antičnega Pirona iz Elide, Aristotela in Sokrata, preko Spinoze in Dekarta, do Kanta, Hegla in Marksa, opozarja na nujnost mišljenja in premišljanja, preverjanja in dokazovanja, da bi se nekaj premaknilo naprej, spremenilo na bolje, spreminjalo. Da bi družba, slovenska ali evropska bila poštena do človeka, člana te družbe. Zato je skepticizem temelj razvoja. Danes ni več vprašanje kje bi človek in družba bili, če ne bi bilo skepticizma, ampak - kje bomo in kako bomo končali ko (če) skepticizma zmanjka.
„Tudi če se motim, obstajam," je napisal Avguštin. In ostajam. Vernik skepticizma.
Škoda, da danes ne živi več.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Pogovor z državo o obalni cesti
Župan Občine Izola, mag. Igor Kolenc se je v torek na Ministrstvu za infrastrukturo na kratko sestal z ministrom Petrom Gašperšičem na temo obalne ceste med Izolo in Koprom, nato pa sestanek nadaljeval z državnim sekretarjem Klemnom Grebenškom ter predstavniki DRI, d.o.o. in ministrstva.
Udeleženci sestanka so izmenjali poglede glede bodoče ureditve območja obalne ceste med Izolo in Koprom. Dogovorili so se, da bo ministrstvo sprožilo postopke, da se obalna cesta po prekategorizaciji prenese v upravljanje (pozneje pa v last) Občine Izola in Mestne občine Koper. Ministrstvo bo skupaj z DARS proučilo pobudo županov Izole in Kopra, Kolenca in Popoviča, za nevključitev predora Markovec v vinjetni cestninski sistem. Prav tako bo ministrstvo poiskalo možne rešitve za boljšo pretočnost prometa na Belvederju, kjer se bo hitra cesta končala in je pričakovati zastoje, ki danes predvsem v poletnih mesecih nastajajo v Žusterni.
Ob tej priložnosti je župan Kolenc državnemu sekretarju Grebenšku še enkrat omenil pobudo, ki jo je Občina Izola že večkrat naslovila na ministrstvo in vlado v zvezi z razveljavitvijo DLN za hitro cesto na parcelah, kjer je bila prvotno predvidena lokacija priključka Izola, saj je priključek sedaj že zgrajen v neposredni bližini. V tem delu je namreč načrtovana prometna infrastruktura (podaljšek Južne ceste), neposredno ob območju pa se nahajajo obstoječi prostorski akti (PUP Oprema, ZN Ikor, ZN Cona mestne industrije jug in OPPN CM1 jug - živilska), ki bi jih z razveljavitvijo dela DLN lahko razširili za namene proizvodnih dejavnosti.	SZJ, kabinet župana
Novo življenje odrabljenim predmetom
V soboto, 28. marca se bo Občina Izola skupaj z javnim podjetjem Komunala Izola pridružila vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe, ki letos že šestič poteka v okviru Slovenske filantropije. Na ta dan prostovoljci z različnimi akcijami poskušajo narediti nekaj dobrega v svojem okolju. Prepričani smo, da smo za življenje v naši skupnosti odgovorni vsi. Z akcijo bomo pokazali, da s prostovoljstvom lahko spreminjamo sebe, druge in naše okolje. 28. marca 2015 bomo skupaj s prostovoljci širili solidarnost.
Sredi marca bo na zbirnem centru odprt center za predajo predmetov v ponovno uporabo. Namen centra je občanom v uporabo ponuditi različne predmete, ki jih uporabniki ne potrebujejo več, so pa še uporabni. Zato bo letošnji dan za
spremembe v Izoli namenjen prenovi še uporabnih izdelkov za ponovno uporabo in promociji novega centra. Ta dan bomo združeni promovirali možnost, da odrabljenim predmetom podarimo novo življenje.	szj
dan za
28.3.2015
^	m/umih/m: 3
Občinski svet----------
Komljanec ostaja direktor ZD Izola
Čeprav je bilo na račun njegovega dela oziroma na račun organizacije dela v izolskem zdravstvenem domu slišati prav tolito kritik kot pohval, Evgenij Komljanec mirno čaka na ponovno imenovanje za direktorja tega javnega zavoda. Čez teden dni mu gotovo ne uide soglasje občinskega sveta.
Prihodnji četrtek se bo, končno tudi na redni seji, čeprav je gradivo zanjo spet prišlo z zamudo, sestal izolski občinski svet. Tokrat bodo svetniki odločali o nekaterih kadrovskih predlogih, obravnavali letni program športa in dokončno sprejeli sklep, da investitorji v oskrbovana stanovanja v Livadah lahko zagotovijo le 0,8 parkirnega mesta na eno stanovanjsko enoto. Seja pa se bo začela z obravnavo predloga sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij med Občino Izola in Istrabenzom, d.d.Za kakšna razmerja gre, ne vemo, saj gradivo za to točko še ni objavljeno.
Popustljiva občina
Odločanje o spremenjenem predlogu Odloka o ZN Livade - zahod, kot rečeno, prinaša odločitev o zmanjšanju števila oziroma velikosti parkirišč na stanovanjsko enoto novega objekta. Investitor je nekako izbrskal določilo, da je na takšno enoto mogoče dovolj že 0,8 parkirnega mesta, kar bo stroške gradnje še malo zmanjšalo iz povsem neznanega razloga pa se je, med spremembami ZN Livade zahod znašla tudi definicija: gradnja stavb splošnega družbenega pomena - stavbe za kulturo in razvedrilo«. Torej bo tam tudi kulturno in veselo. Če ne drugače pa zaradi neposredne bližine osnovne šole in njenega dvorišča.
Občinski svetniki bodo sprejemali tudi Predlog Letnega programa športa v občini Izola za leto 2015; ki je osnova za dodeljevanje sredstev športnim društvom, potem pa se bodo lotili nepremičnin, od odplačnega prenosa zemljišč na trasi HC Jagodje - Lucija do pridobivanja zemljišč na trasi ceste Malija - No-žed;
Obravnavali bodo tudi Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Izola, s predlogom za skrajšani postopek in imenovali člane Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki se ji je mandat že pred časom iztekel.
Zapadle obveznosti so javne
Na ministrstvo za finance smo naslovili vprašanje v zvezi s sprejemanjem občinskega proračuna, kjer so
bile v zneske za leto 2015 vključene tudi neporavnane obveznosti občine iz leta 2014. Dobili smo naslednje pojasnilo:
V proračun tekočega leta je potre bno vključiti vse obveznosti, katerih plačilo zapade v okviru tega proračunskega leta, tudi neplačane obveznosti iz preteklih let. V kolikor vse obveznosti iz preteklih let niso vključene v proračun tekočega leta, morajo neposredni uporabniki v skladu s 46. členom Zakona o javnih financah sredstva za te obveznosti zagotoviti v okviru proračuna tekočega leta.
Obseg neplačanih obveznosti iz preteklega leta je potrebno razkriti pri pripravi zaključnega računa proračuna, kjer je potrebno v okviru obrazložitev zaključnega računa pripraviti tudi podatke iz bilance stanja, ki se nanašajo na te obveznosti. To pomeni da je potrebno razkriti vrste, vrednost in obrazložitev neplačanih obveznosti, ki so zapadle v letu, za katerega se dela zaključni račun ter vrste, vrednost in obrazložitev neplačanih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu. Pri pripravi proračuna je smiselno, da je iz obrazložitev proračunskih postavk razvidno, da so sredstva na proračunskih postavkah zagotovljena tudi za neplačane obveznosti iz preteklih let.
O 8. in 9. coni
Tednik Mandrač v sodelovanju s skupino najemnikov kmetijskih zemljišč iz 8. in 9. cone, pripravlja javno tribuno na kateri bi skušali doseči pripravljenost vseh soglaso-dajalcev za racionalno rešitev težav najemnikov, ki imajo postavljene pomožne kmetijske objekte. Zainteresirani naj pokličejo 040 211 434 (Mandrač) za več informacij.
PREHITRO VESEUE
piše: Franc Krajnc
Kobal v.d. direktor Centra ?
Med kadrovskimi zadevami je največ zanimanja za predlog sklepa o imenovanju vršilca dolžnosti po-slovno-programskega direktorja javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Glede na to, da komisija ni bila zadovoljna z vizijo in programi kandidatov, ki so se prijavili na razpis, bodo očitno predlagali vršilca dolžnosti. Ker je sedanji v.d. Branko Pišlar upokojenec, je slišati, da bodo za vršilca dolžnosti predlagali režiserja in izkušenega gledališčnika, Borisa Kobala, ki že nekaj časa občasno živi v Izoli.
Zelo verjetno bo brez večjih težav soglasje k imenovanju direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Izola dobil Evgenij Komljanec.
Slovenija je v letu 2014 presenetljivo zabeležila 2,6 odstotno rast Bruto domačega proizvoda (BDP) ki znaša nekaj čez 37 milijard evrov. Takoj so se pojavile pobude, da bi bilo treba nekaj deliti; sprostiti nekatere varčevalne ukrepe, ki nam jih je naložila Evropska komisija, dobro pa bi bilo, da bi nekaj denarja namenili za višje pokojnine, povišanje minimalnih plač in podobno.Glasni so bili tudi sindikati.
Ne v politiki in v vladi, še zlasti tudi ne v finančnem ministrstvu, ne povejo, da tega denarja v bistvu ni, ker je že porabljen in je prikazan le statistično. Na rast BDP so vplivala nakazila iz EU za odobrene infrastrukturne projekte v skupni vrednosti okoli 260 milijonov evrov (že porabljeno) ter prihodki podjetij za prodano blago in storitve v tujini. To pa ni vse. Gre za celotno (obračunano) dokončano in prodano proizvodnjo, ocenejene nedokončane proizvode po tekočih cenah in kot smo že omenili se v BDP prištevajo tudi drugi prihodki. Milijarda evrov več BDP, če to primerjamo z letom 2013, je vsekakor odlična podlaga za gledanje v bolj svetlo prihodnost, čeprav nekateri analitiki že zdaj trdijo, da se zgodba, ki ji pravimo gospodarska rast, v letu 2016 menda ne bo ponovila.
Kaj je torej tisto, kar duši slovensko gospodarstvo? So to previsoke dajatve, previsoka zadolžitve, proračunski primanjkljaj, pomankanje obratnega kapitala, stroški obresti, previsoka poraba?
Državo je težko upravljati, če pride minister za finance pred parlament z načrtovanim proračunom, ki že v osnovi kaže na 1,35 milijardni primanjkljaj (zaradi česar se bomo morali na novo zadolžiti) in ko ni dovolj plačanih prispevkov za izravnave, redne socialne transfere, pokojnine, sedaj pa je teba rezati tudi sredstva za primerno porabo občin.
V moderni kapitalistični državi, kar naj bi bila tudi Slovenija, postaja proračun sredstvo za intervencije s cilji uravnoteženja gospodarske rasti in posledično stabilnega vsesplošnega razvoja, pri tem pa je treba upoštevati načela javnosti, resničnosti podatkov in dejanskega stanja ter pregladnosti trošenja javnih financ. Če bi v naši državi ta načela v resnici tudi upoštevali bi bili Slovenci bolje obveščeni o dejanskem stanjem javnih financ (ne le v Mandraču) in bi tako tudi lažje razumeli zakaj je kapitalistični način proizvodnje večino odrinil od soodločanja, da bi lahko lagodno in bogato živela manjšina.
Zanimivo je, da se je med Slovence vrinil nekakšen občutek, da se nič ne da spremeniti, da ni rešitve ter da politične stranke, čeprav rade poudarjajo obratno, niso stranke za ljudi!
Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, do nedavnega lastnik in urednik mesečnika Primorski utrip in zdaj finančni komentator Mandrača.
Mladinsko ne-dogajanje
Konec agonije MSI-ja?
Zgodba MSI je znana. Ustanovila ga je politična mladina, da bi uveljavljala interese mladih v lokalni politiki, posredno pa bi MSI upravljal tudi z zavodom KTl. A že čez nekaj let je MSI prenehal delovati, KT1 seje utapljal v rdečih številkah, na mlade pa so pozabili vsi.
Zgodba Mladinskega sveta Izola je tesno povezana z zgodbo kiberkavarne KTl. “Krovni organ" mladinskega delovanja v Občini je ustanovila Občina Izola leta 2004 v času županovanja Brede Pečan, prvi predsednik pa je postal Aleksej Skok, danes predsednik izolskih Socialnih demokratov. MSI bi moral zastopati interese mladih v občini itudi s pomočjo sredstev namenjenih mladinskim projektom, upravljal pa naj bi posredno tudi z zavodom KTl.
Kako se je končala zgodba s KTl smo že večkrat zapisali. Zaradi hudih dolgov so se vrstili direktorji javnega zavoda. Občina pa je poskušala rdeče številke sanirati tako preko MSI-ja, kot tudi neposredno, leta 2008 z 31.000 evri dotacije, kar je sicer skregano z zakonom. In ko je bilo jasno, da se KTl nezadržno potaplja, se je tudi navdušenje nad vodenjem in sodelovanjem v MSI počasi ohladilo. Predsedstvo je leta 2007 prevzel Tomaž Dujc, kasneje, leta 2009, je postal predsednik Bojan Dobnik, januarja 2014 pa je predsedstvo sprejel Seit Demiri, sicer predsednik ŠOUP-a. Ampak že dlje časa je bilo jasno, da je MSI samo še breme za vsakega, ki si je želel voditi te posle.
Zadnji, ki je prevzel vodenje, Seit Demiri, je to naredil v času, ko je bilo skoraj nemogoče sklicati sejo Mladinskega sveta, ki bi bila sklepčna. Društva, ki so bila včlanjena v MSI, so namreč s časom postala neaktivna, ali pa preprosto v organu niso videla koristi, saj že dlje časa ni odgovoren za dodeljevanje razpisanih sredstev.
Občina je, kot je možno ugotoviti na Supervizorju, v petih letih, od junija 2003 do decembra 2008, v MSI vložila 205.388 evrov, kam je šel ta denar pa je težko ugotoviti. Del sredstev je bil namenjen kritju stroškov KTl, za ostalo pa ni povsem jasno. Jasno je le, da je po letu 2008 Občina zaprla pipico. Mladinski svet pa je v naslednjih letih nabiral stroške predvsem iz naslova računovodstva, določeni stroški pa so nastali tudi zaradi neizdajanja zaključnega letnega računa.
Komu služi MSI?
Kot je povedal Seit Demiri, je stanje v MSI je povsem kaotično. “Sem predsednik študentske organizacije Univerze na Primorskem in vidim, kako se v Kopru vendarle izvaja določeno mladinsko dogajanje, medtem ko je v Izoli mrtvo. In ker sem prepričan, da je vloga mladinskega sveta ta, da ustvarja mladinsko politiko napram občini, ne pa da bi operativno izvajal projekte. In ko sem to prevzel, se mi sanjalo ni, kakšna je situacija. In zavedal sem se, da je MSI ustanovitelj zavoda KTl, a ta nima zakonitega zastopnika. In tukaj se je dogajala politična igra, za katero niti ne vem točno, kaj je bilo”, pravi Demiri in dodaja, da je samo slišal, da ima KTl kakšnih 32.000 evrov dolgov, ampak brez zakonitega zastopnika je to nemogoče preveriti. “Seveda pa ne mislim nikogar imenovati za zastopnika, da bi to lahko preverili, ker bi s tem ta oseba postala odgovorna za to", pravi Demiri. Dolgo časa namreč KTl nima uradnega zastopnika, računi pa so se kopičili.
Od Občine ni bilo odziva
Demiri pravi, da so imeli dva sestanka, kjer je bil prisoten tudi predstavnik Občine, a s strani Občine ni bilo odziva, zato ne ve, zakaj bi sploh še vztrajal. “MSI postaja samo še strošek. Ko sem postal predsednik sem ugotovil, da MSI nima več niti tekočega račna, saj so ga verjetno zaprli. Zato ne vem, zakaj bi sploh še vztrajali in sem sklical sejo s predlogom, da bi razpustili MSI”, ki je tako ali tako že mrtva organizacija.
Seit Demiri pravi, da imamo v Izoli veliko število študentov, ki pa trenutno ne vedo, kam bi se dali. “Mladi ne potrebujejo veliko, nobenega hotela ali kaj takega, le možnost, da lahko delujejo, organizirajo koncerte in podobno. ” Tako pa se dogaja, da aktivna izolska mladina svojo aktivnost prenese v sosednja mesta, naprimer v Koper, kjer je marsikateri Izolan pomagal pri delovanju MKC-ja, kot tudi pri za-
neslavnoikončallpot KTl
sedbi prostorov nekdanje tovarne Inde, drugi, kot je Seit Demiri, pa so aktivni na študentskem področju. “Jaz temu pravim beg možganov iz Izole”, pravi. To pa zato, ker mladi v Izoli preprosto nimajo iztočnice. Kdo ve, morda pa je zaprtje žalostnega dela izolskega mladinskega aktivizma, ki je bil tako ali drugače tesno povezan predvsem s politiko, bolj kot pa z mladimi, na koncu edina možnost, da se kaj spremeni na mladinskem področju. Kot smo že večkrat povedali, mladi ne potrebujejo novega, velikega, megalomanskega mladinskega centra, za katerega so na Občini, mimogrede, pred časom že razpisali natečaj za projekt, ki ni bil nikoli izveden. Mladi potrebujejo predvsem dobro voljo in možnost, da ustvarjajo. In tega v Izoli trenutno ni čutiti.
AM
V
VIZ VRTEC MAVRICA IZOLA
OF 15, IZOLA
objavlja
JAVNI POZIV ZA VPIS OTROK V VRTEC V ŠOLSKEM LETU 2015/2016
V	ENOTE:
Školjka, Oktobrske revolucije 11/a, vpisujemo otroke od 1 do 6 let Livade, OF 15, vpisujemo otroke od 1 do 6 let Livade 2, Livade 7, vpisujemo otroke od 1 do 3 let Dislocirani oddelki Korte, Korte 14, vpisujemo otroke od 1 do 6 let Vpis otrok v vse enote vrtca poteka na upravi vrtca Mavrica Izola - enota LIVADE, OF 15 med 8. in 15. uro do 31.3.2015.
Še posebej smo vam na razpolago v TOREK, 17. marca 2015, ko bo v enotah Školjka in Livade dan odprtih vrat. V popoldanskem času (med 15. in 16.30 uro) si boste lahko skupaj z otrokom ogledali vrtec in spoznali dejavnosti, ki potekajo v vrtcu.
Vlogo za vpis otrok v vrtec dobite na sedežu vrtca (enota Livade) in v pisarni enote Školjka ter na spletnih straneh vrtca in občine Izola. Starši lahko vpišete otroke v dnevni ali poldnevni program. Komisija za sprejem otrok v vrtec bo obravnavala vse vloge, ki bodo prispele na naslov vrtca do 1.4.2015 (žig pošte 31.3.2015) ali bodo osebno oddane v pisarni vrtca 31.3.2015 do 15. ure. Starši, ki so oddali vlogo za šolsko leto 2014/15 in njihovi otroci še niso bili sprejeti, ne rabijo oddati nove vloge, bodo le povabljeni k dopolnitvi podatkov in predložitvi ustreznih dokazil.
Starši, ki so že oddali vlogo za šolsko leto 2015/16, je ne vlagajo ponovno.
Za dodatne informacije lahko pokličite na tel. 05/6418 513 ali 041 338 848.
V	vrtcu vas z veseljem pričakujemo!
Suzana Božič, ravnateljica
- Adria bike show----------------------------------------------------
Zmaga v Avstrijo, a tudi v Izolo
Drugo kolesarsko veliko nagrado Izole in prvi Adria bike show je dobil avstrijski kolesar Gregor Muhllberger, pred Primožem Rogličem. Ampak pravi zmagovalec je Izola, kije konec tedna zaživela kot že dolgo ne in navdušeno pozdravila kolesarje, ki so se podili po naših cestah.
Prvi Adria bike show, kolesarsko veliko nagrado Izole, ki se je prvič odvila lani, se je zaključil v nedeljo z velikim tekmovanjem med profesionalnimi kolesarji. Ampak živahno je bilo tudi v soboto, ko je bila otvoritev “pump" steze in sejmišča na Lonki.
Adria bike show bi lahko ločili na dva dela: prvi je povsem turi-
stičen, s sejmiščem na Lonki, tekmovanjem rekreativcev in spremljevalnim programom, drugi pa je predvsem športni, s kolesarsko dirko profesionalcev, ki so po
okoliških gričih opravili štiri kroge za skupno 160 kolimetrov. In lahko bi rekli, da sta bili obe plati kolesarskega festivala uspešni.
Na Lonki se je tako v petek, ko so šele pripravljali prizorišče, kot v soboto, ko je bila otvoritev kolesarske “fešte”, zbralo veliko število radovednežev, ki so uživali ob vragolijah kolesarskih “gamsov” oziroma trialistov. Nekoliko je sameval le sejem, kar pa je bilo za prvo edicijo festivala skoraj pričakovano. Nedelja, ki je bila namenjena vrtenju pedal, pa je Izolo dodobra napolnila. Glavna je bila seveda kolesarska dirka profesionalnih kolesarjev. Teh se je v Izoli zbralo 176, razdeljenih v 24 profesionalnih ekip iz 19 držav. Po štirih opravljenih krogih po podeželju ter treh manjših, ravninskih krogih po Izoli, je na koncu v Sprintu dveh najbolj
vzdržljivih zmagal avstrijski kolesar Gregor Muhllberger, član ekipe Team Felbermayr Simplon Wels, pred Primožem Rogličem (Adria Mobil). Kot tretji je ciljno črto prečkal italijanski kolesar Paolo Ciavatta (D’Amico Botte-cchia).
Vsi trije kolesarji so bili udelež-ni v pobegu petih kolesarjev, ki so bili v ospredju večji del dirke, nekaj časa pa so se lahko ponašali s skoraj sedmimi minutami
prednosti pred glavnino, ki jih na koncu ni uspela uloviti. Izolani smo tako ostali brez skupinskega Sprinta, ki je bil pričakovan, a nič hudega.
Adria bike show je tako povsem uspel in Izolani pričakujejo, da bo postalo tekmovanje tradicionalno. Glede na to, da je v organizacijo vpletena tudi Kolesarska zveza Slovenije, ki si nadeja nekakšno otvoritev sezone na Obali, je to tudi realno pričakovati. am
Grbinasta steza je odprta
V soboto so v sklopu Adria bike showa, velikega kolesarskega spektakla, ki je bil ta konec tedna v Izoli, neuradno otvorili tudi novi “pump track”, grbinasto kolesarsko stezo, ki so jo zgradili fantje in dekleta Kluba gorskih kolesarjev Obala.
Na otvoritveno vožnjo se je podal tudi izolski poklicni podžupan Gregor Perič, kot tudi ostali člani in simpatizerji društa. A kaj sploh je “pump” steza? Kot nam je povedal predsednik društva Vid Maglica, je pump proga speljana na ravnini z grbanistim terenom, kjer odrivamo kolo samo z lastno težo, brez vrtenja pedal. S pump progo kolesarji pridobivajo na tehniki vožnje, ter na aerobni pripravljenosti.
Čeprav je v naši okolici še nekaj tovrstnih prog, pa je izolska največja v državi. Poleg “pump” steze za odrasle, oziroma izkušene kolesarje, pa so člani kluba gorskih kolesarjev Obala postavili tudi stezo namenjeno otrokom, kjer lahko tisti najmlajši spoznajo vožnjo po grbinah in osnove premikanja teže naprej in nazaj, zgradili pa so tudi učni poligon, ki je namenjen malo večji oziroma manj veščim gorskim kolesarjem saj predstavlja nekakšno simulacijo gorskega terena.
Pump steza, ki je na njivi poleg Mehana, je odprta za vse. Kot je povedal Vid Maglica, tisti, ki bi jo radi uporabili se preprosto “pripeljejo in furajo”, seveda pa opozarja, da se je treba zavedati svojih sposobnosti in temu primerno voziti, obvezna pa je seveda uporaba čelade.
Za vzdrževanje objekta bodo skrbeli člani društva, ki tudi edini vedo, kako vzdrževati tovrstno progo. Sicer pa so aktivisti z gradnjo začeli maja meseca, ko so se lotili čiščenja parcele, kakšnih petnajst najbolj aktivnih članov pa je porabilo več kot tisoč ur dela, da je bila proga pripravljena do začetka pomladi, dodaja Maglica.
AM
|______Sp***'_______
Menolaši najboljši tudi v Piranu
Še dve uvrstitvi med 16 najboljših smo dosegli v mešanih dvojicah. V osmino finala sta se namreč uvrstila Simon Frank in Lea Paulin, ter Erik Paulin in Katrina Sterchi.
Vstopnina po novem 2 EUR!
Po rezultatu glasovanja v anketi “Koliko bi morala stati vstopnica za tekmo 3.SNL,” ki je bila objavljena na naši spletni strani, se je vodstvo kluba odločilo vstopnino znižati iz 4 eur na 2 eur!
Mnenje občinstva nam veliko pomeni, saj je v interesu kluba, da se v borbi za drugo ligo zbere čim več gledalcev na tribunah in podpre ekipo v nadaljevanju prvenstva. Vsaka točka bo pomembna, zato podprite svoj lokalni klub in vabljeni na stadion.
Rokometaši potujejo na Dolenjsko
Naši rokometaši so tekmo z Gorenjem odigrali že minuli torek, zato so bili ta vikend prosti. Odmor je fantom vsekakor teknil, saj so z izjemo nedelje praktično - če upoštevamo treninge, vsak dan na parketu. V soboto odhajajo na gostovanje v Trebnje, kjer igra nekdanji izolski vratar Rok Jelovčan. Gre za neugodnega tekmeca, ki je trenutno na 4. mestu. Trimo je doma izgubil le z ekipo Gorenja in če Dolenjci jemljejo to kot tradicijo, smo Izolani za to, da se tradicije tudi prekinejo. Drugače povedano - na jugovzhod Slovenije fantje ne potujejo z belo zastavo in naredili bodo vse, da se z Dolenjske vrnejo kar najboljše volje.
Gorenjke boljše od Izolank
Na Gorenjskem igrajo, kot kaže, dobro odbojko. Potem, ko so pred tednom dni v Izoli odbojkarice Zgornje Gorenjske premagale Izolo, je slednja v soboto doživela še en hladen tuš s strani gorenjskih odbojkaric. Ekipa Aquawatt Žirovnica je bila namreč s 3:1 (25:17, 19:25, 32:30, 25:18) premagala žilavo in borbeno ekipo Izole. O vztrajnosti in nepopustljivosti naših deklet namreč priča podatek o tretjem nizu, saj so se po izenačenju v nizih na 1:1 Izolanke trmasto borile do 32:30! Bravo, žal pa je na kon-
cu zmanjkalo malo sreče, sicer bi bil lahko končni izid v korist izolskih odbojkaric.
Nič hudega, bomo zapisali, kajti naša dekleta se še vedno držijo na zelo dobrem tretjem mestu na lestvici. Ankaran ne popušča in ima 41 točk, sledi Gornja Gorenjska (38), Galeb grup Ro-botina (26), Aquawat Žirovnica (23).... V soboto ob 18.00 Izolanke računajo na novo zmago v Livadah, saj prihaja v goste predzadnja ekipa Volleyball Ljubljana. Previdnost seveda ne bo odveč, vendar če bodo Izolanke tekmo odigrale kot znajo, večjih težav ne bi smelo biti.
l.SNTL-članice
Interdiskont: Arrigoni 5:2
Članice so vnaprej, v četrtek, odigrale zadnji krog rednega dela prvenstva na Ravneh na Koroškem. Proti aktualnim državnim prvakinjam naše igralke niso bile favorit, so pa dvoboj dobro odigrale. Posebej se je izkazala Katrina Sterchi, ki je dosegla obe zmagi, izgubila pa je s 3:1 v povsem enakovrednem dvoboju proti najboljši slovenski članici Manci Fajmut. Tako bodo naše igralke zaključile redni del prvenstva na četrtem mestu, z enakim številom točk kot tretjeuvrščena Muta. Imamo pa slabšo razliko v setih v medsebojnih dvobojih.
Kot četrtouvrščeni bomo tako v končnici, na dve dobljeni tekmi, igrali ravno proti prvouvrščene-mu Interdiskontu. Ekipa, ki bo boljša, pa se bo borila za državni naslov.
Izolani dobri na državnem
V soboto in nedeljo je na Jeseni-
cah potekalo državno prvenstvo RS za člane in članice, posamezno, v dvojicah in mešanih dvojicah. Naši tekmovalci in tekmovalke so prvenstvo v glavnem dobro odigrali.
Najboljše se je v posameznem delu uvrstila med osem najboljših. Za med štiri je z 0:4 izgubila proti prvi nosilki turnirja Alex Galič, ki trenira in igra za klub v tujini. Eno naj večjih presenečenj je nedvomno pripravila mlada Lea Paulin z uvrstitvijo med 16 najboljših članic. Že dolgo se namreč mlajša kadetinja ni uvrstila v osmino finala državnega prvenstva za članice. Na glavni turnir in sicer med 24 najboljših se je uvrstila še Katrina Sterchi. Pri članih sta se na glavni turnir, torej med 32 najboljših, uvrstila Simon Frank in Erik Paulin.
Najbližje medalji smo bili v ženskih dvojicah, kjer sta Katrina Sterchi in Urška Čokelj v četrtfinalu tesno, s 3:2, izgubili proti kombiniranemu paru Tamara Pavčnik iz Hrastnika in Ana Tofant iz Mengša.
Pri članih se je Erik Paulin z Iju-bljančanom Tomom Sfiligojem uvrstil med 16 najboljših. Kristjan Ludvik in Simon Frank pa sta se uvrstila med 32 najboljših.
tem
V	ponedeljek 9.3.15 bo odigran že tradicionalni turnir v taroku v počastitev dneva žena. Odprt turnir za posameznike se bo pričel on 16.00 uri v hotelu Delfin. Pokrovitelj turnirja je DU Jagodje Dobrava kot vsa prejšnja leta.
Tarokaši so v ponedeljek 2 .marca odigrali letošnji deveti turnir. Nihče ni osvojil maksimalnih 6 točk. Kar trije pa so osvojili po 5 točk. Najuspešnejši je bil Anton Sevčnikar z razliko +960, drugo mesto je osvojil Cveto Ličen z razliko + 847, tretje mesto pa Anton Kosič z razliko +247.
V	skupni uvrstitvi po devetih kolih vodi lanskoletni prvak Cveto Ličen s 38,75 točkami in razliko +6213, sledijo Anton Sevčnikar s 37,5 točkami in razliko +6760, Marija Bolje s 37,25 točkami in razliko + 3529, Igor Meze z 32,5 točkami in razliko + 1043. Na petem mestu pa je Anton Kosič s 27,75 točkami in razliko + 1761.
Razlika med prvimi tremi je zelo majhna, četrti pa že zaostaja za blizu 5 točk, kar je že izdaten zaostanek.
Zmaga Menolašev
Prejšnji konec tedna je Ribiško društvo Oradela Piran organiziralo tradicionalni Pokal Frater, kjer se fraterji točkujejo desetkrat toliko, kot ostale ribe.
V	skupni konkurenci je tako z veliko prednostjo zmagal član izolske Menole Luka Maslo, pred Mirom Hudnikom (KIT) in Edvardom Marinškom, prav tako Menola Izola. Luka in Edvard sta seveda zmagala tudi kot najuspešnejši čoln.
J\i


.• V..v ^
f -h (j p r
o J J
<- v - v- o r- •<■?/•: ; ::7ŽV:. ■-
&'*v;*iii*r-"-' ••;•i?Vj4r:5>'
I

... ,;M'
fp'-
', '■ :- v i,- %
'■
>9$V^ •’	■**!'vX.r "V <



,'Vd
v^S» ffl


3t
ii-v-vš.
«W^1'


f«.
*f*>*tr

A
.rHi
;:•>:

Tt V:
<Lk A.
[Vi
^ t
Kt •<:
74- sT^ ♦	ri-o-šii -" '■*•'

5vK
* j7*r" •’-VkV. '<a»<‘
■ v-:),‘
jgrw^,. g-: -r:-^ -^v.	^	/?vv<: ••"- ^.S,
■ iT*1''

■ • ' - :
. • ^hnik (25 seconds pertrame)	■.-
: *•' ^ —	' ' . ' 7 : šy;-
.‘*S	•>..-,	<• ••	'*■	‘--- 1
R?-« ■ «r	N	•..
; 3-;<r-
Si
in
s
cu
ro
E
S
a)
E
-o
s
s
I
š
o
>
v kinoteko...
PAURA DAVORINA MARCA V NEW VORKU
Filmski arhivi Anthology v New Vorku že skoraj petdeset let skrbijo za kulturno dediščino eksperimentalnega in avantgardnega filma, tako ameriškega, kot tudi mednarodnega. Anthology ima namreč status mednarodnega centra za hranjenje filmov, v svojih arhivih pa imajo že več kot 20.000 filmov iz celega sveta. Gre za edini tovrstni center v New Vorku, ki je poleg tega tudi povsem neodvisen, tako programsko, kot tudi finančno.
In čeprav že pol stoletja skrbijo za predstavitev avantgardnega filma prebivalcem New Vorka, so strokovnjaki Antholo-gyja povsem spregledali skoraj celotno eksperimentalno in avantgardno filmsko produkcijo nekdanje Jugoslavije. Najpomembnejša imena jugoslovanskega avantgardnega filma, kot so Karpo Godina, Dušan Makavejev in Želimir Žilnik so med ameriškimi poznavalci sicer že domača, ampak, kot sami pravijo, to je le vrh ledene gore filmske produkcije, ki je množicam skoraj povsem neznana.
Da bi to napako popravili, so se v Anthol-ogyju odločili, ob sodelovanju s slovenskimi, hrvaškimi in srbskimi kinotekami, da bodo od četrtka 6. marca, pa vse do sobote predstavili znano in manj znano produkcijo eksperimentalnega filma Jugoslavije, ločeno po posameznih republikah.
Začelo se bo prav s Slovenijo, s projekcijo petih filmov verjetno najbolj priznanega režiserskega mojstra na sončni strani alp Karpom Godino, ter štirimi filmi izolskega pozabljenega, a ponovno odkritega izolskega avtorja, Davorina Marca.
In če je Godina že znano ime, tudi za Američane, je Marc popolna neznanka. O njem so zapisali, da gre za post-punk režiserja, ki bi ga bilo treba še zelo dobro raziskati. Opisali so ga kot umetnika intro-vertne narave, zaprtega vase, ki pa ima pod pasom že več kot 150 super 8mm in 16mm filmov, za katere sam pravi, da gre za majhne filme in s tem daje pojmu podcenjevanje povsem nove razsežnosti.
Davorin Marc bo na festivalu, ki se ga bo kot gost udeležil, predstavil filme Ugrizni me. Že enkrat. (1978/1980), Ej Klanje (1981), Paura in citta (1181 dni pozneje ali vonj po podganah) (1984), ki so ga lani, kot šele drugi slovenski film nasploh, v slovenski kinoteki prenesli in restavrirali iz 8mm na 35mm trak, izven programa pa bo Davorin predstavil tudi novo produkcijo, Piknik (25 seconds per f rame) (2013), nemi film posnet na 8mm traku, kasneje pa digitaliziran.
A New Vork je le prva etapa severnoameriške turneje Festivala jugoslovanskega avantgardnega filma. Ta se bo namreč nato selila v San Francisco, kasneje pa še v Kanado, v Quebec ter na univerzo v Berkeleyu.
Nedvomno gre za veliko priznanje izolskemu režiserju, ki smo ga, tudi pri nas, ponovno odkrili po skoraj tridesetih letih kulturniške pozabe, zdaj pa vendarle doživlja trenutke, ki si jih vsak ustvarjalec želi. In Mandrač ter Izola z njim.
5.3.	četrtek
19.00 Manziolijeva palača Izola
klepet z »Zanimivimi Izolani« ŽPZ SINJI GALEB
6.3.	petek
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje z delavnico Življenja je igra
20.00	Kulturni dom Izola
PRIMORSKA POJE 2015
Pevke ljudskih pesmi KD Kraški šopek Sežana, Ženski pevski zbor Ivan Grbec, Vokalna skupina Liska dekleta, Moški pevski zbor Poljubinj, Mešani pevski zbor “Canto Ergo Sum”, Mešani pevski zbor Mačkolje, Moški pevski zbor Pobje.
7.3.	sobota
19.00	Galerija 22, Ljubljanska 22 Izola
Literarni večer s pisateljem Rickom Harschem
predstavitev dveh novih pisateljivih knjig ADRIATICA DESERTA in ISTRSKE LOBANJE
20.00	Kulturni dom Izola
TENDANZA - V meni je gib Plesna predstava ob 10-letnici KUD ERATO
8.3.	nedelja
19.00	Manziolijeva palača Izola
Ženske in Vino
13.3.	petek
19.00 Mestna knjižnica Izola
predavanje Darje Lampret Kamen zase
19.00	Manziolijeva palača Izola Ob 200. obletnici, večer posvečen
Dunajskemu kongresu (1814-1815)
Predavanje Amb. Massima Spinetti ob glasbeni spremljavi pianista Denysa Masliuka.
20.00	Klubski prostor Kulturnega doma Izola
David Bec: Morda se bova nekega dne pogovarjala o vremenu
14.3.	sobota
17.00	Kulturni dom Izola
Lutkovna predstava za otroke Ribič in njegova hčerka
18.00	Manziolijeva palača Izola
Večer posvečen italijanskim kantavtorjem
Pevke Skupnosti Italijanov Dante Alighieri iz Izole pod mentorstvom Erike Bognolo.
17.3.	torek
19.00	Manziolijeva palača Izola
Večeri italijanskega filma - Anna Magnani
Projekcijo filma 'TOnorevole Angelina" režiserja Luigi Zampa.
18.3.	sreda
19.00 Mestna knjižnica Izola
predstavitev knjige 8 moških - zakaj pa ne?
19.3.	četrtek
19.00 Mestna knjižnica Izola
Pripovedovalski večer IZ ISTRE V ISTRO OKOLI SVETA od 19.30 do 21.00 Plesna dvorana Kulturnega doma Izola
Dan odprtih vrat Plesnega studia Erato
20.3.	petek
19.00	Manziolijeva palača Izola
ETHNOINSULA 2015
VLENIA LUCISANO - ENRICO PORAZZI - RICHARD ARDUINI
20.00	Kulturni dom Izola
Komična drama Martine Ipša LEZBA
21.3. sobota
10.00 Mestna knjižnica Izola
projekcija dokumentarnega filma Mikrorojstvo
22.3. nedelja
18.00 Kulturni dom Izola
Giasbeno-giedališki dogodek Ženske za umret posvečen boju proti nasilju nad ženskami
24.3. tore!
<
mm
med 9.00 in 12.00 Kulturni dom Izola
Območno srečanje gledaliških skupin
Nastopili bodo učenci OŠ Livade, 05 Vojke Šmuc in Gledališka skupina ŠIMC Piran
26.3.	sreda
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje Pogumno, svobodno, smelo in odločno.
28.3.	sobota
17.00	Kulturni dom Izola Območno srečanje gledaliških skupin
Mali strah Bav Bav
premiera nove gledališke igre Gledališča Steps Izola
v kino...
OD JAZZA DO MOJCE
Izolski art kino Odeon je v teh dneh ponudil kar dva celovečerna domača dokumentarca mladih avtorjev. Včeraj so se iztekle projekcije filma Čas za improvizacijo, ki predstavi osem ustvarjalcev domače jazzovske scene, 8. marca pa bo premiera dokumentarnega filma Kaj pa Mojca, ki obravnava vlogo žensk v slovenskem filmu.
Celovečerni dokumentarec Čas za improvizacijo sledi mladim slovenskim jazz glasbenikom na Dunaj, v Amsterdam in New York ter spremlja njihovo stremljenje k popolnosti in iskanje mesta v glasbi z obrobja. Jazz je njihova ljubezen na prvi pogled, oziroma sluh. Taka, da ji slediš na konec sveta. Vzameš inštrument in se odpraviš na iskanje svetega grala. Najprej v utesnjene šolske prostore, kjer minevajo leta in ure rigorozne vaje, v upanju, da boš nekoč svobodno zaigral. Iz varnega zavetja učilnic, izpod mentorjevih peruti, pa naravnost v temo jazzovskih klubov, če imaš srečo na festivalske odre ali pa na ulico, če ne gre drugače. Četudi veš, da je veliko dobrih umetnikov lačnih, da ljudje ob besedi jazz zamahnejo z roko ter da ima družba rada enostavne in hitre reči. Improvizacija tako postane način tvojega življenja.
Tina Lešničar (rojena leta 1978 v Ljubljani) se je po končanem študiju kulturologije zaposlila kot novinarka pri kulturni redakciji Dela. Ko je leta 2011 za Delo pripravljala odmevno serijo člankov o mladi jazz generaciji, se ji je porodila ideja, da bi o slovenski jazzovski sceni posnela film. Cas za improvizacijo je njen filmski debi.
V filmu sodelujejo: Marko Črnčec, Kaja Draksler, Igor Lumpert, Igor Matkovič, Nikola Matošič, Jani Moder, Jure Pukl, Cene Resnik, Žan Tetičkovič, Vijay lyer, Doug Hammond, Jason Moran, Da-mion Reid, Joe Sanders, Nasheet Waits, Reggie VVorkman
Ob mednarodnem prazniku žena, točno v nedeljo, 8. marca pa bo v kinematografih Art kino mreže Slovenije potekala sočasna premiera slovenskega filma Kaj pa Mojca?. Celovečerni dokumentarec režiserke Urše Menart raziskuje vlogo žensk v slovenskem filmu in v filmskih klasikah išče odraze položaja žensk v družbi. Film, ki je nastal v produkciji dokumentarnega programa RTV Slovenija, je prejel nagrado Art kino mreže na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
Film govori o priljubljenih, pa tudi manj znanih ženskih vlogah v zgodovini slovenskega filma, tako junakinjah v dobesednem pomenu, značilnih za številne partizanske filme, kot tudi o ustaljenih klišejih: trpeča mati, prešuštnica, opravljivka ... Skozi pogovore z igralkami, režiserkami in kritičarkami ter z analizo najpogostejših stavkov, ki jih v slovenskem filmu izrekajo ženske, skuša ugotoviti, kdo je značilna slovenska filmska junakinja. Ali obstaja kakšna, ki bi bila enakovredna legendarnemu Kekcu? Urša Menart (1985, Ljubljana) je leta 2010 s kratkim igranim filmom To je Slovenija diplomirala iz filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Po srednjemetražnem dokumentarcu Veš, poet, svoj dolg? je posnela svoj prvi celovečerec, dokumentarec Nekoč je bila dežela pridnih (2012). Kaj pa Mojca? je njen drugi celovečerni film. Igrajo: Nina Cvar, Štefka Drolc, Mojca Fatur, Nina Ivanišin, Polona Juh, Milada Kalezič, Varja Močnik, Dotoreja Nadrah, Tina Poglajen, Nina Rakovec, Špela Rozin, Majda Širca, Maja Weiss, Barbara Zemljič, Pia Zemljič, Milena Zupančič.
V naslednjih dneh pa se nam obeta projekcija še enega dokumentarnega filma, saj Aerodrom Portorož vabi na premierno predstavitev dokumentarnega filma z naslovom »V zraku nad morjem«.
Dokumentarni film je nastal v sodelovanju s produkcijsko hišo Nomed in predstavlja bogato
kulturno in tehnično dediščino letalstva na slovenski obali.
Premierna projekcija bo 12. marca 2015 v Smaragdni dvorani Kongresnega centra Bernardin, Portorož.
m: ’
fif* ’

Galerija Alga Izola
v četrtek 5.3. ob 19.00 otvoritev razstave Marta Frei: Nazaj v modro Galerija Insula Izola
Vabimo vas na otvoritev razstave, ki bo v četrtek, 12. marca ob 19.00 uri. Fulvia Grbac »IN RUBIŠ«

galerijo...
ORENA MATIC IN NJENE OSEBNOSTI
Privoščite si voden ogled razstave MARAVEECORPUS. JAVNA TELESA oziroma srečanje z Loreno Matic in njenimi osebnostmi
Živeče skulpture je naslov prostorske postavitve in fotografij, s katerimi se tržaška umetnica Lorena Matic predstavlja na razstavi MaraveeCorpus. Javna telesa. Avtorica ponuja obiskovalcem zanimivo popotovanje, na katerem odkriva pomnožitve, mul-tiplikacijo identitet kot temeljnega izhodišča svoje ustvarjalne poetike. Lorena Matic bo na sobotnem dopoldanskem srečanju s serijo fotografij razkrivala načine, kako skozi preobleko, traz-vestijo in inscenacijo ustvarja nove osebe. Pri raziskovanju različnih socialnih in značajskih posebnosti se opira na lastno telo ali pritegne v svoje raziskovanje druge osebe, v tem primeru igralce pouličnega gledališča. XIII. edicija razstavnega projekta MARAVEE CORPUS 2014 je avtorski projekt italijanske likovne kritičarke Sabrine Zannier, voden ogled v Galeriji Loža bo, v soboto, 7.3.2015, ob 11:00 uri.
v galerijo...
APEIRON IMA NOVE PROSTORE
V soboto je vrata ponovno odprla galerija	Otvoritev, ki se je je udeležilo veliko število
Apeiron, tokrat kot Studio Apeiron. Po nekaj	radovednežev, tako iz umetniških, kot tudi
mesecih brez ustvarjalenga prostora sta	"laičnih" krogov, je s svojimi kitarskimi spret-
namreč kiparka Katja Smerdu in slikar ter	nostmi popestril odlični Elvis Šahbaz. a s tem
vsesplošni umetnik Paride di Stefano dobila	niti približno še ni bil konec improv,ziranega
v uporabo prostor ob Sončnem nabrežju. kulturnega programa.
Kot je povedala Katja Smerdu, bosta lahko	Apeiron se je tako preselil iz občinskih pros-
v novih, večjih prostorih razširila svojo de-	torov v zasebne, in, kot pravi Smerdujeva,
javnost tudi na različne delavnice in tečaje,	je prav ironično, da bodo imeli zdaj iz vseh
začeli pa bodo s tečajem risanje.	vidikov boljše pogoje za delo, kot doslej.
Galerijska dejavnost bo seveda še vedno a k-	Tovrstni prostor pa je za umetnika nujen, če
tualna, organizirala pa bosta lahko ponovno	že ne za ustvarjanje, pa vsaj zaradi vidljivosti
dogodke, ki so še do nedavnega razživeli Lju- in, posledično, eksistence, bljansko ulico.
Pokrajinski muzej Koper in Palači Gravisi Koper
DEDIŠČINA UTRDB - Neobičajni pogledi Jadrana mednarodna fotografska razstava / do 15. februarja 2015 Galerija Loža Koper
MARAVEE CORPUS. JAVNA TELESA fotografije in instalacija / do 14. marca 2015 Galerija Meduza Koper
MAJDA SKRINAR Nevidna mesta, slike / do 6. marca 2015
5.3.	četrtek
18.00	- 19.30 Čitalnici Fulvia Tomizze Koper.
Večer Od Belle Epoque do svetovnega spopada Predstavljene bodo publikacije raziskovalnega središča Centra Studi Adria-Danubia. Publikacije bodo predstavili Kristjan Knez in uredniki.
20.00	Cerkev sv. Frančiška Asiškega Koper
3. koncert abonmaja AMABILE 2014/15 IVAN SKRT-klavir Program: Mussorgski - Slike z razstave, Rachmaninov - 7 Preludijev
6.3.	petek
17.00	Središče Rotunda Koper
Fotografski tečaj Jaz /Fotoaparat /Fotografija
20.00	Gledališče Koper
Esteve Soler Kontra demokraciji
Abonma DIJAŠKI in izven
7.3.	sobota
8.00	Pristaniška ulica Koper
Sejem starin
med 10.00 in 18.00 Bonifiki Koper
KŠOK-ova učilnica na Bonifiki
Ponovno je čas, da si zamenjamo in osvežimo garderobe, brez nepotrebnega zapravljanja denarja!
10.30 Gledališče Koper
Brata Grimm Rdeča kapica
Abonma MALI ODER in izven
20.00	Gledališče Koper Esteve Soler
Kontra demokraciji PREMIERA
8.3. nedelja
20.00 Gledališče Koper Cecilija Novak-Tone Partljič
Natakarica Pepca
18:00 - 20:00 e-Kavarne Pina Koper Jaz in ti: pod zidano marelo odnosov medosebni odnosi
17.3.	torek
20.00 Kraj Gledališče Koper
Pogovori o branju (Miljana Cunta)
18.3.	sreda
18:00 -19:00 Velika predavalnica, UP Famnit
Izleti v matematično vesolje:
Od najmanjših kvadratov do delovanja CT naprave Cikel poljudnih predavanj o matematiki in njeni vlogi v sodobnem svetu, Izleti v matematično vesolje že šesto leto zapored prinaša predavanja o matematiki v vsakdanu. Predaval bo Marko Orel
21.3. sobota
■ v -'4 .	v
■
10.30	Gledališče Koper Julia Donaldson, Axel Scheffler
Zverjašček
Abonma MAVRIČNA RIBICA in izven
18.30	Gledališče Koper HKD »Istra« Piran
24.3. torek
Festival istrskih pesmi in plesov
20.00 Gledališče Koper
Gledališka skupina KD Leskovec pri Krškem
Tistega lepega dne
20.00 Gledališče Koper
Esteve Soler Kontra demokraciji
ABONMA 1 in izven
26.3.
20:00 - 22:00 Ziraldo Caffe Ba, Koper
"Poliglot Cafe"
Neformalno učenje tujih jezikov skozi različne družabne igre. 20.00 Gledališče Koper
Esteve Soler Kontra demokraciji
Abonma 2 in izven
28. 3. sobota
10.30 Gledališče Koper
Otroška delavnica An ban
19.00 Gledališče Koper
Kulturno umetniško in športno društvo Behar, Škofije
Sprehod po bosanskih mestih
6.3.	petek
20.00	Avditorij Portorož
Koncert SUPER ABBA REVIVAL ŠOV V ŽIVO
7.3.	sobota
18.00	Avditorij Portorož Slovesnost v počastitev
DNEVA POMORSTVA
Slavnostna govornica: Violeta Bulc, evropska komisarka za promet
8.3.	nedelja
18.00	Avditorij Portorož
Prireditev ob 8. marcu mednarodnem dnevu žena
Plesna skupina Metulj Piran: DEKLICA Z VŽIGALICAMI Mentor Lidija Pogačar. Koreograf: Nataša Pogačar.
11.3.	sreda
20.00	Avditorij Portorož Monokomedija
MOŠKA COPATA
Igra: Ranko Babič.
14.3 sobota
10.30	Avditorij Portorož
Lutkovno-igrana predstava za otroke-Abonmajček in izven
Lutkovno gledališče Ljubljana TRNJULČICA Režiser: Katarina Aulitisova, Lubomir Piktor / Nastopajo: Asja Kahrimanovič, Miha Arh, Sonja Kononenko, Iztok Jereb. / Predstava je namenjena otrokom od 4. leta dalje in traja 40 minut. Sledi rajanje v avli.
19.30	Avditorij Portorož
Gledališka predstava za abonma in izven - drama Prešernovo gledališče Kranj
Avtorski projekt: 25.671
Režija in scenografija: Oliver Frljič.
Igrajo: Vesna Jevnikar, Darja Reichman, Miha Rodman, Vesna Slapar, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko, Matjaž Višnar, Maja Frančeškin, Maja Rekar, Bojan Stojanov.
20.3.	petek
11.00, pred spomenikom žrtvam fašističnega nasilja, Strunjan SPOMINSKA SLOVESNOST
Pozdravni govor: župan Občine Piran, Peter Bossman.
21.3.	sobota
20.00	Gledališče Tartini Piran Celovečerna stand-up komedija Zavod KURZ in SiTi Teater BTC
Perica Jerkovič: ROJEN V JUGI
24.3.	torek
18.00	Gledališče Tartini Piran Glasbena prireditev
NASTOP NAJMLAJŠIH UČENCEV GLASBENE ŠOLE PIRAN
Nastop najmlajših učencev Glasbene šole Piran
27.3.	petek
19.00	Avditorij Portorož
FESTIVAL ZLATA OLJČNA VEJICA
Podelitev priznanj »Zlata oljčna vejica 2015« oljkarjem Slovenske Istre, ki delujejo v okviru DOSI.
29.3.	nedelja
19.00	Avditorij Portorož Glasbena predstava
PLIŠ Z JURIJEM ZRNECEM in MURATOM
Iz dnevne sobe, domače kopalnice se bosta na odre podala Aleksandra llijevski in Marko Gregorič iz glasbene zasedbe Pliš. Intimno vzdušje s kitaro, kontrabasom in vokalom, v katerega je zavita poezija Roka Vilčnika in glasba Marka Gregoriča ter plišaste priredbe z Aleksandrinega Voutuba, ki ga bodo popestrili trobentač Tomaž Gajšt, Murat in Jurij Zrnec. Ob tej priložnosti bodo tudi premierno predstavili tudi svojo prvo zgoščenko.
NAPOVEDUJEMO
3.4.	petek
19.30	Avditorij Portorož
Gledališka predstava za abonma in izven - komedija / Slovensko ljudsko gledališče Celje / Adam Long, Daniel Singer, Jess Winfield:
ZBRANA DELA WILLIAMA SHAKESPEARA
11.4.	sobota
19.30	Avditorij Portorož
Gledališka predstava za abonma in izven - komični triler Slovensko narodno gledališče Nova Gorica
Erič Chappell: KRAJA
V	koprskem gledališču so tik pred novo premiero letošnje sezone, posebnost tokratne predstave, ki bo premierni krst doživela v soboto, 7. marca ob 20.00, je, da bomo na naših odrih videli slovensko krstno uprizoritev dela "Kontra demokraciji" enega najvidnejših sodobnih katalonskih dramatikov, Esteva Solerja. Gre za vrsto prizorov, v katerih si podajo roko smrt in komedija, humor in grozljivka.
Če starši sredi noči zbudijo sina, ki je pravkar dopolnil 18 let, le zato, da mu povedo, da je nezaželen otrok in bo zaradi tega moral umreti, je nekaj narobe; nekaj je narobe tudi v prizoru, v katerem se nenadoma nihče več ne more spomniti števila, ki sledi številu 6; prav tako je nekaj narobe tudi takrat, ko mora zaradi kaprice užaljenega soproga pasti mesto ali pa ženska, misleč, da je rodila deklico, rodi pajka, ki zraste v trenutku ter najprej pohrusta njenega moža, nato pa še njo ...
V	sedmih nepovezanih, toda zaključenih prizorih, ki jih navdihuje tradicija gledališča groze Grand Guignol, katalonski dramatik Esteve Soler prikazuje ekscese sodobne družbe, njena pogubna protislovja, tematizira potrošništvo, kapitalizem, politično moč in vedno znova prevprašuje misel o nezdružljivosti kapitalizma z demokracijo. Vse to tako, da z lucidnim, včasih poetičnim jezikom razkriva burleskno plat objektivno monstruoznih stvari ali vsaj zastrašujočo plat (na videz) verjetnega, čemur se najprej smejimo, nato pa največkrat obnemimo. S svojim temačnim svetom, absurdnim in grotesknim vzdušjem, v katerem vznikajo individualne zgodbe njegovih »junakov«, smešne in grozljive obenem, pa Soler ni le dedič grotesknih prizorov Grand Guignola, ampak tudi Ionesca in Becketta, domišljije Bunuela, pesmi in proze Juana Brosse, Pera Caldersa in Alberta Boadelle. Kljub temu ostaja samosvoj in iskren avtor ter zato eden najzanimivejših sodobnih katalonskih dramatikov.
Kontra demokraciji je zadnji del trilogije, ki jo je Soler (1976) napisal med letoma 2008 in 2010, je bila prevedena v 17 jezikov in je doživela več kot 70 postavitev po vsem svetu. Zanjo je leta 2012 prejel ugledno nagrado katalonskega časopisa Serra d'Or za najboljše dramsko besedilo, leto pozneje pa še francosko nagrado Godot, prav tako za najboljše dramsko besedilo leta.
Igrajo: Lara Jankovič, Igor Štamulak, Tjaša Hrovat, Boris Ostan, Rok Matek, Vanja Korenč, režija: Nenni Delmestre
Mestna galerija Piran
FRANKO VECCHIET - LIMINA multimedia
Galerija Herman Pečarič Piran
HERMAN PEČARIČ IN SODOBNIKI: Primorska likovna umetnost 1965-1975 / do 22. marca 2015
Četrtek, 5.marec 2015, št. 1093	KAPUČINO
_______________ ____________________EaressBs---------------
Nova barka je samo začetek
Vasilij Žbogar se intenzivno pripravlja na Olimpijske igre v Riu de Janeiru, pa tudi na svetovno pn/enstvo, ki bo novembra na Novi Zelandiji. Priprave je začel v soboto s krstom nove, po meri narejene barke, s katero se bo poskušal približati za zdaj še nedosegljivemu Gilesu Scottu.
V soboto je Vasilij Žbogar krstil novo barko, ki se je rodila po dobrem letu sodelovanja med priznanim oblikovalcem jadrnic, Argentincem Juanom Kouyoumdjianom, trenerjem Luco Devottijem in izolskim jadralcem. Barko, ki je z nekoliko daljšo vodno linijo posebej prirejena za regatne razmere v Braziliji, je Vasiliji poimenoval Izola.
-	Novo barko so izdelali po tvojih navodilih. Kakšna je?
-	Nekoliko je ožja v sprednjem delu, širša zadaj, pa tudi mehkejša je. To pomeni, da bi morala biti hitrejša v krmo, pa tudi v orco po kratkem valu, takšnem, kot ga imajo v Riu, kjer bodo Olimpijske igre. Do teh ugotovitev smo prišli s pomočjo računalniških programov in simulacij, ki so zamenjali nekdanjo vožnjo po bazenih, zato še vedno govorimo predvsem o teoriji, kako se bo zares vozila, pa moramo še ugotoviti na morju.
-	Koliko časa pa bo vzelo “trimanje” barke?
-	Ne gre toliko za trimanje, kot to, da se barke navadim. Nekajkrat sem že bil z njo na vodi, po burji, in lahko povem, da se jo vodi nekoliko drugače. Ker je ožja spredaj se nekoliko bolj nagiba, zato moraš biti bolj reaktiven, drugačna pa je tudi vožnja v krmo, s pumpanjem. No, ampak jaz se načeloma hitro privadim na drugačne pogoje, tako da mislim, da ne bo težav. Barka že potuje v Valencio, kjer bom imel skoraj dva meseca časa za to, da se nanjo privadim.
-	Kdo te bo spremljal na regatah?
-	Trenutno mi pomagata brat Jure, ki se še uči in seveda trener Luca De-votti, ki je veliko pomagal tudi pri načrtovanju barke. Počasi sestavljamo vse te podrobnosti, ki mi bodo lahko pomagale, četudi samo psihološko.
-	Veliko odločajo ravno malenkosti, kajne?
-	Ja, vem kje imam še težave in na tem delam. Zadnje čase smo bili manj na morju, ker je sezona dolga. Konec novembra je svetovno prvenstvo, tako da, sem od finala svetovnega pokala v Abu Dabiju delal predvsem na kondiciji, treniram pa z veslači po dvakrat na dan. Zdaj pa bom v Valen-ciji vsak dan na morju, zraven pa seveda treniral tudi kondicijsko.
-	Kako pa treniraš kondicijo?
-	Najprej je tukaj splošna kondicija, ki jo mora imeti vsak športnik, torej to, da se telo regenerira po težjih naporih. Gre za bolj dolgočasne, dolge
treninge, ki pa so nujni. Jaz že nekaj časa treniram z veslači in sem zelo zadovoljen, zadnje čase pa opažam, da so se lotili veslanja tudi ostali jadralci. No, Angleži so to počeli že pred petnajstimi leti, a kaj, ko smo vedno malo za njimi. Trenutno se sicer počutim zelo dobro, tudi s kilažo, ki sem jo pridobil, saj imam zdaj 98 kilogramov, imam pa tudi veliko več moči. Z delom smo zelo zadovoljni, sicer sem kar utrujen, ampak to je pač moja služba. Ker vedeti moramo, da eno je prehiteti vse ostale, drugo pa prehiteti Angleža Gilesa Scotta. Trenutno je skoraj vesoljec (smeh).
-	Zakaj pa je toliko boljši?
-	Ker ima vse urejeno. Že dolgo časa v njegovi ekipi točno vedo, kako morajo trenirati, kakšne barke uporabljati, kakšna jadra, jamborje... Mi se sicer počasi bližamo, in ta nova barka to dokazuje, ampak vidimo, da imajo vse bolj urejeno, tudi s finančnega vidika.
-	Imaš zdaj večino stvari optimalno urejenih?
-	No, najprej moramo videti, kako bo z barko. Z vetrom pod 15 vozli nimam problemov, probleme imam nad 15 vozli, predvsem v orco, torej proti vetru, in to moramo popraviti, tudi na treningih v Valencii.
-	Kako načrtuješ sezono do Olimpijskih iger?
-	Vsi v ekipi se zavedamo, da bo zelo pomembna regata novembra, torej svetovno prvenstvo v Novi Zelandiji. Regata bo ključna tudi iz psihološkega vidika. Tam moram biti na vrhuncu, tako, kot kasneje na Olimpijskih igrah. Vmes lahko pride tudi do padca, ampak pomembno je, da vemo, kaj moramo še narediti do Olimpijskih iger. A če bi morali preveč popravljati, bi nam zmanjkalo časa.
-	To sam načrtuješ?
-	Ne, za to imam ekipo. Imam kondicijskega trenerja iz Italije, imam trenerja veslačev Iztoka Butinarja, ki
vse koordinira. To pa nato uskladimo z jadralskimi trenerji, jaz pa poskušam biti maksimalno pripravljen. Vse je treba načrtovati, ne samo formo, tudi to, da so materiali pravočasno pripravljeni. In prav to moramo rešiti čimprej.
-	Ste že preštudirali pogoje za jadranje v Braziliji?
-	Ne še. Na papirju vemo, kakšni so pogoji, ampak tam še nisem bil. Letos avgusta grem tja trenirati z novo barko, nato pa jo pošljemo v Novo Zelandijo. Vsekakor je največja sprememba v ekipi prisotnost brata Jureta, ki bo skrbel za vse te majhne stvari, ki so nam vedno jemale veliko energije, naprimer pošiljanje barke ali vožnja z avtodomom, za kar sem moral prej vse sam skrbeti. Zdaj čutim olajšanje, da se lahko osredotočim samo na treninge, ne rabim pa organizirati ničesar, niti te predstavitve barke. Tukaj občutim največ razlike. Zdaj čakam še, da žena v Ljubljani naredi tečaj iz fizioterapije, tako da bi imel potem vse urejeno. Čutim, da to, kar delamo, delamo zelo dobro.
-	Tvoj sparring partner bo menda angleški jadralec Ed Wright.
-	Ja, z njim se dogovarjam, kako bo, čeprav mislim, da imam v Valencii prav tako dovolj kakovostne jadralce za katere vem, kam sodijo in s katerimi se lahko dobro primerjam. Niso sicer v sami špici, ampak so dobri jadralci. Če jih vsakič premagam pomeni, da mi gre dobro. V Valencio pa bo zdaj prišel trenirati tudi Francoz Jonathan Lobert, bronasti na zadnji olimpijadi, in morda pride tudi Ed Wright.
-	Kako pa je s samorefleksijo, ki je zelo pomembna za vrhunske športnike?
-	Imam jo, a le do neke meje, ker si vedno želim narediti še kaj več. Vedno si želim narediti nekaj več.
-	To pa se ti lahko tudi vrne.
-	Tako je. Lani, ko sem bil bolan čez poletje je bilo krivo ravno to.
Prav zaradi tega smo se odločili, da bomo spremenili ta sistem dela. Lani sem si po velikih tekmovanjih jemal en teden premora in vsakič znova sem nato zbolel za kakšen teden. In zato, da nadoknadim, sem pretiraval, in ponovno zbolel, tako da sem vsakič začel od začetka. Zato si bom tokrat vzel le kakšen dan premora, predvsem pa bomo morali imeti vse pametno naštudirano, to pa lahko dosežemo le, če vsi dobro delamo.
-	Bo družina s tabo v Valencii?
-	Mislim, da ne. Oziroma, ne bo veliko. Gre za zelo pomemben čas, in tako ali drugače sem z glavo samo v jadranju. Seveda pridejo trenutki, ko si zaželim, da bi bili zraven, ampak tudi trenutki, ko mi je vse ostalo preprosto odveč. Upoštevati moram, da imam že svoja leta, in pri teh letih je pomemben počitek, pomembno je trenirati z glavo. Kot pravim, občutek imam, da gremo v pravo smer. Prepričan sicer ne morem biti, ampak občutek je pravi.
-	Kakšna je po tvoje največja sprememba pri novem načinu dela?
-	Vsekakor se malo bolj poslušam, bolj poslušam svoje telo. Toliko izkušenj že imam, ampak žal glava še vedno hoče po svoje (smeh). Nekoč sem hodil z glavo skozi zid, naprimer, ko sem treniral v Splitu, sem se vsak dan zbudil ob osmih, treniral, tekel, nekaj pojedel in nato s kolesom tekmoval proti avtobusu za tistih trideset kilometrov do marine. In to po splitskem prometu. Nato sem šel na morje in zvečer v telovadnico prepričan, da če več delam, bolje bo. Zdaj pa sem starejši, zdaj se telo ne regenerira tako hitro in moram se bolj poslušati. Nimam več petindvajset let, to pa sem opazil šele lani, ko sem delal še vse po starem in sem se po domače “skuril”, in bil dva meseca neuporaben. Dobro je le, da je do tega prišlo dve leti pred Olimpijado, in sem se od te izkušnje nekaj naučil. Ker vem, da, če bom pazil na kilažo, če bom vzdržal ta kondicijski trening in če se bo barka dobro izkazala na morju, se bom psihološko prepričal, da sem naredil nekaj več kot ostali. Še vedno je korak pred vsemi Giles Scott, a jaz imam še nekaj rezerve pri vožnji v veter.
-	Spremembe so torej dobrodošle?
-	Ja, vse je nekoliko bolj znanstveno zastavljeno, bolj je profesionalno. Dobro sodelujem tudi z zdravnico v Ljubljani, kjer mi enkrat mesečno pregledajo kri. Gre za podrobnosti, ki pa so vedno bolj pomembne.
-	Vmes pa si še diplomiral.
-	Ja, lani sem diplomiral iz ekono-
mije, letos pa me konec marca čaka še podelitev diplome. Ampak vrnil se bom samo zaradi tega in potem hitro nazaj v Valencio, kjer nas čaka še veliko dela.	ur
K

5.3.	četrtek
19.00	Galerija Alga Izola
Marta Frei: Back to blue - Nazaj v modro
Marta Frei je vsestranska ustvarjalka, ki je prejela veliko nagrad in priznanj, njena dela so v številnih stalnih zbirkah doma in v tujini. V izboru najnovejših platen se vrača nazaj k modri barvi v drugačnem kontekstu, drugačnih likovnih rešitvah in vsebinah Barve. V kulturnem programu bo nastopila mlada violinistka Katarina Marijanovič.
19.00	Manziolijeva palača Izola
76. večerni klepet z »Zanimivimi Izolani« ŽPZ SINJI GALEB Za mesec marec se spodobi, da je naša gostja Ženska. Pa naj jih bo veliko, smo si rekli in v goste povabili kar ves Ženski pevski zbor Sinji galeb, ki deluje v sklopu Društva upokojencev Izole. »Moje deklice« jim pravi dirigentka Lidija Kotnik. Dekletom zrelih let, ki nas učijo volje do življenja. Tudi zapele nam bodo.
6.3.	petek
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje z delavnico Življenja je igra V predavanju bo predavateljica Judita Knez predstavila lastno metodo svetovalnih pogovorov - LERIK, s katero pomaga posameznikom ali skupinam pri: načrtovanju osebne ali poslovne strategije ter odkrivanju lastnih potencialov in spodbujanju znanj in spretnosti, ustvarjanju znanja kot podpori in pomoči pri vseh oblikah učenja in študija (od osnovne šole do fakultete), odločanju ob pomembnih življenjskih odločitvah in pri oblikovanju ciljev.
20.00	Kulturni dom Izola
PRIMORSKA POJE 2015
Nastopili bodo: Pevke ljudskih pesmi KD Kraški šopek Sežana, Ženski pevski zbor Ivan Grbec, Vokalna skupina Liška dekleta, Moški pevski zbor Poljubinj, Mešani pevski zbor "Canto Ergo Sum", Mešani pevski zbor Mačkolje, Moški pevski zbor Pobje.
7.3.	sobota
20.00	Kulturni dom Izola
TENDANZA-Vmenije gib Plesna predstava ob 10-letnici KUD ERATO
Tendanza je plesna predstava, ki na odru združi vse deležne na 10 letni ustvarjalni poti KUD Erato, ki si ob obujanju spominov in napovedovanju novega postavlja vprašanja o plesu in gibu in išče odgovore. Na odru bodo plesalke Plesnega studia Erato z drugimi priznanimi plesalci in plesnimi pedagogi (Ingrid Radman, Tomaž Simatovič, Siniša Bukinac).
Pred predstavo bomo v Klubskem prostoru Kulturnega doma in v preddverju Art Kina Odeon odprli razstavo izbranih fotografij, ki dokumentirajo 10 let plesa KUD Erato.
19.00	Galerija 22, Ljubljanska 22
Kulturno društvo Svilena pot vabi na
Literarni večer s pisateljem Rickom Harschem
predstavili bodo dve novi pisateljivi knjigi ADRIATICA DESERTA in ISTRSKE LOBANJE, prevedeni v slovenščino. Večer bo vodil Aljoša Mislej.
8.3.	nedelja
20.30	Art kinu Odeon Izola
premiera slovenskega filma Kaj pa Mojca?
Celovečerni dokumentarec režiserke Urše Menart raziskuje vlogo žensk v slovenskem filmu in v filmskih klasikah išče odraze položaja žensk v družbi. Film, ki je nastal v produkciji dokumentarnega programa RTV Slovenija, je prejel nagrado Art kino mreže na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
19.00	Manziolijeva palača Izola
Ženske in Vino
Koncert dua ČrtmirŠiškovič (violina) in Luca Ferrini (klavir), dobrodelna dražba in degustacije. Vodi večer: Andrea F.
11.3.	sreda
19.00	Mestna knjižnica Izola
srečanje Kako živim ta trenutek
Galerija Alga
V četrtek, 5. marca ob 19.00, vas vabimo na otvoritev razstave
MARTA FREI
BACK TO BLUE - NAZAJ V MODRO
V kulturnem programu bo nastopila mlada violinistka Katarina Marijanovič.
Galerija Insula
V četrtek, 12. marca ob 19. uri vas vabimo na otvoritev razstave
FULVIA GRBAC
»IN RUBIŠ«
Razstava bo na ogled do 5. aprila 2015.
Galerija Plač Ljubljanska 32 razstava grafičnih, kiparskih in slikarskih del mladega Izolskega oblikovalca
Marko Žerovnik
Iskanja
Sončna dvorana Izola
raziva Izola, mesto ustvarjalcev
Kavarna Zvon
Razstava INES FUGINA MALNAR
Mestna knjižnica Izola
razstava fotografij Vlada Bernetiča, razstava Društva Animov, nakit iz fimo mase, ki ga izdeluje Urška Prinčič in ilustracij za knjigo nigerijskih ljudskih pravljic in druge slike avtorice Laure Ličec
razstave v mesecu marcu: slike na temo Istre razstavlja Rihard Knez, razstava gumbov zbirateljev Marije in Janeza Janežiča in ilustracije za knjigo nigerijskih ljudskih pravljic in druge slike avtorice Laure Ličec
%
www.center-izola.si | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centra per la cultura, to šport e le manifestazioni Izola - Isola
•	četrtek, 5.3., ob 19.00, Galerija Alga: otvoritev razstave Marta Frei: BACK TO BLUE - NAZAJ V MODRO. V kulturnem programu bo nastopila mlada violinistka
Katarina Marijanovič. Vstop prost.
•	petek, 6.3., ob 20.00, Kulturni dom Izola: revija PRIMORSKA POJE v organizaciji JSKD in CKSP Izola. Vstopnina: 5 €, vstopnice bodo na voljo uro pred prireditvijo.
•	sobota, 7.3., ob 20.00, Kulturni dom Izola: plesna predstava ob 10-letnici KUD
Erato TENDANZA. Vstopnina: 7 €
13.3.	petek
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje Darje Lampret
Kamen zase
V predavanju bo umetnica - Darja Lampret predstavila vpliv različnih kamnin, biserov in ko-ralov na naše počutje in razpoloženje. Izvedeli bomo, kako izberemo pravi kamen zase, kako ga čistimo, programiramo ter različne načine uporabe - kot nakit, dekoracijo v prostoru, eliksir za pitje in masažo, kot amulet,... V srečanju bo umetnica prikazala fotografije iz svojega popotovanja in odkrivanja Indije in njenih tisočerih barv, vonjav in podob, kjer izbira tudi kamne, iz katerih nastajajo čudovite dragocenosti. Umetnica bo na ogled postavila tudi svoj srebrni nakit. Darja Lampret se bo predstavila v pogovoru z Judito Knez.
19.00	Manziolijeva palača Izola
Ob 200. obletnici, večer posvečen Dunajskemu kongresu (1814-1815)
Predavanje Amb. Massima Spinetti ob glasbeni spremljavi pianista Denysa Masliuka.
20.00	Klubski prostor Kulturnega doma Izola
David Bec: Morda se bova nekega dne pogovarjala o vremenu
PUBLIQUE
7. marec DANCE MAM BUTA
KORTE SEKPERIENCE / DJ FLEDERMAUS
Hangar bar
G.marec Miki solus (jazz, funk, punk)
7.marec Luka Zavisic trio (jazz)
NAPOVEDUJEMO... KULTURNI DOM IZOLA
•	petek, 20.3., ob 20.00: komična drama Martine Ipša LEZBA. Vstopnina: 10 € v predprodaji, 13 € na dan prireditve.
GALERIJA ALGA IZOLA
Marca je na ogled razstava Marta Frei: BACK TO BLUE - NAZAJ V MODRO.
ART KINO ODEON IZOLA
•	četrtek, 5.3., ob 18.00: avstrijski dokumentarec V KLETI;
•	četrtek, 5.3„ ob 20.30: CAPRISOVA PREMIERA: drama IDA, na ogled še v petek, 6., soboto, 7., in torek, 10.3., ob 18.30 ter v sredo, 11.3., ob 20.30;
■ petek, 6, sobota, 7., in torek, 10. 3., ob 20.30, nedelja, 8., in sreda, 11.3., ob 18.00: zgodba o odraščanju BANDA PUNC;
•	sobota, 7., in nedelja, 8.3., ob 16.00: KINO VETRNICA: družinska animacija BACEK JON FILM;
•	nedelja, 11.3., ob 20.30: dokumentarec KAJ PA MOJCA?;
•	ponedeljek, 9.3., ob 18.30: PONEDEUKI ZA ZAMUDNIKE: švedski GOLOB JE SEDEL NA VEJI IN RAZMIŠLJAL O ŽIVLJENJU;
•	ponedeljek, 9.3., ob 20.30: PONEDEUKI ZA ZAMUDNIKE: drama VIŠJA SILA.
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati'
fTA www.facebook.com/kulturnicenter.izola	https://twitter.com/CK5Plzola
^0 www.facebook.com/artizola	https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t 05/641 84 39,051/394 133; m: galerija@center-lzola.si), ponedeljek, torek, petek 9:00-13:00, sreda, četrtek 16:00-19:00, sobota, nedelja In prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izda (t 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-20.30.
M/mTOK/M: 13
Naše mesto
■ >r v
Delamaris zdaj v srediscu Izole
Seveda ne govorimo o tovarni, temveč o trgovini, ki seje iz lokacije nekdanje tovarne preselila na Sončno nabrežje. Torkova otvoritev potrjuje, da je bila odločitev še kako dobra, saj se je kar trlo radovednežev in strank.

F -fcar- -
I
L±
C
Ko se je pred časom Delamaris poslovil od Izole in se preselil v Pivko, je za njim ostala le dediščina in majhna trgovina ob nekdanji tovarni. Z zaprtjem prostorov tovarne pa je bilo jasno, da trgovina na tisti lokaciji ne bo dolgo vzdržala. In res ni.
Delamarisova trgovina, oziroma diskont, kot smo mu vedno pravili, se je preselila iz industrijskega okoliša v samo središče mesta. V torek, ko so odprli vrata novih prostorov na Sončnem nabrežju, pa Izolani niso ostali ravnodušni, prej obratno. Bila je taka gneča, da so novi, majhni prostori, komajda vzdržali naval ljudi.
A

Delamarisova trgovina je bila nekakšen skrita znamenitost Izole. Zanjo ni vedela niti večina Izolanov, kljub temu pa je bila redna destina-
Svit lahko reši življenje
Pred obeleževanjem tedna boja proti raku, ki je vsako leto na začetku marca, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NUZ) opozarjamo na pomen rednega udeleževanja presejalnih pregledov v Programu Svit. Pre-sejanje je dokazano učinkovito sredstvo za pravočasno odkrivanje in s tem tudi uspešno zdravljenje raka na debelem črevesu in danki. Če je odkrita pravočasno, je to povsem ozdravljiva oblika raka.
Po številu na novo obolelih je to drugi najpogostejši rak v Sloveniji. Po podatkih Registra raka je v letu 2009 za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 1.579 oseb, 791 oseb je zaradi bolezni umrlo predvsem zato, ker je bila bolezen odkrita prepozno za učinkovito zdravljenje. Program Svit je pokazal pozitivne učinke že dve leti po tem, ko je začel delovati, saj je po podatkih Registra raka v letu 2011 za boleznijo umrlo 20 oseb manj v primerjavi z letom 2009. Pojavnost raka na debelem črevesu in danki je do leta 2010 naraščala, leta 2011 pa je, predvsem po zaslugi Programa Svit, začela padati, saj smo s pomočjo presojanja zaznali in odstranili že polipe, torej predrakave spremembe, in s tem preprečili nastanek bolezni. Program je namenjen ciljni populaciji, ki je k sodelovanju vabljena s pošto na domači naslov. Sodelovanje v programu in morebitno nadaljnje zdravljenje vsem, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje, krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vabila v program prihajajo na dom po pošti, testiranje pa je potrebno ponoviti vsaki dve leti.
Od 1.1. do 31.12.2014 je bilo v program povabljenih 19.795 oseb iz koprske regije, od tega 9.968 moških in 9.827 žensk. 19.667 osebam, od tega 9.871 moškim in 9.796 ženskam, je bilo vabilo tudi vročeno. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 10.925 (55,55%) oseb, od tega 5.009 (50,74%) moških in 5.916 (60,39%) žensk. Zaradi začasnih ali trajnih izključitvenih kriterijev (kolo-noskopija v zadnjih treh letih z odstranjenimi polipi ali brez, rak debelega črevesa ali danke in kronična vnetna črevesna bolezen) je bilo izključenih 580 (4,94%) oseb, od tega 263 moških in 317 žensk. V programu ni želelo sodelovati 25 oseb (0,13%), od tega 13 moških in 12 žensk. Od 9.890 vrnjenih kompletov vzorcev blata primernih za analizo je bilo 9.335 (94,39%) testov negativnih in 555 (5,61%) testov pozitivnih. Presejane je bilo 51,97% povabljene populacije.
V letu 2014 je 511 oseb s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu prvič opravilo kolonoskopijo. Odkritih je bilo 10 primerov raka debelega črevesa in danke, 151 oseb je imelo napredovali adenom, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka. Navedeni podatki so odraz preliminarne analize na dan 26.1.2015.	szj
cija polnih avtobusov upokojencev, ki so si prišli polniti zaloge. “Upala bi si povedati, da je za trgovino vedelo več kontinentalcev, kot pa Izolanov. In res je bilo zanimivo opažati, kako so se pripeljali z avtobusi", nam je še pripomnila prodajalka. Da vsi Izolani niso vedeli zanjo, pa so dokazali sami domačini, ko so pripomnili, da je bil že čas, da ima Delamaris svojo trgovino v Izoli. Čeprav jo je imel že zadnjih petnajst let. “Veliko obiskovalcev iz Slovenije zelo ceni Delamarisove izdelke, in so redne
stranke trgovine. Morda celo bolj redne kot Izolani", je dodala vodja trgovine Nataša Stermšek, kar pa je po svoje tudi normalno. Za Izolane so Delamarisove konzerve samoumevne, obvezna oprema na potovanjih in izletih, za goste našega mesta pa veljajo tudi kot lokalna specialiteta. In zakaj ne bi Delamarisova dediščina, torej njeni izdelki, veljali tudi za turistično atrakcijo, saj gre vendarle za nekakšen izolski zaščitni znak. “Ja, opažamo, da nas turisti kar poiščejo. Res veljamo za nekaj, kar je zelo izolskega", dodaja Stremšekova.
Nova trgovina je sicer nekoliko manjša od prejšnje, nudi pa še več. “Poleg izdelkov Perutnine Pivka in seveda Delamarisa, na eni polici nudimo veliko domačih izdelkov, od oljčnega olja, medu, pa vse do marmelade.” Otvoritev je dokazala, da so Izolani še kako potrebovali takšno trgovino v samem središču mesta, logo Delamarisa pa ima še vedno močan vpliv na domačine.
AM
Že v soboto, 28. februarja pa so na Kristanovem trgu (ob tržnici) spet odprli nekdanjo Delmarjevo ribarnico, ki je dobila novega lastnika. Zdaj jo vodi družinsko podjetje Rutar, odprtja pa se je razveselilo lepo število Izolanov in povabljencev.
Spomini
Vrnite nam našo trgovino
Nismo vsi pristaši velikih trgovskih centrov. Nekateri kupci imajo raje majhne, v primerjavi s centri, slabše založene trgovine, kjer pa se bolj domače počutijo.
In ena takšnih trgovin je najstarejša samopostrežna trgovina na obali in peta v Sloveniji. Do prejšnjega petka je bila najboljši sosed stanovalcem tistega blokovskega naselja v Ulici Prekomorskih brigad, ob njih pa tudi dijakom Srednje šole Izola, zaposlenim v Policijski postaji, obiskovalcem Zdravstvenega doma, sosednji italijanski osnovni šoli in obiskovalcem kina.
Informacija, da bodo zaradi odprtja trgovine na Trgu republike zaprli trgovino v Drevoredu 1. maja, je kupce, ki so jo redno obiskovali, razjezila in užalostila. Že pred zaprtjem je bilo slišati o organiziranju kupcev, ki nasprotujejo tej odločitvi, objavljamo pa eno od pisem, ki so mjih že poslali tudi upravi Mercatorja.
Majhnost in skromna založenost sta lahko tudi prednosti.
S to trditvijo želim kot prebivalka Izole izraziti svoje neodobravanje glede nameravanega zaprtja poslovalnice v Drevoredu 1. Maja. V lokalnem časopisu Mandrač sem zasledila vaše mnenje o tem, da je trgovina blizu novo odprte poslovalnice ter da ocenjujete, da bodo stranke potem raje zahajale tja. Kot redna obiskovalka male trgovine želim pokazati, da ocen ne gre posploševati, hkrati pa vam predstaviti svoj pogled na prednosti, ki jih ima mala poslovalnica.
Trgovina v Drevoredu 1. Maja je blizu naših domov in lokacij, kjer smo v službi. V njej se z veseljem ustavimo domačini, šolarji, poleti pa tudi številni turisti. Je idealna za vsakodnevne manjše nakupe, saj ima majhno število polic, ki jih lahko ‘obdelam’ v kratkem času.

Na policah najdem prav vse artikle, ki jih vsakodnevno potrebujem, za nakup česa specifičnega, pa se parkrat mesečno napotim v katero od večjih trgovin. Trgovinica je kot soseda, h kateri skočim po sol ali sladkor za kavo.
V	njej kupim vse tisto, kar v mestu ni na voljo pri mlekomatu, v sosednji mesnici ali prodajalni z domačo zelenjavo. Tudi prijazne prodajalke so kot moje sosede - z njimi se poznamo že vrsto let in ob nakupu pokramljamo še o tem in onem. Ne glede na dotrajanost poslovalnice, sem se v njej ravno zaradi njih vedno počutila prijetno.
Nova, večja poslovalnica je dobrodošla pridobitev za Izolo in bo marsikomu tudi resnično ljuba Soseda. Meni ne. Res je, da je bolje založena, kar pa zame ni prednost. Za vsakodnevne nakupe, ko iščem jogurt, sir ali toaletni papir, tega ne potrebujem. Boljša založenost in večje število polic večinoma občutim kot slabost, saj porabim precej več časa za nakup. Tega si v dandanašnjem tempu življenja ne želim. Obožujem male trgovine, v katerih za nakup porabim le nekaj minut, pa hkrati dobim vse. Dobrodošlo je, da imamo poleg večjih, tudi male trgovine, saj večja ponudba, kot sem skušala opisati, ne pomeni nujno tudi boljše ponudbe.
Čez tri leta bi trgovinica v Drevoredu 1. Maja, kot prva samopostrežna trgovina na Obali, praznovala 60. obletnico obstoja. Številne stalne stranke, vključno z mano, si želimo, da bi se to res zgodilo.
V	upanju, da imate na upravi veli-
kega podjetja posluh tudi za male, a številne stranke, vas lepo pozdravljam,	Tina Trampuš
7-dnevno ohranjevanje zdravja v Rogaški Slatini
V Društvu invalidov Izola vpisujejo za 7-dnevno ohranjevanje zdravja v Rogaški Slatini. Odhod bo 14.03.2015, prihod pa 21.03.2015
GOFFREDU - BOGOMIRJU BABIČU V SLOVO
(1932 -2015)
V	četrtek, 5.3. se bomo ob 15. uri na koprskem pokopališču poslovili od profesorja Goffreda - Bogomirja Babiča, upokojenca Glasbene šole Koper, podružnice Izola, kjer je preživel vsa svoja službena leta. Prav letos junija bo minilo okroglih 20 let, kar se je prof. Babič odpravil v zasluženi pokoj.
Bogomir Babič se je rodil 17. decembra 1932 v Vanganelu pri Kopru kot edini otrok v družini.
Med drugo svetovno vojno je končal italijansko osnovno šolo v Marezigah, po vojni pa se je na očetovo željo (takrat je oče vodil lokalni pevski zbor) udeležil prvega pevovodskega tečaja pri prof. Srečku Kumarju, kjer si je pridobil osnovno glasbeno znanje. Že po opravljeni maturi je vodil pevske zbore v Vanganelu, Marezigah in Babičih. Na novo je ustanovil in vzgojil domači mladinski pihalni orkester in ga vodil več let. Od pevovodskega tečaja dalje je vseskozi glasbeno znanje spopolnjeval na glasbeni šoli v Kopru pri prof. Vladimirju Lovcu in prof. Vuki Kumar Hiti.
V	letu 1954 se je vpisal na teoretski oddelek srednje glasbene šole v Ljubljani in se po končani srednji šoli redno zaposlil na glasbeni šoli v Izoli, saj so bile potrebe po šolanih pedagogih na mladih mestnih glasbenih šolah v tistih časih zelo velike. Obenem je študiral kompozicijo in na oddelku ljubljanske Akademije za glasbo pri prof. Matiji Bravničarju leta 1963 tudi diplomiral. Po končanem študiju je v Izoli prevzel v svoje roke vajeti mestnega pihalnega orkestra, na čelu katerega je potem ostal skoraj 30 let.
Na izolski glasbeni šoli je prof. Babič sprva poučeval nauk o glasbi, zaradi potreb šole in zlasti pihalnega orkestra tudi klarinet, trobila in flavto. Z veliko mero vztrajnosti, potrpežljivosti in neuničljivo energijo je v majhni izolski glasbeni šoli vzgojil cele generacije odličnih mladih glasbenikov in jih navdušil za igranje v orkestru in drugih glasbenih skupinah. Pri tem ga je vodila želja po lepem muziciranju in ljubezen do mladih. In sledili so uspehi: orkester je v skoraj 30 letih njegovega vodenja dosegel zavidljivo raven. Tako so lahko gostovali po tedanji skupni državi Jugoslaviji, Madžarski, Italiji. Leta 1977 je na republiškem tekmovanju v Kopru kot edini slovenski orkester prejel zlato plaketo v 3. težavnostni stopnji.
Na pobudo prof. Babiča se je orkester v znak hvaležnosti svojemu prvemu učitelju in nedvomnemu pionirju glasbene vzgoje Slovenski Istri preimenoval v »Pihalni orkester Srečko Kumar«. Za delo z njim je prejel tudi najvišje občinsko priznanje - »Nagrado 11. julij« in zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij.
Njegovi učenci klarineta in flavte so izolski glasbeni šoli prinesli prve nagrade z republiških in zveznih tekmovanj. Sedem njegovih učencev je nadaljevalo glasbeno šolanje. Nekaj let je bil načelnik pihalno-tro-bilnega oddelka na tedanjem Centru za glasbeno vzgojo Koper in štiri leta je kot pedagoški vodja vodil izolski kolektiv. Priznan pa je bil tudi kot izvrsten muzik, dober kolega in predan pedagog. Med njegovimi pedagoškimi in človeškimi odlikami so zagotovo ne le navduševanje mladih za glasbo in prenašanje nanje ljubezni do glasbe in vsega lepega, ampak morda celo predvsem zavest, da so v življenju za preseganje samega sebe in doseganje uspehov potrebni marljivost in delavnost, vztrajnost, potrpežljivost, da sta dobrodošli radoživost in radovednost, zelo da koristi iskren pogovor in da se je za uspehe potrebno boriti. Naučili pa smo se tudi, da je običajno prav za lastno zdravje najboljše svoja čustva razkriti. Stara, dobra šola torej, ki v današnjih časih tolikokrat umanjka!
Poslavljamo se torej od našega spoštovanega velikega Učitelja Bogomirja Babiča. Poslavljamo se hvaležni za vse lekcije - glasbene, pedagoške in tiste življenjske. Vendar pa ostajajo lepi spomini na skupaj prehojeno pot, ostajata otroka in dve lepi vnučki, ostajamo učenci in ostaja delo, ki ga je zapustil spoštovani Bogomir, delo, za vedno vgra-jenov čas in prostor in ki ga bomo še nadgrajevali za boljši jutri.
Darinka Jug in sodelavci
Predzadnja

Nekdo je izgubil bombo
Policisti so bili obveščeni, da je občan na območju bivšega Arga našel ročno bombo. Odstranila in zavarovala sta jo bombna tehnika, ki sta jo odpeljala s kraja. Policisti so pregledali območje vendar niso našli drugih sumljivih predmetov, zbirajo obvestila, sledi KO.
Le kaj bo z diskom
Policisti so obravnavali vlom v skladišče kjer je neznani storilec v času zadnjih 3 tednov ukradel dva prenosna diska. Škoda znaša 50 EUR.
Občan ga je zmotil
Policisti so obravnavali poskus tatvine motornega kolesa znamke APRILIA oz. delov, saj so bili v bližini najdeni demontirani deli. Pri zbiranju obvestil so policisti ugotovili, da je neznanega storilca pregnal občan. Policisti zbirajo obvestila, sledi KO.
Pomoč je bila hitra
Policisti so obravnavali prometno nesrečo, v kateri je voznik pred SB Izola povozil peško, ki je zadobila lažje telesne poškodbe. Vozniku so izdali plačilni nalog.
Poštekala ga je
Policisti so obravnavali tatvino cigaret v eni od trgovin. Neznani storilec je zamotil prodajalko in ji ukradel šteko cigaret. Policisti zbirajo obvestila, sledi KO.
Je krivo pomanjkanje seksa?
Policisti so obravnavali kaznivo dejanje, kjer so neznani storilci poškodovali ograjo in vlomil na območje podjetja. V proizvodni hali so poškodovali inventar (razbili pet šip, poškodoval štiri vrata in izpraznil pet gasilnih aparatov) ter z viličarjem prebili večja kovinska vrata. Po prvih podatkiso povzročili za približno 3000 evrov materialne škode.
Nazdravljali bodo
V	Izoli je nekdo vlomil v garažo, od koder je odnesel 18 steklenic vina, nekaj brezalkoholne pijače in prenosni računalnik HP 6930P. Škode je za okoli 1.000 evrov. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Včasih je bilo drugače
V	dopoldanskih urah so policiste obvestili o prometni nesreči na izolski obvoznici. 76-letni voznik osebnega avtomobila iz Lucije je iz Izole zapeljal na obvoznico pred voznika tovornega vozila, 37-letnega Celjana, ne da bi se prepričal, če lahko to varno stori. Tovorno vozilo ga je zbilo s ceste. Lucijčan se je v nesreči lažje poškodoval, odpeljali so ga v izolsko bolnico. Povzročitelju sledi plačilni nalog zaradi nepravilnega vključevanja s pospeševalnega na vozni pas, zaradi česar je prišlo do trčenja.
Alko rekorder tedna
1,02 mg/l alkohola.
Kulturno društvo Korte vabi v soboto, 7. marca ob 18.00 v pesvsko sobo kulturnega doma na letni občni zbor društva. Ob 19.30 pa bo sledilo potopisno predavanje o romanju po severni poti. Predaval bo Rafael Premrl
Kulturno društvo Svilena pot vabi v soboto, 7. marca ob 19.00 v GAlerijo 22 (Ljubljanska 22) na literarni večer s pisateljem Rickom Harschem, ki bo predstavil dve njegovi knjigi, ki sta izšli letos v slovenskem prevodu: Adriatica deserta in Istrske lobanje. Večer bo vodilo Aljoša Mislej.
Društvo prijateljev Izole vabi na šestdnevni izlet v Amsterdam, Bruselj in Luxemburg, ki bo trajal od 5. do 10. maja letos. Prijave sprejema Tatjana Jamnik (tel. 040 288 404) in v pisarni IStra, 10. 3. med 10.00 in 13.00 uro.
Odšla je naša ljuba mama, nona in tašča
MARIJA LAPAJNE
iz Izole (1924-2015)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre dr. Dernikoviču.
Žalujoči: hčerka Marija, vnuk Marko in zet Hasan
Izola, marec 2015
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Prodam ali oddam za daljše obdobje garažo v Župančičevi ulici. Tel. 041 665 591
-	Prodamo 50 m2 2S-stanovanje s kletjo 6m2 v Centru Ljubljane (Njegoševa). Vsi priključki, vpisano v zemljiško knjigo, prosto bremen. MOŽNA MENJAVA NA OBALI (tudi za večje z doplačilom). CENA: 115.000. Tel: 041 378 546.
-	Zamenjam lastniško stanovanje veliko 60 m2 v spodnji Semedeli, z lastnim centralnim ogrevanjem za enako ali podobno v Izoli. Tel.: 031 847 441
NAJAMEMO
-	Slikar srednjih let, samski, urejen, iščem garsonjero ali majhno bivalno enoto v Izoli za daljše obdobje, Tel. 041 231 890
-	Najamem obdelovalno zemljišče, do 400m2 v bljižini okolice Izole, za daljše obdobje 031 532 701
-	Družina s tremi majhnimi otroci išče primerno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 040 204 622
-	Domačinka z urejeno subvencijo dolgoročno iščem bivališče v Izolski občini cca. 30 m2 ali več. Sem vozna. 070/925 446 Anja.
ODDAMO
Oddam opremljeno dvosobno stanovanje v Livadah za daljše obdobje. Informacije na: 051 671 872
-	Oddam opremljeno enoinpolsobno stanovanje v starem mestnem jedru Izole. Stanovanje je opremljeno, klima. tel 041 406 830
-	Oddam 2-sobno komplet opremljeno stanovanje v starem delu mesta za daljše obdobje. 051 331 150
-	Oddamo enosobno stanovanje v 1.nadstropju za daljše obdobje. 05 641 72 24
-	Oddam enosobno opremljeno stanovanje v starem delu mesta, Gramscijeva 12, za določen ali nedoločen čas. Tel. 041 792 201.
- Na območju Izole nudim pomoč pri raznih fizičnih in ostalih delih. GSM 030412 367
-	Ugodno prodam čoln s kabino (pasa-ra) Kvarnerplastika 4,99m z zunanjim motorjem Jamaha 9.9. in dodatno opremao. Plovno dovoljenje do avgusta 2017. Čoln ima komunalni privez v Izoli. Tel: 031 323 243
-	Prodam osebni avto Citroen ZX karavan, registriran do 17. 12. 2015. Cena 1.000 Eur. Tel.: 031 847 394.
-	Prodam oljčni nasad (70 oljk starih 12 let) v zaledju Izole (Pivol). Tel.: 031 764 316
-	Najamem manjše kmetijsko zemljišče v Izolskem zaledju. Tel: 031 532 701
-	Poceni prodam (20 Eur) elektro varilni aparat 220V - 380V (elektroda do premer 6). Tel: 05 64 15 728
Nad alge s suhim ledom?
Kopališče na svetilniku je res opremljeno z znaki, da se tam kopate na lastno odgovornost, toda to ne more biti izgovor za številne nesreče, ki so se tam dogajale v prejšnjih sezonah. Zdrsov kopalcev, starejših in posebej otrok na betonski ploščadi, ki jo ob plimi prekrije morje z algami vred, je bilo res veliko. Zgodilo se je, da so reševalci morali na plažo tudi po večkrat na dan in čista sreča je, da se je vse izteklo zgolj z udarci in pretresi možganov.
Seveda se z vprašanjem, kako zagotoviti kolikor toliko varen dostop do morja, ukvarjajo vsi, ki upravljajo kopališče, vendar prave rešitve še niso našli. Res je, najbolj učinkovita je bila tista s kislino oziroma podobnimi sredstvi, ki pa že dolgo niso več dovoljena pri uporabi v naravi. Nekateri upravljale! in vzdrževalci so celo dobili kazni za uporabo takšnih čistil, po katerih je ta del obale zaudarjal še dolgo v dopoldne, čeprav so obalo čistili sredi noči.
Kot ekološko zelo sprejemljiva rešitev se zdaj ponuja peskanje s pomočjo suhega ledu, ki ga v Sloveniji že izvaja kar nekaj ponudnikov. Peskanje s suhim ledom je v osnovi podobno običajnemu peskanju, pri čemer medij s pomočjo komprimiranega zraka izstreljujejo na površino, ki jo čistijo, toda tukaj se vsa podobnost konča. Temperatura suhega ledu je -78,5 °C in zaradi temperaturne razlike med suhim ledom in materialom, ki ga odstranjujemo (v našem primeru so to alge), pride do temperaturnega šoka, kar povzroči razbijanje vezi med dvema različnima materialoma. Pri tem suhi led sublimira (se vplini), umazanijo ki odstopi od površine pa curek komprimiranega zraka odpihne s površine. To je zagotovo ena od najučinkovitejših metod čiščenja površin. Suhi led je sicer ogljikov dioksid v trdem agregatnem stanju in ustreza vsem okoljskim smernicam in standardom.
Seveda takšno čiščenje betonske ploščadi ni poceni, vsekakor pa je strošek bistveno manjši od posledic, ki jih lahko prinese takšna nesreča. Delavci Komunale pravijo, da postopek poznajo in upajo, da se bodo v upravi javnega podjetja odločili za takšno odstranjevanje alg z betonskih površin na svetilniku. Boljših rešitev, vsaj zaenkrat, namreč ne poznajo.
ur
*jj(GRILL
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
SlUBBeBsKk,
‘"tiOtE NOVO PKAVDICO...	^
„ 4CM KCKCL- t>A >0 ,Bt_ VELIKO BOLdŠE... VIDEO V5RE.

Diskont Delamaris Izola
MESEC OTVORITVENIH UGODNOSTI
-	ureditev meje
-	parcelacija
-	izdelava geodetskega načrta
-	izdelava etažnega načrta z vknjižbo
-	izravnava meje
-	zakoličenje objektov
-	evidentiranje stavbe
-	vpis stavbe v kataster stavb
-	legalizacija črnih gradenj
-	pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj
-	pridobitev hišne številke
-	komparacija
-	pravno svetovanje
WEEKEND, skuša z zelenjavo, I25g PICNIC, skuša z fižolom, izsg PROVENCALE, skuša z zelenjavo, izs g IZOLA BRAND, skuša z zelenjavo, i25g FILETI SKUŠA, v rastlinskem olju, izs g PIŠČANEC, ,»tii PIŠČANČJI FILE, .»c«, soo t PIŠČANČJE PERUTI, ,v*. soc« POSEBNA SALAMA, «0 „ POSEBNA SALAMA sirom,400g/s papriko.400g
0,79 €/1™ 0,79 €/ko. 0,79 e^o. 0,79 €am 1,19 €a„ 2,89 ca, 2,69 Ca,. 1,40 c,-.,. 1,19 €/k„ 1,19 €/„.
p\vVa
Po jadralcih še kolesarji
Jadralci že vrsto let spomladansko Izolo spremenijo v veliko regatno polje, z dirko Adria Bike Show pa so se jim že drugič pridružili kolesarji na prvi dirki nove sezone. Športnega turizma pa še vedno ni v turistični strategiji.
Akcija velja od 3. 3. do 31. 3. 2015 v Diskontu Delamaris Dola, a novi lokaciji, Ulica ob stolpu 7 (Sončno nabrežje).
Umik: pon.-pet: 8.00-19.00; sob.: 8.00-13.00. I: 05/66 05 864, M: 070/988 929
SbeSamcUtU
tJlEItf/

VABLJENI NA DAN ŽENA V VILO RAINERI 7.3. IN 8.3. TER NA PLES V HOTEL DELFIN 7.3.
Udeleženci so bili zadovoljni s progo in organizacijo, več bo treba storiti le pri vzporednih prireditvah, da bo mesto res zaživelo z dogodkom.
D
rezervacije
05/6607 400
'■S RIBJI MENI V
RIŽOTA S KRALJEVIMI GAMBERI
V
POLNJENI KALAMARI KROMPIRJEVI KRHLJI SPOMLADANSKA ZELENJAVA SESTAVLJENA SOLATA
V
PANNA COTTA Z JAGODAMI
MESNI MENI Č"
NJOKI Z JURČKI IN ŠPEKOM
V
MEDALJONI SVINJSKE RIBICE KROMPIRJEVI KRHLJI SOTIRAN KOROMAČ SESTAVLJENA SOLATA
V
PANNA COTTA Z JAGODAMI
Cena meni-ja: 11.00 €
Motohov kot