.m*** k prainikoT »obet. tmto* txoept Saturdsfs, »nd HolWsfS. PROSVETA ' glasilo slovenske narodne podporne jednote Urwfottd ti epravallkl on» tort: MiT South UnnkUU An. Offlc« of Pabllostioai MIT South Uwmlale An. TotopHoas, Rookw.ll 4904 XXXI. »•too 11 Maate, Mtter J.uuar, U. ItU. »t tU nMIU F AM of Uwitm oi lUnk I. im. CHICAGO. ILL.. POTEK, 15. SEPTEMBRA (SKIT. 15), 19.19 BuUcrlchUun |«.00 Yotrtj ftTRV.—NUMBER I Hü AccopUnco for msllhig J »p***! rate of pootec« pwMdoS for is ssetum 1108, Art of Oct t. 1017, authoriaed oa Juno 14. 1911. iška armada več stotisoč dospela na francosko ozemlje iier Daladier naznanil reorganizirani« Francoske čete obkrožile Saarbru-Poljaki se umikajo pred nemško obo-»ilo. Nemški topovi in bojna letala lirajo Varšavo in polovica mesta je ^itzfslinah 14. »ept.—Več stotisoč k vojakov se je izkrca-Ifrancoskem ozemlju brez , nezgode. Vest o prihodu čet je bila objavljena __Tilu, da je premier Da- . reorganiziral svojo vla-jd* francoske čete še vedejo v Saarski dolini. * zasedle nadaljnji kos ozemlja in obkolile en, glavno mesto Po- le in angleške bojne i a blokirale Nemčijo. Noti parnik še ni prodrl dočim se lov na nem-aornice nadaljuje. iniziranjem kabineta Iier konsolidiral narod-nbo in povečal število na 21. Socialistična kateri sta bili ponude-> podrejeni poziciji v vla-jf odklonila sodelovanje, jgarehandeau, justični miri Louis de Chappdelaine, trgovinske mornarice; Patenotre, ekonomski r, in Jean Zay, prosvetni rj so izstopili iz starega Vsi drugi ministri so ili svoje pozicije. i, 14. «ept.—-Nemški mini vettaki so danes zju-avlll, da je odporna sila armade zlomljena. Var-flavno poljsko mesto, je od vseh strani in armadi preti uničenje, i vzhodni strani reke Vistu-nemike čete prodrle do i, ki leži 90 milj južno-od Variave. Prve nemirne no dospele do Lvova, mesta poljske Ukraji-jfo mesto je oddaljeno samo M od ruske meje. 14. *y>t.—Poljske čete' J «mikajo pred nemško arma-fk vsej (rti. Obrambna črta lni strani mesta je bila ina v več krajih. Upanje, * Poljaki vzdržali pritisk k vojne maftine na tej je izginilo. ti vojaški letalci so na-11 bombami Modlin, Bialy-Cniezno, Klodawo, Lublin »t« poljska mesta v ozadju poljske obrambne črnk* so ubile in ranile ve-"k> ljudi in zanetile po- Prebivalci je zavladala ceste so natrpane z n Enajst poljskih viao-[•»Inikov, med temi Evgen '•tfcomki, podpredsed-J"» finančni minister, Vračili mejo na jugu in fc Rumunijo. Ogrska, 14. sept. \ ar&ave, kakrtya je P" neprestanem bombar-I« "-mikih topov in letal, 1 v «vojem govoru na P*ji V Varšavi stotnik Polenski, član štaba * *tal»he Htle. B^nf! rt«lno »K,mbardlrsjo ^ j* dejal. "Polovica razvalinah. Bombe *> porušile vae hiše v lh diatriktih. Med trt-L,* *nsk in otrok." Sti"-.vnski, župan Var-i »oživa ljudstvo. L ?,rn* "Vojna, kakršno Je barvan**" ^ -vojih apelih. "Nemci r r. rudiJo, da zastrupijo IcJ.r0 ■ *v°)o propagan-Varšave so vsi ju- Martin prejemal denar od Forda! Izjava bivšega Martinovega stražnika Detroit, Mich.—(FP)—Harry A. Elder, bivši telesni stražnik Homerja Martina, je v zapriseženi izjavi, katero je objavila unija združenih avtnih delavcev, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, dejal, da je Martin prejemal denar od Ford Motor Co. Izjava pravi, da je John Gillespie, Fordov zaupnik, poslal Martinu zavitek bankovcev v vsoti več tisoč dolarjev. Zavitek je Martin odprl v sobi hotela Eddystona v Detroitu v Elderjevi navzočnosti. To se je zgodilo v zadnjem maju. Ko je Martin odprl zavitek, je vzkliknil: "Spet sem dobil denar od Forda, veliko denarja!" Martin je povedal Elder ju, da dobiva denar tudi od Harryja Bennetta, načelnika Fordove policije. lajava razkriva tudi dru-gjyiftia£vay zvezi z Martinovimi aimvnostmi. Elder, bivši šerif-ski deputij, je dejal, da je večkrat spremljal Martina v Ben-nettov urad. Bennettovi avtomobili in šoferji so bili na razpolago Martinu in so ga vozili, kamor je hotel iti. Elderja je Martin nagovarjal, drug »ovornik na var- W — ---•••«• IIB «BI • "'^P^aji jc naznanil, i* T ****** Nem-** P«wcij v bližini Var- tudi $250 z naročilom, naj gre v St. Louis in tam najame pobojnf-ke. Elder je to storil, toda pred no so mogli izvršiti svoj načrt, so bili pobojniki aretirani. Policija, ki jih je prijela, je dobila pri njih revolverje in drugo orožje. Martin je hotel dobiti tudi listo imen članov avtne unije. To naj bi Elder ukradel v tiskarni Safran Printing Co. On je za to delo zahteval $2000, kar je Martin obljubil, toda obljube ni izpolnil in tako je načrt izpodletel. Elder je dalje izjavil, da je on skrival Josepha Greena, Martinovega pobojnika, ki je streljal na stavkarje, člane unije CIO, pred tovarno Briggs Mfg. Co. Detroitu. Eden stavkar je bil ranjen v streljanju. Martin se je zvezal tudi s "fathrom Coughlinom, radijskim pridigarjem, v boju proti uniji CIO. Martin je upal, da bo s Coughli-novo pomočjo uničil unijo. Waahiacten, D. C, 14. sept.-Državni department je včeraj objavil telegram A. J. Biddla, a -meriškega poslanika na Poljskem, v katerem Je rečeno, "ds nemški letalci pobijajo civiliste." Predsednik Roosevelt je ob izbruhu nemško-poljskih sovraž-nosti apeliral na bojevnike, naj ne pobijajo civilistov Od vseh je dobil odgovor, ds bodo upoštevali njegov apel. Biddle poroča v telegramu o nemških letalskih nspadih ns stanovanjeke hiše. železniške vlake, ki vozijo begunce, bolnišnice in druga poslopja. Več tisoč civilnih prebivalcev je bilo ubitih in ranjenih pri teh napadih. Drhal napadla zamorske delavce Nagrada za prijetje napadalcev razpisana Cranburry, N. J.-(FP)—Letaki z naznanilom nagrade v vsoti $100 za informacije, ki bi rezultirale v aretaciji in obsodbi voditeljev drhali, ki je napadla in silovito pretepla sedem zamor-sikh delavcev, so se pojavili tu ki v okolici. Nagrado za prijetje napadalcev je razpisala Delavska obrambna liga. Državna policija še ni prijela nobenega napadalca. Tu sodijo, da policija ščiti voditelje drhali, ker so sinovi bogatih staršev. Zamorci so razkačeni. Oni pripovedujejo, kako so belopoltci s maskami na obrazu ponoči navalili na njih barake, jih izgnali in pretepli. Zamorci prihajajo iz južnih drŽav v New Jersey vsako jesen, ko farmarji potrebujejo delavce pri pospravljanju pridelkov. Nekateri ljudje ne vidijo radi zamorcev v svoji sredi in trdijo, da bi farmarji imeli dovolj. belopolt ni h delavcev, če bi jim plačevali dostojne mezde. Tega nočejo in to je virok, da zamorci prihajajo sem iz južnih držav, kar izziva rasno sovraštvo. * Governer A. H. Moore se je posvetoval i državnim justičnim tajnikom Wilentzem in načelnikom državne policije Kimberlin-gom glede ustavitve prihajanja zamorskih delavcev v New Jersey. Farmarji so takoj protestirali in izjavili, da ne bodo to- naj najame pretepače za napadflerirali vmešavanja državnih na Emila Mazeyja, Walterja P. Reutherja, Johna Ringwalda in druge militantne voditelje avtne unije CIO. Pretepajo naj jih tako, da jih bodo morali poslati v bolnišnico. Martin mu je dal oblasti v njihove zadeve. Oni hočejo delavce, ki so zadovoljni mizerno plačo. Konferenca premierjev i kanci i nave ki h driav Copenhagen, Danska, 14. sept. —ipremierji Švedske, Norveške, Finske in Danske se bodo sestali na svoji konferenci v tem mestu 18. septembra. Razpravljali bodo o načrtih, kako naj te države ostanejo nevtralne v evropski vojni Italijanski vojaki dobili zvišanje Rim, 14. sept.—Italijanski vo-jaki, ki so doslej prejemali 40 centizimov na dan, bodo odslej prejemali eno liro na dan (pet centov). Fašističnim miličnikom, ki so prejemali osem lir na dan, pa je bila plača znižana na eno liro. Zadnje vesti MOSKVA. — Pravda, uradno glasilo komunistične stranke, je včeraj namignila, da je najbolje, če se Beloruai v aevernovzhodnem delu Poljakf v okrožju VII-ne in Ukrajinci v bivši Galiciji in Volhiniji ločijo od Poljske, (la tega ae lahka sklepa, da ata se Hitler in Stalla dogovorila, da ai bosta med seboj razdelila Poljsko.) BUDIMPEŠTA, i— Varšava ae po enem tednu strahovitih napadov še vodno drži. Včeraj jo prišlo zakasnelo Jaaensko deževje na Poljskem, ki Ima pomagati Poljakom — ako al že prepoano. PARIZ. — Praaeoski vojni atan poroča o nadaljnjih uspehih v Poaaarju. Volje število Nemcev je bilo ujetih v okolici Saar-brueckena. BERLIN. — Narijski generalni štab pravi, da je vojna na Poljakom "za vae praktične svr-ho že končana." Dalje pravi, da ao je 100,000 Poljakov podalo. LONDON. — Nadaljnja dva angleška tovarna fSrnika ata bila včeraj torpodirana in potopljena po nemškiht podmornicah; skupaj do danes sp nemške podmornice potopile S^ladij. Druga angleSka vest ae jiml da so Angleži uničili dve neMri podmornici. WASHINGTON. D. C. — Iso-lacionisti ao odprli «veliko ofenzivo proti Roooeveliu zaradi nameravane revizijo' nevtralnost-asga sakona. CHICAGO. — Vročina a tem-peraturo mod 90 In 100, kakršne Ae ne pomni čilta^ki vremenski bln» v tem čaau, ao nadaljuje. • Reorganiziranje japonske vlade Dostopi do mongolske meje zaprti Tokio, 14. aapt —Vrhovno poveljstvo armade je v naglici Izvedlo reorganiziranje oborožene sile na Kitajskem. General Nišijo, bivši načelnik mllitarl-stične vzgoje, je bil imenovan za vrhovnega poveljniku japonske armade na Kitajskem, aa podnačelnlka pa general Itagu-ki, bivši vojni minister. Uradni komunike naznanja tudi ustanovitev glavnega stana za koordinacijo vojnih operacij na Kitajskem. Ta Ima pospešiti konec nenapovedane vojne na Kitajskem. General Sugijuma, bivši vrhovni poveljnik japonske oborožene sile na Kitajskem, je bil imenovan za člana vojnega sveta. To pomeni, da Je bil potegnjen iz aktivne vojne službe. Tu je bilo objsvljeno naznanilo o zatvoritvi dostopov do mongolske meje, na ozemlje med Mandžurijo in Zunanjo Mongo- NACIZEM MORA BITI STRT, PRAVI CHAMBERLAIN Anglija posvarila amm-riik« driav* POROČILO O VOJ. NIH OPERACIJAH I^ondon, 14. aept — Angleška vlada je podvzela korake, da prepreči ustanovitev bas ta nemške podmornice in bojna letala v nevtralnih državah na ameriškem kontinentu. Uradno poročilo se glasi, da so bili ra-prezentantje brltake vlado v teh dršavah Že instruirani, naj opo-zore nevtralne ameriške države, da nemške podmornice in letala operirajo v bližini obrežja. Chamberlain je v svojem govoru v parlamentu orisal vojne operacije doma in v tujesem-stvu, zaeno pa je omenil avoj polet v Francijo, kjer se ja »a-stal s premlerjem Daladierjom in člani francoskega vojnega sveta. "Vrnil sem se domov s zaupanjem," je dejal premier. "Razpravljali smo o situaciji na splošno in strategiji. Sestanek je bila demonstracija, ds Velika Britanija in Francija zasledujeta ene in iste cilje. Obe drfta-vi bosta na vsej črti izpolnili obljube, kateri sta dali Poljaki. Nacizem in vse, kar ta predstavlja v brutalnosti, mora Izginiti s sveta. Anglija ln Francija sta se odločili, da ne bosta odnehali v borbi, dokler ne bo nevarnost nacizma uničena." Istočasno, ko je Chamberlain govoril v nitji zbornici, ja lord Halifax, zunanji minister, podal izjavo v zbornici lordov. Rekel je, da je dobil informacije is za itesljivih virov, da bo Hitler na daljeval s svojo brezobslrno tak tlko. Nemški letalci in topovi bodo še nadalje si pal i bombe In krogle na neutrjena poljska mesta, da zlomijo odpor civilnega prebivalstva. Podmornica Squalu§ potegnjena na površje Portsmouth, N. H., 4. sept.— Najbolj značilno delo v ^morski zgodovini Je bilo Izvršeno včeraj, ko je bila |M>dmornlca Squalus, ki se je potopila v zsd-njem maju, potegnjena na površje. Podmornica je ležala 240 čevljev pod vodo. Odvlekli ao Jo takoj v pristanišče zaeno • trupli 26 mornarjev, ki ao isfubili življenje, ko se Je potopila. U jo, kjer se Je v zadnjih tadnih vršilo več spopadov med Japonskimi in ruskimi četami. Poročevalci zunanjih listov v Halla-ru, glavni bazi japonskih mili-tarističnih operacij proti Zunanji Mongoliji, so bili pozvani, naj se umaknejo v Hsingking, I glavno mesto Mandžurije. , ... ** v sk t Klika kafts šerifskega Sopatl* ko vlkti MM^ ' kali v tovarni Harre Werf («aMag tekstilne unije, ki aa Domače vesti Ctkaške novice Chicago. — Pred dnevi je tat vlomil v prodaj a Inico Antona Bakšeta v South Chicagu, ki prodaja Čavljo in drugo blago. Razbil je izložbeno afkno in našlo pobral nekaj parov tam razstavljenih čevljev, toda nesel jih ni dolgo, kajti policija mu je bila takoj ta petami in ga prijela.— Dne 14. t m. je umrla Jennle TeraeliČ, poj. Krek ln doma ie Salc nad ftkofjo Loko. Zadel jo je mrtvoud. V Ameriki je bila 32 let in tu zapušča moža, sna-nega trgovea, dva sinova in hčer. Kaavoncija HBZ Pittsburgh, Pa. — dosti dan (U. sapt.) Zborovanja so dele-gatje nadaljevali a pravili. Pri točki glede uradnega glaalla je neki Slovenec predlagal, naj se v pravilih določi ena stran Za-jodnlčarja sa slovenoko berilo, odkar Je zajednica dobila s pridružitvijo SHZ več sto slovenskih članov. Urednik glasila MIlan Fotrak je ugovarjal temu in argumentiral jo, naj ae porazdelitev gradiva prepusti uredništvu. Kadar bo dovolj slovenskega gradiva za eno stran, ae lah ko dovoli ena stran, kadar ga pa ne bo, na bo treba cele strani. Večina delegatov je pritrdila u-rednlku in predlog je propadel. Caltuaoteke veatl Calumet, Mich. — Semkaj je prišla vest, da ja v Detroitu u-mrta Margareta Jakše, bivša Ca-lumetčanfka In vdova po Matiji Jakšetu, tukajšnjemu staremu priseljencu. Pokojnica sapušča štiri sinove, pot Mera In deaet vnukov Ur vnukinj. Ona in njen pokojni mož sta bila doma od nekod iz Bele Krajine. Is Cteveftanda Oleveland. — Mary Virant je doma po stopnicah tako nearač-no imdta, da si ja zlomila roko. Odvedli so Jo v Mnlšnico. Zasedanjeameri-škega kongresa Roosevelt se posvetuj« s voditelji Washington, D. C„ 14. sapt.— — Predsednik Roosevelt je vče-raf s posebno proklamacijo sklical izredno saaedanje kongreaa. ki se prične 21. septembra. V tem zaaedanju bo razprava glede revizijo nevtralnostnega sakona in znamenja kažejo, da bodo na dnevni red prišle tudi druge sadove. Predsednik naglaša v svoji proklmaciji, da interesi ameriškega ljudstva zahtevajo Izredno zaaedanje kongresa, ne omenja pa glavnih problemov in vprašanj, katere Je treba rešiti. Znano Je le, da Je on za priklic pro visi Je v nevtralnost nem zakonu, ki prepoveduje pošiljanje orožja In bojnega materiala v vojno zapletenim državam. Opozicija, ki Jo tvorijo rspubllkan-ci in nekateri demokrati, se je že pripravila na boj, da prepreči revlsljo nevtralnostnega zakona, Roosevslt Je pozval voditelje demokratov ln republikancev v Belo hišo, da se posvetuje s njimi in Jim pojasni stališče svoje administracija. Izmed republikanskih senstorjev so bili po-zvani Charles L. McNary (Ors ), vodja republikanske manjšine v višji zbornici, Joseph W. Mar-tin (Mass.) in W. K Austin j (Vermont). Kompanija kapitulirala pred unijo 8t. IxMiis, Mo.—J. C. Penney Co., ki ima več trgovin v tem mestu, se Js podala uniji United Itetail Kmpioyes (CIO) ln podpisala pogodbo, ko J« slednja xs-pretila s oklicem stavk*. Po. godbe določa svišanje plače In »krajšanje delovnih ur. RUSKA POLICIJA LOVI ŠPEKULANTE Z ŽIVILI Veliko število aretiranih v Moskvi I!. A RUSKI PARNIKI SE VRAČAJO DOMOV Moakva, 14. sept. — Splošna kampanja proti Špekulantom s živili In onim, ki grmadijo živila, se jo pričela na poveijo vladnih avtoritet. Policija in prose-kutorjl so bili instruirani, naj podvsamajo odločne korake proti Špekulantom. Tu pravijo, da Je bilo še veliko število oaeb, pri katerih so našli velike saloge petroleja, živil ln drugih potrebščin, aretiranih, Vse bodo prišle pred sodišče in preti jim zaporna kazen do deaetih let Lov na špekulanta jt bil odrejen po navalih na trgovine. Avtoritete trdijo, da Je dovolj živil in napovedale so obnovo nor-mslne distribucija potrebščin. Moskva Jo sagonetno tiho mesto. Motorni promet po oestahje skoro popolnoma ustavljon. Tisoči tovornih avtov ao lsflnlll, kar je poaledlca mobilizacije oborošene sile. Le malo število potniških avtomobilov jo še na ceetah. Ponoči se opašajo na u-' licah konji is bližnjih kolektiv-nih kmetij, Mobilisacija ja bila izvedena. V Moakvl Je ostalo malo število vojakov. Paria, 14. sapt. — Vse ruako trgovske ln tovorne ladje na po-11 proti Angliji so bila pozvane, naj se takoj vrnejo domov. To poročilo Je poalala Is Moskve francoska Agence Radio. Moskva, 14. sept. — Sovjetska časopisna agentura Taaa poroča. da je več poljskih bombnikov prekoračilo mejo pri Mo-zyru. Ruski letalci so prisilili štiri poljska letela na tla. Clanl letalskih posadk so bili aretirani. Jugoslavija poostrila kontrolo Nemci pridriall tovorne vagone Belgrad, 14. sept. — Z namenom. da zaščiti svoje devlsne rezerve, da se te ne preobreme- ne % uvozom produktov In blaga, ki so odveč In v teh časih ne-potrebni, Je vlada poostrila kontrolo nad u vosom blaga. Kontrolo vodi posebni odbor pri devizni direkciji državne banke. Ta bo tudi kontroliral Isvos Jugoslovanskega blaga. Uradni krogi so isjavili, da Je Nemčija pridržala 7000 Jugoslovanskih tovornih vagonov, skoro eno šestino vseh, kar Jih ima Jugoslavija, kakor tudi 167 ladjic na rski Donavi. Posledica tegs Je padec izvoza Jugoslovan-skegs blaga v, Nemčijo. Vlada zahtevs od Nemčije vrnitev vagonov Ljubljana, 14. sept. — Tu se je vršila seja benovinsksga odbora Jugoslovanske radikalne /a jed niče. Po ssji Je bil izdan komunike, Izrazuioč željo, da se tudi v Drsvski banovini (Slovenija ) ustanovi nova organizacija ns |>odlsgi zakona o ureditvi banovin In prenosu pristojnosti. Mobilizacija vojaštva v Rumuniji Bukarešta, Rumunija, 14. aept.- Vlada je priznala, da Je delna mobilizacija, odrejena zadnjo soboto, povečala armado na 760.000 mož. Dalje je naznanila, da je izdelala načrt glede evakuacije otrok Is Bukarešte, če bo U potrebna. Üi Glasovi iz il * I naselbin Amerika išče Vrnitev iz toplic Kemmerer, Wyo.—Dne 2. sept. svs se z ženo vrnil« Iz znanih toplic Lav« Hot Springs, ki ae nahajajo v državi Idshl. Dhe t. sept., dan po delsvskem prazniku, je namreč §pet bilo treb« obleči rudarsko "manduro" in iti n« delo, k«jti počitsfc je bilo konec. Ko ee gre Človek kopat v toplice, mu postane koža dokaj mehkejša in pa čista, zato sem se malce kar bal, da se spet zama-že, ker sem si jo dodobra opral v toplicah. Seveda sem ae obenem tudi dodobra oddahnil, Četudi ni bilo vse kakor bi moralo biti. Tudi ienica se je nekoliko pozdravila in se bolje počuti. Seveda za popolno ozdravljenje vzame dolgo časa, {»oškodba pa pride hitro, v trenutku. Zdaj je treba spet delo v rudniku nadaljevati in tudi izven premogokopa, kakor pač po stari navadi. Treba je nadaljevati z agitacijo za pridobivanje novih naročnikov našim delavakim listom in treba je tudi pridobivati nove člane naši SNPJ, ki letos slavi svojo 86-letnico. To delo se mora nadaljevati. Nadaljevati ga mora vsak član SNPJ, ki mu je naša jednota pri srcu in; Ji želi napredka v vseh ozirih, tako tudi našemu listu Prrvveti. Vreme pri nas je že bolj hladno In tudi nekaj dežja Si» nam bogovi Že poslali ta mesec. No, za dež je pač že čas, saj smo bili vse poletje brez njega. Okoliški premogovniki so zadnje čase začeli bolj obratovati. To je znak prihajajoče zime In posledica evropske vojne. Kaj se bo izcimilo iz sedanje evropske vojne v bližnji bodočnosti, nihče ne ve. Vemo le to, da je tam sedaj Jako oblačno, najbolj oblačno pa je vepovsod za ubogo delavsko maso vsega sveta. Anton Tratnik, 267. oziru. "Hvala za poeet in še pridite!" tako so rekla naša dekle ta ko so se poslavljala od fantov westnewtonskih. Seveda je bilo to slovo bolj žalostno kot veselo. "Po še pridite!" so dejale one. Sedaj se naše članice vežbajo v žogometu, tako da bodo pri pravljene. Prihodnjo sezono bodo namreč napovedale boj West newtončanom. Pravijo, da jih bodo tako nabile, da jih bodo morali kar z ambulanco Voziti z bojnega polja oziroma pozorišča Najbolj imajo baje na piki Toda Povirka. On je baje "dezerti-ral" in se že ob eni uri zjutraj odpeljal domov. Le korajžo, Ted, nič hudega ne bol Ker se bije boj le iz ljubezni, bi pisec teh vrstic sam rad prostovoljno prejemal take batine. Dne 16. sept., to je to soboto, bo naše društvo 346 SNPJ priredilo veselico v korist svoje blagajne. Za ples bo igral Korbarjev orkester iz Johnstowna. Louis je povedal, da na naši veselici bo prvič igral svojo novo "Milk f?haker" poHco, ki je sorodna po svojem tempu naši znani slovenski popevki 'Te ljubljanske deklice imajo kratke kikeljce." Seveda bo igral tudi mnogo drugih veselih, tako tudi ono, ki se imenuje Beer Barrel polka. Tisti, ki bo v belih hlačah, bo to naš Francelj, ki bo skrbel za red in da ne bomo trpeli šeje. Zadaj za dvorano pa imajo Sie-bertova mama prav lep, prijazen vrt in v njem dosti solate. Kdor si bo zaželel vložko ali sendvič s solato vmes, mu bomo drage volje postregli s to delik;i teso. Polog solate fmajo tudi zalo cvetko in srečen bo tisti faint, ki jo bo utrgal. , Se enkrat vsem skupaj: For a real good time this Saturday, Sept. 16, come to South Fork! (Prejeli prepotno za uradno izdajo.—Ured.) Jakob Rupert, 345. Poročilo in naznanilo South Fork, Pa—Prav lahko se zapiše, da South Fork je lepo mesto, notri se pride naravnost po cesti, zraven se lahko še doda: trala-la-la, trala-la-la. Tako so namreč fantje iz West New-tona pripeli k nam, ko so prišli sem žogo igrat. W#stnewtonski fantje so se «poprijel! z našo skupino na dan proalave našega društva Št. 345 SNPJ, ki se je vršHa dne 17. junija 1.1. Kmalu za njimi so prišle sestre Bergant iz Lisbona, Ohio, In zapela je harmonika in oglasil se je bas. Vse je bilo pokonci, vse je bilo veselih obrazov. Fantje in dekleta ho se veselo vrteli na plesišču. Plesalo se je kot za stavo v tisti neznosni vročini tako, da so bili vsi premočeni. Rajalo se je kar naprej, saj je to bil na* praznik, slavje našega društva in naša mladina je bila dobro zastopana. Bcrgantove mladenke, ki so veselo Igrale in pele, so bile zelo zadovoljne, zadovoljni pa so bili tudi vsi navzoči s njihovo poskočno godbo. Proslava našega druAt va je sijajno izpadla v vseh ozirih in uspela v moralnem in gmotnem Srebrni jubilej "Slovana"' Brooklyn, N. Y.—Kot je večini newyorških in okoliških rojakov znano, priredi slovenslfo pevsko društvo "Slovan" svoj veliki jubilejni koncert v proslavo svoje 25-letnice, v nedeljo, dne 8. okt., v znani dvorani Arlington na 23 SL Mark's Place (8th 8t.), New York City. Začetek jubilejnega programa bo ob 3. popoldne. Vstopnina 45 centov. Na tem koncertu bo sodelovalo slovensko pevsko in dramsko društvo "Domovina" in tudi nai znani slovenski brooklynski Tamburaški zbor. Glavni in častni govornik na tej proslavi bo dr. Vladimir Rybar, svetnik jugoslovanskega poslaništva v Wash ingtonu, D. C. Nadalje bo poleg drugih zani mivih točk podanA tudi spevoigra "Ženili se bomo" katera skoraj gotovo še ni bila uprizorjena oa nobenem odru v tej deželi, vsaj v naši naselbini, kolikor. je meni znano, še ni bila. Cenjeni rojaki in rojakinje, pridite na to proslavo v velikem številu! Prepričali se boste, da se bo izvajal zanimiv program Po koncertu bo igral za ples naš znani Jerry Koprivšek in njegov ■OI leve proti desni: Leroy A. Lincoln, predsednik Metropolitan life Insurance Co.; James L. Madden, podpredsednik, in Joka L. O'Brien, odvetnik te družbe. orkester. Da bo za lačna in žejna grla tudi dobro preskrbljeno v vseh ozirih, ni treba niti omenjati, posebno zato ne, ker so vse zadevne priprave, ki spadajo v kuhinjo in na baro, v rokah Slo-vanovega odbora/ Toliko o našem jubilejnem koncertu* ki se bo vršil 8. okt., za dimes, natančneje poročilo o programu pa bo objavljeno pozneje. Za slov. pevsko društvo Slovan: Anthony Svet, tajnik. Veselica društva Edinost La Salle, III.—Tukajšnje samostojno društvo Edinost priredi svojo 'letošnjo jesensko veselico na soboto večer, dne 21. okt. v spodnjih prostorih S N D. Uljudno apeliramo na vse člane in rojake ter rojakinje, da se te veselice udeležite v velikem številu in s tem pripomorete k boljšemu uspehu. Veselični odbor bo skrbel, da bo s postrežbo vsak zadovoljen. Ker društvo Edinost nima svojega glasila, bo vsak član o tej veselici tudi pismeno obveščen. Jplui Furar, 98. i Razno iz Ckeswicka Cheswick, Pa.—Tudi iz naše naselbine je treba poročati javnosti, da bo vedela kako se imamo in kaj delamo, Če napredujemo ali nazadujemo. Sploh je od časa do časa treba poročati v Prosveti, da ostali rojaki po drugih naselbinah izvedo o nas in našem življenju. V tej naselbini je precejšnje število rojakov, ki se medsebojno dokaj dobro razumemo. Brez-mala vsi so člani jednote—SNPJ. Z delom pa se ne moremo preveč pohvaliti, ker ni tako po-voljno, da se bi z njim lahko hvalili. Tam, kjer delajo naši mo-žički, se dela po tri dni v tednu. Zadnje čase je bilo več delavcev odslovljenih od dela pri tukajšnjem rovu. Nekateri drugi rovi bolje obratujejo. Ne svetujem pa nikomur, da bi sem hodil za delom, ker se gs ne dobi. Citatelji Prosvete poznajo Toneta Zidanška, "očeta Prosvete," po njegovih številnih dopisih v tem listu. Zidanšku se želim zahvaliti za njegov obisk, obenem pa se zahvaljujem tudi tukajšnjemu gostilničarju Klemenčiču, ki Zidanška pelje v svojem avtu kamor je pač namenjen. Zelo rada čitam Zidanškove dopise in upam, da se bo še večkrat ogla- sil z dopisi v Prosveti in da nas bi večkrat obiskal. Ko bo spet prišel k nam, bo zopet dobil par naročnin. Naš tukajšnji slovenski klub precej lepo napreduje. Naš klub ima namreč svoj majhen prostor, pred kratkim pa smo kupili en aker zemlje. Kadar bo vse v redu in vse pripravljeno, potem bomo postavili Dom. O tem bom te poročala pozneje, čim se uredi vse potrebno za to postavitev. Končno izrekam zahvalo Kle-velarnh anom za obisk. Obiskali so nas namreč Cebulovi. Njihovim prijateljem se zahvaljujem za druščino v Slovenskem klubu v Oakmontu. Margaret G rum. Mlekarakl farmar j, v Ml. tfpton«. N. Y„ karskeme t rast a t*«lje 110 te ADF I mleko v stavki, katere ao farmarje v boj« preti trasi«. proti ale Slaba letina bombaža Harwell, Mo,—Čas je, da napišem par vrstic in da povem kako se nam tukaj godi, posebno tistim, ki nam je menda usojeno, da delamo za devetdeset centov. Danes, 11. sept., je taka vročina, da malo takih, zraven pa suša, tako da se ne more delati na prostem. 2e tri leta nam vremenski bogovi pošiljajo jesensko suAo. Kaj je temu vzrok, menda nihče ne ve. Morda pa bo tako, kakor je dejal neki črnec—v tej okolici jih je mnogo—če bi bolj pridno hodili v cerkev, da nas bi ftog nekoliko bolj ljubil, ker pa ne hodimo v cerkev, morajo pa Še oni z nami vred trpeti to šibo božjo. Oni si naredijo svojo službo božjo kar v šolskem poslopju, mi pa bi morali "ronat" severno kakih sedemnajst milj daleč v Poplar Bluff, kjer imajo neko katoliško hišo božjo. Ampak jaz in veČina drugih pa smo prepričani, da smo pač upravičeni zahtevati, čemu bi vedno bera-čili! Krist je baje nekoč rekel nekemu Ahaciju, naj si izprosi blagoslova iz višin, Ahaci j pa je odvrnil, da on ne bo prosil. Taki Ahaci j i smo večinoma tudi mi tukaj. Z letošnjo tukajšnjo letino bombaža je tako, da polovica bombaža je bolj slaba. Koruze bomo imeli le toliko, da ne bomo pozabili kakšna je, sena pa tudi polovico manj kot lani. tako da ne bo nobeden obogatel. Se več bi pisal, a se bojim Ur ške iz New Iona, ki je zadnjič pisala, da ni tako hudo kot piše Lipovšek. Upam, da jo s*daj ne zebe tam gori na hribčku, obenem pa pozdravljam vse skupaj, tudi one po Newlorju. Pa fe kaj pišite kako vam ta suša ugaja. Končno predlagam, da se bi vsi tukajšnji rojaki, ki smo nekdaj pri bivšem Francu Jožefu komis jedli, skupaj zbrali in bi šli nemškega firerja malo poškropit, da se bi srboritež našopiril tako. d« bi počil! Farmanje ne da dosti. V zadnji svetovni vojni so nam tukaj v Missouri ju koruzno moko pod nos tiščali, če se pa tudi sedaj Amerika zaplete v vojno, ne bomo pa še te dosti imeli. Pozdrav vsem čitate-Ijem Prosvete! Jakob Lipovšek. Polarni raziskovalec admiral R»~i , od prezidenta Roo^velta ¡¡H ^Ji novno v antarktično ozemlje T0 L » v začetku oktobra V prvi vrsti Vi sl^sdkija namen, proglasiti J razne lise zemeljske oble, ki jih Kg"- m ,vojem Ameriški kongres je odobril za poseben kredit v znesku 340 «soTi Byrd bo s tem denarjem opremil tri rs3 ne ladje: "Bear of Oakland", ki mu'j že na dosedanjih vožnjah V Antarktiki^ l^T in "North star." Slednja ¿¿.I ameriškega notranjega departmenta l nedavno opravljala službo v bližini M Predvidena so tri oporišča "novel odprave. V vsaki bo ostalo 22 mož živeli na Južnem tečaju leto dni. p0 i dobe bodo moštva zamenjali. Vsaka' imela na razpolago svoje letalo ter bo | z živili za dvanajst meeecev. Admirali v tem času nadaljeval z iskanjem rud3 padni poloti naše zemlje. Poleg tega gova ekspedicija proučevala tudi.^^ bodoči letalski promet v bodočnosti. Tempora mutantur Pred nekaj leti je v sovjetski Rusijn roman "Cušima" ruskega mornarja NovJ Priboja, ki se je sam udeležil pomorske proti Japoncem pri Cušimi, velik uspeh. I romanu je bilo popisano, kako so poraz vili nesposobni častniki, dočim so se mor odlično borili. Medtem ko je izšel prvič M je preteklo že petnajst let, in v teh petr letih se je tudi v Rusiji marsikaj izprer Sedaj je uradna založba izdala "kore roman, v katerem ni več najti napadovl nike, temveč celo odstavke, kakor nasledr "Visok in močan mornar je plezal na I most. Med tovariši je bil znan kot moi| nak, priden in zajet širokih misli. To pravi poveljnik bojne ladje. Inteligentr starega admirala so imele strog izgled. Z] ga ramena mu je visel široki rdeči pas I kovanje Aleksandra Nevskega; njegova] so bila pokrita s križi in zvezdami — na, mi odlikovanji, ki jih je dobil za zaslug movini." Če bi pred petnajstimi leti Noi Priboj tako pisal o svojih bivših častnik bil zaprt in deportiran zaradi " proti rev< skega zločina." Danes pa so se časi izpred in tudi v ruski vojski in mornarici so | uvedli častnike, podčastnike, kaplarje in narje . . . Al aU le naroči* Preerete aB «t svojem« prijatelj« ■ v domovine? Ta Je trajne rredeesti. U g« Barva oči je dedna Francoski raziskovalec de Csndolle j? vil uspeh mnogoletnih raziskav o barvi ških oči. Izkoristil je pri tem statistike, bavljo s'tem vprašanjem. Po njegovih skavah sta dve temeljni barvi, iz ksterih stavljajo vse druge, to je modra in rjava kor kažejo statistike, imajo Ženske v pn večini rjave oči, pri moških so pa čefci barve, ki so v svojih odtenkih različne od temeljnih barv. Najbolj redke pa so tak ženskah, kakor pri moških modre oči. Po de Candollu je barva oči dedna, deset odstotkov vseh ljudi ims isto barvo starši, seveda če sta barvi oči pri starših ki. Ce temu ni tako, tedaj se očesna ravna po starih starših. Ce imajo starti nobarvne oči, to je Če sta temeljni barvi t in modra, tedaj se podeduje pred vsem barva. Iz tega razloga je čedalje manj ki imajo modre oči, čedalje več pa je rjavimi očmi. ( Univerzalni vitamin Strokovna revija ameriških kemikov c lja, da se je posrečilo izolirati v skupini taminov izcedek, takozvano psntotinovo no. Dosedanji poskusi s to snovjo kaiej so odkrili v nji nekakšen "univerzslni vita ki pospešuje rast pri človeku in živalih. ■ perimenti s tem vitaminom se nsdaljujejo. Pr»d drajatkni lati^ (Iz Prosvete, 15. septembra 1919) Pomote vesti. V Clevelsndu je bil ^ 28-letni Mike Cešnovar. ko je stopil K » * ulico. Bil je ns mestu mrtev, moriK-c j pobegnil. Delavske vesti. Predsednik Ural na jeklarske delavce, naj odloze r stavko. —■ AmerUke veeti. Predsednik podal na govorniško turnejo po ^ resu mirovne pogodbe. h inozemstva. Italijani »o odprto tsff da zasedejo Reko S silo. Sovjetska Rusija. Moskvs j»"**^. zmagi v Sibiriji in o porazu v Južni -pn i kapituliral P^ ' , Ru* podpisal s njo sramotni "mir * ^ Ce bi ne bilo Lenins. i* natičnih boljêerfkov. bi bila Eus^ , demokratična republika in v enega glavnih porodov za— Proč z vojnimi profitai ji! Komaj so počili prvi streli Hitlerjeve vojne ob Visli. že so človeški gavranl v Ameriki začeli navijati cene živežn. Cene so poskočile ns vsej črti| tu manj In tam bolj, posebno sladkorju pod lažnjlvo pretvezo, da je veliko pomanjkanje te jestvlne. Govorice o pomanjkanju kakršnegakoli živeža v Združenih državah v tem Času ao velika laž, kar potrjujejo vsi odgovorni federalni uradniki. Te govorice so gola in zločinska propaganda profitarjev, ki bi se radi okoristili z oddaljeno evropsko vojno, kakor se poskušajp okoristiti z vsako nesrečo, pa naj se pripeti kjerkoli na svetu. To zločinsko početje ameriških privatnih kapitalistov ne sme uspeti! Predsednik Roosevelt je Že povedal, kaj misli o teh profftarjih in povedal je tudi poljedelski tajnik Wallace, ki je slovesno izjavil, da nI najmanjšega pomanjkanja kakinih živil In da Je vsaka podražitev živil prosto izkoriščanje. Federalna vlada se lahko posluži novih določb In stopi na prste izkoriščevalcem, če pa so Še kakšne ovire, da bi vlada ne mogla vsem profitsrJem direktno do živegs, pride vsak čaa izredno zasedanje kongresa, ki lahko omogoči te vrste pripomočke. je nekoliko drugače kot je pa bilo pred petindvajsetimi leti, ko so zločinski ameriški profitarji po izbruhu svetovne vojne odirali ameriško ljudstvo, pred vsem delavce in male farmarje, da je bilo strah; danes je Amerika še precej zavarovana proti takšnemu izkorjSča» nju po novih zakonih in odgovorni oblastniki imsjo na razpolago radio za uspešno pobijanje vsake profltarske propagande. Zločinsko početje ameriških privatnih kapitalistov ne sme uspeti! Trocki nekaj klepeče ■ Neštetim množicam, ki se zgražajo nad zvezo Stalina in Hitlerja, se je pridružil tudi stari Leon Trocki, ki čepi na varnem nekje v Mehiki. Bolje bi bilo, če bi bil molčal—in če bi sploh nikdar več ne zinil nobene besede. Kljub sovražnemu razmerju Trockega napram Stalinu v zadnjih desetih letih—v tistem sporu Je Šlo v glsvnem za to, kdo bo nesrečno Rusijo vodil za obroček v nosu—ne smemo nikdsr izpustiti izpred oči zgodovinskega dejstva. da je bi) poleg Lenina Trocki tisti, ki je postavil podlago današnji Rusiji in njenemu < škandaloznemu režimu—In danes ima Trocki najmanj pravice, da bi se zgražal nad rezultatom svojega dela, svoje "velike revolucionarne zmage . . ." Med Trockim, Leninom in Stalinom ni načelno nobene razlike, le v taktiki so se razlikovali. Dočim Lenin nI verjel v smrtno kazen za lastne pristaše, ni med Trockim in Stalinom nobene razlike v tem oziru ; obema ni nič za človeško življenje in oba bosta bredla do pasu v človeški krvi, samo da dosežeta svoj cilj. Trocki Je bil tisti, ki je v januarju 1918 raz-gnal ustavodajno skupščino v Pctrogradu In s tem porinil nož v srce prvemu demokratičnemu telesu v Rusiji; Trocki Je bil tisti, ki je organiziral rdeči teror in ki je velel postreliti 5000 mornarjev v Kronštatu pri IVtrogradu. ko so zahtevali demokracijo; Trocki je bil tisti, ki Je dekretirai vojno na nož eocialitičnemu delavstvu vseh dežel, ko se nI hotelo pokoriti diktatu is Moskve in rezultat je bil, da so bile soe'v Ustične stranke |wvsod rsaccpljene in ponekod tako razbite, da se še dane^ niso opomogle. Najkoristnejše delo desetletij je bilo uničeno na ukaz Trockega In l^enitu ter njunih fanatikov, ki so ee. kakor strupene kače, razlezli po vsem sveto. Stalin je le produkt teroristične boljševiške propagande, ki je starejša kot oa. taninov boljševizem je že od začetka tega stoletja učil. da je za dosego revolucionarnega namena vaako zločinsko sredstvo sveto—in l*ni« sam Je to potrdil na drugem kongresu Tretje internaciona le leta 1919 v Moskvi, ko je rekel: "BurtuJ-sko morak> mi odklanjamo in bomo lagali in s le parili, če bo treb«. d« d SEPTEMBRA »logrnuki Narožna govorni Iritaoto Štt?4» U. Latmau 3-8---Fu,.., iihmi. GLAVNI ODBO» ur «As TALNI OOftti _ ihln, »nM*^.!.....................Mf Bi iMMh t. cc i&jMb.**•««••*•»••••••••*•••••••-• mm a A®^» Btafk onima. »mm*, tej. ............... ml i. f cm«**. dvajsetimi leti je bil Heller zastopnik sovjetske komercialne afenture v New Yorku. Stoletnica znanstvene iznajdbe Most on. Mm., 14. aept.—TU dni je poteklo sto let, kar je Charles Ooodjrear itnaiel volka-nI si rani kavčuk. It katerega se je kacneje rodila Induatrija. ki je danee ena največljh v Ameriki. industrija gumijastih obodov sa avtomobile. A meril ko kem i kalno društvo je včeraj proslavilo to obletnico a sestankom in ceremonijami. Ali «I« naročeni mi dntr-nik "Promto"? Podirajte ■voj Hit! 4 V NAGLICI! Rekord septembrske vročine Chicago, 14. sept.—Val vročine v Chicagu in severnem Hit-noisu je včeraj narasel do 9« stopinj, kar je rekord na U datum sa vse čase vremenskega biroja v tem meatu. dobi mestni park. uprava v Postojni se »JJ (asa bavi z mislijo, da ¡**u, pod katerim se M-J*nita Postojnska jama, •■H*tni park. Hrib je bil '«*aj zapuščen. Na njem starega gradu. S • Ako kuhate na električnem štedilniku! Izredni deli-—m hitro kuhanje v peči ali na vrhu štedilnika, vam pomagajo pripraviti jed"» hitro! Id zapomnite-<» ceni kuhanje z elektriko. Aktualne preizkušnje v Chlcajfu ao pokuzaJe, da eo povprečni stroški uporabljene elektrike za kuhanje aamo $2.1 H meaečno. «TEK, iß. SEI JACK LONDON — Sicer pa — je dejal — zdaj itak ne gre za to, kdo je nahujakal proti nam divjake. Zdaj gre za to, da prideva v notranjoet gore in rešiva nesrečne ujetnike, ko ao le živi. Midva bi ne mogla razbiti te skale, četudi bi delala cel mesec. Ce bi imela pri rokah 50 delavcev, bi odprli vhod v enem dnevu. Glavno je torej dobiti ljudi. Vek kaj, Ricardo, da ai ne bova belila glave, zajaiem mulo in ae napotim k divjakom Caroo. Obljubim jim v Franciso-vem imenu bogato nagrado, če nama priskočijo na pomoč. Ako se mi to ne posreči, se vrnem v San-Atonio in poskusim Um. T% čaa pa pripelji sem vse mule, peone, orožje in drugo prtljago, ki amo jo pustili v šotoru. Ne pozabi tudi na skslo — mords bodo dsjali naši prijaUlji na U ali oni način signale. Po 'dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vi vič spopolnila in predelala. Ta izdaja je aec osma, kar pomeni za slovenske razmere i kakor Se tako gostobesedna reklama. Henry je torej zajahal mulo in se napotil naravnost v naselbino divjega plemena Caroo. Temu njegovemu aklepu se je Čudila mula, še bolj pa razbojniki aami, ki so videli, da je pri-lomaatll v njihovo. trdnjavo brez vaakega spremstva eden tistih, ki so jih hoUli uničiti. Vsi so prihiUli iz kolib in gledal prišleca. Navidez ao bili hladnokrvni, v resnici ao se pa čudili in tudi bali. Kakor vedno, je predrznoat belokožca tudi to pot imponirala napol divjemu plemenu. Gledali ao Henryja, ne da bi vedeli, kaj pomeni njegov prihod. Henry ae jim je sdel nekako višje, nadnaravno bitje, zakaj samo Uko bitje je moglo priti praznih rok v njihovo trdnjavo, ki so jo čuvali ŠUvllni oboroženi možje. Govorili so nekakšen španski žargon, ki ga je Henry za silo razumel. Pa tudi oni so razumeli španščino. Toda to, kar jim je Henry povedal o nesreči v notranjosti aveU gore, nI našlo pri divjakih nobenega razumevanja. Majali ao z glavami, češ da ae jih kataatrofa nič ne tiče. Mirno ao poalušali Henryjevo prošnjo, naj mu prihite na pomoč. Nihče ae nI oglasil. Tudi bogaU nagrada, ki jo je obljubil Henry v Franciaovem Imenu vsem, jih ni mogla prepričati. da bi šli ponesrečencem na pomoč. — Ce je gora požrla yanklja, je pač volja božja, In kako naj bi se ml zopersUvil! bogu ali njegovi volji — ao odgovarjali Henryju. — Mi amo ubogi ljudje, toda dela ne potrebujemo, Še manj al pa želimo prepira z bogom. Sicer so pa yankijl sami krivi, da jih je gora podsula. Tu ni njihova domovina. Kdo jim je dal pravico klatiti se po naših gorah? Kar sami naj poravnajo apor med seboj in bogom. Mi imamo dovolj avojih skrbi, recimo z ženami, ki jih je treba krotiti, da nam ne zrasejo čez glavo. NAJFOFOlMUta DRLO, KI OA IMAMO NA TEM PODROCj Oprana kaHs« J» maketam. Nettste J» slik v hsssdilu, M ps Vsaka gospodinja, ki ae zaveda avoje odgovornosti zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to kq go omisliti. Vsaka gospodinja ae mora namreč priufl umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hi no t potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja hotela tudi avoje gosU iznenaditi s posebno izbrani jedili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica SLOVENSKA KUHARICA fiotndi Je eaal nnttsk knjige v vseh pogledih ne seno tmMmU i tedaj znižana. $CT »»•> NaroSiU prit KNJIGARNI: SLOVENIC PUBLISHING COMPAI 216 West 18th Street ^ New York, N. ^gr gospodinje in dekleta, to JE KNJIGA ZA VAS!^ Čas opoldanskega počitka je že davno minil, ko je priapel Henry v San Antonio. Spotoma je moral trikrat menjati mulo, Uko ae mu je mudilo. V glavni ulici, napol poti med aodnijo in jetniinico, je zagledal poglavarja in debeluha-stega sodnika, za kaUrima je šlo dvanajat orožnikov, ki so gnali dva nearečna jetnika— ubežna peona a plantaclj v Santosu. Henry je nategnil vajeti in pognal mulo, da dohiti poglavarja. V Um, ko aU poslušala Henryjevo pripovedovanje in prošnjo, naj mu pomagaU rešiti tovariše, js poglavar neopaženo namignil sodniku, ki mu je bil vdan z dušo in Ulesom. — Da, seveda, prav radi vam pomagamo, — je dejal poglavar, ko je Henry končal avojo povest. Pretegnil se je In zazdehal. — Koliko čaaa rablU, da zbereU delavce In odideU z menoj ? je vprašal Henry nestrpno. — Cas je čaa in naglica nI nikjer dobra. Zelo smo zaposleni, — kaj ne, gospod sodnik ? — je odgovoril poglavar predrzno. — O. da, deU imamo čez glavo, — je zazdehal aodnik Henryju pod nos. — Preveč smo zanosleni U hip, — je nadaljeval poglavar. — žal nam je, da niti danea, niti jutri, niti pojutrišnjem ne moremo priskočiti vašim tovarišem na pomoč. Pač pa malo pozneje .. . — Recimo Uko-le o Božiču, — je pripomnil sodnik. _ Da, — je pritrdil poglavar in se mu hvaležno priklonil. — Okrog Božiča se zglasiU, in če se vam Ukrat ne bo več Uko mudilo, se morda lotimo Uga dela in začnemo zbirati ljudi za vašo ekspedicijo. Dotlej p« obilo sreče, seno** Morgan. — Ali govoriU resno? — Je vzkliknil Henry ves iz sebe od jeze. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEJ 4 tedalko te............1JS \ I tednike te........... • tednikov ta........... ali » tednikov is . v....... Za Bvtopo te............W H Izpolnite opodnji kupo«, prlloftite potratno vsote denerjs a« I Order v pteaia in oi naročite Preooeto. list. ki Je vete Po Jnaaite:—Vselej kakor hitro kateri teh flenov prtnsks Wj 8NPJ, sil «a eo proooil prod od drniins in bo aahteral tednik, hode «oral doti «lan ta dotttn« drntine, ki Je te»« • narotena ne dnevnik Proeveto, te takoj nasnenlU upram.itra in obenem dopladati dotidno vsoto listo Proevete. Akotegs tedoj mora apravnlltvo sniftotl dotam se te vsote nsro*«w» Oporoka gospoda Copate Na zemlji Je posebna vrata ljudi, katerih telo potrebuje po naravi aami večkrat nekaj vinskega soka. Imenujemo Jih pivce. Njih obstoj Je zgodovinsko dokazan še iz Noetovih časov. V modernem gospodarstvu pridobivajo ljudje U potrebni sok bodisi aami. bodisi si ga nabavljajo za denar. Ce ni denarja, pozna moderno goepodaratvo tudi kredit Poleg Uh nabavnih p!*ed«tev obstoji tudi še ena mož-