'JOHN POLLtJCK 1-8-49 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID.OHIO 23 Izvršujemo vsakovrstne tiskovine OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO VOL. XXXI. — LETO XXXI. Metodisti napadli poročilo odbora poslanske zbornice EQUALITY SEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), DECEMBER 6, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 237 Nemški socialisti zmagali pri volitvah v zapadnem Berlinu BERLIN, 5. dec.—Nemški social-derhokrati so izvoje-vali zmago pri včerajšnjih mestnih volitvah v treh zapad-nih sektorjih Berhna. Po neuradnem štetju glasov^* Kratke vesti i% 80 odstotkov precinktov so social-demokrati dobili 682,172 krščanski in liberalni demokrati demokrati resno ranjenih oseb. . NEW YORK, 4. dec. — Svet škofov metodistične cerkve je danes zanikal, da so se komunisti "vtihotapili v naše prote-stantovske cerkve." Izjava škofov je bila pripravljena kot odgovor na poročilo kongresnega odbora za ne-ame-; o-iasov nške aktivnosti, ki obravnava 1209 552 delovanje komunistov znotraj ' 272 283 POTRES ZADEL faznih verskih organizacij. j ' JUŽNO CALIFORNIJO V svoji izjavi pravijo metodi- { Zapadni opazovalci sodijo, da-j LOS ANGELES, 4. dec. — V stični škofje, da je kongresni so volilni resultati poraz za južni Californiji so danes čutili odbor očitno hotel ustvariti nemške komuniste, ki so bojko-1 močni potres. Na področju sto vtis, da so komunisti aktivni v tirali volitve. V ameriškem sek- milj so bile razbite šipe, prebi-verskih organizacijah in da vo-1 tor ju je od 774,978 volilcev vo-jvalci pa so znemirjeno zbežali ditelji teh skupin "sledijo komu-' 688,662, ostali pa se soglas- na ulico. Čeprav je potres bil re- : no z navodili komunistov niso sen, ni bilo nobenih ubitih ali pa j udeležili volitev. Polkovnik Frank Howley, poveljnik ameriškega sektorja Berlina, je izjavil, da je velika udeležba na volitvah "obsodila sovjetsko dominacijo." V o d,i t e 1 j social-demokratov Ernst Reuter, ki sodeluje z za-demokracije in upostavi eko- padnimi silami, je izrazil prese-Romsko pravičnost ter plemen-! nečenje radi rezultatov. Rekel sko bratstvo." |je, da je udeležba na volitvah __' I bila večja kot se je" pričakovalo. I Ker je njegova stranka dobila največ glasov, bo verjetno imenovan za župana treh zapadnih sektorjev Berlina. Sedanja ž u p a n k a Berlina Louise Shroeder pa je izjavila: "Izvojevali smo zmago za svobodo in demokracijo." Kljub velikr'agitaciji nemških komunistov proti volitvam, ni prišlo do nobenih resnih incidentov. nističnim smernicam." "Mi, ki poznamo cerkev, vemo, da so te obtožbe netočne," so med ostalim rekli škofje v svoji izjavi. Obsodili so tudi komunizem in njegove "zgrešene teorije o socialnem razvoju," toda poudarili, da je najboljši način, da se komunizem porazi, če se rabi "svobodo naše lastne JUGOSLAVIJA PRISTALA NA! BALKANSKI NAČRT PARIZ, 4. dec. — Predsednik Generalne skupščine Združenih narodov dr. Herbert V. Evatt je danes naznanil, da sta Albanija in Bolgarija bili zaprošeni, naj sprejmeta novi posredovalni načrt za upostavitev miru na Balkanu. Dr. Evatt je rekel, da sta Jugoslavija in Grčija v principu pristali na načrt. Jugoslavija baje soglaša s glavnimi točkami načrta, toda formalno bi na njega pristala, le če bosta pristali tudi Albanija in Bolgarija. Načrt je bil ustvarjen v teku direktnih pogajanj med Grčijo, Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo. Socialisti ne bodo sodelovali z Angleži HAMBURG, 5. dec. — Socialdemokratska stranka strokovnih unij Schleswig-Hollsteina je danes naznanila, da v bodoče ne bo več sodelovala z angleškimi okupacijskimi oblastmi. Bivši pomožni justični tajnik Rogge napadel vladne lojalnostne odbore Bivši posebni pomočnik ju-stičnega tajnika O. John Rogge je na včerajšnjem shodu veteranov Abraham Lincoln brigade in odbora za španske begunce v hotelu Allerton izjavil, da so vladni lojalnostni odbori kažipot na poti v ameriški fašizem. Na shodu je bil napaden tudi novo-izvoljeni(podpredsednik Ze-dinjenih držav senator Barkley, ki da je podprl fašistični režim diktatorja Franca. Rogge, ki je bil odslovljen s položaja leta 1946 in se je pred Rogge je največ govoril o pričanju klijentov, katere je zagovarjal pred vladnimi lojalnost-nimi odbori. Rekel je, da so obtožbe slonele na praznih govoricah, ki jih j6 zbiral FBI. Večinoma so obtoženci Židje, je pristavil. Predsednik shoda Russel N. Chase pa je izjavil, da je shod le eden od shodov, ki se jih obdržava v 30 mestih v zvezi s proslavo "Tedna svobodne Španije" in okrcal državni oddelek, ki dvori Francu in skuša faši- tern odlikoval v številnih prose-1 stično Španijo spraviti v član-kucijah raketirjev, je pohvalil j stvo organizacije Združenih na-Progresivno stranko in pozval! rodov. prisotne, naj delujejo Jsa njen Uspeh. Tarča napada bivšega pomož-^Gga justičnega tajnika je bil Bodočega predsednika Zedi-njenih držav je napadal Milton Wolf, poveljnik veteranov Abraham Lincolnove brigade in med ostalim tudi kongresni od-.enega bataljona prostovoljcev, bor za ne-ameriške aktivnosti.'ki se je udeležil španske civilne ^ogge je rekel, da se najvišja i vojne. Wolf je izjavil, da je, se-sodnija ni upala proglasiti ta nator Barkley podprl Francov kongresni odbor za neustaven. Obrambnega tajnika James For-'"estala pa je označil "za najbolj kvarnega človeka, ki se danes Nahaja v vladi." "Skupina, ki kontrolira našo vlado, nas pelje po potah, ki vo-•^ijo v fašizem. Naše svobodšči-nam se izmikajo. To je ista skupina, ki je poslušala sovraž-zahtevo Winstona Churchilla 2a obračun s Sovjetsko zvezo, 'Skupina, ki je podpirala reakcijo celem svetu." rezim. S shoda je bil poslan telegram delegatom na skupščini Združenih narodov, s katerim se zahteva, da se fašistični Španiji onemogoči sprejem v članstvo in podzvame proti njej sankcije. ZA OSKRBO BERLINA POTROŠENIH $73,029,000 SAN BERNARDINO, Cal., 4. des.—Pomožni tajnik za zračne sile Eugene M. Zuckert je danes izjavil, da je oskrba Berlina stala zračne sile v petih mesecih $73,029,000. V to vsoto niso vključeni stroški za hrano, premog in dr-uge potrebščine, pač pa le stroški v zvezi s prevozom, kakor je kurivo, popravki na letalih itd. SENATOR TAYLOR PROTI POMOČI FRANCU WASHINGTON, 4. dec.—Senator Glen Taylor je danes izjavil, da sg bo. boril proti vsakemu gibanju, katerega čilj bi bil, da se odobri vojaško pon;ioč španskemu diktatorju Francu. Pristavil je, da bi Zedinjene države morale spoštovati resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov proti fašistični Španiji, ki predvideva strožje mere, če v "razumni dobi ne bo prišlo do zamenjave Francovega režima." MADŽARSKI MINISTER PODAL OSTAVKO BUDIMPEŠTA, 4. dec.—Madžarska vlada je danes naznanila, da je finančni minister Mik-los Nyarady zbežal iz dežele in podal ostavko. Nyarady je verjetno resigni-ral, ko se je nahajal na Dunaju, kjer je vodil finančna pogajanja. DomaČe vesti Zunanji minister Argentine povabljen v Zedinjene države GRETA PAULICH * Mr. in Mrs. John Paulich st., ki vodita gostilno in restavracijo na 5238 St. Clair Ave., sporočata, da sta se zaročila na Zahvalni dan njiju hčerka Greta in Mr. Albert John Schwartz, sil! Mr. John Sch,wartz, 719 E. 99 St. Mladi par se bo poročil v juliju v cerkvi sv. Vida. Bilo srečno: Pisma iz domovine Na collinwoodski postaji poštnega urada na Five Pojnts imajo pismi iz stare domovine za Mrs. Marijo Juršič, 382 E. 140 St., in Mr. Gabriel Demshar, 816 E. 152 St. Pisma sta bila dostavljena, na omenjena naslova, kjer pa dotična nista znana. Pisma dobita na omenjeni postaji. "Zarja" na televiziji Kot je že bilo poročano, bo v četrtek 9. decembra podan med 9. in 9:30 uro zvečer slovenski program na WEWS televizijski postaji. Na vsporedu bodo slovenski plesi in petje. Pevskemu zboru "Zarja" se je določilo 15 minut, ter bo podal mične slovenske pesmi. Priporoča se javnosti, da posluša ta program in kdor ima televizijski aparat, b6 tudi lahko videl one, ki bodo proizvajali program. RIM, 5. dec.—Argentinski zunanji minister Juan A. Bramu-glia je nocoj naznanil, da je sprejel formalno povabilo, da pride v Zedinjene države na politične pogovore s predsednikom Trumanom in državnim tajnikom Marshallom. Bramuglia bo odpotoval iz Rima v torek. V svojem naznanilu je argentinski zunanji minister dejal, da ga je povabila ameriška vlada in da je vabilo po navodilih predsednika Perona sprejel. Uradni argentinski krogi pravijo, da se bo ob priliki pogovorov obravnavalo političnr. vprašanja. \ Bramuglia je na uovember-skem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov bil predsednik Varnostnega sveta in si je prizadeval skupaj z ostalimi "nevtralnimi" državami, da bi posredoval pri rešitvi berlinskega spora med zapadni-mi silami in Sovjetsko zvezo. Cilj konference, ki se bo vršila v Washingtonu, je, da se poglobi odnošaje med obema deželama. * Papež pohvalil argentinskega diktatorja VATIKAN, 5. dec. —Papež Pij XII. je danes pohvalil argentinskega zunanjega ministra Juana A. Bramuglio radi njegovega "dela za veliko stvar miru." Bramuglia se je 40 minut pogovarjal s sv. Očetom, ki mu je obenem izročil pozdrave za argentinskega predsednika Perona in "ljubeče argentinsko ljudstvo." Ves+i IZ življenja ameriških Slovencev KONCERT MLAD. PEVSKEGA ZBORA Slov. del. doma na Waterloo Rd. V nedeljo 12. decembra Pričetek ob 3.30 pop. Chicago.—Prejšnji teden sta se civilno poročila L,eo F. Vider sin gl. tajnika Freda Vidra, in Kathleen Vickers. Po poklicu sta oba komercialna artista. Na ženitovanjsko potovanje sta se podala v New York, po povratku pa si ustanovita dom v Evan-stonu. Chicago.—Stanje Toneta Sla-beta, pomožnega urednika Pro-svete, se počasi izboljšuje in se še vedno nahaja v bolnišnici. Price, Utah. — Dne 18. novembra je umrl v bolnišnici radi vodenice John Intihar, član SNPJ. Zapušča ženo Mary, v Jugoslaviji pa sestro. Milwaukee. — Dne 28. nov. je umrl rojak Joseph Pinter, star 62 let, doma od Beljaka na Koroškem, v Ameriki 40 let in je tukaj vodil gostilno. Zapušča ženo, hčer, tri sinove in brata, v starem kraju pa dve sestri. — Dne 21. novembra je podlegla srčni kapi vdova Anna Pintar, stara 70 let, članica SNPJ v West Allisy. Doma je bila v bližini hrvaške meje, v Ameriki 44 let. Zapušča pet sinov in tri hčere. Letna seja Jutri, v torek zvečer ob osmih se vrši letna seja podr. št. 14 SŽZ v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Prosi se članice, da se gotovo udeležijo v polnem številu, ker bo volitev novih odbornic in ukrepalo se bo o drugih važnih zadevah. Nova telefonska številka Bliss Rd. Coal & Supply Co., ki ima svoje prostore na 22290 Lakeland "Blvd., sporoča, da so dobili novo telefonsko številko, in sicer; REdwood 5858. Sedaj imajo v zalogi najboljše vrste Pocahontas premog kot tudi cementne bloke. Postrežba je vedno prvovrstna in cene so zmerne. V bolnišnici V St. Alexis bolnišnico se je moral podati rojak Andy Mele iz E. 167 St. Nahaja se v sobi št. 243, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Želimo mu, da bi čim preje okreval! TAFT BO MORAL PRESTATI PREISKUŠNJO WASHINGTON, 4. dec.—Republikanski senator iz Ohio Robert A. Taft, ki se sedaj nahaja v Evropi, bo moral prestati resno preiskušnjo, če bo želel tekmovati za republikansko predsedniško kandidaturo leta 1952. Predvsem bo moral zmagati na preiskušnji za ponov:po izvolitev v senat leta 1950. Prihodnje senatorske volitve v Ohio bodo vzbudile največ pozornosti. Demokrati imajo dva močna kandidata in sicer novoizvoljenega guvernerja Franka J. Lauscheta in clevelandskega župana Thomasa Burke-a. V Frankfurtu je Taft že naznanil, da bo kandidiral. Naletel pa bo na opozicijo delavstva, ki je že spravilo iz kongresa številne poslance in senatorje, ki so volili* za Taft-Hartleyev zakon. KITAJSKI BEGUNCI V BURMI RANGOON, 5. dec. — Burmanski vladi povzroča velike preglavice val beguncev iz sosedne Kitajske, je danes naznanil neki vladni uradnik. Naročajte, širite in čitajte ''Enakopravnost!" KNJIGE BODO ZAŽIGALI BINGHAMTON, N. Y., 4. dec. —Študentje katoliške šole St. Patrick bodo prihodnji petek javno sežgali večjo količino knjig o kriminalu in spolni perverznosti. I.ETALO S 37 POTNIKI ZGUBLJENO NA PACIFIKU HONOLULU, 5. dec.—Danes je bilo' naznanjeno, da se je neko armadno letalo s 37 potnikov in članov posadke zgubilo nekje na Pacifiku. Poročilo pravi, da je letalo padlo v morje okrog 1,000 milj južnovzhodno od Honolula. Poslana so bila številna rešilna letala, ki pa doslej niso našla ponesrečeno letalo. Čiang Kajšek predlaga načrt, ki bi stal Ameriko 3 milijarde WASHINGTON, 4. dec.—Danes se je zvedelo, da je soproga Čiang Kajšeka prišla v Ameriko z namenom, da bi predložila program za borbo proti kitajski Ljudski armadi, ki bi v treh letih stal Ameriko $3,000,000,000. Ta program so razkrili naj ♦-- višji kitaj ski nacionalistični četrtič, kitajski nacionalisti uradniki, ki pa ne želijo, da bi predlagajo vojaški in ekonom-njihova imena bila objavljena.; ski program za tri leta, katere-Zanesljivi ameriški krogi pravi-^ ga stroški bi znašali $1,000,000,-jo, da so kitajski nacionalisti ta 000 na leto. Ambasador Koo ja program predložili kot osnovo j proračunal, ad bi se od ene miza novi ameriški "pomožni pro-: lijarde odobrene za prvo leto gram" Ciang Kajšeku. Program je predsedniku Tru-manu predložil kitajski nacionalistični ambasador Wellington Koo, zagovarjala pa ga bo tudi gospa Ciang Kajšak v svojih apelih. Gospa Čiang Kajšek se je dvakrat sestala z državnim tajnikom Georgom Marshallom, začetkom prihodnjega tedna pa se bo sestala tudi s predsednikom Trumanom. Dobro obveščeni krogi pravijo, da bo v svojem apelu gospa Čiang Kajšek poudarila potrebo za boljše "razumevanje položaja, v katerem se nahaja Kitajska," češ, da še ni prepozno, da "se ta položaj reši," ker da se njen soprog generalisim Čiang Kajšek ne bori "samo za sebe pač pa tudi za Zedinjene države in mnoge ostale proti-komu-nistične dežele." Upravitelj Marshallovega načrta na poti v Kitajsko Upravitelj Urada za ekonomsko sodelovanje Paul G. Hoffman je danes iz New Yorka odpotoval v Kitajsko, kjer bo proučeval način, na kateri se bo potrošilo več kot $100,000,000, ki so pod Marshallovim načrtom bili odobreni za Kitajsko. Hoffman je izjavil, da je v okviru tega programa že bilo potrošenih okrog $160,000,000 od skupne vsote $275,000,000. Toda vojaški dogodki zadnje čase so prizadeli program Urada za ekonomsko sodelovanje in Hoffman bo ugotovil, če se lahko potroši $70,000, ki so bili posebno odobreni za "obnovo srednje in južne Kitajske." "Kakor sem obveščen, je stališče predsednika Trumana, da se nadaljuje prijateljstvo s Kitajsko," je izjavil Hoffman. Program, ki ga predlagajo kitajski nacionalisti Program, ki ga predlaga jo kitajski nacionalisti, vsebuje sledeče točke; Prvič, da se takoj naznani ameriško podpiranje Čiang Kajšeka v vojni proti komunistom. Kitajski nacionalisti so mnenja, da bi taka izjava vzpodbudila njihove čete z zagotovilom o ameriški podpori in obljubi o večji pomoči. Drugič, da se z največjo naglico pošlje vojaške potrebščine in to predno bi kongres začel razmotrivati o novem programu. Državni oddelek je sporočil, da je od $125,000,000 za vojaški program ostalo le kakšnih $10,000,000. Tretjič, da se v Kitajsko pošlje ameriškega vojaškega voditelja, ki uživa veliki ugled. Naloga takšnega vojaškega voditelja bi bila, da upravlja z oskrbo kitajskih nacionalistov, razširi in vodi vojaško vežbanje, prevzame vodstvo pri začrtanju strategije. Kitajski nacionalisti so hoteli gen. MacArthurja, toda predsednik Truman je to zavrgel. Predlog nacionalistov pomeni, da bi Čiang Kajšek želel, da Zedinjene države prevzamejo vodstvo vojne. moralo uporabiti 60 odstotkov za vojaške in 40 odstotkov za ekonomske namene. .$5,000,000,00()„ da se "reši" nacionaliste Čiang Kajšekov ambasador je izjavil, da bi z gornjim programom lahko Kitajska "bila rešena v treh letih." Toda ameriški uradniki ne želijo sprejeti njegove proračune. Ameriški vojaški izdatki v treh letih "da se reši Kitajsko," znašajo najmanj $5,000,000,000. Državni tajnik Marshall in predsednik Truman sta baje mnenja, da bi vsak uspešni program za Kitajsko v sedanjih okolščinah pomenil, da bi Zedinjene države prevzele celotno vodstvo in odgovornost pri kitajskih zadevah. Temu pa Marshal in Truman nista naklonjena. Največ vznemirja ameriške uradnike možnost, da bi se Amerika vpletla v položaj, kateremu ni videti konca, in kateri bi izčrpal ameriške skla,de radi kaosa in disorganizacije, ki vlada na Kitajskem in radi nagi o opadajočega Čiangovega vodstva. # 3,200 Kitajcev ubitih v eksploziji ladje ŠANGHAJ, 4. dec. — V petek se je pripetila na begunski ladji "Kiangya" strašna eksplozija, ki je zahtevala življenja okrog 3,200 kitajskih beguncev. Ker ni bilo nobenih seznamov potnikov, ne bo natančno število nikoli znano. Poročila pravijo, da se je rešilo od 100 do 700 potnikov. PROSTOVOLJCI SE BORIJO V PALESTINI PARIZ, 4. dec.—Izraelska vlada je obvestila Združene narode, da je en odstotek njene armade sestavljen iz prostovoljcev iz Zedinjenih držav in angleških posestev. Nov grob MIKE ROMICH V soboto zjutraj je preminil po dolgi bolezni v St. Alexis bolnišnici Mike Romich, star 68 let, stanujoč na 18309 Egerton Rd. Doma je bil iz štajerskega, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Bil je član društva sv. Lovrenca st. 63 KSKJ in društva Najsv. Imena fare sv. Kristine. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Susteršič, preje Shally, doma iz Vrhnike, p. d. Stebelova iz Betajnova, sinova Ludvig in Edward Shally, hčer Mrs. Mary Kuchta in vnuke. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:30 uri pod vodstvom Mary A. Svetek iz pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine in nato na pokopališče sv. Pavla. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 6. decembra, 1948. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) FoV Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at _Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. GIBANJE CIVILNIH PRAVIC V "DOMAČEM MESTU" Malo več kot pred letom dni, je predsednikov odbor za civilne pravice izdal znano poročilo pod imenom "Za zaščitenje teh pravic." To poročilo je vrglo luč na oboje: neuspešnost ameriške demokracije v nudenju enakopravnih pravic vsem rasnim in verskim manjšinam in pomanjkanje možnosti v Američanih, da te nedostatke v zagotovitvi enakopravnih pravic popravijo potom "normalnih postopkov Ustavne vlade." Dasi je omenjeni dokument povzročil široko zanimanje, je bil največji dosedanji rezultat njegove objave političen—pokazal se je v razkolu demokratske stranke, kar je vodilo do ustanovitve politične stranke državnih pravic v južnih državah dežele. Politična zmeda, kije temu sledila, je nekako zameglila splošni javnosti dejstvo, da se Američani v mnogih krajih Unije živo zanimajo za dognanja in priporočila Predsednikovega odbora. To nam posebno priča gibanje, ki se je pričelo v mestu Montclair v državi New Jersey. Mesto, ki je takorekoč predmestje New Yorka, šteje 45,000 prebivalcev. Poročilo Predsednikovega odbora je napravilo na prebivalce tega mesta tak vtis, da so hoteli sami nekaj doprinesti k temu, da se premosti prepad, ki zija med teorijo in prakso demokracije. Menili so, da je najbolj logično pričeti s takimi prizadevanji kar v domačem mestu, Montclairju. Pred podvzetjem kake akcije pa so se hoteli prepričati kako stoje v njih mestu zadeve'civilnih pravic. Razumljivo je, da niso-pričeli vsi Montdairčani naenkrat z delovanjem, ki je imelo dognati kako se izvaja demokracija v njih mestu in kakšen je tozadevni rekord. Najprej so se začeli zanimati za stvar posamezniki v raznih predelih mesta, od tu pa se je delovanje raztegnilo na druge soseščine in predele in ljudje istih mislih so tako v doglednem času zainterestirali v stvar pet mestnih organizacij. Prostovoljno priglašeni delavci in delavke so potem preiskovali položaj uposljevanja, stanovanjske situacije, vzgoje javnih naprav, bolnišnic, klinik, prostorov za oddih in zabavo ter drugih podobnih podvzetij v Montclairju. . . rasna in druga diskriminacija je namreč navadno doma v baš takih javnih prostorih in ustanovah ter podvzetjih. Po daljšem raziskovanju in po mnogih osebnih razgovorih z različnimi ljudmi, so prostovoljni raziskovalci podali svoje mnenje in poročila. Iz teh poročil je bila potem sestavljena približna slika razmer, ki je kazala kaj je mesto v pogledu civilnih pravic doseglo, kod so bile pomanjkljivosti in kje je obstajala potreba izboljšanja. Slika je pokazala dovolj jasno, da so bile mnogim prebivalcem mesta Montclair zanikane njihove ustavne pravice, kot tudi ustavna zaščita. Posledica pregleda tega položaja je bila, da se je zbudilo javno pozornost mesta in s tem doseglo nekatere zaželjene in potrebne socialne izboljšave. Prvič v zgodovini mesta so bili nameščeni v lokalni bolnišnici zamorski zdravniki kot člani svetovalnega zdravniškega štaba—dobili so tudi pravico zdraviti bolnike v bolnišnici, kar prej niso smeli. Šole so podvzele program medskupinske vzgoje. V splošnem je prebivalstvo Montclairja pričelo spoznavati, da so se bile godile delu prebivalstva krivice in s tem se je hkrati začelo delovanje za odpravo zapostavljanja. Sledeč vzgledu mesta Montclair, so pričela zdaj s podobnimi programi tudi druga mesta in kraji. Podvzeti so pregledi, iz katerih bo marsikateremu-mestu in manjšim krajem postalo jasno v koliki meri je del njihovega prebivalstva trpel zapostavljanje v pogledu civilnih pravic in svoboščin. 2e sami pregledi pomenijo korak naprej v prizadevanju za ojačanje civilnih pravic. V New Yoiku se je pred nedavnim zbrala skupina ljudi, ki je razpravljala o te vrste programih in dala mnoga potrebna objasnila za izvajanje pregledov in raziskovanja na pošteni in točni podlagi. Omenjenega sestanka so se udeležili civični voditelji iz raznih mest in krajev v Novoinglandskih državah in iz več predelij države New York. Nekaj sličnega nameravajo sklicati nekatera srednjezapadna predelja, ki bodo imela zborovanje v Chicagu, kadar bo stvar urejena. Institut ali zborovanje, ki se je vršilo v New Yorku in ono, ki je v načrtu za Chicago, sta dva prva poskusa organiziranja krajevnih sestankov pod pokroviteljstvom National Citizens Councila on Civil Rights, ali Narodnega : veta državljanov za civilne pravice. Ta Svet je bil organi- IZ TRSTA V BEOGRAD Prejšnji teden sem prepotoval Jugoslavijo skoraj v vsej njeni dolžini, to je od Ljubljane preko Zagreba do Beograda. Na tem potovanju sem imel priliko zpoznati neizmerno ljubezen in voljo jugoslovanskih narodov, da bi uresničili to, za kar so se pod vodstvom KPJ borili v narodno-osvobodilni vojni, za izgraditev aocialistične države, j Prepričal sem se, da je danes Jugoslavija še bolj čvrsta in močna, kot je bila kdaj koli prej, da so jugoslovanski narodi še tesneje povezani in združeni s Komunistično partijo Jugoslavije z maršalom Titom na čelu, da je Jugoslavija ostala zvesta visokim idejam Lenina in Marksa, da Jugoslavija gradi, kot je gradila,do objave resolucije Informbiroja - socialistično družbo. Govoril sem z oficirji in borci jugoslovanske armade, s partijci in nepartijci, z intelektualci in delavci, z dijaki in kmeti, skratka z vsemi sloji prebivalstva Jugoslavije. In iz teh pogovorov ter iz živih in neomajnih dejstev, ki sem jih videl na tem potovanju, sem spoznal kako strahotno in izdajalsko gonjo, ki temelji samo na laži, vodijo v Trstu vidalijev-ci, kako strašna in boleča je njihova razbijaška politika, kako malo je v njih poštenja in inter-nacionalizma. "Po objavi resolucije Informbiroja," se je zapletel v pogovor potnik, slovenski intelektualec, ki je sedel v istem kupeju brzo-vlaka Ljubljana - Beograd, "so v državah zapadne demokracije gojili pobožno željo in računali, da bo resolucija povzročila v najboljšem primeru notranjo revolucijo v Jugoslaviji, razpad in razkroj KPJ in političnega vodstva, m v najslabšem primeru, da bo prisilila politično vodstvo Jugoslavije, da se bo moralo nasloniti na imperialistični tabor. Po drugi strani pa so tudi države ljudske demokracije napačno računale, ker niso poznale | moči KPJ, okoli katere so| zbrani vsi jugoslovanski narodi, da se bo ta partija zrušila že ob najmanjšem vetriču. Morda bi temu tudi tako bilo, če bi obtožbe Informbiroja temeljile na resničnih dejstvih. Ker |)a njegove obtožbe nimajo trdne podlage, so se jugoslovanski narodi še tesneje združili okoli svojega političnega Vodstva, slavne KPJ z maršalom Titom na čelu. In KPJ ter jugoslovanski narodi danes dnevno dokazujejo svojo zvestobo velikim idejam Lenina in Marksa, svojo ljubezen in hvaležnost Stalinu in Sovjetski zvezi ter svojo predanost novi Titovi Jugoslaviji. To svojo zvestobo, ljubezen in predanost dokazujejo pa tisoče načinov, ki vsi vodijo k izgradnji druge socialistične države na svetu, ki je bila še včeraj še sen. Ta velika resnica se je pisala s krvjo v narodno-osvobodilni vojni, sc je pisala in še piše z žulji in žrtvami pri obnovi in izgradnji. Ta kri, žulji in žrtvt« so neporušljivi temelji nove Titove Jugoslavije, temelji zaradi katerih se je vračunal ves svet, te- melji s katerimi bodo jugoslovanski narodi s KPJ na čelu morda že jutri dokazali, da so ostali zvesti delavskemu gibanju vsega sveta". Na bližnji postaji je stopilo v naš oddelek še nekaj potnikov. Sami preprosti ljudje so bili. Ko so izvedeli, da sem iz Trsta, smo si kmalu postali prijatelji. Spraševali so me to in ono o Trstu. "Povejte jim", je dejal borec Jugoslovanske armade,' "povejte jim tam v Trstu, s katero strašno slepoto so udarjeni. Obtožujejo nas, jugoslovansko armado mislim, da ne ljubimo Sovjetske zveze, da ne ljubimo Stalina in ne Rdeče armade. In to obtožujejo našo armado, katere borci so v narodno-osvobodilni borbi umirali s klici Stalinu, Sovjetski zvezi in Rdeči armadi na ustih. Pravijo, da nismo internacionalisti. Težka obtožba je to in boleča. Obtožujejo, pri tem pa nočejo videti, da smo imeli v naši armadi italijanske, madžarske, bolgarske, romunske in albanske brigade. Nočejo videti, da je danes v naši armadi mnogo oficirjev italijanske, madžarske, romunske, bolgarske in albanske narodnosti z istimi pravicami in dolžnostmi, kot jih imajo vsi ostali jugoslovanski oficirji." "Pravijo, da smo mi kmetje kulaki", je vpadel v besedo slovenski kmet, ''pri tem pa ne vidijo, da je pri nas zelo malo kmetov, ki imajo 30 ha zemlje, v Madžarski, Češkoslovaški in drugje pa so še danes posestniki s 100 in še več ha zemlje. To je tako smešna in podla obtožba, da ne moremo razumeti slepote naših tožiteljev." Ni še dokončal stavka, ko je Ž3 vpadel v pogovor preprost delavec, žaljavjh rok in svetlih oči. "Član sem Osvobodilne fronte. Očitajo nam, da se je KPJ vtopila v Osvobodilni fronti. Ko smo člani Osvobodilne fronte na množičnem sestanku čitali in študirali resolucijo Informbiroja, smo se ob tej obtožbi vsi na široko nasmejali. Nismo mogli drugače, kajti vsak jugoslovanski državljan od otroka do starčka dobro ve, da so na vodstvu države člani partije. Res pa je, da je prav Osvobodilna fronta tista, iz katere izhajajo novi kadri. Predno pa je kdo sprejet v partijo, mora na tisoče načinov s svojo ljubeznijo in predanostjo do partije, s svojim delom in s svojim življenjem dokazati, da je vreden te časti". Vlak je pripeljal v Zagreb. Potniki so izstopili. Nekaj časa sem ostal sam. Skozi okno sem opazoval vrvež na postaji. Na stotine in stotine potnikov, ki so izstopili iz vlaka, se je porazgubilo proti izhodu. Vlak so napolnili drugi. Tudi moj oddelek je bil kmalu poln novih obrazov. Dolga je še pot do Beograda. Vlak je drvel po prostrani razni Srema. Levo in desno sama plodna zemlja. Letos je bogato obrodila! In vsakdo ve, kako velik pomen ima ta njen pridelek v izgradnji socializma v Jugoslaviji. ziran kot nekakšen odmev ali odgovor na poročilo Predsednikovega odbora za civilne pravice. Svet tvorijo voditelji 48 različnih verskih, vzgojnih, civičnih in podjetniških skupin. Cilj organizacije je dosega ustanovitve trajne vladne komisije za civilne pravice—kakor to priporoča tudi poročilo Predsednikovega odbora. Splošen namen je, da se predoča ameriškemu ljudstvu ameriško dedščino civilnih pravic kot docela nepolitično in nepristransko oziroma nestrankarsko vprašanje. Kot vse druge slične skupine in organizacije, ki so podvzele izvajanje programov za ojačanje in zaščito ameriških civilnih pravic in svoboščin, tako se tudi zgoraj omenjeni Svet zaveda, da deluje na podlagi dejstev, ki jih je predneslo javnosti poročilo Predsednikovega odbora za civilne pravice. Na tej podlagi hoče usmerjati svoje aktivnosti in vsi, ki cenijo ameriško demokracijo, bodo istotako našli v tem poročilu pravo učno knjigo, iz katere bodo črpali gradivo za delovanje v bodočnosti. —Common Council "Poglejte to zemljo", je dejal sopotnik oficir jugoslovanske armade, "vsak košček te zemlje je prepojen, kakor vsak košček Jugoslavije, s krvjo 1,700,000 sinov Jugoslavije, ki so v narodno-osvobodilni vojni darovali svoje življenje z a uresničitev velike ideje — socialistične Jugoslavije, ki jo bomo po njihovi zaslugi tudi dosegli. Mislite, da bi bili mi zmožni izdati te sinove, da bi mogli prodati in izdati to v tolikih bojih in sa-mozatajevanjih preizkušeno zemljo imperialistom, da bi se ne dvignili vsi, kakor eden, če bi bili naši voditelji res kri-vt in bi res izdali svetovno delavsko gibanje? Očitajo nam, da smo nacionalisti. To očitajo prav nam, ki smo na široko odprli roke vsem narodom, pozabili na vso strašno preteklost in dali vsem narodnim manjšinam v Jugoslaviji iste pravice in dolžnosti, kot jih imajo ostali jugoslovanski narodi. Boli nas vse to, kar nas obtožuje resolucija Informbiroja. j Boli nas, ker ni zgrajena na res- ničnih temeljih, ker nam očita nekaj, kar pismo nikdar storili in kar nikdar ne bomo. Prav ta resolucija pa nam je dokazala, da smo na pravi poti. Pokazala nam je, kako močna in čvrsta je KPJ in kakšno neizmerno zaupanje uživa p r i jugoslovanskih narodih. Dokazala nam je, da so' KPJ in jugoslovanski narodi eno in isto. Zaman pišejo v Madžarski, češkoslovaški, Albaniji, Romuniji, Bolgariji in vidalijevci v Trstu, da so nekateri naši voditelji izdali jugoslovanske, narode, kajti voditelj Jugoslavije je KPJ, ona pa je kakor sem že dejal, tako čvrsta in močna in uživa tako zaupanje v jugoslovanskih narodih, da tisti, ki blatijo KPJ, blatijo tudi jugoslovanske narode in vso Jugoslavijo". Še nekaj minut in prispel sem v prestolnico Jugoslavije—Beograd. Tisti Beograd, kjer je leta 1941 maršal Josip Brož-Tito, pozval jugoslovanske "narode v borbo proti okupatorju, v borbo za svobodno socialistično Jugoslavijo. "Primorski dnevnik" KAKO JE TREBA SPATI? Če si ogledamo človeško življenje, se moramo zgroziti nad dejstvom, da prespi človek, ki živi 60 let, vsaj 20 let, kajti normalen človek spi dnevno 8 ur. Poleg tega moramo še računati, da prespi človek novorojenec in dete večinoma svojih mladih dni. čeprav je želja mnogih ljudi, da bi ne bilo treba žrtvovati toliko časa za spanje, vendar bi bilo na drugi strani nespametno kratiti si spanje ali omejiti ga. Ničesar ne prenaša človek tako težko, kakor zaspanosti in nič ga tako ne izčrpava in utrudi, kakor prečuta noč. O tem bi vedeli marsikaj povedati ljudje, ki radi krokajo, posebno še, če so Ž2 nekoliko bolj v letih. Često čujemo, da je zadostovalo mnogim slavnim možem samo kratko spanje, toda tako pripovedovanje je vedno legenda. Med legende spada tudi pripovedovanje o Napoleonu, češ, da mu je zadostovalo 4 ure spanja. To ni res. Napolean je spal redno 6—8 ur na dan. Seveda so pa bile tudi izjeme, kajti tako velik vojskovodja in državnik, kakor je bil on, ne more vedeti, kaj ga čaka, saj ga lahko zbude .sredi noči ali pa mora več noči zapored delati. Kar je pa zamudil, je vedno nadomestil. Pravijo, da je spal nekoč 36 ur. Tudi v tem pogledu je bil podoben vsakemu drugemu normalnemu človeku. Sicer je pa vse odvisno od tega, kako človek spi. Pet ur globokega, trdnega spanja zaleže več kakor 10 ur nemirnega. Če spi človek predolgo, otopi in njegovo mišičevje oslabi. Naši predniki so dejali: šest ur spanja za moškega, sedem za žensko in osem za otroka. Toda potreba spanja je pri vsakem človeku drugačna in ravna se med drugim tudi po delu. Poleg tega potirebuje vsak človek pozimi več spanji, kakor poleti. Zdrav človek mora zaspati v 10 minutah, ko leže v posteljo. Sanj skoraj nima in če se zjutraj pre-jjudi, ima občutek, kakor da je pravkar legel. To je najboljši dokaz, da je človek zares zdrav. Kaj se gcdi s človekom v spanju? Najprej začne počasnjeje utripati srce, potem se zapro veke in po vrsti zase čuti — najprej vid, potem vonj, sluh in končno tip. Ker deluje v spanju srce počasneje, ne sme človek naglo skoffiti s postelje, ko se prebudi, temveč mora dati srcu priliko, da začne zopet normalno delovati. Speči človek menja v spanju večkrat svojo lego, kar dokazuje, da ne spi tako trdno kakor bi utegnil kdo misliti. Samo pijan človek leži docela mirno, zdrav človek pa iz-premeni v spanju svojo lego 20 do 25 krat. Opazovanja so pokazala, da menja speči človek lego tem večkrat, čim udobnejša in mehkejša je postelja. Marsikoga zanima vprašanje, katera lega v spanju ni primerna. Zdravniki v splošnem menijo, da je najbolj spati na desni strani, ker je v tej legi najmanjši pritisek na srce. — Drugi pa priporočajo brezpogojno ležati vznak. Za najmanj zdravo se smatra spanje na levi strani in sicer zato, ker ovira ta lega želodec, kajti prehod iz želodca v čreva je v tem primeru zgoraj. Če spi človek na desni strani, potrebuje želodec 3 in pol ure, da se izprazni, če pa spi na levi strani, potrebuje želodec za isto delo celih 6 ur. Spanje na desni strani je torej vedno mirnejše. Kdor hoče spati zdravo in nemoteno, mora v prvi vrsti paziti, da se tik pred spanjem ne naje. UČENJAKI IZ LOUlSIANE Sinclair Lewis v svojem no-1 vem romanu "Kingsbloodi Royal" ostro žigosa ameriški rasizem. Vse to njegovo delo je velika obtožba. Lewis je na satiričen način iznesel "znanstveno" definicijo, ki jo je o črncih podala univerza v Louisiani. Ta "znanstvena ustanova" je med drugim iznesla tudi tale zaključek: "Črne: niso ljudska bitja. To dokazuje debelina njihove loba- j nje. Na to lobanjo lahko pade { velik kokosov oreh ali kamen, i ne da bi se črnec zdrznil." j Ne gre torej niti za manj- j vredno raso, temveč za to, da črnci sploh niso ljudje. Kaj bi' imel potem prav kukluxklanov- [ ski senator, ki je ne dolgo tega' predlagal, da se uzakoni zakon, I po katerem bi črnce proglasili za "hudičeve otroke". Ni težko uganiti, zakaj jc "Readers Dir::!" predlagala, naj se ukine olimpiada ("Readers Digest" je znana ameriška reakcionarna revija). Če se organizira olimpiada, mora sodelovati tudi Amerika, in ker mora sodelovati, ne more brez črncev! Ne morda zaradi tega, ker se mora tudi črncem omogočiti, da tekmujejo na olimpiadi, temveč zaradi tega, ker bi imela Amerika brez črncev manj olimpijskih, rekordov. 4 Kljub temu pa so črnci še enkrat reševali renome Amerike na olimpiadi v Londonu. Zaradi uspehov črncev, ki niso ljudje, se je tolikokrat dvignila ameriška zastava na olimpij- skem stadionu. Res pa je tudi, da so v Londonu črnci spali v posebnih prostorih, ker je prišel z Američani v London tudi kukluzklanovski duh. Nihče pa ni protestiral, da je "višja" bela Amerika dosegla uspehe s — črnci. "Bo že še prilika, da bomo tem olimpijskim večinam," so mislili Američani, "dokazali, da jih ne cenimo več kot dobre dirkalne konje." Kakor piše Lewis, so "znanstveniki" iz Louisiane "ugotovili o črncih tudi tole: "Vsi črnci so veliki lenuhi ter ni v njih niti trohice borbenosti. Prav zaradi lenobe ne morejo zaslužiti več kot 11 dolarjev na teden." Kako pa se to ujema z olimpijskimi rekordi, ki so jih ti lenuhi dosegli? Teza o "debeli lo-' banji" je pač postavljena na enaki "znanstveni podlagi" kot teza o lenobi. V resnici pa so ameriški reakcionarni krogi najbolj zaskrbljeni zaradi dejstva, da se je v teh lobanjah, ki ne reagirajo na kokosov oreh, razvilo živo spoznanje, da si bodo samo z borbenostjo priborili svoje pravice ter da jih je večina v vrstah Wallace-ovega demokratičnega gibanja. Zanimivosti Ako se neka snov zdrobi v prah, se s tem njena površina silno poveča. Nekarere snovi so v t^m stanju mnogo bolj sposobne za vsakovrstne kemične reakcije, nekatere pa pokažejo celo popolnoma nova svojstva. Na podlagi tega dognanja se je razvil tudi postopek pridobivanja kemično čistega železa. Z razkrojitvijo železnega penta-karbonita nastane karbonilovo železo- v finem prahu. Ako se ta prah segreje na lOOOoC, se zvari v železo, ki je zelo poroznega sestava in se mora še naprej de-1 o m a mehanično predelovati. Končni proizvod je zelo mehko, kemično čisto železo, ki se da izvrstno uporabljati v strojegradnji in elektrotehniki. Ko se bodo astronavti v bodočih stoletjih razgledovali iz raketnih ladij po vsemirju, bodo opazili med drugimi zvezdami tudi planet Zemljo kot zvezdo izrazito modrikaste barve. Vsi planeti imajo barvno svetlobo in tudi Zemlja v tem pogledu ne dela izjeme. Venera se blešči v beli barvi. Mars je rdeč in prav tako je planet Pluto rdečkaste barve. Svetlobo zemlje so dognali astrofiziki po ovinkih. Kadar je luna v prvem krajcu, se namreč vidi poleg njenega svetlega dela tudi Š3 ostala površina v medlih obrisih. Z meseca se vidi takrat zemlja popolnoma osvetljena in del te svetlobe pada tudi na luno, od koder se odbija spet nazaj na zemljo. Prav to je vzrok, da vidimo poleg krajca tudi ostali del lune jn sicer s prostim očesom v nekakšni pepel-nato sivi barvi. SpektroskopiQ-no razčlenjen je te svetlobe je pa pokazalo, da prevladujejo v njej modri žarki. V "Enakopravnosti" dobile vedno sveže dnevne noviee o dogodkih 'po svetu in doma! NAZNANILO Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi: Yugoslav Embassy, 1520—16th St.. N. W., Washington 9, D. C. Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi: Yugoslav Consulate General. 745—5th Ave.. New York 22. N. Y. Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku. decembra, 1948. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 LJUBLJANA SE SPREMINJA Kdor danes po daljšem času pride v Ljubljano, bo takoj opazil znatno spremembo v zuna-izgledu mesta. Videl bo, vseh delih mesta stoje zidarska ogrodja okoli hiš, ki so ^ gradnji in koder mrgoli po-Itlicnih ter prostovoljnih delav-Videl bo najrazličnejše prezidave lokalov in fasad, opazil regulirane glavne prometne na katerih so odstranje-hiše, ki so zapirale prosto pot in v oči mu bo padlo sveže ^lenje novih parkov. Že tri leta sicer počasi, a dosledno in po ''icrtu spreminja zunanji izgled ^'ovenske prestolice, kar morda domačinom ni tako opazno. To-a tujec bo takoj opazil, kako Ljubljana izgrajuje ter po-moderno a tudi lepo me- Vgradnja slovenske prestoli- se je pričela že leta 1946, to- a po prvih dveh letih, ko je ."O glavno težišče na obnovi, je letos izgradnja mesta do- tak razmah, da s6 tudi na že vidne znatne spremembe. J'eliko gradilišče je letos ^ Dolenjski cesti, ' bila v nekdanjih časih ena *vnih prometnih žil mesta, v "^^fijši dobi pa je spričo pomak-mestnega središča proti izgubila na pomenu in ^ močno zanemarjena. Toda %8 vodi po njej glavna cest-^ zveza proti Zabrebu in Beo-tako, da je modernizacije ceste postala nujna. Delo ^ cesti poteka že od zgodnje POEaladi in vsakodnevno zapo-številne prostovoljce, ki ^^'^agajo poklicnim delavcem, bi bila cesta čimprej uspo-ena za promet. Skupno so j že dovršili glavna dela, avili kanalizacijo in razne Post ^Mjave, podrli precej hiš, ki predstavljale oviro novi li-moderne široke ceste, ure-' novo tramvajsko progo in i ■"'stopili sedaj že k tlakovanju, i Cesti na Jožico, JG bila modernizirana leta >946 i„ cesti, bila regulirana lani, bo le-modernizirana tretja glav-jg dovozna žila Ljubljane, kar J nedvomno velika zasluga oblasti, saj stara Jugo-] tega prepotrebnega de-zmogla v 25 letih. 2 ^ razvojem industrije, usta-j^njem novih uradov in po-^ canjem števila dijakov vseh ' je nastalo v Ljubljani moč-^j^P^^^eče stanovanjsko vprašaja kar predstavlja nedvomno ve-§j|..P''oblem, ki ga ni mogoče re-mah. Vsakdo pa se lah-prepriča o velikih gradnjah ^^ovanjgkih hiš, kajti med cranes lootrebuje Ljubljana. ^^»000 ljudi novih stanovanj, številnimi novimi poslopji, ki se grade po vsem mestu, so mno ga stanovanjska. Na največjem stanovanjskem gradilišču v Šiški, kjer bo v 18 blokili 570 novih stanovanj, sta dva bloka dovršena in v njih že stanujejo. Na 14 blokih dokončavajo notranja dela in bo vselitev možna do 29. novembra, dva bloka pa bosta do tedaj dograjena v surovem stanju. Tujec, ki z vlakom pride v mesto, bo nasproti kolodvora opazil velik blok, ki je zrastel že do četrtega nadstropja in v kateren", bo dobil svoj dom del centralne ljubljanske pošte. Poslopje v gradnji bo sedež ustanove z a telekomunikacije (brzojav, telefon, pisanje na daljavo), v neposredni soseščini pa bosta za ostale potrebe poštne službe zrasli še dve enaki stavbi. Nedaleč od tod v Kolodvorski ulici se gradi Radiodom, velika stavba, v kateri bo imela svoj sedež ljubljanska radio-oddajna postaja Stavba je v surovem stanju že pod streho. Za plansko in kontrolno komisijo je bila letos preko zime sezidana obsežna petnadstropna palača v bližini predsedstva vlade, na kateri opravljajo sedaj že notia-nja dela. Tudi ljubljanski rajonski ljudski odbori nimajo nika-kih primernih stavb za svoje prostore, kajti prej so bili vsi mestni uradi koncentrirani na glavnem magistratu. Letos sta v gradbenem programu dve stavbi za sedeže rajonskih ljudskih odborov. Eno grade v Mostah, drugo ob začetku Tržaške ceste in obe trinadstropni stavbi morata biti do zime gotovi. Številni prostovoljni delavci, na katerih je glavno breme gradnje, so porok, da bo' obveznost izpolnjena. Poseben primer udarniške gradnje pa predstavlja novo poslopje na Rešljivi cesti, namenjeno za sedež raznih mestnih direkcij, štirinadstropna stavba je bila v okviru predkongresnega tekmovanja v surovem stanju s streho vred zgrajena v dobrem mesecu, kar predstavlja nedvomno rekord. Marsikdo je dvomil v izpolnitev obveze, ki so si jo zadali tekmovalci, toda do 29 julija so bila zunanja zidarska dela na stavbi; končana, čeprav je v juniju na istem mestu še rasla trava! V soseščini tega gradilišča rastejo iz tal dečje jasli, ki bodo služile kot dnevno zavetišče za otroke, katerih matere so zaposlene. To stavbo bodo zgradili prostovoljno delavci sami, zato ti hite z delom, da bo stavba res do zime končana. Razumljivo je, da bo dom najmodernejši. I V neposredni bližini stano-' vanjske stavbe na Ambroževem trgu je preko zime zrasel velik trak najmodernejšega dečjega doma v državi, ki bo že v najkrajšem času izročen svojemu namenu, saj se notranja dela dovršujejo v pospešenem tempu. Dograjen trak bo služil 150 najmlajšim otrokom, dva sosednja trakta za noseče matere in starejše otroke pa grade. Strokovni in prostovoljni delavci z veliko ljubeznijo grade ta dom, ki je namenjen našim najmlajšim in ustanovi, ki do sedaj v Ljubljani še ni imela lastnega poslopja. Prav blizu zidajo polikliniko zavoda za socialno zavarovanje. Novo polikliniko, ki bo zavze- mala 2,500 kvadratnih metrov, bodo predstavljala štiri velika poslopja, povezana s 5 m širokimi hodniki. Vse stavbe bodo zgrajene po najmodernejših načelih zdravstva, ter bodo predstavljale lep doprinos k napredku naše zdravstvene službe. Dela, s katerimi so pričeli spomladi, lepo napredujejo. . Če »upoštevamo še gradnjo centralne ljudske restavracije na prostoru med Miklošičevo in Kolodvorsko ulico, ter zidavo štirih novih inštitutov univerze, potem vidimo, da se gradi v Ljubljani na vseh delih mesta obilo novih stavb, ki bodo služile najrazličnejšim namenom V ZALOGU GRADIJO ZADRUŽNI DOM "že nekaj let smo premišljevali, kako in kje bi postavili večjo stavbo, kjer bi se lahko zbrali pri predstavah, predavanjih in kjer bi uredili tudi svojo zadrugo, menzo in podobno. Saj imamo dvorano, če jo lahko tako imenujemo, toda ta ima prostora le za desetino Zalošča-nov, za tiste, ki imajo največ časa, da prvi počakajo pri vratih." Tako pravijo in ugotavljajo, da bo pri njih prebivalstvo, sicer delavsko, z zgradnjo nove tovarne še znatno narastlo. Zato tudi niso dosti pomišljali, ko so slišali o gradnji zadružnih domov, temveč so se kmalu odločili: tudi mi ga bomo zgradili. V začetku je delo potekalo sicer precej počasi, ker mnogi vaščani niso mogli takoj verjeti, da bi se s prostovoljnim delom dalo postaviti tako zgradbo. Zdaj je drugače. Prvi del stavbe že stoji, sedaj pa so vrgli vse sile, da čimprej zgradijo Š3 tudi dvorano. "Delamo tudi ponoči," mi veselo pove tovariši-ca in pokaže na velike žarnice na že dograjenih zidovih in tudi po ostalem gradilišču, tedaj je najbolj veselo," in že je odhitela naprej. Ob novih temeljih dvorane, ki bo vsa podkletena, je cela vrsta ljudi. Stene temeljev so od notranje strani zidane od zunanje pa betonirane, da ne bodo propuščals vlage. S cementom varčujejo. Ob strani gradišča se* je oglasil otrok v svojem vozičku: "Koliko' pa je star?" — "Še dve leti nima in zdaj ima z menoj že prav tako nad petdeset prostovoljnih ur," pravi mati in doda tiše: "saj ga ne morem pustiti samega doma." V isti vrsti Je še več mater, deklet in celo vojni invalidi to nedeljo niso izostali. Nikjer ni ukazovanja, vse delo teče v lepem redu naprej. Eni pripravljajo za nov zid opeko, zidarji zidajo, dva, trije pripravljajo novo malto, sejejo pesek, mali pi-onirček vozi iz jame gramoz s samokolnico, tesarji pa na drugi strani pripravljajo ostrejša za že dozidan del zadružnega doma. Ne, to še niso vsi, nekaj jih je odšlo v gozdove sekat les, ki ga še manjka. Med vsemi pa je zdaj tu, zdaj tam visoka postava tov. Marjana Biščaka, ki je duša tega gradilišča. "Nad sedemsto prostovoljnih ur dela je že vložil v gradnjo," pravijo spoštljivo o njem," in tudi Župančičev Anton jih ima že okoli semem sto." Tedaj je od nekod pritekel mlad mož: "Hej, sedemdeset ljudi prihaja, vojska nam prihaja pomagat gradit," je zakli-cal prvi in že stekel naprej. "Pripravit je treba vse potrebno orodje in razdeliti bo treba takoj vse pravilno." Po gradilišču je zavreščalo. čez nekaj minut je res prišla četa krepkih vojakov. Slekli so suknjišče in gradilišče se je napolnilo z novimi delavci. Danes so že drugič prišli. Razporeditev je bila hitro izvršena. Samokolnice so zaškripale. Spretni vojak se je pridružil še k zidarjem, nekaj vojakov k tesačem itd. Ljudska vojska dela za ljudstvo. Marjan ima sedaj še več dela. Vsa najtežja dela so prevzeli vojaki. "Bili bi pa lahko še večji uspehi, če bf popi^ijcli vsi vaščani. Posebno kmetje se preveč omejujejo le na vožnje materiala. Tako pa je videti na gradilišču le zmeraj istih sto do dvesto obrazov." Z materialom so še precej založeni, le cementa in Želez ja imajo bolj malo. Nekaj materiala so tudi sami zbrali, posebno les. Najbolj ponosni pa so na to, da še nobene ure dela pri gradnji niso plačali, tudi mojstri delajo brezplačno. Društveni koledai DECEMBRA 11. decembra, sobota — American Croatian Pioneers 663 CFU — Ples v SND na St. Clair Ave. 12. decembra, nedelja — Prireditev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. 18. decembra, sobota — Gay Knights Club — Ples v SND na St. Clair Ave. 18. decembra, sobota. — Šport- ni ples društva Napredek št. 132 ABZ v SDD, Recher Ave. 19. decembra, nedelja. — Koncert Hrvatskega kulturnega kluba v SDD, Waterloo Rd. 19. decembra, nedelja — Plesna veselica pevskega zbora "Sla-vulj" v Slov. del. domu, Waterloo Rd. 25. decembra, sobota. — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v SDD, Waterloo Rd. 31. decembra, petek. — Silvestrov večer pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd. 31. decembra, petek. — Silvestrov večer Kluba društev SDD na Recher Ave. 31. decembra, petek — Silvestrov večer Slov. nar. doma in Kluba dr. SND — proslava v obeh dvoranah SND, 31. decembra, petek — Silvestrov večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Prirejajo klub društev in veterani, JANUARJA — 19Jt9 1. jan., sobota — Novo leto, Maccabees Red Jackets Team Ples v SND na St. Clair Ave. 8. januarja, sobota — Društvo Napredne Slovenke 137 SNPJ Ples v SND na St. Clair Ave. 9. januarja 1949. nedelja — Plesna veselica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ v SDD, Waterloo Rd. 15. januarja, sobota — Glasbena Matica — Ples v SND na St. Clair Ave. 16. januarja, nedelja. — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD, Recher Ave. 21. januarja, petek.—Ples keg-Ijačev društva "Cleveland" št. 126 SNPJ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 22. januarja, sobota — Društvo Glas clev. delavcev št. 9 SDZ Ples v SND na St. Clair Ave, 29. januarja, petek. — Amer. Veterans — Ples v SND na St. Clair Ave. 30. januarja, nedelja — Obletnica društva "Cerkniško jezero št. 59 SDZ v SDD na Waterloo Rd, Ali ste naročnik "Bt}alcoprav-noatf" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki iruHni zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!" TEKOM ČASA. ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 6i St., je okrog 89 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in m izselilo, docim se 4r., Župnik še vedno naliaja pa svojem mestu. Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnic kom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in t[a nadomestil z novim. Vam m treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo • sa E. 63 St. Urad je odprt od 8.30 zj. do 8. XV, Tel.; EN 50l3 Uncle Sam will pay to any wage earner thrifty enou|;h to tuck away only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next t«tt the sum of $2,163.45. And Uncle Sam will help you tuck it away, too->-aut(Mn^tic41yi Mch and every week—through the Payroll Savings Plan wher9^yOU Sign up for the Payroll Savings Plan today during the gecqrity Drive—and be well rewarded with financial security ten yew# 6(^%how. P. S. If you are in business or a profession, and the PayroU Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank. v • PICK OUT YOUR OWN REWARD HERE! SAVI ■ACHWIPC AND YOU Will HAVI 1# 1 Ymt (m S Ymn InIOVMr« $ 2(50 $130.00 $ M8.97 $ 1,440,84 t.7S 195.00 1,004.20 2,1634# r.50 390.00 2,009.02 4,3;9.Q2 12.90 «90.00 3,348.99 y,air.ao I8.?5 975.00 8,024.24 10,82874 guy Amen'eai Securify is YOURSewrHy ENAKOPRAVNOST This /ff to oBlelšt U. S. Trtaaurr Mdv