teto ¥11, štev. 287
Lfublfana, torek 14. decembra 1926
Poštnina pavšalirana.
Cena 2 Din
-=. Ithaja oS> 4. «|irtraj. aae
Stane mesečno Din «5-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
Ljubliana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon štev. 7a, ponoči tudi 4tev 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Opravnfitvo. Ljubljana, Pre4erao»»
ulica it 54. - Telefon St 36
inseratnl oddelek 1 Ljubljana, Hreier-nova ulica St * - Telefon št 49»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica _ Celic Aleksandrova cesta
Račun pri postnem ček. tavodu 1 Ljub iana št n.84a - Praha čislo 78.180 W>en.Nr <oc;.»4i
Ljubljana, 13. decembra.
V enem tednu poteče rok za vlaganje kandidatskih list za oblastne skupščine. Iz dosedanjega volilnega gibanja je videti, da se bodo tokrat vršile volitve v Sloveniji v mnogo bolj konsolidirani formi kakor doslej. Pri poslednjih skupščinskih volitvah je bilo v mariborskem volilnem okrožju postavljenih 16 volilnih skrinjic, sedaj pa bodo postavljene po srezih večinoma po tri in le izjemoma po 4 ali 5 skrinjic.
Glavni boj se bo tudi to pot vršil med SLS in SDS. Klerikalci se bodo morali krepko boriti z ojačenimi pozicijami, ki so jih ustvarile po vsej Sloveniji delavne krajevne organizacije samostojnih demokratov. Politični dogodki, zlasti zadnja leta, ko je radikalsko-ra-dičevski režim z neštetimi dokazi dokumentiral, da ni vreden ljudskega zaupanja in da je le v nesrečo in pogubo države in naroda, so pospešili konsolidacijo političnih razmer v Sloveniji. Samostojni demokratski stranki se pridružujejo tudi drugi napredni in nacijonalni elementi, ki so dosedaj samo na korist tretjih pri volitvah hodili svojo ali drugo politično pot. Oživljena je de facto narodna in napredna fronta, ki jo tvorijo SDS, NSS ter številni volilci, ki so po zadnjih volitvah prišli do prepričanja, da je radičevska politika za Slovence samo nesreča. Na kompromis, ki so ga sklenili v mariborski oblasti klerikalci in radikali z Nemci, ni moglo biti drugega odgovora kot združitev vseh narodnih ljudi, da z volilnimi kroglicami pokažejo, da Celje in Maribor v Jugoslaviji nista več avstrijski mesti, kjer je po mili volji gospodoval Nemec nad ubogo slovensko rajo. Klerikalci niso imeli nobene potrebe delati kompromise z Nemci na škodo Slovencev in Nemci bi si lahko prihranili, da se kot narodna manjšina spuščajo v naše notranjepolitične borbe. Kocka je padla in kdor ie v Mariboru in Celju Slovenec, lahko ve, da ne more in ne sme biti na strani onih. ki so Slovencem napovedali boj. Obenem z upostavitvijo narodne fronte v mariborski oblasti pa je poja-čana tudi narodna in napredna fronta v ljubljanski oblasti, zlasti v Ljubljani, kjer je že zadnjič nesrečno naključje zakrivilo, da je sami SDS manjkalo pri skupščinskih volitvah 360 glasov za zmago nad dr. Korošcem. S skupnim nastopom SDS in NSS ie v Ljubljani vzeta klerikalcem zadnia nada, da bi se mogli še s tako umetnimi in protinarav-nimi sredstvi vzdrževati kot večinska srtanka.
Konsolidacija socialističnih grup. ki je uspela v mariborski oblasti popolnoma, v ljubljanski oblasti pa v toliko, da so koalirane za oblastne volitve razen gru-pice g. Bernota, vse socijalistične frakcije, priča o napredku političnega razvoja med Slovenci. Ako bodo ž njo klerikalci, ki so črpali svojo izredno številčno moč, dosedaj največ iz vrst socialističnih volilcev, oslabljeni, bo to vsak naroden in napreden Slovenec le pozdravil.
Značilno je, da niso v narodni in napredni fronti takozvani slovenski radikali. V kolikor se bodo udeležili volilnega boja, bodo to storili menda samo zato, da s številkami dokažejo, da ie radikalna stranka v Sloveniji bluff za ra-dikalsko gospodo v Beogradu. Ostanki poskušene organizacije NRS, ki se zbirajo okoli par že zdavnaj politično skra-hiranih oseb, so danes menda še samo zato tu, da od časa do časa nekoliko moralično pomagajo — klerikalcem.
Z minimalnimi izgledi na uspeh se udeleže volilnega boj^a slovenski radičevci, ki bodo pri teh volitvah v svojem razvoju lahko dozoreli do uvidevnosti kako nepotreben in brezupen je bil boj, ki ga bijejo proti skupni napredni fronti v Sloveniji. Agitacijske metode, s katerimi so začeli nastopati radičevski agitatorji, so v ostalem že same na sebi dokaz notranje obupanosti in programske nesposobnosti stranke, ki se je — zapustivši slovenski kmečki program — udinjala zagrebški gospodi ter njenim vrtoglavim in brezvestnim kolovodjem.
ve, kaj
London, 13. decembra, o. Vodja italijan« ske delegacije v Ženevi senator Scialoja je izjavil zastopniku lista tMorning Post», da so mu tovariši dr. Stresemanna namignili, da se bo nemški zunanji minister iz zdrav-stveTiih razlogov podal najbrže v januarju v Italijo in da se bo sestal z italijanskim nrnistrskim predsednikom Mussolinijem. Sestanek se bo vršil v Rimu ali pa na ita* lijanski rivijeri. Ob tej priliki bos taj oba državnika podpisala tudi nemško«ifaIijao« sko arbitražno pogodbo.
«United Press» je dobila iz Berlina na« slednjo informacijo: Kljub raznim deman« tijem prevladuje v dobro informiranih krog'h mnenje, da je sestanek Stresemann« Mussolini že končnovel javno določen in da se bo tudi kmalu vršil. Namen tega sestanka je sklep prijateljske in arbitraž« nc pogodbe med Italijo in Nemčijo. Dr. Stresemann bo svoj dopust preživel na li« gurski rivijeri, kjer se bo sestal z Musso« Iinijem.
Šefi opozicije nasvetirejo volitve
Davidovič, Pribičevič in Korošec v avdijend. — Konzultacije
se danes nadaljujejo.
Beograd, 13. decembra, p. Kralj je danes v najožjem krogu slavil krstno slavo Sv. Andreja Prvozvanega. Dopoldne se je vršila v dvorni kapeli služba božja in sekanje kolača. Kralj se je nato umaknil v svoje sobe in ni sprejel nikogar. V maršalatu dvora so se vpisali v knjigo za čestitke člani vlade, diplomatski kor, šefi vseh strank, narodni poslanci in zastopniki raznih korporacij.
Popoldne so se nadaljevale vsled Pašičeve smrti prekinjene konzultacije ter so bili pozvani Davidovič, Pribičevič in Korošec. Davidovič je bil sprejet ob 16. Njegova avdijenca je trajala zelo dolgo. Medtem sta dospela v dvor tudi že Pribičevič in za njim dr. Korošec. Navzočnost vseh treh šefov najjačiih opozicijskih skupin je dala povod raznim govoricam. Pred dvorom se je zbralo mnogo ljudi in so pričele krožiti najrazličnejše kombinacije. Šele proti pol 7. je prišel z dvora Davidovič. Izjavil je novinarjem, da je biil pri kralju sam in da bosta Pribičevič in dr. Korošec tudi vsak po\ b i sprejeta. Na na-daljna vprašanj?:, e odgovoril Davidovič, ki je bil očiuto dobro razpoložen: »Nimam ničesar povedati, vse je dobro, kakor bi to rekel Radič. O avdijenci bo izdan komunike, kakor je bil izdan o avdijenci pokojnega Pašiča in Radiča.« Davidovič je odšel v klub, kjer je dolgo konferiral s svojimi prijatelji. Vaš dopisnik ie doznal iz zanesljivega vira, da je Davidovič nasvetoval volilno vlado in le v slučaju, ako bi volitve iz drugih razlogov sedaj ne bile mogoče, je nasvetoval koncentracijsko vlado, ki bi poskusila delati s parlamentom.
Ob 19.30 je odhajal z dvora Svetozar Pribičevič. Zbranim novinarjem ni ho-
Danes bo imenovan nov mandator krone
Težka situacija v radikalskega klubu, — Razne kombinacije o rešitvi krize. — Radičevci silijo nazaj v koalicijo z radikali. Večerna avdijenca g. Uzunoviča.
na večina ni .ničesar napravila, g. Radič ni reagiral. Potem je Pavle Radič vneto povdarjal, da je obnovitev koalicije z radikali povsem mogoča.
Popoldne so radičevci živahno konferi-ra-Ii ter so poklicali Stjepana Radiča v Beograd. Radič se je odpeljal ter pride jutri zjutraj.
Cez dan so se vršili opetovani sestanki med delegati obeh radikalskih skupin pri Uzunoviču. Popoldne so imeli pašičevci kon ferenco pri Trifkoviču, naikar sta Ilija Mi-hajiovič in dr. Velizar Jankovič odšla k Uzunoviču, pri katerem sta ostala do 9. zvečer.
Ob četrt na 10. je Uzunovič Iz ministrskega predsedništva odšel v dvor, kjer je bil sprejet v avdijenci.
Zatrjuje se, da bo še tekom jutrišnjega dne imenovan nov mandatar krone.
tel ničesar povedati, temveč jih je napotil na komunikč, ki se bo izdal o tej avdijenci. Govori pa se, da je kralju svetoval ono, kar ie doslej na vseh svojih zborovanjih povdarjal glede svoje znane linije, t. j. da se razpišejo volitve ter da je to edino mogoča solucija, ker ta Narodna .skupščina ni sposobna sprejeti nove zakone in državo izvesti iz krize.
Kmailu za Pribičevičem ob 19.50 je prišel dr. Korošec. Smatra se, da je tudi on zavzemal slično stališče kakor Davidovič. To se sodi po tem, ker so Davidovič, Korošec. Voja Marinkovič in dr. Spaho dopoldne dolgo časa med seboj razpravljali o predstoječem konzul-tiranju.
Konzultacije danes še niso zaključene ter bodo jutri sprejeti šefi manjših parlamentarnih skupin. Verjetno bo klican dr. Spaho, kot šef kluba JMO, nadalje Velja Vukičevič za Jovanovičevo skupino, Joca Jovanovič za zemljorad-nike ter dr. Nikič.
Popoldne ob 1. je kralj sprejel v daljši avdijenci tudi min. predsednika Uzunoviča "in se smatra, da je bila ta avdijenca v zvezi s popoldanskimi konzultacijami.
Zvečer se je mudil na dvoru Aca Sta-nojevič ter je dolgo konferiral z ministrom dvora. Snoči je kralj pozval bivšega ministra Ninčiča, ki ga je pridržal na večerji. V zvezi s tem se govori, da se je potem ponoči vršil v Ninčičevem stanovanju sestanek nekaterih radikaiskih prvakov, ki se ga je udeležil tudi Nastas Petrovič. Petrovič pa to odločno demantira.
Beograd, 13. decembra p. Komunike o današnjih konzultacijah do poznega večera ni bil izdan.
Beograd. 13. decembra p. Včerajšnji dan je potekel brez političnih dogodkov. Pogrebne svečanosti so absorbirale vso pozornost. Tem živahnejše zanimanje za razvoj položaja pa vlada danes V kuloarjlh parlamenta se poiavljaio vsako uro nove kombinacije. Eni hočejo vedeti, da bo prišlo do obnove RR pod Uzunovičem. kar zopet zlasti radikali odločno zanikajo, drugi govorilo, da je računati s kabinetom Lj. Davidoviča, tretji smatrajo, da bo Uzunovič poskusil povezati radikale, klerikalce in Nikiča, četrti pričakujejo nadaljevanje prvotnih pogajanj med radikali in Dem za-jednico. Vse te kombinacije sc le dokaz, da je situacija še popolnoma nejasna Kot karakteristično črto situacije je treba zabeležiti tudi sledečo kombinacijo, katero so včeraj in danes nekateri povsem resno tre-tirali: Obnovitev koalicije z radičevci je sedaj po Pašičevi smrti tudi Iz psiholoških razlogov za radikale nemogoča Ako ne pride do sporazuma z DZ, za kar ni mnogo verjetnosti, potem je računati, da se bo pred volitvami iskalo še drugega izhoda.
Mandat za sestavo vlade naj bi dobil naš rimski poslanik g Balugdžič, ki bi poklical v kabinet politike in strokovnjake, likvidiral zunanjepolitične terkoče. sprovedel nekatere najnujnejše zakone ter skušal pri-dcbiti stranke, k-' stojim na stališču Vidov-danske ustave, za volilno koalicijo
Posebno živo je bilo danes v radikalskem klubu. Pašičeva smr je otvorila novo vprašanje, ki je mnoge težje nego trenotna vladna kriza, problem nadaljnega neokrnjenega obstoja največje stranke, NRS. Mnogi trezni radikali obeh struj presojajo razvoj situacije v radikalni stranki z velikim pesimizmom. Težišče je zaerkrat v radikalskem klubu, ki da se mora ali povsem na novo orijentirati ali oa je razcep neizogiben. Bitka za vodstvo stranke ie že v polnem teku. Pašičevci smatrajo,, da je predestinira-ni naslednik Pašiča Aca Stanojevič, prvi podpredsednik n'j bo Trifkovič. Uzunovič pa drugi Ceotrumaši kandidirajo Uzunoviča, ki da uživa tud; nosebno zaupanje krone. Borba proti Uzunoviču se vodi na terenu sedanje krize. Pašičevci povdarjajo, da je Uzunovič dobil le pogojno zaupanje kluba in da bi moral če postane še enkrat mandatar krone svoio solucijo vladne krize predložiti klubu v odobritev. Vnaprij pa da je klub izključil vsako kombinacijo z radičevci, ki io je tudi Uzunovič sam proglasil za nemožno. Pašičevci zatrjujejo, da bodo šli do skrajnosti ter povdarjajo, da štejejo nad 60 poslancev, ki bodo iz kluba izstopili, ako se situacija ne bo kretala v smislu navodil, ki jih je klub na zadnji seji po Pašičevem predlogu odobril
Vendar ni prezreti, da se radikali zelo .bojijo volitev, ki bi bile zanje pogubne. Zato nekateri med njimi vneto zagovarjajo obnovitev koalicije z radičevci. ki se tudi silno bojijo volitev.
Pavle Radič se .ie nocoj v razgovoru z novinarji odločno iziavil proti volitvam, češ skupščina nai bi raje mnogo in hitro delala. Na ugovor, da radikalsko-rsdičevska ogrom
Razkol med radičevci v Dalmaciji
Split, 13. decembra, n. V soboto in ne. deljo je po naročilu vodstva Radičeve stran ke bival v Splitu Predavec, ki je imel na« logo, da poravna spore med dalmatinskimi organizacijami in vodstvom stranke v Za« grebu. Pomiritev pa se mu ni posrečila, marveč je prišlo še do večjih sporov. Pre« daveč je prinesel sporočilo vodstva, da vodstvo umakne vse izključitve iz stran« ke, ki se tičejo dalmatinskih pristašev ra« zen dr Kožula Organizacije pa zahtevajo, da kandidira tudi Kožula in izključeni Don Girlič. Organizacije v Dalmaciji so se po« stavile na stališče, da so samo okrajne or« ganizacije pooblaščene postavljati kandida« te, ne pa vodstvo stranke. S tem neuspe« hom se je zvečer Predavec vrnil v Zagreb, da poroča Stj. Radiču
Za brezposelne ni več denarja
Beograd, 13. decembra, p. Ministrstvo socijalne politike je ustavilo podeljevanje izrednih podpor nezaposlenim delavcem, češ da so vsi krediti do konca leta že iz« črpani, novi pa se še niso našli.
Sokolstvo proti fašizmu
Praga, 13. decembra, (pr.) Sokolske or« ganizacije so se izrekle proti češkim faši« siom in odklanjajo poskus, da se v Sokol« stvo uvaja politika.
n
((
ii
Budimpešta, 13. decembra, s. Po ugoto« vitvah notranjega ministrstva bo sestavljen bodoči parlament nastopno: vladne stran« ke 174 (28 več), vladi naklonjena krščan« sk-o-goapodarska stranka 33 (8 več), nad« strankarji 8 (12 manj), agrarci 3 (1 manj), nacijonalisti 2 (6 rrani), mali meščani 1, lcv'čarske stranke 8 (5 mani) in socijalni demokrati 16 (8 manj) mandatov.
Konec povodnega stanja v Evropi
Odprava medzavezniške vojaške kontrole
Medzavezniška kontrolna komisija zapusti brezpogojno 31. januarja 1927 Berlin. — S tem je načelno rešeno tudi vprašanje kontrole v Bolgariji, Avstriji in v drugih sovražnih državah. —
Ofidjelno poročilo o doseženem sporazumu.
ška kontrolna komisija in veleposlani-ška konierenca, so najprej z zadovoljstvom ugotovili, da se ie doseglo soglasje v večini nad sto vprašani, ki so
Ženeva, 13. decembra, a. Zasedanje Sveta Društva narodov in posvetovanja zunanjih ministrov so dovedli do popolnega uspeha. Večina ministrov je nameravala prvotno odpotovati že v soboto zvečer, je pa morala povratek v domovino odgoditi, ker je bilo treba urediti še nekaj važnih vprašanj, in sicer baš ona, ki so ves čas zborovanja stala v ospredju. Tak problem je predvsem vprašanje odprave medzavezniške vojaške kontrolne komisije, ki je bila ustanovljena v smislu versaillske mirovne pogodbe. Zunanji ministri so imeli zato v nedeljo popoldne še en sestanek, na katerem so ponovno vzeli v pretres ostale še ne rešene zadeve. Konferenca je trajala do 6. zve.er in je imela popoln uspeh. Domenili so se, da se medzavezniška vojaška kontrolna komisija brezpogojno umakne dne 31. januarja 1927. iz Berlina. Večina delegacij se danes povrne domov.
Priznati se mora, da so imeli zunanji ministri tokrat veliko nalogo, ker je bilo premostiti obilo težav, ki so jih povzročala razna komplicirana vprašanja, zlasti taka, ki jih je povzročil vstop Nemčije v Društvo narodov. Cesto se je zdelo, da se ne bo dal doseči sporazum, ker so šla naziranja preveč narazen in da se ministri povrnejo domov praiznih rok. Zato je skoraj vse presenetila vest, da se je le posrečilo rn^ti državnikom do sporazuma v tako težavnem in zamotanem vprašanju, kakor je odprava vojaške kontrole nad bivšimi sovražniki.
Po konferenci je bilo izdano oficijelno poročilo o doseženem sporazumu v obliki zapisnika, ki veli: Tekom razgovora, ki se je vršil dne 12. t. m. med zastopniki nemške, belgijske, francoske. angleške. Italijanske in japonske vlade o vprašanih, glede katerih se nista mogli zediniti medzavezniška voja-
biia ua dnevnem redu in o katerih je prišlo meseca junija 1925. do spora glede izvedbe vojaških določb versaMlske mirovne pogodbe. Sporazum manjka le še glede dvoje zadev, in sicer glede vprašanja trdnjav in vprašanja materijala. Upati je zato, da se bosta dali končno tudi ti dve vprašanji rešiti. Ministri so se sporazumeli; 1.) Diplomatsko razpravo o vprašanju utrdb in vojnega materijala bo nadaljevala velepo-slaniška konierenca. Predlože se novi predlogi, da se pospešijo pogajanja in olajša sklepanje. 2.) Do končne ureditve zadeve se ustavijo vsa dela pri utrjevanju, o katerih se ie sedai v Ženevi razpravljalo, neglede ua pravico strank, da ostanejo pri svojem stališču. 3.) Medzavezniška vojaška kontrolna komisija se dne 31. januarja 1927. umakne iz Nemčije. Od tega dne dalje velia člen 213. versailiske mirovne pogodbe v smislu skiepov. ki iih je storilo Društvo narodov. (Čl. 213. versaillske mirovne pogodbe določa, da mora Nemčija za časa trajanja mirovne pogodbe dovoljiti vsako preiskavo, ki jo določi Svet Društva narodov z večino glasov za potrebno. Ured.) 4.) Ako proti pričakovanju do tega dne še ne bo zadovoljive rešitve, pride stvar pred Svet Društva narodov. 5.) Za vsa vprašanja, ki so v zvezi z doseženimi rešitvam! ali takimi, ki se bodo še dosegle, lahko pošlje vsaka v veleposlaniški konferenci zastopana država po enega tehničnega izvedenca k svojemu poslaništvu v Berlinu, ki naj bi se skušal sporazumeti z merodajnimi nemškimi oblastvL Ta zapisnik so podpisali Cham. berlain, Briand, ar. Stresemann, Scia-loja, Išii in Vandervelde.
Velik pomen ženevskih sklepov
Zadovoljstvo v Parizu in Berlinu. — Nov Briandov uspeh. — Nemci proslavljajo dr. Stresemannovo politiko. — Zadovoljstvo tudi v Londonu.
Ženeta, 18. decembra, (be.) Briand je izjavil novinarjem, da sta bila zunanja ministra Poljske in Češkoslovaške stalno obveščena o poteku pogajanj in sta privolila v sklenjene sporazume- Belgijski zunanji minister Vandervelde je izjavil poročevalcem, da je proti vsaki enostranski razorožitvi in proti vsaki vsiljeni kontroli. Nastopal je tudi za hitro moralno razorožitev, ki je pogoj za stvarno.
Pariz, 13. decembra, (pa.) Ministrski svet je vzel na znanje ženevski sporazum glede vojaške kontrole. Briand se vrne nocoj v Pariz in bo jutri poročal vladi podrobnosti sporazuma.
Pzriz, IS. decembra, s. Časopisje odobrava odpravo medzavezniške vojaške kontrole. Izjemo tvorijo le izraziti nacionalistični listi. Po «Journalu> znači odstranitev krize popust versajskega sistema v prid locarn-ski politiki. cPetit Jouniab piše, da bo la sporazum predvidoma privedel do definitiv-ne ureditve spora, ki je Francoze zelo vznemirjal in ki je pretii, da ne bo prišlo do resne in realistične politike približanja. cParis Midi> naglasa, da je Briand uveljavil svojo voljo le tako, da je zagrozi! z demisijo. (i) tem se je vršila v ministrskem svetu zelo burna debata. Sklenjeno ie bilo popustih Briandu, ker bi sicer ne bila ogrožena samo iocarnska politika, temveč tudi frank.
Berlin, 13. decembra, (be.) Listi se obširno bavijo 6 pogajanji v Ženevi in so v splošnem zadovoljni z izidom, ker se je vsaj dala doseči trdna obiiuba glede brezpogojne
odprave vojaške kontrole nad Nemčijo. Nekateri listi pravijo celo, da je to doslej največji diplomatski uspeh, ki ga je kdaj dosegel dr. Stresemann. Časopisje beleži z zadoščenjem tudi dejstvo, da so zavezniki opustili svojo zahtevo po stalni kontroli Društva uarc-dov. Nekateri obžalujejo, da se tokrat še ni pojasnilo vprašanje zasedbe Porenja in uprave Posaarja.
London, 13. decembra, s. Ženevski sporazum glede odprave medzavezniških kontrolnih "komisij je vzbudil splošuo zadoščenje. Časopisje naglasa Briandov uspeh napram svojim nasprotnikom ter posredovalno delo Chamberlaina. Obenem pa prinašajo tudi čestitke nemškemu zunanjemu ministru dr. Stresemamiu. ■ VVestminster Gazette^ izjavlja, da je dr. Stresemann očividno dosegel zmago. -Morning Posti pravi, da prinaša dr. Stresemann nemškemu narodu listino svobode.
London, 13. decembra, (lo.) 'Tirne?:- pravijo, da je prišel čas, ko je treba prepustiti pobijanje nemškega militarizma nemški publiki sami, ki bo. prosvitljena in opogumljena potoni tesnega sodelovanja z drugimi narodi, sama spoznala važnost skupnih interesov evropskih narodov iu razvoja mednarodnih gospodarskih organizacij.
Dunaj, 13. decembra, s. V informiranih političnih krosih mislijo, da bo s sklepom odpoklica medzavezniške. kontrolne komisije v Nemčiji odpravljena tudi vojaška kontrola v Avstriji.
Pred poravnavo našega spora z Italijo?
Mussolini predlaga posebno italijanskojugoslovensko-albansko konferenco. — Novi italijanski napadi na Francijo. — Albansko prijateljstvo.
Rim, 15. decembra, s. «Corriere della Se« rav poroča iz Bukarešte, da se bodo vršili po tamkajšnjih informacijah glede italijan« sko«jugoslovensk:h orfnošajev razgovori na posebni italijansko«jugoslovenski«a!banski konferenci. Ob tej priliki naj bi Jugosla« vija sklenila z Albanijo slično pogodbo, kakor jo je sklenila Italija z Albanijo.
Rim, 13. decembra, (pr.) Agenzia Stefa« ni razširja izzivajočo noto o razburjenju v Jugoslaviji, ki da ga vodijo iz Pariza. Bri«. andova prizadevanja za mir, ki so mu do« nesla podelitev Noblove nagrade, so le prazna besedičenja. Briand naj rajši gleda na pariško časopisje in naj vpliva nanje pomirjevalno. Ta nenavadni ton Agenzie Štefani je zbudil v tukajšnjih krogih veli« ko presenečenje in nejevoljo.
Rim, 13. decembra, (pr.) Povodom rati« fikacije italijansko«a!banske pogodbe v Ti« rani sta si kralj Viktor Emanuel in pred« sednik a'banske republike Ahmed beg Zo« gu izmenjala prisrčni brzojavki. Tudi Mus« solini je poslal zunanjemu ministru Vrio« niju prisrčno brzojavko. Ahmed Zogu je telegrafiral Mussoliniju, da ve ceniti pakt
prijateljstva in varnosti z Italijo, ki da je dokaz lojalne politike Albanije in upošte« vanja italijanskih namer, ki so na Albaniji popolnoma neinteresirane. Predsednik Ah« med beg Zogu je podeli! Mussoliniju veli« ko lento reda Besa, kralj ViktOT Emanuel pa Ahmedu Zogu veliki križec rsda sv. Mavricija.
Turaiti srečeo pobegnil
Pariz, 13. decembra, (be.) Vodja italijan« skih socijalistov Turaiti je dospe! z osmi« mi drugimi Italijani z majhnim parnikom na otok Korziko, da se reši pred fašistov« skim zasledovanjem.
Francoske obrambne priprave
Pariz, 13. decembra, (be.) V ojačenje juž. novzhoanc meje sta bila dva pehotna lov« ska bataljona iz Nancyja spremenjena v planinska lovska bataljona in poslana v gorovje ob italijanski meji

Ob udeležbi kralja ter ob sodelovanju več nego 100.000 glave množice se je v nedeljo izvršil pogreb velikega državnika. — Trajal je od 9. dop. do 2. popoldne. — Definitivni pokop trupla
9e izvrši v sredo.
Beograd, 12. decembra.
Pogreb pokojnega Nikole Pašiča se je
izvršil na najsvečanejši način. Udeležile so se ga ogromne množice, ne le iz Beograda, temveč tudi iz drugih krajev. Od Saborne cerkve pa do novega pokopališča v daljini kakih petih kilometrov, so tvorili nešteti tisoči gost špahr. Pogrebni sprevod sam je bil dolg več nego kilometer. Po vseh ulicah, ki teko sporedno z onimi, po katerih se je pomikal sprevod, je valovila ogromna množica, ki v špalirju ni našla mesta. Skoro po vsem Beogradu ie bil promet prekinjen. Spričo velike gneče svečanost ni minula brez nezgod, saj je bilo na beograjskih ulicah včeraj zbranih nad srtotisoč ljudi. Opetovano je bilo slišati vpitje žensk in otrok na pomoč. Orožništvo je v gostih kordonih komaj vzdrževalo pritisk ogromnih ljudskih mas. Posebna nesreča pa se ni zgodila in svečanosti, ki so trajale od 9. do 14., so minule v redu.
Množica na ulicah.
Ze pred 8. zjutraj se je pričela zbirati na ulicah, po katerih je imel iti sprevod ogromna množica ljudi iz Beograda in vseh krajev države. Red med nepreglednimi tisoči občinstva so vzdrževali orožniki, poleg Saborne cerkve in po Kalimegdanu pa je bilo v gostih vrstah postavljeno vojaštvo vseh vrst orožja.
V SABORNI CEKVI.
Ker je bila cerkev premajhna, je bil vstop vanjo dovoljen samo kralju in njegovemu spremstvu, Pašičevi rodbini, narodnim poslancem, vladi, diplomatskemu koru, generaliteti in najvišjemu uradništvu. Ob glavnem vhodu so od stopnjic pa do vrat stali v špalirju oficirji kraljeve garde ter ostalih vrst orožja. Ograja okoli cerkve je bila zastrta s črnimi preprogami. Mnogoštevilne korporacije in deputaciie so se takoj po prihodu razvrstile v smeri od cerkve proti Kalimegdanu, Gunduliče-vemu vencu pa do hotela Srpski kralj in dalje. Cerkev sama je bila v notranjosti vsa zastrta s črnimi preprogami. Lestenci in svetilke so bile prikrite s črnimi koprenami, v cerkvi je vladala mistična tišina.
Sredi cerkve proti lkonostasu je bila postavljena na mrtvaškem odru krsta, pred katero sta držala dva gardista v paradni uniformi kaljev srebrni lovorjev venec z zlatimi trakovi, na katerih ie bilo zapisano: «Nikoii P. Pašiču, prvemu ministru in sodelavcu mojega očeta in mene v usodni borbi našega naroda za osvobojenje in zedinjenje. Aleksander, 10. 12. 1926. Beograd.* Na levi strani krste so držali uslužbenci Narodne skupščine zlati lovoriev venec pripravljen za proslave Pašičeve 801et-nice in na čigar listih so bile napisane vse organizacije radikalne stranke. Venec je visok poldrugi meter, širok 75 cm ter ima okoli 40 kg zlata.
Opelo
Točno ob 9. pričenjajo pogrebne ceremonije. Patrijarh Dimitrije, obdan od nadškoia Antonija. 5 škofov in 50 duhovnikov vodi pretresljiv obred «opela», s kora mogočno odgovarjajo glasovi •združenih beograjskih pevskih društev.
Z ulice se naenkrat čuje burno klicanje. Kralj prihaja, odet v generalsko uniformo, spremljan od princa Pavla, ki je v civilu. Vladar se prikloni proti oltarju ter stopi na desno stran krste pred prestol, tik ob žalujoči družini.
Prvi govori
Po končani službi božji je govoril najprej
patrijarh Dimitrije,
Pašičev tovariš izza mladih let. S tre sočim glasom je slavil pokojnika kot dobrega kristjana in uaanega sina pravoslavne cerkve.
Za njim je predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič
slavil pokojnika kot našega največjega državnika, ki je 45 let uravnava! naše državno življenje in razvoj. V boiu za politično svobodo je bil Pašič izpostavljen krivičnim preganjanjem, obsojen tudi na smrt, vendar pa ie do konca svojega življenja vztrajal na svoji poti, v boju za svoj ideal za ujedinjenje naroda. V izvrševanju svojega velikega dela je bil pokojni Pašič najmodrejš najodločnejši, najiskrenejši, najvztra; nejši najudanejši in najčestitejši sodelavec. Pašičevo ime. ovenčano s slavo, bo večno živelo med hvaležnim narodom. Govor g. Trifkoviča. ki je bil sani globoko pretresen, je vzbudil splošno ganotje. V imenu vlade ie
minister narodnega zdravja dr. Stavko Miietič
slavil zasluge pokojnega Pašiča ter v svojem govoru naglašal zlasti tri Paši čeva gesla: «Moj je princip uvjek bio raditi s narodom za narod. Radi i idi sporije ali uvjek samo sigurnim putenr Bolje je poginuti za slobodu svosa naroda. no ostati tudji rob.* Govornik je pokazal, kako se je Pašič po teh geslih ravnal ter je povdaril, da ta veliki moZ ne pripada samo svoji stranki, temveč vsemu narodu.	, ... ,
Z govorom zastopnika vlade je bila
svečanost v cerkvi ob pol 11. uri končana.	-aftč RAZVRSTITEV SPREVODA.
Zunaj pred cerkvijo so zadoneli akordi žalostinke. V cerkvi dvignejo krsto in člani vlade ter drugi velikodostojniki jo iznesejo iz božjega hrama. Vojaki jo pritrdijo na topovsko lafeto, v katero je vpreženih 6 vrancev. Za krsto gre Pašičeva rodbina, za njo kralj s princom Pavlom, potem sledi vlada, parlament, diplomacija, generaliteta, državni velikodostojniki. vse kar je odličnega v Beogradu. Križ sprevoda je daleč naprej. Pred krsto nositelji neštetih vencev (okrog 300), zastave raznih društev, dvanajst oficirjev z blazinami, na katerih se leskečejo najvišji redovi takorekoč s celega sveta, njih okrog 50, sredi med niimi veliki križ Karagjor-gjeve zvezde, ki ga dobijo sicer le vladarji. Med mnogimi prekrasnimi venci so pozneje na pokopališču našli tudi enega z napisom: <N. Pašiču — sovjetska Rusija.* Kdo ga je dal položiti na Pašičev grob, je ostalo nepojasnjeno.
Pred sprevodom in neposredno za odličniki so korakali med zvoki žalobnih koračnic vojaških godb oddelki vseh vrst naše armade, m. dr. tudi celokupni oficirski zbor beograjske garnizije.
Pri dvoru se je sprevod za hip ustavil ter je kralj s svojim spremstvom izstopil.
GOVORI NA POGREBNEM POTR.
Nato je povorka, ki je še vedno naraščala, krenila po Kralj Milanovi ulici do ogla pri hotelu «London». Tam so izpred palače Kasacijskega sodišča spregovorili zastopniki parlamentarnih strank, občine in drugi. Dr. Ivkovič je slavil Pašiča kot nedosežnega strankinega voditelja, beograjski župan doktor Kumanudi je povdarjal Pašičeve zasluge za Beograd, posl. dr. Mijovič je govoril za Demokratsko Zajednico,
posl. Vilder pa je izvajal v imenu SDS: Nacijonalni ljudje smo za avstrijskih časov gledali v Pašiču predstavnika osvobodilnih stremljenj predvojne Srbije, bili smo ž njim v zvezi in ostanemo mu hvaležni, da je takrat posvečal toliko pozornosti našemu pokretu. V naši ujedinieni domovini se je on z veliko ljubeznijo in polnim razumevanjem postavil na čelo skupnega narodnega posla, skoravno se njegovo razumevanje narodnega edin-stva ni v vsem krilo z našim novim in po našem mnenju naprednejšim nazi-raniem. Akoravno smo politiko, ki se je vodila pod njegovim imenom, pobijali, mi iskreno obžalujemo veliko izgubo, ki je ves narod zadela vsled njegove smrti. Pred njegovimi zemskimi ostanki, pred njegovim neumrlim duhom mi zavijamo svoje častne zastave in kličemo iz globine duše: Slava mu in večen mu spomin!
Govorili so še posl. dr. Radonjič, podpredsednik zbornice posl. dr. Subo-tič, podpredsednik Drž. Saveta doktor Alaupovič, pomočnik ministra inostra-nih del dr. Markovič, nakar je sprevod okoli poldneva krenil proti «Slaviii> in od tam na pokopališče.
NA POKOPALIŠČU.
Na pokopališču se je medtem že zbralo na tisoče ljudi, katerih se je polastilo
veliko razburjenje,
ko se je razvedelo, da se bo Pašičevo truplo, ker grobnica še ni dogotovljena, začasno do srede pustilo v mali mrtvašnici, kjer se shranjuje pogrebno orod. ie ter puščajo trupla samomorilcev do pokopa. Mnogi so pričeli zabavljati, češ da je to namenoma storjeno, akoravno je dejansko Pašičeva rodbina v to privolila. Liudie sc niso pomirili popreje, dokler niso zastopniki vlade odredili,. da se krsta s Pašičevim truplom začasno hrani v pokopališki cerkvi. Medtem se ie približal sprevod ter krenil pred cerkev, kjer so položili krsto na improviziran katafalk. Zbrana duhovščina je še enkrat zapela ccr-kvene žalostinke, nakar so se poslavljali
zastopniki raznih radikalskih organizacij
od svojega prvaka. Govorili so m. dr. Danilo Katič v imenu Mestnega odbora NRS v Beogradu, dr. Peleš v imenu radikalov na Hrvatskem, Sulejmanovič v imenu «Gaireta*. V ginljivem govoru ie bivši ruski poslanik v Beogradu Štrandman slavil Pašiča kot najzvestej-šega prijuteija ruskega naroda in očetovskega zaščitnika ruskih emigrantov. Dr. Zupanič iz Ljubljane je dejal, da se je v petek bela Ljubljana spremenila v črno in da ves slovenski narod neiz-rečno tuguje zbeg Pašičeve smrti. Slavil jc Pašiča kot velikega Jugoslovena ia Slovana ier mu zaklical cVečnaja pamjatla Pri govoru zastopnika tSrnao* je prišlo do mučnega incidenta. Govornik se je izražal tako ostro in ie delal take izpade, da bi ga bili skoraj aretirali. Njegovim izvajanjem so napravili konec na ta način, da je godba zaigrala žalostinko.
•Med tužnimi akordi zadnje pesmi so dvignili krsto
ter jo prenesli v cerkev, kamor je sledila le Pašičeva rodbina. Tam so io postavili pred oltar ter pokrili z venci.
Zunai pred pokopališčem pa so oddelki pešadije in artiljerije s častnimi streli
izkaizali zadnjo čast državniku, kateremu je bilo sojeno, da je vodil naš narod od skromnih početkov skozi vojne burje in meteže v veliko državo.
Proti 2. uri popoldne je bil pogreb končan in ljudstvo se je vračalo v mesto.
DEFINITIVNI POKOP.
Do srede bo grobnica gotova in takrat položijo Pašičevo truplo ob udeležbi rodbine in najožjih prijateljev v mater zemljo.
RADIČEVCI IN PAŠIČEV POGREB.
Radičevci se pogreba niso udeležili. Razpoloženje proti njim v Beogradu ie tako, da bi bilo prišlo gotovo do mučnih incidentov, ako bi bile množice opazile radičevce v pogrebni povorki. Posebno ogorčenje vlada proti Radiču samemu, kateremu mnogi radikali očitajo, da je Pašiča ob koncu njegovega življenja pobrizgal z blatom.
BOLEZEN MARKA TRIFKOVIČA.
Mnogo se ie tudi opazilo, da je predsednik Narodne skupščine g. Trifkovič med pogrebom obolel. Že v cerkvi, ko je govoril, se je ves tresel od razburjenja in prijatelji so mu svetovali, nai ne grf v povorki. Toda on si r.i dal vzeti, da ne bi spremil svojega prijatelja k zadnjemu počitku ter ie prehodil peš celo dolgo pot. Na pokopališču, med govori, pa mu ie naenkrat postalo slabo. Gospa Pašičeva mu je dala svoj stol, na katerega so ga posadili, toda naenkrat se je g. Trifkovič onesvestil. Zdravniki so ga kmalu spravili k sebi, nakar je smehljaje odgovoril: «Evo, premislil sem si.s Domov pa ni hotel prej, predno niso odnesli krste v cerkev. Šele potem so ga spravili v avtomobil ter odpeljali na njegovo stanovanje. Proti večeru se je g. Trifkovič počutil že bolje.
PRVA MAŠA ZADUŠNICA.
Čez noč je ostala cerkev, v kateri se nahaja krsta s Pašičevim truplom, zaprta. Stražili so jo orožniki. Danes zjutraj se je v cerkvi vršila prva maša za-dušnica, kateri je prisostvovala Pašičeva rodbina ter nekateri intimni prijatelji pokojnikovi.
Vesti o ponovnem atentatu na Mussolinija
Rim. 13. decembra, d. Vsa poslaništva so dobila nalog, da morajo demantirati ve« sti o ponovnem atentatu na Mussolinija.
Japonski cesar umira
London, 13. decembra, s. Tukaj pričaku. jejo vsak trenutek poroci-la. da je japonski cesar umrl. Bolnik je v zadnjem stadiju težke pljučnice in mu zdravniki le z največjo težavo podaljšujejo življenje.
London, 13. decembra, (pr.) Drugi sin japonskega cesarja Či&bu je prekinil svo* ie študije v Angliji in se vrnil domov v Tokio.
Nova danska ylada
Kodanj, 13. decembra, (be.)' Kakor piše «Nationa!tidsnde». je sestavil vodia kmet» ske stranke Madsen Mvgdal novo vlado. Predsednik vlade prevzame tudi poljcdei ski resort. Dosedanji poslanik v Pragi Host ie postal zunanji minister, Brorsen vojni in Rvtter notranji minister.
Mussolini o fašizmu
Rim. 13. decembra, s. Mussolini je podal nekemu angleškemu novinarju izjave o bodočem fašistovskem programu. Evropa, >e rekel Mussolini med drugim, preživlja sedaj brez dvoma ie-žko socijalno krizo. Demokracija in liberalizem sta uživala v Italiji dober glas. Fašizem pa je revolucijonarno ljudsko gibanje, ki se mora borili z demokratičnimi metodami, ki so bile izraz par\a; mentarne premoči. Volilni sistem je v Italiji ia Tedno odpravljen. Na njegovo mesto stopi hierarhični sistem, v katerem bodo voditelji imenovani od najvišje oblasti. V tem leži tajnost fašizma. Fašizem je metoda in ne smoter. Polnovredno lahko podpiše definicijo, da je avtokraiija na poti do prave demokracije.
lobilizacijo.
državljani bodo rekrutirani kot faktorji produkcije.
Ko ga je novinar opomnil na možnost atentata s' smrtnim izidom, je odgovoril Mussolini, da ne sme in v.ore umreti. primeru pa. da bi se aieniat nanj posrečil, zaupa trdno, da se bo fašizem preživel in nadaljeval svoje in njegovo delo. To bo tem lažje, ker si je Italija medtem ustvarila _ novo dušo in vsak Italijan misli kot fašist (1?)^ V vsakem primeru ie preteklost tov.-?, i" pokopana. Mladina, kateri je izročen:: nova Italija. se priključuje fašistovskim zahtevan.
' Mussolini tudi ne veruje v novo svetovno vojno. Spomini na strašno tragedijo, I:i štiri leta divjala tx> Evropi, so še živi in posledice se še tako čutijo, da kljub nasprotjem ia sporom, ki vladajo med posameznimi državami, ni misliti r.a to. da hi prišlo do nove svetovne vojne, ki bi bila še strašnega od zadnje.
Upor kaznjencev v Vilnu
Vilno. 13. decembra, d. V veliki jctni= šnici Lukiszki so začeli pred par dnevi po= litični kaznjenci gladovno stavko, ker je ravnateljstvo zavrnilo njihove pntožbe :n zahteve. Kaznjenci so namreč med dmgim zahtevali, r.aj sc število jetnikov v posa* meznih celicah zmanjša in korespondenca hitreje dostavlja. Omogoči naj se kaznjen; cem, da dobivajo tudi taka pisma, k; niso pisana v poljščini. Ko jc v soboto hotela straža spraviti jetnike k zdravniku, ki naj bi jim umetno dovajal hrano, so se Kaz* njenci uprli in začeli razgrajati. Razbijali so šipe in kričali tako močno, da so jih ■dišali na cesto. Takoj sc je zbralo na cesti par sto političnih pristašev in znancev jet. nikov in so začeli demonstrirati. mes je posegla policija, ki je skušala razgnati mno žico. Demonstranti so se pa redarjem up;» rali in metali nanje kamenje. Končno je prihitela konjenica, ki sc ji jc posrečilo potisniti množico nazaj in jo razpršit:. Pri tem je bilo okrog 20 demonstrantov aretiranih.
Italija rožlja z orožjem!
Rim, 9. decembra. Zanimivo je zasledovati italijanski tisk v njegovem plesu okoli albansko-italijanske <prijateljske=> pogodbe. Samo iz svojega italijansko časopisje daje zelo malo; ima pač za to natančna navodila iz palače Chigi. Zato pa tem izčrp-neje citira zunanji tisk, posebno angleški in francoski, pri čemer pa seveda zopet strogo pazi na to, da so Italiji ugodni citati čim daljši, neugodni pa potisnjeni v kot, da jih čitatelj komai najde. Ob te.i priliki pa se tudi vidi, kateri zunanji listi stoje stalno in odločno na strani Italije — zakaj ni težko uganiti! — in kie ima italijanska protiiugo-slovenska politika svojo glavno oporo. Med angleškimi listi stoji odločno na strani Italije «Daily Telegraph* in nič manj tudi «Daily Mail». dočim pa so med francoskimi listi ^Action Francaise*, <Liberte» in pa »Intransigeant* ti* sti. ki so danes v posebni milosti italijanskega tiska. Zelo značilno pa je rimska pripomba, oziroma uvod k cTemp-sovim* izvajanjem o italijansko-jugoslo-venskih, odnosno francosko-jugosloven-skih odnošaiih. ki gre danes skoraj po vsem italijanskem tisku in se glasi:
^Otročja in nervozna kriza jugoslovenske vlade označuje izčrpno prve informacije o svojem izvoru in svoji svr-hi, ki ie pač to, da bi se ustvaril udoben alibi z namenom, da bi se pod francoskim pritiskom izpremenilo držanje napram Italiji.*
Potem pa sledi dolg citat uvodnika rimske <Tribune», v kateri daje očividno sam zunanji urad predvsem kratko lekcijo Franciji, potem pa znatno daljšo Jugoslaviji, v kateri trdi, da tiranski pakt nikakor nc tvori novega fakta v italijanski politiki napram Jugoslaviji in da je ta pakt le pretveza, ne pa vzrok demisije gospoda Ninčiča, da beograjska orijentacija napram Parizu že traia okoli enega leta in se je samo čakalo ugodnega trenutka, da se tudi konkretizira. ter je bil končno sedaj Beograd prisiljen, da se odloči. Potem pa prihaja sentimentalni del:
^Italija je naklonila Jugoslaviji prisrčno prijateljstvo, ki je postavilo Jugoslavijo na boljše mesto v Evropi, katero io je, kakor se obično pravi. «uvelja-vilo> ravno zato, ker Mussolini ni vzel Jugoslavije pod pokroviteljstvo, temveč ji ie dal mesto enakovredne v zunanji politiki velesile kakor smo mi. V naših odnošajih z Jugoslavijo ni bilo mesta za bolj ali manj balkanske spletke. Jugoslavija je z nami obravnavala svoje interese v atmosferi enakosti in svobode. kakršne ona morda ni navajena.* Sedaj pa očitanje in grožnje: ^Italija ne menja svojega držanja, že zato ne. ker je žc dokazano, da se že več časa sem pripravlja Jugoslavija, da bi ga izpremenila. in če Jugoslavija čuti čudno potrebo, da se hoče odreči položaja svobodne vlasti, ki ga ji ie dala Italija z ozirom na balkanske in podonavske države, z ozirom na velike zapadne države, da bi zavzela položaj pač mani vredne, pač podrejene vlasti, položaj balkanskega cštevila» v proti-nemški in ne italofilski verigi, ki so jo drugi ponovno skušali skovati med Du-naiem in Atenami, je to pač njena stvar. Nihče ni obvezan, da bi ostal zgoraj, Mi smo opozorili Beograd na sedanjo njegovo zmoto. Je še vedno čas za po-vratek. Zmote se plačajo. Če bi pa naši opomini ne obrodili sadu, pa naj ve Ju goslavija, da bo naša politika nadaljevala svojo dobro pot. kakor da se ni nič zgodilo, ker ima svoj program in razpolaga s svojimi sredstvi.*
Kakor rečeno, je glas «Tribune* brez dvoma glas palače Chigi in v tem smislu je gotovo govoril predsednik Italije predsedniku jugoslovenske zunanje politike ali v Rimu ali v Beogradu ali pred izbruhom ali po izbruhu vladne krize v Beogradu. Govoril je. kajti «Tri buna* pravi jasno in nedvoumno: «Mi smo opozorili Beograd na sedanjo nje govo zmoto!» Bilo ie potemtakem enakih sentimentalnih očitani in enakih nedvoumnih groženj, kakor iih je italijan ski urad sedai javno povedal potom «Tribune». in če smemo verjeti 'Tribuni:. ne brez uspeha. <Tribuna;> namreč pravi na začetku svoje cizjave Jugoslaviji^ tako-le:
<Z neko preciznostjo se javlja neki pokret za izpreobmrtev v odgovornih beograjskih krogih in pri zastopnikih troedine kraljevine v evropskih prestoj-nicah. Ta izpreobrnitev v govoru in držanju gre ce'o tako daleč, da podaja verjetnost, da bi Ninčič ostal v nekaki koncentracijski vladi, kar bi pomenjalo, da bi dejstvo, da bi ostal v vladi prav tisti minister, ki je favoriziral in deial politiko z Italijo, opovoljavalo izjave o skorajšnji izpremembi kurza nap.am Italiji.*
Istočasno s temi oiicijoznimi izjavami s strani italijanskega zunanjega urada pa prihaja tudi vest, da je albanski parlament že ratificiral pogodbo. V Italiji se potemtakem resno računa z možnostjo, da se bo Beograd uklonil pred rimskimi grožniami in pogoltnil ta srem-ki položai. ki ga mu je tako prijateljski servirala Italija. Če pa ne, bo težko plačal svojo zmoto!- Ali se bo Beograd res ustrašil programa italijanske zunanje politike in sredstev, s katerimi razpolaga ta politika?
Zdi se skoraj, kakor da bi Italija hotela nekako rožljati ne samo s programom svoje zunanje politike, temveč tudi z — orožjem!
Ob priliki vzpostavitve goriške pro-vincije so se italijanski listi na dolgo in široko razpisali o nalogah, ki jih bo imela nova. oziroma obnovljena provincija, seveda v »vezi z ostalimi primorskimi, ob Jugoslavijo meiečimi provincijami,
v pogledu obrambe države, in tako se je mogel med drugim čitati tudi naslednji odstavek:
aTako se je potrebna vojaška obramba meje, ki je poverjena raznim vojaškim poveljništvoin po vsej pokrajini, izpopolnila s politično obrambo potom prefekture in različnih njej podrejenih organov.*
Kdor ve, kako je poskrbljeno na italijanski strani za obrambo meje napram Jugoslaviji, bo lahko razumel ta odstavek in bo tudi razumel, zakai so se v zadnjih časih trosile bo italijanskem, zlasti pa inozemskem, od Italije inspi-riranem tisku vesti v koncentraciji jugoslovenske vojske ob italijanski meji. Stvar ie popolnoma jasna. Italija je pač že dalje časa pripravljala svoj zahrbtni udarec proti Jugoslaviji preko Tirane in se je hotela zavarovati za vsako eventualnost. Začele so se trositi vesti o koncentraciji jugoslovenske vojske, da bi se tako prikrila dejanska ojače-vanja italijanske mejne obrambe. Kdor ni slep, je moral videti, kako se je v zadnjih časih gradila cela mreža cest v obmejnem ozemlju, ki imajo za promet zelo malo pomena, pač pa so nai-večje važnoste v vojaškem pogledu. Da so po obmejnem hribovju in celo daleč od meje, na predvidevani drugi obrambni črti, ki gre po hribovju od Vremščice pa tja doli do Učke, že izkopani strelski iarki in zgrajena betonska stojišča za težke topove, ie splošno znano. A kar se tiče vojaštva samega, ni zadostoval armadni zbor, ki ima svoje po-veljništvo v Trstu, temveč ie določeno za Gorico poveljništvo še drugega ar-madnega zbora, tako da bosta stala proti jugoslovenski meji odslej kar dva cela armadna zbora.
Tako se ie Italija pripravila za vsako eventualnost in je potem lahko um-ljivo. da oficijozno glasilo zunanjega urada preti sedaj s sredstvi, ki so na razpolago njegovi politiki. Italija rožlja z orožjem, da bi ustrahovala Beograd in ga podložila svoji volji. Položaj je brez dvoma silno resen, resnejši nego si ga morda marsikdo predstavlja v odgovornih krogih. Ergo caveant . . .!
Politične beležke
Likvidacija radikalne stranke v Sloveniji
Zadnja »Ljudska samouprava*, siasiio kočevskih radikalov, prinaša za radikalno stranko v Sloveniji značilno vest, v ka:e-ri ugotavlja, da predsedstvo okrožnesa odbora radikalne stranke Ljubljana-Novo mesto »že skoro dve leti ni sklicalo nober.e seje, dasi bi bilo silno nujno izdati organizacijam parolo, tkreniti potrebna preddela za organizacijo, agitacijo, tisk itd., kar je tipičen primer, kako se odgovorno vodstvo ne sme gerirati.« Radikalno glasilo ugotavlja, da organizacije ne dobe nobenih navodil, da ni nobenih sestankov, niti shodov, kai šele inicijativnrh idej ali dejanj. Glasilo kočevskih radikalov priznava s tem, da jemlje radikalna stranka pri nas konec, kakršnega si ie sama zaslužila.
Radikali kot pomočniki klerikalcev pri oblastnih volitvah
Odkar je postal dejanski šei ostankov l.radikalske stranke v Sloveniji nek; g. Ste-fanovič, se neprestano vrše zaupni sestanki radikalov s klerikalci, katerih namen je spravili par slo radikalov v Sloveniji v objem SLS, dr. Korošca v Beogradu pa v ko-[-alicijo z radikali. 2e pri volitvah v Trgovsko obrtno zbornico smo videli radikale med priganjači klerikalcev. Za oblastne volitve |*imajo klerikalci sklenjen pakt z Nemci in radikali v Mariboru m v Celju. V Ljubijari, kier je radikalov ie za dve omizji, pa jih klerikalci niso hoteli na svoji listi, pač pa so si zaželeli, da se za zgago postavi samostojna radikalska lista. Smoči se je \ :a I-namen vršil v Woltovi ulici (bivša Petkova hiša! nekak -kongres* somišljenikov ljubljanske NRS, katerega se je udeležilo malodane en tucat delegatov, ki so po vsestranskem premišljevanju sklenili, da- nastopijo pri oblastnih volitvah samostojno. Na sestanku ni bilo nikogar, ki bi bil dr. Ravni barju, kateri je seveda prevzel kandidaturo kot nosilec liste, svetoval, naj bo že enkrat moder in naj se ne spušča v no-Juvo fofomažo. Pri zadnjih skupščinskih volitvah, ko je kandidiral dr. Ravnihar še skupaj z NSS, ki mu je dala 600 glasov, je dobil z SKS skupaj komaj £00 glasov. Od takrat pa do d3nes pa so se izgledi za dr. Raviiiharja. zlasti odkar je g. Jelačin, navzlic temu, da je bilo na njegovi strani kaT pet »strank«, propadei, še tako poslabšali, da bo njegova morebitna samosto'na kandidatura pravcata volilna parodija. Na snočnem sestanku v \Volfovi uiici se je dr. Ravnihar zalete! po svoji stari navadi :n po klerikalnem receptu tudi v dr. Žerjava, kar pa seveda niti za milimeter ne dvigne barome:ra njegove kandidature. Na sestanku so tudi tuhtali, kako bi napravili kaj zgage pri volitvah na deželi. Govorili so o tem, da bi kandidiral na radika.sk: listi v logaškem in radovljiškem okraju ter v ljubljanski okolici doslej še malo poznani ljubljanski odvetnik dr. Modic. Veliko skrb so povzročali gg. delegatom čuvarji skrinjic, ki jih je na žalost mnogo več, nego radikalskih prista-šev. Razen dr. Ravnihatia se xa-dikalom za Ljubljano dosedai še ni posrečilo dobiti nobenega kandidata. Treba jih je pa še devet! Naravno je, da se nikdo noče nesmrtno blatnimi, povrh pa še izpostaviti očitku, da pomaga klerikaicem vleč: kostanj iz ljubljanske žerjavice.
Ludendorif operiran
Rerhn. 13. decembra, (be.) Bivšega načel, nika generalnega štaba generala Ludendori« fa so operirali za golšo. Operacija je do« fero izpadla in general je sedaj zapustil bolnišnico v Monakovem.
IU
f
Samo še danes ob 4 , pol 6., pol 8. in 9. ur- idealno !e » Rus
vladimir g & i d a r o v
n vročekrvna le o ica
lya de p u t t i
v krasnem \eei.lrau
OPATOVA LJUBICA
(MANON LESOflUT; Zgodovna i ubivi: Naj»t a m »i ju j vii pa v fil.uu __ K;no »Dvor" mmmmmmmmmBmmmMmmmsammummmmmmmmmKmmammm
Nov udarec uradnistvu ravnateljstva drž. železnic
Gotovi gospodje v generalni direkciji državnih železnic v Beogradu menda cele dneve drugega ne delajo kot samo premišljajo, na kak način bi mogli urad-ništvo podrejenih železniških direkcij čimbolj šikanirati in trpinčiti. Uradni-štvo, ki je vsled skrajno nezadostnih dohodkov in večnih odtegljajev na račun raznih davkov, poplav itd že itak nezadovoljno in skoro brez vsake ambicije, je dobilo te dni nov udarec po glavi, ki v svojih posledicah ne more imeti drugega učinka, kakor da mu vza. me še zadnjo trohico veselja do dela. Uvedle so se takozvane deljene uradne ure. Nič niso pomagali protesti in tehtni razlogi, ki so govorili proti uvajanju dvojnih uradnih ur, obveljati je moral justament. Nič se ni pomislilo, da je na ta način prizadeta cela vrsta uradnikov, in rodbin, ki stanujejo zunaj službenega mesta in se morajo radi velike stanovanjske bede voziti dnevno kar po sto in več kilometrov na železnici v Ljubljano in domov. Naravnost ciničen se mora nazvati odgovor generalne direkcije. da pomanjkanje stanovanj ni ni-kaka ovira za uvedbo deljenih ur. ker mora po zakonu vsak uradnik dobiti stanovanje v službenem kraju: in zato naj si ga vsak poišče! Reveži, — uradniki, ki se v mnogih slučajih vozijo cele ure preden dospejo v Ljubljano, so imeli doslej vsaj to možnost, da jim ni bilo potreba voditi dvojnega gospodinjstva. Po načinu sedanje razvrstitve uradnih ur pa morajo zmrzovati in stradati v Ljubljani, medtem ko bo avtor najnovejše naredbe in njene užemeljitve si najbrž mislil, kako imenitno je poskrbel za interese službe. Seveda gospoda, ki je iz povsem neznanih razlogov za «de!jeno službo«, tudi o tem ne vodi računa, da je z novim «sistemom» odvzeta velikemu delu uradništva možnost olajšati si bedno stanje s kakim postranskim zaslužkom. Ako že država sama ni zmožna svojega uradništva plačevati tako. da bi moglo živeti življenje človeka, naj mu da vsaj možnost in to tolerira, da si zasluži kaj z lastno pridnostjo in marljivostjo.
Pa tudi vsi drugi tehtni razlogi, katere se je gospodi pri generalni direkciji navajalo, niso ničesar zalegli. Dokazalo se ji je. da se na delu samem ničesar ne pridobi, nasprotno še izgubi, nadalje, da je treba skrbeti za dvojno kurjavo in zlasti sedaj v zimskem času za ogromno razsvetljavo, kar bo stalo stotisoče dinarjev; vse to ni nič pomagalo. Denar za te izdatke se bo našel z lahkoto, dočim ga za izplačilo dolgu-jočih razlik, za redna napredovanja osobja in druge ugodnosti nikdar ni na razpolago.
Kaj je naravna posledica takega brezglavega dela? Da se dobi vtis, kakor da bi gotovi gospodi v Beogradu šlo za to ubiti državnega uradnika popolnoma. Zato ni čudno, če državni nameščenec danes s strahom gleda in s skrbjo pričakuje, kakšno novo ^preseli ecen.ie« mu prinese prihodnji dan. Premislite pa gospoda, da lok, ki je preveč napet enkrat le poči!
Gospoda direktorja ljubljanske železniške direkcije, katerega poznamo kot uvidevnega in socijalno čutečega moža. naprošamo, da zastavi vse svoje moči in veljavo, da se nova krivica čimpreje odpravi. Če že mora biti, naj se raje ti vede enkrat tedensko popoldanska služba, da se doprinesejo tiste pol-ure, od katerih pričakuje generalna direkcija rešitev žalostnega stanja, v katerem se nahajajo dandanes naše železnice.
Aeroklub „Naša krila" v Ljubljani
Ljubljana, 13. decembra
Dočim je jugoslovanski aeroklub »Naša krila« razvil /e po vse'' pokrajinah države živahno propagando in zbudil že tudi v širših slojih naroda živahno zanimanje za aero-navfciko, pa v Sloveniji doslej ni bilo zadostnega zanimanja za ta pokret. Dne 9. t. m. se je zato vršil v Ljubljani informativni sestanek prijatelje\ aerokluba »Naša krila«, na katerem ie b'io dogovorjeno, da se ustanovi podružnica kluba tudi v Sloveniji, ki v navdušenju za stvar gotovo ne bo zaostajala za ostalim™ pokrajinami
Že danes ob 18. zvečer se je vršil v mali dvorani Kazine občni zbor, katerega se je udeležilo poleg početnikov pokreta več oficirjev in večje število civilistov vseli slojev.
V imenu osrednje uprave aerokluba »Naša krila« je pozdravil zborovalce njen odposlanec kapetan g. Stjepan Burazovič, ki je v kratkih besedah razložil delovanje kluba v drugih pokrajinah države. Izrazil je svoje trdno prepričanje, da bo tudi Slovenija kot severna straža države podpirala svojo podružnico. Cilj društva je, da propagira tudi v narodu naloge društva, ki se je ustanovilo na pobudo kralja In čegar predsednik je princ Pavle Predlagal je nato, da se odpošljejo z občnega zbora pozdravne brzojavke kralju, princu Pavlu, vojnemu ministru ta propagatorju Idej društva, divizijskemu generalu Stanojeviču, čemur so zborovale! z navdušenjem pritrdili.
Divizijski general g. Danilo Kalafatovič ie nato v temeljitih besedah opisal pomen aeronavtike. Po vojni se je aeronavtika razvila v hitrih korakih in se danes vednr jača v vseh državah Povsod je bilo treba privatne inicijative, ker se je videlo, da vojna avijatika ne zadostuje. Tudi pri nas ne smemo zaostajati za drugimi modernimi državami, kajti avijatika postaja največje borbeno in tudi komunikacijsko sredstvo vseh držav Civilne zračne linije se po večini doslej še ne rentirajo in so zato podjetja tudi subvencijonirana od države. Aero-navtski pokret bo sicer subvencijoniran od države tudi pri nas. vendar mora biti privatna inicijativa vedno živahna. Treba je zato, da se ljubljanski sestanek ne završi samo v znamenju lepih besed, marveč je treba delati med narodom in vztrajati, da uspeli zaključi delo
Kapetan Borazovič jc po govoru g. generala zborovalcem prečrtal glavni odbor Aero-kluba »Naši krila« v Ljubljani. Častno predsedstvo: Div. general Danilo Kalafatovič, veliki župan dr. Baltič in univerzitetni rekor dr Lukmun. poslevodeči predsednik inž Janko Mačkovšek. podpredsednika inž. Gvidon Gulič in Kug. GangI, tajnik dr. Stane Ra.pe in blagajnik inž. Stanko Bloudek Odbor šteie 24. nadzorni ndbor pa 3 člane
K besedi se je nato oglasil veliki župan dr. Bakič, kj je naglašal, da bo treba podpirati delovanje aerokluba ne samo moralno, marveč tudi materijalno ter moramo propagirati njegove idej* tudi med najširšimi plastmi naroda. Le na ta način bo mogel aeroklub doseči cilj, ki si ga je stavil. Rektor univerze dr. Fran Lukman je pozdravil občni zbor kot zastopnik našega najvišjega kultu-nega zavoda in se je zahvalil za izvolitev v častno predsedstvo in želi, da bi odbor imel res uspeha pri razširjenju umevanja aeronavtike, ker je to živo potrebno v obrambo domovine in k doprinosu komunikacijskih sredstev.
Po členu 5 nravi! aerokluba postane lahko član vsak državljan oziroma državljanka, ki izpolni 16. leto starosti in ga sprejme odbor. Mesečna članarina 2 Din je tako majhna, da lahko ta znesek vsakdo pogreša.
ljudje
Češkoslovaško-jugoslovenska manifestacija v Mariboru
(Odliodnica Božidarju Borku.)
Maribor, !3. decembra.
Prireditve minulo sobota in i.edeljo. ki jih je napovedala mariborska Jugo-slov.-češkosiov. liga, so se zopet spontano razvile v pravo manifestacijo ju-goslovensko-češkoslovaškega prijateljstva in pa v sijajno javno priznanje tihemu kulturnemu delavcu, uredniku Božidarju Borku. odborniku J C lige ki odhaja na svoje novo službeno mesto v Ljubljano.
Že v soboto popoldne ie priredil i liga v Grajskem kinu 2 predstavi filma o češkoslovaški armadi, eiu za \ojaštvo in drugo za dijake. Obakrat je bila lepa. prostorna dvorana Grajskega kina polna mladine, ki se je diviia krasoti več-nolepe Prage, visoki kulturi ostalih krajev bratske češkoslovaške republike, ki si je za obrambo svoje svobode pod pretzidentom Masarykom tndi sijajno opremila svojo narodno vojsko z izumi moderne tehnike.
Zvečer se je JČ liga poslovila od svojega marljivega odbornika Božidarja Borka. Intimno slovesnost je otvoril znatno pomnožen orkester Češkega kluba. Imenom predsedstva JČ liga je v odsotnosti predsednika dr. Pivka pozdravil odlično družbo podp. svetnik Knop.
V	daljšem govoru je nato imenom Jč. lige poslevodeči podpredsednik doktor Reisman orisal izklesan značaj in pa neumorno, uspešno 5 letno kulturno delovanje Božidarja Borka v Mariboru ter mu ob burnem ploskanju izročil kot časten spomin in simbolično darilo Lige ziat svinčnik in zlato pero. ki naj tudi v bodoče trosi izpod Borkove roke zlate besede lepote in resnice. Sledili so govori zastopnikov številnih društev, ki so se zahvaljevali prijatelju Borku za veliko podporo, katero so kulturna in nacijonalna društva vsikdar našla v njegovi redakciji. Spregovorili so med drugimi: glavni urednik Kašper, doktor Šnuderl. Franjo Bureš, ravnatelj Detela, inž. Kukovec. prof. Struna, dr. Kovačič, Arnuš, dr. Jančič. podpukovnik Petko-vič in poslanec dr. Pivko. Večina društev se je spomnila svojega odhajajočega prijatelja tudi z lepimi, simboličnimi darili v spomin. V globoko zamišljenem govoru se je B. Borko vsem zahvalil za iskrene besede priznanja in lepo pozornost. katero je Maribor enkrat tako sijajno izkazal idealnemu duševnemu delavcu. V zaključnih besedah je dr. Reisman povdaril. da je bil ta poslovilni večer prava kulturna dobrina, ki bo ostala vsem udeleženim v neizbrisnem spominu in v bodrilo za nadaljne podrobno tiacijonalno, kulturno in socijalno delo. Požrtvovalni orkester Češkega kluba pa je neumorno igral, da se je intimna prijateljska zabava, kakršne v Mariboru že dolgo nismo imeli, zavlekla daleč čez polnoč.
V	nedeljo dopoldne pa je bila v Grajskem kinu slavnostna predstava filma čsl. armade. Vabljeni odlični zastopniki oblasti in člani JČ. lige so napolnili dvorano, ki ima prostora za okrog 350 oseb. Film, ki ga je predvajal Grajski kino brezplačno, je občinstvu izredno ugajal.
50 letnica trgovsko nadaljevalne šole v Mariboru
K nedeljski proslavi v kazinski dvorani so prišli poleg učencev, učiteljev in trgovcev zastopniki uradov in oblasti, med njimi tudi veliki župan dr. Pirkmajer. Načelnik trgovskega gremija in predsednik šolskega odbora trgovsko-nadaljevalne šole, g. Weixl, je otvori! proslavo s pazdravi ter orisal petdesetletno zgodovino te šole in se spominjal onih mariborskih trgovcev, ki so si stekli največ zaslug za prospevanje šole. Nato je govoril strok, učitelj trg. akademije g. Škof o potrebi trgovske naobrazbe. Mestni župan dr Leskcvar je vzporejal razvoj mesta Maribora z napredkom trgov-stva. Za Zbornico za obrt in trgovino le govoril dr. Pretnar. Predsednik mariborskega šolskega sveta dr. Strmšek je pov-
uarjal. koliko boja je treba za strokovne j šole še danes, tem višje moramo ceniti za-slugt mariborskih meščanov, da so jo ustanovil; že pred petdesetimi leti. Prosvetni inšpektor Polja nec pa je zaključil vrsto pozdravov in povzdigoval pomen te strokovne šoie, ki sprejme in zaposli mladega človeka ravno v najnevarnejših letih življenja. Nato ie zapel moški zbor trgovskega gremija pod vodstvom sod. sv Žemljica dve prekrasni pesmi, sledili sta jako primerni deklaniaciji. tamburaški zbor trgovskega naraščaja pa je zaigral na svojih instrumentih par točk in zaključil lepo slavnost.
V proslavo 501etnice gremijalne šole je izdal Trgovski gremij lepo pisano in okusno opremljeno Spominsko knjigo, kjer opisuje A. Struna 501etno zgodovino trgovsko-nadaljevalne šole, dr. Pipuš razvoj trgovine, obrti, industrije in denarstva v Mariboru v zadnjem polstoletju ter delovanje Slov. trgovskega društva, J. Zidanšek tolmači pomen in naloge trgovskega gremija, R. Rakuša pa je nanizal v oddelku »V pouk in vzpodbudo« celo vrsto življenskih resnic in naukov ter životopisov Johma Rocke-fellerja, Karla Scherbauma in Vilka \Veixla. Knjiga je vreden spomenik mariborskega trgovstva.
Nesreča s splavom
Dne 10. decembra so vozili splavarji po ■Dravi iz Maribora proti Ptuju. Eden izmed večjih splavov je imel slabega krmarja. Spiav se "je zato s sprednjim delom zadel v leseni dravski most v Ptuju. Splav je riitičai ter se vlegel povprek čez tri johe mosta. Ker splava ni bilo mogoče več spraviti naprej, so ga morali na mestu razde-jati. Nekaj lesa so srečno rešili po čolnih na breg, del lesa so spravili na most, del pa je splaval naprej po Dravi. Spla-varjem je priporočati, da vodijo splave od Maribora navzdol proti Ptuju zelo oprezno in spretno, ker so zadnje poplave povzročile različne toke Drave, kj jih morajo splavarji poznati in obvladati.
Požari na Gorenjskem
Na Gorenjskem ta sicer najprej v kranjskem in sedaj že v radovljiškem okraju se pojavljajo bitja, ki gotovo niso vredna, da jih nosi zemlja. Kakor vse dobro in vse slabo, dobe prej ali slej tudi oni zasluženo plačilo. Zapomnijo naj si, da na svetu nič ne ostane prikrito in da tudi za njihova grozodejstva pride strašen plačilni dan.
Kakor iz časopisov razvidno, so bili v zadnjem času požari dvakrat v Preddvoru, kmalu nato so pogorela gospodarska poslopja Cojzove graščine v Predoslah, nato je gorelo dvakrat na Okroglem, takoj potem zopet v Duplah in nazadnje v Lešah. Večina teh požarov je bila naznanjena z listki in je v mnogih slučajih kljub celonočnemu strogemu čuvanju uspelo požigalni hijeni, da je dosegla svoj grozni cilj, v mnogih slučajih pa vsaj nepopisen strrfh ubogega revnega ljudstva, ki je s strahom pričakovalo, kdaj se zasveti na njih imanju rJeči petelin.
Sedaj pa, kakor se vidi, je hudodelec šel nekoliko dalje, pričel še z novimi hudobijami, ki ga bodo pa morda prav kmalu pripeljale v roke pravice in bo prejel za nečloveške čine primerno nagrado. V noči od petka na soboto je namreč nekdo zastrupil v Predtrgu pri Radovljici na dvorišču pet psov čuvajev, v nedeljo okrog 5. popoldne pa sta našli dve radovljiški deklici na cesti, malo izven omenjene vasi, na tako zvani Šmidovi dva manjša kartonasta listka. Na enem je'bilo napisano, in sicer je videti, da je to pisala precej okorna roka:
j Nocoj bu Prcdirg pogorel«, na drugem: »danes bo Predtrg goru.«
Ker >o ljudje vsi noč čuvali, se hvala bogi; ni dogodilo nič hudega. Pa tudi na Brezjah so našli take listke, kjer požigalec obeta požig na Sv. večer.
Avtomobilska nezgoda
Na praznik, dne S. dccembra, ko so šli ljudje od desete maše iz minoritske cerkve v Ptuju mimo mestnega magistrata po Flo-rijanskem trgu. je pridrvel tovorni vojaški avto po Panonski ulici ter zavil v Miklošičevo ulico. Ker je avto vozil precej brzo in je ovinek tako oster, da ga obvlada le izurjen in oprezen šofer, je vojaški avto za-vozil v trgovino bratov Slavič. Ravno v tem času sta bila ulica in trg polna ljudi, ki so šli od maše. Ljudje se niso mogli dovolj hitro umakniti drvečemu avtomobilu, vsled česar jc moralo priti do nesreče. Avto je povozil in poškodoval tri osebe, in sicer Franca Brenčiča iz Zab.ieka, eno žensko iz Vurberga*ter enega otroka iz Krčevine. Vsi poškodovanci so takoj dobili zdravniško pomoč, avto pa je vzela policija v svoje varstvo. Prebivalstvo se je radi dogodka zelo razburilo. Kajti to je že druga nesreča, ki jo je povzročil vojaški avto s svojo neprevidno vožnjo.
Prosimo oblasti, da prepovejo vojaškim avtomobilom vožnjo po ozkih in zelo obljudenih ulicah in da odrede počasno in obzirno vožnjo. Ljudstvo tudi težko opazuje, kako se mučijo vojaški konji, ki morajo naglo in brez zavore voziti iz vojašnice po Vurberški cesti navzdol mimo osnovnih šol proti glavarstvu na kolodvor. Tudi tu preti nevarnost pri prehodu iz Srbskega trga v deško osnovno šolo. Kdor pride iz mesta, ne vidi namreč prihajajočega voza po Vurberški cesti. Če tedaj voz naglo pridrvj od ene ali druge strani, je nesreča neizogibna.
Ne...
Ljubljana, 13. decembra.
Hlapec France Nartnik in posestnikov sin Leopold V. iz Štepanje vasi »ta se odločila, da se napijeta prav po notah. Seveda, ne doma, kajti doma se ponavadi človek dolgočasi, marveč v mestu. Odločitev je 31a v "izpolnitev v soboto. Sklenila sta. ker sta ie mlada, da ne pojdeta po gostilnah, ki sta jih že morda vajena, marveč tja, kjer bi se dalo nekoliko pozabavati. Hodila sta pokonci, se ustavila zdaj tu, adaj tam, končno pa sta obsedela v gostilni cPri deteljici, v FIrP rijanski ulici. Takrat sta bila oba ie precej korajžna, v želodcu pa je bilo vendarle Se prostora za nekaj četrtink in v srcu za — čednega dekleta. Natakarica se je z njima pošalila kakor z marsikom. Skratka: Francetu in Poldetu se je prav obnašala. To pa samo nekaj časa, kajti, ko je prišel drugi, morda njej simpatičnejSi gost, je prisedla k njemu. Tedaj je Francelj pogledal kar moči grdo. kajti ni mu šlo v glavo, da bi ostal zapuščen. Občutil je celo nekaj, kar je močno 9ličilo ljubosumnosti. Končno se je odločil, vstal s stoia in se z odločnim glasom obrnil do natakarice: <Pepa, ali prideš ali ne prideš k meni !> Pepa pa, ki se ni dala etra-hovati, je dejala: <Ne!> V Francetu je takrat zavrelo, izpil je iz tštuca> v dušku ostanek pijače, ga postavil na mizo nazaj, nato pa dvignil pest in udaril z vso silo po kozarcu. Efekt je bil dosežen. Pepa je skočila pokoneu in zbežala od svojega gosta, France pa je takoj občutil na roki pekočo bolečino. Polde je vzkriknil: Kri! :n res se je tisti hip že pocedilo po mizi. Nartnik si je s kozarcem prerezal žile v zapestju. Ker mu je kri tekla čim dalje močneje, ni bilo več časa misliti na ljubezen in to se je zdelo prav tudi Francetovemu prijatelju Poldetu. Prijel je Franceta i>od pazduho in ga spremil do rešilne postaje, kjer so ga naložili na voz in kar se je dalo naglo odpeljali v bolnico. Od gostilne do Mestnega doma, od Pepe pa do boljših prijateljev se je vlekla po cesti rdeča črta, kri. ki je tekla iz Francelovih žil.
PRIDE1
LYA MARA / HARRY LIEDTKE
v znani in pnijibljeni operet.
Logarjeva Krista
(Oie hOrsterchristl.) Balkan Film Zagr. b	Kino ,Dvor"
		
	Na.novejši in najbol ši velefilm. »Charlie Chaplina pasje življenje" F lm, kateremu se morete z enim očesom ;okati, z drugim pa smejati. Pride v kino .,Dvor *	
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Torek 14.: Zaprto
Sreda, 15.: »Drugi breg«. E.
Četrtek, 16.: Zaprto.
Petek. 17.: «Triglavska bajka«. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. D.
Sobota, 18.: ob 16.: »Slaba vest*. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izv.
Nedelja, 19.: »Triglavska bajka*. Isv.
Ljubljanska opera.
Torek, 14.: »Mrtve oči». A.
Sreda, 15.: »Manon*. B.
Četrtek, 16.: »Židinja«. G
Petek. 17.: Zaprto.
Sobota, 18.: «Tannhauser». E.
Nedelja, 19.: ob 15.: «Carmen». Ljudska ska predstava pri znižanih cenah. Izv. •
Mariborsko gledališče.
Torek, 14.: »Ljubezen«. C. Kuponi. Gosto« vanje ge. Wintrove, gg. Rogoza m Šesta.
Sreda, 15 : Zaprto.
Četrtek, 16.: »Manon». Premijera. Sveča« na predstava v proslavo rojstnega dne
Nj. Vel. kralja Aleksandra I.
Za danes, torek zvečer napovedana opera «Tannhauser> mora radi obolelosti nekaterih Planov odpasti in se poje namesto te za abonma A opera -Mrtvo oči>.
Svečana predstava opere <Manon» v Mariboru dne 16. t. m. v proslavo rojstnega dne kralja Aleksandra I., bo pravi dogodek za Maribor. Ne le, da s to opero pride prvič na mariborskem odru do besede slavni francoski komponist Jules Massenet, učenec Tho-masov, ki je pri nas že znan s svojo opero <Mignon>; predstava bo imela še posebni pomen, ker bo imela svečan karakter. Ta dan bodo prvič prisostvovali predstavi službeno vsi predstavniki državnih, civilnih in vojnih oblasti, ter predstavniki naših kulturnih in drugih javnih korporacij. — Po njihovem prihodu, točno ob 8. zvečer se bo into-nirala v gledališču državna himna in potem se začne predstava. Z ozirom na njen pomen se naproša občinstvo, da pride v gledališče v svečanih oblekah ter se drži navodil, ki jih bodo dali biljeterji za dohod na prostore. — Vstop na balkon in na galerijo bo le z leve strani, na druge pa deisno in levo. Po začetku predstave se ne bo nihče puščal v gledališče.
Gostovanje basista Betetta v Beosradu. Kakor smo že jxiročaIi v nedeljski številki, je imel gosp. Betetto s svojim gostovanjem v beograjski operi izreden uspeh. Nastopil je dvakrat; prvič v Rossinijevem (Seviljskem
brivcu>, drugič v cBorisu Godunovu>. Kritik <Politike> piše o teh dveh nastopih tako-le: cSvoj sijajno izšolani glas, pristno liričen bas uporablja gosp. Betetto dovršeno za prave muzikalne izraze. Njegova fraza topla, dikcija pa zelo izrazita. Kot Don Basilio in kot Pimen je umetnik podal dva sijajna, glede j>lastike čisto nasprotna lika in je pokazal v njih vse svoje pevske in igralske zmožnosti. V Donu Basiliu smo spoznali v njem pravega basista-bufFa Rossinijevega stila; v Pimnu pa se je izkazal s sugestivnim izrazom v veliki ariji in recitativu. Betetto si .je jx>polno-ma osvojil simpatije beograjskega občinstva in bo v prestolnici vedno dobrodošel gost.> Repertoar beograjske opere in drame beleži ta teden Musorgskega opero cBoris Go-dunov», Verdijevo tTraviato», flale\vyjevo »Židinjo«, koncert Beograjske filharmonije in opero cManon?. V drami se izvaja c Ukročena trmoglavka? in več del iz domačega repertoarja.
Alfreda Savoira «2eno dTeh mož» so
igrali prošli teden v Splitu. Režiral je igralec Jeremič.
Evropsko liriko sedanje dobe je zbral v posebni knjigi v nemškem prevodu Josef Kalmer. Delo je izšlo kot prvi zvezek Antologije svetovne poezije 20. stoletja. Založila sta ga dr. Jahn in dr. Diamand na Dunaju in v Lipskem. Slovanska sodobna poezija, jiosebno češka, je v tej zbirki prav dobro i zastopana.
Bus"niiev «I)okfor Faust: v Stutfirr.rtu. \Viirtemberško deželno gledališče v Stuitgar-tu je imelo pogum uprizoriti Busonijevo
opero <Doktor FausU na svojem odru. Opera je produkt rafiniranega glasbenega este-ta, ki kaže v mnogočem stremljenje za dosego absolutne muzike. Uprizoritev je bila dobra, uspeh pa izredno močan in se je doj-mil poslušalcev z veliko močjo. Pri predstavi je bila navzoča tudi vdova pokojnega komponista in nemški skladatelj Rihard Strauss.
cJuarez in Maksimilijan v Parizu. Ruski režiser Pitojev v Parizu pripravlja francosko premijero Werflove drame tJuarez in Maksimilijana. Pitojeva žena Ljudmila bo igrala ulogi cesarice Charlotte in grofice Salm. Werfel je, kakor znano, najmlajši član nemške akademije za prozodijo v Berlinu. Pot v mednarodni literarni svet si je ukrčil baš z zgoraj imenovano dramo.
Premijera novega Janačkovega dela ▼ Brnu. Dne 18. decembra bo v Brnu prva predstava Janačkove nove opere iMakropo-los>, ki je zložena na besedilo češkega pisatelja Karla Čapka. Uprizoritev pripravlja ravnatelj Neumann.
<Wo»ek> v Ljeningradu. V ljeningraj-skem Akademskem gledališču bo v kratkem ruska krstna slava Albana Berga opere <Wozzek». Dirigiral bo kapelnik Dranižui-kov. V Pragi je samo enkratna uprizoritev tega dela povzročila mnogo hude krvi.
.Tiigoslovenski upodabljajoči umetniki v pariškem (Jesenskem salonu>. Pred kratkim se je otvorila v Parizu 19. razstava cJesen-skega salona« (Salon d'automne). Na razstavi so dobro zastopani tudi slovflnski umetniki. Rus Amenkov ie razstavil zelo značilne <Premagovnil»», Rus Tereškovič svojega •
«Policista iz Avellonas, od Jugoslovenov iia so razstavili Uzelac, Konjovič, Milunovič in Sumanovič. Uzelac je razstavil dve večji sliki, ki jasno pričata o Picassovem vplivu, Konjovič je razstavil jx>rtret francoskega pisatelja Morica Betzn, Milunovič se predstavlja z dvema tihožitjema. Sumanovič. že stari gost (Jesenskega 6alona». pa razstavlja veliko platno (Toaleta*. Dela četvoriee jugoslo-venskih slikarjev se odlikujejo prijetno tudi po tem, da nimajo na sebi nič banalnega, kar se o drugih razstavljenih slikah baš ne more trditi.
Jean Riehepin. V nedeljo je umrl francoski pesnik, pisatelj ;n dramatik Jean Riehepin, ki si je pridobil popularnost posebno z zbirko pesmi cStihi potepuha>. Bil je dobro-voljec v svetovni vojni, potem pa zaporedoma igralec, mornar in težak. Kot poet bohem, je imel čut tudi za domoljubno pesništvo in js opeval parkrat celo borbo našega naroda za osvobojenje.
ELtGAMNO in primerno aariio damam
^^^^--------
CREME HOUSON
Domače vesti
*	Tacenski most ie sedaj, kakor smo se informirali, že izven vsake nevarnosti. V zadnjih štirih dneh se ni več poniža! in ne nagnil, kar je dokaz, da so imela dela, izvršena ob tretjem mostnem stebru, uspeh. Nadejati se je, da bodo reparacijska dela tako napredovala, da bo prihodnji teden otvorien že promet za vozove.
*	Vojaška vest. V soboto zvečer je general Daskalovic zapustil Split, kjer ie službo va! dve leti kot drvizijski komandant. Premeščen je na novo službeno mesto v Va-raždin. Na kolodvor ga je spremil mestni župan, zastopniki raznih društev in ves oficirski zbor.
*	Protiitallianska demonstracija v Zagrebu. V nedeljo dopoldne so priredili viso-košolci v Zagrebu pred italijanskim konzulatom in na Zrinjevcu demonstracije proti italijanskemu imperijalizmu in manifestacije za Francijo. Policija je stopila takoj v akcijo in demonstrante razpršila. Akademik Ante Melade je bil aretiran iti obsojen na tri dni zapora.
*	Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo bo v četrtek 16. t. m. Da ne bo kake pomote, se obveščajo delegati podružnic da se občni zbor začne točno ob 11. dopoldne. Overovljenje delegatov v Mestnem domu se začne pa že ob desetih, da ne bo to formalno deio oviralo začetek občnega zbora ob določenem času.
*	Rezervni oficirji se opozarjajo na na-redbo ministra vojske in mornarice Dj. br. 23321 od 25. julija 1926, glasom kaiere naj komandanti mest v smislu čl. 474 službenih pravil I. del od njih obvezno zahtevajo, da ob državnih praznikih (Vidovdan, 1. in 17. december) v uniformi prisostvujejo službi božji. Ker se naredba že izvršuje, se vsem prizadetim objavljajo sledeča pojasnila: V uniformi mora prisostvovati vsak kdor io je že prejei; kdor je še nima. naj prisostvuje v civilni obleki z znakom. Kdor se iz opravičenih razlogov ne bi mogei udeležiti slovesnosti na državni praznik, naj o tem pravočasno obvesti s pismenim rapor-ton komandanta mesta odnosno komandanta pristojnega vojnega okruga. Rezervni oficirji naj pridejo k službi božji korpora-tivno in tako pravočasno, da bodo pred cerkvijo še pred prihodom najvišjega vojaškega dostojanstvenika. V ta namen naj se zberejo na določenem kraju pol ure pred pričetkom cerkvene svečanosti, ki je za zdaj enotno določena na 11. uro. Za Ljubljano ie zbirališče v pisarni pododbora, za Celje pa Narodni dom. Po službi božji morajo iti vsi rezervni oficirji na čestitanje k najvišjemu vojaškemu dostojanstveniku. V vsem se je ravnati po navodilih, ki veljajo za aktivne oficirje. Člani naj pomnijo, da j; m U druženje rezervnih oficirjev ministrovo r.aredbo le tolmači; izvrševanje na-red-be je pa stvar vojaških komandantov; zato je v tem ozir» vsak sam fn posebej odgovoren, za kar naj mu služi predstoječe pojasnilo in navodilo, po katerem mu bo izvrševanje naredbe vsekakor olajšano. — Pododbor Ljubljana.
*	Izpiti za službovanje v poštni hranilnici Minister pošte in brzojava je podpisa! pravilnik za polaganje državnih strokovnih izpitov za uradnike poštne hranilnice in njenih podružnic ter čekovnih zavodov v Ljubljani, Zagrebu Ln Sarajevu. Izpiti se pričnejo, čim se prijavi zadostno število kandidatov.
*	Nov premogokop pri Kosovski Mitro-vicl Pri Kosovski Mitrovici so nedavno odkrili velike plasti premoga. Generalna direkcija rudnikov je delegirala strokovnjake. ki so proučili teren in ugotovili možnost ekspioatacije. Na podlagi poročila strokovnjakov izdelujejo sedaj v generalni direkciji rudnikov načrte za eksploatacijo teh premogovnih plasti.
♦	Gradbena akcija v Zagrebu. Kakor poročajo iz Zagreba, ie privatna gradbena akcija tamkaj v razveseljivem razmahu. Po prijavah pri mestnem magistratu namerava v prihodnjem letu 176 privatnikov gTaditi stanovanjske hiše. Vsi razpolagajo s skup-rkn gradbenim kapitalom v znesku 12 milijonov dinarjev. Večina ima že potrebna stavbišča. Gradili bodo deloma enostano-vanjske (na periferiji mesta), deloma večje hiše. Mestna občina bo očim. ki nimajo dovolj lastnih sredstev, priskočila na pomoč s cenenim posojilom. Kakor vse kaže. se bo Zagreb kmalu otresel stanovanjske ne-zerije.
♦	Smrtna kosa. Umrla je dne 7. t. m. za operacijo v Gradcu grofica Rodriga Mar-gheri di Commandona, lastnica graščine Otočec pri Novem mestu. Truplo so z avtomobilom rz Gradca prepeljali v Otočec ter včeraj položili v rodbinsko grobnico na pokopališču v Št. Petru pri Novem mestu.
♦	K smrti Bobuslava Skalickega. Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji nam poroča, da ravnatelj Bohuslav Skalicki ni umrl na posledicah operacije, ki je povsem dobro uspe Ia in je bilo tudi v par dneh ozdravljenje na vidiku, marveč vsled srčne kapi.
♦	Obsodba dr. Angjeiinoviča. Včeraj je bila v procesu proti znanemu vodji Orju-našev v Zagrebu, dr. Berisiavu Angjelino-viču objavljena razsodba: Obtoženec je bii obsojen radi napada na veselico upokojenih hrvatskih oficirjev, pri čemur je ranil Anta Matasiča z bokserjem po glavi, ter radi nasilnega vpada v prostore »Hrvatskega Borca* na eno leto težke ječe. Oproščen pa je bil obtožbe, da ie namenoma ubH pok. Marka Zovka in težko rani! stražnika Butolena Branitelj je vložil proti obsodbi ničnostno pritožbo.
♦	Društvo orožnišklii upokojencev v Ljub liani vabi svoje člane na izredni občni zbor ki bo v nedeljo 19. decembra ob enih popoldne pri »Novem svetu« v Ljubljani Dnevni red: Povišanje članarine.	1571
♦	Gospodinje! Izšel ie »Gospodinjski koledar. Jugoslovenske Matice za leto 1927. ki vsebuje mnogo poučnih člankov in razprav o domačem gospodinjstvu, praktične j nasvete za hišo tn dom ter obflo novih ku- 1
hinjskib receptov. Poleg tega obsega koledar praktično urejen troškovnik za domače knjigovodstvo za vse dnj v letu. Naprodaj je pri vseh podružnicah Jugoslo-vernske Matice v Sloveniji, po vseh knjigarnah in v pisarni Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Šelenbrrgova ulica 7-II. Cena Din 20. za člane Din 15., »Gospodinjski koledar je spominska knjiga vsake gospodinje. Zato segajte po njem.
*	Številna žeparska tolpa pod ključem. Osješka policija je te dni aretirala nevarnega žeparja Matijo Coša iz Virovitice, ki je pri zaslišanju izdal celo družbo svojih tovarišev na progi Zagreb-Beograd. Ta žeparska tolpa je štela 40 članov, o katerih je policija že ugotovila, kje se nahajajo, izdana je bila tiralica in je upati, da pride vsa tolpa v kratkem pravici v roke. Coš sam priznava, da je izvršil nad 50 žepnih tatvin.
*	Samomor zaradi bolezni. V gozdiču nad Kantrido na reškem teritoriju so našli v soboto železniškega uradnika Ivana Tršarja starega 33 let, ki je služboval na Sušaku mrtvega. Ustrelil se je z revolverjem zaradi neozdravljive bolezni.
*	Razbojniški napad na vlak. V soboto je bil pri Jasenici izvršen napad na vlak. Z nekega hriba sta bili spuščeni na vlak dve skali. Ena ie razbila vrata vagona, vendar se vlak ni ustavil, marveč je nadaljeval pot do bližnje postaje. Domneva se, da so napadalci hoteli ustaviti vlak in ga oropati.
*	Otrok z razbito glavo. V staram gradu v Dalmaciji so našli pastirji v neki grapi pri Vrbovskem mrtvega otroka z razbito glavo. Ni še ugotovljeno. aH se je pripetila nesreča, ali pa gre morebiti za zločin.
+ Volkovi v Hercegovini. V Dobrem polju v Hercegovini je te dni čreda volkov napadla nekega seljaka ter ga raztrgala. Sosedi niso mogli pregnati volkov, ker nimajo orožja. V neki ovčji staji so volkovi raztrgali 19 ovac Tudi iz drugih krajev Hercegovine poročajo o podobnih slučajih.
*	Grozen zločin orožnika. V soboto ponoči se je na periferiji Beograda, kjer je vojašnica in avtokomanda S. pešpolka odigral grozen zločin. Pred vojašnico ie prišel orožnik Milan Gradič ter hotel s svojim tovarišem orožnikom Markom Turajdžijem na dvorišče avtokomande Ker ni vede! gesla. ga stražnik ni pustil naprej. V iezi ie Gradič snel z rame službeno puško ter ustreli! stražnika. Na begu ie orožnik stre- j Ijal tudi na stražnika pred vojaško blagaj- ; r.o ter ga težko ranil in končno z bajone- ;
tom zabodel tudi dežurnega telefonista. Besnega orožnika so končno zvezali ter ga spravili v vojaške zapore
* Senzacionalno odkritje o železniški nesreči v Zagrebu. Kakor smo že poročali, se je v bližini botaničnega vrta v Zagrebu dne 8. decembra pripetila nesreča, pri kateri ie izgubila življenje gluhonema deklica Pavla Podobnik iz Varaždina, njena prijateljica Anica Vujašinovič pa ie bila smrtno-nevarno ranjena V prvih dneh se ni moglo ugotoviti, ali se ie pripetil nesrečen slučaj, ali pa gre za samomor V soboto pa je Vu-iašinovičeva prišla zopet k zavesti tako da jo ie policijski detektiv mogel zaslišati Anka je izpovedala, da se je pokojna Pavla Podobnik večkrat pritoževala, da io starši niso že prei poslali v šolo za gluhoneme, ampak šele sedaj, ko je stara že 20 let. Zaradi svoje gluhonemosti je bila vedno de-primirana in je ponovno izjavila da bo šla prostovoljno v smrt Ko sta šli 8 decembra preko železniškega tira in ie ravnokar prihaja! brzovlak. se ie Pavla vrgla pod vlak in potegnila seboj tudi svojo priiateliico Anka se ie vsled težke poškodbe onesvestila in ne ve povedati, kai se- ie nadalje zgodilo Grozen slučai ie s tem pniasnien * Veliko Izgubo na denarju in zdravju pomeni uživanje prave kave Ne samo. da nima kava nič kaj redilnega v sebi. aniču-je celo organizem In vse to je treba še drago plačati Da popravijo vsaj nekoliko izgubo pridevajo gospodinje prav" kavi žitno kavo. S tem ie zmanjšan izdatek, hranilna vrednost pijače pa povečana Razumne matere gredo še dalje predvsem otrokom ne kuhajo nič prave kave in spretna kuharica zna prepričati ceio odrasle, da ie mogoče tudi iz same žitne kave pripraviti oku sen za:utrek Ni pa vseeno, kakšno žHno kavo uporabljamo. Kakor ni vseeno, če so čevlji Iz telečjega, kozjega ali koniskega usnja in tudi ne. če je kruh pšeničen. ržen ali ječmenov, pravtako ie razlika med žitnimi kavami Kdor bo vse to premislil, se bo odločil samo za rženo kavo. ker .ma naj več hranilnosti. Izbral bo rženo Ziko. ker ie baš 2ika preparirana po posebnem tehničnem postopku tako. da ie mogoče s kuhanjem izločiti iz nje prav vse hranilne vrednote. Pazite zato pri nakupu na znamko Zika'
♦	Tkanina «Eternum» glavna zaloga za Jugoslavijo pri J Medved, manuiaktura. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.
♦	Volno, bombaž za strojno pletenje in
vsakovrstna ročna dela dob::e po najn'žjih cenah v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana. Stari trg 12. in Židovska ulica 4.
[TO zobna pasta najboljša
♦	ČevLie za male noge št. 35. 36. in 37.
več tisoč parov močn:"n. solidnih in trpežnih prodaja tovarna Peter Kozina & Comp. Tržič, v svojih lastnih trgovinah. Ljubljana, Breg 20. in Aleksandrova cesta 1.. po pov
Iz Ljubljane
u— Na dan rojstva M VeL kralja Aleksandra dne 17. decembra bodo v Ljubljani trgovine zaprte le v času službe božje, t. i. od 10. do 11. ure dopoldne. — Gremijalno načelstvo.
u— Za rezervne oficirje. Upravni odbor oficirskega doma v Ljubljani priredi na čast
rojstnega dne Nj. Vel. kralja na dan 17. decembra ob 21.15, v dvorani »Kazine« svečano zabavo, na katero vabi vse gg. rezervne oficirje. Kakor običajno, se rezervnim oficirjem v takih slučajih ne pošiljajo vabila, zato naj smatrajo vsi rezervni oficirji to obvestilo za vabilo. Rezervni oficirji naj se udeleže te zabave v črni civilni obleki in ne v po hodni službeni uniformi.
u— Literarno predavanje priredi danes ob 8. zvečer v dvorani Mestnega doma Društvo slov. književnikov. Predaval bo Josip Vidmar o temi »Zagovor umetnosti*. Vstopnice pred začetkom predavanja: dijaška stojišča po 3 Din, za ostale sedeži po 8 Din. Dvorana bo zakurjena.
u— Simfonični koncert orkestralnega društva v Ljubljani se bo vršil sedaj v pondeljek, dne 30. t. m. v Unionski dvorani. In-teresantni spored, na katerem so zastopani Borodin, Giinka in Skrjabin ter Honegger s svojimi simfoničnimi deli, ki se prvokrat izvajajo na javnem koncertu v Ljubljani, nam bo nudil velik umetniški užitek. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni.
u— Akademija ljubljanskih srednješolskih zavodov. V proslavo rojstnega dne kralja Aleksandra priredi Društvo učiteljev glasbe v četrtek, dne 16. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani akademijo, katere spored izvajajo gojenci ljubljanskih srednjih ln strokovnih šol. Na sporedu so poleg državne himne katero zapoje združeni pevski zbor srednje šolcev, še slavnostni govor, razne dekla-macije, klavirske tn vijolinske solotočke ter nastopi treh srednješolskih zborov in pa zbora ženskega in moškega učiteljišča v Ljubljani. Zbore vodijo posamezni učitelji petja odnosno glasbe na dotičnih zavodih. Resno moramo pozdraviti idealno stremljenje naše mladine, ki se v svojem prostem času kaj rada posveča glasbi ter isto goji z vsem navdušenjem. Sad svojega dela bo pokazala mladina na tej akademiji, ki je prvi nastop te vrste v našem mestu. Vstopnice za akademijo se prodajajo v Matični knjigarni. Ravnotam se dobiva tudi podrobni spored.	3005 a— Še dvoje predavanj priredi, kakor čuiemo. Slov plan. društvo. Predaval bo kakor zadnjič, g. Kunaver, čigar zadnje predavanje ,t tako izvrstno uspelo. Udeležilo se je predavanja nad 50u oseb, ki so naravnost uživali ob pogledu na prekrasne slike iz Ziatorogovega carstva. G. Kunaver je diapozitive za te slike večinoma izgoto-vil sam Za izredni užitek mu je številno občinstvo z burnim ploskanjem izrekalo svoje priznanje in zahvalo. Prihodnjič po-vede g Kunaver občinstvo v Savinjske Alpe in Karavanke.
KJE? KAM ZA BOŽIČ?
Najboljše češko fn angleško kon« fekcijsko blago po najsolidnejših ce» nah v današnjih razmerah vsakomuT v zadovoljstvo le pri tvrdki
JOSIP IVANČIČ, LJUBLJANA
Šelenburgova ulica 1. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE
Danes pretiesi,iva fltama iz bnezjid Krogov
Kraljico od Houlin Rouse
z ljubko pikantno Mady Crlstlans
Jredstave ob 4 pol 6, pol 8. in 9 uri.	Kino Ideal
a— Mestni gospodarski arad v LJubljani
odda takoj na Cojzovi cesti brezplačno 34 kostanjevih dreves potrebnim ljubljanskim prosilcem v izkopanje s štorom vred in prisvojitev. Interesenti naj se zglasijo v mestnem gospodarskem uradu soba št. 15 dne 15. decembra 1936 med 10. in 12. uro dopoldne z dokazili o uboštvu in pristojnosti glede nakazila drevja in drugih navodil.
n— Napredno mladino v Mostah vabimo na sestanek, ki se bo vršil jutri ob 20. ur v gostilni pri Štoru. Sestanek sklicuje Zveza dem. mladine v Ljubljani ter so še posebej vabljeni tudi naši somišljeniki in k o. SDS.
n— Samo danes in jutri je razstavljen prekrasen namizni prt. delo naših čipkaric pri tvrdki J. J. Naglas na Turjaškem trgu. Oglejte si ga gotovo!
u— Kolizejski oder je otvoril letošnjo sezono v sredo 8. t. m- s Petrovičevo veseloigro »Plohos pod režijo g. Bertoka. Igralci so se vživeli v posamezne vloge. Mlajše vloge so imele dobre maske, le starejše so se Premalo razlikovale. Posebno se je to poznalo v kretanju. Naravno je, da mora imeti človek za starejšo vlogo posebne vrste igralski temperament, kar ie pri miadih diletantih precej težko. Nikola je igra! energično in se je zde! precei naraven v obrambi s Stano, dočim pa se je zdeia ona včasih, da živi le na odru. Obe tašči nista bili pravi mamici, ker se jima je fioznaio le nekoliko preveč dekliške vehementnosti. Stevo je svojo najhvaležnejšo vlogo lahko pogodil. Ciganka je bila pa v maski slaba, ker je bolj izgledala kakor palestinska žena in tudi po govoru in predvajanju ni mogla doseči potrebne vsiljivosti. Mogoče, da se ie cela igra nekoliko prenaglo naštudira-la. kar je bilo pozlati po nekoliko preglasnem šepetalcu, vendar pa smo dobili od igralskih moči Kolizejskega odra dober vtis m je upati, da bomo imeli priliko videti marsikatero lepo predstavo.
u_ Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 sum tatvine, 1 telesna poškodba, 1 slučaj neupravičenega pretepanja lastnih otrok, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek obrtnega reda in 2 prestopka cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: 1 radi tatvine in 2 radi pij-.nosti.
Še ie čas, da si nabavite lepo fotografsko sliko kot najprimernejše božično darilo. Slika se ob vsakem vrememi, tudi čez opoldansko uro. Fotograf »Vrktor«, Knaflieva ulica št 4. nasproti Narodne tiskarne. 1563
n- »Jugoslov.-češkoslovaška Liga v Ljubljani je na svoji odborovi seji sklenila prirediti po novem letu serijo zanimivih predavani iz nairazličnejših strok, meseca marca pa večjo sla vnosi povodom rojstnega dne prezidenta dr Masaryka Obenem je sklenila, da prevzame protektorat prireditve, ki jo pripravljajo dijaki in dijakinje-posetniki učnih kurzov češkega iezika Z zadoščenjem ic odbor Lige vzel na znanje poročilo, da ti učni tečaji prav dobro uspevajo
u— Pravljice pripovedke v sredo ob 5. pt>po!dne v mali dvorani Narodnega doma pisateljica gdč Mamca Komanova. 1572 u_ Gospodična Kornelija Kosovelova nadarjena slovenska pianistka priredi dne 10. januarja v Filharmonični dvorani svoj prvi klavirski koncert v Liubliam Na koncertu bo 'zvajala Brahmsove. Regerjeve. Beethovnove. Chop-nove in Skr.iabinove skladbe. Naj velja to kot prednaznanilo za njen oia-nističn večer
u- Gospodarsko izobr. društvo za dvorski okraj: Danes ob 8. zvečer predava v društven- knjižnici na Rimski cesti dr. Sto-jan Bajič o temi: Kai ie. in kaj hoče komunizem? Vstop prost
n— Amundsenov polet na severni tečaj. V' nedeljo je priredila ZKD v prostorih kina Matice predavanje o Amundsenovem poletu na severni tečaj. O zanimivi temi je podal kratko sliko g. Pave! Kunaver. ki je orisal velikansko delo neustrašene ekspe-dicije pod vodstvom polarnega raziskovalca Roalda Amundsena. Predavanju ie sledil krasen film. ki je govornlkova izvajanja pojasnil in podal vsem udeležencem vsaj približno sliko o velikanskih pripravah in težkih bojih, katere ie prestala pogumna ekspedicija. Predavanje je bilo torej nadvse zanimivo in poučno. Ni čuda, da je bii naval občinstva velikanski. Vsa predavanja osobito pa zadnje ob 10.30 uri je bilo deležno prav rekordnega obiska, kar znači, da so kulturne prireditve ZKD s strani publike zaželjene. Da se prepreči vsak nered in pre ! rivatje publike pri dohodih v dvorano, je prečni ceni Din 145. dokler ta zaloga traja. 1 preskrbela ZKD, kakor smo informirani, da
1?54 se že s prihodnjim predavanjem uvedejo nakaznice za prostore. Vsaka vstopnica bo
♦ Uporaba pravega Jtihinega ekstrakta ojuhanc Vam omogoča z najmanjšimi stroški izvrstno juho. kakoršne iz samega mesa današnie kakovosti ne morete doseči.
1573
imela točno označen sedež in predstavo, za katero je veljavna. Radi izrednega zanimanja in glede na željo publike se predavanje m film o Amundsenovem poletu na severni tečaj izjemoma ponovi na narodni oraznik. v petek dne 17. t m. Predstave v kinu Matica ob 9.30 in ob 11 uri dop. Vstopnina običajna: vstopnice v predpro-daji pri blagajni kina Matice.
u- Vrnite rokavice! Neki gospod je pozabil svoje roKavice pri blagajni poslovalnice Okrožnega urada Vzela jih je neka žena, blaga.in'ku na videz fciaoa; vrne naj jih proti nagrad, pri blagajni. — Drugemu gospodu ie oiiiesel rokavice iz njegove suknje v kavarni »Emoni« neki gospod, k: je bil opažen Da ne bo treba prijave po-lici?i, naj jih vrec v upravi »Slov Naroda«.
u— Tatinski drobiž. Na dvorišče hiše št 3S na Dunajski cesti se ;e splazi! v seboto popoldne starejši moški ter ukrade! dr. Josipu Basa ju dvoje 400 Din vrednih M4Č.
—	Pred tatovi celo vinsk: sodi niso varni. Gostilničar Ivan Kanje je prijavil, da sta mu zmanjkala v nedeljo z dvorišča na Sv. Petra ctsti št 71 dva soda, vredna 257 Dia
—	Mlekarici Neži Ramovž iz Dravelj je v soboto dopoldne odnese! neznan uzmovič iz vožička ki ga je pustila na Sv. Jerneja cesti v Šiški, 60 Din vredno cinasto posodo
—	Posestniku Antonu Kušarju na Tržaški cesti 21 je odnesel dvonožni lisjak dve giahasti čopki, vredni 100 Din.
u— Prijet vlačugar in tat. V nekem gostilniškem prenočišču je bil predsnočnjim aretovan že dolgo zasleovani tat 26 letni France ŠP-itoi po poklicu tesar, sedaj brez posla, doma iz Logatca. Štritof ima na ve--st' več vlomov in tatvin Vtihotapi! se je rad med delavce in iskal pri njih v barakah prenočišča Zjutraj, ko so odšli na deio. jih je pa v zahvalo okradel. Na Rečici pri Bledu ie vlomil v prostore podjetja Mulev in Komp. ter odnesel delavcem za 300J Din obleke Trgovca Antona Oblaka iz Vel. Lašč ie ogoljufal za 300 Din, nekega delavca iz Kamnika tudi za večjo svoto. Veliko njegovih žrtev pa ie še neznanih. Štritoi je bil izročen sodišču
u— Vlom v irancoski institut. V nedeljo je neznan svedrovec udri s pomočjo pona rejenega ključa v prostore francoskega fn stituta v Narodnem domu. V veri da najde v pisartr večjo svoto denarja, je lopov premeta! in prebrskal vse omare. K sreči pa ni našel posebne svote. moral se je zadovoljiti le s 30 Din gotovine, vsled česar je iz jeze
Pred durmi je
S'čxana
Ossi Oswalda
v spremstvu s^oiega lepega kaval ria, znanega pod inunom
Harry Liedtke
Go pudična-g'>po i
ELITNI HI «0 MATICA
napravil ca pisalni mizi škode okrog 70 Din Pri svojem odhodu je svedrovec vrata za seboj zopet zakleni! in je tako vlom profesor Anton Delala šele popoldne, ko je imel v svoistvu knjižničarja instituta tam opravka. Zadevo je prijavi! takoj policiji, ki je zlikovcu baje že na sledu.
u— Meglena nedelja Ljubljana ie bila v nedeljo in pondeljek ves dan zavita v tako gosto meglo, kakor ie že dolgo nismo imeli. Kdor .ie upal. da se bo megla tekom dneva razpršila in posijalo solnce. se je temeljito zmotil, kajti popol-dne je postala skoro še gostejša. Radi megle so ostali Ljubljančani povečini doma in izletnikov je manjkalo celo v bližnji okolici. Toliko več užitka pa so imeli oni izletniki, ki so. odšli zjutraj v hribe. Šmarna gora. Katarina m celo Krim niso bili zapuščeni. Cim so se izletniki po-peli nekaj 100 me;rov v hrib so imeli za ti ud preieko zadoščenje kajti nad njimi je bilo razpeto, prečisto. jasno nebo, raz katero je so!nce lilo svoje blagodejne za zimsko dobo neverjetno tople žarke. Spodaj morje megie, tukaj grički v solncu. tam daleč pa so kipele v sinjo modrino srebrne planine.
n— Pri prehlaieoiu. nahodu, vnetju vrata živčnim boleznim in trganju v raznih udih, e dobro popiti po! čaše Franc Jožeiove grenčice vsak dan. kar Vam prebavo olajša Po izjavi vseučiliške klinike ie Franc Jože-fova grenčica neprecenljive vrednosti. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	65
Poročni prstani
F'. Čuden. Prešernov/t ul t.
Iz Maribora
a— Lep uspeh Glasbene Matice. Petkov koncert orkestTa Glasbene Matice je popolnoma uspel ia vnovič pokazal krasen razvoj mariborske Glasbene Matice in sistematično delovanje njenega ravnatelja dirigenta g. Hiadeka. Gotzova dvorana je bila polna občinstva, ki je navdušeno aplavdira-lo izvajanju čajkovskega »Patetične simfonije« ter Swendser.a »Norveški karneval umetnikov >.
a— Sami tujci Ponovno smo že poročali, da prehaja mariborska industrija v roke inozemstva. Nihče ne vodi o tem evidence, posledice pa so lahko nedogledne Zadnji čas s« brez vsega vknjižujejo celo pri majh cih podjetjih kot poslovodje inozemci. največ Nemci iz Avstrije in nemškega ozemlja Češkoslovaške. Pravkar beleži »Uradni Iist» spremembo pri tvornici za obleko «Maros», kjer ie bil izbrisan dosedanji poslovodja Josip Eltbogen, vpisan pa kot novi poslovodja Izidor Franki, tovarnar na Dunaju. Kam to pelje? Kaj pravi inšpekcija dela? Za poslovodje so pa menda vendarle, zlasti pri majhnih tvrdkah. zmožni tudi Slovenci, naši državljani.
a— Proračunska seja občinskega sveta je bila danes nenadoma preložena ca prihodnji pondeljek, ker je baje več članov občinskega sveta odsotnih. Dotlej se bodo menda tudi razčistile potrebe daljnega obstoja na-cijonalne smeri na mariborskem magistratu.
a— Ciril Metodovi podružnici v Maribor'
sta doslej vsako leto pobirali prispevke za božičnico obmejnim šolam. Ker pa občuti letos uradništvo preveč težko že odtegljaje za poplavljence in nabirajo ravnokar drugi odbori prispevke v koristne in dobre namene, priredita mariborski podružnici raje v aprilu kak večer v družbine namene in upa ta, da se bodo druga društva na to ozirala, družbini prijatelji pa takrat lažje in več darovali.
a— Mariborski »Gradbeni sklad*. V proračunu mestne občine za prihodnje. leto ima posebno mesto »Gradbeni sklad». Prvot no je imel ta sklad namen, da iz njega gradijo nove hiše. Za sklad pa bo treba najti novih virov, kajti po sedanjem stanju in bodočem proračunu izkazuje sicer sklad U16.S60 Din pokritja, a obenem 1,100.180 Din izdatkov, tako da je prebitka za event. novo zidavo komaj 16.660 Din. Dohodke pričakujejo za prihodnje leto v »Gradbeni sklad, sledeče: najemnina nove hiše v Frančiškanski ulici 341.760 Dir. v Smetanovi ulici 100.000 Din, davščina na tovor-mno 675.0O0 Din in razno 100 Din. Izda:ke pa bo ime! »Gradben: sklaa»« za p.ace 56.400 Dir., nagrade 30.000 Din, najemnino za uradne prostore 12.000 Din. pisarniške potrebščine 10.000 Din, davki biše Slomškov trg 11. (finančno ravnateljstvo) 56.280 vzdrževane poslopja 2000 Din. povračila na davščini 5000 Din, odplačilo Ln obrestova nje dolga 925.500 D:n in razno 300C Din, tako da ostane prebitka samo 16.6S0 Din.
UCtAVICIZ
z zn arnko in žicjorn
lili utr
naj boliš z, n aji r p <zžn ejse. zato najcenejše.

Salantaa darila
v počast tev dam ie tetko izbrati vendar poklanja vts ga-lamni svet aamam najodličnejše parfume, fine Creme, Eau dt Cologne svetovnih znamk, ter nenadkril/ivo fino dišeča mila
ki tih nudi le drogerija A. KANC SINOVA. Židovska ulica.
Iz Celja
e— b okrožnega tajništva SDS v Celju.
Vse krajevne organizacije SDS v srezih Celfe-Vransko, Gornji aniardgoeorartigioen dec, kakor tudi prizadete srezke organizacije se pozivajo, da nemudoma odgovorijo na zadnje dopise.
e— Catamniarl audacter, semper allquid haeret, je že stara parola klerikalcev. Ako se jim tudi dokaže, da so nekaj trdili, česar sploh tn bilo in tudi ni moglo biti, ne čutijo v seii toliko časti in nimajo moralnega čuta, da bi zagrešeno vsaj deloma popravili. Po Celju se štuli tak klerikalec v napredno družbo tc trka na svoja prsa, rekoč: »O Bog, zahvaljujem Te, da nisem, kakor drugi moji tovariši,« je pa v resnici še slabši, ker vedoma noče popraviti storjene krivice Pričakujemo in apeliramo na čast naših naprednjakov, da občujejo s takimi ljudmi samo v gotovih distancah.
e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS za Celje mesto bo v sredo v khibovi sobi Celjskega doma. Začetek po-ra-zgovorov ob 8-30 zvečer. Sestanek je važen in ie udeležba obvezna. — Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS za Celje okolico bo v četrtek zvečer ob 8. v (gostilni Permozer v Gaberiu.
e— Umrl je v Gaberju pri Celju v soboto, dne 11. t m. po 20 let trajajoči bolezni g. Valentin Sredovnik, cementarski mojster, v 68. letu starosti. N. v m. p.!
e— Gradnja enodružinskih hiš. Mestni občinski svet je svoj čas sklenil, da prevzame za posojila pri gradbah enodružinskih hiš, ki jih izvedejo člani »Splošne gradbene zadruge« v Celju pri Mestni hranilnici v Celju, jamstvo v znesku Din 1 milijon. Veliki župan maflborske oblasti je to garancijo mestne obč!ne potrdil. Jamstvo se dovoljuje pod pogojem, da se zgrade vse stavbe samo v območju mestne ali okoK-ške občine celjske ta da si pridrži mestna občima za te stavbe prekupno pravico.
e— Popust zemijarine radi elementarnih nezgod. Po poplavi prizadete stranke v Celju in v celjskem okraju se opozarjajo, da vložijo pri davčnem okrajnem oblastvu v Celju nemudoma za odpis zemijarine svoje prošnje po paragrafu 7. naredbe finančnega ministrstva, ker se prošnje, ki bi se vložile šele po 31. decembru t. 1., ne bodo vzele v pretres. Tozadevne tiskovine ima v zalogi tvrdka GoričaT in Leskovšek v Celju.
e— Oficirski ples. Vabila za oficirski ples dine 17. t m so že razposlana. Ako bi kdo slučajno ne dobil vabila, naj se zglasi v oficirskem domu v Kralja Petra vojašnici. Protislovja v »Novi Dobi« in »Cillierci« so pojasnjena in je notica v »Novi Dobi« pravilna.
e— Mestno gledališče. Za danes zvečer napovedana predstava (gostovanje ljubljanske drame) odpade. Vršila se bo šele drugi teden.
Iz Kranja
r— Pretekla nedelja je pripravila za šte* vilne izletnike in turiste izredno presenečenje. Medtem, ko je nad celo gorenjsko ravan do Ljubljane ves dan ležala gosta megla in pritiskal mraz, so imeli izletniki že na Šmarjetni gori in pri Sv. Joštu kras* no panoramo nad morjem megle in jih je ogrevalo izredno gorko solnce. Še lepše so se počutili turisti na planinah.
r— Popravljalna dela na državni cesti KokrasJezersko napreduje prav dobro, ker je vreme zelo ugodno. Kakor znano se je vsled odtegnitve vsake podpore s stran! države osnova] iz vrst zainteresiranih po* sestnikov, industrijalcev in prevoznikov poseben odboT, kateremu je stopil na čelo g Franc Dolenc, industrijalec iz Škofje Lo* ke. Delo sta prevzela gradbeno podjetje Slavec in tesarski mojster Sparovec. Sedaj je pri delu zaposlenih na osmih mestih po« škodovane ceste med km 15 — 27 nad 100 delavcev. Momentano so v gradnji trije mostovi. Ako bo vreme ugodno bo lahko državna cesta izročena prometu.
r— Cankarjeva proslava. Proslava osme obletnice Cankarjeve smrti pretekli petek v Narodnem domu je izpadla skoz in skoz simpatično in dostojno Cankarjevega ime. na. Vprizoritev njegovih «Hlapcev», dela diletantski družini Čitalničnega odra čast in njen krasen uspeh zadoščenje velikemu trudu in delu, ki je bilo temu posvečeno.
<rHJa,pci» so vsled ideje in stila ter zalite* ve po obsežnem izvežbanem ansamblu trd oreh zlasti za nepoklicne odre. Skrbna re« žija prof. Kol ar j a tega težko vprizorljivega dela nam je dala večino ostro izdelanih tipov, tudi plastično izdelane situacije, ki pa so često še vsled gladkoče teksta in ne* uglajenosti v skupnosti drobile harmonič* no celoto. Toda to ne manjša uspeha na* šega odra. Najbolje je bilo zadeto celotno dejanje v konferenčni sobi, končni prizor na vrtu in shod v gostilni. Učitelj Jerman (Kolar) kot značajnež in hkrati bojevit je ugajal, manj upsrečen koncem kot resigni* rana žrtev. Priznanje gre odlični kreaciji župnika (Fugina). Izbomo pogodeni živi ti* p® v igri in maski so bili nadučitelj (Zu* kovšek), Hvastja (Klavora) n Komar (Vaj t) Kalander (Vreček) jc bil potreben večje si* le_ Tudi ostali so bili sorazmerno dobro slikane osebe, dasi več novincev. Izmed ženskih vlog je stopila v ospredje učitelji« co Lojzka (Čolnarjeva H.). Učiteljici (Koc* murjeva in Strgarjeva) dokaj zadeti, dasi premalo pointirani. Ostale so bile več ali manj naravne. Scenerija je ustvarila pre* cej. Pred igro je g. Klavora predstavil ob* činstvu v toplih besedah Cankarja in do* bro komentiral orHlapce*. Občinstvo, ki je v slavnostnem razpoloženju napolnilo dvora* no, je delo sprejelo z dokaj razumevanjem in velikim aplavzom. Večer spada po svo* jem moralnem uspehu med najlepše uspe* he našega odra. — KL
Iz Ptuja
j— Odbor za vinsko razstavo ima v so* boto dne 18. decembra ob 14. uri glavno sejo, da dovrši vse priprave za obširno vin sko razstavo in vinski sejm mariborske oblasti v Ptuju, ki se bo vršil od 15. do 17. januarja. Razstava bo v Društvenem do mu. Na sejo so povabljeni vsi srezki in oblastni kmetijski referenti, okrajni zasto* pi, mestna zastopstva kakor tudi vsi znani vinski strokovnjaki in vinski trgovci ter vinogradniki iz mariborske oblasti Seje se udeleži tudi protektor razstave g. veli* ki župan dr PirkmajeT.
j— Vse vrste vina, ki se pridelujejo v vinogradih na ozemlju mariborske oblasti bodo v Ptuju razstavljene ter nudene na prodaj. Ker je pričakovati veliko kupcev, se Ptuj resno pripravlja, da jih dostojno sprejme Cene vinu so danes od 7 do 10 Din za novo. za staro so malo višje, ako je blago dobro. Vinske kupčije se že se« daj dobro razvijajo, na vinskem sejmu, ki jo prvi enake vrste v Ptuju, pa se bo go* tovo sklenilo nnogo kupčij
j— Radio v Ptuju Do^daj je prijav* l jenih 22 radio»aparatov v Ptuju Sedaj si ga inštalira kot dvajseti g primarij dr. Kuj har v svojem stanovanju.
Iz Trbovelj
l
Vremensko poročilo
Hfwroio*»' «m>	13 deomi< j> m^b

Kra	Ca>	1,'UR	Teman,	0/,	Smei vetra m brzina v m	J ji. •05 '1- l(	Vrsta oadavint	
ooazovanjj							fort/ocm	nn it
Liubljana . ( (dvorec) | Maribot . . . Zagreb * . . Beograd ... Sarajevo ... Skoplje ... Dubrovnik . . Split .... Praha ....	i. i 14. 21 8. & i. i. s f 7 t	.74 4 7742 771-7 770 9 77 -2 7727 772 H 773-4 70-7 /711 770-»	-18 -l 7 —O'*--1-6 l-( 1-0 6-0 1 0 90 70 3-0	99 00 96 99 8 9-) 92 96 48 76	WNW 05 \V 0.5 W 05 NE 0.5 NW 9 mirno mirno mirno N 1.5 NNE 3 \VS\V 3	10 10 10 10 0 10 9 6 0 0 10	megla megla megla megla meela morje lahko	od megle 0.2
Solnce vzhaja ob '"30 zahaja ob 16-18 una -zhais ob 13-17 iahaia ob 0021 Najvišje temperatur* danes « Ljuhljani 0 2 najnižja —22 C Povprečni barometer je danes v Ljubljani niži za 4-- mm kot včeraj.
Dunajska vremenska napoved za torek; Jasno, zjutraj megla in v dolinah slana. Na
višinah toplo.
Tržaška vremenska napoved za torek: Lahki vetrovi z raznih strani. Nebo spremenljivo, večinoma megleno. Temperatura od 5 do 7° Morje mimo.
Gospodarstvo
Zborovanje o Obrtni banki SHS v Celju
t— Volitve v U. rudarsko skupino. V nedeljo so se vršile volitve v II. rudarsko skupina Skrutinij včeraj pozno popoldne še ni bil končan, kar je razumljivo, ker je v Trbovljah več tisoč1 volilcev in je treba natanko določiti skupno 72 zastopnikov. Druga rudarska skupina je del Rudarske zadruge, katere namen je pospeševati skup ne koristi, posebno z osnovanjem koristnih zavodov, kakor z otročjimi zavarovalnicami otroškimi vrtci, šolami, konzumnimi pio« dajalnami. ter skrbeti, da dobe mladostni delavci potrebno strokovno izobrazbo, in končno posredovati za službe in delo, po* ravnavati nasprotja med delodaialci in de* lojemalci Važnosti pomena II skupine v nasprotju s prvo skupino, katero tvorijo po* sestniki rudnikov, so se trboveljski rudar* ji zavedali v polni meri. čeprav se je ne* davno propagirala misel, da bi bilo naj* bolje, da se Rudarska zadruga razpusti in delokrog II. skupine prepusti Delavski zbornici v Ljubljani Sedaj, ko so končane volitve, se bo po preteku 15 dni, ki so namenjeni rekurzom proti volitvam, se* stavil ožji odbor, sestoječ iz 5 odbornikov in 5 namestnikov Brezdvomno se bo za ta mesta vnel hud boj, ker so nastopali pri volitvah kandidati štirih skupin
t— Odbita spomenica za povišanje mezd Centralno ravnateljstvo TPD je zavrnilo spomenico socijalistične Unije slovenskih rudarjev, češ da je TPD zadela letos ob* čutna gospodarska kriza, katere še ni pre* bolela. Produkcija je v primeri z lanskim i letom za 130.000 ton maniša TPD izjavlja končno, da se ne more pogajati z Unijo slov rudarjev ker predstavlja minimalni del rudarskega delavstva, katerega edini le* gitimni zastopnik je II rudarska skupina To stališče TPD je toliko bolj zanimivo, ker je prošnjo omenjene Unije toplo pri* poročila II. rudarska skupina, radi česar je nastala tudi naša pomota o akciji celo* kupnega rudarskega delavstva Tako je po* stalo zopet očitno, da ne priznava TPD ncbenc drujje 'rokovne organizacije ka* kor samo IL skupino, o kateri se nam po* roča. da bo po brezuspešnem poskusu LTni* ie sedai interveniral, sama
t— Seja občinskega starešinstva se bo vršila danes ob 2. uri popoldne. Na dnev* nem redu je obširen program ta plenarno sejo občinskega zastopa, ki se bo vršila še pred Novim letom
Zaradi velike važnosti nove Obrtne banke kraljevine SHS, ki bo tekom prihodnjega leta začela poslovati, so obrtniške zadruge Celja in okolice sklicale shod v veliko dvorano Celjskega doma, da za to važno stanovsko ustanovo zainteresirajo vsakega posameznega obrtnika. Otvoril je zborovanje ob prav lepi udeležbi prvoboritelj štajerskih obrtnikov gosp. Ivan R e b e k, ki je v kratkih obrisih obrazložil važnost banke za obrtništvo, se zahvalil navzočim za poset in posebej pozdravil tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani gosp. dr. Ivana Plessa, ki ga je poslala zbornica, da poda poročilo o novem zavodu.
V obsežnem referatu ie nato gosp. dr. Iv. P 1 e s s predočil aborovalcem ogromen pomen, ki ga bo imela Obrtna banka SHS za naše obrtništvo. Ustanovitev te banke je začetek nove faze v razvoju našega obrtništva. Zahtevam slovenskega obrtništva po podružnicah v Sloveniji Narodna skupščina ni ugodila, vendar je to vprašanje sedaj krenilo na ugodnejšo pot, tako da smemo upati, da se bo obenem s centralo v Beogradu ustanovila tudi podružnica v Ljubljani. Poročevalec je nato pojasnil zakonska določila, po katerih bo banka uživala izredne predpravice pred drugimi denarnimi zavodi. Oproščena bo dav1-kov, doklad in taks; država za svojo 40od-stotno udeležbo pri glavnici ne bo dobivala divideinde. Po zakonu morajo imeti samostojni obrtniki v upravi vedno nadpolnvično večino. Vpisovanie delnic se bo zaključilo dne 15. januarja 1927. Po pravilih se vplača pri vpisu samo 20 odstotkov nominalne vrednosti in 5 Din za stroške na delnico, skupno torej 45 Din, ker je nominala 200 Din. Ostanek je plačati v enakih mesečnih obrokih do 31. marca 1929. S tem je omogočena udeležba pri banki tudi najmanjšemu obrtniku.
Poročevalec gosp. dr. Pless ie govoril še o gospodarskem položaju obrtništva in ponovno povdarjal potrebo, da si vsak obrtnik zasigura udeležbo pri zavodu, ki mu bo v potrebi pomagal s cenenim kreditom.
Po poročilu, kateremu so zborom lo i sledili z največjim zanimanjem, se je vršila debata, nakar je predsednik gosp Rebek dal na glasovanje resolucijo, ki naj se pošlje ustanovnemu odboru banke v Beogradu in v kateri se zahteva, da se obenem s centralo v Beogradu otvorijo tudi podružnica v Ljubljani in ekspoziture v mestih, ki bodo z vpisano tjl"vnic.o omogočila vzdrževanje lastnih ekspozitur.
Ta shod je pokazal, da vlada med celjskim in okoliškim obrtništvom precej veliko zanimanje za stanovski denarni z=vod, zaradi česar je pričakovati, da bo rezultat vpisovanja delnic zelo zadovoljiv.
Tržna ooročfla
Novos&dska blagovna borza (13. t. m.). Pšenica: baška, 2 vagona 292.50; banat-ska, Sen-ta. 4 vagoni 290. Ječmen: boški, jari. 64—65 kg, 1.5 vagona 195. T u r š č i -ca: sremska, 3 vagoni 135; sremska, maj, Indjija. 5 vag. 150; baška, januar-februar-marc. 9 vagonov 145. Z d rob: baški, 1 vagon 365. Moka: baška. «-6.5», 2 vagona 245; baška. ržena, 1 vagon 320. Tendenca nespremenjena.	_____
= Za dovoljenje bančnih tajnih reserv in njihovo davčno oprostitev. Zveza denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu je naslovila na finančnega ministra spomenico, v kateri najprej navaja, da je generalna direkcija ne-
posrednih davkov odredila preiskavo proti nekemu zavodu na deželi zaradi prijave, da ima ta zavod tajne reserve za pokritje neizterljivih in dubioznih terjatev v znesku 300 tisoč dinarjev. Zveza smatra ustvaritev takih tajnih reserv ne samo za opravičeno, nego tudi za neobhodno potrebno zaradi cmogoče-nja stalnosti v poslovanju in osiguranju proti eventualnim izgubam. Zlasti danes, v času vsesplošne gospodarske krize, je bolj kakor Maj potrebno, da zavodi, predvsem manjši na deželi, stvorijo takšne tajne reserve m pokritje nenadnih izgub. Spomenica zaključuje na podlagi nadaljnjih izvajanj, da ustvarjanje tajnih reserv ni samo po zakonu dovoljeno, nego še več, da so namreč te tajne reserve oproščene vsakesa obdavčevanja, kar je povsem opravičeno glede na važnost teh tajnih resen-.
= Prekinjenje podajanj za sklenitev trgovinske pogodbe s Francijo. Te dni so se vrnili iz Pariza v Beograd še ostali člani naše delegacije, ki je vodila pogajanja za sklenitev trgovinskih pogodb med našo državo m Francijo ter Anglijo in Belgijo. S Francijo se ni mogel doseči popoln sporazum v posameznih vprašanjih in se bodo pogajanja na dal te vala bržčas šele pomladi prihodnjega leta.
= Za uvoznike luksuznega blaga iz Francije. Interesenti, ki uvažajo iz Francije blago, se opozarjajo, da se po tamkajšnjih preti pisih za blago, ki je označeno kot luksuzno, plačuje davek na poslovni promet v znesku 12 odstotkov. Ti odstotki se znižajo na 3 v primeru, da se blago izvozi in da je kupec inozemski trgovec ali industrijec. Za dosego tega ugodnega davčnega kliuča je inozemski kupec dolžan dati vsako leto francoskemu prodajalcu pismeno obvezo in iziavo, da bo vse blago, kupljeno tekom odnoenega leta. uporabil samo za svoio trgovino, in Sicer za nadalino prodajo ali pa za predelavo. Ta izjava mora biti over-ena od strani francoskega konzulata, pristojnega v kraju kupca v inozemstvu. Taksa za overovljenie te izjave znaša 24 zlatih frankov (1 zlati frank = 13 dinarjev). Po francoskih carinskih predpisih se razumevaio pod luksuznim blagom naslednji predmeti: fino galanterijsko blago, parfimeriia, avtomobili (razen tovornih), radijski aparati in nekateri dm-ri predmeti.
= Direktne zveze z Brazilijo za dobavlja-nje kave. Tekom prihodnjega leta bo prišel v našo državo zastopnik državnega zavoda za kavo iz Brazilije in bo posetil vsa važnejša trgovinska središča ter se porazgovoril z interesenti o direktni nabavi kave iz Brazilijo, da se tako izloči nepotrebno posredništvi, ki nas stane ogromne svote. Omenjeni zastopnik bo prinesel s seboj razne vrste kave, ki jih bo razstavil na zagrebškem pomlad-uem velesejmu.
= Pred direktnim železniškim prometom t Grčijo. Kakor je znano, se v naši državi za Grfiio ne morejo oddajati direktne železniške pošiljke, temveč se morajo pošiljke, namenjene v Grčijo, v Gjevrjeliji pretovoriti. Zaradi tega trajajo transporti za Grčijo dalje časa in so tudi prevozni stroški večji. Iz istega vzroka tudi varnost pošiljk ni zavidna. Koncem t. m. se bodo sestali v Beogradu naši in grški zastopniki, da se dogovore glede direktnega prometa med našo državo in Grčijo na podlagi mednarodnih tovornih listov.
== Gospodarski stiki s švedsko. Naš generalni konzulat v Stockholmu je jugosloven-skim izvoznikom z vsemi informacijami možnostih izvoza na Švedsko rade volje na razpolago. Švedska nudi ugodna tržišča za nekatere naše izvozne predmete in generalni konzulat ima na razpolago seznam solid-

Na starost
nastopa potreba špecijalne skrbi kateri zahteva ravno rastoče oslab-jenje organ zrna
nudijo Vam zdravo jedilo, prosto od vsake ekamišKe pri-me-i nenavadno bogato viiatnino, ker je sestavino tz najboljših naravnih hraniln h ivadn, v največji meri lahko prebavliivih.
.OVOMALTINE" rešuje vprašanie m skrb hranjenja tudi »istih, kateri težko prebavljajo navadno hrano ter im ne pre-preču.e m sploh ne ote ava delovanje prebavnega aparata. Ena sKodel ca OVOMALT1NL s -voio hranljivostio ie vredna kakor 12 skodelic uhe, 7 skodelic kakava ali 3 ajc ter pri tem še veliko ianke>ša /.a prebavo.
QvofT">'t'»i° dobi v vsaki apoteki in drogeriji po ceni:
100 gr 18-50 Din, 250 gr 36*25 Din. 500 gr 63-25 Din.
Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na list, od Dr. A. WANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dijetetnih preparatov ZAGREB. Jurievska ul. 37.
liii švedskih tvrdk, ki bi naše blago uvažale. Kakor smo že pisali, bi se mogli v švedski uspešno razpečavati konoplja, iurščica, hmelj, suhe češplje in še nekateri drugi predmeti.
= Direkten-blagovni promet z Dansko ia Skandinavijo. V začetku t. m. je bil upostav-ljen direkten blagovni železniški promet med našo državo in Dansko, Norveško ter Švedsko v prevozu skozi Avstrijo, Madžarsko, Češkoslovaško in Nemčijo.
— Načrt zakona o zavarovalnih drnfcbah. V ministrstvu trgovine in industrije se je obrazovala posebna komisija, ki bo zbrala ves potreben materijal in izdelala načrt zakona o zavarovalnih družbah, ki bi veljal za vso kraljevino.
= V zadružni register so se vpisale v Sloveniji naslednje zadruge: Kmečka hranilnica in posojilnica v Križevcih (Prekmurje), r. z. z n. z.; Lesna izvozna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani; «Obroks>, r. t. z o. z. v Ljubljani (preskrbovanje raznih potrebščin in kreditov članom); Mlekarska zadruga Sv. Lovrenc na Dravskem polju, r. z. z o. z.; Mlekarska zadruga Sv. Rupert pri št. Juriju ob južni želez- r. z. z o. z.; <Metalija», kovinarska industrija v Trbovljah, r. z. z o. z.; Kreditna zadruga za trgovino in obrt v Murski Soboti, r. z. z o. z.; Živinorejska zadruga za Slovenske gorice pri Sv Lenartu v Slov. goricah, r. z. z o. z. — Izbrisala se je Lončarska zadruga, r. z. z o. z. v likvidaiji v Komendi (likvidacija končana).
= Mcnopolski dohodki v septembru t. 1. V septembru t. 1. so znašali monopolski dohodki 224 milijonov dinarjev, dočim je po proračunu predvideno za en mesec le 200 milijonov dinarjev, kar znači. da je bil dosežen presežek v znesku 24 milijonov dinarjev. Od 1. aprila do 1. oktobra t. 1., to je za prvih šest mesecev tekočega proračunskega leta, so dosegli monopolski dohodki 1283 milijonov dinarjev, a po proračunu je bilo predvideno 1212 milijonov dinarjev.
= Vse male banke v Poljski se bodo zaprle. Iz Varšave poročajo: Svojecasno je finančni minister Grabski dosegel uveljavlje-nje novega bančnega zakona, ki predpisuje kol najmanjšo bančno glavnico 1 milijon poljskih zlatnikov. Malim bankam se je dovolil rok za doprinos dokaza te glavnične višine •io konca 1. 1926. Banke, ki do konca 1. 1926. ne bodo imele vsaj 1 milijon glavnice, bodo morale zapreti obrate. To določilo novega bančnega zakona zasleduje zmanjšanje števila bank (okrog 400). ki je za agrarno državo Poljsko znatno previsoko.
= Povišanje potniške in blagom« »ele* niške tarife na Poljskem. S 1. t- m. je stopilo na Poljskem v veljavo povišanje potniške in blagovne železniške tarife, in sicer povprečno za 10 odstotkov. Kljub temu zaostajajo tarifne postavke še daleko pod postavkami sosednih držav.
Borze
13. decembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 78 _ 71, Vojna škoda 340 — 0. zastavni in komunalne Kraniske 20—22, Celjska poso-nica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 140—0. Merkantilna % — 95 (K), Praštediona 880 — 0, Kreditni zavod 170 — 1S0, Strojne 90 — 0, Trbovlje 320 — 0, Vevče 112 _ 0. Stavbna 55 — 65, šešir 104 _ 0. — Blago: Zaključki: trami, merkantilni, od 16/21 — 6 m, 19/21 — 7 m, 19/24 _ 6 m, fco vagon meja, 1 vagon 310 — 320 (310); trami merkantilni, 16/19. 16/21, 19/24, od 5.50, 6.50 in 7.50, fco vagon meja, 1 vagon 290 — 290 (290); bmeljevke, smrekove, »i
6 _ 9 m dolž., od 6 cm premera 1 m od
spodnjega konca naprej, fco vagon naklad, postaja, 2 vagona 5 — 5 (5); drva bukova in cerova z do 15 % okrogjic, fco vagon meja, 15 vagonov 23 — 23 (23); hrastovi železniški pragovi: 2.51 do 2.60 m, 14 X 24, fco vagon meja, 5 vagonov 59.60 — 59-60 (59.60). Drugače nespremenjeno.
ZAGREB. Malo več zaključkov v Jugo po 97 — 98. Praštediona dalje čvrsta pri zaključku 890. V industrijskih vrednotah zelo majhen promet. Vojna škoda čvrsta. Promptna se je trgovala po 343, kasa po 344. Denar za promptno je ostal pri 344. a blaga ni bilo pod 345. Agrarne in investicijsko nespremenjeni. — Italija je v Curihu zabeležila nadaljuj močan porast in je dopoldne poskočila na 23.525, v Zagrebu se je trgovala po 259.5 do 261, kar pomeni prirastek za 15 točk napram njenemu tečaju proti koncu minulega tedna. Popoldne po borzi okrog poltretje ure se je iskala po 260. Promet v devizi na Italijo je bi) zelo živahen. Pariz je bil tudi mednarodno čvrst iu je v Zagrebu bil po 230 napram 223 v petek. Od drugih deviz je fvrstejša deviza na Švico ob zaključku 1096. Ostale devize nespremenjene. Skupni devizni promet 13 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2266 - 2272. Dunaj izplačilo 798 5 — 801.5. Berlin izplačilo 1347.8 do 1350.8. Bruseli 7895 — 792.5, Budimpešta 0.07945 — 0.07975. Italija izplačilo 259.63 do 261.63. London izplačilo 274.85 — 275 65, New York ček 56.533 - 56.753. Praga izplačilo 167.843 — 168.643. Švica i7plačilo 10945 do 1097.5; valute: lire 254.5 — 256.5; efekti: bančni: Eskoniotna 100 — 100.5, Kreditna Zagreb 102 — 105. Hipo 575 — 585 Jugo 975 — 99. Obrtna 49 — 50. Praštediona 887.5 — 8925. Srpska 130 — 131. Ljubljanska kreditna zaključek 141, Narodna 4250 _ 0; industrijski: Slavonija 32 — 32.5. Trbovlje 305 — 330. Vevče 110 — 0. Šečerana Osijek 130 — 440: državni: investicijsko 79 — 80, agrarne 46.5 — 47.25. Vojna škoda promptna 3^4 - 344.5. kasa 344 - 3445. za december 3445 — 3455. za januar 346 — 348.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 7995—800, Berlin 1348 — 1348.5. Budimoešta 0.0796 do 0.07975. Bukarešta 28 - 2875. Italija 247.5 do 256.75. London 275.2 — 275.25. New Vork 56.65 _ 56 68. Pariz 228 — 228.5. Praga 168.2 - 168.25. Švica 1095 — 1095.75.
CURIH. Beograd 9.125. Berlin 123.0675, New York 517.625. London 25.1025. Pariz 20.77125, Milan 23.80. Prana 15.3375. Budimpešta 0.007250. Bukarešta 2.6125. Sofija 3.74, Dunaj 73.025, Varšava 57.10.
TRST. Devize: Beograd 38 — 39, Dunaj 305 — 320. Praga 64 _ 65, Pariz 87 50 do 88.50. London 105 — 106, New York 21.75 do 22, Curih 415 — 425. Budimpešta 0.0300 do 0.0310. Bukarešta 10.50 — 11.50; v a 1 u-t e: dinarji 37.75 — 39, dolarji 2150 — 22
DUNAJ. Devize: Beograd 12.48—12.52, Berlin 168.42 — 168.92. Budimpešta 99.11 do 99.41, Bukarešta 3.59 — 3.61. London 34.3375 do 344375. Milan 3259 - 32.69. New York 708 — 710.50, Pariz 28.42 — 28.52, Praga 20.9650 — 21.0450. Sofija 5.1050 _ 5.1450, Varšava 78.45 — 78.95. Curih 136.75—137 25; valute: dinarji 12.4450 —' 125060, dolarji 706.40 _ 710.40.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.275. v Berlinu 7.4, v Londonu (popoldne) 275. v New Yorku (11. t. m. po borzi) 1.76 in tri četrtinke.
Iz živli
& m
1 M	kD^a (	k	1
			
Letošnja razdelitev Noblovih nagrad
V petek zvečer so se v Stockholmu razdelile letošnje Noblove nagrade, iz-vzemši one za mir. o katerih smo poročali v sobotni številki. 2e 25 let uživa svet sadove te institucije, ki ie prišia radi velikih davkov zadnje čase v neprijeten položaj, da mora večkrat združevati po dve ali celo tri nagrado v eno.
Svečanost je otvoril predsednik Nob-lovega zavoda prof. Schiick s pozdravnim nagovorom, v katerem ni mogel prezreti davčnega bremena, ki tlači ustanovo. Na Švedskem so namreč davki tako visoki, da gre polovico zneska Noblovega fonda v državno blagajno. To je pač urejeno tako radi tega, da se denar ne razumeta in da ne pobere vsega inozemstvo. Švedska si hoče del kapitala pridržati sama.
Letošnji odlikovanci so bili povečini osebno navzoči in so prejeli diplomo iz rok švedskega kralja. To so bili odlikovanci Franck, Hertz. Porrin. Zsigmondy in Svedberg. dočim se je Shaw odtegnil ter izostal s slavnosti.
Ker je vsak prejemnik Noblove r,a-rrade dolžan imeti predavanje iz stroke, za katero je prejel denar, bodo nagrajenci opravili to dolžnost prihodnje dni, potem pa zapustijo Švedsko s polnimi mošnjami cekinov.
rrri3crE''":rKxi',.Tnni ri-rTmop -r -
Snažna gospodinja
{Isti In polra svc]e pohištvo, us*)*n sam turo. ste I o. oh »sa ena Urane In pol:-t rane predmeta s
Edino dete
otroci edinci vzgajajo skupno z drugo deco. Vsekakor pa naj se ločijo otroci od roditeljev, kadar si znajo služiti kruh. Ako bi bilo tudi to težavno, naj se mladina zgodaj ženi. Ako si sam oče, laglje prestaneš biti večni otrok.
..FURMOTO".
inrnL)uuu!JixonmDLKXJLiLULiaco.>
Po jako prosvetljenih državah se je tnočno ukoreninila navada, da štorklja samo enkrat nosi v hišo. Celo na kmetih v Prekmurju se baje goji sistem z enim samim potomcem, da ostane posestvo neokrnjeno, ker bi se po tamkajšnjem dednem pravu sicer moralo enakomerno razkosati na vse dediče. Vzgo-jeslovci pa opozarjajo na opasni sestav edinega otroka. Posamezne otroke je prvič zelo težko vzgajati. Doma občuje edinec ali edinka samo z odraslim. Starši posvečajo detetu več pažnje, nego mu pritiče po prirodi. Tudi večji delež čemernosti odleti na takega osam-ljenčka nego v številni rodbini. Preveč nežnosti, preveč bojazni pred tisočerimi nevarnostmi, katerim je izpostavljeno mlado bitje. Po mestih obstoje skupne šole, kakršne je zamislil Montessori, celo za najmlajšo dečad, ali roditelji so v strahu za ljubljenčka, da se ne bi na-lezel v druščini svoje vrste običajnih detinskili bolezni.
Pa še neko zlo se rado vtihotapi v obitelji z enim sinom. Običajno umrje oče pred materjo. Vdova se večinama ne poroči več, ako tudi je še čvrsta. Ostane rajši vsa svojemu malemu, ta pa naj povsem nenaravno nadomešča vse njene želje. Starejše vdove zahtevajo od odraslega edinca, da po moževi smrti vztraja še naprej z njimi v skupnem gospodinjstvu. Tako se 30 do 40-letni moški, «vzorni sinovi®, prepogo-stokrat ne oženijo. Kajti sebične matere groizijo neredkokdaj, da se vržejo skozi okno, če bi jih sin pustil na cedilu. Rah-. iočutne žene takih pretenj ne izrekajo, ali sinovi so v desetletjih prikovani na mater, tako da marsikako dekle ostane btez moža. Take družine se silno mno-že po večjih središčih: zdi se. kakor da je priroda izumila to zvito sredstvo, da iztrebi opešane rodovine. Saj je v naravi vse polno sličnih mehanizmov.
Živčni zdravniki služijo pri takih gospodinjstvih. Takšni možje pač niso srečni in sposobni za življensko borbo. Cesto zapadajo v turobnost. Psihoanalitiki skušajo v posameznih primerih ovladati položaj. Ali težko jim uspe, da bi spravili zavoženo življenje v pravi tir. ako jim vsa družba ne pomaga. Razmerje »vdova in odrasli sin», pravijo lečniki, bi se moralo smatrati za družabno nepristojno. Morda se vidi okrutno, grajati dve brezhibni bitji, ki sta kot žrtvi priklenjeni drugo na drugo, toda obča blaginja zahteva takšno operacijo. Najboljši bi bil povratek k mno-gogiavi rodovini. Ce to ne gre. naj se
Gospa Kolontajeva
bivša zastopnica ruske vlade v Stockhol« mu, je imenovana za poslanko v Mehiki, kamor prispe te dni.
Polarna noč v Parizu
Pred par dnevi je nudil Pariiz, ki leži na kontinentu in tostran Rokavskega preliva, sliko pravcate londonske noči. Ob desetih zjutraj je nastala v mestu debela megla, ki je zavila mesto v gosto temo. V par urah so zadobile ulice izraz zimske noči. Bulvarji in ulice so bili v popolni temi. Stvar je bila tem hujša, ker je odpovedala tudi elektrika in ni bilo mogoče dobiti razsvetljave. Po hišah so prižigali svetilke in sveče. Trgovci s stearinom in petrolejem so imeli dober dan kakor že dolgo ne. Prodali so topot v par urah več kakor drugače v par mesecih.
Kajpada je bila megla Parižannm zelo neprijetna. Promet je obtičal. Vo/ila niso mogla nikamor, ne naprej, ne nazaj. Avtomobili so se pomikali naprej le korakoma. Radi elektrike, ki ni funk-cijonirala, je bila okolica Seine v popolni temi. V bankah in vehk:h prodajalnah se je lotila uradnikov in drugega osobja velika panika: razbojniki so imeli pot odprto na vse strani in so priložnosti tudi izkoristili kolikoi se je dalo.
Borzni trg so radi omogočenja pro-
meta peščev in vozil raizsvetljevali z reflektorji. Naval občinstva pred borzno palačo je bil tako velik, da je moral delati red poseben oddelek policije. Vse je namreč drlo k deskam za tečaje. V akcijo je morala stopiti celo požarna bramba, ki je križarila po trgu z barvasto lučjo.
Kakor javljajo meteorološke opazovalnice, stoji med Vogezi in med Kanalom že več dni gosta in neprozorna megla. Smatrajo jo za tako opasno, da so ustavili vso letaisko službo nad Francijo in Angleško.
Mussoiini ni psovka
Tudi v Belgiji ni javno mnenje nič kaj naklonjeno Mussoliniju. Nedavno je sodišče v Bruslju vodilo zanimivo razpravo na tožbo nekega hišnega posestnika, kateremu je najemnik v sveti jezi zabrusil v obraz: <Ti diktator, Mussoiini!« Gospod hišni posestnik se je čutil bridko užaljenega in je najemnika tqžil radi psovke.
Najemnik je bil obsojen, pa se je pritožil in se te dni pred prizivnim sodiščem spretno zagovorjal, da je titula-cija Mussoiini sicer res bila izrečena v jezi, da pa nikakor ne more biti sma-trana za psovko, marveč za ljubeznji-vost, ker bi sicer spričo velike občutljivosti italijanskega vojvode lahko za belgijsko državo nastopile neprijetne diplomatične posledice.
Gospodje sodniki prfzdvnega sodišča so se počehljali za ušesi, se globoko zamislih ter končno ugotovili, da beseda «Mussolini» zares ni psovka in torej v Belgiji lahko odslej vsakega ozmerjaš za Mussolinija. Sicer pa ne ime, marveč slaba dejanja zaslužijo obsojanje.
X Požar v milanskem založništvu Tre* ves. V milanskem založništvu Treves je koncem prošlega tedna izbruhnil ogenj, ki je napravil ogromno škodo. Zgorelo je nad dva milijona knjig. Založba je oškodovana za štiri milijone lir.
X Spiošna stavka v nemški čevljarski in* dustriji. Nemški čevljarski industriji preti splošna stavka. Povod temu je dala neka tovarna za čevlje v Offenbachu, ki ni ho« tela obnoviti z delavstvom pogodbe. De« lavcem so se pridružili doslej delavci v Kolnu in Mainzu, pričakovati pa je, da bo stavka imela še večje posledice in da se bo razširila na celo državo.
Rumunska kraljevska palača v Bukarešti,
ki jo je pred dnevi požar težko poškodoval.
Popolnoma novo i
Pruie v Linniiani!!!
Veselo in zabavnoi
Prekrasna veseloigra:
Gospodična-Gospod
V glavnih vlogah naša ljubijena znanca:
in
il 011
V tem filmu, ki je bil šele pred mesecem dovršen, nudita oba igralca, Liedtke in Osivalda, toliko zabave in zdravega humorja, kakor še v nobenem filmu. Po= glejte si originalne fotose v naših izložbah. Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri Predprodaja vstopnic od 11. do pol 1.
Elitni Kino Ma<ica v Ljubljani. Telefon 124.
Naiudobneiši kino v sred:ni mesta. iwTonnrmnQCQflgan:tr«xcrOTr<'i oocooooooa tfgjaujum;ij;roTQt oooo i'iyjjjjm«innrmvraaTwmTftYiifflim^T»
Porote
Nezvesta dekla
Maribor, 13. decembra V Svetincih je služila že 15 let pri posestniku Francu Rajšku dekla Magdalena Vuzem. Gospodar ji ie popolnoma zaupal. Naenkrat pa je Magdaleni odpovedal čut poštenja ta zahotelo se ji je gospodarjevega denarja, ki je bil shranjen v omari. Čeprav je imela večkrat priložnost, pa Magdalena vendar ni upala sama krasti. Nagovorila le svojega Ijubčka, želarskega sina .Antona Kocmuta iz Janževskega vrha, naj ji pomaga ukrasti denaT. Dogovorjeno, storjeno. Magdalena je naročila ljubčku, naj se skrije v gospodarjev svinjski hlev in tam čaka tako dolgo, da se bo ona na glas za-drla na konje. To bo značilo, da gospodarja ni v hiši. Magdalena je zakričala na konje, v svinjskem hlevu skriti junak se je splazil v kuhinjo, odtam v sobo in pobral iz zaklenjenih omar 11.300 Din in samokres, Magdalena sama pa je še pobasala ostalih 7.000 Din tako, da sta olajšala gospodarja za 18.300 Din. Oba obtožena sta tatvino soglasno priznala pred preiskovalnim sodnikom.
Razprava je bila v svrho zaslišanja na-daljnih prič preložena.
Prefrigani Jožef Kuzman
Maribor, 13. decembra 311etn-; pekovski pomočnik Jožef Kuzman, nestalnega bivališča, je bil obtožen, da je oktobra 1922 v Framu, kjer je bil zaposlen pri peku Bohmu, poneveril od Josipine Po-har zaupanih mu 12.500 Din. Denar mu je Josipina Pohar izročila, da ga nese Francu Štiblecu v Maribor. Namesto k Štiblecu pa je krenil Kuzman v Vetrinjsko ulico, kjer so nizke gostilne s prenočišči za dvomljive device. Tam je našel takoj primerno družbo Franca Pavla, Elzo Božičevo ln P. Sagajevo. S temi so popivali po mestu in sj zvečer najeli pri »Ziatem konju« sobo in tam prenočili Pavla in Elza sta zgodaj zjutraj vstali in se pravočasno umaknili policijski kontroli Tudi Kuzman je kmalu nato vstal in odšel na policijo, kateri je radi lepšega povedal, da mu je baje v sladkem prenočišču izginil denar, katerega si je skril pod umivalno mizo. V Fram se Kuzman ni več povrnil, ampak je izginil neznanokam. Odšel je po svetu in policija ga kljub svoji znatri praksi ni mogla izslediti. Šele 21. oktobra 1926 ga je kriminalna evidenca naenkrat zopet izsledila na jugu države, v Bakru, kjer je grozil z nožem Zofiji ln Jo-sipini Mlakarjevi, katerima ni hotel plačati zapitka za jedila in pijačo. Policija ga je aretirala, izročila kotarskemu sudu v Bakru, ta pa mariborskemu sodišču, ki je Kuzmana obtožilo hudodelstva poneverbe in javnega nasilstva. Kuzman seveda taji krivdo na poneverbi.
Kuzman je bil obsojen na 16 mesecev ječe.
Celje, 13. decembra
Dva uboja radi alkohola
Z današnjim dnem je otvoril predsednik okrožnega sodišča g dvor svetnik dr. Kot-n.k zimske, zasedanje celjske porote. Vo-tanta sta bila dss dr Konda in okrajni sodnik dr. Lenart. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr Likar. Prvi se je moral zagovarjat, rudar Franc Kra.išek radi uboja. Dogodek se je odigral sledeče:
Dne 18. septembra 1926 sta se nahajala med več gosti v vinski kleti Gvidona Po-
Odol je pionir znanosti ! Odol je kulturno delo! Po današnjem stanju znanosti je Odol dokazljivo najboljše sredstvo za neqo zob in ust
čtvaška v Trbovljah tudi 301etni rudar Fr. Krajšek, ki je sedel danes na zatožni klopi, io rudar Ivan Martinčič. 2e v gostilni sta se začela prerekati. Ko sta po policijski uri zapustila vinsko klet, sta se pred hišo resno spoprijela. Pri tem je obdolže-ni Krajšek Martinčiča večkrat sunil z nožem ter mu poleg drugih lažjih poškodb po zdravniškem izvidu prizadejal preko ustnice tako težko telesno poškodbo, da je nastopila vsled tega smrt. Prereza! mu je do kosti mišičevje ter poškodoval veliko žilo.
Obdolženec je dejanje sicer priznal, zagovarja pa se s tam, da ga je na prostem Martinčič napadel, ga vrgel na tla in se vsedel na njega. Ker ga kljub pozivu ni hotel izpustiti, je vzel svoj nož iz žepa in Martinčiča večkrat »vrezaU. Po pričah pa je dokazano, da je obdolženec prihitel za Martinčičem na dvorišče in tudi prvi skočil na nJega Pozneje je obdolženec res ležal pod Martinčičem.
Porotniki so vprašanje glede uboja soglasno potrdili, nakar je bil obtoženi Krajšek obsojen na 3 leta ječe.
•
Kot drugi se je zagovarjal pred celjsko poroto zaradi uboja 251etni Jurij Pižeta, krojaški pomočnik iz Slovenigradca. Obdolženec je bil v noči od 21. na 22. avg. t. 1. v večji družbi fantov v neki gostilni v Slovenj gradcu. Po izpovedbi gostihičarke so iantje zapustili gostilno med 1. in 2. uro. Na cesti je obdolženec po kratkem prerekanju sunil .Antona Rojca z nožem v hrbet, vsled česar je poškodovani kmalu nato umrl v slovenjgraški bolnici, kamor so ga zanesli fantje. Obdolženi Pižeta se je zagovarjal s popolno pijanostjo. Spominja se sicer, da jc Rojca sunil z nožem, zakaj pa je to storil, ne ve več, ker je bil baje ž njim vedno dober prijatelj. Po izpovedbah prič je dokazano, da je bil obdolženec le nekoliko vinjen, dočim je bil ubiti Roje med gosti mnogo bolj siiter.. Neka priča je tudi izpovedala, da je Pižeta po svojem dejanju izustil besede: »Zdaj si jih dobil,« nakar je zbežal.
Vprašanje glede hudodelstva uboja so porotniki soglasno potrdil, dodatno vprašanje, ali je dejanje zakrivil v popotni pijanosti, pa soglasno zanikali, nakar je porotno sodišče obsodilo Pižeto na 2 leti ječe Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Milko Hrašovec.
Dopisi
ROGAŠKA SLATINA. Sokolsko društvo v Rogaški Slatini proslavi kraljev rojstni dan dne 17. t. m. v prostorih hotela »Soln-ce« ob 8. zvečer s sodelovanjem društvenega orkestra in kvarteta.
LJUTOMER. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Ljutomeru za srez Ljutomer priredi v sredo, dne 15. decembra v gostilni g. Jul. Strasserja v Ljutomeru obrtni sestanek, na katerem se bo razpravljalo o zelo važnih obrtno-gospodarskih zadevah. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo predsedstva 2 Referat v delavskem zavarovanju. 3. Referat državne obrtne banke. 4. Obrtniška samopomoč za mariborsko oblast. 5. Prijava za obr*nc-khjigovodstvemi tečaj, ki se ima vršiti meseca januarja 1927. 6. Raznoterosti.
BOHINJSKA BISTRICA. Tukajšnje sokolsko društvo je proslavilo praznik ujedinjenja kot pravi sokoiski praznik na zelo slavnosten ničin. Občinstvo je prostrano dvorano popolnoma napolnilo. Slavnost je otvoril br. dj. Kuščer z govorom o pomenu ujedinjenja. Za svoja izvajanja je žel burno odobravanje. Nato je pevski zbor pod veščim vodstvom br. Požarja zapel državno himno, katero je občinstvo stoje poslušalo. Sledilo je še več pevskih točk, solo-spevov in deklamacij Vse pa je presenetila telovadna akademija Proste vaje članov in članic, kakor tudi orodna telovadba je bila skoraj brezhibna. Vse je bilo jako strumno izvajano. Naš Sokol je podal dokaz, da se zaveda v polni meri svojega poslanstva. K zaključku nam je br Požar s svojim zborom zapel še nekaj narodnih. Tudi on je pokazal, kaj se da v kratkem času doseči z vztrajnostjo in dobro voljo. Hvaležno občinstvo mu ni štedilo z ovact-jami.
Vsled popolne opustitve trgovine
se Vam nudi edina prilika, da s! kri ete svofe oblačilne potrebščine za Božič po kredno nizkih cenah, ki so rnižane pod nabavno ceno. Bogata izbera še vedno na razpo ago, dobiim kupcem tudi na obroke. Ne zamud le prilike in oglejte si bogato zalogo takoj.	O. Berreatovšds, smešim i**g
v največji ,zb r; ima sialne: v /.alogi
FR^HC žif«K, Ljubijarta Canitarjeto aafii ezis o. testi 401
Cene znatno znižane i Zahtevajte cenike!
Šport
Športna predavanja SK Jadrana
SK Jadran je sklenil, da priredi v zim« skem času več športnih predavanj. Je to brez dvoma nov, in s:cer uspešen način športne propagande, ki bo gotovo vzbudi* lo med našim športnim občinstvom mno* go zanimanja.
Prvo predavanje se je vršilo v soboto zve ter v salonu pri »Mraku«. Predaval je pred sodnik kiuba dr. Sarabon o zgodovini spors ta. Predavatelj je posegel nazaj v šele po* rajajoče sc človeštvo, kjer se je rodil zače» tek športa v boju za življenski obstanek. Prešel je k prvemu narodu starega veka, Grkom, ki so sistematično gojili šport v olimpijskih igrah. To je podrobneje opisal v ozirom na začetek, discipline v katerih se je tekmovalo, način tekmovanja oziroma trening tekmovalcev. Omenjal je srednji vek. kjer razen v viteških turnirjih ni sle« <iu o športu in prešel h Angliji, matici, se« dunjega ves svet osvajajočega športa. Očra tal jc priprave in ustanovitelja prve mo* <ierne olimpijade, ki se je vršila v Atenah, j Primerjal je rezultate te prve in zadnje pariške olimpijade v letu 1924. Razpravljal ic podrobneje o boksu, o težki atletiki ter ie s pozivom na čimvečjo udejstvovanje v športu, ne da bi moral vsak dosegati ozi* roma postavljati nove rekorue. nego z ozis rem na zdravje, na moč telesa in posred« no na moč duše, prisotne športnike, ker s tem bodo koristili ne samo sebi nego ces lemu narodu, zaključil predavanje.
Predavanju je prisostvovalo nad petde« set športnikov večina ožjih klubskih čla* r.cv, prisotni pa so bili tudi člani nekate« rih ostalih ljubljanskih klubov, katerih štes vilo pa bi moralo biti veliko večje. Prisot» ni so z velikim zanimanjem sledili preda* vatelju, ki je v poljudnem, vsakomur raz* umljivem štilu prednašal svoj referat, in mu z živahnim aklamiranjem izrekli svojo zahvalo.
Drugo se vrši v Akademskem domu 18. t. m. specijalno o težki atletiki z nazor« nim kazanjem r.a orodju t. j. dviganje bre* men i. dr. Tretje se vrši v početku januar« ja s skicptičnimi slikami in še dva o no* gometnem športu.
Nedeljske nogometne tekme
LJUBLJANA: Obe napovedani tekmi sta bili radi goste megle odpovedani.
MARIBOR: ISSK Maribor : SD Rapid 3 : 3. Kot zaključek 'jesenske nogometne «ezohe sta mariborska kluba Maribor in Rapid priredila v nedeljo prijateljsko tek« mo, ki je vzbudila med občinstvom velik interes. Kljub dokaj velikemu mrazu je nad tisoč oseb prisostvovalo napeti tekmi, ki je s 3 : 3 ostala neodločena. Maribor ,ie nastopil s štirimi rezervami. Rapidovo moštvo pa je bilo ojačeno po treh igračih Merkurja in enega igrača Ptuja. Da je Ra* pid dosegel neodločen rezultat jc brezdvom no zasluga izbornega vratarja Rapida Tsehertscheja, ki je obranil skoraj vse na* pade Maribora. Maribor, ki je predvedel lepo kombinacijsko igro, je bil v stalni pre moči. Slabo jc sodil g. Radolič.
CERKNICA: SK Slivnica rez. : SK Ja« voroik « ROSK Rakek komb. 3 : 3 (1 : 1). Zanimiva trening tekma.
ZAGREB: Prijateljski: Gradjanski : Croatia 7 : 0 (2 : 0), Hašk : Derby 3 : 0 (2 : 0). ■
DUNAJ BAC : Rudolfshugel 5 : 1 (2 : 1) Hakoah : \VAC 5 : 2 (1 : 0). Admira : T AC 4 : 2 (2 : 2), \Vackcr : Siovan 2 : 1 (1 : 0). Z znngo nad Rudolfshiigl-om si je BAC s 17 točkami zasigural prvenstvo v jesenski sezoni. Sledijo mu Rapid in Ad« mira s 13. Simmering s 14. FAC s 13. Vicn« na. Austria in Hakoah z 12, \Vacker z 11, Sportklub s 6. Slovan s 5 in WAC in Ru« dcifshiigel s 4 točkami. Prijateljski: Rapid : Austria 3 : 3 (2 : 2), Sportklub : Simme« ring 3 : 3 (1 : I).
PRAGA: Slavija : Vienna (Dunaj) 2 : 1 (0 : 0) Sparta : Viktorija Žižkov 3 : 1 (0 : 0), DFC : Meteor VIII. 6 : 1 (3 : 0), ČAFk : Liben 7 : 4 (3:3)
TOPLICE: Teplitzer FC. : Kladno S : 3 (3 : 1).	.
MONAKOVO: Proti vsakemu pneako* vanju je reprezentanca Švice porazila nem ško reprczeptanco s 3 : 2 (2 : 1). Poraz Nemčije se pripisuje v prvi vrsti sestavi nemškega moštva. Nemški nogometni sa* vez je postavil preveč neizkušenih igračev, dočim je rutinirane igrače prezrl. Švicarsko moštvo je zmagalo v prvi vrsti radi svoje hitrosti.
Službeno iz LNP. Seja upravnega od« bora se vrši danes v torek ob 20. v dam* skem salonu kavarne <rEmona». Tajnik I.
Redni občni zbor SK Ilirije sc vrši ju* tri, v sredo ob pol 20. v verandi kolodvor« ske restavracije na glavnem kolodvoru. V slučaju nesklepčnosti ob napovedani uri se otvori občni zbor ob 20. ne glede nU šte* vilo »prisotnih. Dnevni red običajni. Član* stvo se naproša za čim številnejšo udelež« bo. — Odbor.
SK Jadran. Danes ob 20. uri pri Mra« ku seja finančno=prireditvencga odbora.
Nov odbor ASK Primorje. V nedeljo se je vršil letošnji občni zbor ASK Pri* morja, na katerem je bil izvoljen sledeči novi odbor za leto 1927: predsednik vele* trgovec Hedžct. I. podpredsednik načelnik Sancin. II. podpredsednik ravn. Kuštrin, III. podpredsednik ravn. Polič. I. tajnik La* voslav Slamič, II. tajnik stud. iur. Ček, blagajnik ravn. Šetina, odborniki prof. dr. Pretnar, dr. Bajič. Peterca, dr. Košiša, inž. Debelak, inž. Fink, Peter Birsa in kand. iur. Šketl. Načelnik nogometne sekcije: Buljevič. plavalne sekcije Ludvik F., kole« sarskse Brumat, hazenske Vončina, lahko« attetične Rybar, veseftčnega odbora S. San«
cin, finančnega odbora dr. Birsa, revizorji Zaje,. D. Sancin, Ludvik G., razsodišče dr. Luoovnik in dr. Marušič.
IV. sporiin karneval se vrši tudi pri* hodnje leto kot običajno v Narodnem do« mu in sicer dne 5. februarja 1927., na kar p. n. javnost in društva že danes epozar« jamo.
SK Radeče priredi 15. t. m. ob 20. uri plesne vaje v hotelu Jadran.
ASK Primorje (Veselični odsek). Ob« vezni sestanek v kavarni «Emona», v to* rek 14. t. m. ob 20.. in sicer sledečih čla* nov: Ing. Fink, Ludvik Ferči, Klemenčič, Volčič, Baltič, Dougan. Korošec, Medved Mirni, Vončina Moro, Vidic. Vsakdo naj prinese seboj peresnik.
Sedež Jugoslovenskega plivačkege sa« veza je bil na nedeljski glavni skupščini prenesen iz Zagreba v Beograd. Skupščina ;e potekla do volitve novega odbora doce* la mirno. Pred volitvami pa so stavili beo« grajski delegati nujen predlog, da se Sa« vez prenese iz Zagreba v Beograd. Temu predlogu je sledila večurna debata. Za pred leg so glasovali beograjski somborski in dubrovniški klubi, skupno 14 glasov, proti pa splitski, zagrebški in ljubljansko Pri* morje. Da se Savez prenese v Split je glas sovalo 5 klubov. 6 klubov pa se je vzdrža* Io glasovanja. Kot predsednik nove upra* ve jc bil izvoljen pomočnik direktorja rečne plovbe v Beogradu g. Jevrem Popo« vič. Na predlog sušaških klubov se je skle* nilo. da se vrši državno prvenstvo za leto 1927 v Zagrebu, in sicer v bazenu Zagreb* Skega plivačkega kluba, ki se bo gradil spomladi.
Izja
va
Podpisani Vladimir Cepuder, kaplan v Žetalah, preklicujem žalitve, ki sem jih iz« rekel dne 14. novembra 1926. proti orož* niškemu naredniku v :<-;!alah o gg. Marti* nu Sotešku, šolskemu upravitelju, Francu Svcnšku, trgovcu in Juriju Jeriču, poštarju ■\si v Žetalah in sc jim zahvaljujem, da so odstopili od zasebne obtožbe.
Rogatec, dne 11. decembra 1926.
1369	v Cepuder, kaplan.
našrf
žrebanja dobitkov srečk državne razredne loterije 13. kola. II. razred. ŽREBANJE 7. februarja 1927.
Srečke, ki veljajo vedno le za en razred, bo treba do 1. februarja 1927 obnoviti in vplačati za c c I o srečko, cela srečka Din 100-— polovica srečke „ 50"— četrtina „ „ 25 — sicer bodo prodane drugim reilektantom. Največji dobitek v najsrečnejšem slučaju dinarjev
Dobitki !
2 2 2
2 2 4 6 10 70 2400
2500
Dinarjev v sr bru
premiji p 200.000 80.000 60.000 40.000
30.0(0 20.000 premije po 10.000 premij po 8.000 3.000 •1.000
300
400.000 160.000 120.000 80.000
bO.OOO 40.000 40.000 48.C00 30 000 70 000 720.000
Dinarjev 1,768.000
Srečke za Ljubljano in ostalo Slovenijo se morejo naročiti pri: Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19 ali pa v oglasnem oddelku »JUTRA« v Prešernovi ulici.
bx>-<sx>==ccc=====o;b
lliiiiiiiliiiiiiiiimiiiiuii
MARUŠ KREIOVA:
Večerno pismu
Broširano Din 16*-, platno Din 26'-
iNaroca »e pn
Tiskovni Mm
v Ljubljani, Prešernova ulica 54
lllllilli.................

zaprikusko priporoča
Mlekarna Gros
Veprovac
(Bačka).
Fileia: NOViSIVAC.
Mali oglasit ki služijo v posredovalne ln socialno namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—«
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgoirskega značaja, vsaka beseda Din l*—. Najmanjši znesek Din 19'-s
Avtomobile
vsakovrstne in motorna kolesa popravlja najbolje, najhitreje in najceneje Flor-jančič. K&rlovska eeita 22.
Galoše popravlja
parna vulkanizaciia P. Škafar, Ljubljana, Kimska cesta 11.	270
Ivan Magdič, krojač
Ljnbljana, Gledališka ul. 7
se priporoča za jesensko sezono.	34931
Za Vojvodino
prevzame dobro vpeljan potnik ie nekaj predmetov. Ponudbe na ogla-;, oddelek cJutra* pod Šifro cAgil*.
36737
Trgovino
dobro vpeljano. oddam v najem v ljubljanski okolici, proti primerni kavciji. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cTrgovina 105» 36719
Posestvo na Savi
pri Jesenicah. 5 minut od tovarne, z dobro idočo gostilno, lepi prostori, pripravni tudi še za drugo obrt, takoj poceni naprodaj. ^ — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>.	36728
Gdč. šivilja
ki se je zglasila 22. nor. v Gosposki "ulici štev. 4/TI (Dežman). se prosi, da se zglasi istotam.	36664
jZSSBV dobe
Stalno službo
dobi kavcije zmožna, zanesljiva in poštena starejša gospodična ali gospa
stara nad 30 let. Ponudbe pod <Poštena 20» na ogl. oddelek cJutra*. 36672
Čevljarskega
vajenca
sprejmem z vso oskrbo v hiši, proti malemu plačilu za eno leto. Ivan Erman, čevljarski mojster v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1.
36653
Električna zadruga
v Zagorju ob Savi razpisuje
mesto obratovodje
(monterja) s potrebno tehnično naobrazbo, samostojnega v vsaki inštalaciji in montaži, vestnega in zanesljivega ter sposobnega voditi mesečne račune in zalogo elektro-materijala. — Plača po dogovoru, prosto stanovanje in razsvetljava. Prošnje je vložiti do 20. decembra t. i. — Nastop službe 10. januarja. Namestitvena pogodba je vezana 8 kavcijo 6000 Din. 36613
Kontoristinjo
išče večja tovarna biizu Ljubljane. Zahtevamo per-fektno znanje slovenščine, srbohrvaščine in nemščine ter nemške stenografije. Biti mora tudi izurjena strojepiska in računarica. Plača dobra. Nastop takoj, oziroma po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra* pod «Perfektna kontori-stinja*.	36635
Pletiljo
dobro izurjeno, z lastnim strojem, sprejmem takoj proti dobri plači. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.
36734
Učenca
ki se je že učil 14 mesecev ■ trgovini z mešanim bla-, om, oddam znova v učenje za 3 leta onemu trgovcu. pri katerem bi imel vso oskrbo v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek « Jutra* pod šifro cNajr&jše na deželo*.
36351
Matematiko
in latinščino
ins.truiram. — Ponudbe pod iguren uspeh 67* na ogl. oddelek cJutra*. 36367
Kolporterja
sprejmemo za «Gospodinjski koledar*. Ponudbe na Ju-goslovensko Matico, Šelen-burgova ulica 7/11. 36784
Čedno, mlado dekle
za vsa. dela — brez kuhe, sprejmem k tričlanski rodbini. Ponudbe do sobote na oglasni oddelek cJutra* pod <Snažnoft 69*.	36769
Učenca
sprejmem r trgovino z me-šanim.^ blagom v večjem industrijskim trgu Savinjske doline. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe pod šifro «M. K.> na oglasni oddelek <Jutra».	36773
Kuharico
z večletnimi dobrimi spričevali, sprejme fina slovenska rodbina v Beogradu. Predstaviti se je osebno v sredo ali četrtek v Beethovnovi ulici št. 15, pritličje, desno.	36747
Krpanje
Katera ženska sprejme krpanje na dom? Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod <Krpanje».	36743
Generalnega
zastopnika
agilnega. z nekaj kapitala, iščem za razpečavo novih gumijastih konfekcij in higienskih predmetov. — Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra* pod značko «Velik dobiček*.	36107
Pozor!	Pozor!
Dramatična društva
Izšla, je «llustrirana lepa maska*. Učna metoda na podlagi številnih slik in *kic v naravnih barvah ter izdelava umetnih brad, brk in nosov. — Nabavi naj jo vsak oder ia vsak igralec. Cena 40 Din. — Naroča se: E. Navinšek, Ljubljana.
285

Dame in gospode
za obisk privatnih strank v Ljubljani in okolici, sprejmemo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod cPoštranski zaslužek*.	36612
Urar. pomočnika
prvovrstnega, sprejmem takoj proti dobri plači in t vso oskrbo — v zasedenem ozemlju. Naslov v oglasnem oddelku c J utra*. 86572
Puškarja
sposobnega in solidnega, ki zna izvrševati vsa popravila in montirati puškino oblesje ter daljnoglede, takoj sprejmem. Ponudbe na oglasni zavod Kovačič, Maribor.
36569
Pletiljo
dobro izurjeno v vseh delih, iščem za takoj. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe pod «Nujno 68* ua oglasni oddelek cJutra*.	36569
Žrebanje
v teku 2—3 mesecev
državnih papirjev, pri katerih razpecavanju zaslužite 3000 Din meesiino. Ponudbe pod <15.000» na Publicitaf, d. d. v Zagrebu, Gunduliče-va 11.
Siužinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe naj' lažje službo v Beogradu ako se zelase v birou Ekonomija, Beograd, Vasina 11 36416
Zastopnike (ce)
išče zavarovaina družba pod ugodnimi pogoji — Ljubljano. — Pripravno za vsakogar. — Ponudbe pod «Zavarovalnica 11» na ogl oddelek <Jutra». 36611
Prvovrstni modelir
dobi službo pri Ivanu Pre. šernu. tovarnarju čevljev v Kraniu.	S6—
Pletiljo
dj)bro izurjeno, sprejmem Naslov v oglasnem oddelku < Jutri*.	36723
Dobro kuharico
s spričevali, za čas od zjutraj do fi. zvečer, sprejmem v Ljubljani. Puharje-va 14/1 (za Narodnim domom) takoj ali od novega leta dalje.	36735
Zastopnike (ce)
sprejmem za citre, na katere lahko igra vsakdo — brez poznanja not. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra* pod <Potrebcn manjši kapital*. v . 4	3675S
Postrežnico
za čez dan ali pošteno
služkinjo za vse
se sprejme v Tavčarjevi ul. št. 6/11, levo.	36757
Vajenca
proti plačilu sprejme Anton Fuchs, kleparstvo v Križe v. niški ulici 6.	36777
Boljša šivilja
gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra».
36772
iščejo
Radiomehanik
elektrotehnik, dobro izvež-ban v gradnji aparatov vseh sistemov, popravil in drugih v to stroko spadajo, čih del, tudi predvajanja aparatov pri strankah, išče primerno mesto. — Cenjene dopise pod šifro «Radiome-hanik» na oglasni oddelek <J utra*.	36661
Trgovski pomočnik
mlajši, išče službo v želez-ninski ali špecerijski trgovini. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek <Jutra* pod cžanesljiv 23>.	S6323
Uradnica
perfektna slovenska, nemška in hrvatska stenogra-finja, izbora a strojepiska z odličnim spričevalom o večletni odvetniški praksi, samostojna moč v knjigovodstvu, korespondenci in vseh pisarniških poslih v slov., brv. in nemškem jeziku, išče odgovarjajoče službe v kakršnemkoli pod jetju, najraje v Ljubljani, Kranju, Celju, Mariboru, ali tudi iaven Slovenije. Ima tudi veselje do trg. potovanja. — Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod <Ia uradnica*.	36444
Službo sobarice
išče dekle s 1. januarjem pri boljši družini v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 36720
Šivilja
i ž č e dela — gre tudi na dom. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra*. 36764
Pletilja
točna, solidna in poštenav išče delo ra dom. Naslov r oglasnem oddelku <Jutra>.
36744
Gospodična
9rednji'n let. ijurjeaa Sivi. lja, želi v svrho pomaojka.
šivanja, služho gospodinje ali kaj sličnega. — Ponudbe na oglas, oddelek <Jutra* pod «Foštena 202».
96745
Pletilja
išče delo na dom. in sicer: majice, nogavice in vettje Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra* pod rnačko «Hitra isdelava>	36761
Drva
hrastove odpadke
od parketov dostavlja po nizki ceni o a d o m parna žaga V. Scagnetti. Ljubljana, ta gorenjskim kolodvorom. — Prt odvzema večje množine znaten popust.. 193
<Jadran>, tovarna kemičnih izdelkov, Ivan Lapajne — Ljubljana - Moste, priporoča
«Hubertus» mast
prirejena špecijelno za lovsko in turistovsko obutev, ki napravi čevlje mehke in nepremočljive. Zahtevajte io v trgovinah.	26197
PREMOG - DRVA «I!iri.ia»
Kralja Petra iiz fitev. 8,
Tel. 220.	85
2 pletilna stroja
znamke «Popp», 8/36, skoraj popolnoma nova, proda Kavčič, Zg. Šiška štev. 123 36692
Lokomobilo
35 HP, Wolf, ki je še v obratu, prodam. Kupim pa
daljšo transmisijo kakor osi, tečaje, konzole itd. — A. Kane, Mengeš.
36630
Vsakovrstno zlato
kupuje oo oajvišjih cenah
Čer ne — juvelir
Ljubljana. WolTo?a al. 3.
64
Lipove deske
suhe, colarice ali 6 cm debele ter zelo gost smrekov les, kupim. Ponudbe s ceno na poštni predal 132, I.jub. ljana.	36601
30 vag. bukovih drv
frank o1 vagon postaje na Dolenjski progi. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek cJutra* pod Šifro cDrva*.	36597
Opalograf
dobro ohranjen, kupim. — Prodam pa skoro nov
numerator
Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. "	36390
Vinski sod
ca. 40—501. kupim. Naslov
Lepo posestvo
v trgu Lembergu štev. 35,
obstoječe i z li> oralu v skupnega zemljišč;!, to je: njiv. travnikov, vinograda, gozda in sadonosnika. Ili^a je zi-da-n.-i in trdo krita. Gospodarsko poslopje je zidano, s slamo krilo in založeno z gospodarskim orodjem. Nadalje 4 govedi. 2 prašiča in vsa krma. Naprodaj za 160.000 Din. Posest v o je oddaljeno 2" minut od kolodvora ter je ob ceni. — Hiša pripravna za gostilno ali drugo obrt. Informacije na licu mesta ali pa pri Jesipu Kosu, Štore -j pri Celju.	36727
v oglasnem oddelku
; J utra 36738
Moške čevlje
ponošene, še dobro ohranjene, št. 43 in -14, prodam. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod cčevlji 10>.
36618
Razprodaja strojev
Kadi izpremembe obrata sc bodo v nedeljo, dne 19. decembra 1926 ob 1. uri popoldne na licu mesta
v Polzeli (bivša tvor. \Yiliam Prvm) razprodajali na javni dražbi razni stroji za obdelovanje lesa. polnojarmenik. velika množina zabojev, tehtnice, brusi, popolna gasil, oprava z brizgalno. cevmi itd. ter 3 lesene sušilne lope in razen drug inventar — najboljšemu ponudniku. Inte-resentje se vabijo, da se te prodaje udeleže. cPolzela», družba z o. z. v rolzeli.
36584
Odprto kočijo
Viktorija, jako prostorno, s finimi, navzgor zapognjc-nimi vzmeti, gumijastimi obroči, pol. olj. osmi, nič obrabljeno, proda za 2500 Din Graseina, Tabor, Voj-nik pri Celju.	36726
Železen štedilnik
dobro ohranjen, proda Sla-novic. ključavničarstvo v Gajevj ulici 2.	36742
Moško suknjo
za majhno postavo, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
367S1
Mekano št. 5
ugodno za odrasle otroke, prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 36780
Zimsko suknjo in obleko
za srednjega gospoda, prodam na Aleksandrovi cesti št. 10, podpritličje, vrata 3.
36783
Steklenic
po t lit., 14/to in 1 1-a litra, prodam večjo množino. — Naslov pove oglas, oddelek cJutra*.	36746
Železničarski kožuh
naprodaj na Celovški eesti št. 34/1.	36762
Sobno kredenco
dobro ohranjeno, proda za 2300 Din Ing. Fine. glavni kolodvor I.	36756
Violino s šatuljo
prodam ali zamenjam za
dobro kitaro. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	36754
Otroški voziček
dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. S6768
Salonska garnitura
(plii) obstoječa iz kanapeja, foteljev in mixice, moderna. naprodaj na Gosposvet-ski cesti 12/1, levi zvonec.
36770
Fotoaparat
C X & ali 9 X 12. dobro ohranjen, kupim. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.
36739
Moško kolo
dobro ohranjeno, kupim v Mariboru. Kdor ga proda, naj pošlje naslov do 20. de-' cembra t. 1. Francu Verzelu — gostilna «Priegel*. Maribor, Slomškov trg. 36721
Briljanten prstan in uhane za damo
kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Julra> pod «8888> 36750
Kopalno banjo
veliko, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod «8777*.	36751
Gramofon
kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek cJutra> pod Gramofon*.	36759
Biljard
dvojestranski,	dobro ohranjen, kupint.	Dopise pod Kavarna* na	oglasni oddelek *Jutra*.	36778
Lovsko puško
dvocevko. 16 kal., brezpe-telinko, kupim. Takojšnje ponudbe. na oglas, oddelek Jufra* pod <Brczhibna>.
36732
Lepo trgovino
z vsem inventarjem prodam na najprometnejši točki v Ljubljani. Le resne ponudbe na ogl. oddelek «Jutra* pod »Vpeljana*.	36639
Kako dobiš
koncesijo
za gostilno ali kako drugo obrt, povo cRodo*, ž>iška pri mitnici.	36540
Gostilno
z lepimi lokali in kegljiščem, elektr. razsvetljavo,
oddam v najem s 1. februarjem sredi prometnega trga ob železnici. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod cAgilen 82*, oziroma ustne informacije v Ljubljani, Trubarjeva ulica št. 2/II, desno 5. 36482
„ Posest"
družba z o. z.
Realitetna pisarna
Ljubljana Miklošičeva c. št. 4
odda v najem:
LOKA!, z izložbo. 2 iirosto. ra, Sv. Pelra cesta, me-sečno 1500 Din;
TRG. LOKAL z izložbo na Starem trgu, mestono 500 Din:
DELAVNICO v Kolodvorski ulici, za manjšega obrtnika, nizka uajemni-
' na;
DELAVNICO, ozir. skladišče blizu Turjaškega tr. ga, mesečno 700 Din;
TRG. LOKAL s sobo. blizu Kongresnega trga, mesečno 1000 Din;
TRG. LOKAL, 20 m', posebno primeren za mlekarno, v prometni, centralno ležeči ulici, mesečno 900 Din;
VINSKO KLET, prometen prostor, predmestje, mesečno 300 Din;
PISARN. PROSTORE 3 sob — deloma opremljene — blizu clsvne pošte, mesečno 2000 Din;
3 VELIKE SOBE zdravniku aH podjetju na Sv. Petra cesti, mesečno 2500 Din;
STANOVANJE 2 sob in pri-tiklin. Šiška — mesečno 875 Din.
ISče v najem:
STANOVANJE 6—7 sob v centru mesta, za zdravnika, plača do 100.000 Din naprej;
STANOVANJE 4—5 sob v vili. v bližini centra, za zakonca, plača mesečno do 4000 Din;
VEC STANOVANJ 1—3 sob s pritiklinami, v mesta ali na periferiji;
VEC TRG. LOKALOV, de-lavnio ia skladišč. 36568
Majhno sobo
zajtrkom in elektriko,
v sredini Ljubljane, iščem. Ponudite na o(_ias. oddelek Jutra* pod .Točno 15. de. cembcr».	ur.
15.000 Din posojila
iščem za dobo 3 mesecev, proti iraranciji od 100.000 Din. Sam oresne ponudbe
na oglasni oddelek «Jutra> pod «Posoiilo 3». 3U5S5
Kateri gospod
posodi 1000—2000 Din proti vrnitvi v mesečnih obrokih Dopise na oglasni oddelek cJutra* pod cifro ,Gosp^..
36740
Luštr.a gespodiča
naj fi pridobila lepi devojki — Pii-ma s i-liko na oglasni oddelek «Jutra. vod šilto .Hrepenenicj in <Bi.-er-.
36773
«Mraz»
Dvignite pismo v oglasnem oddelku vjutra?. S571S
Orehi
iz F.acke dospeli. — Čakajo nujen odgovor.	36774
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, _ takoj oddam strogo solidnemu gospodu v. centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	36710
Opremljeno
stanovanje
obstoječo iz sobe in kuhinje, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.
36636
Stanovanje
4 sobami in vsemi pritiklinami, električno razsvetljavo, kopalno sobo itd. iščem za takoj v sredi mesta. — Ponudbe blagovolite poslati na oglasni oddelek cJutra* pod šifro «G. H.»
36278
Zakonski par
brez otrok, išče opremljeno sobo. event. ;s Souporabo kuhinje. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod šifro cCednost 33*.	36733
Prazno sobo
lepo, s posebnim vhodom, parketom in elektriko takoj oddam. Tržaška cesta št. 26 II — hiša Produkcija 36741
Lepo sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku cJutra* 36779
Opremljeno sobo
lepo, event. s souporabo kopalnice, oddam — najraje zakoncema v Tavčarjevi -ul. st. 4/II.	36666
Dijaka (injo)
nižje srednje šole, sprejmem s 15. decembrom na stanovanje s hrano, blizu glavno poŠte. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 36771
Priprosto sobico
7. 2 posteljama takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	36729
Prazno sobico
iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro
cPrazna 20*.
36735-
Dijakinjo
sprejmem s 1. januarjem v popolno .oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku *Jutra*.
36665
Opremljeno sobo
za 2 osebi, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra».	36717
2 pisarniški sobi
v središču mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku ■s Jutra*. ^	£6748
2 gospoda
iščeta sobo s separiranim vhodom, v sredini mesta. Ponudbe na oglas, oddelek vJutra* pod cl5. december> 36752
Opremljeno sobo
z elektr. razsvetljaio, odda gospa Kreiger, Kodeljcvo 2 36753
Opremljeno sobo
z električno razsvetljav in posebnim vhodom, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 36763
Priprosto sobico
s posebnim vhodom, išče gospod v pritličju ali prvem nadstropju. Neslov v ogl. oddelku cJutra*. 36765
Prazno sobo
veliko, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, pripravno za pisarno, oddam v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek cJutra >.	36776
Gospodična
mlada, simpatična, dobro ituirana, želi v svrho ženit ve znanja z akademsko naobraženim gospodom. Le resne ponudbe, po možnosti ■ihio, ki ni zahtevo vrne, pod značko «Novo življenje* na oglasni oddelek -Jutra*. Diskretnost zajamčena.	36721
Psa
nemškega ovčarja. 6 mesecev starega, poceni prodam radi odpotovanja. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>.
36766
Predpasnik
iz svilene rute. sem izgubila od Trzina do črnuč. — Najditelja prosim, da ga
proti odškodnini odda v trgovini Schneider &, Veiov-šek v Ljubljani. 36731
Jopico
ki ni moja last, sem izgubila. Najditelja prosim, d* jo vrne na naslov: A. Novak, G line e, Tržaška c. 14.
36782
Strojepisna dela
sprejemam na dom. Takojšnja izvršitev. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod cLično*.	36566
Lepa slika
v bogatem okviru privlačn-je vsako oko. Slike Mado-ne, svetnikov, ikone, kraljeva slika, pokrajine, ženske, zgodovinske slike v umetnem tisku, olju itd. ter elegantno uokvirjene najceneje nudi Brača Jenič, Zagreb, Uica 48. — Znatna plačilne olajšave. 265/II
V Franciji
je delo mogoče dobiti. Vsa tozadevna pojasnila da proti cdškodniui 10 Din Otrin J., Algrange rie National I, Moselle.	36080
Kajenja se odvadiš!
Piši na ogl. oddelek cJutra» pod «Nekadilec* ia priloži 10 Din za navodila. 36749
Tranzitno klet
oddani. — Istotam naprodaj dobro ohranjena
vinska posoda
in nekaj pristnega cvička.
Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.	36755
Moderna
za veliko in maloobrtnl obrat.
Parne krušne peci. elektr. Me peii. mešalni in snttiini stroji,
vsi pomožni stroji.
Stroji za izdelavo testenin
(makaroni, vateljni, oblati, keksi itd .j
Stroji za slaščičarje
parni in eksplozijski motorji od 2-100 HP.
Iščemo spretne zastopnic
ing. Emil Plewa
Maschinen u Motoren-fabrik Wien XVII, Wattgasse 78-80.

Foto
aparati in potrebščine po nizkih cenah v zalogi
drogerija HdTOn KHI1C, sinova,
Ljubljana, Židovska urica št. 1.
Aparati v trgovini na cgle.1 — Zahtevajte cenik
za ostale potrebščine. OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
M. Zevaco	30
Papežinja Favsta
Roman
Kraljica, ki najprej spretno priznala, da je francoski prestol izpraznjen, ie tik nato udarila vojvodo s tem, da ga je nenadoma spomnila opasnega tekmeca.
»Gorje nam!« je nadaljevala. »Kdo naj ustavi tega hugenota, ki izteza roko po kroni?... Moj sin, begunec brez vojske, ne more ničesar... In vi, bratranec, kako hočete vojevati z Bearncem? Saj nimate ne dovolj čet, ne denarja, da bi jih mogli nabrati!...«
Zdaj ni šlo več za spor med Guisem in Henrikom III____Šlo je
za to, kdo in kako naj ubrani Bearncu, da ne postane francoski kralj!...
»Gospa,« je kriknil vojvoda Guiški, »Henrik Navarski ne bo prišel do Pariza, pa da mi je pbžgati in poklati vso Francijo!.. .«
»Kie imate oblast, da dovedete tako podjetje do konca?« je rekla Katarina. »Najprej bi se morali proglasiti za kralja; to pomeni toliko kakor odstavljenje mojega sina... Ali vas ni strah zločinskega dejanja ?...«
»Naj se mi zločin še tolikanj upira, treba ga bo storiti, gospa!.. .<
Vojvoda Guiški je udaril s peto ob tla. Obraz mu je zaripnil, iz oči so mu sršali bliski.
»To pomeni državljansko vojno,« je dejala Katarina. *Sam Bog si ga vedi, kdo bo imel od nje korist...«
Spet ie bilo videti, kakor da ostavlja sina. Dopuščala1 je možnost. da postane vojvoda Guiški kralj!
»Ali veste kaj drugega, kar bi moglo ustaviti Bearnca?« je porogljivo vprašal Guise.
»Poznam tako sredstvo,< je reida Katarina z resnobnim glasom. »Treba bi bilo počakati fienrikove smrti...«
Guise se je zdrznil. Katarinino obličje je izražalo veličanstveno bol. Vzdihnila je kakor iz globine duše.
»Znano vam je, da je ubogi otrok zapisan smrti,« je dejala z glasom brezmejne žalosti, »najbolj učeni zdravniki mu obetajo največ še leto dni... Herik je moj poslednji sin... vsi ostali so mrtvi... Kadar umre tudi on, ne bo več Valoiških!«
Guise jo je poslušal tako napeto, da ni čutil klobuka, ko mu je zdrknil iz roke in pal pred Katarino...
»Moj sin bo čez nekaj mesece mrtev,« je povzela kraljica s turobno vdanostjo matere, ki je izgubila sleherno nado. »Kdo bo nasledoval ugaslemu rodu Valoiških?... Gotovo tisti, ki ga določi Henrik III. sam!...«
»Razložite svojo misel, gospa,< je zajecljal Guise nekoliko spo-štljiveje nego prej.
»In koga naj določi Henrik, ako ne tistega, ki mu ga jaz priporočim? Če nisem več kraljica, sem hvala Bogu še vedno mati; kolikor manj zaleže moja beseda na dvoru, toliko večji je moj vpliv na sinovo srce... Vprašanje je tedaj le, koga naj mu svetujem!... Kakor vidite, vojvoda, premorem še mnogo. Samo kdor se pogodi z menoj, ima upanje, da bo res vladal tej deželi.. .<
»In kdo,« je vztrepetal Guise, »kdo je vaš izvoljenec, gospa? ..
Katarina je čutila, da zmaguje. Guiseva notranjost je ležala pred njo kakor odprta knjiga. Videla ie, da se ji predaja na milost in nemilost.	~~
»Kdo?« ie ponovila z ravnodušnim glasom. »Moj izvoljenec bo tisti, ki pomore mojemu sinu in meni, da vrževa Bearnca ob tla... Izmed vseh. kar jih poznam, je samo eden dovoli plemenitega rodu, dovolj odločen in dovolj močan, da mora izpolniti pogoi. In ta edini, gospod bratranec, ste vi.«
Guise se je globoko priklonil. Trepet upanja in ponosa je izpre-
letel vse njegovo bitje. Katarinina ponudba je zan.i pomenila zmago. Pomenila je kraljevski prestol brez vojne s Henrikom 111. in brez preganjanja hugenotov: zakoniti krali ga bo radovoljno določil za svojega naslednika... In kaj mu je bilo treba storiti v zameno?...
Počakati, da kralj umre. Nič drugega, nič težjega. Se leto dni in Guise bo kralj, ne da bi mu smel kdo oporekati. Leto dni... kdo ve?... Ako bo hodila smrt prepočasi, ji bo lahko pospešiti korak ...
Gnise je bil volk; pozabil je, da se volk ne more izpremeniti v lisjaka ... Baš to ie morda zakrivilo njegovo pogubo. Pri Katarininih poslednjih besedah se ie vzravnal, rekoč:
»Kdaj naj se odpravim po kralja. da ga s častjo privedeni nazaj?*
Katarina je za trenutek priprla oči, kakor bi premišljala, v resnici, pa zato, da bi skrila mračno zadovoljstvo, ki ie vzplapolalo v njenih. zrenic3h.
»Skupaj pojdeva ponj, gospod bratranec,« je dejala. »Toda zaradi Parižanov je treba, da se prei malce popra vdamo. Ne bojte se veliko zahtevati zase in za svoje prijatelje: ako si hočete ohraniti zvestobo ligarjev do dne, ko postanete veličanstvo, ne smejo misliti, da s;e se izpokorili..
»Gospa,« je rekel Guise ves omamljen, »dovolite, da vam izrazim svoje občudovanje. Naj se zgodi, kakor želite. Stopi! bom pred kralja generalni poročnik Lige>.. in ne ...<
»In ne pretirano zvest podanik!« je dopolnila Kajarina z ostrim nasmeškom. »Toda pazite: borili se boste z opasnimi zaprekami... Da ne pozabim.< je dodala, kradoma gledaje proti zavesi, za katero ie sede! tajni gost: »vsekako si morate takoj pridobiti zaslombo Rima...«
Vojvoda Guiški je skomignil z rameni.
: Rima!« je ponovil z zamolklim glasom. »Vidite, gospa, čas te, sa se papež posveti cerkvenim poslom in prestane Rezati v francoske prilike. Vaš kraljevski sin se je pokazal nasproti Sikstu uprav neverjetno šibkega...«
aee©©(Doe©©©@eeeeeseeee
Večja tovarna na deželi sprejrae v staino službo dobro 'zvtžbanega
e r* i a
za osebni avto, ki je prvovrstni vozač vsestransko zaneshiv in trezen. L.kazati se mora s pivo- ^ vrstnimi referen ami in spričevali, ter biti i učen
mehan k, zmožen samostojnih popravil. (g Ponudbe pod „S'.a!no 123"-na ogl. odd. »Jutra". '3
p C2a
Proda st
159S a
kompletna naprava (stroji n modeli) za	izdelovanje
medenih vodovodn h pip, medenih kljuk	za vrata in
podobno. Podrobnejše infurmaci e pri:	Ujedinjene centralne banke, Sarajevo.
V zbirki „Oder" je izšel
— Spisal Janez Žagar.
Vrtinec )e Kratka Kmetiška drama samo štirih a dobrih vlog
Cena Din 18 —
zdaia knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani.
Tužnirn srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in ina cem. da je naš ljubljeni oče, stric, tast n brat, gospod
Ivan Schvvarz
poslovodja iuž. žel. v pok.
dne 12. t. m. ob 2 uri ziutraj po kratki, mukapoini bo:ez!ii, previden s tolažili sv. \eie nenadoma preminul.
Pogreb blagega pokoinika se vrš: \ toiek, dne 14. decembra 1926 ob ool 4. popoldne iz hiše žalosti, Moste št. 59 na pokopališče k sv K.ižu.
V LJUBLJANI, dne 14. decembra 1926
-V . •, \ - > Igi M

c. >• v,.. . ■ . •..	■■fJBbHiit&f
ZAHVALA
Vsem, ki ste sočustvovali z nami o priliki smrti naš nepozabne, prel ube
za oetiko industrijsko podjetje, za odfeip iz angleških rrk. Psdjetie s 5,000.000'- Dm akcijskega kapitala ie poofilnoma brez dolga. Iteimaišš delež ni bil £0.000'— Din. Kakor hitro bcdemo imeli primerno koli-čin o ;ntsrssemoo, bo d t m o sklical nsta-nsoni občni zbor. Poiasnlla in eonn<fbe pod »Konzeroa" oa oglasni oddelek ilsia.
MELITE
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo.
Po ebno pa se zahvaiiu emo vsem darovalrem prekrasnih vencev in cveta, kakor tudi vsem, ki ste rajnki izkazali čast na njeni zadnji poti.
V Lfubljani, dne 14. decembra 192 6.	12649
Rodbini:
Viktor Bohinec Božidar Sliepčevič.
v večjem trgu v b iž n? Ljubl ane e naprodaj
eventualno se da v zakup obcie pod ugodn mi pcgojj.	12671
Pojasnila daje gostil ni carska zadruga v Liubljani Gosoosvet<ka cesta 16
in vse druge Dntuce vsen znajnk prodaja in sprejema v brušercje
drogerija „AD3iJAA£
Ljubljana. Setenburgova ulica si •
Zasfopn-ka
za razpečavan:e sprejme tvornica lakov in barv za Slovenro. — Ponurbe rra „JUGOMOSSE" oglasn: zavod. Zagreb, Gaie\a 1, poi „J. O 512". *
UGNOSE
glasovite originalne brezdimne lovske patrone. Enoročne pištole.
Generalno .dstopsuiu n> »urniskc, jkteCiiče
pm&D. D.
Zagreb. RaČKOga ulica 7 d.
Tase z vezenino,
dvojno steklo, jako efektno,
lepo božično darilo. TOfsi JAGER,
Ljubljana, Ovor-nš t»*g štev. 1.
p h tt n u n Tnnmnrit u a a ii ti«a ifHTinrE I
-------v
u
□ □
S
O
Wmm m mm iesiti Knjig
toplo priporočamo
lili, Zrtvs
Roman i z političnih bojev na Slovenskem Cena broš.24-. v platno vez. 34"-, pošt. 2. izda ateljica
liaiigaraa Tiskovne zadruge v Ljabliam
IZODD:
□
□
o □
t -i

O B t i^ic
želijo naši malčki
aovo slikanico
jttarrje orošei eve:
Čebelica brenčeiica.
Večbarvne slike iz otročjega n živalskega živijen a s pesm cam Cena Din 30. s poštnino 33 50
Naročila spre ema Knjigarna Tiskovne zadruge
y Liubljani.	271
Ureiuje Franc Puc. Izdaj« za Konzorcu «Jutra» Adoll Ribnikar Za Narodne tiskamo dd kot osk*roarja Fran Jezeršek. Z» inserata) del je odgovor ct AJojzij Novak Vsi * Ljubljani