mehiška Domovina *MFPI€/llll~HOIWE ICAN IN SPIRIT IN IN LANGUAG6 ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND B, 0., MONDAY MOENING, MAY 24, 1948 LETO L. - VOL. L V E 5 i n \i Silit Sr na KARDINAL SPELLMAN NA POTI NA KITAJSKO Priča prikazovanj v Fatimi V samostan Carmeitskega reda je stopila Lucija Marija, Razne najnovejše svetovne vesti URIT DUHOVNIK. — “Hr-vatski dom” poroča, da so komunisti spet ubili hrvatskega duhovnika. Ko je na vrtu molil svoj brevir so ustrelili Pavla Bede-nika v sv. Martinu pod Okičem. — Komunistični sopotniki bodo spet rekli, da komunizem ne preganja vere. V ZNANIH JEČAH V STARI GRADIŠKI je bilo ob koncu leta 1947 4995 jetnikov. Med temi je bilo 140^;,hovnikov. 70 ŽUPNIJ PI 1ZNIH. — V zagrebški nadškoiiji je sedaj 70 | župnij brez duhovnika Precej so [ torej komunisti že dosegli. NA MARIJIN KIP SO STRE-JALI. — Navadno slišimo o divjanosti slovenskih komuni-ta, pa so hrvaški še hujši, če {mogoče hudobijo še stopnje-Pismo iz Hrvaške pripove-da so komunisti v Vrgor-i Poljcih streljali na kip Ma-l božje. Le kaj jim more biti »ba v škodo, da se nad njo |jo. To je res satansko so-ivo do vsega krščanskega! |stega kraja pišejo, da kolti nalašč streljajo, kadar lljudje k maši in od maše, I tako plaše in skušajo od-I obiska cerkve. PODIRA DRŽA- jo stranko, narod pa trpi pri tem. / GOZDOVE UNIČUJEJO. — Isto tožbo kot na Primorskem Batavia. — Kardinal Speli- ki edina od tistih, treh otrok man je prišel sem in še ustavil ki se i'm J« prikazovala Maža kratek čas na svoji poti na rija v Fatimi na Portugalskem. Kitajsko. Njegovi spremlje- še živi. Stara je seldaj 40 et, valci povdarjajo, da kardinal ------o——- nima nikake posebne misije v NAUI fi R 0 R 0 V I WASHINGTON. — Pogajanja med železničarji in družbami so se razbila. Družbe so vstrajale na svojih predlogih in ugotovitvah, ki jih zastopniki unije stalno odklanjajo kot osnovo razgovorov. Dne 29. maja mora zopet vlada poseči vmes, da se ne začne železničarski štrajk. Indoneziji in hoče samo preslišimo tudi iz Hrvatske. Seda-1 gledati tamkajSne razmere ka. nji režim hoče priti hitro do de-1 t0!ičanov. narja, do tujih valut in seka na naglico gozdove, ne da bi skrbel, da se obenem pravilno zasaja. Ne sekajo samo jelovih gozdov, ampak tudi hrastove V Slavoniji, v Bosni in v Liki poje sekira neusmijleno v imenu države, ki se je vsega polastila, da morejo njeni hlapci sedaj vse od kraja uničevati brez misli na bodočnost. KAKO IZGLEDA V ZA- Katoliški časnikar ostro napada kapitalizem Frank SIM Po enotedenski bolezni je umrl jv petek večer Frank Stibil, star 176 let. Doma je bil Jz Ustje vasi i na Primorskem, odkoder je pri- šel v Ameriko pred 39 leti. Bil Sodelovanje delodajalcev in delavcev je potrebno. Proti drž. kapitalizmu. Na konvenciji katoliških časnikarjev v Clevelandu se je zbralo nad 300 zastopnikov katoli- DRU. — Zader je bil v Avstriji škega tiska iz Združenih držav, glavno mesto Dalmacije. Po pr-j^ev- Fr. William J. Smith, S. J. vi svetovni vojni je pripadel ji® v svojem poročilu ostro napa-Italiji. V tej vojni je mesto del kapitalizem. Prinašamo ne-mnogo trpelo. Pišejo, da se nih-J katere odstavke njegovega govo-če ne meni, da bi ruševine po- ra: (Dalje na I. strani) Ulične borbe v Jeruzalemu Sveta mesta poškodovana' Tel-Aviv — Arabci hitro osvajajo posamezne dele mesta “Kapitalizem je v svoji sedanji obliki nelogičen, gospodarsko nezdrav in v nasprotju s pravilno organizirano driižbo. Kapitalizem je v nasprotju z duhom in zapisano besedo okrožnic, ki jih je izdala katoliška Cerkev. Katoličani ne moremo braniti kapitalizma, ko imamo j jasne in nedvoumne besede sv. Jeruzalem. Dobili so nova poja- Očeta proti njemu. j je član št. 135 SNPJ. Tukaj zapušča sinove: Frank, John, Joseph ter vnuke, v starem kraju pa brata Jožeta in sestro Frančiško Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz hiše žalosti, 3591 E. 46. St. ter v cerkev sv. Lovrenca ob 9 pod vodstvom pogrebnega zavoda Louis Ferfplia. John Bradač Po dolgi bolezni je umrl včeraj popoldne v Charity bolnišnici eden prvih pionirjev new-burške naselbine-, rojak John Bradač, star 75 let in stanujoč na 10414 Reno Ave. Po domače so mu rekli Skrlakov oče. Doma je bil iz vasi Male Lese, fara Krka pri Stični, odkoder je prišel sem pred 66 leti. Kmalu po prihodu v Ameriko je odprl gostilno na Burke Ave., pozneje pa na Marble Ave. Postal je prvi ameriški državljan med rojaki v Ne Rude drobne novice h Cleveland« in le okolice V bolnico— je odšla Mrs. Margaret Jartz, 7009 Hekar Ave., radi nujne ope-TEL AVIV. — Malo judovsko zrakoplovstvo je stalno v racjje na nogi. Do nadaljnega akciji. Obstreljuje arabska oporišča v okolici Jeruzalema in sedaj nosi hrano in sanitetni materij al judovskim branilcem v! svetem mestu. LONDON. t bo morala ostati v Glenville bol-I nišnici. 22 novomašnikov— j škof Mnsgr. Hoban je posve-Judovska vlada je formalno zaprosila bri- til letos 22 novomašnikov. Med tansko vlado za priznanje države in vlade Izraela. WASHINGTON. — Dewey, guverner države New York je zmagal pri primarnih volitvah v državi Oregon proti Stassenu. Oregon ima 12 delegatov. PORT SAID. — Egiptske oblsati so zaplenile ves tovor živeža na potu v Palestino, Zaplenile so samo na dveh ladjah iz Avstralije skupno 10,000 ton žita. BUCHAREST. — Komunistična vlada Rumunije je zaplenila vse premoženje bivšega kralja Mihaela in njegovih bližnjih sorodnikov v korist države. LAKE SUCCESS. — Unija narodov je določila švedskega plemiča in diplomata, grofa Folke Bernadotte za mirovnega posredovalca v Palestini. Ta mož je koncem druge svetovne vojne uspešno posredoval med zapadnim zavezniki in zadnjo nacistično nemško vlado. Izjavil je, da bo takoj odpotoval v Palestino, nima pa veliko upanja, da bi uspel. LONDON. — Vlada Združenih držav je protestirala pri angleški vladi radi podpore, ki jo Angleži še vedno dajejo Arabcem, Angleška vlada je ostro odgovoria, da nima razloga, da bi preki- potem nila svoje { : z arabskimi državami. Med tem sta se sestala njimi so trije sinovi iz hrvatske župnije sv. Pavla na 40 cesti. Včeraj sta bili dve novi maši, prihodnjo nedeljo bo pa še ena. Pobiranje asesmenta— Jutri bo 25. dan v mesecu in naši društveni tajniki in tajnice bodo pobirali društvene ases-mente za ta mesec Vsak dru-štvenik naj gleda, da bo imel asesment plačan pravočasno, da bo upravičen do vsega, kar mu nudi društvo. Vabilo na sejo— Jutri večer ob 7:30 bo seja kluba "Ljubljana.” Seja bo v navadnih prostorih. Naj bi bila velika udeležba od strani članstva. V bolnišnici— Anthony Merhar, sin Mrs. Magdalene Merhar iz 990 E. 63. St. se nahaja v Miami Valle Hospital, Wyoming Street, Whitmore Bldg., Dayton, Ohio. Tam se je zadnji pondeljek podvrgel se mu i k s štirimi drugimi ženskami. Ta mu je odvrnila: “Slabo za vas in za državo, če bi jo moglo pet $ : žensk podreti,.” — Tako vidimo, * da imajo državni tožilci po celi ‘ državi ogromno posla z ljudmi, ki se nočejo ukloniti vladni diktaturi. Kmalu bo vsa Jugoslavija ena ječa. DALMATINSKI KMETJE POJEDLI SEME. — V Dalmaciji so bili mnogi kmetje kaznovani z zaporom treh let, ker so pojedli nekaj od žita, ki so ga dobili za seme. Vsak ve, da ga niso pojedli iz hudobije, ampak, ker so bile njih družine lačne. To je zelo jasna slika razmer, ki jih je ustvaril v Jugoslaviji komunizem pod vodstvom zločincev. Ti zločinci sedaj preganjajo drug drugega in čistijo svo- L''"’- »1 'v-T"*' - ' ■' poročila napovedu- mw,....—,’v Arabska jejo, da bo Jeruzalem in vsa južna in srednja Palestina v najkrajšem času v njihovi oblasti. Po obeh virih je notranji del I J ,, ’ , „ mesta Jeruzalem trpel v boju po- ruz 0 v propas ' _ejo in organizirajo mom Kapitalizem sili ljudi, da se za- cerkvenem in pletajo v razredne boje, ki jih papež Pij XI. popisuje kot težak pojav nereda, ki vodi človeško škodbe. Nekatera, za krščanstvo najsvetejša mesta, so zelo poškodovana. Vsa Palestina južno od Jeruzalema,' je v rokah egiptskih čet. Vzhodni del Palestine zasedajo Za ozdravljenje razmer je Father Smith predlagal organizacijo industrijskih svetov, sodelovanje voditeljev podjetij in delavstva, ureditev take družbe, v kateri bi imeli delodajalci in de- postopoma sirske čete, severni j'lojemalci stalno enako-odločujo-del pa čete arabske legije, ki pro-1 čo k>go, vlada pa bi s i e a, a dirajo od Libanona proti jugu se vidijo vse panoge gospodarstva v splošnem državnem m na- in zapadu. Judovske čete so vsak dan slabše. Njihov obrambni odpor popušča. Tri na dan Urdenik “Proletarca” je leta 1940 zapisal dobesedno: “Parlament v totalitarnih državah (kot so, recimo danes Rusija, Jugoslavija, Poljska etc) pa če tudi ima njegova država 90 milijonov prebivalcev, lahko opra-yi svoje delo v enem dnevu. Njegova naloga je ploskati in soglasno potrditi, kar mu je predloženo. Opozicije ni. če bi se kdo drznil ugovarjati, ne bo dobil be sede, pač pa kmalu nato sekiro za vrat, kroglo v hrbet, ali pa kako drugo “likvidacijo!” * * » Do pičice tako se dogaja danes v totalitarnih državah za železno zaveso, kakor se je takrat, ko je vse tako dobro videl urednik glasila jugoslovanske socialistične stranke. Povečanje cen na cestni železnici in taksijih Cleveland Transit Board pripravlja povišanje cen na cestnih železnicah in busih. Verjetno bo cena 12 centov za vsako posamezno vožnjo, 17 centov za ekspresno vožnjo, $1.80 za redno tedensko karto. Pet otročjih voznih kart za 13 centov, dijaška karta 65 centov in nedeljska 35 centov. Družbe taksijev mislijo povišati cene vožnjam za približno 5 centov na miljo. rdonem interesu. Kakor je Father Sniith odločno napadal kapitalizem, prav-tako je odklonil komunizem in državno oblastveno poseganje y zasebno gospodarsko življenje; Spor glede mezd železničarjev Washington. — Uradniki železniških kompanij in unij so obnovili pogajanja za ureditev Premogarski voditelj John L. Lewis ne bo prestal kazni Na zahtevo vlade je sodišče odložilo izvršitev kazni predsedniku Unije premogarjev J. L. Lewisu. Pač pa Mr. Lewis ni oproščen denarne globe 20 tisoč dolarjev, ker se dvakratnemu pozivu sodišča ni hotel odzvati. Zopet en škof v Jugoslaviji zaprt Vatican. — Jugoslovanske oblasti so zaprle Mnsgrja Petra Cule, škofa v Mostarju. Zakaj je škof zaprt, ni znano. mezdnega spora. V začetku je, ^ ^ ^ komuni. bilo veliko upanja, da se bodo . ® , , stičnega pekla dosegli sporazumi v vseh osnovnih vprašanjih. Unija želi ne- Dunaj. — V zadnjih treh ei l Prav isto se dogaja, kot se je že takrat, a vendar urednik Proletarca darts* prav tistemu ploska, čemer se'je takrat pačil. V totalitarnih državah se od leta 1940 ni spremenilo nič, toda spremenili so se tisti, ki so postali iz sodrugov — tovariši. katera izboljšanja delavskega mesecih je pribežalo v Avstrijo pravilnika in povišanje okoli 15c 9700 ljudi iz Jugoslavije, Rung uro |munije, Bolgarije, Rusije Cena goveji živini je zopet višja Chicago. — Dovoz pitane goveje živine je manjši kot se je pričakovalo. Zato je poskočila kdor je le hotel, da bo na 10. ma- Češkoslovaške. Vedno stavi, da bo na 10. maja deževalo Decatur, 111. — Cal Waggoner je zadnjih 43 let z vsakim stavil, društvenem polju. Bil je med ustanovniki fare sy. Lovrenca. Bil je član društva Danica št. 34 SDZ. S soprogo Marijo, ki je umrla pred 8 leti, sta botrovala več sto otrokom v Newtmrghu. Tukaj zapušča žalujoče hče-: Mary Curk, Alice Opaškar, Josephine Adler, Ano Sowinski ter sinove: :Louisa ir Josipa, vnuke in vnukinje, v starem kraju eno sestro in več sorodnikov. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz pogrebznega zavoda Louis Ferfolia ter v cerkev sv. Lovrenca ob 9. Nicholas Pasdrec Po dolgi bolezni je umrl Nicholas Pasders, star 65 let, stanujoč na 1246 E. 58. St. Doma je bil iz vasi Krasinc, fara Gradec, odkoder je prišel v Cleveland pred 45 leti. Zadnjih 25 let je delal v Cleveland Terminal Bldg., kot operator spenja-če., V Perry, O. zapušča sestro Mrs. Katarino Zajc. Pogreb bo jutri popoldne db 1 iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda na pokopališče Whitehaven. Anton Marinšek V soboto zjutraj je nagloma umrl Anton Marinšek, star 53 let, stanujoč na 14512 Saranac Rd. Doma je bil iz Sv. Mihaela pri Postojni, odkoder je prišel Ameriko pred 28 let Bil je član dr. sv. Janez Krst. št. 71 ABZ. V Mentor, O. zapušča sestro Mary Kukanja, v stari domovini pa sestro Frances Sah-tel in v St. Paulu, Brazilija, sestra Antonij Korebel. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 10 iz Svet-kovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče. Gulan Olga Umrla je Olga Gulan, stanujoča na 4619 Memphis Ave. Do. ma je bila iz sela Sot v Dalmaciji in stara ob smrti 60 let. V Ameriko je prišla leta 1913. Tukaj zapušča soproga Samue- VI J ■"'■■V TEL AVIV. — Arabci so napraviil več zračnih napadov na britansko vojaško letališče pri Ramat David. Britanski zrakoplovi so se dvignili, se spustili v borbo in sestrelili štiri egiptovske aparate. WASHINGTON. — Ameriški generalni konzul Mr. Thomas E. Wasson je bil v Jeruzalemu teško ranjen. Streljal je nanj nepoznani čloek. V bojih sta padla zadeta sredi svojega poklicnega časnikarskega dela že dva angleška reporterja in en fotograf, ter delali nemire v Rath meat pack-trije uslužbenci USA konzulata v Jeruzalemu. Mr Wasson je vsled ing plant. Nemiri so se ponav-težkih ran umrl. Doma je iz New Yorka. CHICAGA. — Unija mesarskih delavcev je odredila konec štrajka mesarskih delavcev. Stavka se deloma nadaljuje samo proti odjetjem Wilson Co. žal se je izkazalo, da je bila stavka skoraj brezuspešna, ker so delavci dobili samo.tisto povišanje, ki jim ga je kompanija ponudila že pred stavko, to je 9 centov na uro. V stavki, je bilo okoli 100,000 delavcev. Okoli 8,000 jih še nadaljuje stavko, ker podjetje Wilson ni hotelo obljubiti, da bo sprejelo vse delavce nazaj v službo. Kompanije računajo, da so delavci radi stavke izgubili 10 do 12 milijonov dolarjev na mezdah. Oborožene čete zatrle nemire piketirjev Waterloo, la. — Čete narodne garde oborožene z nasajenimi bajoneti in lahkim orožjem, so razgnale okrog 400 stavkujočih delavcev, ki so protestirali in ljali celo noč in je množica od časa do časa narastla na do 2,-000 ljudi. Okrog 150 uslužbencev podjetja, ki niso hoteli stavkati, je moralo ostati v tovarni celo noč, ker so stavku joči grozili pri vseh izhodih. Večji nemiri so nastali okoli podjetja radi nesrečnega strela, s katerim je bil ubit en piketir, ena ženska pa ranjena. Mož, ki je streljal iz svojega avtomobila, je oče devetih otrok. Trdi, da ni imel namena streljati v no- RIM. — Vodja katoliške demokratske stranke, Alcide de Gas-peri je sestavil novo vlado in jo predložil predsedniku republike j benega človeka in je hotel samo v odobritev. V novi vladi so zastopane vse protikomunistične toliko prestrašiti množico, ki mu stranke. Predsednik je de Gasperi sam, podpredsednik je socija-je grozila, da ga ubije, da bi z list Sarragat, minister zunanjih zadev republikanec grof Sforza. avtomobilom lahko zbežal. Nje-t • i ga je policija zaprla in radi var- HELSINKI. — Poslanci konservativne stranke so obdolžili nosti ne objavlja kje da se naha-komunističnega ministra notranjih del, da je na svojo roko izro- Ja-čil sovjetskim oblastem 10 finskih državljanov in več tujcev. Minister je izročitev priznal, le izgovarjal se je, da ni mogel ravnati drugače, ker je izročitev zahtevala sovjetska kontrolna komisija. Parlament je izglasoval ministru nezaupnico in predsednik republike ga je po ustavi odpustil. Ostali trije komunistični ministri so se solidarizirali z odpuščenim ministrom in podali ostavke. Kri- - - . . . zoto odločil predsednik Paasikivi, ki je prišel na to mesto na pri-J £ 1 tisk Moskve. J Berlin želi, da Američani ostanejo Berlin. — Nachtexpress, list, ki ga izdajajo pod sovjet- DUNAJ. — Ameriški zastopniki so objavili, da so razgovori za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo prekinjeni in se nič ne ve kdaj se bodo mogli nadajlevati Ruski delegat je na zadnjem sestanku ponovil prejšnje zahteve in izjavil, da ima nevodila svoje vlade, da ne sme nič popustiti. Zahteva vojno odškodnino in o Odhodu zavezniških čet iz Berlina. Vprašanje je bilo: Ali bodo šli pred prvim julijem ali pred prvim oktobrom ali pa sploh ne? List je vodil zelo ostro kampanjo za to, da bi se ljudje izjavljali j v velikem številu za prvi da» južne dele Avstrije, ki imajo slovensko prebivalstvo, za Jugosia- tum. Sedaj je urednik priznal, vijo. Ameriški delegat je na to kratko povedal, da je cela stvar ’ da je prišlo vsega okoli 700 mrtvi točki in da ni več nikakega smisla, da bi se še sestajali j odgovorov in nad polovico teh in razgovarjali. Za to kot predsednik konference ne bo sklical se- je bilo mnenja, da bodo An- je dokler ne bo dobil s sovjetske strani novih predlogov. Avstrijska vlada je v zvezi s tem nesrečnim koncem pogajanj, ki so se vlekla skoro dve leti, zahtevala naj se takoj odstre- la. Pogreb bo jutri zjutraj ob nijo vse zavezniške vojaške edinice z njenega ozemlja in poveda- glo-Amerikanci ostali dokler bodo hoteli. Zato list sploh ni objavil izida glasovanja. Ameriške oblasti so prepo- cena pitanim volom na $33.60 'ja deževalo. V vseh 43 letih je 9:30 iz Golubovega pogrebnega K da Avstrija ni voljna priznati nikaWh stroškov zs okupacijske vedsle rezširjsnje vseh sovjet-za 100 funtov, kar je najvišjalizgubil stavo samo devetkrat. | zavoda v cerkev sv. Pavla na|«made ki po nepotrebnem m nezakonito ostanejo na avstrijskem|skih listov v USA coni Nem- cena od 18. februarja. samo Letos je tudi dobil stavo. 40. cesti. ozemlju. Ičije. KSKJ National Bowling Championship Match and Dance in Cleveland Saturday, May 22 BIRTHS Saturday, May 22, is the red letter day for the KSKJ. The National Bowling Championship match will take place on this date. It is also the date of the Ohio KSKJ Booster Dance. These two affairs are being held m conjunction with each other. The participants in the bowling match will be in the women and men team champions of the Midwest and Eastern Bowling Tournaments. The winners' will become the National Champions of the KSKKJ for 1948. Bowling will take place at the Waterloo Recreation, 15721 Waterloo Rd-, located in Collinwood. Bowling will get under way at 7 p. m. From Waukegan will come the Marty Svete team of St. Ann’s’ Society No. 127. Their opponents will be the Slapnik Jr. Florists of Mary Magdalene Sociey No. 162 of Cleveland. The members of both teams are veterans of KSKJ tournaments and have won championships in the organization previously. , From South Chicago will come the Maki Taverns of St# Florians Society No. 44. Their opponents will be the Zlate Matas of St. Joseph Society No. 169, Cleveland. Both teams are powerful and many strikes will fall in this match. ■ ■_ . ~ . It is hoped that Mr. Joseph Zalar, E. 36 St. Želodec, Jerney — Husband of Prances (nee Kapel, living in Europe) father of Victoria, Bernarda, and Ludmilla (also in Europe), Max (of Cleveland). Residence-at 1320 E. 40 St. Mr. and Mrs. Prank Lekan of 7906 Rosewood Ave., announce the birth of twins, a boy and girl, which makes it D children in the family. They have 3 boys from before. Grandparents again are Mr. and Mrs. Joseph Lekan or 3568 E. 81, and Mr. and Mrs. Louis Perhavec of 7803 Rosewood. Congratulations! Mr. and Mrs. Jerry Bohinc of Northeast Appliance and Furniture Co., announce the birth of a boy, weighing 9 lbs., 9 ounces. He was bom Thursday, May 13, at Booth Memorial Hospital. They now have 2 boys and 3 girls. The mother’s maiden name was Genevieve Zulich. Congratulations! DEATHNOnCES Badalick, Frances (nee Bencic) — Wife of Joseph ((linotype operator at American Home), sister of Edward, Molly Lourin, Lillian Lopatich. Residence at 19330 Meredith Ave. Ferenčak, Anna (nee Cerar) — Wife of Joseph, mother of Joseph. Residence at 1201 E. 177 St. Kolenc, Ariton—Husband of Josephine (nee Skalar), father of Emily El- . juovpil 1 —*v -—---— ispitas After »h** uhamoii cided, in will be preseni. <,b»wuu»/. • the champions have been de-. Locniskar, Frank—Husband of Mary rided all will go to the Slovenian | (nee Adler), father of Mary Kocjanclc, Workmen’s Home, 15333 Waterloo .Rose. Frances Fogarty. Residence at nJ thp Rooster Dance will 11209 Langton Drive, Garfield Heights. Recently at a gathering of literary and theatrical personalities, a certain well-known producer was holding forth on the countless mistakes he had made In his business and how much money they had cost him. “I declare," he announced, "I'm my own worst enemy." "Not while I’m in the room," was Franklin P. Adams’ rejoinder. When Eddie the noticeably slow-moving and inefficient clerk in a smalltown general store, wasn't in evidence one morning, a customer asked. “Where’s Eddie? Ain’t sick, is he?" “Nope, he ain’t sick," replied the proprietor, “He’s just not working here any more." Got anybody in mind to fill the vacancy?" responded the curious villager. "Nope,” said the proprietor. "Eddie didn't leave no vacany. Two old maids were discussing men. Asked one: "Which would you desire most in a husband-brains, wealth or appearanoa?" “Appearance.” replied the other, "and the sooner, the better." All Make* Of RADIOS - WASHERS and SWEEPERS REPAIRED 24 hours free pickup and delivery service MALZ ELECTRIC 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808 riUlUC, ------7 Rd., where the Booster Dance w’lll 13 Musical renditions will be furnished by Frankie Mullec’s orchestra. They have been engaged to play from 8.UO p. m. until 1:00 a. m. Frankie has become very popular within the Pa®J year and you will en)oy his style of m On the menu will be roast beef sandwiches and “kranjske klobase. The kitcen will be managed by. very capable cooks. Refreshments will be plentiful. A large turnout is anticipated from Girard, Barberton and Lorain. Everyone is invited to attend. Bring your friends and show them what a good time can be had among KSKJ people. You won’t regret it. ST. vffiiš IAUDC, rtouuw 1«6»1VJ. --- — “ 11209 Langton Drive, Garfield Heights. Mahoney — New-born son of Mr. and Mrs. James Mahoney (nee Tomazic) of Grovewood Ave. Ponge, Michael. — Father of Agnes Zaro, Mary Mohorčič, Frank, Stanley. Residence at 1018 E. 63 St. Trivich, Milan. — Residence at 1563 LOUIS SRPAK TAILOR 17822 Marcella Road ke mi CERTIFIED TYPEWRITER SERVICE 1127 E. 88th St. TYPEWRITERS and ADDING MACHINES RENTED and REPAIRED RIBBONS and CARBON PAPER J. MERHAR HOTEL ROOMS AVAILABLE 1 Singles—$2 up Doubles—$3 up Dining Room and Bar Free Parking IMPERIAL HOTEL F. H. WITTENBURG “WIT” TO YOU 1931 E. 79th Street GA. 7641 OPPORTUNITY TO LEARN A PROFITABLE TRADE De SIMK) SCHOOL OF SHOE REPAIR G. I. Approved Cleveland’s Oldest Classes: 7 to 12; 12 to 5; 5 to 10 For Information Phone or Write Miss Praught 418 Frankfort ________SU 5542 Charles & Olga Slapnik FLOWER SHOP FLOWERS FOB ALL OCCASIONS 6626 St. Clair Ave. IX 2134 Furniture Insurance If you live in a Single Home, we will Insure your Furniture for three years $2,000 for only $10.00. We gladly give estimates MIHAUEVICH BROS. CO. 6424 St. Clair Ave. HE. 6152 MAX'S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, Prop. 1109 E. 61st ST. ' Tel. UTah 1 - 3040 Auto Body Repair and Painting 1st Class Jobl Thomas Flower Shop FLOWERS FOR ALL OCCASIONS Flowers Telegraphed We Deliver " 14311 St Clair Ave. Tel.: GL. 4316 Nights: EN. 8635 (Continued from Page 6) cookies, breads, turnovers and noodles I -all homemade. The buttermilk pies j were made and donated bv MissCaroline Sorn who is known especially for aPnf handmade articles attracted much attention at their! stand. The work displayed was really admired. Winners received some valu- I TRGOVINA ODPRTA VSAKI DAN .. 10. ZJ. DO 5.30 POP. »MAY ure prostega parkanja v garaži ia odjemalce. Viemite breiplačni bus do in od trgovine. - rt"IHt'7ff-|IHML"l,i ‘unirim'»w«11'*»*«■*‘—“‘““** A large selection of canned goods was . available ... .. , Noisy was the novelty stand which attracted much attention for the vari-ety that it had to offer. Mrs. Gaim-1 bttro ringing the bell that Mrs. Zele supplied could be heard throughout. Amid all of this there was the bar where you could lean your elbows, en-tov a cool refreshing beverage and chat with the friends that gathered there, making it a very sociable eve-uing for all. Winners of the contest are: Gene Chnulewski, 7405 Canton Ave., First Quilt. J. Sray. 1121 E. 63 St., Second Quilt; S. Koporc, 6514 Metta Ave., the radio: L. Cimperman Sr„ 1115 Norwood Rd.. the afghan; Jeste Steple 1147 E. 63 St., the tablecloth; Joseph Butler. 1053 E. 62 St., the Infant Je-6us Statue. . , The St. Vitus Mothers' _Club extend their sympathy to Mrs. Zurga, our treasurer, whose father Mr Kolenc recently passed away. Sociality New* The Sodality May Crowning will be held on the last Sunday of the month, May 30, 1948 at 7:15 p. m. Rehearsal for the May Crowning will be held in church on Sunday afternoon, May 23, at 2 o clock Both luniors and Seniors are asked to be present so that we may practice the songs and rehearse the procession. There will be a Board Meeting for officers and chairmen on Wednesday, May 26, after May Devotions in the evening. Tell of Cigarette Waste Frankfurt, Germany. — Allied authorities urged German officials to speed distribution of millions of Am erican cigarettes rotting in German warehouses. Quickly-A rranged AUTOMOBILE LOANS If you’re planning to buy a new or used car, arrange now for an easy-to-pay loan at North American. The money, to cover all expenses, will be ready for you when your car is ready for delivery. Dajemi in izmenjavamo Eagle znamke JOHHKY KOVACK CORDIALLY INVITES YOU to the L J'S pT* m. •- ****** VO'-'* - POSEBEN NAKUP! POLETNEGA BLAGA Printed BEMBERG RAYONS Regularna 2.25 vrednost 1 .19 Rayon GABARDINES Regularna 1.69 vrednost .Za vašo počitniško opravo Junior Rayon BUTCHER LINEN $1 Regularna 1.19 vrednost 88c Formula za tisti hladan pogled kot sladoled . . . tenko bemberg rayon blago. Se lepo prileže . . . lahko sešije v najnovejše sezonske obleke za ženske. Izvrstna kakovost po tej posebni ceni. Cvetlični, geometrični in drugi vzorci na svetlem in temnem ozadju. 39 inčev široko. Rayon gabardine blago fine kakovosti, ki je pravi “nakup” po samo $1 jarda. Je vedno čedno in praktično. Izborno za slacks, playsuits, jackets, športno opravo . . . tako potrebna za počitniško opravo. V izberi barv . . . aqua, rjava, rumena, copen, siva, roza, temno modra, črna in kelly. 39 inčev široko. THE MAY CO. Eno izmed najbolj priljubljenih vrst bla: ga, ki se ga vam sedaj ponuja po posebni ceni baš za vaše poletne potrebe. Zadovoljni boste ž njim v beli, rumeni, roza, copen, temno modri, črni, aqua, pink barvi ... za’ spectator obleke, play-suits, jacket obleke. Se ne zgrbanči . . , za privlačno obleko. 39 inčev široko. . . BLAGO . . . ČETRTO NADSTROPJE SATURDAY, MAY 22 A BEAUTIFUL ROSE FOR EVERY LADY A HAND SOUVENIR GIVEN TO EVERYBODY Follow the POLKA PARADE to these TOP TON TONES —ssAsm w-1............::....................s™* ■- JO ANN WALTZ...............Frankie Yankovie MY HONEY IS STILL YOUNG..........Joe Princie TRAFFIC JAM POLKA..............Polkateers JINGLE TINGLE POLKA..........Joe Princie JUKE BOX POLKA.............Johnny Vadnal i MARIANNA POLKA................Polkateers GIRL IN THE GARDEN...........Joe Princie JUST BECAUSE.............Frankie Yankovie PLAYFUL BOYS POLKA.......Frankie Yankovie MERVAR MUSIC MARI 6919 ST. CLAIR AVE.......................EN. 3623 BER0S STUDIO FOR FINE PHOTOGRAPHS y 6116 St. Clair Ave. Tel. EN 0670 AHLIN SHEET METAL & FURNACE CO. NEW COAL AND GAS FURNACES Blowers arid Conversion Burners‘ Minn. Honeywell Thermostats SNOODLES ALL MAKES FURNACES REPAIRED Recemented and Vacuum Cleaned \ GUTTERS AND SPOUTING 613 E. 99. St. GL 7630 By Cy Hitngerfbrd te?., p «!* ©* s-yliMtCQ NO. 102 MEHIŠKA DOMOVINA /w H/l ERI HI— HOME1 ICAN IN SPIRIT IN LANGUAGE ONLY MORNWGN6WSPAPCR CLEVELAND 6, 0., MONDAY MORNING, MAY 24, 1948 LETO L. - VOL. L V E 5 1 n 1 ^ ** ISitfc m UJBIT DUHOVNIK. — “Hr vatski dom” poroča, da so komunisti spet Uibili hrvatskega duhovnika. Ko je na vrtu molil svoj brevir so ustrelili Pavla Bede-nika v sv. Martinu pod Okičem. — Komunistični sopotniki bodo spet rekli, da komunizem ne preganja vere. V ZNANIH JEČAH V STARI GRADIŠKI je bilo ob koncu leta 1947 4995 jetnikov. Med temi je bilo 140 /j;, hovnikov. 70 ŽUPNIJ Pl- ’ZNIH. — V zagrebški nadškouji je sedaj 70 župnij brez duhovnika Precej so torej komunisti že dosegli. NA MARIJIN KIP SO STRELJALI. — Navadno slišimo o podivjanosti slovenskih komunistov, pa so hrvaški še hujši, če je mogoče hudobijo še stopnjevati. Pismo iz Hrvaške pripoveduje, da so komunisti v Vrgor-skih Poljcih streljali na kip Matere božje. Le kaj jim more biti podoba v škodo, da se nad njo znašajo. To je res satansko sovraštvo do vsega krščanskega! Iz istega kraja pišejo, da komunisti nalašč streljajo, kadar gredo ljudje k maši in od maše, . da jih tako plaše in skušajo od-1 vrniti od obiska cerkve. PODIRA DRŽA- jo stranko, narod pa trpi pri tem. f f GOZDOVE UNIČUJEJO. KARDINAL SPELL-MAN NA POTI NA KITAJSKO Isto tožbo kot na Primorskem ' Tf 16 V eiisimn i. Indonez‘Ji m hoče samo pre- Priča prikazovanj v Fatimi V samostan Carmeitskega reda je stopila Lucija Marija, Batavia. — Kardinal Speli- k* edina od tistih, treh otrok man je prišel sem in Še ustavil ki se jim je prikazovala Maža kratek čas na svoji poti na r*ia v Fatimi na Portugalskem. Kitajsko. Njegovi spremlje- še živi. Stara je seldaj 40 et, valci povdarjajo, da kardinal nima nikake posebne misije v gledati tamkajšne razmere katoličanov. slišimo tudi iz Hrvatske. Sedanji režim hoče priti hitro do denarja, do tujih valut in seka na naglico gozdove, ne da bi skrbel, da se obenem pravilno zasaja. Ne sekajo samo jelovih gozdov, ampak tudi hrastove V Slavoniji, v Bosni in y Liki poje sekira neusmijleno v imenu države, ki se je vsega polastila, da morejo njeni hlapci sedaj vse od kraja uničevati brez misli na bodočnost. KAKO IZGLEDA V ZA-,-------------------------r----- DRU. — Zader je bil v Avstriji škega tiska iz Združenih držav, glavno mesto Dalmacije. Po pr.lRev- Fr. William J. Smith, S. J. vi svetovni vojni je pripadel !ie v svojem poročilu ostro napa-Italiji. V tej vojni je mesto' de' kapitalizem. Prinašamo ne-mnogo trpelo. Pišejo, da se nih-' katere odstavke njegovega govo. če ne meni, da bi ruševine po-jra= “Kapitalizem je v svoji sedanji obliki nelogičen, gospodarsko nezdrav in v nasprotju s pravilno organizirano driižbo., Kapitalizem je v nasprotju z duhom in zapisano besedo okrožnic, ki jih je izdala katoliška Cerkev. Katoličani ne moremo NOVI GIOBOVI Frank Sttbil Po enotedenski bolezni je umrl _____o______ j v petek večer Frank Stibil, star Kfttolrcki časnikar nsfrn 1^^' Doma je bil iz Ustje vasi lidiousKi casnutar ostro !na Primorakemi odk(Kier je pri. napada kapitalizem 1 ' Sodelovanje delodajalcev in delavcev je potrebno. Proti drž. kapitalizmu. Na konvenciji katoliških časnikarjev v Clevelandu se je zbralo nad 300 zastopnikov katoli- OMja na 8. strani) Ulične borbe v Jeruzalemu Sveta mesta poškodovana^ ..................... Tel-Aviv - Arabci hitro braniti kapitalizma, ko imamo osvajajo posamezne dele mesta ;jasne in nedvoumne besede sv. Jeruzalem. Dobili so nova poja-[0žeta proti niemu- . šel v Ameriko pred 39 leti. Bil 'je član št. 136 SNPJ. Tukaj zapušča sinove: Frank, John, Joseph ter vnuke, v starem kraju pa brata Jožeta in sestro Frančiško Pogreb ko jutri zjutraj ob 8:15 iz hiše žalosti, 3591 E. 46. St. ter v cerkev sv. Lovrenca ob 9 pod vodstvom pogrebnega zavoda Louis Ferfolia. John Bradač Po dolgi bolezni je umrl včeraj popoldne v Charity bolnišnici eden prvih pionirjev new-bunške naselbine; rojak John Bradač, star 75 let in stanujoč na 10414 Reno Ave. Po domače so mu rekli Skrlakov oče. Doma je bil iz vasi Male Lese, fara Krka pri Stični, odkoder je prišel sem pred 56 leti. Kmalu po prihodu v Ameriko je odprl gostilno na Burke Ave., pozneje pa na Maiible Ave. Postal je prvi ameriški državljan med rojaki v Newburghu in potem Razne najnovejše svetovne vesti1 WASHINGTON. — Pogajanja med železničarji in druž- ^ bami so se razbila. Družbe so vstrajale na svojih predlogih in ugotovitvah, ki jih zastopniki unije stalno odklanjajo kot osnovo razgovorov. Dne 29. maja mora zopet vlada poseči vmes, da se ne začne železničarski štrajk. Razne drobne novice la Clevelanda in te okolice V bolnico— je odšla Mrs. Margaret Jartz, 7009 Hekar Ave., radi nujne operacije na nogi. Do nadaljnega bo morala ostati v Glenville bolnišnici. 22 novomašnikov— * * * | Škof Mnsgr. Hoban je posve- Judovska vlada je formalno zaprosila bri- til letos 22 novomašnikov. Med TEL AVIV. — Malo judovsko zrakoplovstvo je stalno v akciji. Obstreljuje arabska oporišča v okolici Jeruzalema in sedaj nosi hrano in sanitetni materijal judovskim branilcem v svetem mestu. LONDON. tansko vlado za priznanje države in vlade Izraela. * « * WASHINGTON. — Dewey, guverner države New York je zmagal pri primarnih volitvah v državi Oregon proti Stassenu. Oregon ima 12 delegatov. * * * PORT SAID. — Egiptske oblsati so zaplenile ves tovor živeža na potu v Palestino. Zaplenile so samo na dveh ladjah iz Avstralije skupno 10,000 ton žita. BUCI^VREST. — Komunistična vlada Rumunije je zaplenila vse premoženje bivšega kralja Mihaela in njegovih bližnjih sorodnikov v korist države. * » * LAKE SUCCESS. — Unija narodov je določila švedskega plemiča in diplomata, grofa Folke Bernadotte za mirovnega posredovalca v Palestini. Ta mož je koncem druge svetovne vojne uspešno posredoval med zapadnim zavezniki in zadnjo nacistično nemško vlado. Izjavil je, da bo takoj odpotoval v Palestino, nima pa veliko upanja, da bi uspel. « • • LONDON. — Vlada Združenih držav je protestirala pri angleški vladi radi podpore, ki jo Angleži še vedno dajejo Arabcem. Angleška vlada je ostro odgovoria, da nima razloga, da bi preki-ila svoje pogodbe z arabskimi državami. Med tem sta se sestala njimi so trije sinovi iz hrvatske župnije sv. Pavla na 40 cesti. Včeraj sta bili dve novi maši, prihodnjo nedeljo bo pa še ena. Pobiranje asesmenta— Jutri bo 25. dan v mesecu in naši društveni tajniki in tajnice bodo pobirali društvene ases-mente za ta mesec Vsak dru-štvenik naj gleda, da bo imel asesment plačan pravočasno, da bo upravičen do vsega, kar mu nudi društvo. Vabilo na sejo— Jutri večer ob 7:30 bo seja kluba “Ljubljana." Seja bo v navadnih prostorih. Naj bi bila velika udeležba od strani članstva. V bolnišnici— Anthony Merhar, sin Mrs. Magdalene Merhar iz 990 E. 63. St. se nahaja v Miami Valle Hospital, Wyoming Street, Whitmore Bldg., Dayton, Ohio. Tam se je zadnji pondeljek podvrgel ie s štirimi drugimi ženskami. Ta mu je odvrnila: “Slabo za vas in za državo, če bi jo moglo pet žensk podreti,” — Tako vidimo, da imajo državni tožilci po celi državi ogromno posla z ljudmi, ki se nočejo ukloniti vladni diktaturi. Kmalu bo vsa Jugoslavija ena ječa. DALMATINSKI KMETJE POJEDLI SEME. — V Dalmaciji so bili mnogi kmetje kaznovani z zaporom treh let, ker so pojedli nekaj od žita, ki so ga dobili za seme. Vsak ve, da ga niso pojedli iz hudobije, ampak, ker so bile njih družine lačne. To je zelo jasna slika razmer, ki jih je ustvaril v Jugoslaviji komunizem pod vodstvom zločincev. Ti zločinci sedaj preganjajo drug drugega in čistijo svo- Arabska poročila napovedujejo, da bo Jeruzalem in vsa južna in srednja Palestina v najkrajšem času v njihovi oblasti. Po obeh virih je notranji del mesta Jeruzalem trpel v boju poškodbe. Nekatera, za krščanstvo najsvetejša mesta, so zelo poško. dovana.. Vsa Palestina južno od Jeruzalema; je v rokah egiptskih čet. Vzhodni del Palestine zasedajo kateri bi imeli delodajalci in de postopoma sirske čete, severni j lojemalci stalno enako odločujo-del pa čete arabske legije, ki pro- čo logo, vlada pa bi skrbela, da dira jo od Libanona proti jugu [se vidijo vse panoge gospodar-in zapadu. Judovske čete so vsak dan slabše. Njihov obrambni odpor popušča. -----,----„----- --------- [jo in organizirajo mm Kapitalizem sili ljudi, da se zapletajo v razredne boje, ki jih papež Pij XI. popisuje kot težak pojav nereda, ki vodi človeško družbo v propast.” Za ozdravljenje razmer je Father Smith predlagal organizacijo industrijskih svetov, sodelovanje voditeljev podjetij in delavstva,, ureditev take družbe, v Tri na dan Urdenik “Proletarca” je leta 1940 zapisal dobesedno: “Parlament v totalitarnih državah (kot so, recimo danes Rusija, Jugoslavija, Poljska etc) pa če tudi ima njegova država 90 milijonov prebivalcev, lahko opra-yi svoje delo v enem dnevu. Njegova naloga je ploskati in soglasno potrditi, kar mu je predloženo. Opozicije ni. Ce bi se kdo drznil ugovarjati, ne bo dobil besede, pač pa kmalu nato sekiro za vrat, kroglo v hrbet, ali pa kako drugo “likvidacijo!” * * » Do pičice tako se dogaja danes v totalitarnih državah za železno zaveso, kakor se je takrat, ko je vse tako dobro videl urednik glasila jugoslovanske socialistične stranke. • • * Prav isto se dogaja, kot se je že takrat, a vendar urednik Proletarca danes prav tistemu ploska, čemer se je takrat pačil. V totalitarnih državah se od leta 1940 ni spremenilo nič, toda spremenili so se tisti, ki so postali iz sodrugov — tovariši. Povečanje cen na cestni železnici in taksijih Cleveland Transit Board pripravlja povišanje cen na cestnih železnicah in busih. Verjetno bo cena 12 centov za vsako posamezno vožnjo, 17 centov za ekspresno vožnjo, $1.80 za redno tedensko karto. Pet otročjih voznih kart za 13 centov, dijaška karta 65 centov in nedeljska 35 centov. Družbe taksijev mislijo povišati cene vožnjam za približno 5 centov na miljo. Spor glede mezd železničarjev Washington. — Uradniki železniških kompanij in unij so obnovili pogajanja za ureditev mezdnega spora. V začetku je.KT . , . . , bilo veliko upanja, da se bodo Novl kfgunci IZ komuni Stičnega pekla stva v splošnem državnem in na-rdonem interesu. Kakor je Father Smith odločno napadal kapitalizem, prav-tako je odklonil komunizem in državno oblastveno poseganje y zasebno gospodarsko življenje! -------o----- Premogarski voditelj John L. Lewis ne bo prestal kazni Na zahtevo vlade je sodišče odložilo izvršitev kazni predsedniku Unije premogarjev J. L. Lewisu. Pač pa Mr. Lewis ni oproščen denarne globe 20 tisoč dolarjev, ker se dvakratnemu pozivu sodišča ni hotel odzvati. % Zopet en škof v Jugoslaviji zaprt Vatican. — Jugoslovanske oblasti so zaprle Mnsgrja Petra Čule, škofa v Mostarju. Zakaj je škof zaprt, ni znano. dosegli sporazumi v vseh osnovnih vprašanjih. Unija želi ne- Dunaj. — V zadnjih . treh Češkoslovaške. Vedno stavi, da bo na 10. maja deževalo Decatur, III. — Cal Waggoner je zadnjih 48 let z vsakim stavil, cerkvenem in društvenem polju', Bil je med ustanovniki fare sy. Lovrenca. Bil je član društva Danica št. 34 SDZ. S soprogo Marijo, ki je umrla pred 8 leti, sta botrovala več sto otrokom v Newburghu. Tukaj zapušča žalujoče hčere: Mary Curk, Alke Opaškar, Josephine Adler, Ano Sowinski ter sinove: :Louisa ir Josipa, vnuke in vnukinje, v starem kraju eno sestro in več sorodnikov. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz pogrebznega zavoda Louis Ferfolia ter v cerkev sv. Lovrenca ob 9. Nicholas Pasdrec Po dolgi bolezni je umrl Nicholas Pasders, star 65 let, stanujoč na 1246 E. 58. St. Doma je 'bil iz vasi Krasinc, fara Gradec, odkoder je prišel v Cleveland pred 46 leti. Zadnjih 25 let je delal v Cleveland Terminal Bldg., kot operator spenja-če. V Perry, O. zapušča sestro Mrs. Katarino Zajc. Pogreb bo jutri popoldne db 1 iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda na pokopališče Whitehaven. Anton Marinšek V soboto zjutraj je nagloma umrl Anton Marinšek, star 53 let, stanujoč na 14512 Saranac Rd. Doma je bil iz Sv. Mihaela pri Postojni, odkoder je prišel Ameriko pred 28 let Bil je član dr. sv. Janez Krst. št. 71 ABZ. V Mentor, O. zapušča sestro Mary Kukanja, v stari domovini pa sestro Frances San-tel in v St. Paulu, Brazilija, sestra Antonij Korebel. Pogreb bav sredo zjutraj ob 10 iz Svet-kovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče. Gulan Olga Umrla je Olga Gulan, stanujoča na 4619 Memphis Ave. Do. ma je bila iz sela Sot v Dalmaciji in stara ob smrti 60 let. V Ameriko je prišla leta 1913. Tukaj zapušča soproga Samuela. Pogreb bo jutri zjutraj ob trije uslužbenci USA konzulata v Jeruzalemu. Mr Wasson je vsled težkih ran umrl. Doma je iz New Yorka. * * * CHICAGA. — Unija mesarskih delavcev je odredih konec štrajka mesarskih delavcev. Stavka se deloma nadaljuje samo proti odjetjem Wilson Co. žal se je izkazalo, da je bila stavka skoraj brezuspešna, ker so delavci dobili samo,tisto povišanje, ki jim ga je kompanija ponudila že pred stavko, to je 9 centov na uro. V stavki, je bilo okoli 100,000 delavcev. Okoli 8,000 jih še nadaljuje stavko, ker podjetje Wilson ni hotelo obljubiti, da Bo sprejelo vse delavce nazaj v službo. Kompanije računajo, da so delavci radi stavke izgubili 10 do 12 milijonov dolarjev na mezdah. I ^ in razgovarjali. Za to kot predsednik konference ne bo sklical se-1 je bj]0 mnenja, da katera izboljšanja delavskega mesecih je pribežalo v Avstrijo pravilnika in povišanje okoli 15c 9700 ljudi iz Jugoslavije, Runa uro. |munije, Bolgarije, Rusije in ------o------- Cena goveji živini je zopet višja Chicago. — Dovoz pitane goveje živine je manjši kot se je pričakovalo. Zato je poskočila kdor je le hotel, da bo na 10. ma cena' pitanim volom na za 100 funtov, kar je najvišja I izgubil stavo samo devetkrat. I zavoda v cerkev sv. Pavla na|arm*de ki po nepotrebnem in nezakonito ostanejo na avstrijskem cena od 18. februarja. | Letos je tudi dobil stavo. 40. cesti. ozemlju. , , , TEL AVIV. — Arabci so napraviil več zračnih napadov na britansko vojaško letališče pri Ramat David. Britanski zrakoplovi so se dvignili, se spustili v borbo in sestrelili štiri egiptovske aparate. * * * WASHINGTON. — Ameriški generalni konzul Mr. Thomas E. Wasson je bil v Jeruzalemu teško ranjen. Streljal je nanj ne- Oborožene čete zatrle nemire piketirjev Waterloo, la. — Čete narodne garde oborožene z nasajenimi bajoneti in lahkim orožjem, so razgnale okrog 400 stavkujočih poznani čloek. V bojih sta padla zadeta sredi svojega poklicnega delavcev, ki so protestirali in časnikarskega dela že dva angleška reporterja in en fotograf, ter delali nemire v Rath meat pack- ing plant. Nemiri so se ponavljali celo noč in je množica od časa do časa narastla na do 2,-000 ljudi. Okrog 150 uslužbencev podjetja, ki niso hoteli stavkati, je moralo ostati v tovarni celo noč, ker so stavkujoči grozili pri vseh izhodih. Večji nemiri so nastali okoli podjetja radi nesrečnega strela, s katerim je bil ubit en piketir, ena ženska pa ranjena. Mož, ki je streljal iz svojega avtomobi-, la, je oče devetih otrok. Trdi, da RIM. — Vodja katoliške demokratske stranke, Alcide de Gas- ni jmel namena atreljati v no-peri je sestavil novo vlado in jo predložil predsedniku republike | benega č]oveka in je hotel samo v odobritev. V novi vladi so zastopane vse protikomunistične toliko prestrašiti množico, ki mu stranke. Predsednik je de Gasperi sam, podpredsednik je socija-1 je grozila, da ga ubije, da bi z list Sarragat, minister zunanjih zadev republikanec'grof Sforza. avtomobilom lahko zbežal. Nje-* » * ga je policija zaprla in radi var- HELSINKI. — Poslanci konservativne stranke so obdolžili nosti ne objavlja kje da se naha-komunističnega ministra notranjih del, da je na svojo roko izro- ja-čil sovjetskim oblastem 10 finskih državljanov in več tujcev. Minister je izročitev priznal, le izgovarjal se je, da ni mogel ravnati drugače, ker je izročitev zahtevala sovjetska kontrolna komisija. Parlament je izglasoval ministru nezaupnico in predsednik republike ga je po ustavi odpustil. Ostali trije komunistični ministri so se solidarizirali z odpuščenim ministrom in podali ostavke. Berlin želi, da Američani ostanejo tisk Moskve. Berlin. — Nachtexpress, ___________r ________________ ^____________ Kri- list, ki ga izdajajo pod sovjet- zofio odločil predsednik Paasikivi, ki je prišel na to mesto na pri-kontrolo, je vprašal javnost kaj misli o odhodu zavezniških čet iz Berlina. Vprašanje je bilo: Ali bodo šli pred prvim julijem ali pred prvim oktobrom ali pa sploh ne? List je vodil zelo ostro kampanjo za to, da bi se ljudje izjavljali v velikem številu za prvi datum. Sedaj je urednik priznal, prišlo vsega okoli 700 DUNAJ. — Ameriški zastopniki so objavili, da so razgovori za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo prekinjeni in se nič ne ve kdaj se bodo mogli nadajlevati Ruski delegat je na zadnjem sestanku ponovil prejšnje zahteve in izjavil, da ima nevodila svoje vlade, da ne sme nič popustiti. Zahteva vojno odškodnino in južne dele Avstrije, ki imajo slovensko prebivalstvo, za Jugoslavijo. Ameriški delegat je na to kratko povedal, da je cela stvar da je (uu M^i točki i^da ni več nikakega smisla, da bi se še sestajali j odgovorov in nad polovico teh bodo An- je dokler ne bo dobil s sovjetske strani novih predlogov. Avstrijska vlada je v zvezi s tem nesrečnim koncem pogajanj, ki so se vlekla skoro dve leti, zahtevala naj se takoj odstranijo vse zavezniške vojaške edinice z njenega ozemlja in poveda- glo-Amerikanci ostali dokler bodo hoteli. Zato list sploh ni objavil izida glasovanja. Ameriške oblasti so prepo- $33.50 ja deževalo. V vseh 43 letih je 9:30 iz Goluibovega pogrebnega da Avstrija ni voljna priznati nikakih stroškov za okupacijske vedale razširjanje vseh sovjet- skih listov čije. v USA coni Nem- 'I aj|j Ameriška Domovina h 1 i mmSTSULZSTtmt »I (JAMES DEBEVEC, Editor) , ... 1117 8t Clair Ave. HEnderson 0628 ClmUod 8, OWo Published daily except Saturdiyt, Sundays and Holiday___ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pbl leta $6, za 3 mesece $3.50.__ SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. v Ameriki zopet lahko zlijejo in strnejo. Napake pozabljajmo, v bodočnost gradimo. . _ ' Ne smemo pa nikoli hoditi po poti neznačajnosti. Pot načelnosti je edino prava, to vedno znova in znova izkušamo. Po njej postanemo ljudje in skupnost kakršnih naš narod potrebuje tu in doma. Po načelnih poteh, ne oziraje se na trenotne vetrove in oblake bomo dosegali uspehe in koristne cilje. . Tako življenje zahteva žrtev. Naj jih! Žrtev je najlepša roža, ki smo jo dobili s Križa. Ima poroštvo trajne vrednotsi! Le v korist bodo žrtve nam in naslednikom. Po neizmerno težavni poti, morda najtežji v svoji zgodovini, hodi naš narod prav sedaj. Le složni in v celoti dosledni in vstrajni bomo po težkih a zmagovitih prizadevanjih dosegli cil osvobojenja naših bratov in za nas same mirnejše in srečnejše življenje. In končno: nikdar ne smemo pozabiti, da je pot doslednega katoličanstva edina življenjska pot po večno srečo. - \ Entered as second-class matter January 8th, 1908, at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 1908, at the Post Office at >83 No. 102 Mon., May 24, 1948 ................. BESEDA IZ NARODA V slogi dosledno po naši poti “Ne glej, ne oziraj se na govorice in mnenja drugih ki te obstojajo, če si sam prepričan, da imaš prav. Ne upogibaj se kot’ vrba v vodi vsakemu zunanjemu pritisku, stoj trdno kot hrast in kljubuj viharjem, čeprav se lomijo veje in vrhovi, v koreninah ostani neomjen. Ne glej na žrtve, ne hodi sebičen, saj ni važno, koliko časa, kako dolgo živimo, temveč glejmo na to kako živimo.” To je govoril grški modrijan Sokrat predno je bil po krivični sodbi umorjen. Njegovi učenci so mu pt ipravili možnost da pobejgne. pa ni hotel. Hotel je postavili svetel zgled doslednega človeka, ki je zvest začrtanim potem svojega življenja tudi takrat, ko mora za načelo zvestobe žrtvovati. . . Bil je mož, ki je neustrašeno zrl v oči smrti, ki mu je grozila radi njegove neomajenosti. V vsem svojem življenju se je držal načel, ki jih je izpovedoval, bil jim je zvest in zanje tudi umrl. Nikdar ni zapustil poti, ki ga naj bi vodila k pravičnosti in popolnosti. Tudi dandanes in tudi med nami imamo Sokrate. Celo izredno veliko število celih, dosledno načelnih katoliških mož in žena smo imeli Slovenci v kofnaj preteklem času in jih še imamo v sedanjosti. Bili so celi Slovenci, celi katoličani, dosledni in vztrajni, nesebični preko mučeništva do smrti. Ker so bili, dosledni Slovenci, se niso vklonili močnemu sovražnemu gospodarju Slovenije, čeprav je gonil na vislice in pred puške, čeprav je praznil cele okraje, čeprav je kazal očividen namen, da zbriše uporne Slovence s tal zemlje. ------obrambo krščanske omike med Slovenci takoj, ko je nastala nevarnost, da borbeno brezboštvo komunizma zavlada v deželi. Svet takrat komunizma še ni poznal in njegove nevarnosti ni hotel videti. Velik del tragedije Slovenije je prav v tem da je komunizem za par let pred drugimi narodi dodobra’poznala in da je par let pred zapadnjaki okusila njegovo želo. Katoliški Slovenci so v tistih obupnih razmerah vojne res žrtvovali vse: imetje, živjlenje, in celo dobro ime. Ostali so zvesti na straži krščanstva in svobode tudi takrat, ko jim je vsem smrt zrlaV obraz in jih svet ni razumel, nasprotno, blatil in zaničeval jih je. Že se svita. Že zarja spoznanja osvetljuje mučeniške lavorike slovenskih Makabejcev. Vse se razvija tako, da daje upanje, da bo naš ubogi narod ša v tem rodu življenja videl in užival sadove zvestobe krščanstvu, zapovedim vere v Roga in v človeka kot božjo star in podobo. Žal pa je med nami mnogo tudi takih, ki so daleč od teh zgledov. Ne mislimo tu na pokvarjene reveže, ki vrednosti življenja po krščanskih resnicah nikdar niso poznali, ki so več ali manj vedno daleč od slovenske skupnosti po tujih brozgah marksizma in zmotnega liberlizma brodili. Mislimo tu na tiste, ki se s katoliškimi imeni kitijo in krščanstvo izpovedujejo, pa so v hudi uri plašč po vetru obrnili in za vetrom šli. Za pametnega, doslednega in zvestega katoličana je bila stvar v Sloveniji vendar tako preprosto jasna: Sv. Oče je komunizem obsodil kot zmoto in hudo nevarnost za duhovno in materijalno življenje* To je sodba najvišje cerkvene oblasti, ki ji ne moreš niti dodajati niti od nje odvzemati nič. Škof slovenski in škofje jugoslovnski so ponovno in jasno povedali, da to kar je prihajalo nad staro domovino je bila in je prava čista komunistična revolucija, pravi komunizem. Škof je edina pristojna oblast, ki v taki stvari more povedati merodajno sodbo, ki jeza vsakega katoličana obvezna. In vendar! Koliko je bilo med nami takih, ki te enostavne resnice niso hoteli videti in jo sprejeti? Koliko je bjlo radi tega škode med nami? Koliko je utrpela naša borbenost, naša enotnost, naša skupna moč in koliko še trpi? Ali hodijo ti po’poti značajnosti, zvestobe in pripravljenosti pretrpeti tudi žrtve? Radi trenotne trme ali koristi so poteptali in pokvarili podobo katoličana v sebi in napram slovenski katoliški skupnosti. Danes je že jasneje, da so gradili svoje posebne hišice, na pesek. Komunizem je vsak dan bolj gol pred nami. Škofove besede in svarila se potrjujejo, žrtve naših Makabejcev se opravičujejo z deli samega komunizma širom Evrope ne le pri nas doma. ... Mali narodi morejo uveljaviti svoje ime in ga v čis'ih ohraniti le. če so trdni, dosledni in močni v svojih delih, složne in nepremakljive edinke, ki s svojimi posebno koristnimi lastnostmi imponirajo večjim. Vsak spor, vsaka notranja slabost škoduje malim neprimerno bolj kot večjim in velikim. Vedno znova si zato moramo ponavljati kako neobhod-na je Slovencem, posebej slovenskim katoličanom trdna sloga in zvestoba načelom krščanske demokracije v vsem udejstvovanju in nastopanju, v celem sarodnem živjlenju. Mislimo, da prihaja čas, ko se slovenske katoliške vrste po Palestini Jož e Grdina Enajst let poteče, kar sem v pondeljek jutro, dne 24. maja 1937 s krova parnika “Dacia” zagledal Palestino — Sveto deželo, rojstno deželo Gospodovo ;n Njegovih apostolcfv. Še danes mi stopa tako živo pred oči oni dogodek, ko sem ves srečen pozdravil to sveto zemljo, v kateri teče kri: boj divj® med A-rabci in Judi, ki so po 2000 letih zopet dosegli samostojnost _ deželo Izraelovo. Pa mi je prav ob teh dogodkih prišlo na misel, da obudim spomine na to zemljo, ki je najimenitnejša na svetu; saj je ondi bil rojen, je trpel in umrl učlovečeni Bog, naš Gospod in Odrešenik Jezus Kristus. Dacia je privozila v pristanišče Svete 'dežele v Hajfo, kjer tem po kratkih procedurah angleških uradnikov, ki mi niso delali, kot državi j anju Zed. dr- ) 111111111' 11 ■ ■" ““1 «■»»*»«« m n i Ob enajstktmci potovanja rij o — za nas. — Od tam še v druge kraje na Oljski gori, še prej pa na vrt Getzcmani, kjer stoji krasna cerkev na mestu, kjer je Gospod potil krvavi pot. Zatem pa više na goro na kraj, kjer se je Gospod vpričo svojih učencev in drugift navzočih dvignil v nebesa. Nato pa po cesti, kjer je Gospod na Cvetno nedeljo slovesno jezdil na oslici v Jeruzalem. Ustavimo se r.a kraju, kjer je Gospod jokal nad Jeruzalemom. Od tu sem se ozrl na Jeruzalem. Divno! Na tej gori je Gospod napovedal usodo Jeruzalema, da bo razdejan in tu je napovedal, kakšen bo konec sveta. Gledati od tu na Jeruzalem, je užitek in ta pogled tudi človeka pretrese; zakaj to, kar je Gospod napovedal, se je uresničilo in uresničilo se bo, kar je napovedal o koncu sveta. Tu je vsak dvom izključen. Tudi v Betlehem sva se pe ““.p0**8® 52 - '-ispojSsveetrastvji^use je tem sem poskrbel, d« sem vzel prvi avtobus v Jeruzalem. Kaj Hajfa! Jeruzalem! Tja me je vleklo! Ob 1 uri popoldne sem se že odpeljal. Uro pozneje sem se peljal mimo Nazareta, kjer pa avtobus ni nič ustavil, ampak drvel mimo Nablusa in nekaj minut po peti uri sem se pripeljal v Jeruzalem, — cilj mojega potovanja. Toda ne še popolnoma. Hitel sem po jeruzalemskih ulicah v gostišče sv. Družine, kjer sem se srečal :: dr. Aleksičem, ki mi je bil potem izborni vodja po vseh najbolj odličnih krajih Svete dežele. Še tisti večer, kmalu po snidenju, me je spremil dr, Aleksič v cerkev Božjega groba in sicer po Via Dolorosi, po cesti, po kateri je Gospod Jezus Kristus nosil svoj križ; kmalu zatem sem stopil v cerkev Božjega groba; najprvo na Kalvarijo. Tja sem hitel ter ves srečen pokleknil na kraj odrešenja. Medena plošča pokriva v skalo vsekano jamico, tam je stal križ, na katerem je Gospod umri. Tu je bilo izvršeno odrešenje — sonce je otemnelo, ko se je to vršilo, ko je umiral učlovečeni Bog, ki je trpel in umrl za človekovo odrešenje. S Kalvarije grem v božji grob da se poklonim še onemu tako svetemu kraju, kjer je počival Gospod, ki je v jutru velikonočne nedelje zmagovit in poveličan, vstal iz groba, — Takrat šele, ko sem'stopil na Kalvarijo in v.božji grob, je bil dosežen moj cilj in sem sladko zaspal v Jeruzalemu. Drugi dan, že zarana sem nadaljeval s svojim potovanjem po Jeruzalemu. Moj spremljevalec dr. Aloksič me je vodil iz enega kraja v drugega tako spretno kot zna le tak. ki mu je znan kraj in sveto pismo. Na tej poti sem obiskal oni znameniti kraj,čkjer je nekoč stala sodna palača Pilatova. Koga bi ne zanimalo poklekniti tja, kjer je naš Gospod vdano sprejel obsodbo, da umrje na križu. Na zahtevo judovskega ljudstva jo je izrekel Pilat in Jog'jmnKaTln kof malo " dete stopil na svet, da ga odreši; o- gledal sem si kraj bornih jaslic, kjer je ležal na slami, potem kraj, kjer so Ga molili sv. Trije kralji. Kajpada tudi v Jeriho, potem pa k Jordanu, k reki, v kateri je sv. Janez Krstnik krstil Gospoda. Preko reke je most, ki veže Palestino s Transjordani-jo. Na mostu je bila straža, en vojak, ki je stražil da kak nepoklican gost ne prekorači mostu v deželo Emirja Abdulaha, ki ima pa zdaj kraljevski naslov. Dobil sem dovoljenje, da sem smel preko mostu toliko, da sem lahko rekel: Bil sem v Transjordaniji. Preko tega mostu so vdrli zdaj Arabci v Palestino in bije se krvav boj za to deželo. Od tam pa k Mrtvemu morju, ki je res popolnoma mrtvo; nobene žive stvari ni v njem, ampak kopat sem se pa šel v to morje; paziti pa je treba, da ne dobiš vode v oči ali v usta. Seveda ni bilo v Jeruzalemu na ogled mojim očem samo to, kar sem zapisal; bilo je dosti več. pa o tem sem že pisal, da-obujam le spomine. N^ mo- rem pa pozabiti dvorane zadnje večerje, v kateri sem bil na praznik Presv. Reš. Telesa dopoldne. Tam je Gospod postavil Najsvetejši Zakrament; postavil je zakrament svete pokore m tam je prišel na binkoštno nedeljo sv. Duh nad apostole. Ain Karim je tudi znamenit, pravi dr. Aleksič. Pa greva tudi tja, kjer je bil rojen predhodnik Gospodov ,sv.' Janez Krstnik; obiskal sem rojstni kraj tega velikega svetnika in se mu poklonil. Nisem bil zadovoljen samo s tem. Tudi v Galilejo grem, pa vi greste z menoj, sem dejal dr. Aleksiču in tako jc tudi bilo. Peljeva se z avtobusom tja k lepemu Genezareškemu jezeru, do mesta Tiberije; od tam pa s taksijem ob jezeru mimo Mag-dale, rojstnega mesta sv. Marije Magdalene, v Kafarnaum, mesto Gospodovo. Tu je dosti zanimivosti; ena najbolj zna- menitih stvari je sinagoga, v kateri je Gospod obljubil Presveto Rein j e Telo. V Kafar-nuamu je imel svojo hišo Simon Peter in pri njem seje Go-srpod mudil, kadar je bil v Ka-faranumu. Šel sem na Goro blagrov ter zrl na znamenito Genezareško jezero, kjer so u-čenci Gospodovi, poznejši apostoli, lovili ribe; tu jih je zalotil vihar, ko je Gospod spal; tu je hodil Gospod po morju, tu u-trjeval vero svojih ljubljenih učencev in jih pripravljal na I veliko poslanstvo — za kraljestvo božje. Ob cvetočih bregovih tega jezera so bili doma Njegovi apostoli: sv. Peter, sv. Andrej, sv. Janez, sv. Jakob in še drugi. Stopil sem k jezeru, ki je posvečeno z Gospodovimi stopinjami in posvečeno vse obrežje jezera. Nazaj grede še v Kano galilejsko, od tam pa v Nazaret. — Prvega od znamenitih mest Palestine sem videl, pa zadnjega obiskal; tam sem zaključil na kraju Oznanenja, kjer je beseda meso postala. Tam v Nazaretu je živel potem trideset let naš Gospod, tam je bila prebla-žena Devica Marija in tam je bil moj patron sv. Jožef. Iz Naizareta sem zopet odšel , Hajfo, se vkrcal na parnik Romaniif, ki me je potegnil do Egipta, tam pa sem si ogledal Aleksandrijo; od tam na Grško, poUm pa na Turško ter preko'«olgarije v Jugoslavijo. To so le prav kratke bežne slike tega potovanja, ki se ga še danes z veseljem spominjam kot se ga spominja Mr. John Potokar, ki je bil v Palestini eno leto prej. Spomin na te kraje pa še posebej vzbuja krvava borba, ki se bije za Palestino. Judje so nesrečen narod, toda vztrajen in neodjen-ijiv; dosegli so, da sn po dva tisoč letih zopet svobodni v svojem Izraelu, veseli so; ampak v čaši veselja je dosti grenkega pelina, za katerega so poskrbeli Arabci, ki ne bodo odjenjali. Judje pa tudi ne. Kakšen bo konec? To sam Bog ve. Zemlja, v kateri teče kri, je bila Judova, je bila njihova. To je golo dejstvo. Pa je tudi dejstvo, da so Judje zavrgli svojega Mesijo: Križaj ga! Njegova kri naj pride na nas in naše o-troke! In izsilili so od Poncija Pilata, rimskega oblastnika Judeji, da je obsodil,-’ Jezusa Kristusa v smrt na križu. . Bog ima tukaj svoje namene in za te namene nihče ne ve; ljudje imajo pa svoje. Trenja bodo, ker Judje imajo dosti vpliva zlasti v Ameriki in to ve liko šteje. Ampak Arabci so pa bojeviti pa korajžnj in tudi malo jih ni. Tu ne bo tako kot je bilo v Monakovem, kajti A-rabci niso Cehi, pa se ne bodo strašili ne groženj ne orožja. To so že tako odločno pokazali, da je diplomatom kar sapo zaprlo. Je tako nevarno, da prav lahko nastane zopet svetovni požar. Amerika ga je parkrat že polomila, ko se je vtikala v palestinsko zadevo, ki bi jo lahko pustila pri miru. Angleži so zviti lisjaki, ampak palestinskega vprašanja niso mogli rešiti. Ali ga bo mogla A-merika? Iskrena želja kristjanov pa je, da bi bilo v teh bojih prizaneseno krajem kot so: Jeruzalem, Betlehem in Nazaret, vsaj te tri svetinje krščanstva naj bi ne trpele pod orožjem, ki ga je iznašla civilizacija 20. stoletja — pred bombami. . . -n NASA MICKA IMA TUD BESEDO Temu treiba se privadit, sprva sicer težko gre... sem nekoč slišala peti na vogalu 61. ceste naše fante, ki sem jih vsa prevzeta poslušala, tako lepo so zapeli. Dvakrat sem šla mimo njih, če bi me kateri pogledal, pa so kar nekam v nebo zijali in se drli. Ravnokar so bili prišli iz starega kraja in so se držali, kot bi prišli Ameriko kupovat. Pa jih je minilo, če kaj vem 1 Pa to ni tukaj nič in tamkaj nič. Kar bi jaz rada povedala na vsa usta je to, da sem zdaj avanzirala, kakor so rekli v starem kraju. • Postala sem namreč kar cela farmarca in ne bo dolgo, ko bom šla lahko pri najbolj sitnem farmarju za veliko deklo. V ta novi stan me je pa vpeli j al on, ki mi je že od božiča sem obljuboval, da mi bo pokazal, kako se obdeluje vrt. Že od velike noči sem ga vsak dan badrala: pa kdaj bova šla na vrt, da mi boš pokazal, kako in kaj. On je pa vedno odkladal, češ, da ni vremena. Rada bi vedela, kaj ima vreme opraviti z vrtom. On pa, da je zunaj na vrtu on gospodar in da če se on ne vtikuje v moje piskre in kastroie v kuhinji, da se tudi jaz ne bom v grablje, lopate in motike, dokler ne bo on privolil. Sirsa, sitna, če mu morem lepo reči, W_Hmu^rad^pwnagalM^ie Skupne podružnice SŽZ Cleveland, O. — Kot sem že poročala, se je vršila seja skupnih clevelandskih podružnic Slovenske ženske zveze in sicer 15. aprila s precej lepo udeležbo. Ukrenile smo več važnih stvari v korist naše skupne prireditve, ki se bo vršila 22. avgusta. Na tej seji so bile razdeljene tudi knjižice delnic za razne nagrade. Ker sem ravno pri tem, se čutim dolžna, da se na tem me- prave. Mnogi delavci so se re-šlii s tem, da so skočili v bližnjo Kackensack River -------------o------ Poročajo o novi zmagi Tel-Aviv. — Judovsko poročilo pravi, da so judovske čete zavzele Ramleh, večje arabsko mesto, 12 milj južno od Tel -Aviva. bo tako stokal zvečer, kadar prileze po vseh štirih v kuhinjo in se vsak večer sproti na vse štiri strani sveta gviša, da ne bo nikdar več stopil na vrt. Ta njegova obljuba drži pa ravno do drugega popoldneva. Komaj sva dobro v hiši, pa že od-š torki j a doli v klet, kjer ima svoje ta pametne hlače, kakor imenuje svoje overalls. Toliko, da malo postane v veži, kamor mu moram prinesti eno veliko čaboro kofeta, pa je že zunaj v plevelu. . Zato sem mu pa rekla, naj bi me zmuštral, da bi mu vsaj stvari po tleh pobirala, ki sem bolj majhna, njega pa toliko časa vzame, da se pripogne in zopet vzravna, da mu vse poka po glidih in mu. Pravi, da so hlače preozke, jaz pa dobro vem, da so tisti sviči v kosteh. Saj ni ravno star, samo leta mu nekaj navzkriž hodijo. Končno je pa le napočil tisti presrečni dan, da mi je naznanil: “Micka, zdaj se pa le pripravi za v vrt. Te dni enkrat bova pričela.’' Križ božji, kaj ni mogel^rej stegniti jezika, pokora! vrt bom šla delat, pa nimam kaj obleči! Veste, dekliči, to ni kar tako, da bi človek rekel: grem na vrt. Posebno pri meni ne. Morda je z vami drugače. Jaz imam pa tako cort kožico na obrazu, da se ne smem na sonce prikazat razoglava. Tako me opari, da sem kot Indijanka, ali ktot če bi se ga nasekala, pa ki veste; da ne pokusim kapljice. Ali naj pridem na St. Clair kot kakšna liska, da bi me vse zijalo? Kar vidim ga Jožeta Novaka, kamor hodim vsako opoldne po cigarete za našega, kako bi se režal in spraševal: “Micka, ali imaš ošpice?” In pri Somovih, kamor hodiva z našim vsak dan na diner, bi dekleta, ki strežejo in s katerimi smo si tako na roke, je|eštale ,in vpile, da bi vsa restavracija napela ušes«: “Job, _____ ka, kaj te je mast ovalna po nosu?” Nak, sem rekla, tega pa ne 1 Sem ravno prav luštkana, čeprav, saj veste, tega ne rečem, da bi se hvalila, in ne maram, da bi me sonce oparilo in : mi spakedralo nosek. Zato sem šla in si kupila največji slamnik, ki sem ga mogla najti v prodajalnah. Ko sem ga prinesla domov m si ga pred špeglom pomerjala, je on take počenjal tam med vrati, da sem se kar ustrašila misleč, da sem mu po pomoti kaj napačnega zamešala v večerjo. Kar zvijalo ga je in ko sem ga vsa v skrbeh vprašala, kaj mu je, saj veste, da pazim nanj bolj kot na punč;co v svojem očesu, kaj pa naj bi počela brez njega, ki ne znam mašine ronati, je po dolgem času prišel do sape in me je vprašal, kje da sem kupila tisto marelo za na glavo. O, ti zlomek ti, grdi, kaj mi reče! Povedala sem mu enkrat za vselej, da bom imela ta slamnik na glavi, kadar bom šla delat na vrt, pa če mu je to prav ali ne. On pa po svoje, da pri belem dnevu že ne, ker dozdaj da imajo sosedje spoštovanje do naše hiše, če bi pa jaz primarširala v tistem slamniku na vrt, bi bili naenkrat vsi fenci polni sosed, ki bi se drezale in zgledavale nad rešetom,, ali reto, ali kar je že rekel, da je tisti moj slamnik, ki ni nič napek ž njim in še k maši bi šla lahko v nedeljo ž njim, če bi mogla skozi vrata. Tisti večer se je pri nas zelo malo govorilo. Vsak je bil zamišljen v svoje delo. En par-kiat je on poskusil, da bi se kaj odprlo, pa sem si mislila; dokler ne bo šel slamnik na vrt, toliko časa bodo šli pri nas Bom videla, če stu javno zahvalim v imenu • ■ mg* vseh clevelandskih podružnci g.j **« August Svetku, ki nam je založil ali bolje rečeno -plačal za tisk teh knjižic in nam s tem dal podlago za nadaljno delovanje v korist nesrečnih rojakov v begunstvu. Naj mu Bog stotero povrne ta plemeniti in Velikodušni dar. Bog Vas živi, g. Svetek 1 ISedaj pa, drage članice Slovenske ženske zveze, le vse na delo, da bo čim lepši uspeh. V zadnjem dopisu si je tiskarski škrat privoščil nekaj zabave in izpustil iz dopisa kar pol ducata imen naših vrlih in pridnih zastopnit. Zato naj tukaj še enkrat navedem imena zastopnic za prireditev od sledečih podružnic : Od št. 10 Mrs. L. Čebular; od št. 14 Mrs. Srpan, Troha in Novosel; od št. 21 Mrs. Hosta; od št. 25 Mrs. Krall, Otoničar :n Stanonik; od št, 32 Mrs. Potokar in Nemec; od št. 41 Mrs. Ella Starin in Rebol; od št. 42 Mrs. Prhne; od št. 47 Helen Tomažič, Pugelj in Dolinar; od št. 49 Mary Stušek. Toliko v blagohotno pojasnilo. Mary Stušek, Wickliffe, O. -o Eksplozija je ubila 12 ljudi Kearney, N. Y. — Pri 'Cap pers Coce Co. je v torek zjutraj nastala silna eksplozija 5,000 obsegajočega tanka napolnjenega z terom. Razširil se je silen ogenj po vseh industrijskih 'napravah. Gasilci so izkopali izpod ruševin 7 že zoglenelih teles delavcev. Eden izmed težko ožganih delavcev je umrl kasneje v bolnici. Štirje so še zgoreli medtem, ko se je požar vr[. l011K0 casa širil na druge tovarniške na- zv:0novi v Rim. bo po mojem ali ne bc. Veste, dekliči, kar je prav, je.prav, da bi pa nam dedci ukazovali, kakšen slamnik bom pokrila za na vrt. tega pa ne! Saj ste gotovo uganile, da je bilo po mojem. Čakajte, bom pa prihodnjič naprej. Uh. ki imam toliko za povedati, da samo ne vem, kje bi začela. { DACHAU Iz dnevnika slovenskega jetnika Ko smo se oblekli, smo se de-, je je zbolel in v revir.iju na ti-belo pogledali, ker drug druge-|fusu umrl. Kam je šla moja u-ga skoro nisipo prepoznali. Ta- ra, nisem nikoli zvedel, ko, kot smo takrat mi izgledali, bi utegnila zgledati družba slovenskih beračev, če bi jih kdo mogel toliko naenkrat nagnati skupaj. Pa je le res, da obleka naredi človeka. Dokler smo še stali nagi, smo bili vendarle ljudje. Ko pa so nam dali ona oblačila vseh mogočih mod, oblik in barv, so tudi najmlajši med nami izgubili vso človeško privlačnost. Iz elitnega ljubljanskega transporta — med nami so imeli večino izobraženci _smo postali četa razcapa- nih zapornikov Dachauskega taborišča. Ko smo se v kopalnici vpisa-vali v taboriščne spiske, se je pojavil med nami Ljubljančan S., ki je bil tedaj že kakega pol ieta v taborišču. Bil je pomožni pisač na karantenskem bloku in je zato p#av dobro poznal SS-Ovske metode. Povedal nam je, da nam bodo denar in zlat-uino pobrali in da tega verjetno ne bomo nikoli več dobili na. za j. Odločni smo se takoj nato spravili na delo, da rešimo vsaj naj dražje spomine'. Ko me je S. videl, kako sem skušal v milo spraviti moj poročni prstan, zlato vratno verižico s križščkom in zapestno uro, je stopil k meni in mi na skrivaj . povedal, da je pripravljen vzeti moj poročni prstan, vratno verižico in zapestno uro in to 'skriti pdd pogojem, da mi iz-■ roči vse nazaj, ko pridem na blok, če sem seveda pripravljen držati,te stvari pri sebi, ker se je v taborišču s smrtjo komur bi se našlo druga i mi teh stvari ni a oddati. S tem pa sem si seveda nakopal stalno skrb, kako te stvari skriti, da mi jih kdo ne ukrade, ne vidi in me ne ovadi, oziroma da jih pri preiskavah ne najde pri meni SS. Toda spomini, na katere so me vezali ti predmeti, so mi bili 1 toliko dragi, da sem bil pripravljen tvegati najhujše. Tovariš S. mi je drugi dan prstan in verižico vrnil na bloku. Dolgo sem se mučil z vprašanjem, kako naj ju skrijem. Jasno mi je bilo, da Ju morem zanesljivo skriti le, če ju nosim škrita stalno pri sebi. Med svojo revščino sem'imel popolnoma novo tubo zobne kreme. Tubo sem na zadnji strani previdno odprl ter v kremo porinil, kolikor najgloblje sem •mogel, prstan in-verižico in tubo zopet zaprl. Te zobne paste nisem kasneje nikoli rabil. Nosil sem jo stalno v hlačnem žepu ter jo prinesel srečno nepoškodovano skozi vse nezgode in peripetije taboriščnega življenja do osvoboditve. Ta dva predmeta sta pa tudi edino, kar sem rešil in edino, kar me trajno spominja in veže na družino in domovino. Uro je imel tovariš S. Kasne- Tovariš Ante je imel manj sreče. S seboj je prinesel v taborišče 5 zlatnikov in jih ob prihodu v kopalnici porinil v kos mila. Cez kak teden dni mu je nekdo milo ukradel. Tako so šli z milom tudi zlatniki. Erb D. L. je skril zlatnike v z. ... Ob najhujši lakoti je z zlatniki kupoval kruh M1 s' tako rešil življenje. Ali nima prav tisti rimski pregovor, ki pravi, da junakom pomaga sreča? Po proceduri v kopalnici so nas odpeljali na blok. V cok-,ah smo se le počasi opotekali preko zbornega mesta in taboriščne ulice na 17. blok. Tu smo morali ostati tri tedne v karanteni. Po karanteni sta nas čakala delo ali pa transport v kako drugo taborišče. II. Mojstrska organizacija S prihodom na blok se je pričelo za nas novo življenje. Obrnila se je stran v knjigi našega življenja. Začeli smo z novim poglavjem. Taborišče v Dachau je, bilo najstarejše taborišče v nacij-ski Nemčiji. Stotisoči so šli skozi njega — kdo bi jih mogel kdaj prešteti — 238,000 jih je tu umrlo. Bog ve, koliko teh je vedelo, zakaj trpijo in umirajo. Taborišče je štelo 34 blokov, po 17 v dveh vrstah. Med obema vrstama je bila široka ulica, taboriščna ulica (Lager-strasse), prostor med posamez. nimi bloki pa se je imenoval blokovna, ulica (Blockstrasse). V prvem bloku na levi strani je Tu so do jeseni 1944 ujetniki izdelovali sehtavne dele letal. V drugem bloku so bile pisarne in delavnice, nato pa so se vrstili bloki 2, 4, 6 itd. do 30, kjer so razen v bloku 30 stanovali v glavnem oni ujetniki, ki so hodili na delo. Blolj 30 je bil določen za invalide. Na desni strani sta bila bloka A in B ter bloki 1, 3, 5 itd, do 29. Bloki A, B in 1 - 13, pozneje tudi 15 in 17 so bili revirski'bloki, bloka 15 in 17 in kasneje tudi blok 19 so bili karantenski bloki ali dohodni bloki (Zugangsblock), ostali bloki so bili transportni bloki. Na 29 bloku so bile do novembra 1944 pošta, knjižnica in delavnice, Takrat pa je tudi blok 29 postal transportni blok. Revirski, karantenski in transportni bloki so bili zaprti. Od taboriščne ulice jih je ločila o-graja z vrati, kjer je stal od vstajanja do počitka vratar. Ti bloki so bili ograjeni tudi na zadnji strani, kjer je vodila med bloki in travnatim prostorom ob taboriščni ograji ožja ulica. fS7vdir«r enough \VITAMINS? jlw wrt mt iMk jrn* Lfca yw At - • im m i« UmM, m kntrn jm •» *• Et|Wii«r*k M«ad m/. OmA. MuttpU vam fcpaha Taka tm mpmis mrv trn «r day*. * you ara IM war maay. »a m* •» ■M OaaAOay (krami) MoMpla Karta CaaaatH. m klad M MMmdamit 0Ne1a| day temu VITAMIN CAPSULES MK UMBATOHH* NC ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJSEGA IMENA Ustanovljena 30. maja 1938 Clevelandu, Ohio “VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV,-IMENA” Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. VICTOR TOMC, 6019 Glass Ave. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St. Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Nauraann Ave. I. podpredsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St. II. podpredsednik: JOHN STOPAR, 245-15 St., Barberton, O. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave. Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave. Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave. I. nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1190 E. 147 St. II. nadzornik: MICHAEL KOLAR, 1160 E. 71 St. III. nadzornik: MICHAEL ANZL1N, 712 E. 156 St. Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. • , Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze. Iz urada tajnika Danes prihaja Zveza slov. društev Njasvetejšega Imena z novim obrazom in je prav u-mestno, ker ravno ta mesec praznuje desetletnico svojega obstoja. Ustanovljena je bila 30. maja 1938 in je edina Zveza, ki ne deli svetne podpore — deli pa podporo, kj je veliko večje vrednosti, to je MOLITEV ZA BLAGOR DUS UMRLIH ČLANOV in to gre vedno naprej dan za dnem—nikdar niso pozabljeni. Zvezin namen je —■ združiti naše katoliške može in jih bodriti k večji gorečnosti v veri in častitvi IMENA JEZUSOVEGA ter braniti našo njadražjo jo ohranil vedno tako. Prosili Ga bomo tudi, da bi kmalu dal, da se stari običaji in verske pobožnosti povrnejo po'celem svetu, posebno pa v naši rojstni do. movini. Drugi del našega praznovanja bo pa v nedeljo, dne 6. junij a, ko se bo kazale SLIKE od zadnje konvencije društev Najsvetejšega Imena cele Amerike, kakor tudi zanimive slike iz domovine in to ob i treh popoldne v cerkveni dvorani fare sv. Lovrenca. 1 Zaključek našega praznovanja desete obletnice pa bo z romanjem na ameriške slovenske Brezje v Lemont, IH. 3., 4. in 5- junija. O tem še kaj več. pozneje. drauroce- V prvem bloku na levi strani je „„„««« »*41 Vsekakor pa se prlpi ari^i bij bila tovarna Messerschmidt. z*pusW**f ’ sedaj, da se udeležite. rr.. j„: in