štev. 367 V Trstu, v nedeljo, 5. novembra 191S, Lsiitik XII. 1 Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkcga št. 20. !. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge ■ omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ...».................• 12.— za tri mesece................ j>,— za nedeljsko Izdajo za celo leto....... 5.20 za pol leta................. 2.60 Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone- Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............. 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina Sa reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranllnični račun Št. 841.652 MM nojnovejšib dogodkov. Italijanska bojišča. — Dopoldne 3. t. m. nič večjih bojev na primorski fronti. Popoldne novi laški napadi. Na Krasu laški napadi v našem ognju niso prodrli, v Vipavski dolini med Vrtojbo in Biljami Lahi po prvotnem uspehu popolnoma odbiti, pri Sv. Katarini in Damberju brezuspešni ber-saljerski napadi. — Uspešen naš letalski napad v Furlaniji. Ruska bojišča. — Ob Narajovki nov nemški uspeh. Romunska bojišča. — Romunski napadi v severni Vlaški, izvzemši zavzetje hriba Rosce, brezuspešni. Ob vzhodni sedmograški meji živahnejše delovanje sovražne artiljerije. Uspeh naših monitorjev jugozapadno Ruščuka. Albansko-macedonska bojišča. — Položaj neizpremenjen. Zapsdna bojišča. — Močni napadi ob Sommi odbiti. Pred Verdunom močan sovražni ogenj. Francoski napadi med Douaumontom in Vauxom brez uspeha. Turška bojišča. — Uspešni boji na kav-kaški fronti. Razno. — Proglasitev samostojnosti Poljske. Posebno stališče Galicije. Bitka na primorski fronti. Dunaj, 2. novembra. Včeraj popoldne se je z nezaslišano srditim naskokom pričela deveta soška bitka. Boroevićeva armada je vzdržala v tej strahoviti borbi. Samo vas Lokvica je o-stala v sovražnih rokah. Bila je v naši najsprednjejši postojanki, ki gre od Ja-melj preko trigonometra 208, vzhodno mimo Nove vasi in Opatjega sela preko Lokvice v okoliš tik vzhodno Mirenskega gradu. Vas Lokvica leži v dolinici in se nahaja nadnjo zaporna postojanka Pečin-ka. Nadaljni laški predorni poizkusi so torej v tej smeri otežkočeni. Sovražnik je v primeri z velikanskimi masami ljudi, ki jih je vrgel v boj, pridobil zelo malo sveta. Iz današnjega uradnega poročila doznavamo, da so se napadi druge in tretje italijanske armade vršiii v ozemlju med Gorico in morjem, torej na fronti, ki je široka komaj 18 kilometrov. Ker je laško armad no vodstvo glavno moč druge armade v prejšnjih bitkah zastavljalo v boj severno Gorice, se da sedaj opažati pozornost vzbujajoče stisnjenje razpoložljivih napadnih čet proti odseku južno Gorice. To se je videlo tudi v nenavadno globoki členovitosti napadnih kolon. Tako je ob Vrtojbici na komaj pet kilometrov široki fronti napadalo sedem brigad, med Lokvico in Mirenskim gradom, na pol-tretji kilometer široki fronti, pa šest brigad. Reči moremo torej, da je sovražnik prvi dan bitke zastavil v naskok najmanje dvajset pehotnih brigad, torej okoli 120.000 do 150.000 mož. Ker se je, izvzemši mali uspeh pri Lokvici, izjalovil naskok italijanskih mas, moremo sklepati, da so bile sovražnikove izgube naravnost ogromne. Osma soška bitka je stala sovražnika 100.000 mož mrtvih in ranjenih. Kako dolgo bo pač trajala deveta soška bitka, se seveda ne more reči. Osma soška bitka je trajala štiri dni, od 9. do 12. oktobra, sedma pet dni, 14. do 18. septembra. Predzgodovina devete kraške bitke kaže torej namen sovražnika, da bi razpoložljive napadne sile razvil do največjejuoči. Na mesto dolgotrajnih bojev stopa na.nekaj dni osredotočeni naskok. Pohvalno omenja uradno poročilo junaško stanovitnost in vzorno strogo disciplino kranjskega domobranskega pešpolka št. 27. Tako so se torej zopet naše čete odlikovale na ogroženi jugozapadni fronti. Italijanska beii££a. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša: 4. nov. 1916. Italijansko bojišče. — Po težkih bojih 1. in 2. novembra je dopoldan 3. t. m. na primorski bojni fronti potekel brez PODLISTEK. JOS. VANDOT? Begunci. 8. Dora. (Dalje. Glej „Edinoštu št. 301 od 29. ok\ 1916.) Prijela me je z obema rokama za rame in se je zasmejala. V njenem smehu je bilo polno vsakdanjosti in lokavosti, in mežikala je z očmi, ki so bile nekoč tako iskrene! Bele čipke so zdrsnile še bolj navzdol, in od njenih grudi je prihajala neka čudna, silna toplota, da se je človeku nehote za-studila. In videl sem pred sabo greh, ki je postajal vedno večji in se je smejal s svojim lokavim, nečistim smehom. Raz-pregal se je vseokrog in njegovega smeha ni bilo nikoli konca. S svojo razbrzdali ostjo je napolnih smehljajoči svet, in lepe, silne misli so se poskrile pred njim bogvekam. In stud sc je večal, in človek je samo še mislil, kam bi zbežal, da bi tam preklinjal in krčil pest1. „ J _. . i večjih bojnih dejanj. Popoldne pa je zopet narastlo italijansko napadno delovanje. Na Krasu smo s svojim zapornim ognjem zadržali ponovne zastavke napadov. Sovražnik kljub brezštevilnim poizkusom ni mogel pridobiti nikjer tal. V Vipavski dolini so zvečer udarile močne sovražne sile naše postojanke med Vertojbo In Biglio. S protinapadom so kmalu nato naši zopet osvojili vse jarke. Pred ovirami pri St. Ka tarini in Damberju je več bersaljerskih ba taljonov izkrvavelo v brezuspešnih na padih. Število od 1. novembra sem zajetih sovražnikov ie narastlo na 3500. Namestnik načelnika generalnega Štaba pl. Hofer. fml. Dogodki na morju. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša 3. t. m. zvečer je brodovje pomorskih leta izdatno obmetalo z bombami vojaške naprave v San Canziano, Tržič in ladjedel nico »Adria«. Poveljništvo brodovja. Ruska bojišča. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša 4. nov. 1916. Vzhodno bojišče. — Princa Le opolda Bav. fronta: Pri Bohorodzanih je c. in kr. zasledovalni oddelek napadel ru ske prednje straže in je zravnal njihove postojanke. Ob Narajovki so nemški bataljoni ponovno z naskokom zavzeli nekaj ruskih jarkov in so jih vzdržali proti srdi tim protisunkom. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer. fml. BEROLIN. 4. (Kot.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 4. nov. 1916. Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Svofe uspehe na levi strani Narajovke smo razširili z zavzetjem nadaljnih delov ruske glavne postojanke jugozapadno Folv. Krasnolesja in jih vzdržali proti sovražnikovim poizkusom, da bi jih zopet zavzel. Prvi generalni kvartirmojster:: pl. Ludendorff. Romunska bojišča. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša: 4. nov. 1916. Vzhodno bojišče. — Prestolona-slednikova fronta: Sovražnik je v severnii Vlaški nadaljeval svoje napade. Izvzemši zopetno zavzetje mejnega hriba Rosce okolišu južno Braševega, ni imel nikjer uspeha. V bojih za gorsko postofanko jugozapadno Predeala, ki smo jo vzdržali proti najljutejšim napadom, smo zajeli 250 Romunov. Na sedmograški vzhodni meji povečano romunsko artiljerijsko delovanje. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN. 4. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 4. nov. 1916. Vzhodno bojišče. — Fronta nadvojvode Karla: Na severnem delu sedmo-graške vzhodne fronte je zopet oživelo bojno delovanje, ne da bi bilo doslej prišlo do znamenitejših pehotnih bojev. Na južni fronti so bili zavrnjeni posamezni romunski napadi. Hrib Rosco (jugovzhodno Alt-schanskega prelaza) je zasedel sovražnik. Jugozapadno Predeala smo dobili romunsko postojanko, ki smo jo zavzeli s posun-kom 2. novembra, a smo jo zopet izgubili prihodnjo noč. V naših rokah je ostalo nad 250 ujetnikov. Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: Pri nekem podjetju avstro-ogrskih monitorjev proti nekemu podonavskemu otoku jugozapadno Ruščuka sta bila uplenjena dva topa in štiri minovke. V Dobrudži nič bistvenih dogodkov. Prvi generalni kvartirmojster:; pl.. Ludendorff. Albansko - macedon« sko bojišče. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša: I. nov. 1916. »Bedak si bil, prijatelj, in bedak ostaneš«, je govorila Dora in me je stisnila na svoje gorke, tresoče grudi. Toda sunkoma sem se izvil iz njenih rok in sem jo pahnil od sebe. Zasmejala se je samo in je zakrila s srajco svoje gole rame. »Bedak si, prijatelj,« je ponovila in se je okrenila. Kajti na dvorišče je stopil gospodar, ves zardel in poten. Približal se je Dori in jo je prijel za roko. »Ne bodi huda name,« je izpregovoril gospodar in se je nagnil k njenemu obrazu, da bi ji videl v oči. > Glej, saj nisem jaz kriv ničesar... Prišlo je vse tako čudno. S tabo pojdem, Dora, ker te ljubim in mi je življenje brez tebe tako mučno.. Ničesar mu ni odgovorila. Samo pobožala ga je po obrazu in se je oklenila njegove roke. In šla sta naglo preko dvorišča, tesno stisnjena drug k drugemu. Dospela sta do vrat in sta stopila na prag. Za trenutek sta obstala, a se nista ozrla nazaj. Dora se je zasmejala še enkrat in je ovila svojo golo desnico krog gospo- Jugovzhodno bojišče. — Nič posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. H6fer, fml. BEROLIN, 4. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 4. nov. 1916. Balkansko bojišče. — Mace-donska fronta: Položaj ie neizpremenjen. Prvi generalni kvartirmojster; pL Ludendorff. Zapadna boilSča. BEROLIN, 4. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 4. nov. 1916. Zapadno bojišče. — Fronta bav. prestolonaslednika: Močnemu artiljerijiske-mu boju so sledili sovražni napadi, ki so pa bili v našem ognju izvedeni le v omejenem obsegu, tako severozapadno Courceletta in v odseku Gueudecourt—Lesboeufs. Odbili smo jih. Devet sovražnih letal smo sestrelili v zračnem boju in z obrambnimi topovi — Prestolonaslednikov^ fronta: Proti našim postojankam na gričevju vzhodno Moze je popoldne sovražni ogenj znatno narasteL Francoski sunki med Douaumontom in Vauxom so bili brezuspešni. Prvi generalni kvartirmojster:: pl. Ludendorff. ANGLEŠKA MALA KRIŽARKA POTOPLJENA. BEROLIN, 4. (Kor.) Woiffov urad poroča: 23. oktobra je eden naših podvodni-kov zapadno Irske uničil angleško malo križarko starejšega tipa z dvema cfimni-koma. Načelnik mornariškega admiralskega štaba. Slabo vreme na zapadni fronti LONDON, 3. (Kor.) »Times« poročajo iz angleškega glavnega stana: Dasiravrio se je vreme razjasnilo, vlada na sommski fronti še vedno velika moča. Granatne rupe so izpremenjene v ribnike, jarki pa v potoke. Večja pehotna akcija je potemtakem nemogoča. Samo artiljerija je delovala ves čas. Neresnično francosko poročilo. BEROLIN, 3. Wolffov urad javlja: Postaja za brezžični brzojav na Eifflevem stolpu javlja 2. t. m. ob 4 popoldne sestrelitev petih nemških letal po francoskih bojnih letalcih. Resnica pa je ta-le: Niti 1. niti 2. novembra nismo izgubili nobenega letala. _ Turška bojišča. CARIGRAD, 3. (Agence Tel. Milfi. Glavni stan javlja: * Egiptovska f r o n t a: Naši letalci so 31. m. m. z uspehom metali bombe na Suez in tevfiško pristanišče ter angleške železniška gradnje vzhodno prekopa. — Kavkaska f r o n t a: Severno Bitiisa so se vršile praske, ki so ugodno potekle za nas. Pri Ognotu za nas uspešni boji, ki se še vrše. V središču in na levem krilu praske, tudi nam v prid. — Rusi, ki se ne dajo prekašati na poti svojih za civilizacijo in pravice človeštva se borečih zaveznikov, so, kakor se zdi, v zadnjem času za svojo mornarico v Črnem morju našli slovito uporabo. Posnemajoč postopanje Angležev in Francozov ob egejski obali, izkr-cavajo pod zaščito svoilh topov na raznih mestih obali roparske tolpe, ki nimajo drugega vojaškega opravka, kot da ropajo imetje našega miroljubnega prebivalstva in požigajo njihova bivališča. Ko izvrše svoje sramotne čine, jih rusko brodovje zopet vzame na krov in se umakne v svoja izhodna pristanišča. Na nov! list časti in slave, s katerim je ruska pomorska sila obogatila zgodovino svoje dežele, smejo biti Rusi ponosni In sprejmejo zanj gotovo čestitke. •_ Sovražna uradna poroCiia. DUNAJ, 4. (Kor.) Iz vodnega tiskovnega stana se poroča r Italiiansko uradno poročilo. 3. novembra. — Na julijski fronti od Gorice do morja se je včeraj nadaljeval srditi boj z novimi zmagovitimi uspehi za darjevega pasa. Potem pa sta izginila za črnimi durmi. Obrnil sem se in sem šel z dvorišča. Pot se je vila preko rosnih travnikov po po-ožnem hribu navzgor. Jutro je dihalo po >ožjem svetu in je sanjalo v svojih pokojnih, svežih sanjah. Sem od črnega, samotnega gozda so prihajale tihe, narahlo šumeče pesmi in so se gubile med molčečimi travniki Tam gori na vrhu hriba sem obstal in sem se zagledal v solnčni svet pod sabo. A čudno — bilo m nikjer glasne radosti in žuborečega veselja, -ahna, sivkasta koprena je zakrivala do-ino pod mano in se ni stresla niti za trenutek. In sredi te koprene je stal kmetski grad in je bil mračen in poln skrivnostnega, molčečega mira. Samo za trenutek se je zbudilo življenje tam doli. Gospodar je vprege! v koleselj konja. Iz hiše je prišla ženska in se je vse-dla v koleselj. Gospodar se je vsedel kraj nje in je pognal konja. Zdrčal je koleselj z dvorišča, in konj je dirjal na vso sapo naše orožje. Ob sršljivem severnem grebenu kraške planote so neumorne čete 11. armadnega zbora, zavrnivši ponoči srdite sovražne protinapade, napadle mnogovrstne močne obrambne naprave, ki jih je sovražnik pripravil v nepreglednem pasu vzhodno Velikega hriba in Pečinke. Naše vrle čete 4. in 45. divizije so ob močnem obstreljevanju od jarka do jarka metale v gozdih in po hribih ugnezdenega sovražnika, zavračale srdite protinapade ter dosegle važno črto, ki gre od Fajtega hriba čez koto 319 do kote 229 ob cesti v Kostanjevico, 700 metrov zapadno te vasi. Na ostali fronti vzhodno Gorice in od Hu-degaloga do morja smo vzdržali 1. t. m. dosežene postojanke vkljub trajnim, s koncentričnim ognjem mnogoštevilnih topov podpiranim sovražnim napadom. Zajeli smo 3498 mož, med njimi 116 častnikov, med temi enega brigadnega poveljnika m tri višje častnike, dva gorska topa, veliko strojnih pušek ter veliko množino orožja, municije in vojnega materijala vseh vrst. Pri sovražnih letalskih podjetjih zvečer 1. t. m. nad dolnjo Sočo so naši topovi sestrelili letalo »L 75«. Častnik-letalec je obležal mrtev. Snoči je sovražno letalsko brodovje obnovilo napad v istem pasu. Sestrelili smo zopet eno letalo. Rusko uradno poročilo. 2. novembra. — Zapadna fronta: Ob Stohodu, v vitonjskem okolišu ter v kolonijah Mihajlovki in Aleksandrovki so se vršili boji. Odbili smo prve sovražne napade na Vitonjec in gričevje južno odtod; ob 2 popoldne pa je sovražnik po peklenskem ognju izvršil nov napad in se je polastil naših namaknjenih jarkov, ki so na zapadnem bregu Stohoda v vitonjskem okolišu in dalje proti jugu tvorili namak-njen kot. V Karpatskem lesu je sovražnik napadel v okolišu zapadno hriba Kapula postojanke nekega našega polka fn jih porinil nekoliko nazaj, a smo ga s pomočjo prihitelih ojačenj zopet odbili. — Romunska fronta: Na sedmograški fronti je majhen romunski oddelek napadel sovražnika ob reki Teledjenulu pri Bratoceji (35 verst jugovzhodno Braševega) in ga odbil, pri čemer mu je zadal težke izgube, zajel nekaj mož, eno strojno puško in en žaromet. V alutski dolini se boj nadaljuje. — Z do-bruške fronte se razun bojev med poizvedovalnimi oddelki ne da poročati nič. Romunsko uradno poročilo. 3. novembra. — Severna in severoza-padna fronta: Na zapadni moldavski meji nič izpremembe. V buzeuški dolini smo napadli zasedena hriba Siriu in Tatarul pri Tablabuzi in prodrli čez mejo pri Prede-luzu. Položaj je neizpremenjen. V pra-hovski dolini srditi sovražni napadi na našem levem krilu. Naše čete so vzdržale postojanke. V dragoslavelskem okolišu pa-truljske praske in slabejše artiljerijsko obstreljevanje. Vzhodno Alute se boj srdito nadaljuje na vsej fronti. Zapadno jiuške doline nadaljujemo zasledovanje. Zajeli smo štiri topove in veli'ko vojnega materijala. Pri Oršovi nič novega. — Južna fronta: Položai je neizpremenjen. Vesti iz Grške. Grki v boju med seboj. LONDON, 3. (Kor.) »Daily Chronicle« javlja iz Aten: Kakih 500 venizelovcev je zasedlo Katerini, ne da bi bili zadeli na odpor. Na poti tjakaj je prišlo do kratkega boja z evzoni, ki so stražili alinkmonski most. Reuterjeva vest iz Aten pravi, da je vlada poslala ojačenja v Katerini. LONDON, 3. (Kor.) »Daily Chronicle« poroča v svojem poročilu iz Aten 1. t m. o zasedenju mesteca Katerini: Zaradi nekega političnega prepira je bil poročnik Kertsulis ubit. Nato je 600 mož narodne obrambne armade udarilo proti mestu. Ta oddelek se je po kratkem boju z grškimi vladnimi četami polastil alphaonnonskega mostu, zasedel vas Kolindro in nato dospel v Katerini, ne da bi bil zadel na odpor. Po nekem poznejšem poročilu so štele čete, ki so zasedle mesto Katerini, 500 mož. Posadka je pobegnila, preden so dospele narodne čete, in je zapustila ves materijal. po poti, vijoči se po hribu navzdol. Tam doli se je svetila bela cesta; vila se je narahlo pod hribom in je izginjala za daljnim gozdom. Koleselj se je zavil v prah. Culo se je samo še oddaljeno ropotanje, dokler tudi to ni utihnilo, in kolesej je izginil v črnem gozdu ... Mračno je strmel samotni kmetski grad v solnčno jutro. Od vsepovsod je prihajala groza in je legala na mrtvi, strašni kmetski grad. Zdelo se je, kakor da je vstajalo iz vsakega solnčnega žarka prekletstvo, ki se je režalo s svojim zločestim obrazom iz črnih, na gosto zagrnjenih oken kjnet-skega grada. Prikrito, težko ihtenje je pri-iajalo bogveodkod, in v srcu je bilo človeku tako tesno in čudno, da si je zakril oči in se je zgrudil na rosna tla. In bilo ni nikjer tolažbe in veselja. S stoletnim prekletstvom blagoslovljeni kmetski grad se je tresel tam doli sredi sivkaste koprene, in tisto prikrito, težko ihtenje je postajalo vedno glasnejše in obupnejše. Vstajalo je nekje tam doli ob gradu in se je širilo s Mesto je sprejelo vojake narodne armade z velikim navdušenjem. LONDON, 3. (Kor.) Kakor poroča »Daily Mail« iz Aten, je zato nastal čuden položaj, ker so častniki, ki službujejo na lariŠki železnici, ki je pod nadzorstvom zaveznikov, dovolili kraljevskim častnikom v La-risi, da so poslali ojačenja, ki naj bi zaustavila prodiranje venizelovskih bojnih sil proti Katerini. Smatra se za nedosledno In nedopustno, da zavezniki dovoljujejo vojaške ukrepe proti svojim lastnim zaveznikom. Venizelovci so zelo presenečeni zato. Nezadovoljnost zaradi obstoječih razmer je zelo velika med njimi in so mnenja, da je priznavanje atenske vlade po zaveznikih udarec proti solunski vladi. Narodna armada. LONDON, 3. (Kor.) Po neki brzojavki iz Soluna šteje narodna armada sedaj 30.000 mož, katerih jih je 17.000 mož popolnoma opremljenih že na bojišču. Potopitev parnika »Angeliki«. ATENE, 3. (Rerter. — Kor.) Admiral Fournet objavlja poročilo, v katerem se izjavlja, da je bil parnik »Angeliki« potopljen ali pa da je zadel ob mine, ki prihajajo od nemških ali drugih ladij. ProžIasite» samostojnosti Poljskega Kraljestva. DUNAJ, 4. (Kor.) Jutri se v generalni guberniji lublinskl izda naslednji proglas: »Prebivalstvu generalne guoernlje lu-blinske! — Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski in apostolski krglj ogrski ter Njegovo Veličanstvo nemški cesar sta se, v trdnem zaupanju na končno zmago svojega orožja in v želji, da podasia poljskemu ozemlju, ki so g£ njune hrabre armade s težkimi žrtvami iztrgale ruskemu gospostvu, srečno bodočnost, sporazumela, da stvorita v tem ozemlju samostojno državo z dedno monarhijo In ustavno vladavino. Natančna določitev meja kraljestva Poljskega s« pridržuje. Novo kraljestvo najde v zvezi z obema zveznima vlastima poroštvo, ki ga potrebule za svoboden razvoj svojih moči. V lastni armadi naj žive dalje slavne tradlcife poijskih armad preišnjlh časov in spomin na hrabre poljske soboritelje v veliki sedanji voini. Njena organizacija, izvežba in vodstvo se uredi v skupnem sporazumu. Zvezna vladarja trdno upata, da se sedaj izpolnijo želje po državnem In narodnem razvoju kraljestva Poljskega ob potrebnem upoštevanju splošnih političnih razmer v Evropi ter blaginje in varnosti njunih lastnih dežela in narodov. Veliki zapadni sosedni državi kraljestva Poljskega pa boste z radostjo gledali, kako ob njuni vzhodni meji nastaja in vzcvita svobodna, srečna in svojega narodnega življenja se veseleča država. Po Najvišjem povelju Ni. Veličanstva cesarja avstrijskega in apostolskega kralja ogrskega. Generalni gubernator: Kuk.« Popolnoma enak proglas se izda isti dan v varšavski generalni guberrJji. V ponedeljek, 30. oktobra, se je oglasila pri ministru zunanjih stvari, baronu Buria-nu, deputacija poljskih odličnjakov, ki mu je izrazila želje poljskega prebivalstva. Baron Burian je sporočil deputaciji sklep našega in nemškega cesarja, da zopet vzpostavita poljsko kraljestvo ki svojo polno državno eksistenco prične seveda šele po sklepu miru in bo imelo poroštvo svojega obstoja v priklopitvi k centralnima vlastima v političnem in vojaškem oziru. Minister je poživljal odposlanstvo, naj z vsemi močmi sodeluje za uresničenje zgodovinskega čina: vzpostavitev svobodnega, samostojnega kraljestva Poljskega. — Ista deputacija se je 8. oktobra oglasila pri nemškem državnem kancelarju pl. Betii-mann-Hollwegu. POSEBNO STALIŠČE GALICIJE. DUNAJ, 4. (Kor.) Jutrišnja »Wiener Zeitung« objavi naslednje Najvišje ročno pismo: »Ljubi dr. pl. Korber! V smislu Mojega dogovora z Nj. Veličanstvom nemškim cesarjem se iz poljskega ozemlja, ki so ga svojim groznim, bridkim glasom preko jutranjega sveta. Zgrudil sem se vrh hriba na tla in sem si zakril obraz z rokami. O, domovina! Čemu so te oskrunili s svojimi krvavimi rokami? Cemu so te zažgali kakor staro čarovnico, ki se je ženila na kmetskem gradu z zlodjem in je delala z"njim greh? — O, domovina! In ti si bila sladka in lepa in vsa vredna silne ljubezni, ki gori v naših dušah. Ubili so nas s svojim vražjim licemerstvom in so pokopali naša se-sušena in izstradana telesa sredi mrzle tujine. Sveto ljubezen, ki smo jo prinesli iz paradiža, so iztrgali iz naših src in so jo poteptali s svojimi umazanimi nogami, in zdaj ležimo v mrzlih grobovih, ubiti in za-sramovani. A umrli nismo, ker v naših srcih še živi hepenenje, tisto fcveto hrepenenje, ki ga pozna samo naš paradiž. Ljubezen še gori v njih, ljubezen do tebe, domovina, ki so te ubili v svoji grešni prešernosti. In tista ljubezen je velika in pozna samo večnost, ki je z nami in nas Stran II. »EDINOST- štev. 307. V Trstu, dne 5. novembra 1916. Naše hrabre armade iztrgale ruskemu gospostvu. stvori samostojna država z dedno monarhijo in ustavno vladavino. Ob tej priliki se spominjam z ginjenim STcem mnogoštevilnih dokazov vdanosti in zvestobe, ki Mi jo je tekom Moje vlade izkazovala dežela Gališka, ter velikih in težkih žrtev, ki jih je ta dežela, izpostavljena najsrditejšemu navalu, moraJa prenašati v sedanji vojni v interesu zmagovite obrambe vzhodrrih meja države in ki ji zagotavljajo trajno pravico do Moje očetovske skrbi. Zato je Moja volja, da v trenutku, ko nastaja nova država, obenem s tem razvojem podelim tudi deželi Gališki pravico, da svoje deželne stvari do polne iz-mere onega, kar je v skladu z njeno pripadnostjo k državni skupnosti in njenim prospevanjem, urejuje samostojno, in tako prebivalstvu Galicije podam jamstvo njegovega narodnega in gospodarskega razvoja. Sporočajoč Vam ta Svoj namen, Vam zaukazujem, da izdelate v njega uresničenje primerne predloge in Mi jih predložite. Dunaj, 4. novembra 1916. Franc Jožef 1. r. Korber 1. r. Nov »Baralongov« slučaj. BEROLIN, 4. (Kor.) Wolffov urad poroča: Z Angleškega v Švico prepeljan nemški Častnik poroča o ponovnem, »ba-ralonškemu« umoru podobnem zločinu. Po tem poročilu je 24. septembra 1. 1915. nemški podvodnik pri otočju Scllly zaustavil parnik z amerikansko zastavo. Ko se je parnik ustavil in se mu je podvodnik približal, je parnik začel streljati na podvodnik, ki se je, težko zadet, potopil in potem zopet prišel na površje. Skozi sedaj odprtino sta mogla priti iz podvodnika samo še nadporočnik Crampton i-n krmilar. Težko ranjeni častnik in krmilar sta nekaj časa plavala, potem pa zlezla v prazen čoln, ki je plaval po morju. Parnik se je vrnil, da bi potopil čoln. Ranjenca sta še pravočasno skočila v vodo in sta se oprijela razbitega čolna. Čez pol ure se je parnik zopet vrnil in je vzel ranjenca na krov. Kljub težki rani so nadporočnika Crainptona odpravili v vojaški zapor in je proti izreku švicarskih zdravnikov, ki so predlagali, da naj ga prepeljejo v Švico, moral ostati dolgo časa na Angleškem. Nemški državni zbor odgoden. BEROLIN, 3. (Kor.) Kakor doznava Wolffov urad, državni zbor jutri dokonča svoje delo in se nato odgodi. Napovedani govor državnega kancelarja se zato zakasni. Glavni odsek, ki zboruje še nadalje, pa nudi državnemu kancelarju priliko, da sporoči morebitne važne stvari. Razne politične vesti. Poljsko vprašanje v nemškem državnem zboru. V veliki debati radi interniran j in preventivnih zaporov je izjavil Poljak Seyda: Poljaki v Nemčiji se Čutijo sestaven del velikega poljskega naroda in so interesiram na reševanju poljskega vprašanja. Zahtevati morajo, da se jih u-važuje pri tem. Ne sme se jim zabranjati razpravljanje o tem vprašanju, da se ne bodo kršili najobčutliivejMnteresi. greje v samotnih, zasramovanih grobovih. Trgali so od nas košček za koščkom. Vse, kar smo prinesli iz paradiža, so nam pokradli in niso spoštovali niti deviških grudi. Z nesramno roko so segli po svetih svetinjah, da so pasli svoje pohlepne oči na njih in so se naslajali v sramotnih urah. In mi smo ležali na tleh in se nismo mogli niti geniti. Kajti pohodili so nas in so nas ubili počasi in premišljeno. In v svoji smrti brezčastni in polni sramote, vpijemo k tebi, o, domovina, vpijemo s krikom, ki se razlega po brezkončnem vesoljstvu. A kje so ušesa, ki bi nas slišala, in kje so oči, ki bi se ozrle na naše grobove? In kje so roke, ki bi izkopale žive mrliče iz sramotnih grobov? Kajti ti, o, domovina, si padla in si zaječala z nami v svojem groznem, smrtnem strahu ... Zamrlo je življenje, in raztrgane, gladne tolpe se vlačijo kakor strahovi po neznani tujini. Od vzhoda do zatona se vlačijo; preko širnih poljan se premikajo m se vlečejo po strmi gori nemo, brez glasu, Dr. Korber in nagodba z Ogrsko. Dunajska »Information« hoče vedeti, da si je pokojni grof Stiirgkh prizadeval za tako ureditev gospodarskega razmerja med obema polovicama monarhije, da bi se Ogrski v prilog ogrska kvota še nekoliko znižala, a za to naj bi Ogri privolili, da se pogodba sklene za 20—25 let, mesto za 10 kakor je bilo doslej. Njegov naslednik dr. Korber pa da hoče ogrsko kvoto povišati. Sedanje stanje, ob katerem imajo Ogri manjšo mero dolžnosti in bremena, a za to nerazmerno večjo mero ugodnosti in moči — in to ne le v medsebojnem razmerju — ampak tudi v onem monarhije do vnanjega sveta, je res prekri-vično. Ce dr. Korber res zahteva odpravo tega nerazmerja, naj bo uverjen, da je v polnem soglasju z našo polovico. Dr. Korber je bil že v Budimpešti v stvari nagodbe. A da razgovor s Tiszo ni tekel povsem gladko, ovajajo oficijozni glasovi z naše in one strani. Ogrski ministrski predsednik zahteva, naj se niegov dogovor s pokojnim Stiirgkhom perfekcijonira, z naiše strani pa bi hoteli provizorij — v mejah sedanje nagodbe — za nekaj časa, za kaki dve leti. Tako se daje ugibati po oficijoznih glasovih. Pozitivnega ne prihaja seveda nič v svet o tem, kar sta oba ministrska predsednika govorila med seboj, ali, se — prerekala. Nu, prej ali slej pride stvar pred oba parlamenta in za tedaj moramo pričakovati kaj živahnih par-lamentarlčnih bojev, ki jim bo dajal netivo tudi marsikak dogodek iz časa vojne. S pokojnim grofom Franom Tbunom je odšel v večnost avstrijski državnik, ki se je po svoji poziciji, po svojih sposobnostih in po svojem programu visoko po-spenjal nad črto povprečnosti. In, kakor je že na tem svetu, da, čim višje segaš, tem več nasprotnikov in — kritikov imaš* je bil tudi pokooni grof Thun cilj za mnoge in često tudi zelo ojstre napade kot boritelj v politični areni, na ministrskem fotelju in kot cesarski namestnik v Pragi. Posebno nasprotniki od nemške strani so ga slikali kot prototip okostenelega fevdalca in konservativca. Nu, groi Thun je bil res konservativec. Saj drugačen tudi ni mogel biti že po svojem rojstvu in krogih, v katerih je vzraste 1 in živel. Pri tem pa je bil vendarle modem politik in državnik v smislu, da je imel polno razumevanje moderne nacijonalne ideje. S tem razumevanjem je bil v vseh položajih, v katerih je deloval, nasprotnik vsakemu prizadevanju po uniformiranju države v jezikovnem pogledu in branitelj individualnosti vseh narodov, med katerimi naj bi prišlo do harmonije. Ne v uniformiranju, marveč v harmoniji je videl — kakor posebno naglasa praška »Union« — trdno podlago za monarhijo. To je bil program grofa Thuna — rodom Nemca, kar je sam vedno nagla-šal. In to njegovo nemško rojstvo je bilo za izvestne nemške politike v pretvezo za tem srditeje napade. Temu svojemu programu je bil nepremično zvest kot ministrski predsednik, kot parlamentarec in kot namestnik na Češkem. Izlasti tu se je ravnal po besedah Gotheja: blaginjo in gorjć sosednjega naroda je občutil kot svojo blaginjo in svoje gorje. Zato mu je bil ideal, življenski cilj: sporazum med Cehi in Nemci. Za ta cilj je deloval v Pragi z vso vnemo in nenavadno vztrajnostjo in vztrpljivostjo. Noben neuspeh ga ni mogel omajati v njegovem uverjenju. Ni se mu posrečilo, da bi bil uresničil to svojo najprisrčnejo življensko željo, čeprav so pogajanja, — ki jih je on pospeševal z veliko spretnostjo, taktom in tisto delikatno-stjo, ki skrbno računa z občutljivostjo na vseh straneh — dovedla zaupnike obeh narodov že tako blizu, da jih je ločevala le še tanka stena iz papirja. Ali eno je dosegel, kar je neizmerne važnosti za bodočnost obeh narodov na Češkem in za vse politično življenje .v državi: dokazal je možnost sporazuma med narodi na podlagi medsebojnega spoštovanja in pokazal tudi pot, ki vodi do cilja. Najzgovorneji dokaz za plemenitost namenov grofa Thuna je dejstvo, da so prejšnja nasprotstva proti njemu v češki Javnosti polagoma utihnila in da so ga spremljali izrazi vseobčega spoštovanja, ko je zapuščal namestniško palačo v Pragi, a najiskrenejega sočutja, ko se je raznesel glas, da ga je prijela težka bolezen, ki ga je sedaj položila v grob. Grof Fran Thun je bil rojen leta 1847. Dosegel je torej starost 69 let. \ViJson o položaju nevtralcev. Predsednik Zedinjenih držav ameriških je imel nedavno v Cincinatiju velik govor, v ka- narhijo skrajno važnih pofjsko-maloruskih terem se je bavil skoro izključno z odno-šaji Amerike napram ostalemu svetu po sedanji vojni. Oporekal je bojazni, da bi ceneje inozemsko blago moglo poplaviti Ameriko in škoditi nje industriji. Vkljub veliki produkciji v času sedanje vojne tvorijo dobave za inozemstvo le 4 odstotke ameriške trgovine. Ali naj 4 odstoki nadvladajo 96 odstotkov. Ameriki je več na tem, da kot član družine narodov pokaže napram drugim narodom tisto vedenje, ki naj je zavzemljejo nje narodi med seboj. Amerika mora pokazati, da je pripravljena dati na razpolago svoj moralični vpliv in svojo moč, ko bi drugi narodi hoteli skrbeti za to, da noben narod in nobena skupina narodov ne bo hotela izkoriščati kakega drugega naroda ali skupine narodov — da edino, za kar se bo boriti, bodo splošne pravice človeštva. Wilson je na to pobijal očitanja, češ, zakaj da se Amerrka ne bori sedaj, da bi kaj dosegla. S tem bi se vrgla le v kaos sovražnih si stremljenj. Ali ve kdo, zakaj je nastala sedanja vojna? Nikdo. Ni je Izzvalo kako posamezno dejstvo, marveč vse stvari na sploh v Evropi. Nastalo je medsebo-jnao nezaupanje,, podtikanja, kaj da nameruje ta ali oni storiti; nastala je mreža intrig in špijonaže, ki je zajela vse narode v Evropi. Na to pa je Wilson podal važno izjavo, da je to zadnja taka vojna, v kateri je mogla Amerika ostati nevtralna. Taka vojna napravlja položaj nevtralcev neznosen, ko hoče vsakdo z nasiljem braniti svojo pravico. Reči bi moral sosedom: Tako ne gre dalje. Strniti se moramo in skrbeti za to, da ne bo mogel nikdo več kaliti miru.« Moramo ustvariti družbo narodov po sili časov. Narodi se morajo združiti in reči: Odslej ne more ostati nikdo nevtralen, ko gre za motenje svetovnega miru iz povoda, ki ga svet ne more pripoznati. Ta mir je smeti kaliti le, ko gre za temeljne pravice človeštva. Amerika, kot član družine narodov, mora biti pripravljena, da vso svojo duševno in fizično silo zastavi v zagotovitev teh pravic na vsej zemlji! in južnoslovanskih vprašani. s prekrižanimi rokami. A molitve ni na njihovih jezikih. Le glasne kletve bruhajo iz umorjene duše in polnijo s svojim strašnim krikom širno prostranstvo. In od vseh strani prihaja jek. Crni gozdovi se tresejo in ječć; vrane se dvigajo iz njih in krakajo nad mrzlimi poljanami. A nebo se smeje s svojim brezizraznim smehom; solnce stopi izza oblakov in razlije svojo mehko, a vendar mrzlo luč preko tujine. In tolpe živih strahov se zavedo svoje nagote, ki je ne morejo pokriti z ničemur. Sram jih je dneva in strah Jih je žarkov, ki so se razlili tako nenadoma okrog njih. Pride težka zavest, zavest, da nimajo ničesar sredi belega dneva; da solnce ne sije njim, ki so bili že davno umrli; da svet ni več njihova last — svet s svojo ljubeznijo in sladkim življenjem, bamo grobovi so še njihovi; črni, večni grobovi, ki SO se odprli sredi krasnega sveta in sredi božjega življenja in so jih požrli v svojo nenasitno temo... In tolpe živili strahov zatulijo in se razgubć v ve-soljnost. Koščene roke se dvigajo in pe~ 0 vprašanju sklicanja parlamenta in delegacij piše neki avstrijsko-nemški politik v »Neu-osterreichische Korrespondenz«: Ni res, da bi bili avstrijski parlamentarci brez drugega ali pristaši ali nasprotniki vzpostave parlamentaričnega delovanja, zvzemši narodne šoveniste (nemške), žele vsi — od »skrajne desnice« pa do »skrajne levice« — da bi nehalo naše brez-parlamentarno stanje, a to s posebnim ozi-rom na potrebo smotrenih odredb proti podraževanju živil in v preprecenje pre-vladja madjarske oligarhije v življenski h vprašanjih monarhije. Toda ovir, ki so temu na potu, ni smeti prezirati. Pred vsem nesrečne razdvojitve takozvanega državnega parlamenta, delegacij in potrebe izvolitve novih delegatov iz poslanske zbornice, ki že sama od nje izvolitve sem — hira. Sedaj ravno se kaže že davno obstoječa potreba reforme naše državne ustave m vsega našega parlamentarizma v njega nezmožnosti za funkcijoniranje. To odrekanje parlamentaričnega apa-ata Je gotovo zelo žalostno in je prebivalstvo težko občuti, ali je to posledica političnih grehov, ki so jih delale skozi desetletja vse naše stranke brez izjeme, posebno pa nacijonalistične v vseh taborih. Tudi sedaj kažejo različna posvetovanja na prikrito in neprikrito krizo v posameznih klubih, večjo ali manjo neurejenost skoro v vsaki naših brezštevilnih strank; nikjer pa ni potrebnega izpoznanja smo-trene socijalno-avstrijske državne politike v nastajajoči »Novi Avstriji.« Dočim proizvajajoči sloji nemškega in češkega naroda spričo svojega gospodarskega položaja nujho zahtevajo politike v pospeševanje blagostanja ter zahtevajo novih nemško-čeških spTavnih konferenc, potujejo, izmenjevaje se, nemško-nacijo-nalni in češki parlamentarci v — Pešto in jadikujejo potem o hegemoniji Ogrske, na kateri pa je le njihova politika kriva. Ali bi ne bilo obojnim v dolžnost, da likvidirajo minoiost in se sporazumejo v — Pragi? Kak vtis da napravljajo njihova neprestana romanja v klube madjarske oligarhije, o tem bi se mogli informirati ne le pri avstrijskem volilstvu vseh narodnosti, pri ogrskih Nemcih in Slovanih, marveč tudi pri madjarski demokraciji. Ali pa morda hočejo, da odločitev v češko-nemškem vprašanju pade v Pešti, istotako, kakor v svoji kratkovidni mandatski politiki prepuščajo tudi Pešti rešitev za mo- V teh izvajanjih je mnogo resnice. V vsem pa bi jih mi ne mogli podpisati. Pred vsem odklanjamo najodločneje tisto generaliziranje sodbe o »nacionalističnih demagogih«, ker premise kriče proti njemu. Da rabimo čisto navadno primero. Ni vse, če kak sit in kak lačen Človek zahtevata še. Pri prvem je to požrešnost ali vsaj objestnost, pri drugem pa izhaja iz potrebe. Ce zastopnik nasičenega naroda zahteva še večo mero moči, je to res šoveni-zem, če pa zastopnik nacijonalno lačnega naroda kriči — in bilo to morda tudi preko mere — je psihologično razumljivo in — upravičeno. Kar zahteva, je resnična potreba, in če pri tem kriči, dela to v silo-branu pred nevarnostmi, ki groze njegovemu narodu od preobilice moči onega drugega — sitega! Posneli pa smo radi gornja izvajanja. Prvič radi njih mirne in stvarne ubranosti; drugič, radi klica — ki se mu pridružujemo z vsem povdarkom — po prenehanju poizkusi raznarodovanja avstrijskih narodov, ker so ti poizkusi glavna ovira proti konsolidiranju političnega življenja v državi; a v tretje, ker je za dosego tega cilja važno in koristno, da se razsvetljuje od vseh strani. StSpe Ferluga. »Učiteljski Tovariš« je priobčil iz peresa F. pl. Kleinmayra: Letos je stopil v pokoj naš Stipe. Po sedemintridesetih letih neumornega dela je zaključil to plodonosno dobo svojega življenja. Tovariš Stipe Ferluga je tako tipična osebnost med tržaškim slovenskim učiteljstvom, da ni samo čin hvaležne dolžnosti, če se ga na tem mestu spominjamo ob dnevu, ko zaključuje v glavnem delo svojega življenja, temveč storimo to tudi, ker se bo moral pri njem pornuditi vsakdo, ki bo kdaj pisal zgodovino tržaškega slovenskega učiteljstva. Zato naj mi tov. Stipe ne zameri, če ga danes »primem« bolj od zgodovinske mu stresal koš cenili slišati v raznih s!av- strani, nego da bi fraz, kakor jih je nostnih napitnicah. sti se krčijo. Vsa prostranost se je stresla v divji grozi. Kajti preko nje je zabučalo — šlo je prokletstvo nad širno zemljo, in zemlja se je zamajala za trenutek v svojem strahu. Prokletstvo živih strahov, ki so jim vzeli svet in paradiž in pravico do človeškega življenja... O, domovina! In ti si umrla z nami, ker so te križali v svojem pregrešnem li-cemerstvu. Zakopali so te v grob, ki je bil do vrha napolnjen z zlato krvjo tvojih mladih sinov. Pokrili so te z ogromno skalo, da ne vstaneš nikoli več v mlado življenje. A kri v grobu se ne bo posušila nikdar in se ne bo spojila z mrzlo prstjo. Vzbrstela bo v silni pomladi v orjaško moč, ki te bo poklicala in te obudila iz smrti. In vstala boš iz poba hi se dvignila. A zaman boš gledala preko pojočega morja; zaman bofi gledala preko umorjenega paradiža in bož kltoate. Tvojih sinov ni več — sredi tujine so legli kot živi strahovi v nemirne grobove. Tvoje devojke samo so se vrnile k tebi: v udr-tih očeh sramota, v srcih polno gorja in Će se malce ozremo nazaj v žitje in bitje slovenskega učiteljstva tržaške občine, razlikujemo brez težave troje dob, ki točno opredeljujejo mišljenje teh trpinov napredka, in sicer: a) Učiteljstvo konkordatske dobe — deloma duhovniškega stanu — z ono vzgojo in onim mišljenjem, kakor ju je pač širom domovine povsod kazalo. Zastopnika izmed učit. stanu, ki bi se bil pospel nad tovariše, ta doba v tržaški okolici nima. b) Učiteljstvo prehodne dobe. povsem laično, imenovano vprvič leta 1868. potom mestnega magistrata. Bilo je še večinoma učiteljstvo starega kroja, izšlo iz tedanjih preparandij. S par častnimi izjemami je bilo to učiteljstvo narodno indiferentno, deloma se je pa le kaj rado u-klanjalo vladajoči laško-liberalni stranki ter postalo celo protinarodno. Učiteljstvo te dobe ima v svojem dobrem jedru poleg prerano umrlega J. Čenčurja svojega odličnega zastopnika v osebi pok. šol. ravnatelja Antona Valentiča. In tu naj takoj omenim pomemben slučaj, da sta A. Valentič in St. Ferluga službovala na eni in isti šoli (na Opčinah) skupno celih 25 let c) Učiteljstvo preporodne dobe nastopa v osemdesetih letih. Vzgojeno je v modernem učiteljišču (večjidel v Kopru), stoji tedaj pedagoško višje in je povsem narodno. Zaradi slednje lastnosti prihaja često v borbo z vladajočo laško »liberalno« stranko na magistratu. Tipični re-prezentant in duševni voditelj tega učiteljstva je bil naš Stipe Ferluga. Dostavljam, da se je do danes trž. slov. učiteljstvo po številu lepo razmnožilo, ter da so vladale med mlajšimi razne »struje«, ki se — deloma zaradi svetov- obupa, a grudi oskrunjene od greha, s katerim jih je pohodila tujina in jih je zastrupila na veke. O, domovina! Sprejmi jih v svoje naročje; s svojo čisto, ljubečo roko jim obriši oči, ki so izplakale že vse solze! Saj niso krive ničesar — tujina jih je poteptala s svojimi umazanimi nogami in se je naslajala ob njihovih čistih, nedolžnih telesih. A niso imele moči, da bi se genile. Kajti hrepenenje po paradižu jim je izmozgalo dušo, in padle so, ker niso znale ne pota ne steze naprej... Visoko gori na senožeti je zavriskal mladi pastir. Zagledal je bil pastirico, ki se je dvignila onkraj visokega plota in se je zasmejala. Pa je zavriskal pastir, in njegov glas se je razlegnil preko jutranjega sveta. Šla je bila mimo bolest in se je skrila bogvekam. Dvignil sem glavo in sem se ozrl doli na samotni kmetski grad. $e vedno je stal tam na griču mračen in skrivnosten. Sivkasta koprena ga je obdajala kroinkrog, in nič se ni genilo tam doli. Naposled je stopila sključena ženska nih dogodkov — niso še izkristalizirale. Ta najnovejša doba bojev za načela s krepko poudarjenim socialnim momentom na eni strani se pričenja v 1. 1914. Soditi o tem gibanju tedaj nikakor še ne moremo. « ♦ * Stipe Ferluga reprezentira torej s svojo osebo in osebnostjo, s svojimi boji in svojim trpljenjem, s svojim delovanjem v sebi zaključeno, celotno dobo v razvoju tržaškega slov. učiteljstva, ki se je ravno za njegovih časov zavedlo svojega človeškega in stanovskega dostojanstva, svojih dolžnosti do naroda in do stanovskih tovarišev izven tržaških mej. Kakor sem že omenil, smo imeli tudi v prehodni naši dobi odličnih takih tovarišev, ali bili so v manjšini, in manjkalo jim je one bojevi tosti. Ravno zaradi tega je bil boj prihranjen St. Ferlugi in njegovim sodobnikom. Ferluga je imel tudi vse tipične duševne in telesne lastnosti preporoditelja. V prvi vrsti je bil izboren govornik. Govoril je neštetokrat in o raznih prilikah. Posedal je močan, krasen glas, ki ga je znal umerjeno stopnjevati, modulirati. Odkritosrčne naravi, kakor je vseskozi bil, je tudi občutil v globini srca to, kar so usta govorila. In to mu je drhteči glas često izdajal. Sam ganjen, je često ganil. Kakor vsi govorniki njegove dobe, je tudi on prepričeval bolj s silo glasu, negoli z ostro logiko besede. Danes se stavljajo s strani kritičnega poslušalstva seveda večje zahteve glede globine misli in na blestečo duhovitost govornika. In vendar je tudi v tem pogledu tov. Ferluga često sam sebe prekosil. V spominu mi je njegov govor o priliki prve okrajne konference slov. učiteljstva na Tržaškem. Vršila se je dne 14. junija 1. 1904. pod predsedstvom prof. I. Nekermana. Tedaj je St. Ferluga govoril o sporazumu med šolo in domom in izvajal, da dvigne ta sporazum v prvi vrsti ugled, ki ga učitelj uživa, a za učiteljev ugled ima skrbeti tudi šolska ob-lastnija, t. j. mestni magistrat. In temu bodi glavna naloga, da ščiti značaje med učiteljstvom ter da ne neguje »kreatur«. »Dosedaj,« je rekel tedaj Ferluga, »je bil marsikdo izmed nas občutno kaznovan od si. šolske oblastnije (magistrata) le na podlagi izpovedbe ovaduha grduna. Druge plati zvona se ni zdelo vredno jemati v poštev. Tako postopanje škoduje našemu ugledu. Slavna krajna, ki je obenem okrajna šol. oblast-nija, naj pokaže vrata vsem ovaduhom, reete špionom, ki izkušajo blatiti učitelje, in to vedno le iz sebičnih namenov ali pa iz sovraštva in animoznosti do onih učiteljev, ki visoko dvigajo zastavo svete resnice in pravice in ki jim je na srcu ugled učiteljskega stanu!« Ali čemu vse te besede ponavljati, ki so tedaj tako rešilno vplivale na duše nas mlajših tovarišev v dvorani! Smelo trdim, da tako samozavestno, tako moško, tako drzno ni še nikdar slovenski učitelj govoril na okr. uč. konferenci, kakor takrat naš Stipe Ferluga. Kdor ga je tedaj Čul, je vedel za vedno, kakšnega tovariša ima v Ferlugi. In če mi danes tov. Stipe piše — »če so se našemu uči-teljstvu vremena nekoliko zjasnila, rrror-da tiči v tem tudi nekaj malo moje zasluge in to — me veseli« — potem moram dostaviti, da naš Ferluga svode delo še vse premalo ceni. Trž. dnevnik »Edinost« je Ferlugov govor svojčas ocenil res po zaslugi, ponatisnil ga je kasneje tudi v celoti. Ferluga pa je moral zaradi njega zopet enkrat na magistrat »ad au-diendum verbum«. Takrat se mu ni zgodilo nič hudega, ker smo imeli novega šol. asesorja dr. P. Rozzo — ta, ki je bil sicer pravičen mož in logiki dostopen, česar o njegovem predniku dr. Sloco-vichu ravno ne moremo trditi. Govoril je čestokrat tov. Ferluga v vezani in nevezani besedi pozdravne in slavnostne govore, nagrobnice in pozneje politiške govore kot kandidat za mestni svet, govoril je v našem učit. društvu, pri »Zavezinih« zborovanjih, v trž. »Narodnem domu«, v tržaškem mestnem svetu, ali za noben govor mu tovariši nismo toli hvaležni, negoli za omenjeni govor na naši prvi okr. učit. konferenci. » ♦ * Bil je Stipe Ferluga navdušen ljubitelj glasbe, zlasti petja. Tudi to je, neizogiben bi skoro dejal, znak vseh preporo-diteljev. V njegovi dobi so v trž. okolici procvitala slov. pevska društva, krog katerih se je jela buditi narodna zavest. V zgodovini okoliških pevskih društev je igral St. Ferluga tudi svojo vlogo*. Predvsem je bil pevovodja openskega pevskega društva »Zvon«, kar so mu na ma- na prag. Razločno se jo je videlo — bila je razmršena in napol oblečena. Prihulje-no se je ozrla po dvorišču; potem pa je šla počasi, z drsajočimi stopinjami na vrt, s katerega se je videlo daleč doli po dolini. Sklonila se je naprej in si je zasenčila z roko oči. Gledala je na cesto, ki se je vila po dolini in je izginila kar naenkrat kraj črnega gozda. A cesta je bila prazna in mrtva ... In tedaj je vzkriknila ženska in se je zgrabila za suhe prsi. Nien krik je napolnil vso okolico in je jekal daleč doli od senožeti. Pastir je preskočil visoki plot in je zgrabil pastirico okrog pasa. Zasmejala sta se oba in sta pričela plesati po nizki travi. Krik tam doli kraj kmetskega grada je postajal tišji, vedno tišji, dokler ni prešel v bridko, komaj slišno ihtenje. Naposled pa je utihnil popolnoma. Kajti pastir in pastirica sta se vsedla na trato, pa sta začela peti z zategnjenim glasom čudno, smešno pesem tujine ... (Konec.) V Trstu, dne 5. novembra 1916. »EDINOST« štev. 307. Sfran III. gistratu svojčas — očitali, ko se je poganjal za votiiteiisko mesto opeuske šoie. Bil je pa Ferluga tudi pesnik za silo ter je svojim pesmim pridoda! primerne na-peve, tako da so jih potem peli v tržaški okolici. Ponovno si je s sličnimi skladbami pridobil od posebnega, v to nalašč ustanovljenega komiteja nagrade. Njegove pesemce so bile ljubke, vseskozi dostojne in rade so se »prijele«. Resnejšo njegovo skladbo »Doli v kraju« je zapelo »Slov. pevsko društvo« o priliki kon certa. prirejenega v Barkovljah na čast »Zaveze slov. učit. društev«. Tržaškemu učit. društvu je poklonil društveno himno. ♦ » * Po vnanjosti je bil Stipe Ferluga lep mož po obrazu in telesu; visok in močan In še danes, ko so mu že osiveli lasje, ni izgubil prožnosti svojih kretenj, in še se mu ni upognil ponosni tilnik, kolikor udarcev od sovražne in tudi »prijateljske« strani je tudi padlo nanj. * * * To bi bili vnanji znaki. Kar se notranjih lastnosti tiče — kolikor pač morem jaz soditi po sicer dolgoletnem znanju ■ bi dejal: Kremenita možatost, združena z brezmejno srčno dobroto — evo, to je bil in je naš Stipe Ferluga! Idealen v pravem pomenu besede, skozi in skozi čist kakor kristal, dovtipen sicer v tovariški družbi, ali z onim naivnim, nedolžnim dov-tipom. Nikoli dvoumen. Neupogljiv v boju za pravico, vendar velik v nemem prenašanju bolesti. Tožil je redko in nerad; dobra doza resignadje mu je bila prido-danq. A vkljub vsem grenkostim je objemalo njegovo srce v eni veliki ljubezni svojo deco, svojo družino, svoje učence, svoje sosede, svoje tovariše, svoj narod, človeštvo vse stvarstvo! To je bil St. Ferluga — značaj, ki se ne rodi tako kmalo v drugo. Brez hinavstva, brez zavisti, brez malenkostnega samoljubja; ves, od pet do glave zlit kakor iz ene same zmesi; enoten značaj, ki si ga takoj pogodil, ko si mu zrl v odkritosrčno oko, ko si mu stisnil pošteno roko. • • » Rodil se je S. Ferluga dne 12. decembra 1859. na Greti poleg Trsta. Od tod njegova šifra »Gretarski«, s katero se je podpisaval često pod svoje proizvode. Do 10. starostnega leta ni užival šolskega pouka. Užival je le »sladkosti« kovaškega in krojaškega učenca. Z desetim letom pride v Rojan v ljudsko šolo. Tu izvrši dva razreda. Dva nadaljna razreda konča v ital. ljudski šoli v mestni sirotiščnici. Eno leto dovrši na ital. realki v Trstu. Iz druge realke gre na učit. pripravnico na Prošeku. Odtod vstopa na učiteljišče v Kopru, kjer maturira leta 1879. Istega leta 3. novembra nastopi službo učitelja pri tržaškem magistratu, in sicer na Opčinah, kjer je ostal do svoje vpokojitve celih 37 let. Pač redek slučaj. Izpit usposobljenosti položi leta 1882. A leta 1904. (1. septembra) postane voditelj openske šole, ko je šel v pokoj njegov dotedanji vodja Anton Valentič. To bi bile date iz njegovega življenja in službovanja. Letos po preteku zakonito predpisanih 37 službenih letih je bil vpokojen na lastno prošnjo s 1. septembrom. Aprovizscilske stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 6. nov. do vštetega 11. nov. (27. razdelitev) se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: 3,4 kg koruzne moke po K 0'80 kg, BELA MOKA. Proti izročitvi odrezkov izkaznice za kruh in moko, ki upravičujejo za nabavo 1 kg moke, neodrezane od matice, veljavne za Čas od 30. okt. do 12. nov., in proti istočasnemu izkazu z izkaznico za živila se bo moglo od ponedeljka, 6. t. m., do vštete sobote, 11. t. m., v vseh prodajalnah aprovizacijske komisije dobivati po 1 kg bele moke za kuho, in sicer po K 1 kg. KROMPIR. Tekom tega tedna se izroče odjemalcem tudi izkaznice (zeleno - črne) za krompir in sicer bo dobila vsaka oseba eno izkaznico s štev. 5. — Na eno izkaznico se bo moglo dobiti 3 kg krompirja po 20 vin. kg. SLANINA. Na rdeče-črne izkaznice komisije se bo mogla do vštete sobote, 11. t. m., dobivati v običajnih prodajalnah slanina, in sicer po 120 gramov (12 dkg) mesto 10 dkg na osebo oziroma izkaznico po K 9*60 kg. OLJE. Za vsakih šest odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 6. do 12. t. m., se izroči proti izkazu z izkaznico za živila ena izkaznica komisije (rdeče-črne barve) za nabavo olja, ter se bo moglo, dobiti nanjo do vštete sobote 18. novembra, v običajnih prodajalnah litra navadnega olja po K 10 liter (V. litra K 1'25), oziroma Ve litra najfinejšega olja po K 20. liter (7s litra K 2'50), toda to poslednje samo v trgovini Maksimilijana Robba, ulica Largo Santorio št. 2. JAJCA. Obenem z drugimi živili (torej proti preščipljenju številke 29 izkaznice za živila) se morejo dobiti v vseh prodajalnah živil aprovizacijske komisije po 3 (tri) Jajca na osebo in teden po 22 vin. eno. * * * ORGANIZACIJA RAZPRODAJE. Aprovizacijska komisija nam sporoča: Da se prepreče preveliki navali in da bodo mogli odjemalci biti v prodajalnah hitrejše postreženi, je aprovizacijska komisija odredila, da se morajo vsa živila in j drugi predmeti, ki se razprodajajo v prodajalkah an»T»vizi»ci*iske komisiie ob vsa-i kem razdeljevanju nakupiti na enkrat. — Tako se morajo na primer ta teden istočasno nakupiti koruzna moka, bela moka in jajca ter dvigniti izkaznice za olje in krompir. — Pripominja se, da dan, kdaj je nakupiti te stvari, ne more poljubno določiti vsak odjemalec sam, marveč ga določuje številka, ki je z modrim svinčnikom zapisana na zadnji strani izkaznice za živila. Vsak dan bopripuščeno k nakupu gotovo število odjemalcev in sicer po vrsti, kakor jo določa naslednji PROSPEKT: Pripuščeni so k nakupu imejitelji izkaznic za živila v naslednjih prodajalnah aprovizacijske komisije: Dekliški licej, uL M a don h a del Mare. V p on del jek od št. 1 do 556, v torek od št. 557 do 1112, v sredo 1113 do 1668, v četrtek 1669 do 2225. v petek 2226 dalje, dalje. Na trgu Rosario. V pondeljek od št. 1 do 489, v torek od št. 490 do 979, v sredo od št. 980 do 1469, v četrtek od št. 1470 do 1959, v petek od 1960 dalje. UL delle Poste. V pondeljek od št. 1 do 460. v torek od št. 461 do 920, v sredo od št. 921 do 1380, v četrtek od št. 1381 do 1840. v petek od št. 1841 dalje. Trg Ambrogio Ralli. V pondeljek od št. 1 do 260, v torek od št. 261 do 521, v sredo od št. 522 do 782, v četrtek od št. 783 do 1043, v petek od št. 1044 dalje. Ulica dei Bachi. V pondeljek od št. 1 do 448, v torek od št. 449 do 897. v sredo od št. 898 do 1346, v četrtek od št. 1347 do 1795. v petek od št. 1796 dalje. Ulica Acquedotto. V pondeliek od št. 1 do 292, v torek od št. 293 do 584, v sredo od št. 585 do 877, v četrtek od št. 878 do 1170, v petek od št. 1171 dalje. Ulica Parini. V pondeljek od št. 1 do 337, v torek od št. 338 do 675, v sredo od št. 676 do 1013, v četrtek od št. 1014 do 1351, v petek od št. 1352 dalje. Ulica Donadoni. V pondeljek od št. 1 do 548, v torek od št. 549 do 1097, v sredo od št. 1098 do št. 1646, v četrtek od št. 1647 do 2195, v petek od št. 2196 dalje. Ulica S. Giacomo in monte. V pondeljek od št. 1 do 436, v torek od št. 437 do 873, v sredo od št. 874 do 1310v v četrtek od št. 1311 do 1747, v petek od št. 1748 dalje. Ulica Giulia. št. 330 do 659, v sredo od št. 660 do 989, V pondeljek od št. 1 do 329, v torek od v četrtek od št. 990 do 1319, v petek od št 1320 dalje. V Skednju. V pondeljek, od št. 1 do 186, v torek od št. 187 do 373, v sredo od št. 374 do 560, v četrtek od št. 561 do 747, v petek od št. 748 dalje. Pri »Tirolcu«. V pondeljek od št. 1 do 242, v torek od št. 243 do 485, v sredo od št. 486 do 728, v četrtek od št. 729 do 971, v petek od št. 972 dalje. Pri Miklavcu. V pondeljek od št. 1 do 123, v torek od št. 124 do 247, v sredo od št. 248 do 371, v četrtek od št. 372 do 495, v petek od št. 496 dalje. Pri Sv. Ivanu. V pondeljek od št. 1 do 179, v torek od št. 180 do 359, v sredo od št. 360 do 539, v četrtek od št. 540 do 719, v petek od št. 720 dalje. V Rojan u. V pondeljek od št. 1 do 263, v torek od št. 264 do 527, v sredo od št 528 do 791, v četrtek od št. 792 do 1055. v petek od št 1056 dalje. V Barkovljah. v'pondeljek od št. 1 do 144, v torek od št. 145 do 289, v sredo od št. 290 do 434, v četrtek od št. 435 do 579. v petek od št 580 dalje. Ulica Rafjineria. V pondeljek od št. 1 do 456, v torek od št. 457 do 913, v sredio od št. 914 do 1370, v četrtek od št. 1371 do 1827, v petek od št. 1828 dalie. Trg G. B. Vlco. V pondeljek od št. 1 do 300, v torek od št. 301 do 600, v sredo od št. 601 do 900, v četrtek od št. 901 do 1200, v petek od št. 1201 dalje. * * * Ob sobotah so v vseh 18 prodajalnah pripuščeni k nakupu imejitelji izkaznic brez številk in vsi oni odjemalci, ki iz uvaževania vrednih razlogov niso mogli nakupa obaviti ob predpisanem času. Razdeljevanje Izkaznic za kruh. moko. sladkor, maščobo in kavo. V pondeljek, 6. t m., se prično razdeljevati izkaznice za kruh in moko za tediie 58.—59. in 60.—61. in sladkorne izkaznice št. 9., veljavne od 13. novembra do vštetega 10. decembra t 1. Obenem se razdeli tudi izkaznice za maščabo, veljavne od 13. novembra do vštetega 10. decembra t. 1. in izkaznice za kavo, veljavne od 13. nov. 1.1. do 7. januarja 1917. Izkaznice se bodo dobivale v prostorih krušnih komisij tekom uradnih ur od ponedeljka, 6. t. m., do vštete sobote 11. t. m., in sicer proti izkaznici za živila. Prebivalstvu se ponovno priporoča, da ne čaka do zadnjega trenutka, da pride temveč vsakdo čim prej po svojo izkaznico, da zadnje dni ne bo prevelikega navala. Ravnotako naj se pri prejemu izkaznice vsakdo sam prepriča, je-li dobil zadostno število izkaznic in je-li izkaznica opremljena z uradnim pečatom; izkaznice brez uradnega pečata so namreč neveljavne ter se zaplenijo. Glavarjem družin in hišnih gospodarstev se priporoča. bleke, oblike ceakezn kroju, plesne ot____, . bluze za gledališke itd. Cene zmerne. za poroke, 387 Trgovina festvin in kolonijal IVAN BIDOvfeo, Trst, ul. Uamfanile 13 (i^S Ponteroeso) Zaloga mesa v konserti, sardin, kondenzirano mleko, mezge, čokolade m kakava. lika izbera likftriev in domačih vin. Sveži maslo. Cene zmerne. 2206 Jestvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jest vin; proda na debelo RUGG&RO GAMBEL v Trstu ulica delle Acque vogal ulice Ćoroaee. 244 ii; valni stioji. DELNIŠKO DRU&TVO ŠIVALNIH SINGER, Trst. Cor?o 20. Prodna šivalnih in vse pritiklin. Delavnica za popravljanje. STROJEV strojev 25S MajoliČne peči in Štedilniki M. ZEPPAB, ul. 8. Giovanni 6 in 12. Naiboliša lovanja in ttejjttpolucjža vrsta. Cene Hotel Continental Trst. ulica San Nicolč št. 25 (blizu Corsa). Preno či§če za vojake. Dvigalo. Cene zmerne Postrežba točna. 190 n Salone Edison" Trst, VojaSki trg (Piazza Caserma) Palača Via nello. Naj prelj ubij eni kinematograf tržaškega občinstva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki lilms. 211 Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della Legna) Štev. I. — Bogata izfceft manu/akturnega blaga. — Cene zmerne. 104 Pooblaščeni operator kurjih očes MARKO KRTVIčl(5 sprejema od 5 do 7 pop. ob nedeljah od 9—2 pop. Trst, uL Acquedotto 5tev. 22 polunadstropje. 328 Zlatarnico SP G. Pino Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. AIIaFlcltieia Trst, ulica Scorzeria 4, vogal ulice Arcata. rVeliko skladišče izgotovljenih moških in deških oblek. Izbara otroških cblek, volnenih in bombaževih hlač, monture, perilo itd. po zmernih cenah. Vrhutega se prodaja najboljše zeleno milo po K 7.20 kg. — Mineralna voda Gishubler in Rojaška kisla voda. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Cermšk v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. izdiranje zobov brez bolečine« :-: Plombiranje. UMETNI ZOBJE Srečke 5. razreda 6. loterije ceno 'Is K 25,1« K 50, 'I* K100, % K 200. W Žrebanje od 10. oktobra do 8. novembra Srečke: austrijsMi nMm Križa, in različne druge srečke - - V tudi na obroke i i se dobivajo pri: Podružnici UiiMioiuke kreditne banke v ulici Caserma it. 11. M Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih in pisanih srajc, platna žepnih robcev, moških nogavic itd. itd. K. Cvenkel Trst corso 28 Cene zmerne. -- Postreiba točna. Narodna trgovina. ™ narodna trgovina, Pri ces. kr. Avstrijskem skladu za vdove in sirote vojakov pod Najvišjim r-okroviteljstvcm Njesr. apost. Veličanstva Oddelek: Vojnega zavarovanja ®e SDrejemajo oonudbe za vojno zavarovanje in sicer pri deželni posredovalnici za Trst, Istro, GorIŠkO-GradiSČansko v Trstu, Via del Lazzaretto vecchio št. 3 kakor tudi pri oddelkih za 1) Št. Vid n Staro mesto9 Via Besenghi št. 19 I. nad. 2) Novo mesto, Via delle Legna št 2 polunadstropje 3) Novo mitnico, Via Piccolomini 3, II. 4-) Staro mitnico, Piazza Barriera vecchia št. 4 1. nad. 5) Sv. Jakob, Via dell'lstrla 8/!. 6) Predmestje Vrdela, Via GluIIa št. 54, f. nad. 7) Zgornjo okolico Optlne, V. Carinta i 8. kakor tudi pri krajnlh posredovalnicah v Poreču, Kopru, PuH, Volosko-Opatiji, Pazinu, Krku In Loilnju, v vseh s^finskih, Šolskih in župnijskih uradih i. t. d. Sklepati se morejo zavarovanja za najvišjo svoto K 40.009.— Premije za svoto K 1000.— za eno leto za Zavarovanja v slučaju smrti znašajo: a) Za vojake po poklicu In one, ki spadajo v rezervo (12 letno obvezno službovanje, v kolikcr ne spadajo v skupino b) ali d)........K to,— b) Za vojake, ki spadajo k trenskfm In sanitetnim četam (če»niso ćrnovojniki) . K 55.— C) Za črnovojnike z orožjem (brez ozira na starost in brez ozira na to, da služijo osebno kot črnovojnikf, ali da so bili tekom vojne potrjeni) .......K 45,— d) Za vojafike uradnike, knjigovodje, inženirje, kovaške mojstre, one, ki spadajo v oddelke za vzdrževanje in one za delavce, in naposled za druge, ki se ne bojujejo . K 35.— Oni, ki dobivajo državno podpore, plačajo lahko na račun, ostanek pa se Jim odtegne v desetih 14 dnevnih obrokih, kj se odbijejo od podpore. Osebe, ki so že zavarovane, se zavarujejo ponovno. Zavarovanje stopi takoj v veljavo V slučaju da umre zavarovanec v teku enega leta, bodisi vsled rane aH bolezni, se izplača zavarovana svota zavarovancu ali pa onemu, ki se izkaže s polico. Ako se dožene, da se Je zavarovar.ee zgubil ali pa da je umrl, kakor tudi ako je bii ranjen ali pa bolan pred dnevom zavarovanja, tedal se izplača predlagatelju znesek premije brez vsakega od b tka. ■ PtitM-hraiilifai račn 75.(71. TELEFOII 1M4 registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom I ulica S. Francesco štev. 2, I. nadsfi.! Posojila dajo djl esebni kredit in na zastav« proti plačilu po dogovoru. J j - ti Uradne ure: vsak dan za stranke % r, od 3 predp. do 1 popoldne. % jjj ♦r Priporoča male hranilne Skrinjice, ki IHijHt MIIW »ksv. i. J so posebno primerne za družine. |a B ■ ■ ■ ■Bat=BBBK a s ■ " rmiTM HKi^ „Tržaška posojilnica in hranilnica raglstrov?na zadruga z omejenim poroštvom TSST - Piazza della Caserma i«. 2, I. nad. - TRST (v lastni hiši) vhod po glavnih stopnjicah. ti POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 l/M •/• na menice po 6'/, na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru eskomptuje trgovske menice. HRANILNE VLOGE sprejema od ▼•akega, če tadi ni ud ia jih obrestuje po --4*1. - Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Rentai davek plačuje z»vod sam. — Vlaga se lahko po eno krono. — ODDAJA . DOMAČE NABIRALNIKE) HRANILNE PUSICE) Požtno hniLuloični račua 16.004. TELEFON št 952 Ima varnostno calico (safe deposits) za shramto vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požara, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po najnižjih cenah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Uradne ore: cd 9 da 12 dajL in gd 3 do 5 poi izplačuje vsak dalavaik ob urah;'i m h