\
Leto LVH'UMBi ZSS.
o Ljubljani, v petek J. novenfta 19Z4.
cena lin. no.
Izhaja vsak dan popoldan, Urše mi i nedelje In praznike. — Iaseratf s do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 42 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
Uprarntstvo: Knaflova ulica stez. 5, pritličje. Telefon star. S04. Ursdnlitvo: Enaflovn nilca it. 5, I. nadstrople. — Telefon i tez. 34
■V      Poštnina platana v gotovini.
Volilna vlada nacijonalnega bloka.
Ko je mandatar krone K. Timotije-vic vč^aj  po  brezuspešnih pogajanjih glede sestave koncentracijske poslovne vlade vrnil kralju mandat,   je postalo jasno, da so vse možnosti izčrpane in da preostane edini izhod iz krize apel na jugoslovenski narod.   Drugi ustavni faktor je v svoji uvidevnosti in širokogrudnosti poizkusil vse, da spravi državo na pravo pot, da reši usodni srb-sko-hrvatski spor na način,   ki bi ne ogrožal našega edinstva. Davidovičeva vlada je imela dovolj časa in tudi dovolj materijalnih in moralnih sredstev, da izpolni  svojo obljubo  glede narodnega sporazuma, ki bi ga bila morala doseči, ker ji je bil v tem smislu poverjen mandat. Ali mesto da se je lotila pozitivnega dela, da je tudi na delu dokazala svoje fraze o zakonu, redu in pravici, da je posvetila vso pozornost pomiritvi razburjenih duhov v državi, je zanesla pod figovim peresom narodnega sporazuma v državno upravo in administracijo toliko partizanstva in strankarstva, kot ga ne pozna menda nobena druga država. DoČim je bila brez moči proti elementom, ki so neovirano rovarili proti državi, blatili naše nacijonalne svetinje In žalili kralja, ji ni bilo nobeno sredstvo prenizkotno, da odstrani svoje politične nasprotnike.   Mesto sporazuma med Srbi in Hrvati smo videli, kako se umetno provocirana napetost med njimi čedalje bolj zajeda v korenine naše državne skupnosti.
Ko so postale razmere v državi nevzdržne, ko so se začeli množiti nemiri m izgredi, ko se je duh defetizma in partikularizma zlasti na Hrvatskem že tako razpasel, da nismo več vedeli, kdo vlada v državi in kateri zakoni so še veljavni, in ko se je slednjič tudi krona prepričala, da vodi ta pot blokaškega »sporazuma« enotno državo naravnost v pogubo, je bil storjen s Timotijevfće-vim mandatov zadnji poizkus, rešiti krizo na širši parlamentarni bazi s sodelovanjem vseh strank, ki so za nedeljivo Jugoslavijo. Timotijevićev mandat je definitivno filtriral naše politične razmere. Pokazalo se je namreč, da ožji blok formalno sicer ne nasprotuje ideji edinstva. da pa skrivaj odobrava in podpira Radićevo razdiralno akcijo, naperjeno neposredno proti državnim in narodnim interesom. Ožji blok ni hotel prekiniti zvez z Radićem, dasi mu je ta opetovano zabrusil v obraz, da ga potrebuje samo kot začasno sredstvo za dosego svojih republikanskih ciljev in dasi je Radič neštetokrat izjavil, da o tako zvanem sporazumu sploh ne more biti govora, dokler ne zavihra na zagrebškem saboru hrvatska republikanska zastava. Pod krinko sporazuma med Srbi in Hrvati se je snoval državni prevrat, ki bi pomenil zlasti za nas Slovence z ozirom na zemljepisno lego in grabežljive sosede politični in nacijo-nalni samomor.
To kritično stanje ni moglo dolgo trajati. Mi smo že vnaprej vedeli, da iz blokaške moke ne bo kruha in da zmaga prej ali slej ideja edinstva, brez katerega si Slovenci sploh ne moremo misliti svobodnega življenja. Naši nacijo-nalni, gospodarski in kulturni interesi so tako tesno zvezani z državno skupnostjo, da pomeni vsaka misel o razpadu Jugoslavije na več plemensko opredeljenih federativnih republik nečuven zločin. Zato smo tudi dosledno zagovarjali eino pravilno stališče državne politike v okviru glavnih določb vidovdanske ustave ne glede na zavijanje in očitke nasprotnega časopisja, ki se ne more povzpeti nad strankarske ambicije.
Po dolgem oklevanju in eksperimentiranju je slednjič vendar le padla odločitev, ki smo jo ves Čas krize predvidevali. Kralj je sinoči poveril radikalnemu prvaku Trifkoviću volilni mandat nacijonalnega bloka in v hipu, ko pišemo te vrstice, se sestavlja v Beogradu nova volilna vlada, ki pomeni začetek ozdravljenja naših skrajno gnilih političnih razmer. Z imenovanjem te vlade stopa država v novo fazo, v kateri se bo morala državna politika temeljito izkristalizirati. Slepomišenja, demagoštva in političnih pustolovščin ie bilo več kot
Demagoštvo se ruši.
Ljudstvo naj odloči, kako hoče živeti. — Kralj poveril mandat nacijonalnemu bloku. — V kratkem bo sestavljena nova vlada.
— Beograd, 6. novembra. (I z v.) Takoj po vrnitvi mandata K. Timotije-viča so se včeraj dopoldne nervozno
začeli vpraševati vsi parlamentarni krogi: »Kaj sedaj? Kdo dobi mandat m kakšen bo ta mandat?« Nervoznost se je stopnjevala v poznih snočnih urah, ko se je razširila vest, da je pozvan na dvor g. Marko T r i f k o v i ć kot zastopnik še vedno bolehnega predsednika radikalne stranke g. Nikole Pašića. Vsi so bili uverjeni. da je v prenasičeni atmosferi prišel odločilen moment, ko bo krona izrekla svojo zadnjo besedo. To se je tudi zgodilo.
V vseh poslanskih klubih narodne skupščine so se včeraj popoldne zbirali poslanci z voditelji vred ter vznemirjeno pričakovali, kakšen bo konec krize. V radikalnem klubu je bilo zelo živahno ter so poslanci največ razpravljali o volilnem mandatu. Popoldne so bile razširjene različne kombinacije in prognoze. Že okoli 18. zvečer se je razširila zanesljiva verzija, da reš'tev krize v sedanjem momentu težkih političnih problemov ne more biti drugačna, kakor apel na narod, da izreče svoto kon-čnoveljavno sodbo o vseh političnih problemih naše države. V vrstah bloka je bilo takrat opažati veliko vznemirjenje. Voditelji so bili v skrbeh in so samo govorili: »Odločitev mora pasti!« Niso pa mogli nikakor naznačiti smeri odločitve.
Povsod se je opažalo, da izgubljajo ožjeblokaši na terenu, da niso več gospodarji situacije, čeprav so klerikalci in muslimani dopoldne triumfalno zrli na svojo Pirovo zmago, ko so onemogočili sestavo takozvane koalicijske vlade oz. ko so končno pokopali idejo koncentracije. Nekateri člani ožjega bloka so izražali gotovo nezadovoljstvo ter obžalovali, da ni prišlo do sestave Timotijevićeve vlade, zagotavljajoč, da bi bila taka vlada mnogo ugodnejša za marsikatero skupino dozdevne parlamentarne večine, kakor pa volilna vlada P. P., ki je dobivala vedno boljše pozicije.
Danes opolnoči Je Ni. Vel. kralj Aleksander I. poveril zastopniku g. Nikole Paš?ća g. Marku Trifkoviću volilni mandat P. P. Za predsednika te vlade je določen g. Nikola Pašić in za podpredsednika g. Marko Trifković, ki prevzame za časa bolezni g. Pašića posle ministrskega predsedstva.
Kolikor je mogel vaš dopisnik na podlagi današnjih jutranjih informacij dognati, bodo pozvani v volilno vlado P. P. stari ministri bivše P. P. poslovne vlade in to od samostojnih demokratov štirie: Svetozar P r i b i č e v i ć, dr. Hinko Krizman, dr. Svetislav Popov i ć in dr. Privislav Grisogono.
Danes zjutraj so bile že v parlamentu razširjene vesti, da nova vlada priseže med 10. in 11. uro dopoldne.
Včerajšnji popoldanski in snoČni dogodki so se v kratkih črtah razvijali takole:
Skupščinski predsednik g. Ljuba Jovanović je skoraj v dveurni popoldanski avdijenci kralju pojasnjeval parlamentarni   položaj in odnošaje po-
preveč. Kriza, ki se je vlekla dolge mesece, je zapustila težke sledove in odločitev se je čisto nepotrebno precej zakasnila, ali bolje je pozno kot nikoli. Zdaj smo si vsaj na jasnem, da tudi naša država ni arena, kjer lahko poljubno divja partizanstvo, demagoštvo in osebne ambicije vrtoglavih politikov Radi-ćevega kova.
Zavedamo se pa tudi izredne važnosti momenta, ki nastopa za državo z imenovanjem volilne vlade nacijonalnega bloka. Vemo prav dobro, da napno javni in tajni sovražniki naše državne skupnosti vse sile, da onemogočijo toli potrebno delo koncentracije državotvornih sil, da poizkusijo v svoji obupanosti in onemoglosti vse, da se ohranijo na površin. Toda uvidevnost naših državnikov in razsodnost ljudstva nam jamči, da bo končno zmagala velika ideja, za katero je bilo prelite toliko iu-goslovenske krvi.
samnih skupin. Tej avdijenci so vsi pripisovali izreden pomen. Ožji blok ie postajal nervozen. Za skupščinskim predsednikom je bil pozvan na kratko avdijenco g. Ljuba D a v i d o v i ć. Ki se je ob 18. vrnil z dvora v ministrsko predsedstvo, ne baš zadovoljen, zelo rezerviran ter je novinarjem na mnogoštevilna vprašanja: »Ali imate mandat?« kratko odgovarjal: »Nimam riee-sar!« Vrnil se je praznih rok. V predsedstvu vlade so ga obstopili bivši ministri in voditelji ožjega bloka, ki so pazno poslušali poročilo voditelja blokaške politike ter so končno prišli do prepričanja, da Davidovič nima nikakih šans za reaktivacijo svoje vlade in da se bodo odigrali ponoči važni dogodki.
Kmalu po 18. je posetil minister dvora Janković na stanovaniu g. Nikola Pašića. Po tem posetn je pozval g. Pašić na svoj dom g. Marka T r i f k o v i ć a, ki ga je o stvari informiral ter mu dal nadaljna navodi1 a. Okoli 22. ponoči je bil pozvan na dvor g. Marko Trifković. Njegova avJi-jenca je trajala skoraj dve uri in kmaiu nato so se razširile vesti o volilnem mandatu P. P., ki imajo popolnoma trdno podlago.
— Beograd. 6. nov. (Izv.) Ob 9.50) Danes je vse pod vtisom pozitivnih vesti o volilnem mandatu P.-P. Po ulicah raznašajo kolporterji posebne izdaje vodilnih beogradskih dnevnikov, ki obveščajo javnost naj-preje o volilnem mandatu Marka Trifkovi-ća za sestavo volilne vlade P.-P. in da bo ta vlada še danes dopoldne sestavljena. Vesti so izzvale povsod v javnosti nepričakovano presenečenje. Mnogi pristaši ožjega bloka nikakor niso mogli verjeti tem vestem in so še vedno upali, da se jim s kakimi intrigami posreči preprečiti volilni mandat Marka Trifkovica.
V parlamentu je postalo danes že zgodaj nepričakovano živahno. Sedaj ob tej ari je gotovo, da se sestavi volilna vlada, v katero bodo pozvani tudi samostojni demokrat je. Kakor gori omenjeno, se ses'av* IJa ministrska lista v stanovanju g. Pašića v prisotnosti Ljube Jovanovića in Svetozar-ja Pribičevića.
Na vse kraje so že narodni poslanci vseh parlamentarnih skupin brzofavili o volilnem mandatu P.-P. Ožji blok je nervozen in ogorčeno komentira to odločno kraljevo gesto. Klerikalci in njih kompanjoni naglasa jo, da je kralj storil sklep, katerega nikdo ni mogel pričakovati, zlasti pa ne oni faktorji parlamentarne skupine, ki zagovarjajo edinstvo države, parlamentarizem in ustavnost.
Dočim je zavladala v vrstah ožjega bloka splošna poparjenost, razburjenost in ogorčenost, je nacijonalni blok povsem oživel. Radikali in samostojni demokrati živahno razpravljajo o bodoči skupni taktiki napram nasprotnikom in gotovo pride do ustanovitve enotne fronte državotvornih elementov proti razdiralnim in defitističnim skupinam.
Radićevoi in blokaši nastopijo skupno pri volitvah ?
— Beograd, 6. nov. (Izv. Ob 9.50) Zastopnika HRSS dr. Vladimir Maček in Iv. Preda v ec sta z današnjim zagrebškim brzovlakom ob 8.30 prispela v Beograd. Po mestu so že bile razširjene posebne izdaje listov o volilnem mandatu P.^P. Vaš dopisnik je imel takoj po prihodu priliko govoriti z dr. VI. Mačkom. Na vprašanje: »Kakšen vtis so napravile na Vas te vesti?« Ie odgovoril podpredsednik HRSS: »Prav dober! Kakor so se stvari od začetka razvijale, je bila mogoča le ali vlada bloka ali pa volilna vlada. To bi bilo treba Sm preje ukreniti! Da je dobila manjšina volilni mandat, to je proti parlamentarnim načelom.«
Na pripombo Vašega dopisnika, da je tudi v Angliji vodil Macdonald kot manjšinska stranka volitve, pa je dr. Maček pripomnil: »Macdonald je bil na vladi!«
V zadnjem razgovoru je dr. Maček izjavil Vašemu dopisniku, da nameravajo parlamentarne skupine širšega bloka pri volit-voh skupno nastopiti, toda za to Je treba še formalnega sporazuma.
Ožji blok je v resnici rodi danes začel po svojih emisari ih" forsirati načrt o skupnem nastopu takozvane parlamentarne večine pri volitvah. Vse te skupine naj bi se sporazumele glede interesnih sfer. če bo tak sporazum mogoč med klerikalci in radičev-ci, Je danes še izven vsake diskusije*
luiiiuu ffiuiiti r.r.uu jcjiuiijiiiu uuiilj jjujjuiuiil,
Važno Pašićevo pismo Ljubi Davidoviću. — Davidovićev demokratski klub pred razkolom. — Kombinacija o novem kabinetu. — Nove volitve v februarju leta 1925.
— Beograd, 6. nov. (Izv. Ob 12.30) Vse dopoldne je v skupščini napetost in nervoznost. Pozornost vseh je osredotočena samo na sestavo ministrske iiste. V stanovanju g. Nikole Pašića so bila od 9. dopoldne   dalje neprestana posvetovanja o ministrski listi. Tem posvetovanjem so prisostvovali   nepretr- | goma Svetozar P r i b i č e v i č, dalje voditelji rad'kal^e stranke Marko G j u- j r i č i ć, Marko Trifković, dr. Milan | S r s k i ć in skupščinski predsednik Lj. Jovanović.
Opoldne so vsi pričakovali objave ministrske liste. Položaj je postal nenavadno napet. Nastopil je zelo kritičen moment, ko se je izvedelo, da je oficijelna sestava tiste preložena na popoldne ob 17. Vzrok fri v tem.
Mandatar g. Nikola Pašić je dopoldne naslovil na voditelja demokratske stranke g. Ljubo D a v i d o v ić a kratko pismo, v katerem ga obvešča, da mu je Nj. Vel. kralj poveril mandat za sestavo volilne vlade. Pismo dalje navaia:
Ker so bili člani Davidovičevega Itiubu izvoljeni pri volitvah na temelju vidovdanske ustave in ker med gotovimi skupinami ne obstoje velike in načelne razlike v vprašanju ustave in ureditve države, zato ga mandatar poživlja, da s svojim parlamentarnim kta-bom, če hoče, vstopi v volilno vlado P.-P.
Mandatar g. Nikola Pašić je obenem zaprosil voditelja demokratov, da ga do 17. popoldne obvesti o zadevnih sklenili svojega kluba glede njegove ponudbe.
To Pašićevo pismo je v parlamentu nanravilo pravo senzacijo, po nekod veliko paniko in razburjenje, v nebistvenem delu pa je v toliko spremenilo situacijo, da se oficijelno sestavi volilna vlada P.-P. šele popoldne. To je gotovo dejstvo.
V vrstah ožjega bloka je pismo povzročilo splošno nervoznost tem bolj, ker je bilo danes dopoldne opažati veliko nezadovoljstvo v struji demokratskega kluba, ki ni slepo odobravala političnih smernic s\>ojega načelnika. V demokratskem klubu so se že dopoVtne nekateri člani odkrito izjavili za vstop v volilno vlado. Zanimiva je obenem okolnost, da je bil po noči kmalu po avdijenci Marka Trifkovica pozvan k Pa-šiću demokratski poslanec Miloš S a v -č i ć (zastopnik mesta Beograd) ter je tam ostal dolgo časa. Med poslanci, ki so za vstop brez vsakega pridržka, se nahajajo dr. Kosta Kumanudi, Miloš Savčić, K. Timotijević in drugi srbijanski demokratje. Ti poslanci, ko so bili obveščeni o vsebini Pašićevega pisma, so svojemu voditelju odkrito svetovali, da naj demokratski klub sprejnte ponudbo predsednika radikalne stranke, da se ohranijo pridobitve državnega osvobojenia in ujedinjenja. Na popoldanski seji postavi ta struja L. Davi do-vida pred alternativo: ali vston v volilno vlado P.-P. ali razkol! — Struja šteje okoli 15 poslancev, ki so odločeni, če demokratski klub ne sprejm ePašzče-vega predloga, takoj zapustiti demokratsko stranko in se pridružiti samostojnim demokratom, ki bi potem šteli okoli 30 glasov in bi dobili temu primerno število ministrskih sedežev.
Ljuba Davidovič je prispel okoli 11. dopoldne v svoj klub ter se najpreje razgovarjal z bivšim ministrom Drago-tinom Pečićem. Nato je bila kratka seja kluba, na kateri je klub vzel na znanje vsebino Pašićevega pisma. Za popoldne ob 15. je določena plenarna seja kluba, da definitivno sestavi odgovor Pašiću.
Poznavalci razmer v demokratskem klubu trde, da je neizogibna kriza v demokratski stranki, če se ne odloči za vstop v volilno vlado nacijonalnega bloka.
— Beograd, 6. novembra, (izv. Ob 1230.) Danes opoldne so krožile po par-
lamentu različne vesti o sestavi vlade. Navajali so razne kandidate. Nekateri so vedeli celo že za vso ministrsko listo. To ni popolnoma točno. Lista še ni sestavljena in so prihranjena nekatera mesta za demokrate, če povoljno odgovore mandatarju Pasiću. Gotovo je računati s tem, da prevzame:
1. Nikola Pašić, ministrsko predsedstvo.
2. dr. Momčilo N i n č i ć, zunanje ministrstvo,
3. dr. Milan S r s k i Ć. notranje ministrstvo.
4. štirje minisfrski sedeži so določeni za samostojne demokrate (Svetozar P r i b i č e v i č. dr. Grisogono,
(Dalje na drugI strani.)
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 7.55-Ljubljnnska borza.
LESNI TRG. Hrastovi frizi 6. 7. 8. 9, fco. meja, denar 1450: deskr 20. 25, 30 mm. III. vTste. fco. meja. denar 530. blago 540: remeljni 7/7. 8/8. I. in II. vrste. fco. meja. blago 700; brusni les po uzancah. Ljubljanske borze, fco. na» kladalna postaja, denar 225: testoni od 2.25 metra do 25 cm od 10—29. media. 23 cm, fco. meja, 600: bukova drva, obrobi ienci. fco. nakladalna postaja. 4 vag., denar 19. blago 19, zaključki 1°: oglje, vilano, izbra» no (hrastovo, jagnetovo, brezovo in buko-vo), fco. nakladalna postiia, blago 87.50. ŽITNI TRG. Pšenica, domača, fco. LjirbTjana. denar 390: pšenica, bačka, pariteta Ljubjana. bla* go 435: koruza, bačka. nir. Ljubljano, h\n* 0o 335: oves, bački. par. Ljubljane, blago l 340: koruza, nova. gar. zdravo blago, par. Ljubliana. blago 210: fižol, ribničan. orig. fco. Li'ibliana. denar MO: fižol, ribničan. Čišč>n. b n. fco. Postojna, trans., blago 550: fižol, nrencličar. «->rig.. fco. Ljubljana, drnar 450: fižo1. preneličar, riščen. b'n. fco. Po-« stozna. trans., blago 580: fižol, mandalon. orig., fco. Ljubiiana. denar 400: fižol, man* dalon, čiščen, b'n. fco. Postojna, trans., blago 500: fižol, rjav. orig., fco. Ljubljana, denar 410: laneno seme. par. Ljubljana, de« nar 675: nšenična moka. bac.. j>0«\ bačka, fco. Ljubljana, blago 625: pšenični otrobi, srednji, b'n. fco. Ljubi iana, blago 215: ko* ruza, umetno sušena, november, par. Ljub* Ijana, blago 275.
EFEKTI.
Z14% drž. renta za vojno škodo 110—113 W 7% invest. pos. iz leta 1921. 631 v— 66. Celjska pos. 210. Ljubljanska kreditna banka 215 —232. Merkantilna banka 125—128, Prva hrv. šted. 916, Nfliag 65—85, Strojne tov. in Irv. 130—147, Trboveljska prem. družba —.—, Združene panimice 110—120. Split cement Portland 1416—1490, 4>b% kom. zad. dež. bke 89, 4H% zast. I kr. dež. bke. 17^.
Zagrebška borza.
Dne 6. novembra. — Spre i eto ob 13.
Devize: Curih 13.30—13.40 Praga 20530—2O8.3O, Pariz 358.26—363.25. N'ew. vork 68.50—69.50, London 315.75—318.75, Min 299.20—302.20. Dunaj 0.0968—0.0088. — V a u te: dolsr 67.75—68.75.
Efekti: 7% invest. pos. t. 1921. 65—66 214% drž. renta za ratnu štetu 111—113, Ljubljanska kreditna 215, Centralna banka 29-^1, Hrv. esk. banka 109—111. Kreditna banka Zgb, 108—112, Hipotek, banka 56—57 Jugobanka 105—104, Praštediona 915—920, Slavenska banka S2—85. Eksploatacija 91— 95, Drava d. d., Osijek 225, Šečerann. Osijek 840—850, Isis d. d. 68—70, Nfhag 70, Gurman 700—710, Slaveks 185. Slavonija 72— 74, Trboveljska 450—460, Union, paromlin 625.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 6. nov. Današnja borza: Beograd 7.55. Praga 15.50. Pariz 27.05, London 23.72, Newyork 518.75, Milan 22.50, Berlin 1.235, Dunaj 0.007315.
— Trst, 6. nov. Borza: Beograd 33.35— 33.45, London 105.15—105.30, Pariz 119.75— 12025, Newyork 23.—23.075, Curih 444—445 Dunaj 0.325—0.0,127. Praga 68.50—68.80.
— Dunaj, 5. novembra. Devize: Boo* grad 1025—1020. London 322.800—323.800. Milan 30S9—3091. Ne\work 70.935—71.185. Pariz 3717—3733. Praga 2113—2123. Curih 13.665—13.715. — Valute: dolar 70.460 do 70.860, dinar 1020—1026, lira 3055—3075, češka krona 2101—2118.
40
^78531
dr. H. Krizman oz. dr. Cdo Laki-o i ć in dr. Svitislav P o p ov i Ć).
5. Ostala ministrstva Se niso določena. V vlado vstopijo med drugimi beogradski posL dr. Božo Maksimo-v i ćV Marko Trifković kot namestnik Nikole Pašića, Marko G juričić in drugi. Za ev. vstop demokratov je prihranjeno gotovo število mest.
— Beograd, 6. novembra. (Izv. Ob 12.30.) Danes sta bila na dvoru samo skupščinski predsednik Ljuba Jovanović in Marko Trifković.  Drugi politiki
niso bili sprejeti. Marko Trifković je kralju poročal o vprašanju razpis« volitev odnosno o razpustu skupščine. Prvotno so računali, da bo nova vlada v skupščini spravila pod streho Še invalidski zakon, nakar naj bi sledil razpust skupščine. Bolj verjetna je verzija, da nova volilna vlada P. P. takoj po sestavi in zaprisegi prevzame tekoče državne posle in objavi kraljev ukaz o razpustu skupščine.
Vlada na to razpiše volitve za prvo polovico meseca februarja leta 1925.
Goolidge - prezident ameriških držav.
— New York, 5. novembra. CRen-ter.) Coolidge je zopet izvoljen za predsednika.
— New York, 5. novembra. (Ren-ter.) General Charles Dawes je izvoljen za podpredsednika. Za guvernerja države Texas je izvoljena ga. Ferguzon.
— Pariz, 5. novembra. (Havas.) »Newvork Herald« javlja, da je med ameriškimi volitvami na mnogih krajih prišlo do izrednih spopadov. Iz mnogih držav javljajo o resnem kaljenju javnega reda. V Chicagu je bila ubita pri izgredih ena oseba in neki stražnik težko ranjen, 11 oseb so aretirali. Na volišču v Lexingtonu je volitve nadzirajoči sodnik v prepiru smrtnonevarno z re-volverskim strelom ranil dva svoja pomočnika.
— Newyork, 6. novembra. (Reuter.) Po uradnih poročilih je dobil Coolidge 343, Daviš 136 in La Folleite 13 glasov, 39 rezultatov še ni znanih. Coolidge je sijajno zmagal v zapadnih in severnih državah, Daviš v južnih in La Follette je dobil večino glasov v državi Wisco* unsin. Republikanci so v reprezentacija ski zbornici 6 sedežev pridobili.
— Nexvyork, 6. novembra. (Reuter.) Po nekem neuradnem poročilu je konč= no dobil Coolidge 379 glasov, Daviš 139 in La Follette 13 glasov.
— Newyork, 6. nov. (Izv.) Na podlagi objavljenih rezultatov cenilo, da Je bilo pri
volitvah' oddanih nad 31 milijonov glasov. Okoli 78 in pol milijona odpade na repa* blikansko stranko (Coolidge), dočim odpada na demokrate 8 in pol milijona (John Daviš) in na progresiste (Robert La FoUete) okoli 4 milijone.
Zanimivo je, da La Follete ni mogel združiti v svojem rojstnem mestu Wiscon-sinu večjega števila glasov. Krali v državah Illinois in Minnesota,   kjer prebiva
Nemcem prijazno prebivalstvo oz. nemški naseljenci, je La Follette prejel znatno Število glasov. La Follet je dobil v Newyorku in v okolic? poldrugi milijon glasov.
K izvolitvi za predsednika je Coolidge v toplih besedah čestital njegov protikandidat demokrat Daviš, na kar mu le Coolidge kratko brzojavil: Izražam Vam svojo zahvalo za Vašo brzojavko in za izražene čestitke.
— Newyork. 6. nov. Med 531 volilnimi možmi pripada republikanski stranki 371, torej 105 nad absolutno večino. Demokrati e so dobili 144 in progresisti 16. /z-voljen je torej Coolidge. Novi senat obstoji iz 48 republikancev, 44 demokratov in 4 progresistov.
— Newyork. 5. nov. (Izv.) Vsi listi komentirajo rezultate predsedniških volitev. Enoglasna je sodba, da je vzrok velike zmage Coolidga iskati v dejstvu, da je kandidiral kot podpredsednik na republikanskem programu Charles D a w e s, ki je tako uspešno rešil evropski reparacijski problem in vživa za to med ameriškim narodom veliko popularnost
VTIS V ZAGREBU.
— Zagreb, 6. septembra. (Izv.) Prve, zelo netočne vesti o volilnem mandatu P. P. so napravile na vse politične kroge globok vtis. Odmev so našle tudi v vseh gospodarskih, trgovskih, bančnih in Industrijskih krogih. Nekatere redakcije so bile dopoldne naravnost bombardirane z vprašanji, kako je sestavljena nova volilna vlada. Vsi zagrebški dnevniki so se dopoldne pripravljali na posebne izdaje, vendar ni bila možna zveza z Beogradom. Bloka-šTri listi javnosti taje. da bi vstopili v vlado tudi samostojni demokratie. navajajo samo, da ima Marko Trifković mandat, v imenu Nikole Pašića sestaviti homogeno volilno vlado. (?)
RADIĆ JE POPOLNOMA ZADOVOLJEN.
— Zagreb, 6. nov. (Izv.) Stjepan Radić Je nekaterim novinarjem izjavil, da je z razvojem dogodkov popolnoma zadovoljen in da se bodo mogle sedaj po vrnitvi mandata K. Timotljeviča lažje urediti politične prilike. Ostaja samo dvojna možnost: ali volilna vlada, katero bi skupščinska večina v parlamentu strmoglavila, ali vlada parlamentarne večine. Jasno je, da je bila vlada
g .Ljube Davidovića slaba in brez vsake večje avtoritete, kar osobito osvetljuje napad na posl. Košutića, ki le strašnejši, nego slučaj Matteottijev. Mi smo radi tega slučaja hoteli zapustiti Beograd, ker je postala imuniteta poslancev iluzorna. Tehnični napadalec na posl. Košutića še vedno nI zaprt Ker so se stvari začele razvijati na bolje, sta zato snoči odpotovala odposlanca HRSS v Beograd.
VLADINE ODREDBE PROTI SLADKORNEMU KARTELU.
— Beograd, 6. nov. (Izv.) V poljedelskem ministrstvu so že več dni konference, na katerih strokovnjaki razpravljajo o odredbah proti kartelu sladkornih tovaren, da bi se na ta način preprečilo navijanje cen sladkorju. Država razpolaga z močnimi sredstvi in splošno mnenje je, da mora država oziroma vlada sama znižati cene sladkorju v državnih tovarnah na Cukarici in v Belju ter prepovedati, da bi te tovarne pristopile k sladkornemu kartelu. Te državne tovarne naj bi bile nekak regulator cen sladkorju. Nekateri naglašajo, da je brez-dvomno, da bi imela država pri regulaciji sladkornih cen deficit, toda uspeh bi bil. da bi bilo preprečno navijanje cen. Prihodnje dni izda poljedeljsko ministrstvo posebne odredbe.
Politične vesti.
= Kombinacija za koalicijo radikalov in vseh demokratov. Včerajšnje »Vreme« piše: »Za slučaj, da se ne posreči po krivdi klerikalcev in muslimanov koncentracija med radikali in ožjim blokom, govore v političnih krogih, da se poskusi vzpostaviti koalicija med radikali, demokrati in samostojnimi demokrati. Ta koalicija bi imela večino v narodni skupščini. Radićevi izpadi, ki so onemogočili nadaljnje intiirmejše od-nošaje med Radićevo stranko in Davi-dovićevci, so pripravili precej Dovoljen teren za to kombinacijo. Ta kombinacija pa se da oživotvoriti samo v slučaju, ako se razbije ožji blok, kar se prav lahko zgodi na vprašanju nadaljnjega sodelovanja z Radićem.« — Ta kombinacija je očividno padla v vodo, ker je med tem stopila v ospredje že volilna vlada Pašić-Pribičevićeva.
= Kdo je preprečil koncentracijo? Na to vprašanje odgovarja včerajšnji »Hrvat«, ki v svojem uvodniku piše med drugim: »Po najnovejših vesteh je blok odbil vstop v Tirno ti jevićevo vlado pod pogoji, ki so jih postavili radikali. To pomenja, da je blok ostal skupaj in da se vrača k zahtevi parlamentarne rešitve krize. V zvezi s tem se omenja akcija neke skupine demokratov, ki jo vodijo Ljuba Mihaflović, Milan Grol in Voja Veljković. Ta skupina obsoja vse poskuse, da se zavoljo nepotrebne koncentracije delajo kompromisi na škodo parlamentarnega načela.« — Dr. Voja Veljković In MIlan Grol sta voditelja one skupine v Davidovićevi stranki, ki zagovarja republikanska načela. Pred vojno je dr. Veljković pripadal stari liberalni stranki, Milan Orol pa takozvani samostalni stranki, katere glasilo je bil »Odjek«.
= Državni prevrat imenuje današnji »Slovenec«, ako bi prišla na krmilo
Pašić-Pribičevićeva vlada. »Slovencu« je torej vlada, ki hoče čuvati državno in narodno edinstvo, ki hoče nastopiti proti elementom, ki neprestano ruleto proti državi in dinastiji, proti življem, ki stoje v notorični zvezi s sovražniki naše države in dobivajo od njih milijone, prevratna vlada, vlada nasilstva, vlada očite tatvine državnega in ljudskega imetja! Ako pa bi bili v tej ali drugI vladi tudi klerikalci, pa bi bila ta vlada seveda vlada »zakona, reda in pravice«.
bs Klerikalci se Radića ne boje, tako
zatrjujeta »Slovenec« in za njim mariborska »Straža«. Zadnja »Straža« pri-občuje Članek »Radić razdira blok« in pravi v tem članku na koncu: »Razprava Radićeva o naši stranki je izzvenela v grožnjo z volitvami. Mi se Radić evih groženj nič ne bojimo. Radić je tiste simpatije, ki jih je imel v nekaterih obmejnih krajih v Sloveniji in v nekaterih prekmurskih krajih, že davno zapravil s svojo neprestano politiko, v kateri se zrcali njegova neiskrenost ta trmoglavost Pri bodočih volitvah se bo Radić uveril, da mi Slovenci pojmujemo svojo lastno narodno individualnost, suverenost in samostojnost tudi v smeri avtonomne slovenske politike, ki hoče pod noben jarem, tudi ne pod Radi Ćev. c — Zakaj pa potem klerikalci pravijo, da hočejo z radićevci osnovati skupen volilni blok, ako se ne boje Radića?
= Konferenca odborov Narodne radikalne stranke. Glavni odbor NRS Je sklenil, da se konferenca krajevnih, srezkih in oblastnih odborov za osijel-ko, zagrebško z Medjimurjem, primorsko - krajiško, ljubljansko, mariborsko, splitsko, banialuško in bfliaško oblast sklicana od 29. do 30. novembra v Zagrebu, preloži na nedoločen čas.
jPRIPElj
Strankarski zbor komunistične stranke na Češkem. Pretekle dni se je vršil v Pragi zbor komunistične stranke, ki je bil sicer silno boren, vendar pa ni prišlo na njem do razkola, kakor se je pričakovalo. Pred vsem se je sodilo, da bo kongres strmoglavil dr. Smerala, ki so ga v zadnjem času nekateri komunistični listi ljuto napadali Toda ta pričakovanja se niso izpolnila. Dr. Šmeral je bil namreč ponovno izvoljen v strankin izvršilni odbor, pač pa ni bil v ta odbor izvoljen vodja nemških komunistov poslanec Kreibich. Poleg Smerala so bili v izvršilni odbor še izvoljeni: poslanca Šafranko in Rouček. nadalje znani Muna, Zapotocky, Skalak m Haken. Za predsednika državne kontrolne komisije je bil izbran posl. Tausik.
= »Srbi so otrobi, Hrvati pa nularica.« Kakor znano, se je vršil v Ka-štelih v Dalmaciji shod, na katerem je znani Radićev zet in razgrajač posl. Košutić nesramno napadal Srbe, grdil kralja, povzdigoval Raoića in se obnašal surovo, kakor je to navada pri tistih, ki gradijo »mirotvorno in člove-čansko republiko«. Tega Košutića je na potu s shoda nekdo udaril. Sedaj je velik krik in vik, da je bil Košutić udarjen ali pri onih, ki se delajo tako kruto ogorčene, se prav nič ne upošteva njegovo divje izvajanje proti srbskemu ljudstvu. Nobenega na*^da ne moremo odobravati ali prav bi bilo, da bi Radićevi gospodje malo bolj premislili, kaj se sme govoriti m kaj ne. Ta Radičev Košutić je rekel na onem shodu med drugim: »Srbi so otrobi, Hrvati pa so moka nularica in kje je kak pameten človek, ki bo mešal otrobe in nularico.« Mož je hotel biti s svojo primero zelo duhovit, pa je kazal le svoj hujskaški nagon, kakršnega so polni vsi možje z Radićem na čelu, ki vodijo HRSS. Otrobi in nularica! Naj pazijo razni Košutić!, da ne dobe s svojim političnim delovanjem take vrste, kakor je sedanje, otrobov in da ne bo končni rezultat njihovega nastopanja enak — nuli. Toliko vere imamo v naše jugoslovensko ljudstvo, da se bo končno naveličalo tega vednega draženja in brezglavega napovedovanja raznih izprememb. na kar se to naše ljudstvo s hrbtom, obrnjenim Radiću in njegovim tovarišem, loti vse-povsodi poštenega dela v blagor naše skupne domovine.
Bili ste v Kmn in niste videli papeža!
Vam s pravico lahko reče vsakdo, če pridete iz Liubljane, ne da bi obiskali
elitni Xino Jiatica. 6732
Klerikalni terorizem v „Kmetijski družbi" - strt!
Državni svet je razveljavil vse vladne odloke glede »Kmetijske družbe«. — Novi občni zbor s starimi delegati!
Državni svet je izdal dne 25. okto* bra t. 1. to»le sodbo:
V imenu Njegovega Veličanstva Aleksandra L, kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Državni svet je v svojem V. odde« len ju, ki ga tvorijo svetniki: Peter Petrovič, kot predsednik; Mihajlo Radi« vojević, Živo j in A ran d jelo vid, dr. Ivan škarja in Lazar Jankulović, kot člani in prvi tajnik Peter Manojlović, vzel tožbo Ivana Pipana, podpredsednika »Kmetijske družbe«, proti rešenju mi* nistra notranjih del z dne 28. I. 1924, št. 299, s katerim je občni zbor »Kmc* tijske družbe«, ki je bil sklican na 30. jan. 1924, odložen na nedoločen čas, v pretres, pa je proučivši tako tožbo, ko* kor rešenje in ostala akta, kakor tudi odgovor ministra na tožbo, poslan s pismom z dne 2. IV. 1924., SI št. 1853, našel:
Z brzojavno naredbo ministra no« ranjih del z dne 28. t 1924, SI. it. 299, je bil občni zbor »Kmetijske družbe«, ki je bil sklican na 30. januarja 1924, odgođen na nedoločen čas.
V tem svojem rešenju se minister ni mogel sklicevati niti na en predpis, kar je bil po zakonu dolžan, da bi mogel državni svet ceniti zakonitost tože* nega rešenja.
Po §5 12. in 15. društvenega zakona z dne 15.XI. 1867, ki je še danes v ve* ljavi v Sloveniji za odlaganje občnega zbora »Kmetijske družbe«, je bila pri« stojna le policijska direkcija kot prvostopna oblast in to le tedaj, ako bi na« stopili pogoji, ki so navedeni ▼ členu 21. omenjenega zakona, a pod nobenim pogojem minister notranjih det, ter Je g tem prekorači! meje evo je oblasti.
Da bi obstojali pogoji po členu 21. omenjenega zakona, ni v rešenju utrjeno.
Ker na tej podlagi rešenje ministra notranjih del ne odgovarja zakonu, niti e formalne, niti m materijalne strani, radi tega Državni svet na podlagi členov 17„ 21. m 34. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih — razsodi:
Najljubkejšo in najmlajšo kino-umetnico sveta malo
BABY PE€G¥
vidimo danes, v četrtek pa do vštevši nedelje v njeni dovišeni
6 dejanski drami
Ljubljenka New Yorka
KINO ..IDEAL"
Da se rešenje ministra notranjih del z dne 28. I. 1924, SI. št. 299 u n i č i, v kolikor se nanaša na odgoditev obč* nega zbora, o čemur se obvešča mini* ster in tožitelj Ivan Pipan, podpredsed* nik »Kmetijske družbe«.
Peter Manojlović 1. r., sekretar. P. Petrovič 1. r., predsednik V. oddelka državnega sveta. Državni svet je torej razsodil, da so bile vse odredbe, ki jih je vlada na pritisk klerikalcev ukrenila v »Kmetijski družbi", protizakonite in zbog tega tudi ničeve. Protizakonita je bila od* goditev prvotno sklicanega občnega zbora »Kmetijske družbe*, protizako* nito je bilo imenovanje vladnega komi' sarja prof. J srca. protizakonite vse od* ! redbe tega funkcijonarja in protizako* I nito sploh vse, kar je vlada v zadnjem i času ukrenila glede »Kmetijske druž* be«. — Na temelju citirane razsodbe državnega sveta mora sedaj vlada brez odlaganja odstaviti vladnega komisarja in razpisati voUtve v »Kmetijsko družbo«, pri katerih smejo glasovati le oni delegati, ki so bili pri podružnicah iz* voljeni, pred no je vlada odgodila prvotno sklicani občni zbor.
Radovedni smo, kaj ukrene z ozi* rom na to razsodbo državnega sveta gosp. veliki župan. Ali bo trpel še na* dalje, da se vzdrži nezakonito stanje v »Kmetijski družbi«? Še bolj smo ra* dovedni, kaj stori prof. Jarc. Ali bo imel toliko uvidevnosti in čuta pošte« nosti, da bo sam odložil funkcijo, ki jo je dobil na protizakonit način, ali bo morda, mogoče je tudi to, čakal tako dolgo, da ga sramotno spode z usurpi* ranega mesta v »Kmetijski družbi«?
i . i  m i i«ni it~ " i ~" —nnrrn—i-—■— 1 1--
Poljska in Francija.
Poljska ima s Francijo stare politične in kulturne zveze. Tako tesno se nam je v mislih Poljskost združila s Francijo, da često Poljake kratkomalo imenujemo »slovanske Francoze«. Skupna nevarnost, ki preti enim in drugim od Nemcev, je sedaj pa vojni politiko obeh držav močno zbližala ter je dala oblike tesne, tudi vojaške zveze. Videl je to najprej Bismark, ko je rekel: »Poljske armade nad Vislo, to so francoske armade«.
Vendar kdor natančneje pozna poljsko politično življenje, je mogel spoznati, da glede poljsko - francoske zveze mišljenje na Poljskem nt bilo Čisto enotno. »Desnica«, ki je med vojno bila povsem ententofilska, je v svojem frankofilstvu šla jako daleč: »levica* (ki je med vojno deloma bila »aktivi-stična«, t j. vsaj kooperirala s centralnimi državami, je svarila pred preveliko odvisnostjo od Francije.
Zadnji čas pa opažamo tudi pri levici močan preokret na francosko stran. Deloma bo to v zvezi z levičarskim značajem Herriotove francoske vlade. In tako vidimo, da biva poljski vojni minister general Sikorski že kak mekec dni službeno v Franciji, general, ki stoji vsaj blizu Levici ter je prijatelj bivšega načelnika države Jos. Prlsnd-skega. Naravnost kandidat levičarski pa je bil sedanji poljski zunanji minister Aleksander Skrzvniski (Skčinjski) in vendar je tudi on v komisiji za zunanjo politiko v poljskem državnem zboru pred kratkim s posebno toplino govoril o Franciji. Rekel je med drugim: »S Francijo smo v Ženevi postopali ramo ob rami, roko v roki, v najtesnejšem in najboljšem sporazumu. Ako gre za sedanjo sigurnost, se uveljavi zveza s Francijo; ako gre za ideale bodočnosti, je naša zveza s Francijo še tesnejša, še globlja, nerazločljiva, zakaj to je odnošaj dveh bratskih narodov, to je odnošaj, ki ga čutijo vsi na mednarodnih zborovanjih, da smo kakor dve veji, ki rasteta na istem drevesu svobode... Nočem omalovaževati obstoječih vojaških zvez, ali treba si je ipak predočiti pojav zadnje dobe, ko se je Francija ooirala na Rusijo, na njen ogromni vojaški aparat ljudi, pušk, a je prišel čas, ko se je to orodje zlomilo ter se je Francija rešila samo s tem, da jo je, ker je sodelovala in sočustvovala z vsemi demokracijami sveta In vsem demokracijam od svoje revolucije dajala pravec, v sili obdaiala eno-miselnost vse zemeljske krogle... To je bilo najmočnejše osiguranje njenih mej. In takega stališča je želel Poljski v družbi narodov.
Značilno je, da je isti Skrzvniski v Ženevi pripravil češkoslovaškim ministrom zunanjih zadev solidno bazo za prijateljstvo poljsko češko.
Dopisi.
— Iz Šmartna pri Litiji nam -jo: Obrtni stan je v malokatcri vasi tako Številno v vseh strokah zastopan kot v Sniar:-nem in to ne le šele zadnji čas, temveč že preko pol stoletja. Ti tako razviti obi i pa naš bližnji okoliš ne zadostuje, zato r; 'prodaja svoje izdelke po vsi Jugoslaviji mnogo tudi v Avstrijo in Italijo. 2e naši stari obrtniki so vsak v svoji stroki stremili | i napredku in si na ta način pridobili ogled in priznanje svojih odjemalcev. Tudi naša obrtna šola se trudi doprinesti čimv ■:• za procvit in še večji razmah naše obrti. Razstavila je prošlo nedeljo dela svojih u :en-cev obeh letnikov. Zanimanje za to r ustavo je bilo veliko. Sobe so bile od prve ma-še pa tja do pozne noči polne obiskovalcev — vseh slojev. Razstava je bila prav okusno prirejena. Posebno je bilo zanimivo — začetno-prosto in strokovno risanje. Ce si pregledoval zvezke obrtnega knjigovodstva, razne spise, — itd. bi komaj verjel, da je to delo učencev obrtne šole na deželi. Posebno pozornost je vzbujalo strokovno risanje in splošna čistost vseh del. Da je razstava tako lepo uspela gre zahvala učitelju g. Stovičku in posebna zahvala nad-učrteljn g. Debelaku, kateri je zastavil ves trud, da bodo njegovi učenci s svojo naobrazbo m strokovnim znanjem delali čast šmarski obrti doma In v tujini in da postanejo podjetni — pridni in zmožni mojstri. Za podporo naši obrtni Šoli pa se zahvaljujemo tudi vladi, trgovski in obrtni zbornici in domači občini. Prosimo nadaljne pomoči, da moremo naš obrtni naraščaj vzgojiti v dobre državljane in davkoplačevalce. Zadnjič se je poslovil od šmartna posestnik in trgovec g. Ivan Slavlnec. Prodal je ru svoje posestvo in odšel v rojstni kraj — Maribor. Bil je ugleden In dober trgovec. V narodnem ozira — mož značaj, delaven in priljubljen, enako tudi njegova gospa soproga. Pevsko društvo *Zvon«, Gasilno društvo. Planinsko društvo. Sokol itd. jih bodo pogrešali. V domovin! naj jima bo sreča mila. Zapustil je Šmartno nenadoma In nepričakovano tudi naš rojak g. Tone Knailič. Ustanovil si je svoj novi dom v prijaznem Kamniku, odkoder bo lahko vsak dan občudoval drvno plantno. Tone glej. da boš ti kot kam-nlškl meščan pokazal značaj in delavnost svojega oglednega očeta. Kamničani te bodo že znali vpreči. Vsi stari in mladi fantje te pozdravljamo m ti želimo srečo v življenju. 2tvel! Zdravo!
— Iz Šmarja pri Ljubljani. Ker je radi živinske bolezni spomlad! odpadel sejem sv. Florijana, bo v Šmarju sedaj v ponedeljek 10. novembra sejem za živino in kramarsko blago.
Vesti iz Poljske.
Kakor znano, se je poljski junak Kn-ščuško bOTil tudi za svobodo današnjih Združenih držav severne Amerike. Spomini na njega, ki so ostali v Ameriki, so sedaj preneseni v domovino ter se je v Varšavi meseca oktobra otvorila posebna Koščuko-va razstava. — Poljsko-ameriškI Komitet v Washingtonu je dosegel, da je dobilo 8 poljskih studentov ameriške stipendije za dve leti za študije v Ameriki, večinoma na ekonomskih fakultetih. — Poljski inženjer Kazimir Grohovski je določen (ž'vi v Charbinu v Mandžuriji, da vodi ekspedicijo za preiskovanje Mongolije. — Varšavska univerza pozove v tem letu nekaj tujih profesorjev na predavanja, zlasti nekaj italijanskih profesorjev, ki bodo predavfVi o literaturi in umetnosti. Na internacionalnem artropolo-škem kongresu, ki se je septembra mes?ca vršil v Pragi, je varšavski antropolog Sto-lvhov povabil antropologe, da bodi njih sledeči zbor v Varšavi. Koncem avgusta se je v Krakovu vršil II. zbor poljskih iizikov. Poljska Slezija je pred kratkim proslavila stoletnico rojstva pravih buditeljev Šlezije Pavla Stalmatra in Karla Marka. V Lublinu se je sestavil komitet za proslavo ion letnice smrti znamenitega poliskega političnega pisatelja in slovanofila Stanislava Stašica. Sredi novembra bo na poznanjski univerzi za častnega doktorja filozofije promoviran znani poljski glasbenik Ign. Paderenskl. V Rimu se je nedavno mudil poljski politik Vladislav Grabski, bivši minister prosvete, brat sedanjega ministrskega predsednika, da s* uredi vprašanje konkordata Poljske z Rimom. — WItosova kmetska stranka »Piastc pripravlja v Sejmu (drŽav, zboruj predlog o izpremembi ustave. — Poljski vojni minister gen. Sikorski se še več tednov mudi na Francoskem ter tam posveča pcebno pozornost uredbam v lukah.
Konzulati v Ljubljani:
CeSkoslovaika: Breg 8/1. Belgija: Urad Ljubljanskega veleseima Avstrija: Turjaški trg 4/11 Italija: Zrinjakcga cesta 3/1. Portugalska: Dunajska cesta 33 Francija: Dunajska cesta (Ljubljanska
»Past za premišljeno oplenjevanje in krajo."
Trst, 2. novembra.
Polom »Banke Adriatike« se razvija v velik škandal. Izpočetka je tržaški tisk nekam zamolčeval stvar, toda ko ie poravnavaj upravitelj, odvetnik dr. Benedetti, javno izjavil, da je takoj pri prvem pregledu poslovanja banke ugotovil »tako težke činjenice in opustitve, da poleg posebno težke odgovornost posamnih interesirancev, ki so bili na vodilnih mestih, obstoji tudi splošna odgovornost vseh Članov upravnega sveta vse od nacionalizacije zavoda sem«, je završalo po tržaškem tisku in list za listom prihaja na dan z najhujšimi obtožbami na naslov vodstva zavoda. Posebno ostri so napadi v »Codi del Diavolo« (»Hudičevem repu*?, ki pravi v svoji zadnji številki, da od zavoda pod predsedstvom tržaškega župana senatorja Pitacca pač ni bilo pričakovati, da bi bil past, v katero naj bi se lovili prihranki uboŽnih slojev, da pa se je sedaj pokazalo, da je bila -Banca Adriatica« v resnici »past. prirejena za premišljeno oplenjevanje in krajo«.
Kakor je znano, je v stvar poseglo tudi že državno pravdništvo in uvedlo preiskavo. Zato pa so še tem zanimivejši podatki, ki jih o »Banki Adriatiki« objavlja »La Coda del Diavolo« v posebnem Članku, naslovljenem »Česar noče nihče povedati...« List,piše:
»Če se je po ulicah in trgih hrup t batinanjem in brezobzirnim streljanjem zmanjšal, ni prenehalo in se ni zmanjšalo brezsramno naskakovanfe državnih bančnih in zadružnih blagaj-nic Vsi oni individui, ki še danes v Rimu obedujejo pri mizah »slavnih« restavracij »Alle Brecchec in »Al Castel-lo dei Cesari« in se jim je žal posrečilo obdati Benita Mussolinija s skoraj nerazrešljivo mrežo kompromisov, še vedno ropajo državno in zasebno imetje, ker so gotovi, da uživajo nekaznl-vost ali pa vsaj relativno nekaznivost, kajti za tiste, ki imajo milijone, nima moralno izpričevalo o dobrem vedenju nikake vrednosti.
Za tržaške vložnike in štedilce je bil mrzel tuš težki polom »Banke Adriatike«, ki se je iz sumljivega in nevarnega jugoslovenskega zavoda izpreme-nila v — nacijonalno banko. Sedaj, ko Je živina ušla, hite upniki zapirat vrata bleva. Toda zdi se nam, da je vse zaman in da bodo le še potrošili denar za odvetnike. Imeli pa ne bodo niti bornega zadoščenja, da bi videli zločince v obtoženski kletki. Vzroke izvemo v kratkem.
Predvsem je treba vedeti, kdo je zamislil pretvoritev slovanske banke v nacijonalen zavod. Bil je — Cesarino Rossi, ki je sedaj na odpočitku v Re-gina Coeli (bivši načelnik tiskovnega urada ministrskega predsednika, obtožen umora posl. Matteottija). Bil je on, ki je z genijalnostjo, s katero se je odlikoval, zasnoval čudovito zbrojo in ples milijonov, ki so bili nekdaj slovanski. Upravni svet je izbral on sam. Izpočetka je hotel vključiti Pitacca (tržaškega župana), Suvicha in Banellija (tržaška poslanca) ki naj bi potem morali igrati ulogo kozla, ki naj nosi grehe drugih. Toda naši poslanci in senatorji tržaškega kova, so vohali stvar, in če je prvi (Pitacco) ostal mesec dni, so ostali odločno odklonili vmešavanje v posel.
ki je tisoč milj daleč zaudarjal po polomu. Za predsednika »častite družbe« je tedaj poklical velikega finančnika, iz-vežbanega v zbrojah, komendatorja Rossini ja, lastnika znane rimske restavracije »Al Castello dei Cesari«. Upravne svetnike je Cesarino izbral med svojimi najzanesljivejšimi prijatelji in somišljeniki, vse bivšimi Acerbovimi in Finzijeviml kabinetniki. Med temi sta bila Omati, bivši karabinjerski polkovnik, in Crispo, dični Crispo, brat Crispa Moncade (bivšega tržaškega prefekta). Ta Crispo je sijajno živel izključno na stroške Banke Adriatike. Banka je imela to-Ie točno nalogo: od vložnikov naj bi se iztisnilo čim največ denarja, kar pa je bilo potem tekočega denarja, pa naj bi se polnili z njim razsežni žepi upravnih svetnikov. In za te operacije ni bilo treba zamršenega knjigovodstva. »Tira e____mola!« Med upravnimi svetniki pa seveda ni manjkalo tistega, ki je seveda igral vlogo »tepčka«. In ta ličnost, ki ne govori, ki ne spravlja v žep, pač pa jih dobiva po grbi, je bil bivši poštni minister Fulci, demokratski uskok.
Končno nam poročajo, v tolažbo upnikom, da je gostilničar Rossini, Intimen prijatelj De Bona Igeneralnega poveljnika milice), zavohal neugodni zrak in pobegnil na Grško.«
več kot nad polovico izvlekla ln le malo je manjkalo, da ni bil mož ob njo. Bersot je takoj opazil obtoženca ln ca nahrulil. Ta pa je prestrašen za jecljal: »Tiho bodite no, saj imate Se vašo listnico!« Ko so ca prijeli, so našli pri njem nov klobuk in kapo. Mož je menjaval pokrivalo. V žepu so našli precej denarja ln pa kar je najbolj značilno izpisek vseh večjih sejmov na Kranjskem in Štajerskem. Lovšin, kl je jako nevaren m prefrigan žepar, je seveda tajil, kolikor je mogel, toda priče so mu povedale vse v obraz. Obsojen je bit ta nevaren specijalist zopet enkrat zaradi poskusa žepne tatvine ta radi vlačngarstva po Sloveniji brez posla ln zaslužka na 3 teta težke jece. — Možakar je bil razočaran nad visokostjo kazni In je rekel »Tri leta pa res ne vzamem, pritožim se, nedolžen sem, za takole reč pa tri leta, ne to je preveč. Če bi bila majhna kazen, bi bil kar tiho, ampak tri leta. to pa ne. Gospodje, vi ste prestrogi! In odšel je žepar zopet v zapore.
Volitve župana v Ptuju.
Demokrat dr. Senčar izvoljen za župana.
Ptuj. 6. novembra 1934 O volitvah župana Iz Ptuja nam poročajo: S noči ob 18. se Je vršila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta, čije dnevni red je bil volitev župana ln podžupana. V Ptuju je vladalo za volitve ogromno zanimanje in pred magistratom, kakor na gale-rlji je bila zbrana velika množica ljudi, ki je nestrpno pričakovala Izida volitev. Novoizvoljeni občinski svetniki so prispeli ob 18. 1 v dvorano. Kot prvi so vstopili Slovenci z »Coda« pripoveduje nadalje, da le | belIm* nagi ji v cumbnicah. nato so sledili
»neki upravni svetnik »Banke Adriati- ! Nemd * socijalisti. /mt^|^™* , , ,     -       ,    .   ..,     *      x     pan g. Blažek otvoril sejo In določil, da vo-
ke« v zadnjem času, ko ]e bil polom že , g J  |fl ymyt v smIslu 5tatutov
neizogiben, dvignil iz banke poldrag t naJstaref5I obc svetovalec Volitve je nato milijon lir,   kar seveda ni nedelikatno. | V0(jri Nemec g. Steudte.
Pri volitvah Župana je bil Izvoljen z 10 glasovi demokrat dr. Matej Senčar. Nem-in socijalisti w oddali prazne glasov tlet. Nato Je sledila še volitev podžupana ln je bil z vsemi slovenskimi glasovi izvoljen dosedanji Župan g. Anton Blažek (NSS). Čim Je bil izid volitev razglašen, je prirejala galerija novizvoljenima mestnima funkcljo-narjema viharne ovacije. Pred magistratom zbrano množico je nato nagovoril župan dr. Senčar. povdarjajoč, da je bil ln bo Ptuj
Ta gospod se imenuje F(elner) in je bil v vojnem času pokupovalec kovin za avstrijsko vlado. Spravil je v žep precej milionov, ki so se po vojni zelo pomnožili s pomočjo nekega P., bivšega častnika. Pravijo, da je ta P. In pred njim neki drugi italijanski častnik, prijatelj P.-jev in bivši zaročenec sedanje gospe P.-jeve, hčerke F.-jeve, omogočil F.-ju, da je neposredno po vojni poslal na Dunaj za več milijonov blaga, I tudi v bodoče slovensko mesto. Proslavljal zlorabljajoč za prevoz vagone italijan- i je tudi zavednost slovenskega življa v Ptuju
ske misije.«
Končno še dostavlja »Coda«, da je »korfijotski (ker je pobegnil   na Kri) komendator   Rossini v zadnjem Času j dvignil v »Banki Adriatiki« malenkost I ni znesek štiristotisoč lir in da se ne bi kazal manjši od tolikih svojih prija- ; teljev,   kupil   sijajen avtomobil rvrdke Fiat najnovejšega vzorca za 120.000 lir.
»Coda« zaključuje: »Torej kakor : vidijo vložniki, so njihovi prihranki sto- j rili časten konec!«
Mi pa zaključujemo: In ti lopovi ponujajo sedaj vložnikom 20 odstotno poravnavo! Višek nesramnosti! A kaj naj šele rečemo o tistih naših ljudeh, ki so, več ali manj poučeni o stanju zavoda, agitirali med našim narodom, da naj vlaga svoje prihranke v ta zavod?!
Težko prizadeti so po polomu razni odlični naši ljudje, pa tudi nekateri den. zavodi, in sicer za prav težke svote. Imen ne navajamo, da ne povzročimo še večjega vznemirjenja in razburjenja v naših vrstah. Pravimo pa: Previdnost napram tujcem bi bila rešila naše ljudi vsake škode. Toda previdni smo samo napram domačinom, tujcem pa zaupamo brezpogojno, Če tudi so lopovi! To je naš stari greh!
In apeliral na občane, da podpirajo sedanji obč. svet pri Izvrševanju njegovega programa. Po govoru dr. Senčaria se je množica strnila v mogočno povorko In odšla po mestu, ki ie bilo okrašeno s slovenskimi zastavami. Množica je vzklikala slovenskemu Ptuju, kralju, Jugoslaviji itd. ter se nato mirno razšla.
Težko boste prebili bodo zimo 6520
t
S ako si ne preskrbite pravočasno zimsko I suknjo, ki jih ima, kakor znano, elegantne in iz finega double sukna samo tvrdka
fran Mić, Pred škofijo 19.
Sokolstvo.
Izpred sodišča.
— Razne sodbe. Jožefa Vokal In France Kopač iz okolice sta se spravila nad Kristino Pečarjevo ln sta jo nahrulila, da Je po krivem pričala. Vokalova Je napravila tudi ovadbo proti Pečarjev!, toda žena se je prenaglila, ker ji krivega pričevanja le ni mogla dokazati. To jo je tako ujezilo, da je sramotila svojo nasprotnico nekoč na cesti s tem da je dvigala krila ln ji kazala osle. Pri obravnavi ie vztrajala pri zagovoru, da je imela prav. Obsojena sta bila oba radi očitanja krive prisege in sicer on na 3 ona pa na 2 dni zapora. — Brata Maks in Jožef širaj, po domače »Grebenčevac pos. sinova iz Topola sta imela pravo teto, materino sestro, ki je gospodinjila pri 70 letnemu vpokojenemu župniku v pokoju Jakobu Ko-rltnlku. Hodila sta k teti večkrat žagat drva In opravljat druga domaČa dela. Zvedela sta pri tem, da ima župnik v malem predalčku v omarici precej denarja. Premotila jih je priložnost, splazila sta se dogovorno v župnfkovo stanovanje in sta ukradla iz predala nočne omarice okrog 2900 Din. Toda kmalu so jih zasačili. Mlajši brat je izročil denar starejšemu, ki mu je dal za plačilo 20 Din za cigatere. Za ostanek pa si je kupil obleko, nekaj je da! tretjemu bratu Lojzetu in se je hotel nato odpeljati v Kanado. Prišel pa je samo do zaporov ljubljanskega deželnega sodišča. Pri obravnavi sta fanta vse priznala In sta bila obsojena eden na tri tedne, drugi pa na 3 mesece zapora, to pa zato, ker je za nje prosila teta. ker sta priznala In ker sta že vrnila 500 Din, ostanek pa bo vrnil njihov oče. — Posestnkov sin Frače Čeme iz Kranjske gore se je razjezil 11. avgusta zvečer nad orožntško patruljo, ki ie opozarjalo gručo fantov, da ne smejo peti. Tam v Kranjski gori imajo namreč orožniki strog nalog, da posebno po leti, ko biva v kraju več tujcev, pazijo na nočni mir. To pa je fanta tako ujezilo, da je na-smlil orožnika: Če hočete red in mir, pojte ga drugam delat — Poznam vaše zakone bolj kot vi in ne smete mislit!, dd $em tako aeamen, vam bom že pokazal, jaz- vas bom
naznanil ne pa vi mene.« Obtoženec se je zagovarjal, da se je orožnik zmotil v glasu
In da ga je ovadil tudi radi tega, ker ima i       ..       - ------- -
j _     Iežnike ugodne. Zdravo.
nanj piko. Hodil je namreč orožnik ta do- | mačo natakarico, pa ga je fant parkrat prepodil Obsojen Je bil po znanem § 104, žaljenje javnih uslužbencev na 100 Din globe. — čudno se je zagovarjal Jakob Filej, pos. sin doma od šv. Štefana pri Šmarju. Fant je pristavil na okno stanovanja Jakoba Kavčiča v Zagorju lestvico in zlezel skozi okno v njegovo stanovanje. Ukradel je tam naj-preje pletene precej veliko košaro in je naložil v njo razno obleko, perilo, klobase, milo, pipe, olje in razne druge domače potrebščine v precejšnji vrednosti. Toda imel je smok), tatu so zalotili. Ker je fant na slabem glasu ln je bil že večkrat radi goljufije in tatvine kaznovan, je bil obsojen, kljub svojemu zagovoru, da je napravil to v popolni pijanosti. Česar mu seveda ni nihče verjel, na 20 mes. težke ječe.
— Obsodba nevarnega žeparja. Na sejma dne 15. oktobra v Kamniku so slučajno naleteli ln aretirali skrajno nevarnega že-
— Jezdni odsek tel. dmštva »Sokol« Ljubljana poživlja svoje člane na Izredni občni zbor, ki se bo vršil v »Narodni kavar« ni« dne 2. decembra ti. ob 20. url 30. min. zvečer. Dnevni red: Poročilo, volitve In slučajnosti. Zdravo! Odbor. 301/n
— Sokol L Prosvetni odsek priredi v soboto dne 8. nov. ob 20. v društvenih prostorih na Taboru predavanje. Predava g. Josip Zupančič. Predmet: »Strossmayer In Vatikanc. Bratje In sestre udeležite se predavanja polnoštevllno! 302'n
— Sokolsko društvo na Jesenicah priredi v čast kapelniku društvene godbe gospodu G. Riboii v nedeljo dne 9. novembra popoldne koncert z izbranim programom. Pričetek ob 15. uri. Podrobnosti so razvidne Iz plakatov. Vabljeni so vsi prijatelji Jeseniškega Sokola. Zveze so za zunanje ude-
303/n
Os T. So ln Os novembra I
Viljem Teli
= Švicarski Matija Gubec =
Kolosalen film v 7. dejanjih. V glavnih vlogah: Conrad Veldt, Johannes Slaman, Hana Marr, Erlh Kalser-Tlti, Brna Morena, Zania Desni, Orette Belnwa!d Itd.
Izvanredno lepi naravni posnetki iz občudovanja vredne Švice.   Ta film
zamuditi je naravnost gTeh!
Badl velike dsliine filma   *     C S n   Cl   a a * a
predelave obi   <9*f      t m e lil   o#* lil Is
Gaumont-journal
ae vrle
Izven
programa še: Prvi
Vse pri nezvišanih cenah! ^LITn;
sT^
Julijska Krajina.
— Smrtna kosa. Kakor nam poročajo Iz Trsta, je tam 4. trn. preminul v 44 letu starosti g. Tran Komar, uradnik okrožnega orada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na posledicah težke notranje operacije, ki so jo izvršili v Trstu zdravniki specijalisti. Pokojnik je bil zelo nadarjen in sposoben uradnik Pred vojno je služboval v Trstu pri Pokojninskem uradu ter nI nikomur prikrival jugoslovenskega prepričanja. Kmalu po Izbruhu vojne meseca decembra leta 1914. so pokojnega Komarja aretirali in pod es-korto prepeljali iz Trsta na ljubljanski Grad, v preiskavi je bil do meseca februarja leta 1915. ko je bilo proti nJemu ustavljeno kazensko postopanje, ker so se Izkazale navedbe denuncijanta za neutemeljene. Ves čas vojne je bil potem pod nadzorstvom. Po prevratu se je pokojnik preselil v Ljubljano, kjer je do bolezni služboval pri okrožnem uradu. Pred meseci je zbolel na zavratni bolezni, kateri je sedaj podlegel. Blag mu bodi spomin!
Turisfika in sport.
KOIfESARSKE DIRKE S. K. PRIMORJE.
V nedeljo so se vršile na igrišču SK. Primorje kolesarske dirke, ki so nudile zanimiv sport in je prireditev, prva te vrste v Ljubljani dobro uspela. Dirke sta se udeležila tudi znana zagrebška dirkača Meniga In Kranjc (Orao). DrugI klubi se prireditve niso udeležili z ozlrom nato, da Primorje momentano nI član J. K. š. Rezultati so bili sledeči:
Novinci (7 dirkačev, 2 km): L Slamič
H. (Pr.) 3:34.5; 2. Frelih Ivan (izvenklubskl) 3. Trampuš V. (Pr.)
Glavna dirka: (10 km, 25 nmd): l. Meniga Milan (Orao, Zagreb) 18:48.3; 2. Kos-matin (Pr.); 3. Glavič H. (Pr.)
Parna vožnja (20 km 5 rund): Kosma-ttn-Glavič* (Pr.) 36:41.9; 2. Menlga-Kranjc, (Orao); 3. Slamlč-Moran.
Dirka najtežlih (2 km, 15 rund): 1« Vo-spernik (Slovan) 91i kg, 4:16.2.
Dirka s peštekom (2 rundi peš, 3 rudne kolesom; 2 km): 1. Medved 1. 5:21.9 2. Vi-dic C. 3. Slamič H. (vsi Primorje).
Handlcap (2 km): Meniga M. 3:32.8 2. Moran R. (Pr.) 3. Kosmatin (Pr.)
Tolažllna dirka (2 km): 1. Merica Zdenko (Pr.) 3.40.
Dirka pomožnih   motorjev,   (10 km);
I. Krizman Cirfl 13:4.3, vozil na lahkem Puch motociklu 122 cem, last g. inženjerja Hfflea.
— Boks: Crmino Spalla, evropski prvak v težki kategoriji je pozval Jack Dempsey svetovnega prvaka v boksu, na matseh. Ni verjetno, da Dernpsev poziv sprejme.
Konkurenca.
Konkurenca je navadno trgovski izraz. Konkurenca v praksi, ali v vzgledih, kakor hočete, pa je taka-le:
Vzemimo, da sem jaz verižnik. (Ah, sladka misel, pomešana z grenko zavestjo, da to ne bo nikoli res!) Sam o sebi ne govorim, da sem verižnik, marveč pravim, da sem trgovec. Verižništ-vo se namreč ne da protokolirati v trgovskem registru in se mora reči, da Je to trgovina. In o meni, o zakonito pro-tokoliranem trgovcu, se šepeta, včasih celo kar glasno govori, da verižim. Med tem pa jaz le na poseben, a po vojni ln tudi že med vojno precej navaden način trgujem. Recimo, da kupčujem z vo-
parja Petra Lovšina. Mož je doma Iz Dole- j li. Kupujem in prodajam. Tisto, kar je ~:~ "** f-  ■ vmes, imenujem dobiček, ali lepše: za-
služek. V svojem poklicu se udejstvn-jem tako: grem na kmete, ali pa celo
nje vasi, kjer ga pa prav malo poznajo. Izdaja se namreč za sobnega slikarja in je prepotoval kot tak že precej sveta. Izvršil
je več tatvin In je imel še do leta 1914. sa- \ jui„x ji-      «     , «        .    . , mo pri nas nič manj kot 19 kazni radi jkv j * «? r*"
skuša tatvine. Stvar je bila namreč ta, da
so ga zasačili fn kaznovali radi poskusa samo takrat, kadar se mu je poseg v tuj Žep ponesrečil. Koliko pa se mu je tatvin posrečilo, tega gotovo niti sam ne ve. Končno pa se je le vjel In sicer v Rodetovl gostilni v Kamniku. Tam so Igrali neko Igro »Na Sest šteklov« s številkami. Okrog Igralne mize se je zbrala precejšnja gruča igralcev. Med igralci je bil tudi posestnik Gregor Bernot, Dočim je mož pazil na igro, je začutil naenkrat tujo roko pod suknjičem v višini notranjega žepa, kjer je imel listnico, v njej pa okoli 2500 Din. Mož se je hitro obrnil In tuja roka je zginla, listnica pa je ostala k sreči še v Žepu, toda tatinska roka jo je že
publikanskega, mirotvornega in Čove-čanskega seljaka par volov za mirotvorno ceno 40 tisoč kron ali 10 tisoč dinarjev. (Na Hrvatskem je še v veljavi kronsko oziroma dinarsko plačilno sredstvo, toda ne bo dolgo, ker bo »re-publikac v kratkem izdala mirotvorne Radićeve rublje.) Ko odštejera seljaku denar, mi možakar pove, da je bil prejšnji dan pri njem ta in ta od tu in tu in je dajaJ za voli 30.000 kron. Revež ni vedel, da mi je med potjo dotični trgovski tovariš pravil, da bi bil vole prav rad kupil tudi ?i 40 tisoč, a ni imel toliko denarja. Rad bi si bil izposodil od
mene, ali jaz tudi »nisem imele toliko, ker sem takoj sklenil, da kupim od seljaka vole. Storil sem greh, ki mu pravijo konkurenca. Menda me je oni enkrat pozneje ozmerjal, toda za hrbtom, z verižnikom, toda tega sem že navajen in se me ne prime.
Konkurenca je tudi to, če jaz plačujem dražje in prodajam ceneje, kot drugi trgovci. Pa naj še oni, če morejo!
Zelo občutljiva in skrajno neprijetna je konkurenca v ljubezni. Včasih se v tem slučaju pravi tudi ljubosumnost. No, tu sem brezkonkurenčen, ker nisem zaljubljen. Naj konkurirajo drugi, ki se bavijo z ljubeznijo!
E, sedaj pa o politični konkurenci! Človeka kar zazebe. Niso to mačkine solze. Če se dajemo za to, kdo bo vladal. Zakaj, vladati je zelo prijetno in baje tudi nese. Politične konkurence je pri nas zelo veliko in v tem oziru se ni bati stagnacije. Kar se pa specijelno tiče vladnih kriz, teh »produciramo« toliko, da lahko konkuriramo vsem drugim državam na svetu,
V neposredni zvezi s politično konkurenco pa je časopisna konkurenca. Najboljši Časopis je tisti, ki ima največ naročnikov in Čitalcev. Tako vsaj pravijo, potem pa, kakor že je. Najtežje je označiti ono vrzel med časopisom in javnostjo. Neki ljubljanski list pravi, da je to neodvisnost. Hm! Lepo. Z voli se da n. pr. prav lepo verižiti, toda z neodvisnostjo in javnim mnenjem je stvar nekoliko drugačna.   Tu pa tam se da
— Najboljši vratar Anglije i« Tavlir od kluba Huddersfield To\vn.
— Tekma med F. C. Barcelono in A C. Bllbao, ki veljata za najmočnejši moštvi Španije, je končala prvi dan 0:0, drn^i dan pa z 1:0 za Barcelono.
— Gluseppe Spalla, brat Ermina Spalla je knockout potolkel svojega nasprotnika Spanca reixidorja v osmem krogu.
— Van der Veer, znani holadski prvak težke kategorije je porazil Tržačana Braida v četrtem krogu knockout.
— Battllng Siki, ki je kakor znano potolkel »pariškega Jurčka« Carpentiera, je odpotoval v Južno Ameriko, kjer bo skupaj nastopal s Črncem Lombardom. prvikmi lahke teže v Penami.
— Nogometne tekme 9. tm. V nedelto 9. tm. se vrše v Ljubljani na prostoru Ilirije sledeče tekme: ob 10.30 dop. Ilirija Jun. proti Slovan rez., ob 13.30, Ilirija : Hermes, ob 15. uri prvenstvena tekma Jadran : Rapid. Maribor. S tekmo Jadran : Rapid *e zaključi jesenska prvenstvena sezona I. razreda. LNP ter odloČi obenem kateremu obeh tekmecev pripade 2. mesto. Na prostoru Primorja se vrši ob 10. uri tudi zadnja prvenstvena tekma II. r. v Ljubljani med Laskom In Svobodo.
— »Planinski Ve$tnlk« Št. 10. Je pravkar izšel v večjem obsegu, kakor običajno. Vsa Številka je posvečena spominu žrtvama Triglavske stene dr. Klemcntu Jugu in Vladimiru Toopolovcu. Vsebina: Dr. Jos. To m in še k: Spomenica. Ured« nlkovo slovo. — J. Sernec: Žrtvam Triglava. — Dr. Fr. Veber: Dr. Jugova miselnost. Vladimir K a J z e 1 J: Ob grobu tovariša dr. Juga. — Zor ko Jelinčič: Ne~ iztrohnjeno srce, — Makso H rova t in: Zadnji večer dr. Juga v Aljaževem domu. Dr. Gizela Tarczay: U spomen dr. Juga. — Iv. Lavtižar: Zadnje srečanje s dr. Jugom. — J. Kveder: Jugove plezalne ture lz Krnice. — Peter Z.: Manom dr. Juga. — VI. Topolovec: Planinam, — Darinka: VI. Topolovec. — Al. de R e g-gi: Vladimir in njegova poslednja pot — Dr. Gizela Tarczav; VI. Topolovcu. — B. gotter: Pogrebni obred v Vratfh. — RaJko Lož ar: 31. avgusta 1924. — Janko Pfeifer: Gorski pokop. Prijatelju v slovo. — RaJko Lož ar: Spomenik v Vratih. — Društvene vesti. — Slike: dr. Kle-ment Jug, Vladimir Topolovec. — Priloga: d r.Jugov kartografski obris k »plezalnim turam v vzhodnih Julijskih Alpah.c
— »Loveče št. 21. do 22. Vsebina: Mirko Hanzlovskv: Ureditev staleža sr-njadi po spolu. — Comes Huberti: Doneski k letošnji tekmi ptičarjev. — Kapetaa Zvonko: Preiskuševalnica orožja strokovne šole za puškarstvo v Kranju. — K- L.: Tekme ptičarjev letošnjo jesen. Dr. Avgust M n n d a: O ribarskih okrajih. — Iz lovskega nahrbtnika. — Iz ribarske mreže.
zverižiti ali priverižiti ali razverižiti celo kaka delnica, vendar zadeva neodvisnosti s tem še ni utemeljena. Morda pa bi šlo s kakim romanom, ki ga list priobčuje. Vzemimo, da je naslov teta romana naravnost »senzacionalen^. Na primer »Opica, hči Tarzana«, ali pa tudi narobe lahko. To brez dvoma vleče »neodvisno* javnost, ali je potem neodvisni časopis odvisen od konkurence nasprotnega lista, ki se je slučajno odločil, da bo priobčeval Še ne priobče-nl roman pod istim naslovom, zlasti če je imel manuskript tega romana že pred enim letom v posesti. In če bo jezik tega romana v nasprotnem Časopisu zajamčeno boljši in lepši, tedaj bo to »precej* opasna konkurenca »neodvisnemu« listu, ki se upravičeno razburja. Bojazen pred konkurenco je vsekakor neprijeten občutek. In ta bojazen je izzvenela v obupen klic na pomoč, naslovljen na javnost, kt naj reši senzacionalni roman neodvisnega glasila. So to sila neprijetne stvari. Socijalno čuteča javnost, zatisni ušesa, da ne čuješ obupnega klica onih idealnih ljudi, ki omogočajo obstoj neodvisnega glasila s požrtvovalnim delom za narod! Prelepe besede! Kajti gre za — roman, med čigar vrstami se odigrava ginljiva tragedija popolnoma drugega romana
Ko bi se vsaj verižiti dalo s časopisi! Težko je namreč danes govoriti o konkurenci, v kateri se ne udejstvuje verižništvo. Z voli to gre, toda z romani .,. ?
Janez Neodvisen«
Dnevne vesti.
V LJubljani, dne 6. novembra 1924.
Čast nali voftkL
Kal prijatelj, ki se pogosto vozi po Šeleznicah lirom nale države, nam pile:
Kako blagodejna« naravnost ganljiva je razlika med bivšo c in kr. in današnjo vojaščino! Nekdaj te je bobra-
len civilist naravnost prestrašil, ako so prihrumeli v kupe vojaki. Brezobzirno so pometali tvoje puške  in telečnjake
po policah in klopeh, odrinili civilne potnike, preklinjali in se prlduSevalL Pred njimi niso bili varni ne otroci, ne •tare, le manj pa mlade ženske. Kako ▼se drugače se vedo današnji naši vojaki, posebno nali slovenski mladeniču Opetovano imam priliko, da Jih opazn-Jem in se pametno z njimi razgovarjam. Obnašajo se vseskozi kot kulturni ljudje ter se zavedajo svojega dostojanstva tal zvišenega poklica. Prejšnji teden sem se zopet vozil z večjim vojaškim transportom. Vojaki so se vozili iz Knjažev-ta na dopust. Bili so pripadniki vseh treh plemen. A kako prisrčno so se sporazumeli med seboj 1 Vzor kolegijalnosti In troedinega pobratimstva. Ko je vstopalo čim dalje več civilnega občinstva, to vkljub utrujenosti vsled dolge vožnje galantno odstopali svoje sedeže Ženskemu svetu, sami pa večinoma stali ob oknih, zbijal nedolžne dovtipe ter ■brano in piano pevali slovenske, hrvatske in srbske narodne pesmi. Imeli so med seboj tudi izbornega karmoni-karja, ki je petje spremljal. Na vsaki postaji, kjer je kateri tovariš izstopil, so ga spremili t godbo do stopnic ter se od njega poslavljali kot ljubeči se bratje. Vsi navzoči so bili naravnost gi-ajeni. Za tako vzorno vedenje gre pač velika zasluga Častniškemu zbora.
Današnji častniki prežive* dneve in večere med svojim moštvom, dočim so avstrijski častniki poznali vojake le na vežbališču in pri raportu, sicer pa jih prepuščali samim sebi, da so mogli sami rožljati s sabljo po šetališčih, kavarnah itd. Ker so se Častniki sami vedli oholo, brezobzirno in odurno napram civilnemu prebivalstvu, se tudi moštvo nI moglo naučiti boljše olike. Ko je tak vojak prišel domov na dopust, so se ga vsi pošteni ljudje bali, ker jim te s svojim vedenjem pohujševal mladino in zapeljeval ženstvo. Danes pa je ravno narobe. Vojaka-odpustnika se ▼se veseli, ker se je vrnil domov preizkušen, resnoben in kultiviran ter bla-Šilno vpliva na svojo okolico.
Zato pa čast našim vrlim vojakom to neumorno delavnim častnikom 1 ★ ★ ★
«-» Enotna kraljevo slike ▼ šola In amda! Pišejo nam: Po šestih letih naše države bi bil pač že čas, da bi si vsi javni uradi, posebno pa šole, omislili slike našega vladarja v dostojni in po možnosti enotni obliki. V tem oziru je posebno po naših osnovnih Šolah na kmetih velika malomarnost. V nekaterih šolskih sobah sploh ni vladarjeve slike, drugod je kaka miniatura brez okvirja, kaka reklamna priloga, relief is papirne mase ali celo le izrezek iz Časopisa. Tu je vladar v generalski uniformi, tam v civilni opravi. Otroci si ne morejo dobiti jasnega vtisa, kakšen je pravzaprav naš kralj. Vse je usmerjeno na nekak provizorij, na odpoved. Izgovor, da šolske občine nimajo denarja, Je Čisto jalov. Zakaj pa se je poprej dobil denar za razkošne slike Franca Jožefa v dragocenih pozlačenih okvirjih, ki jih klerikalni šolski sveti oziroma fupniki še vedno varno hranijo v podstrešjih? Zakaj naše ljudstvo takoj zme-Ce skupaj težke tisočake za nove zvonove? — Srezkl poglavarji kot načelniki okrajnih šolskih svetov naj šolskim občinam striktno ukaže jo, da postavilo tozadevne zneske v proračun ali pa naj sami nabavijo za vse šolske razrede •notne slike na račun občin.
— Pouk slovenščine ▼ Pariza* Kot nam javljajo iz Pariza, se bodo letos na visoki šoli za iztočne jezike otvorili tečaji za slovenski jezik. Francozi so že določili docenta, slovenskega profesorja. Zadeva je sedaj pri prosvetnem ministrstva v Beogradu in pričakovati Je, da se v najkrajšem času ugodno reši ln naše ministrstvo odpošlje docenta. Z velikim zadovoljstvom pozdravljamo to vest. Časi, ko inozemec niti vedel nI, kdo so Slovenci, so za nami, odkar se ČIta ime našega naroda v naslova ju-goslovenske kraljevine. Jutri bomo korak naprej: naš jezik se bo učil, dragim enakopraven, tudi na visoki šoli tim-stvenega središča zapadne Evrope. Pouk slovenščine v Pariza je ca nas velikanskega propagandnega pomena. Na visoki loti za iztočne jezike so se do tedaj učili vsi slovanski Jeziki, tudi srbohrvaščina že dolga leta, slednjič si Je tudi slovenščina priborila mesto, ki JI gre. Srbi, Čehoslovakl ln predvsem Poljaki žrtvujejo vsako leto ogromne vsote za razširjanja tvojih Jezikov In nmstvene kulture med Francozi in imajo tu ie beležiti prav lepe uspehe. Omenjamo le Institut za slovanske študije in razne kurze ln serije predavanj v Pariza, ki se vrste leto za letom.
— Dr. Koroščevl »prosvetni« ukazi
Di» Koroloa te dolgo easa ie si p*€*l
•koro s nobeno drago račjo kakor s zbiranjem imen oseb. ki se mu zde tako nevarna, da bi fin kazalo upokojiti. Ig Beograda poročalo tedaj o ladnjem
ukaza g. dr. Korošca za vpokojenjo ne« katerih profesorjev, učiteljev in učiteljic ter o Imenovanja novih. Na verskem polja zapušča dr. Korošec za seboj žalostno slavo, da kot minister ni delal dragega kakor upokojeval neljube mo osebe.
— Volitev župana na Bledo. Z Bleda 6. t m. nam poročajo: Včeraj ob 15. popoldne ae Je sestal novoizvoljeni občinski odbor, da izvoli župana. Volitve je vodil najstarejši odbornik Fran Rus (SLS), ki Je po otvoritvi seje prečita! pravilnik glede volitve Župana. Po končanih formalnostih so se volitve pričele ob 16.30 in so trajale do 1730. Za župana je bil z 19 glasovi izvoljen g. Ivan Kenda, grajščak na Bledu. Zanj so glasovali demokratje, samostojni kmetje, narodni socijalisti ln nekateri odborniki obrtnodelavske liste. Klerikalci 6 po števila, so oddali prazne glasovnice. Po končani izvolitvi župana je bil prijateljski sestanek odbornikov v hoteli Jek-ler, v znak trdne sloge med naprednimi strankami. Napredni Blejci pozdravljajo z zadoščenjem novega župana, prepričani, da bo nadaljeval delo, ki ga je za-počel prejšnji župan g. Herman Tome.
— Organizacija Dinarskega dne Ju-goslovenske Matice v nedeljo 9. t m. Na korist neodrešenim bratom In sestram priredi Jugoslovenska Matica v nedeljo 9. t. m. »Dinarski dan« po celi Sloveniji, Id bo v Ljubljani sledeče izveden: Za uspešno izvedbo Dinarskega dne potrebuje Jugoslovenska Matica kakih 300 sodelavcev, ki so ji že zagotovljeni iz krogov članov vseh društev, akademikov, srednješolcev itd. Osrednja pisarna dneva je nameščena v pisarni Jugoslovenske Matice Pred Škofijo 21, kjer se dobivajo vse informacije In se oddajajo vse denarne zbirke. V tej pisarni posluje poseben odbor, se-stoječ iz članov Pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice in iz zastopnikov sodelavcev. Vsak sodelavec je točno zabeležen, in steklenica, v katero pobira prispevke, je označena s tekočo številko. Vsi sodelavci imajo tudi trak z napisom »Dinarski dan«. Na najvažnejših križiščih v mestu so nameščene kontrolne postaje, ki prodajajo tudi odkupne znake ln pobirajo prispevke sploh. Odkupni znaki imajo napis »Istra 1921« in stanejo 10 ali 5 Din. Lastnike odkupnega znaka posamni nabiralci ne bodo več nadlegovali. Nabiralci bodo hodili po ulicah in hišah in zbirali darove v steklenice. Dinarski dan začne ob 8. uri zjutraj in konča po 12. uri opoldne. — Jugoslovenska Matica prosi vsakega, da daruje ta dan vsaj 1 dinar za neodreše-ne brate v Julijski Krajini ln na Koroškem.
— Kralj In kraljica na razstavi ženske Male antante. Kraljevska dvojica je ponovno posetila razstavo ženske Male antante. pazstavo je posetilo tudi mnogo drugih odličnih gostov, ki so občudovali krasne vzorce srbskih, hrvatskih in slovenskih ročnih del. Na dvoru je bil velik sprejem, povodom katerega Je kralj čestital delegatinjam na velikem uspehu.
— 40letnlca pevskega draštva »Obilic«. Beogradsko pevsko društvo »Obilic« proslavi v kratkem 40Ietnlco svojega obstoja. Izvoljen Je poseben odbor, ki poskrbi za primerno slovesnost
— Iz konzularne službe. Za vicekonzu-la v Celovcu Je Imenovan dosedanji tajnik tega konzulata Stanko E r h a r 11 č.
— Iz državne službe. Za arhivsko uradnico zdraviliške uprave v Rogaški Slatini je imenovana Karollna Ravnikar.
— Smrt zloglasnega zločince. Dne 2. trn. je bil v Osijeku ustreljen zloglasni razbojnik Bilo Pavtčevič, na čegar glavo je bila razpisana nagrada 100.000 Din. Ustrelil ga je v prepiru neki njegov sorodnik.
— Glede dedSčhi v Ameriki se nasve-tuje prizadetim našim domačinom, da naj nikar ne obračajo do raznih špekulantskih agentov, ki zahtevalo velika plačila ln le prerado speljejo na led dotičnike, marveč se priporoča s strani našega zunanjega ministrstva, da se interesirani zatekajo v vprašanju dedščln izključno k našim drž. zastopnikom v Inozemstvu potom domačih oblasti
— Radlo-brzojavke v Češkoslovaško.
Z 20. novembrom bo otvorjena radlo-brzo-Javna zveza med Rakovlco In Prago, ki bo sprejemala vse privatne brzojavke za Češkoslovaško.
— Madžari zapirajo In mečljo nase državljane. Krmar srbskega brodarskega društva Milivoj Jovanović je prispel te dni na svoji ladji v Budimpešto, kjer Je posetll peko kavarno. Tu Je naročil ciganom, *ta) Igrajo srbske narodne pesmi. Prebujajoči se Madžari so poklicali policijo, ki Je Jova-novlca aretirala. Na policiji so mu izjavili, da Je osumljen vohunstva. Ladja Je odplu-la Is Budimpešte, Jovanović pa Je ostal v rokah madžarske policije m se doslej Se nI povrnil. Policija, Id mu ni mogla dokazati, da Je res vohunil, ga Je poslala v zloglasno Ječo za politične zločince. Tu ga madžarski orožniki vsak dan neusmiljeno pretepajo. Pod nohte na rokah in nogah mu vbadajo Igle. Poleg Jovanovlca Je v ječi še nekaj naših državljanov, osumljenih vohunstva Madžari Jih pretepajo In mučijo, dasl nimfo tfkaktt dokazov s* njihovo krivdo.
Jackie Coogan
pride v
Elitni Kino
— Ameriška admiralska ladja »PHtsburg« je odpotovala v soboto zvečer Iz splitskega pristanišča. Pozdravila je pri odhodu mesto s trikratnim zvišanjem sirene, potem je od-daljajoč se od luke razsvetljevala Split v znak pozdrava z električnimi reflektorji
— Važno za one ki potujejo v Inozemstvo. VidiranJc potnih listov preskrbi najhitreje ln najkulantneje Tou ris t- Office (sedaj palača Ljubljanske kreditne banke, v prejšnjem lokalu Intercontinentala). 305/n
— Predavanje o železniški politiki se je vršilo včeraj v Beogradu v društvu za ekonomsko In socijalno politiko. Nadaljevala se Je diskusija, pričeta v zadnjem predavanju, na kar je referlral g. dr. L. Prohaska lz Zagreba o financiranju novih železnic.
— Povišanje cene pivu. Jugoslovenske pivovarne so sklenile, da se poviša cena pivu za 80 Din pri hektolitru. Povišanje opravičujejo z narastllml cenami za ječmen In prevoznih stroškov še lansko leto za 100% ln končno z dejstvom, da se morajo sirovine (ptvovarskl ječmen hi hmelj) kakor tudi steklenice dobivati Iz Inozemstva: stroški za vagon steklenic znašajo 20.000 Din. Povišanje cen pivu je neupravičeno, ker je še sedaj pivo pri nas dražje, kakor kjerkoli drugod.
— Afera polkovnika Vasica. Preiskava proti polkovniku VasIČu, obtoženemu, da je tihotapil orožje In municiio, Je svoječasno povzročila mnogo prahu. Kakor poročajo, Je tako vojaško sodišče, kakor vojaško ape-lacijsko sodišče kazensko postopanje proti polkovniku Vasiću, ki je trajalo skoraj 2 leti, ustavilo.
— Privatna gimnazija v Vroševcu se otvori v kratkem z dovoljenjem prosvetnega ministrstva. Gimnazija bo štirlrazredna; vzdrževal jo bo nerodimski srez.
— O ptujskem kolodvoru nam piše potnik: Ptuj je glavna postaja na progi Pra-gersko-Kotoriba, ako Izvzamemo Čakovec. Potnik, ki se pripelje v Ptuj bodisi Iz D. Lendave, Varaždina ali Kotoribe nI imel na celi noti prPike, da bi si kupil kak domači časopis, toda na splošno razočaranje tudi na ptuiskem kolodvoru ne prodajajo črkopisov. Niti trafike ni nikjer na peronu. Tujcu pač ni znano, da je trafika pri zunanjem vhodu kolodvora. Na peronu je dovolj prostora, da bi se postavil paviljon ček za trafiko in prodajo časopisov, razglednic itd. Ootovo bi se rad prijavil potreben invalid, ki bi tudi na svoje stroške postavil tak pa-viljonček.
— V svofo palačo ns Kral. Vmohrartlh
se Je te dni preselila »Prager Presse«, odlični češki, v nemškem jeziku pisani Mst. »Prager Presse je izborno urejevana in lahko z uspehom tekmuje v vsakem oziru z dunajskimi nemškim! listi. Našo inteligenco, ki čita nemški, opozarjamo na ta v slovanskem duhu pisani list.
— Prihodnji kongres ženske Male an-atnte bo drugo leto ob istem času v Atenah.
— Za davčno šolo v Sarajevu so imenovani: za ravnatelja finančni delegat T. Bi-rimlša, za profesorje Sekanina, Dobzil, Goldberg in še nekateri drugi. Finančno ministrstvo je zajedno ukazalo pričetek pouka na davčni Šoli.
— Novi vagoni z restavrantl se uvedejo na zahtevo zagrebške trgovsko-obrtne zbornice na progi Zagreb-Slavonskl Brod z vlaki št 9. in 10.
— Velika tatvina na železnici. Konzul v pokoju Todor Ristlć se je vozil te dni iz Novega Sada v Beograd. Med vožnjo le zadremal in ko se je v Zemunu prebudil, Je opazil, da je izstopil debeli sopotnik, ki se je vozil z njim. Ko je hotel Ristlć v Beogradu vzeti svoj kovčeg, ga ni našel. Tatvino Je takoj prijavil policiji. V kovčku Je bilo 5000 D, 900 italijanskih lir, nad 3000 francoskih frankov in raznih dragocenosti v skupni vrednosti 40.000 Din. Drugi dan je dobil Ristlć pismo v katerem mu tat velikodušno vrača potni list in druge dokumente. Pismo je bilo oddano na pošto v Zemunu. Sum pada na privatnega uradnika Jovana Vujanovića iz Zemuna, ki je izginil Iz mesta.
— Umor v »Karagjorgjevl ulici«. Preiskava proti trgovskemu pomočniku Kova-čevlću, ki je, kot znano, svojega Šefa, beo-gradskega trgovca Nalovića na cesti ustrelil, se zaključuje. Ugotovljeno je, da Je Ko-vačević poneveril večjo svoto denarja. — Umor Je Izvršil iz osvete, ker ga Je Nalo-vić stavil na odgovor.
— Odkrit roparski nmor. Pred dnevi so na progi v bližini tovarne Kaiser pri Osijeku našli truplo nekega 60-letnega moža, ki Je Imel popolnoma razbito Črepinjo. Preiskava je ugotovila, da je mrtvec gozdni delavec Ilija Krajnović iz Gračaca v Liki, ki je bil očividno od roparja napaden in umorjen.
Iz Li
— Zgradba Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Potekel je natečaj za načrte k zgradbi Osrednjega In okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Nagrade dobijo: prvo v znesku 60.000 Din srh. g. R. Lublnskv, kateermu je poverjeno Izdelanje deflnitlvnega načrta: drugo nagrado v znesku 40.000 sta dobila gg. Inž. A. Lavrenčlč In Oskar Jenko, tretjo v znesku 30.000 Din gg. Rado Kregar in Vlad. Sublc
— Izletnikom v ljubljansko okoOco se priporoča gostilna v Sokolskem domu na VIČu, kjer se točijo prvovrstna dolenjska vina po najnižjih cenah. Na razpolago vedno gorka in mrzla jedila.
— Koncert Pavle Lovšetove se vrši v ponedeljek dne 10. t. m. ob 8. url zvečer v Filharmoniji, na kar opozarjamo nase občinstvo, gufa
— Brezplačen srbohrvatsk! tečaj otvori »Bratstvo« tudi letos. Pouk se prične v najkrajšem času v mestni šoli na Grabnu. Pouk je brezplačen, vendar se ob vpisovanju sprejemajo prostovoljni enkratni prispevki za stroške razsvetljave in čiščenja lokalov. Prljave za 1. in II. letnik sprejema predsednik Kravos v Narodnem domu, 1. desno vsak dan od 9.—12. in od 15. do IS. ure kakor tudi tajnica društva v Pulpanovl čitalnici, Gajeva ulica vsak dan od 17. do 19. zvečer. Ker se bo letos število obiskovalcev omejilo, naj se reflektanti takoj prijavijo. — Odbor.
— Smrtna kosa. Včeraj popoldne je umrl v deželni bolnici g. Martin M e z e k v 72 letu svoje starosti, stanujoč v Rožni dolini, upokojenec mestnega magistrata. Pred dvema mesecema se je ponesrečil in zlomil nogo. Po dvemesečnl bolezni pa ni bilo druge pomoči, da so mu odvzeli v bolnici nogo, katera operacija pa Je bila usodna. Pogreb se vrši jutri popoldne ob 16. Bil Je soustanovitelj »Slavca« in zvest pristaš napredne misli, ter so Izgubili viški na-prednjakl Ž njim zopet enega od stare garde. Prizadeti rodbini naše Iskreno sožalje.
— Namesto »Zelenca« — Mati božja. Duhovniki nemškega vitežkega reda so res praktični možje. Ker so tz svojega obzidja Izgubili reliefno sliko nemškega pesnika A-nastazlja Grflna, so enostavno dali pritrditi na ploščo Bogorodico z Jezuškom. Morda reši pobožna koalicija na magistratu na enak način tudi prazne Radeckega in cesarjeve podstavke.
— Mestna Orjuna Moste pri LJubljani priredi v soboto dne 8. t. m. v gostilni gosp. Prusnika v Vodmatu »Martinov večer«. — Vabljeni so vsi somišljeniki in prijatelji Orjune. — Odbor. 293/n
— KINO*ABONNEMENT. Elitni Kino Matica (vodeči kino v Ljubljani) sprejema prijave za abonnement z dnem 1. novembra 1924. Natančnejše pogoje se izve pri bla* gajni vsak dan od 10. do 1. ure. 257/n
— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši dražba marca 1924 zastavljenih predmetov 13. t. m. ob 3. popoldne. 307/n
pozor! 6734 čliini Kino Jfctica
vodeči kino v Ljubljani, Vam prinaša vedno le najnovejše svetovne atrakcije.
Tragedija usode.
Poskusen  samomor  21 letnega mladeniča.
Snoči oko1? 19. so našli pas-u V v Zve/d1 na klopi ležečega neznanega mladeniči, ki se je zvijal v krčih. Poleg njega je ležala steklenica lizola, iz katecr .e ril. Nesrečnež je bil takoj prepeljan z rešilnim vozom v bolnico, kjer so ugotovili, da se piše Ivan N. rojen leta 1903 doma z Rakeka. Tz popisane knjige, ki jo je imel mladenič pri sebi in ki so pravi memoari, opisuje N. v trpkih beesdah vso tragiko svojega živlicnfa od 12 leta dalje. Opisuje, kako je gospodarila v domači hiši avstrijska soldateska, kako je moral s trebuhom za kruhom, ko mu je umrla mat! in kako ga preganja kruta usoda. Knjiga obsega skoraj 30 popisanih listov in je pisana v lepem slogu, pomešana z italijanskimi, francoskimi in angleškimi izreki itd. Mladi človek, ki je v ostalem navaden delavec, prikazuje v teh memoarih nenanavdno duševno inteligenco, kakršne človek ne bi pričakoval. Vidi se, da se je kot samouk zelo izobrazil in da obvladuje celo več jezikov. N. je bil brez službe Že nad dve leti. Njegovo stanje je resno.
Iz Maribora.
—m Priziv zoper Izvolitev mariborskega župana. Socijalistom kar ne gre iz glave, da bodo morali izročiti vajeti na magistratu narodnemu bloku. Zato skušajo na vse mogoče načine zavlačevati pričetek rednega delovanja novega občinskega sveta. Najprej so se pritoževali zoper volitve ter pisali v svojih »štimcah« gorostasne članke, radi katerih je bii baš te dni obsojen odgovorni urednik na 200 Din globe. Ker je bil ugovor zoper voHtve kot neutemeljen zavrnjen, so se sedaj pritožili zoper izvolitev dr. Leskovarja kot župana. Seveda je tudi ta rekurz tako slamnat, da ga je že okrajno glavarstvo zavrnilo kot neutemeljenega. Sedaj ga bo moral pretresati še veliki župan. Razumljivo je, da je vse to le manever so-cijalistov, in menda tudi g. GrČarja, ki si je na ta način še mogel izplačati novembersko plačo, ki bi jo sicer ob nastopu novega župana moral prepustiti že temu.
—m Shod stanovanjskih najemnikov. Mariborsko društvo stanovanjskih najemnikov sklicuje za v nedeljo, dne 9. nov. ob 10, dopoldne v GOtzovo dvorano javni shod stanovanjskih najemnikov, na katerem bo poročal delegat društva o kongresu stanovanjskih najemnikov v Beogradu. Na dnevnem redu je nadalje protest zoper nameravano povišanje najemnine ter ukinjenje zaščite stanovanjskih najemnikov. Pričakovati je obilne udeležbe, vsekakor pa obilnejše, kakor na znani socijalistični demonstraciji, ki je bila čisto navadna strankarska prireditev in katere so se radi tega udeležili Izključno samo socijalisti, dočim so vsi drugi ostali ob strani in obžalovali, da se tako pereča splošna vprašanja vlačijo v strankarsko politiko.
— »Špijonska afera« v Maribora. Pred par dnevi je sprejel neki mariborski izdelo-vatelj štampiljk naročilo za izdelavo -50 štampiljk različnih vojaških komand m uradov. Pismo je bilo podpisano od nekega kapetana, ki se je v pismu označeval kot špi-jon vojnega ministrstva. Poleg podpisa je bil pečat štabnega oddeljenja ministrstva vojne in mornarice. Izdelovatel se je čudil tako nenavadnemu naročilu ter je par dni počakal, pričakujoč, da se naročnik osebno zgla-sl. Mesto tega pa je čez par dni prišlo drugo pismo, kateremu je bil priložen nekak naročilni list, podpisan od istega kapetana ter žigosan s pečatom vojnega ministrstva. Izdelovatelj štampiljk je sedaj prijavil vso zadevo policiji, ki je začela stvar zasledovati, go par dnevnem zasledovanju jq bil
aretiran   narednik   mariborskega vojnega
okruga Ferdinand O Š 1 a k, brat socialističnega občinskega svetnika v Mariboru g. Ošlaka. Ta je seveda vsako krivdo odločno zanikal. Ko pa so v njegovem stanovanju našli originalno štampiljko vojnega ministrstva, je priznal, da se ie on izdajal za kapetana ter pisal uvodoma omenjena naročila za izdelavo 50 Štampiljk. Ker pa je stanoval narednik Ošlak skupno s svojim bratom, občinskim svetnikom, je bil tudi ta aretiran in pridržan v zaporu. Izpustili so ga še le čez dva dni po dolgotrajnem zasliševanju. Narednik Ošlak sicer velja za izvrstnega podoficirja, vendar pa pravijo, da se v vojaškem poklicu ne čuti srečnega. Kakor ve poročati včerajšnja »Stražac, se je nameraval izseliti v Ameriko. Ker pa bi ne mogel dobiti potrebnih listin in dovoljenja, je hotel dokumente ialsificirati ter si je brškone v ta namen naročil štampiljke. V zvezi s to afero je bil zaslišan tudi trgovec Ošlak, ki pa je dokazal, da ni s tem v nobeni zvezL Afera je vzbudila v mariborskih krogih, zlasti v vojaških mnogo prahu. Ošlaka so po zaslišanju izročili vojaškemu sodišču.
—m Razrešitev službenega mesta. Poljedelsko ministrstvo je odobrilo predlog ravnatelja vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Žmavca in je bil razrešen dolžnosti direktorja srednje kmeL šole v Mariboru. Na njegovo mesto Je bil imenovan inž. Sadar, suplent tega zavoda. O. žmavc ostane še nadalje ravnatelj sadjarske In vinarske šole.
Iz Celja.
—c Mestno gledališče. V petek 7 nov. ob 20. uri se vprizori »Poslednji mož«, veseloigra v 3 dejanjih za abonement — V torek 4. t m. so gostovali v našem gledališču člani narodnega gledališča v LJubljani. Vprizorili so PIrandellovo »Komedijo v zarodku«: »Šestero oseb išče avtorja«. Gledališče Je bilo razprodano. Kakor Je bilo pričakovati, občinstvo pravega smisla igre ni povsem razumelo. Vkliub temu pa Je delo, kakor tudi dovršeno Igranje Ljubljančanov samo izzvalo med gledalci globok utis.
—c Požar. V ponedeljek popoldne okrog 14. ure je Izbruhnil požar pri posest-nici Antoniji Hriberšek na Gorici, občina Vel. PlreŠica. Vnele so se v dimniku saje, Iskre so padle v slamnato streho, ki je takoj začela goreti z velikim plamenom. Hiša ie zgorela popolnoma, ogenj Je objel tudi gospodarsko poslopje in svinjak. Zgorelo Je vse, tudi vsi poljski pridelki. Rešiti je bilo mogoče samo živino in del pohištva. Gasilcem se je posrečilo z velikanskim naporom lokalizirati požar, da se vsled močnega vetra ni razširil na sosedna poslopja in na bližnji gozd. Skoda znaša nad 250.000 Din, zavarovalnina pa ie zelo nizka.
—c Kretanje nalezljivih bolezni v tednu od 25. okt. do 1. novembra v mestu Celje. Škrlatica: od prejšnjega tedna ostala 2, na novo obolel 1, ostanejo v nadaljnji oskrbi 3. Griža: od prejšnjega tedna ostal 1, ozdravel 1. Ušen ostal 1, ostanev nadaljnji oskrbi 1.
—c Smrtna kosa. Umrl Je na škrlatlcl v Javni bolnici Tugomer Dobovišek, sinček g. dr. Rudolf Doboviška. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožaljel — Na Cankarjevi cesti je umrla vdova-zasebnica gospa Terezija BračiČ v starosti 87 let, mati sodnega nadsvetnika dr. Bračlča in gen. ravnatelja luž. žel. v pok. g. dr. Bračlča v Ljubljani. Blag ji spomin! — Na Krekovem trgu je umrl g. Engelbert J a k h e 1, fin. nadp. v pok., oče celjskega postaienačelnl-k ag. Jakhla. Bodi mu ohranjen Časten spomin, preostalim pa naše sožalje.
~«IUSTIFffiACIJA V VELIKEM BEČKEREKU-
Stcvilo Justifikacij v Vojvodini se v zadnjem času množi. Prejšnji teden je bil v Subotici obešen glasoviti morilec Imbre Toth v torek pa ie bila v Velikem Bečke-reku izvršena Justifikaciia nad zloglasnim Vasom Sakulo, vodjom roparske tolpe, ki je preteklo leto umorila in oropala blagajnika in kočijaža tamošnje sladkorne tovarne. ObeŠenJe je bilo izvršeno ob pol 7. ziutraj na dvorišču jetnišnlce v navzočnosti državnega pravdnika. Obsojenčevo prito/bo je kasacijsko sodišče zavrnilo. Razsodba kasacijskega sodišča Je bila Saku-lu Javljena še isti dan, na kar so takoj sledile priprave za njegovo usmrtitev. Pisarna Jetnišnlce je bila spremenjena v spovod-nlco, v kateri Je na smrt obsojeni preživel zadnje svoje ure. V nedeljo so ga obiskali njegovi sorodniki, kakor tudi nlegov 71-let-nl oče. Sakula Je bil popolnoma miren, poslovil se Je od vseh in nato napravil svojo oporoko. Opoldne Je zahteval cigarete, žganja In vina. Noč Je prespal popolnoma mirno, upal je še vedno, da bo pomlloščen. Ko mu je zjutraj državni pravdnfk razglasil neovrgljivost razsodbe, je prosil, da se izvršitev kazni odgodi do 10 .ure, kar pa je bilo odbito. Nato je Še prosil, da se njegovo truplo pokoplje v domačem kraju v Uz-dlnu. §e enkrat se je poslovil od svojega očeta in svojega 16-Ietnega sina ln Je nekaj minut po 6. stopil na morlšče.
Na dvorišču jetnišnlce so bili zbrani zastopniki oblasti, rabell Florijan Mauser, manjkalo pa tudi ni radovednežev. Obsojencu je bila še enkrat prečltana smrtna obsodba, nakar je dal senatni predsednik Ivo Panič znamenje, da se justifikacija Izvrši. Obsojenec je stopil na stolček pod vislicami in pokimal je še vsem znancem, re-kož: »Bog vas čuvaj!« To so bile njegov« zadnje besede. Krvnik mu Je položil nato vrv okoli vratu, njegov pomočnik pa je obsojencu izpodnesel stolček ter mu pokril obraz z belim prtom, Navzoči zdravniki »o po 12 minutah ugotovili obsojenčevo smrt Pravici je bilo zadoščeno . . .
Današnje prireditve v Ljubljani s
Kino Ideal: »Ljubljenka Newyorks« (Baby Peggy).
Kino Matica: »Wiljem Teli« (Konrad Vcidt, Greto Rneinwsld itd.^
štev. 255
»SLOVENSKI NAROD«  dne 7. novembra 1*24.
Stran S.
Gospodars4 vo.
Maj zgodovine dinarja in srbskega bankarstva.
(Po zbirkah Lj. Kosierjeve »Narodne Banke« SHS.)
Prvi sledovi nekoliko urejenega trgovskega prometa na Balkanu so se pojavili šele v XIII. stoletju. V Srbiji so se pričeli kovati novci za časa vladanja kralja Vladislava (1234—1241), in sicer po relaciji 1 funt srebra = 144 komadov takozvanih »denarijev«. Poleg te-£a denarja pa omenja dr. Milorad Ne-deljković še dvoje vrst srebrnega no>-ca: »mecanin« ozinma »mecalin« in »aspro«. Prvi je predstavljal vrednost no! Din (groš). Vendar pa se srbskemu gospodarskemu znanstveniku žal ni posrečilo dodati izvora tega denarja.
Za časa turškega režima, kakor tudi za časa avstrijske okupacije (1717— 1739) niso v Srbiji poznali lastne domače valute, pač pa so se posluževali tujih denarnih sredstev, kakor je to še dandanes običaj med albanskim prebivalstvom. Posebno je krožil tamkaj turški, italijanski in avstrijski denar. Jasno ie, da so vsied tega nastale v takratnem srbskem denarništvu nerednosti, posebno še vsled procvitania »wiprovcev« in »kipprovcev«. ki so spravljali kvalitativno in kvantitativno slab denar v promet. Razumljivo je, da so bile take razmere nevzdržijive, in že v naslednjih letih je izdala vlada neke vrste valutnih tabel, ki so označale uradne tečaje po-samni vrsti denarja. Toda tudi te tabele niso zboljšale položaia. in to največ vsled dejstva, da ni država razpolagala s stabilno nacijonalno valuto, kakor tudi, da faktično ni imela nikake-ga državnega vpliva na krožeče tuje novce.
Leta 1S68. je odredil takratni srbski knez M'bael Obrenović zakonsko upeliavo »dinarja«, in sicer po pariteti francoskega franka, in že leto pozneie ie nastala v Srbiji prva denarna inšti-trcija pod imenom »Prva srpska Banka«, s sedežem v Beogradu in delni-šHm kanitalom 1.440.000 Din oziroma t 20.000 dnkatov. Ta prva srbska banka je imela nalog kovanja in izdajania in je v prvem desetletju svojega obstanka, to je do leta 1879. izdala 10 milijonov dinarjev v zlatu, 9,600.000 srebrnih dinarjev in nekaj nad 5,000.000 dinarjev drobiža.
Leta 1878. je postala Srbija član »latinske novčanične unije«, ki pa se je baš v istem letu odrekla konvencijam 1 : 15 in pol; zlato napram srebru, tako da je Srbija od tega leta naprej upelja-fa v resnici nekako nepravo zlato valuto. To se pravi, da je srebrni novec, ki ie stal poprej napram zlatu v razmerju ! : 15 in pol in katerega svobodno kovanje je bilo leta 1878. ustavljeno, obdržal tudi še nadalje popolno plačilno veljavo in kot tak ostal še nadalje v prometu.
/?e dve leti po ustanovitvi »Prve sroske Banke« najdemo v Srbiji nastanek novih denarnih zavodov, tako da sta se mogla denarni in kreditni promet svobodno razvijati. Žal, da je tudi takrat v mladem srbskem bankarstvu manikalo zmožnih strokovnjakov, ki bi vodili te novorojenčke s precizno roko, m 1° prekmalu so se pokazale posledice takratne splošne evropske gospodarske krize, ki je že v kali grozila ndnšfrl srbsko denarništvo. Tn v istini ni bila »prva srpska Banka« kos tem gospodarskim bojem in se morala z vell-l'*ml izeubami posloviti s tega sveta. Zopet ie bila Srb'ja obsojena v gospodarsko mrtvilo in potreba regulacije valute je postaiala vedno boli pereča. Svesta si tega položaja, je vlada kon-
cem leta 1882. pooblastila takratnega finančnega ministra Mijatovića, da v interesu regulacije denarnega prometa ustvari projekt za ustanovitev novča-ničnega instituta v Beogradu. Mijatović se je strokovnjaško lotil tega ne baš prijetnega dela in že 6. januarja 1883. je bil izdan ukaz za ustanovitev emisijske banke z imenom »privilegirana Narodna banka kraljevine Srbije« in po kralju Milanu I. sankcijoniran. Bančni delniški kapital je znašal 20,000.000 Din, in sicer razdeljen v 40.000 delnic po 500 dinarjev za komad (prehodno pa samo z 10.000.000 Din vplačan). Subskripcija je bila v splošnem pridržana domačemu kapitalu, inozemski kapital pa kljub temu ni bil izključen. Minimalna dividenda je bila s 6 odstotki s strani države zasigurana. Banka je dobila izključno pravico izdajanja bankovcev, ki so morali biti kriti z zlatom, srebrom ali lahko realizujočimi panirji. Banka je izvrševala funkcije državnega blagajnika. Dobiček države je znašal po odbitku 6odstotne minimalne dividende 25 odstotkov. Bankovci so morali biti kriti z najmani 40 odstotki zlata oziroma srebra. Ostale določbe so bile analogne statutom »belgijske narodne banke«, ki je srbskemu finančniku služila za zgled.
S tem korakom ie bilo enkrat definitivno rešeno vprašanje valute in srbskega bankarstva, in če primeriamo štat. date srbske novčanične banke v dobi njenega 37!etnega obstanka, nam bodo jasne ogromne zasluge, ki si jih ie v teh viharnih Časih priboril zavod, v katerega danes v obsežnejšem razmahu s ponosom gledajo oči vseh sinov naše velike domovine. T. R.
*v   ★ +
—g Novosadska bfapovna borza dne 5. novembra. Na prod"ktni borzi n^ti^aio: Pšenica, sremsVa, 355—360: oves, 262—265, koruza, za dccember*januar, 200; moka, ba» za »0« 560: »Os« 580.
—g Veliki letni sejem za goveio Živino, konje in kramarski se vrši dne 10. novembra t 1. v St. Jerneju na Dolenjskem.
—g O gospodarski funkciji Trsta je
govoril na kongresu knjigovodij v Trstu poslanec Fulvio Suvich. Njegov govor je bil pravzaprav bolj povzdigovanje tržaškega italijanstva. Trdil je, da sta čestokrat gospodarska in politična funkcija nerazdruž-Ijivi in tudi nerazlični. Govoril je o ugodnem položaju tržaškega pristanišča in trgovine v Trstu, trdeč, da si je Trst ohranil temeljne črte svojega lastnega sistema za ekspanzijo, svojo zaledno klijentelo in tudi ono v orijentu, plovne zveze, pomorske agence, velika trgovska podjetja, banke itd. Vzpostavljajo se stara tradicijonalna tržišča in Trst prihaja do svojega nekdanjega trgovskega in prometnega položaja v konkurenci s severnimi pristanišči. Toda sedanji siinjni rezultati ne smeio ustvariti prevelikih iluzij. Nemčija izstopa iz svoje dolge krize ter se predstavi v kratkem na mednarodnem trgu oborožena s svojo železno volj in s svojim tehnicizmom. Konkurenca za primat bo zahtevala velike pre-izkušnte in trde žrtve. Poslanec misli, da bodo ItalHani s svojim srčnim pogumom kos nemški konkurenci. Zelo so mu aplav-dirali na sestanku, ostal pa je v vseh neprijeten vtis iz poslančevih izvajani, kako se bliža nemška konkurenca in knko Trst že danes trepeta pred njo. Navzoči so bili sicer trenotno zadovoljni z naela^enim italijanskim pogumom, toda pnznrle so si bPi svesti tega, da ta pogum ni kdove k°ko velik, v prvi vrsti interesirani tržaški trgovsko - prometni krogi pa dobro vedo še to, da bo treba poguma na dve strani In sicer proti nemški konkurenci s severnega mnrja In proti italijanski konkurenci v bližnjih Benetkah!
—g Finančna delegacija objavlja, da
izide »Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regula-tivnih hranilnicah v Sloveniji za 11T. četrtletje 1924« v eni prihodnjih Številk Uradnega lista.
—« Italijanska vnuka krta. V Rimu je zboroval tehnični odbor za proučitev sedanje vinske krize. Profesor Peglioni je podal obširno poročilo o vzrokih sedanje krute. Proizvajalni stroški vina so v Italiji previsoki, vinska industrija nima nikake organizacije, v neredu je vsa trgovina z vinom. Osnovali so se odseki, ki Imajo nalogo predložiti načrte za zboljšanje vinogradništva, za ureditev kredita vinorejcem in za preskrbo prometnih sredstev, da se bo mogel vinski pridelek ugodno razpečavati. Prihodnja seja bo 27. t. m.
—g Banka za Južno Italijo. Iz Rima poročajo, da se je osnovala posebna banka za Južno Italijo s kapitalom 25 milijonov lir. Svoje delovanje bo raztezala, kakor že pove naslov, na južni del Italije, v glavnem z namenom sodelovanja pri gospodarskem razvoju južnih italijanskih pokrajin, katerim treba preskrbeti promet z inozemstvom, doma pa dati jim predvsem potrebne javne zgradbe.
—g Izložba v vVemblevn se prihodnje leto, kakor poročajo angleški listi, sigurno zopet otvori, ker je pri volitvah zmagala stranka konservativcev, ki se je posebno brigala za njo, in pa ker so dominioni po večini zahtevali, da se mora vršiti izložba tudi prihodnje leto.
—g Italijanska skrb za pomorstvo. Italijanska vlada je odred;!a, da se nadaljujejo subvencije parobrodnim družbam in sicer do viška 147 milijonov Ur na leto. Podpisanih je 19 pogodb, ki se nanaSajo na 88 sao-bračajnih Črt
—g Rlž v Zedinjeuih državah. Pridelek
riža znaša po uradni statistiki 32,293 000 bušljev napram 33.300.000 bušljev lanskega leta. Prejšnja leta je bil po vrsti pridelek silno višji
—g Za našo koruzo so se pričeli interesirati češkoslovaški industrijalci špirita, ker je naš koruzni pridelek v vsr>kcm pogledu izboren. Plačujejo ga po 255 Din.
To in ono.
Umor v Ločnici 1.1921.
(Čudne zanimivosti.)
Kakor je znano, je postal v turistov-skih krogih dobro znan posestnik Janez Krek, po domače Lužarjev, z Gorej-skega nad Ločnico pri Medvodah o veliki noči leta 1921. Žrtev zahrbtnega napada, ko je šel zjutraj k vstajenju. Ustrelil ga je Iz zasede posestnikov sin Janez A 1 i č iz Ločnice, katerega je bila napeljala k dejanju druga Krekova Žena, Mežnarjeva iz Smar-jete pri Žlebah pod Sv. Katarino. Dočim je bila ta obsojena na 201etno ječo in se nahaja sedaj v kaznilnici v Begunjah je storilec pobegnil in ga še do danes niso dobili, vzlic temu, da se fant pojavlja od časa do časa pri svojcih v Ločnici. Tako je bil letos o veliki noči skoraj teden dni doma. Pravijo, da je gledal mirno skozi okno, ko so orožniki nekoč prišli povodom navadne patrole in vprašali, kaj je novega.
Pripeljal se je bil z Železnico do Verda nad Vrhniko, kjer so ga ljudje iz Ločnice videli in spoznali. Prišel Je nato čez gorovje v Ločnico. Zadržuje se stalno v hribih med Gorico in Idrijo, eno uro od Gorice, dve uri od Idrije: dela pod tujim Imenom nri nekem kmetskem sedlarju.
Ko je fant čital v Časopisih o znanem neurju v Ločnici, ga je usoda svojcev skrbela in je prišel o sv. Jerneju (dne 24. av-eusta) čez gorovie ponoči zopet domov in pri tem v temi padel celo v vodo v bližini porušene hiše svojih staršev. Ker se ni upal naprej in tudi ni vedel, kje so starši. Je šel nazaj v smeri proti Tožcu ter prenoči' v edinem, v obratu stoječem, nepoškodovanem mlinu v Zgornji Ločnici, ki je odd^Men od hiše Ali^evih nekako 2 do 3 streTjaje Drugo jutro io je pa odkuril nazal v Ttalii« ne da bi bil mocrel priti v stik s svojci. Mlinar je bil pač toliko pošten, da le o tem obvesMl Krekove fante na Oovej-ku, ki so javil! stvar orožnikom, seveda vse r»~st fes+mn, ko je bil AHč že davno čez hr?b in dol.
Pes zagonetno je, da se ta stvar ne more zak'jučltl v edino mogočem pravcu. ITvidevamo sicer popolnoma, da orožmk ne more stati loto in dan v poizvedovali SMi^nf v Ločnici ter predati na povra^k mnriVa, ne g'ede na to, da fant ne pride blizu, če bo vide!  da orožnik nanj čaka
Ts*ot^ko je znana averzfia našega nrf-nrostc<ra HinJs!»a zoper »gos«Asko«, — katero renrezenMralo v tem s'"*nfu orožniki. — kar povzroča, da si nihče ne mara r-V^atj potov in sitnosM v tniih zadevah pri katerih ni renosredno udeležen. Vendar pa se nr»m zdi. da le način uradnega postopanja n-V"Vo čnden In rnpln preveč okoren.
smo Wos v Števi'kJ 96. nagega lista prTTffg?! prvi ves*, da se le Ali^ pojavil o ve'fki no?H v Ločnici, je obbst poizvedovala — pri nas in pri — našem izve s 111 e 1 j u, mesto da bi bPa poslala po-U^iisk^a agenta za 1 do 2 dni v — Ločnico, kW ve vsak človek veliko več po-vrcfrrft, k"kmr Je n^m znano. N-iJ H vendar r#fa*t riskirala onih par dmariev za potne broške in dMete, kolikor m tv»c stala taka maTa ekspedicija In trud M bil obilo poplačan. Poizvedovalni organ bo mogel doenat! sedanji osobni popis storilca In vsaj pri-
bližno kraj, kjer se zadržuje. Potem pa se naj oblast obrne pismeno na italijanske oblasti, ki bodo poizvedovale v svojem okolišu. Saj vendar ne bo bogve koliko hribovskih sedlarjev med Oorico in med Idrijo, ki bi imeli delavca, čigar popis odgovarja Aličevemu popisu, naj se že Imenuje kakorkoli hoče. Sicer pa imaio vendar tudi politične ob'asti v Italiji tako kakor naše, obrtne imenike, v katerih so sedlarji zabeleženi In kmetski Župani gotovo poznalo vse sedlarie v občinah. Izsleditev torej pač ne more biti č-rovnlštvo ter bi bila tem bolj na mes^u ker se ljudstvo že kar posmehuje v ločnici.
Naše Čftatelle bo zanimalo, da morilčeva rodbina nima sreče. Sestro stori'čevo je poročil neki ruski vi etnik, ki je med voi-no delal na žagi in po prevratu ostal tu. Ob znanem neurju, ki je zadelo Ločnico, ni bila ne samo vsa hl?a porušena, marveč je voda odnes'a tudi tri otroke iz njegovega zakona z Aličevo sestro. Dobili so jih daleč d^U v dolini mrtve. Oče. stari Allč, se Je pa pone^r^čll pri Oorlčaplh z vozom, ko so se mu konli spTaŠfli. Ostanki porušene hiše stoje sedaj na sredi proda ter štrle iz nJega Žalostno proti nebu. Da je ravno to hišo voda tako razrušila, temu Je vzrok, da se v nenosredni nienl bližini združba rVH notok, ki prihaja izpod Velikega Rabnlka fsnf) m\ oziroma 7gornjih fga! (900 m) in Crni notnk, ki priteče izpod Grmade oziroma Sedla pod To*cem. Zlasti prvi je na-vaMl grozovite množine svoieva snežnobe-tpga kamenja in skalovja tik do AUČeve hiše, kler Je nastal seveda vrtinec in velik nrfHsfc vode katerima poslople ni bilo kos, A'f^evi so si sedai postavili ob bregu borno leseno barako ter stannjelo v nji. Ljudstvo tolmač? to nesre«xo seveda po svoje kot »nrst bofff« ali *bo*jo kazen«, dasi morilčeva rodbina gotovo ne more odgovarjati za delanje svolega člana in se tudi od nje ne m^re zaMevati, da bi sra Izdala.
NaJ končno še povemo, da restavra-cHckr* d*»la ravno v Ločnici zelo počas? na-nr*»dufeio. TvomU del doline Je še vedno brAz vsak** komunikacije vzlic temu. da bi bHa notrebna cesta že zaradi svinčenega rudnika v Knaoužah. Mostov sploh ni še no-bonih prav nikjer.
tfnfMM'i fmfffttpf^ if Motfprrt JJ^fJij
Fret^Mi te^n je bil res usodni teden Noveca Sn^a. Smrtne noreče, uboji umori in samom^H so se VTSfffl ra dnem m ni skoraj rnlnll dan brez vakeora krvavega dogodka Seriio teh dogodkov je zaključil umor izvršen v hotelu <*Mar1ia». Pusk! begunec stotnik M'hnH Orlgoriiev ie na dvorišču hotela ustreMl svoipga linbavnega tek-notarja Greeoria K^neveNki-^abin'ova In mu hladnokrvno poslal oet kroeel v jrla-vo In se potem mirno javil policiji kot Človek, ki je storil svofo dolžnost. Strahovit dogodek, ki po svoji izvršitvi živahno spominja na krvavo tragediio, ki se je odigrala pred letom dni v pivovarni Winkel med ruskimi begunci, je vzbudil v Novem Sadu splošno razburjenje.
Dogodek se je odigral tako-le: V soboto zvečer je večerjal ruski begunec Gregor Krnevelskl Sabiniov kot običajno na dvorišču gledališča, kjer se nahaja ruska narod-
na kuhinja- Jedva je Sabrnjev sedel za mizo, je vstopil Origortiev, ki je angažiran pri gledališču kot pevec v zboru in se vsedel k sosednji mizi. Par trenotkov zatem je Grl-gorijev vstal potegnil teza pasu samokres In zakričal* »Sedaj boš crknil pes!« obenem j« oddal pet strelov na Sablnjova. Smrtno zadet se je Sabinjov po prvih strelih zgrudil na tla, dočim so se ostali Izstrelki zapičili v steno. Sabrnjovu sta prva dva strela, oddana Iz največje bližine, razmesarila glavo in je kri pomešana z možgani brizgala daleč na okoli.
V lokalu je nastala splošna panika in gostje so bežali na vse strani. Morilec pa se je obnašal popolnoma mirno. Svojo žrtev je še brcnil odložil samokres in zahteval vodo. da si umije roke. Zatem je še mirno pokadil cigareto. Ko je prispela policija, ie ostal popolnoma miren. Stražniki so ga pre-reljali na urad, kjer je bil zaslišan. Grigo-rijev je hladnokrvno priznal, da je že več mesecev nameraval Sabinjova usmrtiti in je samo čakal na priložnostni trenotek. Svoj Čin je izvršil iz osvete. Grigorijev je IjuMl neko mlado Rusinjo, čije Imena pa n! hotel za nikako ceno izdati. Devojka ga je tudi ljubila, vsled gmotnih razmer pa se nista mogla poročiti. Njegova zaročenka se je pred meseci seznanila s Sabinjovom, ki jo je zvabil v svoje stanovanje, jo s kokainom omamil !n nato zlorabil. Jokaje je devojka to priznala svojemu zaročencu, ki je sklenil, da se nad zapeljivcem maščuje. Najpreje ga je pozval na dvoboj, kar pa je Sabinjov odklonil, ker se kot višji častnik ni smel boriti z nižjim. Zato je Grigorijev sklenil da ga usmrti in je svoje dejanje res izvrši!. Morilec je bil izročen državnemu pravdništvu v Ncvem Sadu.
Kraljica sužnjev?!
Boj proti samomorom.
V Švici Je mnogo društev in tja prihajajo tudi zborovat raznovrstna društva lz inozemstva- To pot imamo pred očmi društvo za boj proti samomorom. Njegov ustanovitelj je g. Keel, ki* je pred kratkim v Curihu predaval o strašnih tostranskih In onostranskih posledicah samomora. Predstavljal je poslušajočemu občinstvu težke posledice samomora kot neizbrisen madež, ki ostane na prizadeti družini in ki čestokrat povzroči popolno obubožanje preostalih, ako sta jim na tako tragičen način odvzeta oče ali mati. Kaj pa, ako se samomor ponesreči in postane smrtni kandidat duševni in fizični pohabljenec? O tem vedo mnogo povedati naši zdravniki in zlasti psihijatri Kjer ni nikakega premoženja padejo obžalovanja vredne žrtve v breme občinam ali deželnim zavodom. G. Keel pa se Je potem še zelo razburi! proti tistim ljudem, ki pravijo, da se s smrtjo vse neha. Po njegovi sodbi to ni res, marveč duša živi dalje in težko trpljenje čaka onega, ki si Je sam vzel življenje. Nato je govornik citiral dramatično pesnitev Svedinle Marile Karaše, ki slika v pretresljivih verzih trpljenje duše, ki se je ločila od sveta vsled samomora, dokler končno nI deležna dolgo pričakovane rešitve. Povedal Je govornik le zakMučku, da društvo za boi proti samomorom deluje že tri leta uspešno, da Je posredovalo v 430 slučajih In izdalo podpor ."ono frankov. Odbor deluje brezplačno. Pr> liciiske oblasti se pogosto obračajo do tajništva, naznanjajoč mu tudi samomorne poskuse. Keel je apeliral na občinstvo da naj prispeva po svojih sredstvih druStvn v korist.
*   * *
• S pamHjrom okoli sveta. Pa mik »Rdeče zvezde« (Red Star Line) »Belgenland* namerava iz angleškega pristanišča Ply-mouth odpluti po morju okoli sveta. Vožnja po morju okoli sveta je določena na pet mesecev in se je udeleži 500 potnikov. Ker skladišča za živila ne zadoščajo, so živila spravili Še v druge prostore. Parnik vzame s seboj 100.000 funtov volovskega mesa, 78.000 jajc, 10.000 funtov masla, 30.000 balonov kondezlranega mleka in 100 000 funtov moke. Velike so tudi množine alkoholnih pijač. Potovanja okoli sveta se udeleži tudi več znanstvenikov ta raziskovalcev.
(7/avnl mednih: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odeovornt urednik: VALENTIN KOPITAR.
Ed. Rlce Burroughs:
3*
®ar%anov srn
POGLAVJE L »Ajaks«.
Veliki čoln ladje »Marjorie« je plul po reki navzdol, gnan od teka reke, k morju, kjer je bila zasidrana ladja. Moštvo je mirno počivalo, utrujeno po naporu, ki ?a je imelo, ko je veslalo po reki navzgor. »Marjorie« je bila od njih oddaljena Ic še kake tri angleške milje. Bila je že pripravljena k odhodu, in njena jadra so bila že napeta. Čakala je samo še na povratek moštva in čolna.
Toda moštvo ie v tem trenotku iz mirnega sanjarjenja in kramljanja prebudil čuden glas, ki je prihaia! od severnega brega reke Ugambi. Nenavadno, hripavo vpitje je bilo to; ko se je moštvo ozrlo v to smer. je opazilo tam Čuden stvor v rnzn barvnffl cnniab. samo kost in kožo; s koščenimi r^knmi je krilil proti moštvu.
»Kaj je vendar to, vraga?« vpraša eden izmed moštva.
»Je to belokožec« pravi krmilar, ki ga je onazoval z daljnogledom. »Fantje — razpnite jadra in usmerite naravnost tja, da zaznamo, kaj pravzaprav hoče.«
Ko so se bližali bregu, so zapazili, da stoji na nicm suha postava z redkimi, belimi lasmi. Truplo je bilo strašno propadlo, vpognjeno in grba-sto, obraz je bil pokrit z nebroj brazgotinami, lica
je zakrivala gosta, ježasta brada. Iz napologaslih oči so curkoma lile solze in prosto tekle po ovc-nelih. nagubanih licih. Mož je še vedno proseče povzdigoval roke in mrmral neko Čudno, veslačem neznano govorico.
»Ste li vi morda Rus,« ga kar na slepo srečo vpraša krmilar in pripomni: »Povejte nam to v
angleščini.«
Mnž je spregovoril nekaj besedi v slabi angleščini, tako da so opazili, da se je temu jeziku že precej odvadil. Vendar pa so ga v toliko razumeli, naj ga vzamejo s seboj v Čoln in odpeljejo iz teh groznih krajev. Sprejeli so ga v čoln in od-nltili proti »Mnrjoriji«. Ko se je malo opomogel, Je svojim rešiteljem pripovedoval žalostno zgodbo o lakoti in bedi, o neizmernih mukah in o bridkem trpljenju, ki je trajalo dolgo vrsto let. Kako je prišel v Afriko, o tem jim ni pripovedoval. Imeli so vtis, da je pozabil na vse ono, kar je preživljal do onega Časa. ko je priSel v divje pragozdove, v katerih je bil uničen telesno in duševno. Očivldno tudi ni vedel povedati svojega imena, in zato so ga vsi kratkomalo nazivali Mmael, kar se je zdelo, da je niegovo krstno ime. Ta človek je bil tako izpremenjen, da ne bi nihče v njem spoznal nekdanjega cvetočega in življenja polnega A1 e k -seja Pavloviča.
Je temu že dolgo let, odkar se je Pavloviču posrečilo uteči enaki usodi, kakrSna je zadela njegovega gospodarja in tovariša Nikolaja Rokova, katerega je na krovu ladje »Kinkaidu« raztrgal krvilačni Sheeta. Utekel je sicer smrti, toda nje-
govo trpljenje je bilo od tega Čnsa strašnejše, kakor sama smrt niegoveea tovariša.
Pavlovič je bil Izgnan z ladje, na kateri je gospodaril Tarzan s svojimi razboin;Vi: prjbežal je v džunglo brez vsakih sredstev za življenje in brez vsakega orožja. Dolgo časa je blodil po pustih pokrajinah, dokler ni nekega dne zašel globoko v notraniost zemlje In "ade! v rnV~ đhri<*mn plemenu ljudožreev. Le slučajno razpoloženje poglavarja mu je ohranilo golo življenie; toda samo zato, da bi ga uničili na najgroznejše načine. Celih deset let je bil v zasmeh in v norčevanje naselbine. Kamenjali so ga otroci in žene, pretepali in tudi dostikrat so «ra ranili razbojniki divjega rodu; kadar se jim kaka stvar ni v polni meri posrečila, so vso svojo jezo in strast zlili nad njim. Pogosto so ga mučili hudi napadi mrzlice, vendar v celi naselbini ni bilo človeka, ki bi mu v uteho podal kapljico vode. In vendar ni umrl.
Ostudne bolezni so bile na njegovem obrazu ter so zapustile globoke, velike in nečodne sledove, tako da je njegova že itak nepriierna zunanjost postala naravnost zoprna in odporna. Zaradi teh bolezni in neprestanega mučenja je Pavlovič tako strašno propadel in shuišal, da bi ga niti lastna mat! ne mogla spoznati. Preje so mu glavo pokrivali gosti m, črni lasje, sedaj pa mu je ostalo le še nekaj redkih, belih in dolgih kodrastih las. Olava je bila polna udrtin in brazgotin. Hoja, nekdaj ponosna In krepka, se je spremenila v nočasen, negotov m opotekajoč se korak. Tako hodijo starci ob koncu svojih dni. Zobje so izginili: deloma so mu odpadli, deloma so mu jih izbili divji doma-
čini. Njegove duševne sile so ginevale in propadale, da je bil Pavlovič tudi v tem oziru popolnoma uničeno Človeško bitje, ki je vzbujalo soža-Ije in obenem stud.
Na »Marjoriji« so ga skrbno negovali in izdatno Živili. Sile so se mu sicer neznatno vračale, toda njegova zunanjost je ostajala neizpremenje-na. Oslabel in napol uničen je ostal ves čas. prav do svoje smrti. Pavlovič ni bil star niti Štirideset let in vendar ga je vsakdo smatral za starca nad osemdeset let. Neizprosna narava je zahtevala od njega več, kakor smrt.
V duši Alekseja Pavloviča je zaiskrila misel maščevanja. Hotel je maščevati moža, katerega je hotel sam uničiti, a je bil zaradi njega skoro popolnoma uničen sam. Da, resnično — Aleksej Pavlovič je sovražil Tarzana iz dna svoje duše. Tudi spomin na Rokova mu ni bil svet, zakaj Rokov ga je zapeljal v strašno trpljenje, katero ie moral prenašati celih deset let. Toda Rokov je bil mrtev in tako mu je ostala le še druga jeza in sovraštvo. Sovražil je policijo, ki ga je izgnala iz cele vrste mest, sovražil je zakon, ki ga je neusmiljeno in stalno zasledoval, sovražil je z gnevom In strastjo ves svet in vse. Vsa njegova notranjost je izžarevala to strast. Pavloviču je bila tudi hvaležnost tuja. Sovražil je celo mornarje, ki so ga v dobrosrčnosti preproste svoje duše oteli in rešili. Bil je molčeč — in se je vseh izogibal. Za delo na ladji ni bil. Bil je strašen, čuden človek. Zato so se ga kmalu tudi drugi pričeli izogibati in ga puščati v samotarjenju. Nihče se ni več zmenil zanj.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča t LjnbljanL
drama: ~~
Začetek ob 20. zvečer.
Četrtek, 6. novembra: Zaprto.
Petek, 7. novembra: »Firma F. B.«. Red E.
Sobota, 8. novembra: »Šestero oseb išče av»
torja*. Red A. Nedelja, 9. novembra: »Zora, dan, noč«.
Izven.
Ponedeljek, 10. novembra: »Pri Hrastovih«. Red B.
opera. Začetek ob H 20. zvečer. Četrtek, 6. novembra: »Rusalka*. Reci D. Petek, 7. novembra: »Majska noč«. Red B. Sobota, 8. novembra:  »CavaEeria matica*
na«, »V vodnjaku«. Red C. Nedelja, 9. novembra: »Trubadur«. Gostuje tenorist dr. M. Adrijan z Dunaja. Izven. Ponedeljek, 10. novembra: Zaprto.
— Sprememba današnjega opernega re* pertoarja. Današnja predstava »Pikove da« me« se mora odpovedati, in to vsled bolezni gdč. Vanečkove, ki še ni okrevala in vsled zdravniške odredbe danes ne more na sto* prti: Mesto »Pikove dame« se poje opera »Rnsatka* za isti red D. Abonenti reda D dobe »Pikovo damo« z gostom Šimencom pozneje.
Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani.
V soboto, 8. nov.: »Maks v škripcih«.
V nedeljo, 9. nov.: »Kirke«.
— Šentjakobski gledališki oder ponovi v soboto 8 .nov. izvrstno burko »Maks v škripcih«. Igra je dosegla v LJubljani in v Škofjl loki, kjer so Šentjakobčani gostovali, velik uspeh. Posetite predstavo. V nedeljo dne 9. nov. se ponavlja verižniška komedija »Kirke«. Kdor hoče videti medvojno verižniško delovanje, naj ne zamudi prilike posetiti to predstavo, v kateri so izvrstno slikani vsi verižniški elementu — Predprodaja vstopnic v kavarni Zalaznik na Starem trgu.
M- Z.:
v ti
„Zora, dan, noč.
Tridejanska komedija, spisal Dario Nic-codemi (iz italijanščine prevel član našega odra g. Kralj). Pravzaprav samo duhovito zabaven dvogovor dveh neznancev, mla dega gospoda in lepe gospodične, ki se srečata na vse zgodaj — on ima ob šestih zjutraj resen dvoboj —, potem v polnem solnem — dvoboj se je zanj srečno iztekel —, In naposled v večerni mesečini, kjer pride po sentimentalnostih, ki morejo biti docela okusne in prijetne samo v italijanščini, do zaroke. Saj smo jo bili pričakovali že izza prvega srečanja. Zares zelo srčkano delo in dovtipno. Ker pravzaprav ni nič dogodkov na odru,   leži ves razvoj v besedah.
Vsak stavčič prinaša nekaj; če že ne are dejanje vedno razvojno dalje, se dvogovor vsaj leskeoe, kakor brušena prizma, kadar jo v solne« premikaš, da se iz nje bliskajo žarki in mavrice. Igra je v marsičem podobna duhovitemu, ljubeznivemu feljtonu Pisatelj causeur in charmeur. Vsak akt ima drugo občutje, ki je v skladu z dnevnim časom. Zarana zjutraj »brezmadežne ure«, sama nežnost, prvo porajanje ljubezni, zvezano s sočutjem in skrbjo mladega dekleta, da bo neznanec, ki se ji je na nenavaden način in celo predrzno približal, morda čez par ur mrtev. V polnem solncu obestran-sko razočaranje, banalnost svetlega dneva« ki rodi prepir in trpkost Mesečina zopet — adagio, zaljubljenost, »izpoznanje«, da je zdaj šele prišlo prav pravo, zato odločitev. Igra sloni na srečni vporabi resnice, da so naši afekti drugačni ob drugačni luči, ob različnem vremenu. Dnevni časi na nas, če hočemo ali ne, tipično in različno učinkujejo. To je Niccodemi prav duhovito vpora-
Ko sem slovenski prevod pred par dnevi prečital, sem pa imel čut, da vsebuje ves razvoj pravzaprav že prvi akt in da je go-stobesednost drugih dveh' le zato tu, da sta prilično tudi tako dolga kakor prvi. Zlasti, ker so trije akti že v naslovu igre pro-gramatično začrtani, bi se pa, če bi ne šlo za igro, ki naj izpolni večer in obdrži ravnotežje razporedbe, vse to, kar je v drugem in tretjem aktu, povedati dosti krajše. Recimo, če bi šlo za noveleto. Pri čitanju sem dobil tudi čisto določni vtis, da je prvi akt vseskozi izvrsten in zelo originalen. Nič mu ni odveč. Drugi akt se mi je zdel najslabši, ker se premalo razvija in se vleče skoro skozi vsega sam prepir razočarane dvojice. Tretji pa je v bistvu sladka sentimentalnost (povdarjam ponovno, da je pa dialog prav vseskozi poln temperamenta, duha, humorja), lunin svit, vzdihi, muzika nevidnega klavirja, skratka: Saj bi se sam Belcebub mogel edinole zaročiti pri taki medeni »štimungi«. Tem bolj mlad samec in segava italijanska krasotica s primerno institutsko vzgojo. H koncu bi morale po ložah tete, stare tete itd. ob kapajočih solzah nesebične sreče plesti nogavice za bodočega prvorojenčka. Je pa vse stvar pri vsem tem res fina, zabavna za vsak okus in pa — jako, jako težka za jako, jako dobra igralca (vsaj sta le dva).
Celotni vtis prve predstave? Srednji: rešili so še precej. Zlasti Šaričeva. V Kralju ni imela pravega partnerja — ker ga sploh nimamo. Kdo naj bi pri nas igral mladega, obrušenega, »moderno« se vede-čega gospoda, rutiniranega družabnika in obenem vseskozi nežno in častivredno čutečega? Najboljši med izbiro je bil še Kralj, ki je povrhu imel tudi servituto na vlogi, ker je igro prevedel, nanjo opozoril in jo brez dvoma edini videl pri izvrstnih italijanskih igralcih. A ni Kralj za mladostne ljubimce, ne v glasu, ne v gibih*. V prvem dejanju je tudi — privkrat mu moram to očitati — pretiho govoril, hoteč povdarjati l
nežnost, ob prvem svitanj« dneva. Njegov glas ne zna Šepetati m napol šepetati tako, da bi se razumelo preko občinstva. Igra Je Izgubila dosti poant, dovtipnih besednik dvobojev radi tega. Ko je slučajno izvedel za Ime, ki mu ga miljenka noče povedati (mati jo v hiši pokliče: »Ana!«), ima to ime očaran ponoviti A mesto »Ana« je prišlo za poslušalce iz njegovih ust (dvakrat) samo »A—«. Kdor igre ni bral, nI imel pojma, kaj pomeni ta kratki samoglasnik. Kraljevi gibi rok se omejuje na par vedno se ponavljajočih in sploh je silno z rokama govoril. Vsa čast mu in hvala, da nam je prinesel ta bonbon ljubeznivega in nepoznanega nam pisatelja, toda, sam si mora priznati, da ni vstvarjen za take vloge, čeprav je eden izmed maloštevilnih talentov našega odra in morda prvi. Toda na violon-cellu se pač ne da girati violine. V tem teži stvar.
Š a r i ć e v a, če bi bila imela enako vglasbenega družeta, bi bila pač delu pomogla do tega, kar hoče biti. Čudno pa je to, da je bila neprimerno najboljša v drugem aktu in je ta akt na odru pridobil proti svojima sosedoma čudovito napram razmerju, ki ga dobiš iz knjige. Iz tega pa tudi tem bolj izpoznavan, da je druga dva akta, zlasti pa prvega, dosti težje dobro igrati. V drugem aktu ima ženska vloga tudi več nevezanosti na sekundiranje ko moški. Razposajenost, humor ob zajutreku, izbruh jeze — vse to je Saričeva zares krasno napravila. Ta akt je tudi edini prejel od vsega srca idoč, jako močan aplavz.
o režiji gospoda osiP°viča pa ne morem reči prav nič dobrega. Saj z igralcema ni imel opraviti ničesar. Gre pa le za dekoracijo. Menda si še igre prečital ni. To mislim radi tega, ker je postavil naravnost pred vrtna vrata ob katerih se odigravajo temeljno važne stvari, debelo drevo, ki ie vrata in igralca vsaj za levo polovico gledališča popolnoma zakrivalo. Ravno prevažni začetek, ko sili Mario, dasi tuj, skozi vrata na vrt, Ana mu jih pa od znotraj tišči, je moral ostati radi nemogočega opazovanja prizora gledalcel nepojasnjen, nerazumljiv. — Če imata vsaj Šari-čeva in Kralj kaj ljubezni do svoje igre, bosta pač poskrbela, da to tudi sicer čisto nepotrebno drevo izgine. Sploh je »vrt« tako natlačen z drevjem, da ubija vse ono občutje, ki si ga razbereš iz knjige, zlasti vonjavost bežeče noči. Nasprotno se ti zdi, da se moraš v tej gošči, ki pritiska k tlom, zadušiti. Manjka občutka zračnosti. In pa tista, menda celo nanovo naslikana vila, ki se tako bedasto rine v itak že premajhni prostor. Ali bi ne zadoščalo, da je hiša čisto ob strani odra, v profilu toliko, da čutimo njeno eksistenco? Saj ni treba, da za-jutrkuje Ana na verandi vile. Pri čitanju sem si mislil, da stoji znotraj ob vrtnem zidu, poleg vrat, pletena klop, dva stola in vrtna mizica. Tja si prinese gospodična iz hiše taso z zajutrekom. Ko sta sedela igralca na verandi, zakrita po stebru, ju gotovo ni videla desna stran gledališča? Ali je to prav? Seveda tudi ne spadajo vrtna vrata na levo stran odra, nego zadaj prav v sredo. Pisatelj celo pravi, da se skozi njih palčiće vidi ven v košat lipov drevo-
red. V tretjem aktu bi pa morali videti ljubimca, kako zunaj pred vrati nervozen leta gori in doli. Osipovič je mislil, da se bo izkazal tem bolj, čim več kulis skupaj navali. In je vse pokvaril. Scena je dihala nemir, kakor nepospravljena soba. Kar se tiče luči, ne bom dosti govoril. Tu je nesposobnost pri nas že v navadi. Vendar bi pa moral režiser vsaj to preprečiti, da mašinist ne bi zaprl luči sploh, če gre na koncu čez luno oblak, in naj bo še tako gost Oder je izgubil sploh vsako trohico iluzije in je učinkoval kakor umazana drvarnica, če ponoči s svečo v roki vanjo pogledaš. Take »režije« res ne potrebujemo.
Kar je še glasov v igri, prihajajo le od ljudi, ki so v hiši. Mislil bi, da to ni posebna umetnost. Pa je bil vendar glas, ki je predstavljal Pavlina, brez razuma za vlogo, surov in bedast v prednašanju svojih par stavkov. Efekt pokvarjen docela.
Jubilej ruskega učenjaka.
V soboto je praznoval SOletnico rojstva eden največjih sodobnih ruskih učenjakov, Nikodim Pavlovič - Kondakov, sedaj profesor na Karlovi univerzi v Pragi. Vihra ruske revolucije ni prizanesla niti tako znamenitim sinovom slovanske matuške Rusije, kakor je Kondakov, ki si je pridobil s svojimi znanstvenimi deli o staroruski in bizantinski umetnosti svetovni sloves. Star po letih ali boder po duhu, je bil ta »knez znanosti«, ki je neprestano stremil za novimi uspehi svoje stroke, na stara leta prisiljen poiskati si zavetišča v tujini. Začetkom leta 1920. je zapustil Rusijo ter odpotoval preko Odese in Carigrada na Balkan, kjer se je hote i zateči v eno slovanskih držav. Bolgarija je bila prva, ki mu je rade volje ponudila gostoljubno roko. Čim so bolgarski vseučiliški profesorji, ki visoko cenijo njegovo znanstveno avtoriteto, izvedeli, da se je Kondakov med potjo ustavil v Sofiji, so porabili priliko, da povabijo v svojo sredo tako znamenito znanstveno moč. Dve leti, ki jih je preživel Kondakov na sofijski univerzi kot redni profesor, so ostavili svetle spomine in utrdili prijateljske vezi med ruskimi in bolgarskimi učenjaki.
Po kratkem pregledu krščanske arheologije in bizantinskih spomenikov se je Kondakov v svojih predavanjih podrobno dotaknil vpliva, ki so ga imela nomadska in barbarska plemena na ureditev bizantinskega dvora, bizantinske armade in kulturno življenje te starodavne države sploh. Prvotni značaj bizantinske umetnosti ima svoj izvor tako v maloazijskih centrih, kakor tudi v Jeruzalemu in Antijohiji, kjer je našla prvotna umetnost po Perziji novo domovino in kjer so jo prvi usvojili sami Arabci. Dalje se je predavatelj pečal z odnošaji med bizantinskim cesarstvom in balkanskimi narodi. Njegova predavanja so vzbudila splošno zanimanje zlasti med vseučiliškimi profesorji in bolgarskimi muzejskimi krogi.
Poleg rednih predavanj se je pečal Kondakov tudi s proučavanjem krajevnih starin, med katerimi so ga zlasti zanimale podzemne grobnice, odkrite pred leti blizu stare cerkve v Sofiji. V teh grobnicah so se
ohranile zanimive freske, po slogu grško, po umetnosti pa siroegiptovsko delo. Arhange-li, ki so jih našli v teh grobnicah, predstavljajo po svojem pomenu posebno zanimivost. V bolgarskih narodnih pesmih in tradicijah je mnogo legend o arhamandritu Mi« hailu, ki je prihajal k bolnikom, da ^sprejme dušo umirajočega*. Iz tega je razvidno, da je dobila Bolgarija že gotovo vero v kult umrlih in češčenje arhangelov. Ta vera je nastala na vzhodu v III. in IV. stoletju; iz te epohe datirajo mnogi amuleti, ki so v zvezi s češčenjem štirih arhangelov — Mihaela, Gabrijela, Rafaela in Uriela. Ta vera Je prenehala, ko je laodlkijski sabor prepovedal češčenje arhangelov. Kot dokaz, da je nastal kult arhangelov na vzhodu, služi znamenit napis o češčenju štirih arhangelov, ki ga je odkril M. Ramsav na svojem potovanju po Mali Aziji. V rimskih katakombah so našli v nekem grobu ploščico iz čistega zlata z imeni štirih arhangelov. Iz tega sledi, da je prišel običaj, da se veže pokopavanje s češčenjem arhangelov, na balkanski polotok iz Rima, kamor je bil prenesen iz Egipta.
Na zasedanju bolgarske akademije znanosti, kjer je bil Kondakov izvoljen za člana, je predava! o rezultatih svojih študij, ki jih je posvetil delu Konstantinu Bagnero-rodnega »De ceremaniis* in G. Kodina »De oficialibus•-. V svojem predavanju je skušal pojasniti znano rusko narodno pripovedko o legendarni torbici s prstjo, v kateri je -»zemna privlačnost, ki jo pritiska sila orjavkov. Avtor primerja to torbico z ono skrivnostno črno torbico, ki se pojavlja med carskimi svetinjami bizantinskih cesarjev. Drugi njegovo predavanje je bilo posvečeno ruski »ikoni« (podooa matere božje). Temu delu je posvetil Kondakov več let ter zbral dragoceno zbirko najrazličnejših fotografij.
Kot eden najboljših poznavalcev stare zgodovine in umestnosti je napisal več del, med katerimi so znana ->Ruske starine«, »Zgodovina bizantinske umetnosti in iknno-grafije po miniaturah grških rokopisov«, »Starodavna arhitektura Georgije^, -Mozaik mošeje Kachrijc Džami v Carigradu , >Bi-zantinske cerkve in spomeniki Carigrada«, »Ruske starine v spomenikih umestnosti«, »Ikonografija božje matere« itd.
Rojen 1. novembra leta 1844. v kurtskt guberniji, je preživel svoja otroška leta v Moskvi, kjer je dovršil tudi svoje študije. Na univerzi v Odesi je začel svoja predavanja o zgodovini in umestnosti. Krščanska arheologija in bizantinska umestnost sploh je postala glavni predmet njegovih študij. Potoval je po različnih krajih Rusije in inozemstva, kjer je zbiral gradivo za svoja poznejša dela. Bil je tudi v Parizu, Londonu, Milanu. Carigradu, Syriji, Palestini, Južni Franciji itd. V Pragi je doživel v neprestanem znanstvenem delovanju svojo 801etnico. Kot profesor Karlove univerze uživa med češkimi znanstveniki velik ugled. Kot zaslužnemu znanstveniku in slovanskemu bratu kličemo jubilantu: $e na mnoga leta!
— Shakespearov večer priredi v Beogradu tamošnji angleško-jugoslovenski klub ob odhodu znanega igralca Mihajla Kova-čeviča v inozemstvo. O Shakespearu bo predaval R. Mladenovič.
I
•tt
Šolske zvezke, dnevnike, risanke
nudi po nizki ceni
Narodna knjigarna
Ljubljana, Prešernova ulica 7
mehanična delavnica
3591 (popravlfalBlca)
L. BARAGA, LJubljana,
Selenburgcva ullea 6.
KipojeiB i mu m
od kože (tabaćine). Mustre sa cenom slati na adresu:
J. Mitić, Beograd
Miloša Velikog 99. 6793 (Vunarska radnja)
eo
<0
KAVARNA EMONA
Dnevni koncerti elitnega salon, orkestra Začetek ob 20. uri.
BAR EMONA
Otvoritev zimske sozije 1924 — 25 meseca novembra.
Prvovrstni program: Jossete Prince, Kitty Boss, Ossi Grewald, Irma Kotty, Ninon and Stelio, Lanskov Trouppe, Renee, hrvatska subreta, svira Pertelič Duo. Orig. Jazz-Band, Razposajeni Gjuro.
PHčetek programa ob 24. url. JAN FIALA, kavarnar in restavrater
Drva
trboveljski
premog
H. Petrić
Ljubljana
Gosposvetska cesta 16
Telefon 343
T 57
Elektrifni MrM m.
>
e
Vsak lonac električen skuha v atest minutah|
Saraoprodaja: Elektro-Kompan y,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Več dobrih
mizarjev
za fino pohištveno in stavbno mizarsko delo — išče Alfred Amann, mizarstvo, Tržič. 6778
Provizijske
zastopnike
proti visoki proviziji za Slovenijo se išče za plo* donosen predmet. — Po* nudbe s sliko in navedbo dosedanje delavnosti in zastopstev na upravo »SI. Naroda« pod »Visoka provizij a/6790«:.
Na stanovanje
in hrano se sprejmeta takoj dva gospoda. — Ambrožev trg št. 1 (go* stilna).__?19*
Krasno stanovanje
s štirimi sobami in vsemi pritiklinami, z vsem kom< fortom, se odda takoj v novi palači v sredini me* sta. — Cen j. ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Mirno in svetlo/6787.
Orehe in gobe
plačuje najbolje — M.
Geršak & Co., Ljublja* na. Kongresni trg št. 10.
6683
Proda se dobro vpeljana
izvozna tvrdka
živilske stroke z močnim krogom odjemalcev ?z vseh evropskih držav; si* jajna bodočnost za vsa« kega! Proda se radi po* manjkanja kapitala. Lc resni interesenti naj sta* vi j o svoje ponudbe do 8. t. m. pod »Sigurna eksistenca/6777« na upr. »Slov. Naroda«.
Goriški maroni
(lep) — se dobi po nizki ceni v delikatesni in špe* cerijski trgovini Anton Verbič,  Ljubljana. 6788
Otroška postelja
G">ela, emajlirana) se po* ceni proda. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 6784
OCapUtU
Družabnik
s 150 do 200.000 Din ka* pitala se išče za trgovino samo na veliko (dva do* bro vpeljana predmeta) v Ljubljani, s .sodelova* r.iem v pis::rni. — Cenj. naslove pod šiho »Dober r-edmet« tu: A lom a Companv,   I »ubijana.
6705
Kupci nepremičnin!
Zahtevajte v vsakem javnem lokalu reklamni list »POSEST«, v kate* rem so obširni popisi raznovrstnih vil, stano* vanjskih, trgovskih, obrt* nih in gostilniških hiš ter posestev. kmetskih in graščinskih posestev, mli* nov, žag, stavbišč itd — Na željo Vam dostavlja list brezplačno — Reali* tetna pisarna »Posest«, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 24. 119/T
Priporočamo kolinsko cikorijo!
Izvrsten domaći izdelek.
6791
Francoščino
in nemščino poučuje te* meljito diplomirana uči* teljica. — Ponudbe pod »Bouvard/6755« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako* vec 52/T
Kdor pošlje
3 dinarje
v poštnih znamkah, dobi 1. številko »ILI'STRO* VANEGA TJEDNIKA«, ki izide te dni. Naročni* na do konca leta 15 Din. Prinašal bo slike naših političarjev, glasovitih ljudi, krajev, dogodkov, romane itd. Lepa prilož* nost, priučiti se hrvašči* ne! 6785
Mehanično
umetno vezenje
perila, zastorov, toalet, obšivanje vložkov, moti* vov in čipk, predtiskanje najmodernejših vzorcev za ročna dela. — Matek & Schein, Ljubljana (po* leg hotela Štrukelj). 117/T
Zaloga klavirjev
in pianinov
najboljših tovarn Bosen* dorfer, Czapka, Ehrhar. Holzl, Schweighofer, Ori* ginal Stingl itd. — Tudi na obroke! — Jerica Hu* bad, roj. Dolenc, Ljub* ljana, Hilšerjeva ulica 5.
30
Trboveljski premog
drva, koks
angleški premog šlezijske brikete
dobavi a ILIRIJA
tu, Kralja Petra trg 8.
Tel. 220. — Plačilo tudi na obroke. 70T
Ribje olje
6789
medicinsko norveško, sveže v zalogi
DrogeTiia Antao Rane, slnava. Židovska 1.
Izpadajo li Vam lasiet
Ali ste plešasti T ere? Želite imeti goste lase?
potem naročite strokovniaško preizkušen in edino sigurno delujoči preparat znamke „JUIRCRA" in dosegli boste velik uspeh. Pojasnila daie in pošilja rn nov zet: u od Din 50-—naprej „AURORA" kozmetični laboratorij, Dugoseio pri Zagrebu.
Kaj kupiš
natugodnee?
Svilene flor nogavice . . Din 39*— Volneni Iumperji .... Din 68-— Zimske tricot rokavice . Din 25* —
Crep de Chine.....Din 95,130
Damsko perilo kos Din 39-—, garnitura Din 84*— in razno drugo blago po konkurenčnih cenah.
A. ŠINKOVEC nas!. K. SOSS
Mestni trg 19.
65 T II
Jjttniaa  in tisk »Narodne tiskarne«.
7016
HS