POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto XIV. 5tev. 174 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-CT 0 ° 9 A V E ■ 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor 5,. 4. avgusta 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v uortvl ali do ooitl 14 din. Dostavljen na dom 16 din, talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409 Cena din 1.— Romunija pred usodnimi pogajanji Prihodnji teden se bodo pričela pogajanja med Romuni, Bolgari in Madžari za ureditev vprašanja bolgarskih teritorialnih zahtev v Dobrudži in madžarskih v Transilvaniji — Sporazum z Madžari najbrže ne bo mogoč, z Bolgari pa ne bo večjih težkoč BUKAREŠTA, 3. avg. Ass. Press. Zdi se, da bo prihodnji teden odločilen za ves nadaljnji razvoj bodočih odnošajev na evropskem jugovzhodu. Včeraj sta se sešla bolgarski zunanji minister Popov in romunski poslanik v Sofiji. Na sestanku je bilo določeno, da se bo prihodnji teden sešla nekje v Romuniji romunsko-bolgar-ska konferenca, na kateri se bodo skušala na sporazumen način urediti vsa sporna vprašanja, ki obstajajo med Romunijo in Bolgarijo, zlasti pa vprašanje od3topa južne Dobrudže Bolgariji. Prav tako se bodo pa pričela prihodnji teden tudi ofi-cielna pogajanja med Romunijo in Madžarsko. Kraj in dan sestanka obeh komisij še ni znan. Romunija je že izdelala svoje predloge, ki vsebujejo maksimalne koncesije, ki jih je pripravljena dati tako Bolgariji kakor Madžarski. Obseg romunskih koncesij benim pogojem ni pripravljena dati, izjavljajo na uradnem mes*u. Pričakovati je zaradi tega, da bodo nastale že takoj na začetku romunsko-madžarskih pogajanj tež- koče med stališčem Romunije in stališčem Madžarske, ki zahteva več ko polovico Transilvanije in Banata. Sodba v Italiji in v Nemčiji BUKAREŠTA, 3. avg. ZPV. Kakor se je izvedelo z merodajnega mesta, bodo pogajanja med Romuni in Bolgari glede od stopitve južne Dobrudže Bolgariji prihodnji teden v Krajovi, med Romuni in Madžari glede madžarskih teritorialnih zahtev v Transilvaniji pa, kakor se zdi, v Albi Juli L Vendar to še ni definitivno. Po načrtih, ki jih je izdelala romunska vlada, je Romunija pripravljena odstopiti Bolgariji ozemlje, ki se približno ujema z onim, ki ga je Romunija dobila za časa balkanske vojne od Bolgarije, vendar z ne- ANGLEŠKA SODBA O IZGLEDIH LONDON, 3. avgusta. Reuter. Po najnovejših poročilih z onstran Kanala masirajo Nemci veliko število topov med Ca-laisom in Dunkerqueom. Pomen teh akcij gre za tem, da se izvrši nad Kanalom topovska zapora. Kanal je namreč med Calaisom in Doverjem širok le 90 km. Med topovi so tudi daljnometni, ki nesejo preko Kanala. Vojaški pomen te koncentracije artilerije pa je, po mnenju tega vojaškega eksperta, dvomljiv. Da bi bil zaporni ogenj količkaj uspešen, bi bila potrebna koncentracija najmanj 800 topov. Vsi ti bi morali biti da'jnometni topovi. Pri tem pa bi izstrelki onkraj Kanala izgubili na udarnosti in na preciznosti. Zato potrebuje sovražno topništvo opazovališč. Ker gor ni, bi prihajala v poštev letala. Toda na drugi strani Kanala je seveda tudi topništvo. Razen tega tudi letalstvo. Pa tudi mornarica. Letalstvo M vzelo na piko nasprotno letalstvo, mornarica pa nasprotne podmornice, tor-pedovke ta motorne torpedovke. Nasprotna propaganda skuša naslikati angleški položaj kot brezupen v cilju, da Izzove v USA vtis, da njihova pomoč Angliji n« bi imela nobenega smisla. SOVJETSKA SODBA O POLOŽAJU MOSKVA, 3. avgusta. Tass. »Kras-naja Zvezda« objavlja članek o vojni na zahodu, v katerem pravi med drugim: S kapitulacijo Francije je prešla evropska vojna na zahodu v novo fazo. Karakteristiko daje položaju dejstvo, da del! voj skufočl se stranki Rokavski preliv, tako, da Nemčija ne more neposredno izkoristiti superiornosti svojega kopnega orožja, a Anglija zaradi šibkosti svoje vojske tudi ne more preiti v ofenzivo. Obe stranki osredotočujeta zato vse svoje napore v letalski vojni. Da oslabi sovražnika, bombardira Anglija najvažnejše baze, kakor kiml korekturami. Splošno pričakujejo tu, da glede sporazuma z Bolgarijo ne bo posebnih težkoč. Težji bo sporazum z Madžari. Romunija je po naših informacijah pripravljena odstopiti Madžarski samo obrobni pas zahodne Transilvanije z mesti Siget, Satul Mare, Oradea Mare, Salonta, Arad in južno od tod do mejnega mesta Jimbotija v Banatu. Po tej razmejitvi pa naj bi se preselili vsi preostali transilvanski Madžari na Madžarsko, vsi preostali Romuni v odstopljenem ozemlju pa v Romunijo. Večjih koncesij Romunija pod no- tudi neške tovarne, na drugi strani pa izvršuje nemško letalstvo v glavnem napade na južno in vzhodno Anglijo. Te napade je treba presojati kot poizkus prisiliti anglešiko vojno mornarico, da zapusti svoja oporišča. Sedanje razmerje sil v zraku je ugodno za Nemčijo, toda ako se Američanom res posreči dobavljati Angležem po 3000 letal na mesec, »j« se utegnilo angleško letalstvo v kratkem uspešno kosati z nemškim. Iz tega sledi, da bo Nemčija poizkusila izkoristiti svojo sedanjo letalsko premoč. Rezultat angleško-nemške vojne bo odvisen v veliki meri od zmage, ki jo bo dosegla v zraku ena ali druga sovražna sila. RIM, 3. avgusta. Stefani. Francoski tisk je objavil podatke o izgubah francoske vojske v sedanji vojni, ki znašajo 1 milijon 500.000 deloma ubitih in deloma težje ter lažje ranjenih. K tej objavi pišejo italijanski listi, da je to število vsekakor fantastično. Naglašajo, da je bilo to visoko število izgub navedeno v spomenici, ki jo je Izdal francoski ameriški komitee, in torej ni uradnega značaja, zato ga je treba sprejeti z rezervo. Itali-lijanski tisk pravi s tem v zvezi, da bi bilo treba prej urediti račun nemških Izgub in po njih soditi izgube nasprotnika. Kakor je nemško vrhovno poveljstvo javilo, so znašale nemške izgube od 10. maja, od prvega dneva ofenzive na zahodu, pa do dneva premirja s Francijo, samo 27.014 mrtvih, 18.384 pogrešanih In 111.037 ranjenih, tako da bi celokupno število Izgub znašalo samo 150.500 mož. Francozi so bili v defenzivi, pa je stvarno nemogoče, da bi imeli večje izgube, kakor Nemci, ki so napadali. Nazadnje je RIM, 3. avgusta. ZPV. Položaj v Romuniji, ki stoji pred direktnimi pogajanji z Bolgari in Madžari, je po pisanju italijanskih listov zlasti glede sporazumevanja z Madžari zelo težaven. Madžarsko-romun-ski problem je že sam po sebi zelo kompliciran. V Rimu je bilo sporočilo, da bo Romunija prihodnji teden oficielno stavila svoje predloge madžarski in bolgarski delegaciji, sprejeto z zadovoljstvom, dasi tudi na italijanr.kem uradnem mestu ne prikrivajo strahu, da romunska ponudba ne bo zadovoljila ne Bolgarije ne Madžarske. Madžarski tisk piše v zelo ostrem tonu o madžarskih zahtevah in naglaša, da morajo biti v celoti izpolnjene. Madžare razburjajo tudi vesti, da je romunska vlada razpustila v Transilvaniji koncentracijska taborišča, v katerih so bili internirani iam- PRIHOD AMERIŠKIH PROSTOVOLJCEV LONDON, 3. avgusta. ReuterVčeraj je prispela preko Oceana v Anglijo druga danadska divizija. Ogromni konvoj velikih prekooceanskih parnikov je prevozil pot brez najmanjšega invidenta. V sestavu druge kanadske divizije Je kompletna brigada državljanov USA, ki so se javiU kot prostovoljci. So iz vseh ameriških držav, kakor iz Alabame, Nebraske, Nevade, Floride itd. Razen tega so zastopani zelo številno kanadski Francozi, Belgijci, Poljaki, Indijanci in Islandci. Poveljujoči general Athtem je dejal, da je ta vojska prišla v Anglijo v glavnem v ofen zivne svrhe. NEMŠKI LETAKI LONDON, 3. avgusta. Reuter. Včeraj so prebivalci vseli krajev, kamor so padli letaki z nemškffli letal, te letake nabirali, da jih prodajo v korist Rdečega križa. pa treba tudi upoštevati, da je Francija za časa svetovne vojne, ki je trajala štiri leta in tri mesece, imela vsega skupaj 1,800.000 mrtvih in je nemogoče, da bi v sedanji vojni, ki je trajala tako malo časa, imela Že 1,500.000 izgub, četudi so vmes računani tudi le težje In celo lažje ranjeni. Italijanski tisk pravi zaradi tega, da tej francoski navedbi ni mogoče verjeti in da so dejanske izgube manjše. N,2W YORK, 3. avgusta. Ass. Press. Ameriški gospodarski strokovnjaki napovedujejo že v bližnjih mesecih katastrofalno lakoto v Evropi. »New Vork Sun« piše, da že dobesedno strada 6 do 7 milijonov v področjih okoli Varšave, V teh krajih umre za lakoto do 1000 ljudi na dan. Pomanjkanje hrane je občutiti tudi že v severni Evropi. »New York Post« poroča o apelu višijske vlade na kajšnji radikalni elementi. Madžari trdijo, da je bilo to storjeno zato, da se omogoči subverzivna propaganda, ki naj oteži rešitev transilvanskega problema. Spor med sedanjo vlado ter železogardlstl in cara-nisti zavzema vedno ostrejše oblike. Oboji stoje na stališču, da mora Romunija do skrajnosti braniti svoje sedanje ozemlje, madžarski problem pa naj se reši z zamenjavo prebivalstva. BERN, 3. avg. ZPV. Po poročilih iz Berlina naslavlja nemški tisk resne opomine na naslov Romunije, ki se upira priznanju teritorialnih koncesij Madžarski v Transilvaniji. »Borsen Zeitung« pravi, da bi žvenketanje s sabljo lahko vodilo samo do razočaranj. Kar je mogoče storiti danes, ni treba odlagati na jutri, ker tbo račun jutri le še večji. Loncipn zaskrbljen zaradi Španije CURIH, 3. avgusta. »Neue Ziircher Zet tung« poroča Iz Londona, da zasledujejo v Londonu razvoj v Španiji slej ko prej z zaskrbljenostjo, ker prihajajo nove vesti o prizadevanjih velesil osi, da bi se tudi Španija potegnila v vojno proti Veliki Britaniji. FRANCOSKA LETALA IN LADJE LONDON, 3. avgusta. Reuter. Admiral Musfer, poveljnik francoskega letalstva in brodovja v Angliji, je odredil, da bodo francoska letala pod poveljstvom generala de Gaulleja imela poleg francoske trikolore na krilih še moder križ. Francoske vojne ladje, katerih posadke so mešane, bodo plule pod francosko zastavo, poleg katere se bo vila še narodna zastava nefraneoskega dela posadke: bodisi poljska, holandska ali angleška. NEMCI POTOPILI IRSKO LADJO DUBLIN, 3. avg. Reuter. Uradno je bilo objavljeno, da je včeraj neko nemško letalo pri Oster Heavenu, grofija Cox, potopilo južno irsko ladjo »Carry Head«. Posadka je bila ranjena. V Berlinu je bil vložen protest z zahtevo po odškodnini. Mariborska napoved. Malo oblačno, stanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 21.2, danes najnižja 9.4, opoldne 20,0 C. Borza. Curih, 3. VIII. Devize, Beograd 9.70, London 17.50, Newyork 4.40, Milan 22.20, Madrid 40,—, Berlin 175.75, Buenos Aires 97. na USA, naj bi Franclji pomagale z dobavami hrane. List pravi, da morajo USA žal ta poziv zavrniti, kajti hrana je v tel totalitarni vojni — vojni material. Ako bi USA namreč pošiljale Franclji hrano, bi predrle angleško blokado. Blokada pa je najuspešnejše angleško orožje. USA nimajo povoda to orožje otopiti, ker se to orožje bori tudi za Interese USA. Vlšijska vlada se mora zatorej obrniti drugam. V Angliji pričakujejo napad LONDON, 3. avg. Ass. Press. Vesti Iz zasedene Francije potrjujejo, da so pričeli Nemci velike priprave za nove akcije, iz katerih je mogoče z vso gotovostjo sklepati, da nameravajo pripraviti napad na Anglijo. Kakor izgleda, je nemški načrt ta, da se pripravi do 4. t. m. stanje, v katerem bo nemška vojska pripravljena vsak trenutek sprejeti ukaz za pričetek generalnega napada na Anglijo. V Londonu pričalo]jejo, da se bo napad pričel 4. ali 5. t. m. Francija izgubila 1.5 milijona mož Amerika napoveduje Evropi lakoto Stran 2. J ".......... Letalske akcije brez prestanka Nemška letala so znova napadala angleško trgovinsko brodovje in kraje v Angliji, angleška pa so obsipala z bombami nemška mesta — Tudi na Sredozemskem morju letalska aktivnost NEMŠKO URADNO POROČILO BERLIN, 3. avgusta. DNB. Naša podmornica, ki ji poveljuje kapitan Roll-man, je potopila angleško podmornico. Jsta podmornica je v zadnjem času potopila 12 oboroženih sovražnih trgovskih ;adij s skupno tonažo 74.338 ton, enega rušilca in 2 podmornici. V južnem Atlan-iiku se je razvil spopad med neko našo pomožno križarko in angleško pomožno križarko »Alcantaro«. Sovražna ladja z 22.200 tonami je bila zadeta po več granatah in je morala poškodovana odpluti v Rio de Janeiro. Naša letala so izvršila včeraj napade na več konvojev in oboroženih trgovskih ladij. Eno ladjo so potopila, dve pa poškodovala. Poseben uspeh so dosegla naša letala pri napadu na letalsko tovarno v Norwyku. Bombe so povzročile v tovarni močne eksplozije hi požare. Predvčerajšnjim je potopil neki naš bombnik v norveških vodah sovražno podmornico. Včeraj je hotelo 8 sovražnih bombnikov napasti letališče v Cher-villeu pri Cherbourgu, toda nam se je posrečilo napad preprečiti. Ob tej priliki smo zbili 8 sovražnih letal. Lastnih izgub ni bilo. Pri napadih na Holandijo sta bili zbiti še nadaljnji dve sovražni letali. — Tudi preteklo noč so sovražna letala napadla kraje v zahodni Nemčiji, kjer niso nadela nobenih vojaških objektov, a so povzročila vendar znatno gmotno škodo. V okolici Kotna so porušile bombe več l»iš. Ubitih in ranjenih je bilo več civilistov. V celoti je izgubil sovražnik včeraj 10 letal, ml pa pogrešamo 1. ITALIJANSKO URADNO POROČILO RIM, 3. avgusta. Stefani. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske jo izdalo včeraj sledeče poročilo: Našim letalom seje posrečilo v bližini Balearskih otokov Izslediti in napasti večjo skupino angleških bojnih ladij. V tej skupini so bile linijske ladje in nosilke letal. Zadeta je bila in nevarno poškodovana neka linijska ladja in neka druga večja ladja. Eno naše leta- lo se ni vrnilo. Neki naš torpedni rušilec je napadel sinoči v Jonskem morju angleško podmornico »Oswald« s 1500 tonami in 55 možmi posadke. Podmornica se je potopila, 52 mož pa je rešil naš ru- šilec. V vzhodni Afriki je bombardiralo naše letalstvo Bukanau v Sudanu. Naše čete so osvojile kraj Debel, ki leži 45 km daleč od Mojale. Sovražna letala so bombardirala Diredavo, toda brez znatnejše škode. Razen tega je bila bombardirana tudi Asmara, kjer je škoda tudi majhna. Zbili smo dve angleški letali. ANGLEŠKA URADNA POROČILA LONDON, 3. avg. Reuter. Sinočnji komunike letalskega ministrstva se glasi: Letala RAF so izvršila tudi včeraj dnevne in nočne polete na sovražna tla. Teh poletov so se udeležili tudi francoski piloti. Poleti so bili izvršeni nad Holandsko »n Nemčijo, pri čemer so bila napadena zlasti letališča. Ob priliki nočnih bombar diranj so bile zadete bencinske rafinerije in skladišča ter letališča. Napadene so bile zlasti Kruppove tvornice v Essenu. Vsa letala so se vrnila. LONDON, 3. avgusta. Reuter. Informacijska služba letalskega ministrstva, kot dopolnilo uradnega komunikeja, javlja: Navzlic nizkim oblakom so bili včeraj dnevni in nočni letalski napadi na sovražno ozemlje uspešno izvršeni. Posebno so trpela skladišča petroleja pri Kalensu, petrolejske rafinerije na Holandskem, tvornice v Reifelsu, kjer je bilo opaziti 12 požarov, ter v Essenu, kjer so prav tako izbruhnili požari. Pri vrnitvi je eden angleških bombnikov, priletevši iz oblakov, skoro trčil v nemškega Junkersa S8, ki se je vračal s pojeta nad Anglijo. Piloti niso imeli niti časa streljati drug na drugega, ker je v istem trenutku sovražno letalo tudi že izginilo v oblakih. NAPADI NA ANGLIJO LONDON, 3. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo in ono za deželno varnost sta davi objavili, da je bilo tekom noči nekaj sovražnih poletov nad Anglijo. Zlasti v jugovzhodni Angliji in VValesii je padlo nekaj bomb, vendar pretežno na odprta polja. BITKE NAD KANALOM LONDON, 3. avg. Reuter. Pri včerajšnjem jutranjem sovražnem poskusa, napasti naše ladjevje v Kanalu, je bil sovraž trik deležen vročega sprejema. Pri tem so bila sestreljena 3 sovražnih letala. Včeraj popoldne je bil napad ponovljen. Bil pa je odbit. Ena trgovska ladja je sestrelila 1 sovražno letalo. Tovorni parnik »High-lander« je bil dvakrat napaden, že pri prvem napadu, je posadka »Highlanderja« sestrelila eno sovražno letalo, ki je v plamenih strmoglavilo v morjo. že 2 minuti za tem je sledil nov napad. Pri tem je bilo že drugo letalo zadeto. S krilom se je zadelo ob rešilni čoln, nakar je strmoglavilo na krov ladje, ki se je s to trofejo vrnila v pristanišče. Dva mornarja sta ►bila pri tem ranjena. Kanadska letalska patrulja je naletala na tri nemška letala. Eden izmed kanadskih pilotov je sestrelil eno sovražno letalo, ostala dva pa sta pognala v beg ostali 2 letali in eno težko poškodovala. Ob norveški obali so letala RAF bombardirala sovražno 4000-tonsko trans portno ladjo ter jo tako poškodovala, da je posadka ladjo morala zapustiti. Sovražni piloti so napadli svetilniško ladjo »Alert« kljub napisu, da gre za svetilniško ladjo. NAPAD NA CHERBOURG LONDON, 3. avg. Reuter. Obalne komande je izvršila s težkimi bombniki tipa Blenheim koncentričen napad na pristanišče Cherbourg. Pristaniške naprave so uničene. Letališče je uničeno, hangarji zažgani, letala, ki so bila ne letališšu, so onesposobljena. Vkljub hudi obrambi so se vsa letala vrnila. LETALSKE AKCIJE V AFRIKI KAHIRA, 3. avg. Reuter. Poveljstvo Srednjega vzhoda javlja: Letala RAF so včeraj izvršila uspešne bombne napade na sovražna letališča: na Bavio, kjer je zletelo v zrak municijsko skladišče, na bencinske rafinerije v Massaut ter na letalske lope v Asmari, na Gulo, Tinelli in Tailo. Nadalje so bili izvršeni uspešni raz pršilni napadi na koncentracije italijanskih čet pri VVasirju. Pri tem smo izgubili eno letalo, sovražnik pravtako eno. Dalje, so bile uspešno bombardirane končen tracije sovražnih čet južno od Mojala. Poslednji napad so izvršila južnoafriška letala. Težko poškodovano je bilo tudi letališče Diabello. Italijanska sodba o govoru Molotova RIM, 3. avg. Stefani. »Popolo dl Roma« piše, da je Molotovljev govor izzval mnogo komentarjev zaradi tega, ker je bilo zadržanje sovjetske Rusije pred sedanjo vojno in v njej mnogim razlog za razne kombinacije. Zdaj je položaj jasen. Molotov je, kakor vodja Nemčije v rajhs-tagu, potrdil solidarnost sovjetsko-nem-ških odnošajev, kar se ne more trditi glede stanja med Rusijo in Veliko Britanijo. Šef sovjetske vlade je tudi naglasil izboljšanje sovjetsko-italijanskih odnošajev v zadnjih mesecih. Italija je prva de iure priznala sovjetsko Rusijo in ni nikoli kršila prijateljstva z njo. PAPEN V SOFIJI SOFIJA, 3. avg. Stefani. Nemški poslanik v Ankari von Papen je na poti iz Berlina v Turčijo dospel z letalom sem. Sestal se bo s predsednikom vlade Filo-vom, zunanjim ministrom Popovom ter italijanskim poslanikom. Popoldne bo nadaljeval pot v Ankari. 300 LETAL NA MESEC NEW YORK, 3. avg. Reuter. Angleški odbor za nakup vojnega materiala javlja, da dajejo USA po 300 letal na mesec Veliki Britaniji, t. j. 100 letal več kakor v aprilu. Nabave Anglije v USA so dosegle doslej vsoto dveh milijard' dolarjev. Celie * žrebanje loterije LKB v Celju bo 8. septembra. Dobitki so razstavljeni delno v veletrgovini Stermecki, avto kot glavni dobitek pa pred pisarno LKB, Dečkov trg 6. Pohitite z nakupom srečk. Naročila po pošti naslovite na loterijski odbor Legije koroških borcev, Celje, Dečkov trg 6. c. Zdravniško dežurstvo za člane OUZD ima jutri zdravnik dr. Josip Čerin, Prešernova 1. c. Nočno lekarniško službo ima od 3. do 9. avgusta lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu. c. Pošta Celje bo dostavljala od 2, avgusta do preklica, razen ob sobotah, pisemske pošiljke samo enkrat dnevno na dom. Popoldanske časopise lahko stranke dvignejo na pošti med 16. in 18. uro. c. Umrl je v bolnišnici 491etni dninar Jože Trnovšek iz Trnovelj pri Novi cerkvi. * Pozor gospodinje in neveste! Prispeli so najnovejši štofi za kavče, fotele, oto-mane. Izdelamo vse po najnovejših vzorcih, solidno. Cena konkurenčna, šmigoc, Mariborska 21. Nova »Planinka11 Po požarni katastrofi, ki je doletdt kočo »Planinko« pri Sv. Arehu na Pohorju, se je podružnica SPD v Rušah odločila, da takoj postavi novo kočo, ki bo mogla že letošnjo sezono sprejemati navdušene planince in turiste. Nova stavba, ki je tik pred zgraditvijo, je še lepša in mikavnejša kot je bila prejšnja. Precej večja je ter bo mnogo moderneje ter udobneje urejena. Spodnji deli stavbe so zidani, dočim sta prvo in drugo strešno nadstropje v lesenem stilu. Koča bo razpolagala z 20 lepo urejenimi sobami. Posebnost pa bo v tem, da bo imela čitalnico in družabno sobo, kjer bodo gostje našli čez dan prijetno zatočišče. V koči bo topla in mrzla voda, prav tako pa odlično urejeno kopališče s tuši in kadmi. Posebnost pa je v tem, da je uvedena napeljava električne razsvetljave. Nova »Planinka« bo blagoslovljena 4. avgusta, goste pa bo lahk^ eprpjomn'-* rcoHvidom^ že s 15. avgustom; Američan o položaju v Franciji LONDON, 3. avgusta. Reuter. Neki ameriški novinar, ki se je vrnil pred 14 dnevi iz Francije, poroča o svojih vtisih. V svojem avtomobilu je krenil iz Švice preko nezasedenega dela Francije do Atlantske obale. Vse poti so bile zadelane s kolonami vračajočih se francoskih vojakov. Mem potoma se je od časa do časa ustavljal in nabiral izjave korakajočih častnikov in vojakov. More se reči, da se Francozi šele sedaj začenjajo zavedati vse težine poraza. Ogorčenost narašča. Zaenkrat pa ni usmerjena proti vojaškim osebnostim. Weygand, tako pravijo, je prevzel poveljstvo, ko je bila stvar že zavožena. Tudi na račun Gamelina, pa tudi ne na račun Petaina, ni slišati ostrejših kritik. Vse te vojake smatrajo za žrtev pokvarjene klike koruptnih politikov, ki so zakrivili poraz. Vojaki šele sedaj začenjajo razumeti, da so morala biti ne- prestana povelja o umikih povzročena po razrušilnem zakulisnem delovanju politikov in vojaškim poveljnikom ni preostalo drugega, kakor izdajati povelja za umik. Neki komandir baterije je pripovedoval, da je popolnoma odrekel dovoz hrane in municije. Tako so ugotovili, da so bile granate različnega kalibra, ki jih ni bilo mogoče uporabiti pri določenih topovih. Ko so granate preiskali, so ugotovili, da so bile napolnjene s peskom. Za fronto je torej cvetela sabotaža, ki so jo vršili pod vplivom politikov. Smer vladavine ni priljubljena. Občutiti je pomanjkanje. Nemško vojaštvo se na eni strani skuša prikupiti prebivalstvu na različne načine. Tako so takoj po prvih pruskih četah začeli dohajati Avstrijci, ki so večinoma zna- li francoščino. Vojaške godbe so igrale tudi francosko himno. sredstva tako gigantsko razvtia, ni bi bili več deležni te sreče. RUSI Napori za vojaško obveznost v USA WASHINGTON, 3. avg. Reuter. Vojni odbar senata je včeraj zavrnil dopolnilni zakonski predlog, po katerem naj bi se vojaška obveznost ljudi med 21 in 31 letom tako skrčila, da bi prišlo v poštev samo 1,000.000 mož. Ako sedaj kongres sprejme prvotni zakonski predlog, se bo vojaška obveznost raztegnila na 5,000.000 mož. WASHINGTON, 3. avg. Reuter. Prezi-dent Roosevelt je na včerajšnji konferenci tiska izjavlja, da je naklonjen sprejetju zakonskega predloga o splošni vojni obveznosti in o vojaškemu vežbanju. Dan današnji pomeni obramba totalno obrambo, ki mora zajeti ves narod. L. 1917 je bilo po l orožjem 4 mil;jone mož. Ker pa j uiso bili izvežbani, ie bilo potrebnih pol- 1 nih 13 mesecev vojaškega vežbanja, preden so bili sposobni za boji. Res, da med tem na USA ni padel niti en strel, toda to je gla sreča. Dandanes, ko so tehnična S ESTRANJAJO Z MOLOTOVOM MOSKVA, 3. avg. TASS. V vseh tovarnah in institucijah so bila zborovanja, na katerih so komentirali govor Molotova o sovjetski zunanji politiki. Z vseh zborovanj so dospele resolucije, ki odo bravajo zunanjo politiko vlade ter nje sijajne uspehe. »Zahvaljujoč modri, mi roljubni politiki naše vlade je država iz ven vojnih sporov. Na poziv Molotova se obvežemo, da bomo dvignili vse svoje napore za čim večjo pospešitev oborožitve državne obrambe, tako da nas ue bo nobena vojna našla nepripravljene«, zaključujejo resolucije svoje sklepe. PETROLEJ V ŠPANSKEM MAROKU MADRID, 3. avg. Stefani. Geološka komisija je odkrila v vasi I sum at ion 1 španskem Maroku vrelce petroleja. Ne ka petrolejska družba bo že v bližnjih dneh začela z vrtanjem. »KROMON« POBEGNILA LONDON, 3. avgusta. Reuter. Iz Dakarja (francoski Alžir) se je posrečilo ute či poljski trgovski ladji »Kromon«, ki je včeraj priplula v Anglijo. Na pragu nove Evrope Adolf Ribnikar ljudje, ki so okovani v staro mišljenje, v stare udobnosti in ugodnosti, in ki imajo samo še eno skrb: da ostane vse pri starem. Vse zavisi od ljudi in ne toliko od sistema; kajti vsak sistem slabi ljudje lahko uničijo, kakor lahko vsak sistem pravi ljudje lahko popravijo in uredijo. Priti pa morajo do veljave najprej novi ljudje, ali vsaj ljudje, ki so sposobni otresti se stare miselnosti in ki so pripravljeni odreči se marsičesa tega, kar je bilo, da bi se dosegla za skupnost boljša bodočnost. Na krmilo morajo priti ljudje, ki so prožnega duha, dostopni za reforme in ki imajo voljo in poštenost obračunati s slabostmi preteklosti ter začeti novo življenje. Nova Evropa, pa naj bo taka ali taka, ne more ostati brez vpliva in konsekvenc, ki izhajajo iz treh gibanj, katerih revolucionarni izvor je v svetovni vojni. Skrajni kolektivizem kot komunistična gospodarska oblika se do sedaj — razen pri nekaterih verskih sektah — na svetu še nikjer ni obnesel in uveljavil, a stari menčesterski liberalizem se je preživel. Vsa tri omenjena gibanja zahtevajo, da rešuje vprašanje socializacije in kolektivizacije država. Socialistični državni red SSSR, ki predstavlja milejšo obliko kolektivizma, se razlikuje od drugih dveh poglavitno v tem, da je v SSSR zasebno gospodarstvo, navzlic evoluciji v tem pogledu, še vedno zelo skromno, dočim stojita narodni socializem in fašizem, ki iščeta kompromis med individualizmom kateri vsakdo za novo evropsko skupnost in zase vrši svojo nalogo. Šele po sklepu trajnega miru se lahko formira nova Evropa. Organiziral jo bo in ji začrtal smernice ter nova pota oni, ki bo končno odločil o njeni usodi Do tedaj se bo še marsikaj evolviralo, in kar je danes še izvrstno, bo morda takrat že malo vredno in narobe. Zato je danes uvajanje daljnosežnih reform v smeri nove Evrope pri tolikih nepoznankah lahko katastrofalno. Naj pa pride kar hoče in kakor hoče, nekaj smernic pa že danes z gotovostjo lahko vidimo kot kažipot v novo Evropo: Če se bo hotela Evropa po sedanji vojni dvigniti iz razvalin in propada, bo morala nastopiti med evropskimi narodi največja vzajemnost za moralični in gospodarski prerod vseh narodov in držav. Samo v velikem sklopu nove Evrope in le po enotnem načrtu dirigiranega in racionaliziranega gospodarstva, ki bo polno nenavadne iniciativnosti in velikopoteznosti, se bomo mogli Evropci ogniti gospodarski katastrofi, ki nas sicer čaka. Samo z nenavadno pametjo vseh najboljših sil narodov in z nadčloveškimi napori vsega ljudstva lahko rešijo evropski narodi in države v sklopu in solidarnosti nove Evrope probleme bodočnosti po evoluciji, da si prihranijo trnjevo in z neskončnimi žrtvami zvezano drugo pot. Ljudje, ki so vodili in zapeljali staro Evropo v zagato, ne morejo ustvarjati nove Evrope. Ne morejo je ustvarjati Južna Dobrudža garskih politikov in po razpoloženju bolgarskega naroda je mogoče presoditi, da si danes Bolgarija želi miru. V zunanji politiki si prizadevajo, da bi na miren način pridobili Južno Dobriidžo, ki je za državo — kakor pravijo Bolgari — pljuča, s katerimi bi lahko dihala. Južna Dobrudža, ki obsega eno tretjino celotne Dobrudže, meri 7726 km2. Po zadnjem bolgarskem štetju 1. 1910. je imela približno 270.000 prebivalcev in na 'km* je prišlo 35 ljudi. Romuni pa so našteli. 1. 1930 že 370.000 prebivalcev z gostoto naseljenosti 49 ljudi na km2. Ta velika pomnožitev prebivalstva ni nastala zaradi naravnega prirastka, pač pa s sistematično kolonizacijo romunskih oblasti, ki so naseljevale v docela bolgarskih naseljih cele trume že davno poromunje-nih Kucovlahov. Bolgari so v Dobrudži zapostavljeni in živijo v težkali razmerah. Čez 40.000 se jih je zaradi tega že moralo izseliti. Prebivalstvo te dežele je večinoma kmečko (82.5%), zato je tudi njena gospodarska struktura izključno poljedelska. Ljudstvo v mestih in trgih se peča s trgovino, malo industrijo in rokodel- Južno Dobniidžo je morala Bolgarija po Bukareškem miru avgusta 1. 1913. odstopiti Romuniji. S tem mirom se je končala druga balkanska vojna, ki so jo začeli Bolgari, ko so napadli Srbijo na Ovčjem polju, ker se niso strinjali z razdelitvijo ozemlja, ki so ga v prvi balkanski vojni skupno s Srbi, Črnogorci in Grki osvojili izpod turške oblasti. V tej vojni, ki so se med njo pridružili Srbiji še Črnogorci, Grki in nazadnje tudi Romuni, je bita Bolgarija poražena in je morala podpisati mirovno pogodbo v Bukarešti, s katero je mimo Južne Dobrudže izgubila še mnogo drugih krajev. V svetovni vojni se je Bolgarija opredelila za osrednje sile, Nemčijo in Avstro Ogrsko, ker je hotela v balkanski vojni izgubljena ozemlja spet pridobiti. Dne 14. oktobra 1915. je stopila v vojno. Bila je premagana na Solunski fronti 22. sept. 1. 1918. in je podpisala za vlade Stam-bolijskega 27. februarja 1. 1919. mirovno pogodbo v Neuillyu, s katero je pravno izgubila Južno Dobrudžo in še nekaj zemlje na jugu in zahodu. Današnja Bolgarija se zaveda usodnih pogrešk v preteklosti. Po izjavah bol- Cenjenim naročnikom! Nasproti znani in jasni preteklosti stoji danes pred nami neznana bodočnost. V borbi s preteklostjo so tri gibanja revolucionarnega izvora, tri gibanja, ki so nastala vsako zase v posebnem ambien-tu, iz posebnih svojstvenih razmer in za posebne, svojstvene razmere in namene. Pri nobenem teh treh gibanj še ni dosežena definitivna oblika, in njihov evolucijski razvoj gre neprestano naprej; saj so se pa vsa tri gibanja razvijala najprej pod vidom in pritiskom narodno-obramb-nifa in narodno-ofenzivnih predvojnih priprav in deloma tudi v samem vojnem času. Potrebno bo še mnogo študija, truda in izprememb, da bodo mogla nova gibanja najti za mirnodobsko stanje definitivne formule. Zato še ni nobenega podrobnega in fiksnega načrta za ureditev Evrope po vojni: Stari svet, ki je očividno v defenzivi proti novemu, ga bržčas še nima, sicer pa tudi od drugih še ni avtentično objavljen in za njegovo realizacijo niso še dana vsa jamstva. Vsekakor so pred nami sami komplicirani problemi in nedvomno najdalekosež-nejši, kar sta jih do sedaj imela rešiti Evropa in svet. Tudi pri nas o bodočih problemih zelo veliko govore in pišejo. Na žalost pa o njih široke plasti naroda nimajo niti pojma, zelo redki poedinoi, če probleme morda teoretično vsaj površno obvladajo, pa tudi veliko ne vedo o pomembnosti in daljnosežnosti velikega števila vprašanj, ki so povezana s takimi problemi v praksi. Ne poznajo niti originalnih gibanj v praksi, a še manj seveda morejo presoditi kako bi se pri nas v praksi obnesli razni problemi. Zato pri nas skoraj vse tava v gosti megli, iz katere se sliši samo ali glas strahu pred bodočnostjo, ah pa glas nebrzdanih poželenj, izvirajočih iz nizkih instinktov, propagande in demagogije. Reforme v smeri nove dobe in nove Evrope želijo m napovedujejo ljudje skoraj izključno iz oportunističnih motivov. Dne 7. X. 1939 smo zapisali v »Ve-černiku« te-le vrstice: »Vsak dan srečaš šolanega ali nešolanega politično mislečega človeka, ki te vprašuje: kaj, kam, kako? O stari politiki, ki je odpovedala, nočejo ničesar slišati. Le slutijo, da mora priti nekaj povsem novega, ker nestrpno pričakujejo, da bi bilo bolje. V ■presledku zadnjih let se je skoraj do temelja izpre-tnenila podlaga političnega, socialnega in gospodarskega življenja. Gospodarski liberalizem se je preživel in sedaj gre povsod za vprašanje enakosti in pravičnosti na socialnem in gospodarskem polju. Gre zlasti za problem, v kaki obliki naj se reši boj za socializem in kolektivizem ter za novo gospodarsko funkcijo javne oblasti v smeri socializacije, pri kateri so država in druge oblasti poklicane, da vsaj regulirajo, kontrolirajo in podpirajo.« Le malo je manjkalo, da za te vrstice lani nismo plačali drag račun z osebno svobodo. Ni pa minilo še leto dni, a o novi dobi, ki čaka Evropo, ne razpravlja danes samo ves svet, marveč tudi Jugoslavija; saj so v tej smeri napovedane celo od najtnerodajnejše strani temeljite reforme. Navzlic temu pa je osta- lo še vedno odprto vprašanje: kaj, kam in kako? In razumljivo je to. Dokler ne bo miru in ako ne bodo pri sklepanju miru dane garancije za definitivni mir, so vse reforme samo provizo-rlj tn eksperiment, ako naj ne služijo drugim namenom kot pa novi dobi. Zato si vsi, zlasti pa mi, ki smo preživeli že svetovno vojno, ničesar bolj ne želimo kot da čimprej, vsekakor pa po tej vojni, zavlada med velikimi silami trajen mir, brez oboroževanja in brez odločanja surove sile. Če bi ves denar, ki je šel za oboroževanje dali za ceste, bolnišnice, šole, za socialne in gospodarske naprave.^ bi lahko nastal raj na zemlji. Želimo si časov, da bo človek človeku človek, ter da bodo narodi in države živele med seboj v solidarnosti brez sovraštva, zavisti in zaničevanja Zlasti mali narodi imamo željo, da tudi v mednarodnem svetu preneha politično izigravanje in gospodarska eksploatacija malih po velikih, da se ne bodo veliki igrali z malimi kakor mačka z mišjo. Naj bi postala nova Evropa družba velikih in malili narodov, v kateri je dana vsakomur možnost za izživljanje in v V začetku tega meseca »ta minuli dve leti, odkar jo začel Izhajati »Večernik« v Mariboru v sedanjem lastništvu in pod sedanjim uredništvom. V tako kratkem času še ni noben slovenski list dosegel tolikšnega razmaha, kakor »Večernik«. To najbolj dokazuje, kako potrebn je bil v splošnem Interesu ta slovenski dnevnik zlasti za severni del Slovenije, kakor tudi to, da vrši »Večernik« svoje poslanstvo v veliko zadovoljstvo svojih naročnikov in bralcev. Trdno in neomajno prepričani o lepši bodočnosti našega naroda hi naše države, smatramo še nrav posebno v današnjih usodnih dneh vojnega časa za svojo dolžnost, da storimo vse, da bo »Večernik« še bolj razširjen in še bolj čitau ter da bo po vsebini in po obsegu še bolj ustrezal potrebam sedanjosti in bodočnosti. V ta namen smo za drugo obletnico na 32 straneh izdali tudi današnjo posebno številko »Večernika« Konec drugega leta imamo zato dve glavni želji: 1. Da bi mOgH »Večernik« kot edini v Mariboru izhajajoči slovenski dnevnik čimprej izpopolniti vsa} toliko, da bi izhajal vsak dan najmanj na osmih straneh, da bi tako po svojem obsegu nič ne ] zaostajal za drugojezičnim dnevnikom v Mariboru. 2. Da bi mogli navzlic brezmala dnevno naraščajočim tiskarskim in drugim stroškom za Izdajanje lista vendar še za naprej obdržati dosedanjo nizko naročnino, ki je zmogljiva za vsakogar. Prva kot druga želja pa je izpolniiva samo, če pride na pomoč tudi dobra volja naših cenjenih naročnikov. Zato se v splošnem in v lastnem interesu naših naročnikov obračamo nanje z vabilom, da tudi oni čim več mogoče pripomorejo k uresničenju gornjih želja. Vsak naročnik »Večernika« naj pridobi vsaj še enega novega naročnika! To ni nezmogljiva naloga. Tisti, ki so živahnejši in bolj vneti, pa lahko pridobijo ne samo enega, temveč več naročnikov! L© ob znatnem povečanju števila naročnikov bo mogoče list razširiti po obsegu in samo tako bo mogoče navzlic povečanim stroškom za tisk in drugo obdržati dosedanjo naročnino. V prijetnem pričakovanju, da blagovolite ustreči naši vljudni prošnji, seVam za uslugo tudi v imenu dobre stvari zahvaljujemo vnaprej. Uprava »VEČERNIKA«. in kolektivizmom, na stališču, da zasebno gospodarstvo tie sme ovirati in onemogočiti funkcije države pri socializaciji, da pa država na drugi strani s predpisi in nadzorstvom ter s poseganjem v privatno lastnino tudi ne sme ubijati in zadušiti glavni motor gospodarskega napredka, ki ga predstavlja zasebna iniciativa. Vsako teh gibanj ima nedvomno nekaj dobrega. Od vsakega se da kaj naučiti, bodisi iz uspehov ali neuspehov. Povsod se da kaj pridobiti in posneti, kar bi odgovarjalo tudi našim razmeram in potrebam našega, naroda. Od nas tudi nihče ne more zahtevati, da sprejemamo njegovo ideologijo kar na slepo in en bloc, in to še kar čez noč. Saj se sploh ne da z naglico uveljaviti od zgoraj navzdol, kar je drugod zraslo z idealizmom, elanom, trudom in z neizmernimi žrtvami od spodaj navzgor. Ta čas pa sploh ne gre za uveljavljanje ideologij, marveč za uveljavljanje političnih pretenzij ter za zavarovanje strateških in drugih pozicij, pri katerih se velike države tako malo brigajo za ideologije, kakor se zanje ne meni velika riba, če hlasta male. Glavna stvar v današnjih časih je, da se za vsako ceno vzdržimo v miru. Varovati se moramo z vsemi močmi proti vsakomur, ki bi nas hotel zapeljati ali zlorabiti, da bi spravili v nevarnost naše absolutno korektno stališče miroljubne nevtralnosti. Za novo dobo in novo Evropo pa se moramo na vso moč pripravljati. Za to dobo je najprej treba ustvariti vsepovsod kadre sposobnih, novih ljudi, brez katerih nove Evrope ni. — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Josefove« grenke vode. »Franc-Sosefova« voda se lahko zav-živa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485, 25. V. 35. stvom. Poljedelstvo Južne Dobrudže je zaradi velike rodovitnosti zemlje m ugodnega podnebja zelo izdatno. Odstotek neobdelane zemlje znaša komaj 6.8% celotne površine. Leta 1937. so pridelali: žita: na 417.127 ha 4,459.148 kg za 1.227,635.000 levov (100 levov =' 44 din); hranilnih rastlin: na 50.469 ha 782.468 kg za 137.215 tisoč levov; industrijskih rastlin: na 48.260 ha 380.949 kg za 158.706 tisoč levov. Skupna vrednost pridelkov je bila torej celih 1.513,556.000 levov. Iz številk je razvidno, da se v Južni Dobrudži v pretežni večini prideluje žito. 81.9% obdelane zemlje je posejane z žitaricami, le 9.8% je določene za hranilne rastline, za industrijske pa 9.3% obdelane površine. Izkupiček je približno v istem razmerju (81.1% :8.4% :10.4%). Pridelek žita je po površini polj in dohodku štirikrat tako velik kakor pridelek hranilnih in industrijskih rastlin skupaj. V primeri z Bolgarijo zraste v Južni Dobrudži 50% bolgarskega žita, v primeri z Romunijo pa komaj 1.5% romunskega žita. Po vsem tem ni čudno, da imenujejo Bolgari Dobrudžo za svojo žitnico. Če prištejemo k dohodkom poljedelstva še dohodke živinoreje, ki znašajo letno približno 500 milijonov levov, dobimo 2 milijardi levov skupnega letnega dohodka vsega poljedelstva v Južni Dobrudži. To je vsota, ki je za malo in revno državo, kakor je Bolgarija, velike važnosti. In bolgarsko ljudstvo ni zaman vzdelo tej svoji deželi pomemben prilastek: »Zlata Dobrudža«. (Po »BuJgarische Wochenschau« I. š.) ■Il—llll I I ... POPRAVI! V članku »Slovenska Štajerska in nje narodnostni obraz« šitaj v 2. koloni pod zaglavjem »Kaj pravi statistika« konec prvega odstavka pravilno: Slovenski živelj je tvoril 93.8%, nemški pa 6.2% meščanov. NAJ MU POJE MINISTER Sloviti ruski pevec Šaljapin bi moral nekoč peti pred angleškim kraljem. Zahteval je honorar tisoč funtov šterlingov. — To je pa mnogo, je dejal uradnik dvorne pisarne, ki se je pogajal s pevcem. Takšno plačo daje kralj samo ministrom. — Dobro, se odreže Šaljapin, naj mu pa minister poje. Atov ce Doklade državnim uslužbencem in upokojencem Včeraj je izšla uredba o izrednih dokladah za državne uslužbence in upokojence, ki jo je napovedal včeraj finančni minister v svojem ekspozeju o proračunskih dvanajstinah. Uredba določa: Aktivnim uslužbencem, za katere veljata zakon o uradnikih in zakon o državnem prometnem osebju, pripadajo poleg rednih prejemkov naslednje izredne osebne doklade: Celje c Legija koroških borcev, krajevna organizacija Celje, obvešča svoje članstvo, tla bo v nedeljo, 4. avgusta, ob 9. dop. na vojnem okrožju v Celju prisega članov prič. Vsak član mora imeti zaprisego dveh prič, ako hoče prejeti spominsko kolajno na Tdečem traku. Zaradi tega so vabljeni k prisegi vsi člani, ki te prisege Se nimajo, četudi so svoječasno razne prepise dokumentov že priložili prijavi za spominsko kolajno. Članstvo naj drug drugega o tem obvesti. c Razne nesreče. 19 letnemu delavcu Borisu Bekešu iz Škofje vasi je pri delu zmečkalo mezinec in prstanec na desni roki. — 32 letni občinski tajnik Jernej Koštomaj iz Leskovca pri Škofji vasi si je pri padcu s kolesa zlomil desno roko v zapestju. — 35 letnemu rudarju Stefanu Lekslu iz Zabukovce pri Grižah je pri delu padlo železo na nogo in mu jo zlomilo pod kolenom. — Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici. c Dve leti robije m lalvine. 22 letni mehanik Franc Šantl iz Nove vasi pri Ptuju in 50 letna posestnica Marija Verkova iz Graškovega sela pri Šmarju sta se pred okrožnim sodiščem v Celju zagovarjala radi tatvine. Franc Šantl je bil letos izpuščen iz mariborske kaznilnice, kjer je presedel dve leti radi tatvin. Šantl je na prigovarjanje Verkove letos 26. junija ukradel Antonu Robeku v Aškerčevi ulici v Celju kolo, vredno 1400 din in istega dne inž. Alojzu Lovku v neki gostilni v Gro-belnem 1000 din vredno kolo, 27. junija pa je vlomil v stanovanje Ane Rupnikove m Martine Štravsove v Cmerečld gorci pri Pristavi in ykradel srebrno moško uro, dva zlata poročna prstana, nekaj obleke in drugih predmetov ter 350 din gotovine v skupni vrednosti 1830 din. Šantl je bil obsojen na dve leti robije in dve leli_ izgube častnih pravic, Verkova pa na štiri mesece zapora. v draginjskem razredu 1. uradnikom od 8. do vključno 5. pol. skup. i. uradnikom v 9. in 10. pol skup. 3. uradn. pripravnikom, ne glede na šolsko kvalifikacijo 4. zvaničnikom 5. služiteljem 6. pogodbenim uradnikom, honorarnim uslužbencem, dnevničarjem, cestarjem in stalnim cestnim delavcem a) z mesečno bruto dohodki do 1000 din b) z mesečnimi bruto dohodki 1001 1400 din c) z mesečno bruto dohodki 1401 do 2600 din Določbe prednjega odstavka ne veljajo za uslužbence I II III mesečno din 150 120 80 200 120 100 150 120 80 120 100 70 100 80 50 100 80 50 120 100 70 150 120 80 finančne kontrole. Vsem aktivnim državnim uradnikom, zvničnikom, služiteljem, pogodbenim uradnikom, honorarnim uslužbencem in dnevničarjem v službi države, aktivnim oficirjem, vojnim uradnikom, podoficirjem in pogodbenikom v vojski in mornarici, aktivnim orožniškim podoficirjem, kaplarjem in redovom graničarskih čet. cestarjem in stalnim cestnim delavcem pripada na vsakega otroka rojenega v postavnem zakonu, pozakonjenega ali adoDtiranega, izredna doklada po 50 din mesečno. Ta doklada pritiče. dokler otrok ni prekoračil 16. leta starosti. Po dovršenem 16. letu starosti pripada samo otrokom, ki se redno šolajo, a to naida-lje do dovršenega 23. leta starosti. Če sta mož in žena v državni službi, pripada doklada samo enemu izmed njiju. Izredne osebne in rodbinske doklade po tej uredbi se bodo pričele plačevati s 1. septembra 1940. Kdaj se bodo ukinile, o Naziv Gordjek je dobilo po odloku predsednika vlade novo naselje v področju občine Srednja vas v Bohinju v radovljiškem okraju. bo določil finančni minister v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta. Izredne doklade po tej uredbi niso sestavni del rednih dohodkov, nego posebni prejemki začasnega značaja, tako da se ne vštejejo v osnovo za določitev pokojninskih prejemkov, ter se bodo izplačevale brez vsakih odtegljajev za davke, izredni prispevek, verski davek, prispevek za fond narodne obrambe, prispevek za uradniški in pokojninski fond, prispevek za podporni fond pomožnega osebja v državni službi itd. V pogledu ureditve izrednih osebnih in rodbinskih doklad delavcev in dnevni-čarjev, zaposlenih pri državnih uradih, ustanovah in podjetjih, bodo v skladu z določbami te uredbe izdali resorni ministri v svojem koropetenčnem območju potrebne odredbe, kolikor se to že ni zgo dilo. Položaj obmejnih kmetov Stanje našega podeželskega prebivalstva, posebno onega iz nižjih socialnoekonomskih slojev, je resno ogroženo. Haložani se pritožujejo predvsem na vremenske nepriliike in elementarne katastrofe. Njihove izjave so pogosto obupne. Ostra zima, ki smo jo po dolgih letih imeli zopet v gosteh, je uničila stare trte. Mnogi so z napačno rezjo stanje še poslabšali. Mlade trte, ki jini mraz ni prizadejal toliko škode, so pa zato tem močneje prizadete po prehladnem vremenu, dežju in toči, ki je parkrat obiskala s svo- jo ledeno šibo haloške hribe. Stalni nalivi so zmehčali zemljo, ki je v mnogih krajih zdrčala v dolino, tako da so ostala le gola pobočja. Domačini, ki imajo le majhne vinograde, obupno tožijo, saj se letošnje delo v vinogradu tak<^ rekoč ni izplačalo; slaba letina vinskega pridelka ne bo mogla preživeti številne družine čez vso zimo ter sledečo pomlad in poletje. Kmetje z ravnine Ptujskega polja, ki gospodarsko stoje na višji stopnji, saj posedujejo lepo površino poljske, travniške in šumske zemlje, imajo zopet druge težave. Pomanjkanje delovnih moči je v polanskih vaseh občutno. Nekateri domovi so brez vsake za delo sposobne moške roke. ženske in nedorasla, šibka mladina opravlja vse posle. Posebno hudo je bilo ob košnji. Koscev je primanjkovalo in mnogo travnikov je bilo prepozno pokošenih, kajti odcvetela trava ne daje dovolj redilnih snovi. V spodnjem Ptujskem polju in v Pesniški dolini se kmečko ljudstvo pritožuje na neurejeno pesniško strugo. Pesnica povzroča z vsakoletnimi poplavami občutno škodo. Mnogo korakov so storili prizadeti, da se pesniška struga vendarle čim-prej uredi, pa je bilo do sedaj še vse brezuspešno. Načrti za regulacijo obstajajo baje že 35 let, a kredita še ni. Vremenske neprilike, predvsem stalno deževno in hladno vreme, so prizadele precej škode tudi našim Polancem. Mnogi so radi pomanjkanja vprežne živine, koscev in grabljic ter radi nenaklonjenega vremena bili prisiljeni spraviti seno prehitro pod streho, sledilo pa je vnetje vlažnega sena. Tudi dozorevanje poljskih pridelkov se je letos zavleklo za 2—3 tedne. V splošnem smo pogrešali tople pomladi in vročih poletnih dni, hladno vreme pa je vsekakor neugodno vplivalo na posevke, tako n. pr. dozorela pšenica in rž ne obetata dobre in zadovoljujoče žetve. Kmetje iz zgornjega Ptujskega polja, ki imajo radi dravskega prodca bolj lahko propustno zemljo, so veseli letošnje obilne moče. Vse gornje polje je sredi bujnega poganjanja in rasti, le malo več sončne toplote bi še potrebovali. Krompir, ki je tukaj med glavnimi poljskimi pridelki, kaže na dobro letino. Toča na Ptujskem polju do sedaj še ni povzročila prehude škode, razen okrog Sv. Marjete. še ena težava je mučila naše Polance pri letošnjem poljskem delu, t. j. pomanjkanje vprežne živine. Konjski hlevi so bi- li precej prazni; konji, ki so še bili na vaseh, pa so bili vsak dan preobloženi z oranjem, prevažanjem itd. ter niso zmogli vsega dela. Priskočile so na pomoč zopet krave, ki pa so zato dajale manj mleka. V splošnem pa so Polanci še najmanj prizadet!. V odnosu do revnih Haložanov njihovo stanje še ni obupno. Ne pozabi naročnine i M ae vesteh.. da kupite svileno perilo, pralno svilo, delene in nogavice vseh vrst tudi za najbolj razvajene dame pri PREPRIČAJTE 56 IN ZADOUOUNI BOSTE h Htam&m MARIBOR • 605P05KFI 13 Dr. Igor Rosina: Na Moto: Prešmentana kasarna prešmentano pero, k’ je, tnene zapisalo k vojaškemo stano. Prav za prav je itak dolgo že ležalo v zraku. In vendar je prišlo povsem iznenada. Pozivnico mi je prinesel v pisarno čisto majben mož s še manjšo aktovko. Siguren samega sebe, kakor pač mora biti šef v svoji pisarni, sem mehanično vzel listek in namočil pero, da podpišem prejem v dostavno knjigo. Povsem vsakdanje stvari so taki podpisi. Toda že v prihodnjem trenutku se je položaj temeljito izpremenil. Iz gospoda doktorja, ki se čuti zase, v svoji pisarili in svojem domu kapetana, kaj kapetana — maršala, je postal na mah obveznik-redov in to tak, ki še sploh služil ni. Resnično: capitis deminutio magna. Moj položaj je bil nekoliko smešen. Smešno-sti pa se Slovenci najbolj bojimo. Ena izmed naši'h narodnih pesmi, ki sem si jo posebno zapomnil, ker je izmed redkih, ki je antialkoholna, priporoča abstinenco: »Ka bi ne bi (pijani) smejšni bil!«. Tudi jaz sem se takoj zavedel komičnosti situacije, ki jo taka nenadna nasprotja povzročajo. Toda, kako sem jo obvladal — naj ostane moja tajna. vežbi Prav za prav pa mi je bilo itak kot olajšanje. Tisto večno spraševanje: »Ke-daj boš pa ti prišel na vrsto?« mi je že presedalo. No, — zdaj je tresnilo tudi vame. Mi vsaj nihče ne more očitati, da imam kako prednost ali da sem kje koga kaj prosil. Pozivnica piše: »Imenovani, da ponese sobom: vojničku ispravu, hranu do komande, dva para čarapa, pribor za umivanje, pribor za jelo i čebe (deku) ako sa njim razpolaže.« Začelo se je torej zbiranje in pakiranje. Toda človek skoraj nikjer in nikamor brez žena ne more in po prvih dveh dneh po prejemu mojega poziva na vajo, je bilo o vojaščini in vojaških potrebah znano moji ženi neizmerno več kakor meni. Pripomniti pa moram, da je moj vojaški kovč^g — napravljen po točnih navodilih znamenitega mariborskega arhitekta — stal pripravljen na podstrešju že nekaj mesecev. Mimogrede bodi omenjeno: ta kovčeg se je pozneje izkazal, ne le ne za neobhod-no potrebnega, — temveč tudi za nepro-pisno izdelanega. Vseeno bodi dotičnemu gospodu arhitektu, ki je tudi samo redov-djak-obveznik, izrečena s tega mesta topla zahvala. Mnogi so gotovo zelo potrti, ko dobe tak poziv na vežbo. Res je za nas ukoreninjene civile, ki smo drugače tako polai samozavesti, presneta degradacija, če smo tako naenkrat »izenačeni«. Toda v meni mora biti že dosti kolektivnega duha in avanturistične krvi, ki si želi sprememb in nevarnostnega življenja.'Ti-tulus za spremembo je bil sedaj naenkrat tu in vsaka sprememba je prav za prav dopust. Dopust, ki si ga sicer v znani svoji malomeščanski ohrniji, ne bi verjetno niti usodil, privoščiti. Tako so se mi pa zazdeli akti v pisarni na mah tako smešno nepomembni in vse to moje civilno delo proti novemu, ki me čaka, povsem nevažno. Tistih nekaj dni preden greš tako v neznano k vojakom — jaz še namreč nisem služil — preživljaš gotovo neprimerno bolj potencirano kakor druge dneve. Dostojevski opisuje take potencirano preživljene trenutke pred šafotom; si licet parvissima componere magnis, sem sedaj tudi jaz imel priliko za taka občutja. Na Telovo je bil sijajen dan in^ hodil sem po svojem posestvu v Limbušu. To posestvo, ki ga ja kot meščan prav za prav itak ne bi smel imeti in ki je mojemu žepu že zasekalo tako krvave rane. mi je drago menda prav zaradi tega Imeti lastno zemljo je nekaj velikega. V ostalem mora človek priti v štirideseto leto, da zamore vso lepoto s poln* m občutkom in zavestjo uživati. Vsaka trta ima že skoraj oseben odnos do mene. Če ne more odganjati kakor bi sicer rada se ti zdi, kakor da se opravičuje. Stara je sirota in mnogo je že dala iz sebe. m! pa jo narezujemo, da iztisnemo iz nje še zadnje moči. Te stare, grčave trte sa mi zde kot dobre stare prijateljice; mnogo potrpežljivosti in modrosti je v rjih.« Naravnost pomirjujejo. Sploh živi dežela tako počasi. Vsakih nekaj minut komaj ji udarja žila. V zadnjih tridesetih letih se ni izpremenilo skoraj nič. Nedeljsko sonce sija skozi gostilniško okno, gostje prihajajo s počasnim, nekako slovesnim korakom, nedeljski guljaž s čašo piva je ohranil svojo aktualnost, kakor jo je imel že za časa dedeca, tam v oni mirno lepi viktorijanski dobi. Sedaj so sicer prišli drugi ljudje, toda vse je ostalo tu solidno !n preizkušeno, da imaš občutek, kakor da bo vedno tako. Neopazno te zaziblje dežela v pomirjenje, ves si obdan od njenega mirnega dihanja in nervoza mesta odpada od tebe. — Tako je torej to bilo. Toda tudi zame so prišle marčeve Ide. Naročil sem taksija, naložil kovčeg in hajdi v meljsko vojašnico. Hotel sem -iti še nobel neposredno predno se bo ta civilna lepota zrušila v prah in pepel. Pri vratih kasarne se je to seveda tudi res zgodilo. V trenutku sem bil izenačen z vsemi. O meni govore moji prijatelji, da sem visok in aroganten. Gotovo bo to res. Vsekakor pa jim ne bi sedaj privoščil pogleda name, ko sem posedaval v pekočem soncu na svojem lesenem kovčegu po prahu kasarnskega dvorišča in ga vla ČH _ težkega kakor je bil — od ene gruče nabornikov do druge, da najdem kje mi je četa. četa, ki jo lahko samo izvež-bano oko poklicnega vojaka iznajde n številčnih hieroglifov vojne isprave. Trgovina in obrt na podeželju Svetovna vojna je prekinila dokaj živahne trgovske stike našega podeželja z raznimi mesti. Pomanjkanje raznovrstnega blaga v podeželskih trgovinah je za-vrlo živahne kupčije na eni strani s produkti našega agrarnega človeka, na drugi strani pa s produikti industrije in drugega, za življenje potrebnega blaga. V novi državi se je po ureditvi nove valute zopet razvila živahna trgovina. Kljub temu da je naš kmet izgubil svoj severni trg radi nove državne meje, so šli kmetijski produkti v denar. Kmet je dobro prodajal svoje agrarne produkte, je imel denar in v kmetske domove je posijal žarek blagostanja. Radi visoke konjunkture kmetijskih produktov je tudi podeželska trgovina dobila nove podlage, s trgovino vred pa tudi podeželska obrt. Kmet je polagoma dobil zopet zaupanje v trgovca, trgovec pa v kmeta in obrtnika. To zaupanje je namreč vojna razblinila in je postalo sedaj zopet trdno, kar pričajo krediti, ki so jih imeli drug pri drugem itd. Trgovine so na mah postale trgovski centri vasi, obrtniki pa so imeli polne roke dela, da so lahko izvršili številna naročila. Tako vidimo neločljivo vez med kmečkim, trgovskim in obrtnim stanom na deželi. de. Kmet je dobil za svoje dolgove moratorij in daljšo dobo odplačila, dočim je trgovec, pri katerem je imel precej dolga, izgubil del terjatev, obrtnik pa, ki je imel manjše dohodke in tudi dolgove, ni bil deležen teh olajšav. Tako pridemo zopet v popolnoma novo dobo, ko so se trije glavni stanovi na deželi morali prilagoditi novemu času. Naturalna trgovina se je stopnjevala in kmet pride v trgovino z denarjem le takrat, kadar proda živino ali sadje in ima pri tem večji izkupiček. Drugače nosi trgovcu svoje pridelke in zamenjava. Obrtnik dela le najnujnejša dela in še mora večkrat čakati na plačilo. Zato je na deželi pričel tudi obrtnik obdelovati zemljo, da pridela vsaj za najnujnejše potrebe. Najnovejša doba nalaga našemu trgovskemu in obrtniškemu stanu vedno večje težave. Dajatve so vedno večje, cene neprestano rastejo, dočim je kupna moč kon-sumentov vedno slabša. Kmet, kot steber podeželskih stanov in prej najboljši kupec, je zaradi visokih cen sedaj odpovedal. Trgovec ne more nikomur kreditirati, ker mora vsako naročilo takoj plačati v trgovini. Tako vidimo, da st? danes podeželski trgovec in obrtnik zašla prav tako kakor kmet v velike težave in bo treba temeljito reorganizirati naše celokupno gospodarstvo, če bomo hoteli rešiti vse stanove. V.-ar. Ljubljani Nova tramvajska čakalnica Ob tramvajski progi na glavnem kolodvoru grade sedaj delavci mestnega poglavarstva novo pokrilo čakalnico za tramvaj, v podzemlju pa bodo moderna javna stranišča. Vsa zgradba bo dolga 34 m, pokrila s streho in na eni strani zavarovana proti dežju. V čakalnici bo najbrže tudi telefonska govorilnica. Vsi stroški so preračunani nad 200.000 din, dela pa bodo ljane. Saj [»kritih tramvajskih čakališč sploh nimamo, in je za čakajoče potnike od deževnem vremenu to kaj neprijetno. Tramvajska čakališča bi bila vsekakor potrebna pred Evropo, pošto in na Marijinem trgu, kjer je največji promeL Javnih stranišč pa, ki bi vsaj deloma ustrezala modernim higienskim zahtevam, Prosimo oproščenja Za današnjo številko »Večernika«, za katero smo že vnaprej določili 32 strani, se je zbralo toliko gradiva, da žal nismo mogli vsega objaviti in da smo bili primorani izpustiti še nekaj običajnih so-botno-nedeljskih rubrik. Ker obsega lista iz tiskarsko-tehniških ozirov v zadnjem trenutku nismo mogli več povečati, smo bili primorani izpustiti tudi večje število inseratov, ki so nam bili pozno poslani. Vse prizadete prosimo, da nam blagovolijo oprostiti, če nismo ustregli njihovi želji. Uprava »VEČERNIKA«. Usnjeni Izdelki na Dunajskem jesenskem velesejmu 1940. Usnjeni izdelki, kateri se razstavljajo v okviru Dunajskega jesenskega velesejma od 1. do 8. septembra, so že od nekdaj predstavljali poleg splošne modne razstave in razstave dunajskega okusa, okostnico Dunajskega velesejma. Tudi te jeseni bo Dunaj privabil znatno število kupcev in interesentov iz tu in inozemstva. Do sedaj se je razstava kožnih izdelkov Dunajskega velesejma v prejšnjih letih izključno opirala na domačo obrt, medtem ko je sedaj razstavna grupa vezana s sodelovanjem značajnih podjetij iz stare Nemčije. Renome dunajskih obrtnikov in industri-jalcev usnja se snuje na velikem sodelovanju obrtniške sj>osobnosli v produkciji zgoraj imenovanih proizvodov, kakor tudi na odličnem okusu samih proizvajal- MOSKE SRAJCE, KRAVATE, NOGAVICE IN VSE OSTALO ZA GOSPODE KUPITE NAJCENEJE PRI Aboza M. Kotnik, Maribor GRAJSKI TRG ŠTEV. 1 Vendar je pri vseh treh steber kmetski stan kot producent in konsument in sta trgovski ter obrtniški stan v delni odvisnosti od njega. če pogledamo nazaj v to dobo, vidimo velikanske sejme, na katerih je prodajal kmet svoje produkte, vidimo tudi, da trgovci svojega blaga niso ponujali, ker se je blago samo ponujalo. Sejmi so bili živahni, denar je krožil, zaslužek je bil dober. . c._ Ne samo na sejmih, ampak tudi nova domača industrijska središča, ki so se ustanavljala, so konsumlrala mnogo podeželskih produktov, na podeželje pa je prišlo novo industrijsko blago preko trgovca, ki je bil prisiljen navezati stike z novo, doma se razvijajočo industrijo. Podeželski trgovec je postal nekak posredovalec med industrijo in podeželjem. Njegov ugled se je na ta način večal in naša podeželska trgovina je postala naravna vez med vasjo in mestom. To stanje in konjunkturo pa je znal naš kmet tudi ceniti na ta način, da je svoj obrat razširjeval. Treba je bilo novih investicij, za kar je potreben kapital. Dobil ga je pri trgovcu, v posojilnici in celo v mestni banki. Zato je imel delo tudi obrtnik. Koinaj je to stanje konjunkture prišlo v popoln tir, so se že na obzorju pojavili grozeči oblaki. Nenadna svetovna gospodarska kriza na pragu preteklega desetletja je hudo pretresla tudi vse tri naše podeželske stanove, najbolj pa našega kmeta. Cene kmetijskim produktom so nenavadno padle. S posojili je hotel zamašiti razne vrzeli v svojem gospodarstvu, njegova kupna možnost se je zaradi padca vrednpsti produktov silno zmanjšala, tako da sta ta nenaden preobrat posebno občutila tudi trgovec in obrtnik. Trgovec je sedaj začel sprejemati za svoje blago kmetove agrarne produkte, da je vsaj deloma kril vrednost svojega blaga. Tako se je polagoma začela razvijat! neke vrste naturalna trgovina na podlagi zamenjave blaga, kakor v starih časih. Trgovec sam pa si ie znal najti tržišča za agrarne produkte. Huje je pri tem bil prizadet obrtnik, ki na mah ni imel več dela in ne denarja, kajti z agrarnimi produkt: ni mogel plačevati raznega materiala, ki ga je potreboval pri izvrševanju svojega Poklica. Uredba o zaščiti kmečkih dolgov je vsaj delno rešila kmeta, pač na je hudo prizadela podeželskega trgovca, deloma obrtnika in deloma podeželske denarne zavo- predvidoma gotova do oktobra. Pri tej priliki hi pripomnili, da bi kazalo tramvajske čakalnice in javna stranišča postaviti tudi na drugih krajih Ljub- ne najdemo v Ljubljani več ko tri; morala bi pa bili v \«eh delih mesta. V tem pogledu zaostaja bela Ljubljana pač še daleč za drugimi modernimi mesti. DVA NOČNA VLOMA V LJUBLJANI Ljubljanski policiji sta bila javljena dva nočna vloma v blagajno. Neznani vlomilec je vlomil v pisarno inž. Umeka v Svetčevi ulici 6 pod Rožnikom. Navrtal je blagajno ter odnesel nekaj hranilnih knjižic in gotovine v švic. frankih ter ital, lirah. Do glavnega tresorja, kjer je bil večji znesek, ni prišel. — Drugi vlom je bil izvršen v prostore »Zelezoprome-ta« na Resljevi cesti 23. Vlomilec je našel v blagajni le 530 din. Oba vloma, zlasti drugi, dokazujeta, da je bil na delu strokovnjak, vendar pa je policiji uspelo najti nekaj prstnih odtisov. NOVI UČNI PREDMETI NA LJUBLJANSKI MEDICINSKI FAKULTETI Današnje Službene novine objavljajo uredbo, s katero so se menjali členi 3, 4 in 7 uredbe o medicinskih fakultetah na univerzah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, tako da se pri katedrih klinične radiologije In rentgenologije uvedejo sledeči predmeti: splošna klinična rentge-nologija in rentgenska in radio terapija. Člen 3 se spremeni, da se urologija uvede kot obvezni predmet, ki se predava v sedmem in osmem semestru. PREIZKUŠEVALNA POSTAJA ZA HMELJ V LJUBLJANI Uredba o proračunskih dvanajstinah pooblašča poljedelskega ministra, da v sporazumu z ministrstvom financ ustanovi pri poljedelski preizkuševalni postaji v Ljubljani oddelek za hmelj. a Rajbojnik Hace, ki ga imajo dobro zavarovanega v samotni celici ljubljanske jctnišnicc, zadaja preiskovalnemu sodniku dosti dela, saj mora temu trdovratnemu grešniku izprašati vest o več ko slo zločinih. Tako utegne preiskava še dolgo trajati in bo razprava proti Hacetu pred velikim senatom najbrže šele na zimo. a Hude skrbi za drva tarejo tudi ljubljanske gospodinje., čeprav so čitale o maksimiranju cen, a drva so navzlic temu vsak dan dražja. Skrbne gospodinje, predvsem pa matere revnih družin iščejo na vseh straneh potov in prosijo tudi na magistratu za posredovanje, da bi se cene kurivu znižale. Boje se, da ga tudi z največjimi žrtvami ne bodo mogle kupili in bodo morali otroci pozimi zmrzovati v nekurjenih sobah. Z magistrala smo prejeli pojasnilo, da mestno poglavarstvo doslej še ni moglo odločati o cenah drv, da pa je zdaj prejelo navodila nadrejenih oblasti glede določanja cen drvom. Po teh navodilih bo mestno poglavarstvo v najkrajšem času določilo cene drvom, da ne bo več zmotnih domnev in zmede, ki je doslej begala kupce in prodajalce. a O novem voznem redu je bila včeraj na direkciji državnih železnic anketa, katere so se udeležili zastopniki raznih prometnih, gospodarskih, turističnih in drugih sorodnih ustanov. Na anketi se je živahno razpravljalo o raznih prometnih pomanjkljivostih na naših železnicah, ki nanašajo veliko škode gospodarskemu življenju, pa tudi železniški upravi samL Storiti je treba vse, da se železniški promet normalizira in poživi, zlasti da se zopet uvedejo ukinjeni vlaki. Med drugim je bil stavljen tudi predlog za uvedbo pospešenih vlakov na progi Ljubljana— Maribor. Ptuj cev. Prijave za obisk Dunajskega jesenskega velesejma naj se takoj pošljejo na naslov: Častni zastopnik Dunajskega velesejma za dravsko banovino in banovino Hrvatsko dir. Josip Kulhanek, Zagreb, Iliča 9, tel. 24-307. o Ivan Camplin, kaplan v Lendavi in urednik Kleklovih „Novin“, je postal tajnik pri lavantinskem knezoškofu dr. Tomažiču. Zato je tudi odložil urejevanje „Novin“. o Grajski kino v Soboti predvaja vele-film „KaIjuža“ od nedelje do torka. o SKAD „Zavednost“ bo imelo v lendavski osnovni šoli tečaj od 12. do 14. avg. Po tečaju bo občni zbor. o Mala Nedelja. Velika sokolska tombola bo na angelsko nedeljo, 1. septembra, ob 15. uri ob vsakem vremenu. Razstava dobitkov. Godba. Zabava. Sreča. Mal' položi dar domu na oltar Metiljavost uničuje govedo Pas, ki se vleče ob obronku Haloz od Pragerskega pa do Sv. Vida je ob teh vsakodnevnih nalivih spet pod v,.do. Te poplave pa povzročajo poleg vidne škode še neprecenljivo škodo, ker pospešujejo metljivost. Metljivost je parazitarna bolezen domače živali, ki povzroča največ škode pri govedu in pri drobnici. M e til j je majhen zajedalec, katerega končno bivališče je v organih obolele živali. Najraje se naseli v jetrih, odkoder mehanično in kemično povzroča hiranje živali. Metilje-va jajčeca se izločajo z blatom ter se tako raztresejo po pašnikih. Če voda ne poplavi pašnikov, omenjena jajčeca ne morejo škodovati, četudi jih živina poje. če pa te pašnike poplavi voda, se v kratkem času razvijejo iz njih ličinke, ki si v vodi poiščejo pomožnega branitelja v malem vodnem polžu, v njem dozore in se kot zrele ličinke izločijo ter pričvrsti- o na travo. S trdnim oklepom obdane zamorejo od tod mesece ogrožati živino. Čim žival poje dozorelo ličinko, se razvije iz nje metilj. Tako ti zamočvirjei kraji na Dravskem polju niso samo neproduktivni, ampak še poleg tega povzročajo ogromno škodo živinoreji. Trebalo bi že končno zares pristopiti k obsežnim regulacijskim delom in izsuševanju močvirij, ne pa da samo beremo o miljonskih kreditih, ki so v to svrho namenjeni. Na željo Ptučanov se je odločil svetovnoznani psihografolog F. T. Karmah za krajše bivanje v našem mestu, kjer bo sprejemal stranke od 6. do 10. avgusta v gostilni Zupančič, Ljutomerska 2. S tem bo dana tudi Ptujčanom in okoličanom prilika, da lahko obiščejo osebno za analize in nasvete našega največjega sodobnega psi-hografologa. p Težave s snopjem. Ker je dež dan na dan, kmetje ne morejo spravili snop j a pod streho. Slama je že vsa splehana m očrnela. Iver se je bati, da se ne bi še pokvarilo klasje, razstavljajo postave v posamične snope in jih po nekaj urah nat> pol suhe spravljajo domov. Ponekod je klasje močno ubito in se bo malo nat-mlatilo. p Nesreči. Enoletna Jurinova hčerka iz Brebrovnika je padla v lonec vrele vode in se smrtno nevarno opekla. — Svenšek Anton, 26 letni pos. sin iz Jurovcev, je padel s kolesa in si zlomil desno roko. p Mladega tata so ujeli. V Borlu so zasačili in ujeli mladega tata, 15 letnega fanta, ki je izmikal obleke in obutev Oddali ga bodo v poboljševalnico. p Razpust združenja kovinarjev In kolarjev V Ptuju. Nedavno je bilo prisilno razpuščeno združenje krojačev kot najmočnejše združenje v Ptuju, sedaj je usodni udarec zadel kovinarje in kolarje ki tudi štejejo preko 100 članov in imajo lepo tradicijo sem od Marije Terezije. Torej tudi tu ni zalegdi enodušen odpor združenja proti razpustu. PRI V MftdmU jufo 10°/0 SEZONSKI P BiidefehU Gosposka ulica Manbor Konferenca o potrebah slovenskih mesi Danes so se ob 10. dopoldne zbrali v mariborski mestni posvetovalnici predstavniki slovenskih avtonomnih mest na seji Zveze teh mest. Konferenco ;e vodil ljubljanski mestni župan in predsednik Zveze s. dr. Juro A d 1 e š i č. Med na-vzočnimi smo opazili tudi načelnika banske uprave dr. Franca Ogrina, zastop-ka divizije podpolkovnika M a s 1 a č a Vojislava, tajnika Unije za zaščito dece Vojka Jagodiča iz Ljubljane, ptujskega podžupana Ivana Cvikla, zastopnika celjskega župana ravnatelja Ivo Šubica, mariborskega župana dr. Alojza 'Juvana, podžupana Žebota Franca, ljubljanskega magistratnega ravnatelja Franca Jančigaja, načelnika občega oddelka ljubljanskega mestnega poglav. dr. Andreja G r a s e 1 i j a, načelnika fin. oddelka ljubljanske mestne občine dr. Leopolda Grošlja, ljubljanskega mestnega tiskovnega referenta Ante Gabra, mariborskega mestnega tiskovnega referenta Frana Krambergerja, rav natelja ptujskega mestnega poglavarstva Mrho Zavadlala, mariborska mestna svetnika Franca Hrastelja in Stabeja Jožeta, magistratnega ravnatelja Franca Rodoška ter strokovne referente mariborske mestne občine inž. J os. Barana, Jožeta Bar le ta, dr. Alfonza Wankmulerja, inž. arh. Marjana Mušiča, inž. Krajnčiča Franca, Antona Brandnerja, Ludvika Gračnerja, Jožeta Gorjupa, Draga Kramerja in Ludv. Zorzuta. Na dnevnem redu konference so bili važni problemi vseh naših slovenskih, zlasti pa naših obmejnih mest. Ob zaključku je bila sprejeta obširna resolucija z vsemi potrebnimi sklepi in predlogi. Vsi udeleženci seje bodo prisostvovali tudi slovesni otvoritvi pohorske avtomobilske ceste. Avtobusne vožnje k pohorski slovesnosti Da bo kolikor mogoče ustreženo občinstvu, ki se želi udeležiti slavnostne otvoritve in blagoslovitve ceste Reka—Sv. Areh v nedeljo, 4. t. m., bodo avtobusi Mestnih podjetij vozili izven običajnih rednih voženj po razpoložljivih avtobusih, še posebej kakor sledi: v soboto 3. t. m. bodo odpeljali avtobusi ob 18. zvečer z Glavnega trga do Sv. Areha na Pohorju, če bo dovolj potnikov za te vožnje. V nedeljo 4. t. m. bodo pa vozili avtobusi z Glavnega trga do Sv. Areha vsa- ke pol ure, in sicer prvi avtobus ob 5. zjutraj, zadnji pa ob 8., tako da bodo lahko vsi še pravočasno prisipeK k slovesnosti. V nedeljo popoldne bodo avtobusi vozili od Sv. Areha v Maribor od 15. popoldne, en avtobus bo vozil od Sv. Areha v nedeljo ob 11. dopoldne. Vozna cena za vse avtobuse, ki vozijo izven voznega reda kot posebne vožnje, ostane ista, kakor za običajne redne vožnje, ne veljajo pa popusti. Vsa natančnejša navodila se dobijo v pisaimi osrednje avtobusne postaje na Glavnem trgu v Mariboru, telefon 22-75. Policijsko opozorilo! Predstavništvo mestne policije opozarja kolesarje in pešce ter avtomobiliste, da se strogo ravnajo po cestno pol. predpisih in da se zavedajo, da so pešpoti in hodniki namenjeni samo za pešce, vozišča pa samo za vozila. Predvsem pa naj upoštevajo med drugimi tudi tale navodila: ne vozi po levi strani, ne vozi brez luči, ne vozi po pešpoti, ne vozi vzporedno z drugim kolesarjem, ne vodi kolesa po pločniku, ne prečkaj vojaških edinic v pohodu, ne pre liitevaj na mostu niti na križiščih, ne puščaj svojega vozila brez nadzorstva, ne postajaj na križiščih oziroma na cestiščih, ne reži ovinkov, skozi mesto vozi največ 15 km na uro. Lastniki hiš, kakor tudi njih stanoje-malci se opozarjajo, da je prepovedano iztepanje posteljnine, preprog, prašnih cunj in sličnih predmetov skozi okna na cesto. Hodnike in pešpoti mora snažiti in škropiti lastnik, oskrbnik ali hišnik ah najemnik hiše ob vsej dolžini hiše oziroma posestva. čiščenje ne sme ogrožati zdravja ljudi in ne sme nadlegovati prebivalcev, vrši naj se istočasno ko vrši čiščenje mestna občina. Kršilce bo predstojništvo mestne policije strogo kaznovalo. OKVIRI ZA SLIKE vseh vrst, oblik in velikosti VAHTAR • TYRŠEVA Ul. 7 * Stuctenčan ustvaril veliko trgovino v mestu. Podjetni trgovce g. Anton Kum-perščak jc začel svojo trgovsko kariero sredi med delavci in zato si jc postavil za cilj delati predvsem za delavski sloj. Zato je ustanovil v dr. Sedajevi palači v Dvorakovi ulici veliko trgovino „Magdalcnska oblačilnica“, ki je založena predvsem za »Weka«. Maribon Cankarjeva 2. 5917-2 FOTOGRAFINJO samo Prvovrstno retušerko, pošteno in vestno išče takoi moderen atelje. Ponudbe Pis mene ali osebno Služba stal* na- Naslov v ogl. odd. »Ve-čemika«. 5941-3 DEKLE staro do 16 let, vajeno dela. marljivo in pošteno, dobi službo za pomoč v kuhinji in trgovini. Ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Zanesljiva.« 6050-2 Tvrdka Bučar sprejme KROJAŠKEGA POMOČNIKA Maribor, Koroška 67. 6079-2 Prinašamo vedno najnovejše v moški in damski modi A. Hedžet, Maribor Aleksandrova cesta št. 9 Tovarne Skodovih zavodov izdelujejo: celotne električne centrale in njihove dele — celotne industrijske naprave, posamezne stroje in pomožne priprave — železne konstrukcije vseh vrst — prenosne priprave in gradbene stroje — avtomobile, avtobuse in druga vozila. ' V Jugoslaviji so v stalni zalogi tile serijski izdelki: tovorni in osebni avtomobili — elektromotorji vseh vrst in velikosti — Dieselovi in plinski motorji _ črpalni in razsvetljevalni agregati — posnemalniki in vrči za mleko — kolesa za ozkotirne železnice____________ matični ključi — nakovala — precizno orodje itd. Generalno zastopstvo koncema škodovih zavodov JUGOSKODA A. D rezerve pa so določeni: 1. Branko %vič (Zagreb), 2. Stojan Puc in 3. Levačič Stefan (Ljubljana). Priznanje velemojstru dr. Milanu Vidmarju Pred nedavnim je bil med drugimi zaslužnimi slovenskimi možmi izbran za člana Akademije znanosti in umetnosti tudi univ. prof. dr. Milan Vidmar, tehnični znanstvenik in strokovnjak in šahovski velemojster. ZAGREB, BEOGRAD, Boškovičeva 32 _ tel. 63-06 Pariška 13 — tel. 20-618 Zastopstvo za avtomobile v Ljubljani: E. Rosa, Poljanska cesta 69, telefon 25-41. Prodaja elektromotorjev v Ljubljani: L. Paulič, Aleksandrova cesta 4, telefon 35-66. Velika udeležba na dirki »Pohorje 1940 Tega imenovanja so se razveselili ter ga sprejeli z veliko radostjo zlasti slovenski ša-histi. Z njim je dobil dr. Vidmar najvišje priznanje naroda, ki ga je postavil v krog »nesmrtnikov.« Za narod zaslužne in neprecenljive uspehe je akademik dr. Vidmar dosegel ne le na elektrotehničnem polju, kjer je ena izmed največjih svetovnih kapacitet, ne le na tehnično-filozofskem področju, ampak tudi na šahovnici kot mednarodni velemojster. S svojimi velikimi šahovskimi uspehi je čez ves svet ponesel ime svojega naroda, svoje domovine in svoje države. In le oni, ki ve, kako težko se je malemu narodu uveljaviti v velikem, tujem in bogatem svetu, ta bo znal pravilno oceniti zasluge dr. Vidmarja. Tu odloča samo kvaliteta, sila duha in znanja. In dr. Vidmar je v slovenskem narodu velika kvaliteta, ki nesporno zasluži najvišji naslov, ki mu ga je mogel narod dati. Slovenski šahisti pa velemojstru in drž. prvaku k temu iskreno čestitajo! Nacionalni turnir v Celju Tik pred zaključkom lista smo dobili iz Zagreba listo igralcev, ki jih je poslovni odbor Jugoslov. šah. saveza izbral za 17. nacionalni turnir v Celju od 10. do 28. I. m. Dasi je bilo prvotno predvideno',! da bo igralo samo 1(5 igralcev, je odbor vendar izbral 18 igralcev, da tako vsaj deloma zadovolji velikemu številu prijav. Izbrani pa so naslednji: 1. Vasilij Me-dan, 2. Voja Popovič in 3. Brana Pavlovič (Beograjski šah. klub), 4. GjorgjeBer-ner (SK „Cigorin“, Beograd), 5. Ljubiša Majslorovič (Cačak),. 6. Leopold Kon (Zemun), 7. Ivo Popovič (Split), 8. Franjo zuk (Sisak), 9. Milan Drašič (SK Grafičar, Zagreb), 10. Ivo Jerman, 11. Vladimir Gott-lieb (ASK, Zagreb), 12. Marjan Mlinar, 13, Ivan Marek (Ljubljanski šah. klub), 14. Josip Šorli, 15. Jože Šiška (Centralni SK, Ljubljana), 16. Andrija Mišura (SK Vidmar', Maribor), 17. Josip Grašer, 18. Viktor Smigovcc (Celjski šah. klub). — Kot ] m. Središče v boju z Dravo Včasih, ko Se niso bele ceste prepreža- celih 100 m v najlapše travnike in njive le naših polj in vinorodnih gričev in vlaki ter se na ta način za celih 400 m pribli- niso drčali po ravnih tirih, so se mesta,1 žala železniški progi. V splošnem je ogro-trgi in tovarne pojavljali na varnih bre-| Ženih že 480 ha rodovitne zemlje. Strah gih bistrih rek in veletoktjv. Po teh so si pred to škodljivko je torej več ko upravi-Uamreč poceni in varno dovažali razne čen, zato pa ni čuda, če so se v zadnjih iivljenjske potrebščine in svoje pridelke dveh letih Središčani začeli tej divji nasil- odvažali drugam, živ ostanek take plovbe nici postavljati po robu. Izdatnejši korak v so samo še naši splavarji, tako zvanih tej smeri so oškodovanci napravili šele »Šajk« pa tudi menda že pol stoletja ni več leta 1938, ko je država ministrstvu za videti na Dravi. Tudi naš trg je svojo zibel zgradbe dovolila 4 milijarde posojila, iz zgornjih razlogov postavil ob Dravo in Okrajno poglavarstvo Maribor, levi breg, od tod dobil tudi ime, da je »Dravsko je že določilo in odposlalo posebno stro-Središče«. Reke pa lahko postanejo tudi j kovno komisijo, ki je 30. in 31. avg. 1938 Škodljive, ki se jih posamezni človek ni-. pregledala in ocenila vso škodo in nevar-ltakor ne more zadostno ubraniti. Tako je! nost ter v tem smislu izdelala, oz. potrdi-tudi z Dravo in našo občino. Vsako leto la že predložene regulacijske načrte. Kre-svojeglavo spreminja svojo strugo, trga dit v znesku 500.000 din se je tudi dovolil ob bregu žitna polja, po sredi pa nanaša in z regulacijskim delom bi se že vsak prod za neštete otoke, ki silijo vodne mno- čas moralo pričeti. Pa se ni. Omenimo naj žine v vedno rastočo širino. Komisijsko še v tej zadevi, da se je prvo gibanje za je ugotovljeno, da je Drava skozi deset- ohranitev rodne zemlje že meseca janu-letja odnesla približno 280 ha rodne zem- arja 1938 krepko zastavilo. Takrat se je lje, v zadnjih dveh letih pa se je zarila namreč konstituiral pripravljalni odbor Kupon za šahovsko nagrado „Večernik“, 3. avgusta 1940 ki traja samo še kratek čas, zato ne zamudite prilike, dokler zaloga še traja. 20-50°/o ceneje od znano nizke cene dobite samo v . . . avm Ženski koiiiek Ne misii, da si sama na svetu življenje je večna borba. Vsakdo hrepeni za tem, da se povzpne v gmotnem ka.kor tudi v družabnem življenju čim više, ne glede na svojega bližnjega. Vsakemu je dana ista pravica za borbo po napredku. Razli*ka je le v tem, da ga močnejši in podjetnejši dosezajo v večji, slabotnejši v manjši meri. človek, ki s« preveč ozira na svoje soljudi, doseže le malo. Je že tako — na žalost! S tein pa še ni rečeno, da je lahko človek brezobziren na celi črti, kakor da bi bil edino, ali pa vsaj izmed mnogih bitij prvo na svetu. Brezobzirnost pri stoterih malenkostih vsakdanjega življenja ne kaže več ono upravičeno borbo po napredku, ampak Čisto navadno domišljijo, nestrpnost in nesramnost, če ne drugega, pa vsaj veliko nediscipliniranost. Poglejmo samo v čakalnico zobozdravnika. Kadar koli stopiš v njo, je polna. Sedeš med čakajoče m čakaš, čakaš. Pa stopi v čakalnico dama, pogleda dva, trikrat nervozno po čakajočih in se zapelje naravnost v ordinacijo. Sama sebi se gotovo zdi preimenitna, da bi tam čakala med navadnimi zemljani. Ali ni to ne- j sramnost? Ako lahko tam čakajo gospe, S ki jih kliče delo domov, bo lahko tudi mi-lostiva, kateri se na prvi pogled vidi, da ne dela nič. — Kmalu za njo privihra dru- ■i ELITNA KONFEKCIJA „k, „ - ■ mmdR ga, ki se je najavila po telefonu. Kako bi neki izgledalo, če bi se vsi najavili po telefonu, saj za 1 din si lahko privošči telefon tudi »navaden« človek. Nastala bi v ordinaciji prava revolucija. Na žalost počenjajo take stvari v prvi vrsti le ženske. Ni pa tako samo pri zobozdravniku, temveč marsikje: pri blagajnah na kolodvoru, v kinu, v trgovinah, na trgu in stploh povsod, kjer mora pokazati človek svojo vzgojo s tem, da počaka, da pride na vrsto. Sonce, okna in zavese Kadar izbiramo stanovanje vedno želimo, da dobimo južno, ali pa vsaj izhodno ali zahodno ležeče sobe, dočim se severno ležečih zelo izogibamo. Razumljivo je, da počnemo to radi sonca. Naša želja je, da bi vsaj del dneva pošiljalo sonce svoje blagodejne, oživljajoče in očiščujoče žarke v naše vsakdanje bivališče. Zato pa tudi gradijo stanovanjske Iiiše tako, da so sobe po možnosti obrnjene proti sončnim stranem, kuhinje in shrambe pa proti severu. Sedaj pa druga plat tega vprašanja: Ako opazujemo ob sončnih dneh stanovanjske hiše, vidimo, da so na vseh oknih spuščene rolete ali zaprte polke vse do takrat, ko zgine sonce za obzorjem. Sedaj se pa vprašajmo, čemu je bilo torej potrebno, da je soba obrnjena proti soncu? Zato, da potem preko celega dneva niti okna ne upamo odpreti? Odgovor je kratek: radi zaves. Sonco silno pokvari zavese, zato mora biti okno zamašeno, dokler sije sonce nanj. Tako soba z najkrasnejšo lego ves dan ne okusi sonca. Zanj vedo le polke ali rolete, stene in zrak v sobi pa nič. Ali ni to nespametno? Zaradi zaves odrivamo od sebe dragocene sončne žarke. Ali bi ne bilo bolje, da bi za dobo sončne pripeke odrinili raje zavese in morebitne druge predmete, ki bi bili ob odprtem oknu izpostavljeni direktnim sončnim žarkom. To ni tako neizvedljivo, pa četudi bi morali za dobo poletnih »sončnih dni sneti zavese. Vse v sobi naj nam obsije sonce — najboljši razkuževalec. Naravnost greh pa je, če zapirajo pot soncu tam, kjer nagibajo stanovanja k vlagi. Sonce, od sonca presušeni zrak in prepih so zdravniki takih stanovanj. 9Ca| bi kuhala? Ponedeljek: Opoldne: 1. Paradižnikova juha 2. Telečja pečenka z opečenim krompirjem. 3. Solata. Zvečer: Palačinke, čaj. Torek: Opoldne: 1. Goveja juha s špinačnim ponvičnikom. 2. Govedina. 3. čebulna omaka. 4. Krompirjeva kaša (pire). Zvečer: Telečja obara. Žganci. Sreda: Opoldne: 1. Kašnata juha z zelenjavo. 2. Prašičja pljuča z rižem. Solata. Zvečer? Krompir z gobami. Solata. Četrtek: Opoldne: 1. Zdrobova juha. 2. V telečji mrežici pečen rajželjc. 3. Solata. 4. Kom pot ali sadje. Zvečer: Goveji možgani v kaši. Solata. Petek: Opoldne: 1. Krompirjeva juha. 2. Gorenjski krapi s sirnatim nadevom. Solata. Zvečer: Buča s paradižniki. Krompir. Sobota: Opoldne: 1. Prežganka. 2. Telečji pa-prikaš. 3. Široki rezanci. Zvečer: Praženi vampi. Nedelja: Opoldne: 1. Ragu juha. 2. Ocvrto pišče. 3. Dušen riž. 4. Mešana solata. Zvečer: Jajca v solati. Kava. Kašnata juha z zelenjavo. Zreži na debele rezance nekaj listov zelja in ohrovta, en koren, rumeno kolerabo, korenino peteršilja, če imaš listič karfijole, košček zelene in por. Vse skupaj stresi v lonec in zalij z IV2 1 vode; ko je že na pol kuhano, prideni na kocke zrezan krompir. Deni v kozo za veliko žlico masti ali dve žlici olja in prideni nekoliko zrezane čebule. Ko se zarumeni, stresi v mast osminko litra oprane kaše in jo praži 2 minuti, nato stresi kuhano zelenjadz vodo vred v kašo in vse skupaj kuhaj še četrt ure. Zdrobova juha. Razgrej 5 dkg surovega masla, stresi vanj 5 dkg zdroba in mešaj, da se nekoliko zarumeni. V zarumenjeni zdrob prilivaj počasi IV2 1 peteršiljevke med vednim mešanjem, da se ne napravijo štrukeljci._ Tudi lahko prideneš tej juhi 1—2 žlici dušenih gob. Ali pa zmešaj zdrob z nekaj žlicami mrzle vode in ga stresi takoj med mešanjem v zavrelo govejo juho ter kuhaj 25 minut. Špinačni ponvičnik za v juho. Mešaj za oreh sirovega masla in 1 rumenjak, prideni 4 v mleku napojene in ožete žemlje, sneg enega beljaka in 3 žlice kuhane in sesekljane špinače. Osoli, zmešaj, stresi na pomazano pekačo in speci. Pečeni ponviček stresi na poševne kocke, jih stresi v čisto juho ter daj takoj na mizo. Krompir z gobami. Operi 6—8 srednje debelih krompirjev, kuhane odcedi in olupi. Posebej duši s surovim maslom ali mastjo nekoliko drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja ter 3—4 pesti opranih in ožetih gob Namaži primerno kozo s surovim maslom in naloži vanjo vrsto na listke zrezanega krompirja, ki ga nekoliko posoli; na krompir de-vaj dušene gobe in na te zopet krompir, ki ga zopet posoli. V lončku zmešaj četrt litra mrzlega mleka z 1 jajcem, vlij to na vloženi krompir, potresi po vrhu s parmezanskim sirom in polij za raztopljenim surovim maslom ali mastjo. Krompir postavi za četrt ure v pečico. Buča kot prikuha. Olupi mlado zeleno bučo, jo zribaj kakor kislo repo, stresi v skledo, posoli in prideni 2 žlici kisa. Pokrij in premešaj; tako naj stoji 1 uro; napravi ble-dortimeno prežganje iz žlice moke in žlice masti, ki si mu pridala nekoliko drobno zrezane čebule. Prideni ožete buče in počasi duši; čez nekaj časa prilij zajemalko tople vode, in ko buče nekaj časa vro, jih postavi kot prikuho na mizo. Buča s paradižniki. Pripravi vse kakor za navadne buče, le da prideneš potem, ko si bučo dušila, 2—3 kuhane in pretlačene para- ! (jr Darmol, sredstvo za odvaianje se često potvarja Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmoi in zarezo v obliki trke 1. Zahtevajte samo originalni Darmol. Ool.rcg. S. flr. 7006/36 dižnike; ko še nekaj časa vre, prideni še 1—2 žlici kisle smetane in prevri. V telečji mrežici pečen rajželjc. Kuhan rajželjc drobno sesekljaj, zreži 4—5 žemelj na majhne kocke in jih polij v skledi z osminko litra mrzlega mleka, v katerem si razmotala 2 jajci. Prideni drobno zrezano in v masti precvrto čebulo, žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja, osoli in vse skupaj dobro zmešaj, zašij v telečjo mrežico, ki ne sme biti preveč polna in peci eno uro. Postavi jed s solato na mizo. Goveji možgani v kaši. Razgrej v kozi žlico masti, v vročo mast stresi nekoliko drobno zrezane čebule, in ko se ta nekoliko zarumeni, prideni četrt litra oprane kaše, dobro premešaj in prilij Va 1 vode ali juhe; ko je kaša na pol kuhana, prideni četrt kilograma za prst debelih koscev osnaženih možganov. Ko kaša še četrt ure vre, jo naloži v skledo in potresi z nastrganim bohinjskim sirom. Tudi iz prašičjih, telečjih ali koštrunovih možganov lahko pripraviš to jed. Praženi vampi. Zreži na rezance V2 kg kuhanih vampov, debel olupljen krompir in polovico stare žemlje. Razgrej v kozi žlico masti, v razgreto deni strok drobno sesekljanega česna in pol čebule, žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja in žlico dobro sesekljane slanine; ko se ta nekoliko prevre, prideni vampe, kruh, krompir, velik ščep popra, soli in 2 žlici iuhe. Pokrij in duši, večkrat premešaj, da se ne prismodi, in prilij še kako žlico juhe. Ko je krompir mehak, vse narahlo premešaj, stresi v skledo in potresi z nastrganim bohinjskitr sirom. Ocvrt rajželjc z jajci. Kuhan rajželjc razreži na mezinec dolge kose. V kozi razgrej za polovico rajželjca veliko žlico masti ter stresi, vanjo nekaj koscev čebule; ko prav malo zarumeni, prideni rajželjc in mešaj, da se nekoliko popraži; osoli in potresi s poprom (za noževo konico), prideni 3 raztepena jajca in še mešaj, da jajca zakrknejo. Postavi s kruhom ali polento na mizo. Lasje v poletfu mnogo trpe če bi hotel današnji ženski svet imeti tako dolge lase, kakor so jih imele v mladih letih naše matere in babice, a bi počenjal z lažmi vsa ta sodobna grozodejstva, bi pač zastonj čakal, da bi kam zrast li. Ker pa si lase sproti režemo, niti ne opazimo, da sploh v rasti normalno ne napredujejo, ker jih preveč mučimo in z njimi pregrdo postopamo. Najraznovrstnejše ondulacije hitijo preko las, jih izmozga-vajo, sušijo in vsestransko uničijo ter motijo v rasti, Ne trpijo pa samo lasje, trpi tudi lasišče. Posebnemu neugodju so izpostavljeni lasje v poletju. Dočim posvečamo koži pri sončenju največjo pažnjo, ker pač vemo, da bi v nasprotnem slučaju zelo tnpeli, so lasje brez nadaljnjega izpostavljeni vro- čim sončnim žarkom na milost in nemilost. Lasje z lasiščem vred se posuše do skrajnosti. Po večkrat na'dan jih pri kopanju zmočimo, nato pa zopet posušimo in be1 lirno kot kakšno domače platno. Kar pa ne opravita voda in sonce, to uničijo na laseh še razne ondulacije. Vrhove las nam frizerka sicer tu in tam poškropi s kakšnim oljem, to pa je navadno vse, kar dožive lasje v poletju dobrega. Lasje postanejo grdi, trdi, suhi, lisasti in brez sijaja. Katera ravna z lasmi tako (in takih je mnogo), se ne sme razburjati nad posledicami. Lase je treba zlasti poleti dnevno krtačiti, in sicer prav do lasišča. Namazati jih moramo vsaj vsak drugi ali tretj! dan s tekočo briljantino, ne smemo pa jih dnevno večkrat zmakati. Tudi soncu ne smejo biti ves dan izpostavljeni. Sergiusz Plasecki * LJUBLJENEC ZVEZD 64 Roman iz tihotapskega življenja na bivii poljsko-ruski meji Saša se je ustavil tik ob razsvetljenem oknu. Postavil sem se za njim.* Skozi okno sem videl v veliko izbo. Ob steni je bilo leseno ležišče m na njem nekaj rdeče airmejcev. Prav gotovo so spali. Ob oknu te -bila miza. Po njej so bili razmetani razni papirji. Na mizi je gorela velika svetilka. Sredi izbe je stal postaven rdečearme-jee ter več vojakov, ki so sedeli na klopi ob steni, nekaj živahno pripovedoval. Vidim, kako so vsi dobre volje, smejijo se in krohočejo na vse pretege. Saša je počasi dvignil samokres. Prvi hip sem mislil, da namerava streljati skozi okno na vojake, a sem ugotovil, da meri v svetilko. Postavni rdečearmejec pripoveduje dalje, maha z rokami, zavija z očmi in se siheji. Potem se prestopi nekaj korakov ter pripoveduje tako glasno, da razločim posamezne besede. V izbi je nastal še hujši krohot. V tem hipu Saša sproži. Tresk, žvenket stekla — in izba tone v temi. Nekaj trenutkov je nastala v izbi popolna tišina, nato pa .se jamejo oglašati posamezni vojaki ter kričati na vse grlo: — Kateri vrag?... Kateri lump nam ie razbil svetilko? Slišimo cepet nog. Slednjič zabliska svetilka. — Nekdo je streljal skozi okno! — kriči nekdo v izbi. Lagodno smo se umaknili v gozd. Saša se tiho smeji. Srečno smo ‘se vrnili v skrivališče. To je bila naša zadnja pot s saharinom. Čez mejo smo pretihotapili celo zalogo, ki smo jo z vozom pripeljali iz mesta. Na zadnji poti čez mejo nama je Saša dejal: — No, brata, jutri pojdemo v Rubeže-viče! Nekoliko se moramo razvedriti. Potlej pa opravimo še neko zadevo. Zima je pred vrati. « Danes pa smo imeli že od vsega začetka težave. Saša je to predvideval, zato smo odrinili že tako zgodaj. Z nogami smo brodili po blatu, ponekod malone do kolen. Tam, kjer so bile pred nekaj dnevi kaluže, so danes cela jezer-ca, kjer so bili studenci, so danes deroči potoki. Oster mrzel veter pa nas bije v oči. Najhujša pa je — luna. Jasno sveti, prodorno, kot bi se zvezala z zelenimi*. Na nas razliva povodenj svetlobe, vsakdo nas more opaziti. Doteo stojimo na robu gozda. Pred nami je prostrdno polje, sredi katerega teče meja. Krenemo mimo močvar. Skačemo s krtine na krtino ter le polagoma napredujemo. Skoraj do pasu sem premočen in blaten. In strahovito mi je vroče. Slednjič smo prešli mejo ter hitimo dalje. Saša pospešuje hojo, čedalje hitreje stopamo. Čudim se, in ne da bi se kamor koli ozrl, hitim za Živicem. Nenadoma je zadaj zagrmel strel iz karabinke. Zdi se mi, da iz precejšnje daljave. Okoli nas čedalje gosteje žvižgajo krogle. Ozrem se. Za nami vidim bežeče postave. Menda jih je več ko deset. Razširili so se v širok pas. — Kje se jih je toliko vzelo? — si mislim in hitim za tovarišema. Položaj je težak. Umakniti se ni mogoče. Do najbližjega gozda na vzhodu pa je več ko pet kilometrov. Sicer so blizu redke hoste in grmovje, toda te nas ne morejo skriti pred zasledovalci. Saša zavije proti jugovzhodu. Skoraj tečemo. Za nami neprestano grmi iz karabink. Na srečo nikogar ne zadene. Pritekli smo do košatega grmovja. Ustavimo se. Saša nama veli: — Pustita jih bliže! Potem streljajta! Čaikamo, klečeč skriti v gostem grmovju. Samokrese imamo napete, pripravljeno zalogo nabojev. Zasledovalci so čedalje bliže. Sedaj že jasno vidim sive postave. Kraiie dolgih plaščev imajo zataknjene za pasovi, da bi jih ne ovirali pri teku. V mesečini se stelika orožje. Ze čujem prodoren glas: — Desno krilo bolj naprej! — Potisnili bi nas radi v močvirje! — uvažujem in zrem predse. Blizu so že. Morda petdeset korakov od nas. Pogledam ga in vidim, da ima na laket leve roke naslonjen samokres. Meri na desno. Pogledam še Zivica. Ta meri v sredo. Jaz namerim na levo krilo. Zdi se mi, da pluje vrsta sivih postav proti nam na mesečini. Ta hip je z desne zagrmel strel iz Sa-šinega samokresa. Natančno merim na postave, bežeče proti nam, ter pričnem streljati. Izstrelil sem že deset nabojev ter porinem v samokres novo vrsto nabojev. Saša in Zivic streljata brez pre-stanka. Vrsta napadalcev se je zlomila ter se ustavlja. Začul sem povelje: — Na zemljo! Sive postave izginjajo. Iz karabink pa se vsuje ploha strelov. Mi pa medtem stečemo na drugo mesto. Skokoma preletimo šotorišče in pas mahu. Za nami pa grmijo karabinke. Kot prikazni se potem vlečemo skozi morje mesečine. Polagoma ginejo za nami streli. —• Za nami ne pojdejo! Prepričali so se, da nismo zver, ki bi jo mogli z lahkoto zajeti! Zdaj brodimo po mahovjn. Pod nogami, ki se globoko vdirajo v razmočeno mahovje, cvrči voda. Čez dve uri skrajno naporne hoje po močvirnatem ma-hovju smo dosegli trdna tla. Pred nami je temna stena širokega gozda. Saša pa z bliskajočimi očmi kaže na močvirnato mahovje, ki smo ga prehodili: (DalieJ Slovenska Štajerska in nje narodnostni obraz Ivo Lapajne f Po izkazu državne statistike je bilo 1931 na Slovenskem Štajerskem 566.219 Slovencev, 11.99 5 Nemcev naših in 2816 Nemcev tujih državljanov - Narodnostno odstotno razmerje v treh avtonomnih mestih in na deželi Slovenska zemlja, zairezana po mejah na zemljepisno, jezikovno, gospodarsko, prome tno-politično in celo klima tično važnem področja Evrope je bila že od nekdaj torišče narodnostnih in znanstvenih trenj. Prislonjena na razčlenjene vzhodne ogranke Alp, odrezana na jugozahodu po obali Jadrana in Furlanski nižini, odprta po ravninah in rečnih dolinah na vzhod in jugovzhod je nudila še pred prihodom naših dedov široka vrata narodom, ki so hiteli na toplejši jug. In ko se je naš človek zasidral pod vznožjem gora, v daleč bolj razsežnem prostoru globoko v naročje Alp in na panonske ravnine, je prihajal s pritiskom od zunaj vedno bolj do veljave izrek, da je šibkejšemu težko braniti grudo, če nima na njej sklenjenih selišč. Kako so se krčile meje Ko je bila stara Karantanija še zibel Slovenije in je beseda panonskih Slovencev odmevala okrog Blatnega jezera, je merila posest naših prednikov med Donavo in Jadranom blizu 70.000 km' zemlje. Preredki so pa bili v njej zaselki, da bi mogli uspešno kljubovati sili, ki je v teku stoletij premaknila naše meje na severu in vzhodu v sedanji etnograf siki okvir. Le na hrvatski in italijanski strani smo Slovenci ohranili staro jezikovno mejo ter dočakali svobodo na prostoru 23.000 km* etnične zemlje, na kateri biva bMzu 1,800.000 Slovencev. Osvobojenje in soglasna volja Južnih Slovanov staire habsburške monarhije, združiti se z brati Hrvati in Srbi v svobodni Jugoslaviji, je rešila novi domovini 15.809 km* ali 61% naše zemlje. Na tej grudi je bivalo 1931 1,078X100 ali 68.5% vseh Slovencev. V Italiji je 5995 km* etnografskega ozemlja s 420.000 Slovenci (248%), v Nemčiji biva še 90.000 aiK 6.0%, na Madžarskem 11.000 (0.6%) rojakov. V stari monarhiji upravno in politično razkosana Slovenija je imela zemljepisne ta gospodarske posebnosti, ki so ostale svojstvene do naših dni. Priroda je odmerila ljudem življenje, dala jim je povsod okvir, v katerem si služijo svoj kruh. Vse pa veže materina beseda in prometne silnice, ki odpirajo tako Celovško, kakor Celjsko in Ljubljansko kotlino po železnih magistralah svetu. Na Jadran, v Panonsko nižavje in na hrvat-sko stran stikajo železnice in reke slovenski svet s sosedstvom, vanj se stekajo tokovi zunanjega sveta in kličejo vedno bolj narod k budnosti in napredku. Slovenija to in onstran Save Bivša spodnja Štajerska odnosno štajerski del Slovenije je tipičen primer prostora, kjer se je slovenski kmet, delavec in meščan tesno navezali na okolico. Vinorodne gorice, plodne ravnine, globoki rovi in temni gozdovi so izoblikovali na-Sega viničarja, poljedelca, rudarja in splavarja. Med pesmijo žetve, mlačve in klopotca se vpleta ponos naše zemlje, planinska in kopališka zavetja, ki nudijo oddiha željnim ljudem. Tod veže poljane, prijazne gorice z vinogradi, mesta z industrijo in rudniki železna kača, od tod se spuščajo na splavih po rekah globoko v državo mogočni skladi lesa. Štajerska Slovenija zavzema 14 izmed 25 okrajev dravske banovine. Ima tri Bogatejši so pač hi večji drugi narodi, bogatejši so njih Jeziki, toda beseda slovenska je beseda praznika, petja in vriskanja! Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje — ta zvezde pojo, kadar se na svoji svetil poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj... # Tisoč let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod meliknžnež M dušo izdihnil in Se sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli! Ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, komaj zmaješ z rameni pod sovražno pestjo in praviš: Ta burka je stara že tisoč let! IVAN CANKAR ■'v'v »M 1 /Sfe. Pogled na dravski most in Maribor Slovenska Kalvarija avtonomna mesta s skupno površino 7454.04 km*. Tvori 47.1% vse površine Slovenije, je tedaj po obsegu nekaj manjša od dela onstran Save, ima pa več, 55.5% vseh prebivalcev Slovenije. Na kranjski strani biva na vsakem km* povprečno 60.7, na štajerski pa 85.3 ljudi. Štajerska ima najmanjši okraj Laško, ki meri 309.58 km*, Kranjska pa največji srez Radovljico 3095 km*. Kakor vsa Slovenija spada tudi nje štajerski del med narodnostno visoko pozitivne, čiste pokrajine Evrope. To se pravi, narod, ki prebiva tod, ima v svoji zgodovini osnovo, ki mu daje neoporečno zgodovinsko pravo do svobodne posesti. Saj je bila zemlja, na kateri biva, nekoč daleč bolj razsežna, avtohtono prebivalstvo nima penetracije. Bivalo je tod že od pred tisočletjem, imelo ni druge ekspanzivnosti. ker se je pod silo razmer moralo še utesniti. Element narodnega sožitja je tedaj tradicionalna stabilnost. ki ne spada v vrste gibanj mobilnega preseljevanja ljudstev. Tako je Sloveniia. tudi nje severnovzhodni del, za proučevalce etnografskih prilik narodnostno čisto ozemlje. V njej biva po štetju 1931 94.18% Slovencev, 2.11% Srbov in Hrvatov, 0.35% Čehov in ostailh Slovanov, 2.53% Nemcev, 0.7% Madžarov in 0.04% Italijanov. Kaj pravi statistika Nas predvsem zanima narodnostno stanje na severovzhodu Slovenije, ki je bil večkrat torišče znanstveno rednih, pa tudi tendenčnih razprav. Po štetju 1931 je bilo na slovenskem Štajerskem mimo Madžarov in drugih redkih pripadnikov 566.219 Slovencev, 11.995 Nemcev naših državljanov in 2816 Nemcev tujih državljanov. V treh avtonomnih mestih Mariboru, Celju in Ptuju je bivalo 49.176 Slovencev ter 3091 Nemcev. Slovenski bilo večkrat torišče znanstveno reelnih, meščanov. Še zanimivejši je primer na sJovenje-štajerskem podeželju. Tu je bilo mimo drugih narodnosti 517.943 Slovencev in 8014 Nemcev naših državljanov. Slovenci so tvorili 99.5%, Nemci 0,5% vsega prebivalstva. Kakšno je narodnostno razmerje med prvimi in drugimi v občinah, navaja tabela. V poštev so vzete le one občine, kjer je bivalo nad 25 Nemcev, naših državljanov, ostale občine so vštete na kraju za ves okraj skupaj. Zaradi pregleda je navedeno tudi število ostalih Slovanov v posameznih krajih, posebej Nemci-domačini in Nemci tuji državljani. Na kraju je odstotno razmerje Nemcev domačinov skupaj s tujimi državljani v primerjavi z Izključno le slovenskim življem. brez ostalega prebivalstva. (Glej pregledno tabelo v zadnji koloni!) Nekaj številčne analize Številke, povzete iz podatkov Držav, statističnega urada, nudijo zanimiv pregled. Slovenski element je brez dvoma absolutno in daleč v ospredju. Edina izjema je apaška občina, kjer so sicer Slovenci v primeri z Nemci-domačmi tudi v večini. Ker smo pa s praktičnega zre-lišča združili pri seštevanju odstotnega količnika z domačini tudi Nemce, tuje državljane, ki so tedaj bivali na naših tleh, presega v tej osamljeni občini količnik nad 100%. V ostalem kaže slika vsega ljutomerskega okraja s odstotkom 8.40% nemškega življa o pravem stanju na tem delu ob meji. Odstotni količnik Nemcev domačinov prihaja do malo vidnejšega izraza le še v občinah Puconcih, Selu, Velki, Sv. And in Marenbergu, je pa tudi tu številčno razmerje narodnosti daleč vsaksebi. V okrajih Brežice, Celje, Lendava, Ptuj, Slovenjgradec, Gornji grad, Laško in Šmairje ne doseže manj-živelj je tvoril 93.8%, nemški pa 6.2% bivalstva. Obmejni okraji Dravograd, Maribor desni breg, Ljutomer m Murska Sobota beležijo 33, 3.2, 8.40 in 2.8% tujerodnih prebdvaleev v primeri s Slovenci. Tabelarični pregled nudi že na prvi pogled pojasnilo, kje je bil neslovenski element najbolj zasidran. V vsej Sloveniji je bilo 1931 28.998 Nemcev, od tega 24.775 domačinov, 4223 tujih državljanov. Na kranjski del je odpadlo 15.811, na štajerski pa 13.187 ali 47.6% vseh Nemcev. V treh avtonomnih mestih Štajerske je bilo skupaj 4066 Nemcev, v Ljubljani 1930, Ptuj, Celje, in Maribor so šteli 27.8% vseh Nemcev na Štajerskem, Ljubljana le 10.5% onih na kranjski strani Posebnosti Prekmurja Druga narodnostna posebnost Slovenske Štajerske, ki pa tudi ostaja daleč za prevladujočim slovenskim življem, so Madžari. V vsej Sloveniji biva 7961 Madžarov, od teh jih je 7465 naših državljanov. Na lendavski okraj odpade 5336 ali 71.4% vseh naših Madžarov. Absolutne večine med prebivalstvom nimajo v nobeni občini. V Orešju je največ 1499 Madžarov, Slovencev pa 1356. Upoštevajoč ostale Slovane, ki jih je bik) v občini 262, prevladuje tudi tu slovanski živelj. V soboškem okraju so našteli 1849 Madžarov, tvorijo tedaj le 3.8% tamkajšnjih Slovencev. Prekmurje ima za Slovenijo še eno posebnost: v mursko-soboškem okraju biva 21.806 protestantov ali 88.0% vseh’ lute-ranov v Sloveniji. V soboškem okraju biva tudi 28.0% vseh Zidov Slovenije, Murska Sobota ima relativno največ, 159 Zidov. 1 »k 1 1 pfc C U OJ G T3 i^ o m 1 i> CCS ti |J g Š s 1 -■3 •JJ-O Is U 53 o Z c o BREŽICE Brežice 3.121 96 37 14 1.63 ves okraj 38.636 518 122 62 0t4 CELJE T eharje 4.346 22 48 25 1.6 ves okraj 49.609 189 249 115 0.7 MESTO CELJE Mesto Celje 15.482 783 483 165 4J DRAVOGRAD črna 4.120 8 48 4 1.6 Dravograd 4.148 21 54 17 1.7 Guštanj 3.051 14 83 53 4.4 Marenberg 1.840 18 231 42 14.8 Muta 2.459 6 178 26 8,2 Prevalje 4.620 29 69 36 2.2 Vuzenica 2.840 6 68 9 2.7 ves okraj 31.886 153 834 223 3.2 GORNJI GRAD ves okraj 17.524 22 22 7 0t6 KONJICE Loče 3.687 38 28 6 0.9 Konjice 6.132 75 152 28 2.9 Vitanje 3.157 21 38 8 1.4 ves okraj 21.006 156 256 52 M LAŠKO Hrastnik 6.780 117 61 19 U Laško 4.552 35 26 1 0J5 Loka 3.452 82 36 11 1.3 Trbovlje 13.132 108 71 18 0.6 ves okraj 35,564 361 204 66 0,7 LENDAVA Lendava 2.283 186 29 17 2.0 ves okraj 31.737 574 60 26 ft2 LJUTOMER Apače 2,410 5 2306 224 104.0 Gor. Radgona 4.716 23 67 35 2.1 Ljutomer 5.407 53 27 11 0.7 ves okraj 32.126 6441 2433 288 84 MARIBOR, desni breg Hoče 3.735 56 28 23 U Limbuš 2.225 18 31 17 2.1 Pobrežje 6.423 107 150 83 3.6 Poljčane 3.218 44 57 8 2,0 Radvanje 1.901 49 46 9 2.8 Ruše 3.104 42 51 51 32 Sl. Bistrica 5.267 181 68 30 1.8 Studenci 4.128 87 79 30 2.6 Sv. Lovr. n/P 2.794 14 65 13 2JS ves okraj 52.952 710 676 315 L8 MARIBOR, levi breg Kamnica 2.677 30 48 22 2.6 Košaki 5.565 154 213 73 5.1 Pesnica 968 76 36 4 4.1 Sv. Ana St g. 2.223 18 246 26 11.8 Št. lij 3.337 96 171 135 9.1 Velka 2.789 26 424 52 17.0 ves okraj 51.465 811 1252 429 3*2 MESTO MARIBOR Mesto Maribor 27.994 2075 2074 667 9.7 MURSKA SOBOTA Kuzma > 2.837 2 41 2 1.5 Sobota okoL 3.181 119 45 26 1.7 Puconci 3.169 6 357 19 11.8 Selo 2.800 4 805 22 29 JS ves okraj 48.732 190 1312 91 2J8 PTUJ Ormož 3.003 205 40 12 2.0 ves okraj 67.660 1030 192 73 OA MESTO PTUJ Mesto Ptuj 5.700 425 534 143 10.1 SLOVENJGRADEC Slovenjgradec 4.001 31 110 27 3.4 Šoštanj 3.980 27 36 14 U ves okraj 28.282 232 194 60 OJS ŠMARJE Rog. Slatina 4.354 145 41 15 1.2 Rogatec 3.212 154 84 2 2.6 ves okraj 40.764 779 198 34 0.5 Problem sk>venještajerske zemlje je najbolje prikazan v okviru dela m naporov pokojnega našega zgodovinarja, prelata dr., Frana Kovačiča. Banovinski arhivar prof. Franjo Baš je v »Časopisu za zgodovino in narodopisje (34. zvezek), prikazal pred in povojno narodnostno delo pokojnega prelata v krepko zajeti vsebini, itz katere posnemamo naslednje odstavke: »Pokojni dr. Kovačič je zavrnil nazi-ranje, da je Maribor nastal kot ustanovitev na zeleni trati. Mesto se je razvilo iz prvotnega vaškega selišča. Poudaril je, da tudi iz imen mariborskega meščanstva ni upravičeno sklepati na nemški značaj mesta. Po svojem izvoru je prebivalstvo Maribora v veliki meri slovensko. Maribor je v kulturnem oziru izra- Slovenski severovzhod v književnosti in založništvu Slovenski severovzhod z bivšo Spodnjo Štajersko in Prekmurjem je stopil v slovensko književnost sicer že zgodaj, vendar ni dal v tisti prvi dobi pomembnejših pisateljev, kakor tudi ne pesnikov. Pri polaganju temeljev slovenske književnosti za časa Trubarja neposredno ni sodeloval. Nabožno slovstvo, ki se je v Prekmurju samostojno razvijalo, se je omejevalo na domače prekmursko narečje. Tudi pozneje, vse do osvobojenja, Prekmurje še ni bilo vključeno v slovensko književno skupnost, štajerski pesniki in pisatelji prve polovice prejšnjega stoletja, na čelu s Stankom Vrazom, so pomembnejši po svojih idejnih prizadevanjih, kakor po kvaliteti svojih del. Stanko Vraz sani je pa predvsem hrvatski pesnik. V slovenskem leposlovju večje pomembnosti so se pričeli uveljavljati Slovenci Spodnjega štajerskega po Antonu Martinu Slomšku šele v drugi polovici devetnajstega stoletja, posebno intenzivno pa komaj v našem stoletju in po osvo-bojenju. Med prve in najpomembnejše spada naš največji epski pesnik Anton Aškerc. Drugi, ki' si je pridobil v našem slovstvu trajno mesto, je pesnik in pisatelj Ksaver Meško. Meško je predvsem pisatelj, a je v popolnem nasprotju s pesnikom Aškercem, tudi kot prozaist lirik, kar je zanimiv in izjemen pojav. Malo pozneje nam je dalo to ozemlje pisatelja Vladimira Levstika, pesnika, pisatelja in dramatika Antona Novačana in pesnika Janka Glaserja. Med pesnicami se je pojavila že prej Ljudmila Poljančeva, ki je pa zgodaj utihnila. Novejša, povojna doba, nam je dala v leposlovju lepo število pomembnih književnikov, katerim so se pridružili še mnogi, ki niso bili sicer tu rojeni, ki so pa tu ustvarjali ali še ustvarjajo. Na prvem mestu je treba omeniti med zadnjimi pesniki Rudolfa Maistra, ki je spesnil svoje najlepše pesmi v Mariboru in jih tudi snovno zajel iz tukajšnje naše zemlje. Med tu rojenimi domačini pripadajo prvim utiral-cem poti v književnosti po vojni pisatelji Makso šnuderl, Franjo Roš in Gustav šilih. Nato se je pojavila vrsta mlajših in najmlajših, združenih v novem realizmu in pretežno ruralizmu. Na čelu so Prekmurec Miško Kranjec, Mežičan Prežihov Voranc in Anton Ingolič, vsi trije romanopisci in novelisti, vsi tudi močno plodoviti. Dalje je treba ob njih omeniti Ivana Potrča, Antona Kerenčiča in še nekatere najmlajše. Naše ozemlje je dalo nadalje našega najpomembnejšega dramatika mlajše generacije, Bratka Krefta, pisca biografskih romanov Antona Slodnjaka, pisateljico Ljubo Prenerjevo, pesnika Eda Koobeka, pisatelja Stanka žito in izključno središče štajerskih Slovencev. Ker leži v geografsko enotnem slovenskem ozemlju m ker je večina njegovih produktivnih slojev slovenske krvi, spada Maribor skupaj z njegovim zaledjem v Jugoslavijo. Kot najboljši poznavalec krajevnih prilik in zgodovine je bil dr Kovačič imenovan za izvedenca delegacije SHS na mirovni konferenci v Parizu. Tu je kot član etnograf, sekcije prispeval dokaze, da je Slovensko Štajersko geografska enota, ki jc vzdrževala trajne stike z jugoslovanskim vzhodom in ob zaključku svetovne vojne z manifestacijami za majniško deklaracijo ponovno izpovedala svojo voljo za združitev z Jugoslavijo. Kot izvedenec je dr. Kovačič sodeloval tudi pri razmejitveni komisiji, na terenu od Košenjaka do Radgone in podal o bojih za jugoslovansko severno mejo pregledno po-rodilo, v katerem je zavrnil vse nasprotne teze. Izhajajoč iz načelnega stališča’, da mora imeti vsak državljan jasne pojme o temeljih, na katerih slone pravice njegove države in naroda, je zavrnil A. Luschina v. Ebengreutha poudarjanje o nedeljivosti historične štajerske dežele. Slovenska Štajerska je tedaj zemlja, ki po vsej pravici in zgodovinski tradiciji pripada našemu človeku. Med njo in ostalo Slovenijo ni prehoda, ne ločnic. Drava, Mura in Sava s pritoki vežejo slovenski svet ter usmerjajo njega čelno stran na jugovzhod, v široki svet, kjer odmeva bratska beseda sodržavljanov pod svobodno streho velike, skupne domovine Jugoslavije. Radfvoj Rehar Cajnkarja, pesnika Jerna Ledino ter vrsto mlajših Prekmurcev in Štajercev. Med onimi, ki jih sicer ni dalo to ozemlje, ki pa so se po osvobojenju sem priselili in tudi stalno ali začasno delovali, je treba poleg že omenjenega Rudolfa Maistra imenovati pisatelja Iva Šorlija, pesnika ni pisatelja Cvetka Golarja, pesnika in pisatelja Ivana Dornika, pesnika in pisatelja Alojzija Remca in pesnika Janka Samca, s katerimi pa njihova vrsta še ni izčrpana. Mnogi izmed domačinov in priseljencev so se uveljavili tudi kot mladinski pisatelji ali pesniki. Med samo mladinskimi pesniki in pisatelji s tega ozemlja pa sta v prvi vrsti vredna omembe Danilo Gorinšek in Anica čer-nejeva. Iz tega pregleda, ki seveda nima namena prikazati vseh književnikov s tega ozemlja ali na tem ozemlju živečih, je vendar že mogoče spoznati, da je zavzel slovenski severovzhod v splošni slovenski književnosti, zlasti po osvobojenju, zelo častno in vidno mesto. To naše ozemlje je dalo sodobni slovenski literaturi ceio vodilne pisatelje in dramatike. Manj pomemben je bil slovenski severovzhod v založniškem oziru, čeprav so dobila nekatera mesta na tem ozemlju že zgodaj svoje tiskarne in knjigarne, se sistematično slovensko založništvo nikjer ni moglo razviti niti v predvojni niti v povojni dobi. Izšle so v Mariboru, Celju in Ptuju samo posamezne knjige, založene brez sistema, po naključju in po priložnosti. Izjemo predstavlja v tem oziru edino Družba sv. Mohorja, ki se je po nesrečnem plebiscitu preselila najprej na Prevalje, nato pa za stalno v Celje. Toda tudi to podjetje smo dobili na to ozemlje le po naključju. Večjo založniško delavnost je pokazala Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, ki je izdala poleg drugega tudi nekaj leposlovnih knjig. Druge založbe, ki so hotele izpolniti to vrzel, niso uspele. V zadnjih par letih je založniško delovanje sploh prenehalo. Poizkusi, da bi dobilo to ozemlje svojo književno revijo, so ostali tudi samo poizkusi, šele zadnja tri leta izhaja s požrtvovalnostjo Mariborske tiskarne mesečnik »Obzorja« kot glasilo Umetniškega kluba v Mariboru in Celjskega kulturnega tedna, v Murski Soboti pa »Mladi Prekmurec«. Verjetno je, da tudi v bližnji bodočnosti naše severnovzhodno slovensko ozemlje ne bo razvilo večje založniške aktivnosti. Slovenski Štafer Prof dr. Fran Slfanec v luči umetnostne zgodovine Med osnovnimi opažanji, na katera naleti zgodovinar tekom ugotavljanja splošnih razvojnih pogojev slovenske politične in kulturne zgodovine, so prvenstveno važne ugotovitve, ki se nanašajo na konstantno delujoče činitelje prometno in historično geografskega pomena našega ozemlja. V mislih imamo velikost in lego Slovenije, njeno oblikovitost in razčlenjenost, predvsem pa notranje in zunanje komunikacijske možnosti, tako celote, kot tudi posameznih pokrajinskih delov. Etnografija in umetnostna zgodovina prihajata končno vsaka po svojem lastnem gradivu do enakih zaključkov, da je namreč na prehodu in stikališču treh zemljepisnih, narodopisnih in kulturnozgodovinskih enot odmerjena sleherni slovenski pokrajini njena posebna funkcija: alpsko-predalpski pas gorskih kotlin, ki je najpomembnejši, posreduje na severu v nemški soseščini, panonsko-nižinski pas se široko odpira na slovenski vzhod in jugovzhod, južni, kraško-jadranski pas pa veže na suhem balkanski in apeninski polotok ob Tržaškem in Kvarnerskem zalivu. Na severovzhodu Slovenije je slovenještajerska pokrajina izrazito prehodno ozemlje, kjer se znižujejo vzhodnoalpski obronki v hribovju in gričevju predalpskih tal, obdajajočih dolenje-mursko in prekmursko ravan. Ob najvažnejši prometni poti tega ozemlja, to je ob Dravi, prihajajoči iz tirolskega in koroškega osrčja Alp, sta nastala Maribor in Ptuj, dvoje gospodarskih in političnih središč štajerskega Podravja. Celjska kotlina s Celjem in številnimi prehodi med Pohorjem, Dravskim poljem, rogaškošmarskim-kozjanskim okrajem, posavskim hribovjem in Savinjskimi planinami do Karavank je spojena ob Savinji navzdol s Posavjem in Savo, kjer je tekla le po-litično-upravna meja obeh vojvodin, ne pa kulturna in narodnostna. Hriboviti in razkosani svet med obrobnimi točkami Brežice, Krško, Gomjigrad, Slovenjgradec; slemena Kobanskega (Kozjaka), Slovenskih goric in Haloz ter številne soteske, doline in polja — tja do panonskega nižavja — tako slikovito pestra in bogato razčlenjena pokrajina, bolj raztegnjena kot uravnotežena v svojem prostoru, je bila vrh vsega še — in morda prav zaradi takega značaja — vključena že v srednjem veku upravni enoti, ki je bila najvzhodnejša vojvodina habsburške kronske vladavine in ki si je izbrala za svoje politično središče srednještajerski nemški Gradec. Dinastično-politični momenti so za stoletja priklenili slovenještajersko ozemlje tujemu političnemu in kulturnemu področju ter ga podredili nalogam in interesom nemškega fevdalnega plemstva, štajerska je imela v sebi premalo pogojev za nastanek enotne kulturne in politične tvorbe, kakršna je več ali manj vendarle bila kotlinsko oblikovana in narodnostno enotnejša Kranjska ali Koroška. Kako se torej odražajo opisane razmere v likovni umetnosti slovenskega štajerja? Niti Kranjska ali Koroška ali kakršna koli druga slovenska pokrajina nikoli ni mogla biti nedostopna zunanjim vplivom, jasno pa.je, da je štajerska manj izrazita in manj samostojna v oblikovanju tipičnih avtoktonih plasti v primeri z ostalimi slovenskimi deželami. Ne gre tu za večji ali manjši kvantum visokokva-litativnih spomenikov, ki jih ima Slovenski Štajer v določeni dobi in določenih panogah enako lepo število in ponekod celo edinstvene primere v vsem slovenskem gradivu (Poe-tovio, Ptujska gora, Celjski strop. sv. Rok pri Šmarju, Sladka gora itd.). Mislim predvsem na tradicionalno kontinuiteto posameznih šol in delavnic: na splošno in zato zelo karakteristično izražanje umetniškega duha v določenih svojstvenih oblikah, ki postajajo merilo stilnega razvoja in posebne višje umetnostne kulture v obiležju širšega narodovega ustvarjanja — skratka poteze, ki so v večji meri lastne umetnosti sosednih alpskih dežel v varnejšem zaledju kot pa nemirnejši in bolj izpostavljeni obrobni Štajerski. Bogato okrašeni kranjski prezbiterij gotike ne sega več na štajersko, res pa je, da se tudi tu pojavlja poseben tip cerkve s kvadratičnim tlorisom, ki ga na Kranjskem ne poznamo. Razvoj srednjeveškega freskantstva je na pr. malokje tako lepo viden, kot na Kranjskem (Janez Ljubljanski) in zlasti pa še na Koroškem, ki je že samo po svojem izrednem bogastvu romanskih spomenikov zaslovela po vsej Srednji Evropi (Krka). Tudi gradivo kranjskega baročnega slikarstva je enotnejše in predvsem označeno z deli krepkejših umetniških individualitet. Današnje stanje raziskovanja slovenske umetnostne preteklosti že dopušča .dovolj zanesljive primerjave in tudi sodbe splošnejšega obsega. Konzervatorsko, topografsko in stilno-analitično delo zadnjih 20 let je pospeševalo raziskovanje in spoznavanje štajerskih umetnostnih spomenikov vsaj v glavnih obrisih, če že ne dovolj sistematično. To ali ono področje je bilo tudi pobližje raziskano. Ste-genškovi monografiji konjiške in gornjegrajske dekanije sta že izšli pred vojno, kot plod sodobno se razvijajoče ljubljanske umetnost-no-zgodovinske šole pa je sestavil dr. Marijan Marolt topografski opis cerkvenih umetnostnih spomenikov mesta Celja. Dr. M. Abramič se je poglobil v obliki vodiča v arheološki Poetovio, dr. France Stele je obdelal Celjski strop in letos tudi dolgo zežele-no Ptujsko goro, jaz sam sem se lotil štajerskega baročnega slikarstva s posebnim ozirom na slovenjgraška mojstra Franca Mihaela in Janeza Andreja Štrausa. Nastala je vrsta razprav, ki osvetljuje štajersko umetnost no preteklost pod okriljem muzejev, društev in periodičnih revij na sodobni znanstveni višini. (Na pr. Zbornik za umetnostno zgodovino, časopis za zgodovino in narodopisje.) Posebno pobudo za nadaljnje delo, zlasti v smeri sistematične organizacije, pa bo dal novo nastajajoči in pomlajeni Pokrajinski muzej v Mariboru, ki ga pravkar preureja v našo najlepšo slovensko zbirko muzealij, požrtvovalni organizator, arhivar prof. Franjo Baš. Tudi Ptuj je v Jugoslaviji nadvse častno rešil nalogo nove namestitve in preureditve svoje slovite muzejske zbirke in znamenite priročne knjižnice, tako, da ostane nerešen — upajmo, da ne predolgo — le problem premestitve celjskega muzeja v prostore grofije, kjer čaka na izselitev celjsko okrožno, da bo naša reprezentativna Narodna ga-no- da bo naša reprezentativna Narodna galerija spopolnila svoja pomanjkljiva Styriaca in tedaj kot centralna institucija prikazovala popolnejšo sliko celokupnih umetnostnih stremljenj slovenskih pokrajin. Kaj potrebuje in zahteva mariborsko gledališče Vladimir Skrbinšek Maribor in njegovo vplivno področje sta že na takšni kulturni višini, da je za njiju gledališče v obeh njegovih zvrsteh absolutna kulturna potreba in pogoj nadaljnjega duhovnega razvoja. Ponavljani, da v obeh zvrsteh, in mislim na dramo in opero. Vse kar sledi, se tiče obeh. Poudarjam, da na tem omejenem prostoru lahko podam trditve in zahteve le v grobem obrisu, ki pa skrivajo v sebi nešteto obrobnih vprašanj. O njih in njihovi podrobnejši utemeljitvi kakor tudi podrobnejši utemeljitvi vsega kompleksa bom govoril prihodnjič na tem ali na drugem mestu. Za izvršitev prvega dela svojega poslanstva potrebuje mariborsko gledališče pravo umetniško vodstvo, vsaj podvojen umetniški dramski ansambl, njegovo pravilno razdelitev in dopolnitev, dirigente, komplenten ansambl opernih so listov, stalen in svoj orkester, prav takšen zbor, umetniško vodstvo baleta z baletnim zborom in — novo gledališko poslopje, ki naj odrsko-tehnično in v ureditvi avditorija odgovarja sedanjim in bodočim potrebam. Kar tiče uravnavanja gledališke umetnosti, potrebuje gledališče studio z lastnim eksperimentalnim odrom, kateremu maj se priključijo z možnostjo eksistence kot avtonomna telesa vsi resni umetniški novotarski poizkusi, ki se pojavijo tud! izven njega. (Žižkovo avantgardistično gledališče v Ptuju.) Poleg tega potrebuje kvalitetno lastno dramsko šolo v popolnem obsegu. (Moj predlog »Umetniškemu klubu« in v ta namen zelo dober osnutek načrta g. prof. Dornika!) Nemogoče je organizirati obisk gledališča v mestu tako, da bi bilo dosegljivo za vso provinco in podeželje. Zato se jima mora primakniti gledališče. Z brezplačnim prevozom živega in mrtvega gledališkega aparata po železnici ali z mestnimi ali lastnimi avtobusi za liudi in tovor, ki dosežejo tudi najoddaljenejše okraje ozemlja, bi gledališče v naCelu zares lahko vršilo svoje najvažnejše poslanstvo narodnega ali bolje narodovega gledališča. V praksi bi se seveda za tako delovanje gotovo pokazala potreba sestrskih ustanov v Murski Soboti in Celju. Način organizacije pa spada v že omenjena obrobna vprašanja, ki se jim tukaj moram izogniti. Na videz zares ogromen program. Vendar zmožen uresničenja takorekoč preko noči, če bi se našli na odločilnih mestih pravi ljudje. Na čelu gledališča-sposobni, delavni in vztrajni, v državni, banovinski, mestni in posameznih občin prosveti pa ljudje, ki so prepojeni s poznanjem, da je gledališče najvažnejši činitelj rasti narodove kulture — konkretnejši in irnpre-sivnejši celo od najčistejše umetnosti, kar je glasba —, kakor dokazuje to zgodovina človeškega razvoja. če ne preko noči, toda postopoma se da takšen program gotovo izvesti. Saj ni niti nov niti originalen, le izpovedan pri nas še ni. Ozrimo se samo na malo daljna sosedstva, in vidimo ga v vsej realnosti pred seboj, če nič, to dokazuje njegovo izvedljivost. A kaj smo dosegli in delali mi? Letos je slovensko gledališče v Mariboru praznovalo dvajsetletnico svojega obstoja, a ni doseglo izčrpne dejavnosti niti prvega dela svojega poslanstva. Politični vodja naše državne skupnosti je dejal: »Tako ne gre več naprej!« želimo, da se mu z istim prepričanjem pridružijo tudi drugi, s posebnim ozirom na gledališče. Prepričan sem, da je dosedanje stanje gledališča, ki ni samo rana mariborskega, temveč vsega našega gledališča, tudi vzrok in vsebina njegove duhovne in materialne krize. In če se zavedamo, da je gledališče tako odločilen netilec in predstavnik narodovega duha in njegove kulture, je dolžnost nas vseh, da ga rešujemo z vseh strani. Dajmo, premaknimo se že! Začnimo že enkrat z usmerjenim delom tudi na tej kulturni njivi; ne prepuščajmo vse samo naključ-ju. Zavedajmo se, da je nasilje lahko začasen zasužnjevalec naroda, a duh naroda njegov večni hranitelj in končni, nepremagljivi rešitelj. Genij njegove svobode! Slovenještajerska zemlja In njeno kmetijstvo inž. 3©sip Teržan, Ruše - Ohraniti je treba neokrnjen© zemljo kmetskemu Ejudlstvu Slovenještajerska z našo Koroško je najseverozapadnejša pokrajina Jugoslavije. Regionalno je Slovenještajerska vpletena v sestav obdravskega in obsavskega pasu, ki je v svojem nadaljnjem poteku bistveni sestavni del naše države. Potom naših rek in gospodarske strukture smo štajerski Slovenci včlanjeni k dinarskemu Balkanu in s tem v veliko jugovzhodno gospodarsko področje. V tem velikem gospodarskem področju pa zavzema Slovenještajerska pomemfono mesto. V kmetijskem oziru izpopolnjuje s svojimi pridelki vse-stranost naše jugoslovanske kmetijske proizvodnje in daje naši državni izvozni trgovinski bilanci znatne aktivne postavke (les, sadje, hmelj), a kot prehranbeno pasivna pokrajina uvaža žito iz prehranbeno aktivnih krajev naše države (Vojvodine). S svojo razvito industrijo zaposluje gosto naseljeno kmetsko prebivalstvo ter rešuje tako socialno plat našega narodnega gospodarstva z izvozom svojih industrijskih izdelkov v ostale kraje naše države. Radi tega Slovenještajerska ni pasivna pokrajina, četudi ne pridela dovoljno hrane za svoje prebivalstvo, ki živi na njeni grudi, na podeželju, v mestih in industrijskih središčih, živi jo izmenjava dobrin. Ima pa tudi važno mednarodno vlogo za Jugoslavijo in ves jugovzhod kot »vrata« v Srednjo Evropo in njena zveza z Balkanom. Številčna podoba površja Slovenještajerska je upravno razdeljena na 14 okrajev. Meri 7447 km3 in zavzema tako 47.1% celokupne površine dravske banovine (15.809 km3). Na Slovenješta-jerskem imamo 2323 naselij (krajev), t. j. 41.6% naselij dravske banovine (5580). Stanovanjskih hiš imamo 107.885, kar je 57.4% od vseh v banovini (188.225). Prebivalcev Lma Slovenještajerska 655.970, kar je 57% vseh prebivalcev dravsike banovine (1,144.298). Moških imamo 317 tisoč 198, žensk pa 338.872. Večjih mest je samo troje: Maribor (33.311), Celje (17 tisoč 154) in Ptuj (6849). V teh mestih stanuje 8.7% od vseh prebivalcev. S kmetijstvom se peča 60% prebivalcev. Slovenija (dravska banovina) ima okrog 868.000 ha plodne zemlje, brez gozdov, ki zavzemajo nekaj manjšo površino (680 tisoč ha). Od celokupne orne površine (315.000 ha) odpade na Šlovenještajersko 58%, t. j. 184.000 ha. žita sejemo na Slovenještajerskem 60% od celokupne površine, industrijskih bilk pa 77%). Vinogradov je 17.140 ha, t. j. 70% vseh vinogradov dravske banovine, sadnega drevja (jablan, hrušk, sliv, češenj, višenj, orehov, breskev in marelic) pa 64% (2 milijona 850.000 dreves). Hmelj gojijo samo na Slovenještajerskem, in to pretežno v Savinjski dolini. Ptujsko polje ima tudi svojo posebnost. To so lukarji! Pridelujejo črni in beli luk (čebulo) kot njivsko kulturo in za trg na veliko, dočim se drugod prideluje pretežno kot vrtna kultura za domačo porabo. Obdelane zemlje je polovico premalo PREKMURJE, SLOVENSKE GORICE IN HALOZE: TRI BOLNE TOČKE KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Gostota naseljenosti na poljedelski zemlji je na Slovenještajerskem velika. Dravska banovina spada s 76 prebivalci na jkm* med gosto naseljene kraje. Gostota naseljenosti Jugoslavije (povprečno) znaša 62 prebivalcev na km3. Na Slovenještajerskem obstaja poljedelska prenaseljenost, ker živi 220 prebivalcev na km3 orne zemlje (državno povprečje 151, banovinsko 118). Zlasti v vzhodnih predelih ostane mnogo neizkoriščene delovne moči, ki sii išče kruha in zaslužka kot sezonski delavci. Iz Prekmurja gre letno 7000 do 10.000 ljudi na sezonsko delo (v vzhodne kraje naše države in v Nemčijo ter v Francijo). Zaslužki sezonskih delavcev v Franciji m Nemčiji so bili mnogokrat višji od zaslužka samostojnih prekmurskih posestnikov, ki ostanejo doma. V letu 1937 je 15% vsega pridobitno siposobnega poljedelskega prebivalstva v Prekmurju šlo na sezonsko delo in zaslužilo okrog 25 milijonov dinarjev, kar presega pri dosedanjem načinu kmetovanja v Prekmurju vrednost poljedelskega donosa odpadajočih 15%. To dokazuje, da kmetijsko in celokupno narodno gospodarsko vprašanje v teh krajih še ni rešeno ln čaka novih gospodarskih in socialnih reform. Slovenske gorice in Haloze so druga bolna točka našega kmetijskega gospodarstva. Viničarsko vprašanje še čaka na rešitev, ki pa mora biti radikalna. Zemlja, tudi vinogradi, naj postanejo last onih, ki jih obdelujejo, ne pa onih, ki rentabilnost vinogradov zmanjšujejo z brezskrbnim življenjem v luksuznih vilah, posejanih po naših goricah. V sličnem fevdalno-depu-tatnem razmerju kot so naši viničarji, so v zapadnem Podravju »maj e rji in huber-ji«, ki žive kot dninarji na gozdnih posestvih. Vinskih goric je le okrog 30% last domačinov, ki sami zemljo obdelujejo in od nje živijo. Največji del naših vinskih goric, deloma tudi gozdov, je v posesti nekmečkih lastnikov. Anketa, ki jo je izvršil Socialno-ekonomski institut, kaže, da zasluži viničarski delavec povprečno dnevno okrog 7 do 10 din, da pa je letno zaposlen samo 60—85 dni. če hoče viničar sploh preživeti svojo rodbino, mora kriti primanjkljaj, ki znaša več kot eno tretjino letnih minimalnih življenjskih potreb, z zaslužki izven vinograda. Proizvodnjo je treba dvigniti! ZA LETNO PREHRANO POEDINCA JE TREBA 1.2 ha OBDELANE ZEMLJE Slovenještajerska razpolaga z 404.356 hektarji obdelane zemlje (polja, vrtovi, sadonosniki, vinogradi, travniki in pašniki), to je 0.61 ha na prebivalca, polovico manje, kot se po mednarodni statistiki računa, da je potrebno obdelane zemlje za polno prehrano ene osebe. Za dovoljno prehrano prebivalstva moramo hrano uvažati iz vzhodnih žitorodnih krajev naše države. Tudi kmečki ljudje morajo kupovati žitno hrano. S primernimi agrarno-političnimi, organizatornimi in tehničnimi ukrepi bi lahko naše povprečne pridelke na ha dvignili; kajti v višini pridelkov zaostajamo za pridelki drugih pokrajin s sličnimi podnebnimi in talnimi razmerami naprednejših držav. Raznolikost sSovenještajerskega kmetijstva posebno dobro razvito na našem Koroškem. Lahko bi našteli še celo vrsto krajev, ki imajo nekaj svojega in posebnega. Slovenještajerska pokrajina je tako bogato obdarjena s prirodnimi lepotami in gospodarskimi dobrinami v zvezi z blagim in ugodnim podnebjem, da lahko mirno trdimo, da daleč naokrog ni na tako majhnem prostoru, kot ga zavzema Slovenještajerska, lepšega in razkošnejšega mozaika prirodnih lepot in gospodarskih dobrin. To se manifestira v velikem številu zdravilnih m mineralnih vrelcev z vzorno urejenimi zdravilišči; očarujoee Savinjske planine pa so biser južnovzhodnih Alp. Podnebje pa očitujejo naša jabolka s svojo živo barvo, svojstveno prijetnim okusom ter primarno aromo. Krilatice kot »naš Meran« za Maribor, naš »Semering« za Pohorje, kamor pelje sedaj iz Maribora do Ruške koče pri Sv. Arehu krasna avtomobilska cesta, naš »Badgastein« za Rogaško Slatino itd., dokazujejo, da se lahko mirne duše ponašamo z vsem, kar je našega! Sadjarstvo in vinogradništvo Na Slovenještajerskem raste četrtina vseh jablan v Jugoslaviji. To dokazuje, da je Slovenještajerska glavni center proizvodnje jabolk in da je Maribor kot izvozno mesto tudi center sadne trgovine in izvoza. Iz tega nujno sledi, da mora dobiti Maribor ekspozituro Prizada za izvoz sadja, saj se v dobrih sadnih letih izvozi preko Maribora na 10.000 vagonov sadja. Vinogradov ima največ ptujski okraj, 4900 ha. Za njim pride Maribor, levi breg, s 3630 ha, šmarski s 3400 ha, ljutomerski z 2500 ha, brežiški s 1970 ha, Maribor, desni breg, s 1340 ha, konjiški z 860 ha itd. Gospodarski položaj našega vinogradništva, ki je izgubilo svoja predvojna tržišča, je vse prej kot rožnat. K temu pride konkurenca cenenih banašikih in dalmatinskih vin, ki znatno obremenjujejo konsum naših vin. Za ponovno pridobitev inozemskega trga je nujno potrebno pridelovanje enotnih, tipiziranih vin v smislu enotnega in določenega trsnega izbora. To delo glasno kriči po agilnih delavcih in velikopoteznem programu organiziranega zadružnega dela. Umni sadjarski in vinogradniški pomladek vzgaja starodavna vinarska in sadjarska šola v Mariboru. V praktičnem vinogradniškem in sadjarskem delu pa je poučevala kmetske sinove Banovinska trs-nica v Pekrah, katero smo, žal, sedaj izgubili: banovina jo je vrnila bivšim lastnikom. Lepo pa še deluje trsnica in drevesnica v Kapeli. Snuje se slična ustanova na novo kupljenem banovinskem posestvu v Račjem dvoru pri Mariboru. S temi objekti je naše vinogradništvo in sadjarstvo tudi v strokovnem in učnem pogledu častno zastopano. Moderno urejeno banov, posestvo v Svečini pa obeta postati zibelka nove vinogradniške agrarne politike, ki jo tako krvavo potrebujemo. Ostale poljedelske kulture Od ostalih poljskih kultur pridelujemo kot glavne njivske sadeže: pšenico in koruzo, poglavitno v Prekmurju, v manjšem obsegu v ostalih srezih. Razen teh dveh žitaric pridelujemo posebno v hribovitej-ših krajih in ob vznožju gorovja: rž, ječmen, oves, ajdo kot vmesni posevek, proso, krompir, fižol, hmelj, lan, peso, korenje, zelje, buče, črno, laško in nemško deteljo ter lucerno. Največ sejemo pšenice in sadimo krompirja. Srednji pridelek pšenice po ha znaša 9.5 q, v dobrih letih, na dobro pognojeni zemlji in z dobrim selekcioniranim semenom lahko dvignemo pridelek na 15—22 q na ha. Toliko že pridelajo danes nekateri vzorni kmetovalci! Pridelek krompirja pa znaša 55—120 q na ha. Najbolj je razširjena vrsta krompirja oneidovec, ki je zelo dober za jelo. Na Murskem polju je precej razširjen krompir »Schneeflocke« in rožnik. Omeniti moram še eno kuluro, ki je bila nekako pred 50 leti v naših krajih precej razširjena v zvezi z domačo hišno obrtjo. To je lan in konoplja. Denarno gospodarstvo in neverjetno naglo naraščanje tekstilne industrije pa je lanarstvo povsem ubilo. Z lastnimi surovinami proti obubožan >u! Izrazita žitorodna okraja sta murskosoboški in lendavski. To je naša žitnica. Slov. gorice, Haloze in Bizeljsko so naša vinska in sadna klet, Pohorje je naš lesni zaklad, Savinjska dolina si je pridobila svetovni sloves s svojim kakovostnim hmeljem, Ptujsko polje jc glasovito po svojih luka r j ih in Izvozu krompirja. Najbolj okusen krompir pa prideluje slovenjegraška okolica in naša Koroška, šmarski okraj je na glasu glede proizvodnje in izvoza jajc. Celjska in mariborska kotlina imata svetovno priznano avtohtono šta-, jersko, oz. celjsko kokoš. Podnožje Pohorja (od Slov. Bistrice do Slovenjgrad-; ca) se ponaša s svojim belim govedom,1 ki ima od vseh najokusnejše in najbolj belo meso. Ljutomersko polje pa razpolaga z iskrim in živahnim lepim konjem —•' dirkačem. Tradicionalna je vsakoletna konjska dirka na Cvenu. Pomembno vlogo zavzema, posebno čebelarstvo, ki jc! Danes seje naš kmet lan in konopljo samo še v hribovitih krajih med našo Štajersko in Koroško, v Prekmurju in v šmarskem okraju. S tem, da so naši kmetovalci opustili pridelovanje tkanin in oblačil, so postali navezani na kupovanje industrijskih tkanin. Kmetovalec je postal prostovoljno suženj tekstilne industrije in je največji del svojega zaslužka izročil trgovcem in industriji za one predmete, ki jih je pred tem sam prideloval v svojem domačem obratu., če vzamemo statistične podatke o tekstilu za celo državo, vidimo, da smo v teku 10 let uvozili bombaža, svile, volne, konoplje, lana in jute v surovem in predelanem stanju za isto toliko skupno vrednost, kot smo v istem času izvozili vseh kmetijskih pridelkov skupaj (pšenice, koruze, moke, živine, mesa, masti, rib, hme- lja, sadja, vina itd.). V 10 letih smo dali inozemstvu za obleko vse svoje kmetijske pridelke, katere smo pridelali čez lastne potrebo in še smo morali primakniti pOl milijarde dinarjev iz naših gozdov z Izvozom lesa! V tem tiči eden od vzrokov našega obubožanja. Zato se postavlja nujno vprašanje: kako spraviti v sklad našo domačo proizvodno moč glede možnosti pridelovanja tekstilnih surovin in našo povojno tekstilno industrijo? Načrtno gospodarstvo, ki se začenja sedaj tudi pri nas uvajati, sicer še bolj skromno in plaho, zahteva od naše industrije prvenstven odkup in predelavo tekstilnih surovin. Z jamčenjem odgovarjajočih cen za kmetijske pridelke se bo proizvodnja istih pospešila, kar bo blagodejno vplivalo na težak položaj našega kmetijstva. Pomembnost in važnost živinoreie Ena izmed najvažnejših panog našega kmetijskega gospodarstva je živinoreja, če upoštevamo vse činitelje, ki odločajo pri oceni živinoreje, kot so število živine, denarna vrednost, donosnost, povezanost s celotnim kmetijskim obratom itd., dobimo sledeči vrstni red gospodarske važnosti posameznih živinorejskih panog: govedoreja, živinoreja, perutninarstvo, konjereja, čebelarstvo, ovčje in kozjereja, kunč-jereja in ribarstvo. , Pohorje je po svoji geološki formaciji 2elo siromašno na apnu. In ravno pašniki na takšni geološki formaciji nudijo najboljšo hrano ovcam. Ovce, ki se hranijo s travo iz neapnene zemlje, imajo manj resasto volno kot ovce, ki se pasejo po izrazito apnenem svetu. Zato se mora ovčjereji na našem južnem Pohorju posvetiti večja skrb in sistematično urediti produkcijo volne za tekstilno industrijo. GOVEDOREJA Imamo štiri goveje pasme: 1. Slovensko belo govedo (marijadvor-sko) v sledečih okrajih: mariborskem, desni in levi breg, prevaljskem, slovenjgraškem in gornjegrajskem. 2. Sivopšenično (pomursko) govedo v celjskem, laškem, sevniškem, brežiškem, kozjem, šmarskem in konjiškem okraju. 3. Cikasto (pincgavsko) govedo v ptujskem okraju. 4. Svetlolisasto (simodoisko) govedo v ljutomerskem, dolnjelendavskem, murskosoboškem okraju in v šentlenarškem predelu. V hlevih večjih posestnikov pa najdemo izključno sivorjavo (montafonsko) govedo, ki se odlikuje z izrazito mlečnostjo. SVINJEREJA je najbolj intenzivna v ljutomerskem okraju, kjer pride 725 svinj na 1000 ljudi. Za tem sledijo okraji: ptujski, mursko- soboški, Maribor, levi breg in dolnjelen-daivski. Tip svinje: dolga, bela, z visečimi uhlji, srednje hitre rasti in dobre tolstosti. Za izvoz se išče svinja s finejšimi kostmi in z boljšim mesom za šunko. Zato križajo naši kmetovalci svojo domačo svinjo, ki je nastala s križanjem prvotne domače črne (mediteranske) svinje, z dolgimi visečimi uhlji, z importirano plemensko belo svinjo nemškega izvora in z žlahtnim amgležem, ki hitreje raste ter ima boljše meso. Naš kmetovalec goji svinjo v glavnem za domačo porabo in domači trg. Znana je naša domača povojena svinjina, domače klobase in salame. ČEBELARSTVO je stara slovanska odlika. Od Slovanov so se Nemci učili variti medico, ki jo še danes imenujejo »meth«. Za časa cesarice Marije Terezije je bil prvi učitelj čebelarstva na Dunaju naš Janša. S sedežem v Celju so organizirane v posebno zvezo vse podružnice čebelarskega društva Slo-venještajersike. Produkcija medu je znatna in predstavlja lep narodni dohodek, čebelarstvo in sadjarstvo sta dve panogi, ki se izpopolnjujeta. MLEKARSTVO JE TREBA UREDITI! Mlekarstvo je pri nas slabo razvito. Ve- lik korak v napredku našega mlekarstva bi lahko izvršilo mesto Maribor, če bi mestna občina uredila vprašanje preskrbe mleka po vzorcu velikih mest z ureditvijo centralne mlekarne, obvezne kontrole mleka in s strogimi predpisi o trgovanju, dovozu in higieni mleka. Vprašanje helenske oskrbe mleka mesta Maribora kriči po skorajšnji rešitvi. Potrošek mleka je v Mariboru od vseh važnejših središč v Sloveniji največji ter znaša na osebo in dan povprečno 0.4 1, dočim je konsum v drugih naših mestih znatno manjši. Tako n. pr. je konsum mleka v Celiu na osebo in ! dan 0.37 1, v Ptuiu 0.25 1, v Ljubljani 0.27 1, j na Jesenicah 0.25 1 itd. V enem letu popi- I jejo Mariborčani nad 5,000.000 litrov mleka. Ta števlka je najmočnejši dokaz, da 'se mora v Mariboru vprašanje hVen ke preskrbe mleka čimprej reš'ti. Kajti dose-! danji primitivni način osk » e m*eka z dovozom na zapravljivčkih. koles’h in zaprašenih tovornih avtomobTh nudi največjo možnost nehigienske Pudske hrane, kar ne more iz narodno-zdravstvenih ozirov nihče zagovarjati. tijska šola je v št. Juriju pri Celju, novo ustanovljena in moderno opremljena je Kmetijska šola v Rakičanu pri Murski Soboti. Zelo potrebna in koristna je Gozdarska šola v Ma * o ra. Za vzgojo ženskega kmetskega naraščaja služi kmefjsko-gospodinjska šola v Svečini in zasebna kmetijsko-gospodinj-ska šola šolskih sester v Mariboru. Kme-tijsko-nadaljevalnih šol imamo že lepo število: 85, gospodinjsko-nadaljevalnih šol pa 34. Kmetijsko-tehnični in učni zavodi pa delujejo v Mariboru (Zavod za vinarstvo iff sadjarstvo), banovinsko posestvo v Svečini, nekatere banov trcnice in drevesnice (viničarske šole) ter državna konjarna na Pragerskem. Zadružništvo nas rešilo odvisnosti in suženjstva Močno je razvito zadružništvo. Organizirano je v dveh zvezah: »Zadružna zveza PERUTNINARSTVO obstoji pri nas poglavitno iz kokošjereje, dočim so gosi, race in purani manjšega pomena. Ponašamo se s svojo domačo kokošjo, imenovano štajerska kokoš. Ta kokoš je za naše prilike mnogo boljša 'kot so druge pasme in se odlikuje z dobro nesnostjo in odpornostjo proti boleznim, štajerska kokoš je rjavojerebičarska. Poleg te imamo še belo štajersko, ki se zadnje čase z velikim uspehom selekcionira, tako da bo lahko nadomestila Leghornke. Nesnost »Štajerke« je izborna in znaša povprečno 160 jajc letno. Niso pa redke kokoši, ki znesejo do 240 jajc letno! Teža jajc je povprečno nad 50 g. Izvoz jajc je predstavljal največji vir dohodkov malega človeka. Z novo avtarkično gospodarsko politiko poedinih evropskih držav Ln novo nastalim položajem radi vojne je tudi naš izvoz jajc in zaklane perutnine utrpel občutno škodo. Z uvedbo brezmesnih dni za goveje, telečje in svinjsko meso pa je potrošnja perutnine v državi zelo povečana. v Ljubljani« in »Zveza slovenskih zadrug j v Ljubljani«. Največ 'rmamo kreditnih za- j drug (hranilnice,, posojilnice), lepo je število nabavnih in prodajnih zadrug, malo: je število vinarskih in mlekarskih zadrug, j nekaj več je živinorejskih in kmetijsko-strojnih zadrug. I Naše zadružništvo je staro že 70 let. Začelo je s posojilnicami. Prva je bila ustanovljena leta 1872 (v Šoštanju in Mo-jzirju leta 1874, v Ormožu leta 1876, v Ce-: lju in Žalcu leta 1881, v Mariboru 1. 1882). Prva slovenska zveza posojilnic je bila ustanovljena v Celju leta 1883. Naša štajerska rojaka in rodoljuba, brata dr. Josip Vošnjak in Inž. Mihael Vošnjak iz Šoštanja, sta zaorala prvo zadružno brazdo v slovenještajerslco grudo. Kmalu je za-' družno seme zraslo v pomembno gospodarsko ustanovo. Posojilnice so pripomogle, da so ljudje opustili nogavice in lonce kot shrambo za denar. Oderuštvo z visokimi obrestmi od 20—30% je izginilo z dežele povsod tam, kjer so začele delo-vati posojilnice. Naš kmet, ubožen in suženj raznih oderuhov, se je začel zavedati svoje moči. Nastopilo je gospodarsko in narodno svitanje... V sedežih aikclje raznarodovanja Slo-1 venještajerske in Koroške, v Celovcu, Mariboru, Celju, Brežicah, so že takrat delovale tuje hranilnice. Po kapitalu je potujčevanje šlo svojo zmago obetajočo sl pot med naše podeželsko ljudstvo. Danes, ko lahko objektivno presodimo bivšo dobo raznarodovanja Slovenještajerske, vidimo, da je velik uspeh ohranitve našega ljudstva in zemlje slovenski in jugoslovanski misli vprav v zadružnem delu takratnih dni. Pravočasno so takratni voditelji slovenskega naroda spoznali važnost gospodarske organizacije za našega kmeta in obrtnika. Marljivo ustanavljanje posojilnic je rešilo malega slovenskega človeka tuje kapitalistične odvisnosti in suženjstva. »Ni politične svobode brez gospodarske neodvisnosti«. Naši predniki so dobro začeli, današnja generacija pa mora nalogo na začetem organizatoiičnem delu našega podeželja dograditi v duhu današnjih gospodarskih, socialnih in kulturnih potre*). Zadružno gospodarstvo, usmerjeno po načrtu, lahko preporodi naše gospodarske in socialne razmere, ki kličejo po reformi. Predvsem je treba reorganizirati naše zadružništvo na osnovi enotnosti in povezanosti vseh kmetijskih in kmetijsko-zadružnih organizacij v eno matico pod vodstvom vestnih, sposobnih, poštenih in požrtvovalnih mož. Radi drobljenja kmetij ostane na domu samo malo število kmečkih sinov, ki so dovršili kakšno kmet:jsko šolo. Malo je število onih, ki lahko ostanejo doma na posestvu in Id po svoji temeljiti izobrazbi lahko ugodno vplivajo na splošno kmečko izobrazbo. V našem kmečkem človeku še danes prevladuje miselnost, da je izobrazba sicer potrebna za razne meščanske poklice, službe in obrti, nepotrebna pa za kmečkega fanta in dekle, ki bo ostalo na domu pri kmečkem delu. To miselnost je trc*»a radikalno preusmeriti Ta preusmeritev pa zahteva predvsem reformo naše prosvetne in agrarne politike. Or@an!xaei‘e Kmetijsko šolstvo KONJEREJA ki je nekdaj v naših krajih cvetela, je vsled izgube inozemskega trga in motorizacije prevoza skoraj docela propadla. Naši glavni konjerejskl okoliši so okraji: Ptuj, Ljutomer, sodni okraj Sv. Lenart, okraji Maribor, levi breg, Murska Sobota tn Dolnja Lendava. Tu gojijo pretežno težkega konja belgijskega tipa. Samo ljutomerski okraj goji lahkega amerikanske-ga dirkača in druge sorodne pasme. V drugih okrajih srečavamo »Noričana« (pinegavska pasma), v novejšem času pa sc nekateri ogrevajo tudi za »Noniusa«, srednje težkega, ki je zelo ekonomičen konj in za poljska dela zelo prikladen in sposoben, ustreza pa tudi potrebam in zahtevam vojske. Kmečka izobrazba je za kmetovalca nad vse važna. Večina kmečkega prebivalstva ima tako mak) zemlje, da bo mogla na njej in od nje živeti le tedaj, če bo kmečki človek znal izboljšati svoje gospodarstvo. Za zboljšanje kmečkega gospodarstva v pravcu čim intenzivnejšega kmečkega dela, ki ima za cilj pridelati na istem koščku zemlje več in boljših pridelkov, je potrebna tehnična spretnost in strokovno zna- nje. Poleg umskega dela in dela svojih ( rok pa je kmetovalcu potreben tudi kapital in pa takšna državna agrarna politika, ki mu bo pomagala njegove pridelke vnovčiti po pravični in stalni ceni. Najviše organizirana kmetijska šola je Vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Nekaj časa je bila tamkaj tudi srednja šola, sedaj je samo dvorazredna strokovna šola kakor že nekdaj. Stara in dobra kme- Naše kmetijstvo je organizirano v sledečih kmetijsko-strokovnih organizacijah: 1. V Kmetijski družbi s sedežem v Ljubljani. Pred svetovno vojno so naši kmetje imeli zastopstvo v graški kmetijski družbi. Po svetovni vojni se je med našo državo in bivšo Avstrijo likvidiralo to na ta način, da so slcvenještajerski kmetje, člani graške kmetijske družbe, postali ravnopravni člani kranjske KD, ki se je prekrstila v Kmetijsko družbo za Slovenijo. KD je zastopala do leta 1931, ko je bila ponovno reorganizirana in pretvorjena v zadrugo, celokupno kmetijstvo in njegove interese v zakonodaji. Kot matica je nudila zaslombo in zaščito vsemu članstvu in kmetovalcem sploh, uvajala nova sredstva in stroje za izboljšanje kmetijske produkcije, preskrbela člane s kmetijskimi potrebščinami in regulirala istočasno cene. KD izdaja svoj strokovno-stanovski list »Kmetovalec«, ki izhaja že 57. leto. 2. Z novim zakonom o kmetijskih zbornicah je osnovana Kmetijska zbornica v Ljubljani, ki izdaja svoj mesečnik »Orač«. Stanovsko zastopstvo našega kmeta vrši sedaj Kmetijska zbornica. , 3. Vinogradniki imajo svojo »Vhnrsko društvo za dravsko banovino« v Mariboru. 4. Sadjarji in vrtnarji so organizirani v »Sadjarskem in vrtnarskem društvu« v Ljubljani. 5. Hmeljarji so leta 1880 ustanovili v Žalcu »Hmeljarsko društvo«, ki je mnogo pripomoglo, da si je savinjski in južnoštajerski hmelj pridobil svetovni sloves. Ustanovili so tudi »Hmelijamo« v Žalcu za žveplamje, sortiranje in pakiranje hmelja, (Dalje na 13. strani spodaj!) Zemlja - najvažnejše vprašanje v politiki naroda OVČARSTVO je zelo nazadovalo. V večjem obsegu se gojijo ovce še v Savinjskih planinah in na Koroškem. Na Pohorju je ovčjereja popolnoma izumrla, čeravno je Pohorje eno najprikladnejših vzrejevaHšč za ovce kakovostne volne, sposobne za tekstilno industrijo. Da se ohrani čvrst kmečki stan, je nujno I potrebna pravna ureditev položaja kmečkega ljudstva. Proč vit in propadanje ( kmetstva ni odvisno samo od dobrih, ozir. slabih cen kmetijskih pridelkov. Nevar-. nost za kmetski sten je v denarnem go-' j spodarstvu in dragem kreditu, ki je za na-jpredek gospodarstva nujno potreben. K j temu se pridružijo še današnji trgovski t običaji, posredništvo, tožarjenje, advo-' kataki stroški itd. V obrambo takšnega j | propadanja gospodarstev in kmetskega stanu so »meii v stari Srbiji zakon za zaščito »minimalne kmetije«, katere ni mo-' gel kmetu nihče prodati, oz. jo pognati na bobeu. Ko so hoteli pred leti razširiti ta stari srbski zakon o zaščiti kmetije na vso Jugoslavijo, go se proti temu borili gotovi krogi s trditvijo, da se na ta način popolnoma ubije kmetu kredit, ki ga sedaj uži- 1 va. letos je ban Hrvatske razširil za hr-vaške razmere prikrojeni stari srbski za- kon na Banovino Hrvatsko. To je samo začasna zaščita kmečkega stanu, dokler se ne izvršijo obsežne socialne in gospo- darske reforme v državi, Id jih bomo tudi mi deležni. Prizadevati si moramo, da ohranimo neokrnjeno kmetijo in zemljo kmetskemu ljudstvu, ki v resnici zemljo samo obdeluje. Preprečiti pa moramo vsako špekulacijo in barantanje z zemljo. Zemlja in kmetija morata ostati kmečki družini in njenim potomcem, t. j. onim, ki so temelj narodnega obstajanja in viri narodne krvi. Kmet tvori večno verigo rodov svojega naroda. Zemlja je prav za prav last vseh bivših, sedanjih in bodočih generacij naroda in mora prehranjevati celokupno narodno občestvo. Kmet podeduje zemljo od svojih prednikov zato, da jo izroči v čim rodovitnejšem stanju svojim potomcem. Črpati zemljo in jo smatrati kot navadno trgovsko robo, ki služi samo za profit, je zločin, storjen nad lastnim narodom. Iz tega vidika se zemlja in kmetija ne moreta smatrati kot navadno trgovsko blago, s katerim se lahko prekupčuje, špekulira in spravlja v roke onim, katerim je samo trgovsko blago, v katerem imajo si- gurno naložen svoj denar. To liberalno-| kapitalistično gledanje na zemljo je povzročilo splošno obubožanje kmečkega stanu, ki ni imel niti v državnih zakonih ; dovoljno zaščito. Kakor Je zemlja postala ! navadna trgovska roba, tako je postal tu-(di kmečki človek, v prenešenem smislu, trgovska roba, s katero se je v političnem smislu kupčevalo in prekupčevalo. | S propadom kmečkega 1 judstva propade tudi narod, ker je izkoreninjen iz zemlje, ki ga hrani in iz katere črpa svojo življenjsko moč. Zemlja je edini trajni in neizčrpni vir življenja in razmnoževanja. Radi tega je zemlja najvažnejši problem v politiki vsakega naroda in države. To vprašanje je predvsem aktualno na Slo-venještajerskem, koder zemlja ni v rokah naših kmetov, ki jo c* delujejo, j Država, ki je noslteljica političnega hotenja naroda in obenem predstavnica celokupnega narodnega gospodarstva, mora v imenu naroda upravljati z narodnm gospodarstvom tako, kot zahtevajo Interesi ■ narodnega občestva! Agrarna podoba Colj Tudi v celjski mestni občini imamo kmetije, saj je bila v letu 1935 priključena k mestu občina Celje-okolica, ld sicer s svojo bogato industrijo (Westen, Cinkarna, Kudiš itd.) daje popolnoma kmečko lice. Tako predstavlja Kmečko prebivalstvo sedaj okrog 20 odst celotnega prebivalstva v Celju, ostali pa so obrtno-industrijskega uradniškega in drugega poklica. Tudi ti drugi poklici so deloma člani kmečkih družin. S priključitvijo občine Celje-okolica se je mesto povečalo za celih 10.000 prebivalcev, 1192 hiš, 1240 posestnikov in 1001 najemnikov. Poljska površina pa od prejšnjih 208 ha na 3934 ha. Na tej površini žive torej naši „mestni kmetje“, ki nikakor ne gospodarijo po asfaltu, ampak po lepih in premožnih kmetijah. Zanimivo je, da je ogromna površina občine obraščena z gozdovi (1573 ha), kar daje Celju tako lepi in turistični značaj. Ti gozdovi so po večini na južni in vzhodni strani Celja, od zahoda proti severovzhodu pa se razprostirajo polja in travniki, na katerih se vrste najrazličnejše poljske kulture. Na 729 ha oranice Je prav intenzivno obdelovanje hmelja, žitaric, okopavin in povrtnine. Da bi pa Celje ne ostalo brez živinoreje in mleka se na 938 ha travnikov in 136 ha pašnikov dobiva potrebna krma. Kljub temu pa se v Celje mleko uvaža iz sosednjih občin, ker se radi nesmotrne živinoreje produkcija mleka ni zvišala. Naši kmetovalci so se postavili na stališče, da se gojenje mlade goveje živine ne izplača, ker je bolje mleko vnovčiti, mlečno živino pa kupovati po sejmih. Napreden kmetovalec pa dobre živine ne prodaja po navadnih sejmih, ampak plemenskih ter je zelo draga. Tudi vinogradi se nahajajo na hribčkih okoli Celja, vendar je njihova površina majhna in pridelek ni kvalitativen. Statistika nam pove, da je v velikem Celju 146 ha vrtov. Vrt se ravno v bližini mesta najbolj izplača. Tu z intenzivnim obdelovanjem in gojenjem povrtnine posebno manjši posestniki prav dobro zaslužijo. Ta površina pa seveda ne odgovarja dejanskemu stanju, ker je velika površina teh vrtov že zdavnaj zazidana. Vse premalo se zanimajo naši kmetovalci za vrtnarstvo, saj zraven njih prav dobro uspeva vrtnarija pridnih Bolgarov. Bližina .mesta vpliva predvsem na intenzivnost kmetovanja. Tudi naš kmet se je z vso ljubeznijo oprijel grude, jo hoče s smotrnim obdelovanjem čimbolj izkoristiti in dobiti čim večji dohodek. Zanimivo je, da gojijo več okopavin in žitaric kakor pa industrijskih rastlin. Prvo mesto zavzemajo žita v skupni površini 300 ha, potem slede krompir s 182 ha površine, koruza z 158 ha, dočim je hmelja le 54 ha. Ostala površina je zasejana s povrtnino, krmnimi in drugimi rastlinami. Da je gospodarstvo res intenzivno vidimo iz visokega donosa po ha. Pridelek žita dosega v dolini celo od 18—22 q po ha, v hribovitem delu Košnice, Lise in Pečovnika pa le 6—7 q in še manj. Posebno vprašanje za naše kmetovalce je delovna moč. Danes hoče vse v tovarne, celo kmetovi otroci, in vidimo često, da obdelujeta in garata na polju le gospodar in gospodinja. Ta nezdravi pojav daje mnogo misliti tudi trdnim kmetom, kajti njihovi otroci ne kažejo ljubezni za kmetijo in poljsko delo. Tudi v daljnji okolici ni dobiti poljskih delavcev ter nastaja resno vprašanje kmečkega prebivalstva in delavstva v celjski okolici. A. N. Celjsko šolstvo Celje slovi že od nekdaj kot šolsko mesto. Na celjskih srednjih šolah so študirali mnogi, ki so v svojem življenju dosegli visoke položaje. Od leta 1895 dalje, ko so v Celju obstajali nemško-slovenski nižji gimnazijski razredi, so ta zavod obiskovali tudi dijaki iz mariborskega in ptujskega okraja do Slovenskih goric in Prekmurja, celo mariborski Slovenci sami so v mnogih primerih pošiljali svoje sinove študirat na takratni celjski slovenski zavod. Po prevratu se je šolstvo v Celju silno razmahnilo. Imamo v Celju popolno real- Obrtniške organizacije v Celju V Celju je sedež 12 obrtniških združenj. V teh so zastopane vse stroke. Združenja obsegajo teritorije več okrajev, dvoje strokovnih združenj pa je celo banovinskih. Združenja obstajajo: Skupno združenje obrtnikov od leta 1885., združenje kovinarjev od leta 1886., ravno tako združenje krojačev in krojačic. Združenje čevljarjev je bilo ustanovljeno leta 1904. V poznejših letih so bila ustanovljena še kovaško, klobučarsko in nekatera druga združenja. Gibanje članstva, pomočnikov in vajencev je bilo v zadnjih štirih letih z datur mom 1. januarja naslednje: Leta 1937 članov 1274 pom. 846 vaj. 868 n 1938 1304 808 865 n 1939 1306 800 894 M 1940 1326 740 789 Poedine stroke kažejo sledečo sliko: Omembe vredna je zlasti kovinarska stroka, ki z leta v leto raste. Članstvo stalno narašča, vsako leto je več vajeniških vpisov. Pomočnikov pa kovinarske stroke beležijo vsako leto manj. To je povsem razumljivo, ker je veliko število naraščaja vstopilo v vojne šole, zlasti letalske, kjer imajo kovinarski pomočniki prednost V primeri z zadnjimi štirimi leti je zaposlitev pomočnikov padla za najmanj 40 odst. Porast članov v krojaški stroki beleži sko-roda enake letne prirastke. Toda tudi v tej stroki je število zaposlenih pomočnikov v zadnjem letu zelo padlo. .Število pomočnikov pada tudi v klobučarski stroki. Kakor je že iz gornjih številk razvidno, je v letu 1938 bila sorazmerno najmanjša zaposlitev. Tudi denarni promet združenj je v letu 1938 bil slabši napram letu 1937. Popravlja se šele v letu 1939 in 1940. (Nadaljevanje z 12. strani.) kar je veliko doprineslo k ureditvi hmelf-ske trgovine. Za zaščito našega hmelja imajo v žalou tudi »Oznamenovalnico« za signiranje hmelja po poreklu (provenienci). Z novo uredbo je z letošnjim letom pridelovanje hmelja omejeno ter je predpisano tudi obvezno članstvo v hmeljarski zadrugi. 7. Čebelarji, ki se ponašajo z zelo agilnimi strokovnjaki, imajo svoje »čebelarsko društvo za Slovenijo« v Ljubljani. Imajo pa razen tega še »društveno čebe-lamo«, ki nudi članom vse čebelarske potrebščine in jim razpečava med in vosek. 7. Konjerejci so organizirani v »Konje-rejskem društvu za dravsko banovino« v Ljubljani. 8. Živinorejci pa so ustanovili »živinorejsko selekcijsko zvezo« s sedežem v Ljubljani. Selekcijska društva za razne pasme pa so v Murski Soboti in v Mariboru. 9. Posebno agilni so rejci malih živali, združeni v svojem društvu, ki izdaja mesečnik »Reiec malih živali«. Imamo še celo vrsto drugih združenj, ki pa niso čisto kmečka, zato jih tukaj ne omenjamo. Premoženje združenj znaša ca. 200.000 din. Združenja imajo skupno urejeno pisarno, kjer je vsakodnevrio uradovanje. Z reorganizacijo združenj se obeta v Celju povečanje skupnega združenja. Nekatera manjša združenja bi bila ukinjena in priključena k skupnemu združenja, večja strokovna združenja pa bodo najbrže ostala nadalje samostojna Zlasti so omembe vredna strokovna združenja krojačev, kovačev, kovinarjev, mesarjev in pekov. Vsa navedena združenja imajo po ca. 200 članov. Združenja kovačev, mesarjev in pekov obsegajo rajon 7 srezov. Z novo reorganizacijo obrtnih združenj pa bodo priklopljena tudi združenja izven Celja, ki imajo sedeže v podeželju. Teritorij reorganiziranega združenja bo za mesto in srez Celje. Iz števila članov in zaposlenih pomočnikov odn. vajencev je razvidno, da so celjske obrtniške organizacije zelo močne, da celo najmočnejše v dravski banovini, ker predstavljajo skupnost. Važne obrtniške zadeve rešujejo vsa združenja po svojih delegatih skupno in solidarno. Tako je zlasti bila vazna novelacija obrtnega zakona, obrtniško zavarovanje in slični primeri. Bogdan Mimik. Zdravilišče Rogaška Slatina Rogaška Slatina, biser Jugoslavije, kakor jo je ob neki priliki imenoval blagopokojni krajj Aleksander, leži v dolinici južno zelenega Boča, okoli četrt ure od reke Sotle. Od se-veroiztočne strani jo čuva ponosna. Donačka gora, s katere imajo turisti prekrasen razgled. Najbolje se v Rogaško Slatino potuje z železnico preko Grobelnega, od zagrebške strani pa preko Zaboka—Krapine. Rogaška Slatina leži 228 m nad morjem. Podnebje je ugodno in milo. V Rogaški Slatini se uspešno zdravijo bolezni na želodcu in črevih, žolču in jetrih, sladkorne bolezni, kostne bolezni, slabokrvnost, revma, nervoza, no gimnazijo s klasičnimi vzporednicami, drž. dvorazredno trgovsko šolo, državno deško in dekliško meščansko šolo, dekliško meščansko šolo pri šolskih sestrah, mestno deško in dekliško ljudsko šolo, okoliško deško ljudsko šolo in dekliško ljudsko šolo pri šolskih sestrah. Za šolsko izobrazbo trgovskih in obrtniških vajencev služita trgovsko-nadaljevalna in obrtno-nadaljevalna šola. Obstaja v Celju tudi gospodinjska šola, ki ima svoje prostore v poslopju meščanske šole. Za pouk v glasbi in petju skrbi šola Glasbene Matice. M. č. bolezni srca in žil itd. V Rogaški Slatini so trije vrelci: »Tempel« z nizko koncentracijo, iStyria<£ z višjo koncentracijo in »Donat« z najvišjo koncentracijo, Voda iz vseh treh vrelcev spada v grupo alkalično-saliničnih slatin. Kopališči »Styria l.c in »Styria II.« sta urejeni za ogljenčeve in slane kopeli. Zgradba za hidro-tnehano- in električno terapijo odgovarja vsem predpisom moderne hidroterapije. Krasno je urejeno tudi zračno, športno in sončno kopališče. V zadnjih letih je bila v zdravilišču zgrajena cela vrsta novih zgradb,'ki nudijo tujcu vse ugodnosti in kom-fort. Obisk zdravilišča je od leta do leta višji. V sezoni maj—oktober 1939 je obiskalo Rogaško Slatino 7849 gostov, od teh jih je bilo iz Jugoslavije 6789, iz inozemstva pa 1060. Nekdanji promet na Slovenskem Predpostavko, da so šele Rimljani prinesli kulturo v naše kraje, izpodbijajo bogate iz-kopine naših pradedov Ilirov, ki so nepobit-ni dokaz njihove velike omike. Če pogledamo odkrite temelje prastarih naselbin v okolici Vač, pridemo do zaključka, da Iliri niso stanovali v kotanjah, temveč v po vseh pravilih stavbarstva zgrajenih hišah. V dotičnih seli-ščih so našli tudi mnogo brusnih kamenov, s katerimi so brusili izdelano orožje, v izkopanem gradivu pa je nekaj nožev in drugih izdelkov. Poleg obrti so se Iliri pečali tudi s trgovino. Najbolj se je trgovalo z jantarjem in trgovska pot je vodila iz severa čez Vače v Litijo, od tam pa proti Italiji. Na savske ladje so torej podjetni Vačani vkrcali polug jantarja tudi svoje domače proizvode. Po Savi in Ljubljanici so ta tovor brodarili do Vrhnike, ga tam naložili na dvokolesna vozila in Ša po cesti skozi Hrušico spravili v Italijo, tem je zopet dokazano, da so Iliri umeli ustvarjati ladje in cestna vozila. Stara anfora, ki so jo našli na domu starega ilirskega kovača, izpričuje, da so po Savi prevažali tudi vino in najbrž je kovač zamenjal svoje izdelke za vino, da si pri težkem delu s požirkom žlahtne kaplje osveži oslabele ude. Posledice tridesetletne vojne je Avstrija težko občutila in razumniki niso zamudili nobene prilike, opozoriti dvor na veliko vrednost Primorja in lepe dohodke, ki bi jih lahko prinašala pomorska plovba. Tem nasvetom dvor ni bil v principu nenaklonjent dobro se je pa zavedal, da je za dosego živahne prekmorske trgovine treba državo prepresti s cestnim omrežjem. Sicer so državno cesto Dunaj—Trst že leta 1569. nekoliko popravili, ker je pa za njeno vzdrževanje manjkalo sredstev, je zopet propadla. Domačini niso občutili pomanjkanje dobrih cest, z njihovo tovorno živino so rajši krenili na stranska pota, ki so jim nudila to ugodnost, da jim tri bilo treba plačevati carine, mitnine in mostnine. * Zanemarjenje cest je zakrivil že za časa nadvojvode Karla vpeljani pomanjkljivi cestni sistem. Na Sp. Avstrijskem so lovili invalidne vojake, ki so po vaseh beračili in so jih proti malenkostni odškodnini pritegnili k cestnemu delu. Na Štajerskem so si pomagali s plačano cestno raboto, a na Kranjskem je podložnik celo leto brez plače rabotal in garal na cesti. Rabotniki so delali od zore do mraka in čez dan jim je dal cestni pisar samo 2 uri odmora. Delali so tudi ob slabem vremenu in pravilnik jim je dovolil le pri močnem nalivu skočiti za trenutek pod streho. Uvaževati je treba tudi razne druge nepri-like, ki so slabo vplivale na prenovljene ceste. Kmet se ni mogel odvaditi, prevažati les na dvokolesnih držalnih vozilih. Proti tej razvadi se je moralo nastopati v celi prvi polovici 18. stoletja z zaporno kaznijo, oziroma z zaplembo vprežne živine. Velike neprilike so delali tudi ozki dvokolesni vozovi z rogljasti-mi ojnicami in zakrivljenimi osmi. Poročila in patenti vedno povdarjajo, da so trgovske ceste urejene za vozove s široko kolotečino, dočim ozki vozovi z neenako razdelitvijo tovora razorjejo cestišče. Širina voza sme znašati 5 čevljev 2 palca (1 m 60 cm). Zaradi lažje razvidnosti dobi vsak kolar merilno vrvico. Po cesarskem patentu od 15. junija 1720 se kaznuje z 2 gld globe vsak posestnik voza z ozkimi osmi. Mitnice naj take vozove razbijejo. Na cokle, katere uporabo opisuje cesarski patent od 3. decembra 1731, se vozniki dolgo časa niso mogli navaditi. Njena splošna uporaba je postala potrebna, čim se na prvem večjem sejmu v Trstu 1. 1730. poleg malih vozov pojavijo težki vozovi iz Češke, Moravske, šlezije in drugih krajev. Cesarica Marija Terezija si je mnogo prizadevala, da bi odstranila neznosne cestne razmere. Da bi v bodoče razne inštance ne ovirale cestne opravke, postane grof Lambert 1. marca 1747 višji cestni ravnatelj. Za izvršitev raznih cestnih regulacij se še do konca leta 1753. posluži neplačane cestne tlake, po preteku tega roka se cestna tlaka za vedno odpravi. Lambrehtovi uspehi so se izražali v tem, da je promet skokoma naraščal in se je podeseteril in se je uvedel za kontinentalne zapore, uvedene po Napoleonu I. Leta 1812. je šlo iz Turčije v tranzitu preko Kostajnice in Ljubljane v Francijo in Italijo blaga v vrednosti 8,700.000 fr., a v nasprotni smeri za 3,809.000 fr. Vsa pošta, namenjena iz Francije v Malo Azijo, Sirijo in Egipt, je šla takrat preko Ljubljane in je V Kostajnid prestopila na turška tla. Ob prometnih cestah oživijo mesta, trgi in vasi, najbolj pa zaslužijo kolarji in kovači. Sicer je ta obrt s popuščanjem cestnega prometa v drugi polovici prejšnjega stoletja veliko izgubila, vendar si je v celjski okolici obdržala svoj sloves. Celjski posestnik Bo-rovič dobi prve dni januarja 1858 naročilo za dobavo 200 težkih voz, ki jih rabijo pri gradnji železniške proge Moskva—Odesa. Za izvršitev tega naročila je Borovič vpregel v delo vse okoliške kolarje in kovače. Rok šestih mesecev je bil kratek, zato so delali noč in dan. Po dogovoru je zadnje dni junija stala na celjskem kolodvoru dolga vrsta teh vozil, pripravljena za nakladanje na železniške vagone, iz katerih so jih v Trstu preložili na ladje za Odeso. L M, Spomnite se CMDS Trgovina, industrija in turizem v območju Celja Mesto Celje, lahko rečemo, je metropola Savinjske doline, pa tudi središče zelo razvite trgovine in industrije, sploh nekako središče s širokim trgovskim, gospodarskim in industrijskim zaledjem, v katerem je poljedelstvo, posebno s hmeljem in trgovina ter industrija zelo razvita. Mesto šteje po komasaciji približno 20.000 prebivalcev, kjer je že okoli 350 raznih trgovin s 739 namcščenci. Trgovina se vedno bolj širi, kar je v večji meri pripisovati veliki podjetnosti in solidnosti trgovcev. Tu je tudi mnogo tr-govcev-grosistov, ki zalagajo daleč naokoli v Posavje in Podravje trgovce z blagom. V Celju se nahaja ena največjih raz-pošiljaln v Jugoslaviji, t. j. »Trgovski dom« R. Stermecki, ki je znana celo v zadnji vasi južne države in ob morju. Tudi železo se od tu pošilja po vsej državi. Trgovina je razdeljena na več po- sameznih strok in je v mestu 120 mešanih trgovin, okoli 30 specialnih trgovin za manufakturo, špecerijsko in galanterijsko blago. Vsled svojega velikega zaledja in potreb trgovstva in industrije v Celju in okolici je bila s 1. jan. 1940 ustanovljena po dolgem trudu zopet carinama I. reda, ki ima dovolj posla in bo poslovanje vsekakor zelo narastlo, ko nastopijo izboljšane razmere vsled svetovnega požara. V Celju in okolici obstaja nad 50 večjih in manjših industrijskih podjetij, od katerih so najvažnejša A. Westen d. d., tovarna za razno posodo s 1300 delavci, Cinkarna d. d. z nad 300 delavci, rudnik in železarna štore z nad 400 delavci, Kemična tovarna z nad 200 delavci ter 3 tekstilne tovarne z nad 800 delavci. Zelo razvita je tudi lesna industrija s 3 večjimi parnimi žagami. Celje je tudi poleg Žalca središče vsega hmeljarstva v Savinjski dolini. Zelo razvit je tudi tujski promet, saj gre turizem v prelepe Savinjske planine z Logarsko dolino iz Celja, kjer so tudi prevozna sredstva zasebnih avtomobilov ter mestnih avtobusov vedno na razpolago. Od tu se razvija promet v najbližja zdravilišča in kopališča Rogaška Slatina, Dobrna, Laško ter Rimske Toplice, tako da se v vsakem oziru naše lepo celjsko mesto lahko prišteva med največje centre Slovenije. — Celje je pa tudi znano po lepih in zdravilnih kopelih bistre Savinje ter po bližnjih in zgodovinskih gradovih, kar tvori posebno veliko privlačno silo za tujce iz vseh krajev naše prostrane države, pa tudi iz sosednjih držav. V bližini Celja se nahajajo tudi premogovniki Pečovnik, Huda jama, Zabukovca, Velenje, Hrastnik, Trbovlje, ki vsi gravitirajo v Celje. J. B. Povojni Maribor • Izrazilo Zdi se, da sta si največji mesti Slovenije glede udejstvovanja nekako razdelili vloge. Dočim je Ljubljana središče upravnih obla-stev in trgovine, je Maribor po vojni postal izrazito industrijsko mesto. Glede obrti se more reči, da je ta gospodarska panoga preflej enakomerno razdeljena na obe_ največji mesti, je pa seveda tudi zelo močno razvita na podeželju. Pred vojno je bil Maribor v pogledu industrije zelo reven. Stara Avstrija je industrijo koncentrirala v nemške predele, v sredino države. Ko je bila ustanovljena samostojna kraljevina Jugoslavija in je postal Maribor najsevernejše, poleg Subotice pa vsekakor najvažnejše obmejno mesto, so se razmere temeljito spremenile. Začela se je naseljevati industrija, ki se je v poslednjih dveh desetletjih silno razmahnila, ker pač sloni na krepkih temeljih. Ustanovitev industrije je pospeševalo pri nas dejstvo, da je v bližini največja elektrarna Jugoslavije. Fala oskrbuje s tokom direktno ali potom Mestnih podjetij mariborskih skoraj vso severno Slovenijo. Zadnje čase so se jele v Savinjski dolini uveljavljati tudi banovinske Kranjske deželne elektrarne. Ta tri podjetja so v glavnem nosilci elektrifikacije Slovenije. S svojim cenenim tokom je Fala omogočila in naravnost dajala industriji pobudo za naselitev v Mariboru in najbližji okolici. Tok je za industrijo tako cenen, da je večina obratov opustila parni pogon, kolikor ga je sploh bilo, in usmerila obrat na električni pogon. S tem je industrija koristila največ sebi, vedno večji dobiček pa ima tudi mestna občina od prodanega toka, radi česar ji ni treba preveč zvišavati dajatev, kar bi sicer bilo neizogibno. Tekstilna industrija je najmočnejša v Mariboru in najbližji okolici in zaposluje precej nad polovico vsega delavstva. Med mestom in okolico je £lede gospodarskega udejstvovanja težko ločiti, zato moramo smatrati Maribor z obrabnimi občinami kot gospodarsko celoto z nad 70.000 prebivalci. Zadnja leta se opaža, da se industrija polagoma seli iz mesta tudi v okolico. Ta proces je zelo počasen in bo še dolgo trajalo, preden bo občutnejši, vendar zahteva regulacijski načrt za mesto Maribor, da pridejo obrati na periferijo bodočega velikega Maribora. Pred vojno ni bilo v Mariboru niti ene tekstilne industrije. Bilo je pač pred desetletji nekaj podjetij, toda le obrtnega značaja, ki so pa že zdavnaj prenehala. Tekstilna industrija je popolnoma nova in ima namen, preskrbovati Jugoslavijo z ma-nufaktumim blagom lastnega izdelka. Sedaj imamo nad 200 obratov te stroke, med njim« nekaj izredno velikih in moderno urejenih. Naj omenimo med drugimi največje podjetje te vrste v Mariboru in sploh eno največjih v državi, tvrdko H u t e r in drug, Predilnica in čitalnica d. d., prej Doctor in dr. Nadalje R o-s n e r j e v koncern »Marko Rosner«, »Jugo-tekstik in »Jugosvila«, potem »Mariborsko tekstilno tovarno«, podjetje Avgust Ehrlich, močno okrnjeno podjetje Zelenka in drug, ki se je lani večinoma preselila v Egipt, dalje tvornico svile Karl Thoma, »T e k -sta d. d.«, Mariborsko tvornico svile v Radvanju, Tekstilno družbo v Košakih, Stanko Bfen v Studencih, J. Vlah v Rušah, Bock in Vlahovič na Pobrežju. Polagoma se razvija tudi izdelovanje stikna, ki so ga poldrugo desetletje precej zanemarjali in se v glavnem vrgli na izdelovanje bombaževine in blaga iz naravne in umetne svile. Sukno izdeluje več podjetij lani se je začelo baviti izključno s tem blagom novo podjetje Henrik Hutter na Tržaški cesti. Vedno krepkeje se razvija Izdelovanje pletenin in podobnega blaga, kakor okrasnih vrvic, trakov, potem najrazličnejše trikotaže tudi najfinejše izdelave. Semkaj spada predvsem podjetje »Zora d. d.c, ki se bavi z znanimi Bengerjevimi izdelki. Kaj izdeluje mariborska tekstilna industrija, najbolj nazorno pri-’ kazuje vsakoletna razstava v okviru Mariborskega tedna, ki je pa letos zaradi izrednih razmer moral izostati. Tekstilna industrija se v Maribora stalno širi in izpopolnjuje. Grade se novi objekti, nameščajo najpopolnejši stroji in uvaja najmodernejši racionalni način izdelave. Zato je neprestano izpopolnjevanje najmočnejše industrijske panoge v Mariboru velikega pomena tudi za naše stavbarstvo, ki ma tudi velik vir dohodka in midi zaslužek brezposelnim. Pomanjkanje bombaža in preje pa ovira nemoteno poslovanje tvomic, ki morajo od primera do primera omejiti produkcijo in v manjši meri zaposliti delavstvo ali) pa ga deloma celo odpustiti. Vprašanje dobave surovin je za naša tekstilna podjetja odločilnega pomena, z njimi pa tudi za vse prebivalstvo, ki je v enem ali drugem oziru v tako tesni zvezi s to važno industrijsko panogo. Tekstilna industrija zaposluje v mestu in najožji okolici nad 7000 delavcev ali osminko vsega prebivalstva. če pa štejemo zraven še svojce nameščencev in delavcev, potem lahko mirno rečemo, da živi od te industrije pri nas dobra tretjina ljudi. Po važnosti na drugem mestu je pri nas kovinska Industrija čije začetki segajo še v predvojno dobo. Predvsem moramo tu omeniti delavnice državnih železnic, poleg onih v Kraljevu najmodernejših in največjih v državi, ki so urejene za popravilo železniškega vozovnega parka vsake vrste. Po vojni so se delavnice zelo izpopolnile in izdelujejo sedaj poleg tovornih že tudi osebne vagone, lahko pa izgotove tudi lokomotive. Poskusi so se v tem pravcu že napravili in to s popolnim uspehom. Delavnice državnih železnic zaposlujejo dobro polovico vsega delavstva kovinske stroke. Važno podjetje te stroke je nadalje Splošna stavbna družba na Teznu, ki se je predvsem specializirala za izdelavo železnih konstrukcij za mostove, izdeluje pa tudi vijake in drugo blago. »Kovina d. d.« se bavi z izdelovanjem kotlov, raznih strojev itd. K. & R. Ježek izdeluje poljedelske stroje, ravno tako Josip Pfeifer v Hočah. E, E y 1 e r t izdeluje različne stroje, J. Pogačnik v Rušah poljsko in obrtniško orodje, »Jugolivarna« kovinske dele, »M e t r o« na Teznu predmete je litega železa, livarna Buhi zvonove, »Ruda« razne kovinske izdelke itd. Več podjetij je manjših in ima bolj značaj obrti. Važno mesto zavzema v gospodarskem življenju vsega obmejnega ozemlja kemična Industrija ki se stalno razvija in tvori važno postavko v gospodarskemu udejstvovanju severne Slovenije. Z malimi -izjemami je tudi ta industrijska panoga nastala šele po vojni, ko so nastale nove prilike in je bilo treba zalagati mlado državo tudi z lastnimi kemičnimi izdelki. Produkcija izvestnega blaga pa je mogoča le tedaj, če je na razpolago dovolj električne energije, in te nam nudi Fala dovolj. V prvi vrsti moramo tu omeniti Tvornico za dušik v Rušah, ki je nastala po otvoritvi Falske elektrarne in je tudi njen glavni odjemalec. To podjetje porabi nad polovico vsega toka, ki ga proizvaja elektrarna. Velike peči se kurijo le z elektriko, ki je pri proizvajanju dušika in drugih plinov ter umetnih gnojil, karbida itd, ne-obhodno potrebna. Podjetje zaposluje v kon-junkturni dobi nad 400 delavcev in daje vsemu kraju svoje obeležje. Največje podjetje je potem tvomica mila »Zlatorog« v Mariboru, največji obrat te vrste v Sloveniji in opremljen z najmodernejšimi stroji in napravami. Podjetje ne izdeluje le daleč naokoli znanega mila »Zlatorog«, temveč tudi glicerin, sodo, zobno pasto »Chlo rodorit«, kremo »Solea« in druge predmete. S kemičnimi izdelki se nadalje bavijo podjetje »U n i o« (loščila, kreme, muholovke, svečke i. dr.), Josip Reich na Teznu (kreme, lepila, loščila) in tvrdka »F o x« (krema). Nekaj manjših obratov ima obrtni značaj. Gradbena industrija se močno razvija in je po važnosti v Mariboru na tretjem mestu. Omeniti je predvsem sedem opekarn, vse v okolici, od katerih jih je nekaj izredno velikih in modernih, tako podjetje Derwuschek v Košakih, eno največjih in najpopolnejših v državi ter Opekarna v Račah. Semkaj spada tudi industrija umetnega kamna in cementnih izdelkov, predvsem tvrdka »Obnova« v Koroščevi ulici. Stavbna podjetja lepo napredujejo in zavzemajo važno mesto v tej stroki. To so podjetja Jelenec <£ Šlajmer, Rudolf Ki f f m a n n in Ubald Nassimbeni, ki so izvršila dokaj tudi velikih in tvomiških stavb, razna poslopja, mostove, kopališča itd. Stavbna stroka zaposluje na stotine delavcev, žal največ le v sezoni. Ko bi se dat najti način zidave tudi pozimi, bi bilo brezposelnim silno ustreženo. Lesna industrija se je po vojni zelo razmahnila, je pa zadnja leta spričo spremenjene gospodarske konjunk ture začela nazadovati. Močno je industrijsko podjetje »Drava«, ki poleg drugega izdeluje pretežno zaboje. Dobro so zaposlena tudi podjetja, ki so v zvezi s stavbarstvom. Lepo napreduje izdelovanje pohištva, tako podjetje F. Potočnik, »W e k a«, E. Z e-lenka in št. Ko ter. N. Lirzer izdeluje stole, tvrdka Rtitgers v Hočah pa se bavi z impregniranjem lesa, zlasti drogov in pragov. Tiskarstvo In papirna stroka sta takisto dokaj dobro razvita. Maribor ska tiskarna se je pred tremi leti preselila v najmoderneje urejeno stavbo sredi mesta in se bavi z vsemi panogami tiskarstva. Podjetje -je drugo največje te vrste v Sloveniji in stalno napreduje. Maribor ima še štiri manjše tiskarne in litografije ter nekaj kartonažnih podjetij. Lepenko izdelujeta tvomici Ceršaška tovarna in Sladkogorska tvomica, ki imata obrate ob Muri tik meje, sedež pa v mestu. Usnjarstvo polagoma nazaduje, ker so se razmere po vojni zelo spremenile. Stalno v obratu je le še podjetje F r e u n d , dočim sta tvrdki Halbarth in Berg opustili obrate. Dobro pa se razvija čevljarstvo na industrijski podlagi. Predvsem je omeniti podjetje »Karo« (Dragotin Roglič), Vilko Blatnik, Kosta Vukasinovič, Anton Jakac in Ivan Robinšak, ki večinoma oddajajo svoje izdelke mestu in okolici. s* Živilska industrija je tudi dobro razvita, vendar pa konjunktura ni enotna. Pred vojno sta bila noč in dar. v obratu mlina Franz in Scherbaum r>o vojni pa se vedno močneje občuti konkurenca Banata Slednje podjetje je prenehalo mleti žito, Franz in sinova pa se je vrglo na izdelovanje testenin ter dobro uspeva. Bivši Rosenbergov mlin je prešel v druge roke in je srednje dobro zaposlen. Važna za Maribor je mesna industrija, ki ima zlasti dvoje močnih podjetij. Tvrdka Anton Tavčar se je preselila v Bohovo pri Hočah, kjer si je zgradila moderno obratovalnico. V Košakih poslujeta tvrdki H. W o g e-r e r in W e 11 e , ki precej mesnih izdelkov izvažata v Italijo. Ostala podjetja so manjša. Bežen pregled nam kaže, da je Maribor res izrazito industrijsko mesto, ki ima ob smotrni gospodarski politiki merodajnih mest vse pogoje ne le za svoj obstanek, ampak tudi za nadaljnji razmah. Potrebno bi le bilo, da bi odločujoči činitelji bili manj ozkosrčni v presoji dejstva, da smo ob meji. Obmejnemu mestu je treba vse po* goje za neoviran razvoj. Zdrava meja, dobra država! Maribor: Pogled na Glavni trg Maribor v luči gradbenega napredka Kdor pozna Maribor še izza predvojnega časa, ga skoraj ne pozna, če ga po tolikih letih zopet popelje pot k nam. Maribor se hitro modernizira. V povojnih letih je nastalo, zlasti na periferiji, kakih 200 hiš z nad tisoč stanovanji. Pomanjkanje stanovanj, ki je prvo desetletje po vojni delalo vsemu prebivalstvu velike preglavice, je malone že odpravljeno. Gradbena delavnost je še vedno živahna, tudi letos, sredi vojnih zapletljajev, se zida, predvsem na periferiji. V nekaj mesecih bo gotova cela vrsta novih stanovanjskih hiš. Graditi so začeli tudi Hut-terjev blok sredi mesta s 144 modernimi stanovanji po eno do pet sob, kopalnico in pritiklinami. To bo največja stavba, ki se je kdaj v našem mestu gradila. Tudi mestna občina je mnogo storila za ublažitev stanovanjske krize. Od leta 1925 dalje je sezidala vrsto stanovanjskih hiš, tako dvo- in trinadstropne v Smetanovi in Vrtni ulici, poleg plinarne, potem zasHna stanovanja v Jadranski in Delavski ulici ter veliko delavsko kolonijo v magdalenskem predmestju, kjer je v dobrih dveh letih zraslo okrog 150 enodružinskih hišic z vrtovi. Nastala je nadalje trinadstropna stanovanjska hiša v Frančiškanski ulici, preuredila se je stara dravska vojašnica v stanovanjske svrhe, prav tako tudi bivša vojašnica v Jezdar-skl ulici. Občina je postavila tudi mnogo javnih stavb. Tako naj predvsem omenimo novo glavno carinarnico v Melju, ki še ni popolnoma gotova in ki obsega tudi velika carinska skladišča. Pred nekaj leti je bilo zgrajeno moderno poslopje carinske pošte poleg glavnega kolodvora, malo poprej pa nova lampisterija na kolodvoru. Občina je nekoliko dozidala poslopje policije, predvsem pa po nakupu grada preuredila starinsko zgradbo v impozantno stavbo, namenjeno povsem kulturnim namenom, v prvi vrsti muzeju. Staro poslopje muzeja se preureja v policijsko vojašnico. V spomin na blagopokojnegn kralja Aleksandra je mestna občina zgradila moderno šolsko stavbo v magdalenskem okraju, v katerem sta nameščeni 2. deška meščanska šola in 2. dekliška ljudska šola. Sezidalo se je zavetišče za deco v Ljudskem vrtu in adaptirala kupljena hiša v Jerovškovi ulici v enak namen. Občina je kupila razsežno stavbiščc polet* mapdalenskega parka, kjer so to dni začeli kopati temelje za novo stavbo, v kateri bo nameščena 2. realna gimnazija. še cela vrsta manjših stavb je, ki jih je občina postavila od prevrata datje ali pa je preuredila poslopja v druge, javne namene. Javnih del je občina izvršila zadnja leta res lepo število. Tlakovana in urejena je bila cela vrsta prometnih ulic, pri čemer so se povsod lepo uredili tudi pločniki in bili večinoma asfaltirani. Reguliran in niveliran je bil Glavni trg ter tlakovan. Dobil je avtobusni kolodvor, gotovo eno najmodernejših naprav te vrste v državi. Dočim je bil prej Grajski trg središče avtobusnih prog, se je sedaj tudi v tem pogledu pomaknilo središče mesta proti Dravi. Tu je naš največji, najlepši in tudi najbolje ustrezajoči trg, ki je ponoči razkošno razsvetljen. Skupaj z dravskim mostom, ki je tudi bil z rampama vred na novo tlakovan, in takisto tlakovanim Kralja Petra trgom, tvori središče Maribora na obeh bregovih Drave enoto, ki se lahko kosa z marsikaterim drugim mestom. Velik del mestnih ulic in cest je že tlakovan, druga pota bodo sledila. Začelo se je tlakovanje Frankopa-nove ulice, gotove pa so priprave za nekatere druge ulice. Kanalizacija hitro napreduje, zlasti v magdalenskem okraju ht sploh na periferiji, ki so jo pred vojn« popolnoma zanemarili. V kratkem se začne graditi tržnica rta vogalu Vodnikovega trga in Koroške ceste. V načrtu so stanovanjske hiše za carinske uradnike, potem še nekaj hiš, poleg obstoječih štirih novih v magdalenskem okraju, v katerih dobe zatočišče brezdomci brez sredstev. V načrtu je ttn di velika elektrarna na Dravi poleg Mariborskega otoka, zadeva pa bo aktualna šele tedaj, ko bo Fala popolnoma izčrpala svojo kapaciteto in bo treba iskati noviH virov za električno energijo. Tujina nas zavida za Mariborski otok* ki ga je občina s težkimi milijoni pre^ tvorila v pravcati paradiž. Iz zapuščene^ ga otoka je tekom dobrega desetletja nastalo na njem moderno kopališče s krasnimi sprehajališči, športnimi prostori itd. železni most veže otok z bregom, po katerem bo v kratkem izpeljana lepa cesta kot podaljšek Koroške ceste. Zadeva se je nekaj zavlekla, ker je letos zopet prevzela cesto do koroške meje država, ki jo je pred kakimi 15 leti odstopila banovini, oz. oblastnemu odboru 4 Nekaj misli o našem glasbenem življenju Za normalen razvoj glasbenega življenja je potrebna tradicija, če pa je ni, jo je treba ustvariti. Iskati je treba sredstev in poti, ki naj omogočijo smotrno glasbeno vzgojo posameznika in skupnosti, tako da jo slehernik občuti kot potrebo, kot neizbežno dopolnilo kulture. Ali smo že tako daleč? Ali je v resnici smisel za glasbeno vzgojo tako močan in globok, da lahko govorimo o srčni potrebi? Ali je res razumevanje pravega bistva glasbene vzgoje zajelo že vse naše poklice (stanove) v mestih in na deželi? Ako ob teh vprašanjih nekoliko dalje časa razmišljamo, moramo priti do ne ravno ugodnega zaključka, da smo še daleč, prav daleč. Niti glede petja, s katerim se vedno tako radi bahamo, ne moremo trditi, da je vse v redu, kaj šele da govorimo o drugih panogah glasbe! Zlasti neprijetna je slika našega glasbenega življenja v ekstenzivnem, rekli bi v širinskem oziru, torej glede vprašanja, kako se skrbi za glasbeno vzgojo najširših narodovih plasti. S tem namreč, da skrbimo za njo le v glavnih krajih (mestih) in da zanemarjamo deželo, koristimo le številčno neznatnemu delu naroda, dočim ostane ogromen del daleč od kulturnih dobrot. In vendar je neštetokrat dokazano dejstvo, da je glasba tista, M miri človeške Strasti in vzbuja plemenitejša čustva! Ako bi mi to stran temeljito gojili, gotovo ne bi imeli toliko nesrečnih aufbiksarjev in junakov noža. Nerazumljivo je, da so razmere na področju zbornega petja prav za prav malo razveseljive. Po mestih sicer se zdi, da je v najlepšem razcvetu; zlasti v Mariboru je polno pevskih zborov, ki se delijo po poklicih, po političnem prepričanju, po poreklu itd. Toda to ima tudi svoje slabe strani, ker skoraj nobeno pevsko društvo ni po kakovosti kaj bolj porabno, večina pa je pod povprečnostjo, ako merimo z umetniškim merilom (to pa je neobhodno potrebno!). Kakor bi razcepljenost pevcev lahko zagovarjali, ker s tem se zanimanje za petje širi, tako si ne smemo pokrivati oči pred omenjenim dejstvom, da je namreč — z majhnimi izjemami — vsako društvo zase pevsko šibko in zato omejeno le na najenostavnejše pesmi, ne glede na to, da tudi tehnično ne more biti napredka. Posledica tega je tudi ta, da se občinstvo deli po simpatijah za ta ali oni zbor in da prav za prav malokatero društvo ima dovolj občinstva za seboj, tako da društva ne morejo priti do zadostnih dohodkov, ki so predpogoj dobrega razvoja. Tako pa trpi tudi vzgoja občinstva, ker nima nikoli pravega merila za ocenjevanje petja ali pa ker se vzgaja le enostransko. Tako je v mestih. Na deželi pa bi se morali radovati vsakega stremljenja po dobri pevski vzgoji. Tam že po prirodi ni mogoče računati z velikimi pevskimi edinicami. Toda kako je v resnici? Ako imamo v vidu našo vas, tedaj se moramo čuditi, kako malo se goji tam petje. Cele pokrajine so brez pevskih zborov (komaj se pevci še toliko združujejo, da nekaj pri mašah pojo, a ne vprašaj, kako), zlasti po zeleni štajerski! žalostne so razmere tudi v Prekmurju. V dvajsetih letih ni znal še nihče zainteresirati ljudi za dobro in lepo petje. Koliko koristnega dela bi lahko opravili oni, ki živijo poklicno na deželi in imajo primerno pevsko in glasbeno izobrazbo! Pa nikjer ni prave '< iKv A* ' - Vasilij Mirk volje za to, pa čeprav mora biti vsakemu jasno, da bi tako delo zelo dvignilo ljudi v moralnem pogledu in bi se potem marsikomu priljubili kraji, v katerih se morda nahaja nerad. Ako bi stikali po vzrokih tega neljubega pojava, bi seveda morali ugotavljati marsikaj opravičljivega, toda še vedno ne toliko, da ne bi smeli obsoditi neko dosledno brezbrižnost. »Ne vse za vsakdanji kruh: človek je telo in duh! Saj še gora in drevo raste v zemljo in nebo!« je povedal Gradnik. To, kar sem omenil glede petja, velja v glavnem tudi glede ostalih glasbenih panog, mislim tu seveda predvsem na instrumentalne skupine kakor so v večjih mestih simfonični orkestri, sicer pa salonski orkestri, tamburaški zbori, godbe in sl. Ali ni čudno, da v 20 letih Maribor ni bil v stanu postaviti svoj lastni orkester? Ali ni čudno, da je sedaj celo godalni orkester nemogoč iz samih civilistov? Ako je pri petju vsaj nekaj tradi- cije, čeprav ne najboljše, pa je v instrumentalni glasbi sploh ni. Tu bo treba še mnogo dela in truda, predno pridemo do pravega uspeha. Vsekakor morajo tista društva, ki imajo posebne orkestralne oddelke, koncentrirati svojo pozornost v to smer, da se res doseže cilj: kompletni orkester. To jim mora biti sveta naloga, ako svoje poslanstvo pravilno pojmujejo' V podeželskih večjih krajih se pa da gojiti salonski orkester, v manjših pa tamburaški zbor. čudno je sploh, kako je ponekod, morda po večini krajev, kar zginila ta skupina, ki je vendar narodna last in s katero se da pod dobrim vodstvom marsikaj doseči! • Mesto prijetnih tamburaških zborov (s katerimi se lahko kombinirajo tudi godala in kakšna zmerna pihala) srečavaš par godcev, ki iz svojih potolčenih instrumentov izvabljajo prav nesrečne glasove. Sploh bi se dalo o godbah še razpravljati, zlasti o vzgojni vrednosti, pa morda o tem drugič, ker danes mi je bilo glavno, da opozorim na neurejenost naših glasbenih razmer — radi pomanjkanja dobre tradicije in, bodimo odkriti, dobre volje. Skratka: naša dosedanja glasbena politika hodi nezačrtana pota. Mesto da bi glasbena vzgoja smatrala glasbo za umetnost, ki naj oplaja naš duh in nas dviga nad kruto vsakdanjost, vlada še vedno staro naziranje o zabavni vrednosti glasbe in od tod v glavnem zastoj v glasbenem življenju. K temu pride še pretirana gojitev sentimentalne plehke glasbe, ki jo nudijo razni čisto tuji šlagerji, filmi, plesi (njih število raste, da je strahota, hujše kakor gobe po dežju) in prizadevanje posameznika zadeva na trde trenutke, ki ga utegnejo spraviti do obupa. Res, zabavne glasbe ne bomo nikoli odpravili, kakor ni mogoče odpravljati drugih zabav, čeprav slonijo na umetnostih; tudi ni potrebno odpravljati, kar človek potrebuje, toda dvignimo okus in nivo, kjer koli mogoče, a zato je treba, kakor rečeno, dobrih idej, pravih sredstev in pravih poti, še bolj pa pravih, neustrašnih in požrtvovalnih ljudi! K zgodovini slovenskega Narodnega gledališča Danes se nam zdi skoraj kakor čudež, da je ob osvobojenju peščica kulturno zavednih Slovencev v Mariboru omogočila, da smo lani slavili že 20-letnico obstanka našega Narodnega gledališča, in da se bomo z novo sezono v jeseni pričeli že približevati prvi četrtstoletnici. Kako se je ta čudež dogodil, o tem hočemo podati nekaj naši javnosti malo ali sploh neznanih dejstev. Prvi temelji za slovensko gledališko umetnost so bili položeni že davno pred ustanovitvijo sedanjega poklicnega Narodnega gledališča, in sicer v okrilju Slovenske Čitalnice v začetku druge polovice prejšnjega stoletja. Predhodni. mu je pa postalo kasneje ustanovljeno Dramatično društvo. To si je že spočetka nadelo nalogo, pripraviti pot poklicnemu gledališču pod lastno streho. Svetovna vojna je prekinila ta prizadevanja, takoj po osvobojenju se je pa Dramatično društvo znova lotilo svojega poslanstva in pridobilo za sopomoč tedanjega upravnika, režiserja in igralca ljubljanskega gledališča, g. Hinka Nučiča. Nučič je prišel prvič v Maribor s svojim ansamblom že meseca julija 1. 1919. Nastopil je v starem gledališču, ki je dotlej služilo tujim namenom. Nučič je bil namenjen sicer v Zagreb, toda sedaj že pokojna gg. dr. Karl Koderman in prof. Fran Voglar sta ga pregovorila, da je prevzel nase delo ustanovitve in vodstva rednega poklicnega slovenskega gledališča v Mariboru. Nučič je postal upravnik pod okriljem Dramatičnega društva, mestna občina mu je pa dala na razpolago gledališko poslopje. Vendar je bilo treba prej premagati mnoge težkoče. Stari gospodarji gledališke zgradbe so se odločno uprli. Mestni svet je 14. avgusta 1919. odklonil sprejem zadevne pogodbe. Ker je bilo staro Kazinsko in gledališko društvo le razpuščeno in pravno vprašanje lastništva zgradbe še ni bilo pravomočno rešeno, je grozila nevarnost, da Slovenci poklicnega gledališča v Mariboru še dolgo ne bomo dobili. Toda to nevarnost so odvrnili gg. dr. Vilko Pfeifer, general Rudolf Maister in dr. Franjo Rosina. Dr. Pfeifer je kot mestni komisar takoj po omenjeni odklonilni seji mestnega sveta sklical posvet zaradi vprašanja gledališča. Formula se je našla v tem, da je g. Nučič nastopil kot zasebni zakupnik. Pomanjkanje gledališke tradicije je ob tedanjih splošnih razmerah delalo tudi samemu obstanku gledališča težkoče. Po prvih dveh sezonah, ko je g. Nučič le odšel v Zagreb, je nastala kmalu resna kriza, katero je rešil nazadnje Beograd s tem, da je bilo mariborsko, dotlej Mestno gledališče, uvrščeno med oblastna gledališča kot Narodno gledališče. Država je prevzela vodstvo, imenovala upravnika v osebi g. dr. Radovana Brenčiča in poskrbela tudi za skromno, vendar pomembno subvencijo. G. dr. Brenčič vodi sedaj že osemnajsto leto. Ves ta čas pa ni bilo še mogoče uresničiti nujne potrebe po gradnji novega, modernim potrebam Maribora ustrezajočega in reprezentativnega gledališkega poslopja. Uresničitev tega načrta spada med naloge bližnje bodočnosti. -re. L Naše bodoče/ kulturne potrebe Ako pregledamo slovensko kulturno/ tvornost v dalj nji preteklosti in v letih po osvobojenju, moramo s ponosom ugotoviti, da je bila vedno živa. Zlasti zadnji dve desetletji sta bili bogati na prizadevanjih in na ustvarjanju. S tem so bili položeni trdni temelji za bodočnost. Tej bodočnosti pa pripada mnogo nujnih nalog, ki jih bo morala čimpreje rešiti. Slovenski severovzhod s svojim glavnim središčem v Mariboru in pomožnimi središči v Celju, Ptuju in Murski Soboti, potrebuje predvsem novo gledališko poslopje. Umetniški paviljon in lokalno Umetniško galerijo v Mariboru. Dalje Filharmonijo, glasbeno srednjo šolo, dvorano za komorne koncerte in knjižno založbo v Mariboru. Narodno gledališče samo se mora razviti v obeh svojih delih, v dramskem in opernem, v matico gledališke umetnosti vsega severnovzhodnega področja. Celje, ki šteje s priključitvijo okolice nad 20.000 prebivalcev, mora kot tretje svobodno slovensko mesto dobiti tudi svoje poklicno gledališče v gledališki zgradbi, ki že stoji in popolnoma ustreza potrebam. Ptuj, prav tako s posebno gledališko zgradbo, mora dobiti vsaj stalno kombinirano gledališče, a na enako ustanovo bo treba misliti z razvojem Murske Sobote tudi tam. Dokler se to ne uresniči, je pa treba skrbeti za sistematična gostov.anja iz Maribora in eventualno Ljubljane. V Celju, Ptuju in Murski Soboti bo treba dalje skrbeti za redno prirejanje razstav likovne umetnosti, za razvoj glasbenega živ? Ijenja in uveljavljenje slovenske knjige. To so vse naloge, ki nas čakajo in so nujne, ako hočemo doseči tisti kulturni razvoj, brez katerega si naš rasti na slovenskem severnovzhodnem ozemlju ne moremo zamišljati. -re. Naš tujski promet in sedanja svetovna vojna Josip I. Loos, ravnatelj „Putnika“ Maribor Narodni doni v Mariboru Naša lanskoletna tujskoprometna statistika je mogla ohraniti vse pozicije iz leta 1938. in to kljub temu, da je vojna vihra koncem avgusta razgnala preko noči vse inozemske turiste in da je splošna nesigurnost tudi izredno neugodno vplivala na naš notranji tujski promet. Predsezona in prva polovica glavne sezone sta bili tako ugodni, da ni mogel izpad, ki je sledil izbruhu vojne, bistveno vplivati na potek turizma v letu 1939. v primeri z letom 1938. Jasno je, da bi lanskoletna bilanca brez vojne zaključila z rekordnim uspehom predvsem radi znatnega porasta števila turistov iz Nemčije. število domačih turistov 663.395, nočnm 3,995.169; štev. inozemskih turistov 275.831, nočnin 1,453.064; skupno štev. turistov 939 tisoč 226; skupno število nočnin 5,448.233. V preteklem letu je odpadlo na Slovenijo 195.305 turistov (tuzemcev 139.477, inozem-cev 55.828) in 1,059.011 nočnin (od domačih gostov 790.193, od inozemskih gostov 268 tisoč 818). Kakor se vidi, je torej tudi v preteklem letu odpadla od celokupnega turističnega prometa v naši državi na turistične kraje Slovenije približno ena petina vseh turistov in vseh pomočnikov. Po uradnih podatkih in cenitvah je donos našega turizma v preteklem letu prekoračil milijardo dinarjev Ta znesek nam nazorno prikazuje izreden gospodarski pa tudi socialni, in kulturni pomen našega tujskega prometa, . , Danes je že splošno znano, da imajo od tujskega prometa koristi ne le hoteli, gostilne, penzioni, kavarne, železnice, parobrodska, letalska in avtobusna podjetja, ampak da ima od njega koristi posredno ali neposredno tudi vsa trgovina, obrt in industrija ter v posebni meri tudi naše poljedelstvo. Prezreti ne smemo niti prostih poklicev, na pr. zdravnikov, lekarn, umetnikov, dalje avtoizvoščkov, vodičev, čolnarjev, nosačev itd. V naših letoviščih, kopališčih in zdraviliščih, pa tudi na kmetih se oddajo vsako leto veliko število pri vatnih sob tujcem v najem. Ti dohodki omogočajo marsikateremu posestniku, kmetu, uradniku ali nastavljencu lažje odplačevanje ali vzdrževanje hiše oziroma posestva. Naš tujski promet predstavlja tudi v socialnem pogledu važen faktor. Tisočem in tisočem nudi zaslužek in obstoj. Marsikateri hotelir ali podjetnik je začel kot skromen vajenec ali pomočnik ter dolguje svoje uspehe tujskemu prometu. Četudi moramo tu in tam zabeležiti kakšne senčne pojave, -je vpliv tujskega prometa na domače prebivalstvo vendar v pretežni večini dober in pozitiven. Delo v naših tujsko-prometnih obratih, ki zaposlujejo sko-ro izključno domače moči, je zelo poučno, zanimivo in koristno. Pridobitve tujsko-prometnih krajev v higieničnem in zgravstve-nem pogledu (kopališča, vodovodi, kanalizacije, športne naprave, ceste, pešpoti, kulturne prireditve itd.) so velike vrednosti tudi za domače prebivalstvo. Od celokupnega donosa našega tujskega prometa odpade na domače goste okroglo 650 milijonov din, na inozemske goste pa 350 milijonov din. Seveda ne smemo pri tem prezreti dejstva, da potuje tudi iz naše države vsako leto veliko število naših državljanov v inozemstvo, v tuja zdravilišča in letovišča. Po uradnih statističnih podatkih so naši turisti v zadnjih letih porabili v inozemstvu prbližno 200 milijonov din letno, tako da znaša dejanski saldo v našo korist -50 milijonov din letno. Radi sedanje vojne in njenih posledic so vse države brez razlike potovanja svojih državljanov v inozemstvo tako omejil in otežkočile, da bodo inozemski turisti prišli v naši letošnji bilanci komaj do izraza. Sicer prihaja dnevno nekaj desetin inozemskih potnikov k nam, vendar gre tu z malimi izjemami predvsem _za_ trgovska ali službena potovanja z najnujnejšim številom nočnin. «. .. • Pred izbruhom vojne so naši državljani obiskovali predvsem Nemčijo in Italijo, ki da- nes radi vojnega stanja omejujeta dotok inozemskih turistov le na izredno nujne slučaje ter odpadejo turistična potovanja takorekoč popolnoma. Radi tega bodo tudi oni naši državljani, ki so bili do sedaj vajeni potovati vsako leto v inozemstvo, prisiljeni ostati letos doma ter obiskati naša letovišča, zdravilišča in kopališča. Marsikdo se bo šele letos seznanil z neizčrpnimi lepotami in turističnimi privlačnostmi naše države. Naš letošnjj tujski promet mora, ako bo ostal naš notranji promet vsaj na isti višini kakor lansko leto ter ako bodo naši državljani izdali za domača zdravilišča in letovišča približno isti znesek kakor lansko leto v inozemstvu, računati t izpadom najmanj 150 miljjonov din, verjetno bo pa škoda, žal, še mnogo večja. Letos bomo torej navezani predvsem nase, Odločnosti in doslednosti, s katero vodi naša država svojo nevtralno politiko, se imamo' zahvaliti, da živimo, kliub hudi vojni vihri, ki divja okrog nas, v dokaj ugodnih gospodarskih razmerah. Res je, da zahteva skrb za varnost lastnih mej tudi od nevtralnih držav velike žrtve, toda te žrtve so v sedanjih časih neizbežne in bistveno ne ovirajo pri nekaj požrtvovalnost^ normalnega gospodarskega življenja v naši državi. Šolske počitnice in dopusti spravljajo v ospredje vprašanje letošnjega potovanja oz. letovanja. V kavarnah in trgovinah, na trgih, v parkih in povsod je predmet razgovorov; kaj bo letos z dopustom, kaj z oddihom, bla stavljeno vprašanje se neštetokrat sliši isti odgovor: Ne, ne, letos ne gremo nikamor. Casi so pretežki itd. itd. Ali je to prav? Ne! Vsakdo, ki mu premoženjske razmere ali stalni dohodki dopuščajo, naj privošči sebi in svoji rodbini počitnice v naših lepih letoviščih, v tako uspešnih zdraviliščih, na našem prijaznem in gostoljubnem podeželju, v naših vabljivih planinskih domovih ali na našem prekrasnem Jadranu in naj gre tudi letos na oddih. Saj so naši živci letos gotovo še bolj Ozemlje kakovostne vinske proizvodnje Andrej Žmavc - Napredek vinarstva je mogoč samo v zadružništvu Od približno 200.000 ha vinogradov v Jugoslaviji pride na Slovenijo kakih 25 tisoč ha, t. j. nekako 12.5% vseh goric v naši državi. Samo v slovensko vinogradništvo je vloženih mnogo nad eno milijardo dinarjev. Letni vinski pridelek Slo venije znaša povprečno dobrih 500.000 h!, čijih vrednost lahko računamo — liter po 5 dinarjev — na 250,000.000 dinarjev. Od usode domačega vinskega gospodarstva je odvisna sreča stotisočev, ki se izključno ali pretežno ali vsaj deloma, neposredno ali posredno, od njega preživljajo in so najboljši davkoplačevalci Izrazito vinogradska zemlja ni za nobeno drugo kulturo, ki bi kolikor toliko morala nuditi življenjske pogoje stotisočem ta-mošnjega pridnega prebivalstva. Gorice Slovenije so za enkrat razdeljene na 13 vinarskih okolišev: 1. Pohorje...........................1.140 ha II. Kozjak in zap. Slov. gorice 2.670 ha III. Srednje Slov. gorice .... 2.060 ha IV. Ormoško-ljutomerske gorice . 2.300 ha V. Gornjeradgonske gorice . . 1.130 ha VI. Prekmurske gorice .... 747 ha VII. Haloze in hal. obrobno pogorje 3.530 ha VHI. šmareko-kozianski in celjski vinarski okoliš.................. 1.780 ha IX. Drameljsko-savinjski vinarski okoliš.......................... 800 ha X. Bizeljsko z brežiškim Posavjem 1.860 ha XI Krško-kostanjeviški vinarski okoliš........................... 2.220 ha XH. Novomeško-mokronoški vinarski okoliš........................... 3.070 ha XfH. črnomeljsko-metliški vinarski okoliš . , „ ................ 1.600 ha Skupaj: 24.007 ha Samo zadnji trije vinarski okoliši — XI. do XIII. s 6890 ha — so na bivšem Kranjskem, vsi ostali vinarski okoliši z 18 tisoč 017 ha, t. j. kakih 72% goric v Sloveniji, so pa na bivšem Spodnjem štajerskem, ali — recimo na kratko — v mariborskem Okrožju. Maribor, Ptuj, Ormož, Ljutomer in Gornja Radgona tvorijo središča našega severnega vinarskega pasu in trgovine z vinom. V Mariborskem okrožju je prav doma kakovostna vinska proizvodnja, ki po svojih odlikah v marsičem daleč prekaša vinsko proizvodnjo večine drugih vinorodnih krajev naše države. Seveda povsod naletiš tudi na slabe in prav slabe pridelke, zlasti ondod, koder so razmnožili, povrh po neustreznih legah, najslabše trsne vrste, ki niti v najbolj ugodnih letih ne morejo roditi dobre kapljice. To je »prisilno vinarstvo«, ki kvari drugače dobri stari stoves pristnega »Štajerca«. Slovenski vinar ljubi svojo, z znojem prepojeno goriško grudo, Čeprav ga taiko slabo redi. Vinarstvo preživlja že dolgo težke čase in še ni znakov, da bi se kaj kmalu Obrnilo na boljše. Obubožani svet, zlaisiti naše delovne množice si ne morejo privoščiti vina, tega izbornega naravnega okrepčila, za potrebo, niti za zdravilo. Nezmernost odklanjamo, želimo pa upravičeno, da bi pristno domače vino čimprej postalo tudi pri nas prava ljudska pijača, kar je bolj ali manj že oddavna v nekaterih drugih, mnogo večjih vinorodnih deželah, čijih narode imajo povsod za napred ne, zdrave in — trezne. Potem bi vina pri nas kakor v naši državi vobče ne le ne preobilovalo, marveč bi ga celo primanjkovalo. Danes je pri nas tako, da se potrošek vina še vedno zmanjšuje, po drugi strani pa prav po nepotrebnem dovažajo vino k nam iz. drugih pokrajin, namreč za tiste domače želodce, ki nikakor ne prenašajo domačega pridelka. So namreč ljudje, med njimi celo veliki »rodoljubi«, ki se ne zavedajo, kako grešijo, ako ne spoštujejo nebeških darov domačega kraja in svetih plodov dela domačinov, ki so nanje vendar sami tako navezani... V poslednjem času je nekoliko oživel izvoz vina iz naše države v tujino. Za nas ni toliko važno, iz katere pokrajine izvažajo, marveč je važno, da sploh in da čim več vina in po čim boljši ceni izvozijo, kar se potem itak pozna in ugodno odraža na domačih tržiščih, ki jim doslej bolj in bolj vsiljujejo slabo znane vinske »dobrote« od drugod. Ali ni dovolj, da moramo iz leta v leto kupovati krušnega zrnja iz drugih krajev za stomilijone? Zakaj tudi še vino, ki ga je več ko dovolj doma? Kakor za Jugoslavijo sploh, je važno še čisto posebno za slovenski severni pas vinogradništva, da postavimo to važno kmetijsko panogo na zdravo zadružno osnovo. Napredek našega vinarstva je namreč mogoč samo v zadružništvu. Drugačne gospodarske rešitve zanj ni. Mimogrede bodi omenjeno: Nobeni, kakor koli strankarsko pobarvani gospodarski zadrugi nobene podpore iz javnih sredstev! To bi se lahko hudo maščevalo nad podpiranko samo, vselej pa tudi nad občestvom. To bi bil samo'dokaz popolne nesposobnosti slučajnih gospodarjev z javnimi sredstvi. Vinarski kraji so najbolj obljudeni in jih je treba rešiti večnega siromaštva še iz mnogih drugih razlogov, ki so čisto posebno v javnem interesu. Mnogo vinogradništva tu ob severni meji — baš z najimenitnejšo kakovostjo proizvodnje — je še v tujih in nekmečkih rokah, kar kaže na znano staro slabo stran naše agrarne in socialne politike. "t '■ 'f ' '. ' ‘ ■ ■■ ' i ■ * Vinarska šola v Mariboru s Kalvarijo v ozadju Po vijugasti cesti na vrh zelenega Pohorja Ob otvoritvi lepe p!anfnske ceste Hoče-Reka-Sv. Areh na Pohorju potrebni počitka in naše telo še okrepčila kakor preje! Končno pa nimamo dolžnosti samo do sebe samih, ampak imamo dolžnosti tudi do celokupnosti. Naša hotelska industrija, ki se je razvila šele v naši svobodni državi, se bori z velikimi finančnimi težkočaml, ker je morala najeti sredstva za ogromne investicije ravno v času, ko je bil denar najdražji, preživlja hudo krizo, ki ogroža ne le lastnike hotelskih in gostilniških obratov, pionirje našega tujskega prometa, ampak ogroža tudi tisoče in tisoče nastavljencev in najrazličnejših obrtnikov ter končno tudi naše celokupno gospodarstvo. Zato se mora glasiti letos naše geslo: Dvignimo naš notranji turizem! Hodimo na dopuste In oddih! Naša zdravilišča in letovišča, naši planinski kraji In gorske postojanke, naš Jadran, vsi nas gostoljubno vabijo in čakajo. Povsod bomo spre jeti in postreženi s posebno'pozornostjo, deležni bomo dobre in cenene oskrbe, blagodejnega oddiha in potrebnega okrepčila. Pomagali bomo sebi, svojim dragim ter okrepili gospodarstvo in socialno tudi našo skupilo domovino. Pred 15. leti je župan pri Sv. Miklavžu, pokojni Jakob Florjančič sri okrajnem zastopu mariborskem vložil pred log, da se zgradi nova cestna zveza Sv. Miklavž • Rogoza - Hoče Reka - Sv. Areh. Okrajni zastop je ugodil pred logu ter se je zgradila :esta Sv. Miklavž - Hoče, ki je bila blagoslov-jena in odprta 1. 1926. Vaslednje leto pomladi je dekan in nadžupnik v Hočah, Alojzij Sagaj, skupno s predsednikom SPD Maribor, dr. Martinom Senjorom, nar, poslancem žebotom in županom Vernikom stavil predlog na okrajni cestni odbor in tedanje veliko županstvo, da se naj začne s preddeli za veliko cesto iz Reke pro ti Sv. Arehu. Prvi ogled trase je bil marca 1928 iz Reke preko pobočja do Ruške koče. Prvotno je bila trasa nameravana od Reke na severozapa-dni strani Pohorja v sme ri proti Mariborski in Ruški koči. Strokovnjaki pa so ugotovili, da bi zgradba na tem delu Pohorja bila za 100% dražja, kakor na južni strani pobočja. Sedanja trasa teče preko krajev Reka - Kapla - Legvanjska ravna, mimo Le-dinekove žage do Areha. Lastniki zemljišč, po katerih teče nova cesta, so zemljišča odstopili, mnogi brezplačno, drugi pa po zmernih cenah. Sveta se je za cesto porabilo okoli 300.000 m kvadratnih metrov. Stroški za zemljišča in pristojbine znašajo din 300.000.—. Dolžina ceste znaša od Reke, od gostilne Podkrižnik, do kraja pod Sv. Are-hom točno 14 km. širina ceste je večinoma 5 m, na ovinkih in izogibališčih pa 1—3 m več. Cesta se bo še za en meter razširila s tem, da se bodo cestni jarki tako tlakovali, da bo možno vsakemu vozilu izogniti se tudi v cestni jarek. Vsako leto od 1931. dalje se ie povprečno napravilo 1 km in pol ceste, ker se je cesta gradila večinoma s sredstvi okrajnega zastopa oziroma okrajnega cestnega odbora in s prispevki banske uprave. Vsako leto je bilo zaposlenih pri cestnih delih povprečno 60 delavcev. Z ozirom na pomanjkanje kreditov m težavni teren ni bilo mogoče zaposliti več ljudi. Celotna cesta stane 5,600.000 din ali povprečno 400.000 din na 1 km, Poleg glavne ceste 14 km se je zgradilo Istočasno tudi odcep od konca glavne ceste do Sv. Areha. Ta odcep je dolg 850 m in stane približno 200.000 din. SPD Ruše je dalo okrajnemu cestnemu odboru na razpolago kamen za tlakovanje in izboren kamen za gramoz Kamenja za tlak ceste od Reke do Sv. Areha se je porabilo 14.000 m3, za gramoz 9.000 m8, zemeljskih del pa se je izvršilo 140.000 m*. Položaj oz. teren nove ceste je zelo ugoden, ker leži na takem ozemlju, da ni bilo treba graditi večjih mostov ali objektov. Za odtok Jlciribor 3g. Mikava Slou. Bismca vode zadostujejo večinoma močni cevni pro-pusti. Za zavarovanje cestišča pa je pod cesto suho zidovje in betonirani zidovi. Največji objekt je zid pod cesto na Kapli, ki stane 70.000 din. Sreča pri vsem delu je bila ta, da svet na južnem pobočju Pohorja, kjer teče nova cesta, ni plazovit. Niti enega resnega plazu ni bilo za časa gradbe in tudi ne pozneje. Pri cestnih delih so sodelovale tvrdke: »Probuda« iz Ljubljane, največ pa inž. Ivan Ferluga iz Maribora, družba »Cesta«, podjetnik Svetina iz Ljubljane in podjetje »Intra« s Pobrežja pri Mariboru. Največ del je izvršila tvrdka Inž. Ivana Fer-luge. Mnogo del pa je izvršil okrajni cestni odbor v lastni režiji. Vse to je pripomoglo, da je okrajni cestni odbor s pomočjo banske uprave zgradil to važno cesto na sicer težavnem strmem terenu do 1250 m visoko z razmeroma zmernimi sredstvi. Velika težava je bila pri zgradbi ceste dobava dobrega kamenja. Človek bi mislil, da je pohorski masiv poln izbornega kamenja za ceste. Temu pa ni tako. Na pobočju, kjer teče nova cesta, leži večinoma že trohneli škriljevec. Graditelji so morali mnogokje dovažati kamenje po več kilometrov daleč, da so mogli cesto tlakovati. Še hujša težava pa je bila z dobavo kamenja za gramoz. Samo na treh mestih na 14 km dolgi progi so tehnični vodje našli kamen, ki je bil dober za gramoz. Težava je bila spraviti stroje za drobljenje kamenja na pohorske višine. Tud! z valjarji so težko prišli navzgor. Pa vse te težave je okrajni cestni odbor premagal pod spretnim vodstvom tehničnega vodje inž. Stergarška Antona. Okrajni cestni odbor je s pomočjo banske uprave kril večji del izdatkov za to cesto z okrajnimi cestnimi dokladami. Zadnja leta pa je najel posojila, s katerimi je končal cesto, ker bi sicer, če bi se naprej gradilo samo na podlagi proračuna, bila cesta dograjena šele čez pet let. Nova cesta ima posebno važen pomen za narodno gospodarstvo id tujski promet. Ogromni kompleksi pohorskih gozdov so bili do sedaj nedostopni in le z veliko težavo se pohorski kmetje spravljali drva in hlode do strmih kolovozov. Tudi druge kmetske pridelke je kmet težko spravil v dolino in ga ja navadno vožnja stala več truda in časa, kakor pa je bilo blago vredno, ki ga je z veliko muko po dolgotrajnih nevarnih vožnjah spra-vil v nižavo. Planinski domovi: »Poštarski dom na Pet* kovem sedlu, »Pohorski dom« malo više, »Mariborska koča«, »Ruška koča« in drugi privatni domovi so morali z mulami in z nosači spravljati živila in potrebščine na pohorske višine. Odslej je to drugače. Tujski promet je silno oživel ter se bo še bolj razmah-nil. Okrajni cestni odbor namerava s pomočjo banske uprave in prizadetih občin nadaljevati cestno zgradbo do šmartna nad Slov. Bistrico, kjer je znani »Počitniški dom kraljice Marije.« Treba je dograditi še kakih 8 km ceste pa bo mogoča krožna vožnja Maribor - Hoče Sv. Areh - Šmartno - Slov. Bistrica - Slivnica - Maribor. V zapadni smeri pa bo mo- Poče v prihodnjih letih zgraditi po vrhovih ohorja cesto v smeri proti Slovenjgradcu oz. Mislinjski dolini. Seveda je ta ideja »muzika bodočnosti.« ’* 9- Savinjska tovarna barv in lesnih izdelkov fornat Jut Mmp, fkam\e Ker je v bližnji okolici Mozirja obilo surovin, ki so potrebne za izdelovanje barv, ie podjetnik Friderik Hocke iz Gradca že leta 1898 ustanovil v Ljubiji pri Mozirju tovarno za izdelovnje zemeljski!) in drugih barv. Podjetje se je zelo uspešno razvijalo in prešlo po svetovni vojni leta 1918. v roke domačih podjetnikov, ki so še danes njegovi lastniki. V letih 1920-22 ie bilo podjetje močno povečano. Tedaj je bila zgrajena podnižna tovarna v Letušu pri Braslovčah, kjer je začela obratovati moderna žaga. Podjetje izdeluje razen barv še razne lesne izdelke, med temi samokolnice in embalažne sode. V letih konjunkture je tvrdka dajala delo do 100 strokovnim delavcem in številnim voznikom, drvarjem in ostalim nekvalificiranim delavcem. Splošna gospodarska kriza pa ludi temu podjetju ni prizanesla in je bilo prisiljeno skrčiti produkcijo na približno */s kapacitete. Preteklo leto je podjetje prazr novalo ‘10 letnico obstoja, kar je v sedanjih ležkih prilikah vsekakor dokaz solidnosti in opravičuje nado v lepo, uspešno bodočnost. SSovenski »Benjamin" je dorasel in terja novo obleko Rudi Čačinovič Obširen načrt za gospodarska in lavna deia v Prekmurju če bi primerjali različne pridobitve Prekmurja v novi državi, bi bila javna dela med onimi področji, kjer je napredek najmanj viden, človeku se vsiljuje prispodoba: Slovenski Benjamin je zrasel prehitro in mu starši niso pravočasno nabavili suknje in hlač, primernih za doraslega fanta, zdaj pa je vse pretesno in prekratko. Fant je to obleko s svojim delom že zdavnaj zaslužil, samo vrsta še menda ni prišla nanj. Tipičen primer nudi šolstvo. Prevzgojilo je celo mlajšo generacijo in vplivalo močno tudi na starejšo, vzgojilo številno inteligenco, prebudilo slovenstvu umetniške tvorce — pa se še pogosto odeva v stare, ponošene cape. če ne upoštevamo nekaj zgradb, ki se pravkar zidajo, je 18 zgradb za ljudske šole popolnoma neprimernih, mnogo pa komaj primernih. Pri tem dejstvu pa nočemo zanikati napredka, ki Je tudi pri javnih delih viden: odranska in cankovska ljudska šola, ra-kičanska kmetijska šola, železnica Sobota—Ormož, veržejski železmški in leseni most, novi moderni petanjski most, elektrifikacija Sobote, Beltincev in Rakičana, boljše poštne, telegrafske in telefonske zveze, avtobusne proge, gederovska carinarnica. dva zdravstvena domova, par novih šol se gradi (Hodoš, Markovci), novi mostovi in propustl (železobetonski Rankovci, Sobota, Martjanci, šalovci, Hodoš), nekaj novih krajših cest, pa še to in ono. Ko vse to ugotavljamo, ne zmanjšujemo doseženega, hočemo samo še naprej, času in razvoju primerno l V bodoče bo treba javna dela še močno povečati in predvsem pospešiti. Da bodo mogla slediti '•potrebam, se bodo morala izvajati po načrtu. K takemu prekmurskemu delovnemu načrtu omenjamo le nekaj konkretnih del, katerim bo treba seveda še marsikaj dodati, deloma že z ozirom na današnje potrebe, še boij bo pa to zahteval bodoči razvoj Prekmurja sam. Poleg splošnih javnih del, obsegajočih bodisi celotno Prekmurje ali posamezne kraje, je važna predvsem tudi načrtna izgraditev Murske Sobote, da bo postala vsestransko odgovarjajoča središče Prekmurja in Pomurja. Med splošnimi javnimi deli, ki so bila nujna že od prevrata, so: popolna in dokončna regulacija Mure, regulacija Le-dave v celem toku, nadaljnja elektrifikacija Prekmurja, ki je v tem pogledu najbolj revna slovenska pokrajina (predvsem Sobota, Puconci in vsi lendavski kraji do Cankove in navzgor; od Beltincev do Bogojine, Dobrovnika, Turni- šča, črenšovec vse do Lendave). Namesto majajočega se veržejskega lesenega mostu je potreben nov železobetonski. Cesti Veržej—Murska Sobota in Petanjci —Mur. Sobota, ki vodita od obeh murskih mostov, nista še vedno daleč napredovali od nekdanjih lokalnih cest, dasi danes predstavljata edini zvezi za cestni promet z ostalo Slovenijo. V slabem stanju sta tudi obe cesti med Soboto in Lendavo. Dolnje Prekmurje nima direktne železniške zveze s Slovenijo. Edina zveza vodi na Hrvatsko. Potrebna je zato železnica Lendava—Sobota, za katero hrani že davno zaprašene načrte knjigarnar Hahn. Mnogo za celo Prekmurje važnih del spada v okvir načrtne izgraditve Sobote, j Sem spada novo monumentalno gimna-! zijsko poslopje, za katerega so že odo-' breni načrti. Proračun znaša 6 in pol milijona din ter bi zgradba po raznih napovedih morala biti kmalu že dograjena. Nova ljudska šola bo morala dobiti tudi tretje nadstropje, da bo v sedanji gimnaziji lahko pozneje našla prostore bodoča soboška meščanska šola. Občina je dala na razpolago zemljišče že za okrožno sodišče, vojašnico in orožniško kasarno. Zadji dve zgradbi bi se morali začeti graditi letos, da jima zemljišče ne zapade. Sondaža za novo bolnišnico in podobna opravila so stala baje že 60.000 din, zato bo treba z njeno zidavo kmalu začeti. Razmere v stari bolnišnici to že davno terjajo. Potrebno bi bilo. da bi tudi v Soboti zidali razne centralne ustanove. Pokojninski zavod naj bi zidal nekaj svojih stanovanjskih hiš. Velika zapreka razvoju Sobote je železnica. Potrebno bo zgraditi podvoza na rakičanski in marijanski cesti, seveda v zvezi s popolno preureditvijo soboške železniške postaje, ki je popolnoma neprimerna sedanjemu prometu in razvoju Sobote. Bila bi stalna ovira nadaljnjemu razvoju, saj je bila grajena takrat, ko je bila Sobota zakotno selišče in zadnja postaja. Potrebno je že zdaj nekaj novih tračnic, moderno postajno poslopje, pri velikem osebnem prometu mora odpasti hoja preko tračnic z mostički, ali pa če bo proga dvignjena, s hodniki pod tračnicami. Potrebni bi bili pokriti hodniki, ločen tovorni promet in tudi razširjen trg pred kolodvorom (Ban-kovo zemljišče). Današnja kanalizacija Sobote je nezadostna, saj je iz nekaterih delov mesta sploh ni mogoče napeljati. Potrebna bi bila trajna kanalizacija, ki bi vodila vse do Budinskega mlina, če bi kanal podaljšali do Polane, bi ga izpirala Ledava. Imel bi 12 m padca in 6 km dolžine. Danes je kanal celo nad cestiščem. Potreben bo tudi magistrat na Glavnem trgu, ki je zamišljen z gledališčno dvorano, s prostori za občinska podjetja, muzej in pod. Tudi nov gasilski dom bo morala dobiti Sobota. Regulacijski načrt Sobote, ki ga je izdelal arhitekt g. Fr. Novak, leži na banovini že od leta 1934. V glavni zasnovi še ni odobren. Arhitekt Novak si zamišlja Soboto kot tkzv. vrtno mesto, ki po sedanjih perspektivah sodeč ne bo preseglo 20—25 tisoč ljudi. Posamezni zeleni otoki bi bili vezani z alejami. Prehajali bi od čisto kultiviranih parkov v prosto naravo. Prvi bi bil pred katoi. cerkvijo. Drevesa naj bi imela tudi botanič- Mogoče nam nič ne bi tako zanesljivo prikazalo neprestane rasti Prekmurja v slovensko skupnost, kot točna prometna statistika, ki bi že s tem tudi dokazala velik gospodarski napredek v no- vi državi. Prometne prilike danes še nikakor niso vzorne. Realizirati bo treba šele v bodočnosti marsikaj, kar bi moralo biti izvedeno že prva leta po osvoboje-nju. Vendar že pomanjkljive statistike dokazujejo neprenehen napredek In močan pulz gospodarskega sožitja. To dejstvo predstavlja najboljši demanti lažnim trditvam tuje propagande, ki bi hotela kolo razvoja zaobrniti nazaj v tisočletje svoje fevdalnosti. Skromni so bili gospodarski stiki Prekmurja z ostalo Slovenijo v dobi ogrske kraljevine. Skromno in nerazvito je bilo tudi prekmursko gospodarsko življenje. V Sloveniji ni bilo ne mostov in ne železnice. Vendar je bilo nekaj trgovine z Ljutomerom, največ pa z Radgono, kjer ni bilo toliko prometnih ovir. Radgona je zato postala celo glavni trgovski center za slovensko Prekmurje, že takrat je torej večina Prekmurja gravitirala v slovensko smer. S priseljevanjem je postajala nemška Radgona tudi vedno bolj slovenska. Nezdrave politične in gospodarske razmere so v novi državi hromile nemoteni, gospodarski razvoj, ki je po naravi gravitiral v slovensko smer. železniška zveza, lesen most in brodovi so bili pa vendarle dovolj za močan porast prometa med obema bregovoma Mure. . Merodajni se pri nas še vedno vse pre- no vrednost (n. pr. pred cerkvijo vse vrste prekm. javorov). Od cerkve bi vodila aleja v park pred bolnišnico, od tod po aleji zopet na Glavni trg, nato v park in fazanerijo, kot naravni zaključek. Aleje bi bile zasajene s topoli in lipami. Predvidena je preložitev pokopališč v bližino rakičanskega, ureditev cestnega omrežja, mesto za bodoče letališče itd. Mogoče bo kdo, ki se raje ozira nazaj, proglasil mnogo navedenega za sanjsko podobo. Večino del pa zahteva že sedanji čas, drugo bo morala izvesti bližnja bodočnost. Slovenski Benjamin je dorasel in terja tudi primemo obleko. Ker jo je zaslužil s težkim garanjem, ima tudi pravico do nje. -rč. sedanjih prilikah. Zato jih za vsako koristno uporabo primanjkuje. Skušali bomo samo na statistikah nekaterih prometnih poti pokazati ta razvoj. Pri tem manjkajo zlasti važni podatki za veržejski most, vendar si pa približno sliko lahko ustvarimo. Najvažnejša prekmurska prometna zveza s Slovenijo je železnica. Tudi tu nimamo točne statistike. Sklepamo pa lahko po obsegu prometa na soboški postaji, kako bi izgledala celotna slika. Samo v zadnjih desetih letih se je tu promet po približni cenitvi dvignil več kot za polovico. Pri tem se dviga še vedno. Lansko leto je bilo odpremljenih 10.700 ton pošiljk, prišlo pa je 13.000 ton pošiljk. Potnikov je odpotovalo 81 tisoč in pripotovalo 92 tisoč. Komadne robe (živina) je bilo odpremljene 3000 ton, prišlo pa je 3200 ton. Naloženih in razloženih je bilo 3700 tovornih vagonov. Prva polovica letošnjega leta izpričuje še večji porast. Odpotovalo je 41 tisoč in pripotovalo 45 tisoč potnikov, prišlo pa 5700 tort pošiljk in odšlo 7700 ton pošiljk, komadne robe je bilo 1300 ton predaje in 1900 ton oddaje, tovornih vagonov skupno 1800. Soboška pošta je prejemala prva leta le po .nekaj paketov dnevno, oddajala tudi nič več. Sedaj odhaja iz Sobote dnevno do 80 paketov (največ tvornica perila in Benko), prihaja približno ravno toliko, če računamo povprečno težo paketa po 10 kg, odhaja letno do 300 tisoč kg paketov. Pri tem pa se zviša število paketov pozimi tudi 'na 150. Velik promet izkazujejo brodovi. Petanjski je seveda na prvem mestu. V to Imalo zavedajo pomena točnih statistik v Prekmurje je tesno povezano s slovensko skupnostjo EPILOG Kranjec Miško Kako dobri ljudje so tu, dovzetni za učenje in vneti za napredek! Le roko jim je treba ponuditi, jih potegniti iz duhovne teme in ti marljivi Prleki, ti krasni kraji bodo v ponos domovini. Ali izgleda, kot bi nihče ne imel smisla za kulturni napredek našega človeka in bi bila njegova mračnost zaželena. (Ignac Koprivec: »Kmetje včeraj in danes«, str. 281). Pišem epilog h knjigi meni nepoznanega človeka, ne da bi me bil kdo za to naprosil, niti ne vem, če ne bo neprijetno avtorju. K temu so me napotila mnoga zborovanja, shodi in strastno pisanje, ki je spremljalo pojav te knjige. Zborovanja so se vršila skoraj po vseh večjih krajih Slovenskih goric. Nastopali so naši stari in častitljivi govorniki, ki jih vidimo vedno,-kadar gre »za koristi slovenskega naroda«, ali kadar je ta narod »ogrožen«, ali mu preti sploh kaka »nevarnost«. Nastopali pa so tudi »govorniki iz ljudstva«, kakor imenujemo nekatere može. Ljudje so na zborovanja prišli v »ogromnih množinah«, ker so bila »naša«, nemo poslušali in ko so izvedeli, da jih nekdo klati, da se posmehuje niihovi veri, omiki, navadam in še marsičemu, so glasno protestirali, oduševljeni sklenili ostro resolucijo in jo poslali na merodajno mesto. In po mnogih brezuspešnih resolucijah, ki jih je kdaj sklenilo slovensko ljudstvo, je ta imela ne- navadno hitro uspeh. Knjiga je bila zaplenjena in govorilo se je, da se bo mora! pisec zagovarjati pred sodiščem. Ali se bo ta pravda vršila in kak bo konec, je postranskega pomena. Niti že skoraj ni važno, zakaj so se vršila protestna zborovanja, kako je bila odposlana resolucija, temveč edino to je pomembno, da je bilo ustreženo slovenskemu ljudstvu vsaj enkrat v vsej njegovi žalostni zgodovini. Knjiga je posrečen niz podob, vernih in natančnih, čeprav ne umetniških, pa vsaj z ljubeznijo pisanih. Podobe iz Slovenskih goric. Za marsikoga odkritje, ako ni vedel o Slovenskih goricah, da tam raste sladko štajersko vino, da tam jeseni, ko grozdje zori, klopotci regljajo, in se med trto sprehajajo okroglo in rdečelična dekleta. Toda odkritje, kakor si ga je zamislil g. Koprivec, je za marsikoga neprijetno. Pozabil je tudi na zlato pravilo kulture: Izogniti se diskretno nelepim in neprijetnim stranem našega življenja. Saj v Ljubljani in sploh v mestih poznajo našega kmeta precej dobro po njegovih že zdavnaj ne-nošenih narodnih nošah, po njegovi pobožnosti in ponižnosti. Koprivec je pa to resnico preobračal! Opisal je njegove vraže, njegovo naravo, godrnjanje, a tudi njegovo radost in trpljenje. Opisal pa je tudi tiste, ki mu gospodarijo in kako mu gospodarijo. Skratka, upodobil je njegovo pretežko in brezkrajno trpljenje, ki ni z ničimer opravičeno. Stoletja že spokojno počivajo nizke hiše po hribih in ob klancih, sredi zelenih sadovnjakov, z rdečimi rožami v oknih, sredi vijugastih njiv po položnejših pobočjih. Po hribih so cerkve, o katerih nam naše knjige vedo toliko povedati. Naša poezija je polna večernega zvonjenja, ki se razlega iz teh cerkva po hribih in dolinah. Kdor pa se je kdaj intimneje ozrl na življenje po teh hribih, kdor je videl, kako skromen kruh raste v težki ilovnati zemlji, si je moral reči: Lepo je, da skoraj ne lepšega, ali grenko in težko, da tudi ne težjega. Stoletja že to ljudstvo neprestano protestira, včasih glasno, včasih tiho, včasih ponižno, včasih ob vinu proti pretežkemu življenju. Vse življenje je en sam protest proti temu, kar je, a ne bi smelo biti, kar bi moralo biti drugačno, pravičnejše. In vendar so bili do danes vsi protesti zaman. Nikdar mu ni bilo ustreženo. Zdaj mu je bilo. Zato, ker je protestiralo proti knjigi, ki je ni bralo, ako pa jo je, mu je, kolikor vem, ugajala, ker se jim je zdelo, da je v njej njihovo resnično življenje. Toda ljudje so protestirali in uspeli. Gotovo so veseli tega uspeha, saj jim je bilo na tem, da jim enkrat nekdo ustreže. Toda življenje v Slovenskih goricah ni zato niti troho lažje in prijetnejše. Kajti otroci, ki sem jih videl zadnjič, so tako oblečeni, kakor prej, žene izmučene, možje pa še vedno zahajajo po viničarijah in govore o tem, kako bo nekoč, ko mine vojna in »pride nov svet«. Vendar se zdi, da ljudje zdaj niso lačni; saj je poletje. Nekaj časa so otroci obirali češnje, potem borovnice, ki jih je po gozdovih mnogo; ker je hvala Bogu dovolj dežja, ne zmanjka gob. Zdaj zorijo že prva jabolka in hruške in do zime kar pojde. Tudi pozimi nekaj.časa še bo. Ali januarja, februarja se bo pesem o pomanjkanju spet začela. Toda čemu gledati resnici v obraz? Ozrimo se rajši po tej čudoviti pokrajini! Ako ste dobro jedli, vtaknite zobotrebce med zobe in stopite na kateri koli vrh v Slovenskih goricah. Ozrite se na vse strani: hribčki in dolinice, gozdovi in njive ter travniki, bele ceste se vijejo med njivami in med gozdovi. Glej, tam pastir pase šest krav in vriska! (Predstavljajmo sl vsaj, da vriska, ker je kakor kralj svoboden, ker je sit in, zadovoljen; ne smemo vedeti, da revše hodi že drugo leto v prvi razred, da je često tepen radi nezaupanja, da nima nikogar in je že zdaj hlapčič!) Glej zdrave kmetice (recimo zdrave radi poetičnosti), ki delajo na polju, dekleta okroglih lic, lepih, polnih prsi (pardon!), kmeta, kako veselo in ponosno stopa za plugom, da, celo na voliča se ozrimo, kako veselo in zadovoljno stopata v jarku in toliko, da ne vriskata ali pojeta v dvoje! — In tam gorice, kjer nam rase rujno, sladko vince, zdravje in moč! O, čudovita lepota Slovenskih goric! O, nesrečni Koprivec, kam je gledalo tvoje oko, da ni videlo tega, kar leži pred nami drugimil Videl si župnika na zbire? in mežnarja z veliko vrečo, nisi pa videl njune roke, ki boža! Tuji nazori so tl pokvarili srce In dušo. Tujo modrost si nam pokazal! Ali ni stokrat lepše prepevati o lepoti, kakor pa o težkem in prebridkem življenju? Ognimo se vsemu, če je kaj grdega, ozrimo se od daleč, z naj višjega vrha na življenje: od tam je vidna sama lepota, trpljenje in grde strani pa utonejo. V »motornem vlaku" čez Slovenske gorice V »motornem vlaku«, ki drvi prešo Slovenskih goric proti Mariboru. Sopotniki: nekaj kmetov in kmetic, milostiv in gospic, otrok, hrvatski krošnjar, neki deb^i gospod, starejši madžarski par, ki je na letovišču v Radencih. Vsi so bolj molčeči. Le včasih nastanejo kake pri' pombe, pri katerih sodelujejo navadno le »boljši« potniki, vštevši pri tem tudi krošnjarja. Kmetje in kmetice molče ogledujejo avtobus, ostale potnike, se zazrejo v kako cerkvico, presojajo letino ali pa prisluškujejo motorju, ki hrupno drvi z »vagonom« po zavitih cestah, polnih nasutega kamenja, odskakujočega na vse strani. Šofer kolne in se priduša nad kmetskimi vozniki, ki se tako počasi umikajo, kot da se njih ne bi tikalo rjovenje hupe in kot da so še neskončno oddaljeni od današnjih motoriziranih časov. Nekje daileč v svetu so uničene setve pod tisočerimi plazečimi se topi ogromnih železnih »gosenic« z motornimi »pljuča«. Po teh hribčkih, poljih in gozdovih je vse mimo. Po gozdičkih pojejo slavci, nad polji in cestami letajo lastav>ce in žgoiijo škrjančki, po poljih je še mani Dudi kot včasih. Se bodo tisočere pošasti razbesnele na tujih poljih, v daljnem bogatem svetu in bo njih bes prej polegel, kot bi mogel vznemiriti let teh lastavic k Škrjančkov nad polji, zaglušiti petje slovoev, uničiti to setev, katero precenjujejo kmečke oči z upanjem in strahom, da je ne bi ugonobila nevihta? Bodo ohranile po vsem zelenem prostranstvu razsejane siromašne hišice svoj čudoviti mir, v katerem še dremajo? Zopet kmečki voz na sredi ceste. Hupa smer se bo z novim mostom promet gotovo povečal. Statistika je sestavljena po prevoznih listkih ter ni popolnoma točna, posebno velja to za pešce in kolesarje. Lokalni promet ni obsežen, ker je prost tarife. Prvi podatki so za dobo od 1. IV. 1939—31. in. 1940, v oklepajih pa za 1. 1935—36: pešcev 9300 (24.600), kolesarjev 14.300 (10.800), enovprežni vozovi 9100 (12.400), dvovprežni vozovi 3900 (8500), osebni avtomobili 2200 (1900), tovorni 1500 (1400). Težki tovorni avtomobili čez brod niso mogli. Na brodu, Krog—Vačja vas, ki je bolj lokalnega značaja, je bilo izven lokalnega prometa leta 1938 1700 oseb, 1250 kolesaifev, vozov 800, avtomobilov 25. Podoben promet je tudi na mostu črnci—Hrastje— Mota. Veržejski most izkazuje verjetno podoben promet kot preko Petanjcev, v času poplav pa ga je seveda še močno prekašal, saj je v Petanjcih takrat navadno sploh zastal. Nekaj brodov vse do Bistric je tudi niže od Veržeja. Med njimi posebno bistriški vrši precejšen promet, železniška zveza Dolnjega Prekmurja pa je usmerjena na hrvatski Čakovec ter sedaj tudi pod upravo zagrebške direkcije hi čaka Še na usmeritev proti Soboti. Naraščajoči promet terja boljših prometnih zvez za Prekmurje. Boljše prometne zveze bodo rodile še večji promet in torej tudi večji razvoj gospodarstva in Še tesnejše sožitje z slovensko celoto. rjove, šofer kolne in zavira, voznik spra- vi le s težavo prestrašene živali s ceste. Debeli gospod stresa z glavo nad kmečko počasnostjo, krošnjar mu pritrjuje v »izbranih« besedah, Madžara z interesom opazujeta, kako se voznik napenja. »Gospodjica« se je razgovorila. Njen zavihani nosič, težko obremenjen z zaščitnimi očali, njena »trajna« s svežo frizuro, nožiče v »šlajer« nogavicah (leva je v avtu »kontuzovana«, zato se je lastnica informirala, če imajo v Mariboru že tudi »ambulante« za take slučaje) itd. — vse to »se revoltira«: »Da li je i slove-nački seljak glup kao srpski? Ne zna ni levo ni desno?« »Gospodjica« je iz Beograda, tri dni je že v Radencih, pozna vse probleme. Govori o obrambi, o kmečki revščini in zaostalosti, o dobrih slovenskih cestah, o Pairizu, kjer je bila lani spomladi. Njen »švager« je v Boru visok in odločilen. O Boru govori le v superlativih: pospešen tempo, ljudje so se tako navadili francoščine, da slišiš že čisto »obične ljude«, kako se pozdravljajo z »Bon jour«! Njen »švager« je tam že pet let pa še ne obvlada srbščine, ker je vse okrog njega francosko. Ima »diplomatski pašoš«, zato je »gospodjica« neizčrpen vir najrazličnejših skrivnosti, ki jih navadni državljani ne vemo. Ona živi življenje z motornim tempom, gleda vse iz avtomobila svojega »švagerja«. Bila je že v Radencih pred leti. Maribora ne pozna. Sobota je bila pred leti še čisto ciganska, zdaj postaja spodobna. V Maribor gre na obisk k znancem svojih znancev. Vmes je tudi neka nemška plemenita gospa. Od svetega Benedikta se pomika dolga črna procesija mož, žena in otrok. Na čelu se dviga veliko bandero. Nato od Negove zopet ena. Dolga in črna se spušča v dolino. Prehitimo voz z duhovniki. Krošnjar kolne in se norčuje, debeli gospod je spet tiho, Madžar pripomni svoji »nagysagi« (milostivi), da je menda neki praznik ter da so tu 'ljudje zelo pobožni in imajo duhovniki velik vpliv. Kmetje in kmetice večinoma molče. Le voz z duhovniki so pozdravili, čeprav ni bilo odziva, ker je avto prehitro vozil. Vprašam kmetico zakaj te procesije. Odgovor: »Za mir molijo, gospod! Iz cele dekanije bomo danes molili za mir.* Kmalu je izstopila in z njo večina kmetov in kmetic. Vroč dan je. Sonce bogato razliva svoje žarke po setvi, po travnikih in gozdovih, cerkvah in raztresenih seliščih. Sije tudi na »plotove«, ki čuvajo ta polja in travnike, gnezda lastovičja in petje slavcev. »Gospodjica« razlaga, da srbski kmet ni klerikalen in pripoveduje nato o letošnji povodnji v Beogradu, kjer ste se mogli tako lepo »vozati« v improviziranih »gondolah« ter je bil naš Beograd prava »mala Venecija«. Mimo beže drogovi in oboestni kameni, polja in gozdovi, hiše in cerkvice. V duši pa kljuje vprašanje: Ali ta »bedak«, ki je s svojim znojem močil to zemljo in prelival stoletja kri za druge, ne bo znal ne na desno, ne na levo ter bo ostal zmeden pred vozačem »vražjih pošasti«, plen njihove grabežljivosti? »Gospodjica« je predlagala »avtoritarno« sredstvo: z avtobusom naj potujejo policijski organi, vsaik prestopek naj bo strogo kaznovan, pa bomo videli, če ne bo »dresura« uspešna! Pa ona živi pri svojem »švagerju«, vprašanje bomo morali rešiti domači (Včasih so ji sicer uhajale pristne slovenske besede, zato ne vem, če tudi pod manikiranimi in lakiranimi nohti ne pretaica naše krvi.) Torej »avtoritarna disciplina z dresuro« ali pa so še drugi načini, da bo mogel naš človek mirno zreti v oči vsem vražjim iznajdbam? č" Na obisku pri prekmurskem Ahasverju Kondorju Po kratkem počitku v rodni sredini odhaja Ladislav Kondor spet po svetu. Ni še dolgo, odkar se je vrnil. Bil je nekam utrujen. Zdelo se je, da ga je tujina tokrat »malo preveč upehala, da je sit svojih večnih romanj. Toda ni strpel dolgo. Kam ga sedaj žene, kakšne načrte ima? Obiskal sem ga nekega teh pretoplih julijskih večerov, polnih neke prenasiče-nosti, ki človeka že sama sili, da bi pobegnil iz domače tesnobe v svet brez vse preozkih meja in ozirov na levo in desno. Kondor stanuje v obcestni sobi pri svoji sestri g. Kirbiševi Ne. daje natančno preformuliranih intervjujev, že vnaprej pripravljenih in natipkanih. Že na pragu me sprejme s kopico vprašanj in razlag o vsem, kar ga ravno zanima. Nje gova soba in stvari v njej pričajo, da je Kondor popotnik. Tudi doma ne more ostati nikoli za dolgo. Tudi tu je samo postaja, kratek počitek na nemirni ahas-verski poti,, po kateri ga neprestano žene njegova umetnost. Kondor govori o umetnosti, politiki, novinarstvu, o državah, narodih in ljudeh, ostri vmes svoje svinčnike, mi demonstrira svoj »patentirani« način ostrenja, igra gostoljubnega »domačina«. Listam po obsežnem albumu fotografij, izrezkov iz časnikov in revij, poročil z imeni mnogih znanih kritikov in novinarjev. Poslušam njegovo pripovedovanje in zdi se mi, kakor da mi Kondor v naglici preobrača nekaj listov svoje občutljive duše, velik album, v katerem je navidezno le nalepljeno mnogo karikatur, trenutnih skic, dovršenih in nedovršenih slik iz sveta, ki ga je doživljal na svoji ahasverski poti — v resnici pa je to duša, bogata doživetij, polna vere v sebe, vrednost svojega dela in velike energije, ki,zmaguje težke zapreke, pred katerimi bi nešteti omahnili. Danes je njegova umetnost dozorela, njegova umetniška pot dokončno izbrana. Kondor bo romal v Bolgarijo. To je zanj dežela, o kateri se izraža najbolj laskavo. Bolgari so zanj ljudje, za katere čuti najtoplejšo hvaležnost in prijateljstvo. Obhodil je 34 držav, se srečal z mnogimi kronanimi glavami, knezi, maharadži, političnimi voditelji, o čemer priča>jo mnogi dokumenti v njegovi zbirki — v Bolgariji je doživel tisto, kar napolnjuje njegovo dušo s toploto. Tu je ta prekmurski samouk doživel tudi največ razumevanja in priznanja za svoje delo. Listam po številnih listih — sofijskih in iz province —, ki poročajo o njegovih razstavah in njegovi življenjski poti. Sv. K a m b r o v zaključuje v sofijskem »Dnevniku« svojo izčrpno kritiko z ugotovitvijo, da Kondor presega bolgarske karikaturiste po plastiki, poznanju anatomije in bogastvu sredstev ter primerja nekatere značilnosti njegove umetnosti z deli Beškova, Dobrinova in Božinova. Ravno tako se izražata o njem z največjo pohvalo Grigorov v Plovdivski »Borbi« in Iv. Popov v »La parale Bul-gare«. Kondor je navdušen propagator prijateljstva z Bolgari. Pravi, da je Bolgarija mogoče med siromašnejšimi deželami, vendar je lahko vsakdo ponosen na prijateljstvo preprostega bolgarskega ljudstva, ki je inteligentno in tudi močno izobraženo. V Kondorju živijo države, narodi in ljudje taki, kot jih je sam srečeval na svojih romanjih. Včasih bodo te slike mogoče drugačne, kot ste jih spoznali iz | časniških poročil. Vedno pa je njegova -sodba izredno interesantna in osvetli tudi ono, česar bi ostalo sicer neznano. Kondor pripoveduje o srečanju z maršalom Bal bom 1. 1929., ko ga je karikiral ter o mnogih drugih. S Trockim se je srečal v Carigradu ter povzročil majhen incident, ker se je Trocki bal, da ne bi imel opravka z atentatorjem. Pravi, da je velik intelekt, da pa nanj ni napravil dobrega vtisa. Kondor bo skušal tokrat poromati tudi v Rusijo, ki mu je od blizu še neznana dežela. Poslavljam se na temnem gostilniškem hodniku. Iz gostilniških lokalov prihaja večerni hrup, duh po pijačah in tudi že pripombe gostov na Kondorjev račun. Za slovo me vprašuje, če nisem opazil, kako se je pozdravil In okrepil tu doma. Da, mu zatrjujem in si mislim, kdaj bo ta popotnik srečeval tudi v tej svoji sredini kaj več priznanja in razumevanja. Ali bo vso vrednoto njegovega dela vedno zakrivala bohemska zunanjost, ki mu jo je vtisnilo za vedno ahasverstvo, na katero je bil obsojen ta samouk v sedanjih razmerah? In ravno zato mu toplo želim, da bi srečal na novm romanju želim, da bi sreča! na novem romanju versko dušo. R. Č. Prekmurje na novi poti Ferdo Godina Bleda mesečina se je razlivala nad hiše prekmurske prestolnice. Vse je leglo k počitku, le tisti, ki še niso »človeški družbi« nikoli ničesar doprinesli, so se kvasili po kavarnah, žgali so iz dolgega časa cigarete, poslušali radio iz Pešte ali pa so ča-kaK iz Strehovec cigane. Go6pod Brblin je sedel v tej tihi, mesečni noči v svoji sobi za mizo. Gospod Brblin je bil j^vni delavec. Pred njim je ležal proglas na ljudstvo, Id je na njem delal zadnje mesece. Gospod Brblin se v svojem javnem delu drugje v svetu ni obnese/l, zato je prišel v Prekmurje. Bil je že nekaj let v naši lepi, z njivami in s travniki pokriti ravnini, v ravnini, ki jo prepletajo mehki kolniki in jo senčijo vitki šumeči jagnedi. Spoznal je naše ljudstvo v teh par letih do dobrega. In do česa je prHtel gospod Brblin? Prišel je do tega, da je naše ljudstvo dobro, kar pa je glavno, da naše ljudstvo rado dela. Sklenil je, da pošlje med ljudstvo program dela, ki je neurejeno in neusmerjeno, življenje naj bi v tej pokrajini šlo po trdi Brblinovi poti. Brblin se je naslonil na mladino, kakor vsak javni delavec. Poklical je najbolj nadobudne mladeniče^ sebi. čakal jih je in sedel za mizo. Zunaj pred Brblinovo hišo so stali trije mladiči: Gašper, Miha, Boltežar. S strahom so vstopili. Gospod Brblin se ni ganil iznad proglasa. Kakor pravi učenjak je bil zatopljen nad svoje delo in mladeniči so ga tako rekoč zbudili i-z učene otopelosti. Posedli so okrog mize. »Kaj mislite, kakšen odmev bo pri ljudstvu naredil moj proglas?« je rekel modro Brblin in se oprijemal mladeničev kot uš kože. »Dober bo,« je dejal Gašper; Miha in Boltežar sta pa samo prikimala. »Kaj pravite k moji prvi točki?« je dejal Brblin in se razlival kot topla voda. »Jaz še proglasa nisem bral, pa mislim, da bo dober,« je dejal spet Gašper, ostala dva nadobudnika pa sta nekaj brundala. Mlada generacija je bila za proglas. Brblin je pomislil. Vrezale so se mu gube na čelu kot pravemu učenjaku. »Prebral ga bom, ali ne?« »Dobro,« so se oddahnili mladeniči. Ko je učenjak Brblin prebral proglas, je nastal spet molk. »Ali ne bi vsak svoje mnenje o proglasu naprsal na listek, če vam je nerodno povedati?« »Dobro.« Potegnili so iz žepov notese in trgali papirje. Molče so pisali. Brblin se je očetovsko nagnil nazaj in strmel v motno luč. Prodira med narod. Gašper je prvi oddal listek. S trepetom je spremljal vsako Brblinovo spremembo na obrazu. »Veš, Gašper, zadel si v prazno,« se je nasmehnil Brblin očetovsko. »V drugi točki nisem mislil, da ljudje ne bi pasli krav ob kolnikih, le malo stran od koruze naj bi jih pasli. To je slgnum temporis« (znamenje časa). Brblin je spodaj nekaj zabeležil. Bral je iz Mihovega listo. »Zadel si v prazno, Miha. Prekmurci naj le nosijo klobuke postrani, samo preveč ne na uho, ker je to invita Minerva (prisiljena umet-, nost).« Brblin je spet nekaj spodaj zabeležil. Brblin je vzel Boltežarjev list. »Zadel si v prazno,« se je spet limal na Boltežarja. »Ti me v peti točki nisi razumel. Nisem rekel, da naj ljudje ne počmigavajo s trepalnicami. Počmigavajo lahko, samo naj ne sekajo, ker imajo pri tem ljudskem sekanju drugi svoje račune,« To je zabeležil. Vsi trije mladeniči, ki so zadeli v prazno, so se oddahnili. Dobro bo. Kmalu bodo šli na prosto, na sveži zrak, kajti gospod Brblin jih je zmrcvaril. »Tako,« je dejal Brblin, »vse vaše in svoje pripombe bom dal spodaj pod proglas, bolj pestro bo. Le škoda, d?, ni nobenega iz ljudstva tu, da bi povedal svoje mnenje. Vox populi — vox i^/ei (glas naroda je glas božji).« »Res,« so pritrjevali vsj trije: Gašper, Miha, Boltežar, čepr av učenjaka vsled težkega sloga niso r?lZUm€ij. joda Brblin je gorel in se razlival ^ da bo po tisočletni temi prekmurskemu lj v,dstvu zgradil trdno pot v temo, v kateri tava brez vsakega programa, PODPIRAJTE CIRIL-M ETO DO VO OOP u H m r\ 70 m PODPIRAJTE CIRIL-METODOVO • ^ODPIRAJTE C R L- METODOVO Splošna stavbena družba Maribor Tezno Telefon interurban 20-57 Brzojavit SPLOSTAD Delavnica za železne konstrukcije, mostove in rezervoarje - Oddelek za električno in avtogeno varjenje Tvornica vijakov, zakovic in drobne železne robe KNJIGARNA KOREli Maribor, Gosposka 9 Telefon 29-41 * Domače in tuje knjige — Muzikalije — Pisalni stroji „Topedo“ — Pribor za razmnoževanje — Vsi papirji — Vse za pisarno — Solidne cene — Postrežba točna * Mo želite oglaševati, pokličite telefon: 25-67 •m Radio Maribor GLAVNI TRG 1 Generalna prodaja svetovno TELEFON 26-48 znanih radio aparatov Sathsenvierk Olvmpia Oftsk&tMi £& tctsiccp FR. DERWUSCHEK - Tel. 20-18 Košaki pri Mariboru Izdelki o p e k a r n I i k e g a o d d • I k ai Strojna zidna opeka: navadna in za brezometao zidavo v —————————— normalnem formatu 25x12x6.8 cm.; Votla veleopeka: jako poceni za zidanje, drži jako do- ------------------ bro toploto, tako da se lahko zida s tanjšim zidovjem kakor običajno. Osemvotlakl: 38x25x14 cm; 62 kom. na 1 m1; Staničald: 25x12x14 cm; 186 kom. na 1 m5; votlakl 38x25x12 etn za vmesne ste- Medstenska votla Porollth plošče: opeka: ne, pokoncu postavljeni, 1' 1 m2, teža: 13 kg 1 kom.; 10 kom. na Plošče za zhnze: »Honrdis« plošče: Stropni votlald lahke gradbene plošče, boljše in cenejše nego inozemski izdelki; izredno lahke, ognjavarne, dobra toplotna izolacija, opremljene z utorom in perom; razpoke v stenah popolnoma izključene. 8 cm deb.: vel. 100x25 cm, 4 plošče na 1 m*; 5 cm deb.: vel 66x40 cm, 4 plošče na Im1; 3 cm deb.: vel. 50x25 cm, 8 plošč na 1 m*; 60, 70, 80 in 90 cm dolge, za napravo napuščev; teža: 20 kg 1 t. m.; za cenene masivne strope, 1.20 dolge; se uporabljajo za železobetonske strope z ravnim podgledom; Tlakovnlki: Klinker opeka; Strešna opeka: h držijo ker so luknjičasti; 12 in pol komadov na 1 m*; polni normalni format za izredne obtežbe in za vročinske stopinje do 1100« C; izredne tlačne trdnosti in odpornosti napram vremenskim vplivom; Bobrasta strešna opeka; 32 kom. na 1 m1; Zarezna strešna opeka; 16 kom. na 1 m!; Dvorezna preš. strešna opeka; 16 kom. na 1 m*; Vse vrste strešne opeke se dobavljalo tudi engobirane (prevlečene z raznimi vžganimi barvami). Izdelki oddelka za keramične ploiče: Klinker fasadne plošče 7x25 cm in 12x25 cm za obloženje fasad, sten in podov v raznih niansah. Keramlt plošče podenlce v raznih barvah, štirikotne in šeste-lokotne; za tlakovanje vež, predsob, stranišč, kopalnic, hodnikov, kuhinj itd. Klinker tlakovne plošče, izredno trdne in odporne proti kislinam in lugu; za tlakovanje barvarn, skladišč, trotoarjev, uvozov itd. Konkurenčne cenel Lastni industrijski tir! Velika kapaciteta! Ako želite detajlne informacije in vzorce, Vam pošljemo na Vašo željo brezplačno posebne prospekte. FRANC PERSLER MARIBOR izdeluje vse vrste avtokaroserij « ii • pri m * pri naftlh insoren- !|HJ kupujte *>* *®r ofllaiuitai MALINOVEC - BRANDY RUN - LIKER - ŽGANJE N« veliko F. S. LUKAS, CELJE N« veliko Čitaite „Trgov$ki lift && edino glasilo slovenskega trgovca Javoršek Ignac S trojna mehanika Izdeloval ni ca specialnega orodja* šnitov, stanc, orodja za vlečenje vseh vrst kovin in papirja, modelov za prešanje umetne smole itd Mariborska cesta štev. 5 Zaloga koles 3n nadomestnih delov Popravila koles, šivalnih strojev, gramofonov itd. Henrik Oblak ml. Celje, Ozka ulica 3 Oiisošlu Amuek, šivalni stroj ali kolo najbolje kupite, prodate ali zamenjate v trgovini Josip Urili, Celje, Narodni dom Kmetijska šola na Grmu pri Novom mestu Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu prično novo šolsko leto začetkom novembra 1940. šola ima dva oddelka: Letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev. To zimo, ki pride, se vrši II. tečaj zimske šole. Letos se torej sprejemajo učenci Samo v celotno šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno spisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolekom za din 10.— je poslati ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu čim-prej, najkasneje pa do 10. septembra t. 1. Prošnji je priložiti: 1. Krstni list. 2. Domovnico. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake šole. 5. Izjavo staršev, odnosno varuha (banovinski kolek za din 4.—), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja (šolnino). Zavezati se morajo tudi, da bodo plačevali šolnino do konca šolskega leta, če bi njih sin ali varovanec brez opravičenega razloga predčasno zapustil zavod. 6. Tisti, ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo (podporo) iz javnih sredstev, morajo priložiti obvezno izjavo (banovinski kolek za din 4.—) staršev ali varuha, da bo njih sin, odnosno varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu prejeto podporo iz javnih sredstev. 7. Uradno potrdilo občine: Koliko je posestvo veliko (v ha). 2. Kolikšen je predpis direktnih davkov. 3. število družine, posebej koliko je še nepreskrbljenih otrok ter event. druge družinske razmere, 4. Koliko redijo konj, goveje živine, prašičev. Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od din 350.-- do din 100.— po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno vnaprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti pod 6. navedeno obvezno izjavo in pod 7. navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višine letnih davkov z navedbo družinskeh in gospodarskih razmer. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllillliliiiiiinuiiiiiiiili Ranovinslco ss&ravilišče toplice Dobrna pri Cel/u Darujte za Sokolski dom! Zdravilišče Dobrna je eno naj starejših, prirodno najlepših in najmodernejše urejenih kopališč Jugoslavije. Zdravilnost njene ogljikovo kisle termalne vode je bila znana že pred 500 leti, kot kopališče pa obstoja že čez 300 let ter je našlo v kopelih te vode že tisoč in tisoč bolnikov svoje zdravje. Dobrna leži 400 m nad morjem v lepi, od treh strani z griči in večjimi hribi obkroženi dolinici v sredi gozdov, obraščenimi s smrekami in jelkami, ki razširjajo svoj osvežujoči .duh po izredno lepem parku in bližnjih promenadnih potih. Broz vsakega nemira, prahu in dima je Dobrna s svojo idilično in romantično okolico pravi eldorado za ljubitelje narave. Krasni razgledi iz bližnjih gričev ali žo 1150 m visokega Kozjaka vabijo goste n krajšim ali daljšim izletom, komur pa zdravnik teh ne dovoli, pa najdejo v parku in njegovi bližini idilične prostore, od koder lahko poslušajo godbo in opazujejo zdraviliško življenje ali pa se v mirnem gozdnem kotičku udajajo nemoteni svojim mislim. Vsa narava sili goste k mirnemu in udobnemu razpoloženju, kar ugodno podpira odlične uspehe pri zdravljenju s kopanjem v zdravilni naravno topli vodi. Katere vrste bolezni zdravi ta voda, dokončno še ni dognano, kajti poleg bolezni živcev, srca in ženskih bolezni, o katerih so dokazani odlični uspehi skoro pri vseh bolnikih, ki so se podvrgli zdravljenju v Dobrni, je še mnogo drugih bolezni kot arterioskleroza, nevralgije, začetni znaki nevme, protina itd. pri katerih so se pokazali nepričakovani uspehi. S pitjem termalne vode, so se pa dosegli lepi uspehi pri zlati žili, kroničnih želodčnih in črevesnih katarjih, kakor tudi pri vnetjih mehurja in ledvic. Kakor je narava obdarila Dobrno z naravnimi lepotami in čudežnim zdravilnim vrelcem ,tako je tudi človeška roka v tem sicer skritem kotičku zemlje ustvarila vse predpogoje, da pridejo te prednosti Dobrne do pravega okvirja in izraza. Že pred 300 leti so prvi lastniki zdravilnega vrelca ,obenem lastni Kačjega gradu, katerega razvaline pričajo o daljni preteklosti Dobrne, skrbeli za prve udobnosti svojih gostov — bolnikov. Krški škofje in za njimi celjski grofje še niso_ znali ceniti zdravilne vrednosti vrelca, ki je v 12. stoletju še ležal skrit v gozdovih pra-šutne. Njih nasledniki gradu in posestva Dobrne imenovane po enem poznejših' lastnikov Neuhaus, katero ime se je zadržalo od strani Nemcev do današnjega dne. zlasti pa poznejši lastnik Kačnik, ki je pa svoje ime spremenil v Gaitschnigg, so pa spoznali tudi materielno vrednost toplega vrelca ter ga začeli izkoriščati s tem, do so gostom nudili vsaj najpotrebnejše udobnosti. Ko je v letu 1858 odkupil bivši štajerski deželni odbor takrat že daleč na okoli znani zdravilni vrelec z nekaterimi posestvi in zgradbami, ki deloma še danes stoje, se je začela nova doba razvoja in Dobrna je postala zdravilišče, kamor se je prihajala zdravit najvišja gospoda iz vseh evropskih držav. Po svetovni vojni je prišlo zdravilišče v last jugoslovanske države in leta 1930 v last Slovenije, odnosno dravske banovine, ki je posvetila Dobrni vso svojo skrb. Zdravilišče Iz malega kopališča je postala Dobrna že skoraj svetovno znano zdravilišče, ki ima sicer še zanimive priče o svojem stoletnem razvoju, ki je pa dobilo v zadnjem času že povsem moderno lice. Obisk Dobrne se je dvignil v zadnjih petih letih za 1.278 gostov ter je dosegel v zadnji sezoni število 4.053 gostov in 62.564 prenočnin, kar je najboljši dokaz vsestranskega napredka Dobrne. Ta ugoden razvoj zdravilišča pa še daleč ni zaključen, ker Ima še vse predpogoje za nadaljni napredek. Gosti, ki so enkrat preživeli svoj odmor v Dobrni, so ji ostali zvesti, vsako leto pa dober sloves Dobrne privabi še nove goste in tako kljub pomožnemu številu stanovanj v zadnjih letih, dosedanja razširitev zgradb in po množitev kopalnih kabin ne bo zadostovala. lllllllllllllllllllllllllllliliillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Koitomal Karel Splošno kleparstvo, naprave In preizkušnje strelovodov. Izdelava luksuznih In tovornih avtomobilskih karoserij ter popravila Istih CEUE-GflBEBJEg______________—aiM Kupujte Vaše življenske potrebščine, pri tvrdkah, ki oglašujejo v „Večerniku"! Brata Naraks sodavi S a rja Celje-Žalec priporočata sodavi-čarske izdelke, kakor pokalice, pristno oranžado itd. Hotel „Pošta„ Celje m (pole? kolodvora) - Restavracija, avtojjaraža, lastna mesarija in prekajevalnica, moderno urejena tajske sobe s tekožo toplo in mrzlo vodo IZVIR ..LAŠKEGA PIVA' BON-BON JOSIP FLORIANC Ljubljana, Mlkloslteva 30, Tel. 44-41 Tovarniška zaloga in zastopstvo čokolade, bonbonov, keksov in marmelade Trgovec, ki si nabavi blago potom te tvrdke, Vam bo ponudil odlično čokolado in bonbone znamke GRIČ ter prvovrstno pecivo, kekse, oblate in deserte svetovne znamke KOESTLIN ZAGREB svetov ne^namke BJELOVAR Zato zahtevaite gornii znamka pri svoiem trgovcu! Trgovci, zahtevaite ponudbe in cenike pri zastopstvu! 0) -O >N O M *5 O O) O O ta .ŠE p* o (A O N< i & Baron Zbirajte odpadke Staro železo, baker medenino, svinec, cink- star oapir cunje krojaške odrezke. tekstilne odpadke. elaževino. ovčjo volno, noveio dlako kuoule vedno oo nai-višiih cenah Arbelter Dravska ul. 18. Te' 26-23. JESENSKI DUNAJSKI VELESEJEM 1940 od 1.-8. septembra Navzlic vojni je Dunajski velesejem pomembno povečan — prostorno z novimi zgradbami, vsebinsko pa s pridobitvijo novih skupin razstavljalcev. Posebno bo zastopana nemška industrija avtomobilov. Mednarodni značaj daje Dunajskemu velesejmu močno sodelovanje inozemstva, posebno pa vseh držav jugovzhodne Evrope: Jugoslavije, Madžarske, Romunjske, nadalje Slovaške itd. VIZA ZA POTOVANJE Obiskovalcem Dunajskega velesejma bo izdana brezplačna vstopna viza. Potrebno je, da zastopnik Dunajskega velesejma — ki je pristojen na mesto, kjer interesent stalno živi — predlaga, da se lahko izda viza Prijave se sprejemajo do 10. avgusta 1940. Poznejše prijave se bodo sprejemale v mejah možnosti in bodo tudi vezane s posebnimi stroški. UGODNOSTI ZA POTOVANJE Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebno sejmsko legitimacijo, glasečo se na njihovo ime, popust za potovanje, in sicer: na nemških državnih železnicah 60°/o, na jugoslovanskih državnih železnicah pa 50°/o pri vrnitvi od normalne tarife. NATANČNEJŠA OBVESTILA dajejo: Začasni zastopnik Dunajskega velesejma za dravsko banovino in banovino Hrvatsko: Direktor Josip Kulhanek, Zagreb, Iliča 9, telefon 24-307, ter generalni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo: H. PfannenstiU, Beograd, Bosanska 29, tel. 30-88!. SPALNICE JEDILNICE KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Maribor, Aleksandrova cesta štev. 48. Tudi dobri vojak SVliJK je uporabljal pri vojakih vseh 12 komadov prepotrebnih predmetov v Foto tourlsta Lojzeta Smuča in sicer: 1. zložljiv brivski aparat v etuiju, 'i. eopie za britje, 3. brivsko milo 4 10 komadov britvic, 5. steki kolonske vode, 6. kos toaletnega mila, 7. zobno ščetko, 8. zobno pasto, 9. ogledalce, 10. glavnik. 11. šivalni pribor, 12. strelsko zabavno igro, katere dobite za 34 din, po pošti 39 da». — V pošljite na naš ček. račun ŠL I3.28a 39 din nakar Vam takoj odpošljemo navedeno kot paket Vrednost predmetov kupljenih posamezno je dvojna Prepričajte se osebno v trgovini, kjer Vam brezobvezno pokažemo kolekcijo. — Priporoča se Foto Tour/Mt — Lofze Smuc Ljubljana, Aleksandrova c. 8 In Prešernova §■________________________________ moti oftosi ¥ Čas vkulmouia... kozarci za vkuhavanje „S IE M E N S“ lonci za vkuha-vanje, kompletno din 145' . Zelo ugodne cene. P1NTER & LENARD, MARIBOR Aleksandrova cesta 34 \ Najnovejši modeli S2UI otroških voažkov, dvokoles, in delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikijev. pnevmatike pri „TRIBUNA“ F. B. L, MARIBOR Aleksandrova cesta 24 ♦ LJUBLJANA, Karlovška c. 4 MOTOR M .jucjomotor" od 100 -600 ccm ter vsi rezervni deli in potrebSčine stalno na zalogi FONZl VREZNIK, MARIBOR, Cankarjeva 24 Najbolj varna naložba denarja, ker jamči ca vloge pri te) hranilnici Oravska banovina s celim svojim premoženjem In z vso svojo davčno močjo - * Hranilnica Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno Kn kulantno ^ Centrala Maribor v lastni novi palači na oglu Gosposke In Slovenske ulice Podružnica Celje nasproti poiti, prej Južnoštajerska Hranilnica SPREJEMA VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PO NAJUGODNEJŠEM OBREST OVANJUI Konfekcija, moda, volna, r na/usodneje pri Maribor, Jurčičeva ulica 4 Priporoča se špecerijska in kolonijalna trgovina MILOŠ OSET IIIIIUUllIllIUllilHUUMIIliUlUlIUIIlillllHnilltllllllllllllllllllllllllllltlltlllllll Maribor, Glavni trg Telefon štev. 21-73 II SOBOSLtKARSTVO IN PLESKARSTVO Sajko & Lazar Maribor, Aleksandrova S Najoovejši vzorci za sobosiikarstvo vedno na razpolago. — Prvovrstna izvršitev, hitro in poceni Priporoča se ■ p e ei al na delavnica dežni kov Betka Maribor, Glavni trg 17l M <%> */. M * Hmmstoa ŠOPER JULIJANA odlična in strokovna izdelava. Zmerne cene Maribor, Giavn' tr g 9 Turisti Kupujte za zlete v znani delikatesni trgovini „1 DA“ Aleksandrova cesta št 18 Vljudno naznanjam, da sem odprl fuukuSkiea v Slovenski ulici št 20. Nudil bom dnevno sveže fino pecivo, kakor tudi okusni polbeli in črni kruh. Sprejema se tudi domači kruh v peko. Cenj. odjemalcem se toplo priporočam ANTON GLAS, pekarna. Iršič Ivan STROJNO MIZARSTVO za fino pohištvo, stavbena dela, izložbe in vsa v to stroko spadajoča dela. Sprejemam naročila po zmernih cenah. MARIBOR, MLINSKA ULICA 21. Batve, Mite,fltttež in vse drugo v to stroko spadajoče prvovrstno blago dobite najcenete pri tvrdki MEDIČ A ZANKL, MARIBOR podružnica Glavni trg 20 TEL. 2567, 2568, 2569 tkatilotska tiskom d. UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD KADAR POTREBUjETE TISKOVINE. KN]IQE PROSPEKTE, ETIKETE, DIPLOME, LETAKE PLAKATE. RAZGLEDNICE, POSETNICE lN KOLEDARJE TER VSE OSTALE TISKOVINE IN OVOJNI PAPIR TEDAJ NAS OBIŠČITE V MARIBORU, KOPALIŠKA ULICA 6 CEVUEV PRODAJALNA: GOSPOSKA Ul. 13 INDUSTRIJA: CANKARJEVA 6 kžikotcia! za dame in gospode. Specialist za vsakovrstno unifomo Prvovrstno delo po najnovejšem kroju se priporoča JAKOB ERBUS Modno krojaštvo SPLOŠNO KROJAŠTVO - MARIBOR Aleksandrova cesta št 16 — Telefon štev. 22-90 V V. tazredu bodo izžrebani dobitki v skupnem znesku 1840 100 LET SOLIDNEGA DELA 1940 Drobnine nogavice, rokavice damsko perilo volna ročna dela NA DEBELO prinaša Volneno blago svileno blago blago za zavese platno in namizno perilo moško perilo NA DROBNO C BUDEFELDT ¥ TEKSTILANA BODEFELDT GOSPOSKA 4-6 MARIBOR GOSPOSKA UL. 14 ■ SLAVONSKI PARKET! IN LADIJSKI POD „Koroška smreka11 nabavite pri zastopstvu: JOS. RENDELI tovarna parketov, Maribor, Koroška cesta 10 ležak in bok se najboSj priporoča Državna razredna loterija Žrebanje V. glavnega razreda tekočega 40. kola se bo vršilo po loterijskem načrtu v času od 9. avgusta do vključno 7. septembra t. 1. in sicer: v Beogradu: 9., 10., 12., 13., 14., 16., 17., 19., 20. in 21. avgusta in v Nišu: 26., 27., 29., 30. in 31. avgusta in 2., 3., 4., 5. in 7. septembra t. 1. Pri tem žrebanju bodo 7. septembra t. 1. izžrebane 3 premije in sicer: 5.000.000. 1,000.000 in 2,000.000 din. Poleg gornjih premij bo še izžrebano veliko število dobitkov od din: 200.000.—, 100.000.—, 80.000, , 60.000.—, 50.000.—, 40.000.— 35.000.—, 30.000—, 25.000_______, 20.000___, 15.000.—, 12.000.—, 10.000 in še drugi manjši dobitki. Skupna vrednost dobitkov pri tem žrebanju znaša: din 56,946.000*— kateri se bodo izplačevali brez odbitkov. V najsrečnejšem primeru z možnim spajanjem premij in dobitkov je mogoče pri tem žrebanju zadeti z eno srečko din 3,200.000’- Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Osebe, ki že sodelujejo v igri 40. kola, lahko svoje srečke 4. razreda zamenjajo s srečkami V. razreda najdalje do 4. avgusta t. 1. Vsi oni, ki nimajo srečk, a bi želeli sodelovati v V. glavnem razredu, lahko iste nabavijo pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih zastopnikih, ki so v vsakem večjem kraju, za doplačilo: za celo srečko din 1.000.— za celo polovično srečko din 500.— za celo četrtino srečke din 250.— Podrobnejša navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Radiooddajna postaja v Beogradu bo poleg dnevnih vesti vsak dan oddajala vesti in rezultate o žrebanju za dobitke od din 5.000.— naprej. Z nakupovanjem srečk Državne razredne loterije, bo posameznik poleg lastne koristi pomagal narodnemu poljedelstvu, obrti, industriji in invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno razdeli v navedene svrhe. v Rušah Današnje razmere zaKtevajo od našega lcmeta, da svoje pridelke podvoji Dober pripomoček so ruška umetna gnojila. Za ozimna žita, travnike, vinograde, sadonosnike Nitrofoskal-Z, 8:12:8; za krompir Nitrofoskal-II, 4:8:8; za povrtnino Nitrofoskal-I, 8:6:8. Za vse kulture, ki rabijo dušik, Je apneni dušik za naše razmere in podnebje najučinkovitejše in najcenejše dušično gnojilo. Plevel v oziminah in jarinah uničimo z neoljenim apnenim dušikom, ki uničuje tudi razne škodljivce in golazen (muhe v smetišču in gnojnici) ter pospešuje kompostiranje in desinfekcijo organskih odpadkov. Vsa strokovna navodila prejme vsak kmetovalec, ki se zanima za pravilno uporabo umetnih gnojil pri: V Mariboru dne 3. Iščem SLUŽKINJO od 25—35 let, pošteno, z letnimi spričevali, ki zna samostojno kuhati in opravljati tudi druga gospodinjska dela. Nastop takoj. Vrabl, Pobreška 20. 6056-2 VIII. 1940. TRGOVSKI POMOČNIK mlad, agilen, z znanjem nemščine, želi namestitve v večji trgovini. Po potrebi tudi aranžer. Naslov v ogl. odd. »Večernika.« 6084-3 ABSOLVENTKA Legatovega trgovskega tečaja in z malo maturo išče primerne zaposlitve v pisarni. Naslov v ogl, odd. »Večernika.« 6002-3 MOJSTRA ZA DESERTE samostojnega, izkušenega, išče tovarna bonbonov in čokolade v Zagrebu. Ponudbe z navedbo zahtev pod »Nastop po dogovoru« na Džuro Medved, Zagreb, Preradovi-čeva ul. 28. II. 6091-2 ABSOLVENTKA Legatovega trgovskega tečaja z malo maturo išče zaposlitve. Gre tudi k otrokom. Naslov v ogl. odd. »Večernika.« 6003-3 KOMPANJON Trgovski pomočnik _ ali pomočnica s 15—20 tisoč din se takoj sprejme za samostojno vodstvo trgovine mešanega blaga. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Sigurna eksistenca« 6054-2 ABSOLVENTKA dvoletne trgovske šole išče primerne zaposlitve pri kakršnem koli podjetju ali v pisarni. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Tudi kot praktikantinja.« 5946-3 ŠIVILJA ZA BLUZE natančna v izdelavi, dobi takoj delo tudi na dom. Delo je stalno in dobro plačano. Mastek, elitna konfekcija, Glavni trg 16. 6078-2 Za mojo 16-LETNO HČERKO iščem službo, najraje k boljši privatni družini, kjer bi se učila tudi kuhati. Vprašati pri Korošec, Frančiškanska 12. 6126-3 KUHARICO ki opravlja vsa hišna dela in ljubi otroke, sprejmem s 15. avgustom v Stritarjevi, ul. št.°17, Maribor. 6064-2 PISARNIŠKA MOČ prvovrstna, verzirana v vseh pisarniških poslih, z dolgoletno prakso v tu- in inozemstvu, dober organizator, samostojen knjigovodja in korespondent, prima reference, se sprejme. Naslov v upravi in poslovalnicah lista. 6085-3 PAZNIKA in 6 rudarjev kopačev sprejme premogovnik Klju-čarovci pri Ormožu. Paznik mora imeti rudarsko šolo, ali vsaj petletno prakso kot kopač. 6109-2 ŽELIM ŠOFERJA za tovorni avto za stalno proti kavciji. Naslov v ogl. odd. »Večernika.« 6125-2 PLETILJE se sprejmejo. Prva mariborska tovarna pletenin, Klavni-ška ul. 5. 6121-2 PEČARSKEGA POMOČNIKA sposobnega in vestnega sprejme tvrdka Franc Filipič, Mlinska ul. 31, Maribor. 6112-2 VAJENCA zdravega in močnega s potrebno šolsko izobrazbo išče tvrdka Franc Filipič, Mlinska ul. 31. 6111-4 UČENEC z dovršeno meščansko šolo se sprejme. Železnina Povh Glavni trg 21. 6082-4 UČENEC s 4 razredi srednje šole se sprejme pri tvrdki V. Weix! in sinova. 6080- 100 lit. 74, 150 lit. 103, 300 lit. 191 din. Že čez 1000 pohval1 nih pisem- Glavno zastopstva Franc Renier, Podčetrtek. 6037-23 Moderen RADIO-APARAT prodam ali zamenjam za lah' ko motorno kolo Slovenska ni Koroška c.'39. 28. 6139-20 3000 litrov BELEGA VINA na prodaj. Vprašati v gostil* 6104-2.1 POUK ENOLETNI TRG. XECAJ KOVAČ s pravico javnosti, Maribor, Tyrševa 14. Vpisovanje dnev no. . Najboljša in najcenejša izobrazba za pisarniško službo. Preskrba službe zastonj. 4954-21 MLADENKA Z DOTO veselega značaja, želi poznan stva z 'gospodom srednjih let. Ponudbe na ogl. odd. »Ve černika« pod »Sreča;« 6102-19 vdova" ' srednjih let, ki ima lastno hišo s posestvom, želi znanja z državnim nameščencem ali upokojencem, prednost imajo od 45—5? let.- Ločenci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. »Veččrnikaf« pod »Srečen dom.« 6100-19 ŽIVALI Dobrega izredno ............ HUDEGA ČUVAJA volčje pasme proda Miheliči šola Reka pri Hočah, za 250 din. _________________5918-24 Prodam 50 kg MRAVLJINSK1H JAJC in . večje količine zdravilnih Raznovrstnih..zelišč. Naslov v ogl. odd. »Večernika«- 6089-24 OPOZORILA TRGOVINA v bližini Maribora z zalogo se takoj proda radi selitve. Naslov v ogl- odd. »Večernika«. 6092-13 POZOR AVTOPREVOZNIKI! Občina Sv. Jurij ob Pesnici bo dobavila 100 m3 gramoza za most. Dobavil se bo iz Maribora. Interesente na] se zglasijo v obč- pisarni med uradnimi urami. 6097-13 MptHffHfi tistim* barvam in fazoniram vse file klobuke po zadnji modi. 0$ 10—28 din. Se priporoča Baboiek Vladko klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5. STROJI »SINGER« ŠIVALNI STROJ; dobro ohranjen, se proda. Ussar. Trubarjeva 9. 6132-14 ČEVLJARSKI STROJ »Singer«, prodam. Koroška; c. 90, bipuš. mehanik. 5992-14 PISALNI STROJ, šivalni stroji brez miz. umivalnik. električne stropne sve tilke in razni predmeti naprodaj. Ogledati v ponedeljek ! 5. t. m. Ruška cesta 2. 6154-14 rje od din 10'— naprej, kemično očiščeno v veliki izb ri po ugodnih cenah pri »torna" Maribor, S&mO Glavni trg 24 Vzorci gratis! ŽENSKI KOTIČEK GOSPODINJE! Nabavite si najnovejši, praktični patentirani brisalec za umivanje in sušenje oken. Cena z navodilom 40 din pri Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun št. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. Sprejmemo preprodajalce. 13544-18 FINA GOSPODIČNA, edinka, hčerka veleugledne bo gate posestniške in trgovske dbitelji, stara 25 let, r- k., Hrvatica, vzorno Čiste preteklo 'sti, inteligentna, lepa, podedovala bo imetje od preko 10 milijonov din, brez dolga, želi seriozno ženitveno spo-znanstvo s Slovencem akadem sko naobraženim do 35 let. Ponudbe sprejema direktno: »Rezor«, Zagreb, pošta 3. 6167-18 INTELIGENT v stalni službi, želi spoznati gospodično, čedno, staro do 28. let, neoporečne preteklosti, ki ima veselje do gospodinjstva in do narave. Dopise na ogl. odd. »Večernika« pod »Izleti«. 6021-19 ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ »HERMES«. MARIBOR, ZRINJSKEGA TRG 1 | sprejema ustne in. pismene prijave dnevno. Prospekti Xedavno je bilo zastonj Soliden strokovni UKRADENo MOŠKO KOLO pouk. Pravica javnosti!I | znamke »Mifa« evid. številka 6012-21 j 2549^ j„ tov. 659752 temno IŠČEM INŠTRUKTORJA j modro, s pokromanimi ob ro- za francoščino takoj. Naslov, ?'■ Kdor kaj ve o njem, naj v Ogl. odd. »Večernika.« liavi proti lepi nagradi oroz* 6108-21' niški' postaji ali pa na na* slov Gustav Konečnik, labo* rant, Prešernova ulica 2-1.* Maribor- 6138-23 VOZILA Kupim malo rabljen MOTOCIKL 200 ccm- Pismeno ponudbe z navedbo cenei na ogl. odd. »Večernika« pod »Motocikl«. 5916-22 UPOKOJENEC ; 50 letnik, s prihranki in postranskim zaslužkom, želi spoznati vdovo, hišno posestnico ali upokojenko do 42 let, I radi skupnega gospodinjstva. Neanonimne ponudbe na ogl-odd. »Večernika« pod »Dober gospodar«. 6019-19 AVTO HAT 514 zadnja tipa, limuzina,, dobro ohranjen, samo 31.000- km. rabljen, 4 nove gume in 2 dobri rezervni, vse ostalo v dobrem stafiju, se proda tar koj ugodno. Ponudbe pod »Fiat-Avto« na ogl. odd- »Ver černika«. 6077-22 RESNEGA ZNANJA s simpatično, inteligentno in gospodinjsko gospodično čiste preteklosti, do 28 let staro, z doto, išče inteligenten železniški uslužhenec. Diskre cija častna zadeva. .Resne dopise s sliko in rojstnim dnem na ogl: odd. pod »Ka-rnkter«. 6095-19 SAMOSTOJNA VDOVA stara 38 let? želi spoznati drž. uradnika li upokojenca; ženitev ni izključena,.' Pisati na ogl. odd. »Večernika« pod »Dobro srce«, 6059-19 NAMEŠČENEC v dobri, stalni službi, Jočen brez lastne krivde, želi spoznati stanu primerno gospodično ali vdovo do 34 let. Ponudbe na ogl. odd. pod »Značaj 38«. 6004-19 »Safoa. Dobiva s« v i PROTI SIVIM LASEM £> REGENERATOR vs«h strokovnih trgovinah! II MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, kupim. — Škofič, Ob železnici 10. 6065-22 RAZNO KAJENJE ŠKODUJE : VAŠEMU ZDRAVJlf .NIKOT1NOL« neškodlivo z&-> nesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi nai-strastnejše kadilce. Cena velika steklenica din 70.—. mala din 60.— Po povzetju razpošilja Jugopatent, Ljubljana, Dvorakpv.a 8. Sprejmemo preprodajalce. 13542tl STROJEPISNA DELA razmnoževanja, kopije načrtov, prevode najcenejše pri KoVač-u, Maribor, Tyrševa ul. 14. 4974-28 Prodam skoraj nov MOTORJI vseh znamk in dvokolesa se strokovno popravljajo v mehanični NSU-delavnici Franc Horvat, Pobrežje, Nasipna ul 2, vis-a-vis pokopališča. 5944-22 r5J ZLOŽLJIV ČOLN Naslov v ogl. odd. »Večerni-6110-28 MALO RABLJEN globok voziček se poceni proda. Spodnja Radvanjska c. 16. 6120-22 MOTORNO KOLO 500;kubikov s prikolico, močno, vse v najboljšem stanju prodam. Naslov v ogl. odd. »Večernika.« 6117-22 OTROŠKI VOZIČEK globok, prodam. Mejna ul. 31, Maribor. 5933-22 PRODAM AVTO DKW »Meister« cabriolimu-sina, dobro ohranjen. Naslov v ogl. odd. »Večernika.« 6106-22 Prodam - globok * moderen OTROŠKI VOZIČEK. Tezno, Trubarjeva 5. 6172-22 Od 6000 do 10.000 din POSOJILA iščem za dobo 6 meseoev proti sigurnemu jamstvu z 58.500 din vknjižene dote na veleposestvu, moje dobro, proti 12% obresti radi povečanja trgovine z mešanim blagom. Naslov v ogl- odd. »Večernika«. ______ 6009-28 —yt| jpum foto-aparat 9x12, Doppelanastigmat 6.8, Kompur, kakor nov, zamenjam za 10x15, 13x18 ali prodam. Lipovž, Kneza Koclja 19 • 6060-28 Nad 100 kg ČASOPISNEGA PAPIRJA naprodaj. Slovenska ulica 4-5914-28 ŠTEDILNIK na 2 in pol plošči z dvema pečetrjakoma, vodnim kotli-čem ceneno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 617J-3S ProtStuberkulozno liso! Barve, lake, tirnež, čopiče, karbolinej, pasto za parkete ter vse slikarske potrebščine dobite najceneje pri Naznanilo! Hani Franjo Maribor, Orožnova 3 obstoječe iz 4 parketiranih sob, veranda, kopalnica, vodovod, vrt, garaža, telefon itd. se da v najem. — Inf. Zg. Breg št. 36. Naznanjava cenjenemu občinstvu, da sva prevzela s 1 avgustom dobro znani BUFET ŠRAML na Tržaški cesti 1. — Točila bova prvovrstna haloška in slov. gorička vina, sadjevec itd. Tudi za prigrizek in delikatese je preskrbljeno. Za obilen obisk se priporočava Ivan In Antonija Pintarič Brezmesni dnevi V goKtilni „Otok Vis", Sodna ulica 16 dobite pohanc piške, ob petkih sveže morske ribe. Točim prvovrstna domača in dalmatinska vina ("viška, opolo in dingač). Se priporoča gostilničar. Elektropodietie Hertii Jožef, Maribor, Aleksandrova 30 Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela poceni in solidno. Proračuni brezplačno! se želite fotografirati, z Vašo sliko boste najbolj zadovoljni pri FOTO .JANA" lastil. N. Pučko - Sodna 1, nasproti „Bata“ Delo je prvovrstno, cene nizke, postrežba točna. Ni več potrebno iskati primerno drevo ali kole za privezanje viseče mrežnice, ker se po tej iznajdbi »odmor« lahko prenese na vsako mesto. Prospekte pošilja na zahtevo Dragutta Rastovski, Beograd, Vasina 18. tel. 30-829. denat Mto&ile najbolje in najvarneje pri Spod H! ®a r i boru* SO ■■■ 'Jjjegistrovana Gosposka Ulita 23 zadruga z Ulica 10, oktobra neomeieno zavezo Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000.000.- NAJPOPOl NE JŠt HARMONIKE SVETA ZAHTEVAJTE BRtSPLACNI CENIK Kartoteka preglednosti točnost enostavnosti zanesljivosti in cenenosti MARIBOR Gregorčičeva 24 p tl ooteniu varujejo noae, ieulie in nogavice I^OŠki I Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poizkusite hormonske pilule HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. - Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja: KR. DV. LEKARNA PRI SV. AREHU, Maribor. - Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“, Zagreb, Langov trg 3. jm.rn. .* imh* Steznik ki Vam bo dobro pri-stojal samo iz specialne prvovrstne delavnice Kocmut, Mellska c. 3 o e 1. avgusta 1940 A NHIlKamK 41,1 m A a (O rt as, rt O 33. e V g u s t a) /aVa\ Za 60°/0 znižana vozn a na nemških državnih železnicah // \ /\\ 33°/0 popusta v tranzitnih državah 1/1 l\V Vsa poiaan«# daje »Leipziger Messeamt, Leipzig ali v Mariboru: Bančna poslovalnica Bezjak, Gosposka ulica 25, telefon štev. 20-97 v Ljubljani: Inž. G. Toitnies, Tyrševa cesta 33 Obisk v e l e s e | m a se izplačat SCHMEIDEB narmonike so od vseh najboljie ZAGBE6. NlKOLIČiVA IQ Velika Izbira klobukov, tenin itd. or! čistim tekom snega tedna no inozemskem patentu, kakor tudi vse file klobuke fazoni* ram po zadnji modi od 10 do 28 din. Se priporoča Baboiek Vladko klobučarstvo MARIBOR VETRINJSKA 5 se pr.iporoč& Slovenska ulica tf podrut. Melinka c. 2 ročno MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 30 (Hotel Zamorec) STAVBENI MATERIAL APNO, CEMENT, POLJČANSKI PESEK TER VES STAVBENI, MIZARSKI LES Vam nudi najceneje trgovina TH. BAUERLE 'riljante, zastavljalue listke išče nujno za nakup Studenci, Kralja Petra c. 45 Maribor T Y R Š E V A 24 Ustanovljeno 1850 STEIN W AY & S O N S FORSTER S E I L E R S T I N G L itd. Brezkonkui enčne cene. — Uglaševanje in popravila Maribor, Gosposka ulica 15 pregledne kartoteke štampiljke za signiranje zabojev, vreč, sodov, koz, kamenja itd. Slgnlrna barva. -Štampiljke iz gumija in kovin _ _ Maribor, Gregorčičeva 14 Veternikov! prepričajte Stran 28. _ ... »Večernlk« V Mariboru dne 3. VIII. 1940. POSOJILNICA NARODNI DOM v Maribora z. z o. j. p najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru ■■ REZERVE BLIZU DIN 12,000.000- ■■ a**. **. ?| e V Mariboru dne 3. VIII. 1940. »V e č e r n f k« Stran 29. faia - studia jetiku” fhati&ot - fosftasht 23 ZAVOD ZA MODERNO PJRTRETNO FOTOGRAFIJI) PRVOVRSTNE IZDELAVE Inž. arh. Jelenec & inž. Šlajmer GRADBENO PODJETJE IN TE H N I Č N A PISA R N A DRUŽBA Z O. Z. Maribor, Pri parku štev. 5 • Telefon štev. 22-12 M. 29-07 tvornica Naj starejše D a j v e č j e in najsolidnejše podjetje te stroke v Prekmurju JANEZ MURSKA SOBOTA Kreditna banka d. d. Mu r s k a S o to o f a Telefon štev. 25 in 90 Velika izbira sortiranih vin iz ljutomerskega in eruzalemskega provinenta Nadai Jožef vinogradništvo Murska Sobota via Ljutomer GRAJSKI KINO ffcueska Sofota Hotel »Central" F a f I i k Kavarna restavracija ciganska godba Hahn Pavel MURSKA SOBOTA BČINSKA HRANILNICA MURSKA SOBOTA Edmi oupilaino varni detiarm zavod v Prekmurju. TELEFON 34 G. D I T T R I C H MURSKA SOBOTA * r iudvik Siflot m(J R5KF1 SOBOTA SRAKA ŠTEFAN POOBLAŠČEN! GRADITELJ MURSKA SOBOTA Ti var ob I Murska Sobota Za jesen, obleke za šolarje, hubertusi, damski Dlašči, vsakovrstne moške obleke, nizke cene vefefraovfna manufaktura, pletenine tehni čna pisarna Murska sobota vsakovrstna olia, jermene, mlinske guite, oiahte S.K.F krogi čn ležaji za vsak oojfon PREKMURSKA BANKA O. D. MURSKA SOBOTA NA |S [ ARtJSI DENARNI ZAVOD V PREKMUR |U USTANOVLJENA 1873 TELEFON 19 KAROL KUKIL VELEKONFEKCIJA MURSKA SOBOTA KAREL ŠIFTAR trgov i n a z modnim, m a-nutakturnim in kratkim blagom murska sobota Žil ViflZltE, madrace otomane ku lite oocem or ..OBNOVA" F. Novak Maribor, lurčičeva 6 nai mode meje ureiena Radio- aparati motorna kolesa železnina Hemet). Murska Sobota V se KUHINJSKE dobrote, ( O DOBRO VINO IN VEDNO SVEŽE PIVO DOBITE ( CILICn DR. GREGORJA ZERjRVfl Rozi hunftMiUtit četje Lep senčnat vrt Delikatesa že dolga stoletja zdravi s čudodelno močjo svojih zdravilnih vreicev razne želodčne, črevesne, jetrne bolezni (zlatenica, žolčni kamni) bolezni preosnove (to ščica, sladkorna bolezen), bolezni ledvic, mehutja itd. Slov ta, strogo dietetična Kuhinja v hotelu Jugoslovanski kralj. Zdravljenje poleti.in pozjni, V pred- in posezoni znatn popustu Informacije daje direkcija zdravilišča ROGAŠKA SLATINA Ji Otvoritev gostilne Cenj. ončinstvu iz Celja in okolice vljudno naznanjam, da bom olvorila jutri v nedeljo na Cesti na Dobtavo v novo zjfraien; b ši gostilno. K otvoritvi vabim vse, ki ljunijo dobro kaplj co, po sebno še moje stanovske tovariše gostilničarje iz Celja in okolice. Miklavžin Greta Prec zna mehanična delavn ca Stanko Puklavec Celje Kapucinska 1 popravlja: pihalne, računske in šivalne stroje, foto aparate, avtomat čne tehtnice S. HOLOBAR SLIKARSTVO IN TRGOVINA BARV CELJE — PTUJ Vodovode, kleparska dela, strelovode Vam napravi sol dno in po konkurenčni ceni ter izvršuje tudi vsa popravila. Zahtevajte ponudbe in Droračune! DOLŽAN FRANJO, CELJE Za Kresijo 4 Telefon 245 Adolf Okrožnih Celje, Bezeni kova 10 Telefon š t e v. 217 Specialno podjetje za vodovodne in toplovodne naprave ter sanitarne opreme. Proračuni in strokovni nasveti brezobvezno na razpolago. Obiščite naš higiensko urejeni oddelek za nego nog Naš strokovnjak-pediker Vas takoj reši žuljev in debele kože Celje ELEKTRO IN RADIOTEHNICNO PODJETJE flDton Diliiliniek, tt Glavni trg Telefon 240 Sodno zapriseženi izvedenec in cenilec. Strokovnjaško popravilo radio aparatov, pregled elektronk, gradnja električnih naprav za razsvetljavo in pogon ler vsa popravila, polnjenje in popravila akumulatorjev za radio in avto Specialna Izcfelovalnlca vseh vrst štediln kov iz nerjavečega jekla, kakor tudi raznih obešal za mesnice in delikatese Prevzamem vsa stavbno-kljužavničarska dela er jamčim za solidno izvršitev. Cene zmerne Klinar MiloS ključavničarstvo Cel/e, Grmgorllževa ulita 4 Priporoča se FOTO KVAS Č E L J E » ELKA « TEKSTILNA TOVARNA V CELJU Franc Belak Telefon št. 243 CELJE Za Kresijo 12a Instalacijsko podjetje za elektriko, vodovod in centralne kurjave. Specialna delavnica za previjanje motorjev, transformatorjev in dinam. Tmfm?rrmnn Popravilo avtomobilov in motornih koles C E L J E Levstikova uljca št. 2 AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^i Ivan Jazbec T A P E T N I Š T V O Celje, Krekova cesta 10 palača Pokojninskega zavoda Kavči, otomane, fotelji, posteljnina itd. Vinko Kukovec nasl. mestni tesarski mojster in lesni trgovec Celie-Lava 7, tel. 242 Izvršuje vsakovrstna te-sarska in stavbna dela Anton Letnik urar, zlato, srebro, lastna delavnica Celie, Glavni trg Dobro in solidno bodete postreženi v znani manufakturnl trgovini Valentin Hladin, Celje Avto gume vseh dimenzij, motorne in za kolesa, nove al* rabljene, nabavite najceneje pri Jugopromet. Celja, Krakov« cesta 11 AVGUST STOK Celie, Aškerčeva ulica štev. 8 Splošno kleparstvo — Vodovodne instalacije Sanitarne, toplovodne in strelovodne naprave, kritje streh, zvonikov itd. Telefon Ste v. 218 Carinsko posredništvo Cingerli Anton Celje, Kolenčeva 6 Telefon štev. 284 •* V ? -*• > 1 ? *«T.: »V e 5 e r n! k« rtitr : /; • Stran 31. gotova e ne veste dolenc. Škrinjar in drug ključavničarstvo, Maribor, Mikloiičeva 6, Slovenska 33, izvršuje vsa strojna, stavbena in umetna ključavničarska dela, blagajne, zidne tresorje, oklopne tresorje za banke itd. Poniklja, pokroma, pobakri in posrebri vse kovinske predmete, Solidna izdelava. Cene primerne! Tel. 22-56 Tel. 22-56 Lesna industrija „DRAVA“ Maribor, Meljska c. 93(st.91) Cenj. občinstvu vljudno, naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani, Pražakova 11 grafološko pisarno. Strokovni biro, prvi te vrste v državi, posluje na strogo realni, znanstveni podlagi ter izvršuje vsa v grafološko stroko spadajoča dela točno, kulantno ter diskretno. Se priporočam z odličnim spoštovanjem GLOBOČNIK FELIKS grafolog SEDLAR IVAN BEZJAK MARIBOR Cvetlična ulica št. 33 Izdelujem različne konjske opreme, civilna in vojaška sedla v različni izdelavi in ceni / Popravila izvršujem skrbno / Na zalogi tudi stare konjske opreme za težka in lahka vozila KOLESA In šivalne stroje prodaja po najnižji ceni tudi na mesečne obroke Draksler Rupert Maribor, Vetrinjska ul. 11 EHHStf-Die,.,: IUtautuuiui cenj. damam in gospodom, da sem prevzel ^''Jf 'n na novo preuredil frizerski salon „ffr*sfau P. S e čer o v, Cafova ulica pri kinu Union Dnevno sveže pivo v sodčku ter domača štajerska vina dobite najceneje v bufetu „Jelenmt Meljska cesta 63 «« SLAVIJA ftft JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, GAJEVA 2 T E LE F O N 21 - 75, 21 - 76, 21 - 77 ZAVARUJE: ŽIVLJENJE, POŽAR, VLOM, JAMSTVO, NEZGODE, STEKLO, AVTOMOBILE, TRANSPORT, TOČO ITD. EKSPOzirunAjjnnj^ ALEKSANDROVA 6-1, TELEFON 20-66 T Trajni z najnovejšim aparatom ter garantiranim preparatom samo din 45'- Salon KOSEM, Meljska 63. — Obenem prodam novo blagajno s sedežem. Mal’ položs dar domu na oitarl KAVARNA .JADRAN“ Maribor, Aleksandrova 36. — Moderno urejena terasa, tu in inozemski časopisi. JIOSIP SEREC telefon 21-70. Carinsko posredništvo _____________m špedicija Telefon štev. 28-70 MAKSO SAMEC Maribor, Zrinjskega trg 7 Manufaktura Perilo Magdalenska oblačilnica A. Kumperšiak - Maribor Dvor lakov« ulica 14 - Valvasor jova utic« 30 (Palaia Dr. SodaJ«) Damska, moška, otroška konfekcija (lastni izdelki) Specialna trgovina predpasnikov Krolaitvo Matlla Kloiinik v isti hiši Pletenine Nogavice lifilill •V.:-' jfrfj 8 fiisi Sprejemamo zastopnike l Kdor sc aavaruje - shranjuj« < LJUDSKA SAMOPOMOČ ■ zavarovalna zadruga z o. J. V MARIBORU, Aleksandrova cesta 47 v las ni palači zavaruje zdrave osebe do največ 20.000 din. 1. za posmrtno zavarovanje v starosti od 16. do 80. leta. Polna zavarovalna vsota se izplača v slučaju smrti ali z dovršenim 85. letom. 2. za posmrtno zavarovanje s skrajšanim plačevanjem na 10, 15, 20 in 25 let, v starosti od 16. do 65. leta. Polna zavarovalna vsota se izplača ob smrti zavarovanca ali z dovršenim 75. letom. 3. za doživetje in smrt v starosti od 16. do 60. lela na 10, 15, 20, 25, 30, 35 in 40 let. Polna zavarovalna vsota se izplača ob smrti zavarovanca oziroma po poteku dogovorjenih let. 4. za dolo od 1. do 16. leta in se polna zavarovalnina izplača z dovršenim 21. letoin. Do sedaj izplačali na zavarovalninah nad 42 milijonov din. Rezervni fond znaša nad 7 milijonov din. — Zahtevajte brezplačno in brezobvezno prospektet m PREDILNICA IN TKALNICA D. D preje Doktor in drug Maribor ZORA Glavno skladišče tt VILIM BENGER SINOVI Izd ia In urejuje AL)OLl’ RIBNIKAR » Mariboru. lisko Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik iTl ANkU OL1ELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi sc M rračajo. — Uredništvo in upravai Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev 11 409