GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK ŠT. 8 KAMNIŠKI OBCA LETO 16 AVGUST 1977 CENA 3 DIN PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA KAMNIKA IN DOMŽAL Zlata plaketa tovarišu Titu V soboto, 30. julija, so delegati vseh treh zborov domžalske in kamniške občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitični delavci in delegati pobratenih občin Slavonske Požege, Tranika, Gornjega Mi-lanovca, Koprivnice in Gen-drigane sklenili številna praznovanja v okviru praznika obeh občin s slavnostno sejo v domžalskem komunalnem centru. Slavnostni govornik Franc Svetelj, predsednik kamniške občinske skupščine, je v svojem govoru orisal dogodke pred 36 leti, ko so se pre-uivalci obeh občin povezali in organizirali široko vstajo, v kateri sta na Perovem padli prvi žrtvi Dominik Mlakar in Tone Miklavčič. V svojem govoru pa je poudaril tudi povojno in sedanje sodelovanje obeh občin na kulturnem, gospodarskem in družbenopolitičnem področju. "V letu varstva okolja pa je ena najpomembnejših pridobitev sodelovanja obeh občin čistilna naprava, ki bo začela obratovati prihodnje leto. Po svečani soji v Domža-iah so se vsi navzoči in številni drugi kamniški ter domžalski občani udeležili spominske proslave v Zlatem polju, ki so ga pred 35 leti skupno z okoliškimi zaselki požgali Nemci. O vstaji na Kamniškem in o pomembnem prispevku prebivalcev Zlatega polja v boju proti fašizmu je spregovoril Anton šturm, nekdanji kamniški revolucionar in družbenopolitični delavec. Spominsko svečanost v Zlatem polju so popestrili z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali mengeška godba na pihala, združeni pevski zbori domžalskih osnovnih šol, harmonikarski orkester in recitatorji. Na prireditvi je Vinko Vrankar, predsednik ZB Zlato polje, v pozdravnem govoru v imenu krajanov izrazil željo, da bi se ob spominski 40-letaici požiga vsi obiskovalci pripeljali v Zlato pelje po asfaltirani cesti. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja nekaterim zaslužnim družbenopolitičnim delavcem obeh občin in nekaterim krajanom Zlatega polja, ki so veliko žrtvovali v boju za svobodo. Tovarišu Titu, velikemu borcu za mir in nekdanjemu delavcu tovarne Titan, pa so podelili najvišje priznanje kamniške občine — zlato plaketo Kamnika. S slavnosti so mu poslali pozdravno pismo, ki ga je prebral predsednik občinske konference ZSMS Dom-zale. Člani delegacij pobratenih občin so položili venec k spomeniku žrtvam nacizma v Zlatem polju. M. JANČAR S slavnostne seje v Domžalah KOMENDSKA DOBRAVA JE SLAVILA ili so spominsko obeležje. Mladi so obnovili partizansko bolnišnico Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku v Domžalah Visoka gosta na lovski razstavi V počastitev praznovanja kamniškega občinskega praznika je slavila tudi partizanska Komendska Dobrava, kjer so se v letih 1943 in 1944 zadrževali večje partizanske enote in organi KPS. Domačini so se za slavje še posebej skrbno pripravili, saj je posebna mladinska delovna brigada, sestavljena iz mladih Komendčanov, obnovila nekdanjo partizansko bolnico, ki nosi ime zdravnika dr. Tineta Zajca. Po slovesni otvoritvi obnovljene partizanske bolnice so vsi udeleženci slavja v sprevodu odšli v Komendsko Dobravo, kjer je zbranim spregovoril Nande Vode, znani kamniški družbenopolitični delavec in udeleženec NOB. Izvlečke iz njegovega govora objavljamo na četrti strani. V vasi so postavili tudi spominsko obeležje, ki sim- bolizira odpor domačinov proti nemškim okupatorjem in domačim izdajalcem. Spominsko obeležje je odkril Miro Župančič, nekdanji sekretar okrožnega komiteja KPS na Kamniškem, in ga v varstvo izročil mladim domačinom. V programu ob slavju so z recitalom sodelovali ko-mendski mladinci in morav-ška godba na pihala. Po odkritju spomenika so številni borci in domačini še dolgo obujali spomine na težke dni med NOB. -mj Zanimivo lovsko razstavo, ki jo je v sodelovanju z občinskimi LD pripravil zavod za gojitev divjadi Kozorog iz Kamnika, si je v ponedeljek, 29. avgusta, ogledal tudi ugledni gost Bogoljub Ne-cieljkovič, predsednik IS pokrajinske skupščine Kosova in Metohije. V spremstvu ing. Andreja Marinca, predsednika IS SRS, si je v popoldanskih urah najprej oglodal lovišča v Kamniški Bistrici., kjer sta oba gosta ostala na lovu do poznega popoldneva. Ob vrnitvi iz Kamniške Bistrice sta se ustavila v osnovni šoli Toma Brejca, kjer so ju pričakali Franc Svetelj, predsednik občinske skupščine, AUonz Boltar, predsednik IS občinske skupščine, in Mi-lan Kernperle, direktor zavoda Kozorog, Med razstavljanimi predmeti so med gosti vzbudile še posebno pozornost slike o Titu na lovu pri nas in njegove trofeje iz lovišč v okolici Kamniške Bistrice. Prav tako sta si z zanimanjem ogledala vse ostale lovske trofeje. Po skupnem ogledu razstave sta visoka gosta v knjigo vtisov zapisala, da iskreno čestitata vsem organizatorjem, ki so pripravili tako lepo zbirko o bogastvu naše narave, ki jo našo lovske organizacije še posebno čuvajo in negujejo. Tovariš Marine pa je v svojem zapisu še dodal, da želi vsem lovskim organizacijam in zavodu Kozorog še nadaljnje uspehe v njihovem prizadevanju za napredek lovstva in varstva nove favne in okolja. M. JANČAR Predsedniku Titu zlato plaketo Na predlog komisije za odlikovanja pri kamniški občinski skupščini so delegati vseh treh zborov občinske skupščine sklenili podeliti Josipu Brozu Titu, predsedniku SFRJ in CK ZKJ ' zlato plaketo občine Kamnik. Tovarišu Titu, ki je častni občan naše občine in je pred več kot 60 leti bil zaposlen v tovarni Titan, so sklenili podeliti najvišje kamniško priznanje zaradi njegovega neprecenljivega doprinosa k zmagi naše revolucije, k razvoju samoupravnega socializma in neutrudljivega boja za miroljubno sodelovanje med vsemi narodi sveta. Zlato plaketo Kamnika so mu sklenili Kamničani podeliti ob njegovem 85. življenjskem jubileju in 40-letnici vodenja jugoslovanskih komunistov. Zlato plaketo Kamnika, ki bo edinstvena, oblikuje znani slovenski umetnik Jendo Stovi-ček. Pričakujejo, da bodo predstavniki kamniške občine predsedniku Titu izročili visoko priznanje ob njegovem bližnjem bivanju v Sloveniji. -mJ Evidentiranje kandidatov Predsednika Nedeljkovič in Marine na lovski razstavi V sredo, 7. septembra, se je sešlo predsedstvo občinske konference SZDL Kamnik in ocenilo dosedanje evidentiranje kandidatov za bližnje skupščinske volitve. V vseh krajevnih skupnostih, z izjemo Kamnika, so z akcijo zaključili, v TOZD pa so nekoliko v zaostanku. Zlasti v večjih kamniških kolektivib evidentiranje še ni končano, zato so obvezali občinski sin- dikalni svet, da s politično akcijo v sindikalnih organizacijah pospešijo evidentiranje kandidatov, ki naj bo končano do 15. septembra. O oceni evidentiranja in strukturi bodočih kandidatov za delegacije v vse zbore občinske skukpščine in samoupravne interesne skupnosti bo ob koncu septembra razpravljala tudi občinska konferenca SZDL. -Htnj Pet organizacij SZDL Kovinarji iz kamniškega centra Krajevna konferenca SZDL Kamnik je na seji 30. junija 1977 sprejela sklep, da se na območju mesta Kamnik usta novi pet krajevnih organizacij SZDL. Predlog je obravnavi predhodno izvršni odbor krajevne organizacije SZDL Kamnik, osnovne oganizacije ZK sever in jug ter predsedstvo občinske konference SZDL Kamnik. Predlog je bil povsod podprt in sprejet in sicer, da bi ustanovile sledeče krajevno organizacije SZDL: 1. MEKINJE, ki naj zajema naslednje ulice: Cankarjeva, Cesta treh talcev, Jeranovo, Kotarjeva, Molkova, Podjelša, Polčeva pot, Zajče-v, Zdruša in Neveljska pot. 2. KAMNIK CENTER, ki naj zajema naslednje ulice: Fužine, Medvedova, Trg talcev, Tunjiška, Zale, Gregorčičeva, Japljeva, Maistrova, Prešernova, šlandrova, Titov trg, Tomšičeva, Trg svobode, Kettejeva, Levstikova, Košiše in pot na Poljane. 3. SUTNA, za naslednje ulice: Kidričeva, Kolodvorska, Par-mova, Petruškova, Sadnikarje-va, Streliška, Šutoa, Usnjarska, Zaprice, Bevkova, Lobo- diova, Novi trg, Palovška, Kovinarska do hiš št. 12. 4. ZAPRICE, za naslednje ulice: Kajuhova, Aškerčeva, Kamniško zasavskega odreda, Ljubljanska, Miklavčičeva, Mlakarjeva, Mumova, Vavpetičeva, Vremšakova, Župančičeva, Aleševčeva, Ekslerjeva, Kože-ljeva, Kranjska pot, Marije Vere, Ogrinčeva, Paglavčeva, Parapatova, Podgorska pot in Svetčeva pot. 5. BAKOVNIK za naslednje ulice: Kovinarska ulica od hiš št. 13 dalje, Albrehtova, Brejčeva, Fortunata Berganta. Imena krajevnih organizacij SZDL so enaka, kot so pri organizacijah zveze rezervnih vojaških starešin, razen za Kamnik center, ki se imenuje pri ZRVS Poljane. Na področju krajevne skup nosti Kamnik so na ta način že organizirane osnovne organizacije ZSMS ter organizacije ZRVS. Predlog konference je, da bi se tudi druge družbenopolitične organizacije enako organizirale, razen krajevne organizacije ZB NOV Kamnik. Na področju predlaganih Asfalt skozi Podgorje Asfaltna cesta skozi Podgorje, ki so jo svečano odprli v okviru občinskega praznika, jc nedvomno velika pridobitev ne samo za vašča-ne Podgorja, temveč za celotno občino, saj je bilo tu poleg že obstoječih kmetij, v zadnjem obdobju zgrajenih več novih stanovanjskih objektov. Sitaira makadamska cesta ni več služila svojemu namenu. Ko se je svet krajevne skupnosti skupaj z delegati odločal o gradnji podgorske Franc Svetelj, predsednik občinske skupščine, je podgorsko cesto izročil svojemu namenu ceste, je bila njihova naloga precej zahtevna: Zelje in potrebe so bile mnogo večje V primerjavi z denarjem, ki so ga imeli na razpolago. Preudarno so natredili predračun in iskali najboljše možnosti za najcenejšo rešitev. Volja vseh je bila močnejša od težav, tudi vaščanov, ki so pridno priskočili na pomoč, ne samo z velikim Številom ur prostovoljnega dela, temveč so mnogi celo odstopili zemljo ali lepa sadna drevesa. V slogi je moč, so dejali in kmalu uresničili svoj veliki načrt. Pni gradnji ceste pa so jim samoprispevkom in s prostovoljnimi prispevki. Del denarja pa je zagotovila kamniška občinska skupščina. S preudarno gradnjo so Podgorci prihranili najmanj sto starih milijonov dinarjev. Vsa dela so jih veljala 156 starih milijonov dinarjev. Na slovesnosti ob otvoritvi ceste, je vse zbrane pozdravil Viktor Kočar, predsednik krajevne skupnosti Podgorje, Franc Svetelj, predsednik občinske skupščine pa je novo pridobitev iaročil svojemu namenu. M. JANČAR krajevnih organizacij SZDL mesta Kamnika živi od 1500 do 3000 občanov, ki bodo nosilci delegatskega sistema, tako za odbor KS skupščine občine Kamnik kakor za de.ega-cije samoupravnih interesnih skupnosti. Sveti potrošnikov, poravnani sveti, evidentiranje, kandidiranje za volitve leta 1978 so samo del nalog pri uresničevanju samoupravljanja v KS katerih nosilec je krajevna organizacija SZDL kot fronta vseh družbenopolitičnih organizacij. Konferenca KO SZDL Kamnik bo ostala kot konferenca krajevnih organizacij SZDL mesta Kamnika ter bo obravnavala in uresničevala naloge in problematiko, ki je pomembna za celotni in enotni razvoj mesta Kamnik. Konferenca je sprejela tudi sklep, da se morajo sklijuti krajevne konference do meseca oktobra, za sklice pa je odgovoren dosedanji izvršni odbor krajevne organizacije SZDL Kamnik. K. F. VOLČJI POTOK Na pobudo komiteja občinske konference ZKS Kamnik je bil junija sklican poseben razgovor o vsebinskih problemih preobrazbe usmerjenega izobraževanja. Ta razgovor je bil zlasti pomemben, ker v Kamniku gradimo center za usmerjeno izobraževanje, za katerega so se odločili vsi občani na nedavnem referendumu, in s samoprispevkom zagotovili tudi denar za gradnjo prepO'tpolitični delavci pa so nam predstavljali politično življenje v mestih, kjer smo se ustavljali. Prav tako pa smo na akciji poslušali predavanja v okviru družbenopolitičnega usposabljanja,« je dodal Gido. Povedal mi je še, da je bil presenečen nad dobrim briga- dirskim življenjem in prijateljskimi vezmi, ki so se spletle na pohodu. Imeli so tudi dobro organizirano kulturno in zabavno življenje — skratka, pohod je bil posebno doživetje vsakega udeleženca. STANE ZARNIK Prizadevni športniki Čeprav v zadnjem času ni bilo veliko napisanega o delu ŠD Komenda, pa vseeno v tem marljivem društvu šport in rekreacija potekata po načrtih vsake sekcije, ki delujejo v okviru društva. Ena glavnih nalog v letošnjem letu je vsekakor dokončna ureditev klubskih prostorov, ki bodo služili vsem športom v okviru društva in pa strelski družini Komenda, ki si urejuje v tem prostoru 12 metrski streliščni prostor. Dela potekajo tekoče — dokončana sb vsa gradbena dela, trenutno pa še prostori opremljajo s lesenim stropom in oblogo. Predvideva se, da bodo vsa dela končana do septembra, ko bo z organizacijo nogometnega turnirja tudi svečana otvoritev teh prostorov. Dela v klubskih prostorih so nekoliko zastala zaradi splošne aktivnosti tudi konjeniškega kluba, ki je organiziral veliko tombolo in konjske dirke, saj se je moralo v te velike, organizacijsko odgovorne prireditve vključiti veliko število ljudi iz Komende in okolice. Mesec športa, ki je za Komendo že nekoliko tradicionalen bo na programu v letošnjem letu v septembru. Medtem ko se je šahovski klub že vključil v program prireditev, pa bodo ostale sekcije ta program še organizirale. Vodstvo ŠD Komenda se je za to spremembo odločilo predvsem zaradi zelo neprimernega datuma v juliju, ko je veliko ljudi odsotnih in je bilo organizacijsko težko izpeljati tako velike prireditve. Letošnje prireditve bodo v počastitev Titovih in partijskih jubilejev in se je kot prvi vključil v program šahovski klub, ki je za 1. maj organiziral simultanko s pionirji kamniške občine in mojstrov Germek. Organizacijsko pa je zelo dobro uspel nagradni hitropotezni turnir, ki se ga je udeležilo 65 šahistov iz vse Slovenije. V program so se vključili tudi košarkarji, ki so skupaj z mladino organizirali košarkarski turnir in osvojili II. mesto. Sodelovali so tudi na športnih prireditvah, ld jih letos organizira ŠD Virtus in osvojili 1. mesto. Tako kot nogometaši, pa bodo tudi košarkarji organizirali košarkarski turnir za prehodni pokal. Seveda pa je želja vodstva ŠD Komenda, da bi se v šport in rekreacijo vključilo čim več ljudi, in da bi nadaljevali program, sprejet pred štirimi leti na ustanovnem občnem zboru. Pestra dejavnost mladih Javna ra/.prava o družbenih organizacijah in društvih V mesecu avgustu je na pobudo OK ZSMS Kamnik začela potekati javna razprava o družbenih organizacijah in društvih, kolektivnih članih ZSMS V vseh osnovnih sredinah organiziranja v kamniški občini. Na OK ZSMS Kamnik smo v ta namen ustanovili posebno komisijo, ki spremlja razpravo. V začetku septembra bo zbirala pripombe na družbeni dogovor in izdelala smernice za občinsko javno razpravo, katero bo organizirala skupaj z OK SZDL. V začetku septembra bosta ustanovljeni še dve osnovni organizaciji ZSMS: Tekstilni inštitut in Mekinje, ki sta po novi organiziranosti ustanovljeni med zadnjimi v KS Kamnik. OK ZSMS Kamnik se pripravlja na jesensko programsko konferenco, na kateri bo poleg programov za naslednje šestmesečno obdobje prišlo tudi do bistvenih kadrovskih sprememb v predsedstvu OK ZSMS Kamnik. Pri predsedstvu OK ZSMS Kamnik je ustanovljena posebna delovna skupina, ki bo v septembru vodila javno razpravo o Osnutkih predloga družbenega dogovora o štipendiranju. Razprava bo pote-kala po vseh OO ZSMS in v klubu študentov, zaključila pa se bo s skupno javno razpravo Konference mladih v izobraževanju in predsedstvom OK ZSMS Kamnik. STANE ZARNIK Mladi ne mirujejo čeprav v času dopustov delo mladinskih organizacij nekoliko zastane, to ne velja za mlade iz Volčjega potoka. Skupina 11 mladincev je v začetku avgusta odšla na Kamniške planine. Prehodili so Planjavo, Korošico, Presedlaj, Konja in vsi veseli ter prijetno utrujeni vrnili v Kamniško Bistrico. Polni doživetij so se dogovorili, da to ni bil njihov zadnji izlet. Športna komisija OO ZSMS, ki jo vodi Emil Ki-seljak, pa je priredila še nogometno tekmo med debelimi in suhimi. Nogometni moštvi niso sestavljali samo mladi igralci, temveč tudi starejši. Navdušeni gledalci so ploskali vsevn, posebno suhim, ki so zmagali z rezultatom 5 : 4. MARTA OREsNIK Študentski učni center Konec julija so se z Velikih Blok, študentskega učnega centra, vrnili študentje z obveznih osemnajstdnevnih vojaških vaj. Študentje, ki smo jim že na informativnem sestanku skušali približati učni center in njegov namen, so pred odhodom nezainteresirano in morda celo malo hudomušno gledali na življenje v vojaški obleki, čisto drugačno podobo, o njihovem odnosu do novih obveznosti pa je pokazal obisk predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Kamnik. 26. julija je Občinska konferenca ZSMS Kamnik organizirala obisk pri študentih v učnerii centru na Velikih Blokah, ki so se ga udeležili vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, še posebno pa je študente razveselila pozornost predsednika občinske skupščine Franca Svetelja in Antona Fišerja, sekretarja OK ZKS Kamnik. V kratkem razgovoru z udeleženci smo dobili vtis, da so se kamniški študentje zelo hitro prilagodili novemu načinu življenja, saj jim hladno in deževno vreme ni pregnalo zadovoljstva z obrazov ob napornem premagovanju danih vojaških nalog. Kljub natrpanemu programu jim je ostalo dovolj časa za interesne dejavnosti in še posebno za navezovanje prijateljskih stikov, saj študentski klubi s svojim delovanjem žal ne dajejo študentom tistega, kar od njih pričakujejo. Vendar pa predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine niso bili edini, ki so obiskali študente. Poleg svojcev so bili na dan vstaje, 22. julija na Velikih Blokah tudi kamniški odboj-kar j i, ki so odigrali tekmo s študenti, čeprav ekipa ni bila v najboljši postavi, jim študentje niso bili kos. S tekmovanjem v najrazličnejših disciplinah in s proslavo na predvečer piaanika (na proslavi bi v primeru lepega vremena nastopila tudi folklorna skupina iz Kamniške Bistrice), je medobčinski svet ZSMS ljubljanske regije še bolj popestril prosti čas udeležencem učnega centra, tako da od njih nismo slišali besed, da jim »vojaški dnevi« minevajo počasi. Učni centri delujejo v poletnih mesecih šele dve leti, vendar dosegajo v njih študentje pod dobrim vodstvom vojaških starešin vedno boljše rezultate. Ti rezultati so odraz ne samo dobre organizacije, ampak tudi želje mladih, da se v kratkem času, preživetem v tem centru, nauče čimveč tistega, kar bi potrebovali v primeru agresije na našo državo. STANE ZARNIK Povezava in sodelovanje V letu 1976 in 1977 se je OO ZSMS Moste zavzela za popolnoma novo akcijo — čim bolj se povezati z mladinci, kj obiskujejo Oš ter jih čim bolj pritegniti k delu naše or. ganizacije. To so predvsem učenci osmih razredov, že na prvem sestanku so pokazali svojo pripravljenost in gorečnost, da nam pomagajo izpolniti cilje, ki smo si jih zadali. Pridno so se z nami vred pripravljali na različne proslave, ki jih pri nas ni malo. Poleg sodelovanja z osnovnošolci, pa velja omeniti tudi povezavo z gasilci iz Most, Več naših članov je opravilo tečaj za izprašane gasilce, še več pa jih hodi na vaje in tako si utrjujemo zavest, da je treba biti vsakemu človeku, vsako minuto pripravljen pomagati. Večkrat se je na našem sestanku pojavil član te-ga društva in z zanimanjem nas je poslušal, kaj nameravamo napraviti. Z SZDL si želimo še večje povezave, kajti tudi njihova mnenja bi nam v marsičem koristila in olajšala marsikateri problem. Da pa do večje, ga sodelovanja s SZDL ni, pa je krivo to, da že nekaj časa niso aktivni. Tudi z svetom KS smo se v zadnjem času kolikor toliko zedinili, saj so spoznali, da mladina uresničuje cilje, ki so pomembni za naše občane, za našo dmžbo. SONJA EVLtDA Končno so se dela na asfaltiranju ceste Moste—Vodice le začela. Letos so delavci Komunalnega podjetja Ljubljana položili poldrugi kilometer dolg asfaltni trak od Most proti Vodicam, pričakujemo pa lahko, da bodo z deli prihodnje leto nadaljevali. l>tos so v modernizacijo ceste vložili 1,8 milijona dinarjev. Cestna povezava obeh sosednjih občin bo prav gotovo Vodice približala Kamniku, s katerim je bil ta kraj nekdaj tesno povezan. Morda bo prihodnje leto iz Vodic v Kamnik vozil tudi avtobus. Uspela lovska razstava Odš°vor m 0f,Prto P'smo predsedstva trofej kamniških lovcev 00 ZSMS Lovci v naši občini so v počastitev letošnjega jubileja slovenske lovske organizacije pripravili razstavo, ki je pokazala prizadevanja zavoda Kozorog in lovskih družin Kamnik, Komenda, Stahovica, Sela, Tuhinj in Motnik za gojitev in gospodarjenje z divjadjo. Otvoritve razstave, katere pokrovitelj je bila skupščina občine Kamnik, so se udeležili poleg številnih lovcev in ljubiteljev divjadi in narave tudi general Rado Pe-haček, predsednik IO Lovske zveze Slovenije, predsednik zveze lovskih družin Ljubljana ter predstavniki republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo. Predsednik občinske skupščine je ob otvoritvi poudaril, da ustava in še posebej novi zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi poudarjata družbeno skrb za varstvo narave. Varstvo divjadi, ki je del naravnega bogastva, torej ni le posebna ljubiteljska skrb lovske organizacije, temveč splošna družbena dolžnost. Marsikdaj napačno sodimo, da so lovci krivi, da pri nas nekatere vrste divjadi redko srečujemo. Ne pomislimo pa, da na primer zajci, jerebice, prepelice in nekatere druge živali, ki jim ponekod že grozi iztrebitev, niso ogroženi od lovčeve puške, pač pa predvsem zaradi spreminjanja naravnih razmer. Na poljih s pesticidi in umetnimi gnojili živalim zastrupljamo hrano, s krčenjem gozdov zmanjšujemo življenjski prostor divjadi in podobno. Spoznati moramo, da pomeni gojitev divjadi tudi izboljšati njeno naravno okolje. Ne smemo se zadovoljiti s posamičnimi ali delnimi pristopi ali rešitvami. Narava je nedeljiva. Zato je potrebno v bodočem sodelovanju lovcev s kmetijci in gozdarji bolj upoštevati nujnost celovitega obravnavanja divjadi in ohranjati ravnotežje med rastlinskim in živalskim svetom. V pogledu predstavlja pomemben napredek novi lovski zakon, ki predvideva, da se zaradi skladnejšega razvoja gospodarjenja z divjadjo za več lovišč oblikuje lovsko gojitveno območje, kjer se bodo glede gospodarjenja z divjadjo dogovarjale lovske družine, kmetijske in gozdarske organizacije, krajevne skupnosti in občine. Na teh območji bo treba usklajevati gozdarske, kmetijske in lovske ukrepe. Poudariti je treba, da imata gojitev divjadi in lov tudi na Kamniškem lepo tradicijo. O tradiciji lovstva pri Titove trofeje na lovski razstavi nas je pričalo na razstavi tudi razno staro lovsko orožje, še posebna zanimivost pa je bil prek 100 let star lovski rog s Stahovice. Danes lovske družine v naši občini združujejo 255 lovcev, ki gospodarijo na 19.fi00 ha lovskih revirjev. Zavod za gojitev divjadi Kozorog pa goji divjad v 16 revirjih od Savinje do Stola, ki zajema območja 6 občin oz. površino okrog 50.000 ha. Rezultat vse bolj načrtnega gospodarjenja z divjadjo v zadnjih letih je povečanje števila divjadi v naših loviščih. Na razstavi smo poleg vseh vrst divjadi, ki živi v gozdovih in na poljih, v svojem naravnem okolju videli tudi naše ptice pevke, ki so jih v posebni preletalnici razstavili člani kamniškega društva za varstvo in vzgojo ptic. V tem delu razstave so lovci pokazali tudi krmilnice, solnice, visoke preže in druge naprave za gojitev divjadi. Posebno zanimanje obiskovalcev so zbudile številne res kvalitetne trofeje divjadi, med njimi še posebej rogovje kozoroga — prvaka Jugoslavije, ki ga je v lovišču Kozoroga uplenil predsednik Tito. Poseben del razstave je bil namenjen trofejam in fotografijam predsednika Tita, kot gosta v naših loviščih. S tem so tudi lovci po svoje počastili njegov letošnji življenjski in delovni jubilej. Organizatorji razstave, med katerimi velja še posebej omeniti kolektiv Kozoroga, kot nosilca organizacije, so se res potrudili, da bi obiskovalcem, še posebno mladini, čimbolje predstavili divjad kot naše naravno bogastvo in skrb za njegovo očuvanje in nemoten nadalje nji razvoj. Zanimivo razstavo si je ogledalo okrog 3000 obiskovalcev, poleg teh pa je ob začetku leta obiskalo razstavo preko 1000 kamniških šolarjev. Med obiskovalci razstave so bili tudi ing. Andrej Marine, predsednik republiškega izvršnega sveta, Bogoljub Nedeljkovič, predsednik izvršnega sveta skupščine AP Kosovo, Marjan Orožen, republiški sekretar za notranje zadeve in drugi, ki so bili prijetno presenečeni nad kakovostjo razstave in so zato organizatorjem razstave prisrčno Čestitali. . -lj Aktiv novinarjev Na pobudo urednikov glasil SZDL iz IjuDljanskih občin je bil ustanovljen aktiv novinarjev vseh občinskih glasil ljubljanske regije. Poleg vseh petili ljubljanskih občin izdajajo občinske konference SZDL svoje časopise še v Domžalah, Vrhniki, Logatcu, Grosupljah, Litiji in Kamniku. Aktiv novinarjev, ki bo imel tudi svoja pravila in bo sestavni del društva novinarjev Slovenije, si je zastavil tudi okvirni program dela. 2e letos si bodo vsi novinarji občinskih glasil izmenjali izkušnje pri svojem de- lu in se dogovorili za strokovno usposabljanje. Posebno pozornost bodo posvetili zlasti širjenju dopisniške mreže, saj lokalna glasila brez stalnih sodelavcev res ne morejo izražati skupne interese vseh občanov in družbenopolitičnih organizacij. Na ustanovnem sestanku so si člani aktiva izmenjali tudi informacije o finančnem položaju občinskih glasil. Financiranje je zelo različno urejeno, glavni viri pa so občinski proračun in samoupravne interesne skupnosti ter organizacije združenega dela. Tudi vsote, ki jih v občinah namenjajo za tiskanje glasila so zelo različne in žal niso odvisne samo od vsebine, obsega in naklade časopisov. Za Kamnik moramo reči, da smo dovolj skromni pri denarju, ki ga za svoje izhajanje potroši Kamniški občan. 2e proračun sosednjega glasila iz Domžal je pet krat večji kot naš. Razen Logatca in Domžal pa smo v Kamniku tudi edini, ki svoj časopis še urejamo brez stalnega novinarja. Res je informiranje občanov sorazmerno drago, vendar se tudi s skromnimi sredstvi da doseči pravi namen. -14 Namen, ki ga je imela objava predloga o imenovanju ulic v Komendi, je bil delno dosežen in tudi odprto pismo predsedstva OOZSMS Komenda je pripomoglo o razmišljanju k najbolj ustreznemu izbiranju imen. Moj namen, da odgovarjam na odprto pismo pa ni v tem, da bi razpravljal o imenih ulic ampak, da odgovorim na nekatera dogajanja, ki pa v odprtem pismu niso objektivno prikazana. Predsvem moram v prvi vrsti dati zadoščenje vsem tistim občanom, ki se sestankov in sej udeležujejo in poskušajo kar najbolj tvorno sodelovati pri odločanju in sprejemanju sklepov. Kar se tiče načina sestavljanja predloga za imenovanje ulic, zadeva ni prav nič neznana, saj se vleče že kar od lanskega novembra. Na vsaki seji sveta KS se je razpravljalo o tem dokler se ni v februarju 1977 skupaj z OO SZDL imenovala komisija, ki naj od sprejetih predlogov občanov izdela predlog za razpravo in sprejeme. Na vse seje sveta KS in seje OO SZDL so seveda bili vabljeni tudi predstavniki mladine, samo se jih najbrž nihče ni udeleževal. Je pa zelo neodgovorno, če se nihče od predsedstva mladine ne udeleži zbora občanov, ki je bil 26. 5. 1977 in na katerega so bili vabljeni vsi občani z pismenimi vabili. Na tem zboru je bil na dnevnem redu tudi sprejem predloga o imenovanju ulic v Komendi. To je najvišji in tudi najbolj množičen organ kraja, ki lahko dokončno sprejema ali zavrača predloge in sklepe. Torej ni potrebno odprto pismo v časopisu in vsem organizacijam ampak le udeležba na sestankih in zborih, ki so zato, da sklepajo in odločajo o dogajanjih v kraju. Na tem zboru občanov so se obravnavale še dosti bolj važne zadeve kot je imenovanje ulic in, ki se mladih Komenčanov še kako tičejo in bi morali mladinci, kot to pišejo v svojem odprtem pismu, res tvorno sodelovati. Zbor je namreč obravnaval novelacijo urbanističnega načrta za občino Kamnik, še posebej pa za Komendo. Sklepi, ki jih je zbor sprejel in teh ni malo, bodo vplivali na razvoj kraja v daljšem obdobju; lahko pa tudi trajno spremenijo našo okolico in naš življenjski prostor. Res je škoda, da se o tem predsedstvu mladine ni zdelo potrebno raz; pravljati in dati predloge] saj po sprejetju in realizaciji urbanističnega načrta ni lahko ali pa sploh ni mogoče kaj spreminjati. Ime ulice pa, če se izkaže, da ni primerno ali nam ni všeč, pa se sorazmerno lahko spremeni in preteklost kaže, Ja se to še prevečkrat dogaja. Pa še to. Od predlaganih imen za imenovanje ulic res niso kar vsi plemenitaši in duhovniki in manj znane osebe, ampak nasprotno mnogi med njimi zelo mane osebnosti tako v slovenski kot v jugoslovanski zgodovini. Presenečen sem, da mladi tako malo poznajo tisočletno zgodovino Komende in njihove tvorce in izkazalo se je, da je prav, da tudi na ta način oživljamo dogajanja iz preteklosti. Nekaj podobnega se dogaja tudi iz novejšega obdobja in je res, da bi morali tudi na ta način ohraniti več imen in dogodkov iz naše slavne narodnoosvobodilne vojne. Res bi morali iz tega obdobja izbrati nekaj imen, vendar ne vedno ista, ki se večkrat pojavljajo v poimenovanjih javnih objektov. Upam, da bodo občani v tem smislu tudi predlog za imenovanje ulic v Komendi dopolni]', preden bo dokončno sprejel v občinski skupščini. NANDE VODE Kvalitetna šunkarica Pred nedavnim so inšpektorji is ljubljanskih inšpekcijskih služb v ljubljanskih mesnicah in živilskih trgovinah pregledali kvaliteto nekaterih mesnih izdelkov. Tokrat so podrobno pregledali salame šunkarice, ki jih v Ljubljani prodajajo iz sedmih mesnic iz vse Jugoslavije. Kvalitetna šunkarica, salamo, ki jo vsi radi jemo, mora vsebovati najmanj 70 odstotkov kvalitetnega svinjskega mesa. Tak odstotek določa posebni pravilnik, ki je seveda obvezen za vse izdelovalce klobas in salam. Inšpektorji so ugotovili, da je salama šunkarica, ki so jo izdelali v kamniškem podjetju »Meso« ustreza vsem predpisom. Ostali proizvajalci pa še zdaleč ne izdelujejo salame šunkarice, ki bi vsebovala tak odstotek kvalitetnega mesa. Ker je šlo v ljubljanskem inšpekcijskem pregledu za strokovno dobro izvedeno akcijo, ki še zdaleč ne more biti pristranska, lahko rečemo, da so kamniški mešanji še bolj pridobili na ugledu, ki ga že nekaj let uživajo tudi v Ljubljani. I« kamniškega Mesa prodajo predvsem v trgovine ljubljanskega trgovskega podjetja ABC Pomnika — Delifcatesa tudi druge mesne izdelke in pogosto ne morejo zagotoviti povpraševanja po njihovih izdelkih. Naj omenimo, da so tudi mesni izdelki, ki jih prodajajo v kamniških mesnicah enake kvalitete. Člani delovnega kolektiva, ki se že nekaj let bori s težavami, ki so jim botrovali neurejeni odnosi v odkupu živine, se dobro zavedajo, da le kvalitetna mesna predelava zagotavlja nadaljnji razvoj njihove organizacije združenega dela. -mj Stare obrti v Srednji vasi. V počastitev krajevnega praznika krajevne skupno.-,! i Srednja vas v Tuhinjski dolini so vašeani priredili tradicionalno povorko skozi vas. V letošnji po-vorki so sodelovali številni vaščani z vozmi, na katerih so simbolično prikazali kmečka opravila in nekatere stare obrti, ki zadnje čase izumirajo in njihovih izdelkov skoraj nihče ne zna več narediti. Prav sprevod je med številnimi gledalci, med njimi je bilo več gostov iz Kamnika, vzbudil veliko pozornosti in zanimanja. V okviru praznovanja krajevnega praznika so slovesno odprli tudi vodovod v hribovski vasici Pirševo. JMSKA KNJIŽNIC* KAMNIK V spomin Jožeta Baniča Mnogo tovarišev, sobor-cev, znancev in prijateljev se je poslovilo na zadnji poti v vročem avgustovskem dnevu od tovariša Jožeta Baniča. Rojen je bil 7. 10. 1910 v Gvozdan-skem — Dvor v SR Hrvaški. Po vojni se je preselil p . Kamnik in tu tudi ostal. Kmalu po napadu na našo domovino je postal simpalizer Osvobodilne fronte in v letu 1943 vstopu v partizanske vrste. Bil je borec na Dolenjskem in Belokranjskem področju ter postal komisar bataljona. Končno je dosegel čin kapetana. Takoj po vojni se je vključil v obnovo naše domovine. Deloval je na družbeno političnem polju. Delo je bilo zelo zahtevno in odgovorno, pa tudi razgibano in polno raznih nevšečnosti in težav, ki pa jih je znal uspešno premagovati. Med drugim je bil direktor tovarne glasbil v Mengšu. V letu 1947 je bil imenovan za pomočnika oz. načelnika za trgovino in preskrbo pri okrajnem ljudskem odboru v Kamniku. Izvoljen je bil za predsednika okrajne zadružne zveze, naložene so mu bile razne druge zadolžitve v občinskem in mestnem ljudskem odboru, kjer je bil tudi predsednik mestnega odbora. Te odgovorne naloge je uspešno upravljal in reševal le človek s čutom odgovornosti in vztrajnosti. Bil pa je tudi dober tovariš in prijatelj, ki si je znal povsod pridobiti dobre sodelavce in prijatelje, ki so cenili njegovo delo. Predno je odšel v zasluženi pokoj, ki ga ni dolgo užival, je opravljal dolžnosti tajnika občinskega odbora ZB Kamnik. Težka in neozdravljiva bolezen ga je iztrgala iz naših vrst in njegova živ-Ijenska pot se je vse prekmalu zaključila. Za svoje delovanje in uspehe je prejel več visokih odlikovanj in priznanj. Med drugim dvakrat orden za hrabrost, orden za zasluge za narod II. stopnje, red dela s srebrnim vencem, republiški srebrni znak OF, ob činsko priznanje OF itd S smrtjo tovariša Jožeta so vrste borcev in ne-nmornih graditeljev naše domovine in naše bodočnosti izgubile svojega dragega člana in prijatelja. Spomin na njegov lik in na njegova dela bo še dolgo ostal med nami. VODE NANDE 95 LET PGD KAMNIK Nova gasilska cisterna člani kamniškega prostovoljnega gasilskega društva so v juliju praznovali svoj visoki jubilej, saj delujejo že od leta 1882. od ustanovitve do danes. Največji problem kamniških gasilcev je star gasilski dom, ki je bil zgrajen že leta 1902 in ki ne zadostuje Na slavnostni seji, kjer je bil navzoč tudi Branko Božič, predsednik gasilske zveze Slovenije, so številne zbrane občane in druge goste seznanili z deletm društva vse več požarni varnosti. Ze dlje časa si prizadevajo, da bi dobili nov dom, kjer bo dovolj prostora za gasilsko dejavnost, služil pa naj bi tudi dejavnosti splošnega ljud- skega odpora. Zal še vedno ni določena lokacija za bodoči gasilski dom. Kamniški gasilci ši z'ustanovitvijo občinske skupnosti za požarno varnost mnogo obetajo, saj pričakujejo, da bo dokončno urejen način financiranja vse gasilske dejavnosti v občini. O ustanovitvi te skupnosti so že razpravljali zbori delavcev v vseh kamniških TOZD in se odločili za nov način samoupravne organiziranosti požarne varnosti. Na slavnostni seji so podelili Stanetu Pavlicu in Janezu Vavpotiču gasilski pla-menici 3. stopnje, ki jo najzaslužnejšim podeljuje Gasilska zveza Slovenije. Janez Pregled, predsednik občinske gasilske zveze, pa je za večletno prizadevno delo v društvu podelil diplome in značke, dobili so jih naslednji gasilci: za 50 let — Franc Dolenc in Janko Zore: za 40 let — Jože Berlec-st., Franc Golob, Jože Pire; za 30 let — Alojz Kladnik, Jože Klad-nik, Jože Oblak, Anton Ose-nar, Jože Zupane, Niko Sest, Božo Janežič; za 20 let — V Pirševem vodovod V okviru praznovanja občinskega praanika in krajevnega praznika Srednje vasi so v Pirševem slovesno odprli nov vaški vodovod. Pirševo, prijazna partizanska vasica v Tuhinjski dolini, je bila mod vojno požgana. Po vojni so domačini vas obnovili, uredili pota in napeljali elektriko. Toda za pitno vodo so uporabljali kapnico. Pred poldrugim letom so se vaščani odločili, da si zgradijo še vaški vodovod, saj zahteve sodobnega kmetijstva in Tunjiški gasilci pod novo streho Prostovoljno gasilsko društvo v Tunjicah je bilo usta novljeno leta 1938. Že leto kasneje so prizadevni vaščani zgradili gasilski dom, ki sicer ni nudil posebnih možnosti za delovanje gasilcev v Tunjicah, ki so vanj spravili le brizgamo, nekaj orodja in opreme ter v stolpu imeli skromne možnosti posušiti cevi. V soboto, 3. septembra, pa so tunjiški gasilci svečano odprli prenovljen gasilski dom, ki bo, za razliko od starega, nudil streho tudi krajevnim organizacijam za njihove sestanke ter odprl možnosti družbenopolitičnim in družbenim organizacijam za njihov nadaljnj uspešnejši razvoj. Gasilsko društvo in krajevna skupnost sta v prenovljenem domu pridobila poleg orodišča in garaže tudi sejno sobo in dvorano za večje število udeležencev zborovanj, prireditev, ipd. Delovni rejci malih živa i Vsem Kamničanom gotovo ni znano, da že od leta 1962 aktivno dela društvo za rejo malih živali. Za njegovo ustanovitev imata nedvomno največ zaslug Franc Vidic in Franc Skok, ki so ju letos člani imenovali za častna člana društva. Društvu je nato predsedoval Rudi Kajba. Kamniški rejci malih živali so razdeljeni v sekcijo za vzrejo perutnine, sekcijo za vzrejo kuncev in golobarsko sekcijo. člani društva so dosedaj organizirali 8 zelo uspešnih razstav pasemskih in okrasnih živali, člani društva se zavedajo, kako pomembna je vzreja malih živali zlasti s stališča prehrane in tudi ljubitelj-stva. Društvo šteje že skoraj 80 članov in vanj vsto. pajo vedno novi člani. Letos kamniško društvo malih živali praznuje že 15-letnico obstoja in ob tej slovesnosti so naj-marljivejšim podelili posebna priznanja in diplome. V društvu si prizadevajo, da bodo svoje znanje pri vzreji malih živali prenesli na mladi rod. Letos pa nameravajo ustanoviti še sekcijo golobov pismo-noš, ki bodo tudi tekmovali. Društvo bo v bodoče vodil novi predsednik Stane Semen. -ur- življenja ljudi terjajo vedno več dobre pitne vode. Zajetje so zgradili nad vasjo Snovik, ki je 2,7 kilometrov oddaljeno od Pirševega. S prostovoljnim delom so skopali jarek za cevovod in delali več kot 1600 ur. Vsa dela so veljala 146.000 dinarjev, od tega je polovico prispevala občina drugo polovico pa krajevna skupnost. Vaščani so sami zbrali še 16.000 dinarjev in tako ponovno dokazali svojo odločenost za skupne akcije. —ur Gasilska vozila v paradi Stane Zupane, Franc Dacar, Valentin Pestotnik, JožeBer-lec-tml.; za 10 let — Janez Vavpetič, Janez Repanšek, Marjan Kladnik, Stane Pavlic, Drago Potokar, Franc Straser, Lado Kladnik, Matjaž Korošec. V imenu izvršnega sveta kamniške občinske skupščine je zbrane gasilce pozdra vil Janez Maleš, član IS in načelnik za notranje zadeve, ter čestital za visoki jubilej društva. Popoldne je bila skozi mesto gasilska parada, v kateri so sodelovali številni kamni- ški gasilci in gasilska vozila, narodne noše ter kamniška godba na pihala. Svečan zaključek je bil na Trgu prijateljstva, slavnostni govornik je bil Franc Svetel j, predsednik občinske skupščine, ki je med drugim orisal pomen gasilstva za našo skupno varnost. Jožetu Ber-lecu, poveljniku kamniških gasilcev, pa je izročil ključe nove avtomobilske cisterne TAM, ki je velika pridobitev za kamniške gasilce. Z njo bodo lahko prepeljali 4300 litrov vode in tako hitreje gasili požare. M. V. Obnovljen gasilski dom parado številnih gasilcev iz vse občine, gasilskih avtomobilov in narodnih noš, je bil slavnostni govornik Franc Šturm, medvojni družbenopolitični delavec in nekdanji član dupliškega gasilskega društva. Na obnovljenem gasilskem dotmu je odkril spominsko ploščo v spomin petim gasilcem, padlim med NOB. Zbranim gasilcem in krajanom je spregovoril tudi Franc Svetelj, predsednik občine in Stane Gregorš, predsednik dupliškega gasilskega društva, ki je svojcem padlih gasilcev izročil spominska darila — Svitove majolike, najzaslužnejšim gasilcem pa je podelil priznanja za dolgoletno in prizadevno delo. Anton Modic in Dominik Smrkolj pa sta prejela še posebni priznanji za 40-detno prizadevno delo v gasilskem društvu. M. J. Uspeli Stolovi šahisti Tudi stolp za sušenje cevi je popolnoma nov. Gasilsko društvo je v obnovo gasilskega doma s pomočjo sredstev občinske gasilske zveze, krajevne skupnosti in s prostovoljnimi prispevki občanov vložilo za prenovitev doma okoli 140.000 din. Poleg denarnih sredstev pa je v dom vloženih tudi preko 5.000 ur prostovoljenga dela tunjiških gasilcev in ostalih krajanov. Vsekakor je društvo, ki šteje 50 aktivnih članov in preko 20 mladincev in podpornih članov, s to delovno zmago ogromno prispevalo k razvoju gasilstva v občini Kernnik in k povečanju varnosti pred požari. Tako je gasilski dom v Tunjicah eden izmed treh prenovljenih gasilskih domov v občini v letošnjem letu. Dom na Duplici je bil odprt v mesecu juliju, v Stranjah pa še čaka na slovesno otvoritev. maj Franc Štunn V okviru praznovanja občinskega praznika je bila na Duplici otvoritev obnovljenega gasilskega doma, ki so ga gasilci preuredili pretežno s prostovoljnim delom. Skupno so delali več kot 2500 ur in s tem dokazali veliko mero prizadevnosti za uspešnejše delovanje gasilskega društva. Na slovesnosti, ki se je pričela pri osnovni šoli s V Malinski na otoku Krku je bila v prisotonosti pred stavnika Šahovske zveze Jugoslavije, šahovskih zvez republik in avtonomnui pokrajin in predstavnikov družbenopolitičnega življenja občine Krk, otvoritev XX. jubilejnega mednarodnega šahovskega festivala v počastitev dneva mladosti. Tekmovanje je bilo pod pokroviteljstvo'n predsednika Tita. Pričakovanja, da bo XX. mednarodni šahovski festival v čast dneva mladosti in Titovih jubilejev presegel vse rekorde glede števila udeležencev, se je uresničilo. Na žrebanju tekmovalnih številk je bilo 337 ekip, med njimi 54 iz tujine. Šahisti Stola so bila v peti jakostni skupini in so od 22 ekip zasedli odlično 6. mesto, kar je do sedaj nasploh največji uspeh šahistov občine Kamnik. S. B. Upokojenci na izletu Okrog 30 članov kamniškega društva upokojencev se je v juliju udeležilo tridnevnega izleta po Bosenski krajini. Obiskali so nekatera najbolj legendarna mesta iz NOB v tej pokrajini, kot so Jasenovac, Kozara, Banjaluka, Jajce, Drvar in Bihač. V muzeju NOB v Jajcu so med drugim lahko prečitali odlok AVNOJ, ki so ga natisnili leta 1944 v tiskarni okrajnega komiteja KPS za Kamnik. Marsikdo med udeleženci je na tem izletu obudil spomine na dneve med okupacijo, ki jih je tudi sam doživljal in je hkrati zadovoljen opazoval pridobitve, ki so plod svobode, miru in bratstva med jugoslovanskimi narodi. Vključevanje SIS v izvrševanje nalog LO Na podlagi Ustave in v skladu z zasnovo splošnega ljudskega odpora je republiški zakon o ljudski obrambi opredelil ljudsko obrambo kot družbeno funkcijo in kot enoten sistem organiziranja, pripravljanja in udeležbe delovnih ljudi in občanov ter vseh družbenih subjektov v oboroženem boju in drugih oblikah odpora ter v izvrševanju drugih nalog, ki so pomembne za obrambo občine. Ljudska obramba temelji na pravici in dolžnosti vseh organizacij združenega dela in drgih samoupravnih organizacij in skupnosti, da se pripravljajo, organizirajo in usposabljajo za delo v vojnih razmerah, ter da organizirajo in mobilizirajo vse svoje človeške in materialne sile za obrambo države, kakor tudi za varovanje delov nih ljudi in občanov ter materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah in v drugih izrednih razmerah. Zakon o ljudski obrambi v SR Sloveniji še konkretneje določa obveznosti samoup ravnih interesnih skupnosti za priprave na obrambo in narekuje, da te priprave vršijo v miru. Tudi zakon o združenem delu v svojem 42. členu določa samoupravnim organizacijam in skupnostim naloge s področja ljudske obrambe. Takšno zakonsko normiranje ljudske obrambe je odraz procesa podružabljanja obrambnih priprav iz celotnega področja. Ta proces se na podlagi idejnih izhodišč Zveze komunistov in programske usmeritve SZDL vse bolj poglablja sočasno s procesi podružabljanja vseh drugih področij družbenoekonomskih odnosov. Tudi samoupravne interesne skupno- sti bodo s svojim organiziranjem in dejavnostjo na področju ljudske obrambe veliko prispevale k nadaljnjemu razvoju in podružablja-nju te pomembne družbene dejavnosti, zlasti še, ker imajo in opravljajo v našem socialističnem samoupravnem sistemu zelo odgovorne družbene funkcije in razpolagajo z velikim delom narodnega dohodka: V skladu s tem so tudi v družbenem planu SR Slovenije, kakor tudi v drugih dokumentih, kot so »zaključki republiškega posvetovanja o uresničevanju ciljev in konkretizaciji nalog v zvezi spo-družabljanjem ljudske obrambe in njenim razvojem v srednjeročnem planskem obdobju«, »stališča in sklepi problemske konference SZDL Slovenije o nadaljnih nalogah pri krepitvi obrambnih priprav« poudarjene naloge samoupravnih interesnih skupnosti pri izvajanju nalog ljudske obrambe. Kljub jasno postavljenim ter v omenjenih in drugih dokumentih izraženim načelnim izhodiščem in stališčem, pa se samoupravne interesne skupnosti doslej niso pomembnejše vključevale v obrambne priprave. V samoupravnih sporazumih, statutih in drugih samoupravnih aktih imajo opredeljene naloge s področja ljudske obrambe le redke samoupravne interesne skupnosti. Nasploh poteka proces vključevanja samoupravnih interesnih skupnosti v obrambne priprave in v izvrševanje drugih nalog' s področja ljudske obrambe prepočasi, kar ni v skladu z uresničevanjem njihove vloge v socialističnem razvoju naše družbe ter krepitvijo njene varnosti in obrambne sposobnosti. Ne- dvomno je, nujno, da samoupravne interesne skupnosti opredelijo svojo vlogo in naloge na področju ljudske obrambe in jih prično tudi izvrševati. Samoupravne interesne skupnosti, ki se s svojimi skupščinami vključujejo v skupščinski sistem v občini, imajo še posebno pravico in dolžnost, da s svojimi predlogi in stališči prispevajo in vplivajo na takšne odločitve, s katerimi se oblikuje politika ter dograjevanje in krepi sistem ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Naloge posameznih samoupravnih interesnih skupnosti na področju ljudske obrambe so odvisne od njihove splošne družbene vloge in funckije v družbenopolitičnem oziroma gospodarskem samoupravnem sistemu v miru in vojni. V prvi vrsti je treba proučiti in opredeliti vlogo in naloge, ki jih ima posamezna samoupravna interesna skupnost na področju ljudske obrambe in pri krepitvi obrambne sposobnosti družbe sedaj, v miru, glede na vrsto, funkcijo in družbeni pomen zadevne interesne skupnosti oziroma dejavnosti, za katero je skupnost organizirana. Na podlagi ocene potreb po dejavnosti samoupravne interesne skupnosti v izrednih razmerah in v vojni pa se določijo še dopolnilne vloge. Nosilci izvajanja nalog pa so praviloma skupščine in izvršilni odbori samoupravnih interesnih skupnosti in izvajalci dejavnosti samoupravne interesne skupnosti. Na primer interesna skupnost s področja vzgoje in izobraževanja bi morala v sodelovanju s skupščino občine skrbeti, da se pri oblikovanju politike in pri sprejemanju razvojnih programov vagojno-izobraže-valne dejavnosti, pri usmerjanju in oblikovanju vzgojno izobraževalnega sistema ter pri razdeljevanju in uporabi sredstev, prostorov in opreme — upoštevajo vidiki in interesi ljudske obrambe ter konkretne naloge, ki jih morajo na tem področju izvajati vzgojnoizobraževalne organizacije, vključene v to skupnost. Pri tem je treba izhajati iz nesporne in znova potrjene ugotovitve, da je pravilno usmerjen in izvajan proces splošne vzgoje in izobraževanja, ter vanj vključen proces obrambne vzgoje in usposabljanja mladine, temeljnega pomena za nadaljnjo krepitev obramnbe pripravljenosti in sposobnosti občanov, ta pa je bistven element, obrambne moči, varnosti in trdnosti celotne družbe. Uresničevanje pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov ter vseh družbenih subjektov na področju ljudske obrambe je v veliki meri pogojeno in odvisno od pravilno zastavljenih in izvajanih vzgojno izobraževalnih programov v osnovnih, srednjih in drugih šolah. Kot drug primer lahko vzamemo stanovanjsko skupnost. Ta mora pri oblikovanju politike in programov graditve stanovanjskih naselij, pri usmerjanju graditve stanovanj in spremljajočih objektov, kakor tudi pri nudenju pomoči hišnim svetom pri vzdrževanju in upravljanju s stanovanjskimi hišami, sodelovati s pristojnimi občinskimi organi, krajevnimi skupnostmi in štabi za civilno zaščito zaradi povezovanja vseh omenjenih aktivnosti s potrebami ljudske obrambe, še zlasti civilne zaščite. V mejah svoje dejavnosti in z razpoložljivimi sredstvi morajo skrbeti in neposredno sodelovati pri graditvi in vzdrževanju zaklonišč, pri ustanavljanju in opremljanju enot civilne zaščite v naseljih, stanovanjskih blokih ipd., v pripravljanju in izvajanju ukrepov civilne zaščite ter ukrepov požarne varnosti itd.. To je njihova zakonska obveznost, ki izhaja iz 142. člena zveznega zakona o ljudski obrambi. Podobno je možno opredeliti zahteve, vidike in elemente ljudske obrambe pri urejevanju nalog in pristojnosti tudi za druge samoupravne interesne skupnosti tako s področja družbenih dejavnosti, kakor tudi s področja materialne proizvodnje. Drugi del nalog' samoupravnih interesnih skupnosti izhaja, kakor je bilo že omenjeno, iz ocene o njihovi vlogi in funkciji ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni, kakor tudi ob naravnih in drugih hudih nesrečah ali v morebitnih drugih izrednih razmerah. Ta del je seveda bolj zahteven, vendar se mo ramo zavedati, da. v skladu z zasnovo splošnega ljudskega odpora, celotni družbeni, politični in samoupravni sistem nadaljuje delo tudi v vojni. V primeru vojnih razmer predpostavljamo, da se nekateri skupščinski in samoupravni organi ne bi mogli redno sestajati. V tem primeru opravljajo naloge iz njihove pristojnosti začasno ožja vodstvena telesa in izvršni organi. O delovanju samoupravnih interesnih skupnosti v izrednih razmerah in vojni je še niz nerazčiščenih vprašanj, katera bodo morala obravnavati republiške skupnosti v sodelovanju s pristojnimi republiškimi organi in poiskati dokončne rešitve, ki bodo tudi temeljnim samoupravnim interesnim skupnostim osnova za izdelavo njihovih načrtov. Glede na smotre povezovanja in združevanja ter glede na sredstva, s katerimi razpolagajo, morajo samoupravne interesne skupnosti usmerjati tudi organizacije združenega dela s področja svoje dejavnosti, jim pomagati pri izvrševanju nalog ljudske obrambe ter v ta namen planirati in zagotoviti tudi potrebna sredstva. Za uresničevanje ustavnih pravic in dolžnosti, ki jih imajo samoupravne interesne skupnosti na področju ljudske obrambe so odgovorne skupščine in njihovi izvršni organi. Za izvrševanje neposrednih nalog na tem področju imenujejo skupščine svoje odbore za ljudsko ob rambo in družbeno samozaščito (25. člen ZLO). Strokovne službe opravljajo strokovne naloge ter z njihovim izvrševanjem zagotavljajo uresničevanje politike in stališč skupščine ter sklepov odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Skupščine samoupiravniai interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo imele v vojni podoben položaj kot delegatska skupščina občine. Njihove pristojnosti se ne morejo omejevati, von dar bo v vojnih razmerah njihovo delovanje oteženo ali celo onemogočeno. Zato naj skupščine pooblastijo izvršne organe, da začasno prevzamejo in opravljajo njihove funkcije in pristojnosti v vojnih razmerah. Tako bo zagotovljena kontinuiteta pa tudi operativnost dela. če se zaradi vojnih razmer ne bi mogli sestajati izvršni organi SIS, niti v zmanjšanem obsegu ali po posebni vojni organizaciji, se za izvršitev posameznih nalog in odločitev pooblastijo predsedniki skupščin ali predsedniki izvršnih organov, za najtežje razmere pa se predvidi začasni prenos teh nalog na ustrezne upravne organe, krajevne skupnosti, organizacije združenega dola itd.. Pri izdelavi in usklajevanju obrambnih načrtov, kakor tudi nasploh pri opredeljeva-nju nalog samoupravnih interesnih skupnosti in njihovih organov ter nalog ustreznih resornih upravnih organov je treba upoštevati, da proces razvijanja samoupravnih interesnih skupnosti še traja in se izpopolnjuje. Zato verjetno ne bo mogoče z« vsako nalogo , in za vsak organ takoj najti »čisto« in trajno rešitev. Mnogokrat se bodo naloge tudi prepletale. Vendar to ne sme biti ovira za delo, čeprav si je treba prizadevati, da bi take nejasnosti in dvome Čimprej pojasnili in odpravili, ker bi sicer to lahko negativno vplivalo na obrambno pripravljenost in učinkovitost delovanja v miru in v vojni, zlasti še v najtežjih vojnih razmerah. ZVONE CVEK Burjev ata, »saj sem ga po vojni že večkrat iskal, a ga nisem našel.« Ne na obrazu niti v razgovoru z zlatoporočencema ni zaznati njune trde in dolge življenjske poti. Medtem ko se nam zdi mama nekoliko resna in sramežljiva, pa se ata še vedno rad pošali. Na vprašanje, ali je Frančiško vzel iz ljubezni, je močno po- 50 let skupnega življenja Frančiška in Martin Burja iz Volčjega potoka sta v soboto, 27. juh, ponovno stopila pred matičarje v kamniški poročni dvorani, tokrat kot zlatoporočenca, polna spominov na težke in lepe trenutke v njunem skupnem življenju. Sedaj 74-letni Martin in njegova 6 let mlajša žena Frančiška izhajata iz revnih delavskih družin, kjer so si kruh služili s trdim delom. Tudi mlada zakonca Burja sta težko zaslužila zemljišče, kjer sla si kasneje postavila hišo, saj sta ga morala odslužiti z 10-letnim delom na lastnikovi kmetiji. Ob pričetku vojne je Frančiška delala v tovarni Titan, kjer pa so jo kmalu odpustili, ker je njen brat Slavko odšel v partizane. Martin je takrat delal v Ocepkovi opekarni v Volčjem potoku. Tam se je srečal s prvimi partiaa-ni, organizatorji vstaje na Kamniškem, med. katerimi je bil tudi veliki revolucionar in narodni heroj Tomo Brejc. Martin je pridno pomagal delati skrit bunker v gozdu blizu opekarne, mati Frančiška pa je petintridesetim fantom in možem skuhala prvo partizansko večerjo. »Bunker v Volčjem potoku je bil res dobro skrit,« pravi tegnil pipo in se hudomušno nasmehnil: »Kajpak, rad. sem jo imel in rad jo imam še danes, drugače bi jo že davno spodil iz hiše.« čeprav se je Frančiški in Martinu v zakonu rodil samo en otrok, na starost le nista ostala sama, saj živita skupaj s sinom, snaho in tremi vnuki. Nikoli jima ni dolg čas. M. JANČAR Proslave pomembnih dogodkov prazne dvorane Letošnja proslava dneva vstaje slovenskega naroda, ki je imela ob letošnjih jubilejih še toliko večji pomen, je bila v četrtek 21. julija na Duplici. Prizadevni organizatorji so pripravili program za vse občane Kamnika, saj je bila to osrednja prireditev v počastitev dneva vstaje. O pomenu praznovanja dneva vstaje in krajevnega praznika KS Duplica je spregovoril France Brank, ki v svojih iz. vajanjih ni pozabil omeniti pripravljenosti Kamničanov, še posebej na območju Duplice, pri organiziranju vstaje in odkritega upora tujemu sovražniku in domačim izdajalcem. Nemalo pa so bili organizatorji proslave razočarani nad udeležbo, saj so pevci »Solidarnosti« in mladinci izvajali program pred več kot pol prazno dvorano. Razočarani so bili tudi udeleženci začetka vstaje in akcij na Duplici ter občani, ki so na lastni koži občutili krutost okupatorjevega škornja ter vsi ostali prisotni na proslavi. Mar ni mejnikom naše zgodovine, dnevom naše oborožene revolucije, vredno posvetiti znatno več pozornosti in spoštovanja? Kaj niso bili to bolj pomembni dogodki kot postavljanje svetovnega rekorda pred dnevi na stadionu v Mekinjah, ali gostovanja kateregakoli komercialnega ansambla in pevcev v Kamniku? Primerjava udeležbe občanov na proslavah ob pomembnih praznikih in nekaterih drugih prireditvah kaže kaj žalostno sliko naše zavesti. Zakaj tako? maj pravnuka. Na njuno slavje pa so prišli še bratje in sestre z družinami. Kakor pred 50 leti sta si tudi tokrat obljubila zvestobo. Vnuki pa so jima v imenu vseh zbranih zaželeli še mnogo let dobrega zdravja v njihovem krogu. Oba sta stara že 73 let in njuna življenjska pot ni bila g rožicami postlana. France je moral kot najstarejši sin kaj kmalu prevzeti posestvo, saj sta mu mati in oče še mlada umrla. Tako sta imela na skrbi veliko družino, ki so Jubilej na Veliki Lasni V nedeljo, 19. junija, sla sta v domačo hišo povabila Antonija in Franc Narat sla- vso svojo številno družino, in vila pomemben jubilej, 50-let- njuna družina je res številna: nico poroke. Ob zlati poroki sedem otrok, 23 vnukov in 2 se jim pridružili še njuni otroci. Med vojno jih je okupator izselil v Nemčijo, kjer se jima je rodila najmlajša hči. Za Veliko Lasno je praznovanje zlate poroke redka slovesnost, saj nam je sam jubilant povedal, da se spominja le dveh parov, ki so dočakali tako visoko obletnici skupnega življenja. Obema jubilantoma želimo obilo zdravja in še na mnoga leta skupnega življenja. JANEZ GRČAR Živahna dejavnost Vodstva družbenopolitičnih organizacij, krajevne skupnosti in delegacij so ocenili polletno delo na svojih področjih. Celotna aktivnost v KS Volčji potok-Rudnik je bila zelo živahna. Krajevna organizacija SZDL izpolnjuje začrtani program, v ospredju pa so bile naloge v zvezi s prihodnjimi volitvami. Mladi, ki so organizirani v OO ZSMS, bodo tudi v prihodnje skrbeli za vključevanje novih članov in njihovo izobraževanje. Na skrbi pa imajo tudi kulturno dejavnost v vasi in organiziranje delovnih akcij. Odbor krajevne skupnosti se srečuje s stalnimi problemi komunalne izgradnje. Njegova najpomembnejša naloga pa je dokončanje ceste Volčji potok—-Rudnik. Delegacija za SIS, ki je sestavljena iz članov treh krajevnih skupnosti, ni mogla povsem zaživeti. Profesorica Ana Kastelle, predsednica OK SZDL, Kamnik, ki je bila navzoča na zboru, je ob tem pojasnila, da bo imela vsaka KS svojo delegacijo, ölani zbora so ta predlog dobro ocenili. Poleg naštetih aktivnosti naj omenim še akcijo pobiranja smeti v Volčjem potoku. Krajani so se žV; na spomladanskem zboru občanov odločili, da bodo odvoz organizirali sami. Komisij«, za varstvo okolja v KS je s tem opravila pomembno in posnemanja vredno nalogo. Vaščani so se odzvali poaavi komisije in s tem dokaaalli, da je mogoče tudi v rieAre-seni vasi organizirati odvofs smeti. BINE K. DELAVSKA UNIVERZA razpisuje za šolsko leto 1977/78 naslednje redne oblike izobraževanja odraslih: OSNOVNA ŠOLA Vpisujejo v 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole za odrasle. Šolanje traja za vsak razred 20 tednov, pouk pa je 4—5-krat na teden. V enem šolskem letu lahko uspešno končate dva razreda osnovne šole. Šolanje na osnovni šoli je brezplačno! POKLICNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA šolanje na administrativni šoli po dopisni metodi traja dve leti. Pogoj za vpis je uspešno končana osnovna šola. Pouk bo dvakrat na teden po 5 ur. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA šolanje traja štiri leta in poteka po dopisni metodi. Pogoj za vpis je uspešno končana osnovna šola. Pouk bo organiziran dva aH trikrat na teden po 5 ur. POSLOVODSKA ŠOLA TRGOVSKE STROKE V poslovodsko šolo trgovske stroke se lahko vpišejo kandidati, ki so končali šolo za prodajalce in imajo vsaj 3 leta prakse. Pouk bo organiziran v večernih urah in ga bodo lahko obiskovali tudi zaposleni, ki delajo v popoldanskem času. Šolanje bo trajalo dve leti. STROJEPISNI TEČAJI Začetni tečaj obsega 120 ur, nadaljevalni pa 150 do 160 ur. TEČAJE NEMŠKEGA JEZIKA Tečaji bodo organizirani po moderni avdovizuelni metodi. Organizirali bomo naslednje tečaje: — Začetni in nadaljevalni tečaj »Nemščina 2000« za občane, starejše od 15 let; — Začetni in nadaljevalni tečaj »Nemščina za pred. šolske otroke«, od 5. do 7. leta; — Začetni in nadaljevalni tečaj »Nemščina za šolske otroke« za starost od 7. do 15. let. Prijave za vse oddelke omenjenih šol in tečajev sprejema Delavska univerza Kamnik, Maistrova 2 do 25. septembra 1977. Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobite osebno ali po telefonu 831-452. Kandidate vabimo, da z vpisom pohitijo. DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK D. O. »VARNOST« Ljubljana — TOZD FIZIČNO VAROVANJE PREMOŽENJA LJUBLJANA — DE MENGEŠ, Kidričeva 30/11 objavlja prosta delovna mesta VEČ VARNOSTNIKOV za območje Kamnik, Mengeš. Domžale Pogoji: Poleg splošnih z zaKonom in drugimi zakonskimi predpisi določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — dokončana ali nedokončana osemletka, — moralna in politična neoporečnost. Rok prijav je 15 dni od dneva objave. Pismene prijave sprejema in daje vse potrebne informacije kadrovska komisija TOZD Fizičnega varovanja premoženja — DE Mengeš, Kidričeva 30/11, tel: 72-340. SITKS Komisija za razpis delovnega mesta SEKRETARJA objavlja na podlagi sklepa IO SITKS razpis za prosto delovno mesto SEKRETARJA SITKS in ZTKO Kamnik Pogoji za sprejem na delo: — srednješolska izobrazba — večletna praksa na športno-organizaoijskem področju — moralno-politična neoporečnost — poskusna doba 3 mesece. Stanovanja ni. Razpis velja 15 dni od objave v Kamniškem občanu. Prošnje pošljite na naslov: SITKS Kamnik, p.p. 19, Kidričeva 15. IŠČEM varstvo za enoletnega otroka v dopoldanskem oziroma popoldanskem času. Oglasite se na telefonsko številko 831-845. ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK potrebuje pri proizvodnji povrtnin VEČJE ŠTEVILO DELAVK Nudimo solidne osebne dohodke. Podrobnejše informacije daje kadrovska podjetja. služba Cenetu v slovo Cene Kramar Gora je stara, le ljudje, ki v njena nedra polagajo svoje tople roke, so vedno drugi. Stari so okostnjaki viharjev, na katere veter vedno znova igra pesem neslišja. Sliši ga, kdor v sebi nosi tišino. In tisti ljudje se vedno znova vračajo v okrilje gora. Tudi ti, Cene, si bil eden njih. Vedno znova k vrhu, k zvezdam, k zmagi. Mar je greh hre. penetd za višinami? Komur ni do daljav, so mu tudi bližine tuje. Ti, Cene, pa si si želel daljav in višin, a tudi bližine ti niso bile tuje. Poznal si nas in mi smo poznali tebe. Laži in hiinavščine nisi poznal in v gorah si bil najbolj iskren tovariš in soplezalec. Kdo bi tedaj mogel slutiti, da se z goro boriš poslednjič? Vemo, kaj po- meni življenje, šele na robu prepada pa najmočneje čutiš, kako lepo je ža-vsta in kako čudovit je svet. Toda gora je tedaj hotela drugače. Veter znova češe grebene in beli hermelin pokriva gore, kjer si se ti poslednjič bojeval. Pravijo, da je na črti med življenjem in smrtjo življenje najgloblje. Tu cveto zadnje rože spoznanj. Ti, ki si to doživel, nam te resnice ne boš nikoli razodel. Velika vrzel bo ostala za teboj, Cene. Ljudi, kot si ti, ni moč nadomestiti. Ko bomo hodili v gore, bomo hodili tudi zate in namesto tebe se bomo dotikali belih skal, ki se jih tvoja močna in raz-kava dlan ne bo dotakni, la nikoli več. Tvoji planinski prijatelji ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, hčerke, sestre in tete MARINKE RESNIK roj. Romšak se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v naših najtežjih dneh stali ob strani in z nami delili neizmerno bolečino. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Tovarne usnja, kamniškega obrata Tekstilnega instituta Maribor in sostanovalcem v Črni 18 ter Fužine 2 iz Kamnika. Vsem še enkrat najlepša hvala za darovano cvetje, vence in izrečeno sožalje. Žalujoči: mož Jože, hčerki Barbika in Nataša, atl Franc, mamica Štefka, bratje Franci, Janez in Milan ter sestri Darja in Ema z družino ZAHVALA Ob prerani in kruti izgubi ljubljenega moža, sina in brata, gorskega reševalca ter smučarja CENETA KRAMARJA se zahvaljujemo vsem članom AO in GRS Kamnik, članom SK Mengeš in vsem drugim, ki so ga z vsemi častmi pospremili v prerani grob in ga zasuli s cvetjem. Iskrena hvala Tonetu škarji za poslovilne besede in vsem organizatorjem ter prijateljem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. še enkrat vsem iskrena hvala Neutolažljiva žena Ivica, starši in brata ZAHVALA Ob prerani smrti naše drage hčerke in sestre OLGE ŠUŠTAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se je s cvetjem in venci spomnili ob uri slovesa, jo pospremili na njeni zadnji poti ter z mnogimi ustnimi in pismenimi izrazi sožalja sočustvovali z nami v težkih trenutkih. Družina Šuštar Laze, 2. septembra 1977 ZAHVALA Ob smrti očeta ANDREJA DRMALA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so nam izrazili pismena ali ustna sožalja, z nami sočustvovali ter ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sosedom za izražena sožalja in venec ter dr. Dušanu Staretu za izkazano skrb v času njegove bolezni. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame FRANČIŠKE NOGRAŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali cvetje in jo spremili na njena zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Dušanu Staretu za skrb med njeno težko boleznijo, vaščanom Kosiš in stanovalcem bloka na Kranjski cesti 4 č v Kamniku za vso pomoč in darovano cvetje. Vsem še enkrat hvala. Hčerka Anica z družino, sin Andrej, snaha Ančka in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta MIHA ŽAGARJA se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot ter darovali vence in cvetje. Hvala tudi pvcem DKPD »Solidarnost« in tovarišu Milanu škrabi za poslovilne besede. žalujoči: žena Jutka, hčerke Štefka, Mari in Anica z družinami ZAHVALA Ob smrti naše drage mame MARIJE TREBUŠAK po domače Cesarjeve mame se zahvaljujemo vsem občanom in znancem, ki so nam ob tem težkem trenutku stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, ki ji Je po najboljših močeh nudilo pomoč, in krajevni organizaciji Zveze borcev Srednja vas ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči mož in vseh trinajst otrok 02 31 Tek po ulicah Kamnika Le kam se nam tako mudi? 30. julija je OK ZSMS Kamnik, za občinski praznik, organizirala »Tek po ulicah Kamnika«. Teka, ki je sedaj že tradicionalen, so se udeležili predstavniki športnih klubov in OO ZSMS iz občine Kamnik. Čeprav OK ZSMS Kamnik občane predhodno ni s posebnimi plakati obvestila, da bo tega dne tek, se je na ulicah zbralo precejšnje število gledalcev, ki so bučno pozdravljali tekače. Vendar tek po ulicah Kamnika ni privabil zadostno število tekmovalcev, čemur je vzrok budi čas prireditve, tako da Komisija za šport pri OK ZSMS Kamnik razmišlja o možnosti prestavite prire- KAMNIŠKA KRONIKA POROKE Branko BALOH, prodajalec iz Kamnika, star 21 let, in Antonija KLEMENC, delavka s Tučne, stara 18 let; Janez BAJDE, delavec z Malega Hriba, star 27 let, in Štefka OSOL-NIK, prodajalka iz Špitaliča, stara 22 let; Franc HRIBER-NIK, orodjar z Velikega Hriba, star 35 let, in Angela SLAP-NIK, prodajalka iz Buča, stara 21 let; Karel KAVČIČ, avto-ličar iz Most, star 39 let, in Dragica ŠTIMAC, delavka iz Most, stara 26 let; Vladimir LOVRECIC, avtomehanik iz Kopra, star 27 let, in Frančiška POLJANŠEK, uslužbenka iz Sel, stara 22 let; Franc SUŠNIK, mesar iz Dolenje, star 21 let, in Pepca MOČNIK, prodajalka iz Zagorice, stara 20 let; Janez TJRANKAR, oknočistilec iz Snovika, star 19 let, in Mihelka BALOH, medicinska sestra iz Špitaliča, stara 18 let; Frančišek VOLKAR, zidar iz Zg. Tuhinja, star 26 let, in Anica KAJBIČ, uslužbenka iz Podstudenca, stara 22 let; Frančišek ZUPAN, delavec z Brega, star 22 let, in Marija BUR-GAR, delavka iz Most, stara 26 let; Oskar DERENDINGER, star 61 let iz Švice, in Klara BERTONCELJ, gospodinja iz Komende, stara 43 let. ditve v mesec mladosti, saj bi bil takrat odziv mladih iz OO ZSMS veliko večji. Pionirji, mladinke in mladinci so tekli en krog (1000 m), člani pa tri kroge (3000 m) in dosegli naslednje rezultate: Pionirji: 1. Marko Koma-tar 6.02, 2. Aleš škorjanc 6.03, 3. Matej škorjanc 6.18; Mladinke: 1. Marta Poljan-šek 4.32, 2. Tatjana Smolnikar 4.42, 3. Ivica Pančur 4.44; Mladinci: 1. Marjan Majes 4.19, 2. Marko Rokave 4.20, 3. Ivan Blazmčič 4.29; Člani: 1. Franc Novak 13.29, 2. Dušan Zebre 13.31, 3. Dragan Miškovič 13.42. Izmed tekmovalcev velja še posebno pohvaliti Francija Novaka, člana atletskega kluba Olimpija, ki je letos že četrtič zmagal v članski konkurenci. Komisija za šport in prireditve pri OK ZSMS Kamnik se zahvaljuje prizadevnim športnim delavcem Smučarskega kluba, ki so jim bili v veliko pomoč pri organizaciji teka po ulicah Kamnika. S. Z. V eni izmed pomladanskih številk Kamniškega občana smo ugotavljali, da je število prometnih nesreč v lanskem letu glede na prejšnje leto padlo za 5 odstotkov, število prometnih nesreč v šestih mesecih letošnjega leta pa kaže na to, da bomo s takim nadaljevanjem krepko presegli lanskoletne številke. Dejstvo, da je stanje na drugih slovenskih in jugoslovanskih cestah prav tako, nam ne more biti v tolažbo. V Kamniku je stanje na področju prometnih nesreč v prvem polletju letošnjega leta naslednje (v oklepaju so podatki za vse loto 1976): hude prometne nesreče 77 (98), od tega v juniju 20 jsmrtni primeri 6 (5), od tega v juniju 3; hude telesne poškodbe 49 (51); lažje telesne poškodbe 54 (76); hude prometne nesreče z udeležbo otrok 8 (0), od tega 6 pešcev in 2 kolesarja; prometnih nesreč brez telesnih poškodb 56. Največjemu številu prometnih nesreč je botrovala prehitra vožnja, nepravilno prehitevanje, nepravilno zavijanje ali vključevanje na prednostne ceste in VOŽNJA POD VPLIVOM ALKOHOLA. Ne-raaveseljivo jo dejstvo, da letos v prometnih nesrečah zasledimo tudi otroke, česar lani ni bilo. Nujno je, da posebno sedaj ob pričebku šolskega leta starši in prosvetni delavci posvetijo precej več pozornosti prometni vzgoji otrok, opozorilom na pravilno obnašanje na cesti, predvsem na prečkanje, vožnjo s kolesi itd. Posebno opozorilo pa naj velja voznikom vseh vrst motornih vozil, da v času trajanja šolskega leta še posebej pazijo na varnost udeležencev v cestnem prometu, še posebej otrok. Vozniki vseh vrst motornih vozil bi se končno morali pričeti zavedati, da na cesti niso sami, da na cesti ne sme veljati pravilo močnejšega. Etika voznika motornega vozila narekuje, da je v cestnem prometu potrebno pa- ziti tudi na druge udeležence v cestnem prometu, upoštevati prometno signalizacijo, stanje cestišč ipd. Zal je še vedno vse preveč takih voznikov, ki ne morejo pred seboj videti nikogar in na vsak način hočejo pokazati sposobnost svojega vozila, pri čemer v zadnjem času pred-načijo predvsem nekateri vozniki motornih koles, ki s svojo neodgovorno objestnostjo spravljajo v nevarnost ne samo sebe, pač pa tudi druge uporabnike javnih površin. Zavedati bi se morali, da sleherni udeleženec v cestnem prometu od pešca, kolesarja pa do voznika najtežjega tovornjaka lahko prispeva k lastni varnosti in varnosti drugih na cesti. Številke zgovorno pričajo, le koliko bodo vplivale na nas, vse udeležence v cestnem prometu??? MAJ Turnir odbojkarskih trojk SMRTI Alojz BORŠTNAR, upokojenec iz Smartna, star 68 let; Frančiška CIPERLE, star. upokoj. z Brega, stara 82 let; Ana GRABNAR, prevžitkarica iz Zajasovnika, stara 84 let; Frančiška NOGRAŠEK, družinska upokojenka iz Kosiš, stara 64 let; Janez NOVAK, prevžitkar iz Zajasovnika, star 93 let; Franc NOVAK, kmetovalec z Golice, star 65 let; Anton PAVLIC, kmetovalec iz Buča, star 76 let; Branko POLJANŠEK, delovodja iz Sel, star 28 let; Marinka RESNIK, snažilka iz Kamnika, stara 26 let; Nurija REDŽIC, kmečki delavec s Križa, star 21 let; Marija TREBUŠAK, gospodinja z Žobeje-vega, 'stara 73 let; Marija URANKAR, upokojenka iz Kamnika, stara 67 let; Marija VERŠNIK, gospodinja iz Tunjic, stara 41 let; Andrej DRMAL, invalidski upok. iz Šmarce, star 73 let; Angela KNE, star. upokojenka iz Podboršta pri Komendi, stara 80 let. Prometno varnost ogrožajo tudi brezobzirni občani, ki uničujejo prometne znake. Tako je tudi pred mostom čez Kamniško Bistrico na cesti Duplica—Volčji potok. V počastitev občinskega praamka je bil v organizaciji OK Kamnik turnir odbojkarskih trojk. Tega nadvse zanimivega tekmovanja se je ude. Jezilo devet ekip iz Ljubljane, Šempetra, Črnuč in Kamnika. Igrali so po skupinah, prvouvrščeni so se uvrstili v zaključni del. REZULTATI PREDTEKMOVANJA: A SKUPINA Šempeter — Ljubljana 2:0 Kamnik II — Ljubljana 2:0 Kamnik II — Šempeter 2:1 B SKUPINA Kamnik I — Sava 0:2 Enotnost — Sava 2:1 Enotnost — Kamnik I 2:0 C SKUPINA Kamnik III — Kamnik V 2:0 Kamnik IV — Kamnik V 2:0 Kamnik IV — Kamnik II 0:2 FINALE Enotnost — Kamnik III 2:0 Enotnost — Kamnik II 2:0 Kamnik II — Kamnik III 2:0 Končni vrstni red: 1. Enotnost, 2. Kamnik II, 3. Kamnik III, 4. Sava, 5. Šempeter, 6. Kamnik IV, 7. Kamnik I, 8. Ljubljana, 9. Kamnik V. Zmagovalec turnirja je trojka Enotnosti, ki je nastopila v sestavi: Marjan Kumer, Lampe, Kaiser. Povedati je treba, da so vsi nastopajoči igrali do konca zelo borbeno kljub celodnevnemu tekmovanju in hudi vročini. Nastopilo je tudi nekaj pred časom zelo dobrih odbojkar-)ev. Igrali so za trojke veteranov. Organizacija prireditve je bila zelo dobra. A. PERČIC Jamarji ustanovili svoj klub Deset let kamniškega rokometa Pol leta je že preteklo, odkar smo mladi Kamniča-ni ustanovili Jamarski klub Kamnik. Včlanjenih je 17 vnetih ljubiteljev narave in podzemnih lepot. Ze pred ustanovitvijo kluba smo se zanimali za jame. Ogledovali smo si jih samo s površja, notranjost nam je bila skrivnost. Zanimalo nas je, kam se jama nadaljuje, koliko je globoka in kaj je v njej? Zaradi slabe opreme nismo mogli vanjo. Za potešitev smo si oglodali nekaj turi- stičnih jam v Sloveniji. Izobraževali smo se iz knjig in revij, ki so natm bile dostopne. Tako smo si pridobili nekaj teoretičnega znanja, ki je predpogoj za terenske oglede. Klub smo ustanovili 19. januarja. Takoj po ustanovitvi smo začeli aktivno obiskovati jame. Kupili smo si osebno opremo, ki ni ravno po ceni. V začetku smo šli lahko samo v vodoravne in lažje dostopne jame. Ker smo mnogokrat naleteli na glo- boka brezna, smo začeli razmišljati o skupni opremi. Za prvo silo smo si od sosedov, domžalskih jamarjev, izposodili lestve. Tako je bil prebit led in odprte nadalj-ne poti v globino. Za svoje raziskave smo v statutu določili območje kamniške občine. Tu je mnogo jam, vendar je le 80 raziskanih. Zato nas čaka še mnogo novega in nepozabnega. Na raziskovalnih akcijah smo bili že prek 30-krat. Naj-globje smo se spustili 60 metrov v Breznu pri Klinu nad Kamniško Bistrico. Ogledali smo si še mnogo drugih jam, med njimi: Brezno v Kalcah, Medvedjo jamo, Jamo pod Špico, Palovško jamo, Jamo pod Rzenikom, Jamo v Zakalu in druge. Na Krasu smo obiskali Mač-kovco, škoejanjske jame, Divaško jamo, Trhlovco in Vilenico, ki je prva 'turistična jama na svetu. Za to potrebujemo finančna sredstva, ki pa jih ni. Jamarstvo ni šport posameznikov. Pod zemljo živi in dela ekipa, skupina ljudi, ki čutijo drug z drugifm, ki si pomagajo pri premagovanju neštetih težav pri raziskovanju. Brez tovarištva, nesebične pomoči, medsebojnega zaupanja in požrtvovalnosti vseh v ekipi, si ne moremo predstavljati jamarstva. Vabimo nove člane, ki imajo raziskovalno žilico, da stopijo v naše vrste. Prosimo tudi vse krajane, ki vedo za jame v svoji okolici, da to sporočijo na naslov: VIDO KREGAR, VOLČJI POTOK 8 p. RADOMLJE. Zahvaljujemo se gimnaziji Rudolfa Maistra, ki nam je velikodrušno odstopila prostor za sestanke, pa tudi drugim, ki so nam pomagali. UV V okviru praznovanja občinskega praznika je rokometni klub Kamnik slavil svojo 10-letnico delovanja. Ob tej priliki so bili na obisku športniki iz pobratenega mesta Gengringena na Nizozemskem. Ob prihodu so jim priredili topel spreje«i. Prijatelji iz Nizozemske so s tem vrnili obisk našim športnikom iz Kamnika, ki so lansko poletje bivali teden dni pri njih. Ob tej priliki so delavci rokometnega kluba pripravili v prostorih Metalke razstavo, na kateri so pri- kazali razvoj rokometa v Kamniku od njegovih začetkov do danes. Prizadevnim članom so bila podeljena priznanja za uspešno delo v rokometnem klubu. Otvoritve razstave se je udeležilo veliko število športnih delavcev in občanov ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v občini. Nastopila je folklorna skupina iz , Kamniške Bistrice, ki je s svojim programom navdušila številne gledalce ter posebno goste iz Nizozemske. Goste je med bivanjem v Kamniku sprejel Taborniški ogenj v Bohinju tudi predsednik Sob Franc Svetelj. Po ogledu Kamnika in njegove bližnje okolice so obiskali tudi druge kraje v Sloveniji, znane iz obdobja NOB, bolnico Franjo in spomenik žrtvam fašizma v Begunjah. Rokometni klub je organiziral tudi več srečanj med žensko in moško ekipo v rokometu. Vrh športnega dela tekmovanja pa je bil turnir, na katerem so sodelovale ekipe: gosti, INLES, BOREC ter domači ekipi. Zadnji dan bivanja so gosti preživeli z gostitelji v Kamniški Bistrici. B. J. Vodstvo odreda kamniških tabornikov se je tudi letos odločilo, da organizira za mladince — tabornike počitniško taborjenje v Bohinju. V tem kraju so si kamniški taborniki že pridobili domovinsko pravico. Morda poreče kdo, zakaj tabor jen je ne organiziramo na območju občine? Zahtevam taborjenja še posebej, če gre za več dni, navsezadnje ni lahko ustreči. V taboru, kjer živijo ljudje, morajo biti zagotovljeni vsaj minimalni življenjski pogoji, kot so: voda, ustrezen prostor, sanitarije, nabava hrane in drugo. Dani morajo biti tudi ekonomski pogoji, da je v bližini trgovina, drva in suhljad za kuhinjo in tabor-nji ogenj. Teh pogojev pa ni v vsakem kraju, četudi sta lepa okolica in voda. V Bohinju vse te osnovne zahteve so, zato v tem kraju letuje večina taborniških organizacij ljubljanske regije. Pri organiziranju taborjenja nastopi nemalo težav. Te so predvsem materialne narave, dobre volje pa je pri mladih vedno dovolj, če tudi te ne bi bilo, bi naša organizacija že davno razpadla. Družbene pomoči so taborniki zelo malo deležni. Kljub vsem težavam so taborniki le uspeli organizirati taborjenje za 45 mladincev. Taborjenje je bilo organizirano v dveh skupinah po 10 dni. Taborniki so se dobro počutili, kar lahko povedo tudi njihovi starši. Hrana je bila dobra in tudi vretme jim je bilo še kar naklonjeno. Taborniki niso samo poležavali, kot bi morda kdo mislil, pač pa so izvajali svoj delovni program. Trem mladincem so bili izrečeni tudi ukrepi začasne izključitve zaradi samovolje in neposlušnosti. Pri letošnji organizaciji taborjenja nam ni nihče pomagal. Tudi TTKS nas postavlja na stranski tir, saj smo dobili za letos komaj 5000 din. Edina zahvala gre delovni organizaciji Titan Kamnik, ki je tabornikom omogočila prevoz opreme v Bohinj in nazaj. Pričakovali smo, da nas bo obiskal kakšen predstavnik družbenopolitičnih ali katerih drugih organizacij, toda za nas mladince-tataornike nima nihče časa. -da Trim akcija Zadnjo nedeljo v mesecu juniju je komisija za šport pri Občinski konferenci ZSMS Kamnik organizirala TRIM akcijo »VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO«, katere namen je bil privabiti čim-večje število kolesarjev. V sončnem nedeljskem jutru se je na Trgu prijateljstva (za hotelom Viator) zbralo okrog sto kolesarjev, od katerih je imel najstareiši 68 let, najmlajši pa 8 let. Kolesarji so morali v uri in pol prevoziti približno 15 km ter se javiti na dveh kontrolnih postajah. S Trga prijateljstva, kjer je bil start te akcije, so kolesarji krenili na Duplico (pred Interierjem je bila prva kontrolna postaja), v Podgorje, Križ, Moste, Komendo (druga kontrolna postaja), od tu pa so se preko Križa, Pod. gorja vračali na Trg prijateljstva. Vsi kolesarji, ki so progo prevozili v dogovorjenem času, so za spomin dobili trim značko, ki ponazarja trimčka na kolesu. S. Z. Ženske boljše od moških v.:S.:>*;-S-iSÏ.Î-ï Mimohod športe ekipe KI Kamnik IV. plastikiada - Kamnik 77 V okviru proslavljanja 125. obletnice Kemijske industrije Kamnik so bila odigrana športna tekmovanja predelovalcev plastike. Srečanja so se udeležili Istraplastika iz Pazina, Plama iz Podgrada, Poligalant iz Volčje Drage in domača KI Kamnik. Tekmovali so v streljanju na glinaste golobe, streljanju z zračno puško, v malem nogometu, kegljanju in namiznem tenisu. REZULTATI: Streljanje na glinaste golobe — ekipno: 1. Plama 62 golobov, 2. Istraplastika 61 golobov, 3. Poligalant 48 golobov, 4. KI Kamnik 38 golobov. Najboljši posameznik je bil Gregorčič iz Plame, ki je ustrelil 19 golobov. Streljanje z zračno puško — člani ekipno: 1. KI Kamnik 518 krogov, 2. Istraplastika 471 krogov, 3. Plama 469 krogov, 4. Poligalant 435 krogov. Najboljši posameznik je bil Kržin, KI Kamnik, 176 krogov. Članice — ekipno: 1. Poligalant 196 krogov, 2. KI Kamnik 186 krogov, 3. Plama 185 krogov, 4. Istraplastika 184 krogov. Pri članicah je bila najuspešnejša Nada Pregelj iz Poligalanta s 77 krogi. Občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju V organizaciji Plavalnega kluba Kamnik je bilo tekmovanje v plavanju med kamniškimi podjetji. REZULTATI: 50 m kravi, člani od 30—40 let: 1. šnabl — »Titan« 33,4, 2. Okorn — »Stol« 37,8, 3. Mlakar — »Titan« 42,3. 50 m prsno, člani od 30—40 let: 1. Okoiin — Stol 44,2, 2. Zeleznik — Alprem 49,4, 3. Mlakafr — Titan 55,0. 50 m kravi, člani do 30 let: 1. Homar — Titan 30,1, 2. Urh — Titan 32,0, 3. Novak — Titan 34,2. 50 m prsno, člani do 30 let: 1. Homar — Titan 39,8, 2. No- vak — Titan 41,7, 3. Osenar — Titan 41,8. Rezultati kažejo, da so vsa prva mesta osvojili plavalci TITANA in STOLA. Tekmovali so le člani. Zaradi nezadostnega števila prijav, tekmovanja članic ni bilo mogoče izvesti. Upajmo, da bo drugo leto bolje in se bo čas prireditve premaknil na konec julija, ker so se letos verjetno mnogi bali hladne vode. Po plavalnem sporedu so prvi trije tekmovalci v vsaki disciplini prejeli lične medalje. Predal jih je sekretar občinskega sindikalnega sveta Slavko Šuštar. ANDREJ PERČIČ III. MALI NOGOMET 1. Poligalant 4 točke, 2. Plama 4 točke, 3. Istraplastika 2 točki, 4. KI Kamnik 2 točki. V nogometu sta imeli prvi dve ekipi enako število točk, odločilo je njuno medsebojno srečanje, v katerem je zmagal Poligalant po izvajanju enajstmetrovk. IV. KEGLJANJE — EKIPNO — MEŠANO 1. KI Kamnik 2214 podrtih kegljev, 2. Istraplastika 2214, 3. Plama 2113, 4. Poligalant 2049 podrtih kegljev. ČLANI — POSAMEZNO 1. Marjan Bele, KI Kamnik, 413 podrtih kegljev. ČLANICE — POSAMEZNO 1. Jožica Grilj iz Plame s 355 podrtimi keglji. V. NAMIZNI TENIS Ptema — Istraplastika 5:3, KI Kamnik — Poligalant 5:1, za 3. in 4. mesto Istraplastika — Poligalant 0:5, za 1. in 2. mesto Plama — KI Kamnik 5:4. V finalni tekmi so igralci Plame šele po hudem boju premagali igralce KI Kamnik z rezultatom 5:4. Skupni vrstni red: 1. Plama 32 točk, 2. KI Kamnik 28, 3. Istraplastika 22, 4. Poligalant 18 točk. »Plastikiada 77« je uspela. Vsa pohvala gre prirediteljem na čelu s predsednikom odbora za proslavo 125. obletnice KI Kamnik Jožetom Cvrletom. Velja omeniti, da bodo še letos prizadevni organizatorji priredili pohod 125 planincev na Triglav, ki je na sporedu septembra. Prihodnje športne igre bo pripravila Plama iz Podgrada. ANDREJ PERCIC Zadnjo soboto v avgustu je Avto -r- moto društvo Kamnik organiziralo društveni avto rally za memorial dolgoletnega člana in predsednika društva Pavla Voljkarja. Prireditev je bila namenjena tudi vzgoji voznikov motornih vozil za varno in pravilno vožnjo v vedno gostejšem prometu. Čeprav so bili na tekmovanje vabljeni vsi člani društva, se jih je na startu pojavilo 31 in še od teh iz AMD pobratenega mesta Travnik 4 tekmovalci. Cast nežnejšega spola je reševalo 6 tekmovalk, cd tega ena iz Travnika. Kljub temu da so bile ženske v občutni manjšini, pa so dokazale svoje sposobnosti in spretnosti kot udeleženke v cestnem prometu, kar zgovorno pričajo tudi rezultati: Ekipe: 1. mesto (Marta Dremelj. Valerija Voljkar, Marija Žni-dar), 255 kazenskih točk 2. mesto (Slavko Ložar, Pavle Jerič, Alojz Dremelj), 357 kazenskih točk, Kategorija ženske: 1. Marta Dremelj 92 kaz. točk, 2. Valerija Voljkar 163 kaz. točk, 3. Žarka Armantovič 373 kaz. točk, Kategorija moški: 1. Ivo Burja 70 kaz. točk, 2. Franc Feme 80 kaz. točk, 3. Franc Sršen 93 kaz. točk. Najuspešnejšim tekmovalcem, tekmovalkam in ekipam so bila v Kamniški Bistrici podeljena priznanja, pokali in maj olike. Organizator je podelil diplomi tudi najstarejšemu in najmlajšemu tekmo- valcu. To sta bila Valentin Voljkar kot najstarejši in Marjan Narod kot najmlajši tekmovalec. Da pa nihče od tekmovalcev in ostalih članov ter drugih prisotnih na tova-riškem srečanju »pri Jurju« v Kamniški Bistrici ni bil razočaran, je organizator za vsa- kega preskrbel porcijo »pa-sulja,« ki sta ga odlično pri-prvila Slobodan Gregorič in Janez Uršič. škoda le, da vsega, zaradi skromne udeležbe, katere vzrok je bilo tudi slabo vreme, nista mogla spraviti v promet. MAJ Uspe'o odprto prvenstvo Kamnika v tenisu V počastitev občinskega praznika je teniški klub iz Kamnika organiziral že tradicionalno odprto prvenstvo Kamnika. Prvenstva so se udeležili igralci iz Ljubljane, Celja, Velenja, Maribora, Kranja, Trsta in seveda domačini. Množična udeležba kaže na to, da ima kamniški tenis vidno mesto v Sloveniji. Posebno je treba pohvaliti tiste člane kluba, ki so prvenstvo vzorno pripravili. Prvo mesto je pripadlo mlademu igralcu mariborskega Branika Viragu, ki je v treh nizih premagal Znidarja (Triglav) z rezultatom 6:2, 7:9, 6:4. Za Kamnik so nastopili Lavrič, Jeras, Resnik M., Šlegel, Vengust R., Ramšak. Najbolje se je odrezal Jeras, ki je moral šele v boju za tretje mesto priznati premoč bolj izkušenega igralca Mu-leja iz Kranja. Rezultat dvoboja je bil 6:3, 6:4. Jeras je s četrtim mestom dokazal, da bo treba z njim na prihodnjih prvenstvih resno računati. Tudi igralci B-grupe, ki prijazno dovolijo, da jim rečemo 'kar rekreativci, medtem niso počivali. Za njimi so že štirje turnirji, na katerih so se pomerili in tako se počasi že oblikuje končna lestvica, ki jasno kaže, kakšno je trenutno razmerje sil v kamniškem tenisu. Na prvem mestu je še vedno Griljc, sledi pa mu Janko Matjan. Morda ne bi bilo narobe, če bi bralci izvodeli nekaj več o tem, kako je organiziran naš teniški klub. Člani igrajo v dveh skupinah — v A in B grupi. A grupa je t. im. tekmovalna, saj so v njej igralci, ki teniške veščine resnično dobro obvladajo in zastopajo klub na raznih tekmovanjih. V B-grupo pa sodijo igralci, ki jim je tenis le rekreacija in tekmujejo le na klubskih turnirjih. Potem so tu še mladinke in mladinci, pionirji in pionirke, ki so doraščajoči up kluba in bodo v prihodnosti stopili na mesto sedanjih veteranov. Ne smemo pozabiti tudi na članice, ki lahko le sem in tja primejo za teniški lopar zaradi •mnogih drugih obveznosti. Do konca teniške sezone je precej časa in tudi novic zlepa ne bo zmanjkalo. IKUŠ V. HRIBAR 1 Na slartu in cilju spretnostne vožnje l|llllllili!!OTliii^^ PLANINSKI mWCEK IZ DELA GOSPODARSKEGA ODSEKA Planinsko društvo Kamnik se je letos znašlo v težkem položaju glede oskrbe obeh planinskih postojank. Na Kamniškem aedlu je bila v okvari žičnica, na Kokrškem sedlu ravno 'tako, poleg tega pa je bila tu še nedokončana gradnja nove spodnje postaje. Tako ob otvoritvi letošnje sezone ni obratovala ne ena ne druga žičnica. V tej kritični situaciji je največje breme dela prevzel nase gospodarski odsek PD. Po sklepu IO PD so bile narejene v njem tudi kadrovske spremembe. Lc veliki požrtvoval- nosti njegovih članov kakor tudi izrednemu razumevanju delovnih organizacij »STOL« in »TITAN« se lahko zahvalimo, da sta bili žičnici vsaj za silo usposobljeni. Pri delu so sodelovali tudi strokovnjaki za tovorne žične sisteme Soškega gozdnega gospodarstva in Gozdnega gospodarstva Ljubljana, obrat Kamnik. Da sta bili postojanki v času neobratovanja žičnic vseeno oskrbovani, gre zahvala članom AO in MO, ki so pomagali pri nošnji, ravno tako pa tudi osebju na obeh postojankah, ki se je z vsemi močmi potrudilo prebroditi krizo. VZPONI V JULIJU Julij spada med mesec*; v katerih je plezalna aktivnost običajno najmočnejša. Tako so člani AO Kamnik v tem mesecu opravili 71 vzponov. Ta številka bi bila še večja, če ne bi v Franciji, pri prvem jugoslovanskem vzponu po severnem ozebniku Druja (VI+) izgubil življenje eden najboljših kamniških alpinistov, alpinistični inštruktor, gorski reševalec in gorski vodnik CENE KRAMAR, ki je bil v navezi z JANEŽEM AŽMANOM in DUŠANOM PODBEVŠKOM. Ta boleča izguba bo nedvomno močno vplivala na kvaliteto in kvantiteto kamniškega alpinizma. Od drugih vzponov na tujem naj omenimo še vzpon po grebenu Brenve (IV) v pogorju Mont Blanca, ki so ga opravili JANEZ BENKO-VIČ, TONE TROBEVŠEK, MARIOKA ŠKRLEP in JA- NEZ VOLKAR, pa vzpon po PALLAVICINIJEVEM žlebu v severni steni Gross-glocknerja (IV—), ki sta ga v okviru priprav za vzpone v Franciji opravila CENE KRAMAR in Franc VETORAC. Od domačih vzponov pa naj omenimo samo najvažneijše: Najprej dve prvenstveni v JV steni Kal-škega grebena: SMER TROJČKOV (II), ki so jo preplezali Ludvik Retar, Marička Škrlep in Jane Volkar in pa RAZ RAZOČARANJ (I—II), ki sta ga prepleaala Janez Benko-vič in Tone Trobevšek. V Dolgem hrbtu je naveza Dušan Hu-mar-Bojan Pollak ponovila smer ŠIMENC-iŠKARJA (VI), naito pa še v Šbruci DIREKTNO SMER (VI). Lojze Jerman in Dušan Orehek sta v Ojstrici ponovila spominsko smer IVE REYA (V + ), v Vežici pa je Pollak skupaj s so-plezalcem iz Domžal preplezal LAHOVO smer (VI). V triglavski severni steni pa sta Dušan Humar in Dušan Orehek ponovila še PETERNE-LOVO smer (V—VI). IZLET NA OLIMP Planinska društva na območju kamniško-domžalske regije že več let dobro sodelujejo. Tako so npr. Kamni-čani in Mengšani letos spomladi organizirali skupen tečaj gorske straže, z Domžalčani pa se pripravljajo to storiti jeseni. Z Mengšani so skupaj organizirali tudi že nekaj izletov v domače gore, ob koncu julija pa so se skupaj podali na najvišji vrh sosednje Grčije. Celotno popotovanje je trajalo 13 dni, prevozili so več kot 3000 km, na 2918 m visoki Olimp pa so Sli peš. Ta vzpon jim ni delal nobenih težav, saj je vseh 7 (3 Kamničani in 4 Mengšani) navdušenih in izkušenih planincev, članov MO. POLJAKI V KAMNIŠKIH ALPAH Med KLUBOM VISOKOGORSKIM iz Katowic in AO oziroma MO PD Kamnik, letos pa tudi PD Domažal, že nekaj let traja dobro sodelovanje. Tako so bili Kamničani že dvakrat na Poljskem, letos tudi Domžalčani, Poljaki pa so redno prihajali v naše gore. Plod tega sodelovanja je bila tudi lanska alpinistična poljsko-jugoslovanska odprava v Hindufcuš. V okviru tega sodelovanja je tudi letos, tokrat v organizaciji PD Domžale, v začetku avgusta prišla v Jugoslavijo večja skupina poljskih planincev in alpinistov. Nekateri so si svoj tabor postavili v Kamniški Bistrici, kjer so nato prebili dober teden dni in delali ture in plezalne vzpone z južne strani Kamniških Alp. Drugi pa so odšli v Julijske Alpe, na koncu pa še malo na morje. KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK - Ureja uredniški odbor — glavni In odgovorni urednik MIRA JANČAR — tehnični urednik Ciril Romšak — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo in uprava - Občinska konference SZDL Kamnik, Titov trg l/II. telefon 831-315 - tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska ČZP Delo v Ljubljani.