(.fUE, «.FEBRUARJA 1975 — ftTFVTT.KA ß — T.FTO XXIX — CENA • DINARJA GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC KRIZA (NE) ODGOVORNOSTI Ni dovolj, če v teh dneh samo znotraj zveze komuni- stov kritično in samokritično pokažemo na omahljivost, ne- odgovornost, počasnost in preslabotno razrednost v uresni- čevanju ustave, gospodarske stabilizacije in dingih zelo množično sprejetih dogovorov," sklepov in stališč. Pa če vza- memo v pretres samo čas po pismu, po kongresih m po sprejetju ustave. ZK je seveda najodgovornejša, da spodbudi vse par- tijske organizacije za konkretno analizo aktualnih idejno- političnih vprašanj, določi naloge komunistov po razgri- njanju politične bilance in zahteva, povejmo to odkrito, še ostrejši, odgovornejši kurs za krepitev treh temeljnih stal- nic našega sistema — samoupravljanja oziroma vodilne vloge delavskega razreda, trdnejšega gospodarjenja in poli- tike neuvrščenosti. Toda kriza neodgovornosti lahko po- vzroči, da bomo prevladujoči slog preračunljivega ravnanja raznesli v vse družbene in delovne sredine. Na ponedeljkovi seji komiteja ZK v Celju je nekdo v razpravi bistrovidno opozoril, da se sedaj ne spopadamo prvič s problemom neodgovornosti. Toda v razbijanju ne- odgovornega ravnanja, nenačelnega odločanja, pozabljanja na uresničitev sklepov, smo preveč kampanjski. V ihti se hitro utrudimo, samozadovoljimo. To pa je voda na mlin tistim, ki se znajo potuhniti, pravočasno umakniti in nato, ko politična nevihta mine, nadaljujejo po starem. Nismo še tako daleč, da bi izpeljali zahtevo po nepre- trgani odgovornosti in stalni kontroli sprejetih dogovorov Ker tega ni, se občasno, skorajda praviloma v doloi-enih ciklusih, soočamo s krizo neodgovornosti, ki ima velike po- sledice. Ne le politične, konkretjie gospodarske, pač pa tudi širše, mednarodne. Zahodni tisk pa to pridno in vztrajno izkorišča v novem obdobju hladne vojne in protikomund- stičnega razpoloženja zaradi vse večjih razpok v kapitali- stičnih družbenih odnosih. Sedaj bodo nekateri kazali s prstom proti vrhu. Drugi se bodo zagledali v lastne delovne sredine. Ne gre le za dejstvo, da zamujamo z nekaterimi zakoni. Gre tudi za po- datek, da v nekaterih kolektivih z več tisoč delavci nimajo temeljnih organizacij združenega dela. Da nismo zares sprejeli vloge organov delavske kontrole. Da smo pozabili na varčevanje — na vseh ravneh. Da smo v pripravi druž- benih dogovorov o splošni in skupni porabi očitno po- kazali, kako formalno pristopamo k toliko opevani svo- bodni menjavi dela. Da o varčevanju in zniževanju vseh vrst stroškov bolj razpravljamo, kot ukrepamo. A da se tega problema bolj zavedajo v gospodarstvu kot pa v druž- benih dejavnostih. Da znamo neverjetno leporečiti o disci- plini in višji storilnosti dela, pa od vrha navzdol, če pre- zremo nekaj akcijskih programov o izvajanju stabilizacije, nismo mnogo storili. Primerov je še mnogo. Mimogrede — zakaj ne bi akcijskih programov o poteh trdnejšega gospo- darjenja sprejeli tudi v šolah, kulturnih, zdravstvenih in drugih ustanovah, pa od zveznega izvršnega sveta navzdol? ; Ne gre za to, da bijemo plat zvona. Toda vedeti mora- mo, kaj moramo storiti. Vzemimo iz predalov vse sprejete sklepe in dogovore. Samo na tej osnovi, samo na osnovi dela in naporov za trdno gradnjo našega samoupravnega Socialističnega sistema, se moramo pogledati iz oči v oči. Zato, da se bomo tu in tam tudi malo streznili. Prva točka dnevnega reda vseh sej in zasedanj bo pre- gled sklepov. Jasno določimo osebno, konkretno odgovor nost. Brez načelnosti in nevidne, za družbeni plašč skrite kolektivne odgovornosti. Kriza (ne)odgovornosti opozarja. Kajti vedeti moramo, kam to lahko pripelje — h krep>osti državne obliisti ali k liberalnemu obnašanju vseh in vsakogar. Ne pa k utrje vanju položaja delavca, k boljšemu samoupravljanju. ZK ne bo delavska kot partijska oblast. To smo že rekli. Toda s tem, ko se je odločila za samoupravno uve- ljavljanje stališč in sklepov, bo morala poostriti družbeno odgovornost vseh, ki imajo večjo praktično možnost vpli- vati na naš družbeni razvoj. Odgovornost do samoupravnega socializma, do eko- nomske stabilizacije in politike neuvrščenosti se ne more riihče izogniti. J02E VOLFAND Z UREDNIKOVE MIZE Začetek je tu. Nagradna igra 10 X 1000. Vse preberite v rubrjfci pisma. Naloga je in ni enostavna. A nikar si ne belite glave s tem, ali bodo vse črke enakomerno plesale po papirju. Važno je, kaj boste napisali O čem, o komu. Možnosti in snovi je pa res toliko, da skorajda niso potrebni recepti. Pa veiidar smo ram nekaj tem ponudili. Tudi naš izlet za kmečke žeiie, ki doslej še niso okusile morske slanosti, skrb no pripravljamo. Prednost bodo imele tiste ¿ene, ki г nami še niso nikamor poto- vale. Prijave èe zbiramo. V teh dneh pripravljamo prvo sejo novoizvoljenega sveta, v njem so delegati ustanointeljev. če povem, da imamo sosvet športne strani, ustanavljamo ga še za kemčko stran, potem se vidi, kako vztrajamo v čimvečjem podružbljanju NT in RC. Danes smo tiskali posebno izdajo NT. Objavili smo predlog proračuna občine Celje. Predlog bodo prejele vse družine v celjski občini. FAS UREDNIK Čeprav so vsako leto vrli Trnoveljčanj pripravljali celjski pustni karneval, jim letos, kljub temu, da karnevala m bilo, ni dala žilica miru, da ne bi oblekli značilne pustne maske in vsaj v pogrebnem sprevodu po celjskih ulicah izkazali čast karnevalu na njegovi poslednji poti, kajti svojo ubogo dušico je izdihnil v težkih zdihljajih ravno pred zgradbo celjske občinske skupščine. Številni Celjani so se zbrali na ulicah, tako kot vsako leto, menda že iz navade, tradicije. Upajmo, da bo ob pustu nasled- nje leto bolj veselo in da bodo tisti, ki so imeli največ povedati o »kvaliteti« dosedanjih karnevalov, letos zanjo res kaj tudi sami storili. »Zarji«« in številnim Celjanom pa še enkrat hvala za sočutno spremljanje celjskega pustnega karnevala na njegovi upajmo — ne zadnji poti. FOTO: DRAGO MEDVED 25 LET „DOLENJ- SKEGA LISTA" Danes dopoldne se bo na slavnostni seji sestal izdajateljski svet Dolenj- skega lista, pokrajinskega glasila SZDI> za Dolenj- sko. Počastil bo srebrni jubilej, 25-letnico nepretr- ganega izliajanja časopisa, ki je postal najboljši pri- jatelj ljudem Dolenjske in v mnoRih družinah tudi edini skrbni poročevalec o vseh najvažnejših in za- nimivih dogajanjih na Do- lenjskem. Danes se Do- lenjski list lahko pohvali z visoko naklado in z ve- likim ugledom, ki si ga je pridobil s kakovostno vsebino in ureilniško poli- tiko časopisa. Izredno mnogo zaslug za tako us- pešno pot Dolenjskega li- sta ima njegov dolgoletni urednik Tone Gošnik. Kolegom iz Dolenjskega lista iskreno čestitamo. Želimo jim še naprej па.ј- boljšo informacijo in naj- večjo naklado. Rp^ikcija NT in RC Gradbene operative, ki delujejo na potresnem območ- ju v občinah Šmarje pri Jelšah in Šentjur, opravljajo svo- je delo brez večjih zastojev, število popravljenih hiš in no- vogradenj se veča, mila zima pa je p>oskrbela, da kakšnih večjih problemov doslej ni bilo. Na območju šmarske občine so doslej vse gradbene operative začele z gradnjo 67 objektov. V prvi fazi gi-ad- nje jih je 15, v drugi 12 in v tretji, to so takorekoč že iz- gotovljene stavbe, 40. Po potresu saniranih objektov iz tret- je kategorije je zgotovljenih 56, stavbe iz prve in druge kategorije pa popravljajo občani sami. Razen tega je gradbena operativa kot začasno rešitev poskrbeti še za postavitev 57 objektov in sanirala 389 objektov. Začetih je bilo tudi 28 postavitev montažnih hišic podjetij Maries, Jelo- vica in GLIN Nazarje kot stalna rešitev, končali pa so jüi deset. Takšna je trenutna situacija v šmarski občini, ki je bila najbolj poškodovana. Na območju šentjurske občine je gradbena operativa dokončala tri objekte iz četrte kategorije, v delu pa ni no- benega. Postavljena je bila ena montažna hišica kot trajna rešitev in 24 kot začasne rešitve. Gradbena operativa je zasilno sanirala 51 objektov, občani samo 132, civilna za- ščita pa Ш. Stavb iz tretje kategorije, ki so že sanira- ne, je 50 končanih, štiri pa so še v delu. Seveda so to nepopolni podatki, gradbena operativa hi- ti z delom in zato se stanje spreminja iz dneva v dan. Ugotavljamo lahko, da je pretežna večina primerov rešena, da pa ponekod gre le prepočasi. Brez zastojev poteka tudi gradnja šolskih poslopij. V tem mesecu bodo začeli z gradnjo šole na Kristan vrhu. Projekte je izdelala Fakulte- ta za geodezijo, gradbeništvo in arhitekturo iz Ljublja- ne, šolo pa bodo delali Novomeščiini. Milenko Strašek NOVOGRADNJA Kombinat Hmezad, - te- meljna organizacija zdru- ženega dela Kmetijstvo Šmarje pri jelšah je zno- va začela graditi trgovino s tehničnim blagom v bli- žini bencinske črpalke v Šmarju. V sklopu nove tr- govine, ki bo predvidoma dokončana do 25. maja, bo tudi skladišče ^ tehnič- nim blagom za oskrbova- nje vseh osemnajstin trgo- vin s tovrst/nim materia- lom na šmarskem ibmoč- ju. Investito^r je temeljna organizacija Kmetiistvo, celotna invp^ticija ja zna- ša okoli 400 milijonov. 2. stran — NOVI TEDNIK 13. februar 1975 — Št. 6 KDO SO TUJCI? »Zuhtevamo, da v akciji za zgraditev objektov posebne- ga družbenega pomena, se pravi za tehniški šolski cen- ter ter za celjski družbeni center (Golovec, opomba pi- sca) sodelujejo vsi kolekti- vi v celjski občini, tudi ti- sti, ki imajo sedeže matič- nih organizacij zunaj obči- ne, vas na občinski skupšči- ni ter v vodstvih občinskih družbenopolitičnih organiza- cij pa obvezujemo, da to nalogo uresničite!« Tako in podobno so zahte- vali v večini celjskih delov- nih organizacijah, ko je ste- kla beseda o zbiranju sred- stev za jinanciranje gradnje tehniškega šolskega centra in celjskega družbenega sredi- šča. Zakaj? Ker gre za akcijo splošnega pomena, ker gre za taJcšno delo, ki prinaša koristi vsem občanom ne glede na to, kje delajo. Ker gre za delovnega človeka, ki iu živi, ker gre za člane nje- gove družine in podobno. Celjè se lahko ponaša z vinogimi uspešnimi solidar- nostnimi akcijami. V njih so v pretežni večini sodelovali celjski kolektivi, tisti, ki iviajo sedež organizacije v celjski občini. Le redki so primeri^ da bi v teh akci- jah sodelovale enote, ki ima- jo sedeže podjetij zunaj me- sta. In prav ta ugotovitev je imrekovala zahtevo, da so- lidarnostna akcija, ki teče v Celju, združi vse. In ker so primeri, da so mnogi takšni kolektivi v celj- ski občini gluhi za skupna prizadevanja, je očitek, da se obnašajo kot tujci, preveč boleč? : Nerazumljiv odnos nekate- rih kolektivov, ki v Celju de- lajo, pa imajo- sedež pod jet- ja na drugih območjih, se je pokazal tudi na nedavnem pogovoru, ki ga je sklicalo predsedstvo celjske občinske skupščine. Od 85 povabljen- cev jih je prišlo le 13. Kaj naj torej rečemo tistim, ' ki so ignorirali ta poziv in va- bilo na skupen razgovor, fcj pa je med drugim ugotovil, da bo treba urediti oboje- stranske odnose in da gre v vseh primerih za razume- vanje na obeh straneh. Jih naj pohvalimo in rečemo, da se obnašajo tako kot tisti, ki z razumevanjem pa čeprav težko sodelujejo pri reševa- nju skupnih načrtov? Na dia. ni je, da si takšnega prizna- nja ne zaslužijo. In če k vse- mu temu dodamo še to, da ti kolektivi vključujejo okoli 4 tisoč zaposlenih v celjski ob- čini, potem vidimo, da gre za veliko število delovnih lju- di in za še večjo število èla- nov njihovih družin. In vsi ti so Celjani ali v pretežni večini Celjani! Njihoim od. sotnost pri reševanju skupnih nalog pa je boleča. Razgovor je sicer opozoril na težave, ki jih imajo te enote, da si v okviru inatič- nih podjetij zagotovijo sred- stva tudi za te namene. Toda, ne glede na to, bodo morale biti reakcije med temeljnimi organizacijami združenega de- la in krajevnimi skupnostmi glede financiranja njihovih programov rešene čimprej. Tudi to zahteva ustava. Sicer pa se je to srečanje končalo s sklepom, da bodo te dislo- cirane poslovne enote skuša- le zagotoviti pri svojih orga- nih samoupravljanja sredstva za sofinanciranje objektov splošnega družbenega pomena v celjski občini. — mb Skupaj smo stopili v akcijo. Trije. Dva predstavnika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občinski skupščini Celje Ivan Sovič in Viktor Cvahte ter član Novega tednika in Radia Celje, ki je istočasno avtor tega zapisa. Namen akcije: s kakšnimi oziroma kako opremljenimi kolesi se vozijo naši otroci v šolo in kako delujejo prometni krožki. Želja v akciji: opozoriti vse, da kolo še ni kolo, če ima dve kolesi! Pri svetu za vzgojo in preventivo v cestnem pro- metu pri občanski skupšči- ni Celje deluje več komi- sij, ki poskušajo na svo- jih področjih urejevati za- pleteno prometno situaci- jo. Med najpomembnejši- mi komisijami so vseka- kor t'5te, ki skrbijo za pravilno vzgojo mladine v cestnem prometu. Takšna komisija je tudi komisija za osnovnošolsko mladi- no. Ker vemo, da se v osem- letke celjske občine vozi še veliko otrok s kolesi, smo se odločili 'П obiska- li nekaj osemletk ter po- gledali, kakšna so ta ko- lesa. Vedeti namreč mora- mo, da je tudi kolo pro- metno sredstvo, ki mora za vse hujši promet na naših cestah biti pravilno in popolno opremljeno. Ni vseeno, al' se pelješ s ko- lesom brez luči, zavor ali česa podobnega ali s ko- lesom, ki vse to ima. Da ne bo kasnejših ne- sporazumov: kolo mora poleg dveh koles (to je razumljivo!) imeti tudi luč (ki ponoči sveti), od- bojno steklo, zavore, zvo- I nec in blatn-'ke. Brez sa- mo enega izmed teh de- lov je kolo nekompletno in ga lahko oziroma bi ga morali izključiti z pro- meta zaradi varnosti. Po- datki, k-' smo jih dobili v dvodnevni akciji, pa so porazaii. Obiskali smo sedem po- polnih osemletk od enaj- stih v celjski občini: Voj- nik, Frankolovo, IV, os- novno šolo v Celju, Štore, Polule, I. osnovno šolo ¡n osnovno .šolo I. celjske če- te v Celju. S pomočjo mentorjev, ki skrbijo za prometno vzgojo na po- sameznih šolah, smo pre- gledali kolesa in podatJce vpisali v njihove prometne dnevnike. Ce upoštevamo, da se v zimskem času vo- zi v šolo veliko manj ot- rok s kolesi, kot druga- če, so podatk- o urejeno- sti koles več kot zaskrb- ljujoči. Sicer pa pojdimo lepo po vrsti. Zelo veliko kolesarjev — okoli 80 — imajo v os- novni šoli v Vojn'ku. Vo- zijo se tudi po šest, se- dem in osem kilometrov daleč v šolo iz zaselkov Razgovec, Ma.le Dole, Pri- stava in Bovše. V šoli po- svečajo prometni vzgoji veliko pozornost. Vlentor- stvo za višie razrede vodi Leon Kerše, za nižje pa Marija Primožii. lA'on Kerše: »Večkrat smo otroke opozarjali, s kakšnimi kolesi se lahko vozijo v šolo. Ker vse sku- paj ni dosti zaleglo, smo se OiUočili /a interno ak- cijo in enostavno vsem tistim kolesom, ki so bi- la pomanjkljivo opremlje- na. vzeli ventile. Го smo storili v želji, da starši otrokom opremijo kolesa in lako pomagajo k pre- prečevanju nesreč. Starši so se sicer v začetku raz- burjali, vendnr smo jih le usneli prepričati, da se njihovi otroci lahko vozi- jo v šolo samo s popol- nim kolesom. V obratnem primeru pa prevzamejo odgovornost za eventuehio oirokovo nesrečo.« Vse pa kaže, da so se tako starši kot otroci dr žali znanega reka; burja je minila, lahko delamo po starem dalje. Drugače si ne moremo razlagati uspeha oz. neuspena naše akcije, ki je bila dober teden za njihovo. Pregle- dali smo 32 koles, naslo- njenih na z-dove in ograjo (kolesarnice nimajo, jo pa bodo imeli v novi šoli, ki jo gradijo!) ter ugotovi- li, da jih je bilo samo dvanajst popoJnih in dvaj- set nepopolnih. To se pra- vi brez luč% zavor, odboj- nega stekla, zvonca itd. Naleteli smo tudi na zani- miv primer, ko so nižji letniki njihove osnovne šole bili opozorjen:, da pregledujemo ko.esa in je eden izmed nj'Ji svoje kolo hitro zavlekel v so- sedov sadovnjak. Tisto ko- lo je imelo samo dva ko- lesa in ogrodje, drugega pa nič. Ko smo fantiča pobarali, od kod se vozi s takšnim kolesom, je po- vedal, da sedem Kilomet- rov daleč. Verjetno bi mu starši lahko opremili ko- lo, saj navsezadnje .liso slabo situ"rani. Oče je ce- lo zaposlen na oočini. Predvsem pa to ni važno, važnejše je to, da je tre- ba spoznati, da otrok ne smemo pošiljati na cesto s pomanjkljivo opremlje- nimi kolesi. Precej težav imajo tudi v Prankolovem, kjer se jih od 240 učencev vozi v šo- lo okoli 20 s koles-' m to štiri do pet kilometrov iz Belega potoka. Dola in deloma iz Globoč. Men- tor Tone Drev je povedal, da kolesarje vedno opo- zarjajo, kako morajo vo- ziti po cesti in seveda s kakšnimi kolesi. To po- vejo tudi staršem na rodi- teljskih sestankih. Ob na- ši akciji smo pregledali deset koles, nepopolnih pa jih je bilo kar sedem. Zelo veliko kolesarjev imajo tudi na IV. osnovni šoli v Celju. S kolesi se jih vozi v šolo- okoli 130 od 870 učencev. Kaj ža- lostne rezultate pa smo v'deli v sicer veliki ko- lesarnici. Mentorica Maj- da Klarer (poleg nje skr- bita za to področje še Elizabeta Palir in Vlado Krizman) je povedala, da so pri kolesarjih določe- ne težave. Lahko jim »vce- pljaš« prometno vzgojo in način vožnje s Kolesom dan na dan v glavo, pa se še vedno najdejo »he- roji«, ki to krš jo. Na šo- li so v letošnjem šolskem letu sami že dvakrat pre- gledali kolesa, a zaradi tega rezultati ob našem obisku niso bili nič bolj- ši. Tako smo pregledali 40 koles, nepopolnih pa je bilo kar 26, od tega je enemu manjkal celo vijak za pritrditev krmila, kar bi lahko povzročilo težko nesrečo! Na I. osnovno šolo v Celju se vozi s kolesi oko- li 20 učencev, ob naši akciji pa smo jih pregle- dali devet (toliko jih je takrat bilo za šolo), od katerih ni bilo niti eno kolo popolno. Bolj »po- hvalna« slika je bila na osnovni šoli v Polulah, kjer smo imeli to srečo (ali nesrečo), da snio lah- ko pogledali samo eno ko- lo in to je bilo popolno! Precej je padlo število kolesarjev tudi na jsnov ni šoli I. celjske čete, kjer sta mentorja Tončka Fi- lipovič in Bogo šipec. Pa- dec kolesarjev je pogojen predvsem s pripnaročilom učiteljskega zbora star- šem, da naj otroci zaradi velikega mestnega prome ta hodijo v šolo peš. Drugačna pa Je ponov no situacija na osnovni šoli v štorah, kjer imajo približno trideset kolesar- jev. Najdalj se vozijo iz Prožinske vasi (zelo pro metna in nevarna cesta!) in Bukovžlaka. Pregledali smo 18 koles, popolno pa je bilo samo eno! Mento- rica .ložica Gorjup je po- vedala veliko razveseljive- ga o prometni v^zgoji na njihovi šoli, žal pa -e bil pregled koles vse prej kot ugoden. Resnično! In kakšno je mnenje predsednika komisije za vzgojo osnovnošolske mla- dine Viktorja Cvahteta: »Podatki, ki smo jih do- bili v nenapovedani akci ji, so porazni. Pregledah smo 109 koles, od katerih jih je bilo kompletnih sa- mo 31! Brez zavor je bilo 33 koles, brez luči 41, brez odbojnega stekla ì8, brez zvonca 44 in brez blatni- kov 11. Vse to se bo jasno točkovalo in bodo šole ob koncu tekmovanja za- radi nekompletnih koles dobile precejšnje število kazenskih točk. Namen naše akcije ni bil »lov na čarovnice«, temveč opozo- rilo, da mora tudi kolo bi- ti ^kompletno, ko gremo z njim na ulico. Res je, da se zavzemamo za 'o, da bi število kolesarjev zmanjšali, vendar se to povsod zaenkrat še ne da. Zato pa je treba storiti vse, da zagotovimo naj- boljše razmere za varno vožnjo. Ker gre pri opre- mi kosesa za minimalne stroške, mislim, da bi to vsak zmogel. Boljša je preventiva, kot pa tarna- nje ob nesreči.« Zavedati se moramo: kolo še ni kolo, če ima dva ko- lesa in če gre za otroke, bodimo .še toliko bolj pre- vidni. V šolah temu pod- ročju posvečajo izredno veliko pozornost, prav ta- ko tudi pri Svetu za pre- ventivo in \'2gojo v cest- nem prometu. Zdaj pa .je vrsta tudi na starših, da krepkeje stopijo v akcijo in pomagajo pri njeni ure- sničitvi. TONE VRABL MOZIRJE РШ 5Ш0М/Ш SOLIDARNOSTI v četrtek, 6. februarja, je bila v Mozirju seja uprav liega odbora stanovanjskega solidarnostnega sklada, kjer so razdelili prvih štirinajst stanovanj tega skla- da v novozgrajenem bloku v Mozirju. Od enainpet- desetih prostovoljcev je upravni odbor dodelil sta novanja tistim, ki so bili doslej pravzaprav brez sta novan j, oziroma so imeli izredno slabe stanovanjske razmere. Res je, da v tej prvi delitvi niso mogli ustreči v.sem, saj ne bi za nikogar mogli ugotoviti, da ni potreben stanovanja, vendar je lahko ta prva dodelitev vzpodbuda in upanje, da bodo tudi ostali kaj kmalu prišli na vrsto. Na isti seji je namreč uprav- ni odbor sprejel sklep, da bo v letošnjem letu odkupil še sedemnajst stanovanj in z adaptacijo nekdanje šol- ske zgradbe na Gorici pridobil še pet stanovanj. Tako bi teh dvaindvajset stanovanj solidarnostnega sklada že v letošnjem letu krepko skrajšalo vrsto čakajočih. Upravni odbor sklada si resno prizade- va zagotoviti vsem primerno stanovanje in prepričani smo, da jim bo to tudi uspelo. Liza Podpečan UHO J EN E METODE Na osmi razširjeni seji konference krajevne organiza( je SZDL, ki je bila minuli petek v Radečah, so imeli res( šest točk dnevnega reda, vendar je seja potekala izredi ekspeditivno, kajti metode političnega dela so v tem kra, ;akšne, da občani hodijo na seje pripravljeni, predvse pa dobro obveščeni, zato na sejah ni treba začenjati z zg lovino in cilji kakšne zadeve. Pod predsedstvom predsednika Zdenka Rajnerja : la seji obravnavali in sprejeli okvirru program praznov ija krajevnega praznika in 30 obletnice osvoboditve, an iizirali so minule volitve v SIS, ki so na terenu uspele o lično, v delovnih sredinah malo manj, poslušali pa so tu odgovor Zavoda za regionalno planiranje SRS na p: ;K>mbe občanov radeške KS. Najbistvenejši točki lahko povežemo v eno. Obravn ¡rali so predlog statuta SZDL in hkrati priprave na vol ire v krajevno organizacijo. Na kratko pwjvedano, v Rad 5ah so mogli z zadovoljstvom ugotoviti, da je bila konf -enea v sedanjem mandatu sestavljena po delegatske: lačelu, ker so le tako v preteklosti lahko usklajevali št /ilne akcije in potrebe v kraju. Na seji so sprejeli sklep o sklicu tribune občanov, X) imela na dnevnem redu eno od planiranih zadev: ra mj gostinstva in trgovine na radeškem širšem območj Seveda bodo na tribuni, ki bo 17. februarja, razpravljf ;udi o delegatih za novo vodstvo SZDL v kraju in za del ?ate iz vseh družbenih organizmov v kraju. Po končam seji so se člani konference udeležili pr >lave Prešernovega dne — slovenskega kulturnega prazr ia. J. K ŠENTJUR PREDAVANJE O OBRAMBI Na področju občine so imeli v minulih letih zelo kvalitetna predavanja o obrambni vzgoji prebivalstva. Letos se ciklus predavanj e prikazovanjem filmov nadaljuje. V središču je krajevna skupnost v sistemu vseljudske obrambe s preprečevanje sovražne propa- gande v zaledju in kadrih v vseljudski obrambi. Prvo predavanje je bilo v Šentvidu pri Planini v soboto 1. februarja, dioigo pa v nedeljo 2.2. na Planini. Orga- nizacijo predavanj vodi odsek za narodno obrambo na občini. Predavanja bodo v 16 krajih v občini in jih bo po predvidevanjih poslušalo 3200 prebivalcev. E. Rečnik št. 6. — 13. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 3 Minuli teden so se v Dobrni sestali sekretarji osnovnih orgamzacij ZK v celjski občini, kjer so raspravljali o nalogah občinske konference, komiteja fn komisij, ki jih je podal sekretar občinskega komiteja ZK Stane Seničar. Sekretarje OOZK Celje sta seznanila s problematiko in nalogami komunistov na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite 7aso StaroiHč in Stane Kle- menčič. O družbenem planiranju v občini in nalogah komunistov v njem sta go- vorila Franc Gazvoda, namestnik sekretarja občinskega komiteja ZK in Risto Gaj- šek, član IS celjske občinske skupščine in njen načelnik za gospodarstvo. Rudi Peperko je govoril o uveljavljanju ustave v delovnih organizacijah in o razvoju samoupravnega položaja delavcev. Komunisti morajo še v tem mesecu pripraviti analizo tega stanja v svojih delovnih sredinah. Ivan Andrejaš je spregovoril o kad- rovski politiki in o vlogi ZK v njenem izvajanju in opozoril na posledice slabe ka- drovske politike v preteklem obdobju. Mitja Pipan, član IS celjske občinske skup- ščine je podal nekaj osnovnih misli o načrtovanju družbene splošne in skupne po- rabe za letošnje leto. Ob zaključku sestanka je govoril zbranim sekretarjem OOZK Vlado šestan o zunanjepolitičnem položaju in ekonomskih odnosih, ki se danes na ta položaj navezujejo, posebno pa je poudaril vlogo neuvrščenih in položaj Jugosla- vije. DRAGO MEDVED VIŠJE IN NIŽJE CENE v nedeljo oziroma v ponedeljek je bila objavljena uredba zveznega izvrš- nega sveta, ki se je nanašala na spre- membo cen v prodaji na drobno. Z izjemo od dosedanje prakse, tokrat ni šlo samo za povišanje, marveč v nekaterih primerih celo za znižanje cen. Uredba temelji na zmanjšanju oziroma popokii ukinitvi davčne stop- nje na promet posameznih izdelkov pa tudi na spremenjene — višje — cene za kavo in ciga-rete. Davčna stopnja se je p>ovečala v glavnem za tiste izdelke, ki jih največ uvažamo in ki vsaj v bistvu ne vpli- vajo na življenjistei standard. To so alkoholne pijače, usnjeni in krzneni izdelki, preproge ročne izdelave, vži- galniki, stenske ure itd. Vrh tega se davčna stopnja povečuje tudi za ne- katere taJcšne izdelke, ki jih deloma uvažamo, deloma pa izdelujemo doma (pomivaüii stroji, parfumerijski isxJel- ki, kristalno steklo, okrasni izdelki iz keramike). Istočasno se je zanarujšala davčna stopnja za detergente, kar je pa se je polo- žaj ob zaključku naše redakcije že spremenil. Tako je podjetje Zastava že obvestilo ti^ovce o postopiku in obračunu za znižanje cen. Torej avto- mobili Z^astave in seveda tudi drug'i, predvsem iz proiswodnje Cdmos, bodo cenejši. Morda že od danes, sicer pa v najikrajšem času. Nove cene so tiorej tu. Nekatere že uveljavljene, druge na ix)ti. Na račun povišanja cen se bodo življenjski Sitro- âki povprečne družine povečali za 0.82 odstotka, kolikšen vpliv bodo iraeJe te spremembe na poslovne rezultate trgovine pa je zaenikrat še težko reči. MB CELJE sozd - prvi organi Za direktorja kolegijskega pošlovodskega organa so izbrali Fran- ca Petauerja — Prvi predsednik delavskega sveta: Albin Zupane »Čeprav je danes težko go- voriti o delovnem načrtu, saj bodo o njem šele razpravlja- li in odločali delegati v ustreznih komisijah in pozne- je na seji delavsikega sveta, je vendarle na dlani, da nas čaka že na začetku dovolj odgovornih nalog. Tü gre med drugim za utrditev vseh orga- nov samoupravljanja, zatem SREČANJE UPOKOJENCEV Izobraževalna skupnost ob- čine Šmarje pri Jelšah je dne 8. 2. 1975 v hotelu »Son- ce« v Rogaški Slatini prire- dilo prvo družabno srečanje za vse upokojene prosvetne delavce te občine. Učenke 8. razreda osnovne šole v Ro- gaški Slatini so recitirale Prešernov »Sonetni venec«, ravnateljica te šole. Milica Libnik, pa se je zbranim za- ' hvalila ter jim izrekla pri- znanje za njihovo dolgoletno delo, ki so ga opravljali pol- ili idealizma v težkih pogo- jih in brez katerega ne bi : bilo današnjih uspehov. ' Po kosilu so učitelji v pri- ; Jetnem razpoloženju obujali spomine in pripovedovali ve- I Sele in žalostne zgodbice iz dolgoletne prakse. Izrazili so ^Udi svojo zahvalo organiza- torjem tega družabnega sre- čanja, zlasti pa so bili vese- li. ker bo po sklepu izobra- ževalne skupnosti tako sre- čanje vsako leto 8. februarja bodo v bodoče s tem na ^^ojstven način proslavili slo- ^eiiski kulturni praznik. L, V. za delo kolegijskega poslo- vodnega organa, za odbor po. trošnikov, vsklajevanje raz« vojnih programov, nadalje za poslovne skupnosti in po- slovne odnose v sestavljeni organizaciji združenega dela in ne nazadnje za »rešdtev drugih, tudi nalog,« je med drugim na prvi seji delav- skega sveta sestavljene orga- nizacije združenega dela kme- tijstva, industrije, trgovine in gostinstva v Celju dejal Franc Petauer potem, ko so ga delegati izbrali za prvega predsednika kolegijskega po- slovodnega organa. Njegovo imenovanje pa bi se skoraj zataknilo, saj je delegat za enoto gostinstva in turizma Merxa z Raven na Koroškem menil, da bi bila njegova profesionalizaci- ja v sestavljeni organizaciji Merxa. Zaradi tega mnenja združenega dela prehud uda- rec za celoten kolektiv so se potem vsi delegati Merxa zbrali na ločenem za- sedanju. In rezultat tega po- sveta? Delegat Menca z Ra- ven na Koroškem je umaknil svoj predlog. Tako je sestavljena organi- zacija združenega dela, v ka- tero se je v prvem krogu priključilo petnajst organiza- cij združenega dela, dobila svoje prve samoupravne in poslovodne organe. Za predsednika delavskega sveta so izbrali Albina Zu- panca (Tehnomercator), za njegovega namestnika pa Mar- jana Jelovšika (Hmezad). Po- leg predsednika Franca Pe- tau^erja, je kolegijski poslo- vodni organ dobil še dva na- mestnika predsednika: Stan- ka Selška (Tehnomercator) in dipl. inž. Velj.ka Križnika (Hmezad). V okviru sestavljene orga- nizacije bodo delali tudi trije izvršilni odbori. Odbor za ra- zvoj, plan, investicije in fi- nance bo vodil Jože Cetina (Hmezad), namestnik. pred- sednika , pa bo Martin Kor- deš (Tkanina). Na čelu od- bora za poslowie zadeve bo Zvonko Perlič (Tehnomerca- tor), njegov namestnik pa Jakob Zidanšek (KZ SI. Ko- njice). Predsednik odbora za splošne zadeve je Jože Jeke (trg. podjetje Sevnica), na- mestnik pa Stane Kozjan (KK Šentjur). Tu so potem še ne- katere stalne komisije, odbo. ri delavskega sveta itd. Sestavljena organi2acija združenega dela, rojena tik pred koncem lanskega leta, je šla na svojo pot. Samo- uprava je dobila svoje orga- ne, del naborov bo vložen tu- di za utrditev sekretariata, za pridobitev ustreznih pro- storov za njegovo delo itd. Pričakujejo, da se bodo ko- misije, vsaj nekatere, in de- lavski svet vnovič sestali že čez kak teden in začrtali novi delovni orgćmizaciji prve delovne programe. Gre za iz- redno odgovorno delo, ki ga ni moč primerjati z doseda- njim. V novi organizacija bo treba zagotoviti skladen ra- zvoj vseh dej agosti pa tudi skladen razvoj članic sestav- ljene organizacije ne glede na občinske meje. Delo ne bo opravljeno čez noč. Strpnost in razumevanje bosta nujni. Nekateri so namreč že ne- strpni in pričakujejo takojš- nje rezultate. Kot vse kaže, se bo sestavljena organizaci- ja že v kratkem povečala, saj je že zdaj nekaj novih interesentov, ki bi se ji ra- di priključili. Ob uspešnem začetku pa je zavest o od- govornosti in težini dela več kot lunestna. Sicer pa tudi optimizana za uspešno pre- magova.nje prvih nalog ne manjka. MB ZARJA ŽALEC odpraviti izpade žalska Zarja je minulo le- to po uspešni investiciji v nove proizvodne prostore za mizarsko dejavnost preneha- la z obrtniškim načinom pro- izvodnje pohištva in pričela proizvajati polindustrijsko, razmišljajo pa že tudi o se- rijski proiz\'Odnji. Direktorja Zarje inž. Vik- torja Dramo smo povprašali za načrte v letošnjem letu in za nj^ihov prispevek v sta- bilizacijskih prizadevanjih: »Za letos planiramo pre- cejšen porast celotnega do- hodka, ki naj bi bil kar za 40 odstotkov višji od lanske- ga in naj bi dosegel 56 mi- lijonov. Podjetniška akumu- lacija naj bi rasla za 9 od- stotkov počasneje kot celotni dohodek. Popravili bomo tu- di osebne dohodke, ki jdh že- limo usikladiti z dohodki v sorodnih strokah. Predvido- ma bodo osebni dohodki za 28 odstotkov višji kot lani in s tem na ravni občinske- ga povprečja. Naša prizade- Viktor Drama vaixja za stabiilizacijo imajo osnovo predvsem v zniževa- nju vseh stroškov, ki nasta- jajo v proizivodnji, nabavi in prodaji ter nena,zadnje tudi v zniževanju stroškov v ad- mniistraciji posameznih obra- tov in celotne Zarje. UrediU bomo tudi vprašanja smotrne izrabe delovnega časa, od- pravili izpade v proizvodnem procesu ipd. Še naprej bomo razvijali samouipravni sistem v vseh proizvodnih obratih ter s tem zagotovili še moč- nejši Vpliv delovnega človeka na gospodarjenje v podjetju. Pripravljamo se na ustaaiovi- tev temeljnih organözaoiij združenega dela, saj zato že obstojajo določeni tehnični in ekonomski pogoji v posa- meznih enotah oziroma dejav- nostih. v Zarji se zavedamo, da se bomo morali p>oslovno- tehnično še bolj i>ovezatá z večjimi industrijskimi in trgovskimi sisitemi in na ta način doseči specializacijo proizvodnje v določeni gru- pacijji. S tem bi bilo omogo- čeno tudi boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivositi. Po- stali bi močnejši.« B. STAMEJĆIC TINE KRŠmC 50 LET Minuli teden je bila v poročni dvorani celjske občinske skupščine skro- mna svečanost. Zbrali so se predstavniki medob- činskih institucij, da bi ob jubileju krepko stisnili roko Tinetu Krštincu, ki je v januarju praznoval 50-letnico življenja. O jubilantovi življenjski poti je spregovoril sekre- tar medobčinskega sveta ZKS Janez Zahrastnik. Povedal je, da se je Tine Krštinc že šestnajstleten vključil v narodnoosvobo- dilno gibanje, da je mla- denič prestal trpljenje ko- čevskih zaporov, taborišča v Padovi in nazadnje ge- stapovske jetnišnice v Ljubljani. Ko mu je končno uspelo ubežati svojim mučiteljem, ki bi ga zagotovo tudi dokonča- li, se je aktivno vključil v OF, postal član parti- je in leta 1944 bil med prvimi delavci takrat ustanovljene službe držav- ne varnosti, saj je lani praznoval skupaj z orga- nizacijo, v kateri ves čas dela, tudi svojo 30-letnico pripadnosti tej izredno pomembni instituciji. Sekretar Janez Zahrast- nik je poudaril mnoge kreposti in dobre lastno- sti jubilanta kot komuni- sta in kot delavca v in- stituciji, ki človeku ne prinaša blišča, priznanja in slovesa v javnosti. Tu- di Tine Krštinc spada med tiste mirne, skoraj neopazne delavce, od ka- terih dela in uspehov je odvisna naša varnost, naš družbeni razvoj in per- spektiva. Zdi se nam prav, da smo ga ob tem svečanem trenutku potegnili iz ano- nimnosti, da mu takole na javen način čestitamo in rečemo — hvala in na mnoga leta. J. Kr. 4. stran — NOVI TEDNIK 13. februar 1975 — Št. 6 RIMSKE TOPLICE "V Rudi Cestnik je direktor Tovarne lesne galanterije, organizacije združene- ga dela Slovenijales v Rimskih Toplicah. Podjetje je dolga leta živelo predvsem od izvoza. Na domačem trgu in s proizvodnjo za domači trg pa se je znašlo v težavah, ki se jih poskušajo rešiti z iskanjem tržišča na Vzhodu. Kuko pa boste gospodari- li v letu 1975? Rudi Cestnik: Naše pKxìjet- je je bilo do leta 1974, se pravi 22 let, znano kot iz- vozno podjetje, že leta 1974 pa smo se morali preusmeri- ti na domači trg, kajti v iz- vozu nismo dosegali cen, ki bi omogočale našo nadaljnjo rast. V preteklem obdobju se je podjetje borilo z nelik- vidnostjo in je poslovalo na robu likvidnosti. To pa je nakazovalo iskanje novih po- ti za boljšo prihodnost. Ko smo prešli na proizvodnjo za domači trg, so nastopile te- žave z obratnimi sredstvi, s skladiščnimi prostori in po- dobno. Razen vsega tega pa je bilo potrebno najti arti- kel, ki bi na domačem trži- šču »uspeval«. Prirediti pa mu je bilo treba tudi tehno- logijo in stroje, ki so bili prej usposobljeni za izdela- vo klasične galanterije. Vse to je seveda narekovalo po- trebo po večjih finančnih sredstvih za nakup novih strojev, s katerimi bi proiz- vodnjo pocenili, hkrati pa jšvalitetno dvignili. Zaradi di- slociranosti naše tovarne smo dolgo časa živeli v tej kotlini v veliki anonimnosti. Ceste, ki povezujejo tovarno z ostalimi kraji, so slabe. Neugodne so tudi vse pro- metne zveze, ki jih tudi ni veliko. Ta odmaknjenost je tudi osnovni vzro^, da ne Rudi Cestnik dobimo ustreznih kadrov, predvsem strokovnjakov. Med vzroki je še slab osel^- ni dohodek, šele pred krat- kim nam je uspelo dvigniti osebni dohodek nâ povpreč- no 220.000 Sdin, toda še ve- dno smo najnižje plačani v občini in regiji. Podjetje je obremenjeno z velikimi anu- itetami zaradi rekonstrukcije tovarne leta 1973. Slaba kon- figuracija .terena nam onemo- goča, da bi znižali transport- ne stroške, naša skladišča pa so od tovarne odmaknjena tudi do 3 km. še ni dolgo tega, ko smo nazadnje le uspeli pridobiti las^^en proiz- vodni program, in sicer pro- izvodnjo otroških posteljic, knjižnih polic, etažerjev in jedilnih kotov. Vse te artikle trg sicer ugodno absorbira. Težko je prognozirati naše gospodarjenje v tem letu, predvsem iz tega razloga, ker je izvoz, ki je bil pri nas 90 in več odstoten, padel za pri- bližno 10 odstotkov. Ponud- ba je torej večja od povpra- ševanja in z bojaznijo ugotav- ljamo, da nam zaloge goto- vih izdelkov rastejo. Za le- tošnje leto imamo torej sla- be temelje. Vso proizvodnjo smo pred leti prodali v Za- hodno Evropo in Severno Ameriko. Danes iz teh de- žel nimamo nobenih naročil, nobene pogodbe. Naše ponud- be zato pošiljamo na vzhod: Madžarsko, Izrael, Kuvajt, Ciper in Avstralijo. Seveda pa se v to trgovanje ne bo- mo mogli podati, če ne bo- mo dosegli osnovnih cen za posamezne artikle. Ste tudi v vašem podjetju, kljub slabim obetom za le- tošnje leto, razmišljali o sta- bilizaciji? Stremeti bo treba za zniža- njem proizvodnih stroškov, ki lahko bistveno vplivajo na rezultat poslovanja. Skušali bomo dvigniti produktivnost dela in si'cer z boljšo orga- nizacijo dela in z boljšo teh- nologijo in tako prispevati svoj delež za stabilizacijo. Z izolsraževanjem zaposlenih v podjetju pa poskušamo iz- boljšati kadrovsko strukturo. MATEJA PODJED GARANT POLZELA Pohištvena industrija Ga- rant s Polzele je minulo leto izpolnila svoj načrt o poso- dobljenju strojne opremljeno- sti, kar je bil pogoj za kako- vostnejše izdelke in dvig proizvodnje. Ob tem, ko so investicijo usipešno izpeljali, so se srečali s hudimi teža- vami zaradi pomanjkanja de- lavcev, kar onemogoča polni izkoristek novih zmogljivosti. O teh težavah, načrtih in naporih v letošnjem letu stabilizacije emo govoráli z direktcirjem- Garanta Erne- stom Ramšakom. Kakšni so vaši poslovni načrti v tem letu in kako ste zaključili minulo leto? Lani smo poslovali dobro, saj smo dosegli 8 starih mi- lijard bruto prodiikta. Letos se bo investicija v linijo za plemenitenje lesa še bolje odrazila, saj načrtujemo 12 milijard brutoprodukta. V Garantu se otepamo s po- manjkanjem delavcev, kar nam onemogoča trodzmensko delo in s tem podn izkoristek novih pridobitev, če bi dobili še 42 delavcev, pretežrio pol- kvalificiranih in nekvalifici- ranih, bi laharo povečali biru- toprodukt še za 30 % ob po- večanju števila delavcev za 12 0/'o. Te težave nas opo- zarjajo, da moramo pridobiti več stanovanj in morda samski dom, saj drugače de- lavcev ne bo mog'oče dobitá. Poseben problem v naši panogi so tudi oene. Letos jato nameravamo zadržati na Ernest Ramšak isti ravni, morda pa jih bo- mo celo. zniižali, če se bo, seveda uredilo vprašanje pre- visoke cene surovin. Ta po- vzroča nekonkurenčno ceno na tujem, pa tudi domačem trgu kjer kupna moč pada in s tem tudi prodaja stagni- ra. Kako se bo Garant vključil v splošna prizadevanja za stabilizacijo našega gospodar- stva? Tudi prizadevanje po zsná- ževanju' cen sodi v sklop stabilizacijskih ukrepov. Poleg tega bomo seveda storili vse za dvig produktivnosti, pri čemer pa zavisimo od pri- dobitve novih delavcev. S tem je povezana tudi skrb za maksimalen izkoristek zmogljivosti. Dalje bomo skr- beli za nenehno zmanjševanje zalog, iskanje notranjih rezerv in zmanjševanje stroškov. Pomembna postavka je tu- di izvoz, ki ga do lani prak- tično ni bilo, za letos pa že imamo sklenjenih pogodb v vrednosti milijardo dinarjev. Izvažali bomo predvsem v arabske dežede In na Bližnji vzhod. Pred časom .}e bilo veliko slišati o vaši integraciji z GLIN. Z GLIN Nazarje že dalj časa uspešno sodelujemo, raz- mišljamo pa tudi o še tesnejši povezavi. Ustanovljena je komisija, ki opravlja izho- dišča za integracijo. V pri- pravi je tudi ekonomski ela- borat. Verjetno todo o inte- graciji razpravljali samo- upravni organi že aprila. Za- enkrat še ni jasna oblika povezanosti. Po eni varianti naj bi se Garant vključil v GLIN kot TOZD, v drugi varianti pa načrtujemo usta- novitev sestavljene organiza- cije združenega dela, v kate- ro bd vključili še kakšno organizacijo. V Garantu se bolj ogrevamo za to, drugo varianto. Po proizvodni plati bi bila to popolna vertikalna intergracija, v kateri bi b:Ji povezani vsi: od gozdarjev do proizvajalcev pohištva. Zelo tesno sodelujemo tudi s tr- govskimi organizacijami v Sloveniji in drugih repiibli- каћ. BRANKO STAMEJCIC 200 DELOVNIH MEST Investicijska dejavnost je v šentjurski občini v preteklem letu porasla za 55 odstotkov glede na leto 73, to pa je kljub visoki številki enkrat manj, kot so predvideli z resolucijo za leto 1974. Večji izpad je nastal pri rekonstrukciji žage — preneseno v leto 1975 — manjši pa v dokončni iz- gradnji Alposove cevarne. Pri izpadu je udeleženo tudi kmetijstvo in Taj- fun Planina s svojo novo proizvodno halo. Kakšna so predvideva- nja? Proizvodnja v cevarni Alposa se bo predvidoma pričela v prvem četrtlet- ju. S 24.250 tonami šiTOih cevi bodo podvojili proiz- vodnjo iz preteklega leta. TOLO računa na milijon in pol parov razne lahke obutve, kar predstavlja dvig količinskega obsega proizvodnje za 22 odstot- kov. Medtem pa LI Bo- hor zaradi stagnacije v izvozu — v katerega je usmerjen velik del proiz- vodnje — ne predvideva povečanja količine proiz- vodnje. Tudi Elegant bo pK>večal količino izdelkov, če bo lahko popolnoma izkoristil do sedaj še ne dovolj izkoriščene kapa- citete. Z vsemi temi načrti pa se v Šentjurju odpira več kot dvesto novih delovnih mest. Tako bodo zaposli- li: Alpos v novi Cevarni približno eo delavcev. To- lo 30, žična 40, Stano- vanjsko komunalno pod- jetje 30, Elegant 60 in novi obrat Aera v Dobri- ni 20 delavcev. E. REČNIK KONUS Koterm in Celtex — edini tovrstni industriji v Jugoslaviji Dva nova objekta — investicijska vrednost 150 milijonov dinarjev Konus Slovenske Konjice bo v kratkem znova večji, kvalitetnejši in Vaznovrstnej- ši. Predvsem drugo, saj z odpiranjem dveh novih to- varn, sodobno opremljenih, zagotavlja kupcem visoko kvalitetne izdelke ob že pred letoma osvojeni proizvodnji. Namreč, Konus je lani pri- čel graditi dve novi tovarni v Slov. Konjicah, pred tem pa je proizvodnjo že uvajal in sodeloval na tržišču. V prvi tovarni z imenom "Kotei-m bodo izdelovali niz- kotlačne polietilene, kar je edini tovrstni proizvodni pro- gram v Jugoslaviji. Proizvod- nja Koterma bo pomembna predvsem za papirno indu- strijo, polnilnice, za industri- jo cementa, strojno, kemič- no itd. Gre za izreden mate- rial, ki po svojih lastnostih nadomešča številne zahtevne kovinske materiale zaradi od- pornosti proti različnim ki- slinam. V zadnjih dveh letih so že razvili tehnologijo iz- delovanja nizkotlačnih polie- tilenov in z njimi dosegli na tržišču velike uspehe. Naj omenimo samo enega njihovih izdelkov — keglje. Mednarodna kegljaška fede- racija je na tekmovanju v Splitu osvojila Konusove ' keg- lje kot najboljše. Seveda je to samo ena od številnih možnosti uporabe novega Konusovega materia- la. Novi Koterm bo omogo- čil izredno razširjanje proiz- vodnega programa, dva do trikrat večje kapacitete s tem, da v Konusu гасгшајо na dokaj visok izvoz na za- hodno in vzhodno tržišče. Takšna računica je tem lažja ob dejstvu, da so na ta trži- šča prodrli že ob sedanjih kapacitetah. Celtex — drugi objekt — je tovarha umetnega usnja s kapaciteto dva tisoč ton let- ; ne proizvodnje in prav tako ; edina tovrstna tovarna v Ju- goslaviji. Tudi v tej smeri ' so že v lastni orodni tovar- ni razvili tehnologijo, tako ! da že daljše obdobje proiz- vajajo umetno usnje Konit. | Obe novi tovarni bosta ve- ljali 150 milijonov dinarjev s tem, da je Konus delno i koristil meddržavni kredit jugoslovansko italijanske ko- misije in dobil podporo ■ Ljubljanske banke, podružni- j ca Celje. Koterm bo pričel s pro- : izvodnjo v pomladanskih me- secih. Ce računamo, da ga je Vegrad Velenje pričel gracliti lani v avgustu, lah- ko z gotovostjo govorimo o rekordnem času izgradnje. ; Prav tako je s Celtexom, : ki ga gradi celjski Ingrad. Tudi Celtex bo postavljen iz- ¡ redno hitro — do avgusta — Î kar je v sedanjem obdobju J stalnega nihanja cen gradbe- S nega materiala izredno po- | membno. Pri 2.000 tonah letne reali- zacije bo v Celtexu zaposle- nih samo 23 ljudi, kar zgo- vorno priča o visoko razviti tehnologiji dela, v Kotermu pa bo našlo zaposlitev 130 delavcev. Od skupnega števi- la bo na novo zaposlenih sto delavcev. ^ Kadri so že zagotovljeni, glede na nove možnosti ob sodobnih programih proiz- vodnje pa se vsem zaposle- nim odpirajo velike možno- sti neprenehneea napredova- nja in izpopolnjevanja. M. SENIČAR Gradnja nove Konusove tovarne — Celtex izredno hitro napreduje. (Foto: B. Stamejčič) PKELOZEN PODPIS v Sloveniji smo prelo- žili podpis samoupravnih sporazumov o splošni in skupni p>orabi. Prvotni sklep, da mora biti druž- beno dogovarjanje o po- rabi končano do konca februarja, je spremenjen. Vzroki so znani in smo o njih pisali že v NT, tu- di v letošnjih pripravah na začetek javne razpra- ve o programih samo- upravnih interesnih skup- nostih in v oblikovanju sredstev za te dejavnosti so se pokazale stare hi- be. Ne le prehude- časov- ne stiske in roki. To je seveda ena izmed slabo- sti, saj bi morali, na pri- mer, imeti v Celju od vče- raj do konca februarja vsak dan po dve, tri in še več javnih razprav v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. Do pre- ložitve je prišlo zato, da bi lahko delavci bolj ka- kovostno in odločilno vpli- vali na dogovore o sploš- ni in skupni porabi. Torej bo nekaj več ča- sa za pripravo razlag, za boljšo izvedbo zborov de- lovnih ljudi in občanov. Tudi za izpolnitev zahte- ve, naj samoupravne in- teresne skupnosti — ob- činske in še posebej re- publiške — razgrnejo vse bilance. Preložen podpis naj nekoliko strezni vse osebke v dogovarjanju. št. 6. — 13. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 5 Raziskovalna skupnost Slavko JAZBEC, ki je zaposlen v TIM Laško, hkrati pa je predsednik iniciativnega odbora za ustanovi- tev raziskovalne interesne-skupnosti v občini La- ško, je nedavno tega bil tudi na ustreznem semi- narju v republiškem merilu v Ljubljani. O »Ali lahko opišete, ka> kšne bodo naloge te samo- upravne interesne skupno- sti?« Večji del mvestiranja v ra ziskave opravljajo organizaci- je združenega dela same pre ko pogodbenih odnosov ah lastnih razvojnih in razisko- valnih enot, oziTorna organi zacij. S tem nastaja možnosi istočasnega financiranja ena kih raziskav in razvoj m n programov za različne naroč nike, kar pa zaradi droblje nja razvojnih moči m v družbenem interesu. Velike sredstev se je vlagalo v spe cifične panoge, v razvoj znanstvenih delavcev, manj pa v razvoj infrastrukture in investicij. Organizacije zdru ženega dela bodo še vna- prej same ali pa z družbe- no pomočjo, financirale raz- voj in raziskovalno delo za svoje programe. Občinske raziskovalne EiCupnosti se ustanavljajo v vsaki občini, lahko "se pove- zujejo na medobčinskih ni- vo j i.hi, vendar pa bodo opre- deljevale interese svojega ob- močja. Nosijo aktivno vlogo pri družbeni akciji dvigova- nja stabilnosti in vnašajo re- zultate ra'í skovame dejavno- sti v pro.zvodnjo, v družbe- no in politične prakso isto časno stmmiirajo delavce v proizvodnji s poudarkom na novator.sivu, izumiteljstvu m raciona;izatorstvu. Vanje po- šiljajo delegate organizacije Združenega dela, krajevnin skupnosti in raziskovalnih organizacij. • »Kakšna bo raziskoval- na vloga področnih ali med- občinskih raziskovalnih skup- nosti?« Področne raziskovalne skupnosti upoštevajo interes in potrebe združenega dela določene proizvodne panoge ali dejavnosti. Upoštevajo znanstvene veje, ki so po- membne za več delovnih po- dročij in za širše razisko valno področje, v posamez- nih področnih raziskovalnih skupnostih se bo vršilo združevanje strokovnih ka drov, raziskovalnega dela, in- formacij ter investicijskih sredstev. Pričakujemo pro- gramirano raziskovanje in boljšo uporabo kapacitet. e »Kakšno vlogo in obseg namenjajo v dosedanjih raz- pravah v republiški razisko- valni skupnosti?« Slavko Jazbec Republiška raziskovalna skupnost ima v sistemu združevanja sredstev nalogo, da s skupnimi sredstvi omo- goča širše zastavljeno razi- skovalno politiko in poveza- vo znotraj in celo 7дшај Ju- goslavije. Na osnovi soiman- ciranja preko področnih ra- ziskovalnih skupnosti usmer- ja raziskave delovnih orga- nizacij. Iz združenih sred- stev financira temeljne m obsežnejše raziskave, znan stveno infrastrukturo m ka. dre, s poudarkom aa podi- plomskem študiju. Skupna republiška .sredstva imajo tunkcijo rizičnega sklada. Raziskovalne enote v proiz- vodnih organizacijah veliko lažje nastopajo, če se razi- skave sofinancirajo ali kredi- tirajo IZ združenih sredstev. Dejstvo je, da je raziskoval- no delo velik rizik, ki ga tež- ko nosi posamezna temeljna organizacija združenega dela, zato mora imeti to deiO vso družbeno podporo. Formalno so raziskovalne skupnosti osnovane. Gre še le za to, da dobijo pravno in materialno podlago za delo- vanje. S tem, ko se bodo uresničili interesi , ljudi v združenem delu, lahko priča- kujemo širšo družbeno ko- rist v smislu neodvisnosti od tujega znanja. Znanje pa je poglavitno gibalo vsega na- predka. 2al pa v uvozu le- tega v Evropi še vedno pred- njačimo. Q »Ali lahko opišete kakš- no konkretno nalogo bodoče občinske raziskovalne skup- nosti v Laškem?« Vprašanje je preuranjeno, kajti zaenkrat je bil imeno- van samo iniciativni odbor. Konkretne naloge pa bodo gotovo izvirale iz interesov in hotenj delovnih skupnosti in drugih družbenih organiz- mov, katerih delegati bodo sestavljali skupščino občin- ske raziskovalne skupnosti. M. P, GOLTE SO Obiščete jih lahko le ob sobotah in nedeljah — Mo- zirska koča odprta — Zaradi slabe zime izguba vse večja Odločitev kolektiva rekreacijsko turističnega cent- ra Golte, da center zaradi slabe zime in s tem zaradi slabega obiska in vse večje izgube, od ponedeljka, 10. februarja dalje do nadaljnjega zaprejo, pravza- prav ni presenetila. Golte niso izjema, da so zaprle svoja vrata, na katera v tej zimi le malokdo potrka. To pot so ubrala tudi mnoga druga zimska turistič- na središča pri nas. In prav to je tisto dejstvo, ki navaja k razmišljaдju in ocenjevanju. Sicer pa lepo po vrsti. Od pondeljeka dalje je center na Golteh zaprt. To velja tako za hotel kot za vse vlečnice in gondolsko žičnico. Center bo živel le ' ob sobotah in nedeljah. Ob teh dneh bo vozila tudi gondolska žičnica, nared bo- sedežnica (seveda, če bo treba) in odprt bo tudi hotel. Od sobote na nedeljo bo celo moč prenočiti. Ob sobotah in nedeljah bo center odprt od 9.30 do 18.30 ure. Mozirska koča bo odprta vse dni, torej tudi med tednom. Razlika je le v tem, da se boste morali k njej podati peš, tako kot pred leti. Ce pa bo zapadlo dovolj snega, bodo vse skupaj znova odprli in življenje bo teklo po starih navadah. »Medtem, ko so bñe Golete v januarju dokaj do- bro zasedene, pa so zdaj ^prazne. Se tisti, ki so se najavili, odpovedujejo. Zaradi pomanjkanja snega, so odpadli tudi obiski šolskih otrok, zlasti v polletnih počitnicah. Prav tako ni šolskih izletov in podobno. Tako stanje nam prinaša vsak dan večjo izgubo. In tako se je kolektiv moral odločiti, da center zapre. Izletnik namreč ne more sam prenesti tega finančnega bremena,« -je povedal glavni direktor Leopold Pere. Kadrovski problem na Golteh so rešili tako, da mnogi koristijo svoje proste dneve in dopuste, med- tem ko so pogodbe o začasnem delu prekinili. Po prvem izračunu imajo Golte v lanskem poslo- vanju okoli 240 milijonov starih dinarjev izgube. Slaba zima, ki je bolj podobna pomladi, pa ni prizadela le Golte, marveč tudi druga smučarska sredi- šča pri nas, ki nimajo snega. Zato so kolektivi v Sloveniji, ki upravljajo z njimi oziroma žičnicami, s posebno Itudijo opozorili republiško gospodarsko zbornico iñ javnost o položaju, ki je nastal in ki navsezadnje ni nov, saj je to že tretja zima zapored z malo oziroma premalo snega. Tako predlagajo, da naj bi uveljavili moratorij za posojila za žičnice za pet let. Računajo, da bi tako vsaj delno nadomestili izgubo minulih treh let. Razen tega naj bi sedanja posojila za žičnice in vlečnice spremenili v dolgoročna z vračilno dobo dvajset let ter le s tri do štiriodstotno obrestno mero. Zavzema- jo se, da naj bi v prihodnje ne gradili novih takšnih središč brez poprejšnje temeljite ocene njihove ren- tabilnosti. In končno, obstoječa središča naj bi čim pred dogradili. Vrh tega predlagajo tudi za to pod- ročje podpise družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter spremembo carinskih in kreditnih pogojev. Ob primeru Golte in sploh zimskih turističnih cent- rov pri nas, ki so zdaj prazni ali zaprti, kaže opozori- ti tudi na posledice, ki jih čutijo še nekateri drugi. Na vsak način proizvajalci smučarske opreme, smučar- skih oblačil, obutve in podobne. Veriga prizadetih je dolga. Golte so zaprte oziroma odprte le ob sobotah in nedeljah. V Gornji Savinjski dolini pa je zaprt tudi planinski dom v Logarski dolini. Dva objakta. Zaradi slabega prometa, zaradi izgube. Vse to kaže, da bo treba tej dejavnosti posvetiti večjo pozornost, zlasti družbeno in poiskati pota, da bi se kaj takega ne po- novilo več! M. B02IC Golte — le spomin na tiste lepe zimske dneve, ko Je bilo pod Medvedjakom dovolj snega ... (Foto: T.Tavčar) Ko je letos s])et odpovedala zima, se v Grohotu, v solčav- ski planini, visoko pod stenami Radcihe vneto smučajo. Nova planinska koča v Grohotu na višini 1695 m, je največkrat na- bito polna. Zakaj tudi ue? Snega je kar dovolj, in če kje sneži, je to gotovo v Grohotu in tako se centimetri bele suro- vine kar kopičijo. Visoka navpična stena Raduhe pa. zadržuje sonce dolgo v poldan. Zalo tudi v Grohotu dolga zima. Zimska oprema za obisk te postojanke je nujna. Torej, ne samo na smučišče, marveč tudi na cesto. Sicer dostop nI težaven. Iz Crne na Koroškem po Bistri na Sleme, še boljše za Savinjsko dolino pa je iz Solčave po sončni solčavski pa- noramni cesti na Sleme in od tu le še dober kilometer z avtom do Bukovca (1330 m), do najvišje ležeče slovenske do- mačije. Od tod je za pogumne smučarje le še pol ure hoje v Grohot. Ali je to sploh težko? In če v koči v Grohotu ni prostora za prenočevanje, ni daleč do toplih sob pri Rogovilcu m Rinki v Solčavi. Ce pa imate majhno prenosno Tomosovo vlečnico, ne bo prva na teh smučiščih. Tudi planinsko društvo Solčava jo ima. Tudi Solčava ima zlata vreden biser, za katerega, žal, naš smučarski svet ne ve veliko. Ali zato, ker je zastonj in ne za- hteva milijard kot moderna .smučišča? V. VIDER JERNEJ REMIC Malokdo se lahko po- hvali, da dela aktivno ie več kot petdeset let v kakšnem društvu. In ven- dar sem našla kmeta Jer- neja Remica is Dobletine pri Nazarjah, ki se s tem dolgoletnim stažem ni hvalil, kot sem pričako- vala, ampak je začel obu- jati spomine na tista leta, ko so prostovoljno gasil- sko društvo Nazarje usta- novili. »Leta 1922 sva z Matev- žem Dobrovcem razmišlja- la, da bi tudi Nazarje imelo svojo gasilsko dru- štvo,« pripoveduje enain- osemdesetletni Jernej. »Po dveh letih od ideje se nam je res posrečilo, da smo društvo ustanovili. To je bilo leta 1924 in bilo nas je osemnajst članov. Zavedali smo se pomemb- nosti tega društva ob raz- ličnih elementarnih nesre- čah. Takoj smo uvedli po deset dinarjev članarine, zbirali smo prostovoljne prispevke in priredili ve- selico, ki nam je leta 1924 navrgla 28.000 din. S tem denarjem smo leto kasne- je zgradili gasilni dom, le- ta 1928 pa kupili prvo bri- zgalno. To je bila ročna brizgalna, ki so jo po- ganjali štirje ljudje, deset pa jih je donašalo vodo. Leta 1930 smo že imeli prapor. Največja požara, ki smo jih gasili pred voj- no, sta bila požar v Oko- nini, ko je gorela cela vas in je nagajal močan veter, ter v Lačji vasi, ko je leta 1937 gorelo šest kozolcev. Med vojno pa so člani gasilskega drv,- štva Nazarje prispevati pomemben delež kot re- ševalci ogroženih imetij in kot aktivni člani NOB. Štirje so v vojni darovali svoja življenja, štirinajst pa je bilo interniranih. V času po letu 1948 se je društvo številčno in teh- nično okrepilo. Leta 1963 smo zgradili nov gasilski dom iz prispevkov m last- nih sredstev. Nabavljena je bila tudi sodobna ga- silska oprema. Pri naku- pu novega gasilskega av- tomobila pa nam je po- magal tudi občinski gasil- ski sklad. Društvo tesno sodeluje z delovnimi or- ganizacijami na našem ob- močju. Rezultat tega so- delovanja je nova brizgal- na, ki je trenutno najmoč- nejša v občini. V prihodnje se moramo opremiti še za gašenje jozdnih požarov,« zaklju- či svojo pripoved Jernej Remic, ki sedaj zaradi vi- soke starosti pri požarih ne sodeluje, ampak zavr- ti pa se še rad ob do- mači viži na vsakoletni gasilski veselici. LIZA PODPEČAN 6. stran — NOVI TEDNIK 13. februar 1975 — Št. 6 DELAVSKA KONTROLA NEUČINKOVITA Dve leti bo tega, kar smo v delovnih kolektivih izvolili organe delavske kontrole. Pa vendar znova ugotavljamo, da so organi delav- ske kontrole še vedno neučinkoviti pri svojem delu, da so neizraziti v samoupravnih odnosih predvsem v tistih delovnih sredinah, ki tudi po sprejetju ustave niso doživele bistvenih sprememb. Ugotavljamo tudi. da so organizacije Zveze komunistov in sindikata premalo bedele nad programi tlela in izvajanjem programov delavske kontrole, da so si organi delavske kontrole utirali pot brez nujne zaščite in vzpodbude teh organizacij. Kje sb vzroki, da je samoupravna delavska kontrola neučinkovita pri svojem delu? ZVONE MRAFINKO VIC, predsednik ^зтоир- ravne delavske «ontrole v OZD Aero Celje: »Pri nas je zaživelo .e delo samoupravne delavske kontrole na - nivoju celot- ne organizacije, v TOZD dela Komisij samouprav- ne delavske kontroxe ni čutiti. To je zanimivo tudi zato, ker smo v entrai ni kontroli zbrani vs: predsedniki in namestniki komisij iz TOZD. pa ven- dar dela samo lelaí'sKf. kontrola OZD. Dosi'?.! smr na naših sestankih obrav navali veliko problemov ki zadevajo odgovornost delavcev, obveščanje, pia čevanje nadur, proizvod njo, skratka vse, «ar se dogaja v naši organizaci- ji. Veliko podporo pri de lu nam nudijo predvsem član: interne kontrole, pre malo pa se zanimata да naše delo osnovni organi- zaciji sindikata in ZK, In ob koncu naj povzamem da vsi delavci dobro ve- do, katere so naloge in cilji delavske kontrole, da poznajo tudi pristojnost' delavske kontrole, da pa pra.vice. ki jim lo daje «amounravna i?'aVskp kontrola, ne znajo izko ristiti.« JOŽE HROVATIC. pred sedn k samoupravne delav ske kontrole v OZD Met ka Celje: i)V naši organi zaciji združenima dela sa- moupravna delavska iron troia še П: zaživela. Lam smo se sestali le trikrat, govorim o centralni de le,vsk kontroh, medtem ko delo komisij i^ploh ni zaživelo. Morda je kri\'da za takšno stanje aa fiaši strani, torej na strani de- lavcev. Vendar pa kljub vsemu mislim, da so nam pri začetnem delii ^se pre malo pomagale družbeno- politične organizacije v OZD m tudi vodilni de lavci. Jasno je, da smo se ob začetku našega dela zgubljali v podroonostih in obravnavali predvsem disciplinske prekrške. To da to je bila edina pot ki smo jo našli, da smo lahko sploh začeli z de- lom. In še nekaj se mi MOZIRJE: DELEGATI ZA SIS Na decembrskiJi volitvah de- legatov za samoupravne inte- resne skupnosti so se v Novi Štifti ter v mo7.irskem Elkro- ju odločili 7Л iia;4llee:ate v skupščine sa- moiinravnp interesne skupno- sti ter irvoliln n-'sl-'dn'e de- legate- Ti-iifÍT Reöan Vl'r+o. H ¡4 Oori-n. Milor.3 "лгМл Rena« nJmi«rii 'ífe- fič rm-io-o Tinta -Xna T«so. г«т Frííln Trtno'4"k Frika GOZDNO GOSPODARSTVO Delegati splošne delegacije OZD (iozdnega gospodarstva Vitanje so: Anton Bračič, .Mi- ha Bračič, Franc Crep. Lud- vik Grobelnik. Ivaai Hrovat, Jožica Jurak, Ivan Jeseničnik, Miha Klemene, Stanko Plankl in Zabukovec. Zvone Mratinkovič Jože Hrovatič ZDRAVSTVO v Kozjem zelo težko čakajo na graditev nove zdravstvene postaje. Tako krajani kot zdravstveno oseb- je. Razmere za delo so težke, poseb- no zaradi slabe kadrovske zasedbe, pa tudi zaradi neustreznih prosto- rov. Odločitev, da bodo po potresu gradili novo fX) stajo zdravstvenega doma v Kozjem, ki naj bi bila pa- viljonskega tipa, so z veseljem spre- jeli vsi občani. Zadovoljen je bil tudi zdravstveni kader. Vsi skupaj pa se jeze nad odlašanjem gradnje, predvsem pa so ogorčeni zaradi spremembe lokacije. Občinska lo- kacijska komisija je namreč spreme- nila prvotni sklep o lokaciji, s ka- tero so se strinjah vsi .krajam, pa tudi zdravstveni deiavoi. Ko smo se o tem pogovarjali z zdravnico v zdravstveni postaji Koz- je, dr. Ružo Vregovo, nam je za začetek posredovala odločitev ce- lotnega zdravstvenega osebja v tej postaji, da v primeru, da se želja ■ krajanov glede lokacije zdravstve- ne postaje ne upošteva, odpoveduje službo celoten zdravstveni tim v zdravstveni postaji Kozje. Po besedah dr. Vregove so prvot- no »občinski torumi sprejeli sklep, da bi gradili novo zdravstveno po- stajo na vrtovih, kjer je teren malo dvignjen m ker tam sodi tudi grad- nja paviljonskega tipa. Kljub temu sklepu pa ni bila upoštevana nji- hova pripomba m zahtevek po tej lokaciji je bil odbit. Dobüi pa smo načrt, da bi stavbo postavili na dvorišče. Edini pogoj, da celotna zdravstvena ekipa ostane, je, da je zdravstvena postaja tam, kjer je bi- lo prvotno sklenjeno med občino in krajevno skupnostjo. 15. marca zač- nejo zemeljska dela, denar je, gra diti pa bi morah začeti že pred tre mi meseci. Vsak mesec izgubimo 20 milijonov, do zdaj 60 milijonov. O tem bodo razpravljali tudi na se- stanku krajevne skupnosti. Res, na sestanku Krajevne skup- nosti so med drugim razpravljal: tudi o lokaciji novega zdravstvenega doma, pa tudi o izredno kritičnem stanovanjskem ^rašanju za zdrav stvene delavce v Kozjem. O zadnjem bo tekla beseda kdaj drugič, povrni mo pa se k sklepom, ki jih je sprejela v zvezi z lokacijo zdrav stvene postaje v Kozjem svet kra- jevne skupnosti. Rečeno je bilo, da bodo v unenu krajevne skupno- sti poslah lokacijski komisiji v Šmarje dopis, v katerem bodo zah tevali, da se upoštevajo mnenja- ki jih ima v zvezi z novo lokacijo zdravstvene postaje v Kozjem kra- jevna skupnost. Da ilustriramo to zahtevo kraja nov, moramo pojasniti, da gre za spremembo lokacije le v toliko, da bi krajani imeii radi novo zdrav stveno postajo na hribčku uk nad sedanjo zdravstveno postajo, dočim je lokacija, ki jo je določila občin ska lokacijska komisija, postavlja v dvorišče, za sedanjo stavbo zdrav stvenega doma. Za okoh 50 metrov premika gre, ki pa bi seveda terjal nekoliko več denarja, ker bi bilo nujno na hribu kabliranje električ- nih vodov. Naj pove o tem svoje mnenje še sama lokacijska komisija, ker mi smo zabeležili samo želje krajanov in grožnjo, ki jo utegne tim zdrav- stvenih delavcev v Kozjem uresni- čiti. CELJE PRORAČUN V RAZPRAVI Po zaslugi posebne pri- loge Novega tednika pri- haja danes v javno raz- pravo osnutek proračuna celjske občine za ea»šnje leto. Hkrati z njim pa bo objavljen tudi >snurek programa komimalnih deJ v najširšem pomenu bese- de. Tako se programom sa , moupravnih in::eresmh skupnosti pridružuje še občinski proračun, -»^seka- kor izredno zanimiv do- kument. Priprave na izdelavo os- nutka občinskega n^-oraču- na niso bile lahke, iz vr šni svet celjske >bćinske skupščine se je lamreč znašel pred dejstvom, da so zahteve po izdatkih za okol: štiri milijarde sta- rih dinarjev večje od predvidenih proračunskih dohodkov. In tako se je lotil nehvaležne naloge — selekcije proračunskih 12 datkov. Sicer pa gr je pri tem vodilo načeio, da mora občinski Droračun zagotoviti sredstva «a kri- tje tistih obveznosti, ki jih je občina dolžna financi rati v skladu z ustavo zakoni, občinskim; odio ki, pa tudi družbenimi do- govori. Iz osnutka je očitno da sredstva za lelo dr žavnih organov rasteio i.e koliko hitreje kot -kupna prorpčnnska poraba To n' naključie, sal ima o ond ročie dela še veliko ne rešen''b materialn'n O'-o«; torskih Ш kadrovskih vprašanj. Sicer se po družbenem dogovoru o splošni pora- bi v naši republik: zago tavljajo v občinskih pro računih sredstva sa to dejavnost drža\Trh arga nov, družbeno političnih organizacij, krajevnih sku- pnosti, nadalje za Komu na Ino dejavnost ^ег za zakonske in pogodbene ob veznosti občine. Osnutek proračuna pred videva, da bo znašala do govorjena splošna poraba v občini Celje ?6,440.000 dinarjev oziroma da se bo ta znesek povečal tisti del sofinanciranja socia) nega skrbstva, ki oo letos našel svoje mesto v prora ŽALEC: 620 DELEGATOV Na decembrskih volitvah de- legatov га delegacije samo- upravnih interesnih skupnosti v žalski občini so izvolili 620 delegatov v 60 splošnih dele- gacijah. 19 delegacij deluje v kra.jevnih skupnostih, ostale pa v združenem delu. Zanimi- va .le starostna struktura Iz- voljenih delegatov, saj so ti večinoma «elo mladi. Tako je starejših 6d .'i,') Irt le 13 de- legatov. do 27 let .je IßO de- legatov in med 27 ter 35 leti kar 189 delegatov Delegatk je 238 delegatov pa fi20 Pri izobrazbeni strukturi prevladü.jelo med delegati kva- lificirani delavci (179> in de- legati s končano osnovno, vendar nepopolno srednjo So- lo (19.";). Od skiinn-'ga štev'la <7V0lle- nih le 124 članov ZK. 45 ude- lež-ni-ev NOV In 16 vodilnih delavcev n s Čunu. Presežena srecjstva nad dogovorjeno porabo pa se bodo po dogovoru občin združevala t repu- bliki za zagotovitev ravni splošne pKJrabe v Sloveni- ji Torej Za solidarnostno prelivanje. Osnutek proračuna na- menja za dejavnost orga- nov družbenopolitičnih skupnosti 33,744.460 dinar- jev ali za 7,7 mii jona di- narjev manj od ¿antevane vsote. Za delo občmskih vodstev družbeno politič- nih organizacij m lekate- rih društev je rezerv ranih 2,405.240 din. Kot •''se ka- že, bo za negospodarske investicije namenjenh le nekaj nad 10 milijonov dinarjev, medtem ¡cr so bile zahteve v Tišini nad 27 milijonov dinarjev To- rej občutno zmanjšanje. Približno toliko 00 ludi denarja za komunalno de- javnost, medtem so so predvdeni zneski га vul- turno prosvetno dejav- nost, zatem za -.ocia Ino skrbstvOj in za ?,dra"sr"e- no varstvo skromnejši. Za redno dejavnost kra'eviiih skupnosti naj bi občinski proračun namenil okoli 2.7 milijona dinar- jev. Tak je predlog, ki pa zna doživeti tud: ^irer še nekatere sprememoe To tudi zaradi kritja anske- ga proračunskega on- manjkljaja v višini 1.2 mi- lijona dinarjev, ja "rdi zaradi nekaterih Inigih oHrtrf-V) VTir^Š^inl. št. 6. — 13. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 7 ŽALEC o čem skupščina Delegat: vseh aoorov žalske občinske skupščine so na svoji nedavni seji potrdili program dela ob REKLI SO ŽENE VEČ ODLOČAMO Delegatka za zbor 2!druženega dela obči- ne Mozirje iz skupnih služb GLIN Nazarje MIRA VIVODA, vodja hranilne službe pri GLIN, je o svojih vti- sih o delu delegatke povedala: »Bila sem na skup- ni seji vseh treh zbo- rov skupščine občine Mozirje in prvo, kar sem opazila, je bilo to, da smo sedaj žen- ske bolj enakovredno zastopane pri odloča- nju o družbenih vpra- šanjih kot prej. Ta enakopravnost pa ni izražena samo številč- no, temveč tudi pri aktivni tvornosti reše-- vanj a naših skupnih problemov in zavze- manju določenih sta- lišč. Gradivo, ki ga prej- memo, je običajno precej obsežno, nered- ko tudi precej po- manjkljivo, tako da se včasih znâjdemo v dilemi, kakšno stališče naj zavzamemo. T'ovezava z delavci je še pomanjkljiva, rešitev bi bila v skupnih sestankih, kar pa bi jemalo precej časa. Veliko bolje bi bilo, če bi imeli svoj informator — interno glasilo, ki bi skrbelo, da bi vsi vedeli vse in bi se tako tudi lažje odločali za skupna stališča. Tako bi tudi seje ne bile predolge, ker bi prišli na sejo z že jasnimi mnenji in stališči. Zavedamo se, da de- legatski sistem ni sam sebi namen, ampak da je to sistem, ki nam bo dejansko dal — se bo dodobra ute- kel — tisto, kar od njega pričakuje dela- vec — občan samou- pravljalec.« LIZA PODPEČAN činske skupščme v letoš njem letu. V .cratkerrt pregledu tega programa bomo našteli le nekatere naloge, ki naj bi jih zbori občinske skupščine rešil' v posameznih mesečin. Februarja bo na dnev nem redu vseh zborov raz- prava o družbenem dogo voru o osebni, splošni in skupni porabi v letu 1975, razprava o štipendijski po- litiki v občini, ter razpra- va o kadrovski problema tiki. Zbor združenega de- la in zbor krajevnih sku- pnosti bosta sklepala še o izhodiščih davčne ooliti- ke v občini, proračunu ob- čine več odlokih, proble- matiki kmetijstva .n goz- darstva ter razvoju kraje vne samouprave m finan- ciranju krajevnih skupno- sti. Marca bodo vsi zbori obveščeni o poteku pri- prav na izgradnjo novega mestnega jedra v 2alcu. po informaciji o ustano- vitvi SIS v občini pa bo- do sklepali o ustanovitvi skupnih služb za samoup- ravne interesne skupnosti. Aprila bodo vsi zbofi sprejeli teze za srednjero- čni program razvoja ob čine ter program -azvoja družbenih dejavnosti in krajevnih skupnosti. Sledi- la bo razprava o '.stano- vitvi OZD za vzgojo in izobraževanje ter ooroči- lo komisije za ugotavlja- nje izvora premoženja. V maju bodo delegatom poročila o gospodarjenju v letu 1974 ter o ureshi čevanju skleix>v n pri- poročil občinske -kupščl- ne. Sprejel: bodo tudi odlok o ljudski jbrambi v primeru vojne. CELJE: ZA VARSTVO PRED POŽARI Izvršni svet celjske ob- činske skupščine je na svoji zadnji seji med dru- gim imenoval odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za varnost pred požarom. Po prvotnem programu ■ bi morale te skupnosti v občinah zaživeti že láni. Toda. ker je ostalo odpr- tih nekaj pomembnih vprašanj, je delo steklo počasi in z zamudo. Ne glede na to, so v Celju pripravljeni tudi na to de- lo, še zlasti, ker je na vi- diku sprejem dopolnjene- ga republiškega zakona, ki bo tudi na to področ- je prinesel več jasnosti in tudi odgovoril na vpra- šanje, kako bo s financi- ranjem teh skupnosti in celotne dejavnosti. •■ V iniciativnem odboru je sedemnajst članov, pre-, težno iz tistih delovnih sredin, ki imajo tesno zvezo s požarno varnost- jo. Junija bodo zbori ob- ravnavali poročilo o pro- blematiki telesne kulture. 6. julija bo ob občin skem prazniku slavnostna seja v Andražu. Septembra bodo zbon ocenili realizacijo iružbe- nega dogovora o osebni in skupni in splošni pora- bi, sprejeli sklep ; pre- ventivi in vzgoji v cestnem prometu ter -sklepali o problematiki v deiu ob- činske uprave. Posamezni zbori bodo na ločenih se- jah sklepali o problemati- ki urbanizma ter o poro- čilu o polletnih gospodar ski h dosežkih. Oktobra bo delegatom poročala komisija za ver- ska vprašanja. Novembra bo poročal svet za ljudsko obrambo ter vse inšpekcijske slu- žbe. Zbor: bodo sklepali o 9-mesečni realizaciji ose- bne, skupne in splošne potrošnje, sledila pa bodo poročna o problematiki vzgoje in izobraže/anja, o problematiki stanovanj- skega gospodarstva, komu nalni izgradnji, razisko- valni dejavnosti m vod- nem gospodarstvu. Spre- jetih bo tudi več odio kov o ljudski obrambi. Na seji v decembru bo do vsi zbori vnovič ocenili realizacijo dogovora o ose bni, skupni :n ^plošni porabi ter sklepah o os nutku dogovora za leto 1976. Razpravljali bodo tudi o poročilu o izvaja- nju »referendumskega« programa in o problemati- ki prometa in zvez v ob čini. Čeprav smo povzeli sa mo glavne naloge, pro gram dela kaže na vel ko dejavnost žalske občinske skupščine. B. S. POSEBEJ O MLEKU IN MESU Uaues ilopomne se bo- du clelc¡f;ui vseh treh zborov celjske občinske skupščine najprej sestali na skupni, zatem pa še na šesiih ločenih sejah. Kot vselej doslej, bodo skupno zasedanje izkori- stili 7.a posn'dn\anje uvod- Ilia obrazložitev k iieka- leiim skupnim točkam diievneg.1 reda, tako k predlogu resolucije o dru- žbeno fkuiioniski politiki iu razvoju občine v letoš- njem iclu, iatem k aktu- alnim vpra-šanjem o pro- gramu razvoja kmetijstva,. gozdarstva in veterine v občini ter k odloku o preueliaiiju nekaterih skladov občine. Sicer bo- do na skupni seji govo- rili tudi o povezovanju ii^ustrije, trgovine, kme- tijstva in gostinstva na širšfin celjskem in posav- skem območju. Čeprav bodo delegati po- sameznih zborov na loče- nih sejah razpravljali in odločali Se o nekaterih drugih zadevah, bo težišče dela vendarle na re.solu- ciji o družbeno ekonom- ski politiki in razvoju ob- čine letos ter nekateriii vprašanjih kmetijske in gozdarske proizvodnje v občini. V tej zvezi bosta problema mlekarne ter ob- rata Mesnin dobila po- sebno težo. SLABOST! SO ŠE Tokrat smo poprosi- li za pogovor RUDIJA SLATINŠKA, člana de- legacije TOZD Tehnič- na konfekcija kombi- nata Konus v Sloven- skih Konjicah. Kako dela vaša de- legacija? »Pred vsakim zase- danjem skupščine se- veda najprej prebere- mo in obravnavamo gradivo, ki ga dobimo. Nato se delegati se- stanemo in razjasni- mo morebitne nera- zumljivosti, ki so se pojavile v zvezi s р>о- slanim gradivom. Ce je gradivo zelo nera- zumljivo, prosimo za pomoč strokovne služ- be v kombinatu. No, to je zaenkrat samo dogovor med našo de- legacijo in strokovni- mi službami, kajti na- ša velika napaka je, da niti enkrat še ni- smo prosili za pomoč strokovne službe pa čepiav je bilo, po mo- jem mnenju vsaj, že nekaj težko razumlji- vih predlogov v dose- danjih gradivih.« In po seji občinske skupščine — kako ob- veščate delavce o spre- jetih sklepih? »O sklepih skupšči- ne obveščamo volilce preko oglasne deske ali pa ustno. Toda le redko se zgodi, da de- lavci vprašajo po skle- pih"" skupščine. Zdi se mi, da jih ne zanima na.še delo in da bo tre- ba ravno na področju informiranja delavcev še veliko storiti.« D. S. AKCUA ŽELEZNIČARJEV ZAKAJ TAKO? PoročaU smo, da je stekla akcija skupnosti slo- venskih železnic in luškega prometa za premostitev izpada transportnih dohodkov. Povedali smo, da de- lavce 2TP ni moč kriviti za izpad dohodka, zlasti še, ker so ga s povečano storilnostjo celo povečevali. Po nerazumljivem pravilu — več dela, večje izgube. Pa pustimo zdaj to tolmačenje ob strani, saj nismo 'šo- larji, da je treba vsako reč tolikokrat ponavljati. Ak- cija naj bi bila samoupravna, solidarnostna, da bi probleme reševali na ^sodoben, ne pa na presežen cen- tralističen, administrativen način. Kako poteka akcija podpisovanja sporazumov? Pravzaprav ne preveč dobro in gladko. Predstavniki celjskega železniškega podjetja v imenu slovenske skupnosti opravljajo akcijo podpisovanja v sedmih občinah (Celje, 2alec, Mozirje, Velenje, Slovenske Ko- njice, Šentjur in Šmarje) in pri tem naletavajo na težave, od tega, da v kolektivih o stvari niso informi- rani ali pa so napačno informirani — seveda ne pov- sod. Do 8. februarja je bilo na območju podpisanih 24 sporazumov, med temi je nekaj največjih delovnih organizacij, v mnogih pa so predstavniki skupnosti naleteli na popolno razumevanje. Treba je zadevo spe- ljati le še s formalne plati. ■ In kjer so težave, kakšne so? Delavci, ki smo jih o poteku akcije povprašali, navajajo predvsem nein- formiranost. Tako bi na primer zares izredno prav prišla informacija SDK, da prispevek za pokritje pri- manjkljaja ne bo obremenjeval osebnih dohodkov de- lavcev, ,da gre v bistvu za sredstva, ki so po zakon- skem predpisu že bila vročena lani in predlani. Bomo res z nepotrebnim zaviranjem povzročili ad- ministrativno Irešitev problema. J. Krašovec IZLETNIK: POCENI LETOVANJE čeprav smo še sredi zime — če ji lahko tako re- čemo — je prav, da že razmišljamo, kje bom'o pre- živeli letni dopust. Lani je bilo veliko šal na račun morja in prazne denarnice in pKDvsod je bilo čuti: ce- ne so obupne. Letovanje štiričlanske družine res ni poceni in veliko je delovnih organizacij, ki ob mor- ju nimajo svojih domov z nižjimi cenami za zaposle- ne. Kljub temu pa se nam po napovedih celjskega Avtoturističnega podjetja Izletnik letos obeta poceni dopust v Rovinju. Izletnik pripravlja akcijo, s katero bi rad omogo- čil najcenejše letovanje. Zato poslovno tehnično so- deluje z delovno organizacijo »Jadran«''Rovinj, ki raz- polaga z 14.000 posteljami. Cene celodnevnega penziona bi bile junija in sep- tembra 75 dinarjev in 2,5 dinarja turistične takse, v juliju in avgustu pa &5 dinarjev. Torej cene, ki smo jih bili navajeni pred leti. Prenočišča so v hotelih, bungalovih in novih zasebnih hišicah kjer imajo za- sebniki običajno prvo nadstropje popolnoma ureje no za turiste. Zanimivo je, da noben objekt ni odda- ljen od morja več kot 400 metrov. Prehrana bo možna v sedmih restavracijah, pač tam, kjer bo hotel tu- rist uporabiti bloke. Enkrat tu, drugič tam. Leopolda Perca, direktorja Izletnika, smo vpraša- li kako je mogoče, da bodo y Rovinju resnično tak sne cene. Dejal je, da pričenja Rovinj z veliko akci- jo pridobiti čimveč domačih gostov (torej končno le nekdo ob morju, ki se nas ne brani)!! V akcijo za najcenejše letovanje se je vključil tudi občinski sindikalni svet Celje. M. S. KONJICE: KOMISIJA EKONOMSKEGA SVETA Na seji koordinacijskega od- bora za kadrovska vprašanja, ki je bila prejšnji teden v Slovenskih Konjicah, so čla- ni imenovali tudi pet komi- sij, ki bodo delovale pri eko- nomskem svetu za dolgoroč- ni razvoj in planiranje obči- ne. Imenovali so komisijo za urbanistični plan, v okviru ka- tere delu.je še sedem odbo- rov, nato komisijo za razvoj gospodarstva, v okviru kate- re delujejo trije odbori, ko- misijo za razvoj krajevnih skupnosti, komisijo za obvi^ ■ščaiije, propagando in organi zacijo razprav v okviru sa- moupravnega sistema ter ko- misijo za finančna vprašanja. n. vS. ŽALEC: ZANIMIVA VPRAŠANJA Na zadnji seji vseh zborov žalske občinske skupščine so delegati postavili nekaj zani- mivih vprašanj, na katera bo- do odgovorili člani izvršnega sveta na naslednji seji skup- ščine oziroma pismeno. Tako je delegacija krajevne skup- nosti LIBOJK vprašala, ka- ko je z obljubljenim sestan- kom predstavnikov in tajni- kov krajevnih skupnosti gle- de sestavljanja programov de- la krajeviiih skupnosti ter v zvezi s financiranjem krajev- nih skupnosti. Delegati iz več delegacij so vprašali, kako je z ureditvijo odlaganja sme- ti in odpadkov v občini, o čemer je že bil sprejet od- lok. nerešeno pa je vprašanje naplavin. Delegacija krajevne skupno- sti ilOTOVlJE je zahtevala, naj bo gradivo za se.je skup- ščine sestavljeno bolj jedrna- to ter krajše. Ista delegacija se tudi ne strinja .s predlaga- no obvoznico in zahteva pre- učitev ureditve prometa na sedanji trasi. B. S. KONJICE: DELEGATI .VIIZARSTVA SKALA Splošna delegacija Mi zarstva Skala, ki delegira delegate v skupščine sa- moupravnih interesnih skupnosti, šteje H članov. Delegat: so: Jože Koro- šec, Jože Mumelj, Kon rad Hohler, Peter VTatavž, Vlado Jevšenak, Hermina Polenek, Ivan Videčnik Terezija Fijavž, Bernard Pogladič, Emil Bera in Štefan Toman. D. S 8. stran — NOVI TEDNIK 13. februar 1975 — Št. 6 Zgodovinski arhiv v letošnjem predlogu programskih izhodišč kulturne skupnosti Celja za letošnje leto je zapi- sano v poglavju o nalogah Zgodovinskega arhiva: »Zgodovinski arhiv Celje se bo posvetil predvsem urejanju in proučevanju že obstoječega arhivskega gradiva, in sicer zato, ker ne more prevzemati no- vih arhivskih fondov zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora. V kolikor bi bilo vprašanje skladišč- nih prostorov arhiva leta 1975 vsaj delno rešeno, bi arhiv znova začel prevzemati arhivske fonde. Problem arhiva je izredno pereč in terja širšo družbeno akcijo.« Tako je zapisano. In verjetno preveč optimistično gledano na omenjeno možno rešitev v letošnjem letu. Kajti današnji položaj Zgodovin- skega arhiva je posledica večletnega kampanjskega reševanja investicij v kulturi, pa tudi dosedanje premajhne »glasnosti« in zahtevnosti te kulturne institucije. Najbrž nikomur ni vseeno, kako se bo razvijala usoda te izredno pomembne regio- nalne kulturne ustanove, ki bo čez dve leti praznovala svojo dvajsetletnico dela in obstoja. Več let je med na- mi probl'em prostorov Zgo- dovinskega arhiva, ki še zda- leč »zgolj ne odpihuje prahu s starih . aktov«, ampak s svojo strokovno dejavnostjo ureja, zbira in varuje našo kulturno dediščino, tieto, ki je že stara in tisto, ki na- staja prav ta trenutek. Za pogovor smo povabili direk- torja Zgodovinskega arhiva profesorja TONETA KOL- SKA, da bi nam povedal, kakšne so perspektive ome- njenega zavoda in kaj mora območje storiti za ureditev razmer za normalno delova- nje te prepotrebne kulturne ustanove. — Kaj danes predstavlja za zgodovinski arhiv prosto- ski problem? Vedeti moramo, da smo zavod, ki je za svoje nor- malno delovanje zelo odvi- sen od prostorov. Torej jih rabimo veliko in teh danes nimamo. Vse smo že zasedli in smo v stanju, da ne mo- remo več sprejemati novih arhivskih fondov. Edina reši- tev je v razširitvi, o kateri pa govorimo že več let in načrtujemo najboljšo možno obliko. — In kakšna bi naj bila ta oblika? — Zadnja varianta rešitve se nanaša na. prizidek stare- ga Prothasijevega dvorca, kjer smo sedaj. Za . reši- tev imamo tudi soglasje Za- voda za spomeniško varstvo in prizidek nam bi nedvom- no pozneje nudil možnost morebitne razširitve znotraj že obstoječega objekta, to- rej Prothasijevega dvorca. — Kako daleč so vsa ta načrtovan.la, kje je obzorje te rešitve? — V letošnjem letu naj bi prišli do idejnega, morda ce- lo do izvedbenega načrta, v naslednjem letu pa bi priče- li z gradnjo. Ob vem tem pa še ni znana finančna копг strukcija tega projekta, ki naj bi ga izdelal celjski Za- vod za napredek gospodarst- va. O kompleksni rešitvi na- šega problema pa se dogo- varjamo s celjsko Kulturno skupnostjo in Skupščino ob- čine Celje, čeprav bo poma- galo reševati naš problem več občin. Mi namreč deluje- mo na zelo širokem področ- ju, na področju štirinajstih občin in smo torej širši od običajne celjske regije, ki ima osem občin. — Kakšno je razumevanje teh občin do vašega, torej — tudi njihovega problema? — Moram reči, da smo na- leteli na veliko razumevanje in bodo vsi po svojih mo- čeh pomagali. Iniciativa pa bo seveda morala biti poda- na s strani našega ustanovi- telja — Celja. — Kako pa .je z nekdaj omenjeno varianto na gradu Lemberg pri Dobrni? — Ta varianta je še danes za nas zanimiva. Tja bi nam- reč lahko shranili manj frek- ventno gradivo ali pa tisto gradivo, v katerega zaradi premajhnega časovnega odmi- ka še ne smemo selektivno posegati. Sedaj imamo pri- bližno 200 tekočih met- rov arhivskega gradiva. En del ga je tudi v Trbovljah in en del v Brežicah, vse ostalo pa je tu, v Celju. — Zgodovinski arhiv je ime, ki deluje precej arhaič- no, zaprto, za laičnega obča- na nedostopno. Kakšna je torej naloga vašega zavoda in kako se povezujete z ustvar- jalci arhivskih fondov in ko- liko jih je na področju vseh štirinajstih občin? — Sedemsto ustvarjalcev fondov je na našem področ- ju. Iz tolikih virov prejema- mo gradivo. Naša osnovna naloga je, da to gradivo hranimo in ga strokoTOO urejujemo, da je pregledno, da je dostopno vsakomur, ki ga zanima in ga pri svojem delu potrebuje. Mi bi mo- rali tudi skrbeti za ureje- nost arhivskegá gradiva že pri imetnikih tega gradiva, vendar smo kadrovsko pre- šibki, da bi lahko uspešno razvijali našo zunanjo služ- bo.. — Kako pa bi se. lahko širše odprla vrata vašega za- voda? — Prav gotovo s tem, da bomo tesneje sodelovali z ustvarjalci arhivskih -ondov Če bomo skrbeli za to, da bo gradivo že pri njih do neke mere urejeno, bomo lažje delali. Razširiti bo tre- ba tudi sodelovanje s šola- mi in odpreti bi morali do- ločeno razstavno dejavnost. Ob dvajsetletnici zavoda na- meravamo prirediti razstavo, ki naj bi podala prerez na- šega arhivskega fonda. Naše gradivo je namreč tudi so- dobno in ne gre za nobeno spihovanje prahu s starih aktov. Gre xa varovanje na- še kulturne dediščine, ki je v končnem pomenu last nas vseh. Zato je nujno, da se naš problem čimprej reši, ker stanje, kakršno je, je nevzdržno. Ne vem, morda smo bili doslej pretihi 'П pre- malo zahtevni. DRAGO MEDVED S polic študijske knjižnice Stojkovu' A. R.: Filozofski pogledi Vladimira .lovanovića. Novi Sad Хд^З. S. 4-3fil7. Na.ša osnovna škola. Odgojnoobrazovna struktura. 2., neizm. izd. Zagreb 1974. S. 42C16. Deset let dela u.stavnega sodišča Sloveni.(c. Ljubljana 1974. S. 42611. Popović T.: Turska i Dubrovnik u XVI. veku. Beograd 1973. S. 43607. íVIortensen D. G., .A. M .Stiimuller: Pedagoško voden.je u savre- nienim školama. Sarajevo 1973. S. 42G06. Wolters M. F.: Kljuè za kompjuter. I—II. Beograd 1972. S. 42603. l'alavestra P.: Posleratna .srpska književnost 194,î—1970. Beo- grad 1972. S. 42577. Petru P.: Rimska keramika v Sloveniji. V Ljubljani 1973. S. 42581. Ko.^arka. Pravila igre. Ljubljana 1974. S. 42593. Priročnik za delo pionirjev in mlatline v gasilskih organiza- cijah. Ljubljana 1971. S. 52594. Babic >1., D. Desput. C. Grbić: Šlo je delc.gatski samoupravni sistem. Zagreb 1974. S. 42537/5. Hržcnjak .1.: Mjesna zajednica. Zíigreb 1974. S. 42537/6. Brekić .1.: Direktor u udruženem ra37/10. Sturm J.: Telesna priprava športnika. Ljubljana 1973. S. 42549. Trnove Ijska Mladinsko gledališče? Pre'd nedavnim je imelo prosvetno društvo Zarja v Tr- novljah' svoj občni zbor, na katerem so pregledali dose- danje delo, izvolili novega predsednika — Miloša Pla- ninska, sicer direktorja note la Evropa v Celju in začrta- li svojo nadaljnjo pot razvo- ja in dela. Kdo ne pozna tr- noveljske Zarje? Najbolj razvita je dramska sekcija z režiserjem Štefanom žvižejem, ki je polnih sedem najst let vodil društvo in re- žiral.49 predstav. Društvo je bilo ustanovljeno takoj po osvoboditvi 1945. leta in je prejelo za svoje delo od pred- sednika Tita red dela s sre- brnim vencem pred tremi le- ti in srebrno OF značko za petindvajsetletno delo. Zarja je prvo prosvetno društvo, ki je prejelo tovrstno priznanje. Gledališčniki so se štirikrat uvrstili na republiško dram- sko revijo in lani na zvezno — Večeri bratstva v ^r^zre- nu, letos pa bodo sodelovali tudi na Tednu slovenske dra- me v Kranju. Značilna je stmktura član- stva Zarje, v kateri sr še poleg dramske skupine glas- beniki (ansambel narodno za- bavne glasbe) in knjižnica, ki prav v teh dneh doživlja svo- jo renesanso. V Zarji so predvsem mladi ljudje, 50 jih je. Morda tudi zato ni na- ključje, da so doslej organi- zirali prav oni osem pustnih karnevalov v Celju, no, letos pa so nam dal: leto dni ca- sa v razmislek za prihodnje pustno slavje. Dejstvo pa je, da trnovelj- ska Zarja dela v nemogočih razmerah. V mislih imam kulturni dom, ki je že zdav- naj premajhen za vse tiste dejavnosti, ki se odvijajo pod njegovo streho, že samo oder je premajhen, člani prosvetnega društva so do- slej veliko vložili v svoj dom. Naj za ilustracijo nave- dem podatek, da so predla- ni naredili preko 2000 pro- stovoljnih ur za njegovo adaptacijo. Zdaj imajo v na- črtu veliko potezo. Morda snujejo mladinsko gledališče v Celju, ki bi ga sicer zelo ■ potrebovali. V ta namen na- meravajo do leta 1980 preno- viti dom in to lahko, da b: iz sedanje dvorane uredit обег, dvorano pa bi prizida. li in tako prišli do novii prostorskih kapacitet. Lansko leto je Zarja dobi. la od Kulturne skupnosti, oziroma od Zveze kulturm prosvetnih organizacij dvî stara milijona! In spet po datek za ilustracijo: v trek letih je imela Zarja 38 sta rih milijonov dohodkov, 31 milijonov pa izdatkov. Oč vsote dohodkov je samo епг tretjina od Kulturne skupno sti, vse ostalo pa je najve; lastni dohodek pa tudi sred stva, zbrana od drugod. Ta. ko jim je celo krajevna skup nost naklonila v času delova nja 400 starih tisočakov. Razi veseljivo pa je, da je sve: krajevne skupnosti na svoj seji razpravljal o delu pro svetnega društva in podpr njegova prizadevanja. Torej ne gre za nikakršni mimobežne dejavnosti zanese njakov, čeprav to so, bre dvoma. Vendar zelo trdn stojijo na tleh in se zaveda jo poslanstva svojega kultur no prosvetnega dela. Brez te ga trdega in požrtvovalnegi dela pa ne bi nikoli dosegi takšnih uspehov, kakršni so Zato tudi ideja o novem m- stajajočem mladinskem gle- dališču v Trnovljah le ni t« ko v oblakih. Potrebno b pač veliko razumevanja. Ku turna akcija in vsa prizade vanja za zbliževanje kultur z nami, s človeštvom ni sploh, je v veliki meri odvis na prav od teh »barixadnib borcev in nosilcev kultunie ga življenja, zato jih je tri ba v njihovem , prizadevanji bolj podpreti! DRAGO MEDVEl Piše: Jože Zupančič (3) Celodnevna osnovna šola je.. v dosedanjih dveh nadaljevanjih smo kljub nekaterim tehničnim dvojnostim skušali povedati, da celodnevna šola ni tako kot ime kaže celodnevna, ampak da lahko bolj upravičeno in seveda pošteno govorimo in pišemo o po- daljšani dnevni osnovni šoli, v kateri bodo otroci in učenci opravili ob dosedanjem učnem načrtu, kjer bosta vzgoja in izobraževanje enakovredna, skupaj z učiteljem, torej pod pedagoškim, strokovnim vodstvom, vse za šolo. Tako bo za vzgojno delo, pa tudi drugačno delo, ob oprav- ljeni dolžnosti v šoli — resnično več, ne pa manj časa! Za ta »večji čas za otroka« pa bo treba potrebno pripra- viti starše in učitelje. Pa tudi otroke. Največje 'spremembe bodo brez dvoma v šolskem de- lu. Te spremembe v šolah delimo v nekaj skupin. Posku- simo se najprej ustaviti pri ORGANIZACIJI ŠOLSKEGA DELA. Izhodišče razmišljanj je, da morajo imeti vsi učenci enake pogoje za učenje, delo, razvedrilo, za razvoj in napredek. Ob takšnih enakih pogojih, te pa bo podalj- šana šola nudila — ne pa tako, kot je bilo dosedaj, ko je veliko slabših učencev imelo praktično zaradi vrste družinskih razlogov nemogoče pogoje za popoldansko de- lo — bomo ZAGOTOVILI VSEM NORMALNO RAZVITIM Učencem napredovanje brez ponavljanja, to seveda še zdaleč ne pomeni, da bodo v osnovnih šolah sedaj avtomatično zviševali ocene, ko smo zapisali, da bomo zagotovili vsem normalno razvitim učencem napre- dovanje brez ponavljanja. Pogoji za delo bodo enaki za vse tiste učence, ki bodo obiskovali podaljšano osnovno šolo. To je pomembno. Vrsta študij nas opozarja,^ da so- cialna diferenciacija občutno vpliva na otrokovo uspešnost. V soodvisnost med številom otrok, izobrazbo staršev, so- cialnem stanju, zaposlitvi, stikih staršev s šolo, itd. v po- prečju z otrokovo uspešnostjo praktično nihče ne dvomi. Nekateri menijo, da imamo tudi pri nas v marsikateri šoli posamezne učitelje, pri katerih so pedagoški ukrepi idejno obarvani. Preprosto povedano. Otroci bolje stoječih staršev prejemajo tudi boljše ocene, niso kaznovani itd. Pa pustimo ta razglabljanja, ki odpirajo širše dileme in se bomo k njim še povrnili z mislijo, da je v sedanjem času izredno hitrega vsesplošnega razvoja, novih samo- upravnih odnosov itd. izobrazba, znanje izredno velik k¿í»ital in da bomo v novi šoli dosedanjim »slabšim« učencem morali veliko pomagati, da bodo odkrili svoje sposobnosti, ki jih bomo morali čimprej maksimalno ra- zviti. Takšna odprava razlik bo velik korak v odpravljanju socialnih razlik, a žal še vedno nedokončna, ker bo kon- servativno okolje, marsikje tudi starši, itd. vleklo voz po- zitivnih sprememb v drugo smer. Zato seveda ponovno poudarjamo: za novo šolo se moramo pripravljati vsi, in ne trdimo zaman, da je nova šola, ki odpira toliko lepih možnosti za boljše delo, družbenopolitični proces, ki za! teva trajna in usklàjena prizadevanja vseh dejavnikov. Drugo, na kar bi opozorili v današnjem zapisu okviru organizacije šolskega dela v novi podaljšani šol je, da šola ŠIRI VZGOJNO IZOBRAŽEVALNO DEJA^ NOST, ki je - NAČRTNO PORAZDELJENA. Pod besed širjenje vzgojno izobraževalne dejavnosti razumemo, d bo v novi šoli ob pouku še čas za samostojno učenje, prostega čaSa in prehrano. Večino časa v šolski zgradi ali ob njej bodo učenci preživeli skupaj z učitelji. Vse t ni niti kaj posebno novega. Novo je predvsem 'dvoje: učei ci so več časa v šoli in kar je najpomembnejše — роч ni strpan samo v dopoldanski čas, ampak je enakomer? v skladu z že znano krivuljo aktivnosti organiziran porazdeljen preko vsega bivalnega časa, tako da se pr pleta eho z drugim. Izredno pomembni novi elementi ' prosti čas, počitek in zdravstveno varstvo. Prosti čas mladih zahteva vso pozornost. Je del člov kove prihodnosti! Zato je prav, da pomislimo, kako sii selno, vredno in koristno preživljamo prosti čas. Pros čas ni brezdelje! Je dejavnost po odločitvi posameznih in eden temeljev razvoja osebnosti. Zato pa je človel' treba usposobiti. Že od otroštva dalje. Tem vprašanje' bodo morali učitelji in starši — pri tem pa je daleč n® pomembnejša aktivnost — posvetiti veliko truda. V te' nas čas že odločno prehiteva. št. 6. — 13. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 POGOPKI ŠENTJUR: VEČ BRANJA ' v sredo so se sestali mentorji bralne značke in predstavniki občinskih zvez DPM občin Šentjur in Šmarje pri Jelšah, da bi po- jpesili delo pri bralni znački. Po statističnih podatkih republiškega i odbora za bralne značke je namreč občina Šentjur na zadnjem me- I jtu v Sloveniji, občina Šmarje pa nekaj mest više. Dogovorili so se ja poenoten program dela in za nabavo značk ter organizacijo sre- ianj s pisatelji. Ker so ugotovili, da v preteklih letih ni bilo nikakršne povezave ali enotne akcije * občinah, so Izvolili za obe občini odbora za bralno značko, v katerih so mentorji Iz šol In i predstavniki občinskih zvez DPM. Sklenili so, da bodo v letošnjem šolskem letu na vseh šolah v obeh občinah Izvedli program branja 23 značka in da bodo maja značke tudi podelili. JL 2ALEC: NOVI RAVNATELJ Na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine Žalec so dele- gati imenovali tudi novega ravnatelja osnovne šole Peter Šprajc- jur v Žalcu. Novi ravnatelj je Franc Šuler, predmetni učitelj li- kovnega pouka na žalski osnovni šoli. Franc Šuler bo ravnatelj te šole v naslednjih štirih letih. B. S. ŽALEC: SINDIKAT PRI ZASEBNIKIH Jutri bo v Žalcu ustanovni občni zbor osnovne orpnizacije sin- dikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Na tem občnem zboru, s katerim bodo ustanovili doslej na našem območju edinstveno sindikalno Organizacijo, bodo delegati sprejeli pravda in finančni načrt svoje organizacije ter letni delovni načrt. Sledila bo še izvolitev članov izvršnega in nadzornega odbora, delegata v občinski odbor sindikata obrtnih delavcev in izvolitev delegatov v skupščino sklada z» izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju. V sindikalni organizaciji bodo delavci zaposleni pri zasebnih delo- dajali-ih iz volilnih območij: Petrovce, Griže, Žalec, Prebold, Vran- sko in Tabor. -stab- ŠOLSTVO: UČITELJI NE MIRUJEJO Prosvetni delavci občiu Žalec in Šmarje pri Jelšah so bili zad- nji mesec zelo aktivni. V Žalcu so že v zimskih počitnicah pričeli z idejnopolitičnim seminarjem, za katerega se je prijavUo 52 prosvetnih delavcev, komunistov in nekomunistov. V počitniških dneh so poslušali predvsem aktualna teoretična predavanja, v tednu po počitnicah pa so se. sestajali vsak popoldan in poslušali predvsem predavanja o gospodarskem, kulturnem in političnem stanju v občini. Smarski aktiv prosvetnih delavcev, članov ZKS, pa se je se- stal pred dnevi in razpravljal o združitvi šol In o organizacijskih spremembah ter poslušal predavanje o vlogi učitelja v krajevni skupnosti. Imenovali so posebno komisijo, ki mora pripraviti projekt združitve vseh osnovnih šol v občini v eno organizacijo Hlruženega dela. Aktiv pa se je razdelil na devet podskupin, ki nodo na ravni posameznih razredov ali predmetnih skupin spre- mljale predvsem idejnost v pouku. JL i tKOZJE: SREČANJE MLADIH Prosvetno društvo Bohor in osnovna šola Koz.ie prirejata v soboto srečanje mladih, ki bo združeno z razstavo kozjanskih U- j kovnih samorastnikov, literarnim večerom in koncertom priznanega Ч okteta. Srečanje ki bo ob 14. url v prostorih osnovne šole v Kozjem, bo še zlasti zanimivo zaradi pogovora o poklicnem u.smer- ' janju osnovnošolske mladine. —mst— DOBRNA: TELOVADNICA STOJI Krajevni praznik na Dobmi bodo tudi letos zelo skrbno in slav- nostno počastili. V petek ob 12.30 bodo odprli novo telovadnico pri osnovni šoli, kar je nov uspeh načrtnega uresničevanja referen- dumskega programa celjske občine. V soboto popoldne ob 13. uri Pa bodo pripadniki teritorialnih enot in JLA izvedli vojaške vaje. Ob 16. uri se bodo vsi udeleženci enot in gostje zbrali prj spome- niku NOB, kjer bo zbranim govoril Miha Butara. Ob 18. uri pa bo osrednja proslava v zdraviliški dvorani. Nastopili bodo mešani pevski zbor KUD Dobrna in otroci' dobrnske osnovne šole. ROGAŠKA SLATINA: KVETON IN BREZINŠČAK i Jutri zvečer bodo v pivnici zdravilišča v Rogaški Slatini odprli . Mnimivo razstavo likovnih del Ivanke Kvetonove iz Krapine in i Josipa Brezinščaka iz Huma ob Sotli. Videli bomo 36 likovnih del I * olju, akvarelu in tušu. Otvoritveni govor bo imela Ana Töpfer, ^ltal kajkavske poezije in poezije Ivice Jembriha pa bodo izva- bil Nada Klašterka, Željen Klašterka in Ivica Jembrih. Razstava bo odprta do S. marca in pomeni pomemben delež k sodelovanju ■ned dvema republikama na likovnem in literarnem področju 2RVS CELJE: DELOVNI DOGOVORI Včeraj popoldne je bila v veliki dvorani doma JLA v Celju «ïsirjena seja občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških stare- kjer so ustanovili aktiv ZK, se seznanili z vojno-političnim položajem doma in v svetu ter razpravljali o izvajanju splošnega n strokovnega pouka z rezervnimi vojaškimi starešinami po pro- ™mu i70braže\anja za letošnje leto. Dogovorili so se tudi, da nabavili svoj prapor. V mesecu februarju bo tudi vrsta pre- '»vanj za rezervne vojaške starešine v sklopu strokovnega in idej- ' "«ïa Izobraževanja. Tokrat je na vrsti o družbeni samozaščiti. Do *onca tega meseca bo 15 predavanj na to temo. -dm SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC ШТШ v soboto slavi Albina САКЖО viisakïi jubilej — 90. rojstni dan. Rodila se je 15. februarja 1885 v Kamniku. Njeni starša so biU gostilničarji in lesni trgovci. S F>okojnim mo- žem, ' železniškim uradni- kom, se je spoznala, ko já je bilo 18 let in se z njim tudi p>oročila. Poklic moža je terjal, da sta se z družino večkrat selila. Med drugim je preživela v Ledenicah in v Beljaku na Koroškem 14 let, kjer je imela s tamkajšnjimi Slovencti dobre odnose. Tistih let pred prvo sve- tovno vojno se prav rada in živo spominja. Po letu 1918 sta se vrnila z mo- žem v Jugoslavijo, kjer je bil nameščen kot na- čehiik postaje na Polzeli. Tu sta si tudi zgradila nov dom in se od t)od nista več selila. Slavljen- ka je bila med Polzelani dobro poznana kot zelo živahna družabna in ak- tivna žena. Dolga leta je sodelovala pri takratnem Sokolu in drugih napred- nih organizacijah. Svoje bogate gospodánjsike in kuharske izkušnje je rada posredovala mladim In starejšim polzelskim gos- podinjam v številnih ku- harskih tečajih. V tem času je njena družina štela devet članov, Z mo- žem sta namreč imela pet sinov in dve hčerici. Mimo in urejeno druzdn- sko življenje je leta 1941 razdrla vojna vihra. Cajn- kova družina je Ша kxat napredna še isto leto iz- seljena v Srbijo. Po letu dni sta se oče in mati vrnila v Ljubljano, med- tem ko so sdiM)vi odšOi v partizane, hčerki pa med aktiviste. Vojna leta so bila dolga za mater, ki ni vedela, kje hoda njenih sedem obrok in se ni mo- gla vrniti v svoj dom na Polzeli. Končno je bila s svobodo tudi družina zbrana ob domačem og- nj;išču. Močno jo je pri- zadela smrt njenega živ- 1 j enakega sopotnika, ki je umrl pred 23 leti. Oh- ranila pa je svojo živ- Ijensko vedrino in moč premagovati težave. Jesen svojega življenja preživlja s pokojnino, ki jii,. kot pravi, povsem zadostuje, ob skrbni negi svoje sna- he in ob topli ljubezni in spoštovanju svojih ot- K)(k. Kljub visokim letom še vedno spremlja doga- janja v svetu in doma, tako da redno prebira ča- sopis, medtem ko poseda v svojem naslonjaču v prijetni sobi. Albina Cajnko-Cajnkova mama je najstarejša Pol- zelanka. Ob tej priložno- sti se je člani vseh druž- beno političnih organiza- cij toplo spominjajo in ji želijo še veliko zdravih in prijetnih let. Skupaj z vsemi Polzelani ji islare- no čestitajo. Tem čestitkam in že- ljam se pridružujemo tu- di mi: Cajnkova mama! Uredništvo Novega tedni- ka in Radia Ceilje vam žen še na mnoga leta! Tekst in foto: Tone Tavčar PODČETRTEK MONOGRAFIJA O ŠOLI Pred nedavnim nas je pre- senetila novica, da posebna ekipa strokovnjakov priprav- lja monografijo o šoli v Pod- četrtku, pred dnevi pa se je v Podčetrtku že zbralo večje število strokovnjakov, ki so si zastavili okvirni načrt za delo, ki bo, kot so nam po- vedali, dokončano v prihod- njem letu. Nosilec akcije je namestnik direktorja mari- borske Pedagoške akademije, nekdanji učitelj v podčetrški šoli, magister Rudi Lešnik. V odmoru med razpravo smo Rudija Lešnika povpra- šali, kako je prišlo do ideje o monografiji. »Ideja o monografiji res ni nova, ker to terja dokaj iz- virno delo. šola Podčetrtek je s svojimi posebnimi otolL kami dela pa tudi z zuna- njim videzom vzbudila veli- ko pozoirnost m tako je po- stala prostor, kamor so se zatekali tako pedagoški stro- kovnjaki kot laiki. Vse to de. lo m bilo doslej nikjer stro kovno ovrednoteno, zato je bilo upravičeno, da je vzbu- jalo nekatere dvome: gre le za zunanji blišč ali je v tem kaj več? No, novo obdobje v kategorizaciji te šole je nastopilo taJcrat, ko je mari- borska Pedagoška akademija začutila potrebo, da razišče nekatere učno vzgojne meto- de in naveže tesno sodelova- nje s šolo. Mi smo že lani prvič v Sloveniji podpisali poseben samoupravni spoira- Rudi Lešnik zum o sodelovanju. Takrat je stopila v ospredje tudi ideja o ovrednotenju delova- nja šole Podčetrtek. Dejan- sko pobudo za to in pa pod. poro smo dobili, ko je šolo obiskala raziskovalka zavoda za napredek šolstva iz Beo- grada, prof. Divna Mirković- Lebel. Ona je v Podčetrtku dobila občutek,, da je ta šola dejansko projekt samouprav- ne socialistične šole in da bi bilo treba narediti monogra- fijo. Doslej takšnih monogra- fij pri nas še ni bilo, če ne štejem nekaj manjših predvojnih p>oizkusov, menim pa, da je to družbeno po- memboxo delo za šolo Podče- trtek kot tudi za razvoj ce- lotnega šolstva na Sloven- skem.« — Kdo naj bi sodeloval pri snovanju te zanimive mono- grafije? »K sodelovanju smo piriteg- nili strokovne sodelavce Pe- dagoške akademije Maribor, Pedagoškega inštituta Slove- nije, predstavnika Komunal- nega zavoda za zap>oslovanje delavcev na področju poklic- nega usmerjanja ter še neka. tere druge strokovnjake.« — Ali ima vsebinski pro- jekt monografije že toliko izdelano obliko, da bi nam lahko povedali, za kaj prav- zaprav gre? »Vsebinski projekt mono- grafije je že natančno izde- lan. V bistvu bo monografija izdelana iz treh glavnih po- glavij. V prvem bomo sku- šali osvetliti zgodovinsko so- cialne razmere tega območ- ja, v teh razmerah pa seve- da razvoj šole. V tem raz- voju bomo prikazali - organi- zacijski, pedagoški., metodič- no didaktični razvoj šole. Ze- lo pomembno je, da bomo prikazali, kako zelo zgodaj se je za^el na tej šoli razvoj samoupravnih odnosov. Sred- nji del monografije bo obse- gal nekakšno odslikanje de- janskih razmer in dela, ka- kršno je danes na šoli, pa tudi, kako je do tega stanja prišlo. Zadnji del bo pokazal pedagoško vrednost splošne- ga značaja, ki ga ima to de- lo morda za širšo pedagošiko prakso na Slovenskem. Zani- mivo je vedeti, da bomo ob- ravnavali v monografiji tudi odnose šola—dom in obratno, pa tudi vpliv tako organiz'i- rane šole na kraj.« — In še zadnje vprašanje: kako bo z denarjem za mo- nografijo in kje bo izšla? »Z raziskovaki'im projektom smo se obrnili na sklad Bo- risa Kidriča. KoMkor nam je znano, ni nobenih zadržkov, da ne ba bil projekt vsaj delno finansiran s te strani. Del sredstev bomo dobili tudi od Pedagoške akademije Ma- ribor, del pa bo najbrž pri- tekal t\îâi od interesne skup- nosti pri komunalnem zavo- du za zaposlovanje delavcev. Kar se tiče izdaje naonogra. fije: predvidevamo, da naj bi izšla v dveh oblikah. Prva bi bila strogo strokovna, to- rej dostopna le strokovnja- kom s pedagoškega področ- ja (to je naša obveza do sklada B. Kidnča), druga pa bi bila manj strokovna, do- stopna širši javnosti. Založ. nika trenutno še nimamo.« Kljub temu, da je bila do- slej šola Podčetrtek primer- no ovrednotena domala vsod, bo z novo monografijo doseženo še nekaj več: i>eda- goški delavci .bodo dobili pri- pomoček za svoje delovanje. Milenko Strašek 10. stran — NOVI TEDNIK 13. februar 1975 — Št. 6 CELJE: PCSVET Osrednji manifestaciji ob slovenskem kulturnem prazniku v Celju sta bila posvet o kulturni akciji v dvorani delavsko prosvetnega društva Svoboda Ga- razmišljal Drago Predan, o naporih amaterskih kul- turni akciji je pripravil občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij. O kulturi in današnjem času je razmišljal Drago Predan, o naporih amaterskih kul- turnih dejavnosti v izvajanju kulturne akcije pa je govoril Štefan žvižej. Največ razprav na posvetu, ki se ga je žal udeležilo le malo vabljenih, se je sukalo okrog nedeljivosti kulture, množičnosti kulturnega udejstvovanja, kakovosti, odtujenosti profesionalne kul- ture in okrog vprašanj socialistične vsebine umetniške- ga ustvarjanja. V kulturnem delu programa je nekaj pesmi zelo ubrano zapel pevski zbor DPD Svobode. V Celju so na petkovi proslavi v počastitev slo- venskega kulturnega praznika podelili Prešernove na- grade in pri'znanja za individualno umetniško ustvar- janje. O revolucionarnih osnovah naše kulture, o Se- danjem položaju in vlogi kulture v družbenih odno- sih ter o rojakih, ki v Avstriji ne morejo negovati temeljne kulturne in nacionalne prvine — jezika, je govoril Anton Aškerc. Kulturni program so kakovost- no isvedli: komorni moški zbor pod vodstvom Cirila Vrtačnika, Sonja Zevartova z interpretacijo Krsta pri Savici in celjski godalni orkester pod vodstvom Valter- ja Rateja. Celjski godalni orkester je nedvomno pre- senetil in ponovno dokazal svojo umetniško vitalnost. ккшее Prosvetni dom v Nazarjah že nekaj časa ne zasluži več svojega imena zaradi dotrajanosti in tako so ob- čani in delavci v krajevni skupnosti Nazarje prikraj- šani za prosvetnokulturno dejavnost. Prav zato je bil prejšnji teden na pobudo krajevne organizacije SZDL sklican sestanek vseh predstavnikov družbeno politič- nih organizacij in OZD GLIN Naaarje. Osnovna ugo- tovitev vseh je bila, da v tem delavskem centru ne more biti taka kulturna vrzel. Imenovali so iniciativ- ni odbor, ki naj v prvi fazi prouči ekonomičnost adap- tacije starega doma, oziToma gradnjo novega. Brez dvoma bo pri tej investiciji, ki je v Nazarjah nujnost, treba poiskati širši krog investitorjev, glavni pa bo brez dvoma OZD GLIN. Dogovorili so se, da bodo v enem mesecu proučili vse variante in se nato odločili za najugodnejšo reši- tev. Iniciativnemu odboru predseduje Desanka ing. Kozič. Liza Podpečan S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Pavković N. F.: Pravo preCe kupovine u običajnom pravu Srba i Hrvata. Studija iz pravne etnologije. Вео- çrad 1972. S. 27870-46. Radišić J.: Garancija za trajan kvalitet i odgovor- nost za štetu od stvari sa nedostatkom. Beograd 1972. S. 27870-59. Janjić M.: Pravni problemi u vezi sa presadjivanjcm tkiva i organa. Beoferad 1972. S. 27870-65. Trajković М.: Ugovor o čarteru u vazduhoplovnom pravu. Beograd 1973. S. 27870-66. Đragašević М.: Pravni odnosi izmed ju hotelijera, go- sta 1 putničke agcnci.je. Beograd 1973. S. 27870-68. / Soljan N. -N.: Nastava i učenje uz pomoć kompju- tera. Zagreb 1972. S. 29039-20. Djordji'vić Lj.: Pesničko delo Desanke Maksimović. Beograd 1973. S. 33081-45. Liiàaiov D. S.: Poetika stare ruske književnosti. Be- ograd 1972. S. 38020-5. Hernija i tehnologija. I. Beograd 1971. S. 42646. Sarinić J.: Nagodbena Hrvatska. Postanak i osnove ustavne organizacije. Zagreb 1972. S. 42CÍ9. Miletić A.: Francuska i Atlantski savez. Beograd 1073. S. iZtö^. Bjelica D.: Dnevnik iz Rejkjavika (Fišer—Spaski 12,5 : S,5). Sarajevo 1972. S. 42637. Karaman I.: Privreda i društvo Hrvatske u 19. sto- ljeću. Zagreb 1972. S. 42628-1. Tnšar М.: Tisnikar. Maribor 1974. S. 43626. CELJSKI PREŠERNOVI NAGRAJENCI Na osrednji celjski pro- slavi V počastitev sloven- skega kulturnega praznika je Stane Mrvič, predsed- nik izvršilnega odbora kulturne skupnosti Celje, podelil Prešernova prizna- nja in nagrade z^ indivi- dualno umetniško in znan- stveno ustvarjanje kultur- nim delavcem v celjski občini. Prejeli so jih: Milena Moškon, umet- nostna zgodovinarka v Pokrajinskem muzeju, za postavitev kulturno-imiet- nostne zgodovinske raz- stave v Stari grofiji in za vsa prizadevanja na pod- ročju umetnostne zgodo- vine v občini Celje. Člani skupine etnograf- skega društva, Peter Kri- vec, Janko Orožen, Drago Predan in Stane Terčak za opravljeno pomembno delo k slovenskemu naro- dopisju na celjskem ob- močju z zbiranjem gradi- va in objavo publikacije Paški Kozjak z narodo- pisno vsebino. Štefan žvižej, režiser Prosvetnega društva Zar- ja Trnovlje, za režijo de- la Jožeta Javorška Ma- nevri. Igralska skupina Zarja se je s tem delom uvrstila kot edina ama- terska skupina Slovenije na zvezno tekmovanje v Prizrenu, povabljena pa je bila tudi na Teden slo- venske drame v Kranju. Janez žmave, dramaturg Slovenskega ljudskega gle- dališča v Celju, za uspeš- no napisano otroško ko- medijo Pavliha in malo čez les. Stanko Potisk, prevaja- lec in igralec SLG Ce- lje, za prevod dela Jerry- ja Uby kralj ali Ppljaki. Ciril Vrtačnik, ravna- telj Glasbene šole v Ce- lju, za vodenje in uspehe gimnazijskega mešanega pevskega zbora. Vlado Novak, dosedanji urednik Celjskega' zborni- ka, za izjemno prizadeva- nje pri izdajanju Celjske- ga zbornika za leti 1973/74. Pavla Rovan, pisateljica, za knjigo Sonce in sence ter za ostalo pesniško in pisateljsko delo. Predsednik IO KSC prof. Stane Mrvič izroča nagrado Štefanu žvižeju. Foto: Viktor Berk sm »Nismo povsem zado- voljni s tem, kar pomeni mnogim kultura danes. Zaprta sama vase, enkrat nehote, drugič hote, zri- njena na rob družbenega dogajanja. Prepuščajoč bitko za nove samouprav- ne socialistične odnose v družbi drugim. To ni v skladu z vzgledom narod- noosvobodilnega boja. No- siti moraš svoj delež - na- porov, svoj delež tvega- nja. Brez tega ni zmage. •Tudi danes je tako. V bo- ju za novo družbo, samo- upravno socialistično, ne moremo ohranjati starih predstav o kulturi... S tako naravnanimi uvodnimi besedami je po- spremil na ix>t razstajvo Kultura v NOB v muzeju revolucije v Celju Andrej Ujčič, predsednik komite- ja za kulturo SRS, ki je dejal v nadaljevanju svo- jega govora, da ta razsta- va ni le dokiunent neke dobe, pač pa še veliko več, mora biti program, prilagojen razmeram, v kakršnih bivamo in snu- jemo. V kulturnem programu ob otvoritvi te zares po- membne in celovite raz- stave, koristne za sleher- nega obiskovalca, zlasti še našega srednješolca, ki se s tem obdobjem srečuje takorekoč vsak dan, so nastopili še gledališki igralec Sandi Krošl ter dekliški pevski zbor Pe- dagoške gimnazije pod vodstvom Vida Marcena. O razstavi rečemo lahko le, da nudi dovolj pregle- den vtis o neki dobi, o nekem ustvarjanju, kjer ne manjka niti ene veje kulturnega ustvarjanja med NOB. Prav pa bi bi- lo, glede na to, da'je raz- stava v Celju, da bi po- svetila nekoliko več po- zornosti kulturnemu delo- vanju v širši celjski oko- lici, ki se je začelo sicer nekaj mesecev prožneje kot v Beli krajini in de- lu Notranjskega, vendar je bilo močno prisotno, zlasti še na področju par- tizanskega šolstva. Sicer pa je razstava pripravlje- na izredno dobro in po- meni pomemben prispe- vek k praznovanju tride- setletnice osvoboditve. MILENKO STRAŠEK NAPOTNIK V ŽALCU V okviru številnih priredi- tev kä jih je žalska kulturna skupnost pripravila v i>očasti- tev letošnjega slovenskega kulturnega praznika, je tudi razstava del že skoro 15 let pokojnega kiparja Ivana Na- potnika iz šoštanja. Na raz- stavi v Savinovem razstavnem salonu je na ogled 22 Na- potniko-vih kipov, pretežno v lesu, nekaj pa tudi v bronu. Na svečani otvoritvi, ob na- vzočnosti občinstva iz Savinj- ske in šaleške doline, je ime- la uvodno besedo domača akademska slikarka Jelica žuža, ki je tudi duhovni vodja Savinovéga razstavnega salona. Po uvodnem nagovo- ru je Prešernovo »Zdravljico« recitirala Anka Krčmar, v programu pa sta sodelovala še basist Jože Stabej in pia- nist Andrej Jarc. Nato je o kiparskih stvaritvah Ivana Napotncka spregovoirii dr. Mirko Jufceršek iz Ljubljane, ki je poudanii izredno vred- nost Napotnikovih del, še po- sebno zato, ker so predvsem izpoved o človeku in njegove- mu delu ter večni lepoti ženskega telesa, ká že sto- letja inspirira umetnike, dr. Juteršek je še iK)sebej po- udaril, da danes v doibd ab- straktnega likovnega izraža- nja dobivajo Napotnikova de- la, ki jih je ustvaril kar preko 2(M?, bodisi v lesu, bronu ali mavcu, svoje posebno če že ne izjemno mesto v n3.ši li- kovni umetnosti. Čeprav so .Napotiùikova za- četna dela še pod vpilivom dunajske secesije, kjer je Na- potnik študiral sedem let, je vendarle na dunajsko akade- mijo prišel že kot dobro podkovan umetnik, saj je do- bil solidno likovno podlago že pri profesorju- Alojzu Re- plču v Ljubljani, še posebna specifjč^nost Napotnikovega dela pa je v tem, da je po prvi svetovni vojni, v kateri je bil v tirolskih gorah ra- njen v nogo, ustvarjali daleč proč od modemih likovnih tokov v rodnih Zavodnjah in kasneje v Šoštanju. Tu so nastajale številne intimne, iz- redno prefinjeno občutene male plastike v lesu, ki so Napotnrku zagotovile pomem- bno mesto v plejadi kiparjev naše starejše generacije. Skratika, Napotnikova dela so trajna in enkratna lepota, ki iz dneva v dan pridobivajo na vrednosti. Razstavo, ki bo odprta do 16. februarja, si je vsekakor vredno •ogledati. To izredflo kvalitetno razstavo je v krajšem govoru od- prl predsednik žalske Kulturne skupnosti prof. Zoran Razboršek. Napotnikova dela za razstavo so prispevali: občina. Kulturna skup- nost in Knjižnica Velenje ter Na- potnikova galerija Šoštanj. Viktor Kojc Deček z žogo GRUPA POETICA MED OSTARELIMI Danes zvečer bo skupi na gledališčnikov, ki ne- gujejo slovensko pesem in besedo, v gost eh v Domu upokojencev v Celju. Tja bodo ponesli slovenske ba- lade in romance, ki jih ostareli ljudje najraje po- slušajo. Grupa POETICA bo nastopila s programom, ki ga že nekaj časa izva- ja na Celjskem. Nastop bo brezplačen. Izredna hvalevredna pobuda Do- ma, k: jo izvaja novo vod- stvo v Domu. To namreč ni prvi primer takšnega podružabljanja. Imeli so že prijetno novoletno za- bavo in slavnostno akade- mijo v počastitev Prešer- novega dne. Z. S. USPELA PRIREDITEV V ŠMARJU Slovenski kulturni praznik so nadvse slo- vesno praznovali tudi v središču šmarske ob- čine, Šmarju pri Jel- šah. V dvorani nove osnovne šole v Šmarju so se s Prešernovim delom Magistrale, Glo- so, pesmimi Toneta Kuntnerja iz zbirke Mrtva zemlja predsta- vili Zdravka Jesenko, Jan Pisanec, Vinko Habjan, Kika Vičar, Jože in Janko čakš, Darja in Boris Lojen . ter Cveta Jesenko, ravnatelj osnovne šo- e, Jože Jakoš, pa je ob kulturnem prazni- ku spregovoril nekaj uvodnih besèd. V pro- gramu je sodeloval tu- di moški pevski zbor kulturno umetniškega društva Anton Aškerc iz Šmarja. —mstr—• št. 6. — 13. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 11 KRAJEVNI PRAZNIK V DOBRNI Ti^tc februarske dni, ko se je šti- iinajsLa awizija, boreč se z mnugoste- idmvi sovražnikom, s snegom, г mra- zom, кг je rezal do kosti: z ranjenci, ¡jrcoijala po vrhovih skozi zameie na faškem Kozjaku, so samotni ¿aselki, potisn-jcni v dolino, dremotiio ždeii po>Fartizani. . ./« Kmet si je nejevoljen, da ga motijo sredi zasluženega pocuka, nit)o nataknil hlače m stopil na prag. »Kaj želite?« je vprašal previdno, ko- n-o.i slišno, začudeno zroč v -tri z iv- okrašene in neznane mu postave. »Prenočišče za vse tri: za ojicirja in dekle«, je rekel terenec, domačin, ki ga je kmet čez nekaj dolgih trenutkov vendarle spoznal. Kmet je okleval, mr- zlično premišljujoč, kaj mu je storiti. Bal se jih je povabiti v hišo, hkrati pu je vedel, da jih ne more kar tako pognati nazaj v noč. »Tukaj v hiši vas ne morem prenočiti, vsak čas lahko púaejo Švabi...«, se je izgovarjal pOiU strahu in neodločnosti. »Ha, tako! Nočeš nas vzeti pod stre- ho?« ■ se je zdaj prvič oglasil partizan v oficirski obleki. »Mi se švabov ne bojimo!« je dejal oholo in prestavil nogo, da bi prestopil prag v hišo, medtem ko je zaničljivo motril kmeta. »Nee . . .!« se je uprl kmet odločno mu zastavil pot. »Tukaj imam jaz besedo! če želite hrano in prenočišče, iGs spravim na kozolec — v seno. ..« »V senooo, v tem mrazu..., v tej zimi...?« oficir se je sovražno in ne- jevolno zastrmel v kmeta, partizanka pa je drgetajoč od mrđza molčala. Te- renec je zamišljeno najprej pogledal tucariša, ki si je od besa grizel ustni- ce, potem pa gospodarja in mu namig- ni!: »Prav, jaz zanju odgovarjam m ■ strinjam se, da gremo na seno. Toda. гјгигај nam boš pripravil topel zajtrk, zakaj naša pot je še dolga.« Ko so kasneje na kozolcu komaj potonili v nemiren sen, jih je nenado- ma zdramilo zamolklo hrustanje in škripanje snega. »Švabi!« je dahnil kmet prestrašeno in planil na noge. Obnemeli so. Od ceste proti kozolcu, proti gozdu so se pomikale temne mr- ice postave dio zob oboroženih mož zmrzlo orožje jih je upogibalo in sov- ražno pošklepetavalo. Partizanski ofi cir je nenadoma brezskrbno vstal s svojega ležišča in hrupno stopil proti izhodu. »Sto takih švabov se ne bo- jim«, je rekel polglasno. Terenec je hü ob teh besedah tako presenečen, da ni vedel kaj storiti. Kmet je bliskovito iztrgal terencu poško iz rok, planil na- prej in sunil oficirja nazaj v seno. »Ti- šina!« je siknil. »Sicer te pri priči ubi- jem!« Oficir se je zaničljivo zahahljal: »Bujazljivec. . .« Kmet je i)es drgeta- joč Od besa in strahu odločno meril vanj- »Vse vas postrelim č.e me ne boste ubogali! Ne bom dovolil, da bi nam Švabi zaradi vas požgali domači- jo . . .« Neustrašenost in odločnost je sija- la kmetu iz oči, ko je razkoračen stal pri vhodu in stražil partizane. Nihče si ni več upal premakniti ne vzdihniti, zakaj izpod kozolca je še vedno pri- hajal šum neštetih korakov, ki so po- časi in zagrizeno bredli globoki sneg vse do mrzlega jutra, ko si je kmet končno lahko oddahnil od prestanega s'rahu: ko je še iies otrpel od razbur- jenja spustil puško гг rok in povabil pa-^tizane v hišo na zajtrk. Ko òO v hiši posean za mizo, jih je opozoril: »Hitro opravite in čimprej ouiinite naprej — človek nikoli ne ve. Kaj imajo svabi za bregom... Sam bom pogleaal malo naokoli, da nas Slučajno kaj ne preseneti...« Toda komaj je kmet oašel iz hiše, proti go- spodar s nemu poslopju, že je ves zaso- piiian planil nazaj »i\emcni . . .! Vrača- jo se .iz gozda . . .!« »V kiet!« je kriknil terenec, ki je -bn neKVLiko znan v hiši. In že je drvel navzdol po stopnicah, brezobzirno po- tisKajoč partizaiiko pred seboj. Kmet je ves v ognju planu proti oficirju, :Cé je razkoračen sedel za mizo in mir- no Jedel naprßj, »v klet. . . izgini. . .!« Gospodar je z nečloveško močjo po- ttoiiil oklevajočega se oficirja izza mi- ze in ga panmi skozi Kletna vrata. A'.eatern so se že Nemci nagnetli v hišo poželjivo vaidujoč кааесе se zgance m mie KO na mizi. »Banditen . . . banditen . . .J« so vr- teli oci po vseh kotih, kmet pa jim jc ves trd Od strahu ljubeznivo ponujal ostro domače žganje. Ko so Nemci ste- klenico izpraznili do ü;na, so odrinili naprej, ne da bi še kaj izpraševali. Kmet se je od olajšanja, da se je vse tak'., aobro izteklo, opoiekel v klet k partizanom. Vendar jim zaraai previd- nosti m dovolil oditi, sele pod večer, ko je na dolino padla gosta zimska megla, si jih je upal pospremiti do konca vasi. čez nekaj dni, nekega februarskega vecera, se je samoten partizan opotekal skozi ozke neizhojene gazi in pot ga je iz doline kar sama zanesla mimo za- kotne, v sneg pogreznjene domačije. Ponoči, ko je vse spalo in se mu je zdelo najbolj varno, je rahlo potrkal na hišna vrata: »Odprite! Partizani. . .«, je pridušeno zaklical. Hišni gospodar je nejevoljen zle- zel s tople peči in previdno odškrnil vrata: »Kdo je? — Ooo.. ., ti si?« se je začudil in razveselil, ko je spoznal partizana. »Stopi v hišo, da se po- gteješ in naješ«, ga je vabil. »Si sam?« »Sam. — Saj zadnjič sem ti naredil dosti sitnosti?« se je terenec utrujeno nasmehnil in sedel k topli peči. Kmet je samo dobrovoljno zamahnil z roko: »Eh, kaj bi na to mislil.. . Kar je bilo je bilo! še vse kaj hujše stvari se do- gajajo po svetu«, je silil v prišleka s kruhom in mlekom. »Da, da«, je kimal partizan zamiš- ljeno, ko je hlastno jedel. »Pa vendar ti moram povedati, zakaj sem se nocOj oglasil. . . Tista dva, ki. sem ju tisti vecei vodil tod mimo, sta bala izdajal- ca . . .« »Izdajalcaaa . . .?« .kmet je pobledel od presenečenja in strahu, ki mu je sinil dO zavesti: kaj vse bi se lahko bilo tisto noč zgodilo, če ne bi bil sam tako previden in odločen. »Zai aj mi tega nisi takrat, takoj povedal?« se je mrko in užaljeno obrnil k partizanu. »Ha, ko bi bil jaz sam vedel, zakaj ju moram tako varno privesti na Koz- jansko.. .? Niti onadva, niti jaz sam nisem slutil, kako je, da sem dobil tako ostro povelje, kako ju moram va- rovati ... Na Kozjanskem sem izvedel, kake je z njima.« »In meni se je tisti večer zdelo vse tako čudno«, je zategnil kmet' zamiš- ljeno. »Tudi meni se je zdelo čudno«, je "ekfl partizan ko je odhajal. »Ves àas so me obhajale neverjetno temne slut- nje . . .« Kmet je stal na hišnem pragu še dolgo potem, ko je partizana že zdav- naj požrla črna noč in premišljeval,, zamišljeno zroč na planine raztegnjene- ga Paškega Kozjaka, ki se je kopal v ivju in debelem snegu pod upognjenimi smrekami — samotni streli so besno prasketali. . . Zavezniško letalo, ki je komaj slišno šinilo izza obzorja, je ču- dno zibajoče nekajkrat preletelo Koz- jak. PO vrhovih so zagoreli oddaljeni ognji. .'. Ko. je letalo odvrglo svoj to oor na čistine in globače, v mehki sneg, je krožilo še nekajkrat nad vrhovi, dokler ni neslišno zdrknilo za obzorje In zopet je bilo vse tiho, vse tiho do jutra, ko so prvi streli zabevskali, za- prasketali — ko se je zopet začelo. Lju- dje v dolini pa so se spraševali in si želeli, da bi štirinajsta že enkrat prebi- la smrtonosni obroč. E. P. Mozirie: larfariia Tudi v mozirski občini so bili kot vsako leto doslej naklonjeni praznova- nju tradicionalnemu pustnemu običa- ju. O.smega februarja je pustna veseli- ca v Solčavi íK)t€kala v takšnem raz- položenju, kot se za pusta spodobi. V Zadrečki dolini je za to zvrst sprostit- ve poskrbel kokarski pust v zadruž- nem domu v Kokarjih, kjer je ansam- bel Jožeta šaleja neumorno skrbel, da so rajali mladi in stari, z maskami ali bre?. njih. i\idi v spodnjem delu Savinjske do- line niso stali križem rok. TVD Parti- zan Mozirje je priredil v soboto že tradicionalno maškarado, katere se je udeležilo okrog 600 vnetih pustnikov, kar pa je bila za prostor, s katerim razpolaga Partizan, prec0jšnja obreme- nitev, predvsem zasilnega plesišča na odru, kjer so bili vneti plesalci v živ- ljenjski nevarnosti, da jim zaradi do- trajanosti tal ne spodleti ampak ne pn plesu, temveč pri padanju skozi trhla tla naravnost v globino, kjer pa se je po naključju nahajal bar (brez striptizet). Ta tragedija se letošnje le- to ni pripeUla, za kar pa ne jamčimo v bodoče. ! Ansambel Kavalir j i iz Celja je igral kot za stavo, saj je zaradi racionalno- ' sti opravil kar dva posla hkrati: igral za plesalce in še za bobnarjevega no- vorojenca, ki mu ga je žena podarila prejšnji dan. čestitkam se pridružu- jemo tudi ostali navzoči. Starejši organizatorji pustnih šeg ni- so pozabili na vzgojo najmlajših na- slednikov. V nedeljo so v Partizanu Mozirje priredili maškarado, kjer so ob zvokih ansambla Quo vadiš iz Mozir- ja presenetljivo dobro lovili takt. Ob koncu prireditve pa so vse maske na- gradili z okusnim sendvičem in so- kom. Na pustni torek bo še bolj razbur- ljivo, saj se skoraj v vseh krajih Sa- vinjske in Zadrečke doline kosajo, kdo bo s pustnim programom in obveznim karnevalom dal piko na i. LIZA PODPECAN OBMOČJE Dve taborniški v preteklem tednu sta bila dva pomembna taborniška dogodka. V Celju se je sestala pod- ročna zveza tabornikov in sklepala o udeležbi na jugoslovanskem taborniškem zletu v Za- grebu, v Rogaški Slatini pa so imeli dvodnevni seminar za mentorje in vtxinike medvedkov in čebelic. Letos poleti, točneje v prvi polovici ju]ija, bo v okolici Zagreba šesti zlet zveze taborniških organizacij Jugoslavije, na katerem bo sodelo- vala tudi zveza tabornikov Slovenije z več kot tisoč taborniki. Po dogovoru o udeležbi mora dati celjsko območje najmanj 120-članski tabor. V pripravah na medobčinsko posvetovanje o zletu so se občinske zveze kaj različno obna- šale in nekatere so zavzele čudna stališča do skupnih obveznosti. Tako je občinska zveza Mo- zirje odločila, da ne pošlje nikogar na zlet, ob- činska zveze Celje pa namerava poslati na zlet petnajst članov v tabor bratskega odreda Tito, v slovensko naselje pa nikogar. Tako so na pred- loge ix>sameznih občinskih zvez odločili, da bo v skupnem taboru celjskega p>odročja deset ta- bornikov iz Radeč, deset iz Slovenskih Konjic, 30 iz občine Šmarje pri Jelšah, 20 iz velenjske občine in S) iz žalske. Pri tem je žalska občin- ska zveza pokazala veliko mero solidarnosti, saj bo za naselje celjske področne zveze organizi- rala kuhinjo, tabornikom iz občine Šmarje pri Jelšah pa bo posodila kompletno opremo za tri- deset tabornikov, ker bodo šmarski taborniki imeli tačas svojo opremo na morju, kjer bo osnovna šola iz Rogaške Slatine organizirala v istem času šolo v naravi za učence četrtega raz- reda. V občinskih zvezah Celje in Mozirje mo- rajo zlet ponovno obravnavati in prilagoditi svo- jo dejavnost v juliju zahtevam zvezne akcije. V soboto in nedeljo so imeli v Rogaški Sla- tini seminar za mentorje in vodnike medvedkov in čebelic. Za šmarsko občinsko zvezo taborni- kov je organiziral in uresničil ta tečaj odred Zdravilni vrelci iz Rogaške Slatine. Udeležilo se ga je preko dvajset učiteljev mentorjev, vodij družin medvedkov in čebelic in vodnikov iz Koz- jega, Lesičnega, Rogatca in Rogaške Slatine. J02E LIPNIK POSLOPJE ZGORELO v petek, 7. februarja je zaradi kratikega stika v električni napeljavi zago- relo gospodarsko poslop- je Deleja Marije v Tmov- cu 12. Ze po nekaj minu- tah so na kraj požara prihiteli domači gasilci iz Pobrežja in petnajst minut po znaku s sireno so prihitele na pomoč tu- di gasilske družine iz (jorice, Nazari j. Rečice, Mozirja, Bočne, Okonine in Radmirja. Pet močnih curkov vode ni tilo kos ognjeni stihiji, saj je bilo v poslopju precej lahko vnetljivih snovi. Gasilcem je uspelo rešiti vso živi- no ter kmetijsko meha- nizacijo, razen dveh elek- tromotorjev, slamoreznice ter mlina. Zaradi nizkega vodosta- ja Savinje je bilo v nje- nem stranskem rokavu zelo malo vode, tako da je črpalkam vode zmanj- kovalo. Požrtvovalnim ga- silcem, ki so v reševanje vložili vse svoje moči, gre zahvala, da se ogenj ni razširil še na sosednja poslopja. Ogenj je napravil za 20 sta- rih milijonov škode, (Mislopje pa je bilo le delno -zavarova- no Ob tem požaru se je po- kazalo, da bodo morala dru- štva misliti tudi na nabavo reflektorjev, kajti reševanje v temi ni dovolj efektno.' Pri tej nes'.eči so si pomagali z reflektorji, ki jih je posodi- la postaja miliee Mozirje. Liza Podpečan 12. stran — NOVI TEDNIK 13. februar 1975 — Št. 6 pisma NISO POZABLJENI • Upam, da mi upokojen- ci ne bodo zamerili, če se v imenu vseh kar jaz zahvalim podjetju ELKOV v Laškem za prijazno po- gostitev in darilo, ki smo ga j[Drejeli kot nekdanji sodelavci tega podjetja. Talio imamo prijeten ob- čutek, da le nismo pozab- ljeni. Nas pa tudi še ve- dno zanima, kakšno je delo v podjetju, kakšni so uspehi podjetja. Čeprav je zahvala nekoliko po- zno, saj je Novo leto že davno za nami, pa je vendar iskrena. ' D.M. SAJ TO JE DRŽAVNO! Mnogi občani imajo o tako imenovani državni lastnini včasih kar čuden odnos. Mislim, da starej- ši prenašajo to misel in zglede na mladi rod, kar pa je še posebej škodlji- vo in tako pride tudi do zares neprijetnih posle- dic. Bilo je pred leti, ko so v šolo prišli možje posta- ve. Izvedeti so hoteli, kdo vse je na državnem trgal koruzne storže in jih ce- lo na vozičkih odvažal domov. Krivci so bili od- kriti, priznali pa so, da so jih v to »zapeljali« starši, potem pa povedali v opravičilo svoje globo- ko prepričanje: »Pa saj to je državno!« Podobno je tudi z odla- ganjem raznih predmetov, največkrat smeti, ki jih hočejo spraviti čim dlje z domačega dvorišča. Kam z njimi? Na državno! Da ne vštejemo globokih tir- nic, ki jih vrežejo kolesa in jih potem nihče ne iz- ravna. čemu neki — saj to je državna zemlja! Na primer, inženir agronom, ki odgovarja za velik del njiv in travniških povr- šin, je prišel naganjatžo- gobrce, ki so si na dr- žavnem pripravili nogo- metno igrišče. Ker pa so bili vmes tudi fantje kar močne rasti, so se inže- nirju postavili po robu in ga celo nazmerjali, češ da ne razume mladega rodu, navsezadnje pa igra- jo na državnem. Skrivanje v že doraslem žitu je za otroke sila za- nimiva igra. Tako nasta- ne тее polno steza, uni- čenega žita in se zgodi, da pride prijava na vod- stvo te ali one šole, ki pokliče starše. No, pa se zgodi, da so ti starši celo umni kmetovalci, pa ven- dar se marsikateri odre- že: že, že, pa saj to je državno! Tudi v gozdovih ni nič boljša slika, če ne v ne- katerih primerih precej slabša. Sredi belega dne so logarji staknili kmeta, ki je namesto v svoji po- sekal nekaj kubikov v dr- žavni hosti. V dokaz sla- bih odnosov do državne imovine je tudi tale pri- mer. Razgledan moški, res umen kmetovalec, ki pa si poleg kmetovanja služi kruh tudi z državno službo, je posekal kar precej dreves, jih lepo obelil in zvozil na dvori- šče. Kmalu pa se je zgla- sil drug kmet m zaroh- nel, da je bil les posekan v njegovem gozdu. On, posekalec, pa smešno za- čudeno: »Hudiča, jaz sem pa mislil, da je tisto dr- žavna hosta!« Torej, na nas vseh je, še posebej odraslih, da imamo tudi do državne lastnine pravilen odnos in takega prenašamo tudi na naš mladi rod. Kako pa mislite vi, dragi bralci? —dk— Odgovor: Pisca dopol- njujemo le v toliko, da najbrž misli na družbeno lastnino. Sicer pa sogla- šamo, da z našim odno- .som do vsega, kar je NA- i^E, DRUŽBENO, ni vse v redu. ZA KULTURNI PRAZNIK Varovanci Doma upoko- jencev v Jučičevi ulici v Celju so dočakali sloven- ski kulturni praznik v bo- gatem kulturnem vzduš- ju. Na predvečer prazni- ka so imeli v gosteh me- šani pevski zbor kulturno umetniškega društva »France Prešeren«, gojen- ce glasbene šole in dija- kinje — srednješolke. Prvi so jim zapeli vrsto lepih slovenskih in pona- rodelih pesmi, trio glas- bene šole je izvajal melodije narodnih mla- dinskih pesmi, dijakinji pa sta recitirali dve pes- mi. Program je bil torej pester, izredno bogat in izbran in poslušalce je globoko prevzel in ganil celo do solz. To je bilo doživetje, ki ga bodo še dolgo ohranili v svojih srcih hvaležni nastopajočim, upravi in osebju doma, ki so pKD- skrbeli za tako bogat kulturni dogodek. RUDOLF URŠIČ, Celje ODGOVOR KARLU IN RUDIJU Lepo, da ste se nas spomnila in nam poslala pozdrave in razglednico iz čemšeniške planine, škoda, da sta naletela na meglo, sicer bi bilo še lepše, kajne? Oglasita se še kdaj in v imenu vseh — hvala za pozdrave. USTRELIL PSA ČUVAJA s težkim srcem vam pišem tele vrstice. Hudo me je namreč prizadel lo- vec, ki mi je ustrelil zve- stega psa. ki se je ravno takrat izmuznil z verige Slišal je namreč lovče\'e- ga psa, pa se je snel. Njemu je bilo morda vse- eno, meni pa se zdi, da bi ravno lovec moral ime- ti precej čuta ne samo do ljudi, ampak tudi do živali. Prosim lovca, ki je psa ustrelü, da ga tudi po- koplje, sicer bom moral ukrepati drugače. Saj gre tu tudi za higieno! AVGUST OFENTAVŠEK, Vojnik pri Celju NEREDNO PLAČEVANJE Kmetijski kombinat Hmezar, DE Kmetijstvo 'Šmarje, ki med drugim odkupuje tudi mleko, ima zelo slabo navado. Za od- dano mleko nam namreč zelo pozno plačuje. Naj navedem samo nekaj pri- merov: za mesec novem- ber smo prejeli denar 24. decembra, za mesec sep tember pa šele 29. okto- bra. Zakaj tako? Vsakdo ^ rad dobi za oddano blago, redno plačilo. Mislim, da v drugih delovnih organi- zacijah prejemajo plače bolj točno. Kmet pa za svoje oddano blago nikoli natančno ne ve, kdaj bo dobil denar, pa tudi ne, koliko ga bo dobil. Potem pa se čudimo, da je toliko opustošenih kmetij, ker ljudje odhajajo v doli- no. Zato po tej poti orosim Kmetijski kombinat, da nam v bodoče bolj točno iziplačuje denar. V imenu vseh proizva- jalcev ZOFKA ZIMŠEK iz Vir- štajna SPOMIN NA CIGANKO Bil je lep pomladanski dan. Sončili smo ^e Ne- nadoma se nam onbliža ciganka. »Komu naj srečo povem?« Vsi smo se od- maknili. Jaz pa sem stopil pred njo in ji rekel: »No, pa mi povej srečo!« Dal sem ji roko »Ti ni- si od tukaj, prišel si od daleč ... pošten si m pri- den, v službi te imajO ra- di in tudi ti si zadovoljen z njo. K vojakom boš po- klican .... vse ti do oro ka- že. Uredil si boš dom in v sreči dočakal ^ let.« »Tega ti ne verjamem, Romica, ne želim si, da bi dočakal to visoKo sta- rost.« Naenkrat so vsi hoteli, d?, bi jim prerokovaja. Potem smo se razšli... Od tedaj je minilo mnogo let. Prav te dni sem doča- kal 85 let in sem se spo- mnil na to ciganko m na svoje besede. Smrti se ne bojim, želim pa tudi ne. BRALEC ZCO«.. ооимл gQ ^J^ OSVOBODITVE I ' '' - Ce bi mogli spregovoriti zidovi in ječe Starega piskra ... Iz zbranih podatkov (Celjski Stari pisker. Stane Terčak, 1959) spoznamo, da sta bila v Starem piskru ustreljena prva talca iz tega okoliša že 23. junija 1942. leta. To sta bila Franc Miklavc, lesni trgovec iz Bočne in Anton Kolar, vulgo Slatirišek, posestnik iz Slatine pri Kropi. Istega dne je padlo 6-žena in 56 mož, skup- no 62 talcev. 7. julija, ko je bilo ustreljenih 37 talcev, so padli med njimi Rudi Kovšak (Krajnčev), mizarski po- močnik iz Krope, Mirko Levar, posestniški sin iz Bočne, Anton Menčak (Ceplinov), cestni delavec iz Bočne rn Lado Zavolovšek (Boltetov), sin lesnega trgov- ca iz Krop>e. Domačini so vse poznali kot zveste sode- lavce OF, posebno agilen je bil mladi Boltetov Lado v mladinski organizaciji. Dne 22. julija je padla pod streli nacistov Fran- čiška Kolar iz Bočne na dan, ko je bilo v Starem piskru ustreljenih 15 žena in 85 mož, torej skupno 100 talcev, ki so zapustili za seboj na stotine trF>ečih in jokajočih svojcev. Mnogi med njimi so še bolj sti- snili pesti in spoznali, kje je njihova prava pot, kdo njihov zaveznik. 30. julija so bila ponovno streljanja. Padlo je skup- no 70 žrtev, 13 žena in 57 mož. Med njimi tudi dva ,brata, tri tedne preje ustreljenega Antona Menčaka, Ivan in Jože Menčak. Ivan je bil lesni delavec in splavar, a Jože čevljar v Bočni. Padla sta tudi Franc Presečnik (Cigalov), posestnik in lesni trgovec iz Bočne in Peter Strmšek, splavar iz Bočne. 15. avgust je bil za te kraje najbolj žalosten dan. V Starem piskru so nacisti zopet streljali talce. Ustre- lili so 14 žena in 81 mož, skupaj 95 žrtev. To so bili ljudje raznih poklicev. Skupina, pcxìobna po starostnem sestavu in zbrana z vseh strani širnega celjskega okrožja, iz Kozjanskega, revirjev, Zasavja in tudi iz mariborskega območja. Pred puškami so stali kmetje, kočarji, gospodinje — kmečke in delavske, rudarji, lesni delavci in splavarji, manjši lesni in drugi trgovci, gostilničarji, nameščenci iz raznih podjetij in tovam, tekstilni delavci in mojstri, steklarji, kovači, ključav- ničarji, kleparji, čevljarji, električarji, učitelji, občin- ski uslužbenci, orožniki, železničarji, med njimi tudi cerkovnik, živinozdravnik, trafikant, največ pa je bilo kmečkih sinov in hčera. Med njimi je tega dne do- hitela smrt deset prebivalcev iz Bočne, Krope in ožje okolice, če seštejemo vse žrtve, ustreljene 15. avgusta Spomenik žrtvam narodnoosvobodilne borbe celjsko- savinjskega področja v Celju na šlandrovem trgu. Avtor spomenika je kipar Jaka Savinšek in simboli- zirano prikazuje vojno in mir. Foto: V. Krušič, Celje v Starem piskru s področja Zg. Savinjske doline, jih je bilo 22. Med 14 ženami je pod rafali nemških vojakov ob- Bočne, brat štirinajst dni prej ustreljenega Petra ležala Frančiška žmavc, delavka iz Cepelj pri Kropi. Istega dne so bili ustreljeni Anton Strmšek,- čevljar iz Strmška, nadalje brata Franc Ceplak in Ivan-Mirko Ceplak. Pri njih se je po domače reklo Krajnčevi. Franc je bil mizar v Kropi, a Ivan splavar v Bočni. Padel je tudi Alojz štiglic, posestnik in poleg njega 23-letni kmečki sin Anton žehelj, oba iz Bočne. Zrušil se je tudi mlad, mesec dni manj kot 19 let star kmečki sin Peter Marovt iz Krope in poleg njih Franc Kro- pušek, Ogradnikov, splavar in Franc Kropušek, Bla- žetov, cestni delavec, oba iz Bočne. Toda to še niso bile vse žrtve s tega pogročja. 2. oktobra istega leta so bili ustreljeni na dvorišču ma- riborskih zaporov Rok Poznič, aretiran v avgustu, gozdni delavec iz Bočne, nadalje Martin Fedran, tesar iz Krope in Jemej štorgel, čevljar iz Križ (Op.: če podatek za štorglja ni točen, prosimo za sporočilo). Umreti brate, težko ni, a drage zapustiti, to boli ... Takšen napis lahko tu in tam opazimo na nagrob- nih spomenikih. Toda, kdo vse in kje vse bi naj svojci napisali takšno ali podobno posvetilo svojim dragim, padlim pod streli na dvorišču celjskih in mariborskih zaporov? Padli so v težkih, strahovito čudnih in muč- nih okoliščinah. Govoriti danes o svetlih likih je pre- malo in hkrati boleče. Rojstvo in smrt sta vedno ne- kaj posebnega. Le redko kdaj starši niso vzradoščeni ob rojstvu potomstva, redko kdaj mrtvi ne zapuščajo užaloščenih. V tistih dneh vojne je bilo to vse drugače. Prizadetih je bilo na stotine žena, mož, otrok, očetov in mater. Žalost je bila velika, toda preganjala jo je stiska preživelih, nad katerimi je pričel udarjati oku- patorjev bič. ^ V tistih bridkih dneh je bilo tako, da pogosto ali največkrat možje ali sinovi v zaporih, velikokrat in vsakodnevno zasliševani in pretepani, nazadnje odve- deni pred puške ali v koncentracijska taborišča, niso vedeli, kaj se dogaja doma s svojci. Ti spet niso ve- deli kako in kaj bo z njihovimi, v zaporu trpečimi sorodniki. In tako ni bilo malo primerov, ko so se talci v poslovilnih pismih poslavljali od svojih do- mačih, medtem ko so bili ti že na poti v zapore ali celo na transp)ortu v taborišča. št. 6. — 13. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 13 PODNAJEMNIKA SVA Leto, ki je za nami, je prineslo veliko dobrega in tudi veliko gorja. Po- sebno je prizadelo Koz- jansko. Potres nam je p>ovzročil precej škode. Tudi meni bajta leze v tla. Hiša, ki v njej sta- nujem, je bila že prej precej dotrajana, zdaj po potresu je seveda vse še huje. V sobo že ni več varno stopiti, kaj šele spati! S kuhihjo ni do- sti bolje. Vmesne st;ene imajo špranje, da bi lah- ko prst pK)rmil mednje. Komisija, ki je prišla na ocenjevanje, je odre- dila rušenje, ker hiša za bivanje res ni več pri- merna. Hiša pa ni moja, jaz sem v njej le podnajem- nik in se sprašujem, kam naj grem jaz? Z ženo bi bila zadovoljna s starim, majhnim stanovanjem. TONE VAŠ IN NAŠ IZLET »Spoštovano uredništvo! Prijavljam se za vaš iz- let na morje. Sem kmeč- ka gospodinja in naroče- na na NT. Jaz še" nisem nikdar bila na jadranski obali, želim si jo videti. Z vami še tudi nisem po- tovala. Želim si snidenja z va- mi, ako mi bo žreb na- klonjen. Vas pozdravlja hvalež- na bralka in gospodinja kmečke družine.« * »Saj veste, da kmečke žene nimamo priložnosti -za izlete. Me imamo sa- mo skrb in delo. Zatorej smo vesele, da se še kdo spomni na nas.« * »Sem kmečka žena in nimam nobene priložno- sti za izlet. Zato bi .se rada pridružila vu.šemu izletu. Se toplo priporo- čam.« * Takšna je kratka vsebi- na treh od prvih prijav, ki so prispele v nase uredništvo za tradicional- ni izlet Novega tednika in Radia C:eljc »STO KMEČ- KIH ŽENA N.\ MORJE«. Izlet bo, kot smo že zapisali v mesecu marcu. Točen datum bomo dolo- čili po posvetovanju z »vremenogledi«, čeprav lahko upamo, da bo na morju že kar prijetno. I..ansko leto smo se odpe- ljali iz Celja sredi hude- ga snežnega metoža, ob obali pa nas je pričakalo toplo in prijazno sonce. Izlet bodo seveda sprem- ljali novinarji našega uredništva, zadolženi za čim bolj prijetno vzduš- je. Tako kot je vedno bi- lo! Sedež ali dva bomo rezervirali tudi za Iiarmo- nikaše, da bomo lahko ob Jadruiiu veselo zapeli »Oü Celja do Žalca«. O vseh podrobnostih vas bomo še obvestili v prihodnjih številkah, vas pa vabimo, DA SE ČIM- PREJ PRIJAVITE NA NA8iX)V. UREDM.ŠTVO NOVEGA TEDNIKA PISMO IZ TUJINE Po dolgem času se vam spet oglašam. Novi tednik zelo rad prebiram in z veseljem ugotavljam, da se je zadnje čase precej izboljšal. Prebiram ga z velikim veseljem. Najraje prebiram seveda Ciganko. V dvajsetih dneh okoli sveta. Ljubezen po svetu in Pisma bralcev, ве pose- bno mi ugaja povest Ci- ganka. Veste, ko se člo- vek nahaja v tujini, še z večjim veseljem prebira domači časopis, ki mu je včasih edina zveza z do- movino. Tako VSÍ4 zvemo, kaj je novega v domačih krajih. Toliko zaenkrat in do drugič lep poizdrav. Marija Petek Opladen Draga .Marija! Veseli smo bili vašega pisemca in še se nam oglasite. Vaši želj*! snu» ustregli in smo vaš na- slov vpisali med naročni- ke knjige »Ciganka«. SPOROČILO MARIJI ŠKODIČ , Draga Marija! Hvala, ker ste se nam oglasili. Res je, predloge za nov roman v nadalje- vanjih, ki naj bi izhajal v Novem tedniku, še ved- no zbiramo. Kar precej se jih je že nabralo in prav je tako, saj bo po- tem lažje izbirati. Tudi vaš predlog smo zapisa- li in če bo potrebno, se bomo obrnili na vas. NAGRADNA IGRA 10 X1000 Začenjamo. Vzemite v roke svinčnik, pero, kuli, kar želite. Uporabite tudi pisalni stroj. Lahko na do- pisnici, v pismu, kakor želite. Napišite, kaj je novega ali kaj se dogaja v vaši: Џ krajevni skupnosti # tovarni # ustanovi # šoli Џ društvu # igralski ali pevski, kulturni skupir^i # zaselku, vasi Ф samoupravni interesni skupnosti in vsepovsod, kjer živite in delate ali pa pišite o za- nimivih: # delovnih posameznikih' # jubilantih Ф družinah Ф posebnežih # zbirateljih Ф in drugih delavcih, občanih, ljudeh lahko pa tudi o: # težavah kmečkega dela Ф oddaljenih šolah in skrbnih učiteljih # naporih zdravnikov # mladih, ki bežijo v dolino in še o drugem, kar nam kaže življenje. Snovi je veliko. Pogum. Ne bomo gledali na slovnične napake. Bodite raje kratki, jedrnati, natančni, s točno naved- bo imen, priimkov, naslovov, krajev, društev itd., da se bomo znašli, ko bomo brali vaše prispevke. Vse vaše zapise moramo dobiti v redakcijo vsa- kič do torka zjutraj, do 8. ure. To je zadnji rok. Vaš trud ne bo zaman. V uredništvu bomo vsak teden zbrali najprivlačnejše, najboljše prispevke in jih nagradili. Nagrade so tri: 1. 1.000,00 din; 2. 500,00 din in 3. knjiga. Začnimo! K prispevku morate obvezno priložiti izpoln,jen ku- pon! KUPON 1 Ime in priimek: Točen naslov: Krajevna skupnost: Delovna organizacija, kjer ste zaposleni: Tako mi je zaupal neko važno pošto, ki sem jo mo- rala odnesti v-Gorče. Natanko mi je opisal, pod kate- rim kozolcem bo prišlo do srečanja z aktivisti zgornje- ga konca doline. Naročil mi je, da moram biti strogo previdna, če pa padem v zasedo, če me dobe Nemci, potem naj storim vse s svojim razumom zakaj vsak komunist mora misliti tudi z lastnimi možgani. Nje- govo naročilo sem brez vsakršnega strahu izpolnila; bil je zadovoljen. Včasih pa sem dobila občutek da pa je le preveč predrzen, saj se je čestokrat vse preveč izpostavljal nevarnostim. Pečnik pa ni mislil na nevarnost, mislil je na partijo, na njene člane na vse zavedne ljudi v dolini. Hotel je organizirati čim več javk in odborov OF in zato je bil neprenehoma na nogah. Spominjam se, bilo je prve dná novembra 1941, ka- ko je prišel k meni in me E>oprosil, naj stopim na p>okopališ0e, kjer počiva njegov otrok in tam prižgem svečo. Rad je imel vse svoje domače, ni mogel poza- biti niti na tistega svojega otroka ki je ležal na pre- boldskem pokopališču. Šla sem, bilo je že kar precej snega, vendar me to ni motilo, da ne bi usli.^ala te tihe Pečnikove želje. Vem, da so me na pokopališču srečah ljudje in da so se nekateri spraševali, kaj iščem na grobu otroka, katerega oče je v nenehni nevarnosti, ki ga hočejo Nemci in domači vohljači izbezati v past. Sveča je odbrlela, dokler se ni plamen udušil v mrzli snežni odeji. Potem sem odhitela v Orlo vas, h Kronov- škovim. Tam je bila javka, tam smo se zbirali prvi člani odbora OF. Tja je redno zahajal tudi Pečnik. Tu- di tokrat je prišel in se mi tiho zahvalil; bil je nena- vadno ganjen in mi vsi smo čutili to bolečino. Zalka KROFLIČ, ki je bila v tistem času delavka, doma pa prav tako v Kaplji vasi, pravi, da je Pečnik k njim prav rad zahajal, pa da je bil vedno tako pre- prost. Z njim je bil vedno tudi Lapajne, tudi znan ak- tivist m prvi partizan. Za nekaj trenutkov sta posede- la v hiši, se najedla m ogrela, vmes pa je Tone pri- povedoval novice in dajal napovedi ter nas bodril, da bo sicer hudo, toda zmagali bomo. In v njegovih očeh je bil vedno tak ogenj, nekaj prepričevalnega je bilo čutiti iz njih. Potem sta šla na marof in tam preno- čila. Enkrat pa me je Pečnik poslal v Griže, rekoč,_nuj tja in tja, na javko pač, odnesem letake, ki so govorili o velikem boju slovenskega ljudstva. In res: tajne li- stiče sem skrbno ovila okoli pasu pa okoli meč, takrat smo dekleta nosile škornje. Potem se odpravim na pot. V Grižah pa me ustavi nemška policija. Kaj se- daj? Spomnila sem se Pečnikovih besed: delaj s pa- metjo! Niti ne vem več, kako sem se obnašala, vem le to, da Nemci kljub preiskavi niso našli ničesar. Od- dala sem, kar sem oddati morala, dobila drugo pošto in jo vamo prenesla v Kapljo vas. In Pečnik mi je re- kel: Zalka, F>oceni si jo odnesla. Da, po večerih smo se zbirali pri škofšču, tam je bila izbica, v kateri smo se FKDČutili varne. Tja sta prišla tudi Pečnik in L?pajne. Pečnik je govoril, razlagal, mi pa smo poslušali. Zdi se mi, da je bila pri škofšču prava politična šola. Potem pa se je zgodilo tisto strašno dejanje, nada- ljuje Pavla POTOČNIK. Spet smo bili pri Kronovšku v Orli vasi. Prišel je tudi Pečnik in z njim Lapajne. Tu so večkrat prespali terenci, ki so prenaSali pošto ali pa so se borili kot partizani. Tokrat je bil Tone nekam posebno zgovoren. Dejal je, da bo odšel na Breg pri Polzeli in mu tam neki čevljar dela nove čevlje. Novi čevlji! To je zanj,toliko pomenila, saj je bil vse dni na nogah in zima bo vsak čas krepko, pri- tisnila. Branili smo mu, naj se nikar tja ne podaja, da je tisti čevljar malce sumljive vrednosti. On, naš Pečnik, pa .se je zanašal na moč prepričevanja in da bo tudi na Bregu ustanovil tak odbor OF. Vsak človek da je dragocen, če ga pridobi za delo, za našo stvar. In ko je odhajal, se je najmanj dvakrat vrnil v hišo in kar naprej nekaj naročal ter dajal direktive. Pa vsem je stisnil roko in kar čutim v tem stisku Kaju hove besede: — Zakaj ne nosite v dlaneh svojih src. ljudje? Zakaj vam niso vpisane v očeh vaše misli in že- ' I je? Kajti prav v teh dneh, ko je vsaka slutnja greh, ko si vsak želi uteh in skriva vsak po svojih se poteh, prav v teh, prav v teh usodnih- dneh bi morali nositi vsi srca v dlaneh... — Odšel je naš okrožni sekretar in prijatelj La- pajne z njim. Odšla sta in padla v smrt, štirinajstega novembra 1941 okoli šeste ure zvečer so na Bregu pri Polzeli odjeknili streli. Pri Kronovškovih so se zdrznili. Slutnja je postala gola resnica, življenje sta dala dva partizana, dva prvoborca, dva izmed glavnih organizatorjev oboroženega upora v Savinjski dolini. Pavla pravi: Prižgala sem v sobioi svečko. Prišla je še Zalka, prišli so še drugi in solze so lile iz nemih oči. I>-«a hrabra borca aktivista, oba prvoborca, Marjan Rot in Ivan šlander sta pohitela s svečami in šopkom rož v mrtvašnico na Polzeli in oba v kruti resnici obne- mela. — Padel je okrožjii sekretar za Savinjsko dolino Tone Pečnik in z njim spremljevalec Lapajne. Bodita slavljena na oltarju domovme! Nemško p>oročilo o njuni smrti pa se glasi: Komandantu Rednostne policije Alpenland Borba na Bregu pri Polzeli. Dne 15. X. 1941 okoli 17. ure je javila neka ženska vojaštvu na Polzeli, da se nahajajo ban- diti na Bregu v hiši št. 37. Ob 17. uri in^lO minut je bilo sporočilo oddano žandar meri j ski postaji Braslovče. Stražmojster Niggers in dv-a pomož- na žandarja so bili v službi, ostali pa so bili na terenu. Zato je žandar meri jski stražmojster Nig- gers zaprosil za pojačanje vojaštvo. Ob 17. uri 15 minut se je Niggers pripeljal z mxytorjem na Polzelo, kjer mu je vojaška komanda dodelila pet vojakov. Zasledovanje banditov se je tako i začelo. Ob 17. uri 55 minut je Niggers obkolil hišo s 4 vojaki, sam in stražmojster Haupt pa sta stopila v hišo. V tem trenutku sta padla dva strela. Niggers je bil hudo ranjen v prsi, Hav.pt pa ni bil zadet. Oba sta takoj skočila v kritje. V tem trenutku sta planila oba bandita na pro- sto. Nastala je kratka borba, v kateri sta bila oba bandita ustreljena. To sta bila Strnad iz Mi- gojnic in Hartner iz Žalca. Stanovalci hiše so bili aretirani, žandarmerijskemu stražmojstru Niggersu se' je takoj nudila prva pomoč, ob 18. uri 15 minut pa je ranam podlegel. Mechler, stotnik Varnostne policije Spomeničar Albin Vi{>otnik-Strgar pripoveduje o izdaji na Bregu pri Polzeli naslednje: »Tega dne sta padla po izdaji Anton Pečnik in Franc Lapajne, oba stara in predana borca,oznana že iz bivše Jugoslavije. Anton Pečnik je bil v tem času sekretar okrožnega ko- miteja za Savinjsko dolino. Trudil se je, da organizira na tem terenu čim več odborov OF. Tako je sklical tudi sestanek na Bregu. Nemci so po izdaji obkolili hišo. Pečnik je na umiku ustrelil ža.ndarja Niggersa. Delavske» prosvetno društvo Svoboda Polzela Je v počastitev kulturnega prnznika 8. februarja pripravila proslavo, na kateri so sodelovali pionirji osnovne šole »Vere šlander« Polzela, gojenci glasbene šole »Risto Savin« iz 2alea ter člani dramske skupine Svobode. Po končani proslavi pa so v manjši dvorani kultumega doma odprli prvo razstavo slikarskih del Jurija in Janeza Šubica. Raz- stava je bila odprta do 12. t. m., obiskalo pa jo je več kot šcetsto obiskovalcev. Za dan žena bodo ))ripravili že drugo razstavo. Tako je videti, da bo z novim kulturnim domom na Polzeli zaživela tudi ta zvrst kulturne dejavnosti. k.st in foto: Tone Tavčar V GRIŽAH POPRAVLJAJO MOST Sanacija mostu v Grižah lepo poteka kn izvajalec del — vodna skupnost NIVO v sodelovanju z ljubljansko univerzo, zavodom za raziskovanje materiala in Gradisom z deli nima prehudih težav. K uspešnim popravilom nedvomno prispeva tudi lepo vreme, saj je vodostaj Savinje nizek In prizadevanj graditeljev ne ovira. Levi podporni steber jc tako že saniran, te dni pa teče sanacija desnega podpornika, ki ga popravljajo v temeljil«. Sledil bo še dvig gornje konstrukcijo oziroma plošče mostu. Po predvidevanjih bodo dela, ki bodo po predračunu veljala kar ].'>0 starih milijonov, 7Ak]jučena že zadnje dni tega metievA. (Foto: B. Stamejčič) BLOKI RASTEJO Gradnja novih stanovanjskih blokov v Soseski V. v Žalcu lepo napreduje. Trenutno je v gradnji šest blokov v dveh nizih. V pr- vem nizu bo na voljo 55 stanovanj, v drugem pa 50. Kot smo Izvedeli, bo prvi niz treh blokov končan predvidoma že sredi sep- t(>mbra letos, medtem ko bo drugi iiiz blokov končan do začetka decembra. Ze letos bodo torej v ŽaJcu pridobili 105 novih .stanovanj. (Foto: B. .Stamejčič) ELEGIJA /vone Vrunč — bas kitara, Dušan Horvat — kitara, Radovan Kt ja — orgle, Marjan Sovič — električni klavir, Radovan Angelo- vič — bobni. To so fantje, ki so približno pred tremi meseci pričeli vaditi v pro.storih Mladinskega kluba v Celju. Resda njihovo bne »Ele- gija« ni povsem neznano, saj so v prejšnji za.sedbi že prewj nastopali j>o Gornji Savin.)skl dolini, Slovenskih Konjicah in v ÍX'lju. Vendar njihovi? ambicije zahtevajo več. Njihov cilj in želja j«', da ))i igrali predvsem dobro komercialno glasbo, saj je to edini pogoj za uspešno delovanje ansambla. Polivale vrtdn« je tudi njihovo delo prirejanja skladb, kar je vsekakor dobro, kajti tak.šnih zabavnih ansamblov v SlfTveniji zelo primanjkuje. No, če bodo fantje vztrajni, bomo v Olju kmalu priča njihovemu prvemu nastopu, ki bo pokazal njihov večmesečni trud in čr nas fantje ne bodo razočarali, bo \sakdo vesel nove kvalitetne vokal- no instrumentalne skupine. • POLZELA: KULTURNI TEDEN BO Kraje\^la skupnost Polzela, pa tudi skoraj vse organizacije in društva v kraju, so zelo aktivne. Zato je na Polzeli vedno kaj novega. Pred dnevi je sklicala krajevna skupnost v domu Svobode predstav- nike vseh organizacij in društev. Tema raaprave je bil kulturni teden na Polzeli. Bilo je več predlogov in želja. Konč- ni dogovor: Občinski pramik bomo žialski občani letos praznovali prvo nedeljo v juliju v Andražu. Polzelani pa bi v dopolnitev in popestritev praz- novanj imeli kulturni teden zadnji teden v jimiju. Nosilec celotnega prog- rama tedna bo TVD »Partizan« Polze- la îKMi pokroviteljstvom Socialistične zveze delovnega ljudstva. Organizator- ju v pomoč so izvolili koordinacijski odbor s predsednikom Mišom Marov- tom na čelu. Sicer še niso osvojili dokončen pro- ram, je pa veliko predlogov in želja. Franc Kralj je izrazil željo gasilcev po novem a\'tomobilu, predsednik sve- ta krajevne skupnosti Rudi Divjak je povedal, da bo Polzela do praznovanja dobila del javne razsvetljave in ploč- nik. Ostali udeleženci pa so govorili še o programu, hortikultumi ureditvi kraja, o parku šenek. SZDL bo s pomočjo KPD »Svobo- da« in šolske mladine organizirala 7. marca zvečer- v domu Svobode osrednjo prireditev ob dnevu žena — 8. marcu. Na prireditev bodo povabili vse žene, najstarejše pa tudi pogostili. Vy • LJUBEČNA: SKUPNO DELO Pretekli teden so se v Ljubečni zbrali na skupnem posvetu predstavni- ki krajevne skupnosti, S21DL, ZSMS, delegacij in društev. Na posutu so se i>ogovorili o itódaljnjem sodelo- vanju, o skupnih izvedbah programov, ter o nadaljnem razvoju krajevne skupnosti. Pokazalo se je, da so tak sestanek v Ljubečni že nekaj časa pogrešali, saj na njem ni manjkal nihče od po- vabljenih. Dogovorili so se, da si bo- do nadvse prizadevali za nadaljnji razvoj krajevne skupnosti. Program, ki ga bodo sprejeli bo obvezen za vse, i2A'edli ga bodo za vsako ceno. Več pozornosti bodo posvetili urejanju komunalnih problemov. Zavzeli pa so se tudi za olepšanje kraja. Na enem izmed prihodnjih zasedanj krajevne skupnosti bodo predlagali, da bi v okviru krajevne skupnosti vsaj enkrat na mesec organizirali odvoz odpadkov, ki jih sedaj krajani puščajo povsod in tako onesnažujejo okolje. Zavedajo se, da bo delo težko, vendar so odločeni, da bodo naloge izpolnili s pomočjo vseh krajanov. M. Bred • LJUBEČNA: SREBRNI JUBILEJ Prizadevni člani gasilskega društva iz Ljubečne bodo letos praznovali 25. letnico uspešnega dela. Na rednem občnem zboru, ki ga bodo imeli konec tega meseca, bodo sprejeli program dela za letošnje jubilejno leto, na ka- terega se že dalj časa prizadevno pri- pravljajo. Letos nameravajo kupiti no- vo motorno brizgalno. Skoraj vsa sredstva zanjo so že zbrali med obča- ni. Razen tega bodo pripravili vsaj dve večji prireditvi, na katere bodo povabili tudi druga gasilska društva iz občine in zunaj nje. Društvo je poleg Rdečega križa najbolj množič- no. V svoji sredi ima odrog 40 aktiv- ni)! članov in preko 300 podpornih čla- nov. Vsi pa so z delom društva zado- voljni. še posebej zato, ker so gasilci ponesli ime svojega kraja zunaj občin- skih meja. U.spešni pa so tudi v pri- meru elementarnih in drugih nesreč. Pozornost posvečajo vzgoji mladih in stalni pripravljenosti, da pomagajo krajanu v nesreči. M, Bred • GRIŽE: TEŽAVE V NAGRAJEVANJU Konec prejšnjega tedna je bil na osnovni šoli Nade Cilenšek v Grižah občni zbor osno\Tie organizacije sindi- kata. Na njem so pregledali rezultate dela v preteklem letu, ki ga je zares uspešno vodila predsednica Hilda Pre- mik, po izvolitvi novih članov za iz- vršni odbor, v katerem bodo predstav- nik podružnične šole Liboje, predstav- nik tehničnega osebja, predstavnik niž- jih razredov in predstavnik višjih, pa' so sprejeli delovni načrt za to leto, ki je zelo obširen, vendar vsi trdijo, da ga bodo kljub temu dobro opravili. V zadnji točki dnevnega reda so pre- cej časa posvetili uvedbi celodnevne šole, mestu prosvetnega delavca v da- našnji družbi ter o nagrajevanju pro- svetnih delavcev, ki močno zaostaja za gospodarskimi dejavnostmi, pa tudi ostalimi negospodarskimi. V zvezi s tem so opozorili, da mnogo delavcev, zaposlenih v prosveti, zapušča ta po- klic prav zaradi slabega nagrajevanja, res pa je, da tudi zaradi tega, ker je danes prosvetni delavec na vasi anga- žiran tudi pri večini izvenšol&kih de- javnosti. Na koncu velja omeniti še to, da se je občnega zbora griških prosvetarjev udeležil tudi sekretar žalskega občin- skega sindikalnega sveta. Drago Žlen- der. JANEZ VEDENIK • PREVORJE: VASICAM OKNO V SVET Akcije, ki so jih že 1973 organizirali štirje slovenski časopisi. Kmečki glas, Večer, Naš čas iz Velenja in Novi ted- nik skupaj z Radiom C^lje s ciljem, da pomagajo čimveč osamljenim kme- tijam, so v lanskem letu pravzaprav prerasle svoj okvir: iz njih so nastale akcije, ki bi jim bolj pristojal na- slov »Za kozjanske vašike ceste«. Tak- šen pa bo naslov akcij v letošnjem letu. Tak je bil sklep na nedavnem sestanku na Prevorju, kijer so vsi pred- stamiiiki omenjenih časopisov, krajev- nih skupnosti in občinske konference SZDL Šentjur pri Cedju zelo ugodno ocenili rezultat lanskega dela. Akcijo »Za kozjanske vaške ceste« bodo v tem letu nadailjevaii ш zaključili. V želji, da bi čimveč kmetij prišlo do cestne povezave, četudi do zelo skromne ali vsaj začetne, je bilo lani narejenih okoli deset kilometrov ce- stišč in položenih nekaj kilometrov vodovoda. Seveda brez sodelovanja ob- čanov ne bi šlo, še manj pa brez sode- lovanja delovnih organizacij, ki so pri- skočile z razumevanjem na pomoč. Ce odštejemo delo m prispevke obča- nov, potem je skupna vrednost lanskih akcij, skupaj z mehanizacijo, ki so jo daJa na razpolago posamezna pod- jetja in s cevmi za vodovod, ki jih je podarila žalska Minerva, okoli se- dem starih milijonov. V akcijah, ki so bile na Prevorju, Polju ob Sotli in Loki pri Zusmu, so sodelovale delovne organizacije iz Rač, Maribora, Ljubljane, Vrhnike, Litije ter organizacije iz celjske regije: Fe- rallit Žalec, Rudarsko energetski kom- binat Šoštanj, Toiplovod Velenje, Ve- grad Veleoije, Cinkarna Celje, Gozdno gospodarstvo Celje, Gradnja Žalec, SIP Šempeter, Kmetijski kombinat Žalec, Kovaška industrija Zreče ter Goadno gospodarstvo Logatec iziven , celjske občine. Z mehanizacijo so priskočili na po- moč Vodna skupiost Celje, Cestoo podjetje Cedje, Kmetijski kombinat Šentjur, KK Hmezad, TOZD Kmetij- stvo Šmarje pri Jelšah, Steklarna Bo- ris Kidrič Rogaška Slatina, Donat in splošno gradbeno podjetje Rogaška Slatina. Po oceni predstaA'nikov časopisov so bile vse akcije dobro izvedene, izsto- pala pa je akcija v Poilju ob Sotìi. Pohvalo zaslužijo za nesebično sodelo-* vanje tudi celjski mladinci, odnosno občinska konferenca ZSMS, ki je na akcijo poslala avtobus mûadine. Vodstvo in organizacija akcij bo v letošnjem letu še bolj pre.puščena po- sameznim krajevnim skupnostim. Do- menjeno je, da pridejo v prihodnjem obdobju na vrsto krajevne skupnosti Prevorje (vodovod in cesta), Loka pri Žusmu (cesta). Polje ob SotU (cesta) in če bo denar, še Virštanj. Da bi bila slika lanskih akcij čim- bolj potpolna, naj povemo še to, da je precejšnjo vlogo odigrala poleg de- lovnih organizacij tudi občinska kon- ferenca SZDL Šentjur, ki se je z vse- mi silami trudila, da bi akcije pote- kale po načrtu, zarisanem v okviru zamisii. MILENKO STRAŠEK LAŠKO INVAtI Društvo invalidov obč« ¡ Laško je s pomočjo strelsl ^ družine »Stane Rozman« < občinske strelske zveze 26. 1975 priredilo srečanje invai dov strelcev iz vse Sloveni), S srečanjem so se želeH j bolj zbližati, medseboji ; spoznati in okrepiti invali ^ ske organizacije. Priredit i je poleg predstavnikov 14 j s validskih društev prisostvov ; predsednik Zveze društ ¡ SRS in predsednik Zveze šport in rekreacijo invalidi Stane Lavrič, ki je v pozdra nem govoru opisal koristno srečanja in Društvu invalid. občine Laško izrekel prizi nje za pobudo in breziiibi organizacijo tega srečanja, V streljanju z zračno p ško so se pomerili gtrelči validskih društev šentji Dravograd, Sevnica, Velen Maribor, Žalec, Hrastnik, N zirje, Kočevje, Slovenj g dec, Zagorje, Laško, šport društvo invalidov Maribor športno društvo Borec iz P ja. V tekmovanju se je pon rilo 66 strelcev—invalid obeh spolov in različnih 1 S/l£ČA/i/JA vpolI Karel Siter je sicer upol jeni rudar in živi v Hrast cu, naselju v velenjski ol ni. Ze v škalah, kjer pred mnogimi leti ob i skd osnovno šok), ga je tamki nji učitelj navdušil za h v hribe. To mu je prišlo i no ргалг, saj je bilo tn pljuča, ki so se nadihala dušljivega zraka globoko ] zemljo sredi rjavega pre ga, prepojiti s svežim kom. In ko je Karel takole h< po slovenskih gorah, je pr na idejo, da bi za don: hišo začel izdelovati mal planinskih koč, kjer je Svojo hišo je začel gn leta 1952 in kmalu zatem miniaturne koče za nj^ gozdnatem in skalna.tem gu. Za kakšne oziroma k£ pilaninske koče se je odi Opravil je slovensko р1г sko transverzalo (ker je dil samo peš, je zanjo p boval enajst let!) in si ù planinske koče, ki so z; v tej transverzali. Tako na najvišjem mestu za Aljažev stolp pa malo kočo Raduhe, koče Pol in druge. V naslednjih bo postavil vse tiste pl ske postojanke, ki jih je ba obiskati na slov' transverzali. Tako se vai ponudila izjemna prilož na nedeljski izlet se napotile do Karla Site: Hrastovec in za njegovo prehodite vso slovensko i verzak) ter se v piči« ure povzpnete na sam glav! Tam se lahko tue kate in odtrgate kakšne niko, ki tam rastejo. V spomin. Vsaj delni. Vsekakor si je vredno dati zanimiv Karlov ček', ki je razprostrt ш dno lepem prostoru, k lahko nagledate plan postojank in nadihaie rij invalidnosti. Doseženi ljili sledeči rezultati: ^ра od 800 mož- nih Icrogov Slovenj Gradec 656 Iraško II. ekipa 654 \relenje 643 Zagorje 638 Hrastnik 626 [д5ко i. ekipa 616 Žalec I. ekipa 602 Kočevje 580 Maribor 513 Sevnica I. ekipa 499 Dravograd I. ekipa 496 Žalec II. ekipa 483 Sevnica II. ekipa 421 SD Borec Ptuj 419 Dravograd II ekipa 395 Mozirje 342 ekipa od 200 mož- nih krogov Bricman Franc Slovenj Gradec 174 Bola Hinko Veneje 173 Salezntk Dušan Slovenj gradeč 172 Gorenc Tine Sevnica 171 Detelbah Jože ■Velenje 170 6. Jelen Rorebt Laško 170 7. Brgel Vinko Hrastnik 166 8. Pišotek Silove Laško 164 9. Grahar Jože Hrastnik 164 10. Kuzmič Zdravko Laško 164 itd. Tri prv^oplasirane ekipe so sprejele diplome, posamezaii- ki pa nagrade, ki so jih da- rovali »TIM« Laško in »PI- VOVARNA« Laško. Tekmoval- cem društva invalidov Sevni- ca, ki so tekmovali pod iz- redno teškimi pogoji, so bile podeljene posebne nagrade, katere so sprejeli: žveglič Vi- kica Gorenc, Gorenc T'ne ter Jože. Za uspešne izvedeno tekmo- vanje se Društvo invalidov iz Laškega zahvaljuje Strelski družini »Stane Rozman«, ki organizaciji invalidnih obča- nov že poldrugo leto nudi po- moč na športnem področju, Občinski strelski zvezi, pred- vsem pa Antonu Kožarju in Ludviku Lavrincu za pomoč pri izvedbi srečanja. er RE-triglav zraka. Kot navdušen in foletni planinec pa je pi-e- tudi posebno priznanje linske zveze Slovenije in druge, preidvsem delovne uge, tuidi odlikovanje to- variša Tita. Torej ni kaj reči: zanimiva oseba, katere zlasti slovensko transverzalo v mi- niaturi se je vredno ogleda- ti. L. OJSTERŠEK Ш i SVOBODNA DOMOVINA , Leta 1945 je bilo konec , 'ojne, s tem pa tudi fa- ■ v Jugoslaviji. kV tem letu je bilo konec »ženjstva, pretepanja, ubi- janja, streljanja, in dru- Sih zverinskih dejanj. De- ^la je dobivala vedno freč nalog. Te naloge je i >ričelo ljudstvo uresni- : Sevati že s prvim dnem ¡ Po vojni. Omagovalo ni, ^j šele, da bi >bupalo. ^vobojeno ozemlje je bi- ^ požgano in porušeno. ■ ^oda bilo je naše. Ljudje bili srečni, kajti vede- ^ so, da jim je svoboda Prinesla lepši jutrišnji ■ ^ In lepše življenje "elali so in pričeli ureje- vati našo domovino z vse- močmi. Zavedali so se, ^ gradijo tudi za tiste, pridejo za njimi. Lju- so se v prvih dneh ^öjne spraševali, al: so ^ srečni, ali so vsi sre- Mnogi so se ob teh °®sedah razjokali, kajti v ^ojni so izgubili svoje '^a-jdražje. . f"ašisti in nacisti so nas ^^teli izbrisati iz tega sve- kot da nas nikoli ni Ho. Vendar se jim to ni Posrečilo. Trideset let že imamo svobodno domovino in ne bomo je zapravili, te svo- bode, še manj prodah. In če bo potrebno, se bo- mo borili za slednjo ped naše zemlje, ki je že že s krvjo prepojena. Ivica Udovič Vrhe 43, Teharje DRVARNICA Zelo rad berem Novi tednik, imam pa prob- lem, ki bi ga rad dal v časopis. Stranka v hiši, kjer sta- nujem, Ivan Dobovičnik, irna tri drvarnice. Eno je postavil tik mojega sta- novanja. Drvarnica mi za- kriva okna, da sonce ne pride do stanovanja. V dežju in snegu je zid mo- ker in v stanovanje pri- haja vlaga. Pripominjam, da je Dobovičnik postavil drvarnice brez dovoljenja. Prosim Stanovanjsko podjetje, da zahteva od- stranitev drvarnice od mojega stanovanja. MEIRNIK JUUJAN, Roška 7, 63000 Celje Odgovor: se ne bi mogli sosedje o tem po tovariško pomeniti? VINKO REBEC - 60 LET Rojen je bil januarja 1915 v Palčju pri Postojni v kmečki družini. V druži- ni je bilo 9 otrok, od ka- terih so trije bratje in ena sestra padli v partizanih. Osnovno šolo je končal v Palčju. V letu 1930 se je vsa družina REBEC pre selila iz takratne Italije na štajersko in živela v Gorici pri Smartnem v Rožni dolini. Tu je do vršil enoletno kmetijsko šolo in zadružni tečaj ter do vstopa v partizane po- magal očetu pri obdelavi kmetije. Prve stike s par- tizani je tako,on kot cela družina navezala v letu 1942, v začetku leta 1943 pa je izvrševal določene naloge OF organizirano za NOV na območju takrat- nega okrajnega OF odbo- ra Žalec, kot politični ak- tivist. Po ustanovitvi TV stanice 30 v Smartnem v Rožni dolini je bil kurir, nato pa komandir vse do osvoboditve, v SKOJ je bil sprejet v letu 1943, v KPJ pa v letu 1944. Po demobilizaciji 1946 se je vrnil domov k staršem in jim pomagal pri obnovi posestva, ki je bilo zelo zanemarjeno, ker ga po od hodu (zaradi izdaje) vse družine januarja 1944 v par- tizane ni nihče obdeloval. Od januarja 1948 do da- nes je bil zaposlen v up- ravnih službah, v občin- skih ljudskih odborih in krajevnih odborih oziro ma sedaj v krajevni skup- nosti DOBRNA, kot taj- nik. V vsem povojnem ob- dobju sodeluje in oprai> Ija razne funkcije v druž- beno političnih organizaci- jah in društvih, v kraju, kjer živi in dela. Bil je odbornik občinske skup- ščine Celje, sedaj pa je tajnik združenja borcev NOV Dobrna. Za zasluge v NOV je odlikovan z re- dom za zasluge za narod in za hrabrost. M. P. SE ZGODI kmečki viski Bife v okolici Celja. Natakarica zeha med polnjeni- mi žemljami in umazanimi kozarci. Na drugi strani šanka »visi« stalna družba dopoldancev, premleva bo- lezen sosedove krave in najnovejše dogodke v svetu. Pred njimi pivo, konjak, dva deci rdečega. Stalno enako, razmišlja natakarica Roziika in se z zobotreb- cern po zobeh spravi še na nohte. Vrata se odpro in pozornost se za trenutek obme na novega gosta. Zenica štiridesetih let, po obleki sodeč z bližnje kmetije. Vrača se s trga, kjer se je prepirala z gospodinjami o cenah petršiljčka, jajc in suhih češpelj. Nič zanimivega, ugotove »šankisti« in meljejo dalje. Rozika se že pripravi, da natoči deci belega . Pogled ženice pa bega po steklenicah na gornjih p>olicah. V glavi se vrte misli: Viski. Viski. V vsakem fUmu na TV ga pijejo —viš, dobro, da smo škatlo kupili, tako vsaj veš, kaj se dogaja po svetu. Ja, in oni dami, ki sta barantali za jajce, sta se tudi" pogovarjali, da je viski edina pametna pijača. Za srce. In da : veliko zdržiš. Ja, če je tako, bi ga moral Tona oukati. Nič, poskusimo. »Viski mi dajte,« reče polglasno Roziki. V bifeju vse onemi, poglej jo, s predpasnikom, zimaj kolo s košarami, ona pa viski, govore pogledi. »Vi-š, babo, kar po viskiju ti jo useka,« se nena- doma prebudi eden od možakarjev. »Ja, ta pa ta, kar najbolj drago. Glej jo, glej,« se približa drugi, kot da je zagrešila zločin. Zenici šine kri v glavo: »Kaj boste vi govoričili, vi, ki ga žlampate vsak dan. Jaz enkrat na leto stopim v gostilno in si lah- ko privoščim. Trebuhoni žlampasti.« Hitro zvme za naprstnik viskija, zaničljivo preme- ri dedce in zaloputne z vrati. Spremlja jo molk. »Hudič,« uide Roziki, »pa sem mislila, da pijejo viski samo obrtniki.« * Doma ne pove Tonetu, da je pila viski. Takoj bi začel jamrati o davkih, nizkih odkupnih cenah in kaj vem, kaj še vse. Sosedi Miti pa le zaupa: »Veš, tisti viski je za en drek, ampak probala sem ga pa.« M. S. SMO GA POKOPALI? Celjski karneval nrunreč. Pusta po starih šegilh in navadah pokopljemo naslednji dan. Z njim pokoplje- mo zimo in mraz in odpremo vrata pomladi. Celjani smo letos pokopali kar cel karneval. Morda zato, ker prave zime sploh ni bilo in je torej tudi izganjati ni bilo treba. Kdo ve? No, Celjani, ki smo jih tokrat zau- stavili na celjskih ulicah in jih povprašali o spomi- nih na celjski karneval, so bili enotnega mnenja: »Škoda, škoda, da ga ni bilo ,..« Marija PEGRANC iz Ce- lja: »Žal mi je, da letos ni bilo nič s karnevalom, saj smo se ga potihoma že veselili. Otroci seveda še bolj. V Ptuju, kjer imam starše, so ti običa- ji mnogo bolj živi in mi- slim, da je prav tako. To je veselo za pustne dni v Ptuju in njegovi okolici. Navadno smo vsako leto za pustne dni odšli do- mov, v Ptuj, letos pa je naneslo, da smo ostali do- ma in s pustovanjem ne bo nič. škoda.« Aleksandra ŽNIDAR iz Celja: »Smo Celjani pre- malo domiselni? Ali so vzrok samo finančna sred- stva? Ne vem. Da pa kar- nevala letos ni bilo, je škoda. Saj je Pust vendar kralj norčij in veselja in ne bi ga smeli kar tako pustiti od nas! Prav go- tovo bi se ga udeležilo veliko Celjanov, še pKOseb- no otrok. Nekateri seve- da kot gledalci in navija- či za nekatere pustne ma- ske ali okrašene vozove, pa tudi ti so potrebni.« Leopold r^LOB iz Ce- lja: »Še vsakega karneva- la, če je v Oelju le bil, sem se z veseljem udele- žil, seveda kot občudova- lec. Mislim, da bi Celje karneval le moralo obdr- žati, saj je že pognal svo- je korenine. Presneto ško- da ga je, saj je bila svoj- čas to osredn.ia pustna prireditev, letos pa je šel Pust mimo nas kar tako, potihoma. Celjska i>odjet- ja bi se lahko med seboj bolj povezala in organi- zaotrju priskočila na po- moč.« Maks BUKOVEC iz Ce- lja: »Pustni čas in z njim tudi sam karneval, bi mo- ral v nas in mesto Celje vnašati živahnost, veselje in sproščenost. To je ven- dar čas, ko za hip odlo- žimo svoje skrbi, ko se radi nasmejemo veselemu Pustu. Drugod, po drugih državah traja karnevalsko življenje po cel teden skupaj. Res, pri nas to ni mogoče, pa bi bili Ce- ljani zadovoljni tudi z enim_ samim popoldne- vom.« Vili KOROŠEC iz Ce- lja: »Upam, da za vedno karnevala le nismo poko- pah. Da ga pa letos ni bilo, je zares škoda. To- liko sredstev bi se v Ce- lju lahko zbralo. Letošnja mila zima m lepo sončno vreme v zadnjih dneh bi bili norčavim maskam prav dobrodošli. Lani smo videli nekaj prav domi- selnih mask in vozov in upali smo celo, da bomo lotos videli še boljše. Smo morda upali preveč? Tokrat nas je norčavi Pust potegnil za nos! Tako torej mislijo Celjani o letošnjem celjskem karnevalu. Cisto ga le še niso pokopali; ostal je lep spomin nanj iz preteklih let in upanje, da bo na celjskih ulicah drugo leto za pustni in tudi predpustni čas bolj živahno, norčavo in veselo. To bi bilo po godu tudi kralju norčij — Pustu. Mateja Podjed 16. stran — NOVI TEDNIK 13. februar 1975 — Št. 6 ENA IZMED LUKENJ Ob našem nedavnem obl- aku, ko je leteče uredništvo Novega tednika in Radia Ce- lje brskalo po problemih bu- čenskih ljudi, se nam je sku- paj z občani in predstavni- ki kmetijskega kombinata Hmezad, temeljne organizaci- je združenega dela Kmetij- skega kombinata Hmezad, te- meljne organizacije združene- ga dela Kmetijstvo Šmarje utrnila prenekatera misel, ki je podlaga za današnje raz- mišljanje. Naj se sliši ne vem kako čudno, toda dej- stvo je, da je moral prav potres pokazati na nekatere stvari, ki smo jih sicer že vedeli, a smo se jih bali pri- znati. Vzemimo za primer prav lokalne ceste, torej ce- ste, brez katerih neka spe- cializirana kmetija skorajda ne more obstajati, ne da bi imela težave. Pfevoz sadja, rnieka, živina, vina, t se to potrebuje dobro cesto. Vse to smo bolj po tihem pre- mišljevali, tu in tam rekli tudi malo bolj na glas, do- kler ni prišel potres in ja- sno dal na znanje: za obno- vitev hiš in gradnje novih hočemo ceste, saj niti do lo- kacij ne moremo pošteno in neovirano. Za kanček soli: bo res potreben še en po- tres, da bo pretresel nekate- re glave? In potem: dosedanja kme- tijska' politika načrtovanja kmetijskih kultur. Skorajda ne bi imelo smisla ponavlja- ti nekaterih že znanih dej- stev, če nas v to ne bi pri- silila praksa. V minulem ob- dobju smo imeli priliko opa- zovati, kako se je na Kozjan- skem gospodarilo. Iz tega ob- dobja izvirajo nemalokrat velike napake, ki so se slabo obrestovale. Eksperimentira- nje s kulturami, menda jih je bilo kar okoli 15, od'trtja za pletenje košar do jagod, je nemalokrat povzročilo ne samo jezo in odpor proti takšni politiki, pač pa tudi nasmehe. Iz tega sledi le to. da je treba enkrat za vselej ponuditi Kozjancem načrtnej- šo in temeljitejšo. študijo o kidturah, ki bi bile zanje glede na talno klimatske raz- mere ni komercialno upravi- čenost primerne in ne le sad nekega trenutnega pre- bliska. Vsaka še tako trdna gospo- darska naravnost, podkrep- ljena s premalo izdelanimi načrti, ne bo pomenila nič, če ne bo v njej natanko pre- mišljeno domala vse. Takš- nih projektov zadnje čase žal ni bilo dosti. Odveč je go- voriti le o pospeševanju ži- vinoreje. če ni vode, če ni gospodarskega toka za kme- tijske stroje, če ni infra- strukturnih objektov, govoriti o zboljšanju vinogradništva, če je do vinogradov težko priti s čim drugim, kot s pa- rom volov in končno, če je nemogoče prebiti star način mišljenja kmetov proizvajal- cev. Usmerjenost kmetij v specializirano proizvodnjo je vsekakor izredno pozitivna in edino mogoča. Vendarle — ali se hiša začne graditi najprej pri strehi ali iz te- meljev? Ob'koncu našega današnje- ga komentarja hi povedali le še to, da smo nekoliko za- čudeno pogledali tistega dne na Bučah, ko nam je gospo- dar neke dobro stoječe kme- tije, ki je že preusmerjena dejal, da je velik problem dobro delati, ker pač ni go- spodarskega toka, da celo molznega stroja ne more uporabiti MILENKO STRAŠEK ŠENTJUR Kmetijskemu kombinatu je potres v mesecu juniju, leta 74, prizadejal veliko škodo. Poškodovanih je bilo preko 30 objektov in рк) komisiji ocenjena, škoda znaša 1 mi- lijardo in 430 milijonov S din. Od tega je škoda v III. in IV. kategoriji preko 880 milijonov S. din. Za to ško- do, iz III. in IV. kategorije, je kombinat zaprosil za sred- stva za sanacijo objektov re- publiški kordinacijski od- bor, da bi škodo lahko čim- prej odpravili. Od potresa je minilo že precej mesece po- pravila in gradnje na gosp>o- darskih poslopjih pa poteka- jo zelo počasi. Do danes go- spodarska organizacija ni do- bila še nobenih sredstev, ven- dar pa pripravlja vso teh- nično in ekonomsko doku- mentacijo, da bo lahko s pro- jekti nastopila pri bankah, republiških rezervah .in pri drugih institucijah. V kmetijskem kombinatu upajo, da se bo škoda v tem letu le začela odpravljati, po programu pa naj bi škodo, nastalo na gospodarskih ob- jektih, odstranili do leta 1977. Velika škoda je nastala tu- di pri kmetih — kooperan- tih. Le-ta znaša po prvi oce- nitvi 13 milijard in 470 mi- lijonov dinarjev, vsekakor pa bo p>o dodatni ocenitvi ta še večja. V 861 primerih je kme- tov iz III. in IV. kategorije kar 409. Povedati velja tudi to, da je od teh kmetij 230 zelo persp>ektivnih. To so namreč tržni proizvajalci, ki so glede na proizvodnjo pri- delkov precej pred drugimi. Za te tržne proizvajalce je izdelan srednjeročni pro- gram do leta 1978. V tem ča- su naj bi se vsi ti kmetje preusmerili in zgradili nova gosfK)darska poslopja in ta- ko pomagali pri porastu pro- izvodnje. Računajo, da bi le- tos financirali 50 do 60 kme- tij v skupni višini 2,5 mili- jard dinarjev. Za kmete kooperante je trenutno v obdelavi 57 pro- jektov za gradnjo in adapta- cijo njihovih objektov. To so torej prvi pristopi za odpravo škode pri kme- tih kooperantih v šentjurski občini, vse posledice potre- sa pa bodo odstranjene šele do leta 1979 aU 1980. Kredit- ni pogoji za kmete so do- kaj ugodni, saj znaša obrest- na mera od kredita 3 odstot- ke, rok odplačila pa je prav tako precej dolg, saj znaša 17 let. Kmet, ki bo gradil nov hlev, bo denar vračal 13 let, 4 leta pa ima moratorij na bančna sredstva. Kredite dajejo v višini 55 odstotne proračunske vrednosti. To pomeni, da kmet, ki gradi sodobni hlev, lahko dobi 30 do 40 milijonov dinarjev po- sojila, kar je seveda odvis- no od predračimske vred- nosti. Dostop do rešitev za dobre sanacije je dokaj zamotan in težak. Gradnje in poipravila so nujno povezani s pridobi- vanjem gradbenih dovoljenj in kreditov. Kmetu, ki ima v hlevu precejšnje število go- vedi, je nemogoče star in poškodovan hlev podreti in na njegovo mesto postaviti novega. Potrebno je pridobi- ti novo lokacijsko dovolje- nje za hlev in tudi novo zem- ljišče. V večini primerov je novo lokacijo težko najti, ker so pač kmetije pK)stavljene na takih predelih, ki so hri- boviti in strmi, torej za no- vogradnje povsem neprimer- ni. Za vse to pa je potrebno veliko časa, saj imajo komi- sije precej dela z ugotavlja- njem primernih terenov za nova ix)slopja. Kmet, oce- njen v III. ali IV. kategori- jo, prejme na svojo površi- no 250 kg umetnih gnojil na ha, in sicer po regresni ce- ni 80 par. Z obnovitvijo, oziroma gradnjo hlevov, prizadejanih po potresu, povečujejo šte- vilo živine na tem območ- ju, kajti treba je vedeti, da bi bilo рк) hlevih šentjurskih kmetov precej več živine, če bi bili hlevi večji, boljši in bolj sodobno opremljen. Ži- vinoreja je v šentjurski ob- čini zelo pomembna panoga, zato je še poâfebej važno, da si bodo kmetje v čim kraj- šem času lahko zgradili več- je in sodobnej.še hleve in si tako posredno izboljšali tu- di življenjski standard. M. P. ENOTNO POSPEŠEVANJE VSLOVENIJI Družbeno-političnim načelom morajo slediti tudi praktičnostrokovne rešitve — tudi če gre za kmetijstvo, kot bi kdo omalovažujoče pripomnil. Dejstvo je nam- reč, da v Sloveniji ni bilo enotne pospeševalne politike in povezave med institucijami ki so to nalogo tako ali drugače opravljale, še manj kot to je bilo rešeno vprašanje financiranja, ki je bilo reševano na vse mo- goče načine, kakor je pač kje ta družbena potreba bila prisotna v zavesti odgovornih ljudi in koristni- kov uslug. Sklep o ustanovitvi občeslovenske posp>eševalne služ- be in regionalnih spredišč je bil sprejet na posvetu slovenskih občin v Murski Soboti pred dvema letoma — no, zdaj je prišlo do končno oblikovanega besedila družbenega dogovora o organizaciji kmetijske posplo- ševalne službe in zagotovitvi sredstva za delovanje re- publiškega in sofinanciranje regionalnih pospe.ševalnih centrov. (Ti centri so v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Ptuju, Celju, Kranju, Novi Gorici in Novem Mestu.) In kakšne bodorfialoge republiškega centra? Spremljal in izvajal bo naloge za uspešno izvedbo družbenega načrta o razvoju kmetijstva. Vskljal bo srednjeročne in letne programe pospeševanja. Dajal ' bo strokovno pomoč pri pospeševalnih akcijah v regi- jah. Ukvarjal se bo z informativno in propagandno dejavnostjo v kmetijsko-strokovnem tisku. Nudil bo pomoč pri uvajanju bioloških in tehnoloških novosti-. . raziskovalnih dosežkov. Skrbel za dopolnilno izobraže- vanje strokovnih delavcev, ki delajo na področju po-.^' speševanja in organiziral skupne akcije za povečanje • kmetijske proizvodnje. Posebna skrb centra bo pri- . prava in usklajevanje programov za izobraževanje ' kmečkih žena, mladine za proizvodnje in samoupravne - naloge za dopolnilne dejavnosti, kot je kmečki turi- ; zem itd. Center bo sodeloval s strokovnimi službami « na področju gozdarstva in veterinarstva, vzdrževal stike s podobnimi centri v drugih republikah in tudf' v tujini. Tudi organizacija strokovnih, p>oučnih ekskurzij -, bi bila naloga tega centra. Seveda bo nalog še dosti " več. ^ Prelagatelj je po odloku skupščine SRS slovenski izvršni svet, podpisniki sporazuma pa so. Zadružna r zveza Slovenije, Gospodarska zbornica SRS, skupnost ¡ biotehničnih ustanov (fakulteta) in Izvršni svet SR Slovenije. -ec. J I '-f ZADREČKA DOLINA Kmetija Marije in Antona Ilovška v Kokarjah 17 je ena zelo starih kmetij, ki je pre- hajala iz roda v rod in tako jo je Anton prevzel 1956 leta. Nizka svetla in čista hiša je že s svojo obliko dajala slutiti, da je zvezana z zem- ljo, da tu živijo ljudje, ki so navezani na njo in to kar zemlja daje. Zeleno obroblje- na okna so veselo mežikala svetlemu soncu zimskega dne. »Ne veste, kako je lepo po- leti, ko so okna polna rož,« je rekla gospodinja Marija in kar zaljubljeno gledala proti hiši. Z Marijo sva se srečali na dvorišču pred hi- šo, v katero me je nato pri- jazno povabila. V hiši sem segla v roko gospodarju Antonu, ki ves tov v Kckarjah, ki zavrača svojih petdeset let. Antón Ilovšek je eden tistih kme- tov v Kokarjah, ki zavrača vse, kar je zastarelo, neeko- nomično in je s svojim um- nim gospodarjenjem postal eden naprednejših kmetoval- cev v Zadrečki dolini. »Naredil sem gozdarsko šo- lo in bil zaposlen kot gozdar pri gozdnem gospodarstvu Nazarje,« je začel presti mi- sli Anton ter nadaljeval: »Pustil sem gozdarsko službo in se popolnoma posvetil kmetiji. Ko sem kmetijo pre- vzel, sem nekaj časa še vztrajal v službi. Videl pa sem, da s takim polovičarst- vom ne pridem nikamor in zato sem se odločil za kme- tijo. In ni mi žal.« Pred le- ti je bil Anton predsednik kmetijske zadruge Kokarje. v presleditih kar sedem let, sodeloval je^ tudi pri grad- nji zadružnega ter prosvetne- ga doma v Kokarjah. »V začetku, ko sem prevzel kmetijo, sem zelo veliko ,fu- гаГ s konji pri gozdni upra- vi Nazarje, Luče in Mislinja.« To je trajalo nekaj časa, kmalu pa je konje opustil ter se posvetil samo kmetiji. »Imamo 16 hektarov zem- lje in 7 hektarov gozdov. V začetku smo pridelovali hmelj, krompir in žitarice. Kmalu pa sem uvidel, da go- jenje več kultur ni donosno, zato smo najprej opustili hmelj in se bolj oprijeli krompirja in ga pridelali za trg 25 do 30 ton. Delali smo brat, žena in jaz. Toda tudi s krompirjem ni šlo tako, kot je treba in zato smo se pre- usmerili na živinorejo. Se- daj pridelujemo samo živin- sko krmo in sicer seno, pe- so, precej koruze, ki jo ra- bimo za krmljenje bikcev in krav molznic. Trenutno je v hlevu devet krav molznic in devet bikcev lastne reje.« Kako pa ste zmogli s tre- mi pari rok toliko opraviti? »Že pred časom sem sku- paj z Antonom Blatnikom kupil traktor z vsemi potreb- nimi priključki, kar je bilo za tiste čase še nekaj redke- ga. Traktor je dvema lahko služil, za vsakega posebej pa. ne bi bil dovolj ekonomi- čen.« Ni slaba misel takšna stroj- na skupnost, sem si mislila in bi bila posnemanja vred- na. In kaj mislite ob vaši živinoreji v tej mesni krizi? »Kljub krizi bom vztrajal dalje. Prepričan sem, da se bo to kmalu uredilo in da bo bolje. Letos sem moral zaradi poplavljenja Drete na naših travnikih nekaj krme celo dokupiti.« »Lani smo oddali 21.000 li- trov mleka,« dopolni svojega moža Marija in doda: »V marcu pa dobimo še 5500 pi- ščancev.« »Reja piščancev je bolj lo- terija,« modruje Anton. »Pi- ščance imamo predvsem za- radi gnoja, ki odlično nado- mešča umetnega. Odkar se ukvarjamo s piščanci, pora- bimo polovico manj umetnih gnojil.« Ko sem prihajala, sem vi- dela, da nekaj gradite. Kaj bo to? »Star hlev za nov način živinoreje ne ustreza. Pa tu- di premajhen je. Zato smo se odločili za gradnjo nove- ga. V njem bo 18 stojišč za krave mlekarice, prostor za prosto rejo dvajset glav ži- vine, mlekarnica in garde- roba. Ze letos moramo priti na 35 do 40 tisoč litrov mleka.« Kako boste sfinancirali to novogradnjo? »Računam, da bo hlev stal okrog 50 milijonov starih di- narjev. Od kmetijske zadru- ge sem dobil 15 milijonov po- sojila, zaprosil sem še za pet, ostalo pa bomo krili iz last- nih sredstev.« Kako pa je z naslednikom? »Imava tri hčere. Najsta- rejša Milena bo letos konča- la trgovsko šolo, druga Cvet- ka pa letos končuje osnovno šolo. Zelo bi želeli, da bi šla v kmetijsko šolo in da bi ona prevzela kmetijo. Naj- mlajši Metki pa je komaj tri leta. Premajlma je še, da bi se odločala. Upava, da se bo ena le odločila.« Kaj menite, kje so vzro- ki, da mladi odhajajo iz kmetij? »Ne zavedajo se pravega pomena besede kmet. Misli- jo, da se drugod laže zaslu- ži dinar in da ostaja več pro- stega časa. Pri današnji teh- niki pa si tudi kmet lahko privošči del svojega osebne- ga življenja in prostega časa. Zemlja je tista, ki daje kruh, brez nje tudi ni drugih do- brin in zato je treba besedi kmet in delavec izrekati z enakim spoštovanjem.« Tako je zaključil kmet An- ton Ilovšek. Misliva enako! LiZA PODPECAN Marija in .\ntou Ilovšek z bratom in otroki št. 6. — 13. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 17 LETEČE UREDNIŠTVO V SMARTNEM Nič se nismo najavili. Kar tako smo se pripeljali v vas, ustavili železnega konjička pred zadružnim domom in začeli . . . Trije časnikarji iz Novega tednika in Radia Celje. Leteče uredništvo je steklo takoj. Imeli smo tudi srečo, saj smo glavnega informatorja našli pri delu, v pisarni krajevne skupnosti. Antona Glojeka. Od tod so potem stekle poti na vse strani. Imeli pa smo še eno srečo: lepo, sončno vreme in prijaznost domačinov, ki nas je spremljala na vsakem koraku. Da, celo v Rovtah, kjer smo naleteli na socialni problem, ki ga ne najdeš zlepa. Osvojili smo Šmartno ob Dreti, tamkajšnjn domačini pa nas. Sicer pa, hvala za vse, za vsako prijazno besedo, tudi za dobro kavico in savinjski želodec. Pohod smo uspešno za ključih. Četudi je crajal le nekaj ur, smo nabrali toliko gradiva, da ga -ne bomo vsega zložili v vr- stice na tej strani. Precej ga bomo prihranili za pri- hodnjo in naslednje števil- ke našega časop-'sa. Zato ne bodite razočarani, sla be volje, če se nekateri ne boste našh danes na tej strani, čez teden, šti rinajst dni.. . zagotovo. Vesela novica Kje je danes Šmartno ob Dreti? Kako ie z vas- jo, v kateri je še pred vojno cvetelo splavarstvo? Je tudi ta vas zapisana počasnemu propadanju? Nič takega! Tudi nove hiše, k' rasejo na spod- njem koncu in splon živ- ljenje v vasi kažejo, da se je tu marsikaj spreme nilo. Ce so mladi zlasti pred petnajstimi ^eti in morda prej odhajali od doma in se niso več vra- čali, je danes drugače. Tu ostajajo, ker so našli svoj kruh tudi v bližnji okoli- ci. Mnogi se vozijo na de- lo v Nazarje pa v Mozfr je, v Ljubno in drugam. Po delu se vračajo. Ги ži- vijo in tu si ustvarjajo nove družine. Šmartno ob Dreti je le ena izmed pe.-h vasi v ok- viru krajevne skupnosti. In tudi največja. Po zad- njem štetju ima 78 gospo- dinjstev in 265 ljudi. Po- tem so tu še Spodnje Kre- še (47 gospodinjstev in 170 ljudi), Rovt pod Meni- no (30 - 146), Volog (32 — 120) in Brdo (11 - 44). Vsega skupaj torej 745 ljudi. Nekdaj krompir, zdaj mleko čeprav je dolina ob vijugast- Dreti ozka, je vendarle tod doma kme- tijska proizvodnja. še pred približno desetimi le- ti je Šmartno slovelo po izrednem krompirju, cvet- niku. Tudi danes. Toda da- našnja proizvodnja je za približno polovico manjša od t'ste, ki je bila zna- čilna za prejšnja leta. Tu- di nestabilne cene so vplivale na to, da so se kmetje bolj ogreli za mle- čno proizvodnjo. Ги ima- jo v Ivanu Glojeku celo prvaka. Nekateri se ukvarjajo i rejo pitane živine. Novo življenje pa se pozna tudi sicer. Na vsak način v standardu. Tu zdaj skoraj ni h'še, kjer bi ne imeli avtomobila pa traktorja z mnogimi pri ključki. Takšna je dolina. Za njo pa pogumno sto- pajo tudi višinski predeli. če so se moški pred vojno v z'mskem času uk- varjali s sečnjo lesa in poleti s splavarstvom, so zdaj ali kmeti, sicer pa dopoldne delavci v tovar- ni, popoldne pa kmetoval- ci doma. Na vsaK način pridni, delavni. Tudi žen- ske, da ne bo zamere! Odlična postrežba Pred vojno so imeli v vas' tri gostilne, na ob- močju eedanje krajevne skupnosti pa vsega skupaj pet. Danes sta dve, pri- vatna in zadružna. Zdaj imajo tudi dve trgovini, zadružno in Mercatorjevo. In tako se lahko v šmart- nem ob Dreti ponašajo, da imajo na približno se demdeset prebivalcev ene- ga trgovskega delavca. Ne- kateri se sprašujejo, če- mu tak luksus, saj bi la- hko ena trgovina povsem zadovoljila potrošniške želje domačinov. Delegatska krajevna skupnost Delegatska krajevna sa- mouprava si pogumno uti- ra pot. Na čelu sveta kra- jevne skupnosti je Stanko Cajnar, predsednik zbora delegatov pa je Franc Bri- novšek. V svetu in njegovih ko- misijah je precej novih ljudi. S seboj so prinesli svežino in nove p>obude. Po programu, ki sd ga sprejeli, naj bi še ta me- sec dobili delovni načrt krajevne skupnosti in s tem vseh štirih «omisij: za komunalno gospodar- stvo, urbanizem m grad- bene zadeve, га varstvo okolja in upravljanje p>o- kopališča, za zdravstvo, so- cialno skrbstvo in otroš- ko varstvo ter komisije za kulturo, telesno vzgojo in rekreacijo. Čeprav, kot rečeno, de- lovnega načrta ni, je zna- no, kje so tisti problemi, ki bi jih radi rešili: Na prvem mestu je po pravilo mostu v Smart- nem. zatem dogradtev športnega 'grišča (v šmart nem imajo športno dru- štvo Lipa, ki povezuje okoli 60 članov), adaptaci- ja mrliške veže in uredi- tev ograje pokopališča, pa ureditev smetišč, vzdrže vanje krajevnih cest in manjših mostov, asfaltira- nje ceste od Vologa do kota — Zagožen, skrb za socialno ogrožene in osta- rele občane, varstvo ot- rok itd., itd. Mnoge od teh nalog bo- do tudi letos rešili s so- delovanjem občanov, z njihovimi denarnimi ali materialnimi prispevki, udarniškim delom in po- dobno. V teh akcijah so složni. Zato tudi lepi us- pehi. Kot doslej, bodo tudi poslej imeli poravnalni svet skupaj s prebivalci Nazarij. Sicer pa niegovo delo ni več tako živahno kot je bilo nekoč. Ljudje drugače gledajo na spore. Ne čakajo, da bi tako ali drugače opozarjali na red in čistočo v vasi. Ne- kateri, na srečo redki, po- zabljajo, da morajo skr beti za lepo urejeno ko- lje svojih hiš in da Dreta ne teče skozi vas zato, da b: vanjo metali smeti, od- pa.dke. Sicer pa predvideni pro- gram kraje-me skimnosti ne zaiema vse^a. Želia in hotenj je še dosti več: da bi vnovič zaživelo prosvet- no društvo in da bi dobi- la dvorana gasilskega do- ma drugačno Dodobo, kot jo ima. Tudi funkc'ío. In varstvo otrok, pa šoort in rekreacija in ne čisto nazadnie — kmečki turi- zem. Tudi tu so vidiki. Čeprav je majhno, skri- va Šmartno ob Dreti veli- ko življenjsko silo, dosti prizadevanj, da bi bil ju- trišnji dan lepši. V tem delu bodo uspeli. V to ne dvomimo! V letečem uredniš- tvu so bili: Zdenka Stoparjeva, Drago Med- ved in Milan Božič, ki so vse to in še marsi- kaj drugega zapisali in fotografirali. 32 PADLIH Na .spominski plo- šči, ki je vgrajena na pročelju gasilskega do- ma, je 32 imen doma- činov, ki so padli v borbi za svobodo. Pa tudi sicer kroni- ka NOB govori o iz- redni aktivnosti na tem območju. Partiza- ni so štirikrat napadli vas; dvakrat 1942. le- ta ter po enkrat 1943. in 1944. leta. V kroniki pa je tudi črn dan — 24. oktober 1944. leta. »Bil je lep in son- čen dan,« se spomi- nja .lleksander Brie. »Toda, tistega dne ni- smo videli sonca. Za- to pa veliko gorja in polno dima in ognja. Ta dan so Nemci po- žgali našo vas.« ILUSTRATORJI Našli smo jih v prvem razredu, druščino pa so jim delali drugošolčki. »Prručki« so bili strašno zaposleni. Risali so in ko smo jih vprašali, kaj de- lajo, so odgovorili, da so ilustratorji. Tovarišica jim je razložila, kdo 'e Pre- šeren in oni so ilustrirali Prešernovo življenje z li- po. štrukljevemu Sreču se je na nosku nabrala rosica. »Kaj delaš?« »Drevo.« »Lipo.« »Kakšno drevo?« »Zakaj?« »Ker je slovensko dre- vo.« »Naredil si že zemljo, drevo tudi, kje pa so ko- renine?« »Jih ni, ker so pod zem- ljo.« »Zakaj pa je vmes pra- zen prostor?« »Narisal bom travo.« »Zakaj je še nisi?« »Ker še ni zrasla.« Plavolasemu in modro- okemu Srečku ne prideš do konca. Tudi ostali ot- roci so vedeli odgovoriti na vsako vprašanje. Ne- verjetno. IZ ŠOLSKE KRONIKE Nič ni bolj zanimivega, kakor brskanje po dobri stari šolski kroniki, kjer se razodenejo s starih oru- menelih listov prenekatere zanimivosti kraja in ljudi. Kronika šole v Smartnem ob Dretr je bolj skopa, ker je bila šola požgana in so se tudi dokumenti zgu- bili. Kar je ostalo, so združili v eno knjigo. No, tudi če je samo ena, je dovolj zanimiva za kratek pre- gled nekaterih najbolj zanimivih »ocvirkov«: »... V Rovtu je nekaj železne rude, a ne dovolj, da bi jo kopali. Toda zato v dolini prav dobro ob rodi krompir, ječmen, oves pa bolj v višinah ... ... že od nekdaj je bilo v šmartnem ob Dreti veliko zanimanje za plavanje. V letu 1905 pravi kro- nika, da se je učilo plavanja 34 dečkov in da so prav dobro skakali v vodo. ... 1915 leta so otroci nabirali gozdne sadeže za vojaške namenet Otroci to leto niso nič varčevali in niso nič prinesli v hranilnico vsled pomanjkanja in denarnih razmer med ljudstvom ... .. istega leta je izšel odlok okrajnega šolskega sveta v Celju, »s kojim se naznanja pokončevanje muh potom šolskih otrok z ozirom na to, da so one nevarne raznašalke kužnih bolezni .... ... dve leti pozneje je bila črna maša za pokoj- nim Njegovim veličanstvom presvetlim cesarjem Fran- cem Jožefom» ... Potem je v kroniki vrzel, Nemci so izselili učite- ljico Viktorijo Poberaj. Po izgnantsvu se je vrnila na šolo. 1942. leta so Nemci ustrelili prvega talca Irmanč- nika. Istega leta je bila v šmartnem tudi prva borba in od takrat pa do osvoboditve se je močno čutilo partizansko gibanje v tem delu Savinjske doline. Zdaj je v šmartnem ob Dreti šola, ki je bila do- grajena 1955. leta in stoji na temeljih stare šole, ki- je zrasla 1878 kot enorazrednica. Pouk je bil v njej vse do 1944. leta, ko so jo požgali partizani, ker je bila v njej nemška postojanka. SPLAVARSKA TRDOŽIVOST Kmečko grčo in najstarejšega splavar j a v Zadrečki dolini — JOŽETA NADVEŽNIKA iz Rovt smo našli v Re- micovi gostilni. Žuli'1 je svoj frakeljček zelenega, dru- ščino pa mu je delala njegova pravnukinja in nekaj nekdanjih splavarjev. Hudomušno je tekla beseda o splavarskem življenju, ki je- zamrlo tod šele po dru- gi svetovni vojni. Vozili pa so še med vojno in se spominjajo da so jih Nemci celo kontrolirali. Nadvežnikov ata, ki si je naložil že osem kri- žev je začel voziti splav s petnajstimi leti. Nekaj let se je moral učiti, da je lahko bil potem »prvi krmar«. Vésel ni izpusti'! iz rok toliko časa dokler je šlo. Danes so mu ostali samo spomini. Sočni in polno- krvni. Stresa jih iz popotne torbe kot da bi jih na- biral pred kratkim. Pa jih je začel pred 65 leti. Splavarskega življenja v Zadrečki dolini danes ni več. Ostalo pa je še nekaj nekdanjih splavarjev, ki s svojimi spomini oživljajo splavarsko tradicijo, ki ne bi smela zamreti. Tok časa jo je odnesel. 18. stran — NOVI TEDNIK 13. februar 1975 — Št. 6 AKCIJA NOVEGA TEDNIKA v KAKO BLISKOVITO RAČUNAJO CELJSKI MESARJI, SMO HOTELI UGOTOVITI Z NAŠO AKCIJO »MESO« PONOVNO TEHTANJE KUPLJENEGA MESA! KAJ JE POKAZALO NOVO IZRAČUNAVANJE CENE? ZASLUŽEK PRI DEKAGRAMIH, POMISLIMO NA TONE! ALI NAJ POTR POTROŠNIK PLAČUJE OSTANKE, KI JIH NI MOGOČE PRODATI? Zakaj smo se odločili za akcijo z delovnim naslo- vom »Meso«? Razlogov je bilo nedvo- mno več. Visoke cene so povzro čile, da so gospodinje mnogo bolj previdne in racionalne pri nakupova- nju mesa. Mnogokrat čujemo: »Re- kla sem mu pol čile za juho, dobila pa tričetrt.« Ali pa: »Ja, saj so same kite, cena pa kot meso prve kvalitete!« Dogodek: Kupec prosi mesarja za tri svinjske zrezke. Mesar trikrat bli- skovito z nožem potegne po kosu mesa, zavije v Mesarja bom vzela, bom vedno vesela, bom vedno debela, lepe pesmice pela. (narodna — prirejena) dvojen debel ovojni pa pir, vrže na tehtnico in še preden jeziček obsta- ne, genialno izračuna de kice, te v dinarčke in ce- na je tu. Ko kupec zapro- si za ponovno tehtanje in izračun cene brez teže pa pirja, mesar najprej de- belo pogleda, nato pa ste hta in cena se zniža za cele tri dinarje. No, to je verjetno res edinstven primer. Ni pa edinstvena never- letna hitrost računanja, ki jo obvladajo mesarji, ne samo v Celju, ampak po- vsod. Ko je profesor ma tematike tovariš Epsilon kupoval meso, je odšel iz mesnice ves rdeč. Preden je vstopil, je bil trdno prepričan, da zna hitro računati. Ob pogledu na mesarja je takoj" sklenil, da se mora pričeti priprav- ljati na doktorat. In še nekaj je. Ob vseh povišanih ce- nah je potrebno družinski dinar čimbolje obrniti. Me- sar vedno odreže več, kot naročiš. Zakaj se rako ma- lokrat zgodi, da oi odre- zal manj. Res je, da imajo mesar ji težko delo. Zadovoljiti sitno gospodinjo — ki jih tudi ni malo — stalni sprehodi iz toplejšega prodajnega prostora v hladilnico in tako dalje. Toda, ali to opravičuje napake in napakice na ra- čun potrošnika. Presodite sami, potem, ko boste prebrali nasled- nje vrstice, v katerih vam bomo brez komentarja pri- kazali potek naše akcije. Akcija je potekala bli- skovito, potrebovali smo le uro in pol v ponedeljek dopoldne. Nato smo se s Kontrolo meril in plemenitih kovin v Celju dogovorili, da bi radi z zanesljivo in preci- zno tehtnico stentali ne kaj stvari. Niso vedeli, kaj! V Mesninah smo dobili dva strokovnjaka: Franca LEMUTA, upravnika de lovne enote Proizvodnja in Viktorja PEKOŠAKA. upravnika enote Prodaja Tudi ta dva ob prihodu v uredništvo nista vedela, za kaj gre. Nato pa sva se z Meto Poklekovo, tajnico redak- cije, odpravila nakupovat. Dogovor je bil: v petih mesnicah zahtevati tride- set dkg svinjskega mesa za zrezke. Nakupovanje je hitro po- tekalo. Vsak zavitek mesa je bil točno oštevilčen in oz- načen s ceno. V štirih pri- merih sva dobila svinjsko meso, enkrat pa govedino. Z zavitki smo takoj kre- nili na kontrolo meril. Cilji: 1. Koliko smo ob zahte- vani količini trideset dkg resnično dobili 2. Kakšna je kvaliteta mesa (ugotavlja Franc La- mut) Gospodin,ja mesarju: »A imate svinjske ta- ce?« Mesar: »Imam, se- veda jih imam!« Gospodinja: »Ja, f>o1 si jih pa umijte?« 3. Kakšna je cena tega meša (izračunaval Viktor Pekošak, V Soči trgovskega pod- jetja Merx je mesar dal Meti 37 jdekagramov svinj- skega stegna I. kategorije in ji računal 15,48 dinarja. Preverjena cena — 15,81 din. Torej se je mesai zmotil v svojo škodo. Tudi v Centru — nas- proti kina Metropol — je bil zahtevek 30 dkg, na tehtnico pa je padlo kar 40 dekagramov svinjskega Mesar kupcu: »Vam iosti ven poberem ali lasekam?« Kupec: »A, ne bom zdržal, raje kar grem!« mesa — pleče. Mesar je zaračunal 17,40, ponoven izračun pa je pokazal, da velja meso 17,20 dinarja. Mesnine v Stanetovi uli- ci. Naša največja prodajl- na mesa. Tone mesa dne- vno. 26 dekagramov ste- gna je mesar zaračunal za 11,40 dinarja. Mi smo naračunali manj — 11,18 dinarja. Mesnica Kmetijskega kombinata Žalec ob tržni- ci »Trideset dkg svinjskega za zrezke, prosim!« Dobiva goveje ^neso! Mesar je pri rezanju iz- redno natančen. Tehtnica pokaže, da je prodal 31 dkg za 13,80 dinarjev, naš izračun pa pokaže, da pri računanju ni bil ako na- tančen — resnična vred- nost mesa 13,64 din. In še zadnja postaja, oziroma mesnica. Gnjat v Prešernovi uli- ci. Tu imajo svinjsko me- so. Stegno. 34 dkg pokaže naša tehtnica. Računali so nam 15 dinarjev, naš izra- čun pa pokaže 14,62 di- narja. Računajmo: Zahtevali smo petkrat po 30 dkg, to je kilogram in pol mesa. Dobili smo kilogram in 68 dkg. Torej 18 dkg več ali za zelo dober gostilniški zrezek, če predvidevamo, da se mu norma suče med 12 in 15 dekagrami. Pri prvem nakupu smo imeli profit 33 par, pri os- talih štirih pa izgubo 96 par. Razlike so male, vendar občutne. Prepričani smo, da bi bile večje, če bi ku- povali večje količine me- sa. Pri večjem plačilu se manj opazi dinar gor ali dol. Pa vendar ob vseh kilogramih in tonah pro- danega mesa v dnevu, te- dnu ali mesecu? Koliko dekic, koliko dinarčkov. Daleč od tega, da bi tr- dili, da so napakice na- merne, pri računanju se pa človek resnično lah- ko zmoti, še pose Dej, če hiti. Le gospodinja se pri dajanju v ponev le sme zmotiti. Meso ne moremo jesti samo v dneh po pr vem. Treba je misliti do konca meseca. Za zaključek še misel. Mesnine Celje v'lagajo velike napore, da bi po- trošniku čimbolj oribliža- le pakirano meso, pa vendar gospodinje nerade segajo po zavitkih. Ven dar je to meso tehtano elektronsko, kvaliteta ozi- roma vrsta mesa, ki je označena na nalepki, pa je prav tako zajamčena. Pomislite! Saj veste, dinar tu, dinar tam! Tekst: MILAN SENICAR Foto: DRACtO MEDVED št. 6. — 13. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 19 Predhodnik ali vodeči v pogrebni karnevalski povorki v Celju... Brez besed! Tudi otroci so se veselili pusta in ga po svoje — prisrčno doživljali Tudi v Velenju letos ni Jbilo pustnega karnevala (morda zaradi varčevanja?), vendar so za prijetno razpoloženje vseeno poskrbeli občani bližnje Vinske gore, ki so krenili proti Ve- Лепји. Sicer pa o vsem govori slika. Sporazum je sklenjen, so rekli predstavniki »Kuvajta« in »Jugoslavije« na maškaradi v Celju. Smeha je bilo dovolj, upajmo, da ne bo ostalo samo pri njem! ^ Kot drugod so tudi v Braslovčah pusta veselo proslavili. Razsuli so svojo jezo, ker so jim ¡{ Vzeli mesnico, ker je njihova trgovina odprta samo do petnajstih in ker še vedno ni nič <{ ® njihovo novo šolo. Tako so na pustni torek odprli novo mesnico pri Črnem biku, po- I stavili temeljni kamen za šolo. Pustni torek so na Vranskem proslavili na izviren način. Pripravili so konfcrenco dele- gatov (v sodu na sliki), na kateri so prebrali pravo letno poročilo in seveda plan dela za prihodnje obdobje. Ker je pust kot nalašč za razne kritike, so tudi na Vranskem opozorili na krajevne pomanjkljivosti. Povedali so, kako so dobili premajhno šolo, da imajo pre- veliko trgovino, kjer pa ne morejo dobiti meterskega blaga, kako mora njihov lep in sicer čist potok služiti za odplakovanje nesnage in odplak trga. Seveda so se dotaknili tudi svojega kulturnega življenja in kot nalašč jim je prišlo prav »Klošmerlsko scališče«, da bi opozorili na problem javnega stranišča. Ta prijetni praznik, ko sd obraae našemimo in pogemo nekaj »svinjskega« teir malo krofov in popijemo kozajrček domačega (če tega ni, pa tu- jega!). Vsako leto se v redakciji NT — RC odločimo, da bomo temu dnevu posvetili nekaj več pozornosti. Ne zarada dne» va samega, bolj zaradi pri- jetnega občutka, da smo vsaj v letu dni enkrat razigrani in F>ošteno veseli. Kdor je pač to lahko! V Celju smo let-os ostali brez organiziranega tradici- onalnega pustnega karnevala. Da ne bi bili sami, so prišli dm^. Iz Radeč. Pa iz Vran- skega, Braslovč, Vinske go- re ... da od drugod ne govo- rimo. To je ponoven dokaz, da center ne more živeti sam, ampak je odvisen tudi od drugih. ^Predvtsem na pustni dan. Sicer pa: najboljši dokaz za vse so ljudje, ki so ob dveh prireditvah v Celju (nastop Radečanov in kasneje prejš- njih organizatorjev Trbovelj- čanov) napolnili prireditveni prostor. Zbrali so se zato, da se poveselijo, vsaj enkrat v letu dni. Ne bomo na dolgo pisali: po okolici CJelja so bi- li kaimevali, v C^lju pa ni mogel biti! Sicetr je tradicija prekinjena, ni pa prekinje- na tradicija dobre volje in želje, da se človek vsaj en- krat malo pvoveseli. Vsi ostanimo pri želji, da bi bilo prihodnje leto bolje. Nekdo je rekel, naj prihodnje leto ne bo toliko povišanja cen pvosameznim artiklom (to še zmoremo, žal!) pa večkrat ali vsaj enkrat karneval. Drugi občan pa je zavp l: nočemo kravalov, hočemo karnetval! Na pustni torek so se za današnjo reportažo okoli po- tepali: Lojze Ojsteršek, To- ne Tavčar, Milan Božič, Dra- g'o Medved in Tone Vrabl. 20. stran — NOVI TEDNIK 13. februar 1975 — Št. 6 kdo je kriv? Prosimo, da objavite v časopisu Novi tednik prilo- ženo sliko o nesnagi pred stanovanjskim blokom v Celju. Pod sliko naj se napiše sledeči tekst: »Tudi to se dogaja v Celju! Kdo je kriv? Stanovanj- sko podjetje naj bi »pravočasno« dalo Javnim napra- vam naročilnico za odvoz smeti. Ali ne bi bilo pri- merno, da bi upravljalec zgradbe ob vselitvi strank v novo zgrajene stanovanjske bloke zaposlil osebo, ki bi skrbela za red in čistočo? Pripomniti pa je treba, da v zgradbi, ki je na gornji sliki, stanuje tudi obrato- vodja podjetja Javnih naprav.« Občinska straža EMIL OZBIC št. 6. — 13. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 21 NAGRADNA SLIKOVNA UGANKA Med reševalce, ki bodo pravilno rešili nagradno slikovno uganko; bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 350 dinarjev: 1. nagrada: 100 din 2. do 6. nagrada: po 5Ü din Izrezek z rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo NOVEGA TEDNIKA, 63000 Celje, Gregorčičeva 5. Na pisemski ovitek napišite ZA BISTRE OČI. Pri žre- banju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v ured- ništvu do četrtka, 20. februarja. ZA BISTRE OČI Sličici se razlikujeta samo v dvajsetih podrobno- stih. Boste našli vse? NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno slikovno kri- žanko, objavljeno 30. januar- ja, smo prejeli 187 rešitev. Žreb je razdelil nagrade ta- kole: 1. nagrada (100 din): ANGELA DROZG, 63210 Slov. Konjice, Milenkova 19 2. do 6. nagrado (po 50 din) prejmejo: IŠA HERCOG, 63000 Celje, Trubarjeva 46/1 ZORAN BEZLAJ, 63000 Celje, Na Otoku '8 MILENA GEDRIH, 61000 Ljubljana, Celovška cesta 163/1 JOSIP SLOMŠEK, 6,3320 Ve- lenje Jurčičeva 1 FANI TOPLAK, 63313 Polzela REŠITEV NAGRADNE SLI- KOVNE KRIŽANKE Vodoravno: Niko, kvas, ob- raz, g'lasba, Ines, Loir, Mit- ja, gepard, zdravilna zelišča,' Vilko, —o—, rman, moij, Aare, stil, ZK, Ančka, Baer, strd, one, eon, Okalja, te- enager, IS, mrak, intermezzo, Žid, —c—, sadra, top, Ari- osto, vime, knjiiga, nečak, ptička, en, ataman, Arosa, Mili. CT. REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: pajac, pastir, emajl, Arezzo rana, krpa, lm, Iza tanin, eu, SO, Savin, itn, KN, vtik, sani, okvara. Kasi j, panter, psika. V ŽALCU DVE ZLATI POROKI ¡VIARIJA IN FRANC CVIKL IZ LETUŠA. Jubilantoma ,je Krajevna skupnost Letuš pripravila presenečenja z le¡)im praktičnim darilom. Minulo soboto je predsednik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek v poročni dvorani sklenil poleg dveh zakon- skih zvez tudi dva jubileja — zlati poroki. Zlatoporočencem Je dejal: »Ppl stoletja veže vajino po- roko do današnjega zlatega jubileja. Doba 50 let, ki je po- vezovala pomlad z jesenjo vajinega življenja, je predstav- ljala na prehojeni poti napora, skrbi in težav, pa tudi ve- selja in radosti, vse, kar je prinašalo življenje s seboj. Ob obojestranskem razumevanju in naporih sfa težave lajšala drug drugemu ...« MARIJA LEDNIK, poročena RAMŠAK, je bila rojena 21. junija 1901 v Lipju kot hči malega kmeta in prva izmed štirih otrok. JAKOB RAMŠAK je bil rojen 24. julija 1901 v Lipju kot sin malega kmeta in četrti otrok izmed osmih. Ro končani osnovni šoli v Vinski gori se "je kot 15 let star fant zaposlil v Rudniku lignita v Velenju. Po odsluženju vojaškega roka pa se je zopet zaposlil v istem podjetju. 9. februarja 1925 se je v Vinski gori poročil z Marijo Lednik in prevzel domačijo. V zakonu sta imela šest otrok, štiri sinove in dve hčeri, kateri so še vsi živi ter zaposleni v Rudarsko-elektroenergetskem kombinatu v Velenju. Drugi par zlate poroke pa sta: MARIJA ŠKRUBA, poro- ena CVIKL, rojena 29. septembra 1901 v Soteski pri Mo- zirju in FRANC CVIKL, rojen 5. novembra 1900 v Pirešici pri Žalcu. Dne 16. februarja 1925 sta se poročila v Mozirju. Po poroki je žena Marija podedovala malo kmetijo v Le- tušu, kjer sta si mlada zakonca ustvarila svoj dom in svojo družino. V zakonu so se jima rodili trije otroci, dva sinova in hči. Do leta 1952 sta se ukvarjala samo s kmetijstvom, nato pa se je Franc ix>novno zaposlil v tovarni barv in lesne industrije v Letušu. Tam je opravljal službo nočnega čuvaja, sodar j a, nekaj časa pa se je vozil na delo tudi v Celje. Službo je opravljal vse* do leta 1960, ko se je nato invalidsko upokojil. Oba sinova sta poročena in sta si ustvarila svoj dom in svojo družino, doma pa je ostala hči. Jubilantom iskreno čestita tudi uredništvo Novega ted- nika in Radia Celje. Tekst in foto: T. Tavčar MARIJA IN JAKOB RAMŠAK IZ VINSKE C^RE 111^. Lojze Sodar - (iaber Težko in nemogoče je v nekrologu v celoti za- jeti markantno osebnost tako širokih razsežnosti, kol je bil pokojni Lo'jze Sotlar. Sin zasavskega rudarja iz Hrastnika je v komaj 52 letih prehodil težko, zahtevno in uspešno živ- ljenjsko pot, ki je na- pravila iz njega klenega moža volje in dejanj. Ka- kor je bilo trdo delo za- savskih rudarjev, tako je bilo trdo tudi življenje njihovih otrok. Prav nič ni čudno, da se je Lojze po študiju gimnazije v Celju in Brežicah ob pri- hodu okupatorja pridru- žil naprednim silam že v prvi polovici leta 1943 kot aktivist in januarja 1944 kot borec. Kot študent JLA je po osvoboditvi di- plomiral na ljubljanski univerzi na oddelku za kemijsko tehnologijo ter služboval v vojni indu- striji naše armade do le- ta 1964, ko je bil kot re- zervni podpolkovnik de- mobiliziran. Lojze je med borbo in Po osvoboditvi bil odlikovan s petimi vi- sokimi odlikovanji. Po le- tu 1964 ga najdemo na mestu vodilnega inženirja v kranjski Savi in zadnjih 8 let kot tehničnega di- rektorja tovarne Etol v Celju. Kjerkoli že je Lojze služboval, povsod je bil cenjen in spoštovan kot strokovnjak in človek. Nepozaben bo ostal med neštetimi prijatelji in znanci zaradi svoje izred- ne širine, topline, duho- vitosti in skromnosti. Ko se je pred 6. leti dokonč- no naselil v novem lepem domu v Hruševcu pri Šentjurju, ga je soseska kaj hitro spoznala in oce- nila ter sprejela za svo- jega. Sožitje med novi- mi prijatelji in znanci pod temno Resevno je bilo mnogo, mnogo pre- kratko; saj ga je zavrat- na bolezen prehitro odtr- gala od r.as. E. REČNIK 49 »Sonce sije, dežek gre ...« Vsi so se morali smejati, še Kristina, ki ji je res kapljal dež po licu. Ravnjak je stopil k nji in ji rekel prijazno: »No, no, Kristina! Saj si lepo povedala!« Pavla ji je vzela rože in ji pošepetala na uho: »Kristina, moja dobra, ljuba Kristina! Zdaj ostaneva 2 zmerom skupaj — kajne?« V hiši je bila miza praznično pogrnjena, prav kakor fia žegnanje. Ujec Miha je vse pripravil in tudi pijače ni pozabil. Vsega je bilo obilo in vse je bilo židane volje. Pavla je bila že čisto kakor doma, natakala je gostom, ^(iaj temu zdaj onemu voščila besedo in skrbela, da so ШеЦ vedno kaj na krožniku. Kar prehvaliti je niso mogli, iako je bila prijazna. Ravnjak jo je ves srečen gledal in Jerca je bila zadovoljna. Po večerji je naročil Ravnjak nove kozarce in je šel Od enega do drugega ter natakal žlahtno kapljico, ki jo je poslala Pristovnica, njegova sestra. Ko ga je mladi pastir debelo pogledal, je dejal: »Na Ravnah jemo vsi iz ene sklede, gospodar in zad- pastir — in tako ostane!« Potem je dvignil kupico: »Zdaj pa pijmo na zdavje mladi gospodinji, moji ženki! Bog jo živi!« Trčil je najprej s Pavlo in se ji zahvalil za vso Iju- егеп in zvestobo, nato J er ci. Cenen in Urški in vsej ^^užini. »Bog Živi Pavlo!« je zakltcal ujec Miha in kozarci so zapeli, Cene pa je privlekel trobento in zajnskal kratko arijo in zapel: »Bog živi nam gospodarja, ki nam daje vince brez denarja! Meni pa vseeno je, imam denarcev aVpa ne. Bog nam živi gospodinjo, ki nam peče tolsto svinjo! Bog nam živi vse po hiši, ker njim čast in slava sliši!« Jerca je bila nocoj tako krotka in dobre volje, da je še nihče ni videl take. Ravnjaku pa jo je le morala dati pod nos: »AH še veš? Pred dobrimi petimi leti si se repenčil in jezil, ko sem ti ciganko spravila v hišo. Kako bi pa bilo zdaj na Ravnah, ha, če bi je ne bilo? Kar Jerca prinese, je zmeraj dobro. Ali ti to rečem, dekle imam rada in bom pogosto prihajala gledat, kaki/ ji je.« »Hoho, ne bo treba!« se je poredno zadri Cene. »Žen- ske si že same pomagajo; z vsemi zvonovi ti skup zvonijo, če moški le kak dan ne kleči pred njimi.« »Ti! — Ti! — Ti!« je zavpila Urška. »Ali čujete? Vabi zvon in bo kmalu skup tudi zvonilo:« Vsi so se smejali, čez nekaj časa je Ravnjak odšel in se kmalu povrnil z veliko škatlo, ki jo je dal Pavli. Ta je jela deliti, kar je za vsakega pripravila. Jerci je dala veliko pisanje, prav tako Cencu in Urški; ujcu Mihi in poslom pa vsakemu zavojček. Potem je prijela moža in ga peljala zgoraj v sobo, da bi si gostje lahko ogledali, kaj so dobili, in se pomenili ob tem. Zgoraj je rekla možu: »Franc, zdaj sem vsakemu nekaj dala, le tebi ničesar.« »Saj mi ničesar več ne moreš dati,« je nežno odvrnil; »saj že imam najboljše, kar je na svetu: tebe, Pavla.« Poljubil jo je na čelo, ona njega pa na lice in mu je pošepetala: »Franc, da bi bil še srečen z menoj!« Spodaj pa so bili glasni. Ujec Miha je dobil lepo uro z zlato verižico, posli vsak usnjeno denarnico s petdese- takom, Jerca pisanje, v katerem je stalo, da ji Pavla daruje hišico pri št. Ožboltu, Cene in Urška pa oni njivi, ki sta mejili na Cenčevo zemljišče in nista bili z osojni- škim gruntom sklenjeni. Cene, ki ga je že precej imel, je zopet zapel: »Kak lušno je na svet živet in eno tako ženo met, da mož in žena sta oba le enega srca« Vriskali so in peli in se menili vse vprek. Eni so hvalili Ravnjaka, drugi Pavlo. Ko sta ta dva spet stopila med nje, sta se Jerca in Miha pravkar dajala, kdo več velja: ali moški ali ženska. Tedaj je rekla Jerca napol za šalo, napol zares, ampak tako, da so jo lahko vsi čuli: »Moški po svoji naturi nobeden kaj prida ni. če pa že je kje 'kateri, tedaj ga je žena tako spreobrnila.« »Amen!« se je Ravnjak na to zasmejal. »Kar se mene in Pavle tiče, naj bo po Jerčinem!« KONEC 22. stran — NOVI TEDNIK 13. februar 1975 — Št. 6 ZA MATURANTKE čas maturantskih plesov bo kmalu tu. Na to me opominjajo tudi pisma, v katerih sprašujete za modne nascete glede maturantskih ob- lek. Ker tale naš modni kotiček ni namenjen posameznim nasvetom, kljub temu pa bi rada pomagala tistim, ki me vprašujejo, bom napisa- la bolj na splošno, saine pa ¡¡oskusite po skicah^ izluščiti zase tisto, ki bo najbolj primerita. Matura je vsekakor pomemben dogodek in maturantski ples js simboličen in vesel zaključek nekega obdobja, življenja. In ker ste še vse zelo mlade, se tudi oblecite mladostno, ljubko in preprosto. Za vso tisto resno eleganco, ki vas morda že nekoliko privlači, boste imele pozneje v življenju še veliko časa. Zdaj pa vse tiste resne linije in kro- ji, pa umerjene, temne barve res niso za vas. Na voljo imate široko, veselo paleto svežih barv (ki bodo najbolj v skladu z vašo mladostjo), pa narazličnejše lahne in prijetne materiale (ki sploh ni treba, da so dragi) in seveda drzne in ljubke kroje, katerih si pozneje ne boste več mogle privoščiti. Najbolje boste naredile, če se boste odločile za dolgo krilo, ki pa naj bo pisano in živobarvno in bogato krojeno počez, tako da pada v lepih mehkih gubah. Zraven boste oblekle eno tistih novih modnih bluz. Obleko pa lahko poživljajo volani, pa rutbrane široke in valovi- te linije, kar je letos še posebno moderno. VPRAŠANJE: Večkrat zasledimo v časopLsih senzacionalno »zdravljenje« raka v daljnih deželah. Žrtve tega zdravljenja so tudi naši državljani. Za- nima me, kaj so dosegli znanstveniki in če je to odvisno od vlaganja de- imrnih sredstev. Odgovarja dr. Milan Bekčič: Mislim, da je vprašanje dobro postavljeno, ži- vimo v času, v katerem dnevni časopi- si objavljajo pohvale in senzacije o zdravljenju rakastih bolezni. Resnica pa je, da je seznanjenost o naravi te hude bolezni gotovo enaka v vseh deželah s tradicionalno medicin- sko kulturo, ker so rezultati in uspe- hi enega znanstvenika takoj na razp>o- lago drugemu. V najbolj dotiranih in- štitutih ZDA, SZ in drugih, kjer znan- stveniki delajo verjetno v idealnih raz- merah, napredujejo zelo počasi. Pogo- stokrat to napredovanje ni odvisno od finančnega in personalnega potenciala. Raziskave rakastih bolezni na eks- perimentalnih živalih je ' vedno vpraš- ljivo prenašati na ljudi in v zadnjem času vse več uporabljajo kulturo člo- veških rakastih celic. To je pripeljalo do tega, da so doseženi nekateri re- zultati v zdravljenju levkemije. Efekt je bil začasen. Pri živalih in celičnih kulturah je bilo mogoče z virusi ali ■ brez virusov ustvariti mnogoštevilne ra- kaste in antirakaste efekte. Ta primer ni bil mogoč pri Uudeh. Družba v vseh razvitih deželah sveta se ne zadovolju- je več s posameznimi deklaracijami. Tak je bil nedolgo primer v Zvezni republiki Nemčiji, kjer so bili enotni v staUšču o prešibki kooperaciji klinik in prakse, ki se nanaša ne samo na fi- nančna sredstva, temveč tudi na ljudi. Povsod se strinjajo, da bo propagi- ranje rakastih preiskav v sredstvih jav- nega obveščanja pripeljalo do spora- zuma med znanstveniki in javnostjo. Popularizacija se mora nadaljevati, če se želi, da bo cela akcija okoli rakastih bolezni primemo dotirana. Končno je pa tudi resnica — če bi znanstveniki jutri uspeli zdraviti raka- ste bolezni z neomejenim uspehom, bo pojutrišnjem svet seznanjen o tem brez senzacionalnih reportaž. SEI^ SE IMEDOLŽIVIA? O spolni vzgoji, priznam, nisem nič poučena, zato vas prosim, da mi po- magate razjasniti neko vprašanje iz te- ga področja. Marsikatero noč ne morem spati, za- to sem se v eni takih noči začela sa- ma kratkočasiti. V nožnico sem si po- tiskala prst in se pri tem zelo lepo počutila. Od takrat je minilo že sko- raj tri mesece in od takrat tudi ni- m.am več mesečnega perila. Ko pa sem si skuhala domače zdravilo, šentjanže- ve rože, ki so zrastle na sončnih le- gah, sem perilo ponovno dobila. Prosim, povejte mi, če se lahko na tak način kot sem vam ga opisala, za- nosi. S fantom spolnih odnosov še ni- sem imela, zato bolj malo verjamem, da bi od samega prsta zanosila, a me vseeno skrbi. Zelo vam bom hvaležna, če mi to lahko poveste, če mi seveda, lahko? TATJANA DRAGA TATJANA, odgovoriti res ni težko, težko pa je verjeti, da si v spolni vzgoji tako ze- lo neuka. Ce tvoj fant resnično ni imel prstov zraven, ampak te je zadovolje- val samo lasten prstek, potem nisi no- seča. In dokler boš ostala le pri prst- kih, svojih ali fantovih, se ne bo nič zgodilo drugače pa bo, če boš dovoli- la fantu kaj drugega. Predno pa se gre- sta s fantom ata in mamo, vzemi v roke priročnik za spolna vprašanja, za- dostuje pa tudi revija Jana, kjer so pred kratkim lepo razložili otrokom, kako pride bitjece na svet in tudi ka- ko nastane. Ne morem pa vedeti ali si še ne- dolžna ali ne, ker to lahko ugotovi zdravnik, vedel pa bo tudi fant, če mu boš dovolila, da to pogleda ali preiz- kusi. Da nimaš urejenega mesečnega pe- rila ni pri tvojih letih nič vznemirja- jočega. Doraščaš in razvijaš se še, za- to perilo tudi kdaj izostane. Ce se bo to še ponavl.ialo, boš morala stopiti do zdravnika. NATAŠA BRUCOVAI^JE Leta gospodovega 1975, točneje 14. 11.. ob 19. uri na dan sv. Veronike Deseniškc se bo v Narodnem domu v grofiji celjski ENO TOTALNO KRŠCENJE naših bruculj in bruconOv vršilo. Vsled tega njegova VISOKOST HERMAN II. GROF CELJSKI vabi vse svoje podanike, tlačane in osta- le prisklednike od drugod, da s svojo navzočnostjo ublažijo smrad tetih bvu- culj in bruconov ter s svojimi nabitimi mošnjami finančni sklad starih bajt po- večajo. To hudo uro bodo spremljali mili glasovi celjskih trubadurjev Ultra. Za požrešne in pijančevanja vajene Celjane bo skrbela Celeia. МШЈЛ // CVETLÙRNE Marija Polenek ni Sentjur- čanka, pa vendarle so jo šentjuirčani sprejeli medse kot domačinko. In nihče ji sedaj ne pravi drugače kot »Marija iz cvetličarne«. Njen rojstni kraj je Oplot- nica pri Slovenskih Konjicah. Po končani osnovni šoli je odšla v Vrtnarsko šolo v Celje in jo uspešno zaklju- čila. V Šentjur je prišla pred sedmimi leti in je to njeno prvo" delovno mesto. Marija pravi, da z ljubeznijo oprav- lja svoj poklic. V novem kraju in med tujimi ljudmi se je zelo hitro znašlđ.- De- jala je, da se je na Šentjur tako navezala, da ji pomeni drugi dom. Rada ima naravo, ljudi, posebno otroke. Dolgčas ■ ji ni nikoli — tudi poleti ne, ko ima manj prometa — saj skoraj ni mladinca v Šentjur- ju, da se ne bi vsaj kratek čas ustavil pri njej in po- kramljal. Svoj prosti čas — ne preostaja ji ga prav veliko. saj je v službi do 3. ure popoldne — prabi za izlete v gore, poleg tega pa je bla- gajnik šentjurskega Planinske- ga društva. V šentjursko PD se je vpisala šele, ko je obiskovala vrtnarsko šolo v Celju. In to še po naključju. »Ko sem bila še novinka v PD, sem se udeleževala tudi daljših, do 30 km dolgih pohodov. Priznati moram, da me je pošteno zmučilo, ven- dar sem bila tako trma- sta, da nikakor nisem hotela sprejeti kakršnekoli pomoči drugih. Dejala sem si: če zmorejo drugi, zmorem še jaz!« se je spominjala Ma- rija. Tak je bil začetek. Te- žak-kot vsi. Vendar je kmalu spoznala, kako lepo je hodi- ti v planine, če znaš opazo- vati in tudi ceniti lepoto na- rave. Spoznala je, da je po plačan vsak napor z zavestjo, da nekaj zmoreš, nekaj p>o- meni. Sprva, ko od daleč opazuješ skale, čutiš do njih nek strah in tesnobo, toda, ko se sr^aš z njjmi »iz oči v oči«, te vedno znova in znova privlačijo. Doslej je Marija prehodila Julijske in Kamniške Alpe, lani se je s prijatelji napoti- la .tudi na Vehki Klek ali Grossglockner v Avstrijo kjer je sloviti ledenik Pa- sterce. Mnogo je hodila po prelepih slovenskih hribih tudi z novinci šentjurskega PD, vendar sama veliko raje občuduje naravne lepote. Marija bo cudi v prihod- nje hodila v hribe, kolikor ji bo pač dopuščal čas in tudi Šentjurja še zauzdaj ne namerava zapustiti, čeprav silno rada »vandra« kar je, kot sama pravi, njena »bole zen«. Lepa, ali ne? LENKA VRABIC Marija Polenek V veleblagovnici T lahko kupite lepe' okrasne prtiče Induplati Jarše, lepo emba- lirane, v treh različnih barvah in dveh dimenzijah: 30x90 in 40x90 cm. Ceni: 70,40 in 73,53 din. Rebrast žamet je eden najaktualnejših in najmodernejših materialov. In prav tak žamet iz 100-odstotnega bombaža, 70 cm širine, lahko v 15 različnih modnih barvah izberete v prodajalni Manufaktura. Cena: 50,50 din. NO-MA plastične ploscice izdeluje to- varna meril Slovenj Gradec in so praktičen pripomoček pri učenju in razumevanju nove matematike. Cena: 55 din. Kupite jih lahko v knjigarni Založba Obzorja. Izredno ugodno lahko kupite majhne elektronske računalnike priznanih firm Dl- GITRON, SUPERELECTRON in UNITREX. Vsi imajo štiri osnovne operacije, model 802 ima koren, 803 pa procentni račun. Ogledate in seveda kupite jih lahko pri Mladinski knjigi. Cene od 1.100 do 1.800 din. Za shranjevanje sponk, bucik, žebljič- kov, igel in drugih drobnih predmetov vam svetujemo praktične plastične škatle s predalčki, uvoženimi iz Danske. V vele- blagovnici Tkanina jih prodajajo v 2 raz- ličnih velikostih. Cena: 27,90 in 54,50 din- št. 6. — 13. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 23 CELJSKI JADRALCI ZBOROVALI pred celjskimi jadralnimi piloti je zelo pomembna tek niovalna sezona Delovna kon ferenca Aero kluba Celja, ki je bila izredno uspešna in Konstruktivna, sodelovalo pa je kar - 73 odstotkov članov društva, je dala točne smer nice vsem članom v društvu Teh pa je iz leta v leto več. Upravnik letalske šole Peter Karner je namreč poročal, da imajo registriranih 64 ja- dralnih pilotov, 29 motornih pilotov in 20 modelarjev. Vsi ti so dosegli lepe uspehe Na republiškem prvenstvu v jadranju v Lescah so člani osvojili vsa najboljša mesta Marko Klrnar je republiški prvak, Rojnik drugi. Pešec četrti in Starovič osmi. Na listi najboljših športnikov zveze letalskih organizacij Slovenije pa sta Marko Kli- nar drugi in Rojnïk tretji. Mimo uspehov v jadralnem letenju so pri Aero klubu Celje lani izvedlj tudi avlo rally za svoje člane. Teh tek- movanj močno primanjkuje 2e sama udeležba na tem mi- ni rallyju je pokazala, da za to tekmovalno zvrst velja v Celju izredno zanimanje. Za to bodo to letos večkrat po- novili in pripravih za motor- ne pilote več tekmovanj. Ve- lik delež k uspehu celjskega kluba pa so pridali modelar ji. Njihov član Stanko Par kelj ie namreč osvojil naslov državnega prvaka v Zrenja ninn. Skupaj z reprezentan co Slovenije (v njej je bil tu- di član EMO Branko Leskov šek) je osvojil še več рн) membnih ekipnih zmag tei četrto mesto med posamezni ki na turnirju republik Celj ska. ekipa pa je bila pri čla nih najboljša na Pokolu Po murja. Pionirji so osvojili več najboljših mest na re publiškem prvenstvu. Toda pri Aero klubu ne nameravajo počivati na do seženih rezultatih. Lansko le to so osvojili tri diamantne značke in več zlatih značk )adrainega pilota. Letos na meravajo to ponoviti. Toda glavni cilj jim je državno in republiško prvenstvo. Ponov no, po dolgih desetih letib bomo nad Celjem videli naj boljše jadralne pilote Slove- nije in Jugoslavije. Vsi se bodo borili za vizo za sve tovno prvenstvo, ki bo na Finskem prihodnje leto. To- da letos gredo najboljši na predsvetovni tekmovalni tre- ning na Finsko in na evrop- ski pokal v Francijo. Druga garnitura jadralcev pa bo branila našo državno repre- zentanco na I. balkanskih igrah jadralcev, ki bodo na Hrvatskem. In ravno ta prr- ložnost je še posebej ogrela vse jadralne pilote pri Aero Celje. Maks Arbajter je že en član državne reprezentance kajti imenovan je za vodjo naše reprezentance na vseh prihodnjih tekmovanjih. In ra\mo novo vodstvo v jugo- slovanski reprezentanci jac ralcev daje veliko možnost vsem jadralcem za uspeh Zakaj? Mesto v naši državni re- prezentanci bodo dobili ti sti, kr so v zadnjih letih bi li na vrhu tega športa pn nas in vsi tisti, ki bodo na državnem prvenstvu v Celju dosegh najboljše rezultate. In ravno celjski Aero kljub ima kar osmerico kandidatov, it; bi lahko potrkali- na vrata bilo katere jugoslovanske re prezentance. Da pa bi uspe- li bo potrebno pripraviti po leg dobrih jadralnih pilotov še boljšo zemeljsko ekipo, ki bo spremljala vse nasto pajoče. Poleg tega pa bo po- trebno dopolniti park, kajti za številne jadralce v Celju je žal premalo jedrilic. Da pa bi to rešili so vsi jadral ci po osebi prispevali 1.000 din, za akontacijo in vplačilo avansa za dve novi letali S samoprispevkom so samo po trdili resnost svojega dela. ljubezen do tega športa in resno kandidaturo za letoš nje državno prvenstvo. Svoi delež pa bo morala pridati tudi skupnost, kajti kolektiv kot je Aero klub Celje je to zaslužil. Ob koncu konference so najboljši dobili priznanje dništva. Venčeslav Jeras In Maks Arbai'ter pa sta posta la častna člana društva. J. KUZMA s pn'pnstvom so -končali mla- dinci HDK C«lie. V zadnjem ko- lu so oddigrali srečanje na Je- senicah proti državnemu prvaku Kranjski sori. Kljub dohri ieri «o izsrubili z rezuHatom 3:12. Strelci za Celje so bili Ograjen- Sek, Vajdetič in .\ntlej- I V končnem vrstnem redu so I celjski hokejisti osvoiili tretje me- sto v Jusoslaviji. To je kljub j vsemu lep uspeh. ' V repubiLskl lipi je moStvo Go- Knja iz Velenja premagalo v Lju- bljani Prevoje 5:4. Strelci za Go- renje Kolenc, Lukač, Cepini, po enepa ter Cepin П. dva. Na le- stvici so Velenjčani dru^. V pri- hodnjem kolu igrajo doma proti Tržiču. ZA JADRALNE PILOTE Aeroklub Celje, ki ima sedež na letališču Leveč pri Celju, je te dni raz- pisal šolo za jadralne pi- lote. Vsi mladinci in mla- dinke, ki so dopolnili 16 let, se lahko prijavijo pri upravniku letalske šole Petru Karneru za novi tečaj. Vsi kandidati bodo po teoretičnem delu šole pri- stopili k praktičnemu le- tenju. Pogoji pri društvu pa so najboljši za ta lepi in dinamični šport! NA VRHU Tekmovanje v conski keglja.ški liRi je že prešlo v peto in šesto kolo. Pred.stavniki Ing:rada. Aera in Kovinarja se bodo v prihod- njih dneh borili na keg;lji.5čih v Murski Soboti in Hrastniku. Pre. tekli koli nista prinesli najvpč,iefta uspeha Celjanom. Na kegljišču v Sloven,jeg:radcu je bila ekipa Aera prva. Kovinar šesti In In^ad ko- maj sedmi. V Trbovljah pa je bil vrstni red naslednji: 2. In- grad, 3. Kovinar ia 5. Aero. Po teh rezultatih in nastopu v Celju je stanje po četrtem ko- lu conske lige; Maribor 12, Aero 13, Ingrad 13. Kovinar 14, Parti- zan Trbovlje 16 kazen.skih točk itd. MATEJA Celjski umetnostni dr- salci so dosegli izreden uspeh na republiškem pr- venstvu, ki je bilo v Ce- lju. Od štirih naslovov so osvojili kar dva. Nova pr- vakinja pri mladinkah je iVIateja Jakop, ki je po izredni vožnji v obvezni šoli zelo dobro nadaljeva- la s kratkim prostim pro- gramom in prostim pro- gramom. Zmagala je pre- pričljivo pred skupino ljubljanskih tekmovalk. Prijetno je presenetila tu- di Mateja Ručigaj, ki je bila peta. DrugI naslov republiš- kega prvaka je osvojil Nini Kavčič, toda le ta ni imel konkurence. Nasto- pil je sam. Nova republiška prvaki- nja Mateja Jakop je bila skupaj s svojima trener- jema Mitjo Sketa in Fran- cem Blatnikom presreč- na. Dolgoletni trud ni bil zaman. Petletna vadba je obrodila uspeh. V bodo- če bo Mateja nastopala pri članicah. V začetku tu ne bo vidnih uspehov, to- da če bo nadaljevala z vestnim delom, bo tudi tu napredovala in prekrižala marsikatero željo do se- daj favoriziranih tekmo- valk Olimpije. Poleg Jakopove in Ru- čigaj eve so lep uspeh do- segle tudi ostale celjske mladinke. Jolanda Saver- nik je bila deveta, Simo- na Juhart deseta, Nika Blagotinšek enajsta in Iris Savernik dvanajsta. Pet najboljših iz celjske vrste bo sodelovalo na dr- žavnem prvenstvu v Za- grebu. Prvenstvo se prične že v soboto. In še en uspeh so do- segli Celjani. Organizacija je bila odlična, rezultati pa so bili znani že nekaj minut po zadnjem nasto- pu tekmovalk. Mednarod- ni sodnik Riko Presinger iz Celja pa je tokrat so- dil svojo 80. srečanje. Če- stitamo vsem! J. KUZMA ifptsïst ^ Lansko leto se je javil na razpis za profesionalnega tre- nerja košarkarjev Kovino- PREDRAG NIKOLIĆ iz "Skopja. Tako je po dolgih letih »vladavine« Mileta Ce pina prevzel trenersko pali co mlad strokovnjak iz dru ge republike. Ker je košar ka v Celju in okolici izredno priljubljena (imamo pa tudi dovolj talentov) so se pn klubu odločili za načrtno po- litiko razvoja te dmamične igre pod dvema košema v našem mestu, to pa zahteva poleg vsega ostalega tudi stroko-vno moč, ki bo skrbe la za kvantitetni in kvalitetni razvoj vseh sredin v klubu. Predrag Nikolič je tako eden izmed štirih profesionalnih trenerjev v Celju, ki jih krasi oznaka »strokovnjak za svo je področje«. Tu so še Že- Ijko Seleš (rokomet), Zoran Jevremov (nogomet) in Mla- den Pavljak (atletika). Zakaj ste se odločili za се1.је? »Najprej sem že med štu- dijem bil pomočnik trenerja pri košarkarjih Beograda, na- tô pa sem isto funkcijo op ravljal pri skopskem zvez- nem ligašu Rabotničkem. Ker pa so bili odnosi nekoliko neurejeni, jaz pa kot mlad strokovnjak željan afirma- cije, sem se prijavil na raz- pis Kovinotehne. Mislim, da kot mlad strokovnjak lahko uspem v takšni sredini, kot јеКК Kovinotehna, ki nasto- pa v republiški ligi. V Celju sem bil dobro sprejet in upam, da bo tako tudi osta- lo.« Imate pri delu kakšne te- žave? »Predvsem imamo malo ča- sa na razpolago za vadbo, komaj trikrat na teden kar je premalo za večje uspehe. Za košarkarje je potrebna dvorana, kajti naraščaj je.« Kako ste zadovoljni z ig- ralci? »Dobro se razumemo in do zdaj ni bilo problemov.« Kaj pričakujete od nove sezone, ki se začne sredi aprila? »Težko je že zdaj o tem govoriti, mislim pa, da bi se z resnim delom morali boriti za sam vrh.« T. VRABL NOV ZIMSKI VZPON v soboto, 2. 1^ nleran.la 7,e v. prvih metrih strme skale so se poka'¿aIe očitne razlike med tečajniki. Za razliko od usta- ljene prakse plezalnih šol, kjer se Izvaja ves program na »skalci«, bomo letos tečajni- ke že po 14. dneh odpeljali na prvo zim.sko turo nad Okrešljeni, kjer bo šola »na licu mesta«. Brez dvoma bo to bolj poučen zanimiv in neposreden pouk kot v skal- nem lomu Tremarij. « V teoretičnem delu pli^alne šole je bilo že predavanje »nevarnosti v gorah« (Silvo Jošt) ter predavan,Je »v ste- nah Evrope« z diapozitivi (Cic Debeljak). OPOZORILO. V alpskem svetu se je sneg ustalil. Podlaga zmrznjen sneg. v senčnih le- gah do 10 cm pršiča. na son- čni napihane klože. Nevarnost plazu obstaja samo v grapah z debele.jšim nanosom pršiča. Razmere za normalne ' pristo- pe na vrhove ugodne (obvez- ne dereze, cepin in varova- nie). Zimski sobi na Okreš- Iju in Korošici odnrti. Viši- na snega: Okreielj 40 cm. Sa- vin isko sedlo, vrh Turškega žleba 130 cm, Korošira 150 cm. Pot čez Robanov kot me- sloma poledenela, na OkrešelJ večinoma konna (do Izvira Savinie). Podatki so z dne 10. 2. 75. Možne so hitre snrempiiihe. zato spremi iajte dnevno vremenska poročila. СТГ T2 — Turski žleb, V — Cicova varianta Igličeve v Mali Rinki V. (letna ocena), R — stel)er Štajerske Rinke, v kate- rem sta Knez in Gračner pred mesecem opravila II. zimsko ponovitev. (Posneto na dan vzpona. 8. 2. 1975.) NAD 500 AKTIVNIH Na laški osnovni šoli deluje SSD .Mladost že vrsto let. V društva je nad 500 aktivnih učencev in učenk. Iz leta v leto smo priča razveseljivejšim rezultatom društvenega dela. Mlada športna organi- zacija Je- dobila letos več strokovnih sodelavcev iz vrst učitel.jev. v samem mestu pa se je naslonila tudi na zunanje sodelavce, predvsem Iz vrst strelštva in planinstva. Čeprav šola in Š.-SD še nimata telovad- nic« pa je delovan.je športnih sekcij izredno živahno tn pestro. Red- no vadbo, po dvakrat teJeiisko, so imeli mladi športniki v košarki, rokometu, .šahu, strelstvu In folklori. Kar v jesenskem delu je bilo že 84 medrazrednih tekem v košarki! košarkaška liga šteje namreč kar 13 članov. ŠŠD vzgaja tudi lasten sodniški in zapisnikarski ka- der. Trenutno ima društvo na voljo že kar 34 sodnikov za košarko in rokomet iz vrst učencev. Smučarji, preko 80 po številu, letos še niso stopili na sneg, pa čeprav je SSD nabavilo novo smučarsko vlečnico. Tudi namizni tenis je dobil svojo domovinsko mesto v SSD, žal pa trenutno še nI prostora, da bi lahko postavili vše mize za vadbo in tekmovanja. S pridobitvijo sodobne telovadnice v tem šolskem letu. ki bo funkcionalno povezana s šolo, bodo aktivnosti v SSD pritegnile še večje število učencev, saj bodo dane tudi prostorske možno.sti za večjo širino in kvaliteto šolske in društvene ¿plesne vzgoje. Prizadev- nim delavcem v SSD — mentorju Pečniku, vodjem krožkov (iovSe- tovi, Janovi, Krežetovi in Oieku — vel.ja vse priznanje kot vrsto tistim izven šole, ki skrlie za napredek članstva Š.SD v rajnih S,iort- nih panogah in igrah. K. JUG BREZ SMUČANJA Po koledarju področnega centra SSD bi moralo biti v petek. 11. februarja, že področno smučarsko prvcn.stvo SSD na osnovnih šo- lah. Tekmovanje je bilo načrtovano na smučiščih prt Oljski ko- či, v slučaju slabih snežnih razmer pa na Golteh. Snega pa nik,(er ni in tako bodo smučarska pr\enstva ŠŠD v tem mesecu tako na ravni občin in področja odpadla. Niti eni izmed občin na celjskem področju ni uspelo predhodno izvesti občinskih prvenstev, ki so osnovna tekmovanja v SSD. Smisel smučarskih tekmovanj v okviru šol in SSD so v množični predhodni vadbi, smučarskih tečajih, iz- vedbi smučarskih športnih dnevov na vseh šolah. Vsega tega dela pa doslej na šolah in v SSD ni bilo, ker enostavno ni bilo sncgaf Kakšna škoda, saj je slaba zima že drugič zandía na.šim šolar,iem. K. JUG ŽALEC NAGRADE NAJBOLJŠIM Telesno kulturna skupnost Žalec je za leto 1974 pode- lila najboljšim športnim društvom in organizacijam v ob- čini priznanja v obliki plaket, diplom in pokalov, ki sta jih podelila predsednik skupščine TKS Žalec MiSo Boliov- nik in sekretar Adi Vidmajer. Plakete so prejeli: KK Hme- zad Žalec, ŠK Oljka Andraž, rokometaši TVD Partizana Liboje, ŠK Žalec, ŠK Šempeter, planinska društva Zabu- kovica, Prebold, Polzela, Vransko-Tabor, žalcc in PD .MO Tabor, Občinska zveza tabornikov, strelci, društva TVD Partizan Polzela, Žalec, Šempeter, Griže, Vransko, Tabor, Prebold in Braslovče, ObZTK Žalec, ObSS Žalec, Jamarski klub »Crni galeb«, Prebold. ObKSZDL Žalec. ObKZSMS Ža- lee ter šolska športna društva Žalec. Prebold, Pol/.ela, Vransko, Petrovce, Griže, Braslovče in Šempeter. Diplome so prejeli: TVD Partizan Gomilsko. Gotovlje in Petrovce, SK Braslovče in ŠD Invalid Žalec. Najboljši ekipi KK Hmezad in SK Žalec sta dobili še pokala. T. Tavčar 24. stran — NOVI TEDNIK 13. februar 1975 — Št. 6 št. 6. — 13. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 25 26. stran — NOVI TEDNIK 13. februar 1975 ~ Št. e št. 6. — 13. februar 1975 NOVI TEDNIK — stran 27 LJUBEZEN PO SVETU prednost starih Ewi v severnih predelih afriške republike" Togo imajo kaj ôudne navade okoli vpe- ljevanja doraslih deklet v ženski kroig. Mesece morajo dorasle deklice namazane z beUm pepelom živeti s star- ko, ki opravlja dolžnost obrezovalke. Ewi svoja deikle- ta in fante obrežejo in šele obrezani veljajo za odrasle, sposobne za spolno življenje. Stara obrezovalka v mese- cih pred glaivno svečanostjo obrezovanja uči dekleta v^eh spretnosti, ki jdh bodo mo- rala znati kot ljubice, kot ženske in matere. Svečanost obrezovanja se začne pred očmi vse vasi. Mo- čan dedec zagrabi neobreza- no dekle čez pas in jo po- loži k tlom tako, da se ne more kaj prida braniti, med- tem ko sestre in mati obre- zanke žrtev držijo za roke in nage. Obrezovalka z ostrim rezilom odreže dekletu šcege- tavček (klitoris), * kar stori žensko baje teako zadovaljd- vo, zelo zahtevna. Kdo ve, zakaj se Ewom toliko gre za tako lastnost žensk? Ko je obrezovanje koaiča- no, tnorajo obrezana dekleta plesati in z gibi posnemati obnašanje telesa pri ljubezen- skem aktu. Vse to počnejo v bolečinah in krvaveče sredi največjega prahu in pepela, ki se siplje z njihovih ozno- jenih teles. In vendar malo- katera 'od deklet dobi infek- cijo. No, obrezana dekleta s tem nimajo miru. Ko se vračajo pod noč domov, jih prestre- zajo moški, predvsem starej- ši, češ, mlajši bi oslepeli, če bi se lotili pravkar obrezane deklice. Tako pridejo avito- repi prešuštniki starejših leit zvito na svoj račun, ko de- kleta zaradi bolečin še ne mo- rejo zahtevati kaj več, mla- dim pa jih prepustijo obre- zane in tako malone nenasit- ne. Lepi očetje svöjih sinov! V DVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA (9) mesto orhihej - singapur Singapurčani sami pra- vijo, ua je njihovo mesto ouo in ostane vrtno me- sto. Meni so se lajboij priljubile orhideje — než nordeče, z vabljivimi, raz prtimi cvetovi, ki ад skri- vali v sebi največjo smga pursko prijetnost — svoj stven odnos do zelenic, do vrtov, do rož, do mogoč- nih, košatih južnm dre- ves, do narave. Zato ni čudno, da vsak turistični prospekt vabi v Mandai Gardens, v Tiger Balm Gardens, v Botanic Gar- dens — v botanične vrto- ve. Na razkošnih, bujnih 32 hektarih se očem po nuja valovanje zelene ze- mlje s 3000 vrstami naj- bolj neznanih dreves in škrlatno rdečih plantaž. Plantaž neumljivo čistega in trepetajočega cvetja or- hideje. V čistih ribnikih botaničnih vrtov pa se le no sprehajajo znameniti črni labodi. Turistični vo- diči so bili celo tako pri- jazni, da so nam pokazali, kakšno življenjsko pot prehodi cvetno srce orbi deje ... Da singapurski razvit ekološki odnos, odnos do okolja in prostora ni, no- bena krhka trepetlika, ki jo neusmiljeno zamaje že malo močnejši veter, govo- rijo njihove hude, drakon- ske kazni za onesnaževa- nje okolja. Kdor smeti in ga mož postave ulovi, mo- PIŠE JOŽE VOLFAND ra plačati do 500 starih ti- sočakov kazni. Pol milijo- na za papir, ki ga hote ali nehote vrže na cesto. Najčistejše mesto na Zemljini obli je Singapur. Kje je Singapur? Ko sem gledal zemlje- vid, nisem mogel verjeti, da si bomo skoraj podali roko z ekvatorjem. Samo eno stopinjo bi morali preleteti, pa bi se znašli na južni polobli jemlje. Takšna lega te nekdanje britanske kolonije, sedaj samostojne države, vpliva na nemogoče, vlažno in to- plo podnebje. Nič ni ne- navadnega, če v Singapuru neprenehoma dežuje tri mesece. Poprečna tempe- ratura pa znaša okrog 25 do 29 stopinj. Mi smo v Singapur prileteli 14. no- vembra pozno popoldne — v dež in tako vlažnost zraka, da smo stežka di- hali. Od Beograda do Singapura traja let sedem ur in F>ol. Ni malo, ali ne? če bi povedal, da me je presenetilo, mi najbrž ne boste verjeli. V naših predstavah azijska celina, Singapur pa leži icot pol otok na skrajnem jugu Malezije, nekako v kleščah med Sumatro in Borneom, sredi Indokine, prispodab- Ija svet nečistoče, revšči- ne, počasnega napredka, žalostnih razočaranj nad krivično delitvijo civiliza- cije na revne in bogate, na bolj in manj razvite. Singapur je kot oaza v teh črnih podobah. Snaž- no, večno umito mesto, z 2800 dolarji narodnega dohodka na prebivalca in z razvojem, ki je skorajda podoben gibčnosti filmske kamere. To smo lahko naj- nazorneje spoznali z ogle dne vožnje po mestu. Hiše, visoke in arhitektonsko skrbno zasnovane stolpni- ce, kažejo visok standard te majhne azijske državi ce, ki se razprostira na komaj sai kvadratnih ki- lometrih površine. Samo zaradi primerjave naj po- vem, koliko meri naš naj- večji otok Krk. Nekaj čez 400 kv. kilometrov. No, orhidej sko mesto Singa- pur izpričuje nespreme- njeno resnico, da velikost ne odkriva tudi veličine pomebnosti. ' Singapur šteje danes • čez 2 milijona prebivalcev, pretežno Kitajcev, tri če- trtine jih je, nekaj je Mà- lajcev, pa Indijcev in Pa- kistancev. Zato se v Sin- gapuru radi pohvalijo, ka- ko v nedrih zgodovinske preteklosti nosijo in da- nes ponujajo tri înameni- te kulture človeštva — ki- tajsko, malajsko in indij- sko. Nato pa še dodajo misli o bogastvu ljudske umetnosti, glasbe, plesov in festivalov. Da, festiva- lov. Koliko jih je! Najprej imajo svojega Kitajci na njihovo novo leto — 23. in 24. januarja. Takrat vsak Kitajec odpre domove prijateljem m no bena vabila niso potrebna za to kitajsko gostoijub nost. Otroci postanejo lep ši zaradi novih ablek in srečnejši, ker so dobili »ang pows« za dobro sre- čo. »Ang pows« so nekak- šne rdeče škatlice, v ka- terih žvenketajo singapur- ski dolarji — so manj vredni kot hongkongški in ameriški. Islamci poznajo Hari Raya Haji. Majbolj nevsakdanji in za naše živce prehudo dramatičen je festival Thaipusum. V cestni procesiji se v oma- mnem razpoloženju pomi kajo verski pokorneži, ki so si naložili hudo kazen za storjene grehe — telo si prehode j o z železnimi puščicami, toda ta nekr- vavovznemirljiva ceremo- nija je nekaj izjemnega zato, ker' nihče ni ranjen, nikomur kljub blazni po- kori ne privre kri iz gre- šnega telesa ... Kako zdravniki razlagajo ta fe- nomen in s čim ti »umet- niki obvladovanja« utrdi- jo svojo materialno sub- stanco — o tem smo že brali. Morda bodo zanimivejša tale dejstva. Tudi v Sin- gapuru so učitelji sla.bo plačani. Trgovina je pro- sta vseh državnih taks, ta ko da je bog Merkur na- šel tu in v Hong Kongu najbolj zadovoljno domo- vanje. V neverjetnem po- ložaju so delavci — nima jo stalne zaposlitve, am pak dobijo 7,5 dolarja dne- "vnega zaslužka in s tem morajo živeti. Naš turi- stični vodič (^rdon M. O'Hara je sicer pošteno brazdal po singapurskem gospodarskem, družbe nem in političnem življe nju. Toda priznati moram, da mu v vsem nismo ver jeli. Singapur se ubada z ne- zaposlenostjo — 17.000 pro- silcev čaka na zaposlitev in plačo, številka ne bi bila tako neprijetna, če 54 odstotkov prebivalcev Singapura ne bi predstav Ijali mladi. Torej podoben podatek kot v večini de žel v razvoju. P/ed vhodom v hišo iz žada, o kateri pravijo, da je na,iveč.ja znamenitost Singapura NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice. Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, p>oštni predal 161; Naročnina ш oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik; Jože Volfand, tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Damjana Stamejčič,, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 2 din — (Celoletna naročnina .75 din, polletna 37 din. Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DEIX)« r.jubljana - Te- lef. uredništvo 22-369 in 23-105, mali oglasi in naročnine 22-800. _ СГЛЛЕ, n. FEBRUARTA 1975 GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC PREDLOG OBČINSKEGA PRORAČUNA CELJA ZA LETO 197 I. OSNOVNA USMERITEV Predlog c^učinskega proračuna je pripravljen v skladu z določili zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih in resolucijah o družbe noekonomski politiki in razvoju v SR Sloveniji in občini Celje v letu 1975. Splošna poraba je usklajena s plansko oceno gibanj narodnega dohodka. Proračunska poraba je bila v letu 1974 73.937.362 din, predvidena proračunska poraba v letu 1975 pa je 76.440.000 din. V proračunu občine za leto 1975 se zagotavljajo sred stva za kritje obveznosti, katere je občina dolžna pokriti na podlagi ustave, zakonov, občinskih odlokov in sprejetih družbenih dogovorov. V predlaganem proračunu rasejo sredstva za delo državnih organov (uprava, sodišča, tožilstvo, javno pravo- branilstvo, sodišče združenega dela in javni samoupravni pravobranilec) nekoliko hitreje kot skupna proračunska poraba in to zaradi nerešenih materialnih, prostorskih in kadrovskih vprašanj. Iz analize_ republiškega sekretariata za finance o sredstvih za splošno in del skupne porabe za leto 1973 izhaja, da znaša izdatek za celotno aržavno upravo v letu 1973 na prebivalca v republiki 284 din, v občinah mesta Ljubljane 280 din, v občini Celje pa 220 din ali 77,4 % povprečnih sredstev na prebivalca v repub- liki. V letu 1975 se izloča iz proračuna del financiranja socialnega skrbstva in del anuitet od najetih kreditov za skupno porabo. II. DOHODKI PRORAČUNA Globalni obseg dohodkov, predvidenih v proračunu, predstavljajo le trije osnovni viri m to: — "davki na promet proizvodov, premoženija in na do- hodke od premoženja, ki predstavljajo 73,5 % v strukturi dohodkov (v letu 1974 68,1 %); — davki na dohodke zasebne dejavnosti in skupnega dohodka občanov, ki predstavljajo 20,9 % v strukturi do- hodkov (v letu 1974 26,8 %); — in takse (upravne, sodne, turistične in komunalne), ki v strukturi dohodkov predstavljajo 4,7 % dohodkov Realizacija dohodkov proračuna za leto 1974 m plan dohodkov za leto 1975 je razviden iz naslednje tabele: Taka struktura dohodkov postavlja občinski proračun v odvisnost od gibanja tiste potrošnje, ki je odraz gibanja osebnih dohodkov zaposlenih (prometni davek od proda- je proizvodov) in gibanja storitvene dejavnosti (obrt in druge zasebne dejavnosti). Iz dohodkov občinskega proračuna se za leto 1975 izloča dohodek od davka na dohodek iz delovnega raz- merja. Odpade pa tudi 50 % davka od skupnega dohodka občanov, ki se namenja za republiški proračim za dopK)l- njevanje proračuna manj razvitim občinam. III. PORAZDELITEV DOHODKOV ZA PRORAČUNSKO PORABO Po družbenem dogovoru o splošni F>crabć v SR Slo- veniji v letu 1975 se v občinskih proračunih zagotavljajo sredstva zlasti za dejavnost državnih organov, družbeno- političnih organizacij, krajevnih skupnosti, komunalno dejavnost ter zakonske in pogodbene obveznosti občine. Za občino Celje bo po sedaj znanih kriterijih dovoljena poraba v letu 1975 76.440.000 din. Presežena sredstva nad dogovorjeno porabo se bodo po dogovoru občin združe- vala v republiki za zagotovitev ravni splošne porabe v republiki. V letu 1973 je bila po podatkih republiškega sekretaria- ta za finance planirana splošna poraba na prebivalca v republiki 808 din, v občini Ljubljana Center 2.721 in v občini Celje 989 din, kar je za 22 % več kot je bilo popreč- je v republiki. Za leto 1974 teh podatkov še ni. Na podlagi delovnih programov uporabnikov prora- čunskih sredstev, obveznosti občine za plačilo anuitet za bajete kredite, obveznosti občine do financiranja progra- nia gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov v občini Celje in po sprejetih družbenih dogovorih so bili predloženi zahtevki za financiranje splošne porabe v letu 1975 v višini 110.971.724 din. Izvršni svet skupščine občine Celje je z vodstvi občin- skih družbenopolitičnih organizacij obravnaval zahteve porabnikov proračuna in skušal uskladiti zahteve do višine dovoljene splošne porabe. Pri usklajevanju je upošteval prioriteto zahtev, ki izvirajo iz zakonskih, pogodbenih in drugih obveznosti občine. 01 — De.javnost organov družbenopolitičnih skupnosti Za te namene predlaga izvršni svet sredstva v višini 34.564.460 din.'To pomeni zmanjšanje zahtevane vsote za 7.920.220 din. Državnim organom se v tem znesku zagotavljajo sred- stva za redno dejavnost, ki predstavljajo 33 % povečanje na realizacijo v letu 1974. Poleg tega pa se državnim organom namenja tudi del zahtevanih sredstev 7,a nove namestitve in za uskladitev osebnih dohodkov z novim samoupravnim sporazumom (42 % od zahtevanih sred stev). Pri tem se sredstva za osebne dohodke povečujejo za 26,1 %, sredstva za regres za letni dopust, sredstva za regresiranje prehrane pa so predvidena v skladu s sindi- kalno listo. Največ sredstev iz te postavke odpade na občinske upravne organe. Število delavcev v teh organih se je v 02 — Narodna obramba Po predvidevanjih sveta za ljudsko obrambo jé potreb- no za te namene najmanj 1.740.000 din. S temi sredstvi bo mogoče realizirati vsaj minimalni program te dejav- nosti. 03 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij V predlogu proračuna za leto 1975 se za občinske letu 1974 povečalo za 13, od 193 na 206. Povečanje je bilo potrebno zaradi novih nalog. Osebni dohodki so bili v letu 1974 znatno nižji kot v gospodarstvu. Poprečni osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega je znašal v letu 1974 1.309;36 din, republiško poprečje pa znaša 1.640 din. Le redke so TOZD v občini, ki bi imele tak ah nižj: osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega. To je tudi eden glavnih razlogov, da občinska uprava ne more dobiti nujno potrebnih strokovnjakov. Dejanski materialni stroški so bili v letu 1974 ¿a 26 % višji od planiranih, zlasti zaradi povečane porabe pisarni- škega materiala. Stroški v letu 1975 bodo predvidoma večji za 50 % od planiranih v letu 1974. Poleg sredstev za redno dejavnost naj bi >Dčinski upravni organi dobili še 4.300.000 din za nove namestitve in za delno uskladitev osebnih dohodkov z novim samo- upravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohod- kov v upravnih organih. Nezasedenih je 42 delovnih mest, predvidevamo, da bi jih v letu 1975 glede na sredstva lahko nasedli le 10 do 15. Del zgoraj navedenih sredstev bo porabljen tudi za soudeležbo občinskih upravnih orga- nov pri zagotovitvi sredstev za tajnike svetov krajevnih skupnosti. Z ostalimi sredstvi pa bo le v manjši meri mogoče uskladiti OD s samoupravnim sporazumom. Večja sredstva so letos planirana tudi za članarine ter za sofinanciranje raznih proslav ob 30. letnici osvoboditve in 40-letnici zleta svobod v Celju. družbenopolitične organizacije in ' za nekatera društva zagotavljajo sredstva v višini 2.405.240 din. Za humani- tarna, športna in tehnična društva bo potrebno zagotoviti sredstva v finančnih načrtih samoupravnih interesnih skupnosti, ki pokrivajo njihova področja dela. PREDLOG RAZPOREDITVE PRORAČUNSKIH IZDATKOV 1975 04 — Negospodarske investicije V okviru postavke negospodarske investicije ni bilo mogoče vključiti izredno velikih zahtevkov za nove :nve sticije. Zato se po predlogu izvršnega sveta predvideva 07 — Kulturno prosvetna dejavnost V predlogu proračuna je za te namene predvideno 350.000 din in to za prispevek Novemu tedniku in za nagrade Slavka Šlandra ter nagrade samoupravljalcem. 08 — Socialno skrbstvo Na področju socialnega skrbstva se zagotavljajo sred- stva na podlagi obveznosti, ki izvirajo iz ustave, saKonskih predpisov in statuta občine. Za družbeno varstvo oorcev je namenjen znesek 1.979.400 din. Za sofinanciranje social nega skrbstva pa planiramo 6.000.000 dm. 09 — Zdravstveno varstvo Tudi na tem področju skupne porabe ima občina po- godbene m zakonske obveznosu. V proračunu se wgotav Ijajo sredstva za higiensko službo, za varstvo окЛЈа in prispevek za starostno zavarovanje kmetov v višini 431.000 din. 10 — Komunalna dejavnost V proračunu se za te namene predlaga 10.718.000 din. S temi sredstvi se bodo financirale najnujnejše Komunal- ne potrebe — javna razsvetljava, javna snaga, vzdrževanje zelenic in prometnih znakov, urbanistični in geodetski načrti in vzdrževanje komunalnih objektov. Zahtevek je bil višji za 7.032.000 din. Podrobnejša obrazložitev je v nadaljevanju tega teksta. 11 — Dejavnost krajevnih skupnosti Za te namene se zagotavljajo sredstva v višini 2.756.000 din za redno dejavnost m 500.000 din namensko ^a tisto krajevno skupnost, kjer bo organiziran občinski pr.^znik. 16 — Intervencije v gospodarstvu Gospodarske intervencije predstavljajo sredstva za po- speševanje kmetijske in turistične dejavnosti. Za le name- ne se predlaga 700.000 din. Za tekočo proračunsko rezervo je v proračunu predvi- den 1 «/o sredstev proračuna v znesku 764.400 din. Neplačane obveznosti iz leta 1974 znašajo do sedaj 1.218.000 din. Za rezervni sklad se namenja 1.400.000 din S tem zneskom se delno pokriva primanjkljaj v letu 1974. ki je nastal zaradi izpada dohodkov, izvirajočih iz pro- metnega davka. Komunalni proračun občine Celje Program komunalnega proračuna občine Celje za leto 1975 zajema financiranje samo kolektivne komunalne po- trošnje Ш nekaterih drugih obveznosti po postavkah, k: so navedene v priloženi tabeli. Glede na znano stališče, da se iz proračuna ne financirajo mvesticije m glede na znatno večje potrebe drugih proračunskih potrošn.kov je prvotni predlog potrebnih sredstev v komunalnem prora čunu skrčen za 7.135.000 din, kar pomeni 57 "/o sredstev glede na realizacijo v letu 1974. V komunalnem preračunu se zagotavljajo sredstva le za financiranje koIeKtivne komunalne potrošnje, za geodetska dela in za izdelavo urbanistične dokumentacije. Za vzdrževanje javne razsvetljave je predvidenih -.a 38 odstotkov več sredstev zaradi podražitve električne ener- gije. Novih investicij v javno razsvetljavo ni predvidenih. Za opravljanje javne snage oziroma čiščenje javnih površin je predvidenih za 23 ®/o več sredstev, in sicer zaradi intenzivnejšega čiščenja obstoječih površin ter vključitve v čiščenje novih javnih površin. Za vzdrževanje zelenih površin je za 23 % več sredstev, Obseg del se v letu 1975 ne >bo spremenil, več sredstev je namenjenih le za kritje višjih stroškov vzdrževanja. Za vzdrževanje in obnavljanje drugih komunalnih objektov je na razpolago manj sredstev kot v letu 1974 in bo zato potrebno skrčiti vzdrževalna dela (mestne ulice, pločniki, podporni zidov: itd.) na mmiinum. Za gradnjo in popravilo mostov je predvidenih znatno manj sredstev kot v letu 1974. Iz predvidenih sredstev se bo financirala gradnja mostu čez Voglajno v podaljšku Kočevarjeve ulice in popravilo več manjših mostov, ki so dotrajani. Za opravljanje zimske službe je programiranih več sredstev kot jih je bilo porabljenih v letu 1974. To iz razloga, ker zime še m konec. Znatno več sredstev je predvidenih za vzdrževanje železniških prehodov. Sredstva so programirana na podla- gi zahtevka železniškega gospodarstva za leto 1975. Predvidena sredstva za vzdrževanje in -postavitev sema- forjev se bodo porabila za redno vzdrževanje obstoječih zmanjšanje zahtevkov za 15.171.564 din. Predlagana sred stva bodo zagotovila le delno izpolnitev že sprejetih obve znosti občine in plačilo anuitet za najete kredite v pre teklih letih. semaforjev in za namestitev semaforjev pred >.snovno šolo ob Ljubljanski cesti. Predvidena sredstva za urejanje pokopališč so name njena za nadaljnjo razširitev celjskega pokopališča. Razen navedenih komunalnih del, ki se bodo opravila v letu 1975, bo potrebno čimpreje pripraviti m sprejeti program akcije za čiščenje ter urejanje okolja na obrnoč- ju celotne celjske občine. Program m akcija bi morala zajemati urejanje zelenih površin — predvsem tistih, k: so v upravljanju gospodarskih organizacij ali Jbčanov stalno čiščenje površin, ki niso javne, urejanje tasad vozišč, pločnikov itd. V akcijo bi morali vključiti vse KS, družbeno politične organizacije, društva, javne 'osta nove, šole, samoupravne interesne skupnosti ш druge Sklad prispevka za uporabo mestnega zemljišča Plan dohodkov sklada v letu 1975 predvideva povečanje za 71 %, in sicer predvsem na račun povečanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Dohodki iz prispevka se bodo povečali za 71 %. Znatno se bodo tudi povečali — 84 % — prispevki ob- čanov ter krajevnih skupnosti za sofinanciranje asfaltira- nja mestnih ulic in cest. V postavki sofinanciranje rekonstrukcij mestnih ulic in cest je predvidena ureditev oziroma asfaltiranje Jane- žičeve ulice, Dolarjeve ulice, ulice Na rebru in več ulic v zazidalnem območju Ostrožno III. V posebnih postavkah so predvidena sredstva za asfal- tiranje makadamskega dela Partizanske ceste, ulice Na okopih m podaljška Oblakove ulice do kompleksa TSŠ. Sofinanciranje dela ceste Dobrna—Hudičev graben je obveza občine iz leta 1974, ker je krajevna skupnost Eto- brna že prispevala svoj delež z ureditvijo nekaterih cest, ki bi jih morala sofinancirati tudi občina. Ureditev Dolgega polja je že bila obveznost v letu 1974 in je zato programirana kot prioritetna naloga v letu 1975. Podaljšek Kersnikove ulice in gradnja magistrale vzhod sta investiciji, ki se bosta financirali iz prispevka za upo- rabo mestnih zemljišč in sredstev sklada za komunalno urejanje zemljišč. Sredstva iz postavke »prispevek za CDC in TSS« so namenjena za komunalno urejanje obeh kompleksov, celj- ski družbeni center in tehnični šolski center. Sredstva za ureditev Mestnega parka so namenjena za ureditev poti in za večjo obnovo zelenja. I_________ Realizacija Plan za ^ . v 1. 1974 1. 1975 I. DOHODKI 1. Prenešena sredstva iz 1. 1974 383.524 628.396 184 2. Prispevek za uporabo mestnih zemljišč 7,760.312 13,280.000 171 3. Prispevki občanov in KS 260.350 480.000 184 4. Drugi dohodki • 3.607 — SKUPA.I DOHODKI 8,407.793 l4,.i«8.396 ITT" II. IZDATKI 1. Plačilo obveznosti iz preteklih let 70.000 — — 2. Sofinanciranje rekonstrukcije mestnih ulic in cest 1,597.684 1,650.000 103 3. Izgradnja kolektorja 500.000 — — 4. Ureditev Partizanske ceste. Na okopih. Oblakova cesta 600.00 5. Ureditev ceste Dobrna—Hudičev graben — 400.000 — 6. Ureditev Dolgega polja — 400.000 — 7. Podaljšek Kersnikove ulice — 1,700.000 — 8. Magistrala vzhod, jug 4,000.000 6,800.000 170 9. Prispevek za CDC in TSS (komtmalno urejanje) — 2,400.000 — 10. Odvod KS Store 100.000 130.000 130 11. Ureditev Mestnega parka — 300.000 — 12. Ostali izdatki 11.713 14.396 123 13. Urejanje zemljišč na Golovcu 1,500.000 — — SKLJPA,I r/DATKl" 7,779.397 14,.Ш.З!)6 185 Cestni sklad Plan dohodka cestnega sklada predvideva povečanje sredstev za 16 "/o. Dohodek iz postavke pristojbine za mo- torna vozila se bo povečal za 29 ®/o, znatno pa se bo tudi povečal dohodek s prispevka občanov za sofinanciranje asfaltiranja cest, ш sicer za 112 %. Dohodek iz prispevka občanov in krajevnih skupnosti je programiran na podlagi programov iz izjav krajevnih skupnosti o predvidenih sredstvih za obnovo cest in na podlagi soudeležbe cest- nega sklada, ki je določen v tem programu. V planu vzdrževanja cest IV. reda je predvidenih za 17 o/o več sredstev. Za rekonstrukcijo oziroma asfaltiranje cest se predvi- deva v planu za 20 % več sredstev. Prioritetna obveza ob- čine je sofinanciranje asfaltiranja ceste škufja vas — Za- dobrova — avtocesta. Krajevna skupnost Medlog je že nakazala cestnemu skladu del sredstev za sofinanciranje asfaltiranja odseka ceste Babno—Medlog in je za to ta cestni' odsek v pro- gramu na drugem mestu. Na podlagi izjav krajevnih skupnosti zbirajo denar tudi za sofinanciranje asfaltiranja nekaterih drugih cestnih odsekov. Realizirale se bodo tiste rekonstruKciJe, za ka- tere bodo krajevne skupnosti in občani zagotovili že pred leti dogovorjen odstotek udeležbe. Sklad za komunainpurejanje zemljišč občine Celje Tudi v letu 1975 bo program dela sklada usmerjen k istemu cilju kot v preteklih letih t. j. к pravočasnemu zagotavljanju zadostnih količin urejenega stavbnega zem- ljišča za potrebe gospodarske in negospodarske gradnje, v tem okviru pa še zlasti za zadovoljitev večjega obsega gradnje' blokovnih stanovanj in družbenih objektov po programih, ki so že osvojeni. Poslovanje sklada temelji na poslovnih aranžmanih in je tud] njegov obseg odvisen od števila in obsega le teh. Priloženi predlog programa predstavlja pravzaprav minimalni obseg del oziroma obseg del po že predvidenih aranžmanih z znanimi potencialnimi graditelj) m na po- dlagi znanih programov. Obseg poslovanja sklada je seve- da v veliki odvisnosti tudi od gospodarske konjunkture m od predpisov, ki pospešujejo ali zavirajo investiranje skladno s splošno gospodarsko politiko. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina m oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni ш odgovorni urednik: Jože Volfand, tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič Jore Krašovec, Mateja Podjet, Milan Seničar, Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič; Zdenka Stopar, Milenko Strašek Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 2 din — Celoletna naročnina 75 din, polletna 37 din. Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana — Te lef. uredništvo 22-369 in 23-105, mah oglasi in naročnine 22-800.