Ljubljana, torek 10. junija 19M
Cena 2 Din
Upravoisivo Ljubljana. Knalijeva c — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125, 3120 Inserami iddeiek: Ljubljana Selen-öurgova ut — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski Tg 1
Telefon št. 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2
Telefon St 190 Računi pri poŠt ček zavodih: Ljubljana 9t. 11.842, Praga ßislo 78.180 Wien št 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št_ 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon ft. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Alandsko otočje
V poročilih o pogajanjih med Rusijo in Anglijo se v zvezi z baltiškim problemom v zadnjem času vedno na novo omenjajo zopet Alandski otoki. Zdi se, da igra ta otoška skupina za kulisami odnošajev med Rusijo in Zapad-no Evropo večjo vlogo, kakor bi se dalo sklepati iz uradnih in poluradnih vesti. Pri tem ogromna večina evropske javnosti niti dobro ne ve, kje leži to otočje, ki je povzročilo precejšnje težkoče in spore že tudi na nedavnem zasedanju sveta Društva narodov, obrnilo pa nase pozornost že tedne poprej, ko se je Rusija uprla finski in švedski nameri, da to otočje utrdita. Vse to dovolj priča, da igrajo Alandski otoki v strategičnih računih glede Vzhodnega morja prav pomembno vlogo.
Alandsko otočje je skupina malih otokov v skrajnem severnem delu Baltiškega morja ob vhodu v Bolniški zaliv, ki se zajeda med Švedsko in Finsko daleč proti severu. Na vsem otočju biva samo okroglo 26.000 ljudi. Pripadalo je s Finsko vred skozi dolga stoletja Švedski in je z njo vred menjalo državno pripadnost v letu 1809, ko so morali Švedi prepustiti Rusom vso Finsko. Otočje je začelo dobivati večji pomen v strateškem pogledu v teku preteklega stoletja, ko so se ostrila nasprotja med velikimi evropskimi silami na kopnem in na morju. Po krimski vojni, ki je končala z ruskim porazom, se je morala 1.1857 Rusija zavezati, da Alandskih otokov ne bo utrdila. Tako stanje je ostalo do svetovne vojne.
Velika sprememba je nastopila po ruski revoluciji in odpadu zapadnih provinc od Rusije. Ko je postala Finska samostojna in si je lastila gospostvo nad Alandskim otočjem, kakor je bilo povsem v skladu s politično zgodovino, se je oglasila Švedska in zahtevala otoke zase. Sklicevala se je pri tem v prvi vrsti na načelo narodne samoodločbe, ki mu je Wilson pripomogel do tako zmagovitega uveljavljanja. Na Alandskih otokih je namreč v ogromni večini švedsko prebivalstvo, ki tvori nekako 90% celotnega življa. Spor so predložili Društvu narodov, ki je odločilo Finski v prid.
Za Švede pa ni bila važna le narod-\iost prebivalstva na Alandskih otokih, aarveč še bolj njihova strateška lega. iaj ležijo otoki bliže švedski nego finski obali, a kar je še boli kočljivo: oddaljeni še manj ko 100 km od Stock-holma, švedske prestolnice. V dobi letalske vojne je postajalo to dejstvo od vseh najpomembnejše. Zato je razumljivo. da so pridelitev Alandskih otokov Finski omilili v Ženevi z določbo, da se otočje nikakor ne sme utrditi in da se ne sme na njem namestiti nika-ka oborožena sila. razen one malenkosti, ki je potrebna za običajno varnostno, odnosno policijsko službo. To je bila ženevska določba iz leta 1921., ki jo je podpisalo 21 držav.
Odkar je začelo postajati v Evropi znova soparno in so se jele izoblikovati nove nasprotne grupacije, se je napetost prenesla tudi na Vzhodno morje. Saj so v njem nastajale nove vojne mornarice, med njimi zlasti nemško bojno ladjevje. Države ob tem morju, ki niso mogle sodelovati v velikem oboroževalnem tekmovanju, so se pričele bati za svojo neodvisnost in za nevtralnost. Ta strah, ki je zajel tako baltiške kakor skandinavske države, je postal močan tudi na Finskem in Švedskem. V skrbi za povečanje lastne varnosti se je pojavil načrt, da se Aland-ski otoki vendarle utrdijo. S tem predlogom sta se Finska in Švedska, ki vladata med njima že dolga leta dobro prijateljstvo in složno sodelovanje ter sta soglasno nastopali tudi glede Alandskih otokov, obrnili do podpisnic pogodbe iz leta 1921 ter jih pridobili za spremembo določbe o demilitarizaciji otočja. Vse je šlo dobro, saj ob občem oboroževanju Evrope in spričo znanih tendenc ta zadeva ni vzbujala pomislekov. Društvo narodov je imelo potrditi doseženo soglasje in Finska bi mogla v skladu z Ženevo utrditi Alandske otoke.
Tu pa je naenkrat nastopila Rusija. Njena zahteva se je protivila finskim načrtom in je ženevske kroge spravila v nemajhno zadrego. Rusi so se postavili na stališče, da jim utrditev Alandskih otokov iz raznih razlogov ne more biti simpatična. Severnjaki se sicer sklicujejo v prizadevanju za utrditev na nevarnost, ki bi mo^la priti od nemške vojne mornarice. Toda Rusi trdijo, da bi utrditev Alandskih otokov bila le slaba obramba zoper eventualno nemško invazijo. Zakaj če bi Nemci, izrabivši utrditev otokov za povod, navalili nanje, bi sf jim utrdbe bržkone ne mogle dovolj učinkovito upirati. Tako sklepajo v Moskvi in zato so zahtevali v Helsinkih, da jim dovolijo pregled, odnosno vpogled v projektirane zasnutke utrdbenih del, kar pa so Finci odklonili. Ta nastop je Rurp še bol;	v "dooru. V svojih polemikah so naglašali bojazen,
ANGLEŠKE PRIPRAVE ZA REPRESAUJE
Japonska formalno še ni predložila svojih zahtev — Anglija vsekakor pripravljena z vsemi sredstvi braniti svoje pozicije na Kitajskem — Važna posvetovanja vlade
London, 19. junija, z. Zunanji minister lord Halifax, ki se je v soboto zaradi na-naščajoče napetosti v Tiencinu nenadno vrnil iz Yorkshira v London, je imel včeraj več telefonskih razgovorov z ministrskim predsednikom Chamberlainom, ki je nedeljo prebil v Chequersu. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, je ministrskemu predsedniku predlagal kot prvi angleški ukrep proti Japoncem, da bi se v Tokio poslala ostra nota, v kateri bi se pojasnilo angleško stališče. Halifax je ostal v Foreign olficeu ves dan in je proučeval celo serijo načrtov vojaških in mornariških akcij ter gospodarskih ukrepov za obrambo angleških interesov na Daljnem vzhodu.
Vsi ti načrti so bili danes predmet ponovne podrobne proučitve na seji ožjega kabineta angleške vlade. Simptomatično je. da do davi japonska vlada angleški vladi še ni predložila nikakih konkretnih predlogov za ureditev tiencinskega spora. Londonski krogi smatrajo namreč izjave tako zvanih zastopnikov japonskega zunanjega ministrstva le za poskusne balone. Poseben pomen pripisujejo vprašanju, ali nameravajo Japonci spor lokalizirati na tiencinsko področje, ali ga razširiti tudi na ostale angleške koncesije v mestih, ki so prišla doslej pod oblast Japoncev. Na to je opozoril tudi ministrski predsednik Chamberlain v spodnji zbornici, ko je izrazil na-do, da bo ostal spor vendarle lokalnega značaja. Vsekakor pa se je Anglija odločila z vsemi sredstvi braniti svoje pozicije in svoj prestiž na Daljnem vzhodu. Kako se bo to zgodilo, bo odločeno že v najbližjih dneh. Po napovedih nekaterih angleških listov, da bo pred Tiencin poslano daljno-vzhodno angleško brodovje, bi se dalo sklepati, da misli angleška vlada v resnici na najresnejše ukrepe.
Blokada se izvaja
z vso strogostjo
Tiencin, 19. junija. w. Položaj v koncesiji se je še bolj poostril. Promet je pod najstrožjim nadzorstvom in zaradi stroge kontrole kitajskih džunk v nedeljo skoraj ni prišlo nobenih živil v koncesijo. Tudi število oseb, ki so kot pešci prihajali v koncesijo, je v nedeljo močno padlo in jih je bilo vsega komaj tisoč, medtem ko je v normalnih razmerah prestopilo mejo koncesije do stotisoč oseb. Nenavadno huda vročina, bilo je nad 40 stopinj Celzija, je imela za posledico, da je mnogo ljudi, ki so pred zaporo čakali na vstop v koncesijo, zadela solnčarica in so jih morali odpeljati v bolnišnice. Največ škode pa je povzročilo v skladiščih dejsitvo, da so Ja-
ponci preprečili ves dovoz ledu in se je mnogo hitro pokvarljivih živil pokvarilo.
Žične ovire okrog
obeh koncesij
Tiencin, 19. junija, br. Japonci so postavili okrog in okrog obeh koncesij žične ovire in sedaj so zagrozili, da bodo napeljali vanje električni tok, če se ne bodo strogo izpolnjevale njihove odredbe, ki se nanašajo na blokado. Angleški generalni konzul v Tiencinu je proti tej grožnji znova protestiral.
Blokada v Kulangsuju
Tokio, 19. junija, br. Zaradi blokade mednarodnih koncesij v Kulangsuju je bil danes v japonskem zunanjem ministrstvu odpravnik poslov ameriškega poslaništva. Cim je zapustil zunanje ministrstvo je bil izdan uradni komunike, ki na-glaša, da je blokada v Kulangsuju naperjena zgolj proti Angležem, nikakor pa ne proti Američanom. Po vesteh iz Kulangsu j a pa so še zmerom blokirane vse tamkajšnje mednarodne koncesije in so bile francoske, angleške in ameriške oblasti prisiljene izdati posebne ukrepe, da bi se zagotovil dovoz svežih živil za prebivalstvo v koncesijah.
Ameriške vojne ladje na poti v Tiencin
Washington, 19. junija. AA. Vojno ministrstvo sporoča, da so ameriške vojne ladje »Paul«, »Johnes« in »Fina« prispele včeraj v luko Cifu južno od Tiencina. S tem je bila mornarica Zedinjenih držav v tiencinskih vodah ojačena. Poveljniška ladja vzhodnoazijske ameriške mornarice, oklopnica »Augusta« ter lahka križarka »Marblich« se nahajata že več ko teden dni v Cing-Vang-Tau.
Obveščeni krogi trdijo, da bo ameriška vlada uvedla sistem kontingentiranja izvoza jekla in železa. Ukrep je naperjen proti Japonski.
Incident pri Sanghaju
Šanghaj, 19. junija, br. Danes je prišlo v bližini Šanghaja do novega angleško-japonskega incidenta. Japonci so blizu luke ustavili neko angleško topničarko in jo hoteli preiskati. Angleški mornarji so se jim postavili v bran in so naperili proti japonskemu motornemu čolnu strojnice, tako da je bil prisiljen naglo se oddaljiti. Opoldne je poslal japonski generalni konzul angleškemu protestno noto, v kateri trdi, da je angleška topničarka v bližini Šanghaja izkrcala 150 zabojev nekega blaga. Ko se je približal motorni čoln z japonsko policijo, ga je prepodila.
Chamberlain o položaju
Predsednik angleške vlade še vedno upa, da ho ostal spor lokaliziran in da bo mirno likvidiran
London, 19. junija. AA. (Reuter). Odgovarjajoč na vprašanje v zvezi s Tienci-nom je Chamberlain izjavil v spodnji zbornici, da od japonske vlade še niso dospele formalne zahteve, ter da še vedno obstoji upanje, da so bo dosegla lokalna ureditev tega vprašanja. Zunanji minister je sprejel danes japonskega veleposlanika. Angleškemu veleposlaniku v Tokiu je bila poverjena naloga, da z japonsko vlado razčisti položaj. Angleška vlada je v tesnem stiku s francosko in ameriško vlado. Raz-motriva o tem, kakšen vpliv bo imel sedanji spor na položaj ostalih angleških in mednarodnih naselbin na Kitajskem.
Chamberlain je navedel zatem nekaj podrobnosti ter med drugim dejal, da je bil poslan oddelek angleške pehote kot pomoč angleški policiji, toda pozneje so ta oddelek spet umaknili. Na mejah v Tiencinu še vedno veljajo prejšnje uredbe ter vse angleške državljane strogo preiskujejo in v nekaterih primerih tudi sramotno ponižujejo. Uvažanje življenjskih potrebščin, ki se hitro pokvarijo, je podvrženo strogi kontroli. Dve angleški ladji sta prispeli 18. t. m. v Tiencin, ne da bi ju preiskali. Na splošno rečeno pa japonske vojaške oblasti ustavljajo in preiskujejo vse angleške ladje.
da bi se finska obramba ne mogla uspešno upirati morebitni nemški invaziji, in so pri tem naglašali nevarnost, ki bi nastala za Rusijo, ako bi bili Alandski otoki z utrdbami, z zalivi za podmornice ter letališči za bojna letala v oblasti nemške vojaške sile, ki bi mogla z njimi popolnoma zapreti Finski zaliv ter s tem dohod do Leningrada. S to utemeljitvijo so se Rusi v Ženevi postavili odločno zoper finske načrte glede Alandskih otokov.
Pri tem je značilno, da Rusija sploh ni med 21 podpisnicami določb glede demilitarizacije Alandskega otočja, saj takrat še ni bila članica Društva narodov. V formalnem pogledu bi mogel iti ženevski forum torej preko ruskega odpora. Toda dejansko je situacija taka, da se nihče v Ženevi ni hotel izpostavljati očitku, da dela zoper ruske interese. V naglici so zato po znanem ženevskem načrtu zadevo kratko in malo — odložili. Ali je sedaj tudi na obširnem jedilnem listu zaupnih razprav med Moskvo in Londonom, je težko reči. Vsekakor pa je verjetno, da bo o Al^ndskem otočju še dosti slišati in citati.
Angleški generalni konzul v Tiencinu je poslal proteste svojemu japonskemu tovarišu in angleškemu veleposlaniku v Tokiu, katerega je prosil, da o tej stvari razpravlja z japonsko vlado. Splošni položaj še ni jasen. Zdi se, da je prvotna zahteva po izročitvi štirih Kitajcev v zvezi z gotovimi točkami splošne politike. Angleška vlada je prepričana, da tudi japonska vlada želi, da bi čim prej prišlo do sporazuma in da ne bi rada položaja še bolj poostrila.
Bivši zunanji minister Eden je zastavil vprašanje, ali vsi zainteresirani zdaj razumejo namen angleške vlade, ki hoče zagotoviti preskrbo Tiencina z življenjskimi potrebščinami. Chamberlain mu je odgovoril: Storili bomo vse potrebne korake, da zagotovimo preskrbo z živili. Nato je predsednik vlade tudi dejal, da blokada Kulangsuja še vedno traja.
Japonski veleposlanik pri Halifaxu
London, 19. junija. AA. Nocoj ob 18. je japonski veleposlanik v Londonu prispel v Foreign office, da obišče zunanjega ministra lorda Halifaxa v zvezi s položajem na Daljnem vzhodu. Razgovor je trajal eno uro.
Vojaška posvetovanja v Singapuru
Singapore, 19. junija, br. V četrtek se bodo tu sestali vrhovni poveljniki angleških in francoskih vojnih sil na Daljnem vzhodu. Na konferenci bo sodelovalo okrog 60 višjih oficirjev iz Burme, Indije, Indo-kine, z Malajskih otokov, iz Hongkongs in drugih angleških in francoskih oporišč na Daljnem vzhodu. Vrhovni poveljnik francoskih vojnih sil v Indokini general Martin prispe s sivojim štabom v Singapore že jutri.
★
Protiangleško gibanje na severnem Kitajskem ?
Rim, 19. junija. AA. (Stefani): Vzporedno z blokado angleške koncesije v Tiencinu ter mednarodne koncesije v Kulangsu se opaža nastopanje Japoncev proti angleškim privilegijem tudi na severnem Kitajskem. Enaka ofenziva se je začela tudi proti francoskim interesom in interesom Zedinjenih držav. Nasprotno se italijanski in nemški državljani ter njihove zastave povsod spoštujejo.
Politični krogi vidijo v angleških teža-yah na Daljnem vzhodu prvo in mogoče
odločilno preizkušnjo siil toliko slavljene solidarnosti treh tako zvanih velikih demokracij. Vesti, ki so prispele snoči v Rim, pa niso niti najmanj ugodne za London. Niti Pariz niti Washington nista takoj nastopila za edinstveno fronto z Londonom, ki se trudi, da svoj spor z Japonsko razširi v angleško-francosko-ameriški spor z Japonsko. Anglija se nahaja s svojim nepopustljivim stališčem v sedanjem trenutku sama nasproti Japonski, ter bo morala sama nositi odgovornost za posledice.
Čangkajšek pojde v Moskvo
Rim, 19. junija, o. Agencija Stefani poroča iz Tokia, da bo maršal Čangkajšek danes ali jutri odpotoval v Moskvo, da stopi v stike s Stalinom in ostalimi predstavniki ruske vlade ter z angleškim odposlancem Strangom — Zena maršala Cangkajška bo odpotovala v Ameriko, kjer bo razen propagande sprožila tudi akcijo za najetje večjega posojila pri ameriških bankah.
Novo posojilo Kitajski
Pariz, 19. junija. w. Posebni poročevalec »Figara« zatrjuje, da je dobil podatke o prvih represalijah Anglije nasproti Japonski. Razen odpovedi angleško-japonske pogodbe iz leta 1911 hoče Anglija zvišati carine na ves japonski izvoz v imperij. Dalje namerava preklicati dovoljenje, da bi smele japonske ladje pristajati v angleških lukah in mornariških oporiščih. Končno hoče baje Anglija z zneskom 5 milijo, nov funtov zopet ojačiti kitajsko dolarsko valuto.
Nov rusko-japonski
ribarski konflikt
Rim, 19. junija, o. Agencija Stefani poroča iz Tokia, da je sovjetski konzulat v Hakodate obvestil zvezo japonskih ribar-skih podjetij, da v nobenem primeru ne more dovoliti japonskim ribičem ribolova vzdolž obale Kamčatke. Ta nenadni ukrep ruskih oblastev bo onemogočil vsako gibanje japonskih ribiških ladij v onem pasu. Japonski gospodarski krogi so se preko japonske vlade obrnili na ruska oblastva s prošnjo, naj se to dovoljenje izda, toda prošnja je bila odklonjena in razveljavljeni so bili obenem vsi vizumi japonskih ribičev. Agencija pristavlja, da bo ta ukrep ruskih oblastev še bolj poostril situacijo na Daljnem vzhodu, ker je zaradi tega ukrepa nastalo ogromno razburjenje v Tokiu. Tamkaj trdijo, da so Rusi si to odredbo kršili obstoječo rusko-iaponsko konvencijo o ribolovu.
Predsednik nankinške vlade žrtev zastrupitve
Šanghaj, 19. junija, o. Današnji kitajski tisk poroča, da je zaradi zastrupljenega vina na banketu japonskega konzula po hudih mukah umrl tudi Liangčong, predsednik kitajske vlade v Nankingu, ki jo je postavila Japonska. Kakor znano, je bilo na tem banketu z zastrupljenim vinom zastrupljenih 25 višjih Japoncev in njim prijaznih Kitajcev. Tudi stanje ministra nankinške vlade Kvanhuja je zelo resno in najbrže ne bo prebolel zastrup-ljenja.
Kratka pavza v Moskvi
Vlade proučujejo zadnje medsebojne predloge — Pogajanja se bodo nadaljevala, čim vlade določijo svoja stališča — Chamberlainova izjava v parlamentu
London, 19. junija. AA. (Reuter). Chamberlain je izjavil v spodnji zbornici, da je v četrtek dopoldne sprejel Molotov francoskega in britanskega poslanika in g. Stranga, ki so mu orisali najnovejše bri-tansko-francoske predloge. Drugi sestanek je bil v petek popoldne, ko je Molotov sporočil raste sovjetske pripombe na te predloge. Pogajanja se še nadaljujejo.
Reuter poroča dalje iz Moskve: V razgovoru med tremi velesilami je nastalo kratko zatišje, da se zastopnikom posameznih vlad omogoči proučitev raznih predlogov, ki so jih slišali v dveh razgovorih prejšnjega tedna z Molotovom. čez nedeljo so se britanski poslanik sir William Seeds, francoski poslanik Naggyar in odposlanec angleške vlade William Strang stalno posvetovali, niso se pa sestali z Molotovom in tudi ne danes. Mislijo, da bodo počakali novih navodil iz Londona, preden se spet sestanejo z Molotovom.
London, 19. junija. A A. (Rerter): Laburistični poslanec Dalton je vprašal v parlamentu Chamberlaina, ali so navodila britanskemu poslaniku v Moskvi zadosti obsežna, da se bodo pogajanja mogla nadaljevati brez zavlačevanja. Chamberlain je odgovoril, da se to očitno mora odrediti v skladu s tem, kako pogajanja napredujejo. Moglo bi se zgoditi, je nadaljeval Chamberlain, da bi nekatere točke, ki bi sc pojavile, potrebovale sklicevanje na prejšnje točke, toda jaz nisem opazil niti ene. Na vprašanje konservativcev, ali so razen za-
držanja baltiških držav še druge težkoče, je Chamberlain odgovoril, da je tudi več drugih takšnih točk.
Nove ruske zahteve
Pariz, 19. junija, z. Pogajanja v Moskvi, ki so spet nekoliko zastala, so ponovno koncentrirala nate pozornort pariških po. litičnih krogov. Po najnovejših informacijah iz Moskve je ruska vlada razširila svoje znane zahteve, ki jih je postavila glede baltiških držav, sedaj splošno na vse evropske države, kolikor od Anglije še niso dobile garancij za svojo neodvisnost in obrambo svojih interesov. Ker William Strang nima pooblastil, da bi se pogajal glede takih skupnih garancij, je zahteval od angleške vlade novih navodil. V Parizu so spričo tega mnenja, da se pogajanja ta teden verjetno še ne bodo zaključila.
Hitler]evsko glasilo o pogajanjih
Berlin, 19. junija. AA. »Völkischer Beobachter« piše, da je Anglija žrtvovala o priliki augleško-sovjetskih pogajanj v Moskvi severne države na oltar fronte miru. Stroške računa zveze s Turčijo je plačal francoski zaveznik. Moskva pa noče ničesar žrtvovati, temveč nasprotno zahteva, naj Anglija njej plača. Moskva zahteva posebne garancije zaradi vročih tal na Daljnem vzhcču. Zaradi tega se pogajanja v Moskvi zavlačujejo.
Papeževo posredovanje med Poljsko in Nemčijo
Varšavski nuncij je odšel v Vatikan poročat o svojih razgovorih z zunanjim ministrom Beckom
Varšava, 19. junija, o. Papeški nuncij v Varšavi Cortessi je odpotoval v Rim, kjer bo poročal o svojih razgovorih z zunanjim ministrom Beckom. V službenih poljskih krogih priznavajo, da je nuncij svetoval poljski vladi mirno rešitev spora za Gdansk, pravijo pa, da ni predložil nobenega podrobnega načrta Vatikana, kako naj bi se gdansko vprašanje uredilo. V Varšavi smatrajo, da bo Vatikan stopil sedaj v stik z Berlinom, če bo Cortessijevo poročilo povoljno.
Rim, 19. junija. AA. Agencija Stefani poroča iz Varšave: Zunanji minister Beck je včeraj ponovno sprejel apostolskega nuncija msgr. Cortessdja. Trdi se. da je stik predstavnika siv: stolice s poljsko vlado v zvezi z mednarodnim položajem, posebno pa s poljsko-nemškimi odnošaji. Msgr. Cortes« odpotuje te dni v Rim.
Pomen Göbbelsovega govora
Berlin, 19. junija, z. Tukajšnji politični krogi pripisujejo Göbbelsovim govorom v Gdansku slej ko prej poseben pomen. Pri tem naglašajo, da Göbbels ni imel le propagandne misije, nego je .svojem govoru v soboto še posebej tolmačil trdno voljo nemške vlade, da ob prvi priliki uredi gdansko vprašanje. GobbeIsov govor smatrajo za pričetek nove nemške akcije glede na Gdansk. Politični krogi opozarjajo tudi na to, da se je v nemškem tisku spro-
žila nova kampanja proti Poljski, ki zavzema še večji obseg, kakor ona pred mesecem dni.
Odmev v Varšavi
Varšava, 19. junija, d. O govoru nemškega propagandnega ministra dr. Göb-belsa v Gdansku pravijo v poljskih političnih krogih, da ni prinesel v situacijo nikakih novih momentov. Göbbels je v svojih izvajanjih le ponovno podčrtal, kar nemški odgovorni državniki in nemški tisk že ves čas poudarjajo, odkar so se pojavila nasprotstva med Nemčijo in Poljsko. Listi objavljajo Göbbelsov govor le v kratkih izvlečkih.
Gafencu se vrača v Bukarešto
Atene, 19. junija, o. Zunanji minister Gafencu se je danes opoldne vkrcal na parnik »Dado«. Na poti iz Aten v Kon-stanco se bo pri prevozu skozi Da rdanele za kratek čas ustavil v Istambulu in obiskal tamkaj patriarha.
Rumunski novinarji v Londonu
London, 19. junija. AA. Reuter. Nocoj je na croydonsko letališče prispelo 12 uglednih rumunskih časnikarjev, ki bodo ostali v Angliji 14 dni.
Angleški konzul za Prago
Njegovo Imenovanje ne spreminja načelnega stališča Anglije do aneksi j e češke
London, 19. junija. AA. (Reuter) Državni podtajnik v zunanjem uradu Butler je podal v spodnji zbornici izjavo o imenovanju britanskega konzularnega zastopnika v Pragi, sklicujoč se na razloge, ki jih je 26. maja t. 1. navedel v parlamentu finančni minister sir Simon, ko je poudaril pomen okoliščine, da mora uradni zastopnik izdajati med drugim tudi vizum begun cem, ki misiijo prositi za dovoljenje za priselitev v Veliko Britanijo. Butler je dejal: »Vlada sicer vidi, da ta ukrep obsega dejansko priznanje sedanjega položaja na češkem in Moravskem, vendar pa to ne pomeni spremembe stališča britanske vlade. Preden je vlada to ukrenila, se je posvetovala z drugimi vladami prizadetih držav, vštevši Francijo, USA, Sovjetsko Rusijo in Poljsko.«
Omejen promet s Slovaško
Bratislava, 19. junija o. Službena slovaška agencija poroča, da je prejela obvestijo nemškega poslanika, da je začasno zelo omejen potniški promet med češko-morav-skim protektoratom in Slovaško. Prehod meje med protektoratom in Slovaško bo dovoljen samo v izjemnih primerih in s po-tebnim dovoljenjem.
Slovaški demanti
o nemških pripravah
Bratislava, 19. junija. AA. Slovaški pres-biro demantira vesti, ki jih je včeraj razši- f
rila neka tuja agencija, da je 20.000 nemških vojakov prestopilo slovaško mejo v smeri proti poljski meji. Slovaški prešbiro sporoča, da so vse te vesti kakor tudi »lične vesti, razširjene zadnje dni v inozemstvu, popolnoma izmišljene.
Angleški listi vzdržujejo svoje trditve
London, 19. junija, o. »Daily Telegraph« še dalje poroča iz Prage o premikanju nemških čet. Dopisnik lista poroča, da so se skozi Prago in njeno okolico v zadnjem času pomikale močne formacije tankov in oklopnih avtomobilov v smeri proti vzhodu. Po zanesljivih informacijah je koncentriranih okoli Moravske O strave 10 divizij.
Podzemska propaganda na Slovaškem
Bratislava, 19. junija, br. Zadnje dni je prišlo na Slovaškem po«ovno do manifestacij Slovakov za Čehe ir. Poljake. V vladnih krogih so te manifestacije izzvale veliko ogorčenje in aretiranih je bilo zopet več Slovakov in Čehov. Tudi sicer se podzemska propaganda proti vladi vedno bolj razširja. Propaganda ima tem lažje delo, ker je začelo zaradi pomanjkljive gospodarske organizacije in zaradi pomanjkanja deviz pohajati razno blago, da ga skoro ni več dobiti, zlasti kava, čaj in tekstilno blago. Vsi predmeti, ki jih morajo kmeti kupovati, so se vrh tega močno podražili.

Uradna nemška razlaga pojma
o življenjskem prostoru
Nemški listi prinašajo naslednji članek uradne »Nemške diplomatično - politične korespondence« :
Sad današnje dobe hudih političnih ne-sporazumljenj je tudi to, da je cela vrsta splošnih pojmov podvržena najrazličnejšim razlagam, ki konec koncev naravnost zavajajo javno mnenje. Tako je dobila nemška zahteva po upoštevanju nemškega življenjskega prostora v inozemstvu že razlage, ki popolnoma nasprotujejo zdravemu smislu tega pojma. »Življenjski prostor« ne pomeni političnega področja, ki ga zahteva za sebe kak narod, temveč ono sfero, ki mu je vedno dostopna, da ostaneta zavarovana svobodni razvoj in eksistenca prebivalstva.
Za Anglijo je svobodna pot po vseh morjih pogoj za zvezo matične dežele z imperijem, ki mu zagotavlja njen0 blagostanje. Vsak napad ali vsako ogražanje tega življenjskega živca smatra Anglija kot zavestno ogražanje svoje eksistence. Dočim more torej Anglija znotraj svojega političnega področja (imperija) bogato črpati vsako gospodarsko možnost in se zadovoljiti z zavarovanjem svobodnega dohoda k temu centru v interesu ohranitve naroda, ne more nemški narod znotraj svojega pravega političnega območja najti zadostne zadovoljitve svojih življenjskih potreb. Za to nudijo posebno dežele na jugovzhodu rajha v toliko nadomestilo, ker ustvarja neovirana izmenjava pridelkov med Nemčijo in temi državami v bistvenem pogledu nekako izenačenje v tem prekarnem položaju. Kakor hitro pa nastopijo od zunaj motnje tega meddržavnega delovnega procesa in nadaljnjega razvoja, mora smatrati Nemčija to kot izliv sovražnega mišljenja in postopati tako, kakor bi storila to Anglija pri zavestnem ogražanju njenih življenjsko važnih dohodov. Samo po sebi teritorialno politično postavljeni problem življenjskega prostora in njegove obram-
be se postavlja torej praktično šele v trenutku, ko se pojavi njegovo premišljeno
ogražanje.
Čim bolj nemoteno funkcionira kak življenjski prostor, tem bolj se odteguje političnim razpravam in zahtevam. Problem izlivov Rena torej v političnem pogledu za nemško zaledje sploh ne obstoja, ker niso tamkaj nikdar nastopile kake namerne ovire in se skupni življenjski prostor more združiti s primatom narodne suverenosti. Teritorialne zahteve Poljske glede Gdan-ska, ki je pripravljen v vsakem primeru zadostiti gospodarskim potrebam svojega zaledja, so prav tako neutemeljene, kakor bi bile neutemeljene nemške zahteve Po Rotterdamu.
Na drugi strani pa obstoja seveda možnost, da se iz zlobnih namenov izzovejo motnje znotraj kakega življenjskega prostora, ki odločilno ogražajo politični življenjski živec in varnost naroda. Irska, katere edini namen bi bilo ogražanje Anglije, bi bila kot samostojna država za Veliko Britanijo ravno tako nepojmljiva, kakor bi bila neznošljiva za Nemčijo neodvisna češka, ki bi bila dostopna vsakemu sovražnemu vplivu. Vključitev Češke v politično področje Nemčije, ki že itak spada v njen zemljepisni okvir, nima torej nobenih neposrednih odnošajev do pravega problema »življenjskega prostora«.
Skupni življenjski prostor predpostavlja lojalno voljo vseh udeležencev, da z varovanjem lastnih interesov upoštevajo tudi interese drugih udeležencev in služijo torej s tem celoti. Čim bolj se bo to načelo na svetu analogno uporabljalo in upoštevalo, enako kakor za Ameriko pri Monroejevi doktrini, tem manj bo povoda in bojazni za hude meddržavne zapletljaje. Iz tega izhaja, da vsebuje nauk o življqenjskem prostoru sam po sebi jamstvo proti agresivni koncepciji.
Vloga italijanske vojne mornarice v španski državljanski vojni
V reviji »Le forze armate« (Oborožene sile), ki jo izdaja italijansko vojno ministrstvo, je obširno popisano delovanje italijanske vojne mornarice med špansko državljansko vojno. List navaja med drugim:
»Iz različnih razlogov, tudi politične narave, je morala italijanska mornarica delati v popolni tajnosti in ostati po možnosti v temi. šele sedaj je zato mogoče podati splošen pregled o delovanju naše mornarice v španski osvobodilni vojni. Pričelo se je 24. julija 1936 z reševanjem beguncev pri Barceloni. Ta akcija, pri kateri smo rešili ne samo Italijane, temveč tudi mnogo inozemcev, zlasti duhovnikov in redovnic, je trajala do 21. novembra 1936. Trije veliki parniki in dve bolniški ladji sta spravili v teh štirih mesecih na varno 1695 Italijanov in 6683 inozemcev. Druge begunce so rešile naše vojne ladje. Skupno število oseb, ki so mogle z našo pomočjo ubežati iz španskega pekla, znaša 9210.
Ko se je v avgustu 1936 izkrcalo na Malerei več tisoč republikanskih vojakov, ki so zasedli otok, je priskočila Italija generalu Francu na pomoč z vojnimi ladjami in materialom, tako da se je moral sovražnik že v začetku septembra umakniti z Malorce in so čete generala Franca lahko zasedle vrh tega še sosedni otok Ibizo. Kmalu nato smo odposlali v Cadiz mornariško odposlanstvo, da vzpostavimo stalno zvezo med špansko in italijansko mornarico. Uredili smo na ta način celo vrsto važnih problemov, med drugimi zvezo med obema državama z velikima brezžičnima postajama v Cadizu in Palmi, ki so ju opravljali italijanski legionarji.
Velike važnosti je bila tudi zaščita prevoznih ladij. Posebno v viharni zimi leta 1936-37 so morale naše vojne ladje po več dni vzdržati na odprtem morju, da niso pustile «aupanih jim tovornih parnikov brez pomoči. Od decembra 1936 do aprila 1937 je bilo prepeljanih v Španijo približno 100.000 mož, 4370 avtomobilov vseh vrst, 40.000 ton materiala in 750 topov na 52 parnikih, ki so napravili 132 voženj. Za njihovo zaščito je bilo potrebnih 30 vojnih ladij, ki so napravile 134 spremnih voženj.
Po izkrcanju ekspedicijskega kora je bilo potrebno poskrbeti tudi za njegovo vzdrževanje in oskrbovanje z vsemi potrebščinami. Do konca vojne je bilg X ta, namen
uporabljenih 17 parnikov za prevažanje j čet, 68 za dobavljanje materiala, 4 bolniške ladje, ki so prepeljale 14.858 ranjencev in bolnikov, ter 40 vojnih ladij, ki so izvršile 226 ukazov.
Tudi v podmorniški vojni je stala Italija nacionalistični Španiji ob strani. Marsikatera bitka je bila dobljena samo zaradi nastopa italijanskih podmornic, tako med drugim zavzetje Malage v februarju 1937. Naloga italijanskih podmornic je bila često zelo težavna, ker so mnoge ladje vozile z napačnimi zastavami in ni bilo mogoče ugotoviti, kateri narodnosti so pripadale. Poveljniki italijanskih podmornic so morali zato opustiti marsikatero priložnost, ker so imeli najstrožji ukaz, da v dvomljivih slučajih ladij ne smejo potopiti. Kljub temu se je italijanskim podmornicam posrečilo uničiti mnogo parnikov z vojnim materialom ter onesposobiti za boj republikanski križarki »Cervantes« ln »Cherucca«.
Pomoč italijanske mornarice — tako zaključuje list — je bila odločilnega pomena za zmago nacionalistične Španije.«
Obsedno stanje v Halli
Jeruzalem, 19. junija, o. Pri eksploziji bombe na sadnem trgu v Haifi je bilo 18 mrtvih in 24 težko ranjenih. Takoj po eksploziji je nastala splošna panika, ki se je pretvorila v krvavo borbo. Na srečo je takoj posredovalo angleško vojaštvo. Demonstranti so ujeli nekega Žida m ga hudo obdelali z noži. Komaj se je polegel prvi strah, je eksplodirala še druga bomba, ki pa na STečo ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je napravila ogromno materialno škodo. Policija je proglasila obsedno stanje in dala zapreti vse trgovine. Danes popoldne je bilo v Haifi zopet vse mirno.
Selitev Društva narodov iz ženeve
London, 19. junija, o. Tu so se zopet pojavile vesti, o preselitvi Društva narodov iz Ženeve zaradi zapletenega evropskega položaja. Vendar pa bi se ne preselilo v Francijo, temveč na Norveško, o čemer je generalni tajnik Društva narodov Avenol že pnčQl neobvezne razgovore,
Beležke
Stojadinovic in JRZ
Zagrebški »Jutarnji list« napoveduje v svojih beograjskih poročilih izključitev dr. Milana Stojadinoviča in njegovih prijateljev iz JRZ. Po informacijah lista bo še pred 1. septembrom izredni kongres JRZ, na katerem bodo izvolili namesto dosedanjega predsednika dr. Milana Stojadinoviča novega šefa stranke. »Največ izgledov za izvolitev ima sedanji predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki uživa nedeljene simpatije vsega članstva JRZ. Drugi podpredsednik bo ostal tudi v naprej dr. Anton Korošec, tretji pa dr. Mehmed Spaho.«
Tudi nedeljski »Slovenec« poroča, da za hteva večina poslancev in senatorjev JRZ izključitev dr. Milana Stojadinoviča in njegovih prijateljev iz stranke. Vzrok za to zahtevo pa je po zatrjevanju »Slovenca« ta, da je dr. Stojadinovic pred volitvami »šel tako daleč, da je dejal, da se program JRZ ne razlikuje od programa JNS. Že tedaj se je videlo, da dr. Stojadinoviča vlada ne zasleduje več tistih ciljev, zaradi katerih je prišla na upravo države, temveč samo osebne, kar so poznejši dogodki samo še potrdili.«
»Slovenec« je samo pozabil povedati, da je to izjavo tudi sam objavil brez vsakega komentarja, kaj šele, da bi protestiral proti njej. Takrat so pri »Slovencu« z velikim veseljem ponatiskovali vse izjave onih Hrvatov, ki so zaradi kandidatur izstopili iz JNS in kandidirali na listi dr. Stojadinoviča in ki so svoj prestop opravičevali s tem, da med programoma JNS in JRZ ni razlike, da pa ne morejo iti na volitve skupaj z dr. Mačkom. »Slovenec« je bil takrat kar navdušen za nje, zato resi ni lepo, da sedaj tako piše o njih in jih skuša postaviti na laž.
O odpovedi ljubljanskega sokolskega zleta
»Sokolski glasnik«, glavno glasilo Sokola kraljevine Jugoslavije, objavlja uvodnik o letošnjih sokolskih zletih, ki se povsod razvijajo v pomembne manifestacije državne in nacionalne misli. Glede >lpo-vedanega ljubljanskega jubilejnega zleta pravi »Sokolski glasnik«:
»Ljubljanska sokolska župa je želela proslaviti 751etni jubilej delovanja našega prvega sokolskega društva. Bila bi to proslava resnično zgodovinske obletnice, ki js tem bolj pomembna, ker dobro verno, pod kakimi okolnostmi so se vršile priprave za to jubilejno proslavo. Nam jegloko-ko žal, ker je moral biti ljubljanski jubilejni zlet odložen. Moramo pa pri tej priliki podčrtati, da se morajo boriti ljubljanska kakor vse njene sosedne slovenske sokolske župe z velikimi ovirami in da se jim vsiljuje povsem nepotrebna ln za narodno stvar škodljiva borba.«
Polemika o nasledniku Ljube Davidovica
Beograjska »Nezavisna tribuna«, ki jo izdajajo nezadovoljneži iz bivše demokratske in radikalne stranke, poroča, da se vršijo med srbijanskimi demokrati posvetovanja o tem, kdo naj postane naslednik Ljube Davidovica, ki stalno boleha in se ne more več tako aktivno udeleževati političnih akcij, kakor bi bilo želeti v Interesu stranke. Med demokrati sta se Izjavili v tem vprašanju dve gledanji. Skupina ožjih prijateljev Ljube Davidoviča se zavzema za to, da bi postal naslednik Da-vidoviča bivši minister Milan Grol, ki uživa posebno osebno zaupanje dosedanjega šefa stranke. Druga skupina predlaga zopet za voditelja Božo Markovida, s katerim pa se, kakor zatrjujejo, Davidovič ne strinja ravno dobro. Poleg teh dveh skupin je še tretja, ki misli, da za sedaj še ni treba razpravljati o vprašanju naslednika šefu stranke, ker obstoje možnosti, da se bo izvedla v teku časa koncentracija vseh demokratskih elementov v državi pod vodstvom kake tretje osebe, na katero bi lahko pristale vse skupine.
Zemljoradniki
v Južni Srbiji
Voditelj zemljoradnikov Joca Jovanovič je poročal na konferenci zemljoradnikov v Skoplju o političnem položaju. Pred konferenco je predaval na Ljudski univerzi o političnih prilikah v Franciji in Angliji. Zemljoradniška konferenca v Skoplju je kakor poročajo beograjski listi, lepo uspela in sta govorila na njej poleg Joče Jo-vanoviča še narodna poslanca Dušan Bran-kovič in dr. Miloš Tupanjanin. Joca Jovanovič bo ostal z ostalimi voditelji zemljoradnikov nekaj dni v Južni Srbiji, kjer bo poročal na konferencah v Velesu, Prilepu in Bitolju.
Kriza dubrovniškega mestnega sveta
V	Dubrovniku so že skoraj leto dni brez mestnega sveta. Bivši predsednik vlade dr. Milan Stojadinovic je ob priliki svojih znanih londonskih obiskov po Dalmaciji ponovno napovedal, da bo energično rešil krizo mestne uprave v Dubrovniku. Zadovoljil pa se je samo z obljubami. Sedaj se je lotil reševanja krize dubrovniškega mestnega sveta novi ban zetske banovine Boško Krstič. Zaslišal je razne odlične du-brovniške meščane ter jih povprašal za mnenje, kako naj bi rešil krizo mestnega sveta. Posvetoval se je tudi z zastopniki raznih strank. Po mnenju Dubrovničanov pa se tudi tokrat ne bo posrečilo rešiti krize, ker pristaši dr. Mačka slej ko prej odklanjajo vsako sodelovanje v imenovanem mestnem svetu ter vztrajajo pri zahtevi, naj se razpišejo volitve v mestni svet.
Film o nemških četah v španski državljanski vojni
V	veliki kino-dvorani »Ufe« v Berlinu so pričeli te dni predvajati film o intervenciji nemških čet v španski državljanski vojni. Zanimivo je, da so filmani prizori še iz časa, ko ni bilo v svetu še ničesar znanega, da so v Španiji tudi nemške čete. Berlinski listi posvečajo temu filmu veliko pozornost ter ga opisujejo kot »zgodovinski dokument požrtvovalnosti nemškega naroda v boju proti poskusu zboljševizirati Evropo.« Pri premieri filma so bili navzočni najvišji dostojanstveniki tretjega rajha in posebno špansko in italijansko odposlanstvo, ki se mudita v Berlinu še od dni slovesnega sprejema nemških čet iz Šgani,^
I Poslanski klub JRZ predlaga izključitev dr. Milana Stojadinoviča iz stranke
Beograd, 19. junija, p. Nocoj se je sestalo predsedstvo z ožjim odborom poslanskega kluba JRZ, ki je razpravljal o položaju, nastalem v stranki zaradi znane interpelacije na ministrskega predsednika. Klub je ugotovil, da je pomenila ta interpelacija spričo svoje vsebine kakor svojega značaja najhujšo prekršitev discipline v JRZ. Po komunikeju, ki je bil nocoj izdan o seji kluba, so na seji sklenili predložiti glavnemu odboru stranke, naj se izključijo iz kluba in stranke: Momčilo Jankovič, dr. Niko Novakovič, dr. Vlada Matošič, prof. Jovan Radulovič, inž. Svetolik Stankovič, Djura Mikašinovič, Djura Jankovič, Panta Jovanovič, Dobrivoje Stošovič, dr. Ljuba Popovič, Dragomir Stojadinovič, Vladimir
Kazimirovič, Nikola Kabalin, dr. Milan Stojadinovič, Cvetko Jeličič, Krsta Novakovič, Dragotin Matošič, Ilija Popovič, Cvetko Zo-tovič in Dragomir Samokresovič.
Nadalje naslednji člani kluba, ki v stranki niso bili včlanjeni: Adam Marin, Stevan Radjenovič, dr. Bogdan Stopar, dr. Ladislav Hanžek, Miloš Vidakovič, Milan Dobro-voljac, Ante Kovač, Josip Cvetič, Zvonimir Celikovič ter končno še dr. Branko Kalu-djerčič, dr. Mile Mijič, dr. Jovan Miluško-vič in Djura Stankovič.
Glede ostalih podpisnikov interpelacije je bilo sklenjeno, naj glavni odbor stranke še naknadno razpravlja na osnovi poročil banovinskih odborov stranke o njihovem delovanju.
Zahteve mestnih občin
Resolucije s kongresa Zveze jugoslovenskih mest
Beograd, 19. junija, p. Včeraj dopoldne je bil zaključen kongres zveze mest. Sejo je vodil danes zagrebški župan dr. Peičič. Soglasno so bila sprejeta poročila nadzornega in upravnega odbora. Sklenjeno je bilo. da bo sedež zveze v prihodnjih treh letih v Beogradu, prihodnji kongres pa v Zagrebu. Razpisan bo natečaj za najboljšo razpravo o komunalnih vprašanjih. Izvedla se bo akcija za sodelovanje mest na področju tujskega prometa. Pri volitvah je bil izpopolnjen dosedanji upravni odbor. Med drugimi je bil izvoljen tudi zastopnik mesta Celja.
Soglasno sprejeta resolucija opozarja na nepovoljno finančno stanje mest, ki postaja dan za dnem težje. Med vzroki je tudi ta, da prenašajo država in banovine na mesta toliko finančnih obveznosti, da so pravi komunalni posli postali že postranskega pomena in da so občine ekspoziture banovin, odnosno države. Ne le v interesu mest, temveč tudi v interesu države je. da se tako postopanje ukine Resolucija navaja nasledme zahteve:
1.	Izda naj se zakon o samoupravnih financah, odnosno poseben zakon o financiranju mestnih občin.
2.	Mestnim občinam naj se v primeru prenosa novih poslov vselej zagotovijo tudi primerni dohodki.
3.	Vsi načrti zakonov, uredb in pravilnikov, ki se nanašajo na mesta, posebno na mestne finance, naj se zvezi nredTože predhodne v pregled in izjavo.
4.	Takoj naj se ukine določba § 10. uredbe o mestnih hranilnicah, ker bodo sicer ti zavodi uprepaščeni.
. 5. Drrava, odnosno banovine naj pre-j vzamejo stroške za vzdrževanje sodišč in mestnih policij
6.	Razveljavita naj se § 96 finančnega zakona, ki določa dotacije mestnih cbčin državi za vzdrževanje državnih bolnišnic, in § 8 zakona o bolnicah, po katerem morajo mesta plačevati državi stroške za zdravljenje bolnikov.
7.	Mestne občine naj se osvobode državnih in banovinskih davkov in drugih dajatev za mestne nepremičnine
8.	Razveljavijo naj se določbe, po katerih ir.orajo mesta plačevati učiteljem, ve-roučiteljem in šolskim nadzornikom stanarino, kakor tudi prispevati za sreska načelstva.
9.	Ukinejo naj se državne takse, ki jih morajo mestne občine plačevati za posle po §§ 83 in 89 zakona o mestnih občinah.
10.	Izda naj se čimprej pravilnik za izvedbo posameznih določb zakona o državljanstvu.
11.	Vlada naj zagotovi podpore, odnosno posojila vsem mestom, ki bi jih zahtevala v svrho svoje finančne sanacije, posebej pa za izdelavo katastrskih seznamov in regulacijskih načrtov.
Ob zaključku kongresa se je ljubljanski župan dr. Adlešič v imenu udeležencev zahvalil Beogradu za gostoljubni sprejem.
Popoldne so se udeleženci kongresa odpravili na Avalo in nato na Oplenac. Bolgarski delegatje so posebej položili pred spomenik neznanega junaka kakor tudi na grob blagopokojnega kralja Aleksandra dva krasna venca.
Želje našega sodniškega stanu
Beograd, 19. junija p. Snoči je bil zaključen občni zbor sodniškega združenja. Izvoljen je bil novi upravni odbor, ki mu je sedaj na čelu sodnik beograjskega ka-sacijskega sodišča Vojislav Paljič. Prvi podpredsednik je apelacijski sodnik dr. Andrej Dolinar iz Ljubljane. Poleg njega je v odboru izmed Slovencev še dr. Josip Dobrovšek, sodnik pri okrožnem sodišču v Ljubljani.
Ob zaključku občnega zbora je bila sprejeta tudi posebna resolucija, ki bo predložena vsem pristojnim faktorjem. V njej zahtevajo sodniki, da se čimprej izda novi zakon o sodnikih in državnih tožilcih, da bi se tako zagotovila moralna in ma-
terialna neodvisnost sodnikov, ženam v pravosodni službi je treba omogočiti redno napredovanje. Vlada naj tudi čimprej izda uredbo o sodniški dokladi, ki so jo sodniki pred leti že prejemali. Od pravosodnega ministra zahteva resolucija, da v bodoče imenuje za predsednika sodišč in sodnike višjih sodiššč le one sodnike, ki imajo najboljše študijske kvalifikacije ali največje število službenih let. V resoluciji posebej zahtevajo ustanovitev kasacijske-ga sodišča, čigar območje bi obsegalo vso državo, nadalje gradnjo sodišč in sodnih zaporov in izboljšanje materialnega položaja sodnoadministrativnega osebja.

V četrtek povratek angleške kr. dvojice
London, 19. junija, br. Za četrtek je napovedan povratek kralja Jurija in kraljice Elizabete v Anglijo. »Empress of Bri-tain«, s katerim se suverena vračata preko Atlantskega oceana, se bo ustavil v Southamptonu, kjer se vršijo velike priprave za svečan sprejem. V Southampton se bosta v četrtek pripeljali tudi princesi Elizabeta in Margareta.
Podmornica »Feniks« izgubljena
Rangoon, 19. junija. AA. Generalni guverner Indokine je dospel danes na kraj nesreče podmornice »Feniks« pri Kam Ra-nu. Ob tej priliki se je vršila spominska svečanost ter je generalni guverner vrgel venec v morje v slavo francoskih mornarjev, ki so našli smrt v podmornici. Imel je krajši govor, v katerem je naglasil vrline posadke ponesrečene podmornice ter se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri iskanju podmornice, posebno mornarjem podmornice »Espoir«, ki je plula skupno z njo ter se po vesti o nesreči spustila štirikrat v globino, da bi pomagala potopljeni podmornici.
Podmornica »Feniks« se je potopila 12 km od obale, kjer znaša globina 112 do 115 m. Zaradi velike globine oklop podmornice ni mogel zdržati ogromnega pritiska vode ter je izgubo »Feniksa« treba smatrati za končno.
I
ti finančni minister v Berlinu
Berlin, 19. junija. AA. V Berlin se je pripeljal bolgarski finančni minister Bo-zilov, ki bo imel razgovore o nadaljnji izgradnji gospodarskih zvez med obema državama.
Maršal Badoglio
odpotoval v Tirano
Rim, 19. junija. AA. Danes dopoldne se je maršal Badoglio odpeljal z letalom v Tirano.
10 smrtnih žrtev avto-nesreče na Velikem Kleku
Dunaj, 19. junija, o. Davi se je pri Sv. Krvi na cesti proti Velikemu Kleku pripetila huda avtomobilska nezgoda. Potniški avtobus, ki se je z nedeljskega izleta vračal v Salzburg, se je na ostrem ovinku prevrnil 30 m globoko v prepad. Kakor pravijo, so avtobusu odpovedale zavore, pa tudi šofer je na nevarnem mestu baje vozil zelo nespretno. Izpod ruševin avtomobila so potegnili 1Q mitgih in 20 ranj^b,
Minister Spaho v nemškem industrijskem revirju
Berlin, 19. junija. AA. Jugoslovanski prometni minister dr. Mehmed Spaho in generalni ravnatelj jugoslovenskih državnih železnic inž. Gjuričič sta prispela včeraj v Köln ter obiskala nato Koblenz. Danes sta se odpeljala s parnikom v Rides« heim.
Visoko odlikovanje francoskega znanstvenika
Beograd, 19. junija, p. Z redom sv. Save I. stopnje je bil odlikovan vseučiliški • profesor Emil Hauman v Parizu.
Upokojitve v učiteljski službi
Beograd, 19. junija, p. V učiteljski službi so bili upokojeni šolski nadzornik Aleksander Alt v Mariboru, učiteljici Marija* Pavšek v Račah, Viktorija Pirker v Pologu, in učitelj Kari Vollmaier v Vuzenici.
Iz sodne službe
Beograd, 19. junija p. Za namestnika državnega tožilca v Murski Soboti je bil imenovan Bogdan Lendovšek, sodnik okrož nega sodišča v Varaždinu. Starešina sreskega sodišča v Prevaljah dr. Fran Cesar-rek je napredoval v 3/2.
Tragična nesreča v zagrebškem živalskem vrtu
Zagreb, 19. junija, o. V živalskem vrtu v Maksimiru se je danes primerila tragična nesreča. Te dni je prišlo v Zagreb mnogo šolske dece iz province, ki so si med drugim ogledali živalski vrt Tako so danes prispeli pod vodstvom dveh učiteljev na ogled živalskega vrta tudi šolarji iz Nove Kapele. Čuvaji so učitelja in deco še posebej opozorili, naj se ne približujejo kletkam, ker so živali razdražene. Deca se je nato razgubila po vrtu. Kar naenkrat so zaslišali pri medvedovi kletki obupen krik. Ko so prihiteli tjakaj, so videli na tleh je-čati lOletnega učenca III. razreda osnovne šole Štefana Kaloviča z grozno rano na desni roki. Roka mu je bila odtrgana skoraj do komolca in je ležala v kletki poleg medveda. Otroka so naglo odpeljali v kirurško kliniko.
Vremenska napoved
ZemunSka vremenska napoved: za 20. junij: Zjasnitev v severni polovici, delno oblačno na jugu. Ponekod še nekoliko manjših nalivov in neviht.
Dunajska: Sem in tja polagoma manj oblačno, posebno na zapadu. Na vzhodu še nekoliko deževno, v splošnem bolj to-pio, morda tudi z nevihtami.
Maši kraji in ljudje
Posledice nepravilnega gospodarstva
pod Gorjanci
Le zidar zna sezidati hišo
kakor more perilo čisto oprati le dobro milo, Terpertttnovo milo Zlatorog do gosto beb peno, Id i lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno beb, prijetno poduhtevo in ostone dolgo trdno.
TERPFNTIN0V0 MILO i
I Pravdoslav Rebek I
Ljubljana, 19. junija
V nacionalne in sokolske vrste je spet posegla bela žena, ki je iztrgala iz njenih vrst odločnega nacionalista in Sokola Pra.vdoslava Rebeka, višjega veterinarskega svetnika v pokoju. S pokojnim svetnikom Rebekom lega v grob mož, ki je vse svoje življenje posvetil nacionalnemu in človekoljubnemu delu. Rojen v Trstu 13. oktobra 1869 je zrasel med večnimi narodnostnimi boji, kar ga je še bolj utrdilo v narodnem in slovanskem duhu. Mladostna leta je preživel v Trstu, kjer je končal gimnazijo, po maturi pa je odšel na Dunaj, kjer je absolviral visoko veterinarsko šolo. Svoje prvo službeno mesto je nastopil v Istri v Pazinu, kjer se je pričel takoj marljivo udejstvovati v sokolskem življenju. V Pazinu so narodnjaki ustanovili Sokola in izvolili Rebeka za svojega starosto, ki mu je stal na čelu vse do pri-četka svetovne vojne. Kakor mnogim drugim, tudi pokojnemu svetniku Rebeku ni prizanesla vojna vihra. Bil je mobiliziran in je ostal v vojni vse do konca leta 1918. Dasi avstrijski oficir, je ostal nepokoleb-Ijivo zvest slovenskemu in sokolskemu mišljenju. Leta 1919 je prišel s svojo družino v Trebnje, kjer je nastopil službo sreskega veterinarja. V Trebnjem je ostal tri leta., nakar je bil premeščen v Ljubljano, nekaj časa pa je služboval tudi kot obmejni veterinar na Rakeku. Tudi na Rakeku ga je pot vodila v nacionalne in sokolske vrste. Iz Rakeka je prišel spet v Ljubljano, kjer je služboval vse do svoje upokojitve leta 1931.
Po upokojitvi se je ves posvetil nacionalnemu in sokolskemu življenju. Pod Rožnikom si je zgradil svoje domovanje, ki ga je v zadnjem času krasno preuredil za jesen svojega življenja. Pokojni svetnik Rebek je bil na Viču markantna in obče spoštovana osebnost. V političnem življenju je stal krepko v vrstah JNS. Vičani so g a izvolili zaradi njegovega odkritega in poštenega značaja v bivši občinski odbor, dols'o let pa je bil predsednik viške k. o. JNS. Zaradi rahlega zdravja je lansko leto na občnem zboru odložil mesto predsednika. ostal pa je zvest jugoslovenski nacionalni ideji do svoje smrti. Tudi viški Sokol ga šteje med svoje zveste člane in marljive sodelavce. V upravnem odboru je zavzemal mesto člana častnega razsodišča, marljivo pa je pomagal tudi pri društvenih prireditvah kot blagajnik. Vneto :?e je udejstvoval tudi na gospodarskem polju. Sadjarska in vrtnarska podružnica na Viču je izgubila z njim dolgoletnega predsednika, viška gasilska četa in Olepševalno društvo pa zvestega podpornika in dobrotnika.
Pokojni svetnik Rebek je s svojo zvesto družico Irmo, roj. Runko, vzgojil v strogo narodnem in sokolskem duhu štiri otroke, ki so vsi preskrbljeni in zavzemajo odlične položaje. Najstarejša hčerka Nevina, mag. far je poročena s prof. Prevcem, Nada je profesorica v Karlovcu, Rado je mag. phar. na Bledu, najmlajši sin Branko pa je stavbenik. Dragega pokojnika bomo spremili v torek 20. t. m. popoldne ob 17. na viško pokopališče. Odličnemu nacionalistu in Sokolu bomo ohranili časten spomin, preostalim pa izrekamo svoje globoko sožalje.
Mako Dakar 60 letnik
Rod brata Daka Makarja poteka iz Žum-berka, kjer biva že skoro pet stoletij kot nekaka straža lepe Bele Krajine pošteno, skromno, toda junaško žumberško ljudstvo, potomci onih Srbov, ki so v tolikih bojih dokazali, da jim je postala nad vse mila tudi njihova druga domovina tam ob Kolpi in soseščini. Od tam je prišel rod brata Daka v Metliko in si ustanovil svoje domovanje. Ko se je pred 32 leti ustanovil
Sokol v Metliki, si je Izbral za starosto brata Daka Makarja. Brat Makar se je tedaj ves posvetil sokolskemu delu in dosegel, da se je število sokolskih postojank med Belokrajinci od leta do leta večalo. Skrbel je, da je bil metliški Sokol vedno v najtesnejših stikih z ostalimi bratskimi društvi v Beli Krajini in v soseščini. Vodil je svoje Sokole na sokolske zlete in jih vzgajal v zveste sinove svoje domovine.
Metlika je postala in ostala pod njegovim vodstvom močna sokolska postojanka. Gotovo ga danes pozna sokolstvo širom Jugoslavije in ceni njegovo delo. Društvu je starostoval skoro tri desetletja, nato pa se je umaknil in prepustil vodstvo agilnemu bratu dobrovoljcu Hočevarju. Njega pa so bratje soglasno počastili s tem, da so ga izvolili za častnega starešino svojega društva.
Vendar pa brat Dako ni držal rok navzkriž. Tudi še zdaj je vedno in povsod pri sokolskem delu, zlasti zdaj, ko se uresničuje tudi njegova davna želja, da bo metliški Sokol otvoril svoj lastni sokolski dom. Dne 9. julija se bodo otvorila vrata
doma in brat Dako bo z vsemi svojimi sobrati slavil dan, ko bo dopolnjeno tudi to veliko delo. Prepričani pa smo, da tudi potem še ne bo končal dela, saj je pri svojih letih tako krepak, da mu njegova de-
št. Jernej, I'-', junija
Pred dobrim mesecem smo opozorili v »Jutru« na nevarnost naših hudourniških potokov, ki nam prinašajo vodo iz Gorjancev. Povedali smo tudi, da za nevarnost poplav ni odgovorna samo priroda, ampak v veliki meri naše gospodarstvo z gorjan-skimi gozdnimi zakladi, ki je vse drugo ko pametno. Z dosedanjim načinom raz-gozdovanja amo izgubili že v veliki meri prirodni regulator vodnih količin naših potokov. Posledice so porazne. Sicer slabotni potok je pokril na nekaterih mestih rodovitne njive in travnike z debelo plastjo peska. Uničeni so mnogi rodovitni predeli. Drugod je rodovitno prst s posevki zopet odneslo.
Prirodnim elementom je pomagal človek tudi drugače. Po polurni plohi doživljamo redno poplavljanje cest, ki se spremenijo v potoke. Na nekem mestu se spremeni kanal v gejzir, ki zalije cesto s pol metra globokim potokom. Pojav kaže, da so res položili pri kanalizaciji na spodnjem koncu ožje cevi kakor v zgornjih predelih. Te nesmotrne tehnične kurioznosti gotovo nimajo nikjer drugod po svetu.
Strašno opustošenje je prinesla poljem, zlasti pa še travnikom Krka, ld je uničila vso krmo. Blatna trava "ne more služiti niti stelji, ker bi jo živina pobirala in se nalezla metljivosti. Ljudje ne vedo, kaj s košnjo početi, uničena trava pa mora s travnikov, da naredi prostor otavL
Cenilci so vestno obhodili opustošene kraje in izračunali škodo, ld gre v sto in stotisoče. Pač v nadi, da bo prišla od kod podpora. Občina je prejela te dni za prizadete podporo iz banovine v višini tri tisoč dinarjev. S tem se je pojavilo težko vprašanje, kako podporo pravično razdeliti. Nekateri so mnenja, naj se podeli za ta denar na prizadeto glavo kilogram koruzne moke. Drugi pravijo, naj bi se denar porabil za prošnje.
Pred leti je dala izdelati občina na banovini načrte za izsušitev in melioracijo' obsežnih zamočvirjenih kompleksov, ki se raztezajo na severni strani šentjernejske-ga polja do Krke. Proračun je znašal dva milijona petdeset tisoč dinarjev. Delo je bilo porazdeljeno na deset let. Vsako leto naj bi se torej investiralo v to prepotreb-no delo dvesto tisoč dinarjev. Izgradila naj bi se obsežna mreža odtočnih kanalov, ki naj bi bili solidno zgrajeni, da bi bilo vzdrževanje čim cenejše. Padci vode naj bi se dušili z betonskimi pragi. Od tega prvotnega navdušenja ne vidimo žal več mnogo. Betonfeke prage so nadomestili z zloženim kamenjem, spričo česar o trajnosti ne moremo govoriti. Namesto predvidenih dvesto tisoč na leto je bil porabljen doslej v treh letih morda komaj enoleten obrok. Najslabše pa je, da kaže, da se bo vse skupaj zavrlo. Vedeti moramo, da imamo z napol izgotovljenimi deli, ki požirajo denar, ne prinašajo pa predvidenih koristi, dejansko mnogo škode. Tako ravnanje nikakor ne kaže na pametno načrtno gospodarstvo. Spominja pa nas že na podobne operacije v preteklosti. Na primer ko smo zazidali v temelje vrhpoljske šole. ki ne bo na teh temeljih nikoli stala, sto tisoč dinarjev.
Drugačno taktiko opazujemo glede ureditve hudourniškega vprašanja, ki se rešuje na čisto drugačen način, kakor osuševanje in melioracije. Taiko so začeli letos pobirati za nekakšen fond po šestdeset dinarjev od mlinarskega kamna in deset dinarjev od stope. Prizadetih je okoli trideset mlinarjev in šest Žagarjev, ki jim predpisujejo prispevke po vodni moči. To jiih je toliko bolj prizadelo, ker imajo ljudje v zadnjih letih vedno manj dela za nje zaradi nenavadno slabih žitnih letin. Med seboj so govorili že o možnosti štraj-ika, iker nimajo redne poti za ugovore. S štrajkom da naj bi v dobi mlaòve le opozorili na svoje težave. Medtem pa, ko plačujejo regulacijski fond, jim voda uničuje naprave in ruši jezove.
Veliko škodo prizadevajo nenadne poplave divjačini v obsežnih krakovskih goz-
V teh dneh je med premožnimi in srednjimi sloji veliko ugibanj, kam bodo šli v bližnjih dneh na oddih. To vprašanje je pri premožnih ljudeh že več ali manj rešeno, ker imajo svoje vile in posestva v letoviščih ob morju in na planinah. Če teh še nimajo, imajo pa petični ljudje itak povsod vrata široko odprta, ker je glavna stvar na tem božjem srvetu vendarle — denar.
Precej težja pa je taka odločitev za one, ki žive v tesnejših razmerah, a so spremembe zraka, miru in počitka najbolj potrebni. Srednji sloji si že težko privoščijo Bled, Rogaško Slatino, Dubrovnik ali Crikveni-co, še težje pa draga nemška, italijanska, švicarska in francoska zdravilišča, kopališča in letovišča.
Srednjim slojem je poglavitno, da gredo v dobi velikih počitnic od doma kamor koli že. Glavno je, da lahko zapuste svoja stalna bivališča, trde in razbeljene mestne ulice in ceste, zaprašena in zadimljena industrijska središča, zatohle učilnice in pisarne ter da pridejo v drugo okolje, najrajši v kraje v bližini znanih letovišč, kjer je pošta, lekarna in zdravnik ter dobre prometne zveze. Vsak si želi tja v lepe vasi, ležeče pod gorami, kjer so ob potokih, po hladnih gozdovih, pisanih poljih, cvetočih travnikih in dobravah tako lepi in prijetni sprehodi.
Mnogi se bodo v prihodnjih dneh zatekli k sorodnikom, znancem in prijateljem na deželo, drugi, ki teh nimajo, bodo skušali na drug način najti primeren kraj in streho. Prijatelji planin bodo šli na
lavnost in vztrajnost ne bosta dali počivati. Zato mu kličemo: Bodi nam še dolgo zdrav, dragi brat Dako, pri sokolskem delu!
dovih, ki jih voda preplavlja. Voda zalije namreč te gozdove, v katerih je mnogo divjačine najprej tako, da nastanejo veliki otoki, na katere se divjačina umakne. Z naraščanjem vode pa otoki polagoma izginjajo, kar prinaša pogin vsemu, kar se je na otoke zateklo.
Uničeni kraji ob Sotli
Obsoteljska dolina je v vodi. Okoliša Imeno in Imenska gorca sta popolnoma uničena deloma od vode, največ pa po toči, ki je oklestila vse, kar je našla v vinogradih, njivah in travnikih. Vinogradi pod cerkvico Sv. Križ so najhujše trpeli, posebno posestniki: Božičnik, Sinkovič, Šelekar, Misstia, katerih vinograde je zasul še plaz in zakopal pod seboj množino vinske trte. Hudo je toča uničila pridelek tudi Pajku, Belini, Pfeiferju, Cvetku in Turku Juriju. Ti kraji so največjega pomilovanja vredni, saj jih zadevajo leto za letom same nezgode. Nekaj let po vrsti obiskuje toča vedno ene in iste kraje, pridružujejo se še razne svinjske kuge, slinavka in povodnji. Kužne bolezni so tem revežem ugonobile živino. Komaj je slinavka prenehala, bi živina potrebovala dobro krmo, pa je ni, saj je vse travnike v Imenem voda poplavila in seno uničila. Živine ne moremo prodati, sejmi so zaradi slinavke, ki je sedaj izbruhnila v ostalih krajih tega območja, prepovedani Živine pa nimamo s čim prehraniti.
Nujno je potrebna državna ali banovin-ska pomoč, da se ohrani vsaj plemenska živina. Treba je sipet odpreti trg in pridobiti kupce, kajti slinavka je sedaj le še v kozjanskem okraju, dočim so naši najtežje prizadeti kraji te bolezni že rešeni. Nekateri najbolj po toči udarjeni nimajo potrebne hrane, siaj so uničena žitna polja, tako da so letos zastonj žrtvovali vse delo in velike stroške za obdelavo vinogradov, ki so za vrsto let po toči popolnoma uničeni. Kako se bodo ljudje preživljali, oblačili in plačevali davščino? Ljudje jokajo v obupu in prosijo pomoči.
ZAPOMNITE SI-
Skrb za ribarstvo
Celje, 19. junija Ribarsko društvo v Celju je imelo v petek zvečer pri g. Bergerju redni občni zbor, ki se ga je udeležile res lepo število članov. Predsednik, dvorni svetnik g. dr. Josip Kotnik je pozdravil predsednika Zveze ribarskih društev za dravsko banovino, železniškega svetnika g. A. šuligoja in zastopnika našega tiska g. Pečnika. Društveni gospodar g. ravnatelj Zorko je poročal, da se je društvo v preteklem poslovnem letu bavilo predvsem s povzdigo ribarstva, zlasti z izpopolnitvijo društvene ribogojnice v Pečovniku pri Celju, in z obrambo pred onesnaževanjem vod po in. dustriji. Ker je že nekaj let primanjkovalo postrvjega zaroda, je odbor sklenil zgraditi v ribogojnici tretji bazen za materne ribe. Društvo je ustanovilo letos na vrtu g. Ferda Bergerja na Dečkovem trgu stalen ribji trg, ki bo vse leto založen z vsemi pri nas živečimi sladkovodnimi ribami. Revirna razdelitev je končana in priprav, ljena za objavo. Z novo banovinsko uredbo o ribarstvu so urejene za dravsko banovino nove minimalne mere rib, novi lo-vopusti in nove, znžane takse. Mnogo sporov je imelo društvo v preteklem po. slovnem letu z raznimi industrijami, ki onesnažujejo vode in s tem povzročajo katastrofalno zastrupljevanje rib. V tej borbi podpira društvena prizadevanja po
planine, tako na Srednji vrh pri Kranjski gori, na Črni vrh nad Jesenicami, na Kof-ce, Pokljuko, Uskovnico ali na Komno, kjer se tudi v poletnih hišicah in pastirskih bajtah ob žgancih, fižolu, .surovem maslu, medu, gobah, sladkem in kislem mleku prav prijetno živi. Ti ne bodo imeli velikega udobja, pač pa bodo prijetno uživali izredne pokrajinske lepote, veličasten razgled na velegorja, čisto ozračje in prijeten mir.
Zelo važna gospodarska postavka je Ie-toviščarstvo za naše podeželje in za planinske vasi. Kmetje prodajajo manj donosna zemljišča in les za nove stavbe, dovažajo gradivo, delajo pri gradnjah, oddajo v glavni sezoni sobe gostom in spravljajo meso, mleko in druge domače pridelke v denar. Marsikateri kmet si je pri tem že opomogel. Nekatere gorenjske vasi so že lepo prenovljene. Popravljene in prebcljcne hiše, urejeni vrtovi, snažna dvorišča, sprehajališča, vrtovi, kopališča in igrišča, vse to privablja od leta do leta večje število .gostov. Kako se je v nekaj letih spremenila Kranjska gora, Rateče-Podkoren, Planina-Sv. Križ, Mojstrana, Žirovnica. Radovljica, Kamna gorica in Stara Fužina! Letoviščarstvo v teh krajih lepo uspeva. Ljudje so tod šli s časom. Prilagodili so se tujsko prometnim zahtevam, kar se opaža na vsakem koraku. Skoraj v vseh navedenih krajih srečuješ čedno oblečene ljudi, prijaznih obrazov takoj pripravljene na uslugo, brez vsiljivosti in iskanja trenutnih koristi.
V Sloveniji pa je še nešteto vasi, ki so hudo zanemarjene, čeprav imajo zaradi po-
vseh svojih močeh magistratni direktor g. Ivo šubic.
Tajnik g. B. Zdolšek je poročal, da ima društvo 130 članov, to je isto število kakor lani. Gosp. ravnatelj Zorko, ki kot odličen strokovnjak izredno požrtvovalno sodeluje v Ribarskem društvu, je bil imenovan za člana ribarskega posvetovalnega odbora pri banski upravi. Društvo je našlo v svojem delovanju vedno polno ra. zumevanja pri Zvezi ribarskih društev. Po razveseljivem poročilu blagajnika g. rav. natelja Turnška je prejel odbor na predlog revizorja g. Gerdine razrešnico. nakar je poročal vodni nadzornik g. štiftar.
Predsednik Zveze g. svetnik šuligoj je sporočil pozdrave Zveze in poročal o ak. tualnih ribarskih zadevah, med drugim o razmerah v ribarstvu v Sloveniji in na Hrvatskem, o Ribarskem vestniku in za-strupljevanju vod po industrijah. Občni zbor je izvolil 13 delegatov za občni zbor Zveze ribarskih društev, ki bo letos v Celju. Ravnatelj Zorko je opozoril na razsodbo Stola sedmorice, da kaznuje ribje tatvine po § 322. k. z. pristojno okrožno sodišče in ne politično upravno obiastvo.
Zlata poroka
v Preddvoru
Redka slavnosf Je bila v ne3e!jo IL f. m. v Preddvoru. Obhajala sita zlato poroko, bivši posestnik v Mačah pri Preddvoru, sedaj preužitkar Aleš Anton in žena Je-ra. Ženin se je rodil I. 1859. Izbral si je leta 1886 za tovarišico 1867 rojeno brhko Jerico, hčerko posestnika iz vasi Za Vodo pri Goricah. Rodilo se jima je 11 otrok, od katerih jih živi še 7, in sicer 5 hčera in 2 sinova, kateri so vsi dobro poročeni, le najmlajši Janez je še pri starših. Redek primer pa je (vsaj v današnjih častih), da sta bila vsa ta dolga leta drug drugemu res prava zakonska tovariša. Želimo jima še mnogo zdravja.
Bodočnost Kočevja
Kočevje, 15. junija V povojnih letih so mnogi znaki kazali, da se bo Kočevje lepo razvijalo. Na vseh poljih je bil očiten napredek, različni načrti so se porajali in mnogo se je delalo. Občina je bila aktivna, na rudniku je bilo zaposlenih nad 1000 ljudi, dobili smo popolno gimnazijo in lep dijaški dom, slovenske kulturne prireditve so bile vedno pogostejše. Obetala se je tudi železniška zveza z morjem, ki bi močno doprinesla ! k vsestranskemu razvoju mesta. Ko je rudnik skrčil obrat, sta bili zgrajeni dve tekstilni tovarni, ki sta zaposlovali okrog 1000 ljudi.
Toda po nekaj letih proevita in sunkovitega napredka je prišlo do zastoja, ki je
krajinskih lepot vse pogoje za privabljenje tujcev, ki pa zaradi zanikrnosti vaščanov goste naravnost odbijajo. V hiše z majhnimi, z rožami in drvmi založeni okni ne prihaja ne zrak, niti svetloba. Ob glavnih potih stoje pred hišami in to prav pod okni stranišča, gnojišča in svinjaki. Po potih je polno živalskega blata, po njih se pode strgani in umazani otroci in begajoča živina. Ko stopaš skozi vas, te izza hišnih vrat in vogalov motrijo radovedni občani mrkih in sovražnih pogledov. Če psi lajajo na mimo idoče, ni nikogar, ki bi jih pomiril, nasprotno, gotovi ljudje celo uživajo v tem, da imajo tujci strah pred njimi. Vsak gost si želi prijaznih in uslužnih ljudi, ki na prijazen pozdrav lepo odgovorijo, ne pa takih, katerih mrki pogledi že sami povedo, da si nezaželjen gost.
Primerilo se je celo, da so domačini metali kamenje na avtomobil, ki je vozil skozi vas. Ali pa: neki moški je nemoteno opravljal ob glavni cesti potrebo v času, ko je polno zasedeni avtobus vozil prav tik mimo.
V drugih kulturnih državah se vsako leto vrše tekmovanja za lepoto vasi. Va-ščani so zelo ponosni na nagrade in priznanje za delo, ki ima dobre gospodarske posledice za njihove vasi. Tudi pri nas bi se morala uvesti taka tekmovanja. Zato bi bilo dobro uvesti petletko za asanacijo naših vasi. V tem času bi se z lastnimi močmi in s podporo banovine in države lahko temeljito preuredile tisite vasi, ki jih posebne pokrajinske lepote usposabljajo za privabljanje tujcev. V petih letih naj bi še dobro ohranjene hiše dobile večja okna, nove pode itd. Izpred hiš in iz bližine cest ter potov bi se morale odstraniti svinjaki, «tranišča, gnojišča ia druga taka navlaka.
bil v mnogočem posledica splošne gospodarske krize. Rudnik je močno skrčil obrat, tako da mu je pred leti grozila celo ukinitev. Velika Kajfeževa trgovina in industrija je prišla v konkurz. Mestno gospodarstvo je doživelo strahovit polom, ki še ni likvidiran in tudi kmalu ne bo. železniško zvezo z morjem so pričeli graditi iz Črnomlja namesto iz Kočevja. To so glavna dejstva, ki so privedla kočevsko mesto do sedanjega stanja.
Danes opažamo na vseh krajih vrzeli, ki jih bo težko zamašiti. Mestna občina z vsemi institucijami, povezanimi z njo, je na tleh. V takem gmotnem stanju seveda ne more v zadostni meri izpolnjevati svojih nalog, ker ji finančne možnosti ne dopuščajo nobene večje akcije v kakršnemkoli oziru. Rudnik TPD je zopet V zastoju, o čemer je »Jutro« že poročalo. Ée teh 100 rudarjev, ki so ostali, nima ne dela ne zaslužka. Da bi rudnik povečal svoj obrat, o tem ni govora, treba bi pa bilo, da ga obdrži vsaj v dosedanjem obsegu in da bodo preostali rudarji imeli delo. Obe tekstilni tvornic! sta nazadovali, v eni jih od nekdanjih 600 delavcev dela še kakih 100, pa še ti neredno. Po propadu Kajfeževe žage sta ostali dve majhni žagi s približno 40 delavci. Posledica vsega tega je, da se je mnogo slovenskih ljudi Izselilo v razne kraje in tudi v inozemstvo. Mirno lahko postavimo trditev, da danes nimamo v Kočevju niti enega industrijskega podjetja, kjer bi imeli delavci stalno in nemoteno zaposlitev. Poleg tega so se tudi delovni pogoji znatno poslab-šali.
Gimnazija in dijaški dom sta v kočljivem položaju, o čemer smo tudi že poro-čaM. S prihodnjim šolskim letom bo imela gimnazija prvih 6 razredov, nato bosta postopno sledila še sedmi in osmi, če bo dovolj dijakov. Kljub vsemu je obstoj popolne gimnazije stalno ogrožen, čemur bi bilo treba že vendar napraviti konec. Glede dijaškega doma nimamo nikakih upov več. če se ne zgodi kaj izrednega, bo v kratkem vse njegovo imetje prišlo na dražbo. Vsi kočevski Slovenci skupaj nimamo to-Hko vesti in vneme, da bi rešili našo najpotrebnejšo ustanovo, s katero je povezan obstanek popolne slovenske gimnazije. Pred leti so nameravali preseliti zavod za slepe v škof jo Loko, sedaj to vprašanje ni več na dnevnem redu. Torej le ena tola-žilna misell Samo za eno pridobitev smo kočevski Slovenci v zadnjih letih postali bogatejši, to je: za sokolski dom, ki pa še ni opremljen.
Zadnje dni krožijo po mestu vesti, dat se bo sresko načelstvo premestilo iz Kočevja v Ribnico. Vesti izhajajo iz dokaj informiranih krogov. Ne bomo se zaenkrat spuščali v razglabljanja o tem vprašanju, poudarjamo le, da bi bila to usodna napaka in da se to ne sme zgoditi! Proti temu govore gospodarski, socialni in zlasti nacionalni razlogi. Vprašanje je bilot že večkrat na dnevnem redu. Značilno je, da kočevski Nemci niso proti premestitvi, temveč da si jo celo žele. Stvari stoje danes tako, da lahko čez noč izgubimo sresko načelstvo, popolno gimnazijo in dijaški dom. V Kočevju je vse nestalno.
Med Slovenci in Nemci v mestu ni sodelovanja — razen pri volitvah. Bolj žalostno pa je dejstvo, da ga tudi ni med Slovenci, ki niso razdeljeni samo po strankah, temveč tudi po majhnih klikah. Meddru-štvenega odbora, na katerega ustanovitvi se je letos ponovno delalo, še do danes nL Nikjer ni smotrnega dela, ne na gospo-darsko-socialnem, ne na narodno-obramb-nem, ne na kulturnem polju. Nasprotnof delavoljne premeščajo in onemogočajo. Dela pa je toliko ln tako važnega!
Dosti mračni razgledi so pred nami, ml pa čakamo in se niti ob dvanajsti uri ne zganemo. Nikjer ni volje do dela, še manj do skupnega dela za interese splošnosti. To je današnje Kočevje.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
ki ni prijetna za nos in oči. Napeljati bo treba vodovode, urediti ceste in pota, namestiti orientacijske deske na razpotjih, ter na razglednih točkah in ob potih klopi. Skrbeti je treba v vaseh za nočni mir, da bodo gostje lahko spali pri odprtih oknih, a da jim ne bo udarjal v sobe simrad po gnoju, da jih ne bo dramilo iz spanja ro-goviljenje pijancev, mukanje krav in lajanje psov.
Tudi v duhovnem pogledu bo morala naša vas iti vzporedno s potrebami in časom. Lepo in prijazno ponašanje občanov nasproti tujcem je včasih več vredno kakor kupica dobrega vina. Smisel za vse dobro, lepo, okusno, koristno in prijetno, neprisiljeno vedenje, zmerne zahteve in slične vrline bodo prinesle v naše vasi zadovoljstvo, blagostanje in srečo! Prirejati je treba predavanja za vzgojo ljudstva, predvsem pa gospodinjske in kuharske tečaje. Vsaka vas bi morala poslati nekaj najbolj nadarjenih mladeničev in mladenk v meščanske in gospodinjske šole, iz katerih bodo izšli dobri gospodarji in gospodinje.
Če se bo v tem pravcu delalo v nekaterih s prirodnimi krasotami obdarjenih vaseh, bodo te vasi postale prijetna, privlačna letovišča za vse one deset tisoče državnih in zasebnih nameščencev, ki so razvedrila, počitka in miru potrebni.
Naše gospodarske in kulturne ustanove imajo v pogledu asanacije vasi in narodne prosvete še široko polje. Kadar bo slovenska vas v tem pogledu na boljšem, bo tudi naš kmet v krogu svoje družine na svoji domačiji doživel lepše dni in se mu ne bo treba postavljati pred vrata tovarn io prosjačiti za delo.
Matija Sušoik.
Naše podeželje in tujski promet
Nekaj nasvetov ob pričetku velike sezone
s!
d Hü ci % Q vesti
*	Spomenik žrtvam avstrijske soldate-ske. V nedeljo je bil za vso Mačvo dan žalostnih spominov na strašno divjanje avstrijske soldateske leta 1914. Takrat so avstrijski vojaki pri železniški po taji v Prnjavoru ustrelili 28 vaščanov iz Prnja-vora, nekaj dni pozneje pa so v Lešnici tudi blizu železniške postaje pomorili 89 vaščanov, med njimi tudi mnogo otrok, žen in starcev. Vsem tem žrtvam avstrijske rol dateske so postavil; zdaj v Prnjavoru lep spomenik in se je odkritja udeležilo mnogo ljudstva iz Mačve in Podrinja.
*	Kongres lekarnarjev- je bil v nedeljo
v Beogradu v veliki dvorani Kolarčeve ljudske univerze. Sklicala ga je, kakor znano, Zveza lekarnarjev v znamenju pro. te: ta proti snovanju samostojnih lekarn pri raznih ustanovah socialnega in bolniškega zavarovanja. Kongresa se je udeležilo okrog 320 delegatov Zveze lekarnarjev iz vse države, dospelo pa je tudi okrog 300 brzojavk, ki izražajo popolno soglasje s kongresom. Kongresu je prisostvoval tudi delegat bolgarske lekarniške zveze dr. Gjerov. Naši lekarnarji zahtevajo, naj se pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje ustanovi posebni oddelek za lekarniško stroko in načelnik tega od. delka naj bo lekarnar, član oziroma zastopnik Zveze lekarnarjev. Kongre? je odobril dosedanje delo lekarniških zbornic in akcijskega odbora.
*	Državni uradniki računske stroke bodo imeli kongres svoje organizacije 26., 27. in 28. t. m. v Zagrebu. Združenje državnih uradnikov računske stroke deluje že 10 let in bodo kongresisti po jubilejnem kongresu napravili izlete na Sljeme in Plitvice ter se udeležili predstave v za. grebškem Narodnem gledališču.
*	Promocija. Na ljubljanski univerzi je bil v soboto 17. t. m. promoviran za doktorja filozofije g. Vadnal Alojzij iz Divače. čestitamo.
*	Smrt našega nepozabnega edinca Srečka Bekša je sprostila plaz brzojavnih in pismenih sožalnih izjav. V globoki ža. lasti so nam uteha in potrdilo resničnega v nesreči preizkušenega prijateljstva. Nemogoče nam je izraziti pismeno zahvalo vsakemu posebej. Zato tem potom: najlepša, najiskrenejša, najprisrčnejša zahvala vsem in vsakemu! Užaloščena rodbina Bekševa in ostalo sorodstvo.
*	Občni zbor »LjudsKg samopomoči« v Mariboru se bo vršil po delegatih v nedeljo 2. julija ob 10. v lastni palači. (—)
Proti sončarici uporabljajte TSchamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGORIč, Ljubljana, Prešernova 5.
*	Avtobusni izleti v Gorico, Trst, Benet ke 27.—29. t. m. in v Dolomite od 15. do 19. julija. Prijavite se takoj v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22—50. (—)
Iz U«Mfafie
u— Sreski odbor JNS za mesto Ljubljano prosi član tvo, posebno odbornike sre. ske organizacije, da spremijo na zadnji poti veterinarskega svetnika g. Pradoslava Rebeka, člana sreskega odbora in dolgoletnega predsednika viške krajevne organizacije JNS. Pogreb bo danes ob 17. iz Rožne doline, Večna pot 37, na viško pokopališče.
u— Uprava Sokola Ljubljana—Vič javlja svojemu članstvu žalostno vest, da je umrl brat Pravdoslav Rebek, višji vet. svetnik v pokoju, ki je bil dolgo let njegov zvest član in član društvenega častnega razsodišča. Dragega pokojnika bomo spremili danes popoldne na njegovi zadnji poti na viško pokopališče. Vabimo vse član_ stvo in naraščaj, da se pridruži društveni deputaciji v kroju s praporom. Članstvo, ki ima kroj, naj se udeleži pogreba v kro. ju, ostali v meščanski obleki z znakom. Zbor ob 16.30 pred hišo na Večni poti št. 15. pod Rožnikom. Pokojnega zvestega nacionalista in Sokola bomo ohranili v trajnem spominu, preostalim pa izrekamo svoje globoko sožalje.
ZA VAS
smo izbirali svile in ko jih boste videli, nam boste priznali, da smo dobro izbrali. — Barve, vzorce in kakovost po Vašem okusu dobite res poceni pri
BRATA VLAJ, wolfova s.
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zaDeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg po mm. soc. oo». in n. zdi. S-bi. 15.485 25 V ?5.
*	Proslava 401etnice meščanske šole v Nišu. Meščanska šola v Nišu spada med najpomembnejše šolske zavode te vrste v Srbiji. Ustanovljena je bila pred 40. leti, med vojno sicer ni delovala, a s kulturnim in gospodarskim razvojem novega Niša je bila spet obnovljena. 6. in 7. julija bo slavila svojo 401etnico in takrat bo v Ni šu zasedal tudi kongres združenja meščan-skošolskih učnih moči. Med referenti na tem kongresu bosta gg. Josip Hergouth, meščanskošolski učitelj iz Mežice, ter Al. bert žerjav, meščanskošolski učitelj iz Maribora. Na kongresu v Nišu bodo tudi volitve novega predsednika združenja me-ščanskošolskih učnih moči, ker je dose danji predsednik Božidar Vesič, svetnik prosvetnega ministrstva, odstopil.
*	Almanah SrbsKega planinskega drU-štva. Pred nekaj dnevi je Srbsko planinsko društvo, ki ima svoj sedež v Beogradu, podružnice pa po Srbiji, Južni in črni gori, izdalo svoj almanah za leto 1939. pod naslovom »Naše planine«. Srbcko pia. ninsko društvo nima svojega stalnega časopisa kakor Slovensko in hrvatsko planinsko društvo, zato pa je sklenilo izdaja, ti letno svoje almanahe. Sklenjeno je bilo sicer, naj izideta vsako leto po dva almanaha — eden za letno, drugi pa za zimsko sezono, a za tekoče leto je zdaj izšel prvi tak almanah, ki je obenem tudi drugi zvezek nekdanje »Biblioteke Srbskega planinskega društva«. Almanah obsega 96 strani teksta ter okrog 40 ilustracij, stane pa 10 din za nečlane društva, dočim je članom naročnina vračunana že v letni članarini.
*	Velika tombola novosadskih novinarjev. Novo-adska sekcija Jugoslovenskega udruženja je pripravila veliko tombolo, za katero so se srečke razpečavale po vsej državi. Iz tehničnih vzrokov, ker razne domače in tuje tvrdke še niso izdelale naročenih tombolskih nagrad, je žrebanje preloženo na nedeljo 9. julija. Pred uradno komisijo bo to žrebanje v veliki dvorani hotela »Svobode« v Novem Sadu. Istega dne bo v Novem Sadu tudi novinarski dan z raznimi zanimivimi prireditvami.
*	Kolesarsko dirko, opevano v narodni pesmi, je organiziral pred 40. leti v Ba. njaluki mehanik Robert Heler, ki je te dni umrl v starosti 70 let. Heler je bil prvi kolesar v vsem okraju in najvažnejši datum v njegovem športnem udej-tvovanju je bil 17. julij 1899. Takrat je Robert Heler z bogatim trgovcem in konjerejcem Lazarjem Popovičem iz Banje Luke sklenil stavo za 100 zlatnikov. Heler je trdil, da bo s svojimi tovariši.kolesarji prehitel Popovičeve najboljše konje, Lazar pa je trdil, da bodo njegovi konji premagali kolesarje. Trgovec je vpregel svoja dva najboljša konja in potem so priredili ob velikem zanimanju prebivalstva dirko od Ba. nje Luke do Bosanske Gradiške. Pri dirki so zmagali Popovičevi konji ter so Heler in tovariši z velikimi težavami spravili skupaj 100 zlatnikov za izgubljeno stavo, kar pa jim ni vzelo zanimanja in vneme za kolesarski sport. O tekmi so se po vsem okolišu razširile narodne popev. ke, ki jih pojo še danes.
*	Kam pojdeš v nedeljo 25. t m.? — V Litijo na tombolo! Tam dobiš za 3 dinarje novo prvovrstno motorno kolo znamke »Ardie« ali pa junca montafonske pasme, če tega ne maraš, si pa lahko izbereš tablico, ki ti bo prinesla dobitek: moderno kuhinjsko opravo, moško ali žensko kolo, pa tudi sodček piva, da si ugasiš žejo. Vse to in še mnogo drugih dobitkov samo za din 3. Tablice se dobe po vseh trgovinah litijskega sreza, ali pa pred začetkom tombole pred Sokolskim domom v Litiji. Začetek točno ob 3. popoldne na glavnem trgu. (—)
u— K. o. JNS na Viču vabi svoje članstvo in članstvo mladinske OJNS, da se danes popoldne v polnem številu udeleži pogreba svojega bivšega predsednika g. Pravdoslava Rebeka, višjega vet. svetnika v pokoju. Zbirališče ob 16.30 pred hišo žalosti na Večni poti št. 15. Odločnega nacionalista bomo ohranili v trajnem spominu.
u— Sokol Vič poziva svoje članstvo in naraščaj, ki so se prijavili za zlet v Sofijo, da se drevi in jutri zvečer zglase v društveni pisarni, da vplačajo predpisane zneske in predlože legitimacije. Na poznejše prijave se ne bo oziralo.
u— Istranom. Društvo Istra sporoča svojemu članstvu in ostalim Istranom v Ljubljani, da je v nedeljo umrl član g. višji veterinarski svetnik v p. Pravdoslav Rebek, in poziva vse svoje člane in ostale Istrane, da se udeleže pogreba danes ob 17. iz hiše žalosti, Večna pot 37.
u— Kolo žen zadrugaTk v Ljubljani priredi pod pokroviteljstvom Zveze nabavljal nih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu in s sodelovanjem zadružnih ustanov državnih in železniških uslužbencev 22. t. m. ob 19. v dvorani glasbenega društva »Sloge«, Pražakova ulica 19. zadružno proslavo s pestrim programom. Vabljeni so člani in članice, gostje dobrodošli. Vstopnine ni.
u— V nedeljo v Zg. Kašelj! Zgornjeka-šeljska prostovoljna gasilska četa bo imela v nedeljo 25. t. m. svoj veliki dan, ko se bo zbrala s svojimi tovariši od bližnjih gasilskih čet in z vsemi svojimi prijatelji iz bližnje okolice k veliki vrtni veselici, ki bo pri Francu Gradu v Zg. Kašlju. Na velikem senčnatem vrtu in lepem domačem dvorišču bodo ob 3. popoldne sprejemali tovariške čete, nakar bo imenitna Poljska godba zaigrala k veselemu rajanju. Bogat srečolov, šaljiva pošta, ples in še mnogo-kaj drugega bo zabavalo vse, ki bodo po-setili to veliko vrtno prireditev. Za izredno dobra vina iz znanih Gradovih kleti je v obilni meri poskrbel sam g. Grad, za izvrstna topla in mrzla jedila pa izvrstne Gradove kuharice, ki jim načeljuje Gradova mama. Prometna zveza z Ljubljano in obratno je z vlaki v Polje in Zalog, pa tudi s Pečnikarjevimi avtobusi, ki vozijo izpred Mestnega doma, prav ugodna. Prireditev bo ob vsakem vremenu, ker je velik del dvorišča pokrit in je zadostno na razpolago prostorov v gostilni, verandi in v drugih poslopjih. Tedaj v nedeljo v Zg. Kašelj! (—)
Javna zahvala
Neznanemu gospodu častniku, ki je v nedeljo 18. t. m. popoldne potegnil 20-me-sečnega sinka iz vodnega rezervarja na otroškem igrišču v tivolskem parku in mu tako rešil življenje, se podpisana najiskre-neje zahvaljujeta.
Ing. prof. Kregar R. in soproga.
Ljubljana, 19. junija 1939.
(~)
u— Kje je policija? se po pravici vprašujejo stanovalci Vodnikove ceste in Tržne ulice ob sobotnih in nedeljskih nočeh, ko se ob 24.30 zapirajo gostilne in se iz znanega dalmatinskega lokala, ki uživa sloves najbolj prometnega gostinskega obrata v Ljubljani, privali reka pivcev, pevcev, razgrajačev in razburjenih ljudi. V nede. ljo so bili sosedje te dalmatinske pivnice spet deležni posebne nočne zabave. V zahvalo, da so že poprej vse večerne ure poslušali razposajeno godbo bobna in pihal, so jim gostje tega lokala po policijski uri priredili še veselo rajanje pod okni, kakršnega so prebivalci tega kota Šiške sicer že vajeni, a v nedeljo je prireditev pod polnočnim nebom presegla vse meje. Kakšnih 30 ali 40 ljudi se je prerivalo po cesti, a za jabolko razdora jim je bila neka ženska, tip amazonke, ki je na ves glas podžigala može na boj. Počeli so tolikšen direndaj, da so spravili vse ljudi v sosednjih hišah iz postelj in k oknom, od koder so lahko opazovali njihovo ponorelo zdražbo. Ko se je eden izmed sosedov predrznil, da je odprl okno in jih poprosil miru, jo je bridko izkupil. Vsa druhal se je na lepem pobotala med sabo in s krvavimi grožnjami navalila nanj. Prebivalcem je bilo malo laže pri srcu, ko je prišel mi. mo — menda prav skozi vrata dalmatinskega lokala — uniformiran stražnik, a ko so ga prosili naj intervenira, se je izkazalo, da nima službe in da Vodnikova cesta tudi ni njegov rajon. Prosimo policijsko upravo, naj poskrbi, da v bodoče ne bomo več izpostavljeni izgredom, kakršni mestu pač ne delajo časti. — So edje.
I
DONSKI KOZAKI
SAMO ŠE DANES
Prekrasni francoski film, o katerem se govori z največjim navdušenjem.
Predstavi ob 16., in 21. uri. Predstava ob 19. uri odpade.
KINO MATICA, tel. 21-24

Senzacijonalni velefilm p° najpopularnejšem Dumasovem
Vsa Ljubljana govori navdu-	romanu!
šeno o tem sijajnem filmu
Ki no Union, tel. 22-21
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
Trije mušketirji
I
Viktor Mc Laglen, prvak ameriškega filma v filmski drami globokih ljudskih čustev in pretresljive vsebine — ki se da primerjati edino z največjimi deli ruskega filma! Veli-čanstven dokument iz dobe češke revolucije!
PREMIERA DANES!
OVADUH
Režija: John Ford, produkcija: R.K.O. KINO SLOGA, tel. 27-30
!
e— Divjaški podvig treh vinjenih moških. V nedeljo okrog 19. je prišlo v Gosposki ulici do nezaslišanega dogodka, ki je povzročil med številnimi gledalci veliko razburjenje in ogorčenje. Po Gosposki ulici je privozil v omenjenem času v smeri proti Glavnemu trgu osebni avtomobil, v katerem sta sedela šofer in neki gospod iz laškega sreza. Z Glavnega trga so prišli nasproti trije vinjeni moški iz Celja in brez povoda ustavili avto. Šoferja in gospoda, ki je sedel v avtomobilu, niso poznali. Ko se je avtomobil ustavil, je vinjena trojica napadla omenjenega gospoda in šoferja ter ju začela pretepati. Napadenca sta se postavila v bran. Kmalu so prihiteli stražniki in aretirali divjaške napadalce. Odvedli so jih v zapor, včeraj pa jim je policija prisodila zasluženo občutno kazen.
e— Marija Podrepškova je podlegla poškodbam. V nedeljskem »Jutru« smo poročali o težki nesreči, katere žrtev je postala v petek popoldne 371etna dninarjeva žena Marija Podrepškova, ki je stanovala na Cesti na grad v Celju. Podrepškova je doma obirala češnje. Ko se je povzpela visoko na drevo, ji je spodrsnilo. Podrepškova je padla osem metrov globoko in priletela s trebuhom na plot. Dobila je težke notranje poškodbe. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj zjutraj izdihnila. Nesrečnica zapušča moža in troje nepreskrbljenih otrok.
e— Tatinski posli. V soboto sta prišli v veletrgovino g. Misleja na Kralja Petra cesti 471etna delavčeva žena Marija F. in njena sestra, 391etna delavka Karolina E. Obe stanujeta pri Devici Mariji v Polju. V Mislejevi trgovini sta nakupili za 110 din blaga, v ugodnem trenutku pa sta izmaknili 400 din vredno garnituro svilenega perila. Istega dne sta kupili tudi v Werenovi manufakturni trgovini za 150 din blaga in ob tej priliki ukradli tri kopalne garniture, vredne 300 din. Policija je tatici že popoldne aretirala. Pri sebi sta imeli mnogo nakradenega perila. Celj-ska policija je o zadevi obvestila orožnike v Vevčah, ki so nato izvršili preiskavo v stanovanju aretirank in našli tam veliko zalogo svilenega blaga, ki izvira očividno po večini iz tatvin. Sestri sta prihajali ob sobotah v Celje in sta nakupovali v
RAZSTAVA
VATEČA JNIH PROJEKTOV IDE JNIH SKIC
ZA UREDITEV VRNJAČKE BANJE
Uprava Vrnjačke Banje s sodelovanjem Kluba arhitektov iz Beograda bo razstavila javno v Beogradu v Domu jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov - sekcija Beograd (Kralja Ferdinanda ulica br. 7) — vse prispele natečajne projekte idejnih skic za ureditev in regulacijo Vrnjačke Banje in to v času od 21. junija do vključno 4. julija 1939. 1. — Razstava bo odprta vsak dan od 8.—12. in od 15.—19. ure.
Vstop prost in brezplačen.
Iz uprave Vrnjačke Banje št. 4516
od 15. junija 1939. leta!
u— Smrtna nesreča na nedeljskem izletu. V nedeljo okrog 17. se je v šmartnem pod Šmarno goro pripetila na znanem klancu huda nesreča. Iz Skaručine se je na kolesu pripeljal 281etni ključavničar Pavel Kosec. Na klancu, ki se pod vasjo konča z ostrim ovinkom, kolesa ni zavrl in tako je z vso silo priletel v avtomobil, ki mu je privozil nasproti. Avto je Kosca odbil, da je odletel na cestišče, kjer je obležal s prebito lobanjo in hudimi notranjimi poškodbami. Avtomobilist je ranjenca takoj naložil ter ga odpeljal v splošno bolnišnico, kjer pa je vse prizade. vanje zdravnikov ostalo zaman. Pavel Kosec je malo pred polnočjo umrl.
u— Sočani! Umrl je naš odličen član in radoljub višji veterinaski svetnik Pravdoslav Rebek. Pogreb bo danes ob 17. iz hiše žalosti. Večna pot št. 87. Vabimo članstvo k obilni udeležbi. — Odbor »Soče«.
u— »Neopravičena ura« v naši drami. V poročilu o premieri Bekeffijeve veseloigre, ki ga je »Jutro« objavilo v soboto, je naš poročevalec mimogrede pograjal »površno, brezbarvno lokalizacijo stvari«. Gledalca je v resnici motilo, da se dejanje igre, ki prikazuje razmere nam povsem tujega miljeja in v kateri nastopajo osebe nam povsem tujih imen, odigrava meni nič tebi nič v Ljubljani na Poljanski gimnaziji. Resnici na ljubo ugotavljamo, da za to izmaličenje ne odgovarja prevajalec, ki je delu oskrbel prav lep, gladko tekoč slovenski tekst.
u— Prva sklepna produkcija gojencev drž. konservatorija bo drevi ob četrt na 7. v veliki filharmonični dvorani. Spored zelo pester in zanimiv. Nadaljne produkcije so: komorna v sredo zvečer, II. sklepna v četrtek zvečer in III. sklepna v ponedeljek zvečer, vse ob četrt na 7. v veliki filharmonični dvorani Podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice.
IŽA NEGO KOŽE
samo kvalitetne preparate! Največja izbira in strokovna postrežba v PARFUMERIJI »VENUS«, Tyrševa 9.
u— prometna nesreča dveh starčkov. I trgovinah blago samo tedaj, kadar je bilo Pred šišensko šolo na Gasilski cesti se je v trgovinah več ljudi, da ste lahko izvrševali tatvine. Oddali so ju okrožnemu
včeraj pripetila precej huda prometna nesreča. Po cesti je prišel Jocip žužek, državni nadinženjer v pokoju iz Kavškove ulice, ki je kljub visoki starosti 83 let še zmerom čil in krepak. Pred šolo pa se je zaletel vanj neki kolesar in ga vrgel ob tla, da mu je prizadejal na glavi precej hudo rano. Podobno nesrečo je doživela 651etna užitkarica Ana Levčeva s Toma. čevega. V Jaršah jo je na cesti podrl neki kole=ar in ji zlomil nogo.
u— Po pomoti jo je dobil. Včeraj so pripeljali v bolnišnico 421etnega Ivana Dajč-mana, sezonskega delavca iz Gabra pri Semiču, stanujočega v Stožicah. Včeraj zjutraj je prišel po opravkih, na dvorišče restavracije pri Levu na Gosposvetski cesti, a ker je deževalo, je stopil pod pri-strešje, da povedri. Pa je prišel mimo neznan človek s pilo v roki in Dajčmana treščil po glavi. Kakor se je pozneje izkazalo, je mož imel namen, obračunati z ne. kim drugim, pa je po pomoti napadel Dajčmana.
u— S češnje je padel. Odkar so se pojavile češnje na trgu, na kirurškem oddelku pogostokrat sprejemajo ranjence, ki so postali žrtve obiranja tega prvega sadeža v letni sezoni. Včeraj so pripeljali po-sestnikovega sina Jožeta Kalana s Suhe. Ko je obiral češnje, se mu je odkrhnila veja, da je padel v globočino in obležal ne. zavesten. Njegovo življenje visi na nitki.
u— Izredno lepe češnje hrustavke za vlaganje kg 4.50. Fr. Ivham, Kongresni trg 8. (—)
Iz Celja
e— Pozdravni večer bo priredilo Sokolsko društvo Celje-rnatica drevi ob 20.30 v veliki dvorani Narodnega doma svojemu požrtvovalnemu načelniku in letošnjemu zmagovalcu v Parizu in Varšavi br. Konradu Grilcu. Ob tej priliki bo tudi nastopil prvikrat društveni jazz. Vstopnine ni. Pozivamo vse članstvo, da se udeleži večera.
e— Umrl je v nedeljo na Dobrovi pri Celju v starosti 68 let posestnik Aleksander škorc. Pogreb bo danes ob 17. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. V bolnišnici je umrl včeraj 231etni dninar Maks Nemec od Sv. Jeronima pri Vranskem.
e— Sošolca je zabodel. Te dni se je vračal 121etni posestnikov sin Slavko Grobov-šek s Ponikve v družbi sošolca iz šole domov. Spotoma sta se dečka sprla. Grobov-škov sošolec je v jezi izvlekel iz žepa nož in zabodel Grobovška.
PRIMARIJ DR. RAIŠP
DO PREKLICA NE ORDINIRA
e— Hitro se je ujel. Včeraj se je pojavil 171etni delavec Josip B. v Celju in začel prodajati srebrn jedilni pribor. Stražnik, ki je to opazil, je delavca aretiral in ga odvedel na policijsko stražnico. Tam je delavec priznal, da je jedilni pribor ukradel svojemu delodajalcu v nekem hotelu v Rogaški Slatini. Pri areti-rancu so našli samo še tri pare srebrnega jedilnega pribora, ostalo je bil že prodal. Aretiranca so izročili sodišču.
sodišču.
Iz Maribora
a— Sodniški izpit je napravil pri apela-cijskcm sodišču v Ljubljani sodni pripravnik dr. Fran Derenčin od tuk. sodišča. Čestitamo.
a— Zadeva o Pistorjevih slikah pred sodiščem. Pokojni akademski slikar Oskar Pistor iz Vuzenice. ki je umrl 10. maja 1928, je zapustil mnogo slik. 35 jih je bilo zastavljenih v tukajšnji zastavljalnici. Ana Pistorjeva. vdova po pokojnem sli. karju, se je zgiasila pri odvetniku dr. F. Tomšiču v Mariboru, ki ga je prosila za posojilo 6452 din za rešitev slik iz za:tav-ljalnice. Dr. Tomšič je šel Pistorjevi na roko in ji pogodil omenjeni znesek, par dni potem pa še 3500 din. Pstorjeva je dr. Tomšiču zastavila dotične slike ter izjavila, da se ima ves dolg kriti iz izkupička za slike. Dne 10. do 24. junija 1928 je priredila Ana Pistorjeva v Mariboru razstavo slik. Ni pa dr. Tomšiču plačala ničesar. Tožba, ki jo je vložil dr. Tomšič proti Pistorjevi, se je končala s poravnavo, v Tnislu katere je Pistorjeva priznala dr. Tomšiču celoten dolg v znesku 34.330 din. Pozneje ni vrnila Pstorjeva dr. Tomšiču nekaterih slik, ki jih je potrebovala pri raznih razstavah. Sledila je rubež, Ana Pistorjeva pa je zatrjevala, da so slike rodbinska last in je vložila proti dr. Tom. šiču izločitveno tožbo. 9. junija 1937 je izpovedala pred okrožnim sodiščem v Mariboru, da je dr. Tomšiču dala slike le shraniti. Isto je izpovedal tudi njen sin Odoaker Pistor. Ko sta mati in sin ovadila svojega dobrotn'ka dr. Tomšiča pri odvetniški zbornici v Ljubljani radi prekrška službene dolžnosti, je dr. Tomšič prijavil zadevo državnemu tožilstvu. Včeraj dopoldne sta sedela na zatožn' klopi pred malim kazenskim senatom, ki je obsodil Ano Pistor je. vo na mesec in 5 dni zapora ter 600 din «»lobe, v pr'meru neiztirljivosti na nadaljnjih 10 dni zapora, njenega sina pa na mesec in 5 dni zapora in 1200 din globe, v primeru neiztirljivosti na nadaljnjih 20 dni. oba nepogojno.
a— Matičarji na meji. Z dvema avtobusoma so bili v nedeljo naši vrli matičarji ob meji, kjer so preživeli ves dan v stiku z našim obmejnim ljudstvom, ki so ga spodbudno navdušili z našo lepo pesmijo. Posetili so Marijo Snežno, Cmurek, Apače. Gornjo Radgono. Radence in Vuzmetince, kjer so zaradi naliva ostali do večera. Vse povsod je bilo obmejno ljudstvo hvaležno za ubrano rodno pesem, ki so jo peli naši matičarji ter matičar, ke pod vodstvom svojega zborovodje g. Pertota. Povsod so izražali svojo iskreno željo, da bi se matičarji čim preje spet vrnili med nje.
a— Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: Davčne zavezance obveščamo, da vložijo do 1. julija t. 1. prjiave za znižanje specialnega prispevka za fond narodne obrambe za zakonske otroke do starosti 21 let in ne do 14 let, kakor je bilo doslej razglašeno. Obenem opozarjamo davčne zavezance, ki nimajo otrok, da to prijavijo.
a— Nezgoda telovadnega učitelja, S kro gov je priletel telovadni učitelj Ivan Boh iz Loške ulice tako nesrečno na tla. da je obležal s poškodovano hrbtenico. Odpeljali so ga v bolnišnico.
a— Med spanjem padel v globino. 43-letni kmečki dninar Anton Komac je prenočeval v nekem hlevu. Med spanjem se je podrla pod njim deska. Padel je v globino in obležal na cementnih tleh s hudimi poškodbami po vsem telesu. Prepeljali so ga v bolnišnico.
a— V nos se je ustrelil po nesrečnem naključju 14-letni Maks Krajnc iz Goče-ve pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Stara pištola se mu je sprožila v rokah, vendar pa poškodbe niso življenjsko nevarne. Poškodovanec se je zatekel v bolnišnico.
a— Nevaren žepar za zapahi. Mariborska policija je zajela nevarnega žepar ja, vlomilca in sleparja Dušana Novakoviča iz Beograda, ki je dobro znan tudi zagrebški in beograjski policiji. Te dni se je pojavil v Mariboru. Zajeli so ga v trgovini g. Burazina v Ulici 10. oktobra, kjer je »zbiral« blago skupno z nekim Mateji-čem, pa ga je opazil Burazinov trgovski pomočnik, ko je stlačil pod svojo suknjo 6 m blaga za moške obleke. Novakoviča so izročili v tukajšnje sodne zapore. Ni izključeno, da je prišel organizirat v Maribor žeparje. ki se redno pojavljajo vsako leto med Mariborskim tednom.
a— Oče zabodel sina. V bolnišnico se je zatekel 181etni delavec Franc Slodnjak iz Vodnikove ulice 11 na Teznem. Doma je nastal prepir, v teku katerega je segel njegov oče po nožu in zabodel sina v hrbet, Zadevo razčiščujejo orožniki.
a— Upravni odbor podpornega društva, žel. deL in uslužbencev v Mariboru sklicu, je za nedeljo 9. julija ob 8. zjutraj redni letni občni zbor z naslednjim redom: 1. Otvoritev in čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo upravnega odbora: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika. 3. Poročilo revizorjev. 4. Določitev višine prispevkov in podpor. 5. Sklepanje o pravočasno predloženih skupinskih predlogih. 6. Sprememba pravil. 7. Sklepanje o nalaganju in uporabi društvene imovine. 8. Izvolitev upravnega in nadzornega odbora. 9. Slučajnosti. Občni zbor bo v dvorani Sokolskega doma v Mariboru, Alek-androva cesta št. 5. (prej Union). (—)
Iz Murske Sobote
ms— »Veronika Deseniška« v Murski Soboti. V sporedu prireditev Prekmurskega tedna je danes 20. t. m. na programu vprizoritev Župančičeve »Veronike Deseni-ške« na prostem na grajskem dvorišču. Igro režira prof. Jože Potokar, igrali pa bodo najvidnejši igralci vseh glavnih so-boških skupin. Grajsko dvorišče je za zgodovinsko igro prizorišče kakor nalašč, prostor pa nudi režiserju možnosti za velike efekte, zaradi katerih bo predstava nadvse privlačna. Sodeč po vnemi in po podrobnih pripravah okrog scenerije bo ta slavna zgodovinska igra, ki je v ble-stečih Župančičevih verzih ena najtrajnej-ših slovenskih besednih umetnin, res redek umetniški dogodek za Mursko Soboto in za vse Prekmurje. čeprav bo na grajskem dvorišču prostora za več ko 300 sedežev, je bila že pretekli teden več ko tretjina oddanih. Za vprizoritev vlada veliko zanimanje tudi v Ljutomeru in v ostalih krajih ob železniški progi, odkoder je zdaj po uvedbi nočnega vlaka prebivalstvu omogočen obisk večernih predstav v Murski Soboti. V četrtek pa je na sporedu gostovanje ljubljanske drame. Vprizorila bo dramo »Atentat« z Danilovo in Levar-jem v glavni vlogi.
Iz Šoštanja
š— Zborovanje vojnih invalidov. Zadnjo nedeljo je bila bivša kavarna hotela »Jugoslavije« popolnoma zasedena. Napolnili so jo vojni invalidi, vojne vdove in sirote. Vseh je bilo okrog 140 do 160. kolikor zdaj šteje članov tukajšnja invalidska organizacija. Velika udeležba je dokaz žilave borbe vojnih invalidov, da bi dosegli svoje pravice: uveljavljenje in izvajanje nove uredbe o vojnih invalidih. Zborovalci so se zavzeli za pospešeno in popolno iz-vanje uredbe, saj trenutno uživa ugodnosti po tej uredbi samo okrog 10 invalidov. Zborovanje je vodil predsednik g. Vošnjak, za ljubljanski oblastni odbor pa je poročal g. Zore. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik g. Vošnjak Franc, podpredsednik g. Lichteneger Jurij, tajnik Kočevar Franc, blagajnik Razbornik Franc. Razen teh je v odboru še 5 namestnikov in pet članov nadzornega odbora, šoštanjski odbor, ki je imel dosedaj značaj krajevnega odbora, je postal sreski odbor in bo odslej združeval invalide vsega slo. venjegraškega sreza.
š— Mladi sOkolski igralci so se postaviti. V režiji sester Marice in Cilke Trobej je v soboto zvečer uprizorilo Sokolsko dru-dve mladinski igri: »Ponižnost i? ošabnost« in »Gospa Kordula«. Na odru smo gledali in poslušali sposobne igraloe. še večkrat naj se pokažejo!
š— Nedelja 25. junija bo sokolski praznik Sokolsko društvo priredi na ta dan svoj letni društveni nastop, združen z okrožnimi tekmami dece in razvitjem dečjega prapora. Dopoldne bodo na letnem telovadišču tekme dece, ob 14. bo sprejem gostov, nato razvitje prapora in sprevod po mestu. Ob pol 17. bo telovadni nastop, pri katerem sodeluje tudi vojska. Zvečer bo družabni večer v Sokolskem domu.
š— Osebna vest. Na sodišču je nastopil službo novi sodnik g. Bori? Kermavner. Dosedanji sodnik g. Svetel je premeščen na okrajno sodišče v Mariboru.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
ospodarstvo
Težnje in zahteve naših trgovcev
V nedeljo je bila v Murski Soboti XIX. redna glavna skupščina Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino O poteku zborovanja je obširno poročalo že ponedelj-sko »Jutro« Dodatno k temu poročilu prinašamo v naslednjem še glavne misli :z referata, ki ga je na skupščini podal predsednik g. Stane Vidmar.
Gospodarske razmere so bile za razvoj trgovine v preteklem letu več kakor neugodne. Napeto-t ozračja v Evropi, ne. prestana vojna nevarnost, vojne priprave velikih držav in spremembe zemljevida Srednje Evrope — vse to je porazno vplivalo na gospodarsko delo. Zastoj v trgovini se je stopnjeval od meseca do meseca, dokler ni vojna ps hoza skoro docela zavrla vse deio. Le polagoma popušča ta otrplost in le s težavo se trgovina zopet prebuja. Z velikim optimizmom in z železno voljo ter žilavostjo se je naša trgovina pretolkla ;kozi te težave kljub temu, da je na merodajnih mestih naletela skoro vedno na nerazumevanje in neupoštevanje. Zveza je storila vse, da bi vzbudila končno pravilno razumevanje za upravičene zahteve trgovcev.
Reorganizacija zveze v smislu sklepov lanske skupščine v Logatcu na podlagi novih pravil je popolnoma uspela. Odprav, ljena so vsa nesoglasja in s tem je vzpostavljena enotnost, tako da je zveza danes v resnici predstavnica vseh slovenskih trgovcev brez 1zjeme. Tudi gospodarstvo »Trgovskega lista« je urejeno in trdno, tako da ni več večnih skrbi od številke do številke.
Delo osrednjih odsekov
Osrednji odseki zveze so pokazali veliko delavnost. Osrednji lesni odsek je tudi lani pod predsedstvom g. Frana škrbca uspešno ščitil interese slovenske lesne trgovine. Situacija v le ni trgovini se je poslabšala predvsem zaradi tega, ker je naš izvoz prišel v popolno odvisnost od izvoza v klirinške države. Padec lesnih cen na svetovnem trgu je pripomogel, da se je ustavil izvoz lesa v neklirinške države. Zlasti pa je povzročala znatne ovire poli_ tika Narodne banke, ki ne plačuje funtov po dejanski vrednosti. Osrednji lesni odsek je kot član stalne delegacije lesnega gospodarstva in strokovnega odbora za gozdne proizvode pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine sodeloval z lesnim odsekom Zveze industrijcev na vseh sejah in zborovanjih.
Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi je najmlajši odsek, ki je bil ustanovljen v decembru 1938 zaradi strnitve slovenskih trgovcev s tekočimi gorivi v bor. bi za svoje pravice. Bencinski kartel. ki je v posesti tujega velekapitala, hoče uničiti domačo detajlno prodajo, da bi postal absoluten gospodar tudi v nadrobni prodaji tekočih goriv. Pod agilnim vodstvom predsednika g. Laznika je odsek razkrinkal jav
nosti namene in sredstva bencinskega kar-tela■ ...... _
Tudi sekcija drogistov je bila pod vodstvom g. Šinkovca iz Kranja zelo delavna in agilna. Sekcija je zlasti stavila predloge k nameravani spremembi zakona o obrtnih in spodbila predloge apotekarske zbor niče. ki hočejo doseči, da «e v bodoče dro-gerije ne bi več ustanavljale. Borba gre tudi proti temu. da naša zdravstvena zakonodaja predaleč posega v pridobljene pravice drogerij in ostalih trgovin. Sekcija je dosegla preklic določbe, da bi smele prodajati vato in zavojni material le lekarne. Protestirala je tudi proti prepovedi prodaje zdravilnih zelišč in dosegla, da se ta zelišča še nadalje prosto prodajajo. Pri upravnem sodišču v Zagrebu je dosegla sodbo, ki v polnem obsegu priznava drogistom vse po prejšnjih predpisih pridobljene pravice in izreka nezakonitost za izdane uredbe, pravilnike in odločbe.
Organizacija knjigarnarjev s predsednikom g. Pribošičem na čelu je nadaljevala svojo borbo proti monopolizaciji šolsldh knjig in proti nameravani uredbi o državni tiskarni, kakor tudi proti naredbi banske uprave glede nabave šolskih knjig in učil pri banovinski zalogi v Ljubljani, s č.mer s» prizadeti trgovci šolskih knjig in potrebščin.
Intervencije
Zvezino vodstvo je lani izvršilo pri obla. stvih številne intervencije. O uspehih teh intervencij pa je sproti obveščalo združenja, ki so intervencije želela. Pri centralnih oblastvih v Beogradu se je morala zveza pogosto zadovoljiti z obljubami, ki pa so običajno ostale neizpolnjene. Tako je ostala neizpolnjena obljuba, ki jo je dal bivši trgovinski minister dr. Vrbanic na trgovskem kongresu v Ljubljani glede krošnjarske uredbe, ki še sedaj po preteku enega leta ni izšla. Predložen je sicer pravilnik o krošnjarstvu, ki pa ga smatra zveza za omalovaževanje zahtev trgovstva. O tem krošnjarskem pravilniku je imelo zvezino vodstvo priliko razpravljati s sedanjim trgovinskim ministrom g. Je-vremom Tomičem.
Svojih nalog zveza ne bi mogla izvršiti, če ne bi mogla računati na požrtvovalnost odbornikov, med katerimi je posebej ome. niti vedno pripravljenega in požrtvovalnega podpredsednika g. Verbiča in predsednika trgovinskega odseka Zbornice za TOI g Smrkoija. Ob tej priliki je z iskreno hvaležnostjo omeniti tudi dragoceno pomoč in oporo, ki so jo zvezi nudili odlični zborn čni strokovnjaki, generalni tajnik g. Mohorič, tajnika dr. Ple»s in g. Žaga1-. Prav posebej gre zahvala g. dr. Plessu, ki ni nikdar odrekel svojega sodelovanja ter je vedno z ljubeznijo in globokim razumevanjem podpiral stremljenja trgovstva.
Nazadovanje konjunkture
Go"p. finančni minister je prav te dni v svojih navodilih za sestavo proračunov ugotovil popuščanje konjunkture. Trgovci so že lani, ko se je toliko govorilo o tej čudoviti konjunkturi, trdili, da je pri nas še nismo občutili. Svarili so pred namišljeno konjunkturo in opozarjali, da so poja. vi, ki se označujejo kot znaki nastopajoče konjunkture, čisto prehodni. Za Slovenijo je zlasti važna ugotovitev, da je padel izvoz lesa iz naše države, ki je bil lani po količini za 16%, po vrednosti pa za 22% manjši nego prejšnje leto. V tej stroki pa je žal tako, da je pri nazadovanju izvoza Slovenija vedno najprej in najmočneje prizadeta.
Usmeritev izvoza v klirinške države
Ogromna večina izvoza lesa gre v klirinške države. Usmeritev izvoza v klirinške države nas sili, da nujno KrUemo tudi svoje uvozne potrebe v teh državah, brez ozira na konvenienco in brez ozira na ustrezajočo ali željeno kvaliteto. Ta enosmerna trgovinska politika nas zadene še po drugi tran;. Zaradi forSiranja izvoza v klirinške države pada naš izvoz v de. vizne države in s tem tudi dotok deviz. Prav zaradi pomanjkanje deviz je nastala največja zadrega v naši industriji, ki ne more kriti svoje potrebe v surovinah. Zastoj v indù tri ji pa pomeni za našo pokrajino brezposelnost, izpadek zaslužkov, zastoj prometa in težko krizo Pod vplivom razmer je nastopilo tudi preseljevanje industrije proti centru države in s skrbjo se vprašujemo, kam vse to vodi. škode, ki jo povzroča neuvidevno postopanje Narodne banke, ni lahko popraviti.
Ureditev naših notranjih zadev
Tudi notranjepolitične razmere so neugodno vplivale na trgovino. Niti skrajno kritična zunanjepolitična situacija ni premagala ovir. čudne sile morajo biti na delu, da kljub zatrjevanju dobre volje ne moremo priti do sporazuma in pametne ter privlačne ureditve naših notranjih zadev. Sporazum si vsi želimo, diktirajo ga razmere in terjajo interesi države.
V teh razmerah je morala naša trgovina biti svoj boj za obstanek. Da bo mera polna, smo dobili še povečanje davščin, ki so pri nas zaradi ogromnih samoupravnih bremen že itak neznosne. Vrhu tega se razvoj trgovine zavira s centralizacijo javnih dobav, različnimi uvoznimi in izvoznimi omejitvami in kontrolami, taksami in pristojbinami ter raznimi privilegiranimi ustanovami. Naši denarni zavodi, ki bi morali oplajati narodno trgovino, se potiskajo v stran s povečanjem državnih denarnih zavodov, od katerih dobi slovensko gospodarstvo bore malo. V kreditni politiki so državni denarni zavodi gluhi za potrebe in zahteve Slovenije. Postali smo že tako skromni, da ne zahtevamo več podpore in opore, temveč le to, da
nas nihče ne ovira, če že ne moremo najti razumevanja in podpore.
Borba za gospodarsko neodvisnost
Slepa gospodarska politika nas je do-vedla do žalostne situacije, da je večina naše industrije dejansko v tujih rokah. Ali naj se še ubije domača narodna trgovina? Tuji podjetniki in nameščenci so nam pokazali ravno v pretekli dobi, kako nevarno in usodno se lahko razliva defe-tizem in tuja propaganda iz takih oporišč. Slovenski trgovci so bili vedno steber in hrbtenica narodne zavednosti. Razvoj dogodkov nam diktira vztrajno akcijo, da odvrnemo naval tujega kapitala in da se obranimo zasužnjenja. Trgovec ima dovolj možnosti, učinkovito uveljaviti in podpreti tako akcijo. Kdo mu more braniti, da enostavno odkloni potnika-tujca ali zastopnika-tujca! če bi vsi naši trgovci dosledno tako delali, bi lahko dali dovolj lepega kruha velikemu številu domačih zastopnikov, saj so najboljša zastopstva še vedno v rokah tujcev. S presenečenjem bi potem lahko ugotovili, da v veliki meri popušča tuja propaganda. Zato je dolžnost vsakega slovenskega trgovca, da dosledno odklanja tuje zastopnike. Obenem pa moramo zahtevati, da naši domači zastopniki s svojim delom in s svojimi dejanji širijo narodno in državljansko samozavest in ponos. V tem pogledu imajo naši domači zastopniki posebno važno nalogo. Pričakujemo, da bodo izvršili svojo narodno in državljansko dolžnost, naloga trgovcev pa je, da te zastopnike z doslednostjo podprejo. Kdor je neprijateljsko razpoložen proti nam, kdor omalovažuje naš narod in našo državo in kogar srce vleče drugam, naj si kruha išče drugje!
Dokler je industrija v drugih rokah, naše narodno gospodarstvo ni naše. Danes smo v svoji razvojni poti prišli do stopnje, ko moramo rešiti tudi to vprašanje. Kakor se je začelo naše uveljavljenje v gospodarskem življenju z branjarijami in malimi trgovinicami, tako nastopa sedaj doba, ko moramo načrtno zavojevati in osvojiti industrijo. Zavedati se moramo, da je čista narodna politika nemogoča, dokler so najvažnejša industrijska podjetja v drugih rokah in se vpliv teh podjetij ln kapitala preko slamnatih mož uveljavlja v vsem javnem življenju. Slovenski trgovci morajo biti v borbi za narodno samostojnost, neodvisnost in svobodo vedno v prvi vrsti.
Resolucije redne skupščine Zveze trgovskih
združenj
Na skupščini Zveze trgovskih združenj dravske banovine dne 18. junija 1939 v Murski Soboti zbrano slovensko ' trgovstvo ugotavlja, da se je gospodarsko stanje zaradi mednarodne napetosti, vedno večjih težav pri nabavljanju surovin in v zvezi s tem povzročene redukcije obratov ter odpuščanja delavstva in zaradi bega industrije iz davčno preobremenjene Slovenije, nevarno poslabšalo.
To splošno poslabšanje gospodarskega položaja so v Sloveniji še znatno poostrile težke elementarne nezgode. Zato gospodarstvo v Sloveniji tem težje občuti vsako novo fiskalno obremenitev, prav posebej pa še vse ovire, ki se delajo tako v notranji kakor v zunanji trgovini. Posebej pa opozarja slovensko trgovstvo na naslednje ovire in zahteve:
1.	Dovoli naj se svoboden tečaj zdrave valute izvoznikov, tako da bodo izvozniki lahko svobodno razpolagali z najmanj 75%; tudi kompenzacije med izvozniki in uvozniki naj se dopustijo po svobodnem tečaju.
2.	Čeprav priznavamo, da se v zadnjem času posveča cestnim vprašanjem nekaj pač pažnje, moramo ugotoviti, da je ta pažnja še vedno nezadostna in da je stanje cest v Sloveniji obupno. Zaradi tega trpi tujski promet, trpi trgovina in pada možnost zaslužka. Pri tej priliki ponavljamo svojo staro zahtevo, da se čimprej zgradi avtomobilska cesta Maribor—Ljubljana—Sušak.
3.	Silno trpi vsa trgovina, zlasti izvozna trgovina za časa sezone, zaradi skrajno slabih telefonskih zvez, nezadostnega osebja,^ nezadostnih vodov, kablov in avtomatičnih telefonskih central Ugotavljamo, da se telefonski promet ne more razviti tudi zaradi previsokih inštalacijskih in naročninskih pristojbin, zaradi česar posebno trpe podeželski trgovci.
4.	Opozarjamo na staro zahtevo, da se normalizira proga Poljčane—Zreče ter da se podaljša preko Vitanja na Zgornji Dolič do že obstoječe proge Celje—Dravograd.
5.	Nabavljalnim in konsumnim zadrugam naj se ukinejo vsi privilegiji, zlasti naj se glede javnih davščin izenačijo s
trgovskimi obrati. Zato naj se njih prodaj alnice postavijo pod obrtni zakon.
6.	Skupščina se v celoti pridružuje predlogom vseh zbornic v državi glede novelizacije obrtnega zakona in zanesljivo pričakuje, da bodo ti predlogi v celoti in čimpreje sprejeti. Pri tem ugotavljamo, da so se pri sestavi osnntba pravilnika o krošnjarstvu popolnoma prezrle temeljne zahteve, ki jih je trgovstvo zavzelo na vseh svojih zborovanjih.
7.	S padcem kupne moči prebivalstva se vedno bolj širi šušmarstvo, s čimer je oškodovana tudi državna blagajna. Apeliramo in prosimo gospoda bana. naj pozove obrtna oblastva, da posvetijo temu vprašanju več pozornosti. Zlasti prosimo, da se dovoli zakonitim organizacijam trgovcev, da nastavijo kontrolne organe za zatiranje nelegalne trgovine in da se tem organom prizna uradni značaj.
8.	Nadalje prosimo gospoda bana, da vpošteva že večkrat predložene zahteve trgovstva glede banovinske zaloge šolskih knjig. Tako učencem, kakor šolskim upravam ter uradom se mora pustiti popolna svoboda nakupa učil šolskih in pisarniških potrebščin.
9.	Ponovno poudarjamo zahtevo slovenskega trgovstva po reorganizaciji veliko-prodaje soli ter po zvišanju zaslužka ma-loprodajalcev pri soli.
10.	Pri sestavi banovinskih proračunov naj se banovinska trošarina primerno regulira in spravi v sklad s cenami posameznih predmetov.
11.	Gospodarska delavnost naj se rezervira za domače sinove. Bansko upravo pozivamo, da posveča še prav posebno pažnjo vprašanju zaposlitve inozemcev v banovini ter brezpogojno zavrača vse take prošnje za bivanje tujim državljanom, ki niso v skladu z našimi narodno-gospo-darskimi interesi in potrebami ter v to svrho predhodno zasliši za mnenje Zbornico za TOI. Zahtevamo tudi, da občine tujim državljanom zavračajo prošnje za domovinske pravice, ker so vse take prošnje le spekulativnega značaja in v občutno škodo ne samo narodu, temveč tudi državnim interesom.
Izpopolnitev odbora za ureditev bencinskih cen
Ko je lani ministrski svet izdal odločbo o znižanju carine na surovo nafto za one uvoznike, ki se obvežejo, da bodo prodajali bencin v vsej državi po enotnih cenah, je bil z isto odločbo ustanovljen tudi poseben odbor, ki nadzira in ureja cene bencinu zaradi izvrševanja te določbe. Odbor je sestavljen iz predstavnikov prizadetih ministrstev, predstavnika Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije in dveh predstavnikov domačih rafinerij. Proti sestavi tega odbora, ki določa cene za nadrobno prodajo bencina, so se pritožili drugi interesenti, zlasti trgovci z bencinom in avtobusni podjetniki. Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi pri Zvezi trgovskih združenj za dravsko banovino je skupaj z ostalimi tovariši postavil zahtevo, da mora biti v tem odboru zastopana tudi trgovina s tekočimi eorivi. Enako zahtevo so postavili avtobusni podjetniki.
Kar je iz najnovejše spremembe lanske odločbe ministrskega sveta razvidno, je zaenkrat upoštevana samo zahteva avtobusnih podjetnikov V »Službenih novi-nah« od 17. t. m je objavljena dopolnitev pravilnika o kontroliranju in ureditvi prodajnih cen bencinske mešanice, ki pravi, da je finančni minister izdal odlok, po katerem se § 6. pravilnika od 12. julija 1938 spremeni odnosno dopolni ter se odslej glasi: Odbor sestavljajo načelnik carinskega oddelka, načelnik davčnega oddelka, predstavnik monopolske uprave, predstavnik notranjega ministrstva, predstavnik trgovinskega ministrstva, predstavnik Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, predstavnik Saveza avtobus-
nih podjetij kraljevine Jugoslavije in dva
predstavnika industrijskih rafinerij odnosno njihove skupnosti.
Nas bodoči izvoz lesa v Madžarsko
V jugoslovensko-madžarskem trgovinskem prometu je še vedno v veljavi trgovinski sporazum ,ki je bil podpisan v decembru 1936 in je bi popreje podaljšan do 30. junija t. 1. Ker bo torej z junijem potekla veljavnost sporazuma, je v kratkem predviden sestanek stalnega madžarsko-ju-goslovenskega gospodarskega odbora, pri čemer bo treba postaviti trgovinske odnošaje na nove osnove s posebnim ozirom na spremenjene uvozne potrebe Madžarske.
S priključitvijo južnega dela Slovaške in z zasedbo Podkarpatske Rusije se je ozemlje Madžarske precej povečalo, spremenila pa se je tudi struktura v važnih gospodarskih panogah. Naš glavni izvozni predmet na Madžarsko je bil doslej les. Prav na tem področju pa je prišlo do znatnih sprememb. V Podkarpatski Rusiji je dobila Madžarska pokrajino z bogatimi gozdovi in se bo zaradi tega uvozna potreba v lesu precej zmanjšala. Izgledi za naš bodoči izvoz lesa pa niso še docela jasni, ker je na drugi strani prenehala oskrba iz Avstrije, ki lesa skoro ne izvaža več v Madžarsko, čeprav je prej krila znaten del madžarske uvozne potrebe. Kakor se zdi naš izvoz lesa v južnozapadni del Madžarske zaradi velike oddaljenosti od Podkarpatske Rusije in zaradi pomanjkanja avstrijske konkurence ne bo trpel in se torej zlasti izgledi za izvoz iz severnega dela dravske banovine ne bodo poslabšali. Upoštevati je tudi treba, da prevladuje v Podkarpatski
Ukrajini predvsem bukovina in bo Madžarska bukovino celo izvažala.
Važen predmet našega izvoza v Madžarsko je tudi železna ruda. Kako se bo v bodoče razvijal naš izvoz železne rude v Madžarsko je tudi težko presoditi glede na okolnost, da je Madžarska dobila v priključenem južnem delu Slovaške rudnik železne rude, ki pa ne more kriti celotne potrebe.
Po vesteh iz Beograda se bodo pripravljalne konsultacije za ncv trgovinski sporazum v kratkem pričele. Glede na ugoden razvoj sosednih odnošajev z Madžarsko pričakujejo v Beogradu, da pri pogajanjih ne bo večjih težkoč.
Gospodarske vestì
= Povišanje tečaja klirinške marke in
cene. Povišanje tečaja klirinške marke je bilo v naših gospodarskih krogih sprejeto nepovoljno. Izvozniki se boje, da bodo za-radi tega nastale nove težkoče pri izvozu v devizne države, uvozniki pa smatrajo, da bo otežkočen uvoz iz Nemčije. Glede na te pomisleke izjavljajo v Beogradu, da je nemška delegacija pri pogajanjih na pomisleke naše delegacije obljubila, da bo Nemčija preprečila povišanje cen njenih proizvodov pri izvozu v Jugoslavijo zaradi višjega tečaja marke. Nemčija bo cene pri izvozu v Jugoslavijo znižala sorazmerno s povišanjem tečaja klirinške marke. Obe-nemje delegacija izjavila, da bo Nemčija tudi zahtevala znižanje cen v markah za naše izvozne proizvode v enakem razmerju talko, da bodo cene v dinarjih ostale nespremenjene.
— protokol o jugoslovensko-češkem trgovinskem in obračunskem sporazumu. Trgovinsko ministrstvo v Pragi objavlja, da je bil 7. junija podpisan v Kölnu dopol. nilni protokol o jugoslovensko-češkem trgovinskem in obračunskem sporazumu. Izmenjava blaga med Jugoslavijo in protek-toratom se bo do 31. marca 1940 vršila po določbah doslej veljavnega trgovinskega sporazuma. V plačilnem prometu se ukine začasen u^rep jugoslovenske Narodne banke, kl je uvedla postopanje s klirinškimi čeki in se bo plačilni promet vršil kakor doslej v kliringu.
= Nazadovanje blagovnega in povečanje osebnega prometa na železnicah. Vsa-komesečni podatki naše železniške uprave o številu natovorjenih vagonov, ki smo jih na tem mestu sproti objavljali, so nam že pokazali, da je pričel letos naš železniški tovorni promet nazadovati. Tako je bilo število natovorjenih vagonov v prvem letošnjem četrtletju za 4.9% manjše nego v istem razdobju lanskega leta. Nasprotno pa kažejo podatki o osebnem prometu, da je bilo letos število ponikov na železnicah še zmerom večje nego lani. V prvem letošnjem četrtletju so naše železnice prevozile 13.01 milijona potnikov nasproti 12.22 milijona potnikov v prvem lanskem četrtletju. Povečanje znaša torej 6.6%. Toda tudi potniški promet kaže tendenco nazadovanja. V Januarju je bilo število potnikov še za 10.5% večje nego v lanskem januarju, v februarju za 5.4%, v marcu pa le za 3.6%.
= Natečaj. Inženjersko-tehnični oddelek ministrstva vojske in mornarice v Beogradu razpisuje natečaj za napravo najboljših modelov za serijsko izdelavo radio-postaj
= Interni dinarji. Finančni minister je odredil, da se imajo vse dinarske terjatve tujcev.' ki se vodijo kot posebne kategorije v smislu točke 2 odloka finančnega ministra (št. 37250/n) z dne 28. marca 1932 in točke 1 odloka (št. 72.400TI) z dne 18. junija 1932 v bodoče voditi kot interni dinarji.
= Anglija je važen činitelj na svetovnem lesnem trgu. Madžarski časopis »Stud« je objavil članek o vlogi angleškega lesnega tržišča. Poudarjajoč velik pomen angleškega tržišča pravi članek, da porabi Anglija letno 24 do 32 milijonov kubičnih metrov lesa, kar predstavlja znaten del svetovnega izvoza, ki je leta 1937 znašal 53 milijonov, a leta 1938 40.2 milijona kubičnih metrov. Zavoljo tega je čisto naravno, da so angleške cene in tendenca, ki vlada na tamkajšnjem tržišču, velikega pomena za svetovno lesno gospodarstvo. članek prav tako ugotavlja, da se je zadnja leta rapidno povečal uvoz lesa iz Kanade in Zedinjenih držav v Anglijo. 19 milijonov kubičnih metrov svetovnega izvoza rezanih igličarjev in 1.4 milijona kubičnih metrov rezanih listničarjev gre v Anglijo (45%, odnosno 37%). Od tega uvozi Anglija iz Zedinjenih držav in Kanade 23% igličarjev in 71% listničarjev. V prvem trimesečju letošnjega leta je uvozila Anglija 78.5% celotnega svetovnega izvoza jamskega lesa, 52.5% rezanih listničarjev in 32.5% rezanih igličarjev.
= Licitacije. Dne 22. t. m. bo pri 1. oddelku vojnotehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo platnenih in volnenih krp. Dne 1. julija bo pri Voj-nosanitetnem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo kaliko-platna. Dne 4. julija bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo lesenih škatlic za cigare.
= Dobave. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 24. t. m. ponudbe za dobavo potrebščin za čevljarje, tiskovin, amonjaka, raznih ščetk, morskih gob, praška »Vim« in podoficirskih kokard, do 28. junija pa za dobavo signalnih trobent iz medi ter verig. — Stab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo raznih kladiv, garniture za avtogensko varjenje, ventilov, zaščitnih naočal, klešč, izvijačev, raznih svedrov in škarij, strugačev, dlet, bencinskih svetilk, železnih in medeninastih uteži, številk iz jekla i. dr., do 1. julija pa za dobavo raznih ključev za matice, meril, električnih pil, strojev za rezanje in vrtanje pločevine. — Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 20. julija ponudbe za dobavo električnih ročnih svedrov, aparata za sušenje, decimalne tehtnice, medeninastih in železnih uteži.
= Licitacije. Dne 21. t m bo pri vojno-sanitetnem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo zdravil in kemikalij, 22. junija za dobavo drog, glicerina in vazeline, 23. t m. za dobavo zdravil in kemikalij, 24. t m. za dobavo infekcijskih sredstev, 26. t m. za dobavo ampul in medicinskih stekel, 27. t. m. za dobavo papirnatih vrečic, vrvice, etiket in raznih škatlic, 29. t m. za dobavo loja, kokosovega olja in natrijevega hidroksida in 30. t. m za dobavo praznih ampul. — Dne 27. junija bo pri upravi zavoda »Obiličevo«, Kruševac-Obiličevo licitacija za dobavo strojev, aparatov in pribora. — Dne 29. t m. bo v skladišču vojno-tehnič-
Iz sladkih črk sestavljamo besedo. Jaz prvi sem, drug pride jutri, v sredo.
nega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo konstruktivnega jekla raznih dimenzij.
Borze
19. junija
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki 14.30. češke klirinške krone so se nudile v Ljubljani po 1.52, v Zagrebu je bil promet po 1.5048, v Beogradu pa po 1.50. Grški bom so se trgovali v Zagrebu po 31 in v Beogradu po 31.50. Na svobodnem deviznem trgu je tečaj funta nespremenjen (258).
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mlačnejši tendenci trgor-vala po 462 (v Beogradu po 463 — 464). Promet je bil samo še v 7% investicijskem posojilu po 100 — 100.50.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 206.12
—	209.32, Pariz 116.37 — 118.67, New York 4384.25 — 4444.25, ženeva 995 — 1005, Amsterdam 2337.20 — 2375.20, Berlin 1770.12 — 1787.88, Bruselj 748.50 — 760.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40—259.60, Pariz 144.81—147.11, New York 5457.91 — 5517.91, ženeva 1237.02 — 1247.02, Amsterdam 2907.44 — 2945.44, Bruselj 931.10 — 943.10.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.75, London 20.7750, New York 443.1375 Bruselj 75.43, Milan 23.25, Amsterdam 235.62, Berlin 177.95, Stockholm 106.95, Oslo 104.3750, Köbenhavn 92.7250, Sofija 5.40, Praga 15.03, Varšava 83.62, Budimpešte 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 462 — 466 (462), 4<>/o agrarne 62 den., 4% severne agrarne 59 — 60, 6% begluške 87.50 den., 6»/« dalm. agrarne 87 den., 7% stabiliz. 100 den., 7% invest. 100 — 100.50 (100 — 100.50), 7% Blair 94.50 bi., 8»/, Blair 102 bi., delnice: 7500 den., PAB 212 den., Trboveljska 173 — 174, šečerana Osijek 85 — 90.
Beograd. Vojna škoda 462 — 463 (463
—	464), 4«/o agrarne 62 den. (62.50), 4%. severne agrarne 60 bi., 6% begluške 87.25
—	87.75 (87.50 — 88), 6% dalm. agrarne 85.50 — 86 (86), 7% invest. 101 bi., 7% Seligman 100 den. (100), 7% Blair 92.50
—	93, PAB 211.50 — 213.
Blagovna tržišča
SITO
+ Chicago, 19. junija. Začetni tečaji: pšenica: za september 72, za december 73; koruza: za julij 49.875, za sept. 51.375.
+ Winnipeg, 19. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 60.50, za okt. 61.625.
+ NovosadsKa blagovna borza (19. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: 78/79 kg baška 146 — 148; sremska 146 — 148; slavonska 147 — 149; banatska 146 — 150. Rž: baška 135 —137.50. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 147.50 — 150, jari 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski in slavonski 144 — 146. Koruza: baška 116
—	119; baška pariteta Indjija in Vršac 117
—	119. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 230 — 240; »2« 210 — 220; »5« 190 — 200; »6« 170 — 180; »7« 145 — 155; »8« 115 — 120. Fižol: baški in sremski beli 295 — 300. Otrobi: baški 108 — 110; sremski 104 — 106; banatski 100 —. 102.
Roparski napad in vlom
Celje, 19. junija
Kakor smo že poročali, je bil v noči na nedeljo okrog ene izvršen drzen roparski napad na Romovo rodbino na Polulah pri Celju. Posestnica Frančiška Romova, katere sin Vinko je orožniški kapetan I. razreda in jugoslovenski dobrovoljec, ima na Polulah blizu gozda čedno hišo in posestvo, kjer gospodari skupno s sinom Tonetom ter hčerkama Marijo in Fani. Razbojniki, ki jih je bilo troje, so ee splazili v sobo, v kateri sta spali hčerki Marija in Fani. Eden izmed neznancev je imel v rokah prižgano električno svetilko. Ko so začeli neznanci brskati po omarah, sta se hčerki zbudili in sta začeli klicati na pomoč. Dva izmed razbojnikov sta napadla obe hčerki. Eden je udaril Marijo s polenom po glavi in jo tako močno poškodoval, da so jo morali pozneje prepeljati v bolnišnico. Zaradi ropota sta se zbudila tudi 78-letna mati Frančiška in njen sin Tone, ki sta spala v drugi sobi. Stopila sta v vežo, kjer sta našla razbojnike. Eden izmed njih je vrgel starko na tla, nakar so vsi trije pobegnili. Policija in orožništvo sta uvedla obširno preiskavo, da čimprej izsledita zločince in pojasnita zadevo.
V	isti noči so neznani storilci vlomili v viničarsko hišo celjskega trgovca Antona Negra na Košnici v bližini Romove domačije. S silo so odprli dvoje vrat, odnesli pa so samo sekiro. Najbrž so izvršili ta vlom isti storilci, ki so napadli Romovo družino.
V	noči od nedelje na ponedeljek so neznani storilci vlomili z dvoriščne strani v trgovino g. Iva Cydricha na Mariborski cesti v Gaberju pri Celju poleg Sokolskega doma. Iz trgovine so odnesli galanterijskega in manufakturnega blaga v vrednosti nad 10.000 din. Izgleda, da sta izvršila vlom dva moška in da je tretji med tem zunaj stražil. Oblasti so takoj uvedle obsežne poizvedbe.
Montagne i de Mongolie
aailSÖHäi
'ura i ne

Cité Impèrid,

.HuÀriG'
machiado
lang-fa^g
hiang-ho
WU-CHING
tu m ù- AN
Y A U N
Ž^ŽJPI ET 5AN5^Ž
TIE N-TS IN ~
Ars sna/ ^
Jìathédrate

CHUNG-LIANG-CHEMQ
SHAN-HA»-KOUAH
TANG-KU
TAKOU
«S»!«111'1
Angleške in francoske koncesije v Tiencinu
Staroveški
Obglavljen
Mednarodna polarna razstava
Prihodnje leto v Bergenu na Norveškem
V Bergenu na Norveškem pripravljajo mednarodno razstavo polarnega raziskovanja, ki bo prva te vrste. Z Norveškega so se priglasili k sodelovanju seveda vsi, ki imajo kakšno ime glede raziskovanja severnega in južnega tečajnega pasu, pripravilo pa se je tudi že 14 tujih držav, ki hočejo biti na razstavi zastopane s svojimi posebnimi oddelki.
Razstava se bo vršila od 15. maja do 22. eptembra prihodnjega leta. Z obsežnim kartografskim, fotografskim in modelnim materialom bodo prikazali razmere v po-
larnih krajih, položaj ljudstev, ki žive tam, njih gospodarski ter higienski razvoj, kakor tudi delo kulturnih narodov v polarnih področjih. Razstava bo prikazala v prvi vrsti seveda zgodovino polarnega raziskovanja, imela pa bo poleg znanstvenega tudi športni značaj.
Postani in ostani član {Vodnikove družbe!
Potopljena podmornica francoske vojne mornarice »Fhenhr«, M se Je pogreznila, pri Saigon« * Kitajskem morju, je bila ladja tipa
podmornic, kakršno nam prikazuje gornja slika
lokirani Tiencin
Koncesije in kapitulacije
Iz dneva v dan postaja bolj jasno, da je položaj Velike Britanije na Daljnem vzhodu resno ogrožen. V tej igri je namreč 250 milijonov funtov šterlingov, — sedemdeset milijard dinarjev naše veljave — katere je Anglija investirala na Kitajskem.
Čemu je prišlo do blokade Tiencina na po Japoncih?
To vprašanje se vedno nanovo sliši iz ust ljudi, ki niso poučeni o razmerah na Daljnem vzhodu. In Evropa je z izjemo kolonialnih imperijev o tem malo poučena.
Uvod v blokado Tiencina je bil umor kitajskega carinika, ki je bil naklonjen japonskim zavojevalcem. Takšni umori so na Kitajskem vsakdanji dogodki, toda to pot so Japonci stvar napihnili in naredili iz običajnega zločina mednarodno afero. Tega umora so bili osumljeni štirje Kitajci. Japonske oblasti so izvedle preiskavo in Kitajci so priznali zločin. Navadno se takšni incidenti na ta način likvidirajo. Toda morilci so bili nastanjeni v angleški koncesiji. Japonci so jih zaradi tega izročili angleški oblasti, ki pa je preiskavo proti njim ustavila, baje zaradi izjave, da so jim Japonci z mučenjem izsilili priznanje, da so umorili carinika. Japonci so nato z oboroženo silo zaprli dohod v angleško in francosko naselbino ter uvedli najstrožjo kontrolo prometa.
Kitajska je bila do 19. stoletja zaprta za trgovinski promet z Evropo in Ameriko. Sredi prošlega stoletja pa je bila z orožjem primorana spremeniti svoje stališče in odpreti vrata inozemski trgovini. Angleži so bili pionirji te trgovine. L. 1842 so si na podlagi pogodbe zasigurali trgovanje v petih kitajskih pristaniščih. Dve leti pozneje
so sd pridobili to pravico tudi Francozi. Prvi in drugi so emeli imenovati svoje konzule. To je trajalo do 1. 1899 ko je Kitajska odprla tudi druge svoje luke inozemskemu prometu. Inozemci so se začeli naseljevati na kitajskih tleh in tako so nastale koncesije, naselbine s tujim življem.
Konzuli v koncesijah so dobili važno pravico izvrševati sodno prakso v državljanskih in kazenskih zadevah. Tako je nastal režim kapitulacij. V začetku 20. stoletja se je Kitajska začela upirati sistemu kapitulacij. Anglija, Francija, Zedinjene države in Japonska so tedaj obljubile, da jih bodo ukinile. Postavile pa so pogoj, da mora Kitajska, preden se kapitulacije odpravijo, urediti svoje sodstvo in dobro upravo Na konferenci v Washingtonu 1. 1921 je Kitajska ponovila srvojo zahtevo po odpravi kapitulacij. Ta zahteva pa se ni izvršila iz enostavnega razloga, ker ni bilo zanjo podlage. Državljanska vojna na Kitajskem, ki se je bila medtem začela, je preprečila ureditev notranjih razmer. Ker Kitajska po tem časom ni imela močne vlade, ki bi bila omogočila izvedbo obljub, je ostalo vse pri starem. Pred dvema letoma se je položaj nanovo zaostril zaradi japonskega pohoda na Kitajsko. V takšnem stanju so neurejene razmere trajale dalje, zdaj pa je Japonska vnovič opozorila na to vprašanje, in sicer v ostri obliki blokade proti angleškim in francoskim koncesijam.
Taksna je bila podmornica »Phenix«
Skica kaže pogled na Hencin z reke Peiho iz ptičje perspektive. Pristanišče leži kakšnih sto km daleč od stare kitajske prestolnice Peking, za katero se razteza sloviti »Kitajski zid«, ki je hrani) tujcem vpad v Kitajsko deželo. Dalje proti severu se dvigajo masivi Mongolskega gorovja.
Prav predstavotvorno |e na skici ponazorjen Peking s svojimi mestnimi četrtmi, a nič manj važen se ne zdi Tiencin r, mednarodnimi koncesi-jami. Pas, ki vključuje angleške, francoske in japonske koncesije, je najvažnejši in obsega iedro mesta.
Tiencin je namreč pristanišče Pekinga. Ima približno poldrug milijon prebivalcev. Toda skoro važne iše od poldrugrepa milijona ljudi so mednarodne koncesije s svojimi pravicami, čeprav so po Številu svojih gospodarjev skromne : Angleži imajo namreč v svoji koncesiji kakšnih 3000 svojih državljanov in 2000 drugih inozemcev ter 45.000 Kitajcev. V francoski koncesiji ^ivi koma) 1000 Francozov in 60.000 Kitajcev. Varnostno službo na meji koncesij ojačujejo posadke z angleških, ameriških in francoskih ladij.
črni lasje za letošnjo modo
Ze lansko leto je moda napovedala malo vojno plavim in rdečkastim lasem. Sedaj so dobojevali »odločilno bitko« in zmagali so črni lasje. Ves Hollywood je preko noči počrnel.
Joan Crawfordova, Joan Bennettova in druge velike zvezde se ponašajo s črnimi lasmi. Najsrečnejša je med zvezdami pač mlada Hed Jamarr, nekdanja Hedy Kies-lerjeva, ki se je vedno branila, da bi svoje črne lase prebarvala. Sedaj lahko ponosno izjavlja, da je bila predhodnica »najnovejše« lasne mode...
Redka knjiga
Prof. Bailey iz Londona sestavlja že pet let knjigo, ki bo, kadar bo dovršena, pomenila njegovo življenjsko delo. To bo predvidoma šele čez pet let. A ko bo knjiga dotiskana, bo na svetu komaj dvajset ljudi, ki jo bo lahko čitalo. Knjiga bo namreč slovar kotaneziškega jezika, ki so ga govorili ljudje pred tisoč leti nekje med Tibetom in Tunkestanoan. Zdaj vedo zanj le še jezikoslovci, zato bo slovar izšel samo v petsto izvodih.
zlati rudniki
V grški Makedoniji so v bližini Kavale odkrili zlate rudnike staroveških macedon-skih kraljev. V rovih so našli kose rude, ki jih je najti običajno v zvezi z zlatom.
Nobenega dvoma ni, da gre za stare zlate jame, ki sta jih opisala Herodot in Tu-kidides. Neka družba, ki hoče s privoljenjem oblasti izkoriščati rudno bogastvo v Macedoniji, je odredila sedaj raziskave, ki naj doženejo, ali je v teh nekdanjih rudnikih še kaj zlata, da bi ga bilo vredno pridobivati. Strokovnjaki so mnenja, da bi bilo v tem ozemlju mogoče najti nova nahajališča, če bi se stara izkazala za neizdat-na.
Smrtna nesreča mladega Windischgrätza
Rešitev v zadnji minuti
Knez Rudolf Windischräz, vnuk bivšega avstrijskega cesarja Franca Jožefa je te dni na Kahlenbergs pri Dunaju trčil z nekim motociklistom. Padel je tako nesrečno. da si je prebil lobanjo. Umrl je v bolnišnici, kjer so mu zaman skušali nuditi zdravniško pomoč. Rudolf Windischrätz je bil star 27 let.
V soboto zjutraj ob štirih so na dvorišču kaznilnice v Versaillesu obglavili množe-stvenega morilca Evgena Weidmanna iz Frankfurt». Pred smrtjo je izjavil, da hoče umreti kot dober kristjan ...
Mož, ki se je rešil iz „Thetisa"
Spričo katastrofe francoske podmornice »Phenix« dobiva naslednji sestavek še posebno aktualnost.
»Lucky Arnold« imenujejo na Angleškem višjega strojnika W. C. Arnolda, enega izmed četvorice mož, ki so si pri grozotni katastrofi podmornice »Thetis« rešili življenje. Po naše bi se reklo »srečni Arnold«. Mož pa ni imel sreče samo v primeru »Thetisa«. Sam se ne ve spominjati kolikokrat je že ušel smrti. Dvanajst let služi pri britski vojni mornarici in vse njegovo življenje stoji pod geslom: »Rešitev v zadnji minuti«. Ko so ga tedaj, ko je ušel jekleni grobnici »Thetisa«, vprašali, kakšni so njegovi počutki, je odgovoril samo to: »Imam pač srečo.«
Njegov oče pravi, da je Williama že v otroških letih številne krat' oplazila senca smrti. Ko je bil še dojenček, je začeta njegova zibelka goreti, a kakor po čudežu je ostal nepoškodovan med zogljenelimi ostanki. Drugič ga je prevrnil splašen konj. Ko mu je bilo šest let, je padel iz drugega nadstropja očetove hiše, toda na žimnico, ki so jo hoteli na dvorišču iztep&ti. Nekoč pa je kot šolarček padel pod avtobus in samo nekoliko milimetrov od njegove glave so šla težka kolesa.
Srečni Arnold si je izbral kakor njegova starejša brata mornariški poklic. Že tretji dan po svojem nastopu je padel kot mor-narček v morje. Toda straža je bila opazila nesrečo in priklicala pomoč. Popolnoma izčrpanega so ga rešili v zadnji minuti, kajti mož, kakor mnogi mornarji, ni bil dober plavač. V naslednjih letih je padel še dvakrat preko krova torpedovke, in sicer ga je nekoč prav za prav silen val posnel s krova. Toda rešilni pas, ki so ga vrgli za njim, je padel natančno preko njegove glave. V viharnem vremenu bi bilo drugače le malo upanja, da bi ga rešili.
Hud doživljaj je bil tudi tedaj, ko se je v siydnejskem pristanišču prevrnil kuter, v katerem je bil Arnold. Dolge ure se je držal za ladjo, ki je ostala prevmjena na
površini, končno je prišla rešitev, toda pri j tej so trije njegovi tovariši utonili. Ko je bil nekoč v Šanghaju na kopnem, se je za-plel v pretep in pijan Malajec mu je zasadil nož v prša. Samo za širino lasu je šla konica mimo srca. Ležati je moral dalj časa v bolnici.
V zadnjih letih je služil na podmornicah. Kot višjega strojnika so ga pridehli posadki »Thetisa« in se je udeležil katastrofalne vožnje, ki je zahtevala življenje skoraj stotine vrlih mornarjev. Ko so s potapljaško napravo spravljali prve može na površino, je stal Arnold skromno v ozadju. Toda kapitan mu je dejal: »Kot spremljevalca za civiliste, ki ne vedo ravnati z aparatom, potrebujemo strokovnjaka.«. Tako je bil Arnold eden izmed obeh mož, ki sta prišla kot prva na površino. Ni slutil, da bodo njegovi ostali tovariši plen strašne smrti.
Kraj nesreče podmornice „Phenix"
Pri Caniranhu, v gradnji nahajajočem se oporišču francoske vojne mornarice ob nabrežju Kitajske Indije, 350 km severovzhodno od Saigona, kjer je morje globoko 100 m, je prošli teden francoska podmornica »Phenix« našla grob na dnu morja
Byrd se zopet pripravlja za odhod na Južni tečaj
£merišld raziskovalec admiral Byrd je dobil od svoje vlade naročilo, naj pripravi rn M& uhE i» typt* teJ^Mišča gremoga in nafte
«
k**"—
Nesreča „Phenixa"
Amerika bo Franciji posodila načrt za potapljaški zvon
Kakor poročajo iz Pariza, so dobili francoski lisiti vest o potopitvi podmornice »Phenix« 48 ur potem, ko se je bila primerila katastrofa. Nesreča se je zgodila v zalivu Camrahnu v globočini 100 m. Ta zaliv leži v zračni črti kakšnih 700 km daleč od Hainana.
O vzrokih nesreče ne objavlja francoska vlada nobenih podrobnih poročil, njene vesti pravijo samo, da so bile zaloge zraka po 48 urah bivanja podmornice pod vodo izčrpane. Zato je treba smatrati, da je bila podmornica po tem času izgubljena.
Podmornici je poveljeval 43-letni kor-
Spremembe v britanski admiraliteti
Londonski »Evening Standard« na javlja velike spremembe v angleški admiraliteti. Prvi lord sir Roger Baokhouse bo najbrže iz zdravstvenih razlogov odstopil. Njegov naslednik postane najbrž sedanji poveljnik sredozemskega brodovja, admiral sir Dudley Pound. Poveljstvo sredozemskega brodovja bo prevzel po vsej priliki poveljnik Home Fleet admiral sir Charles Forbes, za katerega Se enkrat nimajo pflsWkriika.
vetni kapitan Bouchacourd, ki je bil pravkar na tem, da doseže višji čin m zapusiti ladjo. Nadomeščal ga je 33-letni linijski poročnik Bahezre. Med častniki ao bili še: 26-letni praporščak Lambert, praporščak Veron, 31-letni mornariški zdravnik Martin in 29-letni inženjer Bousseaux.
Francoska vlada je prosila ameriško vojno ministrstvo za načrt potapljaškega zvona, s katerim so Američani rešili 33 živih iz podmornice »Squalus«. Zedinjene države so izjavile, da bodo posodile načrt, ker smatra ameriška mornarica za svojo dolžnost pomagati drugim v nesreči.
Zaroka mlajše sestre kralja Faruka
Iz Kaira poročajo, da se je Natoil Jzet Hasan, sin princa Ali ja Mohameda Haafr. na, zaročil z mlajšo sestro kralja Fartfka, princeso Faizo, Mohamed Ah Hasan je bol svak pdkojnega egiptskega kralja Fuada. Princesi Faizi je zidaj 15 let, ženin pa Je star 25 let. Njegov ode Je Ul za časa Fa. rukove mladoletnosti član regemtskega sveta v Egipta.
1N8SIOÀJTE V ajvram
ANEKDOTA
Veliki angleški igralec Kean je bil ves predan svojemu poklicu. Baš se je pripravljal za Macbetha, ko je umrl kralj Jurij IIL Tisti dan, ko so ga pokopavali, je bila zadnja skušnja pred nastopom. Med skušnjo so se oglasili londonski zvonovi, ki so zvonili k pogrebu. Silili so v Keana, naj skušnjo prekine, pa se je uprl. Ko so mu dejali: »Gospod, tam pokopujejo sedaj kralja!«, je odgovoril s strastnim glasom: »In tu se kralj rodil«
VSAK DAN ENA
Bolnik (v vročiči): »Beži stran, straši, lo, nočem te več videti!«
Zdravnik (boJnikovi ženi): »Vidite gospa, napad je mirno, zdaj vas zopet ywift<	CkHJemmem
gled
Baletni večer
Glasba ne posega le v človekovo dušev-nost. Njena posebna odlika je v tem, da deluje pravtako na telesnost naše bitnosti. Toda telo je podvrženo svojim lastnim zakonom, svojemu lastnemu ritmu, ki se ne krije vedno brez nadaljnega z glasbenim izrazom. Glasba in ples sta v nasprotju z drugimi umetnostmi vezana na čas: Glasba je slišna, dočim ples viden; to ju loči z ozirom na organsko zaznavo. Važno je pa še, da moramo prištevati glasbo k abstraktnim umetnostim, ples pa je lahko konkreten. Glasba mnogih konkretnosti torej ne more objektivno izraziti. Vendar pa ples ni v toliki meri vezan na predmet, da bi se moral družiti le s tisto glasbo, ki je izrecno naturalistična, torej z golim slikanjem tistih pojavov, ki jim glasba na najmanj umetniški stopnji pride kolikor-toliko blizu v izrazu, čim manj konkretno-"dmetna je po svojem izrazu glasba, tem manj določeno-konkretna mora biti tudi plesna snov nanj in način izvedbe. Zato se mi zdi koreografska obdelava Osterče-vih »Plesov« pod naslovom Močnejše od smrti s kitajskim mandarinom in cvetko ljubezni, ki premaga smrt, bolj upravičena po eksotičnem okolišu, ki se naslanja na iste elemente v Osterčevi glasbi, kot pa z ozirom na vsebino in nje preveč zunanjo-stno izvedbo. (Zanimivo pa je bilo opažati, kako zaželjen je Osterčevi glasbi ples kot izpopolnjevalec glasbenega izraza in vsebine). Manj je ugajal način obdelave Brav-nif-rjpvega »Divertissementa« kot Terpsi-horin Praznik. Sodobni plesni ritem te glasbe vse preveč posega v današnji utrip življenja in zabave (divertissement), kot da bi prenesel antične slike in opravičeval verjetnost naivnega, deviško-erotičnega dogodka. — žebre je bil zastopan z dvema neenakima deloma. Vizija učinkuje mestoma po zvoku impresijonistično, kar je razumljivo kar po dveh dejstvih. Vizija sama po sebi kot hrepeneča zamaknjenost v za-željene vtise predpostavlja tako glasbo. Na drugi strani pa mora skladatelj skoro neizogibno zapasti v tak način zvočne kombinacije, kadar na že izgotovljeno plesno zamisel plesalke (v tem primeru gdč. Wi--- -'e. katere plesna izkušenost in izde-lanost priča o visoki stopnji izurjenosti in znanja) zloži glasbo. — Plesna suita »Cesta« istega skladatelja je vzbudila radi svoje kabaretnosti na odru zanimanje večine gledalcev. V glasbi pa je bilo deloma čutiti, da je skladatelj zebre preveč umetnika. da bi se ponižal do prostaškega šla-gerja. ki bi bil v skladu s sceno. Sploh pa je glasba pozivistična umetnost, ki ji je mnogo dostopnejše ponazorenje lepega, idealnega in vzvišenega kot pa obratno. Zato zavede prekršitev tega dejstva rada v zvočne grobosti. — škerjančev »Plesni motiv«, ki je v široko zasnovani gradaciji in mrkem, na moreči duševni boj nalikujočem nastrojenju kleno izpeljan, je z velikim vživetjem podala ga. Bravničarjeva. Kot prima-balerina se umetnica stalno odlikuje
po spontani ritmični gesti in neprisiljeni svežosti. Umirjenejši pričetek v gibih bi bil morda celemu poteku plesa v prid. škerjančevega »Arabskega plesa« gdč. Mo-harjeva v svojem soloplesu ni do kraja izčrpala, kar se tiče ritmičnih in melodičnih sestavin.
Naš balet je kljub maloštevilnosti in izredni zaposlenosti skoro pri vsaki operni predstavi zmogel obširni spored opisanega plesnega večera. Vloga baleta na odru je svojevrstna. V večini slučajev se sicer oddaljuje od tistega delovanja, ki obstoja zgolj v ilustraciji starih in novih družabnih plesov. Vendar je celo v teh ugodnejših slučajih — če vzamemo za primer Wagner-jeve pri nas vprizorjene stvaritve: v Lo-hengrinu koračnica, v Tannhäuserju »Venerin hrib«, v Parsivalu »cvetlični gaj« — njegova vloga podrejena glasbi. Na ta način postaja njegovo dejstvovanje le dodatek k glasbenemu izrazu. Današnja plesna umetnost pa stremi za samostojno telesno in duševno kulturo in hoče biti od glasbe neodvisna. Temu cilju pač ljubljanski balet ne more biti v najvišji meri kos, kar je pri njegovem pravkar opisanem delovanju nedvomno razumljivo. Zato se je najbolj uveljavil v naslednjih delih večera, od katerih je prva Ipavčev »Možiček. Ta pantomima z glasbo lažjega značaja sestoji iz mnogih plesnih točk in nekaj skrom nih prehodov, ki niso takšni, da bi ne pripustili tudi drugačnega tolmačenja, kot pa ga kaže prvotni koreografski zasnutek. Zato je g. Golovin spretno sestavil novo vsebino z naslovom »Usodna napaka doktorja Bartola«. (Rekviziti Rozine in obeh sester niso spadali v celotni okoliš). Ugajala je švarova »Valse interrompue« ali »Hudič se zabava«, ki je bila po zamisli Mlakarjevih vprizorjena že leta 1933. Glasba in ples sta polna kapriciozne šaljivosti in plesne zanešenosti. Adamičeva »Tatarska suita«, obdelana kot »Snubitev« je našla pravilni poudarek na epični glasbeni noti. Uveljavila se je v njej kot solistka gdč. Japljeva. Zaključek večera pa je tvorila Bravničarjeva vesela »Slovenska plesna burleska« v folklorni obdelavi s harmoniko in pušeljcem.
Večer že z ozirom na tako različno glasbo ni mogel biti slogovno enoten. Tembolj je po svoji pestrosti ugajal zabave željni publiki in po tej plati dosegel gotovo največji uspeh. Po zaslugi operne uprave smo vsaj na kraju sezone uživali glasbo novejših stremljenj in visokega nivoja, če nam je je primanjkovalo radi enostranskega sporeda že v vsem letošnjem glasbenem življenju našega mesta. Neprecenljiv pa je tudi napor baletnega mojstra in koreogra-fa g. Golovina, da v naših ozkih gledaliških razmerah in z omejenimi možnostmi v delovanju, s katerimi vsepovsod razpolaga, stremi neumorno k napredku. Dirigiral je vsa glasbena dela zanesljivo g. žebre.
P. š.
Ob 20-letnici »Drave«
V mariborskem glasbenem reproduktiv, nem ustvarjanju zavzema zelo vidno, čast. no mesto narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava«. 20 let deluje »Drava« in v tem času si je pridobila ugled, pri. znanje mariborskih kulturnih ter glasbenih krogov.
Ob svoji 201etnici je priredila »Drava« jubilejni koncert v polni dvorani Sokol. skega~ doma. Potem, ko je zaslužni predsednik »Drave« g. J. Vokač očrta! nastanek, razvoj, uspehe in narodno kulturni pomen »Drave«, je nastopil najpreje društveni pevski zbor, ki ga odlikuje dragocen pevski material, lepa, razločna izgovorjava, disciplinirana vztrajnost. Pod mojstrskim vodstvom dirigenta g. Albina Horvata so ubrano, zanosno odpeli Adamičevo »Molitev«, A. Foersterjevo »Njega ni«. V. Mirkovo »Pesem o mlinskih kamnih«, F. Maroltovo »Jaz mam pa konjča«, C. Pregljevo »Mam dro f letno« ter po V. Mirku obdelano izredno melo-diozno »Tožbo in sodbo«, ki jo prepaja folklorna lepota iz Hrv. Zagorja in Bele krajine. Pel jo je zbor ob smiselni spremljavi g. H. Druzoviča ml. na klavirju. Uspeh društvenega zbora na jubilej, nem koncertu predstavlja pozitivno postavko. Opravičil je svoj sloves, sijajno predočii visoko stopnjo svoje pevske kulture.
Prijetno presenečenje nam je pripravila glasbena šola »Drave«, ki si je pridobila velike zasluge za glasbeno odgojo naraščaja. ki poteka iz nižjih socialnih plasti, ter zbujanje smisla za lepoto glasbe v mladih dušah. Najprej se nam je predstavil nadarjeni gojenec Ciril Verone k. ki
Danka AngfeUnavtc : Moj Dren
že dolgo nisem imel v rokah tako prijetne knjige, kakor je nedavno izišla »Moj Dren« dr. Danka Angjelinoviča. Pisana je za lovce, prijatelje narave in psov, teh neprecenljivih in zvestih prijateljev človeka. »Moj Dren« je življenjepis lovskega psička, rojenega v zagorski koči, vzgojenega pod vodstvom izkušenega lovca in velikega prijatelja prirode. Z njim pa je povezan tudi opis poštene rodbine zagrebškega intelektualca, ki močno sliči življenju naših odvetniških, profesorskih in učiteljskih družin, ki grade svoja domovja po ljubljanski, mariborski in celjski okolici. Doslej smo poznali dr. Danka Angjelinoviča po njegovih liričnih delih. Z »Mojim Drenom« pa se je pokazal v luči blagega, a zelo stvarnega in realno gledajočega opisovalca življenja zagrebškega malome-ščana. Odkril pa je tudi mnogo nadvse značilnih potez hrvatskega Zagorca in kršnega Ličana, ki ga riše takega, kakor ga je bog ustvaril z njegovimi odnošaji do zemlje in prirode. Z mojstrsko roko opisuje hrvatskega Zagorca. malce zanemarjenega borca s težavami življenja, polnega vere v bodočnost in hvaležnega za vsako lepo in dobro be:edo. V današnjih časih čita človek rad take knjige toplega idealizma in tihe lepote, ki jo diha naša zemlja in okolje našega jugoslovensfcega človeka. Saj se njegovi Zagorci, Ličani in Dalmatinci stvarno prav nič ne razlikujejo od naših Dolenjcev. Prlekov ali No-tranjcev Dr. Danko Angjelinovič ljubi svojega hrvatskega kmeta«, a kl^ub teaau
je z ambicijo, prefinjenim glasbenim čutom, odlično izvežbanostjo izvajal na go. slih 2 in 3. stavek Viottijevega 23. koncerta ob klavirski spremljavi g. H. Dru. zoviča ml.
Prepričevalne uspehe idealnih, glasbenih prizadevanj je razodel tudi šolski godalni orkester, ki je že ob vseh svojih dosedanjih nastopih izpričal temeljito šolo ter verodostojno točnost v izvajanju Pod vod. stvom g. H. Druzoviča ml. je skladno izvajal znano Cherubinijevo uverturo »Lo-doisko«.
Zaključni del bogatega, skrbno izbrane, ga koncertnega sporeda je izpolnil tambu-raški zbor, ki je pod veščim vodstvom Rudolfa Pivke odigral R. šimunčev »Venček slovenskih narodnih pesmi« ter Zajčev »Večer na Savi«. Društvena godba na pihala, dirigent Lojze Že kar, je zaključila večer s prelepo Zajčevo uverturo »Graničarji«, čustveno »Slovansko koncertno koračnico« P. čajkovskega ter z vseslovansko himno »Hej Slovani«, ki jo je pelo vse občinstvo.
V okviru koncertnega večera so bile tu. di jubilejne slavnosti, o katerih pa smo že poročali.
Ob 201etnici marljivega kulturnega dela »Drave« je med drugim predvsem podčrtati idealizem naših železničarjev, ki v svoji požrtvovalnosti najdejo zmerom do. volj časa, da posvečajo navzlic življenjskim stiskam in težavam ves svoj prosti čas petju in godbi. Takšno idealno priza. devanje zasluži zlasti ob meji najprisrč-nejšo pohvalo. »Dravi« želimo v nadaljnjih desetletjih novih, še lepših uspehov.
—ec.
kaže z blago kretnjo na njegove slabosti. Mimo ga slika, kako je kopal jarke za odtok odvišne vode, dokler ga je k temu silil madžarski grof. Prišla je svoboda. Grof je odšel, Janko in Marko sta prenehala kopati in čistiti jarke. Voda pa se je pričela razlivati po nekdaj tako plodnih njivah. Kjer je pred 20 leti valovilo zlato klasje, raste danes srobet in šaš. In blato zaliva vas ...
»Moj Dren« pa je tudi visoka pesem pri-rodi in lovskemu bratstvu, slonečemu na posebnih zakonih bratske ljubezni, sklenjene pod milim nebom v ozarah polj, zelenih tokavah in temnih šumah. Uredništvo »Lovca« bi storilo lepo in koristno delo, če bi ponatisnilo v slovenščini poedi-na poglavja »Mojega Drena«, saj bi našli lovci sliko svojega dejanja in nehanja ter vesele in žalostne zgodbe svojih »Peru-nov« »Sultanov« in »črtov«.	D. V.
Milica Kostič Selem
Beograd je dal jugoslovenski literaturi tri pesnice: Jelo Spiridon°vič Savie, De-sanko Maksim»vič in Milico Kostic Selem. Medtem ko je poezija Jele Spiridonovič Savič polna mistike, naperjena v transce-dentalnost in se zdi. kakor da hoče pesnica objeti ves vsemi r; medtem ko odkriva Desanka Maksimovič čudovito čiste lirične akcente, imajo pesmi Milice Kostič Selem po svoji miselni in čustveni vsebini najbolj srbsko obeležje. Njena poezija je prežeta s posebno vzhodncslovansko melanholijo. Prav v tem je globoki in edinstveni čar njenih pesnitev, v tem pa so tudi nekatere njene slabosti^ zaradi tega
učinkuje malce monotono, tembolj ker
pesnica v izbiri téme ne kaže posebnih variacij.
Pred desetimi leti je Milica Kostič Selem izdala svojo prvo pesniško zbirko »Kapi sunca i suz»« in že z njo izpričala svoje velike umetniške kvalitete. Medtem je pesnica dozorela in svojskost svoje poezije še razširila in poglobila.
Vodilni motiv zbirke »Sama pod sun-cem« je nevračana ljubezen, doživljena krivica. Ta prastara in vendar večno nova téma je zbudila v pesnici ganljive tone. V ostalem pa ni egocentrična: njena bolest je prežeta z altruizmom in sočutjem. Mizerija. ki jo vidi okrog sebe, jo izziva k uporu proti Bogu in družbenem redu. Lahko bi rekli, da je ponekod kar blastfemična, čeprav kaže sicer velik nagib k nravom in običajem pravoslavja. To njeno svojskost oči tu jej o zlasti pesmi »Božična poslanica«, »Uskršnja molitva«, »Nad mrtvim sinom«. Bogat, sugestiven, poln krasnih nalik je pesničin jezik, ki se stopnjuje do prave virtuoznosti v pesmi »Jutro pod mojim prozorom«.
Pesniška zbirka Milice Kostič Selem je opremljena s predgovorom, ki ga je spisala znana f ilozofka in pisateljica dr. Ksenija Atanasijevié. Ta predgovor je spisan jasno, zanimivo in duhovito, kakor vse, kar prihaja iz peresa te nadarjene žene.
Dr. Julka Chlapec-Gjorgjevič
Zapiski	I
Zanimiva knjiga je v metodično.didak-tičnem pogledu delo mariborske kulturne delavke učiteljice gdč. Milice Stupanove, ki je izšlo pod naslovom »Slovensko ozemlje« v banovinski zalogi šolskih knjig in učil. Avtorica si je zamislila razporeditev snovi na svojski način. Pri tem je bil me rodajen izključno ozir na otrokovo stali šče in otrokovo motrenje sveta ter življe nja. Snov, ki je nekak zemljepisni pregled, namenjen učiteljstvu, je nanizala v obliki potovanj. Ta vidik razporedbe snovi pa velja le v splošnem. S tem je hotela avtorica izločiti možnost šabloniziranja pouka. Hvalevreden je vsakokratni dodatek k posameznim poglavjem. S tem dodatkom »za vajo in utrditev« je hotela avtorica ustvariti koristen stik z drugimi predmeti, ka. kor na pr. s književnostjo, zgodovino itd. Svoje potovanje pričenja z Mariborom in ga zaključuje z Belo krajino, oz. s slovenskim ozemljem v Italiji, Nemčiji in Madžarski. Ob sklepu so še dodatna po. glavja o slovenskih izseljencih, značaju slovenskega prebivalstva ter mejah slovenskega ozemlja nekdaj in danes. Knjiga v polni meri ustreza svojemu namenu in bo našemu učiteljstvu koristen priročnik pri pouku. Milici Stupanovi gre toplo pri. znanje za posrečeno zamisel nove metode v razporedbi in temeljiti obdelavi snovi.
SPORT
»
Mars je zmagal v Kranju
še nekatera domača srečanja v nogometu
V	Kranju je bila v nedeljo odigrana pol-finalna tekma za pokal LNP med moštvi Kranja in Marsa. Kranj je gotovo nastopil kot favorit, saj je bila stara tradicija, da so se Poljanci vračali domov visoko poraženi ali pa so celo tudi doma izgubljali proti temu nasprotniku. To pot so prekosili same sebe in prekinili serijo porazov in sicer tem bolj učinkovito, ker so dosegli zmago na tujem igrišču in še z lepo razliko golov povrhu — 7:3 (5:1).
Marsovci so začeli z velikim elanom kar od začetka in je po predložku žigona zabil Doberlet prvi gol. Kranj je nato izenačil, toda Marsovci so kar naprej valili napad za napadom pred nasprotnikova vrata, tako da so do odmora zabili še štiri gole. žigon je bil uspešen dvakrat, Doberlet pa prav tako dvakrat, tako da je bil izid prvega polčasa 5:1 za Mars.
Po odmoru je Kranj pritisnil z vsemi silami in Marsovci so morali v obrambo. To je trajalo tako dolgo, da se jim je iz gneče pred golom posrečilo znižati rezultat na 5:3. Zdaj se je spet Mars otresel hudih klešč domačinov in igra se je spet obrnila Marsovcem v prid. Po lepih kombinacijah in premišljenih predložkih žigona in mladega Avsca je Vane zabil še dve gola in postavil končni rezultat.
V	tej igri se je najbolj odlikoval Marsov napad, v katerem je zelo ugajal mladi Av-sec, ki bo gotovo še dobra moč v tej stroki. Odlični so bili tudi žigon, Doberlet in Povhe, ki so kljub silnemu startu domačinov izrabili vsako ugodno priliko za strel.
Domačini so bili kakor vselej hud in nevaren nasprotnik, ki je imel dobro obrambo z vratarjem, nevaren pa je bil tudi na-
V nekaj vrstah
Izmed nedeljskih nogometnih dogodkov moramo naknadno zabeležiti še nekatere:
V	Sarajevu sta se v okviru olimpijske proslave po dolgem spet srečali najboljši sarajevski moštvi, Sašk in Slavija, in je Slavija zmagala z 2:0.
Ena izmed zagrebških nogometnih reprezentanc je igrala v Karlovcu neodločeno 1:1. — Druga garnitura je bila v gostih v Novi Gradiški na proslavi tamkajšnjega kluba Unitasa, ki obstoja že 30 let — in je zmagala s 4:2.
Tekma za srednjeevropski pokal, ki je bila v nedeljo med Venusom in Bologno v Bukarešti, se je končala z 1:0 (in ne 2:1, kakor je bilo v včerajšnjem »Jutru«) tudi za Rumune. Italijani so bili v tej igri precej ostri in je moral madžarski sodnik zaradi raznih incidentov izključiti tri italijanske igralce.
Lahkoatletski dvoboj Zagreb—Budimpešta 70 :53
V	soboto in nedeljo so imeli v Zagrebu lahkoatletski dvoboj z madžarskimi atleti, s katerimi so se srečali pred dvema letoma v Budimpešti in izgubili. Revanž je uspel, vendar doseženi rezultati niso izpolnili pričakovanj. Gostje so prišli z raznimi mladimi močmi, domačim pa se je poznalo, da še niso v pravi formi. Tudi teren in vreme nista bila najbolj ugodna za prireditev.
Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili:
na 100 m Tasnady (B) 11.5, na 400 m Kaiser (Z) 52.6, na 800 m Kaiser (Z) 2:01.9, na 1500 m Farkaš (B) 4:09 (drugi je bil Kotnik [Z] 4:13), na 3000 m Flass (Z) 9:13.2, na 4X100 m Zagreb 46.1, v švedski štafeti Budimpešta 2:10.5, v skoku v daljino Urbič (Z) 629 cm, v skoku v višino Bach (Z) 170 cm, v metu krogle Kovačevič (Z) 14.31 m, v metu diska Re-mecz (B) 42.42.
Vsega je imel Zagreb 7, Budimpešta 5 zmag.
Frane Matošič v BSK-u.
Beograjski in zagrebški listi objavljajo v zadnjih dveh dnevih v senzacionalni obliki vest, da je naš znani reprezentativni igralec in član Hajduka Frane Matošič prestopil v BSK. Hajdukova uprava ga je še isti dan ko je zvedela za to njegovo odločitev, izključila iz svojih vrst. Tudi njegov brat, ki je še zmerom zvest Haj-dukovim barvam in ga zelo radi vidijo v zagrebških moštvih, je baje hudo obsodil ta sklep mlajšega brata. Izmed raznih podrobnosti v zvezi s tem prestopom omenjajo ti viri tudi, da je Matošič dobil od BSKa za ta prestop 20.000 din v gotovim, za pozneje pa so mu obljubili še 2.000 din plače, dokler ne bo odslužil vojaškega roka. V Splitu vlada med športniki zaradi tega Matošičevega skoka hudo razburjenje.
Teniška zmaga v Sofiji
Kakor smo že na kratko zabeležili, 00 naši teniški igralci iz Beograda te dni gostovali v medmestnem dvoboju v Sofiji in go £0 firyem slabše® starte zajgraÄ fpgt
pad z Djukičem na čelu. Vse to pa ni zadostovalo, da ne bi bih morali prepustiti zasluženo zmago boljšim Poljancem.
Tekmo je sodil ljubljanski sodnik Mrdjen.
Disk pojde v L razred
V	Domžalah je bila v nedeljo odigrana druga kvalifikacijska tekma za vstop v ljubljanski prvi razred med Diskom in Grafiko. Kakor se je računalo s precejšnjo gotovostjo, je Disk res tudi zmagal, in sicer s 3:1, tako da je s skupnim rezultatom 4:1 (prva tekma v Ljubljani se je končala 1:0 za Disk) eliminiral Grafiko. Disk bo zavzel mesto, ki ga mora v tem razredu izprazniti jeseniški Kovinar.
SK Ljubljana v Beljaku in Celovcu
Ligaško moštvo SK Ljubljane, ki v ostalem ni bilo kompletno, je v soboto in nedeljo gostovalo na Koroškem. V soboto je imelo v Beljaku za nasprotnika tamkajšnji Villacher SV., drugo najmočnejše moštvo tega okrožja, in zmagalo s 6:2. V nedeljo so bili Ljubljančani v Celovcu, kjer so nastopili proti najmočnejši enajstorici tega okrožja, KACu in igrali neodločeno 0:0.
Lep uspeli železničarja v čakovcu
V	nedeljo je mariborski železničar gostoval v čakovcu, kjer je odigral proti čakovečkemu SK prijateljsko nogometno tekmo, ki se je končala z lepo zmago Mariborčanov v razmerju 5:2 (3:0).
lepo ter nazadnje tudi zmagali v skupnem razmerju 7:4. V teku nedelje sta bila v tem dvoboju dosežena tudi naslednja rezultata: Jordanov-Cankov : Radovanovič-Smerdu 6:2, 7:5, Smerdu : Andrejev 6:2, 6:2.
— Jugoslovenska sportska revija je posvetila posebno (8.) številko naši reprezentančni tekmi z Italijo, ki smo jo, kakor znano, nesrečno izgubili z 1:2. Tudi ta številka je zelo bogato ilustrirana in bo posebno prijateljem nogometa nudila mnogo lepega gradiva. Drugi del lista je posvečen proslavi beograjske Jugoslavije in pa kolesarski vožnji okoli Srbije, s katere je prav tako objavljena cela vrsta zelo uspelih posnetkov. Posamezne številke so po 3 din.
SK Ljubljana. Danes ne bo treninga 11-gaškega in rezervnega moštva. Prihodnji bo v četrtek.
SK Slavija. Danes od 17. dalje bo trening na igrišču Ilirije. Opremo dvignite pri Gjuranu. Tajnik.
Higienska razstava v Vuzenici
Vuzenica, 19. junija
V	dneh od 11. do 16. junija je Higienski zavod v Ljubljani priredil v Vuzenici higiensko razstavo, združeno z zdravstvenimi predavanji ter predvajanjem filmov higienske vsebine. Zaščitna sestra, voditeljica raz-tave, ki je pač vzor pridnosti in dobrote je obiskovala na domu matere dojenčkov, dajala nasvete in delila revnim brezplačno opremo za dojenčke. Poleg tega je predavala in predvajala filme enkrat za šolsko mladino, dvakrat pa za ostalo občinstvo, ki so bila vsa dobro obiskana. Zadnji večer je bila dvorana Sokolskega doma, kjer je bila razstava, natlačena, kar priča, da delo Higienskega zavoda in marljive sestre ni bilo zaman.
V	imenu vsega prebivalstva se je banovinski zdravnik g. dr. Pregi zahvalil vsem, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli do razstave, kakor tudi sestri za vse dobrote, izkazane našim revnim materam in ostalemu prebivalstvu. Obmejno prebivalstvo, ki živi v skrajno težavnih razmerah, z globoko hvaležnostjo upa. da ta prva dobrodelna akcija Higienskega zavoda ne bo tudi poslednja. V- e, ki imajo dobro srce, predvsem pa odločujoče čini-telje prosimo, da svoje delo nadaljujejo ter nam pomagajo. Narod in domovina zahtevata, da se naši meji posveti več pažnje, kakor doslej.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v torek in jutri v sredo obakrat ob 20.30 zvočni velefilm »Svet kliče«. V glavnih vlogah: Benjamino Gigli in Geraldina Katt Znižane cene od din 1—5. (—) '_
Postani in ostani član Xgd&Ilsfixe družbe!
Iz Julijske krajine
Ilimen. Pretekli teden sta se poročila v Trstu g. Josip Cok in gdč. Dora Mikeli-čeva. Čestitamo!
Umrla je v Trstu Ana Milkovič, rojena Kraljeva. Dosegla je starost 87 let. Preostalim naše sožalje!
Smrt vpoklicanega rezervista. V Catan-/aru je pred kratkim umrl Andrej Potočnik iz Orehovice pri Št. Vidu nad Vipavo. Pred veliko nočjo je bil vpoklican k vojakom. V službi je dobil pljučnico, ki ji je podlegel. Njegovega pogreba se je udeležilo preko 150 rojakov. Zapustil je ženo in otroka.
Idrijski rudnik na prodaj. Neki zagrebški tednik je pred dnevi objavil vest, da nameravajo idrijski rudnik, ki je bil 350 let last nekdanje Avstrije in po vojni Italije, prodati nekemu privatnemu podjetju. V poštev prihajajo od države subvencionirana družba, ki eksploatira labinske in ear-dinske premogovnike, družba »Monte Ami-ato« in neko nemško podjetje. 2e takoj po vojni sc je govorilo o prodaji rudnika, a tedaj je delavstvo, ki se zaveda, da so delovni in socialni pogoji pod državno upravo vselej ugodnejši kakor pri privatnem podjetju, preprečili to namero. Po krizi 1931, ko je bilo odpuščenih več sto rudarjev, se je položaj nekoliko zboljSal. Če bo sedaj rudnik prešel v privatne roke, bo treba računati z novimi delovnimi pogodbami, spričo katerih sc bo moral življenjski standard idrijskega rudarja ponovno znižati.
Konec šole. Na vseh ljudskih in srednjih šolah je bil pretekli četrtek zaključek šolskega leta. Na posameznih šolah so imeli posebne svečanosti, pri katerih so nastopili otroci, organizirani v fašističnih mladinskih organizacijah.
Smrina nesreča istrskega kmeta pod Vremščico. Pretekli petek sta dva vaščana iz Suhorja pri Košani v bližnjem potoku našla truplo nekega neznanca. Pri preiskavi so dognali, da je mrtvec 65 let stari Josip Pregare iz Doline pri Trstu. Pp nekem čudnem naključju je moral že pričetkom preteklega tedna pasti v vodo. Čudno je to, da si sam ni mogel pomagati iz nje, ko voda tam ni toliko globoka, da tega ne bi mogel storiti, čeprav morda ni znal plavati. Pregare je že pred nekaj meseci zapustil svoj dom v Dolini in hodil s trebuhom za kruhom po deželi.
V	bližini Košane pa je neki kmet našel pod rušo truplo 50-!etne Ivane Hrovatove, vdove po železniškem upokojencu, ki sc je že konec februarja odpravila z doma v Vreme, a se od takrat ni več vrnila. Nekaj časa so jo iskali, toda zaman. Sedaj pa je neki košanski posestnik, ko je kopal zemljo v bližini nekega grmičia, naletel na njeno truplo. Žena je očitno postala žrtev roparskih morilcev Ze pred leti so ji ukradli nekaj tisoč lir. V Košani je bilo znano, da je imela pri sebi vedno precej denarja. Ko so sedaj njeno že razpadlo obleko preiskali, ni bilo o denarju nobenega sledu.
Nevaren padec. V tržaški luki jc v petek popoldne 39 let stari težak Vladimir Kreševič padel z neke lestve 6 m globoko na cementna tla. Dobil je nevarne poškodbe in so ga v vsej naglici odpeljali v bolnišnico. Zdravniki si mnogo prizadevajo, da bi ga ohranili pri življenju.
V	Logeh nad Kanalom je 50-letni Andrej Goljevšček, doma iz te vasi, delal na brvi čez Sočo. Med delom pa je izgubil ravnotežje in padel z mostu nekaj metrov globoko na strmo obrežje. Pri tem si je poškodoval hrbtenico. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
Požar. V Žejanah je pred nekaj dnevi nastal požar na posestvu Ivana Mitreto-va. Gospodar in njegov ein kakor tudi so-vaščani so pričeli v naglici gasiti, a ognju niso bili kos1. Iz hiše so rešili le nekaj blaga, pohištvo in poljsko orodje je skupaj s stavbo pogorelo. Mitretov in njegov sin sta dobila pri gašenju nevarne opekline. Požar je Mitretovu povzročil okrog 10.000 lir škode, ki ni krita z zavarovalnino.
Sckol
Sokolsko društvo LJubljana.Moste priredi v nedeljo dne 25. junija celodnevni zlet za vse svoje članstvo. Za prehrano dece in naraščaj skrbi odbor, člani pa vsak za sebe. Dopoldne bo taborenje v bližini Medvod, popoldne .se pa korporativno udeležimo razvitja naraščajskega prapora bratskega društva v Medvodah. Zaradi preskrbe avtobusa (voza) je potrebno število udeležencev, zato naj se vsakdo, ki gre na zlet, prijavi načelniku ali namestniku v večernih urah na letnem te-lovadišču. Vabimo posebno starše sokol, ske mladine, da se nam priključijo. Odhod bo pravočasno razglašen v društvenih oglasnih omaricah. — V nedeljo 2. julija bo naš društveni telovadni nastop na letnem telovadišču in eo že vse priprave v teku. Upamo, da bo to eden najmogočnejših naših dosedanjih nastopov, zato kličemo: na svidenje in zdravo!
R
I O
Torek, 20. junija.
Ljubljana. 11: šolska ura: V tovarni pločevine, žice in cevi (reportaža g. M. Zupančiča). — 12: Poljski napevi (plošče).
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Iz priljubljenih oper (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Šramel »škrjanček«. — 18.40: Naši narodni in knjižni spomeniki (prof. Fr. Jesenovec). 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura: Slovensko kresovanje ali Ivanje (g. R. Dostal). — 20: Prenos iz Beograda. — 21: Za dobro voljo igra Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Samospevi g. Draga Burgerja, pri klavirju prof. M. Li-povšek.
Beograd. 17: Tamburaški zbor in petje.
—	18.20: Klavir. — 20: Simf. koncert velikega orkestra. — 21.10: Albanske pesmi.
—	21.40: Plošče. — Zagreb. 20: Kakor Beograd. — 22.20: Ples. — Praga. 19.35: Zvočna igra. — 21.10: Serenada. — 22.10: Nova češka orkestralna glasba, — 23: Smetanovi plesi in koračnice. — Varšava. 21: Simf. koncert. — Sofija. 18: Lahka godba in ples. — 19.30: Bolgarske pesmi.
—	20: Komorne skladbe. — 21: Ruske pesmi. — 21.40: Lahka in plesna muzika. — Dunaj. 12: Lahka godba. — 16: Vesela muzika. — 18.35: Pevski kvintet. — 20.15: Slovanska in finska glasba. — 22.35: Lahka godba in gles, — 2JU Nočni koncert,
L. WENDER:
97
Qospod"Mnopištd
Roman o Francu Ferdinanda
(Avtorizlran prevod)
Tvegali so svojo čast in ves svoj obstanek. Da so to delali, je dajalo prestolonasledniku in polkovniku pogum za nove in nove izpade proti sovražnim močem. Ti zaupniki nikakor niso bili nezadovoljneži, izpregledanci ali užaljenci, kakor jih najdeš v vsakem uradu, temveč hladni računarji, ki so hoteli za časa obrniti »ase pozornost bodočega cesarja. Računali so, da bo cesar vladal najdalj še nekaj let, bodoči cesar pa najbrže nekaj desetletij; in prismojeno se jim je zdelo, da bi zaradi kratkega časa. ki je bil staremu cesarju še usojen, zamudili veliko priliko, ki se jim ponuja zdaj in se ne bo morda nikoli več ponudila. Tako je zvedel Brosch najskrivnejše stvari; tako je Franc Ferdinand spoznal vse načrte in ukane nasprotnikov; tako je tudi zvedel, da prihaja najtrdovratnejši odpor proti njegovi vojaški pisarni od načelnika generalnega štaba.
Načelniku generalnega štaba je bilo ime Friderik baron Beck. Slučaj, da je nosil ime, ki ga ni smel izza izdajstva ministrskega predsednika Maksa Vladimira pl. Becka nihče izpregovoriti vpričo prestolonaslednika, je bil v očeh prestolonasledniške dvojice razodetje božje previdnosti Ministrski predsednik Beck ni bil z Beckom načelnikom generalnega štaba ne v sorodstvu ne prijatelj; vendar sta bila Franc Ferdinand in Zofija, ko je Brosch označil načelnika generalnega štaba kot najnevarnejšega nasprotnika Belvederu, takoj prepričana, da gre za skupno zaroto obeh baronov
Beckov. Posebno Zofija je bila prav tako prazno-verna kakor verna; enakost imen obeh smrtnih sovražnikov ji je šla kot dokaz peklenske zarote vseh nečistih moči tako docela v glavo, da je imela poročila zaupnikov, ki je Brosch z njih pomočjo razkrival sovražnost načelnika generalnega štaba kot utrjeno in dokazano stvar, samo za skoraj nepotrebno potrdilo resnice.
Prastari načelnik generalnega štaba baron Beck je bil vse prej kakor peklenska prikazen. Kot čisto mlad častnik je bil prišel v najbližjo okolico mladega Franca Jožefa; zgodaj se je bil navadil tako ljubečega prilagajanja vladarju, da mu je bil postal čedalje podobnejši. On je bil tisti, ki je nekega usodnega, črnega junijskega dne leta 1866. kot cesarjev pribočnik ponesel nesrečnemu generalu Benedeku cesarski ukaz, naj krene proti Berlinu. Od tistih dob je smel skoraj vsak dan prebiti urico s cesarjem; preživel je bil z njim dobre in slabe čase ter postal z njim vred zelo star in zelo potreben miru. Cesar mu je zaupal kakor maloko mu drugemu, zato ga je bil postavil na čelo generalnega štaba. Noben vojaški strokovnjak ni imel o Beckovih zmožnostih visokega mnenja. A to mu ni škodilo, niti ni — po cesarjevem mnenju — škodilo vojski in državi. Nekaj desetletij že ni bilo nobene vojne, in cesar je imel namen, da se ne bo nikoli več vojskoval. Bil je mirovni cesar; prav tako je bil njegov tovariš izza mladih let mirovni načelnik generalnega štaba, star gospod v visoki službi in visokem dostojanstvu, ki je izvrstno igral tarok in ki se mu je zdelo netaktno, da bi hotel kdo več vedeti in več razumeti kakor cesar, od katerega se je razlikoval samo po čudovito dobrem teku in posebni slasti do sladkih jedi
Beck je že nekaj let poslušal cesarjeve tožbe o prestolonaslednikovi repenčavostl in njegovih mučnih zahtevah in željah. Zvesti služabnik, ki je bil cesarjevemu srcu mnogo bližji od prav tako zvestega, a nekoliko premladega kneza Montenuova,
je sprejemal te tožbe s toplim sočutjem. Njegov svet je bil, naj se izpadi »mladega gospoda v Belvederu« ne smatrajo za resne. Cesar je bil cesar, Franc Ferdinand pa, dokler je cesar živel, nič in manj kakor nič. Čemu torej razburjanje? Cemu sovraštvo in mržnja, čemu globoka zamera in resno prizadevanje, zavrniti mladega gospoda v prave meje? Meje so bile začrtane in postavljene. Kaj dela mladi gospod v svojem področju, ni bilo važno. Takšna je bila Beckova misel o prestolonasled-nikovem položaju; v tem smislu je dajal generalnemu štabu navodila, kako naj postopa z željami in predlogi, ki prihajajo iz Belvedera. Generalni štab je dopise podpolkovnika Broscha vljudno sprejemal — in jih polagal od acta. Bili so skoraj sami dopisi, ki so opozarjali na hude pogreške, zamude in napačne ukrepe generalnega štaba. Brosch je prerešetaval te pomanjkljivosti generalnega štaba s Francem Ferdinandom, čigar črnogledi strahovi so se zdaj potrjevali. Predstavljal si je razgovore obeh starcev, cesarja in načelnika generalnega štaba: »mumiji« sta molče sedeli druga z drugo, mislili na stare čase in nista hoteli o novem času ničesar vedeti, ampak sta se smejali novemu času, držali oblast v svojih drhtečih, a žilavih starčevskih rokah ter puščali veliko državo, ki je bila njena prihodnost odvisna od njiju dveh, da je propadala in venila.
Cesarjevo veličanstvo je bilo nedotakljivo, a načelnik generalnega štaba je moral izginiti: to je bila najnujnejša potreba. Mnogo tednov sta se Franc Ferdinand in Brosch posvetovala o potih in načinih, kako bi strmoglavila Becka. Nazadnje se jima je porodila misel, ki je obetala uspeh; kasneje sama nista vedela, čigava glava jo je bila zasnovala: strastno maščevalna glava Franca Ferdinanda ali mirna, brezstrastna in matematično točno delujoča glava podpolkovnika Broscha. Franc Ferdinand je predložil cesarju, naj dà v Dal-j maciji prirediti kombinirane kopne in pomorske'
manevre. Brodovje naj bi odbijalo sovražnika, ki hoče izkrcati čete na obali. Generalni štab naj bi prvikrat preizkusil rabnost vojne mornarice. Franc Ferdinand je imel do mornarice staro ljubezen; kot pokrovitelj Flottenvereina se je bil že mnogokrat brez uspeha zaletel, da bi dosegel povečanje malega avstrijskega brodovja — odpor generalnega štaba, ki je stal na stališču, da monarhija kratko in malo ni pomorska sila kakor Anglija ali Nemčija, je bil izpodnesel vse mornariške načrte. Tudi cesar ni veroval v to, da bi bilo treba okrepiti mornarico. Prestolonaslednikovo zaljubljenost v »ladjice« je imel za eno izmed mnogih norosti prismojenega nečaka. Vendar — ali morebiti prav zaradi tega — se je soglašal s prireditvijo kombiniranih kopnih in pomorskih manevrov. Načelnik generalnega štaba Beck je odredil izkrcevalne manevre pri Dubrovniku in Trebinju. Potekli so tako klavrno, da so se navzočni vojaški atašeji tujih sil le s tržavo vzdrževali smeha. Franc Ferdinand, ki je prisostvoval manevrom kot cesarjev zastopnik, je pred zaključkom burkaste vojne igre razžalil načelnika generalnega štaba s tem, da je pri zajtrku vpričo vseh častnikov rekel: »Kakšen bo začetek manevrske kritike, lahko že zdaj povem: ,Ob petih zjutraj sem prišel na manevrsko ozemlje in — nisem ničesar videl. Čakal sem uro in — še vedno nisem ničesar videl. Čakal sem še eno uro in — spet nisem ničesar videl.'«
Beckov neuspeh je bil zavzel tako prečudne oblike, da ga ni bilo moči utajiti ali olepšati. Franc Ferdinand se je vrnil na Dunaj zmagalec ter izjavil cesarju, da mora načelnik generalnega štaba odstopiti Beckova telesna in duševna moč da ni več kos zahtevam njegove službe. Napadenemu načelniku generalnega štaba je bila vsa stvar tolikanj odurna, da si je želel samo še izginjenja. Cesar je bil prisiljen dati tovarišu izza mladih let slovo. Povzdignil ga je v grofovski stan in ga odslovil.
ALI OCiLAil
Službo dobi
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Ličarskega
pomočnika
iščem, dobrega, v tej stroki popolnega in karoserijskega kleparja.. Fr. Pergler, Maribor, Mlinska ul. 44.
15284-1
Frizerka
dobra moč. dobi stalno službo v salonu Vreček, Ljubljana VII, Celovška 30.
15291-1
Pridno dekle
ki zna kuhati in druga hišna dela opravljati, dobi takoj mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15282-1
Dva krojaška
pomočnika
sposobna, potrebujem za veliko delo, plača dobra, delo stalno. Slovenec Gostenčnik krojač, Mladenovac.
15274-1
Brivski pomočnik
dobi službo za takoj Salon Higiena, Kočevje.
15273-1
Gospod
v starosti do 35 let, z lepim nastopom in nekaj šolske izobrazbe ,dobi takoj stalno namestitev Potrebno nekaj jamčevine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen«.
15255-1
Plačilni natakar
vsestransko verziran, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačilni«.
15256-1
Blagajničarko
.sposobno za sank, iščem za takojšen nastop. Ponudbe ni Restavracija »Lipa«, Sušak.	15272-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par, za davek 3 din, za šifro ali
dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 12 din
Plačilna natakarica
Išče nameščenja kot pia čilna v hotelu, kavarni, restavraciji ali boljši gostilni. Ponudbe prosim na ogl. odd Jutra pod »Večletna praksa».
15024-2
Manufakturist
pošten, agilen, z večletno prakso in Ia referencami, želi premeniti mesto. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv in agilen«
14905-2
Zlatarski pomočnik
vešč novega dela in popravil išče zaposlitve. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
15288-2
Iščem mesto
kot pomožna moč v barvar ni tekstilne stroke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15286-2
Zaslužek
Beseda 1 din, davek j din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Blago v komisijo
sprejme agilen trgovec. Garancija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ekonomist« Maribor«.
15260-3
Pouk
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Inž. kemik
ki je bival 12 let v Parizu, poučuje francoščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Francoščina«.
15290-4
Vajenci (ke)
:ii':!l!illlil!!!!IIIIIWIIHI!ll||)linil|in!milil"i||il"i
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Brivskega vajenca
sprejmem takoj. Prednost ima, oni, ki se je že učil. Ziegler, Šmartinska 6.
15268-44
Potniki
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Trgovske potnice
iščem za obiskovanje privatnih strank za prodajo damskega predmeta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj«.
15178-5
G. T. Rotman:
S Pegazom — okrog sveta
Dragocenost
Beseda 1 din, davek s din za šifro ali dajanje aaslova S din. najmanj šl znesek 17 din
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE - juvelir,
LJUBLJANA, WOLFOVA.
Glasbila
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Kratek klavir
lep, črn, križane strune, po ugodni cen- prodam. Ljubljana, Komenskega ulica 26, II. nadstr.	15270-26
Obrt
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Shramba in
popravilo krzna
Če2 poletje po ugodnih cenah pri L. ROT, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 5. — Telefon 20-05.
185-30
Prodam
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Poljčanski pesek
prvovrsten vsake vrste prodaja franco vagon ali na dom postavljen po zmerni ceni Savsky Raj-ko, avtopodjetnik Polj-čane.
14811-6
Voziček
otroški, skoro nov, ugodno naprodaj. Glince, Cesta I.,
štev. 2a.
15277-6
Družabništvo
pri manjšem podjetju, prodam. Istotam prodam pisalni stroj. Vprašati: Tovarniška 27, Moste, Ljubljana.
15252-6
Kupim avtobus
rabljen za. 25—30 osei dobrem stanju. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod šiiro »Avtobuse .
15278-10
Več avtomobilov
rabljenih: DKW Luxus, 2 sedežni kabriolet, Adler -Junior limuzina, etc. ugod' no proda DKW zastopstvo J, Lovše, Tyrševa cesta 35.
15264-10
Motorno kolo
Indian 350 ccm, prodam. Cena nizka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15257-10
Motorno kolo
175 ccm, Sport, zelo hitro, angleško, naprodaj za 3.900 din. Likar. Stari trg 26-11.
15281-10
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj SI znesek 17 din
Din 20.000
iščem s 100% jamstvom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro obrestujoč«.
15275-16
Lokali
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Mlekarno
dobroidočo, tako) prodam. Poizve se: Zaioška 119.
15269-19
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Lepo posestvo
z živim in mrtvim inventarjem v Savinjski dolini, 20 minut od železniške postaje, vse v dobrem stanju, radi starosti naprodaj proti gotovini. Več se poizve pri Franc Kapus, trgovina in gostilna. Sv. Pavel pri Preboldu.	14950-20
Stanovanja
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Stanovanje 2 sob
s pritiklinami, išče mirna družina za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »39«.
14890-21a
Sobo s kuhinjo
iščem ob Sori ali Savi, v bližini Ljubljane za julij. — Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Opremljeno«.
I5l70-21a
200 din nagrade
dam onemu, kateri mi preskrbi enosobno stanovanje z vsemi pritiklinami v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15276-21a
Sobo odda
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Sobo
prazno ali opremljeno, od' dam. Černetova 30.
15279-23
Sostanovalca
boljšega, v centru, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14780-23
Opremljeno sobico
z vso oskrbo, oddam 1. julija stalnemu boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14779-23
Opremljeno sobo
lepo, mirno in čisto, s souporabo kopalnice na Mir-ju„ oddam solidnemu stalnemu gospodu. Hilbert, Dobrilova ul. 6, Mirje, ob Gradaščici.
15259-23
Kupim
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Špecerijski inventar
kompleten, kupim takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 1126«.
15261-7
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
Q2SE93B
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Tovorni avto Ford
tritonski v dobrem sta nju z novo 32x6 pneuma tiko prodam. Naslov v vseh posi. Jutra.
14810-10
Stavbeno parcelo
v severnem delu Ljubljane takoj kupim. Ponudbe na. Planinšek Beethovnova 14.
AP-2G
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice, oddam za takoj. Istotam iščem služkinjo za 1. julij. Lasan, Moste, Pokopališka št. 14.
15254-23
Sobe išče
Sobo
s posebnim vhodom in s souporabo kopalnice, iščem za 1. julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifre »Uradnik 66«.
14907-23a
Dopisi
Vsaka beseda 2 din; da-davek 5 din; za dajanje naslova 5 din; najmanj šl znesek 20 din.
Akad. naobražen
gospod
33 let, lepe postave, želi intimno prijateljstvo čedne gospodične ali gospe popol danske ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prijeten sestanek«.
15280-24
V podružnici Jutra v Celju je dvigniti sledeča pisma;
Celje 20.000, Dobra nega. Gotovina 190.000, Idealnost, Koni Letovišče, Miloš, Posredovalci izključeni. Priden in pošten. Pridna, Prilika do osamosvojitve. S svojim obrtnim listom. Tiha sreča, Vesten, Zastopstvo 934, Značaj na.
15285-24
V soboto, dne 17. junija se je izgubilo na cesti Maribor—Celje—Ljubljana
novo kompl. rezervno kolo z gumo Continental „Extra"
34x7 Vi
za SAURER-DIESEL šasijo. — Najditelj naj se javi pri; Fric Kos, Ljubljana, Masa-rykova 14/11. — kjer dobi tudi nagrado.
NENAVADNO TENKA, a kljub temu zajamčeno zanesljiva!
Manjvredne Imitacije energično odklonite, gre za Vaše zdravje!
Tedaj je obšla Žepa Jodelbergerja dobra zamisel. Vrli brenkač je »snal duti negoligo anklešgi«. »Kar vzemi si jih,« je rekel, »vsi zakladi so na prtljažniku. Zlato, demanti, vesoljno bogastvo Južne Afrike,« se je lagal. Ali ben Kali je takoj odložil enega izmed samokresov in s poželjivimi očmi krenil proti prtljažniku. Tiho, previdno so se splazili naši znanci za njim. In zdaj-
ci
KRASNE VZORCE ZA DEČVE
v svili, volni ln bombažu od Din 8.— naprej — pri
F. L Goričar
LJubljana, Sv. Petra cesta 29
Oglejte si brezobvezno našo zalogo !
Usodo ljudi!
Znameniti profesor 6e je odločil Izdelati vam horoskop. Njegova pri znana sposobnost videti prihodnjost v življenje drugih, ne glede na razdaljo, meji na čudo-vitost. Profesor vam piove po resnici vso vašo usodo, kdaj lahko doseže-te uspeh aH najdete srečo tako v pogledu ljubezni trgovine, loterije itd. — Njegov podpis minulih, sedanjih in bodočih do godkov gotovo vzbudi vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite o- ' tožni ln ne jadikujte. kajti vse se o pravem času obrne na bolje. — Sporočite mi vaš naslov in povem vam o vaši bodočnosti. sedanjosti in preteklosti več nego bj smatrali za možno Za izdatke priložite v pismu tri internacionalne bone za odgovor, katere lahko kupite na vsaki pošti. Naslov:
Boite postale no 11.
Paris R. P. Poštnina za Francijo je 4 din.
Naše gledališče
OPERA
Torek, 20.: Plesni večer opernega baleta Gostovanje Lidije Wisiakove. Red Sreda.
Sreda, 21.: zaprto.
četrtek, 22.: zaprto. (Gostovanje v Trstu:
Boris Godunov). Petek, 23.: zaprto (Gostovanje v Trstu:
Prodana nevesta) Sobota, 24.: zaprto (Gostovanje v Trstu-Ero z onega sveta).
Plesni večer za red Sreda. Drevi ob 20. bo v operi repriza Plesnega večera z gdčno. Lidijo Wisiakovo kot gostom. Plesni večer bo za red Sreda »štirje grobjani« niso možni, ker je solistični ansambel pr&-
»Prijatelj 11«
Prosim dvignite pismo. — | Slavko.
15253-24 I
PREMOG!
KOKS — DRVA nudi
I. Pogačniki
BOHORIČEVA 5.
Telefon 20-59. Postrežba brezhibna.
Od Vas
Je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično filatiti all barvati r tovarni
JOS. REICH
LJubljana Poljanski nasip 4-6
mm Sverlofitallntr
INSERIRAJ V „JUTRU"!
več zaposlen s skušnjami za gostovanje v Trstu. Abonente reda Sreda prosimo, da to upoštevajo. Plesni večer na izvirno slovensko glasbo je v vsakem pogledu sijajno uspel in vzbudil največje zanimanje. Na premieri in prvi reprizi je bila operna hiša popolnoma razprodana. Opozarjamo torej na nocojšnjo izvedbo ob 20. za red Sreda.
Gostovanje ljubljanske opere v Trstu. Prva predstava naše opere v tržaškem gledališče Politeama Rossetti bo v četrtek 22. t. m. Pela se bo velika ruska zgodovinska opera »Boris Godunov«, ki jo je uglas-bil skladatelj Musorgski. Naslovno vlogo bo pel g. Primožič, Pimena g. Betetto; v ostalih vlogah je zaposlen celotni solistični ansambel. Naslednja predstava bo v petek 23. t. m. in sicer »Prodana nevestac. V glavnih vlogah: Franci, Vidalijeva in Betetto. V soboto 24. tretje in zaključno gostovanje. Pela se bo Gotovčeva opera »Ero z onega sveta«. V glavnih vlogah: Franci, Heybalova, Kogejeva, Janko in Lupša. »Borisa« in »Era« bo dirigiral ravnatelj Polič, »Prodano nevesto« kapelnik Neffat. Začetek predstav ob 21. Predpro-daja v Trstu v centralnem uradu za pred-prodajo in pri »Enit«.
Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeh !
■ 'V'ri f ' -	fa -
Zapustila nas je za vedno, previdena s tolažili sv. vere naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
Frančiška Ocvirk
roj. ZAJC
MESARICA IN POSESTNICA
Na poslednji poti jo spremimo v sredo, dne 21. t. m. ob 5. uri pop. iz hiše žalosti Poljanska cesta 53, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. LJUBLJANA, dne 19. junija 1939.
Globoko žalujoči: FRAN JA por. CERNE, FRANC, RUDOLF, MINKA por. STANIČ, STANE, otroci in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Zapustil nas je naš ljubi soprog, oče, ded in tast, gospod
Pravdoslav Rebek
višji vet. svetnik v pok.
dne 18. junija t. I.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 20. t m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Večna pot 37 na pokopališče na Viču.
LJUBLJANA, dne 19. junija 1939.
Globoko žalujoča soproga, otroci in ostalo sorodstvo
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak.
ysi y Ljubljani, j