P.b.b kulturno - pollfično glasilo s v etos/ni h in PoHni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenlurc domačih db go d kov Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt CELOVEC, DNE 10. SEPTEMBRA 1964 Sestanek o Južni Tirolski V Ženevi sta bila Kreisky in Saragat polna upanja komisije izvedencev Drugi teden zopet sestanek V dvorani „iDiana“ v hotelu „iPresident“ so ise začeli v ponedeljek, 7. septembra, od 16. uri razgovori med italijansko in avstrijsko delegacijo o južnotirolskem vprašanju. Avstrijsko delegacijo je vodil zunanji minister dr. Kreisky, italijansko pa zunanji minister Saragat. Po presenetljivo hitrem koncu te 7. južno-tirolske konference — končala se je namreč v torek opoldne — sta se oba ministra polna zadovoljstva predstavila v Ženevi javnosti. Kreisky kakor tudi Saragat sta naglasila pred novinarji, da so na tem sestanku prvič konkretno razpravljali o zahtevah in priznanjih. Oba ministra sta tudi izrazila upanje, da bo naslednja konferenca o Južni Tirolski, ki bo oktobra letos, prinesla pogodbo in s tem konec spora med obema dtžavama. To optimistično nastrojenje obeh ministrov je presenetilo tembolj, ker je vprašanje sestanka v Ženevi viselo na nitki zaradi ponovnih diverzantnih akcij južnotiroLskih teroristov. Ti so namreč pretekli teden ubili nekega karabinjerja blizu Bozna (Bolzana) ,,Sicer še inismo soglasni v vsem, vendar upamo, da bomo našlli skupno pot poravnave,“ je dejal dr. K,reisky novinarjem. V nekem uradnem sporočilu je rečeno: »Zunanja ministra sta prerešetala delo komisije izvedencev v duhu vzajemnosti, sprejela izsledke z zadovoljstvom na znanje in dala komisiji smernice za nadaljevanje dela.“ Na tiskovni konferenci je dr. Kreisky še dejal, da bi mogel sestanek, ki bo oktobra letos, prinesti rešitev. Kot primer je minister navedel še nerešene probleme gospodarskega značaja, vprašanje avtonomnosti občin in vodnih pravic. Avstrija želi pospeševati mere za gospodarsko in sodobno industrializacijo bozenske pokrajine, ki pa se mora ujemati z značajem pokrajine in njenih ljudi. Grčija in Turčija si grozita z vojno Turčija izganja grške državljane — Razburjenje v Grčiji LETO XIV. / ŠTEVILKA 37 Naši visokošolci na delo za narod (Dr. Valentin Inzko) Člani »Kluba slovenskih študentov na Dunaju“ so tudi v preteklem šolskem letu dokazali s svojim delom precejšnjo razgibanost. Poleg rednih sestankov je beležil klub vrsto predavanj avstrijskih publicistov ter predstavnikov ustanov, ki jim je zelo na tem, da se manjšinska vprašanja uredijo v naši državi pravično, člani kluba pa so gojili med seboj tudi družabnost ter hoteli spoznati ob svojih izletih in študijskih ekskurzijah sosedne slovanske narode, kot n. pr. gradiščanske Hrvate, s katerimi jih povezujejo prisrčni bratski odnošaji, ter Slovake in Čehe. Za začetek tega meseca pa so sklicali med 2. in 5. septembrom počitniški sestanek v Podravljah. Naslovi predavanj »Koroški Slovenci v samokritičnem ogledalu”, »Psihološka analiza koroškega človeka”, »Sodelovanje kljub politično-ideološki opredelitvi koroških Slovencev” ter »Avstrija in koroški Slovenci” kažejo, da si je hotela naša akademska mladina dati odgovor na vprašanja, na katera je že sama odgovorila več ali manj z naslovi predavanj. Iz njih bi sledilo, da moramo biti koroški Slovenci sami do sebe bolj kritični, koroško manjšinsko vprašanje je predvsem psihološko vprašanje, naš človek nekje boleha na svojih narodnih udih, koroški Slovenci smo sicer ideološko opredeljeni, kljub temu pa je sodelovanje med nami nujno potrebno, manjšinsko vprašanje je možno rešiti le v tesnem sodelovanju z avstrijskimi oblastmi. Z veseljem ugotavljamo, da se je lotila naša študirajoča mladina vrste nadvse perečih vprašanj. Kaj je bilo torej na sestanku ugotovljeno? Koroški Slovenci se moramo znebiti čuta manjvrednosti. Seveda je vsled stalnega zapostavljanja v zgodovini povsem razumljivo, ako je med našim ljudstvom tako malo samozavesti. Vendar se je treba čim prej sprijazniti z dejstvom, da živimo dandanes v drugačnih okoliščinah kot med obema svetovnima vojnama ali prva leta po drugi svetovni vojni. Pogoji za to, da se gospodarsko uveljavimo, so boljši kot kdaj koli Prej. Kdor je danes priden, štedljiv, podjeten, se more povsod uveljaviti, kar nam dokazuje število uglednih slovenskih obrtnikov in podjetnikov. A tudi slovenskih iz-°bražencev je vedno več. Povzpeli so se do Položajev, kjer lahko pomagajo svojemu človeku ter narodni skupnosti. Slovenska srednja šola, polet mladine, ki si je utrla Pot v narodno življenje z »Mladjem”, ter dejstva, da so nam vrata v bodočnost na stežaj odprta, potrjujejo, da tudi Slovencu ni treba več biti malodušen. Slovenec, ki se nekje ni uveljavil, si mora najprej staviti ''Prašanje, če je tega sam kriv ali pa ne. S tem pa nihče noče postaviti trditve, da se ne dogajajo več nad koroškimi Slovenci krilce. Način ukinitve obveznega dvojezičnemu šolstva, izvajanja pritiska na starše slo-venskih otrok ob priliki odjav od slovenskemu pouka, dogodki okoli ljudskih štetij itd. dosti zgovorno pričajo o duhu nestrpnosti, k> še marsikje hromi tesnejše sodelovanje ^ted manjšino in večinskim narodom. Tudi o sodelovanju se je na sestanku slovenskih akademikov veliko govorilo. Pou-durjeno je bilo, da je treba stremeti ob sodelovanju v lastnih slovenskih vrstah po pesnem sodelovanju tudi s pripadniki ve-cinskega naroda. To sodelovanje pa je mož-n° le, ako bomo na obeh straneh prispevali Sv°je k razstrupitvi vzdušja. Slovenski in nemško-avstrijski tisk, predstavniki javne-mu življenja, vsi smo poklicani, da ustvarijo na Koroškem tisto vzdušje zaupanja, ki Dogodki okoli nesrečnega otoka Cipra neprenehoma razburjajo duhove v Grčiji in Turčiji. Prišlo je že tako daleč, da si obe strani pretita z vojno. Posebno so vznemirjeni Grki, ker Turki nenehno izganjajo državljane grške narodnosti iz Turčije. Tako je grški zunanji minister izjavil v Atenah, da množično izganjanje grških državljanov iz Istambula povečuje nevarnost vojne med Turčijo in Grčijo. Pa tudi Turčija je na neki tajni seji zapretila Atenam vojno, če bi predsednik nadškof Makarios razglasil združitev Cipra z Grčijo. Medtem pa sta Ankara in Atene poklicala na pomoč varnostni svet Organizacije združenih narodov. Vladi v Atenah in Ankari dolžita druga drugo, da pripravljata izzivalne akcije in vojaško posredovanje. Ciprski predsednik nadškof Makarios je odločno zavrnil poročila, češ da so nastala je potrebno za mimo sožitje in prijateljstvo med narodoma sosedoma. S strani slovenskih akademikov je bilo poudarjeno, da bo na podlagi medsebojnega zaupanja možno rešiti vsa odprta manjšinska vprašanja, kar je tudi v interesu Avstrije same in ne le v interesu manjšine. Avstrija more svoje mednarodno poslanstvo vršiti le, ako bo znala pravično urediti svoj odnos do lastnih narodnosti. V Avstriji živeče manjšine so za državo hkrati preizkusni kamen z ozirom na njene napore po dobrih sosedstvenih odnošajih ter ohranitvi in utrditvi miru v svetu. Predvsem je treba poudariti, da dado nazivu Avstrija vsebino šele njene manjšine. Zavedati se moramo tudi, da pomeni dandanes še premalo, biti Slovenec. Hura-slovanstvo in slovenstvo, kot smo ga doživljali v 19. stoletju in deloma tudi še v prvih desetletjih dvajsetega stoletja, je imel za svojo dobo brezdvomno svoj pomen. Saj si ne moremo misliti narodnega preporoda brez idej, ki nam jih je posredovala n. pr. doba romantike. Vendar velja dandanes predvsem to, kar konkretno za narod storimo. Zgolj čustveno navdahnjeno slovenstvo ne zadostuje več. Slovenci pa se tudi ne smemo zapirati različna gledanja med njim in grško vlado zaradi ciprskega vprašanja. Ciprska vlada nadaljuje z ostrimi mera mi proti turškemu prebivalstvu. Tako je sklenila tudi nad turškim delom mesta Fa-maguste in Larnaca gospodarsko blokado. Johnson za mirno rešitev na Cipru Predsednik Združenih držav Amerike Johnson se medtem kljub neuspehu ženevskih pogovorov o Cipru trudi še nadalje, da bi častno in mirnim potom rešili ciprski problem. Johnson je izjavil na neki tiskovni konferenci: »Združene države Amerike stremijo za mirno in častno rešitev ciprske krize. To je pa že zategadelj nujno, ker sta Turčija in Grčija članici Organizacije severnoatlantskega pakta. Obe državi sta zato dolžni skupno z Združenimi državami Amerike in drugimi svobodnimi državami delati v prid miru in svobode.” tokovom časa, novim idejam, ki pljuskajo tudi ob naše narodnostno obrežje. Ob ohranitvi individualnosti slovenstva je integracija s stremljenji in dogajanji v svetu neob-hodno potrebna. Svojo vitalnost bomo ohranili samo, ako ne bomo črpali svojih sil zgolj iz tradicije, temveč le, ako se bomo krepili ob vedno novih življenje oplajajočih sodobnih idejah. Vse to torej so izluščili udeleženci sestanka »Kluba slovenskih študentov na Dunaju” na svojem letošnjem srečanju. To srečanje je bilo zares plodovito ter nadvse obetajoče za naš nadaljnji narodnostni razvoj neglede na gotove med mladino še ne razčiščene pojme in poglede v zvezi z vprašanji o potrebi jasnega svetovnega nazora, njegovem pomenu za posameznika in narodno skupnost ter v zvezi z vprašanjem svetovnonazorne opredelitve. Že samo dejstvo, da se mladina tudi tozadevno bori za jasen in prepričljiv odgovor, nas obvezuje, da ji z delom in zgledom pomagamo priti do primernih zaključkov. Ugotovitev mladega akademika-predavate-Ija, da bo živo krščanstvo tudi v bodoče močno oblikovalo usodo koroškega Slovenca, nam potrjuje, da je mladina na pravi poti. CENA 2.— ŠILINGA DRŽAVNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU OBJAVA Na Državni gimnaziji za Slovence bodo 14. septembra 1964 ponavljalni izpiti. Vsi prizadeti dijaki naj se zberejo ob 8. uri dopoldne v šoli. Dne 15. septembra bodo sprejemni izpiti za prvi razred ob osmi uri dopoldne. Tozadevne prijave so možne vsak četrtek od 8. do 10. ure v šolski pisarni ali pa pismeno na »Direktion des Bundes-gymnasiums fiir Slovvenen in Klagenfurt, Lerchenfeldstrafie 22”. V sredo, 16. septembra, bo v času od 14. do 16. ure vpisovanje v vse razrede. V četrtek, 17. septembra, bo ob deveti uri začetna služba božja in ob 13.15 prvi redni pouk. Ravnateljstvo KRATKE VESTI 9 Deset mrtvih in okrog 40 ranjenih so našli doslej pod ruševinami ekspresnega vlaka »Severna strela”, ki povezuje Stockholm in švedsko Laponijo. Vlak se je iztiril pri mestu Sundsvall na srednjem Švedskem. V trenutku, ko je vlak s hitrostjo 90 km na uro vozil čez neko kretnico, se je iztirilo osem od skupno desetih vagonov kompozicije, ki iso se z vso močjo zaleteli v tri hiše ob progi. Med žrtvami je tudi več stanovalcev popolnoma porušenih hiš. Natanko število žrtev te katastrofe, največje, kar jih je zadelo Švedsko v zadnjih nekaj letih, še m ugotovljeno. Strokovnjaki menijo, da se je nesreča zgodila ali zaradi napačno postavljene kretnice ali pa zaradi kake druge okvare na avtomatskih postajnih napravah. Nemški denar za De Gaullovo iedrsko orožje? Pred reimsko katedralo je bila v nedeljo spominska slovesnost ob priliki 50-letnice bitke na Marni, ki je v prvi svetovni vojni preprečila nadaljnje prodiranje nemške vojske v Francijo. Ob tej priložnosti je imel francoski predsednik de Gaulle govor, v katerem je hvali! odločnost britanskih čet, ki so skupno s francoskimi enotami nosile glavno breme boja. V šestdnevni bitki je padlo na bojišču 105.000 Francozov, 44.000 Angležev in 83.000 Nemcev. Politični opazovalci pripominjajo, da de Gaulle že tretjič — med spominskimi slavnostmi prve dn druge svetovne vojne — ni omenil nemško-francoskega prijateljstva. Vzrok ohladitve je de Gaullov neuspeh pridobiti nemškega kanclerja Erharda za spremembo njegove obrambne politike. De Gaulle je hotel nemško denarno pomoč za svoje atomsko orožje, ne da bi imeli Nemci pri tem pravico soodločanja. V de Gaul-lovih očeh naj bi služila ta jedrska sila sicer obrambi Evrope, toda z njo bi lahko razpolagala samo Francija. Bonnska vlada je pod jakimi okolnostmi še posebno prepričana, da mora ostati pri svojih odločitvah naslonitve na od Združenih držav Amerike začrtano multilateralno jedrsko silo Organizacije severnoatlantskega pakta. Storiti Oboje, to je finančno podpreti de Gaulla in multilateralno atomsko silo Organizacije severnoatlantskega pakta, bi preseglo njeno finančno moč. Razen tega se Zvezna republika Nemčija noče odpovedati sigurnega ameriškega varstva. Politični teden Pa srefc SPOR MOSKVA—PEKING Zdi ise, da se je rana med Moskvo in Pekingom že tako globoko zajedla v ogromno komunistično telo, da jo Ibo zelo težko o-zdraviti. Napovedan je sestanek vseh komunističnih partij sveta za pozno jesen, najbrž v sami Moskvi, da ibi tam obravnavali težak problem komunistične enotnosti. Toda izgledov je malo, da bi to vprašanje rešili, kajti Kitajci že vnaprej izjavljajo, da se sestanka nikakor ne nameravajo udeležiti, ker bi ta konferenca pomenila končno razdvojitev svetovnega komunizma v dva tabora. Kitajski vodja Mao Tse Tung je imenoval to stanje pred kratkim v nekem razgovoru z japonskimi časnikarji vojno na papirju in zatrjuje nepopustljivost kitajske smeri, češ: ,,Mi se vojskujemo že nekaj let, pa še nihče ni padel. Pripravljeni smo nadaljevati to še 25 let.“ V kitajsko-sovjetskem sporu pa stopa bolj v ospredje vprašanje ozemeljskih zahtev Kitajcev, kar vsekakor pomeni veliko nevarnost, da bi se idejni spor med komunističnima bratoma ne spremenil v krvav „bratomor“. K temu vprašanju je Mao izjavil: „Predelov, ki jih je okupirala Sovjetska zveza, je preveč." Nadalje je dejal, da so Sovjeti vzpostavili nadzorstvo nad Mongolijo in da so Kitajci načeli to vprašanje že leta 1954, ko sta bila v Pekingu Hruščev in Bulganin, a o tem 'takrat nista hotela nič slišati. Dalje je Mao obtožil Sovjete, da so si prisvojili dele Romunije, Vzhodne Nemčije, Poljske in Finske, in da koncentrirajo vojaštvo na mejah. Nato je rekel: „čas bi že bil, da bi Sovjetom preprečili nova osvajanja." O pokrajinah na Daljnjem Vzhodu, ki neposredno mejijo na Kitajsko in o katerih se oba velikana že nad sto let prepirata, je Mao rekel: „Približno pred sto leti je ozemlje vzhodno od Baltika postalo rusko. Od takrat so Vladivostok, Habarovsk, Kamčatka in drugi kraji del Sovjetske zveze. Mi doslej še nismo izdali računa za ta spisek." Na vprašanja, kaj misli o Kurdskih otokih, ki jih zahteva Japonska, je odgovoril: „Za nas je to vprašanje jasno. Vrnjeni morajo biti Japonski." Seveda je Sovjetska zveza odločno zavrnila tovrstne kitajske zahteve kot neupravičene in zaključuje, da je Kitajcem idejni spor le krinka, da bi lažje izvedli svoje napadalne in osvojevalne načrte. Medtem pa sovjetski predsednik Hruščov pridno obiskuje svoje zveste pajdaše po Evropi in povsod je glavni predmet razgovorov idejni spor med Pekingom in Moskvo. ČOMBE V ADIS ABEBI Položaj v Kongu se počasi zopet normalizira in predsednik vlade Čombe si je že precej ustalili svojo pozicijo, ki je bila vse do zadnjega zelo negotova. Kongo je bil po odhodu čet OZN tik pred padcem v roke ..osvobodilnega gibanja", ki so ga organizirali Kitajci in zdelo se je, da temu položaju tudi' spretni čombe ne bo več kos, čeprav je bil končno le on zadnje upanje antikomu-nističnih domačinov, Belgijcev in ZDA. Toda prejšnji teden je bilo napredovanje komunističnih upornikov ustavljeno, nakar so začele vladne čete zasedati mesto za mestom ter upornike prisilile k umikanju. Seveda to ni šlo brez izdatne pomoči Ameri-kancev in Belgijcev. Konec tedna pa je Organizacija afriške enotnosti sklicala v Adis Abebo izredno konferenco afriških držav, ki' naj bi trajala do 17. septembra. Glavno vprašanje, o katerem naj bi na tej konferenci razpravljali, je ravno Kongo. Kongoška vlada je sicer prosila, da bi konferenco za nekaj dni preložili, najbrž zato, da bi si vladne čete v Kongu še bolj izboljšale položaj in bi kon-goški delegat mogel nastopati kot nesporni predstavnik države, a termin ni bil preložen. Zato se je podal na konferenco sam predsednik čombe, kateremu se je že posrečilo med,afriškimi državami pridobiti nekaj somišljenikov. Zdi se, da previdni Afričani vedno bolj spoznavajo komunistično nevarnost, pa naj jim grozi iz Moskve ali iz Pekinga. To je pokazal tudi že odziv Čom-beja afriškim državam, da naj mu pošljejo pomoč, na kar je bil odziv kar povoljen. Kot poročajo, je bil predsednik čombe v Adis Abebi zelo prisrčno sprejet. Medtem pa vladne čete stalno napredujejo in v hudih bojih zavzemajo pokrajino za pokrajino. Na obtožbo kongoške vlade, da se Kitajci vmešavajo v notranje zadeve, je Peking odgovoril, da so take trditve tendenciozne in neresnične. KOMUNISTI V ČILU PORAŽENI V Latinski Ameriki so v povojni dobi politične razmere zelo neustaljene, kar pričajo stalni nemiri, državni udari in pogoste zamenjave režimov. Politična nezrelost prebivalstva pomeni veliko vabo za komuniste, da tam s svojo propagando uspejo priti na oblast. Tak primer je bil na Kubi, ki je danes pravi komunistični Otok na področju obeh Amerik. Tudi v državi Čile so politične razmere kazale, da grozi nevarnost, da bi tudi ta dežela ne postala plen komunistične propagande. Zadnji petek so bile v Čilu državne volitve. Volilna kampanja je bila huda in za predsedniško mesto so se borili krščansko- demokratski kandidat, senator Edoarda Frey, socialistično-komunistični kandidat, senator Salvador Allende in radikalec Julio Duran, ki pa ni imel posebnih izgledov na uspeh. Vsekakor je obstajala resna nevarnost, da bi čilsko ljudstvo podleglo spretni komunistični agitaciji, kar bi pomenilo, da bi postal Čile drugo oporišče svetovnega komunizma v tem predelu. Pri petkovih volitvah pa je izšel kot zmagovalec krščansko-demokratski kandidat Eduardo Frey. Njegova zmaga je nepričakovano velika. Dobil je skoraj milijon in pol glasov, dočim je njegov nevarni tekmec tokrat prejel manj kot en milijon glasov. Pomembnost te zmage je toliko večja, če pomislimo, da je leta 1958 dobil Allende samo 30 tisoč glasov premalo, pa bi že takrat postal prvi komunistični predsednik med la-tinsko-ameriškimi državami. Novi predsednik bo nasledil dosedanjega Jorgeja Ales-sandra in vodil državo šest let. Istočasno bo predsednik tretjega svetovnega kongresa krščansko-demokratske zveze v Santiagu. Je poročen in oče sedmerih otrok. ... in pri nas v Avstriji ZVIŠANJE POKOJNIN Kajne, kar razveseljiv naslov za upokojence! Kot znano, že dalj časa trajajo pogajanja med zastopniki obeh koalicijskih strank kot tudi med finančnim in socialnim ministrstvom glede izboljšanja pokojninskih prejemkov zaradi naraščanja draginje, ki pa je zopet vzrok padca kupne moči šilinga. Na kratko povedano: gre za uvedbo tako imenovane dinamične pokojnine (njen bistveni znak je, da jo je možno avtomatično zvišati, če se zvišajo plače oziroma cene življenjskih potrebščin). V zadnjih tednih so omenjena pogajanja le napredovala tako daleč, da sta se finančno in socialno ministrstvo v toliko zedinila, da bodo v letu 1965 pokojnine zvišane in prilagojene z ozirom na višino plač iz 1. 1963. Po enem izmed predlogov naj bi to povišanje doseglo 9 odstotkov, od katerega naj bi prva polovica stopila v veljavo 1. januarja 1965, druga pa dodatno 1. julija 1965. V zvezi s tem zvišanjem pokojnin pa izražajo nekateri strokovnjaki socialnega zavarovanja in finančne uprave dvom o praktičnosti povišanja v dveh obrokih in so mnenja, da bi bilo dosti bolj praktično in ceneje, to povišanje izvršiti naenkrat. Obenem trdijo, da se nikakor še ne more reči, da bo povišanje znašalo točno 9 odstotkov, ker je treba še prej izvesti vse računske „operacije“, ki so v zvezi s tem zvišanjem pokojnin potrebne. KAJ BO Z NARAŠČAJOČIMI CENAMI? Če v zadnjih tednih prebiramo naše časopise, nam postane že ob njih naslovih kar nekako tesno pri srcu. Kar oglejmo si le nekatere: „S polno paro proti naglemu naraščanju draginje" — „Indeks potrošniških cen zopet narastel za 5,4 odst." — „VoEST-delavci postavili vladi ultimat glede cen" — ..Finančni minister dr. Schmitz zahteva osredotočen napad na cene" — „Borba za zvišanje cen električnemu toku" — „Kdo hoče zvišanje cen elektrike?" — „Uradna ugotovitev: Draginja narašča!" — „Delav-sko zastopstvo zahteva: Nobenih brezplodnih debat, temveč učinkovite ukrepe!" In tako dalje! Še in iše bi jih lahko navedli, vendar naj to zadostuje. Ker je to vprašanje v zadnjem času dejansko postalo zelo resno in vznemirjajoče, se je večina naših državnikov in politikov vkljub še trajajočim parlamentarnim počitnicam resno začela baviti z reševanjem te nadvse važne zadeve. Tako so se n. pr. nekateri ministri ljudske stranke pretekli teden sestali v Zeli am Moos (blizu Salzburga) pri zveznem kanclerju dr. Klausu, ki je tam na dopustu in so pod njegovim vodstvom razpravljali o nujnih ukrepih proti naraščanju draginje. Med drugim so ugotovili, da je temu vzrok tudi premajhna ponudba nekaterih potrebščin, nadalje izredno velik dotok tujcev v poletnih mesecih, s čimer se seveda poveča potrošnja (zlasti n. pr. mesa, sadja, in zelenjave), kot tudi pomanjkanje delovnih moči v nekaterih strokah (zlasti v kmetijstvu) itd. V teku nadaljnjih posvetovanj so prišli do prepričanja, da so potrebni takojšnji učinkoviti ukrepi: potrebno je doseči zvišanje ponudbe blaga in delovnih moči. Večjo ponudbo potrebščin (blaga) bo vlada skušala doseči z olajšanjem njihovega uvoza (zrahljanje uvoznih omejitev) in z znižanjem carinskih postavk za blago vsakdanje potrošnje. Hkrati pa so na tem posvetovanju ugotovili, da so ti ukrepi bolj začasnega značaja in je potrebno skrbeti za to, da se doseže doma višja proizvodnja in več delovnih sil. Nadalje bi bilo potrebno s potrebnimi investicijami zvišati in izboljšati kapaciteto domače industrije, s čimer bi znižali tudi proizvodne stroške. V zvezi z borbo proti naraščajoči draginji je razveseljivo še dejstvo, da sta se upravi koroških in štajerskih konzumov odločili, da bosta znižali cene 26 prodajnim potrebščinam za povprečno 12 odstotkov. To znižanje je stopilo v veljavo pretekli petek. Kakor je to akcijo (treba resno pozdraviti, moramo vendar pri tem pripomniti, da je delovno ljudstvo že dalj časa pričakovalo vsaj delnega znižanja cen po konzumnih trgovinah, ker niso bile skoraj nič ugodnejše (nekatere celo višje!) kot v kaki drugi večji trgovini. To dejstvo je zlasti v zadnjih mesecih vžbudilo v javnosti precej kritike, ki je bila deloma upravičena, kajti kak manjši zasebni trgovec nikakor ne more konkurirati finančno tako močnemu konzumnemu združenju, a zato ni imel nič višjih cen ali pa le malenkostno. Upajmo, da bo gori omenjeno znižanje cen ostalo zares trajno v veljavi! PROPAGANDNA AKCIJA ZA AVSTRIJSKO VOJSKO je v zadnjih tednih dvignila nemalo prahu po vsej Avstriji. Obrambno ministrstvo pod vodstvom dr. Praderja se je, kot znano, odločilo, da izvede po vsej Avstriji — zlasti, še v obmejnih predelih — nekako propagandno akcijo pod geslom ..Pripravljen za Avstrijo!", pri kateri naj manjši vojaški odredi nastopijo po krajih, kamor vojska le redko ali pa sploh nikoli ne pride, in naj ob tej, priliki vsaj delno prikažejo tamkajšnjemu prebivalstvu oborožitev in opremo avstrijske vojske. S tem naj bi zlasti pri onem delu avstrijskega prebivalstva, ki sploh skoraj ne pozna ustroja avstrijske vojske, skušali vzbuditi večje zanimanje in razumevanje za vojaško obrambo domovine. Ta akcija pa je našla precej nasprotnikov — zlasti med socialističnimi krogi. Odklonil jo je tudi državni tajnik v obrambnem ministrstvu Rosch. Pravijo, da tovrstna akcija ni zakonsko utemeljena in da naj bi zaradi že itak nizkega vojaškega proračuna za to akcijo potrebni denar raje uporabili v kake bolj nujne potrebe. Zelo oster protest proti tej propagandni akciji, katera je razumljivo vzbujala posredno veliko zani-pianje po posameznih krajih, kjer je že bila, zlasti pri mladini in otrocih, ki so si radovedno ogledovali orožje in ga jemali celo v roke, je poslalo obrambnemu ministrstvu Društvo ,.prijateljev otrok". V tem protestu je med drugim rečeno: ..Avstrijsko društvo prijateljev otrok protestira v imenu nad 330.000 staršev proti načinu izvedbe propagandne akcije za avstrijsko vojsko. Da otroci dobijo v roke orožje in vojaško opremo, nikakor ni primerno za to, da bi v mladini vzbudilo pravilen pojem o velikem pomenu in resnosti državne obrambe. Kajti orožje ni nobena igrača!" Zato zahteva omenjeno društvo, da naj bo pri bodočih nastopih te propagandne akcije način propagande temeljito izpreme-njen oziroma popravljen. — Ob koncu bodi pripomnjeno, da je res nekoliko čudno, da isti krogi, ki upravičeno odločno nastopajo SLOVENCI do m a in p a smbi Pisatelj Juš Kozak — umrl V soboto, 29. avgusta, je umrl v Ljubljani — v starosti 72 let slovenski pisatelj Juš Korak. Bil je eden najuglednejših slovenskih pisateljev starejše generacije. Bil je eden izmed osrednjih pripovednikov, esejistov in družbeno filozofskih kritikov razumniške-ga rodu, ki se je začel uveljavljati v letih prve svetovne vojne. Ta razumniški rod je vtisnil svojevrsten pečat slovenskemu literarnemu snovanju posebno med obema vojnama in tudi pozneje. Svojo literarno snov je črpal iz periferije Ljubljane, tam, kjer je slovenska prestolnica nekdaj prehajala iz predmestja v kmečko okolico, kjer pa se je sedaj že razširilo mesto. Pisatelj se je rodil 26. junija 1892 v šent Petru v ljubljanskem predmestju. Po maturi je na Dunaju študiral zgodovino in zemljepis. Postal je gimnazijski profesor. Poleg svojega poklica pa je pisal in urejeval revijo „Ljubljanski zvon”. Po vojni je urejal revijo „Novi svet”, nato pa je postal upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani. Poleg romana „šent Peter”, ki velja za njegovo najboljše delo, so najbolj znane njegove „Maske”. To je zbirka novel, med katerimi so nekatere Kozakove najboljše literarne stvaritve sploh. Lani je izdal pri Slovenski Matici knjigo „Pavlihova Kronika”. Za svoje literarno delo je prejel lani Prešernovo nagrado. t Jože Pahor V kratkem razdobju par dni je smrt pokosila že drugega slovenskega pjsatelja. V 77 letu je preminil 1. septembra v Ljubljani Jože Pahor. Rodil se je 20. februarja 1888 v Sežani na Krasu. Poleg svojega pedagoškega poklica je brez vnanjega hrupa, a sila vztrajno in marljivo obdeloval svojo literarno njivo. Plod teh prizadevanj so bili mimo časopisov in revij, ki jih je urejal, predvsem štirje obsežni romani, v katerih se je izkazal predvsem kot širokim krogom dostopen zgodovinski pripovednik. Poleg teh je spisal tri predvsem socialno družbeno obarvane drame. Leta 1923 je izšel njegov socialni roman »Medvladje”, ki je zrasel iz razmer na Primorskem med prvo svetovno vojno in po njej. V »Ljubljanskem zvonu” je izhajal zgodovinski roman »Screnissima”. V' romanu »Matija Gorjan” opisuje slovenski kmečki upor 1. 1515. Roman »Pot desetega brata” pa riše biografijo Josipa Jurčiča. Drame pa so: »Viničarji”, »Čas je dozorel”, »Semena v kamenju”. Leta 1947 je izšel njegov mladinski roman »Otrok črnega rodu”, 1951 pa potopisna knjiga črtic »Mladost na Krasu”. Zadnje delo izpod njegovega peresa je opis okupatorjevih zaporov v Ljubljani z naslovom »V nevarni zasedi”. 5. slovenski dan v Kanadi Slovenci v Kanadi so v nedeljo, 2. avgusta, priredili svoj 5. Slovenski dan v Boltonu pri Torontu. Okoli 1500 slovenskih rojakov se je odzvalo vabilu na to vsakoletno manifestativno prireditev kanadskih Slovencev. Na slovesnost so prišli tudi rojaki iz ostalih mest Kanade. Dopoldanska slovesnost je bila v okviru božje službe, popoldanska pa je imela kulturno-prosvetni značaj. Poleg telovadnih in pevskih nastopov sta imela pomembne govore še dr-Miha Krek in koroški prijatelj in pisatelj Karel Mauser, ki je razvijal globoko misel o slovenskem ponosu. Po končani prireditvi je bil še prijeten družabni večer. Tri duhovniške smrti Dne 23. junija letos je umrl in bil pokopan v Preddvoru pri Kranju župnijski upravitelj Anton Zalokar, v 75. letu starosti. Že se je pripravlja' na zlato mašo, pa je ni dočakal več. Služboval jc v raznih krajih ljubljanske nadškofije, nekaj le' tudi v šibeniški škofiji v Dalmaciji. Dne 19. julija je zakleukal mrtvaški zvon Jožefu Ocepku, 88 let staremu ovsiškemu župniku v pokoju. Skozi 50 let je župnikoval v Ovsišab in po letu 1955 še naprej bival med tamkajšnjim* verniki, dokler ga niso odpeljali v bolnišnico na Jesenicah. Dne 24. avgusta je umrl v frančiškanskem samostanu v Novem mestu tudi v 88. letu svojega življenja pater Albert Pirc. Doma je bil v Godiču pri Mekinjah onstran Karavank. K frančiškanom je vstopil na Trsa tu ob Jadranskem morju, potem pa je deloval v Novi Štifti na Dolenjskem) v Kostanjevici in v Brežicah. Leta 1960 jc opravi' biserno mašo. 18 duhovnikov ga je pospremilo n® zadnji zemeljski poti. proti igračam(!), ki predstavljajo orožje ah vojaško opremo, v gornjem primeru popol' noma z mirno vestjo gredo mimo tega, da otroci dobe v roke n. pr. pravi revolver in celo brzostrelko od vojakov! Bilo bi zelo koristno ugotoviti, kdo je odgovoren za ta-ko neodgovorno ravnanje, ne pa skušati vs° zadevo prikazati kot »otročje nedolžno"! Vrsta papežev v zgodovini (Nadaljevanje in konec) Celestin slovit zaradi tega dejan ja ponižnosti. Papež Klemen V. ga je leta 1313 proglasil za svetnika. Ali so bili med papeži tudi taki, ki so bili bratje med seboj? Zdi se, da imamo dva primera. Štefan II., ki je vladal od leta 752 do 757 je bil brat Pavla L, ki je vladal od leta 757 do 767. Bila sta Rimljana, sinova nekega Konstantina in sta študirala na patriarhalni šoli v Late-ranu. Benedikt VIII. pa je bil brat Janeza XIX., ki je vladal od leta 1024 do 1033, dočim je vladal prvi od leta 1014. Oba sta bila sinova grofov iz Tuskola. Resnične in zmotne legende Ko govorimo o zgodovini papežev, se nam ni treba vrniti k absurdnim legendam kot je na primer tista o papežinji Ivani, ker so vse ie zanikane s strani zgodovinske znanosti. Bajka je bila prvič objavljena v kroniki iz Metza leta 1250 in jo danes omenja samo še kak neizpro- »Minimundus" dobil salzburško sfolnico Kot znano, ima Celovec še posebno privlačnost, ki je nima nobeno drugo avstrijsko mesto in to je „Minimundus” (Svet v miniaturi), ki je nameščen ali lahko tudi rečemo zgrajen ob cesti proti Beljaku nekoliko pred Vrbskim jezerom. V njem vidimo različna čuda sveta oziroma znamenite zgradbe itd. v pomanjšanem obsegu. Skoraj vsako leto postane „Minimundus” za kako novost bogatejši in privlačnejši. Tako je tudi letos dobil nekaj novih modelov, med katerimi pa ima največ domačih in tujih občudovalcev pomanjšan, a točen posnetek (model) znamenite stolnice v Salzburgu. Ker je vkljub pomanjšanju precej obsežen, so ga prepeljali v Celovec s tovornim avtomobilom. P. Bazilij OFM — štiridesefletnik sen sovražnik Cerkve. Ne man jka pa tudi lepih legend, kot je tista papeža Janeza XXI., papeža zdravnika. Po mnenju nekaterih je bil Michelangelo pri svojem delu v Sikstinski kapeli na tem, da izgubi vid im da ne bi mogel nadal jevati svo jega veličastnega dela. Predpisi papeža zdravnika naj bi genialnemu umetniku pomagali, da je dokončal delo, ki je eno največ jih biserov papeške palače. Imamo budi številne kovance, ki so jih kovali papeži vseh časov. Nekateri imajo zelo zanimive napise, kot je na primer Inocenca XIII.: Uit detur; Benedikta XIII.: Sola-tium miseris; Klemena IX.: Quis pauper? Avarus; Inocenca XI.: Quod habeo, tibi do; Klemena XIII.: Ne obliviscaris pau-perum. Papež Janez XXIII. je bil papež drugega cerkvenega zbora. 25 papežev je povezalo svo je ime s kako ekumensko skupščino. Povečini so j,i predsedovali osebno. Prvi je bil Kalist II. leta 1123 ob priložnosti prvega lateranskega koncila, ki je deveti ekumenski koncil, priznan kot tak od katoliške Cerkve. Roman Rus, Rim V „Miniinundus-u”, ki ga vodi Avstrijska družba „UeSite otroka!” („Rettct das Kind!”), je bil v navzočnosti deželnega glavarja Wedeniga, zastopnika salzburške deželne vlade svetnika Salvenaucr-ja in več drugih domačih in tujih vidnih osebnosti slovesno izročen upravi „Minimundus-a”. Letošnji obisk te privlačne točke v Celovcu je tako rekoč rekorden, saj si je „Minimundus” ogledalo že nad 100.000 obiskovalcev. Posebnost je letos tudi to, da vsak tisoči obiskovalec dobi od tukajšnje knjižne založbe Kaiser eno lepo mladinsko knjigo v tiar. Dobiček, ki ga donaša obisk „Minimundusa”, uporabi omenjena družba „Rešite otroka!” za pomoči potrebne in osirotele otroke kot tudi za šolarje. Njihova starost Papež, ki je umrl .najstarejši je bil Leon XIII., ki je že izpolnil 93 let. Sledijo mu Celestin II., ki je bil star 92 let, Gregorij XII. — 91, Klemen XII — 83 let. Benedikt XIII., Pij VI., Pij XI. in Pij XII. — 82 let; Inocenc X., Aleksander VIII., Pij VIL, Gregorij XIV. in Janez XXIII, — 81 let. Nekateri so bili izvoljeni za papeža, ko so bili že razmeroma stari. Celestin III. je imel 85 let, Kalist III., Gregor XII. in Klemen X. pa so imeli 80 let. V zgodovini poznamo tudi čase, ko so bili izvoljeni za papeža preveč mladi ljudje. Papež Janez XI. je umrl, ko je imel 24 let. Janez XII. in Benedikt IX., ko sta imela 27 let in Janez XIV, ko je imel 28 let. Ce se hočemo spomniti papežev, ki so prejeli tiaro v zelo mladih letih — pri čemer opustimo stoletja, ko je prišel na Petrov prestol tudi tak mladenič, ki je bil star 12 let — moramo omeniti Bonifacija IX., ki je imel 30 let, Leona X. in velikega papeža Inocenca HL, ki sta imela 38 let, Gregorija XI., ki je imel 49 let, Pavla II., ki je imel 48 let, Klemena XI., ki je imel 51 let, in druge. V dva tisočletni zgodovini papeštva se je večkrat zgodilo, da se je kak papež odpovedal pontifikatu. Prvi je bil sv. Ponči jan, ki ga je cesar Maksimi,n poslal v rudnike na Sardinijo, tudi Janez XVIII. je odložil tiaro in se umaknil zadnja leta življenja v baziliko ,sv. Pavla. Gregor VI. se je odpovedal leta 1045, prav tako se je odpovedal tudi Benedikt IX. Slovita je odpoved Celestina V., ki jo omenja Dante v Božanski komediji z ne preveč naklonjenimi izrazi. In vendar je bil papež Nekaj Slomškovih besed za naš čas Ljubi materin jezik po njegovi ceni, pa ne le v goli besedi, itemveč v dejanju in resnici. Omisli si knjig, lepo spisanih; zbiraj si iz njih besede, izreke in prislovice zlato zrnate )ter bodi marljivi čebelici podoben. Pazi pa tudi na jezik preprostega ljudstva, Pri katerem je še pristna slovenščina doma. Slovenščina zlata še veliko v prahu leži. Kadar hočeš iz drugih jezikov kaj posloveniti, ne sloveni po besedi, temveč po misli. Jedro vzemi, lušino slovensko ogrni. Lepota slovenščine ni v posameznih, čistih besedah, marveč v zalih domačih podobah in pa v slovenski skladnji. Slovenska pisava ljubi krajše stavke od-nemške. Njen okras so zrnate misli, krepki Izreki in pa v domačem duhu povedane podobe .. . Preobširne stave so rade vodenične in mračne za prosti razum Slovencev. Da se človeku po jeziku pozna, kje je do-nia, mu ni zameriti... Kakor se pri nas jokamo, se drugod derejo in vsak kraj ima svoje. Ne zasmehovati, ne zaničevati tujih izrekov in besed — temveč povedati si jih hitimo. , Prijatelji! Mili Stvarnik nam je brez števila veliko darov podelil ter nas je kot venec svojega stvarjenja okrasil. Bodi mu sla-va na veke! Velik bdžji dar je naš materin iazik, s katerim Stvarnika hvalimo in govorimo o neštetih čudežih božjih. Kdor ljubi svoj narod, njemu so dragi tudi matere tthh glasovi; oni so živci življenja našega. V domačem jeziku se narod začne učiti; P° njegovi besedi ga drugi narodi spoštuje-i° ali pa ,ga zasmehujejo. Kdor torej spo-štuje svoj narod, naj spoštuje tudi besedo Materino ter skrbi za njeno čast. Shakespeare v Malem gledališču Ljubljansko Malo gledališče bo začelo Prihodnjo sezono 14. oktobra s premiero Shakespearovega „Viharja". V repertoar-nem načrtu za prihodnjo sezono so vidno 2astopani tudi domači avtorji. Gledališče j^arnerava uprizoriti dve slovenski noviteti, k' še nista izbrani, Golarjevo komedijo »Dve nevesti", večer slovenske dramatike poezije, od tujih del pa dramsko prired-b° Maughamove črtice „Deževje“, Margu-phjevega „Oskarja“, Zvveigovo „Siiromakovo Jagnje", ,,'Nikdli ni prepozno"" Douglasa iSlioita, od jugoslovanskih dramskih del pa Držičevega „’Skupa“ in Dikličev ..Pozdrav serifu". Program bodo izpolnile še nekatere Ponovitve uspelih del iz lanske sezone. še le? Ali že? Kakor kdo hoče, resnica je: Dne 29. avgusta 1964 je naš p. Bazilij obhajal svoj štirideseti rojstni dan. Rojen je bil v Ljubljani in sicer v Rožni dolini in krščen v cerkvi sv. Antona na Viču. V frančiškanskem redu je že 22 let, duhovnik pa 14 let. Polovico svojega duhov-niškeiga življenja je posvetil avstralskim Slovencem. Za slovensko skupnost v milijonskem mestu Melbourne, Victoria, je pridobil lepo prostorno hišo, kjer imajo svoje zavetišče slovenski fantje izseljenci. Kakih 40 fantov lahko vzame hiša pod svojo streho. Prostori so skoraj vedno vsi zasedem. Poleg hiše pa je tako velik prostor, da bomo v Melbournu kmalu začeli zidati slovensko cerkev sv. Cirila in Metoda. Preskrbljena so že vsa dovoljenja od cerkvene in svetne oblasti. Štiridesetletni jubilej smo kar lepo obhajali. V nedeljo pred jubilejnim dnevom se je zbrala velika 'množica Slovencev k službi božji v hrvaško cerkev bi. Nikolaja. Precej prostorno cerkev smo Slovenci kar napolnili. Bili so pismeno povabljeni, ker smo prireditev patru prikazali, da bi ga presenetili. Sicer je vedel, da bo prireditev, ni pa niti slutil, da bi bilo vse njemu na čast. Rekli smo, da bomo proslavili očetovski dan. Ob tej priliki je prvikrat nastopil na odru naš slovenski pevski zbor — kakih dvajset pevcev in pevk. Najprej je p. Odilo povedal ali napovedal presenečenje in je slavljencu čestital, kar je ponovila pesem: »Kolikor kapljic, toliko let Bog ti daj na svet’ živet’! Živio, živio, živio te Bog! Zdravje, srečo, mnoga leta, milost in nebesa sveta! Blagoslovi dobri Bog delo tvojih rok!" Slavljencu smo izročili »kapljice" in šopek. Pevski zbor je zapel še dve Slomškovi pesmi »Svetlo sonce se je skrilo" in »Lahko noč!" Vmes je zapel eden od pevcev še Gounodovo »Ave Maria". Pevci so želi mnogo odobravanja. Zbor je še mlad. Z rednimi in resnimi vajami smo začeli ob prihodu p. Odila, ki zdaj zbor vodi. Pripravljamo se za samostojni pevski koncert in sicer samih Slomškovih pesmi, ki so tako ljubeznive in gredo tako zelo do srca. Glavni del programa pa je izpolnila naša slovenska Slomškova šola. Otroci so uprizorili precej zahtevno igro petdejanko »Kekec in Mojca". Igro je priredil za oder Milan Štante. Nastopalo je 14 otrok. Kar čudilo se je občinstvo, kako je mogoče, da otroci kaj takega zmorejo. Ne čudimo HcaUtc IvuitucM vesti POPULARIZACIJA SLOVENSKE KNJIGE Društvo slovenskih književnikov je nedavno sklenilo, da si ho bolj kot doslej prizadevalo za popularizacijo izvirne slovenske knjige. V ta namen so slovenske založbe že tudi nekaj storile. Prav zaradi možnosti za boljšo im samostojnejšo propagando za slovensko knjigo doma in zlasti v tujini so slovenski pisatelji tudi zahtevali decentralizacijo Zveze jugoslovanskih pisateljev, ki ima zdaj svoj sedež stalno v Beogradu. To zahtevo bodo odločneje postavili v jeseni na kongresu Zveze jugoslovanskih pisateljev. USPEH DUBRAVKE TOMŠIČ Julija in avgusta so priredili v atriju palače Pitti »Florentinske glasbene večere", ki so nekak podaljšek festivala »Florentinski glasbeni maj". Med dirigenti — povečini gre za 'Simfonične koncerte — smo bral; imena znamenitih mojstrov, kot so Herbert Albert, Fabien Seviteky in John Barbirolli ter Carlo Zecchi in Aldo Faldi. Na enem izmed solističnih večerov je nastopila tudi Dubravka Tomšič, ki je s skladbami Scar-lattija, Beethovna, Prokofjeva, Tajčeviča in Chopina dosegla soglasno priznanje poslušalcev in strokovne kritike. Umetnico so povabili k sodelovanju tudi v prihodnji sezoni, tolikšen je bil uspeh njenega debuta na kritičnih florentinskih tleh. PREDSTAVA »MIKLOVE ZALE“ NA PROSTEM Za občinski praznik, 5. avgusta, je bilo v Tržiču več kulturnih prireditev in športnih srečanj. V soboto, 8. avgusta, je dramska skupina uprizorila na griču pri Jožefu dramo »Mikllova Zala". Pred tem je bil promenadni koncert in ognjemet. V nedeljo, 9. avgusta, pa je obiskala Ljubelj skupina Francozov — internirancev ljubeljskega taborišča, ki je bil podružnica Mauthausena. PROSPEKT O SLIKARSKI RAZSTAVI Te dni je uprava koprskega muzeja izdala prospekt, ki naj seznani čim večje število domačih in tujih turistov z znamenito slikarsko razstavo mojstrov iz 15. in 16. stoletja ob slovenski obali. Razstava je v koprskem muzeju že od junija in bo odprta do oktobra. Prospekt o razstavi je okusno o-premljen in napisan v štirih jezikih; slovenščini, italijanščini, angleščini in nemščini. V raznih turističnih uradih in ustanovah ga že delijo obiskovalcem naše obale. GLEDALIŠKI FESTIVAL V Ribnici je bil od 10. do 12. avgusta IV. ribniški festival. Razen domačega kulturnega društva so nastopili v letnem gledališču na gradu še Šentjakobsko gledališče, Mestno gledališče ljubljansko in Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. V okviru ribniških poletnih kulturnih prireditev so odprli tudi razstavo kočevskega kiparja Staneta Jarma. * v se prav nič, ako vemo, da je imela vso zadevo v oskrbi naša zmožna in navdušena Učiteljica Anica Srnec. Tu naj bo omenjeno, da je naša slovenska učiteljica Anica letos meseca aprila graduirala iz vzgojeslovja na melbournski univerzi. Imamo torej usposobljeno učiteljico za naše slovenske otroke! Sposobnost, zmožnost in pa veselje, te tri sile ženejo in pripeljejo našo Anico vedno do usipeha. Vse njene prireditve so čudovito dovršene in človek z užitkom sledi programu. Tudi v izbiri tvarine je srečna; ve, kakšni so otroci, razume, kakšno je poslušalstvo. Zato je čisto naravno, da rojaki to upoštevajo ter se prireditev v lepem številu udeležujejo. Saj bi bilo drugače kar nenaravno, ko je pri teh otroških igrah toliko prijetnega užitka. Otrok tudi takrat lepo naredi, kadar pri predstavi pogreši. Igra »Kekec in Mojca" ni bila kratka, pa ljudje so z veseljem vztrajali do konca. Najbolj je lužival naš slavljenec p. Bazilij, ki se med otroki ves poživi, čisti dobiček prireditve je bil namenjen za novo cerkev. P. Odilo * Tudi naše uredništvo se pridružuje čestitkam in želi jubilantu, ki je dobro poznan kot mladinski pisatelj tudi tu na Koroškem, še mnogo blagoslova in sreče v vinogradu Gospodovem. n nas mTdomkem 300-letni jubilej župne cerkve v Medgorjah MEDGORJE Stipihovemu očetu, Blaži ju Riepan v spomin V nedeljo, 6. septembra dopoldne, smo spremili k zadnjemu počitku na cerkveno pokopališče v Medgorjah Stipihovega očeta iz Rut. Rajni mož je bil rojen 5. decembra 1885 pri Stipihu na Rutah. Tu je na svojem lepem, urejenem posestvu preživeli vse svoje življenje kot družinski oče in gospodar. Poleg skrbi in dela na svojem obširnem posestvu pa je bil skozi 30 let skrben cerkveni ključar vse do leta 1962. Zadnja leta pa je bolehal, vendar kolikor je le mogel, je z veseljem rad pomagal družini pri delu. Zadnje tedne pa se mu ije bolezen poslabšala in ga položila na bolniško posteljo. Vdano je nosil križ bolezni in trpljenja. Na jubilejno slavnost si je želel še v cerkev, pa mu ni bilo več mogoče. Zato pa mu je naredil veliko veselje in tolažbo naš pre-vzvišeni g. škof dr. Kostner, ki ga je osebno obiskal na domu. Zahvalil se mu je za vso skrb, ljubezen in delo, ki ga je opravljal skozi 30 let kot cerkveni ključar v Medgorjah in mu podelil nadpastirski blagoslov. Dve uri pred smrtjo pa je rajnemu očetu poslal apostolski blagoslov sedanji sveti oče papež Pavel VI. Rajni je dnevno prejemal v svoji zadnji bolezni sveto obhajilo, ki mu ga je prinašal na dom domači duhovnik. Tudi pri njegovi zadnji uri je ob njegovi postelji molili z domačimi duhovnik. Kako je bil rajni spoštovan dn priljubljen, je pokazal lep pogreb, ki je bil v nedeljo popoldne. Toliko mož še doslej ni bilo pri nobenem pogrebu. V cerkvi mu je v slovo spregovoril in se mu zahvalil kot bivšemu ključarju domači dušni pastir, pogrebne obrede in pogreb pa so imeli g. dekan in prošt Trabesinger od asistenci gg. Memmerja in domačega gospoda, ki so mu v slovo spre-govorili zahvalno besedo. Prisrčna zahvala rajnemu očetu za vse, kar je dobrega storil kot 30-letni cerkveni ključar pri farni cerkvi v Medgorjah. ŠMIKLAV2 OB DRAVI Letos ima smrt bogato žetev v naši fari. Do konca meseca avgusta smo imeli že 6 pogrebov. Na vigilijo praznika Mar. vnebovzetja je umrla še razmeroma mlada žena in mati, gospa Lepuschitz Tili, 'Stara komaj 44 let. Rajna 'je čutila v sebi že več let kal zahrbtne bolezni. V lanskem marcu je odšla v beljaško bolnico v trdnem upanju, da se še pozdravi in vrne k svojem možu, hčeri in staršem. Na žalost pa ni bilo več pomoči zanjo. Pokojnica je v svoji dolgi bolezni zelo veliko trpela, posebno še zadnje dni pred smrtijo, ko nd mogla zaužiti nobene hrane več. Pokojna gospa Lepuschitz je bila zelo pridna in skrbna žena, predana svoji družini in staršem. Veliko je pomagala pri graditvi svojega novega doma in se že veselila, da bo imela na stara leta vsaj prijetno in dostojno stanovanje. Pa ne samo doma, ampak tudi drugim je rada pomagala, posebno v svoji mladosti. Ni se ustrašila nobenega težjega dela, tudi moškega ne. Ko so po drugi svetovni vojni preurejali in povečevali pokopališče pri farni cerkvi, je tudi ga. Lepuschitz prihitela na pomoč. Večkrat nam je v svojem zdravem in veselem humorju pripovedovala, koliko smeha je užila tedaj, ko so povečali pokopališče in napeljevali vodovod v župnišče. Prepričani smo, da bo pravični Bog .pokojnici obilo poplačal njena dobra dela, ki jih je vršila ne samo doma, v svoji družini, svojim sorodnikom in vsem pomoči potrebnim, ampak tudi svoji farni cerkvi in domačemu župnišču. Nesreča nikoli ne počiva Prometne nesreče so na dnevnem redu. Skoraj ne mine dan, da ne bi slišali v radiu, da se je ta in ta ponesrečil. Tako je postal tudi 59-letni Gruzei Ferdinand, rojen v Dii-rensteinu pri Leobnu na Štajerskem, stanujoč v Dobju 18 (Oberaichwald 18), občina Štebenj, žrtev prometne nesreče. Rajni Gruzei je v nedeljo, 23. avgusta, obiskal svojo hčer, ki je poročena v Ledenicah. Pozno popoldne se je vračal na svoj dom. Med potjo je še obiskal svoje prijatelje in znance. Okrog pol osme ure se je že približal Novemu Brdu in še par korakov čez mirno tekači potok, pa bi bil doma. Nesreča pa je hotela, da je Gruzeija na ovinku zagrabil avto in ga vrgel čez avto kakih 20 metrov v obcestni rob. To trčenje z avtom je povzročilo zlom lobanje in obeh nog. Razume se, da je Gruzei Ob strašni nesreči padel v nezavest, prepeljali so ga v beljaško bolnico, kjer je že ponoči umrl. Gruzeija je po- Zadnjo nedeljo v avgustu je župnija Med-gorje obhajala 300-letnico posvečenja župne cerkve, 1664—1964. Na ta praznik se je župnija pripravljalL. že več let z obnovo farne cerkve in pokopališča. Zadnji dve leti pa je pri obnovi pomagala z deli in denarjem vsa župnija. Na praznik Kristusa Kralja preteklega leta je mil. g. prošt in dekan iz Tinj kot zastopnik krškega škafa blagoslovil prenovljeno no- tranjost cerkve. Dela pri obnovi na pokopališču so bila dokončana 'letos. V nedeljo, 30. avgusta, smo slovesno sprejeli našega nadpastirja, ki je prišel med nas, da skupno z verniki naše župnije obhaja jubilejno slovesnost. Na ta veliki dan so se verniki v Medgorjah in Podgradu pripravljali z devetdnevnico, v kateri sta z božjo besedo in spovedovanjem pripravljala fari mil. g. prošt Trabesinger in g. župnik Jank. Posebno lepa udeležba je bila v slovesni tridnevnici. Medgorski možje in fantje so postavili v pozdrav in zahvalo našemu g. škofu devet slavolokov na vseh potih po župniji, kjer se je peljal. Slovesnost praznika so povzdignili naši fantje že v soboto in v nedeljo s streljanjem. Slovesni sprejem nadpastirja je bil pb 9. uri v nedeljo. Najprej ga je pozdravila 4-tetna Privasnikova Anica, nato mladina, domači dušni pastir, g. župan Puaschitz Ciril, v imenu Cerkvenega sveta g. Mutzl Ciril, v imenu farnega odbora pa g. Lobnik Štefan. Pevci pa so v pozdrav zapeli dve pesmi. Pod vodstvom g. prof. dr. Cigana so godci zaigrali v pozdrav lepo melodijo, nato smo v dolgi procesiji med zvonjenjem, streljanjem in igranjem godbe šli v župno cerkev, ki je bila za ta veliki praznik kot ozaljšana nevesta. vozil neki tukajšnji nemški gost — baje študent, ki stanuje na otoku Baškega jezera. Pokojni Gruzei je stanoval v Doleju v Klemenovem mlinu. V svojih mlajših letih je še mlel v tem mlinu. Zaradi spremenjenih gospodarskih razmer pa je moral pozneje enako kakor njegova dva soseda .r Pečnikovem in Arihovem mlinu opustiti to obrt in si poiskati drugega zaslužka. Gruzei je bil zdaj že več let zaposlen pri podjetju „Teioh“ v Beljaku kot pomožni delavec. Bil je pa znan kot priden in vesten delavec in vesel družabnik. Pokojni zapušča ženo dn tri dorasle hčere, ki so vse že omožene. Lep pogreb, s številnimi pogrebci je pokazal, da je pokojni užival spoštovanje in ugled ne samo pri sosedih, ampak tudi pri svojih stanovskih tovariših in prijateljih. Ob bridki izgubi Gruzeijevega očeta, izrekamo hudo prizadeti vdovi, vsem trem hčeram z družinami in vsem sorodnikom naše najgloblje sožalje! Župna cerkev je bila dvakrat premajhna, toliko ljudstva se je zbralo iz bližnje in daljne okolice, da je bilo pokopališče tako napolnjeno kot cerkev. Zahvalno božjo službo so imeli g. škof in sicer liturgično sv. mašo pri kateri je vse ljudstvo skupno molilo, pelo in enotno odgovarjalo v molitvi pri oltarju. Mogočno ljudsko petje, spremljano z godbo pod vodstvom g. prof. dr. Cigana, je bilo en sam slavospev Bogu. V pridigi so g. škof v domačem jeziku izrekli zahvalo vsem dobrim vernikom, ki so z delom, pomočjo in darovi vse storili, da v taki lepoti in veselju doživljajo današnji dan milosti in blagoslova. Govorili so nam o sv. Cerkvi, o laičnem apostolatu in življenju s Cerkvijo. Hvaležni smo našemu dobremu nadpastirju za njegove besede zahvale in vzpodbude. Najlepši trenutek pa je bil, ko se je začelo sv. obhajilo. Bil je to res evharistični dan župnije. Po sveti maši so g. škof podelili 86 birmancem zakrament sv. birme, nato pa je vsa zbrana množica v veselju in hvaležnosti skupno s svojim nadpastirjem in duhovniki zapela zahvalno pesem „Hvala večnemu Bo-gu“, za vse dobrote, milosti in blagoslova, ki jih je 'dobri Bog delil skozi 300 let v tej naši župni cerkvi. Bil je ta jubilejni praznik dan veselja in sreče, dan milosti za vernike župnije, še posebno pa dan veselja in doživetja za našega nadpastirja, ki mu je domači dušni pastir že v pozdravu zaželel, da naj mu bo današnji dan, dan doživete vere, dan v tolažbo in veselje v njegovi težki in odgovorni službi. Popoldne po slovesnem blagoslovu s petimi litanijami so g. škof blagoslovili naše male otroke. Nato pa so obiskali težko bolnega cerkvenega ključarja Stipihovega očeta na domu v njegovi težki bolezni, kjer so se mu zahvalili za njegovo 30-letno skrb in delo za farno cerkev in mu podelili nadpastirski blagoslov. Dalje so obiskali bolno mater Ano Rasoher, in hromo nad 80 let staro bolnico Nežo Thaler. Obisk g. škofa na domovih težko bolnih bolnikov je napravil na vso faro globok vtis očetovske Iju- Ktub slovenskih študentov na Dunaju je priredil od 2. do 4. septembra 1964 v Po-dravljah pod geslom „Koroški 'Slovenci v samokritičnem ogledalu" svoje letošnje študijske dneve, ki so se jih udeležili poleg slovenskih visokošolcev in klubskih starešin tudi zastopniki slovenskih organizacij na Koroškem ter vrsta maturantov in srednješolcev. V svojem uvodnem referatu „Koroški Slovenci v samokritičnem ogledalu" je predsednik kluba Miško tKulnik poudaril, da so bili koroški Slovenci v preteklosti premalo samokritični in da so prav iz tega razloga često zamudili priložnosti in možnosti, ki so se jim ponudile. Nadaljeval je, da bi bilo treba več dejavnosti pri nas, na podlagi katere bi se koroški Slovenci dokopali do večje demokratičnosti, ki bi privedla do zdrave medsebojne atmosfere, kajti „v bodočnosti bo odločalo samo narodno delo in njegove vrednote." V svojih nadaljnjih izvajanjih je nakazal potrebo, da se Slovenska inteligenca čimbolj poveže z ljudstvom, da naj gre med ljudi in tako budi med njimi narodno samozavest. Tu bi se lahko oprli predvsem na delovanje prosvetnih društev, ki vršijo to poslanstvo že leta, ki pa hkrati krvavo rabijo izobraženih ljudi, da bi jih vodili. Na tak način bi se lahko na novo poživilo in razširilo pogostoma precej okrnjeno delovanje prosvetnih društev. Nadalje je poudaril zahtevo časa, ki narekuje sodelovanje med osrednjima slovenskima organizacijama na Koroškem. Išče in poudarja naj se to, kar povezuje, ne pa to, kar razdvaja in odtujuje. Kot primer takega ravnanja je omenil „Klub slovenskih študentov na Dunaju" in revijo ,,mladje", kjer mladina skuša preko vseh ovir najti skupno pot. Večja pozornost pa se mora posvetiti tu- : ^ Naše prireditve—— V ŠT. LIPŠU bodo v farni dvorani gostovali v nedeljo, dne 13. septembra ob pol treh popoldne študentje (oder mladje) z veseloigro »SCAPINOVE ZVIJAČE« V odmorih zabavajo »Veseli študentje« V SKOČI JANU v farni dvorani bodo gostovali v nedel jo, dne 13. septembra ob pol osmih zvečer študentje (oder mladje) z veseloigro »SCAPINOVE ZVIJAČE« V odmorih zabavajo »Veseli študentje« Obenem javljamo, da v Globasnici tokrat ne bo prireditve. 1 TRETJEREDNI SHOD NA ŽIHPOLJAH V nedeljo, dne 13. septembra bo na 2ih-poljah letni shod Tretjega reda. Dopoldne svete maše, zadnja za tretjerednike, ob enih pa bo v župnišču izvencerkveni shod. Tret-jeredniki prav lepo vabljeni! ROMARSKI SHOD NA 21HPOLJAH V nedeljo, 13. septembra 1964, sv. maše ob V28., 9. In 10. uri. — Iskreno vabljen:! bežni našega nadpastirja do trpečih. Za to smo jim resnično hvaležni. Popoldne pa so prišli g. škof na svojo škofovsko vizitacijo v Podgrad pri Medgorjah. kjer smo jih slovesno sprejeli. Darovali so sv. daritev, pri kateri je vse zbrano verno ljudstvo kot v Medgorjah dopoldne prepevalo in v liturgični molitvi z g. škofom skupno molilo. Tudi v Podgradu je bila za ta visoki obisk cerkev prenovljena, pokopališče lepo urejeno in fara predvsem v posebni duhovni obnovi lepo pripravljena. Cerkveni farni svet se vsem, ki so z delam, žrtvami in denarjem pri obnovi pomagali in tako lepo sodelovali, lepo zahvaljuje. Prav posebno velja naša zahvala našemu nadpastirju g. škofu, ki so prišli med nas, da skupno z nami proslavijo za faro tako lep jubilej 300-letnice župne cerkve. Zahvaljujemo se mil. g. proštu in dekanu Tra-besinigerju, ki so v pripravi in na praznik kar dvakrat tako lepo govorili. Zahvala gre tudi g. župniku Janku za pomoč v duhovni obnovi, preč. g. dr. Ciganu, ki je na ta veliki dan vodil godbo in ljudsko petje, ker res zna povezati v lepo harmonijo ljudstvo s pevci in godbo, da v ljudskem petju poje duša, da petje res dviga duha k Bogu. Nam vsem pa bo ostala ta nedelja v naj-lapšem spominu, ko smo tako lepo in srečno obhajali 300-letno jubilejno slovesnost. dd vzgojnemu momentu, kajti mladina je bodočnost slovenstva na Koroškem, seveda, ako ostane slovenska. Nadalje je omenil, da bi gotovo prispevalo k boljšemu razumevanju med avstrijskimi narodnimi skupinami, ako bi se ustanovil v šolah tudi „Dan avstrijskih narodnih skupin". Za koroške Slovence pa je treba, da napnejo vse sile, m izrabijo vse možnosti, ki se jim nudijo. Ako bodo namreč dovolj črpali iz vseh možnosti, si bodo ohranili tudi možnost lastnega obstoja. V četrtek, dne 3. septembra, je govoril podpredsednik KSŠ Feliks Bister o ,,kritični analizi koroškega človeka". Uvodoma je omenil, da moramo iskati v Korošcu predvsem sočloveka. Nanizal je čini tel je, iki so izoblikovali in še oblikujejo koroškega človeka, i nemško i slovensko govorečega. Nadalje je navedel nekatere zgodovinske vire, ki so pisali o koroških Slovencih. Ker pa so ti viri stari vsi preko osemdeset let, seveda ne drži več vse, kar je bilo takrat napisanega, zaradi česar bi bilo potrebno, če bi se kaj takega spisalo danes o koroškem Slovencu, kako živi i11 čuti. Ob koncu predavanja je poudaril, da se mora graditi na starem — kar ni bilo vselej dobro — novo, im da se naj na podlagi te tradicije izoblikuje nov rod koroških Slovencev, ki bi opustil eno izmed poglavitnih slabih lastnosti Slovencev — radikalizem in ekstremizem. Popoldne je predaval Janko Ogris, starejši, pd. Miklavž iz Bilčovsa, zaslužni narodni delavec na področju ljudske prosvete, o temi „Naša društva včeraj, danes in jutri-' Uvodoma je pokazal razmere za časa fevdalizma, ko so bili ljudje iz raznih razlo' gov še mnogo 'bolj priklenjeni na domač® ognjišče. Važno vlogo so igrali takrat vaški (Nadaljevanje na naslednji strani) Iz življenja naše akademske mladine (Poročilo o počitniškem sestanku „Kluba slovenskih študentov na Dunaju") „Ditxion“ proti kljubovalnim muham, itd. Večkrat je v hlevih in gospodarskih poslopjih, posebno blizu gnojišč, vise polno muh, komarjev, obadov dn podobnega mrčesa, >ki živino hudo muči dn dela nemirno, nervozno; nervozna živina pa se ne redi — oziroma bolj počasi in ne daje toliko mleka, kot bi lahko. Slabo pa ije tudi to, da se je mrčes že privadil običajnim zaščitnim sredstvom, ki ne zaležejo več. Znanstveno rečeno, da je mrčes imun pred takimi sredstvi. V takih slučajih je potrebno seči po močnejših 'sredstvih. Eno tako je „ditxdon“, ki uniči takoj ves mrčes, katerega doseže. Je pa d:itxion strup in zato pozor pri uporabi, kd je naslednja: Steklenico s Vi kg diitxio-na izpraznimo v primerno posodo, kamor smo že zlili pol litra vode. Dobro premešamo s primernim kosom lesa. Nato med neprestanim mešanjem dolivamo druge vode, 'tako da je vse mešanice za 3,5 in 4 litre. To mešanico zlijemo v škropilnico, in ta količina zadostuje za poškropitev kakih 80 m- površine. Če hočemo poškropiti notranji del hleva, .moramo prej, živino odgnati in paziti, da v jaslih ni sena ali druge krme in da sploh ne bo med škropljenjem zadeta nobena krma im tudi ne voda. Skro- Zum Schulbeginn Lehrbiicher fur alle Sfchiiler Schreibhejte Schreib- und Zeichenpapiere Landkarten Pimo pa samo po stropu in po stenah, torej ne po ležišču in jiaisJdh. — Vsaj par ur uaj živina ne pride v hlev. Med tem bo poginil ves mrčes. Z 1 fcg ditxiona napravimo 16 litrov škropiva, ki zadostuje za škropitev 300 do 350 kvadratnih metrov površine. ■ DRUŽINSKO PRATIKO ZA LETO 1965 I © že lahko dobite. Je že izšla. Naročite I o jo lahko tudi naravnost pri Mohorjevi I 9 družbi v Celovcu. — Stane 7.— šil. Izgrcbalniki za krompir - Sadne stiskalnice - Parilniki Drobilniki za krmo - Dvokolesa - Mopedi itd. Johan Lomšek Tl HOJA 2, P. Dobrla ves — Eberndorf Telefon 04237 246 Zahtevajte cenike! • Ugodni plačilni pogojil Pri nas na ^ življenja naše akademske mladine (Nadaljevanje s prejšnje strani) Ostanki in razna srečanja, kot so bile n. pr. Preja ali teritev, ko so si krajšali čas s pet-jpui, nastopi godbenikov in pripovedova-njem raznih zgodb. 'Po začetku pismenosti Se je položaj zboljšali, ker so se z ustanav-janjem osnovnih šol povečale možnosti ‘iudske izobrazbe. S prebkretom leta 1848 je napočil popoi-r)°ma nov čas. Bivšii tlačan je postal svobo-^eu. S temi svoboščinami so se rojevale no-Ve težave. 'Manjkalo je izobraženih ljudi, pa tljdi utrakvistična osnovna in nemška srednja šola sta odvzeli slovenstvu mnogo na-raščaja. Začela so se ustanavljati prva slo-''anska prosvetna društva. Med najlepšim rpzrnahom prosvetnega delovanja je izbruhala leta 1914 prva svetovna vojna. Po ple-arscitu so bia razpuščena vsa slovenska Prosvetna društva. V naslednjih letih pa so ®“e Ustanovila skoraj vsa na novo. Po koncu ^uge svetovne vojne so se morale najprei Celiti rane, ki jih je zadala sedemletna navtična strahovlada. Politični položaj med ^roškimi Slovenci je prva povojna leta Varno vplival na društveno delovanje. ■hub vsem težavam pa se mora priznati, da s° društva vršila svoje poslanstvo. Prila-Vs* . >. V. • • * Klagenfurt, Volkermarkter Ring 25 Sternallee 5 VVolfsberg, Jphann-Offner-StraBe 30 ■ Kotschach im Gailtal ■ St. Veit a. d. Glan, Friesacher StraBe dine. Seveda je dnevni program duhovnikov nekoliko drugačen kakor pri ostalih športnikih. Predvsem velja to za jutranjo mašo, ki se vrši v eni izmed telovadnic. Sicer pa imajo duhovniki prav iste športne panoge kakor ostali športniki in morajo izvajati vse vaje tako kakor drugi. To je povsem razumljivo, če hočejo skrbeti tudi za telesno vzgojo mladine, torej za njihovo telo, ki je posoda naše duše ali kakor pravi apostol Pavel: tempelj sv. Duha. Olimpijske novice O Amerikanoih vemo, da imajo veliko prvovrstnih športnikov, ki z največjim! uspehi nastopajo na olimpijskih igrah. Sicer so postali v zadnjih letih Rusi zelo nevarni konkurenti ter jih v nekaterih panogah celo prekašajo (kar se je že parkrat zgodilo), vendar izgleda, da se Amerikanci dobro zavedajo tega in so zato podvzeli vse potrebno, da zopet pridejo na vrhunec njihovi športniki. Zadnji lahkoatletski dvoboj med Ameriko in Rusijo v Los Angelesu je prinesel krasno zmago Amerikancem. Potem pa poglejmo še nove svetovne rekorde, ki so jih ravno Amerikanci postavili v zadnjem času, in navajamo prav zadnje svetovne rekorde, ki so jih postavili njihovi šport-niki-plavalci pri izbirnih tekmah za Tokio. 200 m progo prsno je preplaval Chet Jas-tremški v novem svetovnem rekordnem času: 2:28,7, dopoldne je rabil za isto progo v predtekmah: 2:28,2 min. Nov svetovni rekord v 400 m mešano pri dekletih je postavila Donna de Varona s časom 5:14,9 min. Nič manj kot štirje plavalci so preplavali 100 m pod 54,0 sekund. Indonezija bo poslala okrog 100 žvojih športnikov in športnih funkcionarjev na o-limpijske igre v Tokio. Ker je premalo prostora v olimpijski vasi za vse prijavljene atlete in funkcionarje, je japonski olimpijski odbor odločil, da bodo spali po štirje atleti v eni sobi in ne po trije kakor je bilo prvotno določeno. Oni so namreč prvotno računali na 7500 atletov in funkcionarjev, sedaj jih pa bo 8138, torej dobrih 1500 več kakor jih je bilo v Rimu (6500 od 84 pripravljenih narodov). Z avtom v Tokio pojde zakonski par iz Rima (Guglielmi), ki potuje preko Jugoslavije, Bolgarije, Turčije, Irana, Afganistana, Pakistana, Indije. Tudi preko Kitajske namerava ta par; če pa to ne bo mogoče, pa pojdeta z ladjo od Kalkutte dalje. S seboj imata dovolj denarja, konzerv in čokolade. In kljub temu je to le precejšen podvig! Novi rekordi na tekočem traku! Nov svetovni rekord je postavila Rusinja Irina Press v lahkoatletskem peteroboju s 5197 točkami. Doslej je sama branila rekord s 5137 točkami. V posameznih disciplinah pa se je takole odrezala: 80 m zapreke 10,7 sek., krogla 16,58 m, višina 1,67 m, daljava 6,09 m, 200 m 25,0 sek. Amerikanec Bob Sohul je pretekel dve milji v novem svetovnem rekordnem času 8:26,4 min. Masaža mu je pomagala. Škotskemu plavalcu MoGregorju, ki je pred kratkim postavil nov svetovni rekord na 110 jardov v kravlu s časom 53,9 sek., je pomagala samo masaža do tega uspeha kakor je sam izjavil. Pred startom se je počutil slabo omenjeni plavalec; za to je zvedel neki holandski maser, ki ga je v dvajsetminutni masaži spravil tako daleč, da je dosegel ta rezultat. ,.Prvikrat sem bil na masažni klopi v svojem življenju in to je nekaj odličnega. Masaža napravi vse. Ali smem tega maserja vzeti s seboj v Tokio," je vzkliknil navdušeno novi svetovni rekorder. Ivo Kermavner Grand Prix Jugoslavije v moto-krosu na Ljubelju Organizacijski komite prvega krosa z motorji za „Veliko nagrado Jugoslavije", ki bo 13. .tega meseca (ob 14. uri) na standardni progi na Ljubelju nad Tržičem, je v zadnjih dneh prejel številne dokončne prijave priznanih dirkačev iz tujine. Startni seznam je izpopolnjen že tako daleč, da lahko zapišemo, da bo letošnji kros ha Ljubelju zares na evropski ravni. Med 23 tujimi prijavljenimi dirkači je namreč nekaj takih, ki so na 14 preizkušnjah po raznih evropskih državah, ki so štele za' letošnje svetovno prvenstvo, odločno posegli v borbo za najboljša mesta. V podrobnem so se za ljubeljski kros prijavili doslej tile dirkači: 250 com: Holm-quist, Ramberg, Soeder, Olsson (vsi Švedska), Grigoriev, Arbekov, Draugs (vsi SZ), Huber, K. Leitgeb, Dvorak, Bratza, Huem-pfner, Bauer, Kneisl, Shadler (vsi Avstrija), Muehl, Jankers (Nizozemska), Johannssen (Danska) in Hoelzle (ZRN); 500 ccm: Par-digon (Francija), Hanson (Švedska), Niesel, Hoelzlle (oba ZRN) in Unterhuber (Avstrija). Prireditelji pričakujejo v prihodnjih dneh še potrditev preliminarnih prijav številnih tekmovalcev iz Italije, Bolgarije, ČSSR, Francije, Švice, ZRN in Belgije. Vse kaže, da se bo za bližnje tekmovanje prijavil tudi svetovni prvak Joel Robert iz Belgije. Z A MLADI LN. P ROS VETO Ni vse ... vseeno Bodi vesel! V predpustnem času si ljudje privoščijo veselja v obilju. Povsod nas vabijo na najrazličnejše prireditve z veselim sporedom. Kjer le deluje igralska skupina, za pustni čas že iz tradicije pripravijo pustno zabavo ■s primerno veseloigro. Kioski in ogali po vaseh so polni plakatov z vabili na ta ali oni ples ali veselico. Tudi kino-podjetja se potrudijo, da svojim Obiskovalcem za ta veseli čas pripravijo zabaven film. In tudi pustne šeme poskrbijo, da minejo dnevi pred pustom v znamenju norosti. Pri vsej tej obilici razveseljevanja in zabavnih prireditev se pa le smemo vprašati, ali ni večkrat meja prekoračena in da se katoliški fant ali dekle le mora vprašati, ali more brez pridržka posečati te prireditve, ne da bi se povprašal pred vestjo ali je dovoljeno ali ne. Danes si skušajmo odgovoriti na vprašanje: v čem je pravo veselje; drugič pa o raznih vrstah zabave. Nekdo je zapisal: ,.Svetnik, ki bi bil žalosten, bi bil žalosten svetnik." Vsak mlad človek je vesel; in prav je tako. Smemo celo trditi, da bi brez veselja ne bil pravi katoličan. Dekleta, ki so bila na tečajih v gospod. šolah, katere vodijo šolske sestre, večkrat priznavajo še v poznih letih, da je bil njih najveselejši čas takrat, ko so bile v sestrski skupnosti v samostanu. To je bil čas njihovega najlepšega duhovnega življenja in zato tudi njih največjega veselja in notranje umirjenosti. Moremo pa biti veseli na znotraj in na zunaj; to se pravi, da bije srce polno veselja in notranje sreče, katero pa ohranjam predvsem zase In zunanji svet morda niti ne sluti, kako je lepo v moji duši. Navadno pa niti ne moremo tega notranjega veselja pred svetom skrivati in zato se človeku že na obrazu bere, da mu je duša vesela. Znotraj bomo veseli, če bomo stalno v milosti božji. To, kar jemlje mir in nam kali veselje, je zavest, da morda ne živimo čisto po božji volji; to so zlasti nekatere vrste grehi, človek, v čigar duši je Bog, človek, ki razume, da je s krstom prejel nadnaravno bogastvo, ki se zaveda, da je z milostjo zadobil pravice božjega otroka in da hodi pod varstvom večne resnice edino pravo pot življenja, tak ne more biti žalosten. Morda trpi, ima težave in ga tarejo bridkosti, a vse to mu resničnega veselja vzeti ne more nikdar. To veselje in mir duše more skaliti samo nesreča grešnega padca in zablode od prave poti. Kako se je veliki Avguštin zahvaljeval Bogu za milost spreobrnjenja, ko je po dolgih letih tavanja od zmote do zmote in od pregrehe do pregrehe končno našel Gospoda: »Nemirno je naše srce, dolkler ne počiva v tebi, Gospod." In ali mar ni res, da je duša po dobri spovedi zopet srečna? Na zunaj pa je človek vesel, kadar mu notranje veselje in notranji mir, ki mu polni dušo, izžareva iz vsega njegovega udejstvovanja. če je tak človek veselega značaja, tem bolje. Skušal bo svoje naravno, Ta vprašanja, ali bolje ugovori so jasen in odkrit zagovor verskega indiferentizma, verske brezbrižnosti. To je danes najbolj razširjena bolezen. „Res je, da je materializem zajel ves svet, a ta končno le olajša in pripravlja pot indiferentizmu: zmaterializi-rani človek otopi za vero, postane brezbrižen, indiferenten. Vseeno mu je: sprejeti pravo ali nepravo vero. če se odloči za kako vero, se pri tem večkrat ozira na število znanih, slavnih in zaslužnih mož, pripadajočih tisti veroizpovedi. A navadno v imenu olike in civilizacije zahteva strpnost do vseh verstev; razumljivo: saj prav v tem je brezbrižnost, da so mu vsa verstva enako dobra. Toda po drugi strani neusmiljeno pobija katoliško Cerkev. Očita ji versko nestrpnost in prenapetost, ker pod kaznijo NEZADOVOLJNI V PULJU V Puliju imajo vsako leto festival jugoslovanskih filmov, kjer skušajo oceniti vsakoletno proizvodnjo filmov, ki so izdelani v Jugoslaviji. Tako je bilo tudi letos, a pri tem je prišlo do močne kritike na račun celotne državne proizvodnje filma. Tako pravijo, da je letošnji festival zelo razočaral, kar zade-va kvaliteto predvajanih filmov. Take kritike je slišati po vsakem puljskem festivalu, vendar se zde letošnje še posebno upravičene, ter so zato tudi posebno ostre. Kritiki tožijo, da na letošnjem festivalu ni bilo vi- veselo razpoloženje spremeniti v nadnaravno. Če pa po naravi ni veseli, se bo pač nekoliko potrudil in tako veselje bo še bolj zaslužno. Nič ne bo vleklo ljudi bolj h Kristusu kot veselje pravega katoličana. V tem je veliko poslanstvo katoliškega optimizma: „Saj ve vaš Oče, ki je v nebesih, česa potrebujete,... zato ne skrbite ...“ Odtujeni bodo videli, da je človek v Kristusu srečen in bodo rekli: »Lepo je biti katoličan, saj ga vidimo, kako je vedno vesel. Poskusimo še mi." Takšno je veselje katoličana in to veselje je neizmerno bolj osrečujoče kot marsikatero onih, katero obetajo plakati na kioskih in vaških ogalih. Zato bo katoliški fant in dekle šel le na tisto zabavo, kjer ni nevarnosti, da bi varljivo veselje okužilo resnično radost njegovega srca. izobčenja zahteva vero le v tiste resnice, ki jih ona uči. Zato se indiferentizem poslužuje drugega načela; to deluje kot uspavalno sredstvo na človeka: »številne veroizpovedi so le različne poti v večno življenje in je vseeno, katero izbereš." Znano je, da moderni človek ne zna več logično misliti. To je glavni vzrok, da tudi verni podležejo indiferentičnim parolam. Če bi znal logično misliti, bi na mah spoznal nespamet takih gesel. Saj trditev, nauk ne more biti istočasno resničen in neresničen. Vzemimo samo nauk o presveti Evharistiji: mi katoličani verujemo v Jezusovo priču-jočnost v sveti Hostiji, evangeličani pa to pričujočnost tajijo. Torej ni vseeno! deti resnično kvalitetnih filmov, ki bi pomenili korak naprej od tistega, kar je bilo doseženo v jugoslovanski filmski produkciji doslej. V filmih se veliko govori o humanizmu, toda ta humanizem je retorično deklamiranje ali pa sentimentalnost. Posebej očita kritika, da se filmski ustvarjalci preveč izogibajo prikazovati jugoslovansko stvarnost in splošno človeške probleme. V RUSIJI NI FILMSKE KRIZE Medtem ko Skoro vse evropske države preživljajo težko filmsko krizo, je v Sovjetski zvezi film v največjem razvoju. Saj so v zadnjih petih letih odprli Sovjeti kar 2640 novih kino-dvoran in tako jih trenutno štejejo nad 129.000. Pri tem so sicer vštete tudi kinodvorane raznih klubov in organizacij. Tudi zanimanje za kino-predstave je med Rusi vedno večje. V zadnjem letu je narastlo število obiskovalcev kina preko štiri milijarde. Filmska podjetja, ki so seveda vsa v državnem vodstvu, izdelajo letno okrog 200 novih filmov. DŽINGISKAN NA PLATNU Nemci pripravljajo monumentalen film o mongolskem poveljniku Džingiskanu. Pred kratkim so začeli snemalna dela, katera vodijo v sodelovanju z Angleži in Jugoslovani. Režijo vodi Amerikanec Henry E. Levin, glavni igralci pa so James Mason, Števen Boyd, Omar Sharif in Eli Wallach. Stroški za film bodo presegli 17 milijonov nemških mark. cfe (ilnukeiia smtu in slon Miška je padla v luknjo in se ni mogla spraviti iz nje. Žalostno je cvilila, toda nihče je ni slišal. Že je mislila, da bo poginila v luknji, tedaj pa je prišel mimo slon, vtaknil je rilec v luknjo in izvlekel miško. »Hvala ti, slon! Rešil si mi življenje in oddolžila se ti bom," je rekla miška. »Kako se mi boš ti mala miška oddolžila?" se je zasmejal slon in odšel. Čez nekaj časa so slona ujeli lovci, zvezali so ga z vrvmi, da ga bodo drugi dan odpeljali. Bila je noč. Slon je žalostno ležal na tleh in napenjal vse sile, toda vrvi ni mogel pretrgati. Tedaj pa je prišla od nekod mala miška in začela gristi vrv. Glodala je, glodala in preden je sinila jutranja zarja, je osvobodila slona. »Vidiš, slon," je rekla miška. — »Izpolnila sem besedo. Tudi miška zmore nekaj, česar ne zmoreš ti s svojo silo." Prvikrat v šolo Lastovke so odletele, gozd se je v zlato odel, Mihec naš pa je to jutro v šolo prvikrat odšel. „Kam?“ je vprašal kos zvedavi. »V šolo!" — »Grem še jaz s teboj!" »Beži, beži! Kaj bi s kosi v šoli, kljun rumeni moj?" »Žvižgati bi vas naučil." »Nič žvižganja v šoli ni! Tam učitelj nas otroke brati, pisati uči." Vida Brestova FILMSKI FESTIVAL V BENETKAH Med najvažnejše mednarodne filmske festivale smemo šteti tovrstna filmska srečanja v Benetkah. V četrtek, 27. avgusta, so odprli letošnji festival, ki bo trajal do 10-septembra. Poleg glavnega festivala, kjer bodo ocenjevali najboljša filmska dela, sta , na sporedu še dve filmski reviji. Pri eni gre za predvajanje filmov, ki so se že udeležil' drugih festivalov, pri drugih pa posebej filme iz skandinavskih držav. ž $a$j£ske fmUe -— -------- SO PISALI O PRVI SVETOVNI VOJNI Ko se danes peljem iz bele Ljubljane proti bojnemu polju, srčno pozdravljam tem potom vse znance in prijatelje. Posebno se zahvaljujem onemu sosedu, ki je stal ob strani ob bolezni moje žene in še sedaj o-pravtja dela usmiljenja. Naj mu povrne Bog, ker jaz mu sedaj ne morem. Kdor v sili pomaga, dvakrat pomaga! Iz Rusko-Poljske v Bukovino Topničar Filip Skvarča iz Šebrelj na Goriškem, ki služi pri gorski havbični bateriji št. 2, polk 3., je poslal sledeči dopis: Ker vem, da radi berete, kar je iz vojske pisanega, zato sem se namenili, da tudi jaz napišem par skromnih vrstic. Seveda kako učeno ne morem pisati, ker sem preprost kmečki fant, ampak tako po domače bom pa že malo povedal o tem, kar sem sam skušal. Ako je človeku smrt vedno za petami, si lažje tiste dogodke zapomni. Namenil sem se napisati, kako smo se imeli v prvih šestih mesecih vojske pri gorski havbični bateriji. Moram reči, da smo imeli srečo, za kar gre čast in hvala Najvišjemu nad nami, ki nas je varoval tako, da od nas ni nobeden Ujet, ubita pa sta samo dva. Prvi je bil zadet dne 1. septembra Franc Kirbiš iz Spodnje Štajerske. Zadet je bil v desno stran prsi in je čez tri dni umrl med vožnjo v bolnišnico. Takrat smo bili pred mestom Ojolu na 'Rusko-Poljskem. Drugi pa je padel rezervist Vindiš ravno tam. Bodi jima zemljica lahka! Ranjeni so bili trije. Prvi je bil ranjen če-tovodja Lojavec dne 1. septembra. Ranjen je bil od šrapnela v levo nogo. Zdaj je že zdrav in opravlja 'svojo službo. Drugi je bil ranjen od šrapnela v levo ramo nek nemški kanonir. Tretji pa fenrih Fer. Oba sta bila ranjena dne 4. novemlbra v hudem boju pri Krakovem. Dne 14. oktobra je umrl četovodja Seidl, zadet od srčne kapi. Bilo je tako de: Zvečer smo spali kakor zmeraj pri topovih v izkopani in pokriti jami. Ko ravno dobro zaspi-mo, pa nas pokliče straža, da moramo vstati in streljati na sovražnika, ki -namerava naskok na našo infanterijo. Hitro skočimo k topovom, da se pripravimo za streljanje. 'Seidlnu smo klicali, da naj vstane, pa nismo dobili nič odgovora. Gremo v jamo in ga začnemo buditi, pa brez uspeha. Nato posvetim in vidim, da je Seidl v smrtnem boju. Poklicali smo sanitejce im zdravnika, ki pa je rekel, da ni več pomoči zanj. Čez četrt ure je Izdihnil svojo mlado dušo. Pokopan je na Rusko-Poljskem blizu mesta Vi-njari. Naredil sem mu iz deske križ in nanj zapisal njegovo ime samo s svinčnikom, ker drugega nisem imel. Človek si ne more niti predstavljati, kaj je vojska, ako sam ne čuti. Velikokrat sem bil v taki črti, da se od dima ruskega streljanja ni videlo niti pet korakov daleč. V takih slučajih smo se tiščali v izkopanih jamah kot jazbeci. Prehodili in prevozili smo se veliko v tem vojnem času. Na Rusko-Poljskem smo bili do 25. novembra. Od tam smo prišli v Karpate. Prepeljali smo se eno postajo pred mesto Kameana, v kateri je bil Rus. V predmestju je imela ruska infanterija že izkopane rove, našim pa se je posrečilo jih prepoditi. Zapodili smo jih v treh dneh 25 km po dolini proti gališki meji. V Kameni so oropali Rusi vse prodajalne in gostilne. Tudi poštne nabiralnike so razdrli in en del mesta zažgali. Strašno je bilo pogledati o-pustošeno mesto. Dne 8. decembra smo šli iz te doline bolj na desno k mestu Okor-mdzu. Tudi tukaj so se morali Rusi po daljšem boju umakniti. Dne 6. januarja pa smo šli v Bukovino proti Kirlibabi. Na tej postojanki so bili Rusi dobro utrjeni in zato je divjal hud boj, v katerem je zaradi visokega snega posebno artilerija hudo trpela. Pri Kirlibabi sem zbolel vsled pretežkega vzdigovanja tcpov in municije. Zdravnik me je poslal v bolnišnico v Celovec, od kjer Vam pošiljam pozdrave. »Bajonet auf!" Piše Alojz Podmiljšek od 17. pešpolka iz Kolovrata. Dragi prijatelj! Velikokrat sem nameraval Ti kaj sporočiti o Galiciji. Galicija je res velika dežela, raste le pšenica, oves in pesa, posebno krompir. Dokler smo krompir imeli, je bilo dobro; sem ga kar dvakrat na dan kuhal; bili smo pa tudi vsi mesarji za prašičke In goske; en čas je bilo te živali do- sti, pozneje, meseca oktobra, je bila dobra repa in štori od zelja. Omenim Ti pa tudi-da sem bil jaz že ujet od Rusov dne 31. avgusta, pa sreča mi je bila mila, da sem jin1 ušel; so toliko streljali na me, pa me ni zadela nobena krogla. Potem smo se umikali tri dni in tri noči. Dospeli smo blizu Gro-deka, tam smo počivali in 7. septembra nas je oblegla prva huda slana; potem smo mar-širali na boj. Okrog 12. ure sem delil me-nažo v najhujšem ognju. Podal sem neke' mu tovarišu kos mesa, in ko ga je-ravno hotel vzeti, ga je zadela krogla v prsi, bi' je takoj mrtev in poleg mene še veliko dm' gih tovarišev. Na praznik Malega šmarna je bilo groZ' no; 12. septembra smo se zopet umaknili’ ko smo pustili veliko število mrtvih, še več pa ranjenih. Potem smo pa marširali noč i*1 dan, v dežju im blatu; prenočevali smo n& cesti v blatu ali ma'njivi ali v cerkvi, tud j na pokopališču sem prenočeval, pa me n> bilo nič strah, ker je bila smrt vedno pred nogami. Ko smo začeli nazaj za Rusi ma1' širati, smo prišli dne 11. oktobra zopet v ogenj; 22. oktobra iso mi granate razbile kU' hinjo in moral sem tudi jaz v ognjeno črte-Na praznih Vseh svetnikov smo bili zvečer v strelnih jarkih kakih 500 korakov daleč od sovražnika. Začeli smo rožni venec skup' no moliti, pa prihajali so čimdalje hujši P°' zdravi od Rusov dn smo morali rožni venec pustiti dn začeti streljati, in streljali srh0 celo noč, in ko je napočil dan, zaslišimo p°' veljnika: »Bajonet auf, hura!" Spogleda^ smo se in tudi ml ponovimo besedo »hura! im z veliko korajžo planemo; ko smo pr'^ 1 P OO | OO ^ GO 00 00 03 B 00 1^0 00 00 OO J OO Avtomobilska nesreča Fred Steffens, poročevalec ilustriran ega tednika „,Svet evskega tekmovanja v Spittalu ob Dravi 1964. - SOBOTA, 19. 9.: 09.00-10.00 Od pesmi do ]>esmi — od srca do srca. — 18.25—18.45 Na dom obujaš mi spomin... Šenčur v Ziljski dolini. - NEDELJA, 20. 9.: 07.30-08.00 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. LJUBLJANA (327,1 m) NEDELJA, 13. 9.: 7.15 Narodni in domači zvo ki. 9.05 in 12.05 Poslušalci čestitajo. 14.15 Slovaška, poljska in bolgarska glasba. 23.05 Komorni koncert starejše vokalne in instrumentalne glasbe. — PONEDELJEK, 14. 9.: 8.05 Polke in valčki domačih vižarjev. 10.15 Dvajset minut Chopinove glasbe. 15.45 Trio Avgusta Stanka in ansambel Mihe Dovžana. — TOREK, 15. 9.: 8.30 Slovenske narodne pesmi. 9.25 Vesele otroške pesmi in skladbe za zbor, klavir in violino. 12.25 Češka, romunska in bolgarska zabavna glasba. 14.50 Zvoki kitar. — SREDA, 16. 9.: 7.15 Narodni in domači zvoki. 20.35 Wagncr, Tretje dejanje „Tristan in Izolde”. — ČETRTEK, 17. 9.: 9.25 ,.Veseli pozdravi” za mladino. 14.35 Poslušalci čestitajo. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. — PETEK, 18. 9.: 10.15 Igra pihalna godba. 12.15 Kmetijska oddaja. 20.30 Itali janske narodne in umetne pesmi. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. — SOBOTA, 19. 9.: 14.35 Poslušalci čestitajo. 22.10 Oddaja za izseljenec. ŠOLSKE TORBE ® AKTOVKE Največja izbira v specialni trgovini kovčkov in torb ./liiililbaeher KLAGENFURT - CELOVEC Rainerhof (Neuer Plafz), lel. 50 - 45 ®ie SleiU&e zum S>cfiutbeg,mti: MankouftbeiWarmuth! Aus der Sciiuhabteilung: Miitldicn- und Knabenhaibsdiuhe in hubsdien sportlichen Fasso- nen, mit strapazfahiger Gummisohle. Farben: Braun, Oliv, Schwarz. 6 Monate Sohlengarantiel Grobe 27-30 S 89.- Grobe 31-35 Spor .ich-eiegante Kinderhalbschuhe, Marke ..Elefant", in erst- L-locoltzor AticfiiVirimtr Porhon • Rriiun Oliv 99.— idassiger Ausfuhrung. Farben: Braun, GrdBe 27-30 S 139.- GroBe 31-35 149.- Die GroRauswahl in modischen Quali-tatsschuhen fiir die reifere Schuljugend! Turnschuhe in blau-weiBem Leinen GroBe 27—30 S 35.50 GroBe 31—35 S 37.50 GroBe 36—40 S 42.50 GroBe 41—46 S 45.— Turnschuhe aus Leder, in Sdnvarz und Rot GroBe 27—30 S 39.— GroBe 31—35 S 45,— GroBe 36—40 S 49.— ^ ^ c " — Bundhosen aus Klettersamt GrSBe 6 Knabcn- oder Mudchenjeppen aus 1 a Walkloden, wasscrabstoBend. mehrere Farben ab Knaben-Sportmunte! aus festem Popeline, mit einknopfbarem, warmem Innenfutter, Strickkragen und Dragoner, wasser-abstoflend, braun, blau GrBBe 6 MSddicnkleider aus prima Wollstoff oder Trevira. in sportlicher Fasson Lange 65 cm Schuikleider aus hiibsch gemusterten TVollinstoffen. in verschiedenen Dessins Lange 65 cm Wlnterdlrndl aus I a Bw-Barchent, durdrgewebt oder mit zartem Druckmuster Lange 65 cm Miidrkenrocke aus Trevira. in verschiedenen Farben GroBe 6 Miidchen-Lodcnumhana mit abnehmbarer Kapuze, wasser-abstoBend. Farben: Rot, Grun, Grau GroBe 6 GroBe 6 GrSBe 6 Kinderschuhe in reizenden Fassonen GroBe 27—30 S 59.-, 49.-, 36.-; GroBe 41—46 S 53,— GroBe 31—35 S 69,- 53,- 39,- Dos cjroBe Sortiment in Gummi-Halb- oder Strapazstiefeln zu Warmuth-Preisenl Sdiulartikel, wie Hefte, Schreibwaren. Zeidienbedarf usw. im 2. Kaufhaus! Schultaschen aus RindboxIeder in stabiler Verarbeitung. Farben: Braun, Rot. Blau. — Spolt 79.-, Rindbox 140.-, 122.- »O.— Sle gute wmMk-ScMbekMdM| 1 Matlchenpullovcr mit Langarm, reine Baumtvolle. einfarbig oder dunkel gestreift Knabenpullover aus I a Shetlandwolle, Langarm, V-Ausschnitt, einfarbig oder meliert Knoben-Popelinehemden, Langarm, sportlidie Fasson Halsweise 30 ab Traditenmdntel fur Madchen und Knaben aus I a Loden, ganz gefOttert. Farben: Griin. Grau GroBe 6 M8Serwnren im SeMschneitiern: VVollln fiir Schulkleider. gcmustert, gut urasehbar Kleidcrschotten, auch fiir SchoBe®. bunt, 140 cm breit Modestoffe, rot oder blau gemustert, 140 cm breit Hosenflonell, auch fiir Ročke, grau. braun, 150 cm breit 166.— 193.— 515.— 192.— 94.— 182.— 112.— 195.— 56.— 125.— 65.— 367.— 18.50 35.— 46.— 83.— Knobenonziige aus 100“/« Kammgam, in guter Ausfuhrung /)QQ knitterarra GroBe 7 --- Knobenhosen, lang, aus Trevira mit Sdiunvoile Ofifl knitlerfest. leicht waschbar GrSBe 6 *-UD. Knaben-Stropaihosen aus gutem Wo]lflanell ■, 07 ___ ...und dle GroBausurohl in allen Stoffaualltaten fiir den Ndbunterrichtl Farben: Grau, Grtin, Braun Groue b 1 SchnOrlsamthosen, prima Strapazqualitat, gut waschbar lin Farben: Oliv. Braun, Grau GroBe 6 11U* Ein groSes Ram mit nrolten Leistungen! WASCRE - STR9MPFE - STRICKUfAlEH - MlTZEH M901SCRE PALITATSKLEIDUN6 FUR TWEHS UMD TEEHAGER BESUCHEN SIE UNSER HAUSBUFFET! v | L L A C H I ist izhaja vsak četrtek. - Naroči se pod naslovom: „Naš tednik - Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 20. - Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-69. - Naročnina stane mesečno 7. šil. letno 80,- šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajcr, Radiše, p. žrclcc. - Telefonska številka uredništva 43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.