feitnina plačana v gotovini. ŠTEV. 282. V LJUBLJANI. smla, 14. decembra 190?. Posamezna številka Din 1*~ LFjTO TV m r- I*hnjft veak dzm opoldne, iivtemši nedelje in praznike. Sefl«&3a naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neoarisaa političen lis UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrEAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopial m na vračajo. — Oglasi ps isizff&i Pismenim vprašanjem naj se priloži «a»j£Jza za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev, 18-833« hseh „0dbaci ss!“ Finančni odfecr sprejel ¥ načelu proračun. Danes, ko se v javnosti razpravlja o zakonskem načrtu o sodnikih in v zvezi s tem o dobri organizaciji sodne službe, ti bilo še veliko bolj potrebno, da bi javnost posvetila tudi svojo pozornost razsodbam državnega sveta. Na j višje sodišče v državi je ta državni svet in njegove Tazsodbe so merodajne za vse druge razsodbe. Morale bi zato izpolnjevati naše sodstvo in ga izboljševati. Tega svojega najvišjega namena pa ne morejo doseči, ker pri zavrnitvah pritožb ne navajajo nobenega argumenta. »Odbaci se,« to je vsa razsodba in v tem je tudi obsežen glavni in adločilni nedo-statek državnega sveta. Zakaj dobra razsodba je samo tista, ki s svojo tehtnostjo prepriča pritožitelja, da je bila njegova pritožba neutemeljena po zakonu. Vsaka razsodba sodišča mora povečati vero v nepristranost in vestnost sodišča, zlasti pa mora doseči to negativna razsodba, ko je zlasti lajik nagnjen, da obupa v pravico. Jasno pa je, da ljudstvo nikdar ne more imeti prave vere v pravico sodnije, kadar ni trdno prepričano, da vsaj na najvišjem sedišču dobi pravico in da je vsaj tu vsaka »nota izključena. Zlasti velja to za naše kraje, ker smo tudi že pod Avstrijo \ideli, da je najvišje sodišče tudi ndjjvišji razsodnik. Spominjamo le na tožbe z ozirom na državne osnovne zakone, ko je dobil Slovenec proces tudi v narodnostnih in šolskih stvareh. Bolj važna za nas vse je bila tedaj od same razsodbe njena utemeljitev, ker je ta dokazovala, da kljub vsej germanizaciji, kljub vsem krivicam in zapostavljanjem še veljajo osnovni državni zakoni in da ima tudi v nemški Avstriji Slovenec pravico gojiti svojo narodnost. In kako silno bi dvignil državni svet avtoriteto državne misli, če bi bral kdaj naš državljan v njegovi razsodbi, da je bila pritožba utemeljena, ker velja v Jugoslaviji po ustavi vsem državljanom zajamčena eakopraVnost Tedaj bi jugoslovanski državljan spoznal, da ni enakopravnost le na papirju, temveč da je to živ in veljaven zakon, ki ima svojo polno veljavo če nikjer drugod, pa pri •najvišjem sodišču. Dobro sodstvo je najboljša opora države, ker dobro sodstvo propagira državno avtoriteto z najbolj učinkovitim sredstvom, z dokazom, da vlada v državi pravica. Lakonična utemeljitev razsodbe, ki je pravzaprav obsežena v formuli »odbaci se« ,pa te naloge ne izvršuje. Ljudstvo mora pri taki razsodbi misliti na površnost, on ne more verovati v vestno presojo spornega predmeta, ker ne dobi odgovora na vprašanje, zakaj je bila pritožba odklonjena. Zato je slaba vsaka razsodba, ki na to vprašanje ne odgovori. Zlasti pa je potrebno, da preneha državni svet s svojo lakonično prakso, ker javnost ve, da leži pri njem na tisoče in tisoče pritožb. Vsaka teh pritožb je pritožba za sebe, pa naj bo tudi drugi še tako slična. Kajti z vsako teh pritožb je zvezana usoda enega človeka ali cele rodbine in zato ne gre metati vse te pritožbe v en koš. Ljudstvo mora videti v tem omalovaževanje svojih interesov in nujna posledica tega je, da bo tudi ono omalovaževalo pomen državnega sveta. Če bo pa zgubljena vera v najvišjo instanco, bo padla tudi vera v nižje. >Odbaci set. V tem je ena glavnih ran vsega našega sodstva in zato se naj ta lakonična formula v resnici odbaci in razsodbe državnega sveta morajo biti tako prepričujoče ko vse druge. In takoj bo zrasla avtoriteta državnega sveta in takoj bo tu napredek našega sodstva. | Beograd, .14. decembra. Včeraj popol-; dne ob 4. se je nadaljevala seja finančnega odbora. I Prvi je govoril v imenu zemljoradni-i škega kluba Tupanjanin. Pravi o pred-; sedniku vlade, da se je bolj posvetil lovu 1 kakor pa posvetovanju na sejah narodne skupščine. Več je vlovil fazanov ka-i kor pa delal z narodno skupščino. Kriti-| žira sestavo proračuna, ki je nejasen in j tehnično slab. Pričakoval je od sedanje- • ga ministrstva mnogo več, a se je pre-‘ varil. Kritizira zakon o državnem raču-j novodstvu iu govori o državnih podjet-I jih, zahteva da poda minister financ po-j točilo o njihovi bilanci. Nadalje govori j o kmetskih dolgovih in preide nato na i kritiko posameznih točk ekspozeja mini-: stra financ dr. Markoviča in zaključuje, j da so nade, ki srno jih polagali v se-j danjega ministra financ, pokopane. Za njim govori dr. Kraja«. Bavi se najprej s tehnično sestavo proračuna in • pravi, da si tudi inteligenten človek mora beliti glavo, da najde, kjer je kaj ] skrito v tem proračunu in da mora ugotoviti, koliko točno je to, kar pravi mi-nisiter v svojem ekspozeju. To je prvo delo sedanjega ministra financ, a je tako slabo, da je pobegnil, da mu ni treba braniti proračuna. Bavi se s pooblastili, ki jih je dobil minister financ v finančnem zakonu in jih ni izkoristil. Tu je najprej organizacija samouprave. Po pravilniku, ki je škandalozen, bodo samouprave prave karikature. Potrebno bi bilo, da se to vprašanje reši po vzgledu drugih držav. Minister financ si je vzel pooblastilo za reorganizacijo državne administracije, a tudi v tej smeri ni nič storjenega. Dobil je pooblastilo za organiziranje penzijskega fonda, a tudi to ni rešeno. Proračun bo končal z deficitom 720 milijonov dinarjev. Ministrstvo šum je imelo leta 1925-26 dohodkov 427 milijonov, v novem proračunu so dohodki določeni na 582 milijonov. Že to je deficit, ker ministrstvo šum tega dati ne ■ more. Dalje govori o državnih podjet-i jih, ki ne dajo državi takih dohodkov, i kakor bi jih morala. > Dr. Spaho odgovarja nato na vse večje pripombe. Navaja, da res ni v ekspozeju nič rečenega o letečih dolgovih. Lahko pa izjavim, da gre za likvidacijo dolgov in so ti dolgovi že znatno manjši kakor prej. Bilo je mnogo kritike o vpo-rabi reparacij. Minister priznava, da je bila kritika deloma opravičena. Vlada je sprejela uredbo, ki bo postavila na povsem novo podlago državno gospodarjenje z reparacijami. Kritikovala se je ukinitev nekaterih fakultet. Kadar se zahteva znižanje izdatkov, se mora nekaj tudi žrtvovati. Dr. Krajač: Imate Belje in Čukarico. Dr. D rije vic: Zmanjšajte žandarmerijo, a ne fakultet. Košutič: Ne bomo dopustili, da nam v to drezate. Spaho: Ni prav, da imamo v vsakem večjem mestu po eno fakulteto, medtem ko imamo v nekaterih krajih 90 odstotkov nepismenih (!!), a nimamo niti možnosti, da gradimo osnovne šole. Imamo tri medicinske fakultete in tri tehnike. Po tej izjavi nastane vrišč pri opoziciji. Dr. Spaho poudarja, da se je kritiziralo, da vlada ne vodi računa o samoupravah, a je prav ta vlada sprejela uredbo o organizaciji samouprav. O umaknitvi zakona o davkih ne more biti govora, samo je vprašanje, ali se bo mogel ta zakon 1. januarja 1929 izvesti. Nato se je prešlo na glasovanje in proračun je bil sprejet v načelu z 18 proti 10 glasom. Prihodnja seja bo danes popoldne ob 4 ST. RADIO ZBOLEL. Beograd, 14. decembra. Včeraj je za časa seje finančnega odbora postalo naenkrat Stjepanu Radiču slabo, tako da je moral zapustiti sejo in oditi domu. Temperatura mu je porastla na 38.3 stopinje. Njegova okolica se boji za njegovo zdravje. LJUBA DAVIDOVIČ V AVDIENCI. Beograd, 14. decembra. Po informacijah, ki se dobivajo iz demokratskih vsot, naj bi bil Ljuba Davidovič danes popoldne sprejet v avdienco pri kralju. Ta druga avdienca je vzbuuna zelo živahne komentarje v političnih krogih. Po zatrjevanju teh krogov naj bi prišlo do koncentracijske vlade, v katero bi vstopila demokratsko-seljaška koalicija poleg radikalov m demokratov. Toda vse to so kombinacije, ki jih delajo Davidovičevi prijatelji in o katerih zlasti radi sanjarijo naši esdeesarji. Naj sanjajo! FINANČNI MINISTER V BERLINU. Beograd, 14. decembra. Minister financ dr. Markovič ima obenem s svojim zdravljenjem v inozemstvu nalogo, da uredi vprašanje naših financ s sklenitvijo novih posojil. Včeraj je v Beograd prispela vest, da je Markovič v Berlinu. To se spravlja v zvezo z vprašanjem sklenitve novega posojila v nemških markah. Poučeni krogi ne izključujejo, da se bo razen tega posojila najelo še drugo v Angliji in Ameriki, ki bi služilo v prometne svrhe. NEPOTREBNE HUJSKARIJE. Rim, 14. decembra. Zaradi prepovedi, da nekaleri italijanski listi ne smejo v Jugoslavijo, naziva rimski tisk Jugo- ; slavijo vredno naslednico habsburške j monarhije. »Lavoro d’Italia« piše: Mi [ bomo še nadalje oslro kritizirali slali-j šče, ki ga zavzemajo Boroevičevi vojaki in nehvaležni drački in valonski brodolomci. FRANCOSKO - JUGOSLOVANSKA TR G0VINSKA POGODBA BO V KRAT**-— PODPISANA. Pariz, 14. decembra. Listi javljajo, da bo v kratkem podpisana francosko-! jugoslovenska trgovinska pogodba. TAJNO POTOVANJE BETHLENA V RIM Budimpešta, 14. decembra. Predsednik madjarske vlade Bethlen je odpotoval preteklo nedeljo iz Ženeve v Rim, ker se je bil prej dogovoril za sestanek z Mussolinijem. Bethlen je odpotoval v spremstvu ministra prosvete Kle-belsberga. Madjarski listi prinašajo glede na to vest vladni demanti, v katerem je rečeno, da Bethlen ni v Italiji, temveč je i ostat v ženevski okolici. Opozicionalni listi poudarjajo, da se res ne da ugotoviti ,kje je sedaj Bethlen, ako pa se lahko verjame angleškemu tisku, je Bethlen v Italiji. Zdi se, da hoče ma-djarska vlada Bethlenovo bivanje v Italiji prikriti. VELIKE KOMUNISTIČNE DEMONSTRACIJE V PARIZU. Pariz, 14. decembra. Predsinočnjim je prišlo do velikih komunističnih demonstracij pred občinskim poslopjem. Demonstracije so nastale zaradi lega, ker je pariška občina odpustila vse komunistične delavce, ki so bili zaposleni pri podzemski železnici. i Srbijanci proti izenačenju davkov. | Beograd, 14. decembra. Vsi srbijan-j ski poslanci so včeraj razpravljali o ji vprašanju davka na dohodke. Poslanci iz Srbije odločno zahtevajo, da se ta člen o izenačenju davka umakne ali pa se umakne sploh ves zakonski načrt. Vlada je v zagati, ker ne ve, kaj naj napravi, ako ga umakne v Srbiu, ga mora ukiniti tudi v ostalih krajih. Bali se je, da srbijanski poslanci ne bodo hoteli sprejeti nobenega novega davka, ki ni obstojal v Srbiji in da ne bodo hoteli sprejeti tudi povišanja in tako bi ves zakonski projekt postal odveč. V Beogradu je veliko število poslancev, ker se danes sestane Narodna skupščina, čeprav je na dnevnem redu samo določitev dnevnega reda za prihodnjo sejo, se pa vendar pričakuje, da bo seja živahna. BOJ ZA IZENAČENJE DAVKOV. Beograd, 14. decembra. Včeraj je bila seja davčnega odbora in se je nadaljevala diskusija o členih, ki govore o načinu porazdelitve davkov. Sprejeti so bili členi 104—110 z malimi stilističnimi izpremembami. členi, ki govore o porazdelitvi davka na dohodke, so bili rezervirani, ker se bo o njih razpravljalo v radikalnem in demokratskem poslanskem klubu. Predsednik davčnega odbora Šečerov je izjavil novinarjem, da bo v treh sejah davčni zakon popolnoma pretresen, razen členov, ki so rezervirani in ki so v celem zakonu tudi najvažnejši. TUDI ZEMLJORADNIKI PROTI VEČJIM DAVKOM V SRBIJI. Beograd, 14. decembra. Zemljorad-niški poslanec Voja Lazič je referiral včeraj v svojem klubu o delu davčnega odbora. Popoldne je dal v imenu zem-Ijoradniškega kluba to-Ie izjavo: Dohodninski davek se po vladnem zakonskem predlogu ne more sprejeli. Ta davek je odveč in nepravičen, ker vnovič obdavčuje objekte in posle, ki so že enkrat obdavčeni. Zato ga je treba črtati tudi tam, kjer sedaj obstoja. Ako se iskreno želi progresivno obdačenje onih, ki mnogo in lahko zaslužijo, se lahko to stori z drugimi odredbami in davki brez tega. V imenu zemljorad-niškega kluba bom predlagal predsedniku davčnega odbora, da se dohodninski davek izpusti iz zakonskega predloga o neposrednih davkih. PRED DEM1SIJ0 BOLGARSKE VLADE. Sofija, 14. decembra. V vladnih krogih se govori, da bo podal Ljapčev v kratkem ostavko, morda takoj, ko se povrne iz 2eneve bolgarska delegacija. Veruje se, da bi v tem slučaju Ljapčev zopet sestavil novo vlado. Kakor pišejo listi, se nahaja »demokratičeski zgovor« pred razpadom in Cankov se pripravlja, da s pomočjo »zgovora« prevzame oblast v državi. CHAMBERLAIN SVETUJE MUSSOLINIJU POJliKLJIVOST. London, 14. decembra. Angleški veleposlanik, ki se vrača v Rim, je dobil navodila od Chamberlaina, da razloži Mussoliniju potrebo večje umerjenosti v zunanji politiki. POLJSKA KUPUJE OROŽJE. Bruseli, 14. decembra. Pri tvornici za izdelavo vojnega orožja je naročila poljska vlada orožje in municijo za 100 milijonov zlatih frankov. Kovi oblastni davki. PREDSEDNIK LJUBLJANSKE OBLASTI DR. NATLAČEN O NOVEM PRORAČUNU. Včeraj dopoldne je sprejel predsednik ljubljanske oblastne skupščine g. dr. Natlačen ljubljanskega dopisnika >Jutarnje-ga lista« in našega sotrudnika in jima povedal o delovnem programu bodočega zasedanja ljubljanske oblastne skupščine sledeče: »Glavno delo bo obravnavanje proračuna za leto 1928. Proračun bo znašal nekaj nad 60 milijonov dinarjev. Stroške bomo pokrili deloma s krediti, ki jih je država z uredbo ministrskega sveta o prenosu .poslov na oblastne samouprave deloma že delegirala oblastnim samoupravam, deloma pa jih bo delegirala tekom proračunskega leta. Dalje se bedo krili storški s kinematografsko takso, M znaša 50% državne takse. Donos te takse je preračunan na 600.000 Din letno. Uvedli bomo dalje 100% doklade na državno trošarino na alkoholne pijače in pa posebno oblastno takso na plesne prireditve, ki bo znašala za vsako prireditev 250 Din. Vpeljali bomo tudi takso na obisk nožnih lokalov po 24. uri (bari itd.) in sicer po 10 dinarjev za osebo. Družbe, ki so zavezane javno polagati račune, beino obremenili s posebno 25% doklado na državni davek od dobička. Tudi premogovno produkcijo bolno prijeli in naložili po 5 Din davka na vsako tono oči- ščenega premoga. Davek na premog bo nesel po statistiki od leta 1926 oblastni blagajni 6,600.000 Din. Oblast bo storila vse, da se ta davek ne bo prevalil na kenzumente, kar bi bilo tudi z ozirom na ogromne dobičke, ki jih izkazujejo zlasti premogovnaiki v ljubljanski oblasti, popolnoma neopravičeno. A tudi če bi se ta davščina prevalila na kenzumente, ne bi bila preobčutna, ker bi znašala zvišana cena za srednje gospodinjstvo komaj 10 do 15 Din. Tudi industrra s to davščino ne bo posebno prizadeta, ker znaša odstotek industrijske uporabe premaga komaj eno četrtino celokupne produkcije. Predsednik kluba oblastnih zastopnikov SLS dr. Brec.elj bo jutri stavil predlog radi ljubljanskega vseučilišča. V tej zadevi bo skupščina nastopila solidarno in bodo vse stranke protestirale proti vsaki okrnitvi ljubljanskega vseučilišča in zahtevale izpopolnitev vseučilišča, ki se mora dotirati razmeroma tako kakor v Zagrebu in Beogradu. V proračun pa bo postavljena večja vsota za zgradbo lastnega vseučiliškega poslopja. Oblastnemu odboru utegne biti predloženih kakih 20 predlogov gospodarskega značaja.« H. S. S. in S. L S. v. Ko je priredil »Ljubljanski Z,ven« koncert v Beogradu, je zbijal »Slovenec« nesla- * ne vice o sprejemu na dvoru. Mnogo k vse- \ mu temu pa so pripomogli liberalci sami, j ki niso znali zakrivati, da jim je na vse njih ; plitko vseslovanstvo samo sredstvo, s kat e- I ri roso hoteli dražiii Dunaj in pa klerikalce, j Resne misli, odkrite besede ni bilo dobiti od j njih. Demonstrirali so s tako neresnimi pred- j logi, da se je vnaprej vedelo, da so samo j za v zrak. V deželnem zboru n. pr. so hoteli staviti predlog, da naj se uvede na ljubljanski realki pouk ruščine. Sama prazna demonstracija, o kateri so mogli vedeti vna- ; prej, da ne bo v tedanjih razmerah povzro- j čila nič drugega nege to, da bi poslal Sch\varz j na Dunaj za nje piko in še bolj povzdginil klerikalce. V Kočevju se je par let pred vojno nekaj zganilo. Nemci so zagnali krik o pobuni, kateri na čelu stoji slovenski kaplan. Neki klerikalni državni poslanec je napisal v »Slovencu« članek, v katerem je dal prav kočevskemu kaplanu in ga bodril, da naj vsi raja v boju za slovenske pravice proti nemškim krivicam. Toda škofijski ordinarijat v Ljubljani in izvršilni odbor SLS sta se pretresla. Kaplan je bil v par dneh premeščen iz Kočevja, Šušteršič pa je v seji strankinega izvršilnega odbora pregovoril dotičnega poslanca, da je drugi dan po tisti seji v -Slo- j vencu« z novim člankom ublažil svoj prvi i ■članek, to se pravi po domače, da je pre- ! klical. Za časa balkanskih vojn je pokojni posla- I nec dr. Žitnik napisal več lepih, člankov, iz j katerih je dihalo res pravo jugoslovanstvo. I Šušteršič je grmel in vedno pripovedoval, da mu na Dunaju v vsakem ministrstvu, v katero pride, pomole te članke pod nos. Dosegel je, da je .'Slovenec« z drugimi članki preobrnil dr. Zitnikove. To so samo drobci iz tistih dni, ki kažejo, da je vsa slovenska politika tistih let-balan-cirala na zelo labilni deski velike oportu-nitete. — V ječi smo, to vemo, ven ne moremo, napravimo si zato tu notri življenje kar najbolj udobno. — To, da smo bili v ječi, to je vedel in se zavedal vsak. Tako pošteni in zavestni smo bili, da nismo trdili, da smo v raju. Samo za nekaj smo bili gluhi, da nismo slišali, da vstaja in se glasi po Evropi nacionalno vprašanje in pa, da nismo videli, da zabija Nemec v našo zemljo kole za graditev mostu do Trsta. Ta most bi tekel preko nas. Na dveh poljih se je mnogo delalo. Cerkev je razvijala intenzivno delovanje za povzdigo verskega življenja med ljudstvom in za takojšnjo zamori te v vsakega svobodomiselnega pojava med Slovenci. Smernice politike SLS pa so šle za tem, da se dežela kolikor najbolj mogoče gospodarsko dvigne. V tedanji liberalni stranki pa so se začeli tedaj že kazati znaki razkrajanja, katero so v prvi vrsti povzročili neuspehi v bojih proti klerikalcem in pa prihod mladih sil v stranko. Te mlade sile so bile nacionalno revolucionarne, zahtevale so tudi več podrobnaega dela in manj fraz. Krivično bi bilo, ako ne bi omenil, da s tako mrtvo slovensko in slovansko politiko v SLS niso bili vsi pristaši te stranke zadovolji. Nekateri pokloni proti Dunaju in nekatere klofute, ki jih je dal Dunaj, to je za-‘ čelo dajati misliti, da tu ni vse v redu in da tako ne more naprej. Iz krogov slovenske duhovščine so se začeli najprvo slišati proti-glasovi, ki so se združili v protigibanje, v katerem na čelo se je postavil župnik Janez Kalan. Tudi dijaštvo se je začelo oglašati in objavilo v svojem glasilu »Zora« prve tozadevne radikalne klice. Takrat je prišla z Dunaja še skrivnostno šepetana beseda in za njo program: prestolonaslednik Franc Ferdinand. Tudi Radič v Zagrebu je posluhu il. * sje # Okolica avstrijskega prestolonasl. Franca Ferdinanda je po jezuitih raznesla skrivnostno vest, da se prestolonaslednik temeljito iii resno peča z mislijo ureditve in preureditve ; narodnostnih vprašanj v Avstriji, predvsem vprašanja južnih Slovenov. Govorilo se je . o federalistični ureditvi monarhije. Na Dunaju so težo nacionalnih vprašanj v monarhiji bolj občutili, kot smo se mi zavedali. Načrti, iznešenai iz neposredne okolice prestolonaslednika, so imeli namen vzbuditi upanje in zaupanje v njegovo oseibo, obenem pa naj bi bili konkretni načrti, ki so (Tovorili o bodeči federativni ureditvi monarhije, kar naj bi bilo preventivno sredstvo proti zlomu mo-nar ije in preti nacionanli misiji Srbije. Razumljivo je, da so te vesti o prestolonaslednikovih načrtih našle v Sloveniji v krogu pristašev SLS velik in globok odmev. , Prestolonaslednikova osebnost je zrastla V j očeh naših katoliških politikov do misijskega pozvanstva. Saj je bilo tudi prvič, da'se je j ozrla tako visoka osebnost z Dunaja na Slo- j vence in jim obetala boljšo narodno bodoč- : nest. Poleg tega pa so se našli takoj ljudje, ki so ovili prestolonaslednikovo osebo z glo-riolo Hvetniške pobožnosti, pravičnosti in : vzornega družinskega življenja. Vse to je , močno vplivalo. Šušteršič in Krek sta se takoj po teh vesteh vsmerila proti bratom Hrvatom. Cim dalje in pogosteje je bilo slišati od njiju, da je bodočnost Slovencev v monarhiji tesno združena z bodočnostjo Hrvatov in da gredo pota samo ramo ob rami, roko v roki s Hrvati. V resnost Franc Ferdinandovih načrtov se pri nas ni samo verovalo, ampak tudi globoko zaupalo. To zaupanje je rodevalo samozavest, ki je bila vzrok, da se je Srbe izven meja monarhije še bolj omalovaževalo in prav nič upoštevalo. Na možnost, da bi evropski imperializem in nacionalizem mogel razdrobiti avstrijsko monarhijo, na to možnost naši politiki nisi verovali, zato ne najdemo te možnosti upoštevane v nobenem njihovih računov. V tej točki seje znašla SLS na isti liniji s St. Radičem. On v revolucijo ni verjel, ker ni hotel, ali pa je ni hotel, ker vanjo ni veroval? Zakaj ni veroval v revoluero v Rusiji? Ker je bil legitimist s celo svojo zapadno evropsko demokratsko ideologijo, s katero se je znašel v ideologiji reakcije. Jaz ne morem z nekim neizumljenim psiho fotografskim aparatom pogledati v Radičevo dušo in najti tam notri to, kar je on ko! nacionalist, ne da bi se upal povedati, najin Hm neje hotel. Sodeč pa po njegovih cesarskih govorih in člankih, brez prekida, vedno, še za časa vojske, morem at-diti, da on razpada Avstro-Ogrske in s tem oprostitev Hrvatov od monarhije, ni hotel. Fo je bila skozi eelo njegovo živl:enje dosledna njegova linija, dosledna, kakor nobena druga razen te, ki to prvo pojasnjuje, katere pa se današnji meščanski Radičevi nasprotniki nikdar, ali zelo redko spominjajo, namre : \ ’r si»vnnski fevdalizem. Ne tria-tizem, kakor so ga hoteli najprvo frankovci, temveč federativno ureditev monarh., ki naj bi ostale Slovene v monarhiji rešila od dunajskega centralizma, Hrvate in prečanske Srbe pa z njimi ujedinila. Za tem je šel Radič, to je bila njegova glavna teza.*) * Avg. Cesaree, Knjiž. Republika , Br. 1. G. 1., št. 25.-20. (Dalje prih.) ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKO NASPROTJE IN LIGA NARODOV. Dva dogodka zadnjih dni v Ženevi jr treba podčrtati: prvič pogovor francoskega zunanjega ministra Bnanda z italijanskim delegatom Scialojo, drugič pa debato o j ukrepih, ki naj bi dovoljevali Ligi narodov, j da naglo in uspešno posreduje v slučaju ; osirega spora aii vojne nevarnosti. Ti dve dejstvi zadostujeta, da sc pokaže, 1 da se Liga narodov še vedno bavi pred- i vsem s krizo, ki bi se mogla vsak trenutek 1 razvili iz italijansko-jiigoslovanskega na- : sprotja. Vprašanje je, ali hoče Liga položaj med ! obema državama izboljšati. f-raneiia ;e s svoje strani že veliko nare- ' dila s lem, da je ponudila raznim državam, j in prav posebno še Italiji kot zgled mirovnega pakta pogodbo, ki jo je podpisala z Jugoslavijo. loda skušnja je dokazala, da to nikakor ne zadostuje m Italija ne samo, da ni sledila temu zgledu, temveč je nasprotno odgovorila na ta pakt miru z vojnim paktom, ki ga je sklenila z Albanijo. Kot je razvidno, skuša sedaj g. Briand direktno vplivati na Italijo. Seveda ni gotovo, ali bo v tem uspel. Treba je torej misliti tudi na druga sredstva. Predvsem je treba poskusiti, da se okrepi praksa obligatne abitraže, bodisi na ta način, da še več držav pristopi k arbitražni klavzuli, ki jo vsebuje člen 36. pakta mednarodnega razsodišča v Le Have, bodisi, da se izdela panevropska pogodba v istem duhu. V »La Revue des Vivants« poudarja francoski senator g. de louvenel prav posebno to potrebo. Istega mišljenja ie tudi g. E>ri~ and. V interesu vse Evrope bi bilo želeti, da prepriča vse inozemstvo o pravilnosti teh idej in da sledijo vse države Franciji na tem najsigurnejšem polu do trajnega in definitivnega miru. Br. Politične vesti. =r Enkrat bo nemara vendarle res! Tako si misli esdeesarski popoldnevnik in neustrašeno nadaljuje svoja prorokotvanja. Vendar pa že malo manj bojevito, ker mu gredo naša izvajanja očividno na živce. Tako piše včeraj le še o božičnih križih in težavah g. Vukičeviča. Če misli esdeesarski popoldnevnik, da bi mogli biti namišljeni križi obliž za dejanske križe in težave, v katerih se še z muko in težavo ohranja seljač-ka demokracija, potem mu to naivno tolažilo iz srca radi privoščimo. Še bolj pa privoščimo kiperkritičnim bralcem »Slov. Naroda«, da bodo še nadalje vsako popoldne čitali o bližajoči se vladni krizi in tako enkrat morda vendarle spoznali, kako sijajno je informiran njihov lajbžurnal. rr Ameriški in angleški poslanik zahtevata kaznovanje dijaških izgrednikov. Kakor smo že včeraj poročali, so postali žrtev dijaških izgredov v Rumuniji tudi ameriški in angleški državljani. Tako tudi ameriški kapitan Keler. Vsled tega sta intervenirala ameriški in angleški poslanik v zunanjem mini-flrstvu ter zagrozila z represalijami, če ne bodo povzročitelji nemirov v Vel. Varadinu in drugih rumunskih mestih strogo kaznovani. Rumunska vlada je nato izdala obsežne odredbe, da se ne bi mogli več ponoviti protižidovski in protimadjarski nemiri. Nadalje je rumunska vlada odredila discipli-naro preiskavo proti vsem uradnikom, ki niso preprečili nemirov ali celo pri njih sodelovali. Aretirani dijaki pridejo pred. sodišče in se je že prva razprava vršila. Obito-žeen je bil dijak Bordeanu, da je napadel tri vojake. Ko so bili ti vojaki zaslišani kot priče, so izjavili, da je dijak metal kamenje na neko hišo in ne na nje. Na podlagi te komične izpovedbe vojakov je bil dijak oproščen, ko da je v Rumuniji običajna stvar rne-ianja kamenja v hiše. — Dijaki groze z generalno stavko, če ne bo takoj vseh 200 zaprtih dijakov izpuščenih. Po vsej verjetnosti bosta morala angleški in ameriški poslanik še enkrat intervenirati, če v resnici hočeta, da bodo 'krivci krvavih in barbarskih nemirov kaznovani. = Pogajanja za bolgarsko posojilo pri Zvezi narodov — brezuspešna. Svet Zveze narodov je prošnjo bolagrske vlade za posojilo odložil na prihodnje zasedanje. Pri tem je igral veliko vlogo tudi dolg Bolgarske Nemški diskontni družbi, ki je leta 1914 posodila Bolgarski 270 milijonov zlatih levov. Sedaj je nemška družba zopet prijavila svojo terjatev in Svet Zveze narodov, je priznal upravičenost terjatve. Nesoglasje je nastalo tudi glede zahteve Zveze narodov, da mora postati Bolgarska narodna banka zasebna delniška družba. Bolgarska vlada je končno hotela imeti 12 milijonov funtov posojila, (ločim je pripravljena Zveza narodov (lati le 4 milijone. Iz vseh teh vzrokov ui prišlo do sporazuma. = 48. zasedanje Sveta Zveze narodov za-Ključeno. Rešitev poljsko-litcvskega spota pomeni brez dvoma lep triumf z-t Zvezo narodov. Vsi veliki listi to tudi poudarjajo in pišejo, da pomeni ravno zaključno zasedanje največjo zmago, ki ijo je dosedaj Zveza narodov dosegla. Edino italijanski listi skušajo omalovaževati uspeh Zveze narodov. Pišejo, da je bil poljsko-litovski spor likvidiran samo vsled tega, ker je Pilsudski zagrozil z vojno in da je Zveza narodov pred to grožnjo likvidirala. To pa nikakor ni res. Spor je bil rešen pravzaprav že s prihodom l:ilsudskega. Nad vse značilen je tudi prizor, ki se je odigral po zaključitvi nočne seje. Ko je bila resolucija sprejeta, je stopil Pilsudski k Voldemarasu in mu dejal: »Moja želja je, da Vam v znak sporazuma podam roko.« Voldemaras je bil očividno razburjen in je iskreno stisnil Pilsudskemu roko. — Še bolj jasno pa govori pismo Streseman-na. Ta je namreč poslal predsedniku zasedanja pismo, v katerem'ga onozarja na govorice, ko da bi grožnja Pilsudskega povzročila rešitev spora. To pa ni res in zaito prosi presednjka zasedanja, da s posebnim pismom to vest demantira. Predsednik je to tudi storil in s tem je uspeh Zveze narodov nedvoumno dokazan. — Razočaranje v Litvi. Politični krogi v Kovnu so silno razočarani, ker se je Voldemaras na svojo roko odločil, da odplavi vojno stanje s Poljsko. Do zadnjega so bili vsi ipoliti;«r^>wtrvi Dnevne vesti, — Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima v pondeljek, dne 19. decembra 1927 ob pol 10. uri dopoldne v zborničnih prostorih svojo redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika ustanovne seje z dne 25. novembra 1927. 2. 'Nogovor in poročilo zborničnega predsednika. 3. Poročilo o delovanju zbornice in njenih prizadevanjih za izboljšanje gospodarskega položaja v letu 1927. 4. Poročilo o gradbi zbornične palače. 5. Poročilo o gradbi stanovanjskega poslopja. 6. Volitev in poročilo o izvolitvi podnačelni-kov v treh odsekiii. 7. Volitev treh pregledovalcev računov. 8. Komercijalizacija in reorganizacija državnih železnic. 9. Stališče glede irgovinsko-političnega razmerja napham drugim državam. 10. Predlogi zborničnih članov. — Nov pomočnik ministra za socijalno politiko. Za pomočnika ministra za socijalno p politiko je imenovan dr. Janko Kočevar, vpokojeni upravnik invalidskega doma \ Sarajevu. — Skupno zborovanje riaše in bolgarske semljoradniške omladine. V nedeljo se je vršilo v Beogradu skupno zborovanje agrarnega kluba naše univerze in članov bol- i gorskega dijaškega agrarnega kluba »Aleksander Siambohjski«. Zborovanje je oivo-Til pravnik Miodrag Milovanovič, ki je ugotovil v svojem referatu dvoje karakterističnih dejstev: 1. Da je zemljoradniški pokret na Bolgarskem trenutno jačji nego-li kdajkoli; 2. da je spontana manifestacija ideala zbližanja bolgarskih zemljoradnikov z jugoslovanskimi zemljoradniki skoraj istovetna z našim pokretom. Od vodstva stranke sta prisostvovala zborovanju Joca Jovanovič m dr. D. Jovanovič. — Prosvetna mizerija v Mostam. Honorarni profesorji v Mosiaru rušo prejeli že Celo leto nobenih honorarjev. Sklenili so, ■aa prično, če se jim zapadli honorarji ne izplačajo, z novim letom stavkati. — Izseljevanje iz Dalmacije. Te dni se je odpeljalo iz Splita v Južno Ameriko 80 izseljencev. V zadnjem času se opaža, da se izseljujejo iz Dalmacije ljudje tudi iz krajev odkoder se doslej niso izseljevali. — Ustanovitev Aerokluba v Karlovcu. Te dni se je vršil v Karlovcu ustanovni občni zbor Aerokluba »Naša krila«. — Razpisano sodnijsko mesto. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je razpisano mesto pisarniškega asistenta. Za mesto se za-'titeva popolna srednješolska izobrazba z t zrelostnim izpitom ali srednja strokovna šol s končnim izpitom. Prošnje je vložiti najkasneje do dne 15. januarja 1928. — Razpis službe za učiteljico. Na štiri-razredni šoli v Št. Lenartu nad Laškim je razpisana služba za učiteljico. .... Smrt črnogorskega junaka, Iz Podgorice poročajo: V Piperih je umrl 105- , ! £>ro Neškovič-Vučinič. Vučinič sc je udeležil že s 15 leti prve bitke. Kot starec se ie udeležil svetovne vojne, v kateri te zaHsvoi° hrabrost odlikovan. >,~ Haraščanje brezposelnosti na Angle-SKem. Angleško ministrstvo dela je izdalo komunike, v katerem javlja, da je znašalo število brezposelnih v Angliji tekom zadnjega tedna 1,145.000, kar znači napram Prejšnjemu mesecu porast za 18.946. — Občni zbor okr. učiteljskega društva za ljubljansko okolico preložen. Radi nastalih ovir se bo vršil občni zbor okr. učiteljskega društva za ljubljansko okolico 7 januarja 1928 in ne 19. t. m. kakor je bilo objavljeno. — Odbor za popravo Jurčičeve rojstne hiše objavlja z izkazom prispevkov: Gdč. Bergantova je nabrala med uradnišivom JUZD Din 217.50; Učiteljska tiskarna 100 di-' |e.v: Tiskovna zadruga 500 Din; Jugoslovanska knjigarna 500 Din; Odvetniška 'tiormca 500 Din; Županstvo mesta Novo-mesio ICO D n; skupaj 1917 Din 50 par. V ceiofi doslej 5236 Din, torej osminka tega, kar bi bilo približno treba za popravilo Jurčičeve hiše. Zahvaljujoč se vsem darovalcem ugotavlja odbor, da za sedaj m misliti na uresničenje te potrebne zaosnove, če se ne bo slovenska javnost v obilnejši meri odzvala našemu vabilu. ~ Rezervni oficirji se opozarjajo na določila čl. 474. službenih pravil L del, glasom katerih so dolžni na rojstni dan Nj Vel kralja dne 17. decembra 1927 v uniformi prisostvovati cerkveni svečanosti, ki se bo vršila v stolni cerkvi sv. Nikolaja ob 10 uri. Kdor nima uniforme naj pride v civilu z znakom. Pol ure preje sc člani zberejo v pisarni pododbora (Konsgresni trg 1), od koder bo skupen odhod. V pisarni bo ta dan odprta knjiga za čestitke, v katero se bo vsak ki ne bo zadržan podpisal. — Pododbor Liubljana. — i ^ ®°*s* kostne uspehe. Nadejamo .se da se vsaj za | božične praznike spomnite nas najbednejšiii - lepih s kakršnimkoli darom. Vsak najmanjši dar v blagu ali denarju nam je dobrodošel. 1 Milodare sprejema Podporno društvo sle-i pih v Ljubljani, WoIfova ulica štev. 12. — Velika poneverba. Še začetkom mese-| ca oktobra je bila uvedena zoper biagaj-s-mka notranjega ministrstva Simo Popoviča j kazenska preiskava. Obdolžen je, da je poneveril vsoto 1,645.000 Din. Pred preiskovalnim sodnikom je izjavil, da bo dokazal i svojo nekrivdo z dokumenti. Kljub temu t je prišlo do obravnave, pri kateri je pa Po-; povičern zagovornik dosegel, da je odka-j zalo sodišče zadevo zopet preiskovalnemu | sodniku z nalogom, da dokumente prouči, nakar naj stavi nadaljnje predloge. To se j je zgodilo. Stvar pa je izpadla za Popoviča i prav neugodno: Preiskovalni sodnik je ugo-! iovil, da so dokumenti potvorjeni. Vsled te-. ga so utaknili Popoviča v preiskovalni zapor, v najkrajšem času pa bo sedel zopet radi hudodelstva uradne poneverbe na založni klopi. — Originalno maščevanje. V zaporo okrožnega sodišča v Travniku so prignali te dni orožniki seljaka, ki se je na originalen način maščeval nad svojim sosedom, s katerim je živel že dalje časa v hudem sovraštvu. Možakar je udi 1 namreč v hišo svojega nasprotnika, spodil otroke na dvorišče ter hotel posiliti njegovo ženo. To sc mu prvič ni posrečilo. Zato je ponovil svojo atako par ur kasneje, ko je bila žena sama doma z nedoletnim otrokom. Zvezal je otroka,^ da ni mogel priklicati pomoči, nakar je ženo posilil. — Vlom v hišo žalosti. V neki hiši v Vin-kovcih se je odigrala pred mesecem dni krvava rodbinska tragedija. Trgovec Anton Heinrich je ustrelil svojo ženo, vse svoje otroke, nato pa še samega sebe. Te dni so udrli v stanovanje neznani lopovi, ki so odnesli vse dragocenosti in vso gotovino v skupni vrednosti 18.000 Din. — Pretep, ki se ga je udeležilo 850 kmetov. V soboto je prišlo med kmeti iz vasi Bjelimič in kmeti iz vasi Mamič v Hercegovini do pretepa, ki se ga je udeležilo 350 pretepačev. Na obeh straneh je bilo j vse polno ranjencev, ki so ijh, ko je vzpostavilo orožmštvo red in mir ter aretiralo kolovodje, prepeljali v mostarsko bolnico. — Poroka razbojnika na smrtni postelji. Kot smo poročali, je bil nedavno v Bački Topoli po pravcati bitki aretiran glasoviii >azbojnik Gjuro Herkovič ter prepeljan tež- | ko ranjen v inkvizilsko bolnico, kjer leži sedaj v zadnjih izdihljajih. Te dni je izrazil Herkovič željo, da bi se rad s svojo ljubico Jelisavo Pričo, ki se nahaja pravtako kot on v zaporu, poročil. Sodišče je njegovi prošnji ustreglo. Kmalu po poroki je prejel Herkovič poslednje olje. — Velika racija v varšavskem okrožju. V noči od petka no soboto je bila izvedena v varšavskem okrožju velikopotezna racija. Pri tej priliki je bilo aretiranih nič manj kot 60 že dolgo iskanih zločincev. Višek akcije je bilo obleganje opekarne pri Oza-rovu pri Varšavi. V opekarni se je skrivala močna tolpa glasovitih razbojnikov. Ko je policija lopove pozvala, da naj se udaio, so otvorili ogenj, nakar je jela metati policija v opekarno bombe s smrdljivimi plini ter tako zločince kmalu ukrotila in aretirala. — Sodni svetnik ustrelil v hipni blaznosti j svojo mater. 55letni sodni svetnik Grund-lach v Mecklenburgu, ki je bil že več let živčno bolan, vsled česar ie bil predčasno vpokojen, je ustrelil ie dni v hipni blaznosti svojo 78Ieino mater. — Senzacionalen proces v Krakovu. V Krakovu se je končal te dni proces zoper kmeta Palucha, ki je bil obtožen umora svoje žene. Paluchova žena, ki je bila znana tako doma kot v Varšavi kot izredna lepotica, je služila pogosto akademičnim slikarjem kot model. Paluch je bil vsled tega silno ljubosumen. Ker se za njegove zadevne prepovedi ni brigala, jo je končno umoril ter truplo razkosal in pometal posamezne kose v vodo. Par dni nato so mu prišli na sled. Sprva je tajil, končno pa se je moral spričo nepobitnega obremenilnega materiala udati in priznati. Obsojen je bil na 12 let ječe. Za proces, ki je trajal celih 12 dni je vladalo v Krakovu veliko zanimanje. — Atentat z dinamitom na učiteljico. Sin bogatega farmerja Hiram Reed v okolici Chicaga je imel že dalje časa z učiteljico lolo Bradford razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Da bi se iznebil ljubice, ki se je bil naveličal, je izvršil Hiram Reed nanjo atentat z dinamitom. Vrgel je namreč v njeno peč dve dinamitni patroni. Ko je učiteljica v peči zakurila, je nastala močna eksplozija, ki je raznesla peč. Drobci so učiteljico težko poškodovali. Reed je bil aretiran. Zagovarjal se bo radi poizkuše-nega umora, ki se kaznuje v državi Illinois s smrtjo. — Grški parnik ponesrečil ob ameriški obali. Valovi razburkanega morja so treščili te dni grški petrolejski parnik »Kyri-kos« v bližini rta Cape Hatteras ob skalo. Parnik se je potopil. Dva druga, na pomoč pozvana parnika sta del posadke rešila. — Nenavaden način samomora. 251etna vzgojiteljica llona Herceg v Budimpešti je izvršila te dni nenavaden samomor. Raz- bila je ročno zrcalo ter črepinje poži la. Prepeljali so jo v brezupnem stanju, s težkimi notranjimi poškodbami v bolnico. V prostovoljno smrt je gnala deklico nesrečna ljubezen. — Konec veleizdajniškega procesa Lucku. Veleizdajniški proces v Lucku proti 34 Ukrajincem je končan, 32 obtožencev je bilo obsojenih na ječo od 5 do 8 let, dva sta bila oproščena. — Sedem dni živ zakopan, iz Stuttgarta poročajo: V pondeljek so izkopali fakirja Toka. Ceremoniji je prisostvovalo 5000 ljudi. Ko so ga izkopali, so zvonili zvonovi, v znak, da se je Toka osvestil. Ko so ga izvlekli iz zemlje, si je potegnil iz lica, ušes in nosa igle. Zdravniki so ugotovili, da je Toka popolnoma zdrav. Je samo zelo izmučen ter je izgubil na teži 11 kg. Toka je Nemec z Dusseldorfa. — Dva plesalca padla v orkester. Plesalski dvojici Sandrisi in Copelli v New-yorku se je pripetila te dni nenavadna nezgoda. Med plesom sta se približala preveč robu odra, tako da sta padla med muzikante orkestra. Oba plesalca sta se pri tem težko poškodovala-. — Svojo hčer prodal za deciliter žganja. Na Dunaju je bil ie dni aretiran Tomaž Ku-sak, ki je prodal popolnoma pijan, v neki gostilni neznanemu mu človeku svojo 14-letno hčer za deciliter žganja. — Noseče matere naj skušajo z rabo pri-rodne grenčice »Franz-Josef« odstraniti vsako telesno zaprtje. Predstojniki vseuči-iiščnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno vodo »Franz-Josef«, ker je lahko za- i užitna in ker milo odpirajoči učinek zane-sljevo nastopi v kratkem času in brez ne-. prijetnih postranskih pojavov. Dobiva se v ! vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih ' trgovinah. IM deklamacij« , petje in gledališka predstava iri obdarovanje revnih otrok. Občinstvo prosimo, da podpre človekoljubno prireditev in v obilnem številu obišče božičnico. Vsa druga društva prosimo, da ta dan ne prirejajo prireditev. c— Danes zvečer se vrši v klubski sobi hotela »Evropa« problemski reševalni turnir »Alfila« z lepimi nagradami. Vablje-j ni so vsi ljubitelji šaha. ; c— Trafika na celjskem kolodvoru bo \ oddana. Osebe, ki nameravajo prositi za j trafiko, opozarjamo, da morajo preje za-j prositi direkcijo drž. železnic v Ljubljani, j da jim že obstoječi lokal za trafiko da v ? najem. Absolutno prednost uživajo: 1. železniški invalidi, ki so več koi 50% nesposobni za fizično delo in ki uživajo le malo penzijo ali rento, in 2. vdove železničarjev, ki so ostale brez penzije ali rente, oziroma uživajo le malo penzijo in imajo i deco za šolanje. Prosilci naj stanujejo v i Celju ali vsaj v neposredni bližini Celja. | Prošnje je nasloviti na direkcijo drž. želez-; me v Ljubljani, vložiti pa osebno pri šefu | postaje v Celju do dne 17. decembra 1927. : c— Ljudsko vseučilišče v Celju. V pon- ! deljek, dne 12. t. m. predava g. dr. Anton | Schwab o Ipavcih m njih skladbah. O LAS IZ OBČINSTVA. ; Prodaja manjvrednega mesa po gostilnah. | Po deželi se vrši dnevno siloklanje in nie-| so take zaklane živine se prodaja nekaterim i gostilnam po deželi. Tako meso bi se smelo j prodajati po primerni ceni zgolj revnejšim | slojem, ne pa gostilnam, ki iščejo pri lem samo dvojni dobiček. Zahtevamo, da so ta nedestatak odpravi, oziroma čim najbolj omeji. Kako pridemo konzmnenti do tega, da plačujemo gostilničarjem manjvredno nfl*so po isti ceni kot c polnovredno. š Eden za več drugih. ; Zimska oblačila : usnjate suknjiče, reglane itd vseh j velikosti za moške, fante in dečke j nudi Vam najceneje samo i konfrkci a „F8ANOE“ % Ljublj-na, Gradišče nasproti Dramskega gledališča. «uanwnuiB»RnMiimMimBMB« Ljubljana. f I— Udruženje jugsolovenskih inženjerjev i in ashiiekiov — Sekcija Ljubljana vabi na j predavanje, ki se bo vršilo v petek, 16. de-i ccmbra ob 20. uri v lastnem družabnem ! lokalu na Kongresnem trgu št. 1 v II. nad-j siropju. Predaval bo g. ng. Hinko čopič o elektrifikaciji Ljubljane in okolice z gospo-t darskega siališča. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo, j 1— Na simfoničnem koncertu Orkestra!« : nega društva Glasbene Matice v Ljubljani, > ki se vrši v petek, dne 16. t. m. ob 20. uri zvečer v Unionski dvorani izvaja program simfonični orkester 63 članov. Posamezni ; instrumenti so sledeče zasedeni: 13 1. vijo-: lin, 11 11. vijolin, 6 vijol, 4 čela in 4 konira-1 basi, 9 lesenih instrumentov, dalje 4 rogovi, ' 3 trombe in 3 pozavne, tuba, trojna tolkala in harfa. Sestava orkestra in program nam jamčita v vsakem pogledu za umetniški uži-iek, oba dirigenta skladatelja Adamič in i Škerjanc pa za eksaktno izvajanje del, ki ; so na programu in sicer Beethovnova predigra Egmond ter simfonija v c-duru, dalje ; Debussyjeva suita Childrens corner (otročji i kot) in 4 Griegove skladbe. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni I— Na simfoničnem koncerfcu, ki se vrši v petek, dne 16. t. m. v Unionski dvorani, se izvaja kot 3. sporedna točka Debussy-jeva suita Childrens corner (Otroški kot). S to skladbo, polno humorja in ironije, skuša Debussv podati diskretno veselo razposajenost deklice, ki jo čuva nekoliko strogo oko vzgojiteljice. Suita ima 6 delov in sicer: 1. dr. Gradus ad Parnassum. Je ljubka vizija otroka, pri klavirju in hudomušna sli-j ka njegove nedolžne, a obupne borbe proii I Clemenfijevim vajam. 2. Jimbo’s Lullabv j (Slonova zazibalka). Svojemu slonu iz klo-j bučevine poje otrok nežne in mične zgod-] bice, da ga uspava. 3. slika je ljubka sere-j nada punčki. 4. The snow is dancing (Sne-i žinke plešejo). V gorki sobi skozi zaprta j okna sledijo oči z melanholičnim veseljem brezbrižnemu naletavanju snežink. 5. The litile Shpelierd nam predstavlja ljubkega pastirčka naivne čredice, ki je pravkar prišel iz svoje škatlje in diši še nekoliko po sveži barvi in smoli. 6. Golliwog’s cake-walk, to je mahedranje in smešno guganje pajaca, toda skozi otroški smeh je čitiii globoko nežnost. Taka je vsebina interesantne Debussyjeve suite, ki je v prvi vrsti bila napisana leta 1908 koi klavirska skladba. Za orkester jo je priredil A. Caplel. Delo dirigira skladatelj L. M. Škerjanc. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 1— Samomor moža pogrešane Ane Lu-siik. Moža Ane Ltistik, o kateri smo poro-čali, da se je vrgla najbrže s svojim sinom v naročju v vodo so našli včeraj na podu domače šupe zastrupljenega z lizolom. Ob njegovi strani je ležalo pismo, na katerem sta bili nalepljeni sliki matere in sinčka Petra. Samomorilec je zapustil pismo, ki dokazuje, da gre za živčno bolnega človeka. Celfe. c— Božičnica. V nedeljo, dne 18. t. m. ob 15. uri priredi deška okoliška šola v šolski telovadnici božičnico. Na sr>oredu so PROSVETA. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 14. decembra: »Boljši gospod.« - Red D. Čertrtek, 15. decembra: Zaprto. Petek, 16. decembra: »Idealni soprog « — Red C. Sobota, 17. novembra ob 15. uri popoldne: »Medeja«, dijaška predstava pri znižanih cenah. — Izven. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda, 14. decembra: »Cavalleria rusiica-na - Glumači.« Gostovanje gospe Fanette Hermsdorf-Billinove. — Red B. Četrtek, 15. decembra: »Bajadera.« — Red A . Petek, 16. decembra: Zaprto. Sobota, 17. decembra: »Miloševa ženitev.« - Red C. Nedelja, 18. decembra ob 15. uri popoldne: »Bajadera« v koiist Udruženja gledaliških igralcev. j »Idealni soprog« za C abonma bo v pe-: tek, dne 16. i. m. namesto v četrtek, dne i 15. t. m. J Dijaška predstava v ljubljanski drami se j vrši v soboto, dne 17. t. m. ob 15. uri po-' poldne in sicer se v pri zori klasična tragedija »Nedeja« v režiji ge. Avguste Danilove, i Pred začetkom predstave bo imel kratko i predavanje o grški drami univerzitetni pro-| fesor dr. Bradač. Cene so znižane. | Prihodnje premijere v ljubljanski drami, j ki pridejo še tekom tega meseca na vrsto so ; Komen: >I)ivja raiSka« in Calderon: Sod- nik zadamejski«. Slavni nordijski skladatelj E. Grieg je zastopan na simfoničnem koncertu Orkestralnega društva, s 4 krajšimi skladbami orkestralne suite. Z izvajanjem tega dela napra- vi Orkestralno društvo spominsko oddolži-iev ob priliki 20-Ieinice smrti slavnega in priljubljenega komponista. Izvajajo se 4 skladbe in sicer Večer na planini, Pri zibeli, Norveški ples št. 2 in kot sklepna točka Vdanostna koračnica. Po kratki hitri irompetni fanfari zadoni polni orkester. Nato prično štirikrat deljena čela lepo harmo-nizirani napev koračnice, katero melodijo prevzame potem večkrat deljeni godalni zbor. Zopet kratka fanfara, oglase- se trombe in rogovi v iriolah, kritih s trilčki lesenih pihal. Nato nastopi šele pravi tema koračnice v povečanem časovnem merilu in v vsej svoji krasoti in divni veličini. Mehki, barvito-harmonizirani trio svirajo najprej godala ob spremljevanju harfe, potem pa preide isti tema na vse instrumente v orkestru. Konec koračnice je polnozvoneč in izredno veličasten, tako zelo primeren kot sklepčna točka koncerta, ki se vrši v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra L na predvečer, dne 16. decembra ob 20. uri v Unionski dvorani. Program izvaja Orkestralno društvo Glasbene Matce pomnoženo s člani Muzike dravske divizijske oblasti. Griega dirigira Emil Adamič. Vstopnice in programi s podrobno razlago v predprodajo v Matični knjigarni. IZ TAJNIŠTVA MESTNEGA ODBORA NARODNO-RAR1KALNE STRANKE V LJUBLJANI. Obveščamo člane Mestnega odbora NRS, da se ne bo vršila plenarna seja v petek, dne 16. I. m. zaradi slavnostnega koncerta v proslavo Njega Veličanstva kralja Aleksandra L, ki ga priredi orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske v veliki dvorani Uniona. Plenarna seja se bo vršila v torek, dne 20. decembra t. I. Vabila z dnevnim redom dopošljemo. Tajništvo. DIJAŠKE DENUNCIJACIJE L. 1925 PRED TISKOVNIM SODIŠČEM. .Le malokdaj je dvorana št. 77 lia deželnem sedišču tako polna poslušalcev, kakor včeraj, ko se je obravnavala tiskovna iožba sedanjega predsednika Sveta slušateljev ljubljanske univerze, jurista Vekoslava Iskre proti časnikarju in študentu filozofije Cirilu Kočevarju radi štirih, oziroma petih člankov, ki jih je zadnji napisal Janško leto v Narodnem Dnevniku :. V teh člankih je dolži 1 Iskro, da je on glavni inicijator, organizator in krivec velike denuneiantske akcije 1. 1925 preti komunizmu osumljenim dijakom ter članom katoliškega /Razora,. Dvorano je zasedlo že pred 11. uro dopoldne večinoma dijažtvo univerze. Oto splošni pozornosti je predita! (predsednik senata v. s. s. Kralj dolgo obtožnico proti Kočevarju. V svojem obrambnem govoru je obtoženec Kočevar med drugim povdarjal, da je napisal inkriminirane članke iz etičnega in moralnega ogorčenja nad denuncijantsivom vobče, zlasti pa nad denunoijantstvom med slovensko mladino. To je storil v obrambo akademske časti. Navedel je nato več dejstev, ki so ga dovedli do prepričanja, xla je ravno Vekosl. Iskra glavni inicijator vse denuncijantske akcije. Tako se je na primer polastil privatnega pisma tedanjega realca Franca Aleša. To pismo je tvorilo glavni razlog, da je bil Aleš izključen iz vseh šol v državi. Dalje je Iskra dolžil v Mariboru razne dijake članstva pri »Rdeči pomoči« in to v času, ko je bilo več oseb obsojenih na večletno ječo radi članstva pri tej komunistični organizaciji. Obtoženec je dalje navajal razne dokaze, ki govore za udeležbo Iskre pri denimcijacijah. Tako, da je organiziral v društvu »Prerod« posebno »detektivsko« sekcijo za zasledovanje »komunističnih« študentov, da je pošiljal za njimi svoje šipijončke, da je on izdal dr. Brezigarju imena osumljenib»dijakov, nakar je dr. Brezigar obvestil o tem tedanjega prosvet-naega šefa dr. Pavla Pestotnika, da je 011 dajal srednješolskim ravnateljem (informacije o »komunističnih« študentih itd. Obtoženec je naglašal, da med srednješolci ni bilo naikdar komunizma in da je bil ves krednje-šolski komunizem prosto izfabriciran z edinim namenom, da se preganjajo oni študenti, ki se niso strinjali z zanašanjem esdeesar-ske politike v dijaške vrste. Nato so bile zaslišane priče, tako dijaki, oziroma akademiki: Kozak, Šegula, Mrzel, Kermavner, Štranjnar,Reja, Mizerit, Črnila, Aleš in drugi. Vse priče so v bistvu potrdile obtoženčeve navedbe. Priča dr. Brezigar je opisoval takozvani »komunistični« pokret med srednješolci 1. 1925. Ko je govoril, kake grozne komunistične ideje so nekateri srednješolci že imeli tedaj, ,i<> Ir. Ravnihar, Kočevarjev branitelj, 'igctc vil, iki to ni bil nikak komunizem, ker imajo k. numisti ravno nasprotne azore. Dr. Brezigar je priznal, da je obvesti! o komunističnih srednješolcih dr. Pestotnika. Ko je dr. Brezigar ‘trdil, da so se »komunisti utihetii; i!i v srednješolsko organizacijo Pre-i . red . je obtoženec egorčen izjavil, da je bil ^Preporod nepolitično društvo, če pa je bilo tam kaj tihotapstva, je tja utihota-pila svej vpliv ravno ramestojno demokratska stranka. Dr. Bajič je razlagal komunizem osumljenih srednješolcev. Njegova izvajanja je zavrnil dr. Ravnihar, da to ni nikak komunizem, kakor meni priča, temveč prav navaden socializem. Dr. Pipenbafher, ravnatelj II. drž. gimnazije je izjavil, da se ne spominja dobro, če je Iskra njemu navajal kake komuniste na gimnaziji. Vse je itak v spisih, (ki jih vlada sedišču ni izl očila). Iskro je o komunistih izpraševal radi tega, ker je bilo njegovo ime navedeno v posebni okrožnici dr. Pestotnika. G. Josip Mazi, ravnatelj realke ne izpove nič bistvenega. Noče izdati osebe, ki mu je izročila omenjeno Alešovo pismo, na čigar podlagi je bil Aleš izključen. Tudi se ne spominja več debro, ker je že dobri dve leti cd tedaj. Na predlog dr. Knafliča, zastopnika obtoži tel ja, da se zasliši še dr. Pestotnik, ki se današnje razprave ni udeležil in na predlog dr. Ravniharja, da se zaslišijo še naekatere priče, ki so dnes izostale, je bila razprava za dva tedna edgodena. Istočasno je bila edgodena tudi tiskovna razprava v slični zadevi proti novinarju Francu Alešu, ki ga zastopa dr. Le-niež. KRATKE VESTI. Prihodnje zasedanje Svela zveze narodov bo na inicijaiivo Brianda v Rimu, da bi imeli zastopniki Francije, Italije in Anglije priliko sporazumeli se v sredozemskem vprašanju. Francoska zbornica je sprejela proračun s 405 proti 125 glasovi. Dohodki so določeni na 42.56 milijard, izdatki pa na 42.51 milijard. Obenem je dodala zbornica finančnemu zakonu določbo o brezplačnem pouku v prvih štirih razredih srednje šole. Zidovsko univerzo namerava ustanoviti v Pragi neki ameriški Ceh za vse židovske dijake, katerim onemogoča po raznih državah uvedeni numerus clausus obisk univerz. Češkoslovaški soc. demokrati so izjavili, da v nobenem slučaju ne sodelujejo v Šve-hlovi vladi, ker je ta poslabšala socialno zavarovanje. " Senator Borak, je kot predsednik zunanje političnega odseka senata znova predlagal, da prizna Amerika sovjetsko Rusijo. ŠPORT. Diener porazi Rreitenstraeterja. Vzlic temu, da se je precej postarla, je Hans Brei-tonstraeter še enkrat poskusil, priboriti si naslov nemškega prvaka, ki ga je bil tako dolgo nesii. Pozval je terej sedanjega prvaka Dienerja na boksmateh, ki se je vršil v Lipskem. Strokovnjaki niso še s početka dali ■nikak ih šans Breitenstreaterju, ker je bil njegov čas potekel in potek boja je pokazal, da so imeli prav. Diener je bil v resnici 'boljši in je svojega nasprotnika v vsaki rundi nadkriljeval. Že v prvi rundi se je Brei-tenstraeter komaj ubranil silovitih napadov Dienerja in v dveh sledečih rundah mu je Diener že zadal težke udarce. V četrti rundi se je Breitenstraeter nekoliko opomogel, toda 'takoj v začetku pete runde je prinesla tež-kadesna kolebka Dienerja odločitev; Breitenstraeter je moral do »devet« na tla; dvignil se je sicer, teda levi udarec Dienerja ga je zopet potolkel na tla. Še en obupen poskus Rreitenstraeterja, zopetni udarec na čeljust s strani Dienerja, boj je bil končan. Plavolasi H -ns jr bil izštet in njegova velika kanjera je končnoveljavno zaključena. BORZE, 13. decembra. Devize in valute. Ljubliana. Berlin 13.545—13.575 (13.5(i, Cu-rih 1C94.05—1C97.05 (1C95.55), Dunaj 7.995 do 9.025 (8.01), London 276.7—277.5 (277.1), Ne\vyork 56.62—56.82 (56.72), Praga 167.97 do 168.77 (168,37), Trst 307—309 (308). Curih. Beograd 9.1225, Berlin 123.625, Ne\v-ycrk 517.65, London 25.2825, Pariz 20.385, Milan 28.075, Praga 15.345, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.21, Sofija 3.745, Varšava 58.10, Dunaj 73.25. Efekti. Ljubljana. Celjska 1.64—0, Ljubljanska kreditna 132—C, Kreditni zavod 160—0, Vevče 133—0, Kranjska industrijska 360—0, Ruše 265—280, Stavbna 56—0, šešir 110—0. AVANTURA V JESENSKI NOČI. Teodor X., železniški uradnik v Rimu je korakal iz službe proli domu. Radi hladnega vremena roke v žepu, je razmišljal s sklonjeno glavo o svoji žalostni usodi. Ne da bi bil imel vestni in marljivi uradnik v službi kake neprilike. Težilo ga je nekaj čisto drugega. Čim bolj se je bližal svojemu stanovanju, tembolj počasi je hodil. Zakaj, dasi je bil šele dve leti poročen, ni bilo njegove soproge, krasne Palmire, skoraj nikdar doma. Izprva sta živela v rajskem veselju in Teodor je mislil, da je najsrečnejši človek na svetu. Ker pa je bil vesten uradnik ter je vrši! službo včasih podnevi, včasih ponoči, se je pričela nje- gova mlada ženka, ki je ljubila družbo — posebno moško, kaj kmalu dolgočasiti. Pod pretvezo, da se boji biti zvečer sama doma, si je poiskala večerno delo ter postala blagajničarka v baru. O vsem tem je razmišljal Teodor. Mislil je na prazno sobo, kjer ga ne bo sprejel noben prijazen smehljaj, na široko zakonsko posteljo, ko mu je prišlo nenadoma nasproti žensko bitje. Dekle je bilo mlado, vitko in čedno. Ko ga je pogledala, je jelo vleči Teodorja k njej in navezal je plah pogovor. Dobi! je prijazen odgovor in kmalu nato je bil z damico, ki mu je povedala, da ji je ime Nemmy, v svojem stanovanju. Toda, baš ta večer je prišla Palmira preje domov kot običajno. Ko je videla, za kaj gre, se je izmuznila liho iz stanovanja ter hitela na bližnjo policijsko stražnico in dosegla, da sta bila njen možiček in Nellv zasačena in flagranti in preživela drugi del noči na manj prijeten način kot prvi del. Zaslišan, se je Teodor zagovarjal, da ga je njegova soproga zanemarjala ter da »enkrat ni nobenkrat«. Nellv pa je menila: »Če bi imela biti obsojena vsakikrat, kadar se nahajam v družni kakega poročenega moža bi morala biti zaprta vse svoje življenje.« Sodnik se je smehlja! ter je grešnika odpustil. »ŽENA Z ZAPRTIMI OČMI.« Spisal Pierre 1’ Grmite, poslovenil dr. Lovro Sušnik. Založila Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani. Knjiga tiskana v oktavni obliki, obsega 173 strani. Roman »Žena z zaprtimi očmi« je interesanten že zbog svojega očeta abbe-ja Edimon-da Lcutil-a (njegov psevdoniin je Pierre 1’ Erniite), fcojega znane povesti izidejo v do 20O.OCO izvodili, tako 11. pr. »Velika prija te-1 iica - (La Grande Amie), katero delo je t>UO odlikovano z nagrado Francoske Akademije. Roman .Žena z zaprtimi očmi «je istotako odlično delo imenovanega pisatelja. Roman je spretno vzet iz vsakdanjega delavskega življenja po velemestih. Je živa slika bridkih preizkušenj ki čakajo težkega, dela nevajeno plemiško mladenko, ki je morala* vsled padca valute po vojni razprodati očetovo posestvo in poplačati med vojno nastale dolgove in zapustiti svojo rojstno ple-menitaško hišo ter se podati brez gmotnih sredstev v velemesto Pariz iskat vsakdanji kruh. Knjiga je broširana in se dobi v Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani, Stari trg štev. 2/1., pri ekspozituri Jugoslovanske strokovne zveze v Celju in Mariboru za ceno j 20 Din. Knjiga se lahko naroča tudi pri po- 1 ljubni knjigarni tako v Ljubljani, kakor po ! drugih mestih. Dobe se na zahtevo tudi ve- I zane knjige. Vezava se plača posebej. lija Erenburg: 10 5 lajubazen Jeanne-e Ney. (Iz ruSSine prevedel S. L.) je pogledala in presenečeno je bil registra/ter v kemisarijatu poljedelstva, ko so pa reducirali osobje, je bil pa ob mesto. Velblod gre ske^i puščavo. V življenju kruto drži neka rečenica: Živeti je treba.- Nikolaj lipe zdaj pomaga komu stopiti iz voza, zdaj spet prenaša kovčke v vagon, če niso pretežki. Paziti se pa mora pred nosači: če ga ti opazijo, takoj sledi zapisnik in zasliševanje pri milici. In Nikolaj lljič živi. — Sicer je pa to dolgočasno. Pogovorimo se o čem drugem. Kako ste zrasti i! Prava i? V inozem- Jeanne ga kriknila: — Nikolaj lljič! — Res je. Kdo site pa vi? Ah, Jeauiie, Ne spoznal bi vas sam. Takrat ste bili še deklica... Kaj se že spominjate, kako sva igrala domino? Pred Jeanne-o je stal bivši juris-konzult j krasotica! Kam ste namenjeni? pokojnega njenega očeta, zapriseženi pravni j stve? Ali ste že poročeni? zastopnik Nikolaj lljič Sokolov. Nikolaj lljič j je imel sina, ctme^ega mladega človeka, i — Nejleple oprana, pouk « vezanja toreaplalen. Nicke cene tudi na obrefne platila.^ W Uubliana^^^I raMamniBBi 7 1 S K A R N A MERKUR LJUBLJANA SIMON GREGORČIČEVA Ul V se priporoča Tovarna perila ..Triglav" * priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega moSkega perila Ljubljena, Kolodvorska ulte št 8 MALI OGLASI Za TBako besedo se plat« 50 par. Za debele tiikaae pa Din 1.—. Išče se stanovanje, obstoječe i* kuhinje ter dveh sob v centrumu mesta. Plača se-dobro. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje*- Premog - Čebin WolfoTa 1/U- - Telef-20M V^likO lV.birO volnenih lopic. kovrstnih olu«. perila, kravat, vezenin in nogavic, rokavic ter zimskega perila priporoča po izredno nizkih cenah IGNACI) ŽARGI, LJUBLJANA Sv. Petra cesta. , za naročila 0 tiskarske široko spadajočih del. Enserati v »Narodnem dnevniku" imajo velik uspeh- _ i^HM Izdajatelj: Alek&aBder Želeanikar. — Urejuje: Vladimir 8»»tek. — Za tiskamo »Merkur« odgAvorea: Serer, Viri v Liljani.