8554 OSREDNJA KNJIŽNICA 60100200 PRIliiOrtSKI DNEVNIK j*®štnlna p! ičana v gotovini postaje 1 grupo. Cena 200 lir Lelo XXXIII. Št. 293 (9901) TRST, sobota, 17. decembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 2S. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi LAMA: ♦PRIPRAVLJENI SMO SE SREČATI S TO ALI Z NOVO VLADO» Sindikati negativno ocenili vladni predlog in napovedali splošno stavko sredi januarja Predstavniki šestih strank so v Palači Chigi začeli pogovore o nadaljnjem izvajanju programskega sporazuma in v tem okviru o možnosti sestave nove vlade lavski razred,* je pribil Signorilri. Komunist Napolitano, ki se je prav tako udeležil vrha «šesterice* v palači Chigi mani, da bodo pogovori-prihodnjih dni med strankami (po- j . ■ govore je predlagal predstavnik KD i ?° ■ RIM — Sindikati niso zadovoljni z vladnimi gospodarskimi predli in so to svoje nezadovoljstvo poudarili s sklepom, da med 10. in januarjem okličejo splošno stavko, ki bo preklicana samo, če bo **« ali druga* vlada spremenila svoje gospodarske smernice. Obenem *° sc z. gospodarsko politiko soočile stranke «programskega sporazuma«, ki so na sestanka z, vlado poslušale Andrc-ottijevo poročilo, niso J* (razen demokristjanov, ki se z. Nuimentam seveda strinjajo) izrekla dokončnega mnenja. V glavnem * ‘šesterica* spoznala, da bodo poljubna pogajanja o gospodarski po-jjblti in da .je verjetno prav to «o-7’|r», v katerem bo mogoče prevedi možnosti In politične razpolož-jhosti za sestavo nove vlade za 'brizno obdobje*. Morda so položaj najbolje označili Mcialisti, ko je Signorile izjavil, da ?e dejansko začenja «vzvratno štet-za Andreottijevo vlado. «Ulti-Jbat* sindikatov zapade 18. januarji toda samo formalno, dejansko ™ je časa na razpolago še manj, J nasprotnem primeru pa bi se An-t*feottijeva vlada znašla pred sploš-j° stavko brez vsakršnega kritja na j®vi. «Socialistopi je povsem jasno. ne bodo podpirali vlade, ki bi "bela proti sebi ves italijanski de- ni smernic »nove gospodarske politike*, ki pa morajo uživati zaupanje in sodelovanje sindikatov. Levičarske stranke se zavedajo, da je trenutni položaj zanje ugoden, saj se KD nahaja pod koncentričnim pritiskom KPI, PSI, PRI in sedaj tudi federacije CGIL-CISL UIL. Seja vodstva sindikalne federacije se jo pričela v vzdušju polemičnih j izjav Luciana Lame. časnikarjem, ki ob vhodu v dvorano Galloni) pokazali, koliko je dobre volje za spremembo gospodarske politike in, v tem primeru, za pogajanja o sestavi nove emergenčne vlade. Drugačnega mnenja je demokristjan Picroli, ki je poudari), da ni ♦nihče govoril o vladni krizi*, iz česar sklepa, da je «Andreottijeva vlada sedaj trdnejša*. Vsakemu je jasno, da ne KPT, ne PSI in niti PRI nočejo «krize v torni* in da je torej prav sistem dogovarjanja edini, ki lahko privede do o-blikovanja nove vlade, na osnovi dosedanjega »programskega sporazuma* v svojo sredo voditelje policijskega sindikata. V znak solidarnosti s policijskimi agenti in njihovo zahtevo po priznanju pravice do sindikalne organizacije je federacija CGIL-CISL-UIL sklenila oklicati 20. decembra enourno splošno stavko vseh strok. Delo v Italiji bo zato povsem zamrlo med deseto in enajsto uro omenjenega dne. Sledilo je poročilo člana tajništva CGIL Bruna Trentioa, ki je ponovil .negativno oceno vladnega gospodarskega dokumenta. «Mi ocenjujemo vla-dejal: «če bo potrebno se bomo se- j do*, ie dejal Trentin, »do njenih de-slali s to ali z drugo vlado*. j jnnjih in njenih programih, ne pa po Sejo vodstva je pričel sindikalist j nh'nih formulah. Zato je naša sploš-UIL Bugli, ki je poročal o doseženem i "a stavka poziv tej ali katerikoli dru-Kporazitmu glede delovne pogodbe dr--"' vladi, naj spremeni sedanji gospo* zavitega osebja in o polemikah v '■ dal'rki načrt, ker nas ne: -zadovoljuje*. | in so ga vprašali, ali se bodo sindi-I kalisti «še sestali z vlado*, je Lama se še srečali in preverili možnost ♦izpopolnjevanja* sporazuma z novimi temami. Ostali so predlog sprejeli, časnikarji so vprašali Napolitana. če bodo ta srečanja «pred ali po boži-ču», vendar jim je odvrnil, da tega zaenkrat še ne ve. (st.s.) zvezi s sindikatom policijskih agentov. Vodstvo federacije CG1L-CISL-UTL je nato sprejelo v svojo sredo štiri nove člane, predstavnike sindikata policije: generala Felsanija. komisarja Di Francesca, Giordanija in Fe-delija. Deželna sindikalna vodstva pa so pozvali, naj prav tako kooptirajo Predstavniki «šesterice» pri Andreottiju Strokovnjaki in parlamentarni voditelji strank »programskega sporazuma* v palači Chigi na srečanju z vlado o gospodarski politiki 1 Telefoto ANSA) ''"iiuiimimnioiiniimiionomumiiii.........i...innmiii......iiilliiioiiimiinniniiiiiiinniiHiiiiiniiiMniOmnililiiniiiimiiioiiiniriiimiiMHiiiiiiiiiiiiniiiiii.. Trentin je nato podprl zahtevo tajnika UIL Benvenuta, naj bi posebna komisija izdelala seznam ♦protizahtev;: sindikatov, s katerimi bodo seznanjene demokratične stranke na posebnih srečanjih. ♦Naša stavka ni protestnega značaja*. je poudaril Trentin, ♦zato ne bomo stavkali, te bo na mestu vlade zevala praznina. Prav tako bo mo odgovorno preklicali splošno stavko. če bo ta ali druga vlada sprejela naše protipredloge*. Nato je, Po krajših posegih v razpravo, sindikalno vodstvo odložilo sejo na današnji dan. Medtem se je v Palači Chigi zaključilo srečanje med ministri. An-dreottijeve vlade in predstavniki šestili strank «programskega spora;-:*-ma». Srečanja so se udeležili za v!a do Andreotti, Morlino. Stammati, Pan-dolfi, Donat Cattin, Anselmi, Bisagi« ter podtajnika Scotti in Evangelisti, za KD Ferrari Aggradi, Galloni, Fie-coli in Bartolomei, ža KPI Napolita-no. Barca, Natta in Perna, za PSD] Pieiro Longo in Nicolazzi, za PRI Trezza in Terrana. za PLI Allissimo, Bozzi in Balbo, za PSI pa Signorile in Balza mo. Republikanci so vze’i na znanje An-dreottijevo poročilo in takoj izjavili, da prepuščajo oceno dokumenta vodstvo PRI, ki se bo sestalo prihodnje dni. Andreotti pa je, poleg vladnega gospodarskega dokumenta, izročil predstavnikom strank drug zanimiv dokument, sestavljen iz dveh stolpcev. šlo je za primerjavo programskega sporazuma glede na točke, ki so bile uresničene, skratka za pravo sintetično poročilo o tem, kaj je vlada storila doslej in kaj bi morala še storiti. To je dalo predstavnikom strank možnost, da so začeli razpravo o bodočnosti ♦programskega sporazuma* in torej tudi vlade, čeprav ni nihče izgovoril besede ♦kriza*. Galloni (KD) je takoj predlagal, naj bi Dosje KPI o političnem nasilju v Kirnu RIM — V tem letu rimska policija ni bila kos vprašanjem javnega reda: odločila se je skoraj izključno za represijo, medtem ko je povsem opustila preventivne akcije. To je ena od osrednjih ugotovitev dokumenta o javnem redu v Rimu. ki ga je pripravila rimska federacija KPI. Dosje razčlenjuje vse primere političnega nasilja v Rimu v zadnjem letu in ugotavlja, da je cilj teroristov zaostriti politično in gospodarsko krizo v mestu ter pripraviti pogoje za protidemokratične pobude. SPLOŠNO MNENJE PO TELEVIZIJSKIH IZJAVAH TAJNIKOV KPI IN KD Še pred pomladjo nova ♦emergenčna vlada* ali pa razpast parlamenta in nove volitve Ostre polemične reakcije v KD, kjer desnica obtožuje vodstvo, da je izdalo mandat volivcev ■ Pomisleki PSDI in nasprotovanje liberalcev RIM — Televizijske izjave Berlin guerja in Zaccagninija so razpršile vsak dvom o tem, ali bo Andreotti-jeva enobarvna vlada lahko še dolgo ostala pri krmilu. Drug udarec je vlada dobila po srečanju s sindikati, ko -so le ti oklicali splošno stavko, predstavniki strank pa se niso hoteli jasneje obvezati glede vladne gospodarske politike. Splošen občutek 'je namreč bil, da so se predstavniki strank iz obzira udeležili srečanja z vlado, ki so ji dnevi šteti in je zato niso hoteli podpreti. Z Andreottijem ostaja dejansko samo Galloni, torej KD, ki ima ves interes, da se žadeva čimdlje zavleče in omogoči ♦dozorevanje*, ki si ga želi Moto. Skoraj paradoksalno ostajajo Andreottiju ob straiji predvsem ' tisti, ki so mu doslej delali največ preglavic in so ga najglasneje kritizirali: desnica, liberalci, socialdemokrati. Slednjim sploh ni po godu razvoj dogodkov, ki hočeš nočeš vodi k večjemu sporazumevanju med komunisti, socialisti in-demokristjani. Romlti je očitno ljubša imisel. da bi bilo (s čudežno pomočjo) lahko obnoviti levosredinsko koalicijo. Toda o tem razmišlja sam. Splošno mnenje v rimskih političnih krogih je, da je rok za sestavo emergenčne vlade z neposredno u deležbo komunistov v njej zelo kratek: dva, kvečjemu tri mesece. V nasprotnem primeru pa bodo pred časne volitve neizbežne. Zaccagnini je v Reggio Emilii sku šal omiliti svoje televizijske izjave, vendar ni prepričal nikogar. <11 Po polo* pa daje «avtentično» interpretacijo njegovega govora in poudarja, da je za «pogovor o formulah* potreben pred (em ♦dogovor o vsebi ni*, obenem pa izraža dvome, da bi bile stranke, ki najbolj pritiskajo za sestavo nove vlade, pripravljene izoblikovati med seboj skupna sta lišča. O tem govori tudi republikanski tajnik Biasini, ki ponavlja La Mal-1'ov predlog o ♦skupnem programu* naprednih strank, še pred srečanjem z. demokristjani. «La voee re-pubblicsna* pa poudarja, da je «e mer senčna faza občutena in se je dejansko že --a‘čela». S podobnimi ocenami se oglaša Paolo Vittorelli v uvodniku za današnji «Avanti». Po njegovem mnenju se je za «sestavo emergenčne vlade začelo vzvratno štetje*. O MIHIH iiiiiiiiiMiiiiiniitf m itiiimiitiiiiiiHiiiimiiii iiiiiiin ihiiiiiiiiiii mili imimiimiiii im min irimiiii mi iji mulit milili u liMimmtiiiiHinitiiimiiiniiiiiiimiiiii« AMERIŠKI PREDSEDNIK JE ŽE OBVESTIL SADATA Begin je obrazložil Carterju mirovni načrt izraelske vlade Egiptovski predsednik in izraelski premier se bosta v kratkem ponovno sestala ZARADI TAKTIZIRANJA BLOKOVSKIH DRŽAV Nadaljevanje KV SE tudi po novem letu Izključena možnost, da bi se beograjski sestanek še letos zaključil (Od našega dopisnika) ^EOGRAD — Vseh pet delovnih riUpin na beograjskem sestanku ®°hference 0 evropski varnosti in delovanju je včeraj končalo svo-delo in bodo v ponedeljek verjet začele delovati kot redakcijske i0|r>isi,je za pripravo sklepnega do-^'khenta. Delovne skupine (za var-ž°$t. ža gospodarsko sodelovanje, } humanitarna vprašanja, za Sre-^ernlje in za kontinuiteto KEVS) “najprej ocenile uresničevanje j, 1Vinške sklepne listine v minulih J^h letih, nato pa so se lotile ^pšvnave približno 90 predlogov, J. so jih dale posamezne delega-in skupine delegacij o tem, bi lahko pospešili in izbolj-j?1' uresničevanje dogovorov iz jMsinkov in kako bi lahko še t|*repili prizadevanja za večjo var-v'lsl in tesnejše sodelovanje v E-A®Pi. Seveda je takšna razmejitev bolj teoretična, saj ves čas tudi po začetku obravnave po-Attieznih predlogov — udeleženci Opravljajo tudi o izzvajanju hel-'nške listine, nekateri pa s to raz-/®vo. kot se zdi, kanijo še nadevati. i Namen takšnega taktiziranja je gen. Povezovanje ocene že dose-0'ega z določanjem nalog za pridnost naj bi posameznim dele- {djam (gre seveda za zastopnike Lvovskih držav) omogočilo, da v do izsilile kake ugodnosti zase. d po načelu: vi popustite pri eni >aVari, mi bomo pa pri drugi. Prav "•'adj takšnega rpvnnnin hlnkov-,| h držav Vzhoda in Zahoda se beograjskega sestanka zavla- benih možnosti, da bi bilo delo kon čano letos, in je na dlani, da se bodo diplomati 35 držav udeleženk KEVS morali sredi januarja spet zbrati v beograjski kongresni palači ♦Sava* in dokončno sestaviti sklepni dokument ter določiti kraj in datum naslednjega sestanka KEVS. VLADO BARABAŠ Danes obnovitev posvetovanj za sestavo portugalske vlade LIZBONA — Portugalski predsednik Ramalho Eanes bo danes spet začel posvetovanja s . političnimi strankami za sestavo nove vlade. Posvetovanja se bodo predvidoma nadaljevala tildi jutri in v ponedeljek. Istočasno pa.se nadaljujejo tudi pogovori med predstavniki strank o političnem položaju. Včeraj sta se sestali delegaciji socialistične in socialdemokratske stranke, o izidu pogovora pa ni uradnih vesti. Mario Soares. ki velja za najbolj resnega kandidata za prejem mandata, je izjavil, da so dosedanja posvetovanja med strankami žabe ležila določen napredek, pa čeprav o konkretnih rezultatih še ni mogoče govoriti. IRUN — Španska agencija Euro-pa-press poroča, da so v kraju Irun v baskovskih pokrajinah streljali na občinskega svetovalca Julia Martineza in ga umorili. Poelrob uJe, tako da zdaj ni več prav no- nosil o atentatu m. PREISKAVA 0 BANKROTU BANKIRJA SmDONE V Milanu zaslišana Carli in Ventriglia Različni verziji o seznamu 500 Sindonovih klientov, ki so izvažali valuto v tujino MILAN — Milanski sodnik Ovilio Urbisci, ki vodi preiskavo o ban-krotiranju sicilskega bankirja Mi-cheleja Sindone — ta je sicer na varnem v New Yorku — je zašli šal včeraj dva med najvidnejšimi predstavniki italijanskega bančne ga in finančnega življenja: bivšega guvernerja «Banca dTtalia* in se daj predsednika Canfindustrie Gui-da Garlija ter bivšega pooblaščenega upravitelja in podpredsednika ♦Banco di Roma», sedaj pa predsednika Isveimer Ferdinanda Ventriglia. Osrednja točka, okrog katere so se sukala sodnikova vpra sanja, je bila ista pri obeh: skrivnostna izginitev seznama 500 klientov Sindonovih bank, ki so izvažali kapitale v tujino. Tako Carli kot Ventriglia sta se javila preiskovalnemu sodniku v družbi lastnega odvetnika, pa čeprav nista obtoženca, ampak le priči. Prvi je ostal v sodnikovem uradu poldrugo uro, drugi pa celi dve uri. Po zaslišanju nista dala izjav, kot jih ni dal sodnik Urbisci. Kljub njihovemu molku pa so nekatere informacije o poteku zasliševanj vendarle prišle na dan, iz teh informacij pa je razvidno, da obstajajo znatne neskladnosti med pričevanjema Carli ja in Ventriglie. Sodnik je seveda želel vedeti podrobnosti o poteki i sestanka, ki ie bil 28, avgusta 1971 v uradih «Ban-ca dTtalia* ob navzočnosti vodite ljev ♦Banco di Roma*, in na katerem so govorili o »reševanju* Sin-donove ♦Banca privata italiana*. Carli je v tej zvezi dejal, da se na tem sestanku ni govorilo o zname nitem seznamu izvoznikov valute- tn da je sam dal samo direktive in začrtal kriterije, po katerih na: bi izplačali Sindonovim upnikom vsote, ki so jih imeli v banki sicilskega finančnika, tedaj že na robit bankrota. Ventriglia pa .je dal baje povsem drugačno verzijo: na sestanku 28. avgusta 1974 so dejansko govorili o seznamu 500 Sindonovih klientov1. Ta seznam je imel v torbi funkcionar «Banco di Roma* Luciano Pud-du, ki ga pa ni pokazal ostalim udeležencem, ampak ga je dal na razpolago uradu za poslovanje s tujino ♦Banco di Roma*, ki je poskrbel za izplačilo kreditov neka terim Sindonovim upnikom. Kljub pičlim rezultatom včerajšnjih zaslišanj pa preiskovalni sodnik nikakor ne namerava odnehati: že prihodnji teden bo zaslišal še druge funkcionarje ♦Banco di Roma*, da bi končno prišel na sled znamenitemu seznamu, (tm) Sindikati proti manevrom za podražitev testenin RIM — Enotna federacija CGIL, CISL in UIL je zahtevata takojšnje srečanje z ministrom za industrijo v zvezi z manevri industrijcev s testeninami, ki grozijo z vpisom delavcev v dopolnilno blagajno, če vlada ne bo privolila v podražitev testenin. Sindikalna federacija poziva ministrstvo za industrijo, naj prepreči tovrstne manevre ter naj sproži ustrezno pobudo za ugotavljanje dejanske cene proizvodnje testenin. WAdtiINGTON -r »Obravnavan je bil trenutni položaj na Bližnjem vzhodu z vseh vidikov, predvsem pa v luči prizadevanj za splošno pomiritev*. Tako se zaključuje urad no sporočilo Bele hiše o razgovorih med ameriškim predsednikom Carterjem in izraelskim premierom Be ginom, ki se ponovno sestanek danes; Točneje pa naj bi se državnika. najprej sama, nato pa še ob prisotnosti najtesnejših sodelavcev, pogovarjala o izraelskem mirovnem načrtu, ki inaj bi odpravil nasprotja med Izraelom in Egiptom ter rešil palestinsko vprašanje*. O vsebini pogovorov je kmalu nato Carter telefonsko obvestil egiptovskega predsednika, ki se bo v kratkem spet srečal z izraelskim premierom. Ameriška uradna izjava je bila izredno splošna saj zatrjuje, da sta se Begn in Carter dogovarjala o ♦temeljnih načelih, ki bi morala služiti za osnovo nadaljnjih pogajanj*. Zanimivejši je naslednji stavek skopega dokumenta, ki pravi, da je izraelski premier Carterju «predoeil kako bi morali potekati bodoči odnosi med Egiptom in Izraelom ter orišal postopek o reševanju problema palestinskih Arabcev*. Palestinsko vprašanje je torej za Begina še vedno edino vprašanje ♦arabskega življa, ki prebiva v Cisjorda-niji in Gazi*, nikakor pa ne celotnega palestinskega naroda, oziroma ne zadeva'niti tistih, ki so pred leti zapustili lastne domove. Na omenjeni izraz so ameriški in tuji novinarji osredotočili svojo pozornost in vprašali Belo hišo, če soglaša z Beginom. Odgovor ni bil najbolj prepričljiv, kajti vlasnik je zagotovil, da so izraz povzeli oo izraelskem premiere in ga posredovali javnosti v sklopu Beiinovih izjav, brez kakršnekoli kritične o-cene. Politični opazovalci pa začenjajo osvajati tezo dnevnika ♦Wa-siiington Post*, ki zatrjuje, da je ameriška vlada ostro obsodila »nepopustljivost* Organizacije za osvoboditev Palestine po Sadatovem potovanju v Jeruzalem in ie zato ne misli več prištevati med more-, bitne »pogajalce*. Zastopniki Palestincev naj bi zato tudi po sod bi Washingtona postali »arabski prebivalci Cisjordanije*. kar dejansko trdi že dalj časa Izrael. O potankostih načrta, ki ga ,je Carterju predložil Begin, krožijo v ZDA orecej verodostojna sklepanja. ki se oslanjajo na neuradne vesti iz Izraela. Telaviviska vlada naj bi si zamišljala, da bi Cisjor-danija prešla pod palestinsko civilno upravo, ki Da ne bi bila popolnoma samostojna. ’ O drugačni ureditvi naj bi prebivalci območja odločali z glasovanjem čez 20 let Bela hiša predloga ni komentirala, medtem ko se je o njem zelo pohvalno izrazila skupina ameriških senatorjev, ki jih je Begin sprejel Po srečanju s Carterjem. Vendar Pa senatorji niso hoteli povedati, če načrt odgovarja tistemu, ki ga je napovedal tisk. poudarili pa so, da bo ^terjal veliko žrtev od Izraela in da bo nesprejemljiv za radikalne Arabce.* Skoraj gotovo je že, da se bosta egiptovski predsednik in izraelski premier spet sestala: kdaj še ni točno določeno, še manj znano pa je. kje bo prišlo do novega srečanja Begin- Sadat. Egiptovski viri zatrjujejo, da bo prišel Begin v Kairo enkrat med 20. in 26. decembrom, vest-rts.-jaiaela pa so manj podrobne, zagotavljajo pa. da se bosta državnika snidla ali na Cipru ali celo v Kairu, najkasneje V roku dveh tednov. Vendar pa bp Sadat svoje mnenje tako o ameriških pogovorih izraelskega premiera, kakor o Beginovem mi- rovnem načrtu povedal že danes med posebno tiskovno konferenco. Potitič-lu opazovalci pa so vedno bolj zaprepadeni nad načinom, kako si mir krči pot na Bližnjem vzhodu, kajti sestanki na vrhu. nenehne izjave in bliskovita potovanja nekaterih vidnejših državnikov res niso najvernejši porok -za dokončno pomiritev področja.’ (bp) tem so socialisti tembolj prepričani po neuspehu sestankov med vlado in sindikati ter strankami. ,«Oba sestanka sta bila povod za nova razočaranja*. kar so sindikati poudarili s sklepom o splošni stavki. Od tega datuma se tudi ža stranke pri-čenia vzvratno štetje, «ki mora privesti do zasuka, brez katerega ▼ Italiji ne ba več mogoče vladati*. Splošna stavka še ne pomeni vladne krize, ponavlja, socialistično glasilo, vendar pomenljivo dodaja, da socialisti ♦ne bodo dopustili, da bi sc ohranila vlada, proti kateri se izrekaio vsi delavci*. S temi argumenti bo Bettino Crari v torek načel pogovore s tajnikom KD Zaccagninijem. Medtem pa se na desnici že oglašajo nasprotniki morebitnega sporazuma med KPI, PSI in KD o «e-mergenčni vladi*. Liberalci so že povedali, da bi v taki vladi ne sodelovali. Toda njihovo zadržanje ne vzbuja pretirane zaskrbljenosti, pač na je zanimiva reakcija znotraj KD. Bivši sind’kalist Vito Scalia, sedaj poslanec KD. obtožuje vodstvo, da ie «izdalo mandat volivcev*. Oscar Luigi Sealfero pa napada Mora, kateremu' očita, da osnuje načrte o katerih si ne upa spregovoriti na glas*. Rekli smo ♦ne KPI* in to je za vsto KD in za vsakega n jenega poslanca posebej «moralni imperativ*. kateremu se Da nekateri iz-neverjajo. celo Fanfani. ki morda sanja o Kvirinalu. S podobnimi očitki se, na drugi strani, oglaša Mar-co Pannella. le da sanje o Kvirinalu prinisuje Moru. Manj zadrto nastopa io dorotejci. vendar zagovarjajo stališče, da ie s komunisti možen le ♦nov programski dogovor*, nič več. Skupina devetih poslancev KD (med temi so tudi Rossi di Montetera in Giuseppe Zamberletti) pa so poslali demo-krščanskim ko'egom nismo, v katerem jih oorivpio. nat ♦"‘pnejo vrste pred grozečo nevarnost :o». Medlem pa Moro molči. Pravijo, da .že išče Andreottiju naslednika. Govori'se o Fnrlanim. čeprav nekateri te govorice tolmačilo kot poskus, da bi kandidatura ♦pogorela*. To so pa že ugibanja. Ostaia dejstvo, da bo politična derivrost takoi no novoletnih praznikih zelo živahna. CANDIDA CUR7.I I $ m Begin (levo) in Carter po včerujšnjem srečanju (Telefoto UP1-AN5A) Pričakovanja ob robu kairskih razgovorov KAIRO — Udeleženci pripravljalne konference pričakujejo zunanjih spodbud in sugestij, da bi nadaljevali s komaj zastavljenim delom. Taka je vsaj ocena političnih opazovalcev, ki pripisujejo Beginu in Sadatu moč in nalogo, da končno usmerita razpravo v Kairu. Od izraelskega premiera vsi pričakujejo stvarne predloge njegove vlade v odgovor na «Sadatovo hrabro odločitev*, da se poda v Jeruzalem, piedvsem pa, da se končno izreče o načelih, ki bi pogoje-jevala reševanje palestinskega vprašanja'. Egiptovski predsednik ima tokrat nasprotno vlogo: odgovoriti bi namreč morali na to, kar bo Begin predočil ameriškemu predsedniku, še zlasti na tisti del, ki ga bo ameriška vlada pripravljena odločno podpreti. Vendar pa, vsaj po zagotavljanju dnevnika «A1 Ahram*, Sadat še ne bi opustil ♦senzacionalnih potez*: njegov odgovor Beginu in Carterju naj bi .namreč vseboval spet nekaj ♦neverjetnih predlogov*. Do morc- Vladna kri/a v San Marinu KP prejela poizvedovalni mandat SAN MARINO — Komunistični partiji San Marina je bila poverjena naloga, da izvede poizvedovanje za sestavo nove vlade, potem ko je KD vrnila mandat iste narave. Sldep o podelitvi mandata KP je regent-styo sprejelo po posvetovanjih z vsemi strankami San Marina. KP se je obvezala, da bo do 19. decembra odgovorila, ali sprejme mandat za sestavo nove vlade. bitnih preokretov pa razgovori hotelu «Mena House* pripravljajo teren za srečanje zunanjih mini strov*. kakor je izjavil vodja izra elske delegacije, ki si kot vsi udeleženci konference v teh dneh o gleduje egipčanske zgodovinske spomenike. V arabskih radikalnejših krogih pa se nasprotovanje Sadatovim pobudam ni poleglo. Sestanki med predstavniki «fronte zavračanja* se nenehno vrstijo, največ po zaslugi Sirije. Govori pa so medtem tudi o ♦arabskem vrhu*, ki naj bi ga priredila Saudska Arabija, nanj pa povabila tako zmerne arabske države kakor radikalnejše kroge in tudi Egipt. Sicer pa je vloga mogočnega Riada v sedanjem položaju zelo pomembna: po izjavah ameriškega zunanjega ministra naj bi podpiral Sadata, dasi neodkrito .vendar bi se obenem močno zavzemal za enotnost vseh Arabcev. Orožje Saudske Arabije so njeni pe-trodolarji, ponujal pa naj bi ga ostalim Arabcem jordanski kralj, medtem ko hoče Kaled ostati za kulisami. (bp) Stavka avtonomnih sindikatov železničarjev RIM — Od včeraj opolnoči je v teku stavka železničarjev, ki so jo proglasili avtonomni sindikati Fis AFS in ki bo trajala do 7. januarja. Akcija naj bi povzročila enourno zamudo pri odhajanju vlakov. Stavke ne bo samo 24.. 25. in 31. decembra ter 1. januarja, v teh dneh pa bodo stavkali železničarji misovskega sindikata CISNAL, tako da niti v teh prazničnih dneh ni gotovo, da bodo vlaki redno vozili. - Zvezni sindikati so odločno obsodili stavkovno akcijo avtonomnih železničarjev, ker bo povzročila težave predvsem najnižjim slojem prebivalstva ter so pozvali železničarje CGIL, CISL in UIL, naj storijo vse, da bi bile te težave čim bolj omejene. Ministrstvo za prevoze pa je medtem sporočilo, da se bodo pogajanja s sindikati železničarjev CGIL, CISL in UIL znova začela prihodnji ponedeljek, 19. decembra. Prihodnji mesec obisk italijanskih parlamentarcev v Jugoslaviji BEOGRAD — Predsednik zunanjepolitičnega odbora zveznega zbora jugoslovanske skupščine Mihaj-lo Javorški je sprejel včeraj italijanskega veleposlanika v Beogradu Alberta Cavaglierija. Ob tej priložnosti sta se pogovarjala o obisku, članov zunanjepolitičnih odborov italijanske poslanske zbornice in senata prihodnji mesec v Jugoslaviji. ANKARA — Sedem oseb je bilo teže ranjenih v bombnem atentatu proti nekemu javnemu lokalu v središču Ankare. Po poročilih turške televizije so bombe odvrgli trije ali štirje mladinci, ki so takoj nate zbežali. DA BI IZRAVNALI VELIK FINANČNI PRIMANJKLJAJ OD 1. JANUARJA 1978 PRISTANIŠKE TARIFE ZA 40% VIŠJE OD SEDANJIH Na včerajšnji seji upravnega sveta luške ustanove obravnavali tudi predloge za izboljšanje produktivnosti dela - Letos ugoden razvoj blagovnega prometa ■ Do konca decembra rekord 70.000 kontejnerjev? Včeraj dopoldne se je sestal u-pravni svet Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče. Za to sejo je vladalo v našem mestu, predvsem pa v krogih tradicionalnih koristni-nikov pristaniških storitev, veliko zanimanje, saj je vodstvo luške ustanove že pred časom opozorilo, da bo proti koncu leta primorano prevzeti vrsto ukrepov, da bi zapolnilo poslovni primanjkljaj. Ta je znašal že pred dvema mesecema 18 milijard, do konca 1977 pa bo predvidoma dosegel in morda celo presegel 20 milijard lir. Dober del primanjkljaja izvira že iz preteklih poslovnih let (od leta 1974 dalje), okrog 8 milijard deficita pa se je nabralo v letošnjem letu. K temu .je treba pripomniti, da bo prihodnje leto stopila v veljavo nova delovna pogodba za pristani-ščnike, in sicer tako za osebje luške ustanove kakor tudi za delavce v okviru luških »kompanij*. Prav s tem vprašanjem se je u-pravni svet pristaniške ustanove ukvarjal na včerajšnji seji, ki se je zaključila šele v popoldanskih urah. Upravni svet je v dolgi razpravi ugotovil, da pristaniška ustanova nima drugih možnosti, da bi izravnala velik primanjkljaj, kot da s 1. januarjem 1978 ponovno poviša obstoječe tarife za luške storitve. Nove tarife bodo poprečno za 40% višje od dosedanjih (v tej zvezi naj omenimo, da so bile tarife že januarja letos povišane v poprečju za 30%), in bodo veljale praktično za vse storitve, ki jih luka nudi domačim in tujim koristnikom: raztovarjanje, natovarjanje in manipulacija blaga. Povišek v razmerju 40% je kot reče-nono poprečen: nekatere postavke v tarifnem pravilniku bodo namreč povišane «le» za 35%, druge pa bodo celo za 50% višje od sedanjih. Na seji so razpravljali tudi o pomembnem vprašanju produktivnosti dela v luki in v tej zveži so prisotni vzeli v pretres konkretne predloge, ki jih je izdelal pred kratkim ustanovljeni »odbor za produktivnost* v okviru samega u-pravnega sveta. Gre za predloge o novih pobudah, s pomočjo, katerih naj bi delo v luki* zadobilo prožnejše obrise in omogočilo primemo izboljšanje produktivnosti dela. Nekateri predlogi se nanašajo na racionalnejšo uporabo razpoložljivega osebja in tehničnih naprav, predvidene pa so spremembe tudi kar zadeva delovni' umik v pristanišču Stanovske in sindikalne organizacije v Trstu so se že pred časom izrekle proti novemu povišku pristaniških tarif, kolikor bi vodstvo luke istočasno ne poskrbelo za ustrezno povečanje produktivnosti dela oziroma za izboljšanje pristaniških storitev. Višje tarife bi namreč utegnile preusmeriti iz Trsta v konkurenčne luke del tradicionalnega blagovnega prometa s«iz tujine za tujino*, kolikor bi koristniki luke ne mogli istočasno računati na hitrejše, agilnejše in u-činkovitejše delovanje tukajšnjih pristaniških struktur. Prav tej nevarnosti se vodstvo luke namerava izogniti z vrsto novih ukrepov, ki jih sedaj preučujejo na tehnični ravni. Kar zadeva letošnji razvoj prometa, so na seji vzeli z zadovoljstvom na znanje, da se .je promet s tradicionalnim blagom do konca oktobra letošnjega leta povečal za okrog 20% v primeri z ustreznim razdobjem lani ter dosegel 2.153.300 ton. Tudi celokupen promet — všteta tudi surova nafta' — izkazuje letos povečanje in sicer na 31.159.000 ton, kar presega lanski promet v razdobju ja-nuar-oktober za poldrug milijon ton. Končno so prisotni ugotovili, da se promet s kontejnerji še vedno ugodno stopnjuje: do konca letošnjega oktobra so namreč v luki manipulirali 58.289 kontejnerjev, to ie 16.267 kontejnerjev več kakor v prvih desetih mesecih lanskega leta. Ta postavka izkazuje poveča- nje za 38% kar vliva upanje, da bo letošnji, promet s kontejnerji dosegel konico 70.000 kosov, medtem ko je luka v vsem letu 1976 mani pulirala 52.000 kontejnerjev. Urniki trgovin za praznike V prazničnih dneh in sicer 25. in 26. t.m., bodo vse trgovine zaprte, razen mlekarn in pekarn, ki bodo odprte za sv. Stefan od 7.40 do 13. ure. Poleg tega bodo odprte tudi cvetličarne, in sicer za božič od 8. do 13. ure. Trgovine jestvin bodo lahko v soboto, 24. t.m., zakasnile zaporo za eno uro, medtem ko bodo brivski saloni pred božičnimi prazniki odprti od 8.30 do 19.30. OB SINOČNJI PREMIERI V KULTURNEM DOMU VELIKO SMEHA IN TRPKE RESNICE V «OBLASTI» BRANISLAVA NUŠIČA Do izraza je prišla uigranost celotnega ansambla SSG, ki je ustvaril nekaj zares posrečenih likov . Tehnično dovršena režija BeloViča Nedokončana politična satira »O-blast* srbskega komediografa Branislava Nušiča je sinoči zaživela na odru Kulturnega doma v popolni moči. Sicer se mi takoj na začetku vsiljuje pomislek, ali je bilo pametno iz enodejanke izpeljati komedijo, oziroma satiro v dveh dejanjih, pa čeprav ~>o Nušičevih iMČrtih. Režiser Miroslav Belovič je na eni strani vredstavo malce zavlekel in to no škodo strmemu dogajanju, na drugi strani pa je podkrepil idejo srbskega komediografa, ki je s svojo satiro razkrinkal birokracijo, birokrate napolnil z napuhom, služabnike uradništva pa prikazal kot lice-merce in ponižne sluge oblasti. To predvsem na začetku drugega dejanja. Glavno življenjsko načelo vseh Nušičevih likov v «Oblasti» je želja po moči, pa najsi bo to moč• nad sočlovekom, ali moč denarja. Vsi se temu podrejajo in romajo k ministru (Anton Petjč), da bi ugodil njihovim željam, saj je oblast zrasla med njimi. Minister pa vse iiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiMuiiimiiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiintniiininnuntniumiiui,!,,,,,,,, PREDSINOČNJIM NOV SESTANEK NA PROSEKU Nadaljuje se enotna akcija prizadetih po bencinovodu Kmečka zveza la vaški odbori izdelujejo odškodninske zah-■ ' tevke - V kratkem srečaaje z lastniki zemljišč v Praprotu Enotna prizadevanja lastnikov zemljišč v naši pokrajini, po katerih namerava družba «Aquila» speljati bencinovod od čistilnice pri 0-rehu do rezervoarjev v Viscu pri O-gleju, ki jih koordinira Kmečka zveza, se nadaljuje po določenem programu. Po prvih sestankih po vaseh, na katerih so prizadeti izbrali svoje predstavnike in sestavili z njimi vaške odbore, so ti imeli še skupne seje, na katerih so s kmečko strokovno organizacijo poglobili pravne, tehnične in finančne plati vprašanja. Izdelali so tako vrsto načelnih predlogov tako glede pogodbe o postavitvi služnosti, kot tudi glede odškodnine zanjo in za razne vrste škode, ki jo bodo utrpeli lastniki ob postavitvi cevi in po njej. Predstavniki vaških odborov in Kmečke zveze so se sestali tudi z nekaterimi občinskimi upravami in z zastopniki petrolejske družbe «Aquila», nakar so že začeli novo vrsto sestankov z lastniki po posameznih vaseh, ki so jih seznanili z opravljenim delom. Predsinočnjim so se tajnik Kmečke zveze Bukovec ih zastopniki vaških odborov iz Lonjer.ia, Ric-manj, Saleža, Samatorce, Repniča, Zgonika, Briščikov in prvič tudi iz Praprota in Šempolaja sestali na Proseku, da še podrobneje izdelajo, na podiagi predlogov, ki so prišli do izraza na vaških sestankih z lastniki, seznam zahtevkov, ki jih bodo predložili družbi za bencinovod. Prej pa bodo še sklicali širši sestanek v Praprotu, ki bo najverjetneje, upoštevajoč nekatere vmesne obveznosti Kmečke zveze, med božičem in Novim letom. Vsekakor je OGLASNI ODDELEK PRIMORSKEGA DNEVNIKA OBVEŠČA do sprejema za novoletno številko, ki bo izšla v povečanem obsegu NOVOLETNA VOŠČILA PROSVETNIH, ŠPORTNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ IZ TEHNIČNIH RAZLOGOV DO VKLJUČNO 23. DECEMBRA. URNIK: vsak delavnik od 9. do 12.30 sobotah od 9. ure do 12.30. In od 15.30 do 18. ure, ob pozdraviti široko enotnost pobude, ki je, kot dokazujejo izkušnje iz preteklosti, najboljši porok za u-spešno zaščito koristi posameznikov in skupnosti. V Dolini odobren občinski proračun Sinoči se je sestal občinski svet v Dolini. Poleg obširne razprave glede uravnovešanja proračuna vodovodne službe ter sklepu po povišanju zastarelih cen pitne vode, so svetovalci obravnavali proračun za finančno leto 1978 in ga odobrili z glasovi KPI in PSI, Slovenska skupnost in en svetovalec krščanske demokracije so se vzdržali, ostala predstavnika KD pa sta glasovala proti. Proračun predvideva primanjkljaj nad 300 milijonov, ki je v glavne: i enak lanskemu. O poteku seje bomo še obširneje poročali. Včeraj stavka carinikov Cariniki na našem področju so včeraj uprizorili protestno stavko proti sklepu ravnatelja tukajšnjega carinskega okoliša, da raztegne na naše območje vrsto notranjih navodil pristojnega ministrstva, ki se nanašajo na poslovanje carinikov. Carinsko osebje meni, da gre za nesprejemljiva navodila, o katerih je treba predhodno razpravljati s prizadetim osebjem. V znak protesta so cariniki zapustili delovna mesta ob 16. uri, pozneje pa so se v prostorih »finančnega krožka* se stali na izredni skupščini. vor vodi Jože Koren, odgovarjajo pa upravnica Tržaške knjigarne Silvana Valopi, predsednik NŠK dr. Franc Škerlj, urednik knjižnih izdaj ZTT Marko Kravos in ljubitelj slovenske knjige Lado Premru. Nato se bodo zvrstili prispevki sodelavcev o vrsti pomembnejših dogodkov na kulturno - prosvetnem in pedagoškem področju v zadnjem obdobju pri nas. Oddajo bo zaključil prof. J. Tavčar z mislijo dneva. Glasbeno opremo oddaje bo predstavljal odlomek iz uverture k o peri «Kralj Matjaž», s katerim želi oddaja počastiti spomin nedavno u-mrlega primorskega skladatelja Matije Bravničarja. povrsti, kjer ne vidi dobička, zavrže, blizv so mu samo koristonosni ljudje, poosebljeni denar. In kaj povedati o igri ansambla SSG. Igralci so se razživeli, igrali so sproščeno, silovito, uživali v svojih kreacijah, ki so jih dopolnjevali z izbrano Jnimiko, ki je samo podkrepila ostro ali zabavno besedo. Situacije odrskega dogajanja so pripravile, da se je občinstvo v gledališko predstavo popol noma vživelo, večkrat so gledalci zaploskali ob odvrti sceni. Režija Beloviča je tehnično na zelo visoki višini, presenetil je uvod ki se je iz lagodnega kramljanja med Milcjem in Arso sprevrgel v nagel ritem tcharlestona* ter prikazal svet, ki je realnosti nekako odtujen, a tako bridko resničen in surov. Ko na kratkem pogledam n like same. moram ugotoviti da med igralci ni bilo šibke točke. Tako so celovito opravili svoj nastop Alojz Milič v vlogi ministrovega strica Arse, Stane Starešinič (Do-brosav), Stanislava Bonisegna kot Lepošam, Mira Sardoč, Jožko Lu-keš, Rado Nakrst, Miranda Cahari-ja, Stane Raztresen, Aleš Valič, Li-vij Bogateč, Stojan Colja, posebno pa Silvij Kobal (Miloje). Anton Petji (minister Laza Popovič) in Zlata Rodošek (Mica), ki je vse preše-' netila s svojo zares uspešno kreacijo. Sicer bi bilo treba o posameznih likih, ki so bili zares skrbno izdelani, širše spregovoriti, kot tudi o prevodu pesnika Milana Jesiha, sceni Svete Jovanoviča in kostumih Slavice Lalicki. Zaenkrat naj zadošča ugotovitev, da sinočnja predstava nudi obilo smeha, sodobnemu človeku pa tudi veliko stvari v razmislek, saj. so velika gledališka dela vedno aktualna, (m.č.) Iji SPD Tabor in da je vedno dajal in še danes daje svoj dragoceni prispevek domačemu kulturno - prosvetnemu delu. Ne samo s svojo umetniško , ustvarjalnostjo, ampak tudi s stalno pripravljenostjo nuditi svojo nesebično pomoč, z iznajdljivostjo, ki je lastna umetniku in s posluhom za vse, kar lahko prispeva k izboljšanju kulturnega dela pri nas. Na tovariškem srečanju bosta danes spregovorila še dva ugledna gosta. slikar prof. Avgust Černigoj in prof. Milko Rener, avtor monografije o Hlavalgjevem delu, ki je ravnokar izšla. Moški pevski zbor Tabor bo s pesmijo izrazil čustva in želje vseh Opencev. DREVI NA OPČINAH Otvoritev razstave del R. Hlavatyja V okviru razstavne dejavnosti SPD Tabor je na Opčinah že tradicija, da se ob božičnih in novoletnih praznikih srečamo z novimi stvaritvami dr. Roberta Hlavatija. Letos, ob u-metnikovi 80-letnici, bo odprtje razstave njegovih akvarelov in risb danes, 17. decembra, ob 20,30. Prosvetno društvo si šteje v čast, da je bil Robert Hlavatg med ustanovite- Himalaja in domače stene v besedi in sliki alpinista Toneta Škarje Sinoči je bilo v nabito polni Gregorčičevi dvorani v Trstu zelo uspelo prvo sezonsko planinsko predavanje znanega slovenskega alpinista in vodje himalajskih odprav Toneta Škarje, ki je govoril na temo: *Splošno planinsko in alpinistično — od hoje do ekspedicij». Predavanje je opremil z živimi barvnimi diapozitivi, ki so predavateljevim besedam dajali še poseben čar. Glavna misel in nevidna nit, ki je to predavanje vodila je bil seveda motiv Himalaje in predvsem uspele jugoslovanske akcije na Kangba-čen, katero je vodil sam in ki je jugoslovansko alpinistiko dvignila na svetovno raven. In vendar je Škarja čudovite himalajske motive stalno harmonično izmenjaval s slikami iz domačih gora, kakor da bi hotel s tem■ nazorno prikazati, da je svet širen in lep, da pa je vendar domovina le ena in edina. D. J. SPD Igo Gruden in ŠD Sokol Iskreno čestitata gledališki igralki "" MIRANDI C AH ARIJI za priznanje Severjeve nagrade. ,,,v- Danes ob 10.30 na radiu Trst A Druga kulturna oddaja Primorskega dnevnika Na današnjem sporedu radia Trst A je ob 10.30 druga mesečna kulturna oddaja Primorskega dnevnika. Uvodnik zanjo je pripravil Miroslav Košuta, predsednika odbora za kulturo SKGZ, o tslovenski kul- ■ turi v zamejstvu danes*. Sledil bo pogovor o mestu in vlogi slovenske I knjige v našem zamejstvu. Rozgo-1 Na meji aretiran 30 let po dogodku Danes 47-letni Vladimir Kenda je bil 1949. leta v Trstu obsojen na 12 let in pol zapora v zvezi z umorom v Borštu 1947. leta številne Jugoslovane, povsem ne- BlIlllMttMHmiMIIIIIIMIIMHIIIIMIIIIIIIMIIIIIIMIIIItllllllllHIIIIMIMMIIIHMIMMIIIIIIIHIMIHIIIIMUMMIMIMIIIIIMIMIIMIHiilMIIIIIIIIIIIIMMIIIIIimillMIIHMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIllillimMIIIIHIIIIIIiHMMIUmBlimMllllimillllMS TPPZ polaga danes NENAVADNA, A RESNIČNA ZGODBA obrarun svojega dela Tržaški partizanski pevski zbor bo danes polaga! obračun svojega dela v zadnjem letu. V gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu bo namreč imel v popoldanskih urah svoj IH. redni občni zbor, ki bo istočasno tudi priložnost za proslavitev 5. obletnice delovanja zbora in 30-letnice dirigentske dejavnosti njegovega vodje Oskarja Kjudra. Za TPPZ bo skratka pomemben praznik, istočasno pa bo to pomemben dogodek v našem zamejskem kulturnem in družbenem življenju sploh. Peta obletnica je običajno premajhen jubilej, da bi se pozornost javnosti ob njem preveč zaustavljala. Partizanski zbor je glede tega izjema, kajti v svojem sorazmerno kratkem življenju je izpolnil vlogo in naloge ter dosegel uspehe in priznanja, ki se ne dajo povedati v nekaj besedah. Ob današnjem prazniku, ko si bo zbor zastavil tudi smernice svojega nadaljnjega dela, mu želimo, da bi njegovo pot še naprej osvetljevali ideali NOB in odporništva in jo označevali uspehi. • Na nedavni seji osrednjega odbora sindikalne organizacije UILPEM, ki združuje delavce, zaposlene pri petrolejski industriji in pri družbah za razpečevanje zemeljskega plina, je bil tajnik tržaške Delavske zbornice — UIL Bruno Lovero soglasno izvoljen za člana vsedržavnega tajništva UIL za petrolejsko industrijo. • Ministrstvo za turizem in prireditve je s posebno okrožnico izdalo odredbo, ki zadeva posebni sklad za razvoj 'm Okrepitev filmskih dejavnosti. Vsi zainteresirani se lahko zglasijo‘'V- uradu za prireditve na prre fekturi (soba št. 28). NA GRADBIŠČU NA RCŠKI CISTI Tragična smrt delavca pod gosenicami bagerja Voznik težkega vozila ni med vzvratno vožnjo opazil delavca, ki je prečkal delovišče Na gradbišču na Reški cesti je včeraj v poznih dopoldanskih urah tragično izgubil življenje 59-letni delavec Mario Gregor; iz Ul. Nordio 6. Baje je Gregori prečkal delovišče. da bi izročil neko potrdilo. Kot kaže, vendar so si o tej okoliščini pričevanja nasprotujoča, se je med prečkanjem gradbišča spotaknil in je padel prav za bagerjem, ki ga je upravljal Sebastiano Vaccaro iz Alcama. Vaccaro namreč med vzvratno vožnjo ni opazil Gregorija. Na njegovo prisotnost so ga o-pozorili delovni tovariši, ki so ga z mahanjem z rokami in s kričanjem opozorili, da se je nekaj pripetilo. Vaccaro je takoj ustavil bager, a je bilo že prepozno: Gregori je negibno obležal pod težkimi gosenicami. Na kraj nesreče so prihiteli reševalci Rdečega križa, ki pa nesrečnežu niso mogli več pomagati. Preiskavo so uvedli agenti letečega oddelka tržaške kvesture in funkcionarji inšpektorata za delo. Vsekakor kaže, da se je voznik bagerja ozrl naza; pred vzvratno vožnjo, vendar ni videl Gregorija. Truplo nesrečnika so v zgodnjih popoldanskih 'urah prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Zgodilo se je 5. oktobra 1947, pred več kot tridesetimi leti. V Borštu je zveza primorskih partizanov priredila - ljudsko veselico, eno od tolikih vaških šager. Na veselici je domači fant opazil tujca, 22 letnega Tržačana Carla Pitterija, ki je bil baje znan po svoji izzivalni dejavnosti. Slednji je prišel na šagro v družbi z dvema angleškima vojakoma. Prišlo je do prepira med domačim fantom in Pitterijem, kaj kmalu pa se je prepira udeležilo še večje število ljudi. Edino angleška vojaka sta pravočasno odnesla pete. Koliko ljudi je sodelovalo pri splošnem prerivanju, ni bilo mogoče nikoli ugotoviti. Dejstvo je, da so številni prisotni pretepli Pitterija, izven vasi so ga zadušili z žico in vrgli truplo v vodnjak. Dva dni kasneje so truplo zakopali na bližnjem travniku. Tedaj v vasi ni bilo policijske postaje. Šele kasneje, ko se je policija nastanil? v Borštu, se je začela zanimati za to dejanje. Na zatožno klop so poslali osem domačinov: sedem so jih tudi aretirali,' eden, Vladimir Kenda, rojen leta 1930, pa je nenadoma izginil. 30. septembra 1949 jim je sodilo tržaško porotno sodišče. Znega, ki je bil obtožen samo prikrivanja trupla, so obsodili pogojno na devet mesecev zapora, druge pa na zaporne kazni od 9 let d, 16 let in 9 mesecev. Vla-dimira Kendo so v odsotnosti obsodili na 12 let in 6 mesecev zapora. 4. maja 1950 je vrhovno sodišče potrdilo razsodbo, leta 1955 pa so štiri obsojene in sicer tiste, ki so bali obsojeni na naj višje kazni, pomilostili. Drugih podatkov nismo mogli zaslediti v kroniki o dogodkih, o katerih je obširno poročal tudi naš dnevnik. Dodamo lahko le še to, da je zasebno stranko takrat zastopal znani misovski odvetnik Wondrich. Predsinočnjim se je karabinjerjem na meji pri Škofijah predstavil moški srednje starosti in pokazal jugoslovanski potni list. Karabinjer je vzel dokument in v skladu z zadnjimi določili ministrstva, ki je o-dredilo poostritev nadzorstva na mejnih prehodih, preveril ime na potnem listu s seznamom notranje ga ministre1va. Najprej je le bežno pogledal, kajti to nadzorstvo je v večini primerov, še zlasti kar zade- potrebno, vendar mu je oko obstalo na imenu v seznamu ministrstva: Kenda Vladimir. Preveril je podatke o dnevu in kraju rojstva ter ugotovil, da re-e za isto osebo. Ni mu preostalo drugega, kot da stopi na cesto in aretira lastnika potnega lista, kajti na seznamu je jasno pisalo, da je tržaško porotno sodišče izdalo za Kendo zaporni nalog, ker je b:l obsojen na 12 let in pol zapora v zvezi z dogodkom v Borštu. Obvestil je karabinjersko poveljstvo v Miljah, -o pa preiskovalni oddelek tržaških karabinjerjev. Kendo so prepeljali v koronejske zapore. K temu značilnemu stavku običajno še pripišemo, «kjer je na razpolago sodnim oblastem*. Tokrat tega ne moremo pripisati, kajti sodni postopek proti Kendi, ki se je v teh letih naselil, zaposlil in oženil v Kopru, se je že iztekel in razsodba je pravnomočna. To pa.ne pomeni, da bo moral Kenda presedeti 12 let in pol. Njegov primer je nadvse nenavaden, skoraj bi rekli edinstven, vsaj v našem mestu. Prav zaradi redkosti takih primerov je italijanska zakonodaja nekoliko pomanjkljiva. S ponedeljkom direktna telefonska zveza z Belgijo S ponedeljkom, 19. decembra, se bodo Tržačani lahko telefonsko direktno povezali z Belgijo. Tako je sporočilo telefonsko podjetje SIP. S tem se bo mednarodno direktno telefonsko omrežje še bolj razširilo. Kdor bo hotel telefonirati v Belgijo, bo moral najprej zavrteti številko 0032. OBVESTILO Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora sporoča vsem aktivnim in podpornim članom, da bo v gledališču »France Prešeren« v Boljuncu- danes, 17. decembra 1977. ob 15. uri v prvem in ob 15.30 v drugem sklicanju III. REDNI OBČNI ZBOR, ki sovpada s peto obletnico delovanja našega ansambla in 30. obletnico dirigentske dejavnosti Oskarja Kjudra. Dnevni red: otvoritev izvolitev volilne komisije 1 poročilo odbornikov sprememba statuta razprava volitve razno. „ ’ Ob jubilejnem slavju bo TPPZ predvajal krajši program. Ob tej priložnosti bodo nekateri pevci in godbeniki prejeli Gallusova odličja. Ob 14. uri odprtje razstave TPPZ v gledališkem fojerju. Predsednik Rudi Žerjal • Državna zveza obrtnikov in patronat EPASA vabita vse obrtnike na javno zborovanje, ki bo danes, 17. decembra, ob 17.30 v hotelu «Jolly». Govor bo o boju obrtnikov za pravičnejšo pokojnino, za pravično stanarino in za primeren zakon za obrtništvo. Govoril bo C. D'Antonangelo, član vsedržavnega odbora EPASA. Zahvaljujem se vsem vaščanom, ki so me obiskali v bolnišnici Milka Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 17. decembra LAZAR Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 — Dolžina .dneva 8.42 — Lu na vzide ob 12.05 m zatone ob 0.00. Jutri, NEDELJA, 18. decembra RADKO Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,2 stopinje, najnižja 6,4, ob 13. uri 9,2 stopinje, zračni tlak 1035,5 mb nestanovitno pada, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, veter vzhodnik severovzhodnik 24 km na uro s posameznimi sunki do 42 km na uro, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 16. decembra 1977 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Pa je 14 oseb. UMRLI SO: 68-letni Paolo CavaUi, 65-letna Pecchiari vd. Orsini, 84-letna Maria Castellani vd. Carta, 85-letni Oreste Colussi, 93-letna Adele Biba vd., Premuda, 63-letna Angela Gra-belli, 57-letni Giannino Pierino Mi-glioli ,89-letna Matilde Bedujanez vd. Santin, 85-letna Čarobna Pellicciari vd. Modugno, 82-letni Alkalay Zadik, 51-letni Bruno Gon, 70-letna France-sca Clarich vd. Clarich, 61-letna Nora Matteucci vd. Zucchini, 79-letni To-maso Vidali. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 d0 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg. Venezia 2. NOČNA SLUŽB/ LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg. Venezia 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225 114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje:/ tel. 271-124. |i|||l DRUŠTVO ligr ^ SLOVENCEV ____ OBČINE priredi danes, 17. decembra, ob 20. uri v občinski razstavni dvorani v Miljah «LO SQUERO» KULTURNI VEČER SIMONA GREGORČIČA SODELUJEJO DOMAČI SREDNJEŠOLCI IN OSNOVNOŠOLCI TER KOMORNI ZBOR GLASBENE MATICE, KI GA VODI JANKO BAN REŽIJA: STANE RAZTRESEN VABLJENI! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dam Sezona 1977-78 BRANISLAV NUŠIČ OBLAST komedija v dveh delih Prevod MILAN JESIH Scena arh. SVETA JOVANOVIČ Kostumi in maska SLAVICA' LALICKI Koreografija JANEZ MEJAČ Priredba in režija MIROSLAV BELOVIČ Ponovitve: glej pod rubriko »Gledališča*. GLASBENA MATICA TRST > Koncertna sezona 1977-78 Četrti abonmajski koncert V torek, 20. decembra 1977, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. SIMFONIČNI ORKESTER RTV - LJUBLJANA Dirigent: SAMO HUBAD Solist: ALEKSANDER VODOPIVEC klavir Na sporedu: Vrabec, Gershvvin, Beethoven. Rezervacija, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. PD SLOVAN - Padriče razstavlja knjige in plošče TRŽAŠKE KNJIGARNE v zadružnih prostorih — danes, 17. decembra 1977, ob 16. do 19. ure; — jutri, 18. decembra 1977, ob 9. do 12. ure. SPD TABOR - OPČINE vabi v ponedeljek, 19. decembra 1977, ob 20. uri na VEČER Z ALOJZOM REBULO ob izidu knjige Snegovi Edena. O delu bo spregovoril pesnik Miroslav Košuta. Sodelujejo člani dramskega odseka. Slovenski univerzitetni študentje priredijo tradicionalno BRUCOVANJE v ponedeljek, 19, t.m., ob 20. uri v prali dvorani Kulturnega doma. Vabljeni vsi, posebej »stare bajte*. PEDAGOŠKI ODSEK SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE vabi vsaj enega predstavnika od vsakega didaktičnega ravnateljstva in vsake enotne srednje šole, na sestanek, ki bo v ponedeljek, IS. t.m., v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/II. nadstr.). Predstavniki posameznih šol naj bi iznesli svoja stališča in predloge šole, na kateri delujejo, v zvezi s skupnim načrtovanjem strokovnega izpopolnjevanja za slovenske učitelje in profesorje, kot predvideno v okrožnici št. 3831 z dne 27.9.1977. Priporoča se točno udeležbo. Razna obvestila Tržaška radijska postaja bo danes in jutri predvajala celoten posnetek prireditve »PESEM V PRIJATELJSTVU*, ki je bila preteklo soboto v Kulturnem domu v Trstu. Del posnetka bodo oddajali danes (Rubrika »Mi in glasba*) ob 17.05, medtem ko vam borno preostali del sporeda posredovali jutri (Nedeljskega popoldneva od 17. ure dalje). Jutri, 18. t.m., bo ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah koncert domače zabavne glasbe. Igral bo ansambel TAIMS. Jutri, 18. decembra, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu nastopa domači glasbeni ansambel »Eksplorer 74» z izbranim sporedom narodnih in umetnih pesmi. Vabljeni. Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČ6 V TRSTU — Kulturni dom Branislav Nušič: OBLAST. Ponovitve: danes, 17. t.m., ob 20.30 abonma f*® B - razprodano; jutri, 18. t.m., ob 16. uri, aboto118 red C - prva nedelja po premieri; v sredo, 21. t.m., ob 20.30, abonn* red D - mladinski v sredo; v četrtek, 22. tm., ob 16. uri. abo8, ma red H — ob 20.30 abonma re° E - mladinski v četrtek: v petek, 23. t.m., ob 16. uri aboti'118 red I — ob 20.30 abonma red F' sindikalni. Zaradi bližnjih praznikov bo l>re® stava «Oblast» za abonente sob° reda F sindikalni, tokrat izjem«111 na dan petka. Prosimo za razum«'8 nje. V ponedeljek, 26. t.m., ob 1 ' nri, abonma red G - popoldan8 predstava na dan praznika. VERDI Danes ob 18. uri peta ponovil opere »Iris*. ROSSETTI , Danes, 17. decembra, ob 18- u. in ob 20.30, red II. sobota. «v® pone* Bena Jonsona v izvedbi rl skega gledališča. Režija Luigi Sa Gramscija. Delegacijo KPI, ki jo je vodila conska tajnica Fabiana “rugnoli, je na šolskem centru spre-jel novi tajnik Zveze komunistov iz Tolmina Dušan -Jug, ki je gostom torekel prisrčno dobrodošlico. O arhitektonskih kulturnih in didaktičnih *načilnostih centra pa je spregovo-r 1 njegov ravnatelj Franc Rozman, hi je posebej poudaril njegovo vlo-80. Orisal je nato tudi finančne aspekte tega pomembnega in moderno opremljenega objekta,, k' je zahteval o'-.rog 10 milijard starih dinar Jev naložb. Center se uokvirja v Osnovne smernice šolske reforme v Sloveniji, je med drugim dejal rav Patelj, v marsikaterem pogledu pa je celo njen predhodnik. Na številna vprašanja predstavnikov delegacije KPI (Renzo in Rita Marinig, Domeničo in Silvia Pittio-ni> Fabiana Brugnoli, Nadalutti, Crisetig in Petricig), so predstavnici v svojih odgovorih 'podčrtali predvsem povezavo, ki poteka med šolskimi dejavnik- in dejavniki združenega dela. Med drugimi so spregovorili j>redstavnik osnovne šole ■lanko Koren, član občinske skupšči- sodelovanje za dejanski preporod Nadiških dolin. Med drugim je bila izrečena o-stra kritika proti medobčinskemu odboru KD, ki je bil popolnoma odsoten med pripravami na volitve v šolske zborne organe. Glede upravljanja krajevne gorske skupnosti pa «Comunita e cultura* men:, da je treba premostiti sedanjo fazo imo-bilizma ter izdeiati programe za stvarni preporod teh krajev. Z zajedanja je izšlo jasno vabilo vsem resničnim demokratom v KD naj resno premislijo ob sedanjem krit čnem trenutku, tako na politični, kot na upravni ravni. Potrebna je skratka resna razprava v notranjih krogih KD. Sonjam beneške pesmi v Ijesah Kulturno društvo Rečan iz Ljes, občina Grmek, prireja jutri, 18. de ,. cembra, 4. senjam oziroma festival ge prisotne, ki so razpravljale o raz- predvsem mladih ljudi. Prav tako jih bedo peli domači pevci, solisti in skupine. Zborovanje beneških žensk o novem družinskem pravu Na pobudo Zveze beneških žensk je. bilo v špetru javno zborovanje, na katerem je Franca Miani analizirala položaj ženske v družinskem krogu, prertvse.m glede na zakon o družinskem pravu. Na novi zakon se povezuje tudi nova emancipacijska vloga ženske, ki dobva nove razsežnosti in to ne samo v družini, ampak v celotni družbi. Konstruktivna vključitev ženske v družbo pomeni tudi doseiro resničnega paritetnega stanja. Govornica je še dejala, da ekonomska kriza postavlja ženskam še eno vprašanje, in sicer obdržanje delovnega mesta, ki je za žensko nemalokrat ogroženo. V diskusijo, ki je sledila, so posegle mno- beneške pesmi. Ta važna kulturna manifestacija za vso Beneško Slovenijo bo v novi telovadnici v Lje-sah ob 14.30. Na sporedu bo osem novih dialektalnih pesnr. Besedila in glasba so delo domačih avtorjev, ličnih problemih, ki pestijo sodobno žensko. Zborovanje je odprla Bruna Straz-zolini, ki je orisala program in funkcijo novoustanovljene Zveze beneških žensk. tlllllMikIMIHlIimmHMMnmiHIMHMIMIlllllHIMilllHlllIllMtIlllllllllllimillllllllflllltllllllltllllUlllIHmtIIIII PREJŠNJI PONEDELJEK V KOPRU Člani mladinskega odseka pri SKGZ pri 00 ZSMS italijanske gimnazije Italijanski mladinci so izrazili Željo po tesnejših stikih PO IZIDU REZULTATOV ŠOLSKIH VOLITEV Trenutno nezasedena mesta namenjena zastopnikom slovenskih šol na Goriškem NA POBUDO P. D. cOTON ŽUPANČIČ* Drevi v domu Andrej Budal odprtje slikarske razstave Razstavljal bo štqndreški rojak Janez Nanut Ob otvoritvi bo pel Sovodenjski nonet To velja le za pokrajinski šolski svet ■ Demokristjanska stranka se je pohvalno izrazila o rezultatih volitev v okrajna in pokrajinski svet Kos m predstavnik komisi Je za mednarodne odnose Rok Ur-!*č. Gostje so si nato ogledali razne Mstore šolskega centra, od sejne dvorane, raznih učilnic in knjižnice telovadnice ter posebnih učil toc za laboratorijske poskuse. Ob ^ključku srečanja sta predstavništvi KPI ter ZKS potrdili željo po badaljnjih stikih in sodelovanju. Ob torn so povabili tolminske predstavnike naj obiščejo Manzano. Osnov tema tega srečanja naj bi bila ^ravnava gospodarskih vprašanj v ,vezi z osimsk m sporazumom. V Špetru zasedanje «Comunita c cultura» V špetru Slovenov je bilo pred v de vi pomembno zasedanje skupine ‘Comunita e cultura*, ki deluje pod JJkfiljem krščanske demokracije v Nadiških dolinah. To je bila priložit za številne udeležence te poli-“čne skupine, ki so prijavljeni na Šolska organizacija 00 ZSMS gimnazije z italijanskim učnim jezikom v Kopru je v ponedeljek, 12. t.m., povabila na šolo štiri člane mladin-. skega odbora pri SKGZ. Dijaki ko-jfrske gimnazije so želeli bolje sez-/naniti se s problematiko in z življenjem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, posebno pa z ureditvijo slovenskih šol v zamejstvu. Srečanje je potekalo v odprtem, prijateljskem vždgšju. Razgovor sta začela univerzitetna študenta Milan Pahor in Karlo Žerjal, ki sta mladim Koprčanom najprej posredovala osnovne podatke o slovenski manj- šini v Italiji ter jim orisala njen položaj glede na posamezna področja, to se pravi na tržaško in gori-ško pokrajino ter na Beneško Slovenijo. Nato sta spregovorili dijakinji Sonja Jazbec in Suzi Pertot, ki sta po kratki razčlenitvi slovenskega šolstva v Italiji opisali njegov razvoj ter našteli probleme, ki še tarejo našo šolo in ovirajo njen demokratični razvoj k popolni avtonomiji. Govor je bil o programih na slovenskih ,,.višjih srednjih šolah, o pooblaščenih odlokih, o dijaškem gibanju, o stikih, o odnosih ter o sodelovanju italijansko napredno mladino ter o slovenskem šolskem okraju, o nedeljskem bojkotu in o nadaljnjem boju za avtonomijo slovenske šole. Dijake italijanske gimnazije je snov zanimala in še enkrat se je izkazalo, da mladina v Sloveniji še premalo pozna našo problematiko in ima z nami premalo stikov. Najzanimivejši del srečanja je bil vseka- V okviru rubrike «Dogodki in odmevi*, ki bo na sporedu po radiu Koper jutri oh 11, uri, bo Ennio Opassj intervjuval časnikarja našega dnevnika Albina Bobniča, ki je pred kratkim dobil nagrado za življenjsko delo kronista. Bubnič bo govoril predvsem o svojem raziskovalnem delu pri odkrivanju fašističnih in nacističnih krvnikov koncentracijskega taborišča v Rižarni. kor razgovor, ki je sledil kratkemu predavanju. V njem so dijaki kopr ske gimnazije primerjali položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji s položajem italijanske manjšine v Sloveniji ter poudarili, da je za obstoj obeh, pomembna živa politična in kulturna dejavnost. Pohvalili so našo aktivnost, posebno v o-kviru dijaškega gibanja ter se zanimali tudi za delovanje prosvetnih in športnih društev po vaseh. Pogovor se je sukal tudi okoli problemov italijanske manjšine v SRS. Dijaki so poudarili, da je njihova dejavnost mnogo manj živahna od naše, saj nas Slovence v Italiji spod bujata k aktivnosti tako političnem socialno - ekonomska kriza v državi kot dejstvo, da smo številčno mnogo močnejši, da pa še vedno nismo dosegli vseh pravic. Kot člani italijanske manjšine v SRS pa čutijo potrebo, da bi se povezali, z italijansko šolsko mladino, ki živi v hrvatskem delu Istre. Na žalost so doslej sodelovanje z njimi precej zanemarjali. Mladi Koprčani so tudi podčrtali dejstvo, da sta Koper in Trst sosedni mesti in da je bilo doslej med mladino z obeh strani meje premalo stikov. Obiski, izleti, srečanja in skupne prireditve, bi bili še posebno koristni za obe manjšini, ki bi se tako medsebojno spoznali in dobili nove pobude za širšo dejavnost. Ob koncu so koprski dijaki izrazili željo, da bi z nami navezali trajne stike ter da bi nas v najkrajšem času obiskali, si ogledali naše višje šole ter stopili v stik z manjšinskimi organizacijami, posebno pa s slovensko mladino v zamejstvu. s. p. OBVESTILO Župan doTnske občine sporoča, da bo imenovala oprava s 1. januarjem 1078 novega nameščenca namesto občinskega hišnika, ki bo dodeljen šoferski službi. Zainteresirani lahko dobijo vse informacije v občinskem tajništvu (soba 32). Prošnje za omenjeno mesto, nap:sane na kolkovanem paoirin, morajo prispeti na jkasneje do 12. ure dne 30. decembra 1977. Volilna komisija, ki preučuje izide volitev v pokrajinski šolski svet, je že končala z delom. Ugotovili so glasove oddane posameznim listam, pregledali preferenčne glasove posameznih kandidatov in tudi proglasili izvoljene v posameznih kategorijah staršev, dijakov, profesorjev in učiteljev, ravnateljev, ne-učnega osebja itd. V pokrajinski šolski svet, tako nam je včeraj po telefonu povedal funkcionar šolskega skrbništva, niso imenovali tistih članov, ki bi po zakonu o pooblaščenih odlokih pripadali šolam s slovenskim učnim jezikom. V zvezi s tem so poslalj telegram na prosvetno ministrstvo v Rim in zahtevali pojasnila. Ne vedo še ali bodo ta mesta ostala prazna in počakala na slovenskega predstavnika ali pa jih bodo izpolnili s kandidati drugih Ust. Pripravljeni so na obe možno sti, tako nam je povedal funkcionar šolskega skrbništva. Iz istega vira smo tudi izvedeli, da so tista mesta v okrajnem šolskem svetu, ki bi pripadala slovenskim komponentam, že zasedena s kandidati . drugih list. Komoonente slovenske šole niso kandidirale, Slovenci so izvedli bojkot, zato ni v o-krajnem šolskem svetu več prostih mest. S tako razlago bi bili sicer Slovenci zadovoljni' čeprav nismo o njej čisto gotovi, šolški skrbnik je bil včeraj vse jutro zadržan s stavko dijakov na zavodu «Fermi* in nismo mogli priti z njim v stik. Slovenci smo se z bojkotom odločili, da nočemo v obstoječi okrajni šolski svet, zato nam mora rimska vlada nujno dati samostojni slovenski šolski okraj. Če pustimo ob strani vprašanje slovenskega bojkota in si ogledamo kako so volile razne komponente na italijanskih šolah, ugotovimo, da so katoliške liste, katerim je botrovala krščanska demokracija dosegle nepričakovan uspeh. Pisali smo že o rezultatih za okrajna šolska sveta v Gorici in v Tržiču.-Bolj ali manj podobni rezultati se kažejo v pokrajinskem šolskem svetu, kjer je katoliška lista dobila veliko premoč, tako med starši kot med dijaki in tudi med učnim osebjem. Gre sicer v tem zadnjem primeru za listo sindikata CIST,, V pokrajinskem merilu ima katoliška lista med starši 9 tisoč 660 glasov, levičarska lista pa 6.432. V zvezi z majhnim številom volivcev tako med starši kot med dijaki, je treba podčrtati dejstvo, da so tako v Gorici kot v- Tržiču v višjih srednjih šolah volili v glavnem star-" ši in dijaki, ki bivajo v obeh mestih, medtem ko niso prišli na volišča številni volivci s podeželja. Od političnih strank je doslej le demokristjanska stranka ocenila volitve in sicer, kar je po izidu tudi razumljivo, zelo ugodno. Demokristjani niso pričakovali takega uspe ha, čeprav so vložili precej truda v propagandno akcijo. V enotnih levičarskih listah pokrajinskega in o-krajnega značaja so bili v glavnem izvoljeni kandidati komunistične partije. Bolj razvejano je razmerje sil v zavodnih in okolišnih šolskih svetih # Se jutri, 18. t.m., je v razstavnih prostorih v Ulici S. Chiara v Gorici, odprta fotografska razstava članov, krožka Circolo fotografico Isonti-no. Prireditev je pod pokroviteljstvom študijskega centra Sen. A. Rizzatti. Dela razstavlja 24 članov zgoraj omenjenega krožka, v skupini pa so tudi trije giladi fotoamaterji. Reverdito bo predsedoval letališču v Ronkah Nicold Reverdito, bivši gradeški župan in uradnik na deželni upravi, bo od ponedeljka dalje predsednik upravnega sveta konzorcija letališča v Ronkah. Kandidaturo so potrdili na sinočnji seji pokrajinskega vodstva KD. V ponedeljek se namreč sestane upravni svet letališkega konzorcija in ker imajo v tem svetu demokristjani večino, bodo ti Re-verdita predlagali za predsednika. Nasledil bo Giovannija Augellija, ki je v začetku letošnjega novembra dal ostavko na predsedniško mesto, ker je tržiški sodnik pričel preiskavo o veljavnosti njegove univerzitetne diplome. Augellj je namreč vodil inženirsko pisarno in trdil, da je diplomiran na univerzi v Turinu pred več kot tridesetimi leti, nekateri Pa to postavljajo v dvom. Stvar sedaj preučuje tržaški sodnik. Letališče vodi nekaj več kot me soc dni podpredsednik, socialdemokrat Agostino Tacchinardi. Stavka pri AIAS Uslužbenci tržiške sekcije AIAS (oskrba spastičnih bolnikov) so včeraj ves dan stavkali, zaradi številnih nerešenih vprašanj, od katerih je najbolj pereče vprašanje osebnih dohodkov. Kakor je znano naj bi omenjeno ustanovo prevzel pokrajinski konzorcij za duševno in telesno prizadete otroke. Pogajanja so se že lepo začela, vendar zgleda, da je v zadnjem času prišlo do nepredvidenih težav. Nova ureditev naj bi namreč začela veljati že z novim letom, kar pa bo spričo novonastalega položaja najbrž precej težko. Včeraj je bil v Gorici napovedan sestanek delegacije uslužbencev o-menjene ustanove z deželnimi odbor niki za zdravstvo, krajevne uprave in finance, vendar se nobeden od treh funkcionarjev ni predstavil. Danes se bodo uslužbenci ustanove AIAS zbrali na manifestaciji v dvorani Roma. Jutri v avditoriju shod Slovenske skupnosti Na pobudo Slovenske skupnosti bo jutri ob 17. uri v avditoriju v Ulici Roma proslava rob 30-letnici samostojnega političnega delovanja Slovencev v Italiji*. Govoril oo de želni svetovalec dr. Drago Štoka, nastopili bodo zbori «Hrast» iz Doberdoba, «Marij Kogoj* iz Trsta in «Mirko Filej» iz Gorice. Kot poroča deželni predsednik Slovenske skupnosti dr. Andrej Bratuž v vabilu gre za proslavo začetkov delovanja Slovenske demokratske zveze, iz katere je pred nekaj leti nastala SSk. Danes in jutri pokrajinski kongres PSDI Danes popoldne se bo v avditoriju v Ulici Roma pričel pokrajinski kongres PSDI. Danes so na vrsti pozdravi gostov in poročilo tajnika Ezia Bianconija. Jutri bo kongres nadaljeval z delom v dvorani Palače hotela. Seminar CGIL v Gradežu V Gradežu se danes zaključi štiridnevni seminar, ki ga je za aktiviste v tovarnah priredila goriška delavska zbornica CGIL. Seminarja se udeležuje okrog štirideset, predvsem mladih sindikalnih aktivistov, ki so se soočili s sodobno gospodarsko in sindikalno problematiko pri nas in v državi na splošno. Udelc-ženci seminarja so posegli tudi v diskusijo in orisali položaj v podjet jih, v katerih delajo. Seminar vodi tajnik delavske zbornice Gianni Petrah, med poročevalci pa sta bila tudi strokovnjaka G. Bolaffi in Giun-ni Celata iz Rima. Nezadovoljstvo dijakov Dijaki italijanskega zavoda za trgovino »Fermi* v Gorici so vče raj stavkali že drugi dan, ker zahtevajo odstavo sedanjega ravnatelja. S to zahtevo pa ne soglašajo vsi, kajti več kot tretjina dijakov je včeraj vseeno šla v šolo, kjer je imela reden pouk. Na šoli je bil včeraj tudi goriški šolski skrbnik. Na področju Sv. Ane 40 novih stanovanj Na področju naselja Sv. Ane so pred nekaj dnevi funkcionarji zavoda za ljudske hiše izročili ključe 40 stanovalcem, kj so se tako lahko vselili v nova stanovanja. Po nalogu občinske uprave zaključujejo tudi S srečanjem s pesnikom Francom De Gironcolijem. ki pike pesmi v furlanščini, se je v četrtek sklenil niz literarnih večerov, ki jih je t’ letošnji jesenskn-zimski sezoni pripravila goriška občina. 85-letnega Goričana, priznanega zdravnika urologa, ki je v zadnjih desetletjih pognal korenine na Dunaju, kjer je tudi v mladih letih študiral, je predstavil goriški župan De Simone, za njim pa je nro-fesor Giorgio Faggin prikazal literarno pot tvečnega mladeniča» Franco De Gironcoli se je pes-nikovanja lotil v zrelih letih, saj se je šele proti koncu druge sve torne vojne nabralo dovolj pesmi za skromno zbirko Vot poesiis (O-sem. pesmi), ki je izšla leta 1944 v Trevisu in kmalu naletela na ugoden sprejem italijanskih lite rarnih kritikov. Sledilg je še ne kaj drugih, po obsegu prav tako skromnih zbirk, občasno pa se je De Gironcoli oglašal v literarnih revijah. Profesor Giorgio Faggin je poudaril. kako je Gironcolijetr opus po količini skromen, kar pa nikakor ne vpliva na njegovo umetniško vrednost. Gironcoli je nedvomno veliko prispeval k poplemenitenju furlanskega jezika, saj ie furlansko narečje goriške okolice oboga til s številnimi arhaičnimi izrazi, ki jih je našel pri starejših furlanskih piscih, začenši od Giusep-Pa Strassolda v petnajstem in šestnajstem stoletju, do furlanskih pesnikov starejše generacije od konca prejšnjega stoletja. Od tod tudi prvi vtis, da se zdijo njegove pesmi pisane v nam časovno odmaknjeni dobi. skoraj nerealne, čeprav pesnik sam take časovne diferenciacije ne priznava. Ob priložnosti srečanja s Fran com De Gironcolijem so občinstvu predstavili tudi zbirko tPoesie in friulano», za katere izdajo je po- razne infrastrukture na tem pod ročju. Gre za tri stavke z osmimi stanovanji vsaka in eno stavbo s šestnajstimi stanovanji. Stanovanja so tri alj štirisobna. Tudi na področju Tržiča so v teh dneh zaključili dela v stanovanjih, ki so jih zgradili ob cesti, ki pelje proti Gradežu. Predavanje o goriškem kulturnem domu V klubu »Simon Gregorčič* so v četrtek zvečer predsednik odbora za gradnjo kulturnega doma Gorazd Vesel, načrtovalec univ. prof. Edo Mihevc in vodja del ing. Adolf Močnik prikazali načrte in dela gradbišča kultumo-športnega središča v Gorici. Predstavil jih je M. Wal-tritsch, ki je tudi izrekel željo vseli goriških Slovencev, da bi bila vsa dela v domu končana čimprej in da bo ta stavba nudila precej novega našemu mestu, kot je že stavba Trgovinskega doma ob obratu stoletja olepšala naše mesto. O vsebini predavanja bomo obširneje poročali jutri na posebni strani. " Naj povemo še, v zvezi z jutrišnjo svečanostjo, da sta zelo uspeli skupni vaji pevcev zborov, ki so včlanjeni v SPZ. Več kot sto pevcev bo nastopilo na jutrišnji svečanosti. Vsedržavno vodstvo partizanske j zveze VZPI - ANPI je poslalo pred-I sedniku vlade Giuliu Andreottiju ! odprto pismo, v katerem ga opozarja na ukrepe, ki jih ta organizacija pričakuje od vlade v sedanjem kritičnem gospodarskem in družbenem trenutku. Pokrajinsko vodstvo VZPI ANPI je po navodilih vsedržavnega vodstva z vsebino tega pisma seznanilo tudi najbolj odgovorne kroge v naši deželi. Kakor smo sezna njeni iz pisma, ki ga je poslal odbor tudi tisku, so bili z vsebino odprtega pisma Andreottiju seznanjeni najvišji predstavniki avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, goriški prefekt, vsi župani goriške pokrajine, politični taj niki strank ter Sindikalne organizacije. Huda vprašanja, ki se pojavljajo zaradi slabega gospodarskega stanja in zapletenih političnih odnosov, ki omogočajo vladi, da se prebija skozi alarmantne vsakodnevne dogodke v državi, ne smejo vladi zamegliti pogleda na prioritetna in najvažnejša vprašanja kot so zaskrbljenost in negotovost skrbela goriška hranilnica, pod pokroviteljstvom goriške občine. Gre za približno 150 strani obsegajočo knjižico žepnega formata, ki za objema glavnino De Gironcolijeve-ga literarnega dela. Poleg izvirnih pesmi, starejših in tudi nekaterih novih, zasledimo v knjižici tudi nekaj prevodov iz italijanščine, slovenščine in nemščine, torej iz treh različnih jezikov, ki so se v av-stroogrski Gorici prepletali s fur-lanščino, materinim jezikom Franca De Gironcolija Od slovenskih pesnikov so v zbirki vključene tri pesmi Gustava Januša. Po uradnem delu kulturnega srečanja. ko so prebrali tudi nekaj pesmi, je 85-letni «mladenič» (če-prav si pri hoji pomaga z elegantno palico) precej hudomušno odgovarjal na postavljena vprašanja Glede usklajevanja poklica (zdravnik) in pesnikovanja je dejal, da je delo že zdavnaj obesil na klin in se zdaj ukvarja samo z literaturo. Sicer pa delo ne nudi pravega zadovoljstva in užitka. 'Tudi denar ne. tJe pač nujno zlo, ki ga je treba prenašati saj je treba ooleg pisanja pesmi tudi jesti, oblačiti se itd.». Drugače pa ie s voezijo, z umetnostjo, saj lahko osreči tudi druge ljudi. Najbrž pa De Girnn-colijevega literarnega ustvarjanja še ne bo konec, kljub spoštljivi starosti. V kratkem naj bi izšla zanimiva zbirka zgodb iz sanj, torej čisto v stilu umetniškega in živ l jen j skega programa, ki ga je izpovedal že v prvi objavljeni oes-mi Piardici tal mar dai siuns (Izgubljati se v morju sanj). Ob koncu literarnega večera, preden so De Gironcolija obkrožili zbiralci avtogramov, na smo slišali še za njegovo življenjsko filozofijo Življenje ne gre jemati preveč resno. Izgleda, da ie njemu taka filozofija res pomagala skozi križe in težave dolgega življenja. Drevi ob 19. uri bodo p domu Andrej Budal v Standrežu odprli razstavo slik domačega umetnika-samouka Janeza Nanuta. Več kot osemdeset let stari domačin, ki se je bavil z risanjem ih izdelovanjem kuliserij za domače odrske predstave tako med dvema vojnama. pred razpustom naših dru štev, kot po osvoboditvi, je pričel slikati v zadnjih dvajsetih letih. Med slikami ima precej slik s štandreško motiviko in kar ie najbolj zanimivo are za slike, ki obujajo spomin na stari štandrež. Le tos poleti ga je obiskal naš urednik in t> Primorskem dnevniku je bil objavljen pogovor s tem zanimivim domačinom, ki nam ie odkril tudi v besedi spomin na čase pred prvo svetovno vojno Prosvetno društvo »Oton Župančič* je dalo pobudo za to razstavo domačega umetnika. Čeprav ima mož več kot osemdeset let je to prva njegova razstava. Spremne besede v vabilu je napisal prof. Milko Rener. Na nocojšnji otvo ritvi bo tudi zapel Sovodenjski nonet. Prepričani smo. da bo veliko domačinov prišlo na to svojevrstno prireditev v štandreški dom. Po razstavi bodo nastopili mladinci iz Vrtojbe z veseloigro Marjana Mgrinca *Ad acta». Gosto ‘vanje je na vobudo mladinskega odseka p.d. «0. Župančič» in š d. Juventina. Medtem se sicer odvija precejšnja kulturna dejavnost V torek je pre- državljanov, piše borčevska organizacija. Umor Carla Casalegna, delo terorizma, ki strelja na neoborožene, nas žalosti. Razmišljati o njegovi smrti je naša dolžnost, vendar nas ta umor hkrati opozarja, da je strategija načrtnega ubijanja povzročila že preveč drugih žrtev, zadnja med temi je mladenič Be-nedetto Petrone, ki so ga umorili v Bariju. Država ne potrebuje in noče samo sožalij: potrebno jo je osvoboditi poklicnih nasilnežev, za majhen denar kupljenih teroristov in skritih politikantov. Državo je potrebno osvoboditi s političnim in moralnim sodelovanjem ljudskih sil ter tistih državnih organizmov, ki jim je poverjena skrb za varnost državljanov in za javni red. Nobena stranka in nobena ustavna ustanova se ne more izogniti tej obveznosti. Toda vlada mora imeti v tem pogledu pobudo. Upravni ukrepi ne zadostujejo. Če hočemo preprečiti nove žrtve ne smemo z ukrepanjem več odlašati ' ne eno leto ne en mesec; pred očmi moramo imeti vprašanja, ki preveč časa čakajo na re šitev. Ta vprašanja izkorišča nrav tisto politično nasilje, ki bi rado odpravilo demokratične ustanove. Odprto pismo VZPI - ANPI se za ključuje s pozivom predsedniku vlade, da upošteva nevedene zahteve, ki so zahteve vseh demokratičnih protifašistov. Težave s kurjenjem v štandreški šoli Direktor mestnega podjetja inž. Rigonat nam je včeraj povedal, da bodo delavci mestnega podjetja v začetku januarja povezali z meta-novodskim omrežjem v Ulici sv. Mihaela stavbo slovenske osnovne šole v Štandrežu. Kuriti z metanom v tej stavbi pa ne bo moč tako hitro, ker je občinska uprava letos poleti v tej stavbi pripravila vse potrebne naprave, le peči ni še v stavbi. Slovesnost ob predaji del v bolnišnici Danes dopoldne bo v tržiški. bolnišnici priložnostna slovesnost, ko bodo izročil' namenu nekatere obnovljene oddelke in laboratorije, za kar so porabili približno eno mili jardo lir. Med novimi pridobitvami je na prvem mestu rentgenski oddelek s priključenimi laboratoriji. Slovesnost bo ob 11. uri. Urnik plavalnega bazena za občinstvo Občinski plavalni bazen na Roj-cah je odprt za občinstvo v večernih urah. Čez dan ga uporabljajo za tečaje plavanja, ki jih organizirajo športna drušiva in šole. Bazen je odprt ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah od 19. do 23. ure, ob torkih in petkih od 19, do 21 ure, ob nedeljah in praznikih pa tudi čez dan, in sicer od 10.30 do 13.30 ter od 14.30 do 23. ure. • Občinsko odbomištvo za šport obvešča zainteresirane, da odpelje jutri ob 6.45 izpred avtobusne postaje v Ulici 9. avgusta, avtobus v Ovčjo vas, kjer bo trening za tiste, ki se nameravajo udeležiti mladinskih zimskih športnih iger. cej domačinov poslušalo zanimiv prikaz odvetnika dr. Karla Primožiča o novih zakonih v družinskem razmerju v Italiji in številna vprašanja prisotnih, predvsem mladih, so bila dokaz, da se ljudje za stvar izredno zanimajo. V štandreškem domu so imeli o zadnjem času tudi. nekaj drugih nastopov' in družabnih prireditev. Vsi štirje društveni zbori pridno vadijo za bodoče nastope, ludi kotalkarji imajo redne vaje v telovadnici v dolini Koma. Stalno slovensko gledališče v Trstu Slovenska prosvetna zveza v Gorici in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Sezona 1977-78 BRANISLAV NUŠIČ OBLAST komedija v dveh delih Prevod MILAN JESIH Scena arh. SVETA JOVANOVIČ Kostumi in maska , SLAVICA LA LIČKI Koreografija JANEZ MEJAČ Priredba in režija MIROSLAV BELOV1Č V torek, 20. decembra, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI (goriški abonma). * Mladinski odsek PD »OTON ŽUPANČIČ* in ŠD «JUVENTINA» vabita danes, 17. decembra, ob 20.30 v Kulturni dom Andreja Budala, v štandrežu, na- predstavo komedije Marjana Marinca «AD ACTA» v izvedbi mladega odra OOZSMS iz Vrtojbe. PD «NAŠ PRAPOR* Pevma, Oslavje, štmaver vabi jutri, 18. t.m., ob 16. uri na gostovanje mladega odra OOZSMS iz Vrtojbe, z veseloigro Marjana Marinca «AD ACTAn Predstava bo v prosvetni dvorani. Prireditve Prosvetno društvo v Sovodiijah vabi jutri, 18. t.m., ob 19. uri v Kulturni dom, kjer bo nastopila amaterska dramska skupina iz Vrtojbe z veseloigro Marjana Marinca «Ad aeta*. Predavanja Prosvetno društvo v Sovodnjah vabi v ponedeljek, 19, t.m., ob 20.30 na predavanje dr. Karla Primožiča o pravni ureditvi premoženja zakoncev. Predavanje bo v Kulturnem domu. Razstave V galeriji «11 Torchio* v Ulici Ma-meli v Gorici odpre danes, 17. decembra, ob 18.30 samostojno razstav® slik števerjanski slikar prof. Vladimir Klanjšček. Odprta bo petnajst dni. zličnejših področij gospodarskega u-dejstvovanja. Kino horica VERDI 17.00-22.00 «La banda del Gobbo*. T. Milian, I. Danieli. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.15—22.00 «Un attimo di vita*. A. Pacino in M. Keller. MODERNISSIMO 16.45—22.00 »Cugino, cugina*. V. Lanoux. VITTORIA 17.00-22.00 »Le calde not-ti di Caligola* C. Colombo in C. Romanazzi. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00 - 22.00 »Febbre di cavallo*. L. Proietti, E. Montesano in C. Spaak. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 »Gran bolhto*. Barvni film. EXCELSIOR 16.30-22.00 «New York, New York». Aoivi ('Uriva in okolica SOČA »Maček na Divjem zahodu*, risanka ob 16. uri. »Judo in Karate - v borbi s tolpo*, francoski film ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Trader horn», ameriški film ob 18. in 20. uri. DESKLE «Mafija», italijanski film ob 19.30. ro -MtRNA LEKAJINA v GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasini, Kor-zo Italia 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Al Redento-re», Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340. oJJAVTOGUME J ul. A. CACCIA «- U W3S0, K pri novem UPItf-U. ST Ml TiilCA ^ NoSii£C zk SMuČi N /PAR , f»i nasuto ZIMSKIH qt>H V * PRIMORSKI DNEVNIK Vsakemu novemu naročniku do konca leta 1977 Za spodbudn1 dar je Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju z založbo Obzorja namenilo knjigo iz bibliofilske zbirke »Iz slovenske kulturne zakladnice* MIKLOVA ZALA. Ob prazničnih dneh pomislite na darilo, ki ne »ovene* TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv, Frančiška 20 Vse. ki bodo ob nakupu knjig do 31. decembra potrošili nad 25.000 lir, čaka PRAZNIČNA NAGRADA TRŽAŠKE KNJIGARNE vredna 8.000 lir brezplačno DAN v letu 1978 V ČETRTEK V DEŽELNEM AVDITORIJU Prijetno srečanje s pesnikom Francom De Gironcolijem 85-letni «niladenič», ki je pognal korenine na Du-naju - Predstavitev knjižice olo, saj sta skupno osvojili le buajst točk, to pa je odločno pre- 1 4lo, sodeč po zmožnosti ‘ Sovodenj 41 Mladosti. t*ar besed o tem derbiju nam je povedal tajnik Sovodenj Davorin Pelicon: «ToJtrat bo imel trener Bruno Marson precejšnjo težavo s sestavo ekipe, saj bosta v nedeljo manjkala kar dva branilca in sicer Podvršček ter Silvan Florenin. Res je, da smo do sedaj igrali pod našim povprečjem, ker je bil odsoten steber naše obrambe Kovic kar 6 tekem, to se je tudi odločilno poznalo, saj smo te tekme vse izgubili. V nedeljo smo zadovoljivo igral; v Fari in upam, da bodo fantje nadaljevali na tej poti. Upam, da bo dosti publike sledilo temu srečanju, ki je ob takih priložnostih do sedaj privabilo vedno lepo število prijateljev nogometa.^ Tudi odbornik Jožko Jarc nam je povedal, kakšno je vzdušje v taboru Mladosti: «Enajsterica je v zadnjih srečanjih zadovoljila, zato startamo na zmago. Igralci so redno trenirali in so v dobri formi, zato trenerja Barbana in Gergolet ne bosta imela težav pri sestavi ekipe.* p G VESNA — MODIANO Križani niso še zmagali na domačih tleh v tem prvenstvu. Jutri bodo to skušali doseči z Modianom, ki ima na lestvici dve točki več od «p!avih», ki so celo startali na osvojitev- prvega mesta. To je po vsej verjetnosti že izgubljeno, vendar pa bodo Križani napeli vse sile, da bi končno slavili prvo zmago na doma čih tleh. ČAMPI ELISI- KRAS Zgoniški Kras bo jutri gostoval pri vodeči enajsterici Čampi Elisl. Po dobrem startu je Kras v nadaljevanju zaigral nekoliko slabše. Jutrišnja naloga Zgoničanov pa je skoraj brezupna, saj je moštvo Čampi Elisi doslej prikazalo najboljšo igro in tudi zasluženo vodi. PO OBČNEM ZBORU ADRIE Razdeljena odborniška mesta v Lonjcrju V četrtek se je na svoji prvi seji sestal novoizvoljeni odbor športnega društva Adria iz Lonjerja, ki si je pod vodstvom svojega novega predsednika Stojana Udoviča porazdelil funkcije in pripravil program dela za prihodnjo sezono. Poleg predsednika Udoviča bodo društvo v prihodnji sezoni upravljali še podpredsednika Da. nilo Maver in Fabio Ruzzier (ki je tudi odgovoren za atletski:odsek), tajnik Radivoj Pečar, blagajnik Ljubo čok, gospodar Zvonko Lorenzi. mmsmm Fiorentina - Lazi« 1 X lnter - Juventus 1 X 2 Vicenza - Bologna 1 Napoli - Foggia 1 X Perugia - Verona X Pescara - Atalanta X 1 Roma - Genoa X 1 Torino - Milan 1 X 2 Ascoli - Catar./aro 1 Bari - Palermo ( X Sampdoria - Sambenedet. 1 Massese - Reggiaua K Catania - Nocerinn X b iT ® li il I J Kolesarski odsek bodo vodili poleg Nina Maverja še Rudi Sosič, Jurij Močilnik, Učo Pečar, Aldo Glavina V atletskem odseku društva pa so poleg predsednika Ruzzierja še Nino Zudčk, Pavel Blokar in Egon Renko. Za organizacijo in propagandno Pa so odgovorni Miran Batič, Lucijan Malalan in Učo Glavina. V nadzornem odboru so Mirko čok, Celestin Glavina in Stelio Ferfolja. Novi odbor je nato sestavil okvirni program delovanja, ki zajema poleg nastopov na čim večjem številu dirk in atletskih tekmovanj še organizacijo petih kolesarskih dirk (dve za amaterje in tri za veterane) in treh krosov za atlete. Poleg tega pa je odbor potrdil skoraj vse lanskoletne kolesarje in atlete ter sprejel nekatere nove člane. R. Pečar KOŠARKA NASE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH IN a Konto velu slovenski derbi Spoprijeli se bosta vrsti Kontovelovih in Poletovih mladincev V drugem kolu povratnega dela mladinskega prvenstva B skupine bo jutri na Kontovelu slovenski der bi med domačo ekipo in Poletom. Prvega letošnjega derbija niso o-digrali 2aradi slabega vremena in zato se bosta naša zastopnika jutri prvič pomerila med seboj v prven stvu. Oba naša zastopnika sta doslej zelo dobro igrala in še posebno se je izkazal Polet, ki je zaključil prvi del prvenstva nepremagan. Žal, pa so Openci v nedeljo izgubili v gosteh z Italsidrom, potem ko so še nekaj minut pred koncem srečanja vodili. No, tega poraza seveda ne gre jemati s pesimizmom in prepričani smo, da se bodo Tavčarjevi varovanci kaj kmalu opomogli -in da bodo že jutri zaigrali, kot so doslej. Derbi na Kontovelu pa bo vsekakor zanimiv, saj tudi Starčevi varovanci niso povsem obupali, da bi se uvrstili v finale tega prvenstva. V zadnjem kolu prvega dela so namreč NAMIZNI TENIS V ŽENSKI A LIGI SK Kras računa na tretjo zmago Tekma s CSI bo na sporedu drevi v Nabrežini 6. — V tretjem kolu, ki je obenem zadnji nastop v prvem delu ženskega namiznoteniškega prvenstva A lige, bodo drevi Krasova dekleta gostila milansko ekipo CSI. Milanski CSI je bil do lanske sezone Krasov najresnejši tekmec za osvojitev prvega mesta v severni skupini prvoligaškega prvenstva, letos pa je ta ekipa vsaj na papirju povsem nenevarna. Vzrok za to je prestop sedanje državne prvakinje Saporettijeve v drugoligaško ekipo Varese, kar je odvzelo temu dvoboju občajno tehnično vrednost, privlačnost in negotovost. Mlada Bevi-lacqua sicer igra vse bolje, vendar pa bi ne smela ogroziti Miličeve in tovarišic, še posebno z ozirom na dejstvo da je CSI že izgubil s Canottieri Lecco z 0:3. V Krasovem taboru z optimizmom pričakujejo drevišnji nastop, ki bi moral omogočiti «belo-rdečim», \ da kot edina še nepremagana ekipa obdržijo .prvo mesto na lestvici v svoji skupini. Miličeva je namreč že tolikokrat dokazala, da sploh ne moremo dvomiti v njene zmage, pa tudi Blažinova in Rebulova sta potrdili, da sta v dobri formi, kar je zadostno jamstvo za uspešen nastop ekipe. Tekma Kras CSI Milan bo drevi v Nabrežini s pričetkom ob 19. uri. -bs- 4» * * JUTRI DEŽELNI TURNIR V NABREŽINI V organizaciji deželne namizno- teniške federacije • bo jutri zjutraj v nabrežinski občinski telovadnici prvi letošnja deželni turnir v vseh sta rostnih kategorijah. Nastopilo bo tudi osem Krasovih mladink, oziroma naraščajnik in en naraščajnik, svojo udeležbo pa je najavila tudi Sonja Milič, ki bo kot prvokategornica nastopila v moški konkurenci, kar izrecno lovoljuje namiznoteniški pravilnik. bs- ATLETIKA in preko Gropade spet do Padrič. Start teka bo ob 10. uri, udeležili pa se ga bodo tudi kolesarji Adrie, ki so že nastopili na prejšnjih dveh tekih, čeprav nimajo upov, da bi se na končni lestvici uvrstili kdove kako visoko, pa jim služi tudi ta nastop kot odličen trening prihodnje sezone. PLAVANJE pričakovanju R. Pečar prvi drugi X X 2 1 JUTRI NA KRASU prvi drugi 1 2 X 2 Adria na krowu prvi X 1 X drugi 2 X X V pripravah za prihodnjo tekmo- prvi 1 1 valno sezono bodo kolesarji opravili drugi 1 2 . jutri zadnje izmed treh tekmovanj v prvi X 2 teku čez dm in stm, ki jih prireja drugi 2 2 tržaški klub Gentlemen. Tokrat se bo- prvi 2 1 do pomerili na približno 6.500 metrov drugi 2 X dolgi progi od Padrič do Bazovice Jugoslovanski plavalec Borut Petrič je na mednarodnem mitingu v Brnu zabeležil še en lep uspeh. Zmagal je na razdalji 400 m mešano z rezultatom 4’39”1, na 200 m prosto pa je bil drugi, za predstavnikom Sovjetske zveze Kapljakovim, ki je premočno zmagal s končnim rezultatom 1'52’'6, Petrič pa je imel skoraj 5” zaostanka (1’57”2). BEOGRAD — Deseta partija šahovskega finala kandidatov za sve1 tovni naslov med Spasskim in Korč-nojem je bila v 42. potezi prekinjena. Po mnenju strokovnjakov ima Korčnoj boljšo pozicijo in več možnosti za zmago HOKEJ NA LEDU Na mednarodnem hokejskem turnirju na Jesenicah je Zetor premagal Jesenice s 15:7, jugoslovanska reprezentanca pa Lugano s 4:2. PALERMO — V okviru tekmovanja za vaterpolski pokal prvakov je Partizan igral s CSKA 4:4, Canot-tieri (Neapelj) pa je premagal Wiirzburg s 5:2. OBVESTILO ŠD Breg obvešča, da sc je pričela otroška telovadba v občinski telovadnici v. Dolini. Telovadba je vsako sredo z naslednjim urnikom: — ob 15. uri za otroke starejše: uri za otroke 1968 in - ob IG. IP69 in letnika letnika Delovanje ZSŠDI zssu! obvešča, da bo jutri, 18. 12., ob 10. uri, na «Prvem maju« redni ircning ženske odbojkarske reprezentance. nepričakovano premagali Pagnossin B, v nedeljo pa so še odpravili Bar-colano, tako da so trenutno na drugem mestu lestvice. Jutrišnje srečanje bo torej izredno zanimivo. Favorita praktično ni. Kontovelci bodo namreč igrali pred domačim občinstvom (in to je seveda lepa prednost), poletovci pa so doslej pokazali zelo zanesljivo igro in bodo zato na Kontovelu hoteli pmkazati, česa so zmožni. V C skupini pa se bo Bor že da nes v gosteh pomeril s Servolano. «Plavi» se bodo v tem srečanju borili ne samo za zmago, temveč tudi za ohranitev tretjega mesta na le stvici, kar bi bilo zanje velik uspeh. PROMOCIJSKO PRVENSTVO V petem kolu bodo borovci igrali jutri v Dolini proti ekipi POM iz Tržiča, ki je kot borovci na zadnjem mestu z dvema točkama. Tržičani pa so prav prejšnji teden najeli nove in izkušene košarkarje, tako da so v nedeljo brez težav premagali vodeči Scoglietto. «Plavi» bodo torej pred izredno težko nalogo. Nujno potrebujejo točke, kajti njihov položaj na lestvici postaja vse bolj zaskrbljujoč. Treba bo torej zaigrati na vso moč in nujno jurišati na zmago, kajti «plave» čaka v nadaljnjih ko lih težek spored srečanj in zgodilo bi se tudi, da bi naši košarkarji morali v drugem delu prvenstva loviti tega ali Onega nasprotnika, da bi ne izpadli. NARAŠČAJNIKI Medtem ko bosta Bor in Polet pred dokaj težko nalogo, pa bodo imeli danes Kontovelci možnost, da pospravijo nov par točk. Kontovelci bodo namreč igrali z Italsidrom, ki sodi med slabše peterke tega prvenstva. Naj omenimo, da so varovanci trenerje Lukše že dvakrat slavili v slovenskih derbijih m da bi z no vim parom točk izboljšali ze itak ugoden položaj na lestvici. Bor bo skušal proti Feirovianu obdržati poraz v dost -.jnih mejah. Tudi Poletu bo proti Ricreatori ju .trda predla. DEČKI Tudi v petem kolu 1» edini naš zastopnik v tej ligi, Kontovel, imel težkega nasprotnika. Naši zastopniki se bodo namreč v gosteh pomerili z Picreatorijem, ki je ena boljših ekip tega prvenstva. KADETI Breg — Italsider 76:72 BREG: Čok 4, Martinelli, Mene-ghetti 8, Zobec 16, Labiani 2, Slavec 10, Pertot 10, De Bernardi, Ferluga, Barut 22, Male 2, Pasinato 2. V včerajšnji prijateljski košarkarski tekmi v Dolini so Bregovi kadeti zasluženo premagali oslabljeno postavo Italsidra. Srečanje je bilo v okviru priprav za bližnje prvenstvo in je bilo za Brežane izredno koristno. Barut, Zobec, Slavec in Pertot so bili v Bregovih vrstah najboljši. V POKALU PRVAKOV Favorita vodita Že po dveh odigranih kolih košarkarskega pokala prvakov sta glavna favorita za končno zmago, Mobilgirgi in Real Madrid, prevzela vodstvo na lestvici. Obe peterki sta tokrat igrali na domačih tleh in za-neslj vo zmagali. Nekoliko preseneča zadnje mesto lanskega zmagovalca Maccabi ja iz Tel Aviva, ki je doži vel že dva poraza. IZIDI 2. KOLA Mobilgirgi (It.) -Maccabi (Izrael) Real Madrid (Šp.) -Jugoplastika (Jug.) Alvik (Šved.) -Villeurbanne (Fr.) 91:78 116:77 83:85 Real Madrid LESTVICA 2 2 0 235:166 4 Mobilgirgi 2 2 0 181:155 4 Villeurbanne 2 1 1 162:173 2 Jugoplastika 2 1 1 189:227 2 Maccabi 2 0 2 189:203 0 Alvik 2 0 2 172:204 0 PRIHODNJE KOLO (12. 1.1978) Jugoplastika - Villeurbanne Mobilgirgi - Alvik (11. 1.1978) Maccabi - Real Madrid Umrl je prvi slovenski olimpijec V Ljubljani je _v starosti 97 let umrl prvi Slovenec, ki je nastopil na olimpijskih igrah, polkovnik Rudolf Cvetko. Po rodu je bil iz Senožeč. Že v avstrijski vojaški akademiji se je začel ukvarjati s sabljanjem, kasneje je postal državni prvak, nato pa še evropski, leta 1912 pa je v avstrijski reprezentanci nastopil na olimpijskih igrah ter osvojil srebrno kolajno. Bil je sploh prvi Jugoslovan, ki je osvojil olimpijsko odličje. Kasneje se je posvetil pedagoškemu delu med sabljači in si je na tem področju pridobil izredne zasluge. DOMAČI ŠPORT DAN KS SOBOTA, 17. decembra 1977 NAMIZNI TENIS A LIGA — ŽENSKE 18.00 v Nabrežini Kras - CSI Milan ODBOJKA B LIGA - MOŠKI 18.00 v Trstu, M.te Cengio VoUey Club TS - Bor , B LIGA - ŽENSKE 21.15 v Fiume Venetu Libertas FV - Sokol t * * • 20.30 v Dolini Bor - Oma MLADINCI 18.00 v Gorici 01ympia - Torriana KOŠARKA MLADINCI 18.00 v Trstu, v Skednju Servolana - Bor NARAŠČAJNIKI 15.00 v Gorici, tel. UGG Pagnossin - Dom » * • 15.30 na Kontovelu Kontovel - Italsider MimiitiiimmmmitmmiiiiiimmiMiiiiiitiiiiiiiiitiiiiitiimiMiiimitiiimiiiiiiiiiiMiiiimiiitiitiimiiitiimM* ODBOJKA V ZENSKI B LICI Borovke drevi v Trstu pred zelo težko nalogo Le zmaga nad OMA bi jim omogočila obstanek v skupini najboljših drugoligašev Naši 3 zastopniki v 2. moški in ženski ligi bodo danes odigrali 6. kvalifikacijsko kolo. Tako za moško vrsto Bora kot tudi za odbojkarice Sokola je že vse odločeno: drugi del prvenstva bosta igrala v skupini šestil slabših konkurentov, ki si bodo morali ohranit; status drugoligašev. Odbojkarice Bora pa igrajo drevi v Dolini zadnje, odločilno srečanje. , ŽENSKA B LIGA Borovke bodo drevi pred izredno težko in nehvaležno nalogo. Premagati morajo namreč vodečo OMA, če hočejo osvojiti drugo mesto na končni lestvic; te kvalifikacijske skupine. Tako kot lani, pa pomeni obstati na prvem ali drugem mestu razpredelnice igranje v skupini boljših šestih ekip, možnost napredovanja in kar je nedvomno še najbolj važno si zagotovit' obstanek v tej konkurenci že po prvih šestih prvenstvenih tekmah. Za nobenega športnika ni preveč prijetno odhajati na igrišče s tako obremenitvijo, ker to u-stvarja znotraj ekipe in za posameznika težko psihično osnovo, ki dokaj slabo vpliva na igro in celotno razpoloženje. Glede na to, da sestavljajo šesterko Bora izkušene igralke je upati, da bodo te posledice minimalne. Dobra moralna podpora od strani gledalcev pa je prav gotovo najboljša pomoč za premostitev teh ovir in samega nasprotnika. Kljub temu, da je OMA izbojevala kar pet zapo.c-dml- zmag, ni nepremagljiva, če bodo «plave» zaigrale tako kot znajo in se borile za vsako žogo, od samega začetka tekme pa do zadnjega lodnikovega žvižga. Tržačanke -o r.a bolišem od Libertasa iz Fiume Veneta za dva seta in če bodo znali gledalci ustvariti pravo igralno okolje zna b'ti ta minimalna prednost na koncu odločilna. Odbojkarice Sokola igrajo v Fiume Venetu z Libertasom, bolj kot zase za Bor. Vsak set, ki ga bodo odvzele domačinkam, t» izredno dragocen, saj bodo morale domačinke zaigrati za vse ali nič. Drugega izhoda res nimajo. Ne moremo mimo ugotov tve, da je Libertas odkritje letošnjega prvenstva, če pomislimo, da je igra’ v lanskem prvenstvu v 1. diviziji. Vsekakor ne smemo po zabiti, da Sokol to pot nima kaj iz gubiti in to dejstvo lahko postane odločilno. MOŠKA B LIGA Zastopnik: Bora se bodo poslovili od prvega dela prvenstva z mestnim derbijem z Volley Clubom. Prva tekma v Dolini se je končala v korist gostov, ki so skrbno izkoristili številne napake slovenskih odbojkar jev. Tržačani bodo tudi to srečanje igrali brez diskvalificiranega Plesničarja. Ni treba poudarjati, da se bo njegova odsotnost poznala, toda ne glede na to borovci tega nasprotnika lahko premagajo, če bodo [»kazali vsaj malo športne zagrizenosti in bojevitosti. Za. tržaški ekipi to srečanje nima praktične važnosti, ker sta si Sile in SAI zagotovila prvi me sti v skupini z veliko premočjo in prednostjo. Osvojitev točk bo tako le prestižnega pomena. ' G, F. ODBOJKA V PRVENSTVU DEČKOV Dobra igra Krasa Kras — Solaris 2:3 (15:12, 2:15, 10:15, 15:13, 7:15) KRAS: Rebula. Bitežnik, Budin. Milič Z., R., Furlan. V drugi tekmi povratnega dela prvenstva dečkov so najmlajši kra-scvci prijetno presenetili. Proti drugouvrščeni ekipi Solarisa so namreč izbojevali dva seta. Tekma je bila vseskozi izenačena Kras si je takoj nabral neaaj točk prednosti in jih tudi obdržal do konca. Morda je prav ta delna zmaga vlila Kraševcem preveliko zaupanja V lastne moči, tako da so stopili na i-grišče v drugem setu povsem ne-koncentrirani in so set zgubili v rekordnem času. Tretji in četrti set sta bila gotovo najboljša, saj sta ekipi zaigrali na vse ali nič. Medtem ko se je 3. set končal v korist gostov, je četrti pripadal domačinom. Ekipi sta tako morali odigrati še peti odločilni set. Domačinom se je poznalo, da so še kar utrujeni in večkrat prekomerno živčni. Set in tekmo so tako osvojili predstavniki Solarisa. Krasove dečke čaka v sredo še zadnji prvenstveni trud proti vodeči ekipi Rozzola A. M. I. NOGOMET KADETI 14.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas - Primorje NARAŠČAJNIK. 15.45 v Trstu, Sv. Alojzij CGS - Primorje ZAČETNIKI 15.00 v Trstu, Campanelle Chiarbola B - Kras CICIBANI 15.00 pri Domju Domio - Primorje MINIBASKET TROFEJA ZINI & ROSENVVASSER 17.30 v tel. na Proseku Kontovel - Ferroviario * « » 15.30 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor B - lnter Milje • « • 19.00 v Trstu, tel. Vasari CAMB Bor A JUTRI NEDELJA. 18. decembra 1977 NOCOMEJ 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Miljah Muggcsana - Primorje 2. AMATERSKA- LIGA 14.30 na Opčinah Opicina Supercaffe - Primorec « • » 14.30 na Padričah Gaja - Flaminio * # * * 14.30 v Bazovici Zarja - Breg » • • 14.30 v Ločniku Luciniro - Juventina 3. AMATERSKA LIGA 8.30 v Trstu, Ul. Flavia Čampi Elisi - Kras # * * 14.30 v Križu Vesna - Modiano 12.30 v Trstu, «1. maj» Union - Esperia Pio XII * * * 14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Mladost NARAŠČAJNIKI 9.30 v Dolini Breg - S. Giovanni # * * 9.30 v Štandrežu Juventina - Audax # * • 9.30 v Moši Mossa - Sovodnje — m • m 10.30 v Doberdobu Mladost - San Marco NAJMLAJŠI 9.00 v Miljah Fortitudn - Zarja ZAČETNIKI 11.15 v Dolini Breg - Stella Azzurra * * * 11.45 v Trstu, Drevored Sanzio Esperia - Primorje • • • 12.30 ha Proseku Portuale - Gaja KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor - Pom Ara MLADINCI 11.00 na Kontovelu Kontovel - Polet NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario : Bor • • • 11.00 na Opčinah Polet - Ricreatori v DEČKI 9.00 v Gorici, tel UGG Pagnossin - Dom • * • « 8.30 v Trstu, Športna palača Ricreatori - Kontovel NAMIZNI TENIS DEŽELNI TURNIR 8.00 v Nabrežini Nastopata tudi Kras in Mladina ATLETIKA KROS ZA KOLESARJE 10.00 na Padričah Nastopa tudi Adria Športno društvo Primorje izreka iskreno sožalje Brunu Ruplu ob izgubi njegovega očeta. Kitajski 85. dnevnik Posebna hrana za muslimane Iz Šanghaja odletimo z letalom ameriške proizvodnje ^Zaj v Peking. Spet smo v našem starem hotelu, spet \mo' iste sobe, okoli nas enaka vljudnost, enaka po-?°rnost. Zvečer večerjamo sami v majhni jedilnici. Streho nam isti natakarji, kot prve dni. k In spet nas čaka presenečenje. Ko smo prispeli na ^'tajsko' — od tega je že dobrih 15 dni — so nas na-^karji prvič, ko smo jedli sami, vprašali, če je kdo med ^hii musliman. Eden od nas je odgovoril pritrdilno. Po-81e) so mu postregli drugačno hrano, kot smo jo dobivali ^1, Svinine ni bilo v njegovih jedeh. Naš musliman se-!eda ni tako zaresni musliman, da ne bi jedel svinine. ^er pa je zjavil, da je musliman, je dovolil, da so mu J^eglj drugačno hrano, in mi smo si jo bratsko razdelili, pko nam je muslifnanska hrana še dodatno popestrila te ^•ko naravnost nepojmljivo pisan jedilnik. In tudi tokrat, petnajstih dneh, ko so natakarji stregli že bogve ko-*kim gostom različnih narodnosti, različnih običajev in različnih želja, so našemu muslimanu brez vprašanja prinesli muslimansko hrano. Meni, ki sem se prve dni navdušil za jogurt — takšnega jogurta, kot ga imajo Kitajci, najbrž ni nikjer na svetu — pa so po večerji prinesli skodelico ledeno mrzlega jogurta. Prijazen nasmeh natakarjev je govoril, da niso vljudni samo zato, ker opravljajo poklic, ki zahteva vljudnost, ampak tudi zato. ker jim je vljudnost očitno prirojena. Na pisalni mizi v moji sobi so Hsinhuini bilteni v francoščini z zadnjimi informacijami o svetovnih dogodkih. Prelistam jih pred spanjem. Približajo mi svet, v katerem sicer živim vsak dan in za katerega sem si tolikokrat mislil, da brez njega sploh ne bi mogel živeti. Pa ves čas na Kitajskem skorajda nisem pogrešal informacije o yelikih svetovnih dogodkih. Najbrž se da živeti tudi brez tega. Toda kljub temu sem ob listanju ciklostilira-nega papirja, ki je na prstih puščal črne odtise tiskarske barve, s kakršno si vsak večer mažem roke, ko prelistavam odtise Dela, občutil nekakšno sladko zadovoljstvo, ki me prevzame vselej, ko izide časopis. Mukoma zaključujem opis današnjega dne. Bil je dolg dan in tudi kitajsko popotovanje se začenja nagibati h koncu. 21. MAREC Kitajci ne vedo za dopust Zbudim se zelo zgodaj. Odgrnem zastor in iz petega nadstropja gledam na Ulico dolgega miru, ki leži pod mano. Ulica je preplavljena s kolesi in ljudmi, ki hitijo vsak v svojo smer, najbrž na delo. Jutro je prijazno, v zraku je polno sivega prahu. Ni videti sonca, čeprav na nebu ni oblakov. Opazujem to človeško reko. Doslej sem spoznal že veliko ljudi različnih slojev, kmete, delavce, voditelje. Kaj me je pravzaprav najbolj pritegnilo pri teh ljudeh? Njihova pridnost, njihova zagnanost, njihovo zaupanje v ideje, v prihodnost, njihova visoka kulturnost kljub pogosto primitivnemu načinu življenja? V spominu jih gledam na tačajskih in jenanskih terasah, na neskončnih riževih poljih okrog Šanghaja, v delavnicah Siana in notranje Mongolije, kot turiste v prepovedanem mestu, kamor verjetno hodijo iz vse Kitajske, da bi videli, kako so nekdaj živeli njihovi vladarji. Spomnim se stavca iz Žen Min 2i Baa, ki ročno stavi svojih tisoč o-semsto črk s hitrostjo malega strojčka, kar se je moral učiti dolgih 15 let. Skozi spomin mi znova šine, da Kitajci ne vedo za dopust, da delajo vse leto, da imajo sicer en dan na teden prosto, toda ne vsi v nedeljo. Biio bi preveč zapleteno, nam pravijo v revolucionarnih komitejih, če bi bili vsi prosti istega dne. Preveč energije bi šlo v nič in tudi v prometu bi se hudo zamaknilo. Spomnim se tudi Strokovnjaka, ki sem ga spoznal tam daleč v Mongoliji in ki mi je povedal, da živi ločeno od družine, da pa dobi na leto 14 dni dopusta, da jo lahko obišče. Baje država tako premešča dvajset milijonov ljudi. So mi vsi ti ljudje tako simpatični in tako blizu zaradi samožrtvovanja in samoodpovedovanja? Pravzaprav ne vem. Preveč vtisov se je nabralo v meni, prevelika je še zmešnjava.’ Čistejša od misli so čustva. Toda čustva niso zanesljiva, pa čeprdv jim dajem pogosto prednost pred prehladnim in preveč preračunljivim razumom Odpeljemo se v mestno četrt Hepin Cai, če se ji seveda res tako reče. Kitajskih imen se ne morem navaditi. En «j» več ali manj, en «g» preveč ali premalo, kako hitro se mi vrine v besedo. Prav zanimivo bi biio vedeti, kako besedam spreminjam smisel. Toda ker ne pišem niti zgodovinske niti znanstvene študije niti geografsko politične knjige, naj bo moji četrti ime tako, kot sem si ga zabeležil. To je stanovanjska četrt. Razmeroma nova je. Zgrajena je bila po osvoboditvi. Med dolgo vrsto blokov ja veliko drevja, veliko zelenja. Toda zdaj so ti lepi parki med sicer prav nič lepimi bloki popolnoma iznakaženi, ker so v njih zgradili potresne hišice. Slutimo pa. da je mestna četrt Hepin Čai za pekinške in za kitajske razmere pravzaprav prijetno bivališče. Vse je čisto in urejeno. Enajst tisoč družin živi tu, iako da šteje četrt 40.000 prebivalcev. Večinoma so delavci, umetniki, književniki, učitelji in drugi kadri, nam povedo. Tu so trgovine, šole, kulturne ustanove. OTROCI, OTROCJ: Ljubkost je kitajskim otrokom prirojena. Ritem je v njih. Foto. M q Uredništvo, uprave, oglaini oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 l»f 559 — Tel. 79 38 08 7946 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir - vnaprej pltfana celotna 25.000 lir. Letna naročnina u «DiZe«?S'? 3?P®° ,lr' za naročnike brezplačno revija «DAN». Z,5° d'n' °b nsd',|;ah 3'00 d.n, 2* zasebnike mesečno 35.00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47.00, letno 470,00 din Poštni tekoči ra^un za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Oglas) 61000 Ljubljani* mm) Stran 6 17. decembra 1977 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS Gradišče 10/11. riad, telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Jlr. 1 st., vi5. 43 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250* sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpcai Mali oglasi 150 lir besed*' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij*” krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez* v Italiji pri SPI. Izdai.LJzTr Odgovorni urednik .Gorazd Vesel in tiskaj ^irst 2ai0znikov ITALIJANSKA VLADA ŽE ZAHTEVALA NJUNO IZROČITEV CIPRSKA VLADA ŠE NI PROGLASILA ZAHTEVANE AMNESTIJE DANES OB 21. ZAPADE NOVI ULTIMAT ,V Pa">S''aj“ aretirali UGRABITELJEV KIPRIANUJEVEGA SINA oMdShM Solidarnost grške javnosti s ciprskim predsednikom Deset let po potresu v dolini Belice NIKOZIJA — Ugrabitelji Ahilea sa Kioriaauja, sina ciprskega predsednika, so podaljšali ultimat, ki. so fca postavili ciprski vladi in ki je zapadel v čatrlek, ob 21. uri. Položaj se v bistvu ni spremenil: če ne ■ bo ciprska vlada danes do 21. ure proglasila amnestije za ljudi, ki so jih pred časom obsodili zaradi udeležbe pri spodletelem državnem udaru proti takratnemu predsedniku Makarosu, bodo ugrabitelji mladega IGprianuja umorili. O podaljša n ju ultimata je poročal šef ciprske obveščevalne službe, ki je povedal, da med vlado in ugrabitelji posredujejo bivši orioadniki fašistične or pan z-cile EOKA B, o kateri med drugim sumijo, da je organizirala ugrabitev. Po ugrabitvi Ahileasa Kiorianuja je Ghfkos Kler des, vodja desničarske stranke v ciprskem parlamentu, iziavil. da umika svo!o kandidaturo na prhodniih predsedniških volit v h, ki bodo februarja 1978. Kle r des je b;l edini tekmec sedanjega ured'ediika Kiprianuia, včeraj pa je dejal, da bi za Ciper bila prava tragedu«, če bi volilna kani-za predsedniške volitve potekal« v zastrupljenem nolit:čnem vzdušid, ki ga utegne ustvariti u-gi-abitev Kipriaflujevega sina. V Atenah ie medtem nekdo tele-fo’:ral v redakcije nekaterih atenskih črsopisov ter zagrozil, da bodo likvidirali predstavnike nekdanje grške polkovniške hunte, ki so or-gan z rali udar proti Makariosu. če bo Kinrianujev sin umerjen. Vestem in dogodkom na Cipru sledijo v vsej Grčiji z velikjm zanimanjem. G rški predsednik Cacos je stopil v stik s Kmrianujem in mu izrazil svn'o solidarnost, medtem ko je pred scdiik vlrde K«ramanlis iz-azil svoje ogorčen :e ob gnusnem dejanju. ki jc ponoroma nasproten grškim tradicijam. Koramarhs ie zabaval od teroristov, naj takoj oou-st’:o svoj zlc2‘nski načrt, ki koristi sp mo nasprotnikom helenizma. Pristaši bivše g-šlce polkovniške h"nte. ki so organizirali državni u da’1 nroti Makaronu leta 1974 so tre n"tno v zaporu. Eden njihovih najvidnejših predstavnikov, ki se je celo proglasil za nredsedmka države in vedril kakih osem dnk Nikos S'mnson. je predvčerajšnjim izjavi. dn ne mara amnestije, če bi ie moral bti deležen kot posledice Ki-prianujeve ugrabitve, (if) stva izzvalo tudi že polemike, ki jih je s>cer začel sam predsednik države. Giscard D-Eslaing je namreč očital komunistični partiji, da je v zadnjih mesecih imela pogoste stike tako z alžirskimi vladnimi krogi kakor tudi s predstavniki organizacije »Polisari.3*. ni pa nikoli obvestila E lizeja o izidu pogovorov. Generalni tajnik KPF Marchais odgovarja, da bi bilo nesprejemljivo, če ne bi prišlo do omenjenih razgovorov, prčdvsem pa poudarja, da bi morala Francija po »primeru 8 talcev*, ki se je srečno iztekel, navezati korektne stike z Alžirijo in ,W V poko) ,Jia, Trgu Fpntang. Vsi ostali (poleg Massagrandeja in Orlanda so osumljeni, da so zločin naročili še elemente Graziani. K Jiodbh) pomar in Salvatore FrlH-cia) se skrivajo nekje na tujem. Kot »priča* je med navedenimi za florentinskega sodnika najbolj zanimiv Orlando, saj naj bi ob begu iz Španije v Venezuelo seznanil s podrobnostmi sestanka, na katerem je vodstvo «ord'ne nuovo* obsodilo Occorsia na smrt, obveščevalca, ki je nato poročal italijanskemu sodniku. Zaradi navedenih težav je Cor-ricri ločil preiskavo o mandatarjih od glavne preiskave o umoru rim skega sodnika, ki jo je zaključil pred nekaj meseci. Zadevni proces, na katerem bo glavni 'obtoženec vojaški vodja »brdina nuovo* in sodnikov morilec Ficrluigi Concu-telli, se bo začel sredi januarja v Firencah, (vt) Tankerja trčila pred Capetovvnom CAPETOWN - Liberijska tanker ja »Venpet* in »Veniol* sta trčila včeraj popoldne nedaleč od Cape-towna. Po trčenju sta se ladji vneli. Vse ladje, ki so plule v bližini so nemudoma prišle na kraj trčenja in rešile posadki. Po dosedanjih vesteh kaže, da pogrešajo le dva mornarja. Zaradi trčenja med tankerjema (gre za ladji dvojčici in vsaka ima okrog 330.000 ton nosilnosti) grozi Capetownu in okolici ekološka katastrofa. Eden od tankerjev, ki je bil namenjen v Evropo, je bil namreč poln nafte. Gre za okrog 300 tisoč ton «čmega zlata*, ki jih veter vrtoglavo hitro poriva proti o-bali. Južnoafriška vlada je odredila izredne varnostne ukrepe, če pa se metereološki pogoji ne bodo izboljšali, lx> kljub vsem ukrepom e-kološka katastrofa najbrž neizbežna. .. , / : . >, , t ..o ironij deset let Po katastrofalnem potresu v dolini Belice 50.000 ljudi živi še vedno v zasilnih UomovaUl^' ker je vlada dala prednost urbaaizaoljskim delom. Od 650 nakazanih milijard lir so doslej potrošili milijard, od teh 300 milijard za ur banizacijo in komaj 80 za gradnjo stanovanj. N« sliki prizor Iz Santa Ninfa: otroci se igrajo pred eno od redkih zidanih hiš. 38» va*! NiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiuifiiiiiniimtiiiifiiMiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiHiniifiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiniin111"110 ČEDALJE VEC SOVJETSKEGA OROŽJA SE STEKA V ETIOPIJO Pred skorajšnjo etiopsko ofenzivo zoper somatske upornike v Ogadenu Na eritrejskem bojišču okrepljen pritisk upornikov na pristanišče Masauo - Ponovne krvave represije v Adis Abebi ■ IIMIMIIIIMIIIIIIIIIIII lili lllllllllll IIIMIHIIIIIIIII llllllllllllin lili liti Ulil IIIIIMIIIIIIIMM lili lil II Hilli lllll II lili MII IIIIIIIItKIllllll lil lili IIII ■ • I • 1111 • 111111111111111IIHIMIIIHIIII V OZRAČJU OSTRIH POLEMIK MED NATO IN VARŠAVSKIM PAKTOM DUNAJ — Ng Dunaju se je včeraj končalo 13. zasedanje konference za omejevanje vojaških čet v srednji Evropi (MBFR), začetek 14. zasedanja pa je predviden za 31. januar prihodnjega leta. Pogajanja so prekinili v dokaj polemičnem vzdušju :n ob dolgih in brezplodnih diskusijah med predstavniki atlantskega zavezništva in varšavskega pakta, ki drug drugega obtožujejo, da niso pripravljeni na sporazumevanje. Dejansko je nesporazum popoln, saj med drugim zadeva same osnovne podatke o navzočnosti vojaškiii sil v srednji Evropi. Po računih varšavskega pakta naj bi na obravnavanem področju bilo 987 tisoč mož socialističnih držav in 981 tisoč mož NATO. Na zahodu pa te podatke odklanjajo in trdijo, da je Drednosi vzhoda mnogo večja kot pičlih šesl tisoč mož. Najdaljše diskusije pa so se raz vile okrog tako imenovane »geografske prednosti*: predstavniki a-tlantskega pakta trdijo namreč, da je pri dogovarjanju o morebitnem skrčenju števila mož treba u pošte vati geografski faktor, se pravi možnost Sovjetske zveze, da mobi lizra lastne vojake na robu obravnavanega področja, medtem ko so ZDA oddaljene pet tisoč kilometrov vmes pa je še ocean. Prav zato bi morala NATO ohraniti določeno številčno prednost v srednji Evropi kot protiutež »geografski prednosti* Sovjetske zveze. Argument ima sicer svojo logiko, po drugi strani pa je prav tako logičen odpor varšavskega pakta, da te zahteve sprej me. Vsekakor pa nobena od obeh sira ni noče zaostrovati polemik. Ameriški predstavnik Stanley Resor je na primer ob zaključku zasedanja dejal, da le ni bilo tako nekoristno, saj so na primer zabeležili dokajšen napredek glede bodoče izmenjave informacij o vojaškem potencialu o-beh blokov, (tm). NATO o vohunski aferi Lutze BRUSELJ — Predstavnik NATO je včeraj povedal, da posledice vohunske afere v ZRN. kjer je ena od uradnic obrambnega ministrstva baje izročila Vzhodni Nemčiji zaup ne dokumente ’ Atlantske zveze, ni-sp tako hude, kot skušajo dokazati nekateri nemški časopisi. Vsekakor. kar zadeva posledice afere > Zahodni Nemčiji, se bo o tam morala izreč, Schmidtova vlada. A tlantsko zavezništvo je s svoje strani že sprejelo ukrepe, da bi nevtraliziralo morebitne vplive na o brambni sistem NATO. RIM — Predsednik nemške zvezne dežele' Baden - Wuerttemberg Hans Filbinger je prispel včeraj zjutraj na štiridnevni obisk v Rim, kjer se bo sestal s predsednikom vlade Andreottijem in s predsednikom KD Moram. ADIS ABEBA — Iz diplomatskih krogov v etiopskem glavnem mestu poročajo, da se Etiopija pripravlja na odločilni spopad s somalskimi u pomiki v Ogadenu in da je zaradi tega Sovjetska zveza zadnje dni in tedne še povečala dobavo orožja e-tiopskemu vojaškemu režimu. Na a-disabebskem letališču je čedalje več sovjetskih letal, tako, da je prej šnji teden bilo letališče za civilni promet sploh zaprto. Sovjetsko orožje prihaja v Eiopi-jo tudi po morju in sicer v pristanišče Asab, od koder ga potem pošiljajo v notranjost, kljub temu da je cesta dokaj poškodovana zaradi neprestanih napadov upornikov A-far na vladne postojanke ob njej. Od konca pomladi se je sovjetska dobava orožja Etiopiji baje odločno povečala, medtem ko so do takrat etiopske oborožene sile bile oborožene v glavnem izključno z ameriškim orožjem. Etiopci so prejeli še zlasti mnogo sovjetskih migov, ki jili potem montirajo v Eliopiji. Letalstvo je namreč edini rod e-tiopske vojske, ki se je doslej u-spe.sno postavil po robu somalskim upornikom v Ogadenu. V diplomatskih krogih tudi trdijo, da jc dobava sovjetskega orožja za-doblla tak tempo, da sedaj pošiljajo z letali tudi strelivo, ki so ga doslej pošiljali po morju. Večino orožja pošiljajo takoj v severne predele 0-gadena, kjer je že poldrugi mesec v teku huda bitka za Harar in Dire Davo. Somalski uporniki nadzorujejo v bistvu skoraj vso oga-densko pokrajino, razen tisočletnega rntjsta Harar, proti kateremu so somalski uporniki sprožili ofenzivo pred nekaj tedni, doslej pa so e-tiopski vojaki kar uspešno kljubovali številnim napadom. Eritrejski secesionisti pa istočasno napadajo vladne čete pri obalnem mestu Masaua, vendar doslej bnie niso prodrli do njegovega središča. Tudi Eritrejci so, kot kaže, osvobodili' skoraj vso Eritrejo, razen glavnega mesta Asmare ter -pristanišč Masaue in Asaba. O tem, da imajo čete osrednje etiopske vlade še v svojih rokah pristaniščne naprave ter letališče v Masaui se strinjajo tudi diplomatski krogi v Adis Abebi, ki pa trdijo, da so Etiopci izredno okrepili mestno garnizijo tako, da so premestili več sto vojakov iz mesta Arab v Masauo. Kaže vsekakor, da je vsaj ena postojanka v pristanišču Masaui padla v roke upornim Eritrejcem. Pred začetkom sedanje ofenzive je v Masaui bilo baje 8.000 etiopskih voja kov, to število pa se je od prejšnjega tedna povečalo za več tisoč. Ameriško veleposlaništvo v Moskvi je pclrdilo, da ie veleposlanik Malcolm Toon izročil sovjetskemu zunanjemu ministru Andreju Grelniku protestno noto zaradi naraščajočega dobavljanja orožja Etio-piji. Ni znano, kakšna je bila sovjetska reakcija. Somalski predsednik Siad Barre :e ta čas naslovil na nevtralne države poziv, naj zahtevajo od Sovjetske zveze in Kube, da umaknejo svoje čete s področja afriškega ro-"a in Ogadena. Po njegovih trditvah. nai bi v Ogadenu bilo vsaj 15 tisoč Kubancev, ki naj bi se borili ob strani Etiopcev. Z njegovimi trditvami se pa ne strinjajo niti Američani, ki pravijo, da je Kubancev v Etiopiji kvečjemu 500. Medtem poročajo o novih krvavih represijah v Adis Abebi. Politično nasilje je baje prejšnjo noč terjalo kakih 50 smrtnih žrtev, o katerih doslej ni bilo uradnih vesti. Dejstvo, da so trupla umorjenih ostala na cestah skoraj ves dan. daje slutiti, da je šlo za ponovno vladno ak cijo proti aktivistom opozicije, (if) V Firencah ugrabili 12-letnega dečka FIRENCE — Včeraj popoldne je bil v Firencah ugrabljen 12-letpi Andrea Andrei, sin krojača. Kaže, da so banditi napadli in odvedli dečka. ko se je pod večer vračal z nogometnega igrišča domov. Nekaj ur po ugrabitvi naj bi se roparji že oglasili in zahtevali odkupnino. Čeprav, kot kaže, ni dvoma, da ie bil deček ugrabljen, je v zadevi vrsta nepojasnjenih okoliščin. Preiskovalci so doslej zaman iskali dečkovo kolo in • vprašujejo se, kako je mogoče, da ni nihče opazil ugrabitve. Prav tako je zaenkrat brez odgovora vprašanje, zakaj so se banditi lotili ravno malega An-dree. Družina Andrei ni premožna in ne more plačati za sina praktično nobene odkupnine. SKLEP UPRAVNEGA SVETA RAI «Tretja TV mreža» čez dobro leto dni Investicije za 224 milijard v treh letih ■ Sklep omenja tudi oddaje za «jezikovne manjšine» ■ ii pb KiiMH mmmKSm Terorizem in politično nasilje sta, kot kaže, bolezen, katere klice so v vseli zalioiluiievropskih državah, tudi v tistih, kot je Švica, ki glede javnega reda veljajo za vzorne. Včeraj namreč je okrog 250 agentov protiteroristične službe preiskalo neko zli riško' četrt, v kateri uaj bi se skiivaii teroristi (Telefolo ANSA-UPI) I5U RIM — Upravni svet RAI TV je soglasno odobril predlog predsednika Grassija in upravnega ravnatelja Bcrteja o »triletnem investicijskem načrtu* od leta 1978 do 1980. ki v glavnem zadeva decentralizacijo produkcijskih struktur RAI ter oblikovanje «tretje TV mreže*. Gre za 244 milijard lir, katerim pa' je treba dodati še denar, ki je trenutno na razpolago iz prejšnje upravne dobe, kar skupno znaša približno 350 milijard lir. .Investicije bodo v najkrajšem času zagotovile kritje «sivih področij*, ker ni bilo mogoče gledati prve in druge TV mreže (v občinah nad tisoč prebivalcev) in dobršen del publike ustanavljajoče se «tretje mreže*. Slednja bo začela oddajati s prvim januarjem 1979, se pravi čez dobro leto dni. Dokument o investicijah predvideva, da bo dret ja TV mreža* imela v bistvu sledeče programske smernice: 1. «pas» oddaj, ki ga bodo oddajali po celotpem državnem ozemlju in bo sestavljen iz programov, ki jih ’ bodo prispevale posamezne dežele; 2. drugi pas sestavljajo deželne (ali «meddeželne» oddaje), ki jih bodo samostojno proizvajali v jx).sarrteznih deželah. V ta paš spa-‘dajo oddaje za jezikovne manjšine (torej tudi slovenske); 3. integrativ-ni pas oddaj, ki ga bodo pripravljali v Rimu. Program «tretje mreže* bodo se stavljali na sestankih osrednjega in deželnih direktorjev, ki bodo vsako trimesečje. Na teh sestankih bodo tudi razdelili »budget* za vsako posamezno deželo. Glede osebja upravni svet RAI poudarja, da bo potrebna «interna in zunanja* selekcija. Za «zunanjo selekcijo* (se pravi nove zaposlitve) bo RAI organizirala (kjer bo -mogoče) «deželne natečaje*. «Praviloma» bo vodstveno osebje izbrano znotraj podjetja. V okvir dokumenta, ki ga je pripravil upravni svet RAI, ne spada vprašanje pristojnosti «mrež» in »naslovov* (slednji so fnformacijsko-časnikarska struktura poročil in TV dnevniko\f), ker bodo o tem še razpravljali. (st.s.) Sindikat policije o incidentih v S. Donaju BENETKE — Pokrajinski odbor bodočega sindikata delavcev javne varnosti je včeraj izredno ostro obsodil policijski napad na delavce tovarne «Papa»» iz mesta San Dona, ki so »branili svoje pravice z demokratično manifestacijo*. Po sporočilu sindikata policije je bil napad na delavce poskus razbitja e-notnosti med delavci, agenti javne varnosti in študenti. Uslužbenci tovarne Papa, ki je že dalj časa v težavah, so pred tremi dnevi uprizorili manifestacijo, med katero so zažgali nekaj avtomobilskih gum. Policija trdi, da je napadla demonstrante, ker naj bi preprečili gasilcem, da pogasijo «kres», delavci pa trdijo, da jih je policija napadla brez napovedi in b;cz. vsakršnega vzroka. V spopadih je bilo 18 delavcev lažje ranjenih. «M0N0P0LI» V SOCIALISTIČNI OMAKI Za božič bodo Poljaki že preizkusili svojo spret*0* skrbnih gospodarstvenikov z v gro, ki na moč spominja znan° britansko igro «Monopoly*, rt čeprav je prirejena za dan°y nje poljske razmere in ra u' stroj ta nkajšnje družbe. Iff'0’ ki ji prerokujejo znaten tUP*” sta izumi/a univerzitetni Pr°ff' sor in časnikar, ki menita, rt bo lahko «Direktor» odlična Pf’" prava na vsakodnevno rivlr' nje. »Morda ste sposobni Pr° dati led Eskimom, če pa ste a0" ber potencialni direktor toVO’ ne. lahko ugotovite z novo gro.* piše med drugim v Pr0' pagandnem napisu. j Kakšne pa so razlike Monopoli» in ^Direktorjem*-Nebistvene. Izumitelja sta s° mo priredila pravila igre P°lJ skim razmeram poleg lega. 0 sta dala igralni plošči okroO . obliko. V bistvu igralec ni 'e kapitalist, ki skuša s špek*10 cijarni in z investicijami žiti čimveč zase. pač pa j* r rektor tovarne (avtomobili ' tekstilne, prehrambne, ki mora z umnim gospodar] njem skrbeti, da bo P°^Kr. doseglo kar najboljši gospoda ski uspeli. radi* V HOTELU »PRISANK* V KRANJSKI GORI Miličnik streljal in ranil tri osebe Sporočilo republiškega tajništv* za notranje zadeve LJUBLJANA - V hotelu sank* v Kranjski gori je v čečd*^ zvečer miličnik Drago Parad1* postaje mejne milice Korensko dlo neupravičeno uporabil °rofjeol|-pii tem huje ranil tri ljudi. bliško tajništvo za notranje ^ je v zvezi s tem dogodkom vc*tjj0 popoldne objavilo uradno •spor P/j preiskave in o vseh vzrokih, f* jjj pripeljali do tragičnega dejanja^ bi se lahk > končalo s smrtjo -ljudi, o katerih identiteti pa °r sporočilo ne pove ničesar. Čilsko odporništvo se stalno krepi RIM — čilsko odporniško je v letu 1977 zabeležilo nek^ti pomembne uspehe, ki dajejo v na razmah antifašističnega o0! prihodnjem letu. Takb jo i*J^rt