249. številka. Ljubljana, v soboto 31. oktobra. XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan iveter, izimti nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman aa »titro-ogurske delele xa vse leto l.r> gld., ca pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., aa jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano bris pošiljanja na dom ta vse leto 13 gld., sa Četrt leta 3 gld. 50 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa aa po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa fletrt leta. — Za taja dežele toliko vet, kolikor polt ni na anssa. Za osnanila plačuje se od cetiristopne petit-vrBte po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iavole frankirati. — Rokopisi sa ne vračajo. — Uredništvo in apravniltvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. U p ravn i fit v u naj se blsgoTolijo pošiljati naroćuL.e, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. u. oMlastvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gespode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem »uhu ponove. «la pošl-ljan|e ne preneha ln da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja aa L|oblJaaske naročnike brea pošilja- nfa na doni: Vse leto . . . «ld. !»•— j Četrt leta . . gld. »-»O Pol leta ... „ 6*So| Jeden niesec. 1 -in Za pošiljanje na dom se računa lO kr. na mesec, »O kr. aa Cetrl leta. S pošiljanjem po pošti veljat Vse leto . . . gld. 15*—j Četrt leta . . . gld. 4* — Pol leta ... »i 8*— j Jeden mesec . ,, I-to SJJ^F"* Bfaroenje se lahko s vsakim dnevom« m h kratit se mora poslati tudi naročnina, drufrnče se ne oziramo na dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Osamosvojite sel Zadnje dni se je položaj naš v državnem zboru pokazal v tako krepkih in jasnih zurisih, da ga mora razvideti vsak, kdor de ni s slepoto udarjen. Kar je bilo do tedaj skrito, to je postalo sedaj odkrito. Na jedni strani imamo podobo češkega, za-se in za avstrijsko slovanstvo borečega se naroda/ Še nikdar se ni tako živo, tako vsestransko podala ta podoba, kakor so jo podali ravnokar v debati o državnem proračunu in dispozicijskem fondu mladočeški poslanci. Na nasprotni strani pa vidimo grofa Tauffea z znano koalicijo tistih treh velikih parlamentarnih strank, katere nočejo preprečiti upliv čeških Slovanov v naši drlavi. Tam junaški bojevniki, tu zalezujoči diplomatje, tam stara, mogočna prava, tu nove, nepravne pretenzije, tam odkrito slovanstvo, tu skrito nemštvo ! Mej diplomati, mej podporniki nepravnih pretenzij in skritega nemštva — nahajamo, Bogu bodi potoženo, nahajamo tudi naše slovenske državne poslance! To je jasno, to se žalibog nič več tajiti ne da! Niti treba ni bilo znanega Romančukovega predloga, da bi uam bil odprl oči. Tisto, kako so se zastopniki slovenskega naroda obnašali pri tem, jeden slovanski rod zadevajočem, prepravičnem pred- logu, bilo je le nov žalosten dokaz, da se ti zastopniki sučejo v vrtincih protislovanske, nemoralne in nepravne politike. Vender pa je ta dogodek raz-odel Še nekaj posebnega in poudariti moramo to. Hrvatski poslanci iz Dalmacije so v jednem klubu z našimi poslanci. A ti hrvatski poslanci se niso odtegnili glasovanju, nego glasovali so, kar bi storil vsak prosti Slovan, naravnost za predlog malo-ruBkega voditelja. Ni li njih tudi vezal klubov sklep, s katerim naj bi bili opravičeni poslanci slovenski ? Čudno to razliko mej jednimi in istimi klubovci pojasnila nam je kmalu stara „PreBse", češ, ti poslanci hrvatski izgovorili so si od kluba za nekatera uprašanja „prosto roko", lahko bo torej glasovali za predlog Hornančukov. Poslanci slovenski pa niso imeli „proste roke", — ergo niso glasovali za Romančukov predlog. Dovolj pojasnila! Če naša delegacija niti prosta ni, ko naj se kak odsek pomnoži za nekoliko članov, če niti pritrditi ne sme, da slovansko pleme s 3 milijoni dobi v odseku za volilno reformo svojega zastopnika, če niti takrat ne more glasovati za pravični predlog Slovana, ko ga zagovarja celo nemški nacijonalec Bareuther, — potem vemo, pri čem smo z našimi gospodi poslanci in s politiko njihovega kluba. Mi jim niti nočemo očitati, zakaj so si v klubu samem slabše postlali, nego so se, kakor kaže, zavarovali pri svojem ustopu v „klub konservativcev" n. pr. hrvatski poslanci. Nas peče sedanji njih položaj, skrbi nas bodočnost. Iz krogov naših poslancev prišlo nam je pri-poznanje, da je njih politika res žalostna, da pa boljše ne znajo. Mi ne mislimo, da boljše politike ni. S sedanjim svejim ravnanjem žalijo naš narodni in pravični čut, služijo Bklepom, katere za svojo nemško-Iiberalno stranko dobrimi smatra Plener, in pravijo, da o naroduo-političnih uprašanjih govoriti ne smejo itd. Boljša politika bi gotovo bila, če pridejo domov in tu svoje moči posvetijo narodnemu delu, katerega je obilo. A za sedaj lahko ukrenejo še nekaj boljšega. Spoznajo naj, da nam po sedanjem svojem potu ne bodo pomagali, nego bodo nas moralno pokopavali, kakor so sedaj že začeli. Osamosvojijo naj se! Tudi v politiki pridejo časi, ko si narodi in njih zastopniki lahko vskliknejo: vse je rešeno, ker je čast rešena! Menda so že tu ti časi, da nam je gledati, kako bodemo v borbi častno pred svetom zastopali svoj program, četudi takoj zmage ne priborimo. Tu pa je nam treba samostojnosti, katere naši poslanci nimajo, dokler ho vezani v Hohenwartovem klubu. Da bi mi po tem klubu kaj dosegli svojih pravic, o tem smo vsi prepričani, da ne. Ali naj postane črno belo? Ali nam bode Plener do pravic pomugel? Pa pravite, saj se ne zanašamo na Plenerja, mi smo zoper njega, da držimo grofa Taaffea. To sicer ni res, kajti v kartelu ste s Plener jem, pomagate torej njegovi politiki. Ali pa sicer mislite, da bode grof Taafle nam to izpolnil kakor zaveznik Plenerjev, česar nam ni hotel izpolniti kot zaveznik Riegerjev? Ali res menite, da boste Bedaj kaj pridiplomatizirali, ko vub prav za prav grofu Taaileu treba ni? Bili ho časi, ko je slovenskih glaBov vlada potrebovala za večino, a celo tedaj je bila diplomacija v Hohenwartovem klubu taka, da naši glasovi skoro ničesar šteli niso, celo tedaj so naše najpreprostejše narodne želje odbile se ali reševale dilatorično. Sednj ne štejemo nič in namesto prejšnjega Uohenvvartovega kluba nastopil je „klub konservativcev", kateri ima diplomacijo, kakšno — izkusili smo ravnokar. Grof Hohenvvart ni več prejšnji Hohenv/art in umakniti se mu je bilo iz Ljubljane na Gorenjsko. Njegov klub je že xaradi zvezde, pod katero je rojen, za Slovence podrtemu mostu podoben. Rojen je pa bil kot vladni klub, in nikakor drugače. In v soglasji a to vlado ne more biti, ako ni udan njenemu programu. Njen program pa se je temeljito spremenil tako, da jej slovanski narodi ne smejo blizu s svojimi narodno-političnimi pritožbami. Da je ta program jako resen, je gotovo, kajti pritrdil mu je tudi gospod Plener in obljubil podporo, katero bo lahko dajal z naudušenjem. In vsak Nemec mu lahko priskoči tudi z naudušenjem. Pa lloheuvvur-tov klub kot vladni klub naj je t>edaj vir, temelj slovenske politike? Tu naj se zastavijo naše moči, tu naj cveto naši upi? „Lasciute, laBciate ogni spe-ranza, voi ch' entrate !" Položaj je jasen na Dunaji, jasen v domovini. Slovenski narod mora glaBuo zahtevati, da njegovi poslanci postanejo samosvoji možje. V tej parla- LISTEK. Nedeljsko pismo. Na gimnaziji imel sem sošolca, ki je bil v marsičem izviren, ves drugačen od naB druzih, ki je vedno rad sam in samcat pohajal in že po svoji vnanjosti kazal začetek — čudaka. Po končanem šolskem letu zbrala se nas je Četa za izlet na Bled in dalje po Gorenjskem. Pridružil se nam je tudi omenjeni sošolec in povedali smo mu, kdaj in kako. Ko se na določenem mestu snidemo, zagledam takoj našega junaka in čudno se mi je zdelo, da je tako gol, da nima nič prtljage. „Ali Se nesi pripravljen? Potem le hitro!* — „Sem, sem, imam vse!" — Začnem ogledavati to njegovo boro vse, pri tem zapazim, d« ima dve palčići seboj. „Čemu pa imaš dve palčići ?M — „Jedna za delavnik, jedna pa za praznik!" bil je hitri odgovor. In odpeljali amo se in naš junak je s svojima palicama prav dobro izhajal, a pri perilu se je poznalo, da ga za praznik nič ni. Tega nekdanjega sošolca spomnil aem se zopet, ko sem preteklo nedeljo opazoval, kako ljudstvo i vrvi k slovesni otvoritvi nove „Tonhalle". Bilo je veliko občinstva, polovica pa skoro narodnjakov. Nad tacimi, kakeršen je na primer deželni glavar Detela, se že ne izpodtikam več, a bilo je druzih, mnogo druzih, o katerih bi se mislilo : to je Še zelena rozga! Bilo je tacih, ki imajo dvojno narodno zavednost, danes za delavnik, jutri za praznik, ki se neso še tako daleč dokopali, da bi znali, kaj je narodna dolžnost, narodni ponoa Radovednost zbežula je ž njimi v novo glasbeno zgradbo in šli so radovoljuo pomnože vat Filharmoničnega društva in dr. Keesbacherja slavo in nasprotne nam stranke ugled. No posebne slave si b tem breztaktnim korakom neso stekli, kajti nemški krogi sami so bc izražali o njih : „Mangel an Character!" Tej kritiki pridružujem se tudi jaz in sem si dotične narodne grešnike dobro zapomnil. Nekoč trčimo že v kakšni ozki ulici skupa, posebno tedaj, ko pojde za geslo: .Svoji k svojim!" Sicer je pa pretekli teden dobro začel. V ponedeljek izšel je izborni članek, ki je našim državnim poslancem donel na uho, liki trobente Jerihonske. Vsestransko priznanje z vseh krajev je najboljši dokaz, da je bil že skrajni čas, kajti naši poslanci dremali so tako iskreno in kimali tako dosledno, kakor da jim ;e „Schoozeitu za dolgo vrsto let zajamčena. Solidarnega postopanja z drugimi slovanskimi poslanci, v prvi vrsti z Mladočehi, so se bali kakor hudič križa in ljubši bil jim jo Plener, nego pa Gregr ali Herold. Dasi zastopniki volilcev Slovanov, mrzili so vsak korak, ki bi uteguil pospeševati slovansko politiko in vzajemnost. Kar jih je starejših a la Klun, so že v kalnem konservativnem tolmunu angažovani in kot taki najpokorneji Bluge grofov Taaftea iu Ilohenvvarta, ne meneč se pri tem, kaj poreko volilci, kaj narod slovenski in glede K Iona bi se skoro Brnelo trditi, da jo je pretiral že na ono stališče, na katerem je bil svoje dni glasoviti Cene Kljun. Stvar je v resnici dozorela do krize. Po sedanjem kolovozu ne sme več dalje. Da smo narod samih topoglavcev, bi vender ne smeli dopuščati, da se naša državnozborska delegacija niti ne gane, ko vender z vseh stratiij bije glas zvona, kako se našim eorojakom godi. Tu dopis iz Poreča, kako se tamkaj pritiska na slovansko Btranko, s severa bolestni vsklik iz tužnega Korotana, od bistre Savinje cela vrsta člankov in dopisov, kako pa&ujejo Celjsk i mogotci, zopet od drugod pritožba, da je razpisano mesto dobil trd Nemec, trije rodoljubi in veščaki mentarni zvezi jih nadalje trpeti ne sme, če noče, da ostanejo njegove večne težave prikrite, če noče izgubiti de tistih svojih prijateljev in zaveznikov, kateri so nam dosedaj jedino pravi bili. Poslanci naši naj se osamosvojijo, gredo naj v odkrito borbo, da reSijo vsaj čast, katera je sedaj v nevarnosti! Zmaga v Istri. Že dolgo nas ni obradovala kaka vest tako, nego su nas zadnja poročila, katera nam je do-našal brzojav iz kršne Istre, kjer je bratski narod v poslednjih dneh bil tako junašk in krut boj z brezobzirnim nasprotnikom ter ga konečno sijajno zmagal. Le kdor količkaj pozna žalostne odnošaje v Primorji, vedel bode popolnoma ceniti pomen te zmage. Mala italijanska svojnt, ki se je naselila ob obrežji v morskih mestih, navadila se je bila vsled preveliki- popustljivosti in deloma nezavednosti slovanskega življa, ki kompaktnu živi v deželi, da je zmatrala Istro za svojo domeno, proglašala jo je vedno pred svetom za italijansko deželo. Ista fikcija trosila so je v svet še pred mnogimi leti o Dalmaciji, ki se je nahajala v jednakom položaji. A le malo let minulo je in z začudenjem se je videlo, kako lažnjivo je bilo mnenje v italijun-stvu Dalmacije, ki je pokazala svoj pravi slovanski značaj. Kakor Dalmacija, tako počela se je nekdaj tužna Istra zdaj izuijati iz merilnega objema italijanskega. A okoliščine neso bilo Istranom tako ugodne, nego so bile ob svojem Času Dalmatincem, ko so imeli v Rodiču moža na čelu deželne uprave, ki je imel srce za narodne potrebe rodnih svojih bratov in si pridobil mnogo zaslug za probujenje Dalmacije. Ubogi tužni isterski Slovan ni se mogel opirati na nikogar, nego na f>am»ga sebe, iste za-slonibe, katero je našel dalmatiuski brat, ni imel ubogi isterski trpin. Tem večja je zasluga onih vrlih mož, ki so ga vzgojili politično tako čvrstega, kakor se nam je pokazal pri poslednjih izborih, tem večja je zasluga tega naroda, ker je navzlic temu, da je skoro vse bilo proti njemu, junaško VBtrajat in ni uklonil duhom, preverjen, da pravična in poštena stvar konečno mora zmagati, kakor se je to sijajno pokazalo pri isterpkih volitvah. Ne bodemo se tu spuflčali v podrobnosti in še jedenkrat naštevali vsa nasilstva in vse nezakonitosti, mi eo se godile proti slovanskim volilcem, ker io preveč znane čitateljem našim. A vse ni pomagalo nič, vsa zloba italijanska ni prodrla poštenosti in pravice slovanske, gospodstvu drznih Karnijelov odklonkalo je za vselej v onih krajih Istre, kjer se je narod probudil. Zgodilo bo bode to brez dvoma tudi drugod, kjer sta dozdaj še nadvladala lokavost in nasilstvo. Sijajni izid iBterske volitve naj bode v tola-žilen vzgled vsem OHtalim slovenskim trpinom, bodri naj jih in čvrsti, da ue zdvojijo hm l svojo bodočnostjo, tem več VHtrujno naj zahtevajo svoje pravico in se bore z vsemi postavnimi sredstvi zanje. Posebno velja to o koroških Slovencih, katerim bodb dala isterska volitev nov dokaz, kako sn doseže zmaga so pa propali, iz Dolenjske razjarjen glas o Schwar-zovi avojevolji, iz Celovca pa čudna poročila, kako komisar Klebel postopa i. t d., a vse to našim poslancem ni vznemirilo duševnega miru. Pri jednem ušeBU noter, pri drugem vun, pa mirna Bosna! Sreča pri vsem tem je še to, da vhj naši poslanci neso taki, kakeršna sta Klun in Anžokov goBpod. Par je še čvrstih vmes, treba le, da pridejo v drugo družbo in potem bodo pošteno vršili svojo dolžnost, pred vsem pa, da se takoj po robu postavijo dosedanji interesom naroda diametralno nasprotujoči politiki. Seveda se bodo z vsemi štirimi branili zveze z Mladočehi oni gospodje, ki so nekdaj prav po nepotrebnem in samo zaradi smehljaja kacega ministra napadali Mladočehe, a toga ni po-števati. Naravna pot, najboljša pot, žal, da je tako dolgo nesmo nastopili in bili poslancem nasproti tako popustljivi, da, skoro apatični. Krasno vreme uakianja nam letošnja jesen. Ostra sapa, ki presukava in vrti rumeno in orume-nelo listje, res malo neprijetno brije v lice, a vzduh je svež, nebo jasno kot ribje oko, pota in trgi suhi, vse tako, kakor treba jutršnji dan, ko vse v gostih četah hiti na sv. Krištofa prostrano njivo, olepšat in okrašat dragim svojcem zeleui grob in tako proslavljat njih spomin. Vse črno bode jutri .ijtaojiifV oi y.jm)'.'.» . -fp ,1 - uotuoVS bil udob <>i«oin tudi v najneugodnejih razmerah. Narod, ki ne obupa sam nad saboj in naj ga pritiska še tako nasprotnik, tak narod ni izgubljen, prej ali alej mora tudi njemu posvetiti solnce pravice. Vrlim isterskim volilcem in njih novoizbranemu poslancu pa prav iz srca čestitamo na sijajni zmagi, ki je obradovala vsacega zavednega Slovenca do dna Brca ter jim kličemo:' .Živeli!" Le pogumno naprej! Izpred Celjskega sodišča. Celje, dae 30. oktobra 1891. Včeraj vršila se je pred c. kr. okrajnim sodiščem kazenska razprava proti odboru „Celjskega Sokola" na obtožbo mestnega urada Celjskega z due 10. novembra 1890. Evo Vam kratko poročilo: Sodnik:. Dr. pl. Gellingsheim; obtožbo zastopa c. kr. avskultant "VVeuedikter. Zapisnikarji: Jevnig in zaprisežena stenografa Andrluh in Piki. ■— Obtoženi so: Dr. Josip Vrečko, dr. Ivan Dečko, dr. Dragotin Treo in Ivan Lončar, drd. Jos. Georg pooblastil je dr. Vrečka; Milan Hočevar in drd. Andrej Dominkuš nista prišla. Predmet obtožbe je bila prvotno pritožba odbora „Celjskega Sokola" na narnestoišvo v Gradci de pr. 4. oktobra 1890, št. 324B, v vseh njenih podatkih in zaključkih. Ista se prečita. Vsebina je sledeča: Uvodoma se pritožuje odbor proti postopanju nemške klike v Celji in njenega organa „Deutsche "VVacht". Broj z dne 27. avgusta 1891, kjer 80 žuga s tem, da bode tekla pri slavnosti kri, priložen je pod A. z očitanjem, zakaj se ni dotičui broj zaplenil. Članek se prečita. Priložen je pod D. oklic odborov na mirno nemško občanstvo z izjavo, da je imel ta oklic pomirljiv značaj in velik moraličen utis. Oklic se prečita. — Odbor preide na „znano postopanje mestne policije Celjske" in navede sledeča fakta in izgrede : 1. Član Fran Lončar pripeljal je napaden po treh izgrednikih s pomočjo žandarja dva napadalca do župana Neckermana pred kavarno Central. Tam nabrana druhal ga je v pričo župana psovala in jeden ga je udaril s palico. Na njegove besede: „Herr Bibgermeister, scbiitzen Sie mich", odgovoril mu je župan dr. Neckerman: „Ich kaun da nichts machen!" Izgrednika, kutera je Fran Lončar pripeljal pred župana, je policija koj izpustila. Dogodek dokazau je po zapriseženih pričah. 2. Učitelj g. Porekar iz Huma bil je napaden za vratno in udarjen, da je obležal na mestu. Mestni policaj stal je blizu in pustil napado-valca Schaupa oditi. Še la na odločno zahtevanje dr. L Filipiča ga je prijel; potem ga je pa izpustila policija, ker je bil na kolodvoru zopet mej izgredniki. Dogodek dokazan je po zapriseženih pričah. 3. Dne 7. avgusta bili so izgredniki pred kavarno Mercur ter psovali in napadati Sokole in goste. Pozvana policija je vse škaudale mirno gledala; neki policist je dejal na pritožbo „Ljubljanskega Sokolatf, zakaj se to dopušča: Sind Sie stili, sonst arretire ich Sie! — Izgrednika niso nobenega prijeli niti jih razpodili. Za dokaz so navedene priče iz Ljubljane, Zagreba, Celja itd. 6. Na uprašanje, kaj se zgodi z izgredniki in napadovalci, če se jih kaznuje? — ogovoril je jeden policistov: „Keine Spur, vvir fUhren sie nur weg uud lanseu Hie danu aus". — Navedene so priče. 7. Jednega napaduikov, ki je zagrabil po ho-kolskem peresa, prijel je žandarm ter ga izročil policiji. Ta ga je pa izpustila ne da bi konstatirala osebo. Za to navajajo se priče. gomazelo k sv. Krištofu, kjer 8e bode na tisoče vencev razprostilo na grobove in prižgalo na tisoče sveč in svetilk, kjer se bode pokojnih spomin slavil z zvonenjem in petjem in kjer bode toliko ljudstva, da bi človek kmalu mislil, da jih je več na površji, nego v črne zemlje krilu. Lep je ta dan in običaj. Vršeč dolžnost pijetete nasproti umršim, spominjamo se njih dejauj in lastnosti], ob njih grobu preleti nas spomin, da nas čaka ista usoda. „Kcce sortom!" izklesano je pri uhodu in tej resnici ne moremo se ubraniti. Vsak mora naravi plačati svoj dolg. Iii zato vzdihnemo pri odhodu s pokopališča: »Kaki« rod za rodom ginc, To povest je domovine, Vsemu svetu nepoznane, Od nikogar spoštovane.u „Uimskega Katolika" že dolgo nesem ne čital, ne omenil. Včeraj dobil sem ga slučajno zopet v roke. Bil mi je zares v zabavo, ker kaže da Mahnič & Co. ne poznajo slastnejega predmeta nego spolovno ljubezen. V vsaki številki široko razpravljajo o njej. Sedaj sta v tem oziiu na vrsti Petrarka in Prešeren. V jednem prihodnjih pisem bodem že dobil priliko, reči dve ali tri v tej zadevi. B. i, 8. Medicincu Stuhecu rekel je {eden policistov kot odgovor na iuBulte: „Es gescniehtlbuen recbt, warum sind Sie ein „ W i n d i-scher* a. Navedene so priče. 9. lati redar obnašal se je osorno proti jednomu Sokolu, ki je stal mirno; pri veznih vratih svojega stanovanja: „Hier huben Sie nichts zu tbun, gehen Sie hinein, sonst arretire ich Sie!* Zato priče. 10. Slovensko govoreči ženi mestnega mež- , narja, dejal je policist pred cerkvijo, da se je slišalo v cerkev: .Gehen S i e h i n e i n m i t d i e se r rohen S p rache" 11. Pri povratu Sokolov iz Žalca napadali so že zgodaj zvečer izgredniki vozove i u posamezni ko. Notarju Vcršecu razrezali so voz in tolkli a palicami po vozu. Mej izgredniki bili bo videti policisti, ali nobeden se ni ganil. Celi večer ponavljali so se izgredi in napadi, nabiralo kamenje, pesek, jajca pri branjevkah itd. Župan miril jih je z besedami: „Ich bitte Euch, meino Herren, seid ruhig, ich habe Euch doch so s c b o n g e b e t e n* — Iz .tega se da sklepati, da napadmki niso priznavali županu nobene avtoritete, temveč da so videli vso njegovo slab ost: Mestna policija pustila jo kavarno Central, kjer se j« druhal zbirala in z govori uauduševala, odprto pozno v noč Čez polnoči, ko se navadno ž« prej zapira. 12. Pri povratu prijela je žandarmerija jednega napadnikov; a policija ga je izpustila. Priče. 13. Narodno zastavico iz voza strgal je neki pobalin pred očmi policista. Ta se zato ni zmenil, temveč ga je pustil mirno oditi z ropom. Priče. 14. Uradni načelnik FUrstbauer rekel je pri povratnu Sokolov proti izgrednikom pri Cofe" Central: „Jetzt kommen die, jetzt tbut's vvacker salu-tiren". — Navedena je priča. Pritožba nadaljnje, da so se še po slavnosti vršili izgredi, da se je žugalo temu in onemu, pso-val n pr. državni pravdnik dr. Galle javno s »krai-neriseher I lun ti \ da se je slovenska narodna zastavica pri kavarni .Central" obesila na verando in ovila z korobačem, da pa policija v teh slučajih ni ničesar storila (15—20) Odbor mej drugim zaključuje: 1.) Mestna policija bila je nezmožna vzdržati red in varnost in odbor tudi ni opazil, da bi imela za to resne volje. 2.) Slovensko prebivalstvo zgubilo je vsled navedenih dogodkov zaupanje do mestnega varstvenega urada in smatra se v nevarnosti pred izgredniki brez varstva. 3.) Muogi so prosili za orožne liste, ker je osebna varnost tako rekoč ponehala. 4 ) Ker mestu i var s t veni organi neso pokazali ue zmožuosti ne volje skrbeti za red m mir, se prosi, da so odvzamejo mestnemu uradu policijske a gen de in izreče C. k r. komisarju.* Sledi datum iu podpisi. Odbor »Celjskega Sokola" nastopil je dokaz resnice glede dogodkov 1—20 v posebni pr o šnj i ter navedel novo priče in nekatera nova fakta. Na to odstopi mestni urad od obtožbe zaradi vseh dogodkov 1—20 i u vseh zaključkov razun konečno pod št. 1—4 navedenih. Prečita j o se zapisniki c. kr. okrajnega glavarstva z nekaterimi že zaslišanimi pričami. Vse priče potrdile so podatke, navedene v pritožbi, razun priče Šebata glede izjave g. Filrst-bauerja. Uradno zaslišane priče izpovedale so večinoma negativno; a FUrstbauer je trdil, da bi se bil odbor moral pri policiji pritožiti (proti policiji! opaž por.), c kr. komisar Tax priznal je, da so bili policisti „premalo energični in dano bi smeli Bpuščati izgredniku v. Jedna priča trdi, da sta bila red in mestna policija uzorna. (To pa ni res! opaz. uredništva) Dr. Vrečko in sotožeuci sklicujejo se na pritožbo samo ; ker so se tam popisana dejanja vršila, uporabljali so svoje državljansko pravo do pritožbe na višje me.sto, s tem urada niso mogli žaliti. Zaključki, kateri so ostali od vse prvotne obtožbe, dajo se presoditi le v zvezi z vso pritožbo. Predlagajo, da bo vsprejme v pismeni prošnji ponujeni dokaz resnice, zapisniki o že zaslišanih pričah rekvirirajo in na novo imenovane priče zaslišijo o .splošnem mnenji in v posameznih slučajih. Nov je mej drugimi fakti: izrek jednega policista proti izgrednikom pred kavarno „Merkur" : „Geht'a nur hinein uud nehmt'a ihnen die Sokol fedem w e g ! * Sodnik razglasi sklep: Ponujeni dokaz resnice se odkloni. Razlogi : Zaključki pod 1—4 nanašajo se na m e s t n i urad, ta je pravna OBoba, torej fikcija, ki ne more imeti ne volje ne zmožnosti, zato tudi ni mogel ta urad ničesar storiti ali opustiti. To bi se dalo dokazati le posameznim organom, katere se pa mora imenovati. Odborniki oglasijo ni č n o s t. Namestuik državnega pravdništva predlaga, da se odborniki obsodijo zaradi razžaljenja časti mestnega urada Celjskega. Dr. Vrečko in ostali se zagovarjajo, da imajo u b t a v no pravico pritožiti se na višje urade o M" Dalje v prilogi. ~M t . bu[| ojiai ,lsvo**i/•. liivaer. Poročevalec nekega poljskega lista priobčil je vsebino Bvojega pogovora, ki ga je imel z dr. Rieger-jem. Rieger je izjavil, da je sedanji položaj za staročeško stranko jako težaven, in da bi bili sta-ročeški deželni poslanci primorani odpovedati se svojim mandatom, ako bi vlada ne hotela pritegniti tirjatvam naroda glede češkega uradnega jezika. Rieger rekel je nadalje, da, ako bi staročeški deželni poslanci odložili svoje mandate, splavale bi Dunajske punktacije po vodi in vlada bila bi primorana začeti z nova pogajanja, na podlagi katerih bi se sklenila sprava. „Nar. Listv pravijo, glede te Riegerjeve enuncijacije: Ako je Rieger preverjen, da vlada neče ustreči želji naroda in uvesti češki uradni jezik, čemu se poteza še vedno za takuimenovano spravo? Kakšno veljavo je pripisovati njegovim besedam, ako ae dobro ve, da on in stranka njegova ne mislijo odložiti svojih mandatov, tudi v tem slučaji ne, ako vlada ne bo dovolila češkega uradnega jezika. Saj je celo ,M, Al. Ztg", že zdavno vedela povedati, da vlada sicer ne bode uvedla češkega uradnega jezika, da pa BtaročeŠki deželni poslanci vzlic temu ne bodo odložili svojih mandatov. V n a njo države. Francoska vnanja politika* Francoski minister Ribot govoril je v zbornici o političnem položaji evropskem in se pri tej priliki izrazil tako-le: Naše razmere proti drugim velesilam niso take, da bi mogle vzbujati kakerSno-koli skrb. Vsa Evropa je prepričana, da mir še ni bil nikdar tako osigurao, kakor zdaj, odkar se je uravnalo ravnovesje v Evropi. To je v prvi vrsti nastalo vsled tega, ker sta se približali Francija in Rusija. Nihče bo temu ne čudi, kajti ozka ta zveza ni samo posledic« starih simpatij, nego osnovana je na skupnosti interesov, kateri so solidarni in kot taki obče pripoznani. Dobro sporazuraljenje mej Rusijo in Francijo je porok za mir evropski, in Francija sme, ne popustivši vi i za trenutek potrebne pozornosti, gledati zaupno v bodočnost. Francija je ponosna na simpatije in na spoštovanje, katero si je stekla v Evropi, kajti naslanjajo se nanje, pridobila si je tisti ugled in tisto veljavo mej svetom, katera jej gre. Židje na Turškem. Poročali smo že, da je naBtaln velika razburjenost v vsem Israelu, kajti Turčija, tista nesrečna država, ki je najbolj v rokah židovskih svojih upnikov, prepovedala je naseljevauje ruskih zidov. Na interpelacijo nekaterih diplomatov odgovoril je sicer veliki vezir, da ta ukaz oi bil izdan iz narodnost nih ali verskih razlogov, nego jedino zato, ker bi zdravstveno stanje v Carigradu prišlo v veliko nevarnost, ako bi trumoma prihajali siromašni nitki židje, a kdo bo ne smeje? Volilna re/ortna v lieft/iji. Mnogo let že traja mej belgijskimi liberalci in klerikalci huda borba zaradi volilne reforme. Ta borba razburila je ves narod tako tnoČDO, da se je morala naposled udati celo klerikalno ministerstvo, in staviti narodni zbornici predlog o volilni reformi. Zbornični odsek izdelal je poročilo, v katerem predlaga, naj se, po vzgledu angleškega sistema, pri-pozua volilna pravica vsakomur, ki plačuje kaj davka, a ima svoje posebno stanovanje v najemu. Na ta način bilo bi v Belgiji skoro 800 OOO volilcov. Frere Urban, vodja belgijskih liberalcev, zagovarjal je nasproti temu predlogu kapacitetni sistem, a pro padel. Preosnova volilne pravice je sicer gotova, zadovoljila pa naroda ne bode že zato, ker baš delavski stan, ki se najbolj poteza za reformo volilne pravice, ni dosegel skoro ničeBar. Koliko je pa delavcev, ki imajo svoja stanovanja? Dopisi. Iz ptiiiNkegn okraja 28. oktobra. [Izv. dop.] Kdor le pošteno čuti in dobro želi našemu od vseh stranij teptanemu in zaničevanemu narodu slovenskemu, ta je moral, ko je prečita! izvrstni uvodni članek v Vašem cenjenem listu št. 244. od 26. t. m. kar od veselja zavriskati. To bila je jedenkrat odločna beseda, beseda na pravem mestu, in bodite preverjeni, da ste jo govorili iz srca vseh pravih rodoljubov. Te besede pa bodo segale gotovo globoko v maso našega naroda, kajti prepričati se mu bode, da ran pod takim stanjem preti velika nevarnost, ker grobo-k o j) i so mu na Dunaji njega lastni sinovi, oni možaki, katere je poslal slovenski narod v zaupanji in z namenom v državni zbor. da bi se mu olajšala bremena ter bi se mu priborila vsaj mrvica ravnopravnost — Zašli pa so ti žalostni zastopniki slovenskega naroda, Bogu bodi potoženo. f.iko daleč, da so pozabili na vse svoje obljube in dolžnosti, tor se postavili kot kiinovci v za nas Slovence vedno nesrečni Hohomvarfov klub. v k.i terem jim je jezik zavezan in so primorani hoditi po drni in strni za vlado — in konečno podpirati nemško-liberalno Pleiier-l'lnmcckyjevo pustolovstvo. Sramota je to, madež, ki bode vse čase čudno osvetljeval sedanjo slovensko đršavnozborsko delegacijo. In naj Vaš klerikalni kolega v Ljuhlj.tm b njegovimi puhlimi frazami le tako modruje, da sedaj ne more drugače biti, da jo čas tak, da so vse to zakrivili Mladočehi (o saneta aimplieitas!) in da ni mogoče državnim poslancem drugače postopati, ker preti nevarnost, da se potem vsa desnica razbije, moramo mu naravnost izraziti svoje pomilovanje nad takimi, rekli bi pogubnimi nazori, ter si dovoljujemo le omeniti, da bode za nas Slovence veliko bolje, ako se ta nenaravno skrpani Hohen-wartov klub prej ko mogoče razbije, ker nam ne donaša ni najmanjše koristi in nam je na vseh straneh le v veliko škodo in pogubo, kajti od nemških konservativcev, kakor tudi od čeških fevdalcev nemarno mi prav kinč pričakovati in skrajni čas jo že, da se postavimo na lastne noge, ter se orga-nizujomo za uspešnejše delo. Vprašamo pa tudi, kdaj in kako so se zagrešili proti nam Mladočehi, da jih naSa slovenska delegacija dosledno prezira in paktira celd raje z liberalnimi Nemci, nego s poštenimi zastopniki velikega češkega naroda! Ali je tako postopanje pravično in slovansko? Nikakor ne! Ne le, da ne moremo sedaj s takim zavezništvom, kakoršnega žalibože imamo, prav nič do- seči, je prava pravcata sramota za ves naš slovenski narod tudi to, kar so zagrešili naši slovenski državni poslanci nasproti trpinom Malo-rusom, ki se nahajajo mej Poljaki v tako žalostnih razmerah, v kakoršnih stokamo mi in posebno še Slovenci na Koroškem in v Istri, ko jih naši nasprotniki, kruti Nemci in Italijani, dosledno le samo davijo in preganjajo Kaj bi bili slovonski poslanci trpeli nad tem, ako bi bili glasovali za pomnoženo število članov v tako važnem odseku za volilno reformo? In ali tako mnogoštevilni narod, kakoršen je maloruski, res ne zaslnži j>od-pore od naše strani? Ali ni še na času, da se slovanski narodi z resno voljo in udanostjo do jeden druzega podpirajo v blagor skupno stvari ? Ne, kaj tacega je nezaslišano in tako ravnati bi ne smeli mi niti takrat, ko bi imeli vsega že v izobilji, ne pa sedaj, ko Se ničesar nemamo, ko je treba, da smo navezani jeden na druzega. Ali so naši gg. poslanci v državnem zboru res slepi, da več ne vidijo (ali morda videti nočejo?), kako se nam godi? Daleč smo zašli, in komu se imamo vse to zahvaliti ? Največ tisti obžalovanja vredni stranki, ki se je po želji in ukazu škofovem porodila tam nekje na Valvazorjevem trgu v Ljubljani in ki je }>rovzročila mej prej složnimi rojaki v srcu Slove« nije vsega oužalovanja vredni razpor, kateremu je nasledek ta, da tudi mi Slovenci ob periferijah čutimo že debelo pest tega nepotrebnega bratomornega klanja. Najboljši naši narodnjaki, duhovnega in posvetnega stanu, ki se tej kliki nočejo slepo uklanjati, se iz Ljubljane vun zasledujejo in črnijo brez milosti na desno in levo — in če treba tudi pod pretvezo, da so liberalci in rusotili. Tako se godi dandanes onim možakom, ki se trudijo po pošteni poti pri nas pomagati svojemu ubogemu narodu do boljšega blagostanja, ki z dušo in telesom živijo za svoje rojake in se borijo res na pravi katoliški podlagi za zatirane svoje brate. In taki možaki, ki žrtvujejo svoje skromno imetje, čns in zdravje za blagor svojega obubožanega naroda, trpeti morajo sedaj celo od svojih lastnih rojakov, oziroma stanovskih tovarišev, obrekovanja ! Bože mili t! Govorili bi v tej zadevi lehko še mnogo. Pa vse na jedenkrat povedati ni nam potreba. Prišla pa bode prilika, ko bodomo še jasneje govorili, in nase vsestransko žalostno stanje pojasniti, nam ne bode nikakor težavno. H koncu naj nam bode dovoljeno ponavljati K le to, da je skrajni čas, da se sedanja politika državnih poslancev, ki ni politika naroda slovenskega, kakor si koli bodi predrugači, kajti načelo naj jim bode, zastopati povsem in v vseh zadevah naše težnje in pravice, za katere se moramo dan za dnevom boriti in sicer največkrat brez vsakega uspeha. To je želja naroda in tako bodi! i/ liiftiutKke doline na Koroflk BO 29 oktobra. [Izv. dop.j Vaš članek od 2(i t. m. „Slovenski državni poslanci" je tudi pri nas na Koroškem našel poslušna ušesa, ker emo prepričaui, da bi }>od takimi pogoji, s kakoršnimi so sr zavezali slovenski državni poslanci v klubu llohcnvvurta, naša narodna Btvar le prehudo trpela. Slovenski gospodje državni poslanci na Dunaji so se v prejšnjem zasedauji državnega zbora pač tudi za nas večkrat prav vrlo potegovali, za kar smo jim iz vsega srca hvaležni, ali, žalibog, lzpo-slovuti nam niso mogli prav nič, in ves njihov trud bil je zaman. Mi se nahajamo danes na te-žavnejšem in slabejšem Btališči, nego kedaj poprej, in z nami dela se huje, nego z ljudmi, ki le ud časa do časa obiskujejo Koroško, pa uživajo tisti čas svojega bivanja na naši zemlji vender vse svoje pravice. Slovenec je trpin, bodi si tu ali tam! Omeniti nam je tedaj, da se pri uas že leta in leta zastonj trudimo in borimo za slovensko šolo in da se v tej zadevi ni za korak nismo približali boljšim časom. Naj prosimo, kakor in koderkoli hočemo, vse prošnje so le bob v steno. Naše šole bo in OBtanejo unikum 19. stoletja. Tako, kakor v šoli, godi se nam tudi pri uradih. V Celovcu ziatemizovanib je baje pet mest za take avskultante, ki bi morali biti povsem zmožni slovenskega jezika. V istini pa sta pri Celovškem deželnem sodišči le od časa do časa po dva, slovenščine popolnem zmožna avskultanta nastavljena, brez a d juta, iu ume se ob sebi, da vsak tak gleda kar najhitreje mogoče, odkuriti iz mesta, na katerem mu brez plače živeti nikakor ni mogoče. Z« slovenske avskultante odločene plače pa uživajo Nemci. — Da bi se slovenski ura-dovalo ali slovenske uloge tudi v tem jeziku reševale, o tem niti govora ni, in gorje uradniku, ki bi se drznil sploh kaj takega storiti. Še s strankami, ki čisto nič ne umejo nemškega jezika, bi bilo kmalu slovenski občevati prepovedano. Starejši gospodje nemški uradniki vsaj grdo gledajo, ako kak mlajši njib kolega govori slovenski v uradu. Kako se uam godi glede ravnopravnosti na Koroškem še drugače, osvetljuje najbolje dolga pravda mej Celovškim magistratom in vrlim našim slovenskim političnim društvom. V najnoveišem času začelo je tudi c. kr. okrajno glavarstvo Ikdjaško s svojim komisarjem dr. Klebl-nom delati nezaslišane zapreke našim Ciril-Metodovim podružnicam, katerim se je takorekoč kar naravnost zabranilo zborovanje, in sicer Ciril-Metodovi podružnici na Zdjski Bistrici dne 18. t. m. iu oni iz Beljaka z okolico v Ledenicah dne 25. t. m., kjer so se napovedali uavadni shodi s poučnimi govori, petjem, deklamueijatni iu igrami. Ali ni tako postopanje nezaslišano? Ne bodemo dalje govorili še o drugih nasil-stvih in krivicah, ki ho uam gode dan za dnevom povsod, kamor se ozremo. Dovolj naj bode za danes to mulo, kur smo Vam tu navedli, kajti že to samo priča, kake dobrote uživamo mi koroški Sluveuci pod Tahtleom, za katerega bodi Ilohenvvartov klub in z njim vsi slovenski zuBtopniki v državnem zboru na Dunaji, po kostanj iz žrjavice. To stanje pa je neznosno iu slabejo goditi ui se nam ue moglo niti pod Auerspergovirn ministarstvom samim. — Zatorej uljuduo in lepo prosimo vsestranske pomoči! K—č. Domače stvari. — (Slovenski državui poslanci ifl javno mu c nje.j lz Celja nam pišejo: Vaš članek o naših poslaucih v državuera zboru je iz-boreu in ga vsi lukajšuji domoljubi jeduoglaano odobravajo. Kes skrajni čas je bil, da se je čula odločna beseda, katera bode uašla povsod glasen odmev, kjer je še kaj odločnosti. — (Zmaga v Istri) vzbudila je po vsej Ljubljaui veliko naudušenje. Odposlalo se je več tele-grutičuih čestitk vrlim isterskim volilcem in ujib poslancu dr. Lagmji. — (Čudno pot oče van j e. ) Ljubljanski uradni list odlikuje se že od nekdaj po različnih BVOJstvih, ki baš uradnemu glasilu kaj slabo pri-stojajo. Pri neki priliki reklo se je sicer v državnem zboru z odličnega mesta, da vladna glasila ne napadajo Slovanov, a da je dotični govornik j>oznal Ljubljanski uradni list, bi teh besed gotovo ne bil govoril. Naš uradni list porablja z nekim posebnim zadovoljstvom, ki je karakteristično za naklonjenost vlade do Slovanov, vsako najmanjšo priliko, da nas grdi. I'rimo rov zato navedli bi lehko celo vrsto. B škoda bi bilo prostora. Kdor je pogledal zadnjo dni v našega uradnega lista neuradni del, Čital je oudu 0 škandaloznih izgredih istarskih Slovanov, o nasilstvih, brutalnih izgredih, in v nebo kričečih krivicah, katere so zakrivili Italijani, pa ni čital ničesar, in ludi o vladnem komisarji Lu-kesu, o okrajnem glavarji Kluschegu ni črhni! nas uradni lisi ne besedice. Kadar je treba udariti po Slovanih, tedaj uaredi naš uradni list iz najmanjšega komarja ogromnega slona, dočim o še tako velikih izgredih Nemcev ali Italijanov sistematično molči. Kdor razmer ne pozna, čudil bi se takemu počenjaiiju, kajti list, ki ae predrzne nadlegovati narodno stranko z dobrimi sveti, moral bi imeti zlasti kadar govori o kočljivih zadevah, vsaj nekoliko takta; kdor pa pozna odnošaje pri naši stari „Laibucherici", se temu ne čudi čisto nič. — (Imenovanja.) Poštni oticijal gosp. T. Eržen v Ljubljaui imenovan jo kontrolorjem. V Trstu imenovani so za kontrolorje poštni oiicijali gg. A. Kratky, F. Marušič, F. Klemeučič, A. Ludvig iu E. Treche. Oficijala J. Semič v Pulji in A. An to nič v Trstu imenovana sta poštnima koutrolorjema v Pulji. — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo na jutrajšujo gledališko predstavo, katere jiojiolui list prijavljamo ua drugem mestu. — (Slovensko del. pevsko društvo „Slavec") naznanja svojim častitim člauom iu prijateljem društva, da priredi v uedeljo dne 8. novembru v gostilni Bpri Virautu" svoj prvi pevski večer v letošnji zimski sezoni, katerega vspored priobčimo pozneje. — (Slovenski koledarji.) Da se odpo-more jako čutni potrebi, izdala je .Narodna Tiskarna" celo vrsto slovenskih koledarjev, kateri ae odlikujejo takisto po skrbni sestavi kakor po krasni tehnični izvršitvi. Ravno sedaj izšel je „Skladni koledaru za leto 1892 na katerega opozarjamo slovensko občinstvo, a tudi »Stenskega koledarja" in „Dijaškega koledarja" je še nekaj v zalogi. — (Lepšanje stolnega mesta.) Domači naš trgovec g. Peregrin Kajzel preselil se je s svojo bogato založeno trgovino s steklom v hišo g. dr. AhaČič-a na Starem trgu, v kateri si je priredil res krasno prodajalnico s posebno velikimi in lepimi izložbenimi okni. To delo je izvršil znani strokovnjak mizarski mojster g. Petrin. Stari trg, ki se vse bolj olepšava, pridobil je po g. Kajzel a novi prodajalnici jako mnogo. — (Gostilni c o »pri avstrijskem cesarju") prevzel je, kakor razvidno iz inseratnega dela našega lista, gosji. Ivan Tosti, znani narodni gostilničar iz Trsta Priporočam) ga posebno narodnim krogom. — (Kužna bolezen v Ihanu.) Iz Prevoj poroča nam deželni okrajni zdravnik g. (dr. H o-man z ozirom na našo notico o nalezljivi kužni bolezni, da ta bolezen ni „tiphus" in tudi ne „flecktiphus", nogo takozvana proaenica ali „potnica" (pfebris miliaris" ali „Sehweissfriesel"). Zbolelo je 16 ljudi v Selu in v Jhanu, umrlo pa jih je 8. Bolezen ostala je lokalizovana in je videti, da že ponehuje; znana je pač večini zdravnikov in jo je na Kranjskem večkrat mogoče opazovati. Sedaj je samo še 6 bolnih, ki se počutijo že boljše. Toliko se nam je zdelo potrebuo porabiti iz poslanega dopisa, da se občinstvo ne bode vznemirjalo. — (Obesil seje,) kakor se nam pripoveduje, cerkovnik na Šmarni gori, in sicer iz blaznosti. — (Semenj) Županstvo v Velikih Lašičah nas prosi naznaniti, da bodo dne G. novembra 1891 v Velikih Lašičah semenj tudi za Živino >n prašiče. — (Nesreča.) V Srednji vasi v radovljiškem okraji padel je 74 letui posestnik Miha Trlej u hruške iu se ubil. — (Civilni zemlje mereč v Brežicah) g. Ivan Lušin odpovedal se je pravici izvrševati svoj posel na Štajerskem. — (Iz Opatije) se nam piše 30. oktobra : Danes opoludne potegnili so četrt ure od Opatije, kjer je pralno poslopje, nadzornico pri perilu mrtvo iz morja. Jeli se je ponesrečila ali pa iz žalosti sama skočila v vodo, ni še dognano. Bila je stara 28 let in mati 3 otrok, soprog jo je pa zapustil. Sodi ae torej, da je bržkone sama si končala življenje. — Dne 36. t. m. padli so štirje zidarji z 10 metrov visocega odra, jeden se je težko poškodoval, 3 pa lahko. — Zadnja burja naredila je veliko škode, morje naraslo je za jeden meter nad norraalomjin je bila lokalna vožnja za več dni zaprta. Razburkani valovi poškodovali so kamenito obzidje ob morskem obrežji inje porušili na več krajih. Pred burjo, to je 27. t. m. videti je bilo mnogo tujcev, ki so se kopali v morji, namreč 8 dam in kakih 12 gospodov. Toplote imelo je morje 151/-, °C. Nekaj dni pa imamo že jako mrzlo burjo. — Iz Pulja prišli so ta mesec večkrat mornarji z golobi pismonoši, katere so za poskušnjo tukaj izpuščali. — (O r o - k i I o n i e t. ričn i kontrolni števec) se imenuje mehanični stroj, kateri natanko naznanja, koliko Časa, kako daleč in s kako hitrostjo kedo vozi. Iznašel ga je isterski Hrvat Josip Belušić, c. kr. profesor na učiteljišči. Senski prefekt je dovolil tvrdki .Kainonarović (iz Dobrote pri Kotoru) A drugovi" v Trstu, da sme postaviti ta stroj na trgu v Parizu in po predmestnih občinah. Tako osvetljujejo naši ljudje tudi v tujini slovansko ost mimiiioHl ! — (Prvi sneg) padel je na Dunaji in v predkrajih včeraj zjutraj, pa je kmalu zginul. Temperatura znižala bo je izdatno. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trst 30. oktobra.*) Zmagali smo ! Živio Laginja! Celovec 31. oktobra. Hrabrim in pogumnim slovanskim istrskim volilcem tisočera „Slava!" in „Živio!" Sijajna Vaša zmaga je tudi naša zmaga! Ogromne težave in kruto nasilstvo Italijanov premagali ste slavno, ter * Za včerajšnji list že prepozno, Urodn. z odločnostjo svojo vnovič dokazali, da ste res pravi sinovi majke Slave. V prah je pogažen kruti vaš nasprotnik kakor je zaslužil, in to naj Vam bode zadostilo za vse! Gromovita slava dr. Laginji! Živeli zavedni volilci zma-gonosne Istre! V imeuu katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem : Vekoslav Legat, podpredsednik. Kodanj 30. oktobra. Ruska carska rodbina in kralj in kraljica danska odpeljali so se na jahti „Severnaja zvjezda" v Gdansko. Stettin 30. oktobra. Ruski dvorni vlak došel semkaj ob 7. uri zvečer. Namestu da bi vozil v Rostock in Warnemunde, vrnil se je proti 9. uri v Gdansko. Berolin 30. oktobra. Če se car snide z nemškim cesarjem, bilo bi to le v Rostocku ali v Stettinu, ker v Berolinu niso priredili ničesar za vsprejem. Tak kratek shod bil bi le čin uljudnosti brez vsake politične važnosti. Feterburg 30. oktobra. Ukaz, ki prepoveduje izvažanje ovsa, objavil se bode bržkone s 1. novembrom novega stila. Dunaj 31. oktobra. Jutranji buletin o zdravji nadvojvodinje Margarete: Noč mirna, spanje trajalo delj časa, proti jutru groznica ponehala, trip 120. Budimpešta 31. oktobra. Trgovinski minister predložil v zbornici poslancev načrt zakona o provizorični uredbi trgovinskih od-nošajev s Turčijo, Bolgarijo, Španijo, Portugalom in o deželni razstavi 1. 1895 ob priliki tisočletnice ogerske države. Oton Herman inter-peloval poljedelskega in justičnega ministra zarad nedostatke v na dirkališčih na Dunaji in v Budimpešti ter zahteval eventuvalno predložitev primernega zakona in da se odpravi to-talisateur. Gdansko 31. oktobra. „Sever. zvjezda" s carsko rodbino in dansko kraljevsko dvojico ob 9. uri zjutraj došla. Pri vsprejemu navzoči Šuvalov, več konsulov in načelniki oblastev. Beligrad 31. oktobra. Kabinetna kriza postala zopet ostra vsled osobnih razprtij. Tudi v vladnih krogih govori se brez ovinkov o odstopu Vuiča, Razne vesti. * (Eksplozija para). V strojnih prostorih rudnika v Kladnem na Češkem pripetila se je velika nesreča. Počila je neka cev in je par eksplodiral ter je bilo hudo poškodovouih vec delavcev. Trije so bili takoj mrtvi, trije drugi pa so umrli še isto noč. Jednega vrgel je puh skozi okno iz gornjega nadstropja na ulico. * (Nova Žetev.) Gotovo redka prikazen pripetila se je na Ogerskem. Iz zrn odpadlih pri prvi žetvi zrasel je in dozorel nov ječmen, ki so ga poželi in /.mlatili. Bilo ga je pol vagona. * (Nesreča na železnici.) Po najnovejih poročilih je bilo pri nezgodi v Moiranau na Francoskem, kjer je skočil osebni vlak s tira, 15 oseb mrtvih in 40 ranjenih. Od 14 vagonov bilo je 12 popolnoma razdrobljenih in je železuiški tir na več sto metrov dolžine popolnoma razdrt. * (Grozen požar) uničil je vaB Meiringen v Švici. Vsa vas je le kup razvalin. Po uradnih poročilih je lfi5 rodbin z 784 ljudmi brez strehe. Pogorelo je 120 hiš. Pogorišče razteza se tri četrt ure daleč. Mej požarom bil je strašen veter, da se je razširjal ogenj kakor blisk. Pogorel na srečo ni nikdo, akopram veČina pogorelcev ni rešila druzega, nego kar so imeli na sebi. * (Razstre 1 j ena cerkev.) Neznani zločinci razstrelili so v noči od torka na sredo Notre-damako cerkev v mestu Quevyu v Belgiji z dinamitom. Cerkev je popolnoma razrušena. * (Hrastov gozd izstarodavnih časov) našli so pri osuševanji necega močvirja v & vedi j i. Ta nekdanji gozd pokriva nad jeden hektar. Ogromna debla, ki bo po 18 metrov dolga, leže precej na gosto in nekatera prav tik pod podvršjem. Les je, izvzemši gorenjo stran pri počez ležečih deblih, prav dobro ohranjen in temnovišnjeve boje. * (Ladija potopila se je) v kanalu La Mancho. Angleški parobrod „Bostou" zadel je ob ladijo nCharlword, ki se je potopila. Šestnajst oseb je utonilo. * (U bež en slon.) V Touloussu na Francoskem ubežal je iz tamošnjega cirkusa velik slon in [irilomastii v neko kavarno. Ko je zagledal v mnogobrojnih zrcalih svojo podobo, začel je divjati in razdrobil vsa zrcala, prevrnit mize in stole ter pobil mnogo steklenic in kozarcev. Potem je tulec" bežal v prvo nadstropje neke hiše, kjer je ulomil vrata. Na sreče je kmalu prišel voditelj slonov, ki je besnečo žival potolažil s Bladkorjem ter jo od-vedel nazaj v cirkus. Slffnren zdravilen anpob. Vsem, katere vsled ■apretja ali slabega prebavljenja napenja, tiiči, jih glava boli, ki nemaj o slastij do jedij in ali jim je drugače slabo pomaga gotovo pristni ,Moll-ov Seidlitz -prasek". Skatljica 1 gld. — Vsak dsn ga razpošilja po poitnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varBtvono znamko in podpisom. 4 (4—14) t? Anatnerinova listna voda in zobni prašel a ohrani usta, krepČa čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna S kat I ja sobnega praska 20 kr.; 12 steklenic 4 gld.; 12 Bkatelj samo 2 gld. (HI —135) Lekarna Piccoli, „prl angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se izvrSujejo z obratno posto proti povzetju zneska. „LJUBLJANSKI Z¥0H" sitojl sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. štev. 5. Slovensko gledališče v Ljubljani, or. pr. 445. V nedeljo, dne 1. novembra 1891. V «lvoi;nii I j ii 1 »I j 1111 ix U < ■ <>i tulnieo. Mlinar in njegova hči. Žaloigia v petih dejanjih. Po E. Haupachu poslovenil Fr. Malovašič. — Režiser gosp, Ignacij Borštnik. o s o n E : Krištof Črnot, mlinar . . . gospod Boi-gtnik Marica njegova hči .... gospa Borstnik-Zvonsrjcva. Županja, njegova sestra . . . gospica Nigrinova. Duhovnik........gospod Verovšek Korenka, udova .....gospa Danilova. Konrad, njen sin.....gospod Danilo. Pivek, gostilničar.....gospod Perdan. Meta, njegova žena .... gospica Slavčeva Dvoje njijinih otiok . . . . ♦ * * Matija, kmet.......gospod Lovšin Luka, gvobokop .....gospod SrSen. Hlapec.........gospod Bergant Dejanje se vrSi v neki vasi. V lil. r> let, sv. Putra cesta St. 19, plučna tuberkuloza. — Autonija Lorenc, delavčeva žena, 33 let, Ulico na Grad St. 4, jetika. 30. oktobra : Ivana Prunc, ključarjeva hči, 9 mesecev, Hrenovo ulico št. H5, hydrocephalus acutus. — Josip Pav-flek, delavčev sin, ti let, Streliftke ulico št. 11, sušica trebušno mrene. — Eleouora Perše, gosti j a, (52 lot, Poljanski nasip št. 10, arena kap. — Amalija Šindler, delavka i9 let, Kazpotne ulico St. 4, jetika. V deželni bolnici: 28. oktobra: Gabrijela Kafer, delavka, 21 let, jetika. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempera! ura Vetrovi 7. zjutraj 738'2 mm. —1 2l C si. vzh B. popoi. 740'1 mm. 4-4» C m. vzh 9. zvečer 742 8 mm. 0 2° C si. vzh. Nebo Mo-krina v umi. Srednja temperatura 1*8°, za ti-O" pod normalom. IDuLi^aJslsa- boi dne 31. oktobra t. 1. (Uvirno tclegraflčno poročilo SSL Srohrua renta ..... Zlata renta ...... B°/0 luarcna renta .... Akcijo narodne banko Kreditne akcijo..... London ....... Srobro ........ Napol. . C. kr. cekini .... Nemške marke 4°/c državno srečke iz I. IBM Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4u/0 . . Ogerska papirna renta 5», . Dunava reg. Bročke 6°/ . . Budolfove srečke Akcije uuglo-avstr. banke vči-raj — llltllOl. gld. 91<6fi — gld. 91*56 , 9135 i 91 30 , 109 10 n 108 65 . 101-40 101*95 , 1004 - — 1007 - „ 27« 50 — ■ 27 IV.) , 117 50 ■ 117-70 9-34 n 9 34 , 5-59 — :• 69 „ 57-75 - t 57 75 250 gld. 134 * •Id. 50 k 100 . 181 n 50 , 103 o r 10t> • 85 , 100 gld. 120 ■ r tast. Mati . . 115 „ 50 , 184 . 25 , • 10 „ W n 50 , . i*io „ 149 . 80 , 220 •apnih organov, kašlji, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na O LAV NO SKLADI8TB BttR ajćilat^ u ino ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. (5—81 Ima miloraztopljivi. osvežujoči in pomirujoči upliv, posebno pospešuje razsHzenje ter je v takih slučajih poznana kot jako dobro zdravilo. Učenca z dežele, pridnega in čvrstega, veSčega tudi nemščine, vsprejme v trgovino z mešanim blagom — Kdo? pov6 iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (919—3) Protiizjava. Glede na „Izjavo" tfosp. Jakoba Milavca v 248. št. »Slovenskega Na-roda*' Čutim se v obrambo svoje hišne časti prisiljeno, da izjavim sledeče: Res je, da je g. Jakob Milavec gostilno „pri avstrinskein cesarji*' ki jo je imel od mene v najemu, prostovoljno zaprl, ako **o ga pa v to prisilile kake „neznosne in škandalozne hišne razmere", zamogle so to hiti le razmere, ki so se udomačile v moji hiši po in vsled prihoda najemnika g. Milavca. Priprosto in očitno laž pa imenujem trditev g. J. Milavca, da je on diktiral pogoje, pod katerimi se sme gostilna pred 1. majem odpreti. Daje ta trditev laz, pripravljena sem na zahtevo vsak dan dokazati. V Ljubljani, 31. oktobra 1891. Marija Potočnik, lastnica gostilne in hiše „pri avstrij-(942) 8kem cesarji". Mtlejske ustanove. Povodom praznovanja 401etnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja Frančiška Jožeta 1., ustanovila je trgovska in obrtniška zbornica H unIhiiov po 25 gld. in one* mogle obrtnike vojvodine KranjMke. Te ustanove se s tem za leto 1891 razpisujejo. Prošnje naj se podpisani zbornici do *20. no« lemhni t. I. dopoSljejo, priloži naj se jim pa od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je pro-sitelj bil obrtnik, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog. (911—2) V Ljubljani dne 22. oktobra 1891. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Blizu 5 oral in zagrajen. dober, I oral velik vrt za zelenjavo (se porabi lahko kot zidališče, ker leži baš ob cesti) je dobrovoljno na orodji j i pri gospć (905—2) Jeri Saplotnig, kmnarici St. 35 v Spodnji Šiški. puškar V K o r O v IJ u 1» ( l< Vrlncli) na It o ion It 4» m izdeluje in prodaja vsakovrstne, hov«* puške in rcvol-verfe ter vtie lot«*i*»- prlprnv«> putrone tur drUKO nI ■••.nivo po najnižjih cenah. — Puikt: ho vse pr«-■kulene na cee. kr. izkusavališči ter /.aznaiuonovane z znamko tega zavoda (17f>—(57) Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno Ceniki pošiljajo se brezplačno. šolnini avenije, potovalcl in tudi U raj ni /.asi opni iti vsprejmo se v vsakem kraii /.a tovarno, ladelnjofio neko povsod potrebno stvar. Provizijo d<» 'J'«"/,,, po-tovalna dijota 10 ^'ld. na dan, in tuili, ako so uspehi dobri, primero« .-.talna plada l'o iluibo more vaakdo opravljati jutstranski, da umi le nekoliko niastltev. — Pismene ponudbe jo poslati J. B«ui-fk-u v l'riici. 14V2-11. (917—2) Pri Karolu Till-u v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 10. Vso 456—85) šolske potrebščine za pisanje, risanje in slikanje, za vse šok- j)o naročilu profesorjev. Velika izbera risalnih skladnikov, risal itd. Čitaj in čudi se! Ker je velika tovarna za ure ustavila delo, katere jedini zastopnik sem jaz, so mi je naročilo, da naj vso zalogo tinih žepnih ur za vsako ceno spečam in prodam in zatorej dobi vsak naročnik lepo, dobro idočo žepno uro v zlatoimitiranetu ĆkrOVU za nečuveno ceno 2 gld. 80 kr. m dobi polog toga vsak naročnik, ki bo sklicuje na ta list, le prekrasno, tino pozlačeno (937—1) ur no verižico z zapornico ■»mSoiij. Dre po&lje po postnem povzetji Dunajska komisijska zaloga ur S. Blodek H 3 Sohreigasse 9 S. NP». Nengajajoče se brez ugovarjanja nazaj vzame. C, in kr. intendancija 3. voja. K štev. 9569 z leta 1891. V1SO. ■>ll«k 1£. novembra t. 1. Vrijila se bode potem javne Konkurencije pri c in kr. državnem vojnem ministerstvu ponudbena obravnava o oddaji in zagotovitvi ohlarilnih in opravnili pol rebsriii za c. in kr. vojsko. Gledr podrobnejših določil za to obravnavo ter glede občih oddajnih pogojev opozarja se na razglas, priobčen v „Slovenskega Naroda" stev. 243 z dne 24. oktobra 1891. V Gradci, dne IG. oktobra 1H91. tea^ij Od c. in kr. intendancija 3. voja. L Luser-jev obliž za turiste. prask um kuže. 4.oI in liiOo upli vajoče Hrt'dHt\o proti kurjim «i«'«'n«»m. ^ % anl |4-ui ia it o- y\Kyc<. 4^/^»r pb.tih, petah fn s^^^^r . v"RS? drbgim trdim ><^J^ pnanalnih . "V* ,-4 pisem ie na ^ S\^^f/r ^avni ra/pošiljalnici: L Schwenk-a lekarna ^> ieV^ r>24 Ueldlln9-I>anaJ. ^ Pristen samo, imata navod in wj^v •«»*>^ obliž varstveno znamko iu podpis, •sOv ^' -'c tu zrttvcni torej naj se pazi «1'*/^ in zavrne vse manj vredno poaared.be. Pristnega imajo v l.|ul»-I|miiI J. Svvoboda, U. pl. 'I,rnkoczy, G. Piccoli, L. (ireoel;v Itiiilollovein S. pl. Sladović, V. 1 laik a; \ Kamniku J. Močnik ; v « Vhn et A. Eggcr, VV. Thurmwald, J. Birnba-cher; v llrexuti A. Aich-inger; v Trgu na Koroškem) 0. Meniior-, v Heljuku P. Scholz, Dr. E. Kuiuid'-; Y VorUil G. B. Pontoni; v Holtn-licrKu A. lluth; v Kra-K. Savnik; v IUmI-Kuui C. E Audrieu; v Iliriji Josip vVsrto; v Itntlovlflcl A. Hobltik; V Olji J. Kupt'i rseiiinid. 14 Javljam slavnemu p. n. občinstvu DajuUaneje, da sem otvori) v CelJI, na Ulestii v Oollltch-evl h I*I ****** s suknom, manufakturnim in trgn it. 9, z drugimi potrebščinami pod firmo Temeljito poznavanje svoje stroke in tukajšnjih razmer ter zadostna sredstva mi omogočajo zadostiti vsem zahtevam kar najbolje. Opozarjajoč §e posebe na svojo novo in dobro izbrano zalogo, zagotovljam slavnemu p. n. občinstvu reelno in solidno postrežbo in prosim blago-hotne podpore mojemu podjetju. " z 8pofitovanJem (862—3) TSCH. VSpretmO so takoj za nabiranje naročil na tovarniške izdelku, ki ne uio^o povsod prodajati. — midbe vsprejema F. Iluin^-k, 1'rngn. 1050/11. £ J Đvnetjskt mađerci ! Izbornoga kroja, visoke oblike, od 80 Icr. ĆLo lO grl d.. NOVOSTI: iI iphiisfi liolm. plantroisl, ovrutni prisilil, vlekui oliši vi. clieiiillul tkancl. volneni Ikaiiei in <*u|»ii«*lioiii. otročki živol-niki iu volnene vrNle iimel lllli zobovij iu zob. — Najboljšo lu lr|»«-/ii< plombi- v zlnlu in platinu in Mpr«'«luje ■Obe, poMl«'klenJeu«> plombe povsrni in n«'rnzlo<'ii<» Ink«*, knkor ho sobj«*. ■si vttm rwriJe hc Karantira. 7 isoko provizijo, !> stalno plačo, jr predplaćoi; dam VMkouinr, ki se j * hoče baviti b prodajo »recb jE in srećkinih knjižio na obroke. J* Menjalnica II. Fueh* \\ Pošta, Fran Dcakove ulice 12. j[ Kuverte uradne in trgovske (846 priporoča ,Narodna Tiskarna4 V I-»5"CLTolja,rsJL. IV Nepremočne ~^MI vozne plahte različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (8M—5.) B, RANZmGER Hp«Mllt«'r «. kr. prlv. JnŠue železnice, v LJubljani« ■in Iluuujaki ceaii nt. 15. Š. 20561, Ustanove. (038) Za tekoče leto podeliti ima mestni magistrat Ljubljanski sledeče ustanove Jan. Bernardinijevo v znesku Jurij Thalmeinerjevo „ „ 3. Jos. Jak. Schillingovo 4 8035 gld. 8G-2G gld. 86*10 gld. Jan. Jost Weberjovo „ . 90*92 gld., do katerih imajo pravico hčere Ljubljanskih meščanov , ki so uboge, poštenega vedenja in so 8e letos omožile. 5. Jan. Nik. Kraško vičevo v znesku 7980 gld., do katere ima pravico ubogo v St. Peterski fari rojeno dekle, ki se je letos omožilo. G. Jak Ant Fancojevo v znesku 67-20 gld., do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. 7. Jos: Feliks^Sinnovo v znesku 4830 gld., do katere imata pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane. 8. II. Ant Raabovo v znesku . . 205-— gld., Do ene polovice te ustanove ima pravico ubožna 10. 11. 12. in poštena udova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico obožna, dobro vzgojena hči Ljubljanskega meščana, ki se je letos omožila. Mihael Pakič-evo v znesku . . 120*— gld., do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih udove. Jan. Nep. Kovačevo v znesku . 151*20 gld., katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok in aboštva niso sami krivi. Hel. Valentinijevo v znesku 84*— gld., katero je razdeliti med otroke, rojene v Fran*-čiškanski fari v Ljubljani, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari. Ustanovo za posle v znesku 50*40 gld., katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu. Prošnje za te ustanove vložiti je s potrebnimi prilogami vred pri podpisanem magistratu do 30> novembra letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 29. dan oktobra 1891. leta. Župan: Orascielll, 1. r, VIZITNICE priporoča v Ljubljani. I s I «2* Zobni zdravnik iz Berolina UNIV. MED. m Stari trg št. 4 Ljublana I. niistrop je ordinuje od 9.-12 ure dopoludne in od 2.-5. ure popoludne; ob nedeljah od 9 11 ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9 do 10. ure dopoludne. (852—5) 7^ »J__T—V SaSt T2? *2t 72J 15? 1 f I I o i Dr, Rose životni balsam jo nad .'iti let znano, tm-bavljanje in slast pospešujoče m napenjanja odstranjujoče ter milo rastopi Ijajooi- domače sredstvo. WW«t») Velika steklenica 1 ffld., mala 60 kr. pa posti 20 kr. vet- Na vseli ilolib /.avojninc je moja tu dodana, zakonito varstvena varovant znamka Zaloge ukore v vseli lekarnah Avstro* Ogrske. Tam se tudi dobi trt« To sredstvo pospešuje prav izOorno, kakor svo-dočiju mnogi« skušnje, čistenje, zrnjenje in tečenje ran ter poleg tej-a tudi blafti bolečine. V Mkntljicah M B6 kr in lio kr. l'o posti 6 kr ver. Na vseli delili zavojnine jo moja tu dodana zakonito varstvena znamki« Glasna z;cxlorjc\ i. FRAGNER, Praga, II. L'Oo-l'Ol. Mala sirana, Irkama ,,|iri rrnrni m In". P* Post u a razpofiiljatev vsak dan. fkj KAROLTILL, Ljubljana, Špitalske ulice 10. Svinčniki iz tovarnic • L. C. Hardmuth & Comp. v Budejovicah; A. VV. Faber v Parizu, za dijake risarje, arhitekte, stenografe, mizarje, gozdarje in za urade; svinčniki za kopiranje in za umetnike; pastelni svinčniki in taki za skladišča, železnice in uredništva. Svinčniki za listnice. Peresa iz tovarnic: Karol Kuhn & Comp. na Dunaji; D. Llonhardt & Comp. v Birming-hamu; F. Soennecken v Bonnu; potem Klapsova, Grainerjeva, Rasnerjeva, av-strija, knjižna, korespond., konkordija, Št. Jurij, ženska, stenografska, risalna, ničla, Dunav in aluminijska peresa. Vse šolske potrebščine za pisanje, risanje in slikanje, za vse sole. po naročilu gg. profesorjev. % < liku IvUera risalnih skladnikov, risal itd. Prirodopis v podobah. Živalstvo v 250 podobah v porabo (456—'J2) pri nazornem pouku. 23 slik v krasnem bojnem tisku na kartonu. Cena vezanemu izvodu gld. 1 90. 3531 28 36 !Novosti! Crnot Qin(ft|sl KonfekcJisko bla9« Klobuki za dame in dekleta LlNSI OIOCKl m dame in dekleta. ^OOSlSJ p*V )»t*4itiit'OH!Nove, cslcgg'zi.iifctio iriocio. Pariški in Dunajski modL Eijift'telja.gai« Nizke cene. ^ss, XTCČ prav pridnih Uulinrlc, kakor tudi prav \f veBtoih h i »In »»liAtole, praktičnih iin-¥ takarlc in kuharic sa vse, vefi pe-MtmiJ in nekaj sleklct sa vsako delo, z lepimi spričevali, priporoča pisarnica FJLUX (v trafiki) na Bregu St. 6. (989) nraj Ako imale I \&T. ptitiko, skralno, olabo živce, nevral- ■ >~ gijo, lBohlas, slabo cirkulacijo krvi, B i j j A nervozno-slab želodec, kongestije v j /1 ) i\ Slavi, ako vas je zadel mrtu.i, ako I / / A \ nemate spanja, ako imate bolečino H / j j fj EJt^^ j v hrbtu, hrbtno sušico _ zahto- B Vsak slovenski gospodar, S.T&gg: „Kmetovaleo" b prilogo „Vrtnar", posije naj svoj naslov o. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera mu dopošlje prvo Atevilko brezplačno in iz katere moro Hpreviileti, da je list neobhodno potreben za vsakega na-preducga slovenskega gospodarja (tJO—41) Tinktura /#§*pA za želodec-1 -fj&fif- ^ h leknrja Pičenima v Lrftib-1 ^/Vs<^-nT^i\j J Ijani, narejena z večino u 1 C^i t jf j/ 1 samega pristnega kineskomu 1 \f\,- }gA-J /**\ # revnja, jo uknsno iu iv \ 3^ '"'"-v* # datno zdravilo, katero ureja \ W'|f'f ^ vj* # funkcije prebavnih organov. \ V^if' , P jJJ' M KazpoSiija jo izdelovatelj v ^^^Zz^r S eabojekih po 12 steklenic. Jedna steklenica velja 10 kr. (7i a—r,B) 1 1 /jtIm. 9 ( vajte ilustruvano brošuro o s tast- B 'Vi wV \ n ^ diplomi in /. /lato svetinjo v B U t'vT't 1 Koionji, VVoliiu, Stuttgartu odliko Kj vano in v Avstro-O^oraki c. in kr. izključno priv. R galvan-elektro-magnetično uplivajočo g frotirno pripravo.! Brošura razpravlja o npHvn, porabi in uspehih B ta priprave. — Priprava velja 12 gld. — Ilustrovsno D brošuro ■ natančnim popisom porabe pošilja mu fr:.n- M kovano in zastonj iz tovarne izumitelja. (700—ti) 1 TH. BIERMANNS, elektrotehnik, | DUNAJ, I., Srhiili-rsl ras*.- 19. 1 1 • - ---------- — V AMERIKO. te^j VOŽNJI LISTKI i; ir/o/.l - ju tukaj p < ključavničarsko obrt in izdelavo tehtnic t ^ ter se priporočata sa blagovoli na naročila iu zagotovljata mijboljao in najcenejšo izvršitev v to stroko spudajocib del. Z velcspofitovanjem Fran in Melhior Breme. V Ljubljani, dno 15, septembra lHiH. Naročila prosiva pošiljati iicpo*r<-ljaj3.3.. rs-o. Stci,r«rra. trg"\a. štev. -4. Prihodnji ponedeljek, 2. novembra bode v Višnji gori v zopet i Mestno županstvo v Višnji gori dne 2G. oktobra 1891. (1)23—2) župan. iZLstlcžnil^: tovarne za platne. Viljem j§attner v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 20 (757-16) priporoča za bodočo sezono po znanih nizkih oenah dobrosortnvano zalogo prtenega, modnega in manufaklurnega blaga od priprosto do najfinejše vrste. Lepo novosti Jesenskega in zimakega blaga za 'obleke, črno in v VBoh drugih modnih barval); posebnosti pristno angleškega iu brnskega modnega blaga za oblačila za gospoda , flanelne odeje, predlagadi, navadni in salonski prostirao i, preproge, an-gora-kotloo, tkani in natlsneni perilnl barhantl i. t. d. i. t. d. Novosti kupujejo se vsak dan. Najnovejši modni časniki so na razpolaganje. Blago za obleko, dvojnato široko, meter po 50 kr. in ved. Najlepši in iiajceneji otročji vozički „ || I ■ r Antonu Obrezi, tapecirarji («54-24) bljani, Šelenburgove ulice, 4. Ivovo, lino Iu ma£uo blago. Pisarnicu jPIvl^ (v trafiki) na Bregu št. 6 l£«o (940) dve gospodski kuharici, 12—15 Rld., v©6 finih in Sriprostlh kuharic, kuharic za gostilne, 5—15 gld., V0 hišinl h grofovski obitelji, izvrstna službu, 8 do 10 gld., mladega moža, ki zna vrtnariti i. t. d. Vv^egvvreiser zur Berechnung der Franco (Porto) Gebiiren ftir Geld- und Frachtsendungen nai-b ullen Pontorten von OeBterreich-Ungarn, mit Vor-scliriften iiber die Verpnekung, den Verscblusu, die AdieHHirung und die Krankirung diener Sendungen mit einem Verzeichni«« siiinintlieher Poatorta von Oester-reii !i-Tngarn nebst 4 Beilagen. Nneh iimtlichon Hohelfen zusauiuiengeatellt von Vinzenz Brodik (941—i) k. k. Post- und Tolegrafen-Expeditor. Cena 75 kr., s poŠto 78 kr. — Dobiva so pri J. GIONTINI-ju trgovcu 8 knjigami in papirjem v Ljubljani. osamentarijski žameti, trakovi, mreže. ,727 !1) M. PODKRAJŠEK v Ljubljani, v Spitalskih ulicah. Brockhaus-ov (936—1) Konverzacijski leksikon 600 aKti -»""*/'— 120 barvenih podob in 480 podob v črnem tisko Dobi M prt J. OIOITIHI-I. T LJubljani. == Kašlja nI već! = Ntsro In preizkušeno do* m»ee zdravilo so pristni ki presenetljivo hitro uplivajo proti kaftlju, hrlpavoati, saall« zenjn i. t. d. Že izborim sestava mojih bonbuuov je porok za nsptih. Paiiti je torej natančno na iuio t* skini- Tir t**' in na ,,€~etiutmo tfmamUeo*', ker se prodajajo posnetki, ki so brez vrednoatl ali celo *kođljlvl. — V aveanjlh a «© in 40 kr. Cilavna aalogat l.rknr I*. KrliaB, Kroinerla. Zaloge pri vseh lekarjih in trgovcih s špecerijskim blagom. \ l.jutiljHiii pri: l . pl. Trnk6cay-Ju, lek arju in 1Cirečel-nu, l«;karju. (918-2) Veletrgovina z vinom v Pulji. Podpisanec prodaja iz svoje zaloge is vratna Crna J stranaka vina znamenitih kletarjev, zlasti vrfterska, anioljanaka in sanvlnčeuaka po (nizkih cenah in v v-Baki meri, a ne izpod 56 litrov. Konkurencije se ni bati! Blagovoljna naročila pošljejo naj se 1889—6) Vekoslavn Dejaku veletriea ■ vluoin v Paljl. in •J1 venčnih trakov ▼ vseh barvali in vsaka ilrokoatl odf 30 kr. naprej. Najnovejše: <878-9> žalni trakovi iz krepa. ITaplal za venčna traka, lepi in trpeinl, dobivajo se ■auio pri ERNESTU STOCKL-nu v Ljubljani --—Ci to •m ai 7, ■ Preobleke. Popravila. Mikusch Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! Plugi, brane, njivni valarjl, sejalnice, stroji za koinjo, obračalnice za seno, konjske zobace, stiskalnice za seno, ml talilnice vlaćllnice, lokomobili, trijeri, čistilnice za žito, robkalnice za koruzo, rezilsilce mm krmo, mlini za phanje, rezilniki za repo, mečkal niče za sadje, stiskalnice za sadje, luel'l&Kliilce zn grozdje, vlimke atl-tkalnice, oljne etlaknlnlce, perone-apornl aparati, stroji za lupljenje sadja, aparati za sušenje sadja in sočivja, vlsiake NCMaliilce, kletni predmeti, sesalnice za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, živinske tehtnice, mlečni separatorji, sodne nategače, stroji za vrtanje, avtomatično uplivajočo stiskalnice za sladko krmo, stroji za pranje, trssllce za predivo i. t. d. i. t. d. Vse l/.vrHtuo ladeluno, po nujo i/.jih t «> varul^ik i li o*? iiu.1i. ! Jamstvo, ugodni plačilni pogoji, čas za poskušnjo' Tovarna za kmetijske in vinske stroje li., Praterstrasse 78. IG. HELUER, Dunaj II., Praterstrasse 78. Kognt«» lluatrovuul, 141 NlrnnlJ iiio.nl uliti v neniAčlul, i tali jaaiMal In (tlovanaelul zuatonj In franku. (121 —18) Solidna, zastopstva so povsod ©sn.-va.jo3©- Gostilna „Pri avstrijskem cesarji" xi.a, Sv. UPetra, cesti. Podpisanec udano naznanja slavnemu občinstvo, da bode v Boboto dne 31. t. m. zvečer zopet odprl imenovano gostilno. Točilo se bode izvrstno dolenjnko in hrvatsko vino, najboljši proBekar in istrijanec, kakor tudi izborno marčno pivo bratov Reininghaus iz Gradca — Skrbel bode za ukusna jedila in točno ter prijazno postrežbo. « Za mnogobrojno udeležbo se priporoča z velespostovanjeni (i>.'i2—3) IVAN TOSTI, gostilničar. W <'hevlot-obleko, dvovrstno, črno, izborne kakovosti; plavo in M. Neumann v Ljubljani, fclonove uliee priporoča za gospode: Za gftii. 94 &a f/ttt. tO iza ggtđ. 95 Za dečke: Za fjift. S do 18 Zft f/UI. IO rfo Za otroke od 3 do Za u ta. 4 ao 13 dobro vrli n |o auknjo v modernih barvah ; izboren inenelkov, podiit s finim suknom v VBeb liarvah, elegautno izdelan. obl«>ko iz dobrega in finega blaga j Bluiakl meaelkov ali paletoi, jako trpe£cn in gorek. 10 let: oblek«, najnovejšega kroja iz dobrega blaga . rimski iiifiičikov ali pa-lrtot, dobro podftit. Dodata zaloga aalonaklh oblek, hlač, auken| ia u«val|»ueKa Miikna aa K«>Mp«ido in tle«ke, potovalnih plaAcev, kratkih m koiuhevlno |io«lftittli »ukvn|. kotuhovln aa niaato in poio. vanj« itd. itd. po najnižjih cenah. Elegantni moderni <1etnt plaacl in