GORENJSKE LETO VIII. — ST. 30 KRANJ, 21. JULIJA 1955 Na poti stabilizacije Ce kje, potem je doslednost eno izmed najpomembnejših pravil v vodenju normalno in v pravi smeri razvijajočega se gospodarstva. To tem bolj velja 51 do 53, belo pa od 97 do 98 dinarjev. Vsaka sprememba v našem gospodarskem sistemu ima namen doseči pozitiven učinek, za gospodarstvo, ki se razvija v vendar vsako spremembo sprem-smeri ustvarjanja socialističnih ljajo tudi določene slabosti, ki odnosov v proizvodnji. S te pla- pa so v prvi vrsti subjektivne-ti je treba gledati tudi, seveda ga značaja. 2al pa je vedno ču-upoštevaje še vse druge čini- titi prej slabe kot pa dobre re-telje, naše nove gospodarske u- zultate posamezne spremembe, krepe, oziroma nove uredbe in ker je potrebno daljše razdob-odloke Zveznega izvršnega sve- je, da se pokažejo pozitivni sata, dovi določenega ukrepa. Sprostitev cen masti, olju in S sprostitvijo cen posameznim žitaricam ter dvig cen tobaku proizvodom so nekateri mislili, in potniškim ter blagovnim pre- da je končno napočil trenutek, voznim tarifam je bil ne le nu- ko bodo lahko enkrat vendarle jen, temveč popolnoma pravilen »upravičeno« dvignili cene. Ta- in umesten ukrep, če hočemo ke tendence so se pojavile ne resnično stabilizirati naše trži- le pri predstavnikih trgovske šče in ustvariti nadaljnje pogoje mreže, temveč tudi pri proizva- za realni dvig življenjske rav- jalcih, češ saj so se tudi pre- ni našega delovnega človeka. Ta jemki vsakega posameznika po- stabilizacija pa je možna le ta- večali za 500 dinarjev in razen krat, če ima vsak proizvajalec tega še otroške doklade. Neka- enake proizvodne možnosti, še teri proizvajalci namreč trdijo, več, če ima za cim večjo produktivnost tudi pravilen ekvivalent — enokomsko ceno za svoje proizvode. Skratka: da bi čim več proizvajal, je treba proizvajalca ustrezno stimulirati. da se bo povečanje plačnega sklada v podjetju moralo tudi nujno odraziti na cenah proizvodov. Toda temu ni tako! Take bojazni in taki ukrepi, so popol- Tak način nagrajevanja za noma neupravičeni! Povečanje plačnega sklada bodo industrijska podjetja krila iz dobička. Da pa s tem delavci ne bodo skoraj prav nič prikrajšani nam dokazuje dejstvo, da bo povečanje plačnega sklada bremenilo delo smo vpeljali že v industriji, medtem ko smo v kmetijstvu v tem oziru doslej še malo napravili. * dirigiranimi in subvencioniranimi cenami smo u-metno vzdrževali že itak velike škarje med cenami industrijskih dobiček, (ki v republiškem me-In kmetijskih proizvodov. Za to rilu znaša 55 milijard), le z e-in pa zaradi elementarnih ne- nim odstotkom. Iz tega izhaja, prilik smo beležili v zadnjih le- da je vsako višanje cen s stratili v državnem merilu stalen ni proizvodnih podjetij vsem padec proizvodnje žitaric, ne le proizvodom, razen masti, olju, v absolutnem obsegu temveč žitaricam in njihovim izdelkom, tudi po hektarskem donosu. Ta gospodarsko neutemeljeno. Taki neugodna bilanca v proizvod- postopki bi pomenili le izkori- nji žitaric je dosegla celo tako stopnjo, da smo morali zadnje leto uvoziti celo 1,200.000 ton pšenice. Da bi kmečkega proizvajalca kar najbolj zainteresirali za večjo proizvodnjo, smo sprostili cene masti, olju in žitaricam, slednjim sicer še ne popolnoma. To je pomenilo hkrati določen porast dosedanjih cen. Kot poročajo iz posameznih krajev Gorenjske, se je cena masti formirala v razponu od 335 do 345 dinarjev, prav tako olju; krušno moko prodajajo po ceni od ščanje trenutnega položaja na tržišču, s težnjo za ustvarjanjem hitrih in neupravičenih dobičkov. Nasprotno pričakujemo — in to popolnoma upravičeno — padec cen nekaterim prehrambenim proizvodom. Naše gospodarstvo je na najboljši poti k stabilizaciji. Toda na tej poti nastopajo določene težave, katere pa lahko močno ublažimo z zavestnim, subjektivnim faktorjem, torej s pravilno akcijo nas samih. In to bo v sedanjem položaju naša največja naloga. I. AUSEC Bled za občinski praznik Kmečka „olicet" je navdušiki množico domačinoT in inozemcev Blejčani so v nedeljo dostojno praznovali svoj drugi občinski praznik. Zgodaj zjutraj je godba iz Milnega igrala po Bledu budnico, ob 9. uri pa so iz blejskega gradu zapele fanfare, ki so naznarflle pričetek praznovanja. Takoj za tem je predsednik mestne občine Bled — tov. Jože Kapus otvoril slavnostno sejo ljudskega odbora mestne občine Bled, katere se je .udeležil kot gost predsednik republiškega zbora Ljudske skupščine LRS tov. Jože Rus. Predsednik občine je v BrVO<**n refe-ratu med drugim dejal, da je minilo leto, odkar je LOMO Bled sprejel odlok, da bo Bled v spomin na slavne dni narodnoosvobodilnega boja in prve začetke organizirane ljudske o-blasti vsako leto praznoval 17. julij kot občinsktt praznik. Kajti v mesecu juliju leta 1941 so se klicu partije odzvali prvi borci in pričeli z oboroženim odporom proti okupatorju, čeprav na Bledu to ni bilo lahko, ker je bil Bled bivališče pod-piandkov smrtnih obsodb in o-stalih krvnikov slovenskega naroda. Dalje je govoril o organ i-/ariji prvih nnrodnoosvobodil- z Bleda in Ljubljane, ki se je končal z zmago Ljubljane z 92 točkami proti 86 točkam. Ob 11. uri je odigral letoviški orkester v parku konce*-* Popoldne ob B uri na je bila prikazana kmečka oH™1 i*o starem gorenjskem običaju, "^ode- se le dov Za predsednika je bil izvoljen Miran Košmelj, za podpredsednika pa Ivan Bertoncelj~Johan in Dušan Horjak V torek je bila prva seja odbornikov novoizvoljenega Okr. ljudskega odbora za Gorenjsko skupnost komun. Najprej sta bili ločeni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev, nato pa so se odborniki zbrali na prvi skupni seji. Sejam so prisostvovali tudi zvezni in republiški poslanci, med njimi Boris Ziherl, član Izvršnega sveta LRS Franc Popit, tajnik Ljudske spupščine LRS dr. Miha Potočnik, predsednik okraj, odbora SZDL za Gorenjsko Mirko Zlatnar in drugi. SEJA OKRAJNEGA ODBORA V mali sejni dvorani okrajnega ljudskega odbora v Kranju je zasedal okrajni zbor novega -okrajnega ljudskega odbora za Gorenjsko. Predsedoval mu je najstarejši odbornik Peter Lu-zar. Po izvolitvi verifikacijske kc- SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV Prvi seji zbora proizvajalcev odbora zveze komun za Gorenjsko je predsedoval najstarejši odbornik tov. Drago Šiling. Izvoljena je bila posebna komisija za potrditev mandatov, ki ji je predsedoval tov. Me- sih mesto - vas, katere bo treba v prihodnje še tesneje povezati. Ko so prešli na volitve, je odbornik Milan Kristan prebral predlog desetih odbornikov za v zgornji dvorani Sindikalnega novega predsednika Okrajnega doma sestala oba zbora na skup- ljudskega odbora gorenj, skupno sejo. Do izvolitve novega nosti komun Mirana Košmelj a, Za vodenje sej je bil sočasno i::voljen republiški poslanec Zvone Labura. SKUPNA SEJA Po obeh ločenih sejah sta se misije, katere predsednik je bil tod Rotar. Komisija je na pod-odbornik Ivo Majdič, so odbor- lagi volilnega materiala potr-niki poslušali njeno poročilo, dila mandate za vseh 60 odbor- predsednika jo je vodil najstarejši odbornik Peiter Luzar. Uvodoma je dosedanji predsednik OLO Kranj Miran Košmelj nakazal nekaj tekočih problemov v zvezi z delom novih občin in bodočega okraja. Poudaril je, da bodo občine nosilec vsega gospodarskega, kulturnega in zdravstvenega življenja v komuni razen seveda o- Ugotovljeno je bilo, da so bili nikov. Po potrditvi mandatov nih pristojnosti, ki jih bo imel vsi odborniki pravilno izvolje- je bila svečana zaprisega, s ka- ni. Nato so zaprisegli. tero so se odborniki obvezali, da bodo služili ljudstvu in tradicijam NOB. V novem odboru bo 31 odbornikov Pripravljalni odbor za formiranje komune je tudi v Skofji Loki v tesnem sodelovanju s SZDL zaključil svoje delo in je tudi že komisija za kadrovska vprašanja dala predlog formiranja začasnega ljudskega odbora bodoče komune. Od skupnega števila 11.019 prebivalcev odpade na loško občino 79,3%>, na občino Zminec 9,7%), del Poljanske doline 2,9% in del Zab-nice 8,l°/o. Komisija se je odločila, da bo imel odbor škofjeloške komune 31 odbornikov in sicer iz Loke 25, iz Zminca 3, Poljan (del) 1 in Zabnice (del) 2 odbornikov. SZDL kot nosilec liste bo predložila kandidate, ki jih bodo s tajnimi volitvami (z listki) izvolili iz vrst dosedanjih občinskih odbornikov in odbornikov okrajnega ljudskega odbora in okrajnega zbora proizvajalcev. Prav tako so bili izdelani predlogi za razne komisije (primopredajne, volivne, komisije za prevzem inventarja, za vskla-denje predpisov itd.). Določeni so bil sedeži krajevnih uradov in krajevnih odborov. Zbori volivcev se bodo vršili po krajevnih odborih, v mestu samem pa kalkulacije ter da so sedaj u bosta 2 kot doslej. —jn— po. 6 dinarjev. Ta postopek me še nadalje OLO, da bo z njimi lahko zagotovil skladen razvoj celotne okrajne skupnosti. Mnogo je govoril tudi o odno- za podpredsednika pa Ivana Bertonclja - Johana ter dosedanjega podpredsednika OLO Kranj Dušana Horjaka. Vsi so bili enoglasno izvoljeni. Za tajnika pa je bil imenovan Pavle Zupančič, dosedanji tajnik OLO Radovljica. Nato so izvolili še začasno komisijo za volitve in imenovanja, komisijo za statut, personalno komisijo, komisijo za proračun in še vrsto drugih komisij, ki bodo takoj zagotovile delo novega okrajnega ljudskega odbora. Zahtevamo najoslrejše ukrepe proti vsem tistim, ki neupravičeno dvigajo cene S posveta zastopnikov trgovske mreže t> Kranju -Trgovski koder lahko v marsičem omogoči nemoteno preskrbo potrošnikov V zvezi z novimi gospodarskimi ukrepi glede sprostitve cen masti, oiju iti drugim prehrambenim pioiivouum tei o splošni problematiki, ki je nastala na tržišču spričo tega, so se v torek sestali v Kranju predstavniki maloprodajne trgovske mreže, da bi se pomenili med seboj o tem, kaj je storiti, da bi se razne špekulacije in nepravilnosti, ki se pojavljajo v obliki dviga cen ostalim prehrambenim proizvodom, preprečile. če dokaj čudno luč na oekarno, saj potrošniki upravičeno negodujejo, ko vidijo, da se cene dvigajo tudi brez točnih in preverjenih kalkulacij. Da pa ni šlo samo za pomoto Ne samo kruh, tudi peko so podražili Pekarna v Kranju je že takoj od dne, ko je bilo objavljeno poročilo Zveznega izvršnega sveta povišala cene zemljam Pri kalkulacijah, se vidi iz kar za dva dinarja, čeprav so dejstva, da niso .podražili le bile žemlje v vseh krajih re- žemlje in kruh, marveč tudi pe- publike le za en dinar dražje. ko kruha- Če morda mislijo v V Kranju so stale 7 dinarjev, kranjski pekarni, da lahko iz- Na vprašanje, zakaj je treba k°riščajo situacijo, ki je že itak prav' v Kranju povečati ceno tezka za Potrošnika, za lovljenje za 2 dinarja, so v pekarni de- doblcka, se motijo. Potrošniki jali, da niso dovolj preverili zahte™m° od inšpekcijskih or- ganov, da predlagajo za kaznovanje vsa tista podjetja in vse gotovih, da lih lahko prodajajo , . , j , . , « ,, " * — 4 , trgovine, ki so ah bodo hotela na sličen način priti do lahkega zaslužka. pni za Jeseničani se že drugič pripravljajo na svoj občinski praznik. Prvikrat' so ga praznovali cije Jesenic. 21. t. m. bo v lut- „Sai se itak vse draži" Kot vse kaže je težišče teženj za dviganjem povišal ceno abonentskim obrokom pri kosilu za 1U in pri večerji za 5 dinarjev. Restavracija »Storžič« pa je povišala cene za 5 dinarjev pri obroku. V ostalih gostinskih obratih v mestu pa ni bilo opaziti povišanja cen. Za socialistično moralo Tako se torej res draži vse vprek. Toda zakaj? Zato, ker nekaterim ljudem, ki delajo po trgovinah in industrijskih podjetjih še ni postalo jasno, da z dviganjem cen pljujejo v lastno skledo. Oni gledajo samo na dinar in na to, kako bi nagrabili čim več — zase seveda. Na drugi strani pa splošna zavest državljanov še ni tolikšna, da bi take stvari preprečila. Vse preradi smo popustljivi proti vsem mogočim goljufom. Iker se nočemo »zameriti«, ker nočemo biti »grdi« itd. Obenem pa smo velikokrat pripravljeni kritizirati napake, ki se dogajajo prav po naši krivdi. Skrajni čas bi že bil, da potrošniki temeljito izprašajo vest tistim trgovcem, obrtnikom itd., ki kovni dvorani Delavskega doma cen pri grosistični trgovski vsak dan menjajo cene ali pa nih odborov na Bledu, njih raz- stilo o določitvi Izvršnega sveta voju, vso do danes, ko stojimo LRS na pritožbo LOMO zoper pred organizacijo komun, ki bo okrajni družbeni plan. Dalje bo družbeno vlogo . poglobil A i.r/prava in .sklepanje o odluku Dopoldne je bil v Graj- o sklepanju stanovanjskih poltem' kopališču plavalni d/o- godb in o postopku glede razde-boj med plavalnima društvoma ljevanja in odpovedi stanovanj. lovalo je okoli 150 narodnih noš minulo leto skupaj s praznova- in je bila to prava revija na- njem 85-letnice obstoja Zelezar- rodnih noš, saj so bile ;- «'«M*|a ne Jesenice. Tudi letos ne bo gorenjskega kota. Ohcet so za- praznovanje 10. obletnice osvo- ključili na športnem stadionu, boditve nič manjše od lanskega, kamor so se svatje prineljali na Prireditve se bodo vrstile v <"a- 30. okrašenih vozen, s plesi fol- su od 21. juiija do 1. avgusta, klornih skupin iz Bohinja .n za kar bodo poskrbele kulturne, Bleda. F. S. telovadne in športne organiza- Izvolili bodo odbornike za kranjsko komuno Sreda, 20. julija. Danes dopoldne bo v sejni dvorani LOMO seja ljudskega odbora mestne občine Kranj. Zanimiva točka dnevnega reda seje bo brez dvoma tudi poročilo o šolstvu na območju mestne občine Kranj. Razen tega bo imenovan upr. odbor in potrjen predračun sklada za pospeševanje kmetijstva, sklepanje o prodaji hiš SLP, o nekaterih zemljiških zadevah, imenovanje nadzornega odbora komunalne banke in komisije za prevzem arhiva, inventarja in nepremičnin dosedanjih ljudskih odborov na področju bodoče komune. Vedno boJj vse približuj o 10. avgust, dan, do katerega bodo morali biti osnovani novi odbori občin. Zato bo prva točka dnevnega reda seje LOMO izvolitev odbornikov v ljudski odbor bodoče kranjske komune. V ostalih točkah dnevnega reda bodo odborniki slišali obve- otvoritev fotoamaterske razsta- mreži. S tem seveda ne misli ve, 22. matineja filma »Življe- mo zanikati nepravilnosti, ki nje maršala Tita« ter predstava gredo na rovaš maloprodajne tr- Mestnega gledališča »Mladost govine. Trgovina v Stražišču j'e pred sodiščem«. Film, ki prika- dobila od grosističnega podjetja zuje življenje maršala Tita bodo »Železničar« iz Ljubljane 7. ju- 23. vrteli v Letnem kinu. 24. bo- lija špagete po 96 dinarjev, 13. do pohiteli Jeseničani v prelepo julija pa že po 121 dinarjev, okolico in sicer k Valvazorje- Trgovsko podjetje »Živila« so vemu domu na Stol in na Goli- prodajala riž 1. julija po 180, co, kamor bodo organizirali 13. julija pa po 188 dinarjev, množični ,izlet/. Nadialje boisita Grosistično podjetje iz Škofje priredili jeseniška in javorniška Loke je pred povišanjem cen godba na pihala več promenad- dobavilo testenine trgovini »Ko- nih koncertov, folklorna skupina loniale« v Kranju po 93 dinar- DPD »Svoboda« z Jesenic ob so- jov, 13. julija pa že po 115 din. delovanju folklorne skupine Tudi izgovor o tem. da je to DPD »Svoboda« iz Boh. Bistrice blago že iz nove moke, je do- pa folklorno revijo. Motoristi kaj neprepričljivo. Zanimiv je kal- bodo organizirali patrolno vožnjo, Zveza borcev partizanski miting, športno društvo razne tekme, V okviru prireditev bo tudi revija vseh pevskih zborov radovljiškega okraja. Bivši interni ranci in izseljenci z Gorenjske bodo imeli politično zborovanje, pred spomenikom padlih borcev na Javorniku pa bodo položili' številne vence. Na praznik 1. avgusta bo slavnostna seja Ljudskega odbora mestne občine Jesenice primer grosističnega »Živila«, ki je dobilo 3 pošiljke riža, vendar je bila vsaka pošiljka za 5 din dražja. Podjetja - dobavitelji so to tolmačila in opravičevala s tem, »da se itak vse draži«. Take dobavitelje bi morala trgovska mreža neusmiljeno in složno bojkotirati in jih tako prisiliti na spoštovanje socialistične trgovske morale. Tudi nekateri gostinski obrati v Kranju so zvišali cene jest-vinam. Tako je hotel »Evropa« se preveč radi »motijo« kulacijah. Če se bomo borili proti tistim, ki navijajo cene, ki jim je socialistična morala tuja, se bomo hkrati borili proti ©stankom izkoriščevalcev, ki jim je uspelo zaradi svoje »strokovnosti« priti na odgovorna mesta v našem gospodarstvu. Kar poglejmo, kdo navi;" -o. ne! V Kranju je socialistično brivsko frizersko podjetje. Tam so cene za britje in striženje zmerne. In to podjetje je zaradi svoiih cen predmet naiostrejših napadov vseh (privatnih frizerjev z Gorenjske, ker »nelojalno konkurenco«. Vsi za-po metno presojo položaja lahko o- čilno p0segajo v delo trgovske mogočijo nemoteno in solHno mreže, bo odzvonilo vsem ti- preskrbo. Pri izboljšanju sol oš- stim, ki na tem področju na- nega položaja pa bodo lahko šega gospodarstva iščejo neza- mnogo prispevale trgovinske služeni dobiček, zbornice, ki bodo morale vpli- v katerem interesu je torej, če odlašamo z uveljavljanjem teh svetov? To je očitno! Zato naj Socialistična zveza poskrbi, manjkljivosti, ki ne zagotavlja- da bo v najkrajšem času ure- vati, prav tako tržne inšpekei je. Treba bo odstraniti vse po jo stabilizacijo našega tn(H.**o jn zagotoviti našemu delovnemu jeno tudi to vprašanje. —sik Te dni praznujejo javorniški in jeseniški kovinarji pomembno obletnico v zgodovini svojega boja, dvajsetletnico stavke, ki so jo začeli na pobudo do takrat ilegalne Komunistične partije. Praznujejo jo sicer tiho, večji poudarek pa ji bodo prav gotovo Pred dvajsetimi leti je nad Ob dvajseti obletnici splošne stavke že pokojni Boris Kidrič in Edvard Kardelj, ki ima v boju dali ob praznovanju letošnjega za delavsko enotnost največ občinskega praznika, saj ta do- zaslug. Tudi na Jesenicah se je godek ni bil samo manifestacija leta 1931 partijska organizacija skimi je bil najvplivnejši kamo j ši narodni izdajalec — ljubljanski bankir Avgust Praprot-nik. Ko je Westen kupil večino Trganje mezd in •grožnje z zaprtjem tovarne so se ponavljale vse do februarja 1932. leta in so bile Westnova predpriprava za velikopotezno kapitalističen otn os t i jeseniškega delavstva, pomladila s kasneje pomemb- delnic ' Kranjske industrijske no špekulacijo, s katero je na- ampak tudi začetek sodelovanja levih kril Jugoslovanske strokovne zveze (krščanski socialisti) in Narodno 'strokovne zveze (liberalci) s komunisti. Pomen nimi mladimi ljudmi. Med dru- družbe, so bili njeni obrati na meraval na vrhuncu gospbdarske gimi so bili v Partijo sprejeti Jesenicah in Javorniku zastareli. Stari lastniki — tuji kapitalisti, ki se za tehnični na- delavski pisatelj Tone Čufar, Jože Gregorčič in Stane Bokal. Bila pa so to najtežja leta za predek KID niso brigali, so bili tega sodelovanja se je pokazal partijsko .organizacijo. Monar- morda celo veseli, da so v za-zlasti leta 1941, ko so se prav iz hofašistična diktatura jo poli- četku brezizgledne svetovne teh skupin osnovale prve orga- tično gospodarila že dve leti in gospodarske krize prodali zasta nizaeije Osvobodilne fronte na je takoj po prevzemu oblasti za-Jesenicah in se iz njih rekru- dala Partiji najtežje udarce. krize dobiti od države kredite s čim manjšimi obrestmi. Obenem pa še bolj pritisniti delavstvo in odpustiti iz tovarne vse, ki so se njegovim skritim zaupnikom zdeli nevarni. V tej svoji špekulaciji pa se je kot rele obrate jeseniške železarne najučinkovitejšega orožja poslu-m javorniških valjam. Niso ve- žil delavstva samega. Spoznal tjirali prvi borci .za sVobodo, Kraljevi žandarji so zverinsko deli, kaj Westen namerava. De- jc, da je neenotno in da v času oboroženi ne samo z ljubeznijo ubili organizacijskega sekretar-do zasužnjene domovine, am- ja CK KPJ Djura Djakoviča, pak tudi z močno delavsko raz- ki je obetal, da bo popeljal lavci teh tovarn pa so kaj gospodarskih težav in velike kmalu začutili novi Westnov re- brezposelnosti vidi le svoj borni žim. Ze takoj ob prevzemu je zaslužek. Ker pa mu ta zaslužek redno zavestjo. Predvojni raz- Partijo iz uničujočih frakcijskih delavstvu odtrgal pet odstotkov daje njegovo podjetje, se bo redni boj je prav v času ja- bojev, ki so se po njegovi smrti od mezd, zraven pa jim je za- borilo zanj. Tako se je po treh vorniško-jesniške generalne nadaljevali in zavlekli konsoli-ri&avke razkril delavstvu raz- dacijo celotne Partije vse do grozil, da bo prisiljen zapreti letih priprav odločil! 15. marca tovarno in odpustiti vse delav- 1932 je zaprl tovarno in odpu- ličnih Idejnih struj prepad med leta 1937, ko je postal organiza- stvo, če bi njegovih zahtev ne stil 2300 delavcev, kolikor jih sprejelo. Svetovno gospodarsko je takrat delalo na Jesenicah in kapitalizmom in delavstvom, in cijski sekretar tovariš Tito. Le zadnja leta pred vojno ta del ta 1930 je policija aretirala tu delavstva revolucionarno usme ril. Zato je osvobodilni boj je- med njimi je konfinirala takrat- seniškemu delavstvu pomenii že no dušo partijsko organizacije od vsega začetka boj za zruši- na Jesenicah Toneta Verglja Jesenice, itd., samo da je za tev buržoazne družbene uredit- mlajšega. Ko se je ta leto kave, za oblast delovnega ljudstva sneje vrnil iz konfinacije, je in za zgraditev socialističnega zopet vzpostavil veizo s pokra-gospodarstva in oblikovanja so- jinsknm vodstvom Partije v cialističnie družbe. Prav s tegi Ljubljani. Jeseniška partijska stališča moramo ocenjevati zgo- organizacija je začela zopet de- krizo je napihoval še bolj, stal-di večino jeseniških komunistov, no govoril o svojih velikanskih izgubah, kazal na procesijo in-'/posolnih, ki so hodili na Jesenice, itd., samo da je za-strašil delavstvo. Nekdanji lastniki se za delavske strokovne dovinski pomen julijske stavke leta 1935. Boj za enotnost delavstva je bila glavna naloga Partije, ki se je po letu 1930 v Sloveniji Javorniku. Svoje dejanje je opravičil s tem, da je bil k temu primoran, ker mu država ne da zaprošenih kreditov. Jeseniškega delavstva in vsega prebivalstva se je lotil obup. Westen je dosegel svoje. Delc-)i ' uiizacije niso dosti menili, gacije so potovale v Beograd in Westen pa si je znal pridobiti prosile zanj. Ta čas pa je We-večino voditeljev in vplivnih sten izrabil: razprodal je za-članov le-teh, s tem, da jih je loge iz skladišč, obenem pa do- lovati, ni pa bila še tako močna zaposlil na boljših in bolje pla- bil številna nova naročila. Ko in povezana z delavskimi množicami, da bi lahko aktivno posegla V dogajanje v tovarni, talistov ustvaril neke vrste de- kejše, je Westcn sklenil, da 'i" h delovnih mestih. S tem je po štirinajstdnevni brezpo-je po vzgledu ameriških kapi- selnosti postalo delavstvo meh- ki jo je leta 1929, ob začetku začela že konsolidirati, medtem svetovne gospodarske krize, kuko se je v drugih pokrajinah pil vitalni in pretkani celjski lavsko »aristokracijo«, ki mu je začne s ponovnim delnim obrabila poslušna in ki je storila tovanjem. Vedel je, da bo obu-vse, kar je zahteval. Tega se- pano delavstvo pristalo na vse, Jugoslavije to zgodilo šele ka- kapitalist Westen v družbi s še veda ni napravil direktno. Skril kar bo hotel. Pristalo na kolek- sneje. V pokrajinskem vodstvu nekaterimi nemškimi in sloven-Partijo v Sloveniji sta delovala skimi kapitalisti. Med sloven- se je za uradništvo in delovodje. tivno pogodbo, kakršno bo predlagal sam, razen tega pa bo glas gorenjski: Uspela tiskovna konferenca v Bohinju Boj za turistično zaledje Gozdnim delavcem je treba priznati kvalifikacije - Zakaj se je podražilo mleko? Da bi našli boljšo povezavo s posameznimi komunami, smo jo v gozdarstvu tudi stare na- MUHAVA SEZONA organizirali že vrsto sestankov s komunskimi političnimi vod- vade. Na čiščenje in negovanje KLJUB LEPIM OBETOM stvi. Na sestankih smo razpravljali, kako naj bi se čim hitreje gozdov gledajo starejši gozdni Letošnja turistična sezona je in čim izčrpneje poročalo o delu podjetij, organizacij in dru- delavci z omalovaževanjem, zaradi muhavega vremena slab- štev s področja posamezne komune. Na ponedeljkovem sestan- Zanje je gozdarsko delo le po- ša kot so pričakovali. Ce bo se- lani ni bilo m0igoce zvesti te- trola, da*se pristopi k zatiranju IZREDNO MOČAN NAPAD KOLORADSKEGA HROŠČA Vsak pridelovalec krompirja je dolžan odstraniti škodljivca % njive Letos se je pojavil koloradski škropljenju. Vendar moramo iz- hroše v veliki množini posebno reči škropilcu pohvalo, ker je v krajih, kjer so lani zanemarili svoje delo vestno opravil, zatiranje tega nevarnega škod- To sta dve glavni področji ljivca. koloradskega hrošča. V ostalih Zaradi vremenskih neprilik predelih pa je nujna stroga kon- ku v Bohinjski Bistrici pa smo že prvič poskusili, kako bi tak stik s terenom izgledal v praksi. KAKO JE S KVALIFIKACIJAMI GOZDNIH DELAVCEV? Sicer na sestanku niso bili zastopniki vseh kolektivov, dru- gozdno delo ne smatra kot kvalificirano delo. Zato ni zanimanja za ta poklic, ki je prav ta- naj diranje dreves. Vendar je prav daj vreme bolj naklonjeno, u negovanje gozdov tisto, kar je pajo, da bodo vsaj malo nadok- v gozdarstvu najvežneje. nadili zamujeno. Nimajo pa še Problemi nastajajo tudi zato kot PraviJo pravega turistične- ker primanjkuje lesa. Letno po- ga zaJedJa- To zaledje je po nji-sekajo nekaj manj kot znaša . _ . . . j -i ■ ^ _ -----~ j ^ "mili li w L /. J1g o ( ko odgovoren kot vsi ostali po- prirastek to , prib]ižno 30 ti khci, mnogokrat pa je mnogo g0- kub V. GORENJSKI SEJEM *v fetop «t 29.7.6»».».19S5 težji kot so ostali. Novega kadra ni in povprečna starost gozdnih delavcev že presega 40 let. io v Bohinj mnogo Tržačanov. Šele ko bodo enkrat dobili bitko metrov, s tem pa ne morejo zadostiti žagarskim kapacitetam, ki so precejšnje. Saj imamo v Bohinjski Bistrici ve-Od preko 320 delavcev, ki jih liko žagQ Tomaža Godca za to zaledje, upajo, da bo tu trenutno zaposluje Gozdna upr. pa fa & • » rizem je le slaba tretjina domačinov, stari Fužini Na ^ -ostali pa so sezonski delavci - treba ^ Boh po vecmi Prekmurci - ki pri- še lesno predelovalne J stev in organizacij, vendar so mejo pac za vsako delo, ki se > bila načeta bistvena vprašanja, jim v sezoni nudi, ki pa niso ki zanimajo prebivalstvo bodo- vajeni dela v gozdu, zaradi čeče bohinjske komune. Dosti je sar les ni tako posekan kot bi bilo govora o gozdarstvu, ki je moral biti. najvažnejša gospodarska pano- Toda ni samo v tem gospo-ga v teh krajih. Najnujnejši darska škoda, ki jo trpimo za-problem v gozdarstvu je po radi neurejenih kvalifikacij. mnenju Bohinjcev ureditev kva- Skoda nastaja tudi zato, ker se ker drugače vsi sedaj zaposleni nedavne podražitve kruha in filikacij. . Doslej se namreč hkrati s starim kadrom ohranja- delavci ne bodo mogli dobiti maščob cene penzionov ne bodo v teh podjetjih stalnega zasluž- podražile. meljitega zatiranja s škroplje- takoj ob pojavu hrošča, njem; pravtako se je vse pre- Pridelovalci krompirja se premalo zapraševalo s pantakanom malo zavedajo, da je vsak sam in obiralo. dolžan očistiti njivo hrošča in Po dosedanjih ugotovitvah so ne čakati trsa splošno akcijo, hovem mnenju Trst Z ureditvi- najbolj ukuženi predeli v okolici Vsak posameznik naj uničuje Škofje Loke od Suhe preko Li- hrošča z obiranjem, ali pa z pice, Godešiča do Reteč. Največ ročnim zaprašilcem s pantaka- jq primernih komunikacij in s primerno propagando, bi se da pritegniti v poletni vročini koloradarja ^ je bilo v LipU nom, katerega naj vzame 15 do Bohinju spet zaživel tako kot nekdaj. Razen tega pa menijo, da bi lahko uvedli vsaj nekaj mesecev zimske turistične sezone. Trenutno je zasedenih 509/o Obrtno-industrijski sejem blaga za široko potrošnjo Kaj je s podjetjem .MizarStVO1 na Koroški Beli? ka. Stanje se bo nekoliko izboljšalo, ko bo dograjena cesta čez Koprivnik, ker se bo takrat del lesa s Pokljuke prevažal preko Gorjuš in Koprivnika v Bohinj in tam' predeloval. Tre- Bolj ali manj znan je položaj, ki je nastal zaradi malomarne- KAJ SE JE PODRAŽILO IN ZAKAJ Po nedavni podražitvi pa so se tudi v Bohinju pojavile tendence, da bi se povišale cene nekaterim drugim življenjskim podjetje saniral in mu omogočil Jjutao.pa so dela na tej cesti potrebščinam. Z izgovorom, saj nadaljnje poslovanje. Kakor u^vlJena, ker ni investicij- se je itak vse podražil0) so ne_ ci. Tu je bil primer, da lastnica 39 kg na hektar. To sredstvo je krompirišča, ki je bilo okuženo zelo učinkovito, ker ima tudi dolgo ni hotela ničesar ukreniti, to prednost, da ni strupeno niti Šele na grožnjo občinskega vod- za živali niti za ljudi, je je dala njivo poškropiti. Doslej so zadruge škropile Slabo je, da v teh krajih ni krompirišča kar po vrsti, ne gle- opaziti zaznamovanih okuženih de na stopnjo okužbe. To pa je parcel, da bi imel škropilec nepravilno, ker je treba najprej pregled, kje mora škropiti O- očistiti napadene parcele, vseh razpoložljivih kapacitet. Od kuženih njiv tudi niso prijav- Težko je zato, ker imajo za- približno 280 privatnih sob pa ljali> ker SQ mismu da ^ oku. druge premalo škropilnic na jih je se 160 praznih. Cene pen- -ene yse enako Vsa ^ malo_ razpolago, da bi mogie ob pra- zionov so razmeroma precej vi- marnosl je glavni vzrok da se vem času poškropiti vse njive, soke — približno 600 din za dan hrošč vednQ bolj »iri ' aLaeti na področju Naklo — in več. Pravijo, da se spričo Na Kranja so naj- Kranj - Skofja Loka. Vsaka večje okužbe v Strahinju. Tu je zadruga bi morala imeti zato bila akcija za zatiranje hrošča na razpolago za vsako vas nekaj v glavnem zadovoljiva. Razen ročnih zaprašilcev. nekaj izjem so vsi zaznamovali Strokovno ocenjevanje obrtniških izdelkov • 15 : populi n< i r le j-i ga poslovanja, poneverb in po- kaže. da je bil ta sklep sprejet v skin sredstev. dobnega, v državnem obrtnem podjetju »Mizarstvo« na Koroški Beli. Točne vzroke in škodo bo še ugotovila preiskava in razprava pred sodiščem. Poldrugi mesec je že od tega, kar je bil upravnik aretiran, izvršena inventura, vodstvo pa je začasno prevzel drugi upravnik. Toda finančna revizija še ni bila izvedena. Tudi ostala stvari v podjetju »Mizarstvo času, ko je bil tudi ljudski od- V teh dneh se je stanje še bor v škripcih zaradi denarja, poslabšalo zato, ker je zaradi Upoštevati pa moramo, da sta popravila ceste na Martinček na Jesenicah še dve podobni popolnoma zastal dovoz lesa na kateri kmetje hoteli naviti jajca za en dinar pri komadu. Podražilo se je tudi mleko. Ko so okužene parcele, tako da je imel povprašali zakaj, so jim odgo- škropilec lažje delo. Pred so-vorili, da zato, ker se bodo ba- diščem se bo morala zagovarjati podjetji poleg »Mizarstva« na žage. Ker delavcem niso pove- je dvignile cene gorivu in ma- le Marija Frjan, ker ni prija- Koroški Beli. To sta »Grosist«, dali pravih vzrokov tega zasto ki izkazuje večjo izgubo in pa j a (popravilo ceste), so seveda mestna čevljarna, ki je morda nastale najrazličnejše govorice še v težjem položaju. Zaradi ki pa nimajo nobene realne o- slabe kreditne zmogljivosti se snove. Uspeh škropljenja je mnogo odvisen od škropilca. Površno škropljenje je samo izguba časa. Zato naj imajo vsi odgovorni vodje za zatiranje koloradskega hrošča kontrolo nad škropljenjem, da se ne bo tako dogajalo, kot v Gostečah, kjer je bilo škropljenje zelo površno opravljeno. V zviezi s temi akcijami za zatiranje hrošča, se je pokazalo, da imajo nekatere zadruge premalo škropilnic na razpolago, da bi se škropljenje v redu in v pravem času izvršilo. Naba- vprašanja nadaljnega poslovanja še niso rešena. Zato ni čudno, da je večina delavcev že zapustila podjetje, ki pa ima vse pogoje za nadaljnji obstoj. Delavci, ki so bili zaposleni v podjetju, že od marca dalje niso prejeli rednih plač, razen maja meseca 80 odstotne plače po starem tarifnem pravilniku. Del plač so krili s tem, da so iz tekočih dohodkov jemali a-kontacije, kar je bilo po podpisih neutemeljeno. Toda, kdo bo toliko mesecev brez plače? LOMO Jesenice je na eni zadnjih sej sprejel sklep, da bo na Koroški Beli niso mogle takoj rešiti, verjetno pa bi se z malo dobre volje dalo več napraviti. Morda celo v taki meri, da bi podjetje že normalno poslovalo. Zadnje dni pa se celo šušlja, da bo šlo podje+;~ v likvidacijo, čeprav smo že brali razpis za mesto novega upravnika itd. Ce bi podjetje že imelo na zivu. Končno pa, so dejali, je vila niti zaznamovala okužene takšna cena tudi drugje. Nihče njive. pa se ni vprašal, če je podra- Škropilnica v Naklem je bila vijo naj si več škropilnic ali žitev že sedaj s čemerkoli upra- nekaj časa pokvarjena, zato so ročnih zaprašilcev, ki so v go-vičena. —sik pristopili nekoliko prepozno k tovih primerih boljši, posebno na razkosanih parcelicah in na zelo okuženih njivah. Ko se bo pojavila druga generacija hroščev, je potrebno, da imajo kmetijske zadruge, kakor tudi vsak posameznik, že vse pripravljeno, da bodo lahko V soboto je bila v Radovljici 3. redna letna skupščina Tr- ostalimi dajatvami. Poudariti pa takoj pričeli z delom, govinske zbornice za okraj Radovljica. Skupščina se je precej moramo, da je bil tudi interes Le na ta način bomo lahko S SKUPŠČINE TRGOVINSKE ZBORNICE OKRAJA RADOVLJICA Kmetijske zadruge ne sodelujejo z zbornico zakasnila, to pa, kot so navajali, iz objektivnih razlogov. kmetijskih zadrug doslej za de- omejili hrošča in zavarovali na- lo trgovine v ostalih branžah razen v trgovini z lesom, razmeroma majhen. Zdi se nam, da bi bilo sode- Kot ena bistvenih pomanjk- Toda tudi ti dve sta kmalu iz-novo urejeno finančno poslova- ljivosti dela omenjene zbornice, stopili. nje, bi lahko takoj prevzelo ki je bila tudi v poročilu in v Kot eden glavnih vzrokov za večja naročila in bi bilo tudi manjši meri v razpravi poudar- nesodelovanje kmetijskih zadrug lovanje kmetijskega sektorja v rentabilno. Toda o tem bi moral jena, je dejstvo, da je na pod- v delu te družbene organizacije trgovinski zbornici, predvsem tudi sam kolektiv voditi največ ročju okraja Radovljica 23 kme- radovljiškega okraja, so delega- zadružnih kmetijskih organiza- računa. tijskih zadrug in od teh ista bi- ti navajali previsoko članarino cij, nujno potrebno in ne samo J. Podobnik li le dve vključeni v zbornico, in preobremenjenost zadrug z zaželeno. Saj je niz problemov, ------ ....... ki jih sama zbornica brez so- ^delovanja kmetijskih zadrug ne stvu zrcaii iz vsake številke, more rešiti, v prvi vrsti pre- še krompirjeve nasade pred u-ničenjem. Rozman jeseniško dolino legla tišina jat omiških in jeseniških kovinarjev Kot protiorožje je delavstvo ;.a čelo izdajati isto leto svoj list »Kovinar«, ki ga je podpiral med drugimi tudi krščanski socialist dr. Aleš Stanovnik. »Ko- lahko brez večjega delavskega mer še ni bilo konec. Podjetje hovem mnenju vodil stavko, vinar« je postal glasilo Med-negodovanja povečal armado je še vnaprej kršilo kolektivno Delavstvo pa se za ta odbor ni strokovnega akcijskega odbora brezposelnih za šest sto jese- pogodbo odtrgovalo delavske zmenilo in je šlo mimo njega. ki" so ustanovili ^ na pobudo niskih kovinarjev, zlasti tistih, mezde, šikaniralo razredno za- Podjetniki so sprva mislili, da komunistov. Marsikaj je pripo-za katere so njegov, zaupniki vedne delavce, jih prestavljalo bodo stavko zloTnili. Poga.janja mogel, da se je razredno zaved-rnenili, da se nagibajo k revo- na slabša delovna mesta, ni ho- so se pričela že drugi dan> loda no delavstvo združilo v enotni 1UC1]1- , ™° gg££* 3 , P0djetje ni h°tel° PoP^titi. Tu- fronti. Ko je leta 1940 Cvetko- Westen je dosegel svoje. Še- td^ Delavski »voditelji« so me di ,tretji dan je bilo isto Sele ^ _ Mačkoy razpustil vse le sedaj se je delavstvo začelo f arih Se naprej in razdvajali ko so 15, jullja začeh stavkati delavsk organizacije in pri- zavedati, kako zelo jih je golju- delavstvo. Toda delavstvo jih je tudi delavci v jeseniških obra nosti položaja in se začelo res fal. Komunisti, ki so že prej končno le spregledalo. Besede opominjali delavstvo na veliko- takrat maloštevilnih komunistov potezno Westnovo špekulacijo, na Jesenicah so se (širile med a zaradi razcepljenega delavstva nJimi in Padale na plodno zem- niso prišli do veljave, so zdaj 1J°- Enotnost se je kovala in se pridobili na vplivu. Koncem končno julija 1935 manifestira- _ ........ leta 1932 so že pripravili de- la v generalni stavki, ki se je Dravske banovine obljubil četo lavstvo do tega, da je odpove- začela brez delavskih »vodite- žandarjev dalo do skrajnosti izkoriščeval- lJev«- Med delavstvom in kapi- sko kolektivno pogodbo. Toda talisti ni Ibilo več mešetarjev. gospodje pri Kranjski industrij- Zgodilo se je, kar je pred le- pravljal dokončno osnovanje fa-tih, se je podjetje zavedlo res- šistične Jugoslavije, te fronte ni mogel več razbiti. Zaman so neje Pogajati. Podpredsednik ustanovili Jugoras (v Sloveniji KID Avgust Praprotnik je sicer še vedno upal, da bodo stavko zlomili s silo, saj mu je ban specialistov, ki naj bi delavstvo pregnalo iz tovarne. Ti pa se v tovarno niso upali in BO se znašali samo nad že- ski družbi se na to niso ozirali, saj so imeli za seboj delavske »voditelje«. Obljubili so sicer pogajanja za novo kolektivno pogodbo in se začeli tudi po tom povedal Cufarjev Jurman v narVl, in O,troci pred tovarno. »Polomu«: »Med vami in nami Marsikaj bi lahko napisal o ni več mešetarjev.« Zanimivo je tem> a to bom storil kasnejie v delavskega ljudstva. Fašistična Zveza združenih delavcev) — sindikat, organiziran po nacistični »Arbeiterfront«, zaman so pripravili po istem vzoru o-snovana koncentracijska taborišča in vanje zapirali komuniste in protifašistične borce. 27. marca 1941 so morali kapitulirati pred zahtevo jugoslovanskega tudi, da je mladega revolucio- drtgi obliki narnega Jurmana igral leta 1934 gajati. Pri tem pa se jim" ni Vencelj Perko, ki je zdaj 11. Stavko je podprla tudi vsa je- nikamor mudilo in so pogodbo indija 1935 postal v resnici eden seniska javnost. V protestno sklenili šele, ko je delavstvo javnih organizatorjev velike stavko so stopili tudi jeseniški dokonC' Jugoslavija se je izjalovila. Tudi Hitler ni mogel jugoslovanskemu delovnemu ljudstvu do živega. Štiriletna okupacija je le trgovci in obrtniki, med katerimi so bili tudi člani Partije. V protest so zaprli trgovine in o-brate. poslalo delegacijo na direkcijo Javorniške 'stavke, in zagrozilo s stavko. Delavski 12. julija 1935 ni nočna izme- »voditelji« so seveda trdili, da na v javorniških valjarnah za- »ta poteza s strani delavstva ni pustila tovarne. Glavni zaupnik bila pravilna in da bi bila po- Vencelj Perko je sporočil pod- godba ugodnejša, če bi delav- jetju, da je delavstvo začelo stvo ne bilo tako nestrpno«. S stavkati, obvestil obast in tako tu
  • >«tttt»»ttt» Cenjene bralce opozarjamo, da je bila v prejšnji številki neljuba pomota. Za 22. julij— Dan vstaje je delovnemu ljudstvu čestitala MESTNA KLAVNICA KRANJ ne pa klavnica iz Naklega Odgovor na članek: V zadnji številki »Glasu Gorenjske« smo čitali ta članek na katerega smo dolžni odgovoriti, lih" s skiroii v loki pravilnika za izvedbo hitrostnih dirk na skirojih. Pravilnik šteje 28. točk. (Vsakomur je na OB RAZPRAVI O Š O L S K I R E F O R M I Enotna šola kriva slabih uspehov ker ga ne moremo smatrati za razpolago pri predsedniku pri- (Nadaljevanje) zdravo kritiko, niti za resničen opis teh dirk. Pisec tega članka je v »Glasu Gorenjske« z nepremišljenimi besedami napadel DPD »SVOBODA« s Trate, prireditelje in tekmovalce. V članku omenja, da dirke niso bile dobro organizirane, kar ni točno, kajti dirke so bile odobrene od OLO Kranj, Tajništva za notranje zadeve št. B/IV — 3-457-55-J na podlagi pravljalnega odbora.) Tekmovalo je 41, od pisca članka nazvanih »našemljenih debeluhov«, od katerih pa ni bil nihče pijan, kajti po 9. in 10. točki pravilnika je bil vsak tekmovalec pred pričetkom dirk zdravniško pregledan. Nasprotno so disciplinirani in vztrajni, dokazujejo dobri rezultati, ki so jih dosegli na 1.800 m dolgi progi najboljši v času 7.10 mi- Vsi odgovori pa seveda niso bili takšni. Mnogo prosvetnih delavcev je, ki so na anketo dali popolnoma nasproten odgovor in na ta ali oni način skušali dokazati umesnost in Djlj nujnost enotne obvezne osem-kar letne izobrazbe. Teh odgovorov pa ne bi navajal. Pač pa bi se ustavil še enkrat pri nekaterih odgovorih, nut, najslabši pa 13.17 minut, ki zavračajo sistem enotne šo-Upamo, da je pisec tega članka le. To predvsem spričo tega, že teden dni pred tekmo vedel, ker je v imenu redakcije Na- Pokopališče naj ne bo otroško igrišče Jeseniško pokopališče bo verjetno kmalu ukinjeno, ter prestavljeno na centralno pokopališče, ki je na Blejski Dobravi in bo za vse območje Jesenic. Prav vsi grobovi so skrbno in lično negovani, kar napravi na domačina ali tujca vtis. Zadnje čase pa se često po navija, da si izberejo otroci zaci)e bližnjih hiš, oziroma stanovanjskih blokov, pokopališče za igrišče. Razumljivo je, da pri tem kvarijo grobove, trgajo cvetlice, preobračajo vaze, jih polnijo s peskom in podobno. To početje otrok ni zlonamerno, Dalje: odgovor »Kako je z dati različno prst, tako tudi enotno obvezno šolo v praksi? različno nadarjeni ljudje potre- Ni je bilo, ni je in težko, da bujejo različno vzgojo kdaj bo« je neresen. tov. Helij Modic v Enotno šolo imamo in sicer pravici pravilno ocenil tudi »v praksi« — le uspehi te Dodal šole še niso takšni kot jih pri- tov. dr čakujemo. prav nasprotno kar hoče on do- Izjava: »Zato je nasilje, ne pa kazati — govori namreč za socializem, če silimo vse da se enotno šolo in ne proti njej uče točno isto in točno na enak (konkretneje: vsebuje način«, pa je fraza in sicer napako). fraza, značajna za del naše so- Poglejmo: res je, da različni dobne inteligence, ki hoče eti- posevki potrebujejo različno keto »socialistično« prisiliti na prst. Ene vrste posevek (recimo vse svoje zahteve — pa čeprav pšenica) pa potrebuje »enotno« da bodo tekmovali samo člani ših razgledov tov. B. Pogačnik so še tako malomeščanske (prof. prst. In ljudje smo ene vrste nad 40 let starosti, od katerih ob zaključku ankete ponovno ne more pričakovati, da bodo poudaril: »da je odziv na an- na skirojih hitrejši od zvoka, keto in odgovornost ter priza- Vsi so prostovoljno tekmovali, detost, s katero so se vsi (pod- Pisec dalje navaja, da je bilo črtal A. C.) anketiranci razpi- premalo humorja za 30 din. Na sali o postavljenih vprašanjih, vseh dirkah v Skofji Loki je izraz skrbi in zavesti naše so- bila vstopnina višja, obisk pa cialistične inteligence in njene slabši kot na dirkah s skiroji. povezanosti z aktualno družbe- Da, tudi godba je igrala za no — politično problematiko.« sprejem tekmovalcev in zmago- Nikakor nočem napadati »na- valcev, a za prenos glasbe osta- še socialistične inteligence«, pri- lim gledalcem ob progi so bili pomnil bi le, da je blo nekaj Grahor naj ne zameri, ne merimo nanj, niti ni to osebni na- pad. Le njegove besede so tako nico in zelo lep P°stavlJeni triJe zvočniki, kar tudi ni bila stvar slabe organi- Fizkulturna sekcija »SVOBODA« s Trate ima nalogo, gojiti fizkulturo, toda igrišča nima. Za igre in akademije pa skrbi dramska sekcija. In dirke? Bile so in še bodo. značilne . . .) Socialistično je če stremimo za tem, da se vsak naš državljan izobrazi do stopnje nižje srednje šole, da razširi zmožnosti miselnih operacij, da se bodo menda »izraz enkrat za vselej izbriše nezdra- precej neresno delo. va razlika med umskim in fizičnim delavcem, ki izvra predvsem iz premajhne splošne izo- zakaj nekateri zahtevajo le štiriletno enotno šolo, oziroma s - je že čim to svojo zahtevo argumen-Ljudski tirajo? Osnovna enota, glavni dokaz bi le, .da prispodoba borcev proti enotni osemletni Zupančiča dokazuje šoli je ugotovitev, da so otroci iste starosti (predvsem od 10. do 14. leta), različno sposobni in nadarjeni. »Priznavajo narav-logično no dejstvo, da so nadarjenosti in nagnjenja otrok iste starosti različna in zato dopuščajo celo različno izobrazbeno vsebino zanje«, kakor pravi Fr. Onič.1) Ta ugotovitev se jasno izraža tudi iz vseh odgovorov, ki smo jih v naši prejšnji številki v odlomkih ponatisnili. Lahko se strinjamo s tem, da so nekateri naši otroci manj, nekateri bolj nadarjeni — seveda pa s tem pridržkom, da je ta ugotovitev posneta po šolskih spričevalih in mnenjih učiteljev oziroma profesorjev. »posevek« (med nami ni vrstnih razlik — takšnih kot med pše- ajdo itd.), zato je enotna vzgoja za nas tej prispodobi popolnoma utemeljena! Vsekakor pa je dokazovanje s takimi argumenti — ki naj skrbi« — odgovorov takšnih, da izjavo braženosti slednjih. tov. Pogačnika o »skrbi in zavesti« vseh anketirancev postavljajo na majave temelje. Da ne bomo slepomišili kratko: Odgovor prof Pacheinerjeve, da je »aprioristična trditev, da je enotna obvezna šola prido- Če pa bodo tudi mladi tako bitev narodnoosvobodilne voj Kako si sploh moremo zamiš-ljajt'i uspešno delavsko samoupravljanje, če se splošna izo-na brazba delavca ne bo dvignila na tisto stopnjo, na kateri bo sposoben vseh splošnih miselnih operacij, sposoben razumno reagirati na vse ekonomske, družbene in politične zahteve, NADARJENI IN NENADARJENI Pa pustimo odgovore in se pomudimo malo pri vprašanju: A. CEBULJ ^Naši razgledi, 14. maja 1955, stran 219. (Nadaljevanje prihodnjič) Iz seje delavskega sveta Železarne Jesenice Milan Kristan - novi direktor vendar neprimerno, zato bi bilo vztrajni, kakor so bili stari tek- želeti, da jih starši o tem po- movalci, potem se nam obeta uče in da pokopališka uprava še marsikatera zanimiva prire- ali dežurni pokopališča prepove- ditev. ne« je pomanjkljiv, morda celo ki mu jih nalaga naš čas in na-nelogičen. To ni aprioristična ša družba. pa so realizirali v petih mesecih jo otrokom, da bi se še v prihodnje igrali na pokopališču. Fizkulturna sekcija DPD »Svoboda« s Trate trditev, ampak dejstvo (kakor je tudi dejstvo, da pred vojno nismo imeli enotne osemletne šolske vzgoje). Odgovor univ. prof. dr. A. Zupančiča — ki v prenesenem pomenu ugotavlja, da kakor moremo za različne posevke Na četrtkovi seji DS jeseniške železarne je predsednik v višini 431 milijonov din najprej prebral odločbo LOMO Jesenice, po kateri je le-ta sporazumno z Izvršnim svetom LRS imenovala tov. Milana Razpravljali so še c nekaterih drugih vprašanjih in sprejili pravila za počitniški dom v Crikvenici, pravila za delovanje Kristana, dosedanjega predsed- b-~~*i~t4 i , .. - -7« ITj ,•■ , komisij za ekonomsko finančno Ob občinskem prazniHu v Naklem Spomini na julijske dni leta 1942 Ko letos praznuje prebivalstvo občine Naklo svoj tretji in domačine izgnali. V nasled- kal svobode, da bi on vedel sam, kot grozen, toda dragocen njem priobčujemo spomine ve- pričati o nemških grozodejst- spomin na junaško dobo našega občinski praznik, v soboto 23. stnega kronista tedanjih dogod- vih. Ker pa je bil pogled na naroda. julija, se bodo občani spomnili žrtev — talcev, ki so bili ustreljeni na Bistrici leta 1942, po kov — domačina iz Podbrezij. postreljene talce pregrozen sem Vsak, kdorkoli boš hodil mimo Zlati žarki julijskega sonca so ga odslovil domov. mesta streljanih talcev na bi- zgodaj zjutraj. 28. julija 1942. prišel sem na kraj okupator- striškem klancu, postoj in za- partizanski akciji na nemško po- leta, izza Storžiča pozlatili jelov- jevega zločina takrat ko so pri- misli se na zadnje trenutke ne- licijsko kolono, v kateri je bil ške gozdove, zatem višje ležeče najale dupljanske žene, matere srečnih žrtev - talcev. Poglej vasi Podbrezij, potem pa so do- in nčere gledat koliko je med krasoto bližnje in daljne nara- segli tudi nižje ležečo vas Bi- zrtvami njihovih svojcev. Pre- ve na tem mestu ter obudi spo- strico. Čeprav so bili pridni ti-esl j i v in v srce segajoč je bil min na 59 slovenskih mož in nika OLO Radovljica, za glav nega direktorja Železarne Jesenice. Nato je delavski svet razpravljal še o izpolnjevanju plana, o stanju v podjetju v zvezi s prekoračenjem investicij, o čemer je v imenu upravnega odbora poročal tov. Pintar. O izvršitvi plana v prvem polletju smo pisali že v zadnji številki našega lista. Količinsko so plan celo prekoračili, vendar je finančno stanje nekoliko so vprašanje, za družbeni plan in vsklajevanje proizvodnje, novogradnje in investicijsko vzdrževanje ter za organizacijska vprašanja, katere je DS imenoval na eni prejšnjih sej. Razstava „PAVLIHE" t Kranju ubit višji nemški oficir in 3 njegovi spremljevalci. Razjarjeni nemški fašisti so v tistih dneh v zadoščenje svojih zve- vaščani ob tem času druge dni pogied na te ženske, ko so od fantov, ki so na tem mestu da- rinskih grozodejstev posttrelili 59 talcev in požgali 3 bližnje slovenske domačije z vsemi pripadajočimi gospodar, poslopji Nekaj na temo: Nelojalna konkurenca elojalna konkurenca« — to so besede, ki jih danes slišimo ne le iz ust predstavnikov trgovske mreže. Te besede uporabljajo danes že tudi »navadni« državljani. In ne le da jih uporabljajo, temve* celo za njih pomen **V> ^bro vedo. Da pa bi postalo še tistim, ki doslej niso še popolnoma dojeli pravega pomena teh besed, jasno, kaj one pomenijo, sem namenil teh nekaj vrstic: V Bohinjski Bistrici je kmetijska zadruga, ki igra pomembno vlogo pri pospeševanju kmetijstva in živinoreje v tem kotu. Ona tudi odkupuje mleko in ga plačuje kmetom na osnovi tolščobe, ki ga ima mleko. Do tu je vse v redu! Potrošnik lahko kupi mleko v floninju po 22—24 din za liter, gostinskim podjetjem iki menda niso potrošniki! — op. p.> pa ga prodajajo po 30 dinarjev. — Toda gostinska podjetja so se »znašla« in začela kupovati mleko neposredno od kmetov po ceni 26—27 dinarjev. Ta postopek gostincev pa je povzročil oblak prahu s strani zadruge z očitki, da so gostinska podjetja neupravičeno odkupovala mleko pri kmetu, češ saj ima zadruga vendar s kmeti pogodbe za odkup! . . . . . . Gostilne potrebujejo maslo. — Gostje ga zahtevajo. Pa so povprašali kmetijsko zadrugo, ali ga lahko dobe. Odgovor je bi! negativen z motivacijo: »Ce hodite v zelje z odkupom mleka, pa še maslo kupite drugje!« — Milo za drago! — Toda — čemu? I. AUSEC utrujeni od dela — žetev daleč zagledale na tleh ležeča li svoja življenja za našo svo pšenice, setev ajde — so se ta tru,pia ter v obupu začele viti bodo dan z grozo v očeh preplašeni roke in ihteti. S strahom so se ozirali proti južnemu koncu va- Diizaie in ko so spoznale med si, kjer jim je okupator pred zrt.vami svojce in svoje drage, nekaj dn-evi postrelil 9 mož, ?Q se glasno jokajoč vrgle na njihova trupla. Pogled na mrtve talce in ža močno pre V Mestnem muzeju v Kranju 14. t. m. odprli razstavo drugačno. Materialni stroški so »Pavlihe«. Na razstavi so zasto-poskočili znatno nad normalno pani slikarji Marjan Amalletti, stanje. To se bo tudi odražalo Marjan Bregar, Maksim Gaspari, Dore Klemenčič, Boris Ko-be, Božidar Kos, Albin Rogelj, M?ks Toboljevič in France Ur-šič z 62., večinoma kolorirani-mi risbami. Razstava bo odpr- pri ustvaritvi dohodkov oziroma dobička. V prvih petih mesecih tega leta so realizirali za 6098 milijonov din brutoproduktov ali K. J. 46.59" « na letni plan. Investicij ta do 27. VII. 1955. MED NOVIMI KNJIGAMI izgnal žene in otroke ter po-žgal njihove domove. Dim se je še vedno valil iz ožganega tra- « j . * luioče žene me je movja, ki je že več dni za tem > ^a zavest da tlelo. Temna slutnja je navda- 1 jala vaščane, da bo ta ukrep fašistov kot zadoščenje za "enega ubitega nemškega stotnika in 3 njegove spremljevalce, le premajhen. Ta grozna slutnja jih ni varala. • Proti'. 8. uri zjutraj so pripeljali iz Begunj 50 žrtev — talcev — v spremstvu »krvave rihte«, kakor smo takrat imenovali nemške vojake s puškami v rokah in čeladami na glavah v avtomobilih, iz katerih se je dalo hitro skočiti in streljati za bežečimi talci. Med talci je bilo mnogo bližnjih domačinov iz Dupelj, Zadrage, Pristave, Brega in Ljubnega. Ti zadnji so skozi Gobovce še zadnjič pozdravili svojega znanca Lojzeta Bolzovega iz Podbrezij, ki je šel na delo na Cvenkljevo žago. Toda Lojz ni bomo rabili pismene dokaze o Hitlerjevih zločinih ko nam bo zasijala svoboda, mi je dal moči, da sem vse dobro ogledal in opisal. Pero se mi danes upira opisovati podrobnosti, le toliko naj omenim, da so ustreljeni talci ležali po večini na trebuhu, z obrazom obrnjeni k tlom. Dolgega bledega fanta, z odprtimi očmi, so Nemci namenoma obrnili z obrazom proti cesti. Z mrtvimi tovariši so mu podložili hrbet in glavo, da je z u-gaslimi očmi gledal mimoidoče ter vzbujal še večjo grozo in strah domačemu prebivalstvu. Podbrežani, razen nekaterih, niso šli gledat mrtvih talcev. Preveč grozen je bil pogled nanje in preveč so z njimi sočustvovali. Popoldne ob 5. uri istega dne slutil, da je to predsmrtni po- w P^li iz Begunj nemški ka-zdrav nesrečnih žrtev. Ko so mioni s talci, ki so h pripeljali talce skoraj na vrh svoje Mladi pisatelj Vladimir Kavčič, katerega povest »Vaška komanda« je pred kratkim izdala je namenjena mladini. To samo jev. V umetniško izdelani z.tfod- po sebi nič ne škodi znanstveni uporabnosti takšne vrste knji- Mladinska knjiga, je sicer malo ževnosti pri manjših narodih, poznan — morda prav zato, ker posebno, ker so tu še v skopih prihaja med nas sam, preprost opombah dodani potrebni znan- in iskren in ne pripada nobeni stven; podatki: točna oznaka »struji« naših mladih, modernih naslova (tudi inačic) pravljice, prozaistov. V njegovih novelah, ki jih je doslej tu in tam obja- ime zapisovalca, kraj in razširjenost; bibliografske beležke o vil, najdemo vedno nekaj vzne- prvi objavi ... k temu še ne- mhijivega, silovitega, eruptiv-nega z rahlo mračnim, skoraj težkim okoljem. A iz vseh more kateri podatki o inačicah vsake pravljice, kar je treba posebej pozdraviti, ker so znanstveniku bi je Zeromski razložil svoje poglede in pojmovanje vstaje 1863. leta. »Zvesta reka« je zgodba o uporniku, ki po strašni bitki pri Malogoszcu, kraju jugovzhodno od Varšave, ostane živ na bojišču in se, hudo ranjen, s težavo privleče po snegu, čez polja in skozi gozdove do napol požganega plemiškega dvorca. Tu ga sprejme in zdravi uprav-nikova hčerka Salomeja. Med dobiti človek vtis, da v njem spričo raztresenosti slovenskih njima se vname iskrena ljube dozoreva pisatelj dobrih kvali- zapisov ljudskega pesništva po tet. Vladimir je svojo »Vaško komando« najprej predložil Prešernovi družbi za nagradni natečaj. Da ni uspel, je krivo to, ker je po mnenju žirije delo koledarjih, časopisih in pode-željskih listih večinoma zelo ti Uoo dostopni. Zbirka zajema pravljice iz vseh delov slovenskie zemlje: Slovenske Benečije, Primorja, 'in. Toda zaradi razrednih predsodkov matere (knjeginje) upornika se morata raziti. Poudarek človečnosti je razen pretresljive tragike človeških usod največja vsebinska vrednost tega dela, ki ga odlikuje preobširno, hkrati pa, ker mu Slovenske Koroške, Prekmurja tudi zgoščeno, prav nič razvle- na bistriškega klanca, so avtomobili obstali, vojaki so hitro obkolili določen prostor, izgnali talce s kamionov, na cesti, pa zaprli promet. Takoj nato so sledili s puškami streli in po mrtve tovariše, jih pokrili I zelenimi vejami in odpeljali. Povsod in v vseh časih je bil običaj, da so tudi največjim zločincem izpolnili poslednjo željo. Nemška krutost tudi te- manjka zaokrožene napete zgod- itd. be. Vsekakor pa delo ni moglo biti odklonjeno zaradi pomanjkanja umetniških kvalitet. Kakor rečeno bo delo prijetno presenečenje i za šolsko in po-šolsko mladino i za ljubitelje« čeno pripovedovanje, in dognana umetn ka oblika. Knjigo je ilustriral akademski slikar Tone Kralj. A. C. Poglejmo, kaj pravi o Kav- znanstvenike) našega narodnega čičevi »Vaški komandi« naš pripovedništva. nekaj minutah je ležalo vseh ga ni poznala. Pač pa je usoda 50 nedolžnih žrtev ob cesti. Smrt hotela, da so ustreljeni talci je bila sicer nagla in brez muk, vendar so prsti mrtvih še vedno grebli v travo in globlje v zemljo. Kri pa je še dolgo curljala iz prestreljenih glav in zalivala travo ter prepojila zemljo za katero je bila preli- tosti ta . . . Novica o novem prt'd smrtjo zrli na enega najlepših krajev naše Gorenjske -na Karavanke in Julijce. Nekaj dni za tem .nemški'n zločinom so fašistični lepaki o-znpnjah nov ukrep niihove kru-133 imen ustreljenih talcev je bilo na njem. Zadnjih bralci vsekakor našla lep od-nemškem 50 je bilo ustreljenih na bistri- je ilustriral Ive Subic. mojster peresa Miško Kranjec: »Pisano je z otroško odkritostjo; pred nami se razkriva življenje mladih ljudi na vasi v rasu narodnoosvobodilne vojne. Podobe so izklesane z umetniško silo in ponekod pretresljive. Stran za stranjo nas prepričuje, da Kavčič zna pisati.« Knjigo, ki bo med mladimi grozodejstvu in zločinu se hitro raznesla po domačih je *kcm klancu. Neopažeino sem Zbirka slovenskih ljudskih in snel iz zidov nekaj pritrjenih pravljic je bila že dolgo zaže- okoliških vaseh. Takoj sem šel letakov in jih skril v svoj ar- na kraj zločina. S seboj sem hiv dokumentov nemških faši- vzel sina, ker je bilo življenje stičnih zločinov. Po osvoboditvi nas moških takrat vedno v ve- sem oddal nekaj teh plakatov liki nevarnosti. Vzel sem ga s komisiji za ugotavljanje voj- seboj zato, če bi jaz ne doča- nih zločinov, enega pa hranim h na, zato je h eha odločitev za Knjigo je zelo poljudno ilustriral Maksim Gaspari, slikar znanih serij slik o slovenskih običajih. ŠTEFAN 2EKOMSKI, poleg Revmonta najvidnejši pripovednik novejše poljske (književnosti, pri nas doslej ni bil tako znan. Letos, ob 30-letnici pisateljeve smrti, pa nam jo »Mladinska knjiga« izdala prevod njegove povesti »Zvest;-, reka«, ki jo je poslovenil France Vodnik. To delo, ki ga je pisatelj na- ložbe »Mladinska knjiga«, ki je pisal leta 1912 v Parizu in izdal izdala v izboru Alojza Bolharja za 50-letnico poljske vstaje, je »Slovenske narodne pravljice«. posebej pozdraviti. Pričujoča Bolharjeva zbirka bilo goreča obramba junaških vstajniških tradicij proti grmenju nacionalističnih reakcionar- GLAS GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška ceeta 6. Direktor in odg. urednik: Slavko Beznik. Urejuje: uredniški odbor. Telefon uredništva in upra-It 475 / Tek. rač. pri KB Kranj štev. 61-KB-PZ135 / Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna . . . 200 dinarjev četrtletna . . .100 dinarjev POMmema *t«v. stane 10 din (ilas (ioni:\jski: 2947 59 OBJAVE-OO Razpis Mali oglasi Starejšo žensko (upokojenko) delazmožno išče Reševalna posrtaja Kranj za popoldansko in nočno službo. Soba na razpolago. Plača po dogovoru. Prodam kuhinjsko in sobno opravo. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Zlatb polje 35. Prodam žrebe (kobilca) staro 5 mesecev. Zorman Jože, Praprotna polica 5, Cerklje. Prodam kravo 8 mesecev brejo. Novak Marjan, Primskovo 156. Prodam otroški kombiniran usnjen voziček, košaro in stajico, vse dobro ohranjeno. Vida Rugale. Kranj. Zlato polje, blok 34/11. Iščem enosobno stanovanje za takoj, po možnosti v mestu ali bližnji okolici. Dam nagrado ah plačam najemnino za nekaj let naprej. Naslov v upravi lista. Dr. Hribernik Ivan do 7. avgusta 1955 ne ordinira. Iščem sobo v mestu ali okolici Kranja. Pomagam v gospodinjstvu. Matjaž Lojzka, Stra-žišče 88. Kupim staro železo za beton in staro zidno opeko. Naslov v upravi lista. Sprejmem kovaškega vajenca. Peric, Naklo 47. Preklicujem in obžalujem žaljivke in grožnje, ki sem jih izrekla proti Curilo Ančki in Juriju iz Cirč 13. — Nadižar Angela, Cirče. Prodam mlade črne nemške ovčarke. Robič Marija, Jesenice, Gosposvetska cesta 83. Prodam mlatilnico na tresalo in reto, voz zapravljivček, popolnoma novo. — Cebavs Franc, Ljubno 12. p. Podnart. Prodam dobro ohranjen vzid-ljiv štedilnik. Kranj, Labore 8. Kupim zazidljivo parcelo v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe poslati na upravo lista. Objave V Cerkljah pri Kranju bo v petek 29. julija 1955 prostovoljen odvzem krvi. Ekipla iz Ljubljane bo odvzemala kri od 6. ure zjutraj do približno 14. ure popoldan. Krvodajalci, ki se zglase ta dan v Ljudskem domu naj ne bodo tešč, zajtrkujejo naj čaj s kruhom. Mastne hrane ne smejo zaužiti. Vsak krvodajalec bo predhodno brezplačno zdravniško pregledan in se bo tako lahko prepričal o svojem zdravstvenem stanju glede krvi, pljuč in srca. Prostovoljen dar krvi je plemenito dejanje v prid sočlove-veka. ki je v nesreči. V mnogih primerih je pa tudi neobhodno potreben našemu zdravju. Remont čevljarskih strojev Kranj vam popravi vse vrste strojev čevljarske industrije, izdeluje in predeluje sekalne nože in vas oskrbi z rezervnimi deli in fo-urniturami, čestita vsem delovnim ljudem ob 22. juliju — Dnevu vstaje slovenskega ljudstva. VSEM OBČANOM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ČESTITA OB BORBENEM PRAZNIKU SLOVENSKEGA LJUDSTVA DNEVU VSTAJE Občinski ljudski odhoriz Krops STANOVANJSKA UPRAVA KRANJ sprejme takoj: 1, Gradb. tehnika ali gradbenega delovodjo. 2. Pravnega referenta. Plače po posebnem pravilniku. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na Stanovanjsko upravo Kranj. RAZGLAS za sprejem dijakov v Mojstrsko šolo Železarne na Jesenicah, ki bo pričela delovati s šolskim letom 1955/56. Mojstrska šula z metalurškim in strojnim odsekom razpisuje sprejem dijakov v 1. razred. Šola bo trajala tri leta. poleg praktičnega dela v podjetju. Pogoji za sprejem so naslednji: Po opravljeni industrijski šoli ali položenem izpitu za kvalificiranega delavca morajo i-meti prakse v svojem poklicu najmanj tri leta, ter morajo i-meti odsluženi vojaški rok Prošnje, kolkovane z državnim kolekom za 30 din in 20 din v gotovini sprejema Mojstrska šola na Jesenicah do 30. julija 1955. .— Prošnji je priložiti: 1. Spričevalo o kvalifikaciji, 2. Potrdilo o zaposlitvi, 3. Rojstni list, 4. Zdravniško spričevalo, 5. Lastnoročno napisan življenjepis. Podrobnejša pojasnila daje Mojstrska šola na Jesenicah. Mojstrska šola Železarne Jesenice Prostovoljno gasilsko društvo Naklo proslavlja 45 letnico obstoja društva in 10-letnico v svobodi dne 14. avgusta 1955, s pestrim kulturnim sporedom. Gasilci — gasilke Udeležite se tega pomembnega praznika v paradnih krojih. Komisija za podeljevanje štipendij in podpor pri OLO Kranj obvešča vse upravičence, da se bodo tudi v tem letu podeljevale štipendije dijakom srednjih šol in strokovnih šol, ter študentom višjih šol, visokih šol, fakultet in akademij. Štipendije in podpore se bodo podeljevale samo dijakom in študentom okraja Kranj izven območij mestnih občin Kranj, Tržič in Škofje Loke. Prednost pri prejemanju štipendij in podpor imajo otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Prošnji, katero je poslati na OLO Kranj — Komisiji za podeljevanje štipendij in podpor in ki mora med drugim vsebovati tudi družinske in socialno zdravstvene razmere, je priložiti še sledeče dokumente: 1. Potrdilo o šolanju, šolskem uspehu, opravljenih izpitih oz. o vpisu v šolo. 2. Potrdilo pristojnega organa o premoženjskem stanju družinske skupnosti. 3. Mnenje šolskega oz. fakultetnega odbora šole, na kateri se je prosilec zadnje leto šolal. 4. Otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja morajo predložiti prepis mrliškega lista in priporočilo terenske organizacije ZB NOV. Prošnje s potrebnimi potrdili je poslati OLO Kranj — Komisiji za podeljevanje štipendij in podpor najkasneje do 10. avgusta 1955. ker se vse kasneje dospele prošnje ne bodo obravnavale pred zaključkom I. polletja. Prav tako se ne bodo obravnavale prošnje, katerim ne bodo priložena vsa zahtevana potrdila. Prošnje morajo biti kolkovane z din 180.— državne in 90 din okrajne takse. S tem razpisom razveljavljamo v sporazumu z Okrajnim odborom ZB NOV razpis, objavljen v Glasu Gorenjske št. 28 dne 9. julija 1955. ker je bil ta pomanjkljiv. Komisija za podeljevanje štipendij in podpor pri OLO Kranj Kino Naklo: angleški film »A-friška kraljica«. — Predstava v petek ob 20. uri in nedeljo ob 19. uri. Kino »Krvave«, Cerklje: 23. in 24. julija francoski film »Divji deček«. — Mladini prepovedan. Predstave ob sobotah ob 20.30 uri, ob nedeljah ob 17. in 20. uri. Razglas Te dni bomo na območju o-kraja Kranj izvedli anketo o potrošnji lesa pri kmečkih gospodarstvih in nekmečkih gospodinjstvih. Navodila za izvedbo tega popisa je izdal Zavod za statistiko LR Slovenije. Po teh navodilih bo popis v vsej Sloveniji, a v nekaterih okrajih je že dovršen. Namen ankete je dobiti podatke o porabi lesa v ekonomskem letu 1953/54. Podatki se nanašajo na čas od 1. oktobra 1953 do 30. septembra 1954. leta. Anketa naj bi omogočila vpogled v nastale spremembe v načinu oskrbovanja z lesom in naj bi usmerjala gospodarnost v naših gozdovih. Popis potrošnje lesa ne bo splošen pri vseh gospodarstvih, temveč le pri nekaterih slučajno izbranih kmečkih gospodarstvih in nekmečkih gospodinjstvih. Povprečno bo izvršen popis le pri vsakem petdesetem gospodinjstvu. Seznam teh gospodinjstev, ki bodo anketirana, je na sedežu občinskih ljudskih odborov sestavil že statistični urad OLO. Strokovni uslužbenci, ki so določeni, da izvedejo anketo se bodo zglasili osebno na domu onih gospodinjstev, katere je s pomočjo tablic slučajnih števil določil statistični urad in bodo morali točno zbrati vse oodatke po priloženem anketnem listu GA-2. Iz Uprave za gozdarstvo OLO Kranj Dopisu$4e v „Glas Gorenjske" Ljudski odbor mestne občine, Občinski odbor SZDL in Občinski komite ZkS Radovljica čestitajo vsem delovnim 'indem k občinskemu prazniku — 28. juliju —• z željo, da bi bili vsi občani mesta Radovljice pri nadaljnji graditvi socializma še uspešnejši! Delavni kolektiv industriji bombažnih izdelkov 99 I BI 66 Kranju česti I u ob borbenem prazniku — Dnevu vstaje — vsem delovnim kolektivom in vsem delovnim ljudem Delovni kolektiv tovarne gumijevih izdelkov Scuxx Kranj čestita vsem delovnim kolektivom in vsem delovnim ljudem k borbenemu prazniku slovenskega ljudstva, Dnevu vstaje Delovni kolektiv tovarne Ob dnevu vstaje se spominjamo prvih borcev za svobodo in pozdravljamo delovno ljudstvo Slovenije, ki mu želimo tudi v bodoče mnogo uspehov pri naporih za ostvaritev socializma O »lepotah" Kranja, hi niso potrebne NAJVEČJE MORSKE GLOBINE Ameriški znanstveniki se v teh dneh že dalj časa ukvarjajo z merjenjem morskih globin v Tihem oceanu. Ta merjenja imajo namen, da bi znanstveniki odkrili največjo globino morja. Upajo, da bodo našli globine tudi preko 12.000 m. Do danes so že odkrili znane morske globine v Marijanskem rovu v bližini Guame, ki znašajo približno 10.000 m. Med tem ko je v Atlantskem oceanu znana le ena globina s preko 9.000 m. LOVSKO LETALO IZ MAGNEZIJA V celoti izdelano lovsko letalo iz magnezija so pred kratkim zgradili zato, da bi preizkusili, če je magnezij primeren za letalsko industrijo. Magnezij bi nadomestil aluminij. Tvrdka, ki je izdelala to letalo je mnenja, da bi gradnja letal iz magnezija skrajšala gradbeno dobo za 1/5. TELEFONSKI KABEL VEZE CELINE Pred kratkim so pričeli s polaganjem kabla, ki bo vzpostavil telefonsko zvezo med Ameriko in Evropo. 3 polaganjem kabla so pričeli v Novi Fundlandiji, ki ga izvršuje britanska 8.050 tonska ladja »Monareh«, ki je ena največjih ladij za polaganje kablov na svetu. S HELIKOPTERJEM JO JE RESlL Pilot helikopterja, ki je minulo nedeljo letel za reklamo nad obalo v Scheveningenu na Holandskem, je rešil 47-letno Adrijano iz Solingena, da ni utonila. Ko se je že potapljala jo je pilot opazil in se hitro spustil na morsko gladino, kjer se je Andrijana oklenila helikopterja. Na obali se je zbralo tisoče kopalcev, ki so gledali, kako pilot rešuje utopljenko iz morja. Prav zaradi tega pa je moral utopljenko pred obalo še enkrat spustiti v morje, ker na obali ni imel prostora, da bi pristal. Iz morja jo je potegnil v bližini stoječi policaj. S REČ—AN Vstop v Francijo je pust. Zamočvirjena tla to puščobo še bolj poudarjajo. Po vožnji skozi negovano severno Italijo in lepe pokrajine na jugu Švice, t; zgleda ta delček sveta do kraja nezanimiv. Truden od poti se nasloniš v kot in zadrem-lješ . . . V Dijonu je vstopil v oddelek starejši gospod. Podoben je bil trgovcu, lahko bi bil tudi tovarnar, na vsak način pa posloven človek. Poznal je do minute natanko vozni red, vse poslovne četrti Pariza, točno je vedel s kakšno hitrostjo vozi vlak — in rad se je pohvalil, da gremo več kot 110 km na uro — ni pa vedel, čeprav je bil Parižan. da je v Parizu mednarodni gledališki festival, za "Katerega sem ga radovedno spraševal. »Mon dieu, kje pa naj vem za vsa gledališča, ki jih je v Parizu na kupe. Kaj še niste bili v Parizu? No, imeli boste kaj videti! Bulevarji, avenije, trgovine, promet — kakšen promet. . .«, je gostobesedno opravičeval svojo nevednost. Potem je zaprl oči in zdelo se mi je, da v mislih ponavlja vozni red, po katerem bo prispel na lionsko postajo v Parizu natančno ob 22.07. Pariz . . . Znanilec meščanske in proletarske revolucije. Mesto zgodovine in bodočnosti. Mesto iskanja in zablod. Mesto visoke kulture in prostitucije. Velemesto . . . Spomnil sem se, da sem prejšnji dan bral v »Figaru«, kako ocenjuje to mesto sovjetska enciklopedija. »To je eno najlepših mest na sve- Veliko je reči kakršnih ne bi smelo biti, še več pa takih, ali pa z malo sredstvi odpravili - Rezultati ankete in olepševalnega društva iz Kranja Moramo priznati, da je mesto lenkosten estetski čut in obču- So pa reči, ki bi jih laže od-Kranj v zadnjih letih precej tek za čistočo. Da, tako je. pravili. Na sliki vidite lep pri-pridobilo na svojem izgledu, na Majhne so te reči, toda toliko mer »podjetja« Ilirija. Človek svojih lepotah. Vendar je še jih je in če bi vse odpravili, ne ve, ali je to samo priložnost-mnogo, lahko rečemo majhnih bi bil Kranj prav lahko precej no ali stalno podjetje. Prav reči, ki v nobenem primeru ni- lepši, kot je. gotvo pa ne stoji na pravem mestu. V središču mesta je tudi trgovina, poslovalnica »Jugopla-stike« (na sliki), pri čemer je zanimivo,, da je bil obnovljen le notranji del prostorov, za zunanji zgled pa je zmanjkalo denarja. Ali je morda tako bolj privlačno za kupce? Sicer je še' mnogo trgovin in podjetij, ki nimajo prave privlačnosti za kupce in potrošnike in to v največji meri zaradi neokusnega zunanjega izgleda (napisne deske) in čistoče, ki jo v marsikaterem prostoru pogrešamo. Precej je še v Kranju ostankov napol podrtih zidov, nepotrebnih barak in prav tako za so v okras mestu in itip^'o na V tednu turizma je Turistično okras mestu prav gotovo nista prizadete občane zelo slaoo luč, in olepševalno društvo