faujm izhaja vsak dan razen nedelje hi praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina i doatavljanjem na dom ali po poStl K 1*50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, polletna K fr—. četrtletna K 4’50. — Za inozemstvo K 30*—. — Naslov: UpravniStvo »Zarje« v Ljubljani. Selenburgova ulica St. 6, 11. nadstr. Uradne nre za stranke od 11,—12. dopoldan In s	od	6.-7.	zvečer.________________«
Posamezna številka O vinarjev.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredaHk« rokopise, ki jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino In inserate. — Netranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom; 6nostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo »Zarje1* v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. Ih od ‘/26.—'/tl. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Stev. 83.
V Ljubljani, v sredo dne 13. septembra 1911.
Leto L
Srbija.
Prevzetnost je lastnost, ki jo Čisla le pre-vzetnež sam ; p» tudi ta spoštuje le svojo prevzetnost, pa sovraži ali zaničuje tujo. Med lepe lastnosti se torej ue bo dala uvrstiti. Kdor ni pristaš dvojne morale, pa rabi za skupine enako merilo kakor za posamezne osebe. Umor je umor, če ga izvrši tolovaj ali pa država; inče prevzetnost ne pristoja posamezniku, tudi ue pristoja državi.
Zastopniki velikih držav so včasi drugega mnenja. Naš slavni grof Aehrenthal je bil n. pr, piepričan v času aneksi jskega spora, da se nam ošabnost napram mali Srbiji imenitno podaje. Grof Aehrenthal ni najboljši diplomat, pa tudi ne najboljši estet. Ideali lepote se iz-preminjajo kakor vse na svetu in v naši dobi, ki se — ah in oh! — vsebolj nagiblje k demokratizma, je ,8erenissimus“ le še komična figura in velike kretnje same ob sebi ne im-ponirajo več ljudem, iti žive živo življenje. Ne glede na to. da je dvajseto stoletje še več ali manj — wveda že bolj manj kakor več — krščansko in da prišteva krščaustvo napuh posebni vrsti grehov
Ali v političnem življenju ne smemo iskati ne lepote, ne krščanstva. Doba, ko je imelo krščanstvo praktičen pomen, je že davno, davno za nami; doba, ko bo tudi socialno življenje estetičuo, je še daleč pred nami. Sedanjost pa hodi po svojih posebnih potih. A tudi po teh ne prihaja prevzetnost vedno tja, kamor je bila namenjena; ker zabada nos preveč v oblake, izgube oči lahko stezo pod nogami in — bums
—	je najkrasnejša poza „fuč‘ v neprostovoljnem poljubovanju matere zemlje.
Ko so bili v Srbiji iz sebe zaradi Bosne in Hercegovine, definitivno izgubljene, smo z ironičnim posmehom gledali s svoje višave na deželieo, zvijajočo se v krčeviti bolesti. Mi — da bi se pogajali s takim pritlikavcem? Mi? . .. Naj hvali Boga, da ne pobašemo še njega v svojo torbo. Mi, ki lahko napolnimo vso Bosno in Hercegovino z vojaki in ob vsej meji razpostavimo kanon poleg kanona in čez noč, ne da bi kdo kaj opazil, mobiliziramo vso svojo mornarico !. . .
Vse to se je zgodilo. In veljalo je samo par ste milionov, ki smo si jih izposodili od kapitalistov, pa jim plačujemo milione za obresti. Ali s« je zaslužek našega ljudstva toliko zvišal, da labko utrpi te milione?. . . Izvoz iz Avstrije nazaduje, uvoz se množi; iz države gre več denarja nego prihaja vaujo — kljub krvavim dolarjem naših trpinov iz Amerike. Milioni pa se morajo plačevati. Kdor je gospodarsko močnejši, se otrese te dvomljive ugodnosti, kdor je odvisen, naj pa gleda, kako bo ob večjih stroških in manjših dohodkih živel. Naš državni dolg se je silno povečal —
baron Bienerth zasluži za to posebno priznanje velekapitalistov — in ljudstvo naj bi ne čutilo teh novih bremen? , . . Pač, pač. Ali če ee skriješ za plot, ne ve osel, odkod prihajajo udarci, če bi bil mistik, bi menil, da ga tepe kak Jupiter za zagonetne grehe.
Bili smo ponosni in s pomanjkanjem plačujemo svoj ponos. Pa se naiu je zazdelo, da je treba ošabnost še nekoliko bolj podpreti — s pomnoženimi bajoneti in jarboli — baron ScbOnaich se seli iz palače vojnega ministrstva baje zato, ker je imel premalo zmisla za naš ponos in ker se mu je zdelo 400 milionov za enkrat dovolj. Obroki za to prevzetnost se odplačujejo. ali na trnju niso zrastli. Za vsak milion, kar ga gre več v kapitalistične banke, prihaja nekaj manj mesa. nekaj manj krompirja v ljudske želodee. Na nekaterih obrazih je še veliko prevzetnosti, v črevah je je vsak dan mauj.
Pa je mala Srbija priznala, da je majhna iu da je imel stari Fric prav, ko je dejal, da je Bog na strani močnejših bataljonov. Naši fantje so se vrnili po tistih železnicah, po katerih so bili napravili izlet v povečano domovino, z njimi pa se je čisto po tihem pripeljal gost, ki je bil z njimi prišel v Sarajevo, v Mostar, v Banjaluko, v Brod. Sila prozaično je njegovo ime: Draginja. In ko je bila sablja odpasana, je prišlo mirno delo mešetarenja na vrsto. Ne da bi nas kdo silil — kajti silit; se ne damo, mi ne' — smo bili mali Srbiji obljubili, da dobi od nas gospodarske koristi, če neha kričati in se vede, kakor se spodobi pridnemu otroku.
Avstro-Ogrska je imela s 8rbijo skleniti trgovinsko pogodbo. Bes je, da so brezdomovinski socialni deraokratje kričali, da naj se Srbiji dovoli večii uvoz mesa in naj se skrbi, da dobi avstrijska industrija širši trg v Srbiji. Zakaj socialisti so trebuharji brez visokega poleta in so hoteli le več prilike za delo in več mesa za želodec. A‘i mi se nismo dali I Zmagala je naša krasna prevzetnost. Najprej smo lepo komodno premišljevali, če bi Bploh šli sklepat kakšuo pogodbo, če je to zabava ali če ni, preštevali smo gumbe, nazadnje smo čudovito blazirano, tako da smo občudovali sami sebe, rekli: „No, naj že bo. Naj revčki tudi kaj dobe.“ A ko so brezbožni socialisti zakričali : „Več živinel Več mesa/ smo se e finim sarkazmom nasmehljali, prav na lahnem, kakor se spodobi sitim kavalirjem, in prezirljivo smo jim odgovorili: „8e manj, lačna banda 1"
Pa smo sklenili glasovito trgovinsko pogodbo, s katero smo znižali kontingent., ki je bil Srbiji dovoljen pred letom 1908. Zato smo imeli trgovinskega ministra Weis8kirehnerja, tega izvoljenca gospodovega, ki bi posekal vsakega pismouka in samega luciferja spravil v dvom, če je svet ali proklet. In smo imeli
U4KSIM tiOBKIJ:
Mati.
8oeialen roman v dveh delih.
*	VIII.
Nataša je vstopila za učiteljico v tkalnico in Nilovna ji je od časa do ča«a donašala prepovedane knjige, oklice iu časopise.
To je bilo nje opravilo. Nrkolikokrat v mesecu se je preoblečena v nuno, v trgovko 6pie, v imovito meščanko ali romarico vozila in hodila po guberniji, z vrečo na hrbtu ali 8 kovčegom v rokah. V vagouih in parnikih, v gostilnah in hotelih se je vedla preprosto in mirno; spuščala se je v razgovor z neznanci in brez bojazni obračala nase pozornost 8 svojimi ljubeznivimi besedami in z mirnim nastopom izkušene ženske, ki je videla mnogo sveta.
Z zadovoljstvom se je rHzgovarjala z ljudmi, poslušala njih pripovedovanje o življenju, njih tožbe in vzdihe. Vsakokrat ji je srce prekipevalo radosti, kadar je opazila v človeku ostro nezadovoljnost, nezadovoljnost, ki protestira proti udarcem usode in z vso ▼nemo išče odgovorov na vprašanja razuma. Pred njo se je vse širše in pestrejše razvijala slika človeškega življenja, bistrega in nemirnega življenja v boju za vsakdanji kruh. Povsod je bilo vidno sirovo golo in čisto odkrito stremljenje, da prevariš bližnjika, da ga oropaš, da iztisneš čim več dobička »ase, in da mu izpiješ kri. Videla, je, da je vsega v iz-
obilju na 'svetu, a ljudstvo je živelo napol gladno v pomanjkanju sredi nepreračunljivega bogastva. V mestih stoje cerkve, z zlatom in srebrom napolnjene, ki ga Bog ne potrebuje ; a na cerkvenih stopnicah trepetajo berači, skrbno pričakujoč, kdaj jim stisne mimogredoč človek bakren novec v roke. Tudi prej je videla bogate cerkve in z zlatom obšita mašna oblačila popov, revne bajte siromašnega ljudstva in njegove nemarne cunje; ali prej seji je vse to zdelo naravno, a sedaj je videla v tem žalitev siromakov, katerim je cerkev bila bližja in po-trebrejša kot bogatinom.
Iz slik, predstavljajočih Kristusa, iz povesti o njem je vedela, da se je Kristus, prijatelj revežev, preprosto oblačil, a v eerkvah, kamor so prihajali siromaki po tolažbo, ga je videla vkovanega v Čisto zlato, oblečenega v žido, ki je zaničljivo šumela ob pogledu siromaštva. Nehote ee je spominjala besed Ribi-novih :
—	Celo z Bogom so nas prevarali 1 V laž in v obrekovanje so ga oblekli, da ubijajo naše duše!
Ne da bi si bila v svesti, je manj molila, a vse pogostejše razmišljala o Kristusu in o ljudeh, ki so, ne da bi izgovarjali njegovo ime, kakor da ne bi vedeli zanj, živeli po njegovih z»povedih in ki so, kakor on, smatrali svet za kraljestvo siromakov in hoteli enakomerno razdeliti vse bogastvo med ljudi. Mnogo je razmišljala o tem, ta misel se je razraščala v njeni duši, se poglabljala iu objemala vse, kar je videla, vse kar je slišala; rasla je in
Aehrenthala in Bienertha in junaško meščansko večino v parlamentu, ki je ošabno dejala: Nalašč l Ker smo večina mi, naj imajo agrarci prav . . .
Vse to ni stara zgodovina. Vse to ni bilo takrat, ko so se rimski plebejei izselili na sveto goro in so si morali modrijani patricijev izmišljati lisjaške štorije o želodcu in ostalih udih. Prav pred kratkim se je to godilo iu živo se spominjamo. Kako naj bi tako hitro izginil naš božanski ponos ... I
Ali pa . . . morda . . . vendar?
Ej, ošabnost ni lena; zlasti tedaj ne, kadar se mora končati Ce si govoril s sosedom le sedeč visoko na kouju, dočim je on stal v prahu, pa moraš naenkrat iz sedla, da so tvoje oči v eni črti z njegovimi, če sta prihajali iz tvojih ust le besedi „hočem“, »nočem**, pa se mora jezik naenkrat navaditi besede prosim".
Tako je to: Pred nedavnim bi bili lahko rekli Srbiji; Ponujamo! In 8rbija bi bi a še dejala »hvala!** Danes moramo vprašati: „Ali hočeš biti tako prijazna?- ... in onkraj Stve pravijo: Bomo videli. Bomo že še videli! . . .
To so uspehi naše gospodarske politike, posledice agrarne vsemogočnosti, zasluge Weiss-kirchnerjev. In če se tudi jutri popravi greh. pa dovoli nvoz srbske živine iu če nam je Srbi dajo, se s tem še ne morejo popraviti žalostne posledice tedanjega greha. Iz Srbije pride pomoč lahko za bodočnost. Za sedanjo Bilo nam Srbija ne more dati toliko mesa, kolikor bi ga bilo tr<rba, tudi če hoče. In če bo hotela, še ne vemo, kakšni bodo sedaj njeni pogoji. Zakaj tudi na Balkanu poznajo danes našo stisko.
Prevzetnost ni dobra. Tudi velikan je včasi odvisen od pritlikavca.
Kongres primorskih strokovnih organizacij.
V	Trstu, 11. septembra.
Kongres je v soboto nadaljeval svoje delo po določenem dnevnem redu. Predsedoval je sodrug Oliva.
O sistemu organizacije je poročal sodrug C h i u s s i, ki je po obširnem referatu predlagal sledečo
r e s o 1 u e i j o :
Z ozirom na dejstvo, da je združevanje delodajalcev v bojne organizacije zlasti zadnja leta zuatno napredovalo in da imajo take organizacije glavni namen, da vodijo boj zoper vsako pravično stremljenje delavstva, pri čemer se poslužujejo vseh dostopnih sredstev zlasti ob stavkah in v mezdnih bojih, ter da snujejo in podpirajo žolte organizacije;
vpoštevaje dejstvo, da smatrajo tako združeni delodajalci mezdne boje in stavke za vprašanja, ki se tičejo vseh podjetnikov en« stroke in včasi cele industrijske skupine ali vse industrije sploh ter da pogostoma groze in odgovarjajo z izpori, hoteč na ta način oslabiti delavsko vztrajnost in solidarnost;
oziraje se na to, da se neprenehoma množi število združenih družb, da se neprenehoma ustanavljajo različni novi karteli v mali in veliki industriji, da dobivajo podjetniške družbe podpore iz bank, ki dajejo na ta način delodajalcem v roke moč, kakršne doslej še niso imeli:
je treba priznati, da 8e je zelo povečala odgovornost delavskih organizacij in njenih zaupnikov.
Vpoštevaje ta dejstva poudarja kongres potrebo, da se posvečuje gibanjem vse vetja pažnja in da se ustanove v vseh strokovnih organizacijah močni bojevni skladi in da se v ta namen uvedejo obligatorični prispevki. Izpred oči se ne sme izgubiti neizogibna vodilna skupnost v mezdnih gibanjih iu stavkah; v industrijskih delavnicah, v katerih so zaposleni delavci različnih organizacij, se mora torej, kar se tiče stavk, mezdnih gibanj in sploh vprašanj, ki lahko vplivajo tudi na delavce drugih strok, obravnavati in sklepati samo dogovorno med vsemi organizacijami, ntoječimi na podlagi razrednega boja. V tem smislu se ima izvršiti sklep petega strokovnega kongresa na Dunaju o tovarniških organizacijah.
Peti kongres strokovnih organizacij na Primorskem, ponavlja resolucijo dunajskega V. kongresa, ki priznava fabrično ali delavnično organizacijo kot višjo formo organizacije in priporoča strokovnim organizacijam naših dežel, da jemljejo bolj v poštev razvoj in ojačenje delodajalskih organizacij, imajoč vedno pred očmi, da je edini uspešni sistem delavske organizacije zvezna mednarodno centralizirana organizacija z visokimi prispevki.
Po zelo obširni razpravi o poročilu in o resoluciji pa o sistemu organizacij, katere se je udeležilo veliko število delegatov, je bila navedena resolucija soglasno sprejeta.
Temu je sledila 10. točka dnevnega reda: Poslovnik meddeželne strokovne zveze. Pri tej točki je sodr. To-deschini prečital poslovnik, ki je bil bree vsake razprave soglasno odobren. 8 tem je bilo izčrpano delo drugega dne zborovanja.
V	nedeljo, zadnji dan kougresa smo imeli poročilo sodr. Valentina Pittonija o strokovnih organizacijah in zadružništvu.
Lepo poročilo sodr. Pittonija so zborovalci zelo pazno poslušali in so mu ob konea pritrdili z burnim aplavzom.
bila je kakor molitev, ožarjujoča ves temni svet, vse življenje in vse ljudi z enakomernim ognjem. Zdelo se ji je, kakor da se ji je približal sam Kristus, ki ga je od nekdaj ljubila z nejasnim čuvstvom, spajajočim v sebi strah z upanjem, gaujeuost z bridkostjo; kakor da bi se bil izpreroenil, višji je bil, vidnejši, veselejšega iu svetlejšega obraza. Sedaj so se njegove oči zasmejale uverjeno, z živo notranjo silo, kakor da bi bil v resnici vstal od mrtvih, omit in oživljen z gorečo krvjo, ki 80 jo radodarno prelivali v njegovem imenu. Iz svojih potovanj se je vračala k Nikolaju vselej radostno vznemirjena nad tem, kar je videla in slišala po poti, zadovoljna z opravljenim delom.
—	Lepo je, če Človek potuje naokolo in gleda! — je dejala Nikolaju. — Spoznaš, kako je urejeno življenje. Ljudstvo potiskajo in sujejo na rob življenja, a tam hočeš nočeš premišlja — zakaj? Zakaj me porivajo proč? Zakaj je vsega dovolj, a jaz lačen? In koliko razuma je vsepovsod, a jaz neveden in glup? In kje je Beg milosti, pred katerim ni bogatina ne beraia, temveč sami otrcci ljubljeni ? Ljudstvo se vzuemirja polagoma zavoljo svojega življenja ... in čuti, da ga krivica tlači, če ne Inisli nase!
Vse pogostejše je čutila hudo željo, da s svojimi bes dami govori ljudem o krivičnosti življenja in le s težavo je potlačila to željo ...
Nikolaj, ki jo je pogosto zasačil pred podobami; ji je smeje pripovedoval o čudežnih rečeh. Smelost nalog, ki čakajo človeštvo, jo
je osupnila in neverjetno je vpraševala Nikolaja :
— Ali je to mogoče?
A on ji je vztrajno, z neomajnim zaupanjem v resničnost svojih prerokovanj, pripovedoval pravljice o bodočnosti.
— Željam človekovim ni meje, njegova sila je neizčrpna! A vzlic temu svet le počasi bogati na duhu, ker je sedaj vsakdo vsled stremljenja po osvoboditvi od zavisnosti prisiljen, da zbira ue znanje, temveč denar. A kadar ljudje ubijejo svojo poželjivost, ko se oproste iz spon prisilnega dela . . .
Bedko je razumela smisel njegovih besed, a čuvstvo trdne vere, ki jih je oživljalo, ji je postajalo vse dostopnejše.
— Na zemlji je le malo svobodnih ljudi, to je vsa nesreča! — je dejal.
To je bilo razumljivo — poznala je Ijndi, ki so se os/obodili od poželjivosti in zlobe, razumela je, da bi postalo temno in strašno obličje življenja prijaznejša in preprostejše, boljše in jasnejše, če bi bilo več takih ljudi.
— Človek je prisiljen, da je okruten 1 — je žalostno dejal Nikolaj.
Mati mu je prikimala z glavo, spomnivši se Andrejevih besed.
IX.
Nekoč je Nikolaj, vselej točen kakor ura, prišel mnogo pozneje iz urada, kakor po navadi, in ne da bi se slekel, ji je orno dejal:
----------------------- (Dalj*.)
Nato je sledila volitev članov nove strokovne komisije in sicer zato, ker je morala točka o politič. delu, o kateii je imel poročati 8. Puecher, izostati. V novo strokovno komisijo so bili z aklamacijo izvoljeni sledeči sodrugi: Oliva Ivan, P i 11 o n i Fran, G i a c o -mini Ivan, K e r m o I j Vinko, B r a -dancl Vittello in Schulzer.
S tem je bila naloga kongresa izčrpaua in j« nato predsednik Oliva zaključil z lepimi besedami V. kongres strokovnih organizacij na Piimorskem, na katerem se je pokazalo, da se z vztrajnostjo in delavnostjo pač lahko mnogo doseže.
O naj novejših poročilih bomo še nak nadno poročali.
Zbor nemške socialne demokracije.
Jena, 11. septembra.
Letošnji kongres nemške socialne demo kracije se shaja v nemirni dobi. Agitacija zaradi maročanskega vprašanja je po zaslugi šovinistov in vsled strahopetnosti vlade, ki se ne upa brezvestnim hujskačem brez ovinkov zaklicati, da je mir za nemški narod bolj dragocen kakor interesi peščice grabežljivih kapitalistov v Afriki, postala resnično nevarna. Da ne zadeva krivda samo Nemčije, temveč da so vse prizadete vlade kapitalistične in da je zlasti vsa maročanska zadeva prosta kapitalistična špekulacija, ne izpremeni nič na tem, da ima za nemške korake Nemčija odgovornost. Povsem naravno je vsled tega, da se kongres ni mogel izogniti maročanski aferi in ker so bili že prej naznanjeni nekateri predlogi, se je ta debata pričakovala z napetostjo. Nemški socialistični kongresi zborujejo od nekdaj v popolni javnosti, pa se vsled tega tudi ne skrivajo nasprotja, ki se javljajo v stranki o tem ali onem vprašanju. Tako ima kapitalistična buržoazija od leta do leta priliko, da ugiba in fantazira o „ razpadu socialne demokracije". Te lepe sanje se niso uresničile doslej, pa se tudi poslej ne bodo.
Letošnji kongres zboruje v veliki dvoran’ tukajšnjega ..Ljudskega doma". Po stari šegi je bila otvoritvena seja snoči in je najprej v imenu jenenške lokalne organizacije pozdravil delegate sodrug Leber. Potem je imel naš stari Bebel, ki je na splošno veselje popolnoma okreval, pozdravni govor, s katerim se je dotaknil tudi maročanskega vprašanja in Viljemovega poto-vauja v Tanger leta 1905. Nato sta bila izvoljena sodruga D i e t z in L e b e r za predsednika. D i e t z se je v svojem govoru spomnil rajnega Singerja, ki je bil leta in leta redno predsednik na nemških strankinih zborih. Snoči so se opravile le formaluosti in se je definitivno določil dnevni red.
Danes je kongres pričel s svojim delom. Navzočih je bilo okrog 450 delegatov — verifikacijska komisija še ni končala svojega dela
—	in mnogo zunanjih gostov. Iz Avstrije so nemški sodrugi Adler, Glockel in Sch&fer, ki zastopajo stranko, Grassinger od nižje avstrijske deželne organizacije in sodružica Popp; dr. Soukup zastopa češke avtouomiste, Viktor Stein pa češke centraliste, iz Srbije je Topalo-vi<\ iz Francije Bračke, iz Anglije Quelch, iz Holandije Ankersmith, iz Belgije Vandersmis-sen, iz Rusije Axelrod.
Dr, S o u k u p je v daljšem govoru opravičeval če»ke avtonomiste, Viktor Stein pa je v imenu čeških centralistov povsem na kratko pozdravil kongres. Bazume se samopo-sebi, da se zbor nemške stranke ne more postavljati za sodnika v notranjih konfliktih. Ta pomen so imele tudi pozdravne besede dr. Adlerja, ki so za nas zanimive z drugega stališča.
Dr. A d 1 e r je v svojem govoru omenil zadnje volitve v Avstriji in deial: Tudi pri nas imamo nekaj podobnega kakor Vaš črno-modri blok. Na Dunaju smo premagali črni del tega bloka. Z liberalnim meščanstvom nismo sklepali nobenega kompromisa, nismo imeli nobenih dogovorov, nobenih pojavov; ne da bi bili govorili s onimi le besedico smo najprej vrgli ob tla tiste, ki so nam bili najbolj z< prni. Ali sovražniki naših sovražnikov še izdaleč niso naši rijattlji. Nemško nacionalua zveza se zdaj aže kot konsolidirana razredna sovražnica proletariata in prav lahko je mogoče, da bomo morali voditi prihodnji volilui boj, ki je morda blizu, v prvi vrsti proti pristašem nemško nacionalne zveze.
Potem so govorili še ostali zunanji zastopniki, ki so že omenjeni in zbor je lahko pričel z dnevnim redom. Poročilo strankinega vodstva je podal tajnik Ebert in ker se je to poročilo jdotekuLo tudi dveh predlogov, je prišlo že pri tej točki do maročanske debate.
Organizacija v Gdppingenu je vložila predlog, ki poziva strankino vodstvo, da razvije čim živahnejšo agitacijo proti militarizmu in za svetovni mir ter izreka obžalovanje, da do novejšega časa ni straukino vodstvo iz-
rabilo maročanske zadeve za obširno akcijo v interesu svetovnega miru.
Podoben predlog je vložila tudi' organizacija v Bremenu. Strankino vodstvo je razdelilo med delegate korenspondenco z bruseljskim mednarodnim tajništvom, hoteč dokazati, da je Boza Luienburg storila napako, ker je prezgodaj objavila nepopolno korenspondenco.
Boza Luienburg očita strankinemu vodstvu, da je grešilo, ker ni takoj zahtevalo, da se skliče mednarodna socialistična konferenca zaradi Maroka. — V enakem zmislu govorita Lentsch in Ledebur; ta naglasa, da je potreben sporazum o tem, kaj se ima zgoditi v slučaju vojne in zato bi bila potrebna zaupna konferenca vodilnih sodrugov iz vseh dežel.
Bebel in Molkenbuhr polemizirata s predgovorniki. Molkenbuhr naglaša, da due 8. julija, ko je predlagal, iiaj se počaka z maročansko konferenco, še ni bilo vojne nevarnosti. Ta je nastopila šele 14 dni pozneje vsled Lloyd Georgeovega govora. Ko je Luxem-burgova objavila Molkenbuhrovo pismo, je storila veliko napako, da je zamolčala datum.
O bremenskem predlogu se zahteva glasovanje po imenih.
Strankino vodstvo predlaga sledečo resolucijo : ..Strankin zbor protestira z vso odločnostjo proti vsakemu poizkusu izzvati morilno vojno med kulturnimi narodi, katerim pripadajo francoski, nemški in angleški, vojno, ki bi nujuo postala svetovna in se morala končati s katastrofo. Strankin zbor pričakuje, da bo zlasti nemški delavski razred izrabil vsako sredstvo, da prepreči svetovno vojno in zahteva, da se takoj skliče državni zbor, da more ljudsko zastopstvo izreči svoje mnenje."
Debata se je nato odgodila do jutri.
NOVICE.
* Nlžjearstrljski deželni zbor, ki je
sklican na 20. t. m., bo zanimiv zaradi razkola v krščanskp-soeialni stranki. Poslanci Hra-ba, Silberer, dr. Heilinger in nekateri drugi stoje izven oficielne stranke, kar ne more ostati brez posledic v deželnem zboru. Tudi nasprotja med mestnimi in agrarnimi poslanci bodo tukaj najbrže še močneje izbruhnila kakor v državnem zboru. Gessmann bo baje izstopil iz deželnega odbora.
* Za Češki deželni zbor sta bili v pon-deljek dve nadomestni volitvi. V Dječinu je bil izvoljen radikalni obrtniški kandidat Siegel s 1186 glasovi. Izmed 4000 volilcev jih je samo 1249 volilo. 52 listkov je bilo neveljavnih, 11 pa razkropljenih. V mestnem okraju Litomčrice-Lovosice je bil izvoljen nemški radikalec dr. Perko z 891 glasovi. Tukaj je glasovalo 907 volilcev izmed 2595.
* Ruiniran poslanec. Ogrski državnozborski poslanec Aleksij Pap, po starosti drugi član parlamenta, ki je imel nekoč kneževsko premoženje, je prišel tako na kant, da je moral poiskati pristrešja pri svojem bivšem slugi. Ker so ga dali v konkurz, mu bodo odrekli tudi mandat, če ga ne odloži prej sam.
* Pobožnost na ukaz Turški ministrski svet je sklenil, da bodo tisti mohamedanci ki ne drže strogega ramazanskega posta, kaznovani z zaporom od enega tedna do enega meseca in z globo od enega do petnajst funtov. če bi mogli naši klerikalci tako ukazovati !
* Bomba na železnici. Na turški progi Solun Vodena so pri osmem tunelu zasačili nekega Bolgara tisti hip, ko je polagal dina-mituo bombo na tir.
* Nesreča na trasimenskem jezeru.
V	soboto popoldne se je zgodila na trasimeu-skem jezeru v pokrajini Perugia v srednji Italiji strašna nesreča. Večja družba se je hotela z motornim Čolnom prepeljati čez jezero od Castigliona. Naenkrat je zatulil veter. Ena izmed dam je v strahu vstala, druge so se je oklenile, čoln ie izgubil ravnotežje, se nagnil na stran in prekucnil. Ljudje, ki so se vozili v čolnih mimo, so videli nesrečo, ne da bi mogli pomagati, ker se je dvigalo silno va-lovje, sami pa so imeli le lahke čoluiče. Osemnajst oseb se je obupno borilo z valovi. Nekaj časa so se slišali presunljivi klici na pomoč, potem je vse utihnilo, čolnar in drugi trije moški so dobili tla pod noge in so se rešili. Ženskam je bilo v njih oblekah nemogoče plavati, pa je vseh štirinajst utonilo.
* Etna bljuje. Na sicilijanskem vulkanu Etni so se pri vaseh Monteino pri Monte-rosso Soprano odprle nove špranje, iz katerega se dviga gost dim, izpremešan z žarečimi iskrami, dočim teče po klancu lava. Gozdovi občin Lingua glossa in Oastiglione so v nevarnosti. Podzemeljski sunki se ponavljajo. Ulice v Kataniji so pokrite s pepelom.
* Ugrabljena gospodična Tudi v A-meriki so včasi zelo ..temeljiti", kakor dokazuje v Chjkagu izhajajoči pobožni list „The Methodistic Chronicle." Uredništvo je slišalo nekaj zvoniti o sliki Gioconde,* ki je bila v Luvru ukradena, pa je napisalo tole imenitno notico: „Neka miss Gioconda, ki je obiskala pariški Luvr, je bila tam ugrabljena od doslej še neznanega moškega". Temu pa dodaje list
dobre svete, da naj mlada dekleta nikar ne hodijo sama v muzeje in omenja, da je že večkrat svaril svoje mlade čitateljke, V Parizu se seveda smejo in pravijo, da bi bilo na ta način za mlada dekleta tudi nevarno hoditi v me-todietovske cerkve.
* Otroško truplo v kovčegu. V Paul-heimu blizu Kelmorajna je policija prijela nekega prebivalca, ki je osumljen, da je umoril svoje štiri otroke. V njegovem stanovanju so našli kovček, v katerem je bilo že strohnelo truplo euega otroka.
* Ponesrečena jadrenjača. Blizu otoka Dago se je potopila neka jadrenjača s tremi jarboli. Samo trije možje so se rešili.
* Nesreča v finskem zalivu. Iz Peterburga, 11. t. m. javljajo: Strašna nesreča se je rgodila v finskih vodah, čoln s tujimi izletniki se je razbil ob skali blizu Hajnote. V čolnu je bilo pet oseb. Tri so se rešile. Neka gospa E c k 1 u n d in Tea L i n g e n , hči znane pesnikinje Tokle Lingen sta utonili. Tea je bila 21 let stara in je obiskavalalumetniško akademijo v Berolinu. Pravijo, da je bila izredno talentirana.
* Umor t gledališču. V Nashvillu v Ameriki je neka Samuel, žena enega najbogatejših meščanov med predstavo v gledališču ustrelila poleg njenega moža sedečo gospodično Wist. V gledališču je nastala panika. Mnogo žensk je omedlelo. Morilka se je dala mirno prijeti in odpeljati v zapor.
Ljubljana in Kranjsko.
— Proti draginji. Občina je sklenila nakupiti večjo množino živil za siromašueje prebivalstvo, ki si ne more pomagati proti draginji. Seveda se to ni zgodilo v Ljubljani, ampak v Magdeburgu na Nemškem, kjer so brezbožni socialni demokratje podali predlog v tem zmislu in ga je občinski zbor sprejel. V Magdeburgu je gotovo dragiuja precej velika. Ali v Ljubljani tudi ni majhna. Če se plačuje za en krompir po dva vinarja, tedaj se človek na trgu ne upa niti vprašati, počem je solata ali pa celo jajce. Tudi ljubljansko prebivalstvo bi potrebovalo pomoči in občina bi imela nalogo, tudi v svojeh delokrogu storiti, kar je mogoče. Saj izreka že ime „občina“, da ima organizacija občine skrb-ti za občno blaginjo, seveda za blaginjo svojih prebivalcev, ne pa za oderuške profite Agrarnih roparjev, ki so ravno tako karteliraui iu nahujskani zoper konsumente kakor industrijski izkoriščevalci. Toda kaj naj ljubljansko prebivalstvo pričakuje od občine, ko nima niti adrese, do katere bi se obrnilo s svojimi zahtevami? Občinski svet imamo, ali na papirju. Zakaj klerikalni bandi se poljubijo zaradi njenih nizkotnih strankarskih interesov zavleči funkcioniranje občinskega sveta in tako čaka ljubljansko prebivalstvo lahko s pestmi v žepih, kdaj se bodo nebesa usmilila in vrnila ljubljanski občiui avtonomijo. Kamorkoli se človek na Kraujskem zdaj obrne, povsod naleti na klerikalno hudobnost. Ali gorje kadar pride čas obračuna s to brezdušno bando!
— Ljubljanski pastor Hegemann se mora zopet ' zagovarjati pred sodiščem v Li-bercu zaradi ponižanja dogem katoliške cerkve. Zaraditega je že dne 28. decembra I. I. stal pred o tlim sodiščem, k jer mu je bilo očitano, kakor poročajo liberški listi, da je na nekem shodu v Fridlandu dne 23. maja 1. 1 govoril: „ Dogme katoliške cerkve nasprotujejo razumu, oltarski zakrament da je v protislovju z razumom, dogme o nezmotljivosti ne moremo kot pametni ljudje prizuati in katoliška cerkev zatira vsako svobodno gibanje." Dr. Hegemann je takrat priznal, da je rabil te izraze, toda brez vsakega žaljivega namena. Okrožno sodišče je oprostilo pastorja. Javni tožitelj pa je vložil ničnostno pritožbo in najvišje sodišče je zaukazalo novo razpravo, ki se je zadnji teden začela zopet v Libercu. Dr. Hegemann je prišel iz Ljubljane na obravnavo. Državni pravd-nik dr. Zorn je zahteval, da se izključi javnost, kar pa je sodišče odklonilo. Kot priči sta bila zaslišana namestništveni koncipist Bitt, ki je bil takrat kot odposlanec oblasti na S' odu, pa neki vpokojeni uradnik finančne straže. Bitt izjavlja sedaj, da je slab stenograf in da si je beležil samo posamezne „šlagworte“. če se je čutil kdo izmed navzočih v svojih verskih občutkih užaljenega vsled predavanja, ne ve. Druga priča — star mož — pa pravi, da se je on čutil užaljenega. Obravnava se je odgodila. da se bodo posamezna mesta iz Guden-hofove knjige primerjala s Hegemannovimi besedami. Nadaljevanje razprave se pričakuje v štirinajstih dneh.
— Osrednji odbor „ Vzajemnosti" ima danes, v sredo ob 8. zvečer sejo v pisarni železniškega tajništva na Besljevi cesti. Vsi člani so vabljeui, da se zanesljivo udeleže.
— Pevski odsek „Vzajemnosti" vabi nujno svoje člane, da se redno udeležujejo pevskih vaj. Izlet tržaških sodrugov, ki je bil zadnjič prepovedan, je sedaj določen na dan 24. septembra. Gre torej za to, da pevski zbor pri tej priliki častno nastopi, tembolj ker prideta tudi iz Trsta dva pevska zbora. Sestanek vseh članov je jutri, v četrtek zvečer ob 8., potem pa so prihodnji teden vsak večer redne
vaje, na katerih se bo treba naučiti tudi nekoliko novih zborov. Torej je častna naloga vseh pevcev, da se točno udeležujejo vaj.
— Odbor pevskega zbora „Vza-jemnosti" ima v petek, 15. t. m. ob 8. zvečer važno sejo. Vsi odborniki so naprošeni, da točno pridejo.
— Sej* kovinarjev bo v četrtek takoj po delu; prosi se da člani točno in vsi pridejo, ker je velike važnosti.	Hlebš J.
— Abonente Iščemo za svoje gledališče! Sprejemamo in objavljamo: Slovenci imamo eno samo veliko gledališče, in še to je navezano večinoma le na podporo svojih abonentov. Dasi daje mesto Ljubljana našemu gledališču subvencijo, bi brez abonentov ne moglo niti obstajati, kaj pa šele procvitati. Abouentje so vir vsega življenja in napredovanja našega gledališča; čim več abonentov, tem boljše gledališče. Moralo pa bi biti vedno več gledaliških abonentov tudi zato, ker šteje Ljubljana vedno več uglednih in narodno zavednih slovenskih familij, vedno več slovenskih odvetnikov, notarjev, sodnikov, višjih uradnikov, učiteljev, trgovcev, obrtnikov in imovitih meščanov. V Zagrebu, v Pragi, v Gradcu i. dr. se občinstvo kar trga za gledališki abonement, za lože pa se pričkajo in pravdajo cele ulice in vsak boljši človek, ki hoče veljati za omi-kanca in zavednega rodoljuba, je gotovo aboniran v gledališču. Tmn se nihče ne izgovarja na draginjo, ker si zna vsakdo prištediti denar pri drugih naslovih. In tudi ljubljanski Nemci t-o abonirali že vse prostore in prostorske V svojem novem gledališču. Zato pa Slovenci ne smejo zaostajati, nego bodo abonirali vse lože iu vse prve vrste v parterju in na balkonu, da pokažemo svetu, kako smo kulturni iu narodno zavedni. Naj se zmenijo znane iu prijateljske slovenske rodbine, da abonirajo skupno ložo, znanci in prijatelji pa naj abonirajo skupni sedež. Pri staTem ljubljanskem sistemu par in n e p a r - predstav je to brez težave izvedljivo. Ruzločka ni med par iu n e p a r -predstavami nobenega. Ker hočemo imeti letos izvrstne predstave, so stroški zelo narasli. Treba je torej Čim največ abonentov in čim naj večjega obiska predstav, da se ti stroški pokrijejo. Dobro gledališče je pač drago! Zato je nujno potreba, da se oglasijo abonentj e za vse lože in za vse sedeže v prvih p a r t e r n i h in balkonskih vrstah. Abonirati pa se more v gledališču vsak prostor, izvzemši stojišči. Slovenci, agitirajte za svoje gledališče! Oglasite se, stari iu novi aboneutje!
— Klub slovenskih blcikllstov „LJub-ljana“ vabi svoje člane na sestanek, ki bo v četrtek. 14. t. m ob 8. zvečer v društveni sobi Ker je sestanek zaradi cestne dirke, ki se vrši v nedeljo 17. t. m., zelo važen — se pričakuje, da se ga vsi člani zarie ljivo udeleže.
Eleklroklnfinatograf „Ideal“. Dtnes in jutri se predstavlja _Sokolski zlet v Zagrebu", jako zanimiv posnetek velike sokolske slavnosti; film je 400 m dolg V petek večer smeha. Od sobote do pondeljka pri večernih predstavah „Model", drama iz življenja.' Prvotno je bila ta slika policijsko prepovedaua, potem se je ta prepoved razveljavila.
— Seja volilnega odbora v Sp. Šiški je nocoj ob sedmih v lokalu „S(>lošnega pravovarstvenega in strokovnega društva" (nad prodajalno konzumnega društva). Vsi člani odbora naj se seje zanesljivo udeKže.
— Draglnjskl shod v Zagorju ob Savi V nedeljo dne 10. septembra smo imeli dobro obiskan shod proti draginji. Predsedoval je sodrug W a 1,1 a n d , poročal sodr. č o b a I ki je povdarjal, da je sedanja draginja pojav kapitalistične uredbe današnje družbe. Zatega-del se bo dala draginja radikalno odpraviti šele tedaj, kadar ovržemo kapitalistično gospo-darstvo. To pa bo delo dobro orgamziianega proletariata, zatorej je naša dolžnost, da se organiziramo Delavstvo se bo osvobodilo samo z lastuo močjo, zatorej se ne smemo zanaštti na morebitno dobrotljivost in usmiljenost meščanskih krogov. To naj si delavci zapomnijo tudi z ozirom na bližuje občinske volitve!
  Gozdni pož»r pri St. P^tru Iz Št
na Krasu poročajo: Na Mali Šmaren 8. t. m. je nastal nad Kalom ob tužui železnici požar, ki je upepelil nad poldru i hektar gozda in 80 a obsežen travnik posestnika Franceta Žig-mana iz Kala. Ogenj so zanetile iskre iz lokomotive.
— Brezdušna Igra. Dvoje desetletnih deklic iz Gabrovšice se je šlo dne 13. avgusta kopat v potok Breg: Julija Piškur, katero je njena mati pri odhodu v Ameriko pustila pri stari materi, pa Ivanka Horvat. Ko sta bili v vodi, je pa nekega moža obšla neumna objest, pa je začel po navadi, ki je na žalost pri nas zelo razširjena, obmetavati otroka s kamenjem, naslajajoč se, ko sta morala pred njegovim nevarnim nagajanjem boljinbolj bežati v globokejšo vodo. Ali trapasta igra se je zaključila z nesrečo. Kamen je zadel malo Julko s tako s tako silo v glavo, da ji je počila kost. Dekle se je zgrudilo in voda jo je nezavestno odgnala v globokejšo strugo, kjer je brez pomoči utonila. Tedaj je brezvestnež
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo m Tolstovrško slatino,
M Je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 vt kamor naročnik določi.
Maaiov: Tolstoviška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kJer Je tud> g°stilna» letovtMe tn prenočišče, gj gj gj Svoji k svojimi
pobegnil. Baje ima "landarmerija njegov sled. Da se ne morejo niti odrasli ljudje odvaditi takih barbarskih iger, ko bi bilo treba, da bi se že pri otrocih na vso moč delalo zopet take instinkte!
— Požar v Zlreh. Iz Žirov poročajo:
V soboto 9. t. m. je pri nas do tal zgorel s senom in slamo uapolujeni skedenj pusestnika A. Oblaka. Kakor po navadi so tu zanetili •ogenj otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Isti dau popoldne pa je strela udarila v staro gostilno pri Sv. Treh kraljih ter jo upepelila.
— Pozor, Idrijski delavci in žene!
V nedeljo dne 17. t. m. ob 9. dopoldne bo T pivarni pri .Črnem orlu“ velik javen ma-nifestaei.jski shod z dnevnim redom: draginja.
Po shodiu obhod po mestu. Kdor čuti draginjo, naj bo ta dau na svojem mestu, ttdor ima vsega dovolj, ostane lahko doma. ene, ve čutite, da je draginja Perete vsakdanje vprašanje. Ve najbolj veste, da dolgo ne more več tako naprej, zato pa stopite na plan ta dan in pokažite, da kdor skuša prekr.ti dra-giujo in pretečo bedo delavskih mas, ne misli pošteno in ne sme iskati zaupauja med nami.
Pokažimo torej mirno in dostojno, koliko nas je, ki nam lakota trka na duri!
Štajersko.
— Demon alkohol. (Dopis iz Hrastnika.) V pijauosti je v Savo skopila v petek okolo 7-r zvečer žena upokojenega delavca Jankoviča. Že dlje časa je bil v družini prepir in tepež, ker je mož pijančeval in ga ie žena karala. Sedaj pa se je tudi ona iz obupa udala pijači. V petek je ves dan popivala s svojim 2 leti (!) starim otrokom. Ko pride proti večeru njen mož v Killerjevo gostilno in najde tam ženo pijano, jo začne pre-tepavati. Žena odide z otrokom proč, in se napoti k Savi, da se prepelje čez. Starejši sin, ki je menda že slutil, kaj da namerava mati, se ie peljal ž njo. Ko se pripeljejo s čolnom sredi Save, hoče skočiti mati v vodo, v tem trenutku iztrga sin materi bratca iz rok in hoče zgrabiti tudi mater. A prepozno! Mati se je že vrgla v Savo in izginila v valovih. Dobili so jo v vrtincu pri Možiuetu mrtvo.
— Rbji tat. Čevljar Jože Slemenik v Celju je že dalj časa v Savinji lovil ribe z dinamitom, s katerim je dostikrat pokončal ue-broi rib. Te dni je ponujal neki gostilničarki v Gabrju lepe karpe na prodaj, a so ga pri tem zasačili orožniki. Za ribji lov potrebni dinamit je tudi kradel
Trst.
— Politični odbor tržaški ima dne
IB. t. m. v .Delavskem dorau“ zvečer ob 8, Važno sejo. — Na večer 16. t. ra. vabi politični odbor tržaški v .Delavski dom“ vse mestne in okoličanske zaupuike in načelnike strokovnih organizacij na važen sestauek in priporoča vsem, da se ga gotovo udeleže.
— Društvo „Ljud*kl oder“. Predmestni in okoličauski sodrugi, posebno mladina, spoznava boljiubolj važnost izobraževalnih dru-št-y Tako se vrše v najkrajšem času ustanovni občni zbori pri Sv. Mariji Magdaleni in na Koutovelju, pripravljajo se v 1’adriču, na Vrtelji in v Sv. Križu. Nameni in cilji teh društev so enaki društvu nLjudski oder , in sicer Potom časopisja, dobrih knjig in predavanj nuditi članom čim višjo izobrazbo. Umevno je, da bo .Ljudski oder“ po možnosti podpiral ta 'društva. .Ljudski oder“ bo posojeval tem dru ^tvom svoje knjige, dokler si sami ne nabavijo nvojih knjižnic. Zaradi tega je sklenil odbor .»Ljudskega odra“, da naprosi sodruge, ki imajo kako knjigo odveč, naj bi jo darovali kuiižnici .Ljudskega odra“. Darovane knjige *mj se naslove : Društvo .Ljudski oder“ v Trstu, nlica Boschetto 5, I. nadstr.
— Zadnja seja izletnega odbora bo •v nedeljo 17. septembra točuo ob 10. zjutraj.
er so na razpravi zelo važne zadeve, naj se vsi odborniki zanesliivo udeleže.
zadnje vesti.
Železničarsko gibanje.
Dunaj, 12. septembra Vlada žuga z mllltarlzacijo želczn*c, če bi prišlo do železničarske stavke. (Zelo socialno mišljenje I) Pozivnice za rezervne častnike in vojake so že 8pisane. Vlada računa, da bi imela na razpolago železniški in brzojavni polk v vojnem sta-hju, za železuiško službo sposobno pionirsko moštvo, železničarje, ki so rezervisti ali nadomestni rezervisti, uradnike iz centrale in stavkokaze. (Na papirju se lahko delajo taki ra-®°ui. Situacija je taka, da je prav podobnega laganja treba. Ce imajo toliko denaria za „mi-'harizacijo, naj ga porabijo, da izpolnilo železarske zahteve, pa ne bo treba razburjenja.)
Cesarski manevri.
Budimpešta, 12. septembra. Nadvojvoda Fran Ferdinand je danes zjutraj z vojaškim spremstvom dospel v Bartfo, da se udeleži velikih manevrov. Prišlo je tudi mnogo tujih častnikov.
Eolerozna „Edinost“.
Trst, 12. septembra. Dauašnje poročilo .Edinosti* o koleri v Trstu je od konca do kraja zlagano. Na seji mestnega zdravstvenega odseka je občinski svetovalec iu zdravnik sodr. dr. Senigalia interpeliral, kaj je resnice na tem poročilu. Odgovor je bil ta, da je zdravstveno stanje v Trstu nujpovolj-uejše in da o koleri ni nobenega sledu, pač pa je res, da sta v Bertokah pri Kopru umrli dve osebi.
izlet tržačanov v Tržič.
Trst, 13. sept. Vlada je dovolila izlet tržaških sodrugov v Tržič (Moufalcone) za nedeljo 17. t. m. Vladno dovoljenje kaže, da razsaja kolera le v glavah narodnjaških urednikov.
Gozdni požari pri Trstu.
Trst, 13. sept. V gozdu pri Žavlah je včeraj popoldne okoli ^ 4. nastal ogenj, ki je uničil 20 arov gozda. Že v pondeljek pa seje vnel gozd pri Sv. Križu. Gorelo je cel dan. Mestni požarni hrambi se je šele proti večeru posrečilo ogenj omejiti.
Cela občina pogorela.
Praga, 12. sept. Občina Jamny pri Pisku je v soboto vsa pogorela. Škoda znaša poldrug rnilion kron. 280 oseb je brez strehe.
Obštrukcija na Ogrskem.
Budimpešta, 12. septembra. Po nekaterih poimenskih glasovanjih je prešla danes zbornica k debati o brambnem zakonu. Posl.
P a i z s (Kosuthova stranka) odklanja brambno predlogo iz finančnih iu gospodarskih ozirov ter predlaga, da se predloga umakne iu znova predela. Prihodnja seja bo jutri.
Bosanski sabor.
Sarajevo, 12. sept. Sabor bo sklican na dan 2. oktobra.
Strankarski zbor nemške socialne demokracije.
Jena, 12. septembra Danes se je nadaljevala razprava o poročilu vodstva in o m a-ročanskem vprašanju. Posl. F i -s c h e r graja Eozo Luxenburgovo iu osebne napade Ledebourjeve in brani strankino vodstvo Jjčeš da je v maročanskem Vprašanju popolnoma pravilno postopalo. Tudi sodr. Bernstein brani straukino vodstvo, češ da je bila mirovna demonstracija umestna šele tedaj, ko se je zjasuil položaj. Posl. dr. L i e b -k n e c h t napada strankiuo vodstvo, češ da obstoja vojna nevarnost, odkar je bila odposlana oklopnica „Panther“ v maročansko vodovje. Ves nemški proletariat zahteva kakor en mož energičen nastop zoper vojno huskarijo. Enakega mnenja je sodr. Boža Luienbur-g o v a. Posl. D a v i d je mnenja, da je strankino vodstvo ravnalo čisto pravilno; nemška socialna demokracija ima o maročanskem vprašanju enoten nazor in ne bo pustila, da se vname iz maročanske iskre svetoven požar. Posl. B e b e 1 polemizira z Ledebourjera, ki je de|al, da je vodstvo izrabilo Bebelnovo ime, in označuje njegov izraz za netaktnost. Koncem razprave sta bila oba predloga, izražajoča grajo strankinemu vodstvu zaradi nastopa v maročanskem vprašanju, umaknjena. — Popoldne se je strankarski zbor pečal s predlogi o tisku in mladinski agitaciji.
Kolera.
Budimpešta,13. septembra. Uradno se naznanja, da so se včeraj pojavili štirje novi slučaji azijske kolere.
Beka, 12. septembra. V mestu je obolel 45 leten hrvaški železničar za sumljivimi koleroznimi znaki. Muogo oseb, ki so ž njim prišle v dotiko, so izolirali
Sofija, 12. septembra. Na parniku .Alah Kerim“ sta umrli dve osebi za kolero. Ker so ju vrgli v bližini Burgasa v morje, je parnik zasledovala bolgarska bojna ladja, ga dohitela in izročila rumuuskim oblastem.
Carigrad, 12. septembra. Danes je zbolelo na koleri 18 oseb, 16 oseb je umrlo.
Maročansko vprašanje.
Pariz, 12. septembra. Ministrski svet je imel danes sejo, na kateri je minister za zunanje zadeve predložil odgovor, ki naj se da Nemčiji na njene protipredloge. Odgovor je sestavljen zelo miroljubno, v stvari pa odločno. Ministrski svet je pritrdil kouceptu, ki ga je predložil de Belves in bo Cambon ta odgovor po prihodnjem ministrskem svetu, ki bo v četrtek, oddal Kiderlen Wachterju. Ministrski predsednik Caillauz je imel včeraj daljši pogovor s francosk.m poslanikom ▼ Madridu o stališču, ki ga zavzema Španija.
Pariz, 12 septembra. Ministrski predsednik Caillauz se je danes odpeljal k vojaškim manevrom in se vrne jutri v Pariz, da se more v četrtek udeležiti seje ministrskega sveta.
London, 12. septembra. V Tanger so baje došla pi9ina iz Marakeša, da je bilo v južnem Maroku umorjenih več Nemcev. Ta vest doslej ni potrjena.
London, 12. septembra. Barowska luka iu vsi doki so ostro zastraženi. Mornarji, ki so na straži, imajo ostre naboje. Vsled tega se širijo vznemirljive govorice.
Pariz, 12. septembra. Iz Agadira javljajo, da je tja priplula španska bojna ladja in se zasidrala poleg nemške križarke .Berlin*. Baje sta takoj po prihodu odšla dva španska ča<tnika na nemško ladjo in ostala tam dalje časa. Španci pravijo, da so prišli kupovat kure in jajca.
Vojna r miru.
P i r n a (Saško), 12. septembra. V bližini je hotela daues zjutraj močna vojaška patrulja 10. ulanskega polka preplavati Dabo. Zašla je v močan vrtinec in je utonilo deset ulancev in 1 podčastnik. Vsi rešilni poskusi so bili brezuspešni.
Inženir Richter.
Jena, 12. septembra. Inženir Bichter se ie daues popoldne vrnil k svoji materi in rodbini. Na kolodvoru ga je pozdravljalo na tisoče občinstva.
Generalna stavka v Bilbao.
Madrid, 12. septembra. V Bilbau so proglasile delavske zveze generalnostavko.
Kitajski nemiri.
Peking, 12. sept. Brzojavna zveza s Šmigtuiem je prekinjena. Ustmena poročila trdijo, da so vstaši napadli podkraljevo palačo, ko je policija zaprla kolovodje. Množica je bila odbita. Dvajset oseb je ubitih.
Mehiko.
Novi J o r k , 12. septembra. V nedeljo so imeli pristaši Beyesa v Mehiki shod, na katerem so skleuili zahtevati, da naj kongres odgodi volitev novega predsednika republike. Maderovi pristaši so napadli shod Prišlo je do boja, v katerem je bilo devet oseb ubitih, dvajset pa ranjenih.
Odgovorni uredniK Fran Bartl.
Izdaja in zaiaea založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
J Laška in dunajska J l - - kuhinja - - a
i Šelenburgova ul. 7 b
|	nasproti	glavne	pošte.	g
n Vsak čas se dobe mrzla in gO‘ka je- g “ dila, zmiraj sveže morske ribe in iz-g vrstno in ravno došlo vino „Brionl“. g
g Sprejme se abonente na kosilo in večerjo, g
BV prenovljenih prostorih in pod novim g ravnateljstvom se priporoča sl. občin- ■ j j	stvu za obilen obisk.	p;
mm mm ■■■ wm
Kupujte „Zarjo“
izvod samo 6 vinarjev.
Vse
na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige
v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi
v trgovini s knjigami in muzikalijami
Kleinmayr & Bamberg
LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 2.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj.
Ob pričetku šolskega leta!
priporoča
Gričar & Mejač
svojo bogato zalogo zgotovljene obleke po najnižjih cenah in strogo solidni postrežbi.
Kavama „Central“
Sv. Petra cesta št. 37 pri jubilejskem mostu
—	se cenjenemu občinstvu in delavstvu toplo priporoča. —
S spoštovanjem	Štefan	Miholič,	kavarnar.
e
Silo in moč, kri in pogum
daje obolelemu in oslabelemu živčevju hvaljeno in splošno priznano redilno sredstvo „Nutrigen“, ki se po pravici imenuje
—	„KraIj redilnih preparatov44. ^==assss
Vse, kar se da dobiti dobrega na polju redilne tehnike, je združeno v .Nutrigeuu* na idealen način.
Kar je za istradan želodec skleda dobre jedi, kar	za	žejno in izsnšpno grlo
sveža	pijača, tako je ,,Nntrigen“ za	utrujene, izstradane	in	po krepčilu	hrepeneče
živce	krepilna hrana in poživljajoča	pijača. .Nutrigen*	je	znan sedaj	že povsod,
kjer se je širila nevrastenija, zdravje	in blagoslov, sreča	in	dobra volja	ga spremljajo na njegovem zmagovitem pohodu.	,
Redka prilika.
100 zavitkov „NutrIgena se razdeli med ljudstvo. Sleherni naj zahteva od
Podjetje „Nutrigen“, Budapešta, VII. Erzsčbet-kdrut 16,
odd. 172.
Zavitek .Nutrlgene* za poekušnjo obenem z jako poučno brošuro zastonj In poštnine prosto brez zaveze. Poskusite izboren .Nutrigen* in sodite po lastni izkušnji.
Modna in športna = trgovina =
P. Magdič,
m Nasproti= St glavne pošte
Krasne bluze 1 h iz svile, volne, batista in barhenta. | [ : Hišne halje, spodnja krila, predpas- j j |; niki za dame in otroke. Moderci j •■! najmodernejši kroj v krasni izberi. j !■ Batist in šifon moderčki. j;	Damski klobuki in čepice, otročji klobuki in čepice, pajčolani, igle za klobuke, pajčolani za neveste, mirtovi venci in šopki.	Pletene jope v poljubni barvi, pletene športne jope, pletena spodnja krila, pletene boa in mufi, pletene čepice in klo- , buki, krasna izbira dežnikov in solnčnikov. j
I Specialiteta šerp 1 [; za gledališče, svilnate in čipkaste ! j! šerpe, volnene rute (pleti)-. Svilnato ji blago modno in gladko in v naj-ij modernejših vzorcih, gladki in pa j j; modni baržuni, pliši, tenčice.	i % Damsko perilo ovratniki, manšete, srajce, spodnja krila, hlače, predpasniki, žepni robci, krasna izbira švicarske vezenine, kopalni plašči in obleke frotir brisalke in vse druge kopalne potrebščine.	Jesensko, zimsko tricot perilo, majce, spodnje hlače. Reform hlače, iz klota in pletene, modne nogavice, pletene in suknene gamaše, nočni čevlji za dame in otroke. i
1 Kožuhovina 1 jj boa, mufi, klobuki, čepice, rokavice j h iz sukanca, kože, pletene in čip- j kaste, krasne ročne torbice, denar-‘ nice in verižice.	Narodne zastave narodne torbice, blazine, preproge tableti, zagrnjala, vezenine. Razni društveni znaki, potrebščine za telovadna društva in drugi šport.	Potrebščine za šivilje čipke, čipkasto blago, čipkasti ovratniki, šerpe, vložki in motivi, pozamenterija, vezenine, sukanec za šivanje, pletenje in ve- j zenje, svilnati in baržunasti trakovi, podloga gumbi, zlate in srebrne resice, čipke, žnor, porte in trakovi.
'		i
Sl 1 Modno perilo ij kakor srajce bele in barvaste, spal-|i ne srajce, spodnje hlače, žepni robci, e ovratniki, manšete, naprsniki beli in ! | barvasti.	| Cilindri, klobuki j trdi in mehki vedno najnovejše oblike in barve. Zaloga svetovno znanih Borsalino in Pichler klobukov. Če-i pice iz angleškega sukna, usnjate in i kožuhovinaste.	S Trikot perilo i kakor srajce, majce, hlače, potne jopice, dr. Jagrovo volneno zdravstveno perilo. Dr. Lahmannovo zdravstveno perilo iz bombaža.
1 Dežniki in palice p vsake izvršbe in cene, glaloše, noč-p ne čevlje najboljše kakovosti, usnjate, [j suknene gamaše, pletene patent ga-i maše, potovalni pleti in odeje, zrač-ne blazine.	Kravate, pentlje samoveznice, vedno najzadnje novosti, od priproste do najfinejše 1 vrste. Ščitniki iz svile, volne in bom-j baža. Moderni svilnati robci za žep.	Špecialiteta gumb za manšete, prsi in ovratnike, roka-1 vice iz sukna, kože, volne in pletene, < i naramnice in podveze, vsemogoči ‘ sistemi in cene. !
I Za lovce p pleteni telovniki, (flanele srajce iz 1 volne in polvolne), dokolenice, noji gavice, rokavice, čepice, nahrbtniki. | Nepremočljivi plašči iz oljnate tva-rine.	1 Milo, dišave j ustna voda, voda za lase, kolinska l! voda, zobna krema, puder, ščetke za obleko, lase, zobe, nohte, brke i1 in klobuke, glavnike, zrcala obveze P za brke, gumijaste gobe in vse druge toaletne predmete.	Za turiste volnene srajce, sviterji in nogavice, j dokolenice, nahrbtniki, specialiteta 1 j pletenih gamaš, dereze, krplje, cepini, ; vrvi, plezalke, ski, sanke, raznovrstne ! aluminijum posode itd.
Modna in športna Q SUJ = trgovina s f. IVI
U
»na T***?
CII id glavne pošte
E