Leto IV., štev. 55 V Lftibfyanî, sreda dne 7. marca 1923 ro&aTna parfeürana. Posamezna Stav. stane 1 Oin lrh»t» ob 4 «lutraf. Slane meneé no tO— Dio U inozemstvo 30*— a Oglasi po tarifa Uredništvo: IKÉç'.osiée»» ce»i« st 16/1 Telefon tt 72 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo: Ljubljana. Prešerno«« si. št 54 Telet it. 36 Podružnice: Maribor. Barvarska št. L Tel it 22. Celia. AJeiiMndr Rasna pri pošta, čekov «avodu tur. UMZ, LJubljana, 6. marca. Iz Beograda prihajajo vznemirljive visti o novem pritisku veleagraniili •;rogov. ki zahtevajo znižanje carin u a žito in moko ver se čuje. da radikalska stranka pri-;:aja. da se'ukine tudi poslednji osta-k protidraginjske politike, ki se je 'apočela lani na kronskem svetu me-.--ra avgusta v Ljubljani. Prohibitivno carine na žito, zlasti tudi pšenico ko-zmo in moko so zadrževale dviganje cene krnim. Kadar se bliža pomlad, se vselej ivi.ia gibanje pri imetnikih žitnih za-:Kadi bi prodali, da se pomalem : are Ji prostor bodoči žetvi. V tem pričakovanju cene j «ženice ni-o mogle naročati v istem razmerju, kakor so se roilražsvali drugi predmeti pod radi-•:a!sko vlado. Mast je že blizu 200 kron je prava roža na klobuku modre poduke gosp. S t o j a d i n o v i č a. ki ga anske mahinacife radi Barosa in Delie ZASTOJ V OPAT1JL — ITALIJANI NAM VSILJUJEJO ZOPET KON- DOMIMJ. Sušak, 6. trarea. d. Delo paritetne ko- 'zahtevo, da »e naj vprašanje BaroSa In misije js nastalo. Pogajanja so priila n3 ! Delte odgodi ter vzame v pretres obno-mrtvo točko zaradi spora glede Earoša vitev železniškega prometa, je naSa de- in Delte. Naža delegacija vztraja na «tališču, di liarnš in Delta no spadala v obseg historičnega eorpm sepa-atum, ki ima po rapa'lski pogodbi pripasti neodvisni državi Reki. Sklicuje «e pri tem na dejstvo da so Madžari, ki so bili legacija odklonila. Obe delegaciji pričakujeta oo.iâ Instruit cM, Opatija, 8. marca. L Rdeča dvorana Kancelar Crnio o francoski zasedbi GOVOR V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU. Berlin, 6. marca. s. 2e dolgo pred' vernostim. Ravno nasprotno! Pri držav- otvoritvijo današnje seje državnega zbora se le p-ed p^rlamer.tom zbrala velikanska množica, ki le nestrpno čakala na «kspoze državnega kanceiarja Cuna, ki ie bil napovedan za dane?. Vse galerije In tribune v sejni dvorani so bile prenapolnjene. Tudi diplomatska loža je bi- glcde Reke silno občutljivi, »s,av,k Ut0 £m2tra naJa delegacija mestnik' ie gane s prstom zo.rer dra-lf3 evakuacija našega ozemlja pri S gin jo. briga se za posle, ki njemu lii-l*u «e n! popolnoma Izvršena, ker ■o omotročttjejo. da se ti smeji v obraz ®arc,5.JnaDellf, šs veQ.r0 v pose.st' ^ "'prava Ukrajine se p«l njim pola"rJiar'&k,h 5et Ker lorej prva {0CKa pr0" Suša-sta :.ta 8[jreminja v agenturo radikalske f rnitizattake družbe Pomlad H po vsem naravnem priča '•covanju morala prinesti vedno večje v.-.nožine spravljen» pšenice in koruze ua trg. Radikalci seveda zakona o pobijanju draginje niso izvajali napram 'JOgatašem. Male grešnike so dali zapirat». veliki p&enični in koruzni milijo--arjj pa so sami že bili radikali. Kdor pa še ni bi!, je sedaj tekel zapisat se k radikalom skupno z mnogimi drugimi zločinci. Sedaj pšenični baroni pritisnili, da s» e } i m o d p r o m e j e z a t> š e--i: c o. koruzo in moko. Po.-l.-di->» so na dlani: Nov val draginje pri-iiu.ia. Po i kolesom to ne !e uradnik, ielavec, nameščenec — celi državi VTf d vT)|[ii 7oj>ct dražje in bo hi-'anca Slovenije me.-ečno za najmanj 30 "..Hpihiov riasivnejša. Pri tem nas zlasti žalosti, da na v^eh •;traneb čttj' mo kako tekmujeta SLS :r. SKS da bi fiokazali bolj veleajrrar-no lice. Volilni boj še stopnjuje [>ogre-ike teh dveh strank. Obe se hvalita. v;ako sta skrbeli za prost izvoz prašičev in kako se glavnim ljudskim živilom sploh ne smeio stavljaM nobene h-•■ fzne_ ovire. Oh° sta pristašici svobod-2'ga izvoza brtz ozira na i>osIeh žito. koruzo in moko. Nad "'n na pšenico, koruzo in s> oko. grama paritetne komisije ni še povsem izvršena, naši delegaciji dosetiaj ni bilo mogoče pristopiti razpravam o nadaljnjih točkah. Italijani hočejo spraviti zadevo Baroša in Delte v novo razora/o. Or>i sto> na stališču, da to vprašanje še ni rečeno in da iiii» paritetna komisija pooblastilo razpravljati in sklepati, kaj naj »e zgodi s tema dvema krajema. T<> i .zi-ran je Jugoslovani odločno odklanjajo poudarjajoč zgolj tehnični, nepolitični značaj paritetne komisije. Italijani, zavedajoč se moralične slabosti svc.ega stališča so pjv/iočili po svo.em časopisju veliko kampanjo proti izročitvi Deita in ISaroša ter «o končno angažirali tudi reško vlado. Ta je danes izročila laškim delegatom trr odpo dala tudi v Rim posebno s?omei\:ot ki •>red!cga navidezen kompromis. B: roš in Delta naj bi se postavila za «99 let» pod rtpravo mešane jugoslovansko-itaiijanske komisije. Eistvo teja predloga Je, Ja se fr" -ra nesporna lastni.-ska pravha Ju?cslavir"e do Baroša in Reke ter prepreči samostojnost jugoslovanske prometne politike v baroškesn pristanišče. Nrs^rotstva v paritetni komisiji 8o tovo ni na mestu», ostala Josedaj ncizravnana. Italijansko | - stropju. Med Snšakom in Beorradom je postavljena direktna telefonska t veza, da morejo dfiiegati vsak čas govoriti z vlado. Tudi italijanski delegati so stopili včeraj in danes že porurai ▼ Mik i Rimom. Vse živahno komentira odgoditev sej komisije. «Ticcolov» urednik je imel včeraj razgovor z dr. K.vbarem. ki je izjar vil, da odgoditev sej do srede m1 pomeni zastoja ali celo preloma. Rekel je. da se drži jugoslovanska delegacija načela, da značaj komisije ne bodi političen, ampak tehničen, čemur pa Italijani ugovarjajo. «Mi», je dejal dr. Rybai\ «se strogo dižimo Sforzove črte. to je rapallske-ga dogovora in potemtakem povsem striktno izvajamo svojo nalogo, kar je želil tudi Musaolini v parlamentu. Držimo se pogod!>e tako strogo, da smo odbili predlog, naj te lazpiavlja na.prej o trgovini in železnicah, ker santamarghe-ritske konvencije predvidevajo drugačen red: najprej Sušak, potem razmejitev, po tem Seie ostala vprašanja». Dr. Rvhaf je izrazil tudi svoje obžalovanje nad faši-stovskimi tucideuti na Reki, Li to mo-ti!i delo konference. «Pircolov» urednik jo intervhjval pred rjtgovim oilhodom v Rim tu.li italijanskega delegata Gentilija, ki je izjavil: »Prvo nasprotje v intencijah obeh delegacij ne eine razburjati javno-ti. zakaj Je nikoli «e ni nobena konferenca sporazumela ipso fact». Mi smatramo, da ima konferenca poleg tehničnega tudi politični zi.nčaj. čebar pa Jugoslovani ne priznajo in trdijo, da je njuna naloga povecm tehnična. Vendar pa pr.-imizem spričo teh prvih malih nasprotstev go Državni kancciar Cuno Je pričel svo» govor z natančnim opisom dogodkov, ki so povzročili predčasno sklicanje plenarna državnega zbora; omenial je predvsem zasedbo prometnih naprav v Darm-stidtu, Mannhcimu m v Karlsruhe. Z vsemi podrobnostmi je obraz'ožil postopanje Francosov v Portshrju ter Je ostro obsojal uporabo prisilnih sredstev po Francozih, zlasti zaporne kazni prot! železničarjem, ki se niso hoteli ukloniti volji francoske vojaške sile. Poudarjal Je, da bi morate ravno sosedne države stremeti za tem, da izlečijo rane voine. Namesto tega pa so prisilne odredbe Francozov povzročile novo sovraštvo in bo ze!o težka naloga odpraviti to zlo. — imenovati moramo to zlo s pravim imenom, ki naj bo resno svarilo. Se bolj kot kdaj prej je nemški narod "dločen na odpor !n ta odpor bo imel kljub temu. da ie nemški narod razorežen. uspeh. Janki in strojnice so Izgubile svoj pravi namen, nko sc Jim nihče ne postavi nasproti. Boj s takhnl sredstvi ne i» Imel uspeha. Državr.i kancelar Je nato zavraial fran coski očitek, da se Nemčija noče posa-jati in da noče plačevati. Tudi bojazen je neupravičena, da se hoCe nemška industrija odtegniti svojim plačilnim ob- nih in zasebnih gospodarskih krogih obstoji volja nuditi Jamstva za nemške ob« vezr.ostL Toda tozadevnih pojasnil niše hoieii v Parizu niti poslušati. Nemški narod ie vedno pripravljen ar pogajanja, ska se tnu nudi možnost za Javno in mirc^ razpravo. Nemčija, ki ie nihče ne podpira hi za katero se nbia nihče zavzeti, ne more -računati na nikogar. Zaradi ¡ega tudi ne apelira na nikogar in se ne zanaša na tujo pomoč, Nemčija stoji pred svojim najtežjim bojem. Ako zahteva Francija njeno kapi* tulacijo, bo Nemčija nadaljevala svoj mo rafičr.i in neupogljivi odpor do onega dne ko se bo na nasprotni strani pokazala prepričanje, da se tudi razore/enega naroda ne da z nobenimi nasiinimi sredstvi prisiliti do tega, da se ucja krivici. Na koncu svojih izvajanj se. Je državni kancciar obrnil na Inozemstvo z vprašanjem: Kaj pareče k temu svet, kaj one države* ki so z ozirom na svoj podpis pod ver-saillesko mirovno pogodbo soodgovorne za posledice te pogodbe?'Ali ne bodo vsi oni. ki imajo oblast na svetu v svojih rokah. zamudili trenotka. ki ga lahkojme-nujemo velikega, in ki Je pripraven zs to, da se iztrebilo sovraštvo, bo} In sila? Stojimo sami! Tem močnejši je naš spina nemški narod, naj vztraja, dokler m bo sporazum stopil na mesto vojaškegj diktata. Med govorom, ki ga je kancelai čital iz rokopisa, J6 prišlo do ostrih spo padov med komunisti in strank imf desnf-cs. Sele po posredovanju poslancev cec-truma se Je vzpostavil mir, da je mogel karceiar končati svoj govor ob odobravanju vseh strank razven komunistov. nu eso z napadi na Jugoslovane KARABINjERJI SE DRŽE PASIVNO. Ministrski svat Beograd, 6. marca, p. Danes donoldne od 11. do 13. se je vršila se ta ministr-Metra sveta. Minister notranjih poslov --'• Vujictč je podrobno poročal o napa-im bolgarskih komitaškib tolp. Vlada ie ■.penila, da s? orožnišivo oači z voj sko ter izvede najenergičnejše čiščenje ai graaicL Upati je ca skorajšnji uspeh Nato je rrvnister zunanjih poslov dr :';nči<5 prečita! poročilo o evakuaciji «ije cone in o «estankn komisij, fcj M bavih s pogajanji glede obnovitve "člezaiškega prometa z Reko. Kasa v!a je dala komisiji v Opatiji nove in- -•rtkoiie. zadružnemu savezu je bila odobrena i»:lpora 200.000 Din za ribolov v Dal- nsaeiji. ^S^sjski občini je bil odobren kredit «•' s m p0] Kiijjoca Din. Sušak, 6. marca n. Tu vlada med r.a rodom velika razburjenost radi do-1 godkov na Reki. kjer se nadaljujejo ' cajiadi na naše l.tudi. zlasti na one. ki se uileležili proslave izpraznitve Su-šaka. Prošlo noč okoli 2. je skupina fašistov zoiHii divjala po Reki in z oiie -trani pretila iušaku. Ko .je naša straža posredovala, so karabinijerji odgovorili. da ne morejo ukreniti ničesar. Naši ljudje tostran mc*-ia se razburjajo, ker ne morejo trpinom tia oni strani fsomagaj. Danes *o na|>a-iii fašisti Jugoslovana Maruliča in ga okradli. Potem so najaili in pretei>li Marka Je-hča. uradnika Jugoslovanske trgovske družbe, in dva dečka, kj študirata na sušaški gimnaziji, kc sta se vračala domov rut Rfko. Karabinijerji se drže povsod |K)polnoma |>asivno. Mnogi dijaki, ki pesečajo sušaško gimnazijo, se ne morejo vrniti domov na Reko, ker se boje, da jih fašisti napadejo. Naše straže se nahajajo v mučnem (»oložaju, ker ne moreio priskočiti na ptmioč. Naše oblasti so izzvale vse one, ki so bili napadeni, naj se .javijo, da se njihovi slučaji predlože paritetni komisiji. GIUNTA VODI FASiSTOVSKE IZGREDE. Sušak, 6. marci. n. V razgovorih nied zastopniki naših oblasti na Suša-ku in člani naše delegacije [*ri paritetni komisiji v Ojatiji se je ugotovilo, da l očijo fašisti s svojimi naj>adi izzvati Jugoslovane, češ. da bodo Jugoslovani reagirali, nakar bi oni začeli j n presalijami. Odgovornost za nasilja Italijanov rosi poslanec Giunta, ki se mudi na Reki. Njetrov drug je Castslll. ki je celo član italijanske delegacije. ire^sa v N!Iu Beograd, 6. marca. r. Niška konferen- .-2 razpravlja sedaj o uporabi potov cb -ne]!. _Sk!enieno je bi o, da se i.'h smejo >55lziievati oboje »iranske mejne straže. coK.er ne bsdo zgrajene rove gorske po-Prihodnji teden pride na vrsto vprašaje &a«5elg:j?kih četah do Jungbuscha. Waldhota in Neckaibroma; baje bodo ti čete zajedle tudi Elbersfeld. Nove zasedbe so povztočile živahno aklivnos: neniških racionalistov. Viharni prizori v češkem parlamentu OBSTRUKCIJA PROTI ZAKONU O ZAŠČITI DRŽAVE. — PARLA-MENTARNA STRAŽA NOSI KOMUNISTE IZ ZBORNICE. - EKSODUS CELE OPOZICIJE. skih ustanov. Ministrski svet Je dovo!:l strstvu. Jak Nikoli & sekretar II. razr. ministru prosvete kredit v zneku 4 mili-!za sekretarja poslaništva v Carigradu, ie odobril ministrski svet dočim se onim. » atašeja I. razr. pri generalnem kon-katerim je priznal štipendije samo mini- v Bukarešti, sekretar na^ga po- ster prosvete izplačevanje takoi usiavi. Ker je bil minister prosvete edino kompetenten za podeljevanje št-pendij Je smatrati današnji sklep vlade kot trik, da se črtajo štipendije dijakom, ki niso pristaši radikalste stranke. To je stara radikalska praksa. ^si^tssS s©fersn*s? si" ni it va v Berlina dr ivan Perni /a vicekoiiznla :n gerenta konzulata v Ci*> vclandn. Konzul »vetozar itašič v Celovcu je imenovan ra konzula v Zadrn. sekietar jK.slaiiištva na Dunaj'« Jovan Protlč pa za kon/.ula v Celovcu. Za generalnega konzula na Duna.ni je imenovan sekretar ministrstva zunanjih del Praga, 6. marca. Js. Danes popoldne Je poslanska zbornica začtla debato o zakonu za zaščito republike. Pri tem je prišlo do burnih scen, ki jih Je vprizorila opozicija, predvsem pa komunisti. Vlada, ki je bila že preje opozorjena na to. Je ojačila parlamentarno stražo z detektivi in redarji, ki so imeli znake parlamentarne straže. Vsi dohodi v zb7rnico so bili zastraženi. Kontrola vstopnic Je bila zelo stroga. Galerija in lože pa so bile nabito polns. Začetkoma seje so bili sedeži nemških socialnih demokratov In nemških meščanskih strank prazni. Ko je predsednik Tomišek ob 2.20 otvoril sejo ter sporočil, da je kot prva točka na dnevnem reda razprava zakona o zaščiti republike, so komunisti dvignili tak hrušč, da se ni s!;šala riti ena beseda poročevalca Medvickega. Ts je bil v skd tega prisiljen, da narekuje svoje poročilo stenosrafom na uho. Predsednik Tom3šek, ki je miril posiance, ni mogel doseči v tem viharju ničesar. Več komunističnih poslancev je poklical k redu. Ker pa so nadaljeval: z razgrajanjem Je nekaj komunističnih poslancev izklju čil od seje. Ker Izkiiučeni poshr.ci vsled dr. I.ara Bajič. Dosedanji krmzul na! hrtspa niso ču'i njegovih besed. Jim je Dunaju 'avié je premfščen v lieosrrad , reditelj sporoči! .sklep predsednika. Uate- nemški socialni demokrati ne bodo cde!e. Jetnim hrupom Je parlamentarna straža odnesla izključene poslance iz dvorane. Predsednik jih je izključil od deset sej. Ostali komunistični poslanci so pričeli peti pesem o «Rdeči zastavi, ter so nato zapustili dvorano. Pri tem so priko giav drugih poslancev metali letake pioti ministrskim klopcm. Ko se je seja zopet pričela. Je zbornici cb protestu slovaške ljudske stranke, ki je edina od opozicije ostala v dvorani, odobrila kazen, naloženo komunistom. Ko je poročevalec nadaljeval svoje poročilo, so poslanci slovaške ljudske stranke pričeli razgrajati kot prei komunisti O1; splošnem hrupu je bilo poročilo naposled odobreno ter otvorjena specialna debate. V tem trenutku so prišli v dvorano poslanci nemškim socialnih demokratov hi nemških meščanskih strank. Kot prvi je govoril nemški komunist, potem vodiš nemških socialnih demokratov Czech, k: sta oba ostro nastopila proti zakone. Czech Je bil zaradi svojega govora večkrat poklican k reda. Izjavil le. da ni le parlamentarna opozicija proti tems zakonu, temveč da se le proti nJemu Izjavila ce!a vrsta cčeniikov in novinarjev. Konča) je svoj govor z Izjavo, da ss Sofija, o marca. p. V tukalinfih poli-Učnih krogih se govori, da ¡s Stambclij- sfci sklervl razlastiti n-redno sobranl?, Kfilnti Ivan Kreutzer je imenovan za vi-j larrcntsrno stražo, ki so ?o komunisti iS. t. m. Nove volitve v parlament se bo- \ cekonz-ila L razr. na istem rr.cisto. kot direktor administrativnega oddelka remn se pa niso hoteli pokoriti. Predsed-V ministrsUn. Vicekortzul II. razreda v ' nik je sejo suspendiral ter poklical par- û'o vršile 26. cr-rUs, r.ovo sóbrenle pa ss ! —---», a i ima ssstati začetkom meseca mala, 1 i€SXSSf¿3|Sa tsJ4lí£!Q S sprejeli s klici, ali Jim je zr.ano, da stoje v s'uïfci naj!:r;;'e reakcijo. Izjaviii so, ds se bedo nnaksili ie sili. Med never- ževali nadaiine debate, ker Je to brez pomena Isto so izjavile tudi ostale opozicijske stranke, nakar ie vsa c pozicija zapustila dvorano in so koalicijske stranit same nadaljevale debate. laifrtl eiamescenti ¡» ugokolemll Za volitev narodnega poslanca dne iS. t. ra. v Ljubljani se je ustanovil Napredni blok, ki je določil kot kandidata gospoda Jožefa R»isnerja, kot njegovega namestnika pa gospoda dr. Vladimlrju R a v n i h a r j a. Z imenovanjem kandidata je Napredni blck dokazal, cia smatra kot najnujnejšo in najvažnejšo nalogo bodoče Narodne skupščine vzakonjenje fi^otne in času primerne službene pr.ig-»atike za državne uslužbence in vpo-kojenee. Da ču jem o podrd.no poročilo kandidata o tem vprašanju, sklicuje Napreduj blck volilni shod javnih nameščencev in vpokojencev ter Vas vabi, da se tega shoda zanesljivo udeležite. Shod se bo vršil v dvorani Kazine v žetrtek, dne 8. marca ob 20. uri. V Ljubljani, dne 5. marca 1923. Predsedstvo Naprednega bloka. 'tiemi zisoiovjuci na ~es progiasr. Aimnnzijeve resice ptsz.rrarvfcnc. mec :err. sovemi ocrnn zssmfno om irr. «jim t- ; iver osuttc apofn;e:.itBT aa «iTczneri da odločno obsoja klevetniško pihanje j njimi profesor Pantaleonl, bivši «finančni' nfka ter mu izročil diplomo. Po zahvali i glasnik JNS.» obvezen za vse klube JNS, «Straže», zlasti rta to. da se klerikalci skrivajo za imuniteto odgovornega urednika poslanca. Politična poročila v «Slovenca» pošilja iz Maribora poslanec ZeI>ot. -f- Demokrati v Zagrebu. Velika skupščina demokratske stranke, ki se je v nedeljo vršila v zagrebškem Apol-lo - kinu. je bila izredno leta manifestacija demokratske misli. Zboru je predsedoval dr. Tomašič, ki je po simpatičnem pozdravnem nagovoru preči-tal pismo Miroslava Kulmcrja, naslovljeno prijatelju L. Vojiioviču. zagrebškemu demokratskemu kandidatu. Pismo preveja topla simpatiia in uezen kriterij. Burno pozdravljen je nato spregovoril g. Lujo Vojnovič, čigar govor o jugoslovanski misiji zagrebškega mesta so mnogoštevilni zborovale! često prekinjali z viharnimi ova-cijami. Predsedniku demokratske organizacije na Sušaku je bil poslan brzojavni i >o zdrav. + Vesti o diktaturi ponovno lezejo minister» na Reki, general Ceccnerir.i, > br. Smrtnika so sledile razne zdravlce. i tudi v bodoče, ga bo uporabljal tudi LNP poveljnik D' Annur.zijeve armade in dr. j Diplomo je okusno izdelal br. Bcnčan. O. Pitacco, bivši poslanec Trsta v av- Društvo za zgradbo Sokola !. v strijskl dunajski zbornici tn sedanji žu- j Ljubljani ima v soboto 10. t. m. ob 8. url zvečer v društvenih prrstorih na Taboru z običajnim pan Trsta. — Papež Zbolel. I* Rima poročaj \ i svoj redni letni občni zbor da ie papež zbolel na hudi revmatični ir,- j dnevnim redom. — Odbor, flucncl, da pa kljub bolezni lahko rešuje tekoče pisarniške radeve. Tekmovalni red COS le izšel v posebni knjižici in vsebuje poleg določb — ČeSkc-Itslijanski odnošaji. Prve tekmovalnega reda pregled najboljših .... -,„ v pragi otvoril zavod usochov v nrosti tekmi n.i Cpik^m Knil. ur.i marca sc za italijansko kulturo. Institucija ima m-men širiti poznanje Italije med Čehoslo-vaki. Zavodu predseduie senater Zavo-ral. — Švedski kral] v Bruslju. Švedski kralj je prispel v pondeljek v Bruselj na obisk k belgijskemu kralju. uspehov v prosti tekmi na Češkem. Knjižica, ki ima 80 strani, stane 2 K č. Naroča se pri COS v Pragi. Spori Službene objave Ljubljanskega nogometnega podsaveza. za svoje glavno službeno glasilo, dočim se bodo objavljale v «Jutru» le nujne zadeve. Klubi.ki ne bodo redno prejemali «Službenega glasnika INS» naj rekla-mirajo potom LNP. ali direktno pri Ju-gosl. nogom. savezu, Zagreb, Haulikova ui. 4. Četrtletna naročnina znaša 39 Din ter se plačuje potom LNP. Igralec g. An t. Pečar se je verificira' za S. K. Jadran s pravico takojšnjega nastopanja. I. tajnik • Razpis prvenstva Slovenije cross country za leto 1923. (Službeno.) Ljubljanski lahkoatletični podsavez, razpisuje za dne 11. marca crosscountry za prvenstvo Slovenije. Razdalja približno 7 tisoS Davčno breme v raznih drža- seie upravnega odbora 22. februarja.) metrov. Vsak klub postavi po najmanj« mena v raznih državah. Na Angleškem Pijski dan» Reprezentanca Maribora plača rovprečno vsak državljan (podatki Reprezetanca Celja. Ta dan so maribor- Otvoritev v javnost Nova koncepcija ,>a jo vse-1"" ' j kakor famoznejša od vseh dosedanjih: j Ja J™1™?^ r Ako Pašič ne dobi večine, se sestavi, k! 10 * ,rcs 30 nj S t. R'm, 6. marca, j Danes se je pričela v palači Ghigi I Italijansko - jugoslovanska konferenca ! •■a sklenitev trgovinske pogodbe mod «■•bema državama. Pri seji je prisostvoval tudi ministrski juredsednik Musso- nevtralna vlada iz pristašev Pašičevc- i ''V ' ' "m« n>-rtvr beo- 08 ccnt direktnih in Indircktnih davkov.: ra in Celja, kot Olimpijski dan krila m oficirske grupo o. rog beo- -----,<.,„»=1,«™ n, liani Iliri in , i,,,»™» . ! av,lanec industrijske zveze Silvestri, -.ir. Bartolli in kot zastopnik zavarovalnih zavodov Rocca. Frosveia ovinskem ministrstvu dr. Todorovič, račelnik v finančnem ministrstvu dr. imit in tajnik v trgovinskem ministrstvu dr. Boškovič. Navzoč je bil tudi raš poslanik v Rimu dr. Antonijevič. Prvo sejo je otvoril ministrski predsednik Mussolinj s kratkim nagov> rem, v katerem je pozdravil obojestranske delegate, označil veliki pomen ' ovajanj in izrazil rado. da bedo rezultati usjiešni. Naglašal je. da se vrše «e-'aj v O; ¡a ti ji posvetovanja glede sistematizacije jadranskega vprašanja, s Hmpt bodo odpravljena vprašanja, ki o dosedaj ovirala sporazum. Rimska konferenca je sklicana, da se učvrstijo konomskj odnošaji med ol>ema drža-ama. Na Mtissolinijev («zdrav ie odgovoril šef jugoslovanske delegacije Fopovič, izražajoč prepričanje, da pride med obema državama do sporazuma. kar bo v korist obeh držav in oleh r a rodov. BTtis,solini je nato odšel, nakar jc bil a Popovicev predlog izvoljen za pred-odnika Luciolli, ki je jugoslovanski delegaciji, kaker tudi zunanjemu ministru dr. Ninčieu. ki je v rwlil prvo kon-'"renco v Be<*rradu. izročil pozdrave «policajdemokratom» in s tem na Hrvatskem dajala potiho Radičevi proti-državni gonji, mora v novi situaciji prva preizkušati sT-iro pravilo, da «ba-tina ima dva kraja». -f Radičev anathema pada vedno česteje. Doslej je Radič pTcklcl ter izobčil iz človečanstva in mirotvornosti že celo rajdo svo>ih bivših zaveznikov. V poslednjem «Slobodr.em Domu» obdeluje Drinkoviča. ki ga smatra za navadnega f>olitičn?ga prevaranta. Trum ; so preračunjeni na franc, franke) 16 fres skim in celjskim klubom zabranjene vse ^'20 ccnt direktnih in indircktnih davkov, druge tekme, P. O. v Mariboru pi je na fres 55 cent, v Amerl- prosto dano, da odredi predtekmo. — IS. Pri nas v Jugosla- aprila kot Olimpijski dan v Celju revani-j vili pride na enega državljana 12 fres na tekma med reprezentancama Maribo- v Ljubljani Ilirija : Jadran • LASK. komb in Primorje : Hermes - Slovan komb. Ostali ljubljanski klubi se morejo sporazumeti za predtekme. Vse druge tekme na teritoriju LNP. so ta dan zabranjene, P. O. v Mariboru dovoli lahko tekme po lastni uvidevnosti pod pogojem, da ne oslabi s tem maribotskega reprezentančnega moštva. Prebitek vseh tekem cre v prid fondu za udeležbo Jugoslavije na prihodnji Olinipijadi; uprave Igrišč se naprošajo, da odstopijo za te tekme igrišča brezplačna 4. in 5. avgusta ter 25. In 26. avgusta so zabranjene vse nogometne tekme v Ljubljani, ker se vrše te dni v Ljubljani lahkoatlctlčne tekme za prvenstvo Slovenije oz. Jugoslavije. Poslovni odbori bodo zaključili vse prvenstvene tekme razen drugorazrednih v Ljubljani do 13. maja — 27. maja se vrši v Mariboru deniifinale med prvakom Maribora In Celja, 10. Junija pa v Ljubljani finale za prvenstvo LNP. za 1922/23 med zmagovalcem v deroifinalu in prvakom ljubljanskega okrožja. Poslovni odbor LNP. v Mariborli za sezono 1923. je sestavljen sledeče: pred-sodnik g kap. VI. Suput, tainik g. ppor. J. Hrast, blagajnik g. Ernest Franki, nadalje gg. M. Lcnassi, Wolf, Cerjak. Članarina za leto 1923 je ostala nespremenjena 50 Din. K'ubi se pozivajo, da nakažejo ta znesek do 31. marca. biča pa za njegovega sodruga. ter končno trdo obračunava tudi z dr. No- j " vačanom in ga krsti za «najprostiiu gtv J Shakespeare - Zupančič: «OlheHo». spodsku politieku varalicu». zato. r.zd3,a Twko*na zadruga v Ljubljani. Pre- , ker si je dr. Novačan drznil Postaviti .l,!,ca oi- BroS. 10 Din, vezana; lastno listo. K sreči - pravi Ra- -4 , Ljubljanska drama ln novitete. Oton ' 2upaučič ie prevedel poleg «Othella». ki ravno te dni doživlja premiero na našem i dramskem odru tudi še Shakespearejevo vah. Angleški finančni minister Je nedav _ Upravni odbor LNP. je odredil slede- štiri tekmovalce, od katerih se prvi trije no v parlamentu primerjal davčna bre- & tekme: 8. aprila v Mariboru kot cOiim- kvalificirajo za točke in siccr po sledečem redu: Prvi tekač, ki dospe na cill, dobi eno točko, drugi dve in tako dalje. Klub, kateri dobi naimanje število točk in tekač, ki dospe kot prvi na cilj dobi časten naziv «Prvak v crosscountry Slovenije za leto 1923». Start točno ob po! II Koslerjev vrt (tenis prostor S. K. Ilirije). Priiave je poslati na naslov: Miroslav Ccrne, Ljubljana, Gruberjevo nabrež je št. 16 najkasneje do sobote 10. marca ob dvanajstih. Prijavnina za posamezno moštvo znaša 20 Din ter se mora ista posameznim prijavam priložit L Startati smejo samo verificirani tekmovalci LLS. S. K. Primorje. Danes ob 20. se vrši v Prešernovi sobi restavracije «Novi svet» sestanek vseh nogometašev. Ude ležba obvezna. — Načelnik. Klub kolesarjev In motociklisiov an>'ae» ie pač «magarae». Radikalski prvaki na Hrvatskem po svoji kvalifikaciji nikakor ne za-'a!ijan.ske delegacije. S tem je bila ostajajo za svojimi komilitoni v drugih ■ Tva seja zaključena. krajih. Kakor v Ljubljani, iz-'ajaio tudi DlitliRB rbs siiuiuaiiu -f- Shodj demokratske stranke, Pro-Tlo nedeljo se je vršilo v ljubljanskem ->krožj» 16 shodov in sestankov demokratske stranke, ki so vsi izvrstno '•.speli. Po«ebno lejio so se obnesli shodi v logaškem okraju (Gornji in Dolnji Logatec), v Zireh. Zgornji Šiški. Vsi r-rezki kandidati so priredili širše se-sianke. V mnogih krajih, kjer JDS do-ctdaj ni .mela zaslombe. se trezni narodni ljudje pridružujejo njenim vrstam in 18. marec bo pokazal močno napredovanja demokratske napredne misli. — Tuli v mariborskem okrožju jo bila stranka v nedeljo zelo pridno -.3 poslu. Lepi shtidi so se vršili v Trbovljah, v Šoštanju, Šmarju pri Jelšah. Središču in Ptuju, v Dobovi itd. V Prekmurju je priredil tamkajšnji kandidat Kuhar tri izvrstno uspele shode. ~ Osrednji volilni odbor «Naprednega bloka-» daje svcjhn velikem pri-fienšj s četrtkom 8. t. m. vsa navodila "ti pojasnila v Kazini I. nadstronje la i- vo vsako dopoldne od pol 9. do 12. in popoldne od 15. do 19. ure. -f Volilni shod v Hrastniku. V v Zagrebu svoj organ («Radikalski Glasnik») ki glede steklega zaletavanja v demokratske voditelje morda celo nacikriljtiie prvega, in je tudi v to liko naprednejši, da se mu ne zdi vredno. dajati svojim bralcem še posebne moralne lekcije o «dostojnosti in zna-čajnosti». Evo. «Riječ» navaja par glavnih eksemnlarjcv: Prvi, Ivan Fra-11 i d - Požežanin. večkrat odlikovani črno-žolti junak. Vi se je ponašal s svojimi junaškimi čini proti srbski vojski, je po prevratu preko komunizma. frankovstva in radlčevščire srečno priplaval do — radikalne. Osiješki veliki župan Jovan Božič je med vojno opravljal denuncijantske po^le. danes [ia je gro.noviti «veliki Srbin». Tretji, profesor Miluvan Grb a. je med vojno brezskrbno živol v Švici na račun Pa-šičeve vlade in se od prevrata dalje diči s titulo «švicarskega mtičenika» Sedaj je faktotum med omarami zagrebškega velikega žunanstva; zato mu pravilo «oher-namestnik». nmjiak Mi'o-van Grba hoče (»ostati minister ... Ti in taki so hrvatski možie-radikal:. ali. kakor se posmib.a «Riječ», — rodo- J kalji! ,, x ., i + Ministrska lista. V Črni gori je Hrastniku se vrs. v ne-bl.o ob treh po- tav,- ih kan(r,datnih list: re-poldne v gostilni Franca Logarja shod, m,,Hka^ka> komunistična, zemljorad- «a katerem bo poročal okrajni kandidat dr Fran R oš Ker je dr. Roš hrast-riški rojak in je pokazal zla-sti tudi za -lelavski stan neštetokrat svoje blago .-Tee. je pričakovati, da bo udeležba na -hodu ze!o velika. Vsi dobrodošli. — T-tega dnj bo na Dolu pri Hrastniku shod v gostilni «pri Tetru» po j>rvi ; Poroča dr. Roš. -j- Demokratski shod v Radvanju pri "Jariboru. Včerajšnji «Slovenec» prina--1 od prve do zadnje črke izmišljeno Isžr.jivo juročilo o ponesrečenih shodih demokratske stranke na Štajerskem. Kes i-a je baš nisprotr.o. da so shodi končali povsod z najboljšim vtisom iti "avno v Ralvanjn j^ bil demokratski -hod najboljši moralni rs]>eh. Navzoča j* bila večina pripadnikov drugih ftrank, zlasti socijalistov in klerikalcev ki pa so kljub temu evlobravali iz-vaianja govornika dr. Reismana; tudi Predsedoval je shodu soglasno izvoljeni demokrat. Shoil je končal s tem. da je vodja klerikalne deputaciie pred publlkanska. Komunistična, zemljorad niška. invalidska, demokratska, narod-radikalska I., radikalska II. in pa na Porota LJUBLJANSKA POROTA. Ljubljana, 6. marca. Pretkani potnik. 2e precej nad 50 let stari potnik Ru- vesfloigro «Kakor hočete»: v kratkem joli Pibrovc iz Celja, je postal na stara izide tudi njegov prevod Rostaudove j |cta velik veseljak in navdušen prijatelj dreme «Cyrrnno y Bergorac». Obe dra- iilkoJiola. ki je dajal Jako rad tudi dru-mi se uprizorita, če ne pnde kaj vmes. j gi[T1 za |jkof_ Življenje mu ni delalo do-se to sezono, vsaj načrt repertoarja ju , sti skrbii kajti njcgova g]ava Je bila ved- predvideva. Drugo sezono bodo uprizori-li kot domačo noviteto dr. Pregljevo sve toplsemska tragedijo «Azazel», ki je rav. no te dni Izšla v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. Velik koncert v ljubljar.sk! operi «Udruženje gledaliških igralcev v Ljubljani» priredi v pondeljek dna li'. marca v prid Boištiiik-Verovškove.aiu spo meniku v opernem gledališču velik kon cert vseh prvih solistov. Opozarjamo «lavno občinstvo na ta konccrt, ki bo eden najzanimivejših v tej koncertni se-z.oni in v katerem nastopijo vsi naši najboljši pevci z najlepšimi skladbami do-rračih in tu'ih komponistov. Hladit ska predstava Kakor nam poročajo, pripravlja društvo «Atena» za pnndeljek dre 12. marca ob 6. uri zvečer v opetrem gledališču vebko diletaut-sko igro «V kraljestvu palčkov». Tri prfdstavi scdcltre nad 50 društvenih go-jenk in gojencev. Igro težira priznani režiser gosjMid Šfst. kar obeta nad vse skrbno pripravo. Z vesel em pozdravljamo to vest. ker redke so prilike, da podamo našim otrokom res nekaj otroškega. Piedst.iva se bo vršila v prid Jugo-slovenski Matici in v korist društva. «Vedrina». V Zagrebu je bivši ured nik «Kritike», Stevan Galogaža. začel iz dajati «Vedrino», revijo «duha in akcije». Zanimiv poskus, ki pa je v svojem začetku precej površen in tudi plitek, ču vpoštevamo dejstvo, da njeno 'Vedrine) kritično merilo hoče biti aktivno ter ostati neodvisno, ker je to revija inteli- gence, a ne poluinteligence. — Cena «Vedrini» jc 100 Din na leto: serija iz-ministrska. Na tej listi kandidirajo |,a;:l vsat- *mesec enkrat ter se naroča v sami bivši črnogorski ministri. Nosilec ^„eh.,. Dalmatinska ulica 7. ie g. Radonič. Za sedem mandatov, ki " «G!e:!ališ'ii list» št. 20 prinaša pojili dobi Črna gora, se poteguje okrog ¡o;T repertosrja, priljubljenega «Raz.no» 80 kandidatov.___ tudi na posebnem umetniškem papirju I vloženo sliko našega umetnika Juli a I Betetta. C.iozarjamo vse. da Fi «Gledal. I list» pravočasno preskrbe ker je naklada — «Češke Slovo» v rokeh KlofaSe- j omejena, vih prislašev. Notrania borba v češki narodno-soclalističnl stranki ie končala z zmago Klofačevih pristašev, torej elementov. ki so v stranki usmerjeni na desno. Klnfač le bil z 22, proti 7 glasovom izvoljen za glavnega urednika strankinega glasila. Levičarji stranke pod vodstvom bivšega ministra dr. Vrbcnskega so Izključeni iz rednkciie. — Novi senatorji v ¡tcli.il. Rimski ministrski svet Je na predlog Mussolinija odobril Imenovanje 28 novih senatorjev. Med temi se nahajajo razni pomacači D no polna novih pretkanih načrtov, ki so mu donašali bogate vire dohodkov. Po prevratu je bil zaposlen pri tvrdki Kir-biš v Celju, kjer pa je bil lani radi raz-j r.ih nerednosti odpuščen, nakar se Je loti! posredovanja pri nabavi lubia in čre-sla. Tako je sklenil v božiču 1921 s tvrd-ko Vošnjak v Ptuju pogodbo, da bo po Gorenjskem na njen račun nakupoval lubie in čreslo, seveda proti dogovorjeni proviziji. Odpotoval je v resnici na Bled, kjer se ie njegova kupčija krasno razvijala. Štiri mcsece je od tamkaj dirigiral pridno vagone z lubjem in črcslom v Ptuj, deloma tudi tvrdki Fröhlich v Zagreb. Obveščal je naslovtience brzojavno in izvabil od tvrdke Vošnjak v Ptuju na ta način ckoli 90.000 kron, od tvrdke Fröhlich v Zagrebu pa 20 tisoč kron. Od-pos'al seveda 111 niti enega vagona, pač pa lepo po gostilnah j>opival in plačeval tudi drugim pijačo. Vrh tega Je svojemu gospodarju Kirbišu v Celju poneve-ril 5650 K, ki jih je prejel od poštnega urada. Vsakemu sestanku s trgovcem Vlad. Vošnjakom se Je znnl spretno iz-ogn tl, dokler ni ta pričel končno dvomiti o njegovi poštenosti in napravil z ovadbo konec Pibrovčcvemu pustolovskemu življenju. Pred poroto je Pibrovec dosledno tajil vse poneverbe. Zapletal se je pri tem seveda ponovno v protislovja, kar pa ga ni čisto nič žcniralo. Vsako zadrego Je odpravil kratkomalo s tem, da je zamahnil z roko. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje o poneverbi zneskov od tvrdire VošnMk In Fröhlich, zanikali pa vprašanje glede poneverbe poštnih zneskov, nakar Je bil Pibrovec obsojen na dve leti težke Ječe. I neki rudar iz Trbovelj. Iz Itiše same pa I je v odgovor prišlo takoj pet fantov i ! Suhadolčanoni na čelu. Ti so se kmalu 1 oborožili s koli in pričeli divje biti oko!) I sebe. Posebno se Je odlikoval Suhadol-i čan. Družba, ki ie klicala na korajžo, je I bila kir.alu premagana. Blatnik je bil vr-j žen na tla. nakar Je pokleknil nanj Su-hadolčan in s kliccm «Čakaj France!!, danes boš vide! hudiča!» zahteval od navzočih naj mu dajo nož. V tem trcnotkts Je ime! Biatnik nož že v hrbtu. S težke muko Je napravil še 800 korakov proti domu, kjer Je nekaj dni pozneje podlege' poškodbam. Pred smrtjo pa je še Izpovedal jx>d prisego, da je bil Suhadolčar oni, ki ga Je zabodel, Lapornik pa je temu izročil nož, kakor je izpovedala neka priča. Porotniki so potrdili krivdo Suhodolčana, zamkali pa vprašanje glede Lapomi-ka, na kar Je bil prvi obsojen na 4 let? težke ječe, drugi p3 oproščen. Popoldne se je zagovarjal radi cbola 2Sletni čevljar Alojzij Zorčič iz Bojsnc:-ga pri Brežicah. V VItni vasi je bih 2?. januarja pri Ivanu Gršaku svatba. Okel; hiše je bilo več iantov, ki so prišli ogla-rit. Ob II. uri Je prišla še druga skupina, v kateri sta bila tudi ubiti Josip Kova-čič in Anten Sasmcistc. Med obema sc je kmalu razvil pretep in se je morah prva umakniti do potoka Dramlje, kjer se Je obnovil boj s koli. Naenkrat se je Zorčič zrkadll z vojaškim bodalom v nasprotno skupino, sunil Kovačiča v hrifc: in ga še na tleh ležečega obdeloval z bodalom. Knvačič .ie imel še toliko moč?, da je prišel na drugi breg, kjer pa se je zgrudil mrtev na tla Zorčič je vzel potem še njegov klobuk in ga zrezal na drobne kosce. Sacmeister je bil na beg-; k sreči samo lahko ranjen. Zorčič Je bil obsojen na pet let te&e icče. Oblikovanje zaslužnega sokci-skejsa dclavca. V petek, 2. t. m. zvečer Je izročila deputaciia Sokola bratu Smrtniku, ravnatelju pivovarne na Laškem, častno diplomo v priznanje njegovih ve- CELJSKA POROTA. Celje, 6. marca Dva uboja. Dan^s dopoldne sta se zagovarjala 32 • letni Ivan Suhadolčan iz Paneč in 20-letni Matija Lapornik. posestnikov sin, radi uboja. Tudi za ta nesrečni slučaj ie iskati vzroke v pijanosti in prirojeni surovosti. Dne 19. novembra Je bilo v hlil Antona Jclenca v Panečah zbranih več fan-tiv. ki so popivali. Med njimi Je bil tu- MARIBORSKA POROTA. Maribor, 6. mar;" Slučaj Lajnšček. Današnja preložena razprava ni prinesla prav nič več jasnosti v ta čudm uho;. Pričo Fliscrja so z ene strmi hvalili, 2 druge zopet izpodbijali njegovo verodostojnost. Porotnikom so bila stavlicna tri vprašania. In siccr: na uboj, ra zagreši-tev uboja v zmedi in v silobrami. Porotniki so z 9 : 3 glasovi potrdili glavno vprašanje uboja ln druto vprašanje z ? glasovi zanikali Nato ie sodni dvor l.alr-ščeka obsodil na 16 meseccv težke je&? Slučaj Britvin. Tudi razprava proti Britvinu in souJt-leženkama Tomažičevema Je bila brc; haska preložena. Samo Britvmov komandant ga Je danes v svoji Izpovedi še bol; obremenil, češ da ie njemu priznal inror. likih zaslug za srkrlstvo v Celju In oko- ....... ... . lici. Celisko sokolsko društvo je namreč di Suhadolčan. Oh osmih zveicr ie bilo Britvin je bil krnfno po dolgi razora--, imenovalo braa gosp. Ivana Dovgana. višjega deželnosodue-ga svetnika v Ljubljani. * Dr. Lukinič pri 1 ral/y. Predsednik tivše narodne skupščine dr. Edo Lukinič je bil predvčerajšnjim pri kralju v pesebni avdijenci in mu je poročal o političnem ¡»oložaju ter poteku volilne agitacije. Avdijenca je trajala cele tri ure. * Stritarev 87. rojstni dan. Nestor slovenskih književnikov Josip S t r i -tar je praznoval včeraj svoj 87. rojstni dan. Nedavno se je iz tujine vrnil y ljubljeno domovino, kjer bo v prijazni Rogaški Slatini sredi svojih rodnih bratov preživel dneve, ki mu jih določi usoda. Naj mu potekajo v zadovoljstvu in sreči! * Promet s Sašakom. Kakor poročajo iz Zagreba, je železniški promet s Sušakom zopet ustavljen. Vrši se samo do Sv. Ane oziroma od Sv. Ane. Vzrok tej odredbi j-e iskati menda v dejstvu, da že pred evakuacijo ni bila rešena cela vrsta vprašanj med Jugoslavijo in Reko. zlasti vprašanje carine. Evakuacijo Sušaka so nekateri trgovci hoteli izrabiti v ivoje namene ter so že pred evakuacijo spravili iz Reke na Sušak Nadalje se dobijo istotam znlfenl vozni listki za Praški velesejem, kakor tudi vsi diugi žolezniški vozni listki za tu- in inozemstvo. Vsa pojasnila se dobo brezplačno v pisarni; za pismene informacijo naj se prllože znamko za odgovor. * Predavanje o tolminskem puntu, ki se je vršilo, kakor smo že obširno poročali, v soboto v ljubljanski «Soči», ja imel g. ravnatelj pomožnih uradov Jo-Jko C ve k in no g. dvorni svetnik Cvek, kakor je sUlo pomotoma v najem poročilu. * Zveza slov. stavb, delovodij in risarjev za Slovenijo v Ljubljani Novo izvoljeni odbor na prvemu rednemu občnemu zboru 6e je na prvi redni seji sledeče konstituiral: predsednik: g. Angel Zi-gon, naddel.; podpredsednik: g. Franjo Ccrnivec, tajnik: g. Albin Tome, blagajnik: g. Ante Merljak. odborniki: gg. Rudolf Sakslda, Ivan Doiničar, Jože Brglez, Rudolf Kamnikar, Franc Goienc, Janko -Sedej — delovodje; namestnika gg.: Jože Vrhovnlk in Franjo Seršen — delovodji. pregl. računov gg.: Ante Forna-zarič, Ciril Dattclino. — Odborove redne seje so vsak drugi torek v mesecu. Istočasno se sprejemajo novo vstopivši člani ali pa se lahko isti priglasijo po dopisnici na naslov zvezo. Zveza posluje začasno v pos. sobi gostilne g. Miklav-ca v Komenskega ulici ob sejnih dneh od G.SO dalje. Apeliramo na vsa kolege, da pristopijo k zvezi, kajti kadar ne bo nihče manjkal v naših vrstah nam bo uspeh vsestransko zasiguran; takrat za-moremo uspešno zasledovati interese svo jih članov. Dokažimo da se zavedamo svojega stanu ter da med nami hannoni-ra enotna misel, to je, da sn:o pripravljeni pomagati si medsebojno. Pristopi k zvezi lahko vsak delovodja ali risar stavb, stroke Slovenec, kateri je šolsko strokovno izobražen ali pa ima najmanj 5 let strokovne praktične izobrazbe. — Odbor. * Poglavje iz stanovanjske mlzerije. Prejeli smo; Predstojnik pošto Ljubljana 3 na sv. Jakoba trgu išče So osem mesecev stanovanje v Ljubljani in se mora ker ga ne dobi. voziti vsak d"n 25 km daleč v službo. Mogoče je le še v Ljubljani kak hišni posestnik, ki bi privoščil mirni stranki brez otrok tri ali vsai dve sobi s pritiklinami. Prijazna obvestila tudi za stanovanja, ki se izpraznijo tekom prihodnjih mesecev, naj so naslovijo na zgornji urad. * Kaj pa B-ator.cnti? Pišejo nam: Kako 1'ubljansko gledališče pometa z B-abo nenti. že ni več dostojno. Novitet sploh ne doživlmo. a vsiljujejo nam odigrane drame in opere po dvakrat trikrat: po deset dni smo brez predstav, potem pa naj gremo kar dva večera zapored. V upravi nekaj ni v redu vzlie novemu generalnemu — tajniku ali podupravni-ku. Zahtevamo remedur! * Naša sramota. Pod tem ns*!ovom velike množine blaga, ki spadalo pod carino, a vse v nadi, da bodo blaero iz Sušaka lahko brez carine prepeljali v j našo državo. Vsled tega so bile naše nam pišejo: Naravnost v zasmeh vseh oblasti primorane. uvesti status quo in i svojih odjemalcev je ljubljanska, vele-to tem bolj ker se naša carinama na- j tvrdka Feliks Urbane v potem letu po liaja še pri Sv. Ani. odkoder pa se v i naši osvoboditvi uvedla sedaj v svoji kratkem preseli na Sušak. Sedaj naše! trg-ovini slovensko-nemšfco plačilne list oblasti na Sušaku [»opisujeio zaloge ¡ke s sledečim izzivajočim napisom: Fe-blaga. Pričakovati pa je, da bo vsaj|lix Urbane, LJubljana-Laibach. In to osebni železniški promet že te dni do-1 klJu'3 temu. da je tudi v mednarod voljen do Sušaka-boulevarda. * Medicinska fakulteta v Zagrebu. Na zagrebški jniverzl se je prošlo soboto vršilo zborovanje slušateljev medicinske fakultete. S-ne je ta je bila soglasno peticili ki zahteva, da se izpopolni zagrebška medicinska fakulteta prometu priznano samo irne Ljubljana, ki se ga poslužujejo celo naši najzagrize-nejsi nemSkutarji. Uporabljanje nemške spakedranke smatramo kot žalitev narodnega čustvovanja, ki poživlja k odporu. * Iz Trbovelj nam poročajo: V nedeljo in se na ta način dijakom omogoči, dne 4. marca se je vršil pri nas volilni končati meiicitvske študije v domovini, shod JL»S, ki je bi! z ozirom i.a skrajno ♦ Vojaški novinci iz j"?ne Srbije, ¡neugodno vreme nad pričakovanje dobro Odziv vojaških novincev \z celo južne obiskan. Udeležili so se ga somišljeniki Srbite je letos sijajen. V bregalniškem °d bliz>t in daleč, razen njih pa tudi no okrožju, kjer jo bolgarska propaganda kaj pristašev SLS in NSd. Stszkl kan-najbolj razvita, so se odzvali vpoklic« didat JD3 dr. Fran Roš je v nad po! vsi novinci. ¡drugo uro trajajočem sijajnem govoit: * Naši se vračajo iz Madžarske. Oko- očrtal delo demokratske stranke, ki ga !u <100 srbskih rodbin, ki =o naseljene; je v boju z vsemi protldržavn-ni in do v okolici Budimpešte, je prosilo jugo- ¡magoškimi strankami vršila dosedaj na slovansko vlado, da t ti se smele preselili v Jugoslavijo. Vlada je prošnji ugodila ter jim odkazala Ovčje polje za koUmi7acijo. * Francosko posla-nitvo v Beogradu. Francoska republika zcrradi za svoje poslaništvo v Beorrradn palačo, v kateri l>o nastanjen poslaniki urad in osobje poslaništva. Z gradnjo palače ee nrlčne ze tekom lotoštvrtrri leti. vseh po!;ih. delo. ki je bilo oošteno in med delovanji vseh strank e-Iino p.v»i tivnn. Dotaknil se je tudi dru,ih stiank, na diastčnih primerih .še 'izk-lnkal k!« riknlno demagoštvo. nedosls 'nest m sa-mopašnost, ne da bi si bil drznil od navzočih klerikalcev kdo s eno samo besedo ugovarjati. Omenil je novo Neod visno soe. delavsko stranko in izrazil začudenje, da delavstvo noče misliti s Imenovanja ts-jîçntov. Kr.kor brzo- 6vojo glavo in enkrat za vselej onerr.o Javljajo iz Beograda, je bil predvčerajšnjem v ministrstvu prosvete podpisan ukaz gleds imenovani srednješolskih snnlentov v celi kraljevini. • Carinska 5o!a v Beograd«. Generalna direkcija carin otvori letos v Beogradu carinsko šolo. v katero se bodo gočlti političnih kameleonov Miho Kore na in Naehtlgalla. ki sta se vozila v Moskvo poklonit se LJeninu, dnnes pa kot »državotvorca-radikalca» zopet lovita kaline med trboveljskimi rudarji. Poudarjal je, da se demokratska stranka ne ukvarja s puhlimi frazami, ampak. v skupinah sprejemali vsi mlajši carin- 'da obljublja samo to. kar se doseči da. ski uradniki, da se spopolnijo v svoji jpotem pa s pozitivnim delom ?vo:» "rc.ki. * be tudi izpolni. Zlasti jo demokratska * Zdravstveno stan'e v Ljubljani. Cla- i stranka tudi za delavce več storila ne- »om uradnega zdravstvenega izkaza se je v tednu rd 25. februarja do 3. marea v mestni o! čir,i IjuhPanski rodilo 20 Mrok: umrlo pa je 13 moških in 9 žensk, skupaj torej 22 oseh m sicer: 3 osebe za jetlko. 2 za pljučnico. 2 za življensko slabostjo. 2 za srčno hibo. 2 za možgansko kapjo. 1 za zastrupl'm'em rane, 1 ta rakom. 9 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Na nalezljivih boleznih je obolelo 7 oseb: 4 na dnšl jvem fcašlju. 1 na davici. 1 na trebušnem le-garju in 1 na inftuenci. • Spalni vozovi. Pisarna W.i?ons Lit«. Ljubljana. Dunajska cesta št. 31, tel. St. 106, nam poroča, da bo v doglednem času zopet vozil spalni voz Ljubljana-Beo-prad in da ima spalni voz Ljubljana-3Yien. ki vozj dnevno, tudi 1L razred. go vsi patentirani odrešeniki proletariata skupai. Začrtal je smernice, ki si jih je stavila stranka v bodoče glede invalidskega, uradniškega in drugih važnih vprašanj. Poudarjal je potrebo politično poštenosti in doslednosti, ki Je danes vsem nasprotnim strankam tuja. Končno je pozval pristaše drugih strank, naj se oglasi, kdor se ne strinja z njegovimi izvajanji. Ker pa so bile dr. Rošove besede tako prepričevalne, je klerikalcem odpovedal dar govora in ostali so lepo tiho. En pristni NS? pa se je oglasil in izjavil, da so bile besedo demokratskega kandidata lepe. da pa tudi NSS ni brez napak, knr je dr. Roš rad priznnl In poudaril, da bo vesel, če bo videl, da krenp tudi NSS na polje trezne politike. Z dosedanjimi metodami Da si is izkopa- la £rct>. Po SračXem navffcanettl gwrw m gospoda Miloša Rozina, v katerem je poudarjal, da vidijo v dr. RoSa val obrtniki ne samo demokrata, ampak posebno še moža poštenjaka, za katerega bodo kompaktno glasovali, je bil lepo uspeli shod zaključen. Kar je v Trbovljah treznih ljudi, ki znajo misliti i lastno glavo, bodo vsi glasovali za našega ožjega rojaka in demokratsko stranko. Prva Skrinjica bo tudi v Trbovljah Skrinjica vseh zavednih državljanov. * K našemu poročilu o incidentu povodom telepatičnega večera g. Svcngali-ja v Mariboru nam s druge strani poročajo; Poročilo ni točno in gotovo ne i*-vira od očividca, ker se je dogodek izvršil precej drugačo. Dama, o kateri se v notici govori, ni bila hipnotizirana, ampak je ravnala le pod vplivom sugestije v budnem stanju, ki je za zdravje neškodljiva. Zato tudi ni res, da bi bila padla po izvršenem poskusu v omedlevl-ro, ampak se je zdramila sveža in je ostala nato skupno s svojim soprogom, n.ariborskinr. novlnaijem, ki je bil ves čas prisoten in s čigar dovoljenjem se je poskus izvršil, še več časa v Veliki kavarni v prijateljski družbi. * Nove špekulacije Rade Pašiča. »Pra-ger Presse» in nekateri drugi češki listi so prinesli vest, da se namerava Ilrvat-sko-slavonska hipotekama banka s pomočjo nemškega kapitala pretvoriti v Izseljensko banko in da sodeluje na tej transakciji neka velika banka, ki hono-rira nakazila za to banko na Dunaju. Zagrebška «Iiiječ» poroča z raerodajne strani, da te vesti niso točne. Izven vsakega dvoma pa je, da se pripravlja neka transakcija. Mogoče je. da so te vesti v j zvezi i najnovejšo akcijo Pašičevega s!-jna, ki skuša dobiti v zadnjem ča«u izse-'ijeniški monopol in koncentrirati vse pa-| robnjdarske koncesijo za izseljenike v I svoje roke. On jo v jako živahni zvezi 3 francosko hipotekamo banko in ni iz-| ključeno. da gre v tem slučaju za to banko. Vsekakor pa gTe sa eno znanih transakcij Rade Pašiča. ki jih izvršuje s pomočjo oblasti in bo treba proti takemu nemoralnemu favoriziranju nastopiti z vso energijo. * Stanovanjska mizerlja v Splitu. Iz Splita poročajo: Na naših ulicah se po-|gosto vidi pohištvo stanovanjskih najem-! nikov, ki je bilo vsled zahteve hišnih i posestnikov postavljeno na cesto, ker zla ij, ako to blago ne prekorači vrednosti 5000 dinarjev, Izvzemši igralne karte, zlate in stebrne predmete ter drugo blago, ki je podvrženo žigosanju in punciranju. V.) Predmeti iz dragocenega kamenja in kovin. Uvoz se more izvršiti pri carinarnicah I. reda, kjer obstojajo puncijski in žigovni odseki ministrstva trgovine in industnle. Blago v zvezi z pozlačenimi in posrebrenlmi kovinami ali iz takih kovin se more cariniti samo pri carinarnicah 1. reda, kjer obstojajo carinski kemični laboratorijL VI. Igralne karte, domini in drugi predmeti, ki so podvrženi punciranju, se morejo cariniti pri carinarnicah, ki so zato posebno pooblaščene. VII.) Blago, ki se carini po vrednosti (ad valorem). morejo cariniti samo carinarnice, omenjene v raznlasu C. št. 71.602 od 4. decembra 1921. VIII.) Blago, ki je po členu VI. zakona o obči carinski tarifi carine prosto, se more cariniti, in sicer: blago Iz točk 1 — 7 in 11 — 15 pri vseh carinarnicah. Pri glavnih carinarnicah 2. reda se mote cariniti še blago iz točk 8 — 10, 16, 17, 19 — 30. Ostalo blago iz točke VI. zakona o obči carinski tarifi se more cariniti samo pri glavnih carinarnicah 1. reda. IX.) Monopolskega blaga stranske carinarnice ne morejo cariniti. Glavne carinarnice 2. reda morejo cariniti blago iz št. 264, 265 in 266 samo, kadar se uvozi za potrebe industrijskih podjetij, j ako uvoznik izpolni predpisane pogoje za nvoz teh predmetov. Glavne carinarnice 1. reda morejo cariniti vse mono-13' lbkc predmete. X.) Carinjenje živine In živinskih produktov morejo vršiti samo one carinarnice, pri katerih obstojajo veterinarske postaje, katere odrejuje ministrstvo za poljedelstvo In vode. TRŽNA POROČILA^ Zagrebški žitni trg. (5. t. m.) Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notlrajo: pšcni:a 445 — 460, koruza žolta, nova 242.50 — 275, posušena 295 — 305, rž 362.50 — 400, ječmen za pivovarne 325 — 350, za krmo 300 —< 315, oves 287.50 — 300, fižol pisani 415 — 430, beli 400 — 430, muka pšenična «0» 675 — 700. «2» 650 — 675, «4. 625 — 650, za krmo 225 — 250, otrobi drobni 170 — 190, debdi 225 — 250. Tcnden-ca mirna. Beograjska blagovna borza 6. t m. Pšenica 87 kg, 4 odst. franko Beograd ponudba 450. 75 kg 6 odst. pod Istimi pogoji 435, 75 kg 8 odst. pod istimi pogoji 435, bela koruza, suha, franko Beograd 315, moka, «0», beograjski tip, Iran-ko Becgrad, ponudba 700, «5» 580. ba-natska. «0» 690. DOBAVE. Dobava mesa. V pisarni intendantu- re Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se sklene 15. t. m., pr! vojnem okrugu v Celju 16. t. m. ter pri komandi mesta v Slovenski Bistrici 17. t. m. pismena pogodba glede dobave mesa za garnlzl-je Ljubljana, oziroma Celje In Slovenska Bistrica za čas od 1. aprila do 30 junija 1923. Predmetni oglas je v .trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani n; vpogled. «=■ Znižana voznina na avstrijskih železnicah za časa dunajskega velikeg? sejma. S 15. februarjem se je, kakor jo znano, znatno znižala voznina na avstrijskih železnicah. Vrhutcga se za časa dunajskega sejma obiskovalcem dovoli Se znaten popust. Za inozemce velja 25-odstotni popust na vseh vlakih, razen lu ksuznih, in sicer za vožnjo tja in nazaj z nastopno omejitvijo: Potnik mora pri enem oficielnih prometnih uradov pokazati sejmsko izkaznico in kupiti vozni list za nazaj. Ta vozni listek mu daje pravico, da se sme pri znižani voznir.i voziti dne 17. ali 18. marca od avstrij -ke obmejne postaje dalje na Dunaj Li dne 24. ali 25. marca se vrniti preko iste obmejne postaje. Ako se pa posetnik se;-ma ne vozi določenega dne tja, oziroms nazaj, mora doplačati razliko med no: malnn in znižano voznino. = Avstrijska zlata pariteta je določ» na od 5. do 11. marca na 14.450 Ka, = Obtok bankovcev v Avstriji se je od 15. do 23. februarja zmanjšal za 61.!" milijardo na 4016 milijard Ka. = Omejitev deviznega prometa v Ma džarSkL Iz Budimpešte poročajo: Mau žarska vlada je odredila nove omejitve deviznega prometa. Obenem je znatno otežkočlla izvoz efektov. = Milijonski bankovci v Nemčiji Ii Berlina poročajo, da namerava nemšk:. državna banka izdati še v prvi polovic" tekočega meseca nove novčanice po 1 milijon mark. S tem stopi tudi Nemčije v isto vrsto kakor Rusija, kajti doslej Se nobena država ni izdala novčanic po 1 milrnn denarnih enot. =» Obtok banlcovccv v Nemčiji se j« v tretjem tednu februarja po izkaza 23. februarja povečal za 419.7 milijarde nf 3123.5 milijarde mark. Borza dne 6 marca Zagreb, devize: Dunaj 0.1285 - 0.1295. XI.) Odseki in oddelki carinarnic mo- i Berlin 0.405 — 0.415, Budimpešta 3.05 - rejo cariniti vse blago, katero imajo pravico cariniti carinarnice njihovega področja, v kolikor so za to pooblaščene in v mejah pravice, ki jih že imajo. XII.) Uvozne ekspcdicije Iz čl. 72 — 78 potem po zakonu o izvozu na prodajo, izvzemši osnovane na čl. VI. zak.-na o občni carinski tarifi, morejo vršiti samo i; avne carinarnice 1. in 2. reda. Za bla-EO iz ČL VI. zakona c občni carinski tarifi velja točka VII. XIII.) Izvozne ckspedicije morejo vršiti samo carinarnice in njihovi odseki po predpisih razglasa C. št. 58.649 iz leta 192». XIV.) Prevozne ekspedicije tujega blaga pri železniških transportih preko naše kraljevine morejo vršiti vse carinarnice, ki se nahajajo ob železniških progah. Prevozne ekspcdicije domačega bla-za preko tujega ozemlja se morajo vr-š"ti po C. št. 55.3T7 iz 1. 1922. Prevozne ckspedicije demačega blaga preko domačega czcmlia (krajevni prevoz) morejo vršiti vse carinarnice. XV.) Ekspcdicije dvolastnikov morejo vršiti po obstoječih predpisih vse carinarnice. Gornje se objavi vsem carinarnicam z opcmn!o, da začnejo po tem razglasu postopati dne 16. t m. Tega dne prenehajo veljati odredbe razglasa C. št. 39.025 z dne 16. junija 1920, v kolikor so po oredsrojcčcn razglasu spremenjene, kakor tudi vse cstnle naredbs, ki bi bile gornjemu razglasu protivne. 3.10, Bukarešt 43 — 45, MIlan 436 — 44n London 426 — 427, Nevvyork ček 90 — 91, Pariz 542.50 — 547.50, Praga 268.5=' — 209.50, Švica 1695 — 1710, Varšavz 0.205 — 0.215. valute: dol ir 86 — 87, av. strijske krone 0.123 — 0.129, češke 270. madžarske 3.02, lire 430 — 432, efekti: Ljub. kreditna 215 — 225, Slavtnska 102 — 103, Praštcdiona 1105 — 1110, Slovenska eskomptna 159. Ljub. strojne tovarne 162, Trb. premogckopna 760 — 795, Dubrovnlška paroplovna 1400. Ns deviznem trgu danes ni bilo blaga, ker te ni konvenira'o bankam. Izvršenih je bilo zato le nekaj zaključkov, toda po vi-šjih tečajih kakor včeraj, čeprav je dinar v Curihu danes napredoval na 6. Beograd, devize: Bukarešt 43 — 45, Berlin 0.39 — 0.4!, Dunaj 0.1265 - 0.127; Budimpešta 3.05 — 3.10. Sofija 51 — 55, Praga 265 — 2C8. Pariz 540 — 550, Ženeva 1670 — 1690, MiUn 427 — 43? Newyork 85 — 87. Lcndcn 418.50 Curih: Bs-lin 0.0236, Newyork 535, London 25.16, Pariz 32.67, Milan 25.65. Praga 15.75, Budimpešta 0.1775, Bukarešta 2.55. Beograd 5.90, Sofija 3.10. Var-Sava 0.0120, Dunaj 0.007475, avstr. kro ne 0.0075. Praga: Dunaj 4.60, Berlin 148.75, Rim 165.25. Budimpešta 117.25, Pariz 209.25. Londrn 1607/,, N'cwyork 34.10, Curih (>41.75 Beograd 39./5. Berlin: Dunaj 31.42. Budimpešta 7.43. Milan 107.979, Praga 66.832. Pariz 137.455, London 106.233.75, Newyori: 22.518.56, Curih 420.446, Beograd 24.58S Vremensko poroči Jo LinMinn». fi. marca tS23 Linbliana SDK m o-'d m«riem ! Kraj ' or>a-'fiTatija ob ¿raie: tlak /.rama temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine ] mm ! Ljubljana . I.jiiiiljaoa . Ljubljana . /jurreh . . j lieoirr&d . uuaj . . i'rJïa . . • utmost. . V Ljubljaei b* 7. 14. 21. 7 7. 7. 7. 7. romater 761) 6 7671) 76'.-3 759 8 76ŽO 764-3 765 0 viSji. temper 27 li-2 6-2 4-0 2-0 20 1-0 primerna, bo ter. »zb. ser. zapad zap&d («T. up. n brezvetra oee «taja oc del. obl. več jamo j 1SD0 oblačno obiačuo taeg S 31, uhaja _ í 2-0 ; To ~! 2 0 j ob 17-68 IS. ZèVBCOt »Krvavi Zgodovinski roman Ko prestopi domači ps-ag, sliši Has-tesse najpreie renčanje. «Oho!» se začudi Moj Corignan H. ai pogin D! Lopo»" ima rte pasjo dušo, In žilavo!» V resnici je namreč neka milosrčna 5-jseda, {«rivabljona po pasjem zavijanju in obupnem tuljenju, prišla pogledat, kaj da je, in je vsako jutro cahra-nSa zvestega čuvaja s svojimi ostaiki. «Semkaj, semkaj, Corignan!» vik ne rUscasise. i^es se privlečs na svojih treh Sapah in skuša mabljati z repom iu edinim svojim uhljem. «Hej, pa žival si ups. nositi ime, jed-aako mojemu!» zagrešči kapucin. «Ni!» Ia brc.se ubofro žival, pes pa hlastna po njegovi nogi in jo ugrizne, po-te-a zacvili in odkrevlja f>od omaro ali v kot., To je bilo prvo poznanje med obema Corignanoma. «Kupiva si sedaj v3ak svojega konja,» pravi Kascasse. «Pripravljena morava biti in nadomestiti morava, vi svojo mulo. ki ete jo jahal! doslej, jaz pa svojega ubogega konjička.» Corignan se zaenkrat že vklool in samo vpraša: «Tak ¡«vejte enkrat, na kaj in kam se spravljava?» «No. kako ste pa preživeli svoje šratko bi vanjo v Saini - Lazairu?» ga uižeto odgovora vpraša njegov pajdaS. «Kako?» odgovori Corignan dostojanstveno. «Oprezal sem skozi 'inn:>. T5 sesa fvvr ffoTSro v!5c! Tepo AanaS, !d ¿9 nekoga pričakovala, in se potem .razgovarjaia s Saint - Prùcom . . . Oh. oh!» in sa udari z dlanjo no čelu, «. . . pa da nisem takoj razumel ia se spomni!, bedak jaz!» «No torej,» ga pohvali Rascasse, «vidim, da polagoma rasomete «naji-ko» idejo!» «Pa saj «en jo jaz imel prvi In vam jo suGiral!» vikn« sedaj Corignan jesno. «No, pa ml povejte, kaj ste razume!?!» «Zakaj ne, dragi moj mali RaskasiC! Evo. s kom je bila An nais? S Saint-Priaeom. Na njegovo povelje je potem pridirjala četa lc-i>ovcv. Saint-Priac jo je torej ugrabil. Ergo ni tega storil za kardinalov račun, marveč za lasten. Ugrabil jo je !o{»v! Ergo. treba da mu sledimo. Ergo . . .* «Sijajna logika, kozel!» ga prekine Rascasae. «Na pot torej! Pripraviva si konje, ker najjwejs bo menda treba fiotovati! Da pričneva torej izpolnjevati svojo misijo. liajil najpreje na Pria-covo stanovanje!» In naglo se odpravita. Uro. pozneje se nastanita dva nova konjička v Rascassovem (ilevu. Bila sta iste vržte zato je bO eden za Co rignana skoraj premajhen, drutri za Rasca3sa pa skoraj prevelik. Ali ne skoraj, marveč odločno! Vendar pa sta bila dobra za hojo in ježo in oba vohuna se nista imela nad čim pritožiti radi svojih konj. Nato se podata v palačo na trgu Royale în v petih minutah že izvesta za sedanje Saint-Priaeovo bivališče. Stanoval je v ulici Saint-Antoine. skoraj nasproti Rascassovemu brlo- ▼ geetSnf «?ît veSken iart?- najtt». Oba vohuna nista imeia torej druge naloge, ko da ostaneta doma in odtod nadzirata Saint-Priaca. Tako se namestita na vratih in se vsako uro izmenjujeta na straži. Proti večeru se namesti Corignan nasproti gostilni in okrog osme zvečer zares zapazi Saint-Priaca. ki sa vrača, razjaha. vrže vajeti strežaju in izgine v notranjščini gostilne. «Dobro!» pravi Rascasse, ko izvê za te podrobnosti. «Za nocoj sva lahko mirna. Jutri zarar.a 6« namestiva zopet in mu slediva, kadar se spravi odtod!» «In kdo naju zbudi?» «Kdo drugi ko Corignan! Saj vem vam rekel, da je tega posla vajen!» «Corignan! Hudiča, Corignan!» *en?i menih Corignan. «To je pa že , . .» In dostavi: «Ta četvero nožec?!» «Ni četveronožec!» ga poduči Rascasse. «Ni niti četvero-, niti dvonožec, amiak trinog, ker ima samo tri noge » Menih mrkne. Rascasse ga ¡«a [»tolaži: «No. dajva, skloniva zopet mir! Ilajde. da po večerja va!» «Da!» renči kapucin. In sedeta za mizo. Rascasse je Segav in šal.iiv. Corignan molčeč in čmeren. Razmišlja, kako H se osvetil. da bi zaleglo. Potem leže Rascasse na edino josteljo. menih pa se mora zadovoljiti s stolcem. glavo na roke naslonjene na mizo. Zjutraj se oba zbudita nad lajanjem Corignana II.. vstaneta in se odpravita zopet na prežo nad «Velikim kardinalom». «Na konja!» ukaže naenkrat Rascasse. Nekaj hipov pozneje sta že v sedlu. Safct-TVfie je IzSel Iz gostita«. Kakšnih sto korakov za. njim mu slediti. Sledita r.-.a py Er-!ti. izven Pariza, v Bcurg-!a-R=ine. potem v Longjumeau. ne da bi ju baron zapazil. Sedaj se Iias-case» ustavi in oko mu kar sije veselja. «Ni treba, da mu dalje slediva. Sedaj že vem. karo gre!» «Če je tako. ustaviva se v hostL Tu ie dovolj zelenja. Najina konja ie molita jezike!» «Nikakor! Ne izgubljajva časa! Saj midva fca nisva žejna, arnnak samo konji!» Corignan na tihem strašno trpi in si samo izmišljuje kruto načine maščevanja. s katerim se osveti temu pritlikavemu sitnežu in mučilen, ki so znaša nad njim. Se:no prekoračita ra mostu pri Enoiesu. [irijahata v kraj in se ustavita pred taverco nedaleč od glavne ceste. j «To pot se ustaviva.» pravi Rascas-!se, «ker sem žejen in bi ti sicer mora! [»kazati jezik!» 0i!o ie o i več. kajti Corignan nima več druge misli kakor ©=vetne. Vc-s mrk je in skoraj bolan, tako ga jezi ta nrokleti Rascassg. Konja pospravita v hlev. sama pa sedeta v sobico v Miži ni velike srostilniške dvorane, obložene s hrastovim lesom, tn pazita na cesto. Kakšni dve (tri potečeta tako. in Co-ig nan je izpil že četrto steklenico belega vina, ko se Rascasse naenkrat umakne r>d svojega okna. kajti ugledal i? Saint-Priaca vračajočejra se baš o-l Riche I.iesse. Ttidi on se ustavi pri tej gosti! ni. priveze konja ter vstopi. Rascasse za kol ne med zobmi. Corignan sj domisli, da rmt ni treba dntsega ko da pokliče Snint-Priaca in mu ovadi Ra--cassa. in že vidi v duhu. kako r»ek* fn prebn-fa SalnvTMae njegovega nasjrrotnrka. Bos. toda ujega. ubogega meniha, bo potem njegov» emineuca podala na vešala . . . «Če naju vili, sva izgubljena!» za-mrmra Rascasse. «Eeh,» t>ravi Corignan. ves pogumen od vina in osvetaih misli, «kaj more nama?» «Molčite!» mu sikne Rascasse in mit [>oloži dlan na usta. «Ta mož lahko tvega vse. ker je vse izgubil. Molčite! Saint-Priac se ne šali, on ubija!» Corignan je hladen do dna srca. Sko« z? stekla v vratih, pokrita z !ahno bF-io tkanino, ravnodušno gleda Saint-Priaca. ki ie usta! v prednji sobi in je sedel k mizi ter si sedaj podpira glavo v dlani. Bil je mračen in se ni niti dotakni! stcklenice. katero je brhka gostil tli čar-ka smehljaje postavila predenj. «Hudiča!» zamrmra kapucin. «Zdi sft mi, da imate prav. Jaz se ne ustrašim kmalu koga. toda to pot &e mi zdi, da mi je nekoliko tesno!» «On je vrag!» zaše[*?t* Rascasse ia že trepeta. Bil je samo vohun. Morda te bil to edini poklic na svetu, za katerega je bil kakor ustvarjen. Misli, ki so vsaj nekoliko korenjaške. so se le kradoma, r>ojavljale v njecrovih rr.ožiranih. KIjnb temu se jih je zavedal in se čudil na«I njimi. Nasprotnik srdi tamkaj. Lot»ov je. in hči umorjenke ie v njegovi oblasti. Če bi bil mogel Ra«easse dati jasno obliko mislim, ki so se neMločno podile v njesrovi glavi, b: si bil rekel neka!: o taV.o-le: DARUJTE ZA CIRIL-METODOVO DRUŽBO. mam Objave * Kolo fugoslovenskih sester vabi vse ¿tenice in odborniie, da sc zanesljivo udeleže važne seje^ ki ss bo vrSila v četrtek, 8. t m., cb petih popoldne v dru-.iiveni sobi v Kresiji. * Članom Or\une! Prejeli smo: Jutri v Sitrtek Se vrši v dvorani arene «Narod-s:eza doma» sestanek mestne Orjune Ljubljana, v svrho opredelitve članov za josamezne sekcije. Vse člane poživljamo ¿a ss sestanka radi njegove važnosti za ziipašnosi dela v orsanizaclji gotovo udeležijo. * Splošnega ženskega društva seja se vrši dse 14. t m. cb petih popoldne in ne 7. t m. * Predavanje o 'Harmoniji barv» v imitvu »Soča». Odbor društva «Soče» ejiozarja svoje člane, prijatelj« hi drugo cenjeno občinstvo na predavanje, ki se vrši v soboto ¿ne 10. t. m. v salonu «Pri tevu». Predava gospod profesor in umet-siškl slikar Saša ŠantcI o «principih barvne harmonije s poiskus!». Začetek ob poj devetih. — Vstop prost. 8 Redni občni zbor podružnice Jugo-¡■slovenske Matice v Kamnika se vrši v nedeljo, dne H. t m. ob 11. url dopoldne. Odbor prosi, tem potom vse čla-te, da v obilnem številu počastijo občni /dot te najvažnejše narodno-obrambne "Stituclje. * Sokol Cerknica. Dramatični cdsek Priredi v nedeljo 11. marca ob 15. in pol *ir? v telovadnici Stolbovo tridejansko ve-¿iioigro «Stari grehi». K obilni udeležuj sa vab!. * P> n. gledališki abonenti-aradniki > Ljubljani ss vljudno vabijo, da poravnajo svoj 6 obrok najkasneje do 12. mar-¿3.1923. * Uprava Narodnega gledališča v Ljub-'lord obvešča tem potem p. n. trgovce Ia obrtnike, da ne prizna nobenega raču--ja, Id ni opremljen z naročilnlm listom uprave Narodnega gledališča v Ljublja-r.i. Zato prosi uprava p. n. trgovce in obrtnike da sprejemajo naročila le z na--očilnim listom in istega potem tudi ra-cann priiože. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. * Redni občni zbor izvršnega odbora •združenja vojnih invalidov v Ljubljani se 30,- vršil dne 11, marca ob 8. url zjutraj •/ dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Vsi člani In dslegati se vabijo, da se udeleže zbora v polnem številu. Izvršni jdbor. * Našla se je v soboto ponoči (3. t. m.) v Hrsdeckesa vasi bela pslca s čr-ic-rlavo glavo. Naslov najditelja se Izve apravništvu lista. DRŽAVNA BORZA DELA. Pri vseh podružnicah »Državne borze v Ljubljani, Mariboru. Ptuju tn _:Anrski Soboti je iskalo v preteklem ted-rra od IS. do 24. februarja 1923 dela 301 moških in 119 ženskih delavnih moči. De-Podajalci so pa Iskali 172 moških in 79 imenskih delavnih moči. Posredovanj se i :s izvršilo 229. Promet od I. januarja do 24. februarja [ f923. 'zkazuje 4973 strank in sicer 1780 delodajalčev in 3193 delojemalcev. Po-, sreaovanj se je izvršilo v tem času 1133. j Dela iščejo: kovači, stroj, to stavb. -«Ijučavničarji, ekktromonterji. mizarji, slaščičarji, čevljar!!, zidarji, tesarji, na-iH&arJI, natakarice, šoferji, šivilje, vajen-it. vajenke Itd. V delo se sprejmejo: gozdni delavc!, rudarji, vrtnarji, vimčarji, orod. ključav-ričarji. stolarjt. šivilje za moško perilo, -jsnjarji. sodavičar, Hvarji, služkinje, kuharice, vajerei itd. •t«n«r. 3*—, «cfelb 08dc'.:«'!h s b»«cnl 1 Cin. — Tp-o.oVI ¿c^iMtt.19, a*. pr»T".txn» Se SO betadl j Dis., vukitl «»ijlinin, 5 ueieál a D!«. — Plai» »• aapr*|. 'Vi«ko rotil « «= insrakeXi (ia »sn-an a t» «j;o»«¡- o >a, a'.o !• «praJtit o prllsisna maml.a «a odjovc». r=-.- a CiUME^i PETE in GUMENE POTPLATi nnajs In IrsJnlJ« bo Ccaks.* usnenol Najbolj« verstvo proti vEsgl 1 mrss* ! Krasna stavbišča za vile in nova industrijska poslopja naprodaj. Pojasnila daje ALOMA COMPANY, anončoa družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. sm se sprsjniB v trs vini ffl.TiÈsr, âelenburgovs ulíra 1. je adrrsir oglednih ia dobavezmoinlli industrijskih, eksportmb ia importai!» tridk. Cena Ola 00*—a Mile, fieškosloiasle, Ogrsks in ]ajoi!a?ije L, II. io III. zvezek B53 flkapao Dla 400*—. ALOMA COMPANY, aaoodaa ta reklamna Aruiba s o. s. lajnbljaaa, Soug-resal trg 3. ElcoBom, absolrent kmetijske Sol« v Mariboru, if#e p- tuerne slaž-o» bakíDem Teleposi stvu ali Brt-dnjeTeiiltem (f»spod-r >tru. Ima vecU-tuo praisno v se h panogah gospedarsiva, tudi v kcjigovu.istíu /.moieo j» popolnoma «ioveiiétiae, uibobrtaíéiue ia nemščine v go» ni io pisavi Zadnjo -luibo je prehmi) le »sled vpofci ca k vojst'ta. Rcíe renče Oa ra piiago. Ceajrne pou t!l>e naj so izvolijo poslati u* a ra»o «,lu;ra» pod ¿ifru «Kkouiiai». 7U3 sprejme za svojo trgovino z mešanim blagom tvrdka L. PETOVAR IVANJKOVCI. Trgovaka pomoôaloa i¿ve¿bana » trgovini meianrga Iliaca, iSóe službe najraj^e v Ljubljani. P»oudbe je poslati pud oa uprt\o «Jutra». 783 S4.Î proti visokim obrestim in najboljši garanciji za kratek rok se išče. Ponudbe pod ,.Takoj** na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5. 860 za dame, cospSe ia oîrikc po znižanih cenah pri ft. Sink3vic nasi K. Ssss £juMj2n3, .Mestni îrg §ï. Í5. Company.«arnica in reklam-1 ?araa tag-a, 80S na druiha, Ljubljana, Koe ; 50 p3.. v na l.ojaiej^m enzd-íresui trg ü. j aem fe,aiu slüT,Ilij0> tjk o!, ¡ ^eíezoici. nappodofnost» na opravo «Jutra». Síesùeno sobo, mrbliraao, iíéem îa pol leta Habata dohro. Poouiibe na upravo «Jutra» pod «Marc a-gust». 8 1 S a ata&ovanje 8U) -e 'preinie dijak. (i'o«'bni »hod, eiontričaa luf) Na3lo» pove uprava «J .trd». Sated aimostojn! gospod 797 bi odstopil pra-.no go'no vdov s:edujib let, rati vodila l«i mu gospodinjstvo. i'nja ia drugovi druioa sos Maribor, Čopova uiica. Zahtevaj« Ctaik ! Oobro obra&Jcao kola »e kupi. F nutibe oa oprav» Jutra» pod «Kolo». 80Ó& E prejmejo a« 789 dva dobra ir.ua rja tu dva cesta št. 4. " " " ' KoatorlsUnJa 7K3 z Q7orasredoo trgovsko solu in (irakso, žeii premeciti sl žl.-o v mefto aH na deželo. Nasiov v upravi «Jutra». ^a'^oüii sîsi/gRs^i dnew^ik Is ,,|ytro" I Prodajo ss novi motor • ■ su motor za vrtilni tok 5 konjskih sil 220/3«) volt za Dia 7500 3 , , 1120/880 „ . , 5MX3 2 , ,220 380,,, 4600 , , , . 1 , , 220/380 , , , 3500 B Jermenico, tračaieami in zaganjačem. V zalogi v e druge vrste tnotovjev. Sajlf ovodja - bilancitt. ¿accžen bančnega, trgovskega iu industrijskega kniigouid stva, zeli preoieniti slutim, ropulnom» samosuijna mm i vpogledom v zadevajoče pravne posle, popolnim p0£nao;eir. zemljiške kniige, dober k> res-pondent, kaikuiator in orre Luiiior Najrajie gie U kaki »ečji iseni tvrdki; prsvmne tudi opravo ve -jesra posesiva Ponudoe j od «Samostoien in sgieua na opravo «Jutra» Zeli praino staouvsnje. 7 M Karel Florjančič, Celfe Naročajte Sn širite LJUBLJANSKI ZVON mesečnik za kulturo in prosveto, ki prinaša povesti, pesmi in članke naših najboljših pesnikov in pisateljev. Prva številka novega letnika je izšla v novi opremi z najraznovrstnejšo vsebino. PHT* Naročnina znaša 90 Din. Karoča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ulica 54. Dam* v Stiriilesetih letih, državna apokojeuka, želi skupno go spodaretvo i stirejšiio, fcoli - m gospodom, cvtntneluo l>i tudi za gospodinjo. Pismene ponudbe pod «A. K », Maribor, Sodna n! ca 25/1.. vrata 9. 798 Hajhao posestvo v veliki vasi na Goreo skt m je po taki» ug"dui rem m prodaj. Naslov pove uprava «Jutra». 803 m lukal v Liubliani 7, se j odda v oajem Vp »§ati Js I pri K&rola Pečovo-.lia v ¿n-itaaja. 795 ! ¡I Salo posestvo, obstoječe iz ie oov«< družl.in ske hi>e b hlevom it, ko/olcea;. s tremi orali n iv iu travnikov. iHldalieuo eno uto od Ce ja, s> ra ii druîiniikib niíiuer proda za et no 90 5 0 Um. — Ver pove 8. Kvari ic, Celje, /a trooij > Iti. 791 Siia 793 ter zraven ojiva v Irprm iu prometnem trgu na Snodnjeui Štajer-kf m se od !a takoj v naiem. V h.šl je veiik trgov--ki lokal brez oprme, dve sobi, kuhinja, d>e sbiiitabi in »Ive kleti. Lokal je pruaeitn ia trgovci ali obnaika. Na jemiiiSUi pogoji agodni. Naslov t upravi «Jutra». Klad. aka£em'čso lacbražso fant, iurai'nik, iiče v svrbo k.ire«-• "ond.rania lepo go-po«tiči.C j Ženitev ni izključena. Nasiov ' v upravi «Jutra» pod «Sre:«. ca.». 7'Ji Za alabotae otroke. Kmulziio ribjegs olja t eh-cerufosfati izdt-luje lekaf oc. Kamor v Ljubljani pri trlav-iit-in kolo.ivoru Uči "kovne;"«, za slal ome otroke kot s:>mo ril'je olje. Vsak teJen sveia. Knjlsovodja 729 (koresposnent), prvovrstni nvč, z verletuo prakso, zeli premeciti mesto Gre tudi na d želo t'oiasnila pri A uma Tcrske srečko vreiiungtui papird staluevrs