m. nevinu.
« umni, i MM. li Kamni im
XUL ino.
„Slovenski Narod* v-llax
v Ljubljani na dom dostavljen: % upravniitvn prejeman:
/elo leto.......K 24—     celo le«r.......K »—
no leta četrt leta pa mesec
12 — 6 —
7r-
pol leta četrt letn na me*ec
11-550 1*90
Dopisi naj se karikirajo. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica St. 5, (I. nadstropje na levo), telefon St. 84.
Izbaja vsak dan zvečer izvzemil nedelje In praznike.
Inseratf veljajo: peterostopna petit vrsta sa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat »II večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru.
UpravniStvn naj se pošiljajo naročnine, rck'fiacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
^—^—   Posamezna Številk* velja 10 "fnarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira
Narodna tiskarna telefon St 85.
»Slovenski Narod*1 veljn po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                   M Nemčijo: celo leto.......K 25—     celo leto.......K 28*—
pol leta ........
četrt leta........
na mesec......«1 •
13-6*50 230
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*-
VpraSanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo:   Knaflova ulica St. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85.
Shod na Fužnah.
(Konec.)
Kar najbolj razburja nemške nacionalce, je pa deistvo. da zahtevamo tudi mi
Jugoslovani svojega ministral
Slovenci, Hrvati in Srbi zavzemamo zelo važno pozicijo na jugu naše države. Naše dežele meje na morje, po katerem vodi pot v širni svet, mi smo čuvaji tega morja. Hrvatski pa tudi slovenski mornarji so najsijajnejši mornarji vsega sveta, radi jih jemljo povsod v službo, celo na Angleškem in v daljni Ameriki. Tudi mornarji so izvojevali slavne zmage, ki si jih je pridobila na morju naša sicer šibka mornarica. In mi Slovenci in Hrvati, ki zavzemamo tako važen položaj v državi, dosedaj nismo imeli zastopstva v vladi.
Tu pa tam so imenovali kakega Slovenca za ministrskega tajnika, postal je kak Slovenec tudi še sekeij->ki svetnik, v redkih slučajih tudi dvorni svetnik; do sekeijskega šefa pa se ni povzpel še noben Slovenec in tudi redkokdaj kak Hrvat. Sedaj pa Jugoslovani zahtevamo svojega ministra! In tudi
dobili ga bomo!
To pa je porodilo tak odpor pri nemških strankah, da hočejo vse razbiti. Pripravljeni so sicer Čehom ki so že dosedaj imeli dva ministra, dati še enega, ali da dobe Slovenci in Hrvatje svojega ministra, temu se upirajo z vso odločnostjo vse nemške stranke. Častno izjemo dela tu, kar rad priznam, krščanska socialna stranka pod načelstvom dr. Lueger-ja. Vsi drug-i so pa pripravljeni, da rajši razbijejo državni zbor, kakor pa da bi Jugoslovani dobili svojega ministra.
In kaj pomeni za nas Slovence, «'•*' dobimo svojega zastopnika v ministrstvu, pojasnil sem že prej. Prišli bodemo po njem v neposredno zvezo z vladarjem. Cesar pa imenuje večinoma vsakega ministra, tudi če gre prav kmalu v penzijo, za svojega vtajnega svetnika, ki ima vsak čas pravico prositi za avdijen-eo, da čuje cesar njegov svet, da pojasni cesarju to ali ono zadevo. Slo-
venci nismo imeli do sedaj nobenega tajnega svetnika nismo imeli nikogar, ki bi bil mogel opozoriti vladarja na težnje in potrebe našega rodu, naše domovine, ki bi bil pojasnil vladarju, kako ravajo z nami. Vse, kar je izvedel cesar o nas, je izvedel iz poročil nemških uradnikov, saj razen barona Winklerja, nismo imeli niti enega Slovenca za deželnega predsednika, bili so sami Nemci, vsi višji uradniki sami Nemci, ki ne morejo čutiti z nami, zato ker ne poznajo naše duše! (»Istina je! Tako jo!«) Imeli nismo nikogar, ki bi odprl cesarju oči, da poročila o nas niso resnična, da so često napačna ali vsled nepoznanja razmer ali pa celo tudi namenoma.
Zato pa so tudi Nemci tako razburjeni, ker smo prišli toliko v veljavo, da namerava poklicati vlada v ministrstvo tudi Jugoslovana.
Toda naj se upirajo ko.ikor hočejo,
zabranili tega ne bodo!
Morda se jim posreči, da zabra-nijo to sedaj, toda ponavljali bomo svojo zahtevo zopet in zopet Za nami pa stoje vsi državni poslanci slovanski, tudi Poljaki, in so pripravljeni z nami stopiti v boj za to našo zahtevo.
V zadnjem času je torej nastalo najvažnejše vprašanje:
kako sestaviti novo vlado.
Mislilo se je izpočetka na to, da bi se sestavilo parlamentarno ministrstvo. Jaz — in sedaj se sklicujem na to — sem pred kakima dvema letoma na shodu v ..Mestnem domu« v Ljubljani izrazil mnenje, da je parlamentarno ministrstvo pa mojem mnenju za sedaj nemogoče. Če se vzamejo ministri iz nekaterih strank, so druge stranke nezadovoljne, kajti vedno se najde dovolj poslancev, ki zelo zelo žele, da bi zasedli ministrska kresla. V le teh bi vsako parlamentarno ministrstvo našlo hude nasprotnike. In če se najde I le dvajset takih poslancev, mogoče I jim je preprečiti redno delovanje parlamenta. Tedaj ne preostaja drugega, kakor
pošteno uradniško ministrstvo!
Veselim se lahko, da sern jaz to že davno izprevidel. Vsaj so sedaj vse slovanske stranke in tudi večina
nemških strank v državnem zboru istega prepričanja.
T«»rej popolnoma nepristransko uradniško ministrstvo. Saj imamo gotovo uradnikov', ki so Slovani z dušo in telesom; saj imamo takih mož na visokih mestih, ki niso nikdar zatajili svojega slovanskega porekla, ki se niso nikdar odrekli svoje slovanske matere, svojega slovanskega jezika, ki se z vedrim čelom na-z^or in spod lahko sklicujejo na svoje dosedanje ponašanje v tem ozi-ru! Enega izmed njih lahko pošljemo v uradniško ministrstvo.
Tako ministrstvo je potrebno, da pripravi tla za parlamentarno ministrstvo.
Državni zbor je — kakor se kaže — treba odgajati in če pripravi pošteno uradniško ministrstvo državni zbor do rednega delovanja, potem bodo dani pogoji za parlamentarno ministrstvo. Potem pride čas, ko stranke ne bodo več zastopale malenkostnega stališča, ki ugaja le raznim ljudem, ki vzlic veliki odgovornosti, ki je zvezana z ministrsko službo, vendarle mnogokrat iz osebnih namenov žele postati ministri, in bodo brez večjih bojev dovoljevali parlamentarni vladi, kar zahteva blagor države.
Toliko sem hotel povedati o stvareh, o katerih s~ je največ pisalo in govorilo v .Tidnjrm času. Sedaj naj pa izpregovorim še nekoliko
o socijalni demokraciji,
o katerej pravijo, da je zmerno zastopana tudi pri Vas.
Na shodu v Šiški sem govoril o socijalni demokraciji in sem obsojal njeno mednarodnost za to, ker vedno pravi, da narodnost ni nič in ker se v »Rdečem Praporju« vedno norca dola iz narodnjakarstva in rodoljubja. Zaradi tega me je ta rdeči list vehementno napadel, češ, da sem velik nevednež, ki o socijalizmu še pojma nimam. Jaz se s Kristanom, ki misli, da ima ve iko stranko za seboj, ki pa je doslej še vsako bitko na Slovenskem izgubil, ne bom prerekal. Pač pa Vam povem, da sera bil danes 14 dni v Plzni, drugem na j večjem mestu češkem, ki šteje 85.(X)0 prebivalcev. Ko sem se peljal tjakaj, sem se na železnici sešel s tovariši iz državnega zbora, češkimi soeialdemokratičnimi    poslanci Ha-
bermanom, Pikom in Remešem, ki so me povabili, da naj si ogledam v Plzni njihovo domovanje. Obljubil sem jim to in tudi svojo obljubo izpolnil.
Posetil sem jih v »Peklu«, kakor se imenuje oni mestni del, v katerem so si sezidali svoje domovanje, ki je stalo več kot pol milijona kron.
Kaka velikanska razlika med češkimi in našimi socialnimi demokrati!
Naši se norčujejo iz »Družbe sv. Cirila in Metoda«, iz narodnjaštva, rodoljubja; v domovanju čeških socialnih demokratov v Plzni pa sem našel kipe najslavnejših čeških mož, v kavarni, gostilni, uredništvu in upravništvu njihovega lista pa pusice »Ustredni Matice Školske«, — šolske družbe, kakor je naša »Družba sv. Cirila in Metoda«. Češki socialni demokrati bi vrgli iz svojega lokala take mednarodnjake, ki se norčujejo iz narodnjaštva in rodoljubja, iz »Družbe sv. Cirila in Metoda«, kakor to delajo naši socijalni demokratje.
To sem Vam povedal zato, ker nisem imel še prilike, da bi odcovoril na brezobrazni napad v »Rdečem Praporju«. Kakor so mi sicer socialni demokrati simpatični, vendar se mi ne more vgnezditi do njih ljubezen v srcu, dokler ne stopijo na tisto torišče, na katerem stoje češki socialni demokrati, ki se vedno smatrajo za ncrazdružljiv del češkega naroda, ki v narodnih zadevah vedno nastopajo skupaj z drugimi Češkimi strankami, med tem ko naši v Trstu vedno sedelujejo z Italijani in bi pri nas v Ljubljani šli tudi z Nemci, samo če bi imeli ti toliko moči, da bi se izplačalo! (»Tako je!«)
Zaključejem. Podal sem vam sliko o položaju. Slovani v državnem zboru so na pravi poti. Tudi najvišji krogi vedo sedaj, da se brez Slovanov ne bo moglo več vladati. Slovani so element, ki brani, varuje in skrbi za rast in moč države. Kadar bodo dali pravice tem narodom,
dokaz, kako željno je ljudstvo takega pouka in kako živo se zanima za dogodke širšega javnega življenja. Na to se je oglasil k besedi
dr. Gregor Žerjav,
ki je govoril o razmerah v Ljubljanski okolici. Dejal je:
Govoriti hočem pred vsem o bližnjih stvareh, o razmerah Ljubljane do njene okolice, kaj bi bilo potrebno, da se razmere v ljubljanski okolici zboijšajo, in povedati hočem tudi svoje mnenje glede na socialne demokrate, zlasti glede občine Most, da ne bi se morda mislilo, da hočemo komu delati krivico.
Ljubljana in njena okolica sta si dandanes glede na politična vprašanja v velikem nasprotju. Pokazalo se je zlasti po zadnjih volitvah, da je, ako rabimo ta izraz,
Ljubljana bela, okolica pa črna.
Tako blizu smo si sicer,   ali po političnem prepričanju in mišljenju smo   pa zelo daleč narezen.    To je nekaj neumevnega, in ravno tako za Ljubljano,   kakor   za   okolico jako škodljivo. Okolica je pravzaprav bodoča Ljubljana in smelo trdim, da so po večini interesi Ljubljane prav tisti, kakor pa okolice, ki je močno prepojena z delavskim   življem, ki ima enake interese,    kakor pa ine-j ščansko prebivalstvo.    Imamo torej i skupne interese, in gotovo je potrebno   da   se   skupaj borimo za naše I skupne koristi.
Klerikalci so zlasti v zadnjem času silno nasprotovali ljubljanskemu mestu. V Ljubljani se je na primer hotel zgraditi velik hotel, kar so pa klerikalci preprečili, ker niso pripustili, da bi bila mestna občina prodala stavbišče za to hotel. To je bilo
v škodo tudi okolici.
Čimveč je v Ljubljani hotelov* čimveč prihaja tujcev v Ljubljano, tem boljše je tudi za okolico, kajti tem    lažje proda okolica svoje pri-
ki jim gredo, ter jim omogočili svo- ' delke, tem boljše jih lahko proda. Ko
hodni razvoj, bodo podprli s tem tudi moč, rast in procvit države. Če hoče država, da ti narodi store svoje za državo, naj jim tudi država da, kar jim gre!
Burno, dolgotrajno odobravanje je sledilo govornikovim izvajanjem.
so klerikalci nasprotovali društvu »Mladiki«, ki je hotelo zgraditi svoj internat, so obenem oškodovali Ljubljano in okolico, zlasti pa kmetsko ljudstvo, ki prinaša svoje pridelke na ljubljanski trg. Takih primerov bi se lahko naštelo veliko.
LISTEK.
Poroka gospodične Molči.
Novela. Spisal Josip P r e m k. (Dalje.)
V.
Natanko, ko je udarila v zvoniku šentpeterske cerkve osem sta prišli čez most gospodični Malči in Anka in zavili mimo vojašnice za Ljubljanico po tisti samotni ulici ob bolnišnici.
Mračilo se je, a vendar še ni zmagala noč toplega dne, samo tupa-tam je pokukala skozi zamolklo nebesno modrino kaka zvezdica, malce pomežiknila in se vrgla v vratolomnem padcu tja nekam globoko za azur . . .
»Glej, zvezda se je utrnila.« je zavzdihnila Malči nekako prestrašeno — »bogve, če je bila morda moja . . .«
»Oh, kako si vendar smešna«, jo je zavrnila Anka in se skoro malce nasmehnila ... »To so vraže!«
»Ali glej — pravkar je odbila osem — pa jaz ju še nikjer ne vidim!«
Pri tem se je ozrla pazljivo in nekako nestrpno na vse strani, a ker menda njene črne, otožne oči niso zagledale ničesar po čemer so žejale, je povesila pogled v tla in korakala molče poleg Anke.
»Morda se je samo pošalil — sai
ga ne bo, Anka«, je dejala naposhd s tresočim glasom in obstala z oč.m. uprtimi v Ljubljanico, ki se je svetlikala v mraku, kakor zgoščeno olje.
»Bodi brez skrbi —« jo je potolažila Anka — »tako krut gotovo ni — ako te je kdaj le količkaj ljubil, sicer pa —«
In še predno je zamogla končati, so se začuli za njima lahni koraki.
»Klanjam se prospodični«, je pozdravil siikar Maks in se malce naklonil. »Oprostite, — nekoliko sem se zakasnil —«
»Pa sami prihajate?« se je začudila Malči in v njenem obrazu je bila žalost in strah ...
»Da, gospodična Malči — to se pravi, sam prihajam in ne! Ivan leži doma na divanu, pije vino in kadi cigarete ter pravi, da — no — kako bi se izrazil gospodična Malči. Veste, neko dramo študira in vaše jutranje pismo ga je silno razburilo. Jaz sem ostal popolnoma hladnokrven, a on ima bolj vročo kri in večjo fantazijo: komarja si predstavlja za leva in ako se zgodi kaj takega, kot se je zgod;lo na čast vsem čudežem danes zjutraj -— potem premišlja... prevdarja ... presoja...
»Ampak, prosim vas, gospod Maks — jaz iz vsega tega še ničesar ne vem. Ali me sovraži? Saj je vendar pisal, da pride in sedaj prihajate sami. Kako naj si to raztolmačim? No, govorite odkritosrčno, gospod Maks, — samo resnico bi rada vedela!«
»No, saj sem vam povedal. Do-
ma leži na divan — v desnici kozarec vina, v levici cigareto in smeje se, kot da je zadel deset tern.
»In nič drugega?« je prašala hlastno dalje.
»O, da. Dejal je, naj vam sporočim, ako imate z njim govoriti res kaj posebnega, se blagovolite potruditi do njega — on vas pričakuje. Stanuje začasno v hotelu »Pri domovini.«
»Ali res?« je veselo izkipela Malči — »tako je dejal, da me pričakuje — ah, da, sedaj grem in vidva opravita svoje. Srečno, Anka!«
Nato je odhitela brez nadaljnih besed.
»Torej, gospodična Anka. kako naj pričnem,« je dejal nekako v zadregi Maks, ko je Malči odšla in ji podal desnico.
Anka je zrla zarudela v tla in mu ni odmaknila roke, samo včasih je povzdignila trepalnice in ustnice so se ji stresle, kot da hoče nekaj povedati ...
»Ali mislite še vedno kakor nekdaj I je izrekla naposled zelo plaho, ne da hi povzdignila oči k njemu.
Takrat se je zgodilo nekaj, kar se zgodi tako mnogokrat, ko se po dolgem času najdeta sorodni duši. — —
— Med tem pa, ko sta hvalila Anka in Maks nebo in zemljo in vse zvezde, kar jih je bilo pripetih na večerni oblak in se krčevito objemala, kot da hočeta nadomestiti v enem večeru vse, kar sta zamudila v vseh petih letih — je plaho potrkalo na vrata Ivanove sobice.
»Svobodno«, se je odzval Ivan in stopil sredi sobe, ker ob trkanju je vedel — kdo prihaja . ..
Takrat se mu je vzdignil v srcu ranjen ponos in vsi spomini, a po kratkem boju je bila zmaga odločena: pregrenka je bila prevara, da bi zadobila odpuščanje ...
Vstopila je, ne da bi odmaknila pogled od njega, ki je stal pred njo mirno in s tako dolgočasnim obrazom, kot da ga obišče — mačeha.
»Prišla sem —« je izjecala ...
»Vidim,« je dejal Ivan in ji ponudil stol.
»Ne, hvala,« je odklonila — »prišla sem samo — da mi odpustite vse, kar — «
»Jaz vam nimam ničesar odpuščati, gospodična — to si samo do-mišljujete!«
»Vi ste postali taki?« se je začudila in oči so se ji orosile.
Ivana je stisnilo nekaj v srcu in moral je pogledati v stran, saj bila je še kakor nekdaj in tudi oči, ki so vzele nekdaj vso njegovo dušo, so še sijale — tako ljubeče ...
»Ivan, — ali me res sovražite?«
»Sovražim? Čemu bi vas sovražil, gospodična — saj nimam zato povoda!«
»Vi ste se popolnoma spremenili —, o, kako sem se varala: mislila sem, da vas dobim takega, kot ste bili nekdaj. Oh, bodite dobri in odpustite mi!...
Se predno se je mogel Ivan odmakniti, se mu je vrgla na prsa in začela ihteti
Ivan pa se je le nasmehnil, dasi je bilo v njegovem nasmehu nekaj kakor bolest...
»Motite se Malči!« Ničesar Vam nimam odpustiti. A ni mi prav, da ste prišli.
Milči ga je pogledala začudeno^ skoro divje, nato je odbežala v diru iz sobe.
•
Ko je zaprla vrata, je zaslutil Ivan nekaj groznega, a bilo je za trenutek prepozno: ko je prihitel na hodnik, je zagledal, kako je zafrfota-lo po zraku nekaj kakor njeno belkasto krilo in hip nato je obležala doli na dvorišču in se ni ganila.
Iz drugega in tretjega nadstrop* ja so prihiteli na njegov krik ljudje, a storiti niso mogli drugega, kot spraviti truplo v mrtvašnico in izbrisati gorko kri...
Pozno zvečer sta se vrnila tudi Maks in Anka. Ivana nista našla nikjer — dasi sta ga iskala vsepovsod... Šele v jutru sta ga zasledila v predmestni krčmi, kjer je pridgal kakor prerok pijanim delavcem.
»Ako vas kdo stokrat razžali, mu stokrat odpustite, ker spoznanje pride, dasi ob poslednji uri! Tako so glasi evangelij sv. Ivana Rožnika, literata in učenjaka, svetnika in mučenika, ha, ha, ha, ha!«
V levici je vihtel suknjo, kravate ni imel in ko je stopil na mizo, so videli vsi, da je bosonog.
Anka se je oprijela za zid in tudi Maks je izbulil v blazneža obupno oči, ker vedela sta oba, kaj se je vodilo ...
r\> mojem prepričanju je nedelo-vanje Ljubljane ln okolico prav lahko mogoče. In res se v tem oziru stvar obrača na boljše.
Št. Vid je na primer bila dosedaj najbolj črna vas v ljubljanski okolici, ali sedaj se je začel že krepko otresati klerikalizma. Kar se tiče Most, sta tu združeni napredni stranki, narodnonapredna in socialnode-mokratska stranka vrgli klerikalno gospostvo, na Igu so tudi zmagali naprednjak i, a v Šiški, kjer sedaj gospodarijo najrazličnejši bratci, klerikalci, socialni demokrati in nem-škutarji, je tudi gotovo, da ta vlada ne bo potrajala več dolgo. Pa tudi drugje so spoznali ljudje, da le sami .sebi škodujejo, če puste gospodstvo klerikalcem, in ravno isto ljudstvo, ki je klerikalcem pomagalo do moči, bo zavrglo klerikalno gospodstvo. V ljubljanski okolici se bo zjasnilo prav kmalu!
Klerikalci so povsod in vselej obetali svojim pristašem nebesa. Kako bo s to stvarjo po smrti, sicer ne moremo kontrolirati, ali se bodo res uresničile njihove obljube, a kako je z uresničenjem njihovih obljub v življenju, pa imamo mi kontrolo v rokah in moramo reči, da se tu njihove
obljube niso izpolnile,
v&ajpod klerikalnim gospodstvom ne. Nasprotno pa lahko rečemo, da je prav tista Ljubljana, ki jo zaničujejo, kolikor jo morejo, ki jo hočejo politično in gospodarsko uničiti, prav lepo napredovala, dasi ima napreden občinski zastop, dočim pa ravno v okolici, kjer vladajo klerikalci, ni vi. deti nikakega napredka, ui videti, da bi klerikalna vlada koristila ljudstvu. Prav lahko rečemo torej, da bi si vsaka občina lahko častitala, da bi veliko storila v svoj blagor, če bi imela tak občinski zastop, kakor ga ima Ljubljana. (»Tako je! Res je!«)
Da pa je Ljubljana v tem oziru tako daleč od svoje okolice, smo Ljubljančanje nekoliko krivi sami, nekoliko pa tudi okolica. V vsakem mestu je najti nadntežev, ki so strašno ponosni na svoje purgarstvo. ki vsakega gledajo čez ramo, če je kmet ali delavec, ali na take ljudi se ni ozirati, to so naravnost blazni ljudje, katere je treba izločiti iz vsakega javnega delovanja. Naša na-rodno-napredna stranka hoče biti popolnoma
ljudska stranka,
ki se nikdar in nikoli ne bo ozirala na take naduteže in nepremišljeno njihovo bahavost!  f Odobravan je!)
Kolikor toliko pa je kriva tudi okolica. Kajti kadar skliče jo klerikalci kak shod v »Union«, kjer ne delajo nič drugega, kakor strahovito zabavljajo proti vsemu, kar je naprednega, kjer psujejo in obrekujejo naprednjake, predvsemi pa napredni občinski zastop ljubljanski, tedaj jim te shode napolnjujejo ravno okoličani. Na teh shodih potem klerikalci hujskajo okolico proti mestu, proti naprednemu meščanstvu, tr-trovstvu in obrtništvu, na teh shodih neti zlasti duhovščina najhujše sovraštvo proti mestu. Tako se daje okoliško prebivalstvo zapeljavati in izrabljati, da
dela štafažo klerikalcem
ua njihovih shodih, kjer se samo zabavlja proti naprednemu meščanstvu, od katerega ima okolica edino le korist.
V tem oziru je narodno - napredna stranka res preveč popustljiva. Vse premalo gleda na to, da bi podpirala edino le ljudi svojega prepričanja, ne pa tudi tistih, ki so njeni najhujši sovražniki! (»Tako je!«)
In ta medsebojni boj nam je edino le v škodo, ko bi sicer lahko združili vsi svoje moči
za hoj proti Nemcem.
v^si vemo, kako je bilo po septembru 1. 1908. S kakim navdušenjem in prepričanjem se je delalo nato, da bi pognali Nemce izmed nas, da bi nničili njihovo moč. Saj vemo, da imajo Nemci med nami še veliko moč. saj je velik del trgovine v njihovih rokah, in skoraj vse najboljše službe so tudi v rokah Nemcev. Zato >mo pa tudi obrnili vso ost našega delovanja proti Nemcem, zlasti na gospodarskem polju. Na žalost pa se sedaj zopet silno greši v tem oziru. Zal moramo opažati, da ljubljanske gospe, ali, boljše rečeno, habnice, zopet vsevprek zahajajo v nemške trgovine, da tako podpirajo nemške tr-irovce in tamkaj nemško čebljajo.
V tem oziru moramo pač vsi skupaj krepko delovati nato, da ne bo nihče več podpiral nemških trgovcev, da bomo kupovali edino le pri slovenskih trgovcih in podpirali tako le slovensko trgovino! (Odobravanje!)
Reči moramo res, da je v nekaterih ozirih
okolica silno zanemarjena.
Pred vsem manjka organizacije. Zato pa je narodno • napredna stranka pripravljena pomagati v vsaki
osim, slasti pa v to, da se okolica gospodarsko povzdigne, kar je klerikalna stranka popolnoma zanemarila. Za
to so najboljši zgled Moste, kjer so občani spoznali, da se tako, kakor hočejo klerikalci, nikakor ne da gospodariti, in so se postavili na lastne noge, da so sedaj sami gospodarji v svoji občini.
Priznati moram, da smo v Mostah zadeli aa izjemo med pristaši socialne demokracije. Pristaši socialne demokracije se tu niso podredili strankinemu vodstvu, ki je ukazalo, da ne smejo skupaj delovati z narodno - napredno stranko, posamezniki so bili tako zavedni, da se niso uklonili ukazu strankinega vodstva, pač pa so rekli: tu v občini odločujemo mi, ne pa strankino vodstvo, ker smo spoznali za potrebno, da se vrže klerikalno gospodarstvo. Vodstvo socialno demokratične stranke je tu nastopilo prav tako, kakor je to povedal v splošnem predgovoru!k gospod župan, toda posamezni pristaši stranke so bili toliko zavedni in so tu storili
častno izjemo, da so nastopili skupaj z narodno-ua-predno stranko in celo sodelujejo pri podružnici družbe sv. Cirila in Metoda, v sled česar so imeli sitnosti v lastni stranki, kar je gotovo treba obžalovati.
Kakor se je zgodilo v Mostah, je treba, da se zgodi tudi drugod, dokler se ne doseže končna zmaga v celi ljubljanski okolici. Mi hočemo vsako napredno organizacijo okolice podpirati kar najkrepkeje, to pa ne zato, da hi dobili nadvlado, ne iz sebičnih namenov, kakor to delajo duhovniki in njihova stranka, ne, temveč le v namenu, da se
občine osa m os v o je,
da jih bodo vodili samostojni možje, ki bodo sami po svojem samostojnem prepričanju volili občinski zastop in župana. In če bodo okoliške občine vodili razumni, samostojni možje, potem bo okolica lahko izhajala z Ljubljano! (Odobravanje!)
Le Če se vrže umetna duhovniška nadvlada, če zagospodari jo v občinah samostojni možje, ki iz lastne skušnje poznajo razmere in potrebe v občini, ki poznajo interese občine, je napredek v občini mogoč. Ne verjamem pa. da bi mogel duhovnik, pa naj ima še tako dobro voljo, poznati resnične interese občine in občanov, temmanj pa, čc nima dobre volje, se briga samo za lastno bisago in dela le razpor, ga umetno goji in ga pod-pihne tam, kjer bi se sicer že polegel, ali pa ga še ni bilo, o gospodarstvu pa ne razume prav ničesar! (»Tako je! Res je!«)
Narodno - napredna stranka je pripravljena podpirati vsako tako organizacijo, ji poslati predavatelja, učitelje itd. Pri tem jo vodi le ena želja: uaj bi se povsod v ljubljanski okolici našli možje, stoječi na samostojni podlagi, narodna - napredna stranka jim z vsemi svojimi močmi skoči na pomoč. Tako bo prišlo gotovo d<>
osvoboditve cele ljubljanske okolice.
Le ne varajmo se, kar tako žele naši nasprotniki: Ljubljanska okolica ni neumna, ne, brihtna je, in le podpore rabi, da stopi sama na svoje noge. Zato zaključujem z željo, da se to zgodi povsod čim prej, in vas zagotavljam, da bo narodno - napredna stranka vedno na razpolago s svojo pomočjo, da bo storila vse, kar je v njenih močeh!
Živahno odobravanje, ki je sledilo govornikovim besedam, je pokazalo, da je govoril vsem navzočim prav iz srca.
Na to je pred lagal g. Zakol-n i k , župan občine Moste sledečo
resolucijo:
Zborovalci, zbrani na javnem shodu narodno - napredne stranke dne 12. decembra 1909 v prostorih Kališkeve gostilne na Fužinah, jemljejo z odobravanjem na znanje poročilo državnega poslanca župana Ivana Hribarja, mu izrekajo zaupanje ter prosijo gospoda poslanca, da vztraja on in narodno - napredna stranka v svojem delovanju, ki naj gre tudi za tem, da se dosežejo prijateljske razmere med mestnim in kmetskim prebivalstvom. Obenem izražajo željo, da naj narodno - napredna stranka čim najbolj utrdi svojo ojgnizacijo in jo pred vsem raztegne tudi na ljubljansko okolico.
Resolucija je bila sprejeta soglasno, nakar je predsednik zaključil shod z zahvalo govornikoma in udeležencem shoda.
Kakor smo že rekli, je shod uspel v vsakem dziru kar najboljše, in če zabavlja »Slovenec«, je to le dokaz, njegove onemogle jeze, ki se najbolj kaže v njegovi gorostasni laži, da je bilo navzočih le 50 zborovalcev, med tem ko smo jih mi našteli 98, ko jih je že precej odšlo. No, pa naj le laže »Slovenec«, kolikor hoče, saj laž ima kratke noge in se bo prej ali slej občutno maščevala na pobožnih »Slovence vih« lažnjivcih samih« "
Dunaj, 15. decembra. Z nujnim predlogom posl. Kotlara je začela v posl. zbornici zopet obstrukcija. Protiobstrukcijske stranke so bile v začetku popolnoma presenečene in niso vedele kako nastopiti proti ob-strukciji. Ob 3. opoldne so se zbrali pri baronu Bienerthn posl. Adler, Pernerstorfer, Seits in Nemec, Glom-binski in Stwiertnia, Liechtensteiu, Fink in Gessmann, Chiari, Dainm, Svlvester in Wolf ter Conci. Sklenili so proti slovanski obstrukciji nastopiti s trajno sejo, ki naj bi trajala brez premora do konca tega meseca. Seveda ni veliko nade, da bi na ta način zadušili obstrukeijo. Protiobstrukcijske stranke so si za trajno sejo že vse pripravile. Uredili so stvar tako, da bo v zbornici vedno vsaj 130 poslancev. Poslanci se bodo menjali. En del ima »službo« do 1. po noči, drugi del do 9. dopoldne, tretji del do 5. popoldne. Tudi predsedniki se bodo menjali. Pogačnik bo predsedoval do polu 11. po noči, Pattai do polu 2. po noči, Pernerstorfer do 6. zjutraj, in Steinwender od 6. do 10. ure; ob 10. pride na vrsto zopet Pogačnik. »Slov. Enota« ima mnogo lažje stališče; treba ji je skrbeti le za govornike, kar ni ravno preveč težko, ker je numerično močna. Skoro ni mogoče pričakovati, da bodo na tak način zlomili slovansko obstrukeijo.
Seja poslanske zbornice.
Dunaj, 15. decembra. Sejo izpolnjuje skoro izključno govor posl. Kotlara, ki utemeljuje svoj nujni predlog, naj se ustanovi živinozdrav-niška visoka šola v Pragi. Začetkom seje je govoril rusinski poslanec Pe-truszewycz k svojemu nujnemu predlogu, kojega nujnost je bila odklonjena. Nato je povzel besedo posl. Kotlar, ki govori neprestano celo popoldne in cel večer. Šele ob 11. uri je bil kratek premor, med katerim je govornik nekoliko poveeerjal. Popoldne je predsednik predlagal, naj bi se zaradi pogreba grofa Harracha seja prekinila, kar pa je bilo odklonjeno.
Baron Bienerth.
Dunaj, 15. decembra. Ministrski predsednik je dejal posl. Wol-tu, da ne misli v sedanjih razmerah na razpustitev zbornice, temveč da bo vzel v roko druga sredstva. Nove volitve bi na stvareh ničesar ne spremile. Prihodnje dni bodo pogajanja, vlada pa ne bo čakala dalje nego do j>etka.
Demonstracije.
Dunaj, 15. decembra. Danes zvečer ob 7. uri so imeli soc. demokratični železničarji na rotovžu shod proti draginji. Ko .so šli na shod, so hrupno demonstrirali pred parlamentom s kici »Proč z agrarci«, »Proč z vlado«, »Proč s podraževalci kruha« itd. — Tudi po shodu, ki je bil končan ob so socialisti pred parlamentom demonstrirali. Preblizo sicer niso mogli, ker je bil parlament okoli in okoli zastražen s policijo. Zapeli so pesem o delu in klicali »Proč z obstrukeijo« itd. Demonstracija je trajala skoro pol ure. Nato so se de-monstrantje mirno razšli. Aretiran ni bil nikdo.
Hrvaški sabor.
Zagreb, 15. decembra. V tukajšnjih političnih krogih se govori, da bo hrvaški sabor v prihodnjih dneh razpuščen. Nove volitve se bodo takoj razpisale in čim najpreje izvršile.
Ogrsko.
Justh in Košut.
Budimpešta, 15. decembra. Posl. Barabas je skušal spraviti Ju-stha in Košuta; to se mu pa ni posrečilo, ker Justhn ni nič do tega. Justh Barbasa kar očitno zasmehuje.
Bodoči dvorni maršal.
Budimpešta, 15. decembra. Na mesto pred kratkim umrlega dvornega maršala grofa Apponvija pride grof Karatsonvi. To imenovanje se smatra kot usluga prestolonasledniku, pri katerem je grof Karatsonvi zelo priljubljena oseba.
Trg. pogodba z Romunskim.
Budimpešta, 15. decembra. Ogrska vlada izjavlja, da ni v stanu trg. pogodbe z Rumunskim 1. januarja 1910 uveljaviti. Pooblastilni zakon velja le do 31. decembra 1909, ogrska vlada misli, da ne gre, da bi tik pred svojim odstopom ukrepala kaj na trgovsko - političnem polju.
B FrledtrnagOToaia
D u u a j , 15. decembra. Zastopnik tožiteljev dr. Harpner je dobil danes brzojavko, v kateri mu sporo-čajo Spalajkovič in odborniki »Slov. Juga«, da pridejo na Dunaj pričat.
Zagreb, 15. decembra. Včeraj zvečer so sklicali hrvaški in srbski akademiki zborovanje po § 2. Frankovci so hoteli zborovanje razbiti, pa se jim ni posrečilo. Ker je policija
našla nekatere formalne pogreške pri vabilih, je zborovanje razpustila, na ulici so bili potem konflikti med akademiki in Frankovci. Napredni akademiki so Supilu poslali brzojavni pozdrav. — Tudi danes opoldne so bile. na Ilici demonstracije za Supila.
Pncej bni.-srtjkt tonil-d]e proti dr. Frledlunju.
O predsedniku »Slovenskega Jnga«.
»Die Zeit« piše: Včeraj je končno nastopil pred sodiščem na mesto dvomljivih dokumentov živ svedok srbske politike: profesor Markovi ć, predsednik mnogo imenovanega »Slovenskega Juga«, ki je bil baje središče veleizdajniških konspira cij s člani hrvatsko - srbske koalicije. Predno povemo kaj natančnejega o njegovi osebnosti, moramo priznati, da je jako živahen in zanimiv svedok.
On je vseučiliški profesor v Bel-gradu, predava kazensko pravo in je, kakor se čuje, v svojem postanskem poklicu — načelnik ustaških čet. Njegov pojav v dvorani je povzročil živahno pozornost. Poslušalci so skočili s svojih sedežev. Zabava, ki je izpolnila več minut trajajoči odmor pričakovanja, je narasla, mahoma prenehala in se spremenila v napeto mrtvaško tišino.
Elegantno in gibčno in z gesto, v kateri ni bilo opaziti prav nobene zadrege, je vstopil prof. Markovič v dvorano.
Samo na bledem obrazu in na nervoznem igranju prstov je bilo moči opaziti notranjo njegovo razburjenost, ko je stopil na mesto, ki je določeno za priče.
Prvi vtisk je bil zelo simpatičen. Krasen človek, prav nič robusten, marveč vpogljivo vitek. Visoko belo čelo in par slovansko mehkih temnih očisčesto opažujočim koprenasto premeten i m izrazom. Zamišljeno zre v svet, glava mu je pri govorenju lahko nagnjena. Čisto nič ne spominja na vojaka, nekoliko na znanstvenika, ponajveč pa na interestantne glave prikupljivih političnih fanatikov. V njegovem glasu je lahko ironična vljudnost, pridušena odpornost in ukrotena strastvenost. Prof. dr. Jagić neče biti izvedenec.
Začetkoma včerajšnje razprave je predsednik dr. Wach naznanil, da je dvorni svetnik prof. dr. J a g i č baje z ozirom na svojo starost odklonil fungirati za sodnega izvedenca.
O tej stvari poroča zagrebški »Obzor«: »Dr. Jagić je odklonil nastopiti pred sodiščem kot izvedenec, ker je predsednik dr. Waeb poslal k njemu nekega človeka, da ga ustme-no obvesti o sklepu sodnega dvora, dočim je med tem nemški izvedenec že oddal svoje mnenje. Dr. Wach se je sicer opravičeval, no, bilo je jasno, da je to namenoma storil, samo da Jagića briski ral, da bi ne prišel pred sodišče.« Ako uvažujemo, kako pristransko je doslej nastopal dr. Wack, lahko verujemo, da »Obzorova« vest ni iz trte izvita.
Ker je torej dr. Jagić odklonil svoje sodelovanje, je predsednik vprašal, ako naj pozove profesorja dr. Milana Rešetarja, da prevzame posel sodnega izvedenca.
Dr. Benedikt: Prepuščam odločitev g. predsedniku.
Predsednik: Dobil sem brzojavko, da je poslanec Zagorac neznano kam odpotoval. Tega svedoka torej ne morem pozvati. Drugo brzojavko sem dobil iz Sarajeva. V tej naznanja liadži Rista Damjanović, da je obolel in da ue more priti pred ponedeljkom na Dunaj.
Dr. Benedikt: Ker je Damja-nović za obrambo važna priča, predlagam, naj se ga na vsak način pozove.
Predsednik: Se bo storilo. Pripominjam, da sem se ekspresno obrnil na berolinsko policijo s prošnjo, da nam preskrbi potrebne podatke o bivanju dr. Markoviča v Be-rolinu.
Kako se postopa s svedok i pred dunajskim sodiščem?
Na to je predsednik odredil, da se ima nadaljevati zaslišanje predsednika »Slov. Juga« prof. dr. Markoviću.
Dr. Friedjung (napram dr. Markoviću): V zagrebškem procesu se je trdilo, da so v »Slovenskem Jugu« našli bombe. Pojasnite mi to, kako da Vi o tem ničesar ne veste.
Dr. Markovie: Za predsednika »Slov. Jnga« sem bil izvoljen 3. junija 1907. V tem času nisem ničesar slišal o bombah.
Dr. Benedikt (skoči razjarjen pokonci): Ali se v srbskih klubih tako navadno izdelujejo bombe, s katerimi se naj razstreli v srak knes Nikitat Ali je to tako vsakdanja stvar, da se o tem ne obvesti niti predsednik t
D r. Ma r k o v i 6 (ogorčeno) : Na taksna vpraisnja sploh ne odgo-
Dr. Friedjung: Hvala, sedaj razumem to stvar. Verodostojnost te priče je zadostno označena.
Vi, to je zelo sumljiva stvar, kako vi nastopate.
Dr. Benedikt   (robato kri-čaje):   Vi,   g. svedok, izpovedujeta zahrbtno.   Dokazal bom, da je vaša zahrbtna   izjava   enaka krivi izpo vedbi.
Dr. Harpner: Prosim, gosp. predsednik, da ščitite svedoka pred takimi žalitvami.
Predsednik: Če se svedok*1 očita, da je njegova izjava zahrbtna ni to nobena žalitev.
Dr. Benedikt: Izjavljam, da je po mojem mnenju g. svedok podal krivo izjavo. (Hrup in smel: med tožitelji.) Lahko se smejete, kolikor se hočete. Vam se zdi to komično, ker ni to pri vas ničesar izred nega. ,  . .
Dr. Harpner (zamahne z ro ko napram Benediktu in se obrne proti dr. Markoviću): G. profesor, saj uganete, kaj skuša uprizoriti nasprotna stranka. Vprašam Vas torej — Vi veste, da Vas tu lahko vsaki čas zapro radi   krivega pričevanja^?
Dr. Markovie: Gotovo.
Dr. Harpner: Vprašam Vas, g. profesor, in to je nekaj takega, da bodo Vas takoj lahko aretirali, ako to ni resnično. Včeraj ste izpovedali: Zapisniki z dne 20. in 21. oktobra so potvorjeni, ne samo, ker jaz to pravim, marveč ker morajo biti falsificirani, ker sem bil jaz v istem času v Berolinu.
Dr. Markovie: Gotovo, gotovo!
Dr. Harpner: Včeraj ste izjavili: 20. in 21. oktobra sem bil v Berolinu. Ali -vztrajate pri tem?
Vse je izmišljeno, zlagano in potvor* jeno!
Dr. Markovie : Seveda vztrajam v vsakem oziru!
Dr. Harpner: Vi imate po« gum! Prosim, g. profesor, ali boste ostali tu na Dunaju dotlej, da bo prišel odgovor iz Berolina? Sedaj je angažirana Vaša osebna čast! Ali boste ostali tukaj?
Dr. Markovie: Da, da, dai Dr. Harpner: Še eno formalno vprašanje. Ali vztrajate pri tem, da so vsi protokoli, kolikor se tičejo »Slovenskega Juga« od prve do zadnje besede izmišljeni, zlagani in potvorjeni ?
Dr. Markovie: Vsaka beseda, vsaka točka, da vse, kar stoji v protokolih, je neverjetno zlagano.
Na to je nastala ostra kontro verza radi brošure, ki jo je spisal dr. Markovie, »Srbsko pojmovanje bosanskega vprašanja«.
Dr. Friedjung je trdil, da je naperjena proti Avstriji, dr. Markovie pa je naglašal, da je napisana strogo znanstveno, kar so potrdili tudi razni profesorji v Nemčiji, ki jim jo je poslal.   Brošura je bila prečitana.
Samo radi resnice!
Porotnik K 6 h 1 e r : Povejte nam, zakaj ste prišli na Dunaj, da iz-poveste v tem procesu? Ne morem si tega razlagati.
Dr. Markovie : Menim, da mora vsakdo, ki je čital te protokole in ki je o stvari poučen, smatrati za svojo dolžnost, da pride semkaj, da pojasni pravi dejanski položaj.
Predsednik : Torej samo * to, da izpoveste resnico, ste prišli semkaj t
Dr. Markovie: Da, samo da izpove m resnico! Včeraj sem naglašal, da se je o tej knjigi dvignila velika obtožba ne samo proti meni, nego tudi proti moji domovini.
Predsednik : Vsa akcija jA baje bila v času, ko je lahko vsak hip izbruhnila vojna proti Avstriji.
Dr. Markovie: Ako bi vs4 to bilo res, bi bila to obtožba proti moji domovini. Zato sem smatral za svojo dolžnost, da dokažem, da je vse neresnično.
Zakaj ni šel v Zagreb?
Predsednik: Čudno je, da ste čas in denar žrtvovali, da pridete k temu procesu, za zagrebški proces* pa se niste brigali.
Eden izmed porotnikov; Da, da, to tudi jaz mislim.
Dr. Markovie: Prosim lepo, v zagrebškem procesu se moje ime ni imenovalo, zato me stvar ni brigala. Tu pa se navaja moje ime skoro v vsakem Friedjungovem dokumentu.
Dr. Benedikt: Prosim, iz predloženega zapisnika o zagrebškem procesu konstatirati, da se velik del razsodbe peča z razmerami v »Slovenskem Jugu«.
Dr. Markovie (v največji razburjenosti): Moje ime se tam nI imenovalo, tn pa se me hoče blamirati In žaliti.
»Dunajski porotniki niso enostranski in pristranski.«
Porotnik Konradi: Opozoril bi gospoda svedoka, da mi porotniki ne zastopamo stvari teh gospodov (kaže na obtožence), marveč, da hočemo slišati obe straši. Nsčeme, da bi lahko rekli,
^Dunajski   porotniki so eaostrsasski'T
[0 pristranski.« Zato se naj nam da podatke, naj se precizno odgovarja: rako je bilo in tako ni bilo. Naj se ae odgovarja: Tega ne vem.
Drugi porotnik: Gospod sve-,iok, ali ste prišli semkaj, da se opravičite, ali iz patriotizma.
Dr. Marko v ič: T z obeh vzrokov.
Nato se je razvila ostra debata med zagovorniki in zastopniki obto-riteljev radi lista »Slovenski Jug« 11 radi zagrebškega procesa. Vendar na ta debata ni imela nobenih ''ani-nivih momentov.
Predsednik je odpustil dr. Mar-tovica s pozivom, naj mu naznani natančno svojo adreso.
Nato je bil zaprisežen za sodnega zvedenca prof. dr. Milan Rešeta r.
Uro i* Szaparv in poslanec Supilo.
Koncem seje je predsednik prestal pismo grofa Ladislava Szapa-r y j a, ki je vzbudilo splošno senza- j ijo, med tožitelji pa veliko zadoščene. Pismo se glasi:
»Visokočislani gospod predsednik! Ker se radi daljave (grof je v Parizu) in radi bolezni ne morem idzvati pozivu, sem pripravljen podati to - le deklaracijo, ki bi ji tudi ■»sobno ne mogel ničesar dodati. Izjavljam, da nisem bil nikdar z gospodom Supiloin osebno znan in ga tudi osebno ne poznam. Res pa je, da som z gospodom Dorotko in še z nekim drugim gospodom imel kratek razgovor o Supilu na ulici. Kolikor ^0 morem spominjati, se ta razgovor, se je vršil pred desetimi leti ne rije popolnoma z izpovedjo gosp.
rotke. Gotovo pa je, da sem bil akrat in sem še sedaj mnenja, koli-* r se morem i>o desetih letih sponi i-11 i na iako malenkostne stvari, da gubernij« večkrat z malimi pri-icvki priskočil »Novemu Listu« na omoč. Niiravno pa je. da se ne mo-rm spominjati ne na znesek, ne na samne slučaje,   ne na posredujoča državnega uradnika. — Grof . a s z 1 o S z a p a r v.«
Poslanec Supilo je na to podal ivn, da od gubernija ni dobil nik-r nobenega vinarja, mogoče pa je, so na ime »Novega Lista- grešili /ni brezposelni žurna listi, ki sc na-i.jajo na Reki.
Nato se je razprava prekinila, iiies bo zaslišan kot priča državni klanec dr. Masarvk.
Dnevne vesti.
»Zveza   južnih Slovanov«
''jela je nastopno zahvalno brzo-?ivko: »Račte, prijmouti a ctenemu izu Jihoslovanu laskave tlumooiti srdečny dik za laskave projeveni i x»ustrast. — O t t o li rabe H a r r a c h.«
»Državi damo vse, a tej vla-nič!« Tako je končal svoj govor o ►ljenju svinj dični poslanec PiŠek celjskem klerikalnem shodu prešlega ponedeljka. Klerikalci so to-pripravljeni dati državi vse, kar ••na zahteva,   toda vladi ne dajo nič. ■ je tako zvito povedano, da razen ■vzočih    klerikalnih    poslancev ni hče razumel    smisla navedenega ivka.    Državi damo vse, a tej vla-nič!<-   C o bi bil Pišek govoril od-rifosrčno, potem ))i bil mesto jezu-—ko    zasnkaneg-j    stavka izreke}: Mi klerikalni    poslanci smo naprodaj.   Kada** nas bo vlada dobro pla-da,   takrat bomo rekli:   Mi smo v r\ i vrsti dobri Avstrijci in kot do-avstrijski    patrijoti moramo do-•'iti avstrij&ki državi, kar se v ime-i    nje   zahteva od nas.    Dokler j-ji as vlada ne plača tako,    kakor mi zahtevamo,    toliko   časa smo mi na -tališču: Vladi ne damo nič! Edino more biti pravi smisel Piškovega tavka: »Državi damo vse, a tej vla-"i nič!«
»O modernih   načelih ohraniti zgodovinske spomenike«. Tako glasi naslov razpravi,   ko jo je v SlovenČevem«     feljtonu priobčil muzejski kustos dr. Mantuaui. »Slo-r>nee« je dvakrat posebno opozarjal i a to razj>ravo, hvaleč jo bombastič-io   kot temeljito studijo, kot nekaj zrednega in ravno z ozirom na rnest-o hišo zelo važnega.   Prav to »Slo-enčevo« balianje nas je napotilo, da -mo to razpravo   pozorno prečitali. • ei moramo,   da   nam   ni kar nič mponirala. Upajmo, da je dr. Man-^nani v glasbeništvu in njega zgodo-ini bolje podučen,   kakor v zgodo-\ ini obrazi Ini h umetnosti. Njegova, »Slovencu«   priobčena razprava bsega vse kaj drugega, kakor obeta naslov.   V tej razpravi    podaja dr. Mantuani samo nekak pregled prizadevanj glede ohranitve zgodovinskih spomenikov, o modernih načelih, po katerih   je   postopati pa ni ničesar povedal.   Cita se ta razprava kakor izvleček iz kake enciklopedije in šifer neznanstven, dostikrat uprav naiven in dolgočasen   izvleček,   ki ga zna sestaviti   vsak količkaj spreten žurnalist. Kar se nam je obetalo in kar smo smeli pričakovati,   tega dr.
Mantuani ni podal. Konstatiramo to specielno vsied brestaknosti, ki si jih
je dovolil »Slovenec«. Dr. Mantuani se je izrekel za ohranitev sedanjega rotovža, na čigar odstranitev sploh nihče ni mislil, pri tem pa zapisal narodnonapredni stranki sijajno spričevalo, rekoč: Kdo bi imel toliko smelosti, da bi ravno tisto hišo v kateri se je izvršil za kranjska — in morebiti sinemo reči za slovenska — mesta toli važen preobrat v narodnem pogledu! Slovenska Ljubljana in ljubljanski Slovenci hočejo, da se ta velezanimiva, od kamna postavljena listina imenovanega zgodovinskega fakta neoskrunjena obrani. Naših otrok vnuki in pravnuki naj imajo spomenik našega dela za narodni obstanek. Ce bodo v pri k od -njosti slovenske matere svojim otročičem kazale starinsko hišo, pravile jim bodo, kako so v njej gospodarili drugi, in kako so naši junaki počasi zvili jim gospodstvo iz rok in zasedli njihova mesta v občinskem svetu. Pripovedovale jim bodo, kako se je pod našim gospodarstvom Ljubljana dvignila napram onemu stanu, ko je gospodarila prejšnja nam nasprotna klika. In mali rdeče-ličniki bodo svetlih oči poslušali take pripovedke, ki jim jih bodo mamice pravile in bodo čude se povpraševali, kakšni junaki da so to bili, kakšni orjaki, ki so krute gospodarje l>otisnili iz te hiše. In če bi se kedaj dogodilo, da bi morebiti slovenske mamice molčale, tedaj l>ode pa »ro-tovško« kamenje govorilo: si hae tacuerint Japides clamubunt! Zato ps mora ostati naš spomenik, kakršen je. Gospodje mestni očetje, ne rušite si vendar sami slavoloka svoje in naše preporodne dobe! — Apel na ohranitev rotovia je, kakor rečeno brezpredmeten, priznanje, ki je izrečeno v tem odstavku, po je zasluženo.
f- C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu pošilja uradne stvari županstvom in tudi vsem drugim korpora-eijam v zavitkih z izključno nemškimi nadpisi, dasi ima deželna vlada sama kuverte s slovenskimi nadpisi. Pa tudi v drugih slučajih prav po nepotrebnem nemškntari logaško okrajno glavarstvo, odkar ima im čelu slavnoznanega Ekla. Razne ti skovine so :?amo nemške, celo kazenske razpredelnice, zapisnike se pi^e ^ slovenskimi strankami nemški itd. Seveda nočemo s tem priporočiti samo Ekla navzgoraj, marveč zahtevamo korenite remedure. Časi iiemsku-tarenja po vladnih pisarnah morajo tudi na Kranjskem miniti! Slabo spričevalo pač, če se človek ne more z drugim povzpeti.
-f Proti Sokolu. »Sokol« v Dol. Logatcu je prejel od tamošnjega šolskega vodstva sledeči dopis: »C. kr. okrajni šolski svet je sklenil v svoji seji, da se ne smejo poučevati šolski otroci v telovadbi zvečer, temveč le podnevi. Radi tega naj se blagovoli podpisanemu šolskemu vodstvu naznaniti, ob katerih urah in kje se poučujejo ti otroci v telovadbi. -— Dalje. Dečki in deklice se ne smejo skupno poučevati, a tudi ne združeno z odraslimi. Šolski otroci ne smejo biti udje društva ter sc ne smejo šteti k »Naraščaju« in se udeleževati javnih telovadb in obhodov. Prepovedano jim je nositi društvene znake. Ako imajo otroci telovadno obleko, naj >e blagovoli poslati podpisanemu vodstvu vzorce istih, da jih more predložiti c. kr. okrajnemu šols!.< mu svetu. Pri pouku v telovadbi naj ne nastopajo brez dovoljenja v telovadni obleki. Sodelovanje šolskih otrok nri javnih telovadbah je principijelno prepovedano. Toliko slavnemu društvu v blagohotno ravnanje in vednost na odlok c. kr. okrajn^era šolskega sveta v Logatcu z dne 28. oktobra 1909, št. 1061.« — Sklep okrajnega šolskega sveta v Logatcu, je po izjavi dekana Arkota v »Slovencu« kopija soglasnega sklepa baje naprednega okrajnega šolskega sveta v Postojni. Kakšno je politi-ško in pedagoško nazirnnje članov okrajnega šolskega sveta v Postojni, pove najlepše zadevni sklep sam. O tem se tudi ni treba prerekati. Sklep je popolnoma nezakonit, in oo bi predsedniki — okrajni glavarji --ne bile take duševne reve v juridie-nih vprašanjih, bi ga morali takoj razveljaviti. Kaj takega je mogoče samo na Kranjskem, kjer je danes smešno štreberstvo in fikfakovstvo v najbujnejšem cvetju! Seveda jezi nekatere lep uspeh sokolskega dela pri telovadbi mladine; naraščaj notranjskega sokolstva je nastopil pri letošnjem žtipneni zletu v Ilirski Bistrici v največjem številu na Slovenskem! Kaj naj sedaj store sokolska društva! Kakor dosedaj, naj nadalje goje telovadbo mladine, razne dopise, ki niso nikjer v zakonu utemeljeni, naj polože lepo tja, kamor spadajo. Kdor se hoče informirati o telovadbi mladine, naj stopi v sokolsko telovadnico, ki je vedno odprta vsakemu poštenemu človeku. Glede javnih nastopov pa odločujejo starSi otrok, in ker vemo, da so prepričani
o koristi sokolske telovadbe za mladino in ne bodo hoteli kratiti svojim ljubljencem veselja, ki ga imajo z javnim nastopom, upamo, da ne bodo trpeli javni nastopi sokolskega »naraščaja« — vsled najnovejše modre odredbe modernih pedagogov naprednega mišljenja.*
+ Promocija. Dne t. m. bo na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava gosp. Branko F i š e r, konceptni praktikant pri kranjskem deželnem odboru.
-[- Iz finančne službe, imenovani so: prov. finančni komisar Emil K a n d a r e za def. finančnega komisarja v IX. činovnem razredu, finančna koncipista Ivan D i t z in Fran G o 1 1 i za prov. finančna komisarja, računska oficijala Fran T a u z e s iu Josip K o z e m za računska revidenta v IX. čin. razredu., računski asist. Maksimilijan Brada š k a za računskega oficijala v X. čin. razredu; oficijali dežel nega plačilnega urada Valentin Koželj, Ivan G o g o 1 a in Valentin D o -leni' za blagajnike deželnega pla eiluega urada v IX. in asistent deželnega plačilnega urada Fran B r e-g a n t za oficijala deželnega plačilnega urada v X. činovnem razredu.
— Slovensko deželno gledališče.
Danes se l>oje za nepar-abonente krasno uspela Jamova oi>ereta v 3 dejanjih »Logarjeva Krista« in sicer pri navadnih cenah. — V soboto se poje prvič izvirna opera v štirih dejanjih »Lepa Vida«, besedilo po Josipa Jurčiča romanu, uglasbil Risto Savin za par-abonente. — V nedeljo popoldne opereta »Dolarska princesa« izven abonnementa, za lože par. — Premijere Savinove opere se ude-leše g. komponist, g", operni ravnatelj zagrebškega gledališča in odlični skladatelj Srečko Albini ter morda tudi g. intendant pl. Treščec.
— Novice iz Ljubljane so. kakor menda Lampretovo uredništvo mihli najnovejša »great atraetion« v »Gorenjem«. V resnici j>a se te novice odlikujejo po gorostasni naivnosti in brezprimerai konfuznosti. Tako govori novičar v zadni številki »Go-renjca« o tržnici kakor slepec o barkah. Sanja se mu namreč o nizki tržnih lopah, ki se imajo postavili sredi mesta na Vodnikovem trgu. Ta modrijan seveda še nikdar ni videl :ake moderne tržnice in si take trž-ree pač ne more drugače predstav-jati kakor ceh) vrsto tržnih lop, kakršnih prodajajo m Ljubljani oh Miklavževem sejmu ali pa vipavke za vodo. Vsakomur, kdor se je kaj po •-vetu ozrl, pa tudi vsakomur, kdor je vsaj z nekoliko pažnjo čital poro
« ilo iz onih sej občinskega svet;: ljubljanskega, v katerih se je razpravljalo o gradnji tržnice, bode znano, da bode tržnica, ki se ima sezidati v Ljubljani, monumentalno poslopje, višje od bivšega lioejskega poslopja. Obžalovat] je list, ki sprejema take o hrozprimemi ignoranei svodeeečo notice! Smešen, obenem p*i tndi zloben jo dalje napad na mestno upravo ljubljansko. Govori se tam o slabih cestah, češ da je vsaka najslabša okrajna ce«=ta zlato proti ljubljanski cesti. Vsakdo, ki je ime! kdaj ie^eni in spomladi priliko opazovati »krajne in deželne, pa tndi državne
»este po deželi, bode moral priznati, da izvira ta napad le iz namena, blatiti mestno upravi* ljubljansko po »Sloveneevem« receptu, i fe spada to v nalogo »Gorenjeevo«, premisli naj njegovo napredno uredništvo, da v tako mokrem vremenu, kakršno imamo v zadniem času v Ljubljani, ue-tlakovane ceste ne morejo biti brez blata, razum o se pač samo po sebi. ds ae pa vse eeste tndi ne morejo vsak
lan sproti vnovič posipati, umevno bodo t Tiri? vsakomur, ki si prihrani še kaj pametne, sodbe. Sicer pa. »Go-eenjeevegm« ljubljanskega sntrudni-ka najbolje karakterizira okolnost, ker se apodtiks nad tem. da se blato ?ia ljubljanski!) cestah strže nroti robovom cest. Radi bi vedeli, kam naj ne to blato sil iS, ali morebiti na sredo ceste.' koder je neprestano prometi Na vsem svetu no delajo dm-geše, ko dn blato s ceste str?ejo v Hran tsv ga i>otem od on dot od pel java jo. C*e jo ^Gorenjcev« dopisnik, nočemo raziskovali iz katerega vzroka, ^iopi) kdaj v Hnk tak kup za odpe-•javo namenieuesra blata, naj to samemu sebi in morebitnemu svojemu raspoloženju pripiše; z neslanimi opazkami ps si ue stopa na razum. Tndi napad zaradi odpeljavanja ^meti jo naiven in dokazuje, da oni. kj ira je isal, menda od Ljubljane do Šiške še nikamor po svetu posrledal ni. Povsod «e namreč smeti odpelja-vajo ob dnevnih urah, zato ker se ponoči iz euostavneera razloga ue morejo odpoljavati, ker so vezna vrata zaorta. Da so vozovi, v katerih se od-Deijavajo smeti, povsod zamazani, je žalibog v bistvu stvari utemeljeno. Obžalovati je morebiti le. da se hlapci, ki smeti pobirajo, kljub vsem or?oniinom ue morejo navaditi, da bi vratica na vozovih zapirali. Kaj naj na rečejo drugod, p. pr. na Dunaju in v Pragi, kjer pobirajo smeti v či-
sto odprte vozove. Kako jih v Kranju, tega mi ne vemo. To bo pač znano uredništvu »Gorenjca«. Vsekakor morajo tam imeti upeljan kak boljši način odpeljavanja smeti, saj bi menda drugače uredništvo »Gorenjeevo« ne bilo dalo svojemu ljubljanskemu dopisniku besede za tako ko-lobocijo. Naravnost smešno pa je, ako se »Gorenjec« izpodtika nad pljunki, ki leže po ljubljanskih hodnikih, češ, da so včasih tako »delikatni«, da mora človek dober želodec imeti, da se mu pri pogledu dvakrat ne preobrne in da onemu kupu še zraven ne doda. Vsa čast dopisniku na njega estetskih opazkah! Vsa čast mu tudi na iznajdbi, da so tablice proti pljuvanju » stale tisočake« in pa na konstatovanju, da ljudje kljubu temu še vedno pljujejo na ulicah in sicer: pljuje^fo na tla! Zakaj vendar ne v zrak? Vsaj je dopisnik gotovo odkril novo geodinam-sko pravilo, po katerem pljunki ostanejo v zraku in bodo satelitom enako opremljali našo zemljo. — Toda bodimo resni! Uredništvo »Gorenjca« ravnalo bode le v interesu vigleda svojega lista, ako zabrani, da ga ne bode vsak šušmar smel smatrati za odkladališče svojih duševnih pljunkov.
— Zgenimo se vendar!   Dne 17.
-eptembra so bila že tri leta, kar je za vedno zatisnil svoje blage oči nepozabni propagator češko - slovenske vzajemnosti Jan Lego. Kaj je Lego bil Slovencem, o tem obširno tu govoriti bi bilo odveč. Le to naj zadostuje, da je bil on prvi, ki je češko-slovensko vzajemnost postavil na realna tla, da je vsaka dobra akcija pri Slovencih imela v njem navdušenega podpornika in pospeševalca. Tri leta so minila, kar je odšel od nas in danes se ga komaj še kdo spo min ja, njegov grob je zapuščen in nobena beseda na njem ti ne govori, la leži tam Jan Lego. Ustanovil se ie sicer svoj čas odbor za spomenik Janu Lega, nabral je tudi nekaj prispevkov, in celo načrt za spomenik je že izgotovljen. Ali vse je zaspalo
— zakaj, je nenmljivo. Spomenik je bil prvotno proračunjen na 1000 K; 1 oda odbor je menda obupal, da v doslednem času spravi skupaj tako ve-
iko svoto in je nekatere stvari pri 'iačrtu črtal in znižal proračun na >00 K. Ali Sloveuija res ni zmožna /brati te malenkostne svote? Jan Le-^o je žrtvoval za Slovence zadnji vinar, vse je dal, uičesar ni zapastil. zato je naša častna dolžnost, da ven-ir Lega poplačamo že   enkrat svoi lolg in omogočimo, da bo ob četrti obletnici njegove smrti na Olšavskenj pokopališču v Pragi stal na Legovem £Tobu spomenik, Vi bo   v gotovem ožim tndi spomenik češko - slovenske vzajemnosti. Zgenimo se torej, da popravimo, kar smo zamudili!
— 15 kron najdenine je izročil 'lavnemu blagajniku družbe sv. Cirila in Metoda neki gospod, ki je včeraj na Resi je vi cesti zgrubil 150 kron. To pa zato. ker je nežna dama-najditeljica odklonila najden in o. Srčna ji hvala!
— Telovadno društvo »Sokol I.« v Ljubljani naznanja si. občinstvu, da nastopi na zabavnem večeru dnr-5. prosinca 1910 tudi večja, pledali-ška družba. Svojo udeležbo prijavila sta tudi dva najboljša igralca iz dvornega gledališča v Tokio in sicer jt. Mikigun i u g. J ob i gu n, ki bodeta nastopila v igri »Kida na straži«. Si. občinstvo imelo bode priliko videti »Japonsko tragedijo«, kar je gotovo posebne vrednosti, ker se ne vidi lahko vsaki dan. Tudi japonski akrobati menijo pokazati svoje umetnosti. Zabavni večer bode torej, kakor je videti vsestransko zanimiv, kar naj blagovoli si. občinstvo vpo-števati in ne zamuditi prilike, udeležiti se tega večera.
— Božični dar telovadnemu dru--'vu Sokolu I. Društvo si je nabavilo
- teškimi denarnimi žrtvami društveno knjižnico, ki šteje danes skoro .100 zvezkov. To pa daleko ue zadošča rastočim potrebam po izobrazbi marljivih mladih čitateljev-sokolov. V /.adnjih tednih se tudi naraščaj kaj pridno oglaša v društvenih prostorih in želi knjig. Kaj veselo znamenje, le žal, da knjižničar ne more vsem oostreči s primernimi knjigami. Zato se uljudno obračamo na vas, prijatelje Sokolstva, da nam pomagate pri izobraževalnemu delu. S hvaležnostjo sprejmemo vsako knjigo, največje povpraševanje je po novejših leposlovnih knjigah. Pošiljatve naj •e naslovijo na društvo (Ilirska ulica št. 22).
— Planinski ples. »Slovensko planinsko društvo, ki je prišlo vsled porušenja starega Aljaževega doma in vsled nujnih novih stavb, ki jih mora završiti (n. pr. novo kočo za vrhu Crne Prsti) v težak gmoten položaj je vsled tega sklenilo v korist svojih planinskih naprav prirediti v bodočem predpustu svoj V. Planinski ples. Ta predpuatna veselica se bo vršila dne 1. februarja 1010, to je na večer pred Sveč-nico;   slavna društva naj se blago-
volijo ob svojih prireditvah na \o ozirati. Ples bode združen, kakor doslej, s pravo neprisiljeno planinsko veselico, ki naj tudi to pot postane zbirališče vseh prijateljev slovenskega planinstva.
— Cerele Franco - Illyrien. Pa riški »Bulletin de T Alliance Fran-caise« v svoji zadnji (118.) številki jako laskavo poroča o ustanovitvi francoskega krožka v Ljubljani in, omenjajoč ilirsko dobo, pozdravlja kulturno zbližanje Slovencev in Francozov. — Cerele Franc - Illvri-en sme biti z uspehi svojega komaj enoletnega delovanja zadovoljen. Kako potrebno je bilo društvo, kaže dejstvo, da se je takoj pri ustanovitvi javilo lepo število članov iz vseh krogov ljubljanske inteligence in da to število neprenehoma narašča. Zabavni večeri Cercla spadajo med najfinejše ljubljanske prireditve in nudijo društvenikom priliko, na najpri-jetnejši in najnaravnejši način gojiti francosko konverzacijo. Razen njih nudi društvo svojim članom in njih rodbinam resen jezikovni in slovstveni pouk, katerega naj bi po-sečal vsakdo, ki se zanima za francoščino kot pravi svetovni in mednarodni jezik ter za bogato francosko slovstvo. V vseh kulturnih in osobito v vseh slovanskih narodih velja načelo, da znaj naobraženec poleg svojega materinskega jezika predvsem tudi francoščino. — Cerele Franco - Illvrien bo imel začetkom januarja svoj, prvi občni zbor, združen z zabavnim večerom, na katerega že sedaj opozarjamo.
— Božičnica. Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem priredi v nedeljo, dne 19. decembra, ob 4. popoldne v sokolski dvorani »Narodnega doma«, na korist sirot umrlih tiskarjev božičnico s sodelovanjem godbe in z razdelitvijo božičnih daril med mladino. — Vstopnina za odrasle znaša 50 vinarjev. — Z ozirom na dobrodelni namen je želeti, da se udeleže prireditve vsi prijatelji in znanci tiskarjev.
— Društvo slov. trgovskih pot' uikov ima svoj prvi občni zbor, dne 26. decembra t. 1. v salonu hotela >Ilirija«. Začetek ob 9. dopoldan. Ker je to društvo velike važnosti in ker je dolžnost vsakega slov. trgov--kega potnika, pričakujemo sigurne udeležbe vseh, tudi onih za katerih naslove ne vemo. — Društvo lepo napreduje in ima že precej rednih in podpornih udov. Nadejamo se pa ne
\ le udeležbe rednih članov, temveč upamo da se bodejo zborovanja udeležili tudi podporni člani. Na večer istega dne se vrši v veliki dvorani »Nar. doma« prva iu velika plesna veselica, o kateri bomo še natančneje poročali.
— Ustreljeno divjačino za du-najsko lovsko razstavo, v posebno lepili eksemplarih išče kranjski razstavni odbor. Po njegovem nalogu je namreč g. preparator Schulz že postavil posebni atelier, v katerem se za kraujski oddelek potrebna razstavna divjačina umetniško preparira. Za spoinitev zbirke se potrebuje še sledeča divjačina: 3—4 uralske sove, 3—5 lepih gozdnih jerebic, okoli 5 čapelj (posebno manjše vrste), 0—7 krehelc in regele in 6—7 drn-ixih manjših divjih rac. Dalje se po-irebujejo različni vodni ptiči. Zelo dobrodošla bi bila v najkrajšem času odboru sledeča divjačina: n. pr. volk, ris, hermelin, debor, kuna, po eden ali dva eksemplarja. Ako bi kateri lovec ali prijatelj lova v deželi ustrelil še kako drugo zanimivo divjačino, se naproša, da to naznani. Ker je ta divjačina določena za prepariranje, mora biti lepo ustreljena in se mora še sveža odnosa t i. Odbor jo plača po normalnih cenah, ako pošiljatelj ne bi opustil zahtevka do odškodnine z ozirom na to, da se razstavijo. Vse pošiljatve, vprašanja in poročila naj se naslove na naslov Ferdinand Schulz, preparator v Spodnji Šiški. Cesta na Rudoltovo železnico št. 208.
— Mengiška pivovarna. Xa imiogostranske želje, da bi bilo po-;rebno v svrho razjasnenja interesi-ranim slojem imeti tudi podrobnejši eenilnik o vrednosti mengeške pivovarne pri rokah, objavljamo po ve-ščakih dognano cenitev te pivovarne, ki je sledeča: Stroji, večinoma novi 61.104 K; sodi 171.576 K; vozovi in vozne oprave 20.000 K; mobiii-jar t. j, notranja oprava 24.000 K; zaboji 23.000 K; tirjatve, garantirano ne izgubne 148.000 K; stavbo in druga posestva (realije) 437.572 K; skupaj 921.252 K. Dalje še živina, zaloga piva, slada itd. Med realijami so štete tudi stavbe zalog, ki so: v Ljubljani, v Zalogu, v Motniku, v Zagorju, v Moravčah, v Lescah, v Škofji Loki, v Javorniku, v Šmart-nem pri Litiji in Št. Vidu pri Zatič-ni. Pripomniti je treba pri tej priliki, da se smejo tudi privatniki, ne samo gostilničarji, pripustiti k podpisovanju za eventuvalni nakup deležev in ni v tem pogledu nobene omejitve.
Osrednji odbor. Izvedenci v železniških raslast« ninskih zadevah za Kranjsko. Za iz-
veđence pri odškodninskih obravnavah, tičočih se razlastitev v železniške svrhe potrebnih zemljišč, so bili imenovani za leto 1910 sledeči gospodje: Leopold Dekleva, posestnik in mlinar v Bujah, Jos. Ferjančič, posestnik v Budanju, Iv. Urbančič, posestnik v Trnovem; Ed. Zvauut v Lozicah; Matija Hočevar, poštar in posestnik v Vel. Laščah; Iv. Lovšin, trgovec in posestnik v Ribnici; Matija Verderber, posestnik v Kočevski Reki, Gašper Čarman, posestnik v Škof ji Loki; Jos. Koschier, posestnik v Zejah; Fran Omerza, trgovec in posestnik v Kranju; Moric Hladik, umirovljen poštar v Ljubljani; V. O. Jelov šok, trgovec na Vrhniki; Anton K lin ar, deželni stavbni nadsvetnik v Ljubljani; Iv. Luschin, avt. zemlje« mereč v Ljubljani; Iv. Majaron, posestnik in trgovec v Borovnici; Mihael Šusteršič, posestnik v Horjulju; Konrad Zaff, avt. zemljemeree v Ljubljani; Henrik Sehollmavr, graščinski gozdar v Kozaršah, Fran Šerko, posestnik v Cerknici; Adolf Kappus pl. Pichlstein, posestnik v Kamni gorici; Avgust Mally, poštar in tovarnar v Beli peči; Jakob Zu-mer, posestnik v Podholmu; Iv. Bukove, posestnik v Mrzli luži; Alojzij Češnik, posestnik v Gorenji vasi; Anton Hočevar, usnjar in lastnik opekarne v Novem mestu; Iv. Kadunc, posestnik v Žužemberku; Iv. Krajec, posestnik v Kandiji; Jos. Pehani, posestnik v Žužemberku; Mih. Schlei-pah, posestnik v Veliki Loki; Eni. Tomšič, posestnik v Trebnjem: Iv. Znane, posestnik v Šmihelu pri Novem mestu; Jos. Zure, gostilničar v Kandiji; Matija \Vieltschnigg; oskrb-lik na Križu; Iv. Leveč, posestnik v Mengšu.
Šišenskemu „Sokolu" je pristopil kot ustanovnik brat Peter Burja, gostilničar in mesar v Spodnji Šiški, ✓a bi dobil mnogo naslednikov.
„Sokol11 v Spodnji Šiški pri-.edi Silvestrov večer v salonu pri Kan-kertu. Čuje se, da je za zabavo vsestransko kar najbolje preskrbljeno. Spored je obširen in zanimiv, ter se se svoječasno objavi. Naj nihče ne za-ntudi posetiti te prireditve, žal mu ne oode, naj ima zavest, da se bode vesel n dobre volje poslovil od stare „de-vetice" in zidane volje pričel novo „desetico* Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, tako se je sklenilo, in naj velja to naznanilo kot vabilo za vse prijatelje „Sokola".
Z Jesenic. Podružnica sv. Cirila in Metoda uprizori v nedeljo, dne 19. t. m. gledališko igro ,Moč uni-Torme", burko v treh dejanjih, ki se ^ uprizorila v Trstu. Pri tej predstavi sodeluje tamburaški zbor jeseniškega „Sokola". Ta zbor je na prošnjo So-koIov pričel poučevati učitelj Leo Pi-brovec in dosegel je vsled navdušenja in požrtvovalnosti igralcev tako čudovite uspehe, da si upa tekom štirinajst-jnevnega obstoja že javno nastopiti, •zborna igra in na novo ustanovljeni amburaški zbor bosta gotovo privedla .oliko občinstva, da bo dvorana kot do navadi pri „Jelenu4*, nabito polna.
Telovadno društvo „Sokol"1 *ta Vrhniki je priredilo v nedeljo, dne 12. decembra t. 1. gledališko predstavo „Moč uniforme**, burka v treh dejanjih. Bila je tu prvič uprizorjena na Kranjskem. Sodelovali so sami bratje Sokoli n cenj. gospodične, ki so društvu naslonjene ob vsaki priliki, kadar gre za njegovo korist. Čast jim! S svojo lovršeno igro so nas presenetile. Posebno so se odlikovali krojač Pavel 'brat Ciril Iglic), njegova žena Agata (gdč. Marija Iglic), krojaški pomočnik Milek (brat V. Rabič), potnik Majer fbrat Stanko Krmavner), eksekutor (brat rranc Kunstelj), dekla Liza (gdč. Ma-*ija pl. Pilbah|, dekla Jera (gdč. Kati Bregar), lovec Žigon (brat Ivan Tischler), župan Jelene (brat Peter Možina), kmetje in občinski svetovalet: Kožuh (brat Jakob Kune), Slak (brat Jakob Nagode), Trček (brat Anton Maček). Pečka (brat Štefan Markeij) in hlapec Jernej (brat Edvard Pišler). Komične vloge so bile prav dobro razdeljene. Velika zasluga in zahvala za to gre tudi režiserju aratu Tischlerju. Pevski duet (M. pl. Pilbah in br. F. Rabič) z uprav umetniškim spremljevanjem na glasovirju je nam zelo ugajal. Udeležba pri tej predstavi je bila prav dobra. Veseli nas, da so nas posetili naši domači /rbničanje iz vseh slojev v tako lepem tevilu. Nadejamo se, da ostanejo tudi ; prihodnje naši redni obiskovalci, da ostanejo naši bratje. Le tako naprej! s a zdar!
Nova Ciril . Metodova podružnica za trg Mengeš in okolico (Jarše, Trzin itd.) se je ustanovila v nedeljo 12. t. m. Ustanovni občni zbor se je vršil v gostilni g. Fr. Pesnika s prav povoljno udeležbo. Glavno družbo je zastopal potovalni učitelj Ante Beg, ki je imel primeren govor. Po njegovem govoru se je prijavilo več novih članov, tako da šteje nova podružnica 66 članov, namreč 4 ustanovnike in 62 letnikov. Usta-novniki so: gdč. Ana Zamikov a, sedaj učiteljica v Moravčah in gg. Milan J e n č i č , zastopnik pivovarne; Fr. M a j d i č , lastnik paromlina
v Jaršah in Fr. Majzelj, zasebni uradnik. — V odbor so bili s vzklikom izvoljeni: predsenik g. Lovro Letnar, nadučitelj v Mengšu; podpredsednica gospa Marija Si-cherl iz Trzina; tajnik g. Rajko Božič, namestnica gdč. Anica Petrovčeva (Jarše), blagajn i-čarka gdč. Rosika Vrat ariče-va, namestnik g. Milan JenČič. Odborniki so: gg. Karel V i d a 1 i, Fr. Mencinger in Ivan Vrhovnik (vsi v Mengšu), namestnice pa gdč. Marija R iha r jeva, Anica Pečnikova in Franja Trojan-Š k o v a. Preglednika računov sta gg. Fr. Osredkar in Gregor H r o v a t, delegata za glavno skupščino pa g. Tomo Petrove e, nadučitelj v Jaršah in gdč. Rozika V r a t a r i č e v n. Da so se mogle letos v okraju ustanoviti tri podružnice (Dob, Domisle in Mengeš) ima glavno zaslugo g. nadučitelj Tomo P e t r o v e c iz Jarš. Novi odbor je sestavljen tako, da obeta postati mengiška podružnica vzorna.
Prireditev Ciril - Metodove podružnice za Škofeljco, Ig In Laverco se je preteklo nedeljo prav dobro obnesla. Priredila se je v steklenem salonu gospoda Ogorelca ter obsegala živo sliko »Marijino oznanenje« ter šaloigro »Oče so rekli da le.« Slika je bila v vsakem oziru izvrstna. Igra jo po svoji vsebini nehvaležna, vendar so jo škofeljski diletantje — večina jih je nastopila prvič — igrali prav dobro ter s popolnim razumevanjem. Posameznih vIor ne naštevamo, naj zadostuje zagotovilo, da se požrtvovalni diletantje čisto lahko mirno pokažejo ljubljanskim in dru-gim gostom, katerih so se menda tokrat bali, ker smo o prireditvi tako malo slišali. Ze sedaj pa opozarjamo, da bo marljiva podružnica s svojimi prirerditvami nadaljevala na Štefanov dan in ob Novem letu. Posebno hoče iznenaditi z novimi živimi slikami. Ta prireditev je prinesla j>o-družnici pokritje stroškov za gledališke predstave, osrednji družbi pa še tudi nekaj »čistega«. Vsa čast na nesebičnem trudu in rodoljubnem delu prirediteljev! Gotovo se ob prihodnji prireditvi na Štefanov dan ustavi marsikateri gost pod Ogorel-čevo streho, saj bo našel pošteno zabavo in dobro i>ostrežbo.
Sk i optične predstave s poljudnimi predavanji priredi, kakor že prej več let, tako tudi letos, znani litijski fotograf g. Kožnu. Potoval bo po Kranjskem, Štajerskem in Hrvaškem. Program predavanj bo: Naravne krasote slovenske zemlje, nje zgodovina, slovensko planinstvo, čudesa Postojnske jame in slednjič zgodovina Celjskih grofov in Turjaških gospodov. Vsekakor bodo te prireditve nudile mnogo lepega in koristnega. Rožunove krasne skioptične slike so se pravkar kazale v Plznji na predavanju »O krasotah slovenske zeru1 je < po vodom slovenskih slavnosti in so žele splošno pohvalo. — Na Rožunova predavanja že sedaj opozarjamo.
Iz Litije se nam piše: Tudi k nam, v Šmartno in sploh v okolico so došle iz Švice razglednice v korist zidanja tamošnjih cerkva. — To je že odveč. Nimamo mi svojih potrebščin? Kaj nam mari Švica? Če potrebujejo novih stavb, naj jih sami plačajo. — Vsak, ki je dobil čili bo šele dobil take razglednice, naj jih pošlje nazaj in če jih potrebuje za praznike, naj kupi slovenske, zlasti one, ki jih je zopet letos založila Ci-ril-Metodova družba, ker od teh razglednic ima na-š slovenski narod dobiček. Zlasti letos segajmo po njih, ker ima družba primanjkljaj. Zahtevaj mo po vseh trgovinah — nekatere jih že imajo — le take razglednice. Vi pa gg. soprogi in očetje, poglejte kakšnega blaga se poslužujejo vaše soproge in vaši otroci. — Da družbin denar pade na rodovitna tla, je že velik dokaz, kako se obmejni Slovenci lepo zavedajo, zlasti kako je šlo veliko bolje pri zadnjih volitvah v Trstu. — V soboto dopoldne ob 11. našli so za Slan če vo hišo mrtvega nočnega čuvaja Janeza Šega po d. Brenkača. Ko je šel pobirat svetilke, da bi jih osnažil, prišlo mu je slabo, naslonil se je na kup opeke ter umrl. Zadela ga je kap.
Iz Novega mesta se nam piše: Skoraj vsi novomeški trgovci in obrtniki, katerim je bilo sploh mogoče dostaviti okrožnico, so se že v začetku t. 1. s svojimi lastnoročnimi podpisi zavezali, da ne bodo ob novem letu več koledarjev delili. To pa zarad i tega, ker je zahteva vedno večja in se koledarji sploh ne dajo pravilno razdeliti ter jih dobe nekateri ve liko, drugi pa nič in se človek vsled tega še zameri vsem, ki jih pri razdelitvi spregleda. V večjih mestih so se novoletna darila že pred več leti odpravila. Ako se pomisli sedanja draginja že na živilih in visokih plačah pomožnih moči, je gotovo, da trgovcem in obrtnikom ne preostaja denarja za take stvari in mora biti dandanes vsak zadovoljen, da svojemu stanu primerno izhaja* Kdor ima
kaj prebitka, nij se usmili revnih dijakov (dijaJke kuhinje), mestnih revelev ali pa sploh kakega drugega narodnega ali dobrodelnega zavoda. Več novomeških trgovcev in obrtnikov.
Umrl je pretečeni teden po kratki in mučni bolezni v Vrbi pri Le-skovcu Fran Požar po domače Florjanov Francelj. Pred dvajsetimi leti je podedoval po svojem očetu posestvo pa je takoj prepustil svoji sestri, Češ, da ga v starosti 50 let nič ne mika v zakonski jarem ter da hoče svoboden preživeti prisojen a mu leta. Doživel je starost 70 let ter bil eden najstarejših fantov cele okolice.
Društvo za povzdlgo prometa tujcev na Bledo priredi po novem letu, že začetkom januarja štiri do šest tednov trajajoči kuharski tečaj pod vodstvom v to preizkušenih učnih moči. Poduk bo obsegal posebno praktični del kuharske stroke, oziraje se na lokalne razmere v postrežbo došlim tujcem na Gorenjskem in se združi obenem z servirskim tečajem. Ker bodejo učne moči deloma tudi zmožne slovenskega jezika, ni neobhodno potrebno dobro znanje nemščine. Tečaj se priredi v hotelu Toplice »Louisenbad«, kjer bodejo udeleženke tečaja tudi prenočevale. Hotelirka gospa Valtrinv, rodom Čehinja, bode prav rada tečaju z vsem potrebnim na razpolago. — Omenja se, da se sprejmejo v prvi vrsti one zglašenke, katere so se že enakih kuharskih ali servirskih tečajev udeležile. Ker je število učenk omejeno, se prosi za takojšnjo zglasitev udeležbe. Pouk bode brezplačen, plača se samo hrano in stanovanje. Naznanila sprejema društvo za povzdijro prometa tujcev na Bledu.
V strašni nevarnosti. Nekdanji ljubljanski odvetnik gospod dr. Fr. Štor, ki živi sedaj na svojem posestvu v Teharjih pri Celju, je bil pred časom teško obolel. Nesreča je hotela, da je prišel v roke dvema nemškutarskima zdravnikoma, ki sta ga spoznala za — blaznega! Gospod dr. Štor je na to prosil sodnijo za novo zdravniško preiskavo po pravili izvedencih, torej resničnih psihijatrih. V ta namen je šel najprej na opazovalnico v Gradec in potem v blaznico v Feldhof pri Gradcu, kjer so izvedenci po dvomesečnem opazovanju izrekli soglasno, da g. dr. Štor sploh ni bil nikdar in tudi sedaj ni duševno bolan.
Is Hrastnika: Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Hrastnik-Dol priredi v nedeljo 19. decembra gledališko predstavo. Igrali se bodeta veseloigri „Županova Mickaa in »Pot do srca". Čisti dobiček je namenjen bo-žičnici otroških vrtcev v Hrastniku. Ker je ta za Hrastnik velike važnosti, prosimo rodoljube, domače kakor tudi druge, naj se udeleže kolikormogoče v velikem številu. S tem prihranimo stroške glavni družbi, katera ima veliko izdatkov po drugih krajih. Predstava bode ob 3. popoldne v posojil-niški hiši na Dolu pri Hrastniku. Po predstavi prosta zabava v gostilni g. Berte Peklar. Da se gostje tudi tam ne bodo dolgočasili, za to pa skrbi odbor.
Čitalnica ▼ Brežicah uprizori na splošno zahtevanje v nedeljo, dne 19. tega meseca drugikrat burko s petjem „Moč uniforme". Začetek ob 3. popoldne. Cene znižane. Čisti dobiček je namenjen za revne šolske otroke slovenske šole v Brežicah. Igra je dosegla zadnjikrat velik uspeh in pričakujemo mnogoštevilne udeležbe posebno tudi iz sosedne Dolenjske.
Slovensko gledališče v Mariboru« „Valenska svatba", ki se uprizori v nedeljo 19. t. m. obeta biti po velikih pripravah, ki se vrše nekaj lepega in posebnega. Diletantje se neumorno trudijo, da uprizorijo igro tako, kakor zasluži po svoji pestri snovi. V nedeljo gremo tedaj vsi v gledališče poslušat, kako se bo lepa ciganka Sanda zagovarjala pred porotniki. 9. prosinca pa se nam obljublja krasna burka „Veleturist" na katero že danes opozarjamo.
Motu elektrarna« Piše se nam iz Šaleške doline na Spod. Štajerskem: Tvrdka bratje Lap p v Pasji vasi pri Velenju namerava ustanoviti elektrarno, projektirano na 50.000 konjskih sil, ki bi oskrbovala z električno močjo sa-vinsko in šaleško dolino ter vse ozemlje ob železnični progi Velenje-Zeltweg. — Ako se ta namera oživotvori, utegne to podjetje postati največje te vrste v Avstriji.
iMmšmm hrane da| Jim II ■> mpmr. Pod tem naslovom je podaril gospod, ki noče biti imenovan, »podpornemu društva za slovenske visoko-žolče v Gradcu" davka prosto 4% avstrijsko državno rentno obligacijo za 300 kron. Odbor se ma za velikodušni dar srčno zahvaljuje.
Sad nemške sole. Ko so se 6. t. m. vračali otroci is slovenske okoliške šole v Ljutomeru domov mimo šulferajnske šole, skočili so iz zasede učenci te šole na Slovence ter jih s palicami pretepli. Kdor se je branil, tega je pograbil učitelj Voller ali pa nemški policaj, ga vlekel v šolo ter
pretepel, da se je vsak vrnil iz šole ves krvav. Uvedena je sicer sodni j-ska preiskava, ljutomerski Slovenci sodijo, da se nemškemu policaju in nemškemu učitelju ne bode ničesar zgodilo. Najbolj žalostno na celi stvari pa je dejstvo, da so napadalci slovenskih staršev otroci, ki so se v šulferajnski šoli nasrkali sovraštva do lastnih sorojakov. Tu imajo slovenski starši vzgled, kako se vzgaja na nemških šolah!
Preslaba zanjka. V policijskem zaporu v Mariboru se je hotela obesiti 201etna Horvat, doma in čakovske okolice. Odtrgala je kos rjuhe ter napravila zanjko. Ko je že visela, se je zanjka utrgala.
Občinske volitve v Sevnici se vrše dne 17. in 18 t. m. Izvoljeni bodo skoro gotovo dosedajni odborniki.
Slovenska zrakoplovca brata Rusjana v Gorici. Poročali smo žc večkrat o zrakoplovcih bratih Rusjanih v Gorici. Nemški časopisi trdijo, da prvi, ki se je dvignil v Avstriji z letalnim strojem, je Nemec Etrich, resnica pa je ta, da sta se brata Rusjan dvignila že prej, to je 2C# pr. m., torej pred Nemcem, ki se je dvignil z letalnim strojem 30. pr. m. Poročali smo tudi o nesreči 6. t. m. Za priče o vzletih, če treba, so tu c. kr. častniki, ki so gledali poskuse. Stroj, ki se imenuje »Eda I.«, ne pride več v porabo, marveč sta brata Rusjana napravila nov stroj, poskusi se pričao morda že okoli novega leta, kakor hitro bo vse delo izgo-tovljeno. Prvi stroj je bil sestavljen iz tenkih lesenih drogov ter pokrit z močnim papirjem, novi bo pokrit z gumijevim platnom, sploh bo imel novi stroj mnogo važnih prememb. Prvi stroj je imel sprednje dolžine 8 m, širine 4 m; motor je imel 25 konjskih moči; nov motor pa bo imel 53 konjskih sil. Vojaški krogi in vojno ministrstvo se najživeje zanimajo za Rusjanove zrakoplove.
Stara hiša pod ključem. V soboto zjutraj je začul hišni posestnik in gostilničar na Martinovi cesti g. Valentin Sitar v drvarnici neko ko-kotanje. Naglo se je za silo oblekel in šel pogledat, kaj je. Ko pride pred drvarnico, je opazil v nji nekega moškega in neko žensko, ki sta mirno tičala v kotičku. Zaprl je vrata in šel po luč. Ko pride nazaj, je bila skrita za neko desko še sama ženska in sicer bosonoga, neznanec pa jo je bil že odkuril. Poleg ženske je ležala vreča, v kateri sta bila kokoš in petelin. Sitar je vrečo pri držal, žensko pa zapodil ter nato zadevo ovadil policiji. Le-ta jo je kmalu izsledila v neki žganjariji in aretovala. Bila je znana posetnica mestnega loga. žganjarica in vlačuga Julija Treova rodom iz Ljubljane, katera ni bila zaradi »dobrih del« nič manj, kakor že 38krat sodnijsko, neštetokrat pa policijsko kaznovana. Ko bi Sitar ne bil kurjega kokodakanja še pravočasno slišal, bi bil imel občutno škodo, kajti v drvarnici je bilo 23 velikih kokoši, do katerih sta imela nepoklicana posestnika hudo poželenje. Policija je dognala,, da je vreča, kakor tudi obe kari last gostilničar-ke v Cerkveni ulici št. 19 g. Frančiške Grčarjeve, katera ji je bila isto noč iz drvarnice ukradena. »Julo« so izročili sodišču, po njenem tatinskem tovarišu pa policija še poizveduje. Navedenec je imel črno brado, plašč in čepico podobno onim požarne hrambe. Kam je bil plen namenjen Jula noče prav nič vedeti, bržkone hi bil prišel v razvajene želodce ^črnih bratov«.
Izgubljeno in najdeno. Delavka Katarina Felonijeva je izgubila srebrno brožo s križanim tolarjem. — Služkinja Frančiška Žagar jeva je izgubila 40 K. — Zlatar Daniel Zupane je izgubil zlat prstan z rdečim kamnom in zlat poročni prstan vreden 25 K. Hlapec Ivan Volk je izgubil sivozeleno karirasto konjsko odejo. — Najdena je galoša, dobi se na osrednji stražnici. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena odnosno najdena palica, ženski klobuk in zavitek sukna.
Drobne novice.
* Kralj Leopold. Optimistični bulletini o zdravstvenem stanju kralja ne odgovarjajo resnici. Njegovo stanje je brezupno. Grofica Štefanija Lonyay je prispela v Bruselj, vendar svojega očeta še ni obiskala. Prince-sinja Luiza v Bruselj ne pride, ker so ji naznanili, da je kralj ne sprejme.
* Krst novega nadvojvode. Na svet je prišel na Dunaju zopet nov nadvojvoda, to pot v rodbini nadvojvode Leopolda Salvatorja. Davi so ga slavnostno krstili; boter je bil v zastopstvu papeža nuncij Granito di Belmonte. Cesar h rstu ni prišel, ker imajo nadvojvodovi otroci ravno sedaj ošpice.
* Hofrlehter. Preiskava proti Hofriehterjn se nadaljuje. Hofriehter ne sme doslej Še nikogar sprejeti in niti« odpošiljati niti sprejemati dopi-
se. Zadnjič si je izprosil pero in tin-to, da napiše pismo soprpgif ki pa se ni odposlalo, Prosil je v njem ženo naj položi na grob stotnika Maderja venec z napisom: Ljubemu tovarišu zvesti Hofrichter. Soproga Hofrich-terjeva je zbolela. Sedaj je na Duna ju, ker je stanovanje v Lincu sodnij. sko zapečateno. Kje bi bil dobil Hofrichter ciankali, doslej še vedno ni pojasnjeno.
* Ruščina v Avstriji neznana »Prikarpatskaja Rus« piše, da je ga-liško namestništvo zavrnilo pravih ruskega dijaškega društva »Student -skaja Russkaja vzaipomošč«, češ, da je ruščina v Avstriji neznan jezik.
* Iz Španije. Na Španskem so s* pravkar vršile volitve v občinska zastope; vršile so se večinoma pov* sod mirno. V Madridu so zmagali republikanci in liberalci. Kolikoi je doslej znano, je izvoljenih v Ma dridu 13 liberalcev, 12 republikan cev in 1 klerikalec.
Telefonska in brzojavna poročila«
Poslanska zbornica. Dunaj, 16. decembra. Seja po slanske zbornice traja že od včeraj ob 11. dopoldne. Danes zjutraj je bila končana razprava o Kotlafevein nujnem predlogu glede ustanovitve živinozdravniške šole v Pragi. Poslanec Kotlar je neprestano govoril polnih 12 in pol ure. Koti are v predlog je bil odklonjen. Ob 1. popoldne je prišlo do hudega spopada med posamnimi slovanskimi poslanci in galerijo, ki jo je harangviral Vsene-mec Wolf. Predsednik dr. Pattai je dal izprazniti obe stranski galeriji. Na to je zbornica jela razpravljati o nujnem predlogu poslanca Spačka o nakupu vojaških konj po deželnih institutih.Ta predlog se nahaja še sedaj v razpravi.
Za enakopravnost. Dunaj. 16. decembra. Kot tretj\ nujni predlog pride v razpravo predlog poslanca Vojte o narodni enakopravnosti v Šleziji. Pri tej priliki bo imel x>oslanec dr. Kramar velik političen govor, v katerem bo obširno razpravljal o nemških težnjah in o nemških nasilstvih na Slo vanih.
Seja bo trajala do nedelje zjutraj. Dunaj, 16. decembra. V poslan skih krogih govore, da bo sedanja seja na željo nemških strank nevzdr-žema trajala do nedelje zjutraj, torej skupaj polne štiri dni. Ako se bo ta nemški načrt dal izvesti, je zelo dvomljivo.
Baron Bienerth konferira. Dunaj, 16. decembra. Ministrski predsednik baron Bienerth je prišel ob 11. dopoldne v zbornico in je imel dolgotrajno posvetovanje s predsedniku! »Poljskega kluba« dr. Glorn-binskim in z načelnikom »Zveze južnih Slovanov« dr. Plojem* Friedjungov proces. Dunaj, 16. decembra. Začetkoma današnje seje je zastopnik Supilov predlagal, naj se pozove za pričo vpokojeni podpre d sodnik dalmatinskega namestništva Pavich, ki bo izpovedal, da si je baron Chlumeckv skušal pridobiti naklonjenost soproge bivšega dalmatinskega namestnika Davida, ki je bila Srbinja, s tem, da se ji je hlinil kot navdušen zagovornik velikosrbskih idej. Dr. Harp-ner je naznanil, da prispo danes na Dunaj srbski sekcijski načelnik dr. Spalajkovič, bivši minister Davido-vič, bivši belgradski župan in minister Kosta Glavinič, bibliotekar Toni it* in profesor Mile Pavlovič. Na to je bil zaslišan kot priča državni poslanec dr. Masarvk. Njegove izpovedne so napravile kolosalen v tisk. Opetovano je prišlo do ostrih spopadov med zagovornikoma dr. Benediktom in dr. Kienbockom in nekim porotnikom. Toda Marsarvk je vse ugnal v kozji rog, da so morali molčati. Srbski svedoki na potu na Dunaj. Belgrad, 16. decembra. Snoči se je odpeljal sekcijski načelnik ministrstva zunanjih del dr. Miroslav Spalajkovič v družbi s peterimi dru gimi svedoki na Dunaj, da izpove kot priča v Friedjungovem procesu. Avstrijski poslanik grof Forgach nič ne ve o dokumentih. Belgrad, 16. decembra. Vest zagrebškega »Obzora«, da se je avstro ogrski poslanik grof Forgach izrazil, da ničesar ne ve o Friedjungovih dokumentih, se potrjuje. Grof For-gch se je namreč v istem smislu izrazil tudi napram nekaterim tukajšnjim inozemskim dopisnikom.
Hat Erak za rriedjunga.
DUMj 16. decembra. »Vaterland poziva ministrstvo zunanjih del, da naj predloži sodišču vse dokumente, sko jih ima, ki se tičejo | Friedjungovegs procesa. V političnih krogih sodijo, da stoji jako slabo za Friedjungs, ako mora še klerikalni list milo prositi grofa Aehreathala, naj priskoči Fried-jungu na pomoč,
si
Bil rtifa a m lin BBl VslcJ preselitve trgovine znatno znižane cene!
MaJagodaa]ia prilika za aafcas prha«
božičnih daril
raznih albomav, kaset, pisemakcga papiri«, ••lakih - tal pl«araiia1ta patrabatla lt«. -
4578       IVAN VREČKO
trgoTiDa i papirjem io galanterijskim blagom, Ljubljana. Sv. hira c 31.
■v'V i
• v'v J
Razglednice ol 2 v naprej. I
so naslednje
knjige s slikami za otroke:
De ca roma okrog doma. broš. . K Naše domače živali, broš.   .   . 9
Neotova barka broš.....n
Kaj pripoveduje čarovnica, broš. „
mm » na lepenki „
Podobe iz živalstva, broš.   .   . n m      m      m        (Leporello) w
Pavluša in nuša......„
Palčki Poljan ci......n
P*\dost malih, broš.....„
Snegulčica, broš.....„
„       na lepenki . „
Trnjeva rožica......„
Vesela mladina, broš.....w
Vesela dmžbica......n
Zlata radost.......w
„ (Lenordlo) . . . m Živali naše prijateljice, broš. . „ Modri Janko.......»
Knjige za slikanje i
Tuckov, Zaklad za otroke . . K
»      Otroški vrtec    . . . w
»      Za kratek čas   . . . 9
»      Mladi umetniki . . . „
Mladinski spisi i
Amicis: Srce, 4 zvezki a 40 h K
Andersen: Pravljice za mladino, vez.      ...      .   .   . n
Brinar Medvedji lov. Ćukova gostija, kart......n
Campe: Odkritje Amerike   .   . „
Cegnar Fr.: Babica. Povest.    . n
Cigter Janez: Sreča v nesreči . »
Freuenf Id jos.: Venček pravljic
in pripovedk..... „
Gangi Eng Pisanice .   .   .   . „
»     » Zbrani spisi za mladino „
HubaH Fran: Pripovedke za mladino I. in II. zv. a 40 h    . „
—•24 —•40 1-50
1- 20
2- 40 —•80
1-50 1-60
3- 60 —•40
1-20
240 —•60 —.80 —•70 —•40
1-50 —•70
2.40
1-— 1-— 1 — 1-—
1-60
1 —
—•80
2 — 1-20
—•76
—•40 —•50 1.—
—•80
%* Knjižica za mladino 21.24 z v. a
13, 14. 26 29,30. 31 zvez. a 27 in 28 zvezek a .    . .
%* Kapitan Žar ali klet v tihem
morju, vez......
Kočevar F.: Mlinarjev Janez.
Zg«-dov'n-ka io**'St Kosi Ant.: Zlate jagode. Zbirka basni, vez.......
Spisi Krištofa Smida:
Ljudevit Hra^tnr: Gobček   . . Jorafat: Kraljevi sin Indije Pridni Janezek in hudobni Mihec Kanarček. Kresnica. Kapelica v
gozdu .......
Slavček .........
Ferdinand .......
Jagnje. Starček z gore . . Pirhi. Ivan turški suženj. Krščanska obitelj Hmeljevo cvetje. Marijina podoba Ludovik, mladi izseljenec Najboljša dedščina. Leseni križ . Roza Jelodvorska, broš. . . . „ „ vezana .
Sveti večer.......
Sto malih pripoved za mladost Nedolžnost preganjana in poveli-čana
Nove pravljice iz 1001 noč, vez Spisi Mišjakovega Jalčka, vez. . kap. A: Mladini, vez.   .   . .
»     » Dane, v^z .... Trošt Ivo: V srca globini. Povest, vezana .......
Na rakovo nogo, vz.....
Zupančič Ot.»n: Pisanice. P« smi za mladino.....
—.50
1 —
2 —
1-20 —•80 h—
80 80
»♦ ♦»
tt
♦t t« tt tt tt
60 60 80 90
80 80 80 60 80
80 80
40
— •80
—•80
Narodna knjigarna v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 7.
llšll
Zaloga moke
Vinko Mn Kranj Peter FlflJDN. Jarše
i Ljubljani: EBODSta cesta 11 M: Mm din BI.
Naročila se sprejemajo  v  obeh skladiščih in tudi v LJaMJaal,
Dnaalaka cesta 32. — Telefon it ItS.
Karel Meglic
lastnik tvrdke Lavrenelft * lenrftill. 4452 Žitna trgovin«.
31
llšll
Iv. Boaae v LfabljaaL
IzeraMla ae |e
4563
lovska psica
kratkodlaka istrska braka, srednje velikosti, bele barve, rujavih ušes, s ru-javo liso za plečem. Pogrešam jo od 10. t m. Kdor jo je prijel, naj mi sporoči, plačam 10 K nagrade.
Anton Novak
leveč v SaSraliel na Kranjskem.
Ugodna prilika!
Sode od finega špirita,
iz hrastovega lesa, krasni izdelek to varne Špirita, zelo močne in trpežne deloma popolnoma nove deloma enkrat rabljene, velikosti vsebine po 300. 350, 400, 600 do 700 litrov za takojšnjo rabo vsakih vrst vina najboljše pripo-ročljivosti odda po prav ntzk'h soli 'nih
cpnah tvrdka I*. A. Hartmann nasL Avg. Tomazie Ljubljana Marile Terezije cesta. 4415
11
1 Bnttrii h tuln «»
ima naprodaj
mnogo tisoč hektolitrov
najlzbornejšega
vin
med tem tudi nekaj sladkega a la i.prOSekar".   Na zahtevo se pošljejo
vzore.
Ceno po tfcljno perje
zaisačeno novo la bre* p raka, kilo sivega . e ja, pulfenega K 4u in boljšega K 2 40; kilo po I bde a perja, pu l je nega K 1 , kilo bi Ijš ga belega perja pulje ega K 6* , prima bel* ga p* rja, kakor put- K tt —, kilo eleprma nap' 1 puha belega K 10 - ; k«lo napol maha sivega K 5 i , K lo puKa sivega K 6 - in K 8 —, kilo puha sivega K 10 — kilo prm ga puna K \6'—.
^Narejene postne«
<z eoston tega rdečega, v šnjeveg*. rumenega ili beleča mleta (nanking »), pernca. veiik> st 70 k I lr cm t t zghvn ca < a, te dve 80x5* cm   zadost   nap Injeno,  z novim, sivim, <ć centa, košat m   n stanovita m perjtm K 16-, napol m ha K 20   , maha K 24 —, pern ca sama K 9 —,    2 —,  14—,  16 -iglavmea K  <-   . 3 50, 4     razpoA l|a po povzetju, zavo nina posebej, tvornica za posteljno perje iS94 Anto • M» ednnle Sram, MarUhlllstrasse 111
Fine obeske
za božićna drevesca
v kartonih sortirane, kakor tudi po samezne. od svetovnoznane tvrdke G. & W. HELLER Du^ai.
morske ribe,
ribe iz sladkih voda,
razno perutnino
s mlekom pitano.
fini rum
tn
CURAQAO za punč,
dalje
punčevo esenco,
priporoma za praznike tvrdka
CJašljasa, JaiUeičcva ccsla.
Modni aalon
F. JUST-MASCHKE
Ljubljana. Židovska ulica štev. 3-, Ljubljana
2021 prlsortca po lajilljl ceni rtvookar došle najnovejše
dunajsko in pariško Velika izbira
•3: modele ^5 Športnih klobukov, čepic L t. i
mm dama in deklice. IM MM I SUHO U M0W
Popravila la naročila točno In vestno.
—"-■!—ini 11
■JL
St 38.484.
Razglas.
456-'
V noči od 9. na 10. t. m. je v mestni vojašnici za pehoto v Metelkovi ulici št. 2 poginil pes, temno rujav, srednje velikosti, dolge dlake, 4—5 let star na znakih stekline.
Glede na to odreja podpisani mestni magistrat na podlagi § 35 zakon? z dne 28 februarja 1*80 drž. zak. št. 35 za mesto Ljubljano od današnjega
dne naprej do preklica
pasjo kontnmacljo.
V tem času morajo imeti psi, torej tudi oni, ki se vodijo na vrvici pc ulicah, torbo, ki popadanje popolnoma zabranjuje.
Tudi se ne  smejo   jemati psi  v javne lokale, kakor gostilne, kavarnt itd Ako bi kdo pri svojem psu zapazil  sumljive znake, mora to takoj nazna niti mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe varno zapreti.
Pse, ki bodo za časa kontumacije prosto ali brez do^ro napravljene torbe okrog letali, bo konjač polovil in pokončal, proti lastniku pa se bo kazenske postopalo.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 13. decembra 1909.
Županov namestnik: Vončina 1- r.
C. kr avstrijske  (fjfc   državne železnice
Izvleček iz voznega red i
W«*aftnw«>na   od   le oktobra
Oaaoa la l>lnbl|ane Oni. teL)
r-OS zjutraj. Osebni vlak v amen: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui žel., Gorico, drl šel.. Trst, c. kr. dri. žel., Beljak (čez Podrcščico), Celovec.
'*ae zjutraj« Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straio-Toplice, Kočevje.
9*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: fese-aicn,   Beljak,   (čez   Podrt SČico), Celovec,
Prago, iraidane, Berlin
l«40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, jui. iel, Gorico, dri iel.. Trst. c kr. dri žel., Beljak, (čez P odri šč co), Celovec
I 82 popoldne Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje.
8*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui iel., Gorico, dri. iel. Trst, c kr dri. iel.. Beljak, (če* Podroiico), Ct lovec.
«SS zveoer« Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, (čes Podrosčico), Celovec, Prago, Draitlane, Berlin
f 40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje.
19 ponodl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbii, Beljak, jui. iel., Gorico, dri. žel., Trst, c. rt. dri. iel., Beljak, jui. iel., (čes Podrt šč co) Prago, Draidane, Bernn.
Oene* ta trabl J ono (driavno toleanlce):
7-a « »Jut aj: Osebni vlak v Kamnik. 105 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7-10 zveoer: Osebni vlak v Kamnik«
Berlina juž iel. diž. ieL
Prihod t Izubijano (talne iolemloo
7-12 zjutrsj: Osebni vlak u Berlina, Draždan Prage, Beljaka, jui. Žel , Trbiža, Jesenic Gorice Trsta, Tržiča.
zjutraj: Osebni vlak Iz Kočevja, Straie Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*23 doaoidne:   Osebni vlak ix
Draždan, Prage, Celovca, Beiiaka, čes Podrošč co in Trbii, Gorice, Jesenic, Tržiča
2«C9 popodne: Osebni vlak iz Kočevja štraie-Tophc, Rudolfovega, Grosuplja.
4.-IO popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jo/ iel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podre iico), Gorice, dri. žel, Trsta c. kr. drf iel., Jesenic, Tržiča.
e-49 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Drai* drm, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro Šč co), Jesenic.
8*42 z*eoer: Osebni vlak iz Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrosčico), Trsta, c kr. drž. žel., Gorice, dri žel., Jesenic, Triiča
9*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straie Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*08 ponodl: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca Beljaka (čez Podrosčico), Trsta, c kr. dri iel, Gorice, dri. žel., Jesenic.
Prihod w LJubljano (driarao iolovnloo) e**e zjutrai: Osebni vlak iz Kamnika. IO09 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika OMO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednj*. evropejskem času.
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu.
Otvoritev
4571       S5 =
oa Jfflmr. Prisojna ulica M.)
se slavnemu občinstvu s tem najvljudneje naznanja.
V t»-j novi moderni, z električnim obratom opremljeni, vsem predpisom zdravstva ustrezajoči, pekarni se
bode peklo Tftak dan sveže raznovrstno pecivo.
Sprejema se tudi tuji kruh v peko.
Slavno občinstvo naj si izvoli v lastnem interesu ogledati to novo pekarno. 4557 Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Pm biiijaiina pekama u Jnlovra". —ir~rni—f--
Pridna  deklica,   stara   14  let, Želi
vstopiti kot
učenka
v kako večjo trgovino z mešanim blagom. Naslov  pove upravniŠtvo »Slov.
Naroda.<
4567
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombina- m cijab pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
j
M
■ ka v Pragi. - -Bi kajMaai« t8(323.486-35
Zlasti  je   ugodno  zavarovanje na doživetje in smrt z manjiajočinai ae vplačili
Po wolikosti druga vzajemna zavarovalnioa nmtm države
mm. ^"eter^ napam
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik Baito Pmtoilemiek.
Iiaatnma la liak »Narodne trnkamoi
A::10C
441