Leto XVni. ¥ Celju, dne 12. decembra 1908. Štev. 143. DOMOVIN i 1 Uredništvo >»n» BefcUterievi cesti št 3.—Dopis« blagovolite fran-kirati. rokopisi se ne vračajo. sredo in petek ter velja za krone. Za Ameriko hala trikrat na teden, vsak pondelj Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 31 in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Nasočnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate se plačuje od vsake petit-vrst« po 20 vinai^cv za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno mseriranje znaten popust P. n. naročnike, ki so z naročnino še na dolgu, prosimo, naj izvolijo svoj račun čimprej poravnati, ker se bliža konec leta in moramo tudi mi skleniti svoje knjige in svoje obveznosti spolniti. Upravništvo „Domovinett. Nujni predlog poslanca Robleka in tovarišev. Dne 20. septembra t. 1. je bila. v „Narodnem domu"1 interna veselica v korist novemn, v celjski okolici sezi-danemu „Sokoiskemu domu". Na vspo-redu je bilo: koncert (godba ter petje) in ples. Čeravno se ni nameravalo, da pride kak Sokol v svoji društveni obleki, veselice niti ni priredilo že nad 15 let obstoječe telovadno društvo „Sokol" — četudi bi imelo pravico do tega — so vendar prinesli nemški lokalni in graški listi izmišljeno poročilo, da pride več stotin sokolov korporativno v Celje in so pozivali čisto brez prikrivanja štajerske Nemce, da naj kaj takega na noben način ne trpe in naj ta „napad" na nemški značaj mesta Celja odbijejo, kakor se spodobi. Ker so tndi nemški izgredniki v Ptujn dne 13. septembra neštetokrat Slovencem klicali ,,na svidenje v Celju!" preteči obrazi in vihtenje palic ni pripuščalo nobenega dvoma o pravem pomenu teh besed, ker so nemški listi inscenirali nečuveno hujskanje proti tej slovenski zabavi iti javno pozivali k nasilnosti in ker je že precej dni pred 20. septembrom bilo v Celjn splošno znano, da dobe Nemci pomoč iz Ljub- ljane, Gradca, Maribora, Ptuja i. t. d., je bilo celjskim Slovencem jasno, da nameravajo dne 20. septembra splošno napasti celjske Slovence in njih goste. Dne 15. septembra je opozorila slovenska deputacija pod vodstvom poslancev štajerskega namestnika giofa Claryja in Aldringen na nevarnost, ki preti celjskim Slovencem, mu razložila razmere in ga prosila, da naj kaj nkrene v varstvo Slovencev, kar je tembolj potrebno, ker se je celjska mestna policija pokazala v vseh podobnih slučajih prejšnjih let naravnost pristransko in da ji torej Slovenci nikakor ne morejo zaupati. Z isto prošnjo je bilo tudi več voditeljev celjskih Slovencev v času od 15. do 20. sept mbra večkrat pri c. kr. okrajnem glavarju. V nedeljo, dne 20. septembra, je prišla res ta naročena in pričakovana nemška pomoč v Celje. Nemci so pred prihodom vsakega vlaka zasedli Bismarckov trg pred kolodvorom in Kolodvorsko ulico tako, da je ostala le čisto ozka steza za pešce. Došli Slovenci so morali skozi ta špalir posamezno in pri tem so je s palicami in bikovkami oboroženi Nemci psovali, zasraraovali in tepli. * Slovenci so ubogali prepoved, ki se je en dan prej razglasila in niso nosili nikakih narodnih ali društvenih znakov ali noš, dočim so se spoznavali Nemci, ki so se udeleževali izgredov, med seboj po plavicah. ki so je nosili v gumbnicah, čeravno bi jih policija, ko bi bila nepristranska, ne smela trpeti, ker so tndi narodni znak. Tudi ni zabranila, v nasprotju z razglašeno prepovedjo, javnega nastopa ptujskih telovadcev v njihovi društveni opravi. Nemški demonstranti so lahko ves dan prosto hodili okoli po mestu in so prišli večkrat pred ,,Narodni dom", kjer so psovali Slovence. Dasiravno je postajal položaj zmi-rom bolj opasen. dasiravno so c. kr. okrajnega glavarja in župaua celjskega, kot načelnika policije, ponovno telefo-nično opozorili na nevarnost, da nemški izgredniki napadejo „Narodni dom", vendar pripravljeno vojaštvo ni poseglo vmes, dokler niso v resnici napadli »Narodni dom" in s točo kamenja pobili na njem šip v vrednosti nad 1200 K, kar je bilo vže naprej pričakovati. Na to je šele vojaštvo izpraznilo trg in obdalo „Narodni dom" s kor-donom. Demonstranti, ki so jih tukaj pregnali, so šli po mestu in pobili šipe, napise tvrdk številnih slovenskih obrtnikov, trgovcev, zasebnikov in drugih, ne da bi jih pri tem ovirala pomuožena mestna policija. Značilno pa je za pristranost ljudi, ki im&jo razpolagati s policijo, da je žaudarmerija stražila pač že skoraj zanaj mesta stoječo vilo nemškega na-cijonalca Stigerja, ki je bil voditelj pri izgredih v Ptuju, dne 20. septembra od poldan naprej, dočim se niso spomnili z jednako varnostno odredbo nobene slovenske hiše, čeravno so Slovenci opetovano za to prosili. Ravno tako značilno za pristranost mestne policije je tudi to, da pri vseh teh neštetih napadih in izgredih, katerih neposredna in vedna priča je bila vendar policija, da policija ni nobenega razgrajača prijela in tndi o vseh teh dogodkih niti jedne ovadbe napravila, da so marveč oškodovani Slovenci morali sami vložiti 70 ovadb. Pri velikem številu dejanskih napadov na Slovence ta dan je policija le pasivno gledala in ni pokazala v nobenem slučaju namena, da bi storilce prijela ali vsaj njih imena dognala. Iz navedenega torej sledi: 1. Da celjska mestna policija ni storila svoje dolžnosti in je neprikrit« pristansko postopala; 2. da politična deželna in okrajna oblast vkljub pravočasnim informacijam o pripravljenih napadih na Slovence ni izpolnila svoje dolžnosti, ukreniti potrebno, da se ohrani mir in red in čeravno je imela dovolj sredstev na razpolago, istih ni uporabila primerno in pravočasno. To postopanje politične oblasti se kaže tudi v čudni luči, če je primerjamo z onim po 20. septembru. Po dogodkih dne 20. septembra je povzročila pri celjskih Nemcih slaba vest, da so videli povsod strahove. Dne 21. septembra se je namreč po mestu razširila govorica, da namerava več tisoč kmetov iz okolice zvečer mesto napasti in opustošiti. Čeravno je bila ta vest izmišljena in popolnoma ne-osnovana, je bilo vendar takoj vojaštvo pripravljeno, žandarmerija zbrana in so bila vsa večja nemška poslopja zastražena. Tukaj, ko je šlo za neko namišljeno nevarnost celjskih Nemcev, so nemudoma odredili najdalekosežnejše odredbe, 20. septembra pa. ko je šlo le za varstvo Slovencev, so mirno gledali divjanje nemške druhali in se zadovoljili s tem, da so po zvršenem delu okoli „Nar. doma" postavili kordon. Kakor že mnogokrat prej, se je celjska policija tndi tokrat pokazala pristransko, nezmožno skrbeti za varnost vseh, torej tudi Slovencev. To ni več nikako redarstvo v pravem pomenu besede, temveč le neko Li STEK. Primož Trubar. K njegovi štiristoletnici. Konec. Ob obstojn in razvoju slovenske eerkve z mlado delaželjnostjo svojih služabnikov in vztrajno požrtvovalnostjo svojih podpornikov bi se bile od leta do leta krepkeje razvijale tudi kali slovenskega narodno kulturnega napredka, ki jih jo Trubar vedoma ali slutoma povabil: otvarjale bi se bile šole, kjer bi se kmetiški in meščanski mladi hlapčiči in deklice slovenski brati in pisati učili; vstajali bi bili novi ljudje, ki bi bili dovrševali začeto literarno delo in slovenski jezik bi se bil čim-dalje tembolje pisal in tiskal; z razvojem cerkvenega slovstva bi bila rastla r slovenskih pisateljih želja, da se poskusijo tudi v necerkvenih literarnih panogah; vedno širji sloji ljudstva in inteligence bi se bili zavedali, da se slovenskega jezika ni treba sramovati, ker je lep in gibčen ter se ne skriva v kakem kotu; vedno več prisiljenih ali potujčenih elementov bi bilo smatralo obče razumljiv jezik slovenskih dežel za svoj jezik; vedno češče bi se bila družila s slovenskim ljudstvom v isti cerkvi meščan in plemič, protestantska cerkev na Slovenskem bi bila dobivala v jezikovnem oziru potem naravnega razvoja enotno lice slovenske cerkve, kjer bi se opravljali in delili psalmi, pesmi, zakramenti ter vse druge službe božje v slovenskem jeziku. Valovi, ki so ustvarjali koncem XVIII. in začetkom XIX. stoletja nove konstelacije, bi bili našli slovensko ljudstvo kulturno pripravljeno in narodno zavedno, večino njegove inteligence in med njim živečega plemstva pa tako zavzete za slovenski jezik, da bi bile vzbudile v njej smisel za slovenske težnje in jo strnile s slovenskim ljudstvom v eno narodno telo. Odpor Nemcev bi bil Slovence prisilil, da poiščejo slovenski cerkvi k kulturnemu tudi lastno upravno središče. Gesla novih evropskih pokretov bi bila vzbudila na Slovenskem tudi čisto drugačen odmev, ako bi bila obdržala katoliška reakcija smer in tempo slovenskega narodno-kulturnega dela, katerega je bila začela reformacija. Toda katoliška protireformacija je zaprla slovensKe protestantske šole in prepovedala slovenske abecedarje, a ni otvorila novih slovenskih šol in ni poslala med Slovence novih abecedarjev; preklela je Bohoričevo slovnico, a ni zmogla boljše; zažigala je Dalmatinovo biblijo, a ni pokazala Slovencem v novem prevodu lepot biblijskih pripo-vesti; uničevala je Trubarjeve koledarje, a sama ni mignila z mezincem, da bi dobili slovenski kmetje drugih; pregnala je protestantskega tiskarja z Ljubljane, a preteklo je sto let, preduo se je naselil zopet tiskar na Slovenskem; zamašila je protestantskim glasnikom slovenskega narodnega ponosa in narodne zavesti usta, a njeni služabniki niso spominjali Slovencev, naj hvalijo Boea, da se tudi slovenski jezik piše in tiska; ugonobila je slovensko cerkev a sama je posvečala zopet glavne duševne sile latinski in nemški knjigi ter odvrnila interes inteligenta in plemiča od slovenskega jezika. Po reformaciji vzvalovan kulturni in narodni razvoj Slovencev je zajezila katoliška protireformacija z jezom, skozi katerega so se mogle preriti le najjačje kali. Že 1. 1584 je javil ljubljanski škol kranjskim deželnim stanovom, ,.da ne bi imel nič proti temu, ako bi dobil izvod slovenske biblije;" poklonili so mu največje literarno delo slovenske reformacije, Dalmatinovo biblijo, rdeče vezano, zlato obrezano. L. 1602 pa je izprosil ljubljanski vladika Hren šestero duhovnikom svoje vladikovine v Rimu dovoljenje, da smejo čitati slovenske protestantske knjige in tako so si pomagali slovenski katoliški duhovniki še stoletja. Dalmatinova biblija je bila postala slovenski duhovščini nekako potrebno zlo; po njej so si prirejali rokopise, da so mogli čitati ljudstvu evangelij v slovenskem jeziku; v njej orodje, da se ohrani politična strahovlada sedaj gospodujoče klike v Celju. Slovenci Spodnjega Štajerskega pa imajo pravico zahtevati, da zavladajo v tem mestu, kjer so nastanjene v pretežni meri njim namenjene oblasti, pravne razmere, katere naj ščiti nepristranska policija. Podpisani stav?,|0 zato nujni predlog: Visoka zbornica naj sklene: ..Visoka vlada se poživlja, da da garancije, da se. pri popolnem, varovanju zakona o zborovanjih, podobni slučaji kakor oni v Celju dne 20. septembra t. 1. ne bodo mogli več ponavljati; dalje: s vso silo. delovati na to, da se preiskava o teh dogodkih in resničnih vzrokih istih temeljito in hitro izvrši in da se o uspehih te preiskave visoki zbornici poroča." V formalnem oziru se predlaga, da se ta predlog z vsemi okrajšavami poitopanja, določenimi v poslovniku takoj obravnava. Na Dunaju, 26. novembra 1908. Shod političnega društva ^Naprej" v celjskem Narodnem domu, dne 7. t. m. Po zadnjih dogodkih na Dunaju in v Giadcu, ki so tako jasno osvetili brezpravnost slovenskega visokošolskega dijaštva na avstrijskih vseučiliščih, ki so namenjena vsem narodom države, je smatralo tudi pol. društvo „Naprej" za svojo dolžnost, da skliče v celjski „Nar. dom" shod, ki bi naj razpravljal o slovenskem vseučiliškem vprašanju. Shoda se je udeležilo samo celjsko meščanstvo, kateremu je bil v prvi vrsti namenjen; velik shod, katerega se bo udeležila tudi celjska okolica, se skliče v kratkem. Zborovanje je otvoril g. dr. Gvido Sernec, ki nam je v svcjem govoru poklical dogodke zadnjih dni v spomin. Potem je poročal praški vse-učiliščnik g. Suhač o težnjah praških slovenskih dij»kov. Za njim je poročal akademik g. Kolterer, ki je bil priča graških dogodkov. Živo nam je naslikal tolovajstva nemških buršev v Gradcu ter nečuveno postopanje rektorja. Nato se je vršila debata, katere so se sode-ležili gg. dr. Kukovec, Furlani, dr. Božič, jur. Hrašovec, profesorja Jošt in Suhač. Podaj emo le glavne misli te razprave. Povdarjalo se je, da moramo nadaljevati ono že leta 1848 aapočeto akcijo za slovensko vseučilišče v Ljubljani, ki je bila tako zelo oživela pred 10 leti ter porodila tudi mnogo uspehov. V tem vprašanju se tem ložje zjedinimo vsi za Ljubljano, ker je mestna občina ljubljanska pripravljena se je učila večina redkih slovenskih pisateljev nabožnih knjig slovenske gramatike in ortografije; bila je jezikovni vzor in voditelj slovenskim katoliškim prevajalcem biblije od Hrena, ki je priredil 1. 1612 po njej „Evan-gelja in listuve" kot prvi ^katoliški" slovenski prevod novega testamenta, pa tje do Japlja in Kumerdeja, ki sta začela že točno ob dvestoletnici protestantske slovenske biblije izdajati tudi prvo katoliško slovensko popolno sveto pismo! — Bohoričeva slovnica pa ni pomagala le preko Dalmatinove biblije likati slovenskega jezika, ampak je delovala pod tujimi imeni tje do pre-povoda: v XVIII. stoletju jo je izdal v skrajšani obliki pater Hipolit, ki pa ni hotel imenovati njenega protestantskega očeta, ampak je samo pripomnil, da je prirejena po „zelo starem eksemplarju;" drugo izdajo te skrajšane oblike so omislili celovški jezuiti, ki so izdali na novo tudi Megiserov slovar. Koristila bi bila lahko tudi patru Marku Pohlinu; a ta je hotel veljati za prvega slovenskega gramatika, ter zatajil pro- žrtvovati ogromne svote za zgradbo potrebnih vseučiliških poslopij itd. To delo moramo sedaj s podvojeno silo pospeševati. Slovensko vseučiliško vprašanje je kulturno in narodno vprašanje. v katerem se ne smemo in ne moremo deliti na stranke in frakcije tudi glede sedeža univerze ne. Določeno je bilo in dela se že od nekdaj na to, da bodi ta univerza v Ljubljani, naša dolžnost je torej da pri tem ostanemo in ne stavimo v tem trenutku novih predlogov glede sedeža, ker bi to delalo samo zmešnjave in bi rešitev oviralo zavlečevalo. Tudi delovanje vseučiliškega odseka v Ljubljani, ki je javnosti sicer malo znano, je bilo vendar tako uspešno, da imamo že danes vse učne moči za pravniško fakulteto pripravljene. Protestirati moramo proti ustanovitvi laškega vseučilišča v Trstu, ker bi to preveč škodovalo našim narodnim koristim, ker bi italijanstvo na Primorskem silno krepilo, slovanstvo pa slabilo. Zahtevamo pa, da nam da vlada tam potrebne ljudske in srednje šole in trgovsko in pomorsko akademijo, kajti Trst je trgovsko središče vseh slovenskih dežel in imamo Slovenci pravico, da pride naš živelj v tem za nas in našo bodočnost neizmerno važnem mestu v gospodarskem in kulturnem oziru do veljave. To zahtevajo končno tudi državne koristi, to bi vlada morala itak sama najbolje vedeti, ako bi imela kaj smisla za zdravo in v resnici pametno avstrijsko politiko: Sprejeta je soglasno tale resolucija: Na javnem shodu polit, društva „Naprej" due 7. t, m. v celjskem Nar. domu zbrani zborovalci izražamo svoje ogorčenje nad skrajno surovim nastopom nemških buršev na Dunaju in v Gradcu proti slov. dijaštvu in nad skrajno razžaljivim vedenjem rektorja graške univerze, ki je bila ustanovljena za obe narodnosti štaje.rske dežele in zaves slovanski jug monarhije proti slovenski dijaški deputaciji, ki je zahtevala samo odstranitev za Slovence žaljivega članka z uradne deske, kater o je pa rektor dr. Hildebrand sprejel na način, ki bije v obraz najna-vadnejšemu taktu. Protestiramo proti temu, da isti rektor ni zabranil vsak dan se ponavljajočih napadov na našo akademično mladino ter da ni poskrbel zu to, kar bi bila prva dolžnost nepristranskega predstojnika, da bi se našim akademikom vrnile ukradene, oziroma popravile poškodovane table ter da ni teh pobalinstev niti grajal niti preiskoval. Prepričani, da v očigled tem zadnjim dogodkom, slovenski aka- testautsko gramatiko zato pa tudi zvaril jezikovno kolobocijo. Tako se je predstavil Slovenec v reformaciji sosedom kot delaven kulturni činitelj, ki še mora v mladostni slabosti pobirati sicer stopinje kulturno starejših sosedov, ki si je pa znal že v prvem poletu ustvariti predpogoje lastne kulture in začel prenašati takoj svoje kulturne pridobitve k južnim svojim bratom. Slovenska reformacija je tako korenito dokazala pismenost siovenskega jezika in vtrdila novo navado, pisati in tiskati slovenske knjige, da se je ohranila ta navada v isti pravopisni obleki, katero ji je dala reformacija, kljub protireformacijski suši do dni, ko se jele zopet siliti nove silne ideje preko mej slovenske zemlje. Stoletja trajajoče šmarocanje katoliških nasprotnikov na plodovih slovenske reformacije pričuje najglasneje veličino dela, katerega je bil zamislil Primož Trubar. Knežeč pri rogaški Slatini, juni-juli 1908. Dr. Fr. Kidrič. demiki na dunajski in graški univerzi ne morejo več obstojati, zahtevamo z vso odločnostjo, naj c. kr. vlada nemudoma predložipar-lamentu zakonski načrto usta-novitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Protestujemo odločno proti temu, da bi se Italjanom dovolila italjanska univerza poprej, nego se dovoli Slovencem slovenska, ter protestujemo proti temu, da se osnuje italjanska univerza v Trstu. Od poslancev Narodne Zveze zahtevamo, da se poslužujejo proti vladi v dosego naših perečih in neodkladnih zahtev najostrejših sredstev. Ob jednem izražamo slov. dijaštvu v Gradcu, na Dunaju in v Pragi svoje občudovanje in zahvalo na njih dostojnim in odločno možatim nastopu v vseučiliškem vprašanju. Štajerske novice. — Dnevnik za Spod. Štajersko bo pričel izhajati z Novim letom. Ker bo morala „Narodna založba" veliko žrtvovati z izdajanjem lista, prosimo in pričakujemo, da se naroče na njega vsi, kateri še niso poslali naročnin ske izjave, „Narodni založbi" v Celju. Lahko že izdamo, da je pridobljenih že mnogo odličnih sotrudnikov. Pozivamo tudi somišljenike, da nabirajo deleže za »Narodno založbo". Več o dnevniku bomo poročali prihodnje dni. —J Slovenci in graška trgovska in obrtna zbornica. Lani se je dosegel pri volitvah v štajerski kmetijski družbi dogovor, da so bili voljeni trije Slovenci v to gospodarsko zastopstvo. Izvrševalni odbor Narodne stranke je smatral kot zelo važno, da bi se letos ob volitvi v trgovsko in obrtno zbornico v Gradcu, kjer imajo Nemci večino, istotako sporazumno izvolilo vsaj nekaj Slovencev. Na tozadevni dopis je odbor zbornice odgovoril s splošnimi frazami nepovoljno. Torej pol milijona Slovencev ne dobi niti enega zastopnika v ti važni korporaciji. Nemci nas pač silijo k obupnemu boju za gospodarsko neodvisnost. Tudi prav! Mi zahtevamo obrtno zbornico za Spod. Štajersko! — Dopolnilne volitve v trgovsko in obrtno zbornico v Gradcu. Za bližajoče se volitve v trgovsko in obrtno zbornico v Gradcu postavilo je politično društvo „Naprej" v Celju v dogovoru z merodajnimi osebami za celo okrožje trgovske in obrtne zbornice v Gradcu sledeče kandidate: I. Trgovski odsek: V volilni skupini c (letna pridobnina 50 K): 1. Ivan Ravnikar, trgovec v Celju, 2. Norbert Zanier, trgovec v Št. Pavlu pri Preboldu. Volilna skupina d (letna pridobnina 6 K): 1. Miha Jarnovič, trgovec v Dobjem pri Dramljah, 2. Matija Kavčič, trgovec v Št. Jurju ob Juž. žel. II. Obrtni odsek: Volilna skupina c (letna pridobnina 40 K): 1. Robert Diehl, trgovec v Celju, 2. Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju, 3. Alojzij Šribar, gostilničar v Št. Petru v Sav. dolini. Volilna skupina d (letna pridobnina 6 K): 1. Viktor Bevc, pleskar v Celju, Ž. Dominik Bczenšek, gostilničar v Frankolovem, 3. Jožef Čretnik, stavitelj umetnih mlinov v Št. Jurju ob Juž. žel. 4. Vinko Kukovec, tesarski mojster v Celju. V drugih skupinah se Slovenci volitev ne bodo udeležili. Od volilca podpisane in izpolnjene glasovnice z legitimacijami je poslati na naslov: C. kr. volilna komisija za volitve v trgovsko in obrtno zbornico Gradec, Neutorgasse Št. 57,1. nadstropje. Zunaj na kuvert se mora napisati ime dotičnega volilca. Ako se nahaja na kuvertu zaznamek „v volilnih zadevah trgovske in obrtne zdornice v Gradenj, pisem ni treba frankirati. Glasovnice in legitimacije morajo biti odposlane pred 17. decembrom 1908 tako, da se nahajajo iste že pred 7. uro tega dne v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Gradcu. Podpisane glasovnice in legitimacije se tudi lahko pošljejo na politično društvo ..Naprej" v Celju. — Predavanje »Slov. trgovskega društva v Celju", V soboto, due li. t. m. bo predaval g. dr. Rudolf Mam iz Ljubljane o sledečih velevažnih predmetih: 1. O službenih pogodbah v trgovini. 2. Kaj se zahteva od oseb, ki hočejo postati samostojni trgovci in o dokazu usposobljenosti. 3. O občni pridobnini in volitvah v pridobninske komisije. Naj se vsakdor že v svojem lastnem interesu udeleži tega tako važnega predavanja. Začetek točno ob 8. uri zvečer, — Za „Sokolski dom " v Celju je nabrala gdč. Anica Balon na prijateljskem sestanku obiskovalcev so-kolskih plesnih vaj pri rSamcu" K 371. — Plesni venček, slov. trgovskega društva v Celju se bo vršil v torek dne 2. svečana 1909 na sveč-nico, na kar se naj blagovolijo cen j. društva ozirati. — Pobalinstvo. Na Miklavžev večer so se napravili za parkeljce tudi celjski nemški višjegimnazijci, ki so pa pokazali svojo oliko s tem, da je v Gosposki ulici nekdo izmed njih z drogom sunil v nogo neko gospo, ki jih je mirno gledala, in jo precej ranil. Dotičnega sicer nismo spoznali pač pa več drugih iz te tolpe in bi se dalo še dognati ime dotičnega olikane«. — Kmeta Jože in Miha se srečata na poti v Celje. Jože: Ali že veš. kaj se je v Celju novega zgodilo? Miha: Saj menda niso zopet pobijali oken našim? Jože: Tega ne; ali strmel boš, ko zveš, da so si nabavili toplih polhovk. Miha. No, to pa ni nič čudnega; polhovka je v tem mrazu človeku potrebna kakor gorka peč. Jože: Ali Miha pomisli, da je ta kosmata kapa pristno slovensko blago; da so si je Celjani naročili naravnost iz bele Ljubljane, katero sovražijo bolj kot hudobca; saj še kranjskih klobas več ne marajo. Miha: Ej, ej, zdaj pa raznmeu.. Treba jim je bilo gotovo groznega zatajevanja, da so si naročili ta slovenski izdelek; drugače le hočejo slovenski denar. Jože: Prvič jih je srečala pamet; spoznali so, da žive med Slovenci in od Slovencev. Hvala Bogu! Govori se, da hoče Štiger s tem popraviti ono jajčjo zadevo; pa tudi spodnji apotekar se je skazal velikega človekoljuba, ki ne daje samo zdravil za denar, temveč tudi gorke polhovke zastonj. Miha: Bog daj jima še mnogo let in zdrave pameti. Jože: In da bi vsi drugi je kmalu posnemali — še to zimo. Celje bi dobilo nov obraz. Miha: Vse glave celjske od župana do pometača bodo pokrite s slovenskimi, gorkimi, mehkimi kučmami. Jože: Saj so bojda že celjski grofje nosili takšne čamre, zlasti kadar so šli v obisk v svoje ljube Teharje. Le treh zlatih zvezd je še treba prišiti in vsak bo že oddaleč spoznal, da se je zasvetilo Celjanom v glavah. Miha: Zdravo! Moram si ogledati ta celjski čudež. — Prošnja. Vboga žena Marija Šrat v Gaberju pri Celju v Naskotovi hiši, delavka, ki pri stavbah pomaga ter si komaj za golo življenje zasluži, prosi, naj bi se kdo usmilil nje vbo- gega 6 letnega sina, ki je zdrav, in močan deček, in bi ga vzel za svojega. Otrok doma zrarzuje, ker mu mati ne more niti tople obleke kupiti tem manj pa kuriti sobo in skrbeti za zadostno hrano. Morda se najde kje kaka rodbina, ki bi se dečka usmilila ter ga rešila gladu in mraza. — Iz Gornjega grada. V eni zadnjih številk „Domovine" poroča nek „ferlakar" kar brzojavno, da vderri dne 13. t. m. „Cigani'' v gornjegrajsko Či talnieo. To pa ni res. Kot vesten poročevalec sem povprašal več merodaj-nih oseb pa tudi same „Cigane", ter izvedel, da ne bo 13. t. m. nič v gor-njegrajski Čitalnici — pač pa, da se tisti „tobožni ulom" izvrši dne 20. t. m. . popoldne. — Sicer pa si ti „ferlakar" prav boječ človek. Slišal si nekaj o „Čiganih", pa te prave le ne veš. Ti poročaš svetn. da bodo „Cigani" v Čitalnico vdrli in kličeš drage na pomoč. Toda naj Ti povem glasno in jasno, tako da bodo drugi tudi vedeli za kaj prav za prav gre. Stvar je ta-le. Naši vrli gledališki diletanti so se naveličali igrati enodejanke iu bodo dne 20. t. m. popoldne nastopili — čujte! . i— s trodejanko, ki se zove „Cigani". Lej ga „ferlakerja"! Tako je in nič drugače. — Prihodnjič pa sporočim, kaj več o tej gledališki igri, katero so že na večjih odrih igrali n. pr. v Mariboru in drugod. — Gornjesavin-čani! Dne 20. t. m. popoldne napolnite gornjegrajsko gledališče! — Iz Trbovelj imamo zopet veselo sporočilo: družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Juro Naglav 26 K 50 vin. To je vsota iz nabiralnikov, katere oskrbujejo častite rodoljubke: Eeaika Bornšak. Silva Počivavnik, Ve-koalava Pust in Roza Vrtovšnik. Skrbnim oskrbnicam iskrena zahvala! — Iz Trbovelj. Cesarjev 60 letvico vladanja smo dostojno proslavili. Vsa dolina je bila okrašena z narodnimi, deželnimi in cesarskimi zastavami. Ka predvečer so priredila vsa društva bakljado, na trgu je spregovoril župan g. Vodušek o pomenu te izredne slavnosti. Drugega dne je bila maša, kater« so se ndeležila vsa društva kor-porativno z godbo na čelu, po maši so se zbrala narodna društva pri Forteju na Vodah k slavnostnemu banketu. Šolska slavnost, katere so se udeležili vsi učenci in vsa narodna društva je bila v Šoli. Govoril je ravnatelj gosp. Vodnšek, po njegovem govoru je zaoril iz 700 otroških grl in ostalih udeležencev mogočen Živio! cesarju. Ob tej priliki je župan pripel še jedinemu veterana iz dobe Radeckega, ki se je mdeležil bitk pri Novari in Sv. Luciji vojaški križec. Ta mož je 84 letni kmet Sovre. Župan mu je s primernim govorom pripel novo odliko, otroci so na to zapeli Adamičevo „Slava cesarju". Peli so izborno in gre vsa čast vrlemu pevovodji g. Rob. Plavšaku, ki je svoje mlade pevce tako vrlo izvežbal. Po slavnosti so bili otroci pogoščeni. Zvečer je bil prijateljski sestanek pri Kukenbergu, katerega so se udeležile eel« Trbovlje. — Cesarjev jubilej si bo zapomni! ključavničarski pomočnik Scalle v Konjicah. Ta Velenemec je doma na Gorenjskem in se je svoj čas pisal lepo slovenski Skale. Konjiški Slovenci tega moža od razbijanja šip pri „Na-rodnem domu" poznamo; ni pa mogel preteči tudi cesarjev jubilej, da bi si ne privoščil izzivanja. Zvečer je vabil pred rKasino" ljudi v gostilno in klical „Heil und Sieg, die Windischen auf den Strick" in „Dajče sai man wir" Vpil je tudi „den Serbien auf den Strick". Sodniji se ta klasična nemščina niš kaj ni dopadla; obsodila je Skaleta na osem dni zapora. — Slovenj bistriška okr. hranilnica pride sedaj popolnoma v nemške roke kakor se čnje. Nemci so pravila tako zvito spremenili, da bi imeli po tej spremembi na večne čase v hranilnici vso oblast. Ljudje se zelo razburjajo, da je za spremembo glasoval tudi laporski g. župnik Medved. Ali ni pazil pri seji ali pa ni razumel ogromnega pomena po Nemcih predlagane spremembe hranilničnili pravil? On je sicer pameten mož, zato tega ne moremo verjeti. Tudi je manjkalo pri tej odločitvi še nekaj drugih' mož, ki bi ob taki priliki nikakor ne bili smeli izostati. Upamo, da višje oblasti ne bodo dovolile te spremembe, katero je notar Wiesthaler uprizoril zato, ker se je opravičeno nadjati, da pridejo pri prihodnjih volitvah v okr. zastop Slovenci na krmilo. — Slovenj bistriška okolica je v narodnem oziru sila zanemarjena. Povsod vidiš v docela slovenskih vaseh na gostilnah in trgovinah dvojezične napise. Ali ni nikogar, ki bi ljudi opozoril, da naj dado slovenskim krajem slovensko lice? — Iz Konjic. G. kaplan Preglej pridno nabira hranilne- knjižice in spravlja denar v „Katoliško" posojilnico. Čudno je le to, da mu osobito diši denar, ki je naložen v slovenski konjiški posojilnici. G. kaplan, ali oe veste za nemško hranilnico v trgu ? Ali vam tudi ni znano, da je tam naloženega mnogo, mnogo slovenskega denarja ? — Trpinčenje živine na Jnžni železnici. Italjanski trgovci kupujejo zadnje mesece na tisoče in tisoče glav goveje živine po južnem Štajerskem in Hrvaškem ter jih spravljajo po Južni železnici na Italjansko. Ker pa menda primanjkuje voz ali pa se hoče štediti, tlačijo ubogo živino tako v vozove, da v njih zrarzuje in crka! Še ni dolgo tega, kar so v Brežicah na kolodvoru štiri crknjene glave goveje živine spravili iz tovornega voza. Naše oblasti so za take reči seveda gluhe in slepe. Saj ne gre za nemško-nacijonalne študente! Slovenske trobojniee so 1. decembra t. 1. prvič v lepem številu vihrale v Slov. Bistrici. — Varnostne razmere pri lokalni železnici Slov. Bistrica mesto - kolodvor. Ker so tir za to novo železnico, ki je bila otvorjena dne 10. decembra speljali poleg ceste, je nastala s tem velika nevarnost za pešce in vozove, ker niso napravljene nikake pregraje ali speljane vsaj kake rante. Kmetje in vsi ljudje se že sedaj glasno pritožujejo zaradi tega. Prej seveda ne bo nobene pomoči, dokler se ne zgodi kaka huda nesreča. Ali morajo stavbena in varstvena oblastva vedno čakati, da najprej ponesreči množica ljudij in živalij, predno ukrenejo to, kar zahteva javna varnost življenja in imetja ? Je li sveti šlendrijan res tako vsemogočen pri nas, da se nikdo ne upa že kar od kraja kako delo pošteno izvesti in je v popolnem stanju izročiti javni uporabi? — Seno in slamo dele v ptujskem okr. glavarstvu. Splošno so ljudje s krmo zadovoljni, samo silno malo jo je. Tudi so pogoste pritožbe, da so pri občinskih uradih ni postopalo nepristransko. — Pri Veliki Nedelji se vrše dne 15. decembra 1.1. občinske volitve. Vest „Slov. Gosp.", da so se volitve že vršile in da so bile ovržene, je popolnoma neresnična. Glede vseh drugih neslanih napadov duhovniškega glasila pa naj pripomnimo samo to: gledati nam je v prvi vrsti na to, da pridejo v obč. odbor možje, ki bodo vedeli delati v korist in blagor občanov, potem pa, da zgine iz obč. odbora se- danjih 7 štajercijancev. Kjer gre proti skupnemu sovražniku, naj odpadejo strankarske strasti. No tega žali .bože ,,gospodarjevci" ne razumejo. Že vedo, zakaj. V Šoštanju se je gibanje, proti tamošnji ..Posojilnici" popolnoma pomirilo. — Čudno! V hotelu „Avstrija" v Slov. Bistrici je videti na mizah klerikalne ali švedske vžigalice, (lepa družba!) slovenskih Oiril-Metodovih pa ne. Čudno! — Zahvala. Šolsko vodstvo in krajni šolski svet Ptujske okolice se tem potom najiskreneje zahvaljujeta vsem velecenjenim damam, ptujskim Slovenkam, ter g. ptujskim Slovencem, da so nam omogočili pogostitev šolske mladine dne 2. decembra. Vrlim rodo-ljubkam in rodoljubom srčna hvala in Bog plati! Živeli! Ptujska okolica, 6. grudna 1908. Jnrij Kuhar, Ivan Kaukler, načelnik šolski vodja. — Čebelarska podrnžniea za ptujsko okolico priredi v nedeljo dne 13. t. m. svoj redni občni zbor v gostilni Franca Bračiča v Novi vasi pri Ptuju ob 3. uri popoldne. — Jubilejna šolska knjižnica v Pristavi. Gospod Edvard Suppanc, veletržec v Pristavi, je v proslavo 60-letnega vladanja presvitlega cesarja ustanovil na naši šoli jubilejno knjižnico. V to svrho poslal je podpisanemu šol. vodstvu dne 2. dec. 1908 566 K, h koji svoti je dal sam 50 K, drugo je nabral med trgovci in tovarnarji, s kojimi je v trgovinski zvezi — nekatere tvrdke so poslale nekaj blaga v razdelitev med uboge otroke. Za znatni dar, kakor za veliki trud, kojega je imel zgoraj imenovani ustanovnik jnb. knjižnice se podpisano šolsko vodstvo v imenn šol. mladine tem potem toplo zahvaljuje. Šol vodstvo v Pristavi, 6. dec. 1908. Frane Zopf, šol. vodja. — Hranilnica in posojilnica pri Sv. Antonn v Slov. gor, je sklenila v svoji skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 6. decembra t i. z velikim navdušenjem enoglasno, da se od Novega leta počenši, koleknjejo vsa dolžna, in druga pisma z narodnim ko-lekom družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Posnemanja vredno. —' Tečaj za živinorejce. Deželna sadjarska in vinarska šola v Mariboru priredi v času od 11. do 16. januvarja tečaj za živinorejce. Tečaj ima namen praktično in teoretično poučiti živinorejce, njih sinove in posle, kako se živina krmi in oskrbuje. Število udeležencev je določeno na 20. Učni jezik je nemški. Priglasiti se je treba do 1. januvarja 1909 na zgoraj označeni naslov, — Iz Ljutomera. Mesto razsvetljave na 1. decembra je daroval g. dr. K. C h 1 o u p e k „Podpornemu društvu Franc Jožefove šole v Ljutomeru" 10 K, za kar izreka odbor svojo najiskre-nejšo zahvalo. Fr. Zacherl, t. č. predsednik. — Iz Ljutomera. Za „Drnžbo sv. Cirila in Metoda" so darovali mesto razsvetljave povodom 60 letnice našega cesarja; dr. Grossmann 10 K, Fr. Seršen 2 K, Viktor Kukovec 2 K, Fr. Sever 2 K; po 1 K: Pihlar Pepca, M. Kocuvan, Karba Martin, Wessner Jo-sipina, Muršič Mirko, Lene Al., Po-stružnik M, Ivančič Nina, Veselič P., Ozmec Avg., Babnik L., Mihalič Matilda, Vaupotič Iv., Škrlec Jetica, Her-zog Ferd., Stanjko Fr., Rajh Alojzij, Kryl Iv., Robič J., Golobič, Zacherl; po 50 vin.: Čagran M., Mišja Ant., Jelovšek, Rižnar, Vrabl Št., Brumen, Dijak Fric, Vršič Al., Horvat J.; Štuhec Jožef 30 vin., skupaj 42 K 80 vinarjev. — Iz Ljutomera. Za ljnbljanske žrtve so darovali: Franc Sever 2 K, Kukovec Viktor 2 K. Ser.šeu Fr. 1 K, Pihlar Pepca 1 K, Kocuvan 1 K, Karba Martin 1 K, VVessner 1 K, Lene l K, Ozmec Avg. 1 K. Golobič 1 K, Skuhala 1 K. Neimenovan 1 K, Čagram M., 50 vin.. Mišja A. 50 vin., Vršič 50 v., Horvat 50 vin.. Vrabl St. 35 v.: skupaj 16 K 35 vin. — Za drnžbo sv. Cirila in Metoda je nabrala gosp. Malči Nendl pri Sv. Juriju ob Juž. žel. v domači gostilni ob priliki jubilejnega banketa 16 K. Lepa hvala! — Marnberg je bil na cesarjev jubilej ves v frankfurtarcah. Pisec teh vrstic je bil tako nesrečen, da se je moral na ta dan peljati skozi imenovani trg in biti priča nedosegljive budalosti naših zapeljanih bratov. Mislil sem, da se peljem skozi Frari-kobrod tam gori v rajhu. Da je plapolala frankfurtarica tudi raz c. kr. sodnijskega poslopja mi bode vsakdo verjel, kdor pozna šefa tega urada. Najbolj mi je padla v oči zelo revna kočica. Iz nje je gledalo neizmerno uboštvo. Pa vendar je tudi na tej ko-čici visela frankfurtarica in sicer čedna frankfurtarica. Kočijaž mi- je zatrjeval, da prebiva v tej kočici revež slov. po-kolenja, ki nemški niti ne zna. Najbrž mu je bila zastava usiljena. Kruha, kruha naj bi mu dali in pa frankfur-tarskih klobas, potem ko so ga spravile marnberške pijavke na boben! — Iz Zgornjega Štajerskega. Stidmarkovcem v prevdarek. Nemški dijaki so torej nabrali 12.000 K za spodnještajerske Nemce, kojim se baje slabo godi. Nabiranje denarja za dobrodelne namenfe je plemenito delo, toda nemški burši greše, ako pošiljajo na Spodnještajersko denar nenasitnim janičarjem, ki počasi postanejo vkljnb nemškim podporam zopet Slovenci. Ta denar je za nje zgnbljen. Ako bi se ozrli na svoje krvne brate in sestre, ki trpe na svoji rodni grudi veliko pomanjkanja, potem bi gotovo junaški burši nabrane vsote rajši poslali na Gor. Štajersko, kjer za vsakim voglom preži lačen slaboumen ali pohabljen siromak. Kdoi bi hotel natančno tukajšnje razmere študirati, moral bi imeti kamen mesto Srca, sicer bi s« razjokal nad siromaštvom te tako opevane Gornje Štajerske. Evo malega dokaza. V sodnijskem okraju Aflenz je v zadnjem desetletju že zgubilo S40 kmetov svojo gospodarsko samostojnost ter so postali tovarniški ali graščinski delavci, ker so jim bila na dražbi prodana zadolžena posestva. Reveži si iščejo sedaj zaslužka, kjer kaj dobe in gostačijo v napol podrtih kočah. V vasi pesnika Roseggerja je veliko siromaštvo. Sam plemeniti Wastijan je v svojem nagovoru pri odkritju Roseggerjevega spomenika v Kapfenbergu priznal, da stiskajo tujci nemškega kmeta od vseh strani, toda sam agitira za to, naj se pošilja denar „Sudmarki", če prav le predobro ve, da tare Nemce na Gornjem Štajerskem nepopisno'siromaštvo. Ni li to zločinstvo, trgati svojim rodnim bratom podpore od ust, ki bi je bolj potrebovali nego spodnje-štajerski nemškutarji? Za nakup slovenskih otrok je dosti denarja, ža reveže na Gornje Štajerskem pa nihče ne skrbi. — Tatvine v Kapfenbergu. Do sedaj neznani uzmoviči so vlomili v noči 1. decembra v prodajalno delavskega konsumnega društva in odnesli so 300 K v go.ovini. — Ponoči.na 4. decembra pa so vlomili v prodajalno tukajšnjega trgovca Schmidta, odnesli so 58 K in so napravili za 40 K škode. V isti noči so pri vlomu v skladišče jestviu tvrdke BOhler ukradli 26 K, in iz pisarne kolodvora deželne železnice tukaj 8 K. — Celjska nemška obrtna zveza je priobčila proglas, v katerem poziva nemško meščanstvo celjsko, naj daje svoja božična in novoletna naročila celjskim nemškim obrtnikom, ki so s e skazali v vseh resnih trenot-kih ko t-trdna in zvesta opora nemškega mesta C e 1 j e t e r b i bila grda krivica, ako bije nemški someščani puščali v zahvalo za to oporo in zvestobo na cedilu. Nemški obrtniki imajo prav — Nemci so in se obračajo na Nemce. Opozarjamo slovenske someščane na to, da imajo iste dolžnosti do slovenskih obrtnikov v Celjn, ki so v slovenski meščanski organizaciji to, kar so nemški obrtniki v . nemški organizaciji. Dolžnost vsakega Slovenca je, da daje svoja naročila slovenskemu obrtniku. Svoji k svojim in vedno po pravici! — Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo dne 13. t. m ob Ž. uri popoldan v gostilni gosp. Samca na Ložnici pri Celju svoj redni občni zbor z običajnim sporedom in predavanjem o čebelarstvu. Vse čebelarje in prijatelje čebelarstva vabi k mnogobrojni udeležbi odbor. — Iz Griž. Žalska podružnica km. družbe je priredila v nedeljo, dne 29. novembra t. 1. v Grižah poučno zborovanje, katerega se ie udeležilo veliko število kmetovalcev. Predaval je potovalni učitelj g. Goričan o guojeuju z umetnimi gnojili tako poljudno in vendar temeljito, kakor že sploh zna on. Upamo, da ne zastonj! Želimo in prosimo, da bi prišel g. Goričan kmalu zopet k nam; kajti.z veseljem ga vedno pričakujemo in z zanimanjem poslušamo. — Klerikalna organizacija na Sp. Štajerskem dela tiho pa tem bolj intenzivno. Z novim letom začno izdajati v Mariboru list, ki bode izhajal po trikrat na teden. To so sicer že lansko leto tudi nameravali, pa se jim ni posrečilo, zdaj je pa to že gotova stvar. „Slovenec" od 9. t, m. je priobčil inserat, v katerem iščejo ,.poštenega in spretnega urednika''. Narodna založba namerava izdajati v Celju dnevnik, ki bode na štajerskem tembolj potreben. Vsak napredni Slovenec ve. kaj je njegova dolžnost. — Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju je za mesec december razdelilo čez 1000 (tisoč) kron med revne slovenske akademike, ki so v zadnjih dneh mnbgo trpeli, ker je bila „mensa academica" zaprta. — Prepoved, da trgovci ne sinejo deliti daril odjemalcem. Štajersko na-mestništvo je odločilo, da lehko vsaka zadruga sklene, da njeni člani pod kaznijo ne smejo dajati svojim odjemalcem uikakih daril razun reklamnih koledarjev. Namestništvo je mnenja, da je to nereelno tekmovanje, da so pa koledarji le reklama. Torej člani trgovskega gremija v Gradcu ne smejo dajati svojim odjemalcem nikakih daril in se jih lahko kaznuje v posameznih lučajih z globo do 20 K. — K dopolnilnim volitvam v trgovsko in obrtno zbornico v Gradcu. C. k. volilna komisija za trgovsko in obrtuo zbornico v Gradca naznanja, da mora mož, ki voli mesto kake ženske, pri podpisu volilnega lista izrecno omeniti, da voli kot poslovodja, opravitelj, namestnik ali pooblaščenec, in da c. k. volilna komisija pod poslovodjem nikakor ne razume namestnika (opravi-telja) v smislu § 55. obrtnega reda. Za izgubljene legitimacije in glasovnice se napravijo duplikati pod pogojem, da se oseba, ki hoče duplikat, legitimira. V takih slučajih bo c. k. volilna komisija le duplikat smatrala kot veljaven volilni dokument. Glasovnice, na katerih se označi krstno in rodbinsko ime, poklic in bivališče izvoljenega potom razmnoževalnega stroja so veljavne, če vstrezajo drugim predpisom, Prav tako so veljavne glasovnice s popravki, če volilec neposredno poleg popravka zalastnoročnim podpisom potrdi, da je napravil popravek sam. — Nemci iz rajha za nemške burše v Pragi. Društvo za nemštvo v inozemstvu v Berolinu je izdalo oklic, v ka-katerein se pravi med drugim sledeče: Z zanimanjem in občudovanjem gleda nemško javno mnenje na možat nastop nemškega dijaštva v Pragi. Naj to dijaštvo ve, da ni zapuščeno in osamljeno in da je na predstraži v boju za nemško kulturo. Vsi, ki so ogorčeni nad nasilnostmi proti nemštvu in njegovim narodnim pravicam, naj pristopijo k društvu in naj prispevajo svojo darove v dokaz, da so Nemci v cesarstvu zmiraj pripravljeni vračati zvestobo za zvestobo.11 Tudi na nekem zborovanju na berolinski univerzi, so soglasno sprejeli rezolucijo, v kateri se izraža ogorčenje nad praškimi dogodki, poživlja ljudi k pristopu k „Dru-štvu za nemštvo v inozemstvu"' in priporoča nemškim dijakom, naj v večjem številu posečajo avstrijske univerze. To nam priča, da se knez Bulow sicer ne vmešava v notranje zadeve svoje zaveznice, tembolj pa delajo to nemški državljani vseh mogočih strank — in on, čuvaj te zavezniške nevtralnosti — to mirno gleda, da bržkone se um to zdi celo prav in potrebno. Važno za kupce šivalnih strojev. Kakor vsaka tvrdka velike pomembnosti, tako se mora tudi svetovnoznana Sin-ger Ko. precej boriti s konkurenti, ki se v svrho lažje prodaje svojih strojev poslužujejo imena ..Singei". Jake priljubljeno sredstvo takih konkurentov je, računajoč na neizkušenost občinstva v tehničnih zadevah, da hvalijo svoje cenejše razpošiljane stroje kot „Singer'\ rIzboljšane Singer'', da, celo kot,,Pristne Singer". Ako se zasleduje taka anonca do temelja, se opazi stroje, ki so po najstarejših, že davno prihitenih vzorcih Singer Ko. posneti in napravljeni; javno mnenje pa se p« takih anoncah zbega, ker je kupovalec, ko vidi tako anonco trdno uverjen. da dobi pri iu-serujoči trgovini sedanjemu stanu industrije primeren šivalni stroj ali celo izvirni Singerjev šivalni stroj za izredno ugodno ceno, med tem ko dobi v resnici v taki trgovini stroje zastarelega sistema, ki je bil pred skoro 50 leti v prometu. Da je dosegla Singer Ko. svetovni slpves, zahvaliti se ima dejstvu da je neprestano težila za tem, da proizvaja nove, delavnejše vrste šivalnih strojev in da nudi najboljše, kar je v tehniki mogoče. Vsak kupec šivalnih strojev bodi nasproti takim hvalisanjem posebno oprezen ter se prepričaj natančno, da je šivalni stroj kupljen v trgovini Singer Ko., del. družba za šivalne stroje, ki se nahajajo v vsakem večjem kraju, med drugimi v Celju, Kolodvorske ulice štev. 8. Dopisi. Iz Št. Pavla pri Preboldu. Dne 2. decembra smo obhajali poleg jubilejne slavnosti kakor drugod — še tudi posebno slavnost, namreč blago-, slovljenje dveh krasnih jubilejnih za-' stav za šolsko mladino, katere je poklonil tukajšnji vpokojeni. mnogoza-služni nadučitelj g. Josip Vidic. Ne bil bi si mogel v hvaležnih srcih Šentpavlanov ter šentpavelske šolske mladine postaviti trajnejšega spomina, kot si ga je s poklonitvijo omenjenih dveh zastav. Kakor je razvidno iz spodnjega izkaza, nabral je g. Vidic pri svojih ožjih prijateljih in znancih, kakor bivših svojih učencih 152 K; as svoto 170 K si je upal pač le g. Vidic nabaviti kar dve krasni zastavi. Res je ena le prenovljena; a kaj pa je ostalo starega? — nič drugega kot podoba in drog. Le ta. belo-zelena štajerska je iz najlepše in drage svile; istotako druga belo-rdeča avstrijska, ki je čisto nova. Obe ste obrobljeni s težkim zlatom ter se cenite na 400 K; a ker je vse delo prevzela preblagorodna gospa dr. Vidičeva na Dunaju brezplačno sama ter pri nakupovanju — pri čemur je imela neizmerno veliko truda in potov — štedila na vseh koncih in krajih — bilo je mogoče dobiti tako ceni, a poleg tega vendar tako krasni zastavi. Bodi ji zato izražena najlepša zahvala kakor tudi slovenskemu umetniku gosp. Bernekerju, ki je istotako brezplačno prenovil podobi na stari zastavi. Zastavi ste bili blagoslovljeni pri jubilejni maši ter se zato tudi imenujeta jubilejni zastavi. Kumovali sta jima preblag. gospa Cvenklova kot namestnica obolele srospe Zanier ter preblag. gospa Vidičeva, nadučiteljeva soproga v Št. Pavlu. Kumici ste okrasili zastavi s krasnimi trakovi, ki nosijo na ces. jubilej se nanašajoče pomenljive besede ter datum 2. XII. 1908. Kaplan gosp. Ilc je imel lep in pomenljiv nagovor, v katerem se je tudi hvaležno spomnil vseh onih, ki so na kakšenkoli način pripomogli k tako izredno lepemu okrasu šentpavelske cerkve. Izkaz darovalcev: Fischer Anton, župnik Mozirje 10 kron; g. Josip Vidic. nadučitelj v pok. Št. Pavel 10 K; g. dr. Fran Vidic, c. kr. uradnik slov. drž. zak. na Drmajn 10 K; visokorodna gospa grofica Olga Thnn, stanujoča začasno kot zasebnica v gradu Prebold 20 K: gosp. Plešnik, župnik Št. Pavel 10 K; gosp. Norbert Zanier, trgovec Št. Pavel 10 K; gosp. Franc Piki, trgovec Št, Pavel 5 K; g. Franc Vedenik, gostilničar Št. Pavel 2 K: g. Franc Burklc. župnik Dobje 20 K; g. Matija Škorjanc, župnik Št. Janž, Dravsko polje 10 K; g. Vinko Kolar. župnik Marija Reka 10 K: g. Rudolf Potočnik, c. kr. sodu. pristav Idrija 5 K: g. Ivan Zotter, nadučitelj Gomilsko 5 K; g. Kari in Marija Mar-schitz, Braslovče 5 K; g. Ferd. Zgank, kaplan Št. Juri ob j. ž. 5 K; gdč. Albina Zotter, zasebnica Ljubljana 5 K; g. Oton Vidic, c. kr. sodni tajnik Celje 10 K: skupaj 152 K. Bodi na tem mestu vsem p. n. darovalcem, kakor tudi še posebno ve-lecenjenima rodbinama Vidic v Št. Pavlu iu na Dunaju izražena v imenu šolske mladine šentpavelske najtoplejša zahvala. Miklavže« večer v Mariboru. V nedeljo, dne 6. t. m. je priredilo „Bralno in pevsko društvo ,Maribor' " svoj običajni Miklavžev večer. Uprizorili ste se dve igri ..Zakleta soba v gostilni ,pri zlati goski1"', burka v jednem dejanju z ženskimi vlogami in pa „Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček", veseloigra v dveh dejanjih z moškimi vlogami. Igralo se je nad vse pričakovanje. V prvi igri so nastopile večinoma dame, ki smo jih dosedaj pogrešali na našemu odru ter se ta večer prvikrat pokazale, a vendar so nastopile tako samozavestno, kakor bi bile na njem domače. Brihtna Katica in živahna Francozinja ste si prisvojile takoj naše simpatije. Zelo ponosno in elegantno ste nastopile obe gospici učiteljici Tekavec in Pekavec, ter v vsakem oziru rešile svoje vloge izvrstno. Gostilničarka in Dunajčanka pa tudi niste hoteli zaostati ter ste s svojim neprisiljenim in sigurnim nastopom skazali kot stari igralki. Občinstvo pa tudi ni štedilo z burnim ploskanjem ter s tem izrazilo brihtaim igralkam svojo zadovoljnost. V drugi igri, „Dr. Vseznal*', z moškimi vlogami srno občudovali sade stare diletante, ki še nas niso nikdar prevarili. Že oseba Štipko Tička je vzbujala med občinstvom občno veselost, kaj še le, ko je začel govoriti ter s svojimi burkami kratkočasiti občinstvo. Kaj bi mu pel slavo, saj ga že vsak obiskovalec našega gledališča kot humorista dovolj pozna, teko, da si ne more misliti odra brez njega. Tudi vsi ostali so rešili svoje vloge v občo zadovoljnost. Delitanti sami pa smejo biti ponosni, da so rešili tako slavno svojo nalogo, posebno če pomislijo, s kakimi zaprekami so se morali boriti do zadnjega. Videlo se j« pri vsakem posamezniku, kako se je vglobil v svojo vlogo in s kakim veseljem je igral. Pa vendar se je našei med občinstvom nekdo, ki ni privoščil našim vrlim di-letantom zaslužene slave ter hotel s svojim prenapetim mišljenjem in nečastnim nastopom pokvariti ves več«r. a ni se mu posrečilo. — To je bil dr. Povalej. — V vlogi Napetnika pride namreč mesto, kjer se govori o rkleri-kalnem zmaju1'. To je speklo tega gospoda. Njegovo klerikalno „prepričanje"' tega ni moglo prenesti in zaklical je na ves glas: ,.Škandal, mi si tega ne pustimo dopasti". Gospod dr. Povalej. ali se Vam ne zdi, da ste se grozno blamirali? Saj ste pohajali nekdaj gimnazijo, ali Vam je popolnoma izginil iz spomina isti latinski izrek iz sekunde „si tacuisses itd '. S svojim netaktnim nastopom ste pokazali, da Vaši možgani zelo počasi delujejo, kajti vsak izmed občinstva, ki se bavi le količkaj s političnim življenjem, je spoznal v monologu na odru le zasmehovanje liberalcev, le Vi kot akademičuo-izo-bražen človek tega niste mogli pre-tuhtati. Dali ste si sami zaušnico, ob jednem pa očito pokazali svojo nevednost. Če bi se Vi nekoliko več brigali za slovensko dramatiko kakor pa za svojo kandidaturo, bi morali vedeti, da je to igro izdala „iSlov. krščansko-soci-jalna zveza'1, to je ista stranka, h kateri se tudi Vi prištevate in kateri ste hoteli s svojimi medkriki storiti uslugo. Bodite uverjeni, da stranka ne bo sama čez sebe zabavljala. Kake simpatije ste si s svojo korajžo pridobili, Vam je občinstvo takoj pokazalo ob koncu igre s ploskanjem, ki se ni hotelo poleči. G. doktor et cons.. zakaj ne nastopate v nemškem gledališču, kjer se psuje Slovence in Slovane sploh na uajgrji način, tako junaško? Tam bi bilo na mestu; a tam lepo mirno vtaknete vsako psovko v žep, čudež, da se še pismeno ne zahvalite. Torej g. doktor, le mirno kri in prepustite drugim, da gredo po kostanje v žrjavico. Po predstavah je nastopil sv. Miklavž s svojim spremstvom. Njegov govor je bil zelo lep in sedanjim časom primeren. Želeti bi bilo. da bi vsaj nekaj zrn od tega obviselo v srcih občiustva. Konečno je sv. Miklavž razdelil darove, katerih pa letos ni bilo toliko, kakor druga leta. Kar se tiče občinstva, že dolgo ni bila dvorana tako natlačena, kakor tokrat. Bralno ia pevsko društvo .Maribor' pa nam je po dolgem času zopet enkrat priredilo krasen Miklavžev večer, katerega se bodemo radi spominjali. Škoda je le bila, da nismo slišali društvenih tamburašev, na katere smo se še posebej veselili. Naročajte plačilne listke dr. sv. (irila in Metoda. i H I I Zahvala« Ob smrti našega nepozabnega sina iu brata. gosp. Antona Kunšek izrekamo, tem potoni uajsrč-nejšo zahvalo za vse dokaze blagega spčntja. Posebno se zahvaljujemo če. duhovščini, slav. ..Društvu slov. odv. in not, uradnikov v Celiu" ter slavn. »Celjskemu Sokola", kakor vsem prijateljem in znancem, ki so izkazali predragemu rajnemu zadnjo čast. I iščem takoj ali pa k novemu letu. Paromlin Celje, Peter Majdič. «84 2 669 2-2 Naprodaj je gostilna s posestvom na slov. Koroškem, pri farni cerkvi ob železniški postaji, samo dve postaji od Celovca ter jezera. Hiša je enonadstropna, novo zidana ter se pri njej nahaja naravna skalna klet, pripravna za večjega vinskega trgovca ali vinogradnika. — Kopel naj se blagovolijo obrniti na nprav-ništvo „Domovin«" v Celju. «85 3-2 Najboljše peči štedilnike, vseh vrst, tudi za kurjavo z žaganjem. fe slamoreinic« in sploh vse železninsko blago po najnižjih cenah priporoča trgovina i železnino JERKUR" P. Majdič, Celje. Zaloga najboljših in zajamčenih umetnih gnojil po tovarniških cenah. »37 5-6 643 10-5 Samo pristno, ako je na podplatih vtisnjena ustanovna letnica 1860. *** A a & »V vvv 0' Vsak dan ^ . j^ izdela to- ^TV ^ varna 60.000 parov. *** Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Bunaj I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah s čevlji, gumijevimi izdelki in modnim blagom a m . Zabuho krojač v Celju, Glavni trg št. 18 priporoča svojo dobro založeno trgovino izdelanih oblek vsake vrste po najnižjih cenah. Naročila po meri se izvršujejo v najkrajšem času dobro in solidno ter po nizki ceni. T zalogi imam tudi haveloke in 578 b 11-8 nepremočne pelerine. 579 a " * Posebej pa se še priporočam cenj. prebivalcem Trbovelj in okolice ter naznanjam, da prodajam ob vsakem plačilnem dnevu v hiši g. Plevčaka narejeno obleko ter jemljem mero za raznovrstne obleke Mlinski stroji se žeto po ceni naprodaj in sicer: t par 48" nemških mlinskih kamnov z vsemi železnimi in lesenimi deli, I čistilni stroj za pšeno (grijes) ,Austria' (Hoerde in comp.), I cjlinder z 2 5 metra dolgim vretenom s polžem, transmisije, 2 čistilna cilindra, stroj za snaženje spirale. 3 železna okna, 2 m visoka, 120 m široka, vse skoro novo. — Vprašanja okrbnistvu v Žovneku, pošta Braslovče v Savinski dolini. t>49 14-8 ' V* ^f »» ▼ »»"^ «»• •» T .» ▼ ▼ A* ef Edina slovenska puškarska tvrdka v Borovljah na Koroškem. NajboijSa delavnica za temeljito popravo lovskih puSk, za izdelovanje novih vložnih .cevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah! Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in oeno puško, naj zahteva najnovejši slovenski oenlk, kateri se brezplačno dopoSlje. Velika saloga rasnoratnlli revolverje? od 7 K naprej. 21« 50-38 Pitane kopirne, pšenico, fižol sploh vse deželne pridelke plačuje Anton Kolenc t Celjn najdražje. Dobi se pa istotam špecerijsko blago na debelo in drobno vedno sveže in po kulantnih cenah. Prosi se slav. občinstvo za cenjene naročbe, katere se točno in vestno izvrše. Zabukovški premog na cele vozove na dom postavljen • 100 kg 2 krone. IHOI je najsložnejše in najbolj gotovo potovanje s Odhod iz domačega pristanišča Trsta t Panonija 5. januarja 1909. Panonija 23. februarja 1909. Carpatija 4. marca 1909. Iz Lhrerpola: Lusitanija (največji in najlepši parnik sveta) dne 16./1., 6./2., 27./2., 20./3. Mauretanija dne 2./1., 23./1., 13./2, 6./3. Pojasnila in vozni listki se dobe pri Andrej Odlasku, Ljubljana ShaMm »lici it. 25, polil .cirkvs Srci l«noit|« mmmmmmmMs Drsata, sanske zvončke in razne zimske predmete dobit« po nizki ceni v trgovini „M E R K U R", P. Majdič, Celje. «38 5-5 KraVatc najmodernejše iz zadnje novosti in v velikanski izbiri so ravnokar prišle. Novo vpeljano za dame! ovratnike, kravate, jabots, pajčolane, različne rokavice in pasove, spodnja krila, predpasnike, srajce in drugo raznovrstno perilo. M^J^IJ-^ je za gospode velikanska zaloga ja-IW«90c91J t* grovih srajc, jopic in hlač, glace in pletenih rokavic, nogavic, belih in pisanih srajc, raznih modernih ovratnikov in zapestnic, spodnjih hlač, naramnic in žepnih robcev. — Vse v najboljši kakovosti in po najnižjih konkurenčnih cenah samo v trgovski hiši na debelo in drobno R. STERMECKI, CELJE. Poštne pošiljatve točno in čez 20 K franko. St.. 3039. I Razpis natečaja. Službe nadučitelja, učiteljev in učiteljic. V političnem okraju Celje se za sledeče ljudske šole razpišejo službe učiteljev ozir. učiteljic v definitivno oziroma provizorično popolnitev: na trirazrednici z nemškim učnim jezikom v Vojniku, II. kraj. razr.. mesto učitelja, na dvorazrednici v Zgornji Ponkvi, II. kraj. razr., mesto nadučitelja in ene učiteljice, na šestrazrednici na Vranskem, II. kraj. razi., mesto učiteljice, na ljudski šoli Št. Jurij ob Taboru spadajoči ekspozituri na Ojstrici. III. kraj. razr., eno mesto učitelja, na petrazrednici v' Ponikvi ob juž. žel., III. kraj. razred, eno mesto učitelja in ene učiteljice, konečno po eno mesto učiteljice: na trirazrednici pri Sv. Štefan*,, II. kraj. razr., na dvorazrednici na Gorici, HI. kraj. razr., na dvorazrednici v Bočni, II. kraj. razr., na trirazrednici v Ksaveriju, II. kraj. razr. na trirazrednici v Jurkloštru, II. kraj. razr., in na trirazrednici z nemškim učnim jezikom v Laškem, II. krajni razred. Pravilno opremljene prošnje je postavnim službenim potom vložiti do 15. joriuarja 1909 pri dotičnih krajnih šolskih svetih. j CELJE, dne 7. decemera 1908. V Hrastniku, občina Trbovlje je od 1. prosinca. 1909 naprej popolniti mesto občinskega redarja z letno plačo 840 kron, prosto stanovanje, oziroma s primerno stanarnino in službeno obleko. Prosilci vešči slovenskega in nemškega jezika t govoru in pisavi, naj vložijo prošnje do zadnjega grudna t. 1. pri občinskemu uradu v Trbovljah. Županstvo Trbovlje, dne 3. grudna 1908 so SINGER JE VI šivalni stroji najbolj koristna darila dobiTajo se t vseh naših prodajalnieah Singer Co. akcijska družba za šivalne stroje Celje, Kolodvorska ulica št. 8. nisiis =ii===i^ Milan Hočevar - Celje j Glavni trg št. 10 »== Priporoča direktno |.91.n kila po K 2'—p dragih vrst po importirano arabsko R