Štev. 8. v Ljubljani.Ivlsredo, dnč 11. lanuarja 1905. Leto mm. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13- — za Četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2 20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 101— za Četrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ 1'70 Za pošllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slouenski narod Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — - Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188. Pilil. dr. Andrej grof fchnffeotscli. Ta gospod, ki je c. kr. dvorni svetnik pri deželni vladi kranjski, nas je včeraj po-iastil s takozvanim „popravkom", ki bi ga bili lahko vrgli z mirno vestjo v koš — a smo ga objavili kot specijaliteto. Mi smo o salomonski razsodbi c. kr. deželne vlade v zadevi kamniških volitev drugega razreda pisali, da je deželna vlada razsodila tako-le: »Ker se ne vč, kako bi bil gospod Al brecht, ki se je po krivici zavrnil, volil, je žrebanje neveljavno in treba torej za trt izžrebane katoliško narodne odbornike nove volitve v II. razredu. Volitev treh liberalcev pa je veljavna, kersobili izvoljeni z večino 13 zoper 12 glasov." Phil. dr. Andrej grof Schaffgotsch pa popravlja, da se „v resnici glasi dotični odstavek" deželnovladne razsodbe tako-le: „Iz tega — da se je namreč zabranilo Andreju Albrechtu glasovanje — izvira, da so v II. razredu samo Ivan Adamič Martin Novak in Ivan Terpinc, ki so dobili po 13 glasov, nedvomno izvoljeni, med tem ko ni mogoče določiti, kako bi bilo vplivalo glasovanje Andreja Albrechta na volitev JankotaGrašeka, Jož. Kenda, Jožefa Pollaka, Andreja Albrechta, Lovrenca Berganta, Ivana Breznika, Pranja Dor-nika in Ivana Steleta, ker je bilo za te le po 1 2 g I a s o v oddanih, tako da se je moralo med njimi žrebati " Za vsacega razsodnega človeka je bila naša zgorajšnja navedba le sumaričen posnetek bistvene vsebine eele deželnovladne razsodbe/ Phil dr. grof Schaffgotsch nam pa podtika, kakor da bi bili mi posamezen odstavek klasične deželnovladne razsodbe napačno citirali. Sicer pa o tej zmoti deželne vlade ne bodemo preostro sodili, saj vemo, da pri tem vrhovnem uradu za 95 odstotkov slovenske dežele skoraj n i - jeden višjih uradnikov ne zna pravilno slovenski. Nas le bolj zanima, da tisti odstavek deželnovladne razsodbe, ki ga phil. dr. Andrej grof Schaffgotsch v svojem popravku doslovno citira, potrjuje z drugimi besedami prav ravno isto, kar smo mi rekli v svojem članku. Ta odstavek deželnovladne razsodbe namreč pravi, „da so v drugem razredu samo Ivan Adamič, Martin Novak in I v a n T e r p i n c*. ,ki so dobili .4 V. . po 1 3 g 1 a s o v, nedvomno ii^gKgni, med tem ko ni mogoče določiti, kako tri Mlo vplivalo glasovanje Andreja Albrechta — ki je bil od liberalne komisije, pod pasivno asistenco vladnega zastopnika, po krivici zavrnjen od volitve*) — na volitev Jankota G r a š k a , J o ž. Kenda, Jožefa Pollaka, Andreja Albrechta, Lovrenca Berganta, Ivana Breznika, Pranja D o r -nika in Ivana Steleta, ker je bilo za te le p o l 2 g 1 a s o v oddanih, tako da se je moralo med njimi žrebati." Ali je to kajdruzega, nego smo mi trdili, ko smo rekli, da je deželna vlada proglasila volitev treh liberalcev (Ivan Adamič, Martin Novak in Ivan Trpine) kot veljavno ? Da je deželna vlada proglasila žrebanje kot neveljavno, sledi tudi iz citiranega odstavka v vladnem popravku; sicer je pa to v poznejšem delu razsodbe jasno in točno i povedano, ko se odredi .nova volitev za ostale tri mandate, za koje so bili izžrebani katoliško-narodni kandidati. Sicer se pa prav nič ne izpodtikamo ob tem, da se je žrebanje razveljavilo. To je edina pravilnost v deželnovladni razsodbi. Kar je vnebovpijoča krivica, je to, da je deželnovl«dna razsodba proglasila volitev treh liberalcev (Ivan Adamič, Martin Novak in Ivan Trpine), ki *) Opomba uredništva. so dobili po 13 glasov, kot veljavno. Ni treba biti philosophiae doktor, da razume to-le: Če bi bil g. Andrej Albrecht svoj po krivici zavrnjeni glas (da je bil po krivici zavrnjen, prizna deželna vlada v svoji razsodbi sama) oddal za Andreja Albrechta, Lovr. Berganta, Ivana Breznika, F r a -nja Dornika in Ivana Steleta, potem bi bili ti gospodje, ki so bili glasom deželnovladne razsodbe že itak dobili p o 12 glasov, z Albrechtovim glasom imeli po 13 glasov, torej baš ravno toliko glasov, kakor trije liberalci Ivan Adamič, Martin Novak in Ivan Trpine. Torej bi se bilo moralo v tem slučaju žrebati za vseh šest mandatov drugega razreda med osmerico gg. Ivan Adamič, Martin Novak, Ivan Trpine (liberalci), Andrej Albrecht, Lovrenc Bergant, Ivan Breznik, Franjo Dornik in Ivah Štele (kat. narodnjaki). Ker pa se objektivno vedeti ne more, kako bi bil volil gospod Albrecht (za krmisijo in ves Kamnik je seve bilo jasno, da bi bil volil katoliško narodno, saj je bil tudi sam med katoliško narodnimi kandidati — toda na to se vlada ne sme ozirati) — torej bi se bila morala po zakonu cela volitev drugega razreda razveljaviti in določiti nova volitev za vseh šest mandatov. To bi bilo pravilno in pravično in nihče se ne bi bil ob tem izpodtikal. Namesto tega je pa deželna vlada v svoji razsodbi izrekla, da so v II. razredu liberalci Ivan Adamič, Martin Novak in Ivan Trpine nedvomno izvoljeni ! ! ! Kri nam vre, ko stojimo pred takim početjem cesarske kraljeve deželne vlade, ki je poklicana v to, da čuva nad natančnim izvajanjem zako nov v deželi! Po deželnovladni razsodbi imajo 1 i -beralci iz protizakonit osti liberalne komisije — ki je stala pod .duševnim" vodstvom liberalnega Hribarja" okrajnega glavarstva, kojemu naj po zahtevi glavarstva še celo plača občina 6 kron !!! — k večjemu dobiček in na noben način izgubo! Skratka: deželno vladna razsodba po-menja premijo za liberalno sleparijo. Kajti trije mandati, za katere so bili izžrebani trije katoliško - narodni gospodje, so postali vsled deželnovladne odločbe dvomljivi, ker je treba zanje šele | nove volilne borbe, pri katerih bodo po dosedanjih izkušnjah liberalci sevč delali z novimi sleparijami. Nedotaknjeni pa ostanejo trije liberalni mandati, pridobljeni po slepariji in krivici, — ker bi bilo pri zadnji volitvi pet katoliško - narodnih kandidatov z Albrechtovim glasom dobilo samo toliko (13) glasov, kakor ti trije liberalci in bi se bilo toraj moralo žrebati za vseh šest mandatov med tremi, liberalci in petimi katol. narodnjaki, tako da bi skoraj gotovo več kot trije katoliško narodni kandidati bili izžrebani, gotovo pa v najslabšem slučaju ne več kot trije liberalci. Kje je toraj pravica v deželnovladni razsodbi? „Seveda ne more se (sic!) deželna j vlada spuščati v polemiko glede utemelje-' vanja te razsodbe" — pravi phil. dr. Andrej grof Schaffgotsch v svojem popravku. Ljubi gospod grof - polemika je v korist take razsodbe sploh popolnoma nemogoča, ker se taka razsodba da le kritikovati, na noben način pa zagovarjati! Dober mož pa je g. phil. d r. LISTEK. Port Artur t primeri z znamenitimi ob-legami svetovne zgodovine. Interesantno je, če se spomnimo na podobne vilike oblege novejšega časa ki so igrale veliko vlogo v zgodovini. Ne daleč nazaj spada obleganje Aleksandrije, kjer je angleško brodovje pod admiralom Sejmourjem v desetih urah ustavilo streljanje ondotnih topov, ki so popolnoma utihnili. Toda v teh kratkih uricah se je «sula nad mesto strašna množica bomb in granat. Nič manj nego 10000 topov je pokalo in bobnelo proti fortom aleksandrij-skim. A ravno ta strašna toča železnih krogel je napravila pri utrdbah malo škode, ker se je večina granat zakopala v pesek Toda opustošenje, katero so povzročile fr-fcče granate pod pristaši Arabi-paše, je bilo teko strašno, da so morali iz fortov takoj odstraniti. Sebastopol I. 1857., ki je bil za-*«rovan s svojimi močnimi masivnimi, iz vapnenca sestavljenimi in z granitom pokritimi forti in 700 topovi, med kojimi je Wlo mnogo takih, ki so imeli težke in ve- like kalibre, se je branil 327 dni proti ze-dinjenim vojstvom Francozov in Angležev, a končno je vendar ležalo celo mesto v razvalinah. Da pa bi svoje uničevalno delo p ipolnoma izvršili, spustili so inženirji za-veznih moči še one doke in forte v zrak, ki so ostali nepoškodovani. Znano je tudi, da je nemška armada oblegala 132 dni mesto Pariz. V januarju 1. 1871. je zletelo nad mesto vsak dan nič manj nego 10 000 granat. V enem samem dnevu, 3. januarja, je streljalo na Pariz 25000 nemških topov, kar je stalo Nemce okoli 1,200.000 mark. Med obleganjem je poginilo vsled bolezni in lakote 40 000 prebivalcev. , V isti vojski se je vzdržalo mesto M e t z 72 dni. 94 dni se je branila P 1 e v n a 1. 1877. proti ruski armadi če tudi so bili njeni bra-aitelji v pretežni manjšini; 10. dec., ko je bilo povžito zadnje zrno, so planili nesklon-ljivi Turki iz mesta ter se hoteli preriniti skozi ruske legije. Osman-paša je sam zapovedoval hrabrim ostalim četam. Šele tedaj, ko je obkrožila premoč sovražnikova hrabrega vojskovodjo in ko so popadali njegovi možje pod kroglami topov in pod granatami, šele tedaj je dovolil, da je plapolala bela zastava, poleg katere je ležal sam težko ranjen v smrtnem boju. C h a r t u m se je zoperstavljal Mah-diju in njegovi armadi 341 dni pod hrabrim vodstvom Gordona, in v Karsu se je branil general V i 1 1 i a m s s 15.000 možmi, s hrano za tri mesece in z municijo za tri dni proti vojstvu obstoječemu iz 50 tisoč mož od junija do novembra. „GeneraI Williams", je pisal ruski general Muraviev svojemu hrabremu sovražniku, „Vi ste si pridobili slavno ime v zgodovini in pozni rodovi bodo občudovali vztrajnost, pogum in disciplino, ki jo je imel pri tem obleganju ostanek armade. Mi hočemo narediti kapitulacijo, ki zadostuje vojnim zahtevam, ne da bi kršili človečnosti." G i b r a 1 t a r je vztrajal 874 dni proti napadom Španije in Francije, četudi je deževalo nanj vsak dan nad 6000 granat, vkljub napadom 46 vojnih ladij, brezštevilnega bro-dovja in plavajočih baterij, kojih naprava se ceni na 10 milijonov mark. Richmond na Virginiji je branil celo leto general Lee; L u k n o v se je vzdržaval 84 dni, ko je dospel general H a v e I o c k. V južno-afriških vojskah, ki so vsa- kemu še dobro v spominu, so se branili: Mafeking 7 mesecev, Kimberlej 127 dni, L a d y s m i t h 118 dni, P o t -chefstroom 94 in Gaeta 77 dni. Natančneja primera z obleganjem Port Arturja je bombardiranje mesta S a n t i -a g o za časa zadnje špansko ameriške vojske. Vojne ladje Zedinjenih držav „Texas", „Indiana" in „Brooklyn« so streljale iz daljave šest angleških milj na mesto in so je zasipale tri ure z granatami tako, da je bilo kljub temu, da niso mogli topničarji svojega cilja niti videti, 57 poslopij razrušenih in vpepeljenih; ko bi to trajalo še nekaj ur bi ležal cel kraj v razvalinah S a n t i a g o je tudi v drugem oziru zgled za Port Artur. Tudi ondi je bilo zaprto od premoči sovražnika brodovje v pristanišču, vhod v luko so zabranjevale potopljene ladje in mine vsake vrste, ki so pred Port Arturjem igrale toliko vlogo, so bile ondi važno branilno sredstvo. Ko ni končno preostajal spancem noben drug izhod, so prodrli brez nade in upa blokado ter slavno umrli. V primeri s temi kapitulacijami je bil Port Attur, ko so ga napadle torpedovke 8. februarja, 327 dni večali manj zaprt, in ko je padla zemeljska ožina kin-čovska, 230 dni cerniran Njegov vztrajn Andrej grof Sch affg o t sch, to se mora pustiti. Slovesno je prevzel osebno odgovornost za deželnovladno razsodbo — češ, da se je bila izdala 2 8. decembra, baron H e i n pa je odpotoval že 2 2. decembra na dopust. Gospod grof naj nam dovoli opazko: Ugovor zoper volitev II. razreda je bil vložen najpozneje 2 7. novembra torej moremo soditi, daje akt že dolgo pred 22. decembrom bil pri deželni vladi, da je toraj g. baron H e i n imel dosti prilike, sam odločiti, kako naj se ugovor reši — akoravno se je iz mnogovrstnih vzrokov razsodba lahko datirala šele z 28. decembrom ! Toda mi priznavamo drage volje h e -r o i z e m gospoda phil. dr. Andreja Schaffgotscha, da pre-vzame osebno odgovornost za tako razsodbo. Gospod grof nam pa vsled tega tudi ne bo zameril, da ga odslej osebno odgovornega delamo za ta nestvor razsodbe. Hočemo se tega držati -— gospod phil. dr. Andrej Schaff-g o t s c h ! Povejte nam torej, kako hočete očitno krivico popraviti, kojo ste prizadeli s svojo razsodbo zavedni večini kamniškega meščanstva? Upravičiti se Vaša razsodba s pravnimi razlogi ne da — k večjemu z libe ralno ali znabiti še bolje z nemško - nacionalno filozofijo, po kateri je treba vsigdar zatirati prosto dušo slovenskega naroda. Tako je, gospod filozofije dr. Andrej grof Schaffgotsch! Toraj na svidenje pred upravnim sodiščem' Kaj stori Gautscli ? Iz P r a g e , 10. j a n. Ker so Slovenci v politični zvezi s Čehi in ker stopa v ospredje zlasti pogodba med »Slovansko zvezou in mladočeškim klubom, Vas bo zanimalo, kaj se tukaj sodi in piše o novi vladi. Čehi se drže jako reservirano. Češki voditelji nič ne izdajo, kar so govorili z Gautschem. Nemci so bolj zgovorni. Skozi nemške liste je šla že vest, da je dal Gautsch Nemcem zagotovilo, da „v narodnih stvareh ne ukrene ničesa brez dovoljenja Nemcev". »Narodni listj" poživljajo Nemce, naj povedo, k o m u je dal Gautsch to zagotovilo. Iz tona, v katerem odgovarjajo Čehi, se da sklepati, da je baron Gautsch govoril s Čehi v smislu, kateri izključuje omenjene vsenemške vesti. Dr. Eppinger je o svojem razgovoru z Gautschem izdal, da je glavni namen nove vlade pomiriti jezikovni razpor med Čehi in Nemci. G autsch hoče doseči na, vsak način delavnost parlamenta. Rekel je, da gre za gotovim načrtom. Kak je odpor dosega torej odpor Sebastopola in Danzinga v 1. 1813. Kakor večina trdnjav, ki se omenjajo v zgodovini, tako je bil tudi Port Ar-t u r prisiljen, da s e j e u d a 1 zaradi p o -manjkanja municije in najbrže tudi zaradi provijanta. Razun obleganja Si-listrije in Pariza, kjer so bile oblegovalne armade po številu manjše nego branilne, so vse omenjene trdnjave izpolnile svojo nalogo. Sebastopcfl in Port Artur sta svojo nalogo: namreč vzdržavati močnejše sile, najdaljše in zato tudi najboljše izpolnjevala. To pred vsem dokazuje, da še vedno obstoja veljava trdnjav, o kateri se je tako pogosto dvomilo. Važen je tudi dokaz, da se ni pokazala vztrajnost trdnjav pri odporu toliko vsled njihove fortifikatorične moči, temveč mnogo bolj vsled vojne hrabrosti oblegancev in zlasti vsled osebnosti poveljnikove. Pri večini omenjenih trdnjav so bili forti zastareli ali še nedovršeni. Morali so se torej neposredno pred obleganjem in med obleganjem izpopolniti, utrditi in s provizo-ričnimi vnanjimi obzidji obdati. Vendar so se te utrdbe branile dolgo časa; Osman-paši se je, kakor znano, celo posrečilo, da je branil utrdbe, katere je bil napravil v največji naglici, celih pet mesecev proti trikrat močnejšemu nasprotniku. ta načrt, tega dr Eppinger ni povedal, najbrž mu ga tudi Gautsch ni povedal, dasi dr Eppinger trdi, da se bo tudi v praškem deželnem zboru ustanovil neki »pomirjevalni odbor", kakor v moravskem. Nemci pa stavijo tudi že svoje zahteve. Pred vsem zahtevajo opustitev češke o bstrukcije na Dunaju, češ, da je od tega odvisno njih zadržanje na Če škem. Ako bi Čehi v državnem zboru samo od slučaja do slučaja opuščali ob-strukcijo, ne bi to zadoščalo da prenehajo obstruirati Nemci v Pragi. Čehi bi morali popolnoma opustiti vso svojo dosedanjo politiko. Na to pa odgovarja glavno mladočeško glasilo, da o tem ne more biti govora Nemška manjšina na Češkem ne more diktirati češki večini takih pogojev. Dokler Čehi ne dosežejo popolne jezikovne ravnopravnosti in drugega vseučilišča na Moravi, ne dajo meča iz rok. Tudi Nemec Gautsch — pravijo „N L." — mora izpre-videti, da mora takim Nemcem imponirati vlada samo s s i I o prava in zakona pri izvrševanju popolne narodne enakopravnosti. Na tem, ali bo Gautsch znal izvršiti to nalogo, je vsa bodočnost. Rusko-japonsko vojsko. j Port Artur ostane japonski. Iz Čifua poročajo: General Notri je de-jal častnikom oblegovalne armade, da ostane ; Port Artur na večne čase japonski. Ob za ! četku vojske se je šlo le za Korejo in Man- I džurijo. Danes bi se pa Japonska rajše od- ' rekla prej vsem, ko Port Arturju, ki je ve- i Ijal toliko krvi. Vsa Japonska bo šla v boj, ' da si ohrani Port Artur, ter bo rajši ondi j izkrvavela, nego pustila, da izgine japonska ' zastava raz trdnjavo. Zmaga rumenega plemena. Iz Poterburga poročajo 10. t. mes., da i so v Čifu nabiti veliki lepaki, ki naznanjajo ! Kitajcem, da je padel Port Artur ter da je ' rumeno pleme sijajno premagalo belo. Nad j tem mora gotovo čutiti veselje kitajsko ; ljudstvo Port arturski ujetniki. Reuterjev urad poroča 6. t. m. iz Nogi- ' jevega glavnega stana : V dolgih vrstah je ' prikorakal ostanek ruske posadke, 5000 j mož, iz tabora v Golobjem zalivu na kolo- ! dvor Canlincu, odkoder so jih po železnici spravili v Daljni. Odtod se bodo takoj odpeljali na transportnih parnikih na Japonsko Pogled na te vrste je bil pretresljiv. Naj-prvo se se pripeljali v štirih vozeh štabni častniki. Linijski častniki so korakali na strani vojakov. Ti so videti pri dobrem zdravju ; a nosijo znake prestanih naporov Japonski vojaki soy ponujali ruskim pivo, živež in cigarete. Železnica je popravljena skoro prav do Port Arturja, tako da bodo vlaki kmalu lahko vozili. Telegraf in telefon sta tudi zopet popravljena. Japonski inženirji ogledujejo poškodbe na utrdbah. — General Nogi poroča, da gresta v ujetništvo tudi generalna majorja Nikitin in Bajle potem tudi admiral V i r e n , medtem, ko so bili na častno besedo izpuščeni steselj generalni majorji R i e s, N a d j e n in R o-s t i n k o v , admirali knez U h t o m s k i Gresorovič in Roštilinskij ter šef inženirskega oddelka Rindebeck. OJh-d prvega oddelka ujetnikov iz Po>t Arturja je preteklo soboto Vzbudil pri japonskih vojakih veliko radovednost. Rusi so korakali med špalirjem japonskih vojakov v več oddelkih, po sto mož, ter so hoteli vzdrzati, kolikor mogoče, batalijonsko skupino, kar pa se jim ni posrečilo. Vsa poročila soglašajo v tem, da je moštvo relativno dobro izgledalo, da pa je imelo jako raztrgano in blatno obleko, tako. da skoro niso bih več podobni vojakom. Na postaji so dobili vojaki okrepčila, nakar so hitro vstopih v vozove. V dolgih vlakih so se nato odpeljali v Daljni. Koliko je ujetnikov, se ne ve natančno Japonska poročila iz dobro poučenih tokijskih krogov trd<5, da je bilo posadke v Port Arturju 38 000—40000 mož. Izgub so Rusi imeli 25.000; in sicer 10.000 mrtvih in že poprej ujetih ter 15 000—16 000 ranjenih ki še ležč po bolnišnicah Torej bi bila posadka ob kapitulaciji znašala 10 000—15 000 mož „Daily Express" in pa »Standard- poročata o 5000 uietmkih. Poveljnik Port Arturja. „Lokalanzeiger" poroča iz Fort Arturja : Viceadmiral Sipjama je bil imenovan za poveljnika v Port Arturju. V Mandžuriji. Ruski brzojavni urad poroča iz Mukdena 9. t. m.: Japonci so zopet dobili pomoč od juga, posebno v pojačenje posadk v Ljaojanu, Jantaju in drugih utrjenih kra-uh. Glasi se, da so Japonci na črti od reke Liao dojalu od 18. oktobra izgubili čez 3000 mož. Ruske izgube znašajo 7 častni- f«V» 183 mož mrtvih 44 častnikov in 1032 moz ra»jenih. - Kuropatkin poroda 8. t. m.: Dne 5. t. m. so napadli ruski vojaki na desnem krilu pri vasi Sajntajci okoli 12 km. jugozahodno od Čjentava, nenadoma japonski oddelek ter se polastili več trenskih vozov. En ranjen japonski vojak je bil ujet. V Čifu pričakujejo, kakor se poroča iz Londona, operacij ob reki Ljao. Rusi zahodnega brega ne smatrajo za mejo ter bodo najbrže prodrli do Kaopance ob železnici. Velik del Nogijevih čet je v veliki naglici odšel proti severu od Ljaojana; moštvo pred odhodom m imelo niti časa za kopanje. Steselj. Iz Londona poročajo: Najprvo so se vršila pogajanja v ruskem in angleškem jeziku, ker noben ruski častnik ni znal japonsko. Japonskega štabnega stotnika Cu-noda je prašal Steselj najprvo o Kuropatkinu in njegovi armadi Tu je prvikrat slišal o njegovem porazu (?) ob Sahu ter o izgubi 60.000 mož. Steselj je strmel Kitajski vohuni so mu naznanili, da stoji Kuropatkin 32 km proč od Port Arturja. Jiponski častnik je pokazal nato Steslju na vojni karti stališča obeh armad, nakar je Steselj zaklical: J Jasno je, da sem bil prevarjen in da moji j vohuni niti preko japonskih vrst niso 1 I prišli". O baltiškem brodovju je dejal, ako še ■ ni vse prišlo mimo rta „Dobre nade", je j najbolje, ako se vrne. S padcem Port Ar- ! i turja je brezpomembno, je pošiljati sem. — 1 ! Steselj, ki je posinovil 5 otrok padlih čast- | j nikov, želi čim preje priti k svoji družini. ! ; Dejal je tudi, da Port Artur ob priliki ne- ! j nadnega napada začetkom februvarja ni j | imel 2-3 tisoč mož posadke; utrdbe so 1 | bile le na poi gotove. Saharov je vedno j zagovarjal misel, naj se denar, ki ga Rusi i trosijo za Daljni, rajši da za utrjenje Port S Arturja. Steselj in Nogi odlikovana. ; Nemški cesar Viljem je podelil genera-i loma Steslju in Nogiju v priznanje njujine j in njunih čet heroične hrabrosti red „pour | le mčrite" ter prosil carja in mikada za ; privoljenje. Steselj in Nogi fotografirana. I Po razgovoru sta se dala Steselj in ; Nogi, kakor poročajo iz Londona, s svo-i jima štaboma fotografirati. Steselj je za eno I glavo višji, ko njegov nasprotnik. Rusi v Šangaju. „Morning Post" poroča iz Sangaja dne 9. t m.: Kitajska vlada se trudi, da res nadzoruje one Ruse, ki so internirani v San-| gaju. Pri Sangaju so sedaj štiri kitajske i križarke Angleška križarka „Andro-meda" se je morala vrniti izpred Port Arturja, ker ! poveljnik Port Arturja ni hotel sprejeti njene ponujane pomoči za ranjence. Sedaj se japonski pomorski urad oprošča, češ, da to temelji na nesporazumljenju. Angleži so svojega poslanika v Tokiu prepozno obvestili o odhodu ladje. Ko je to poročilo sprejel, je takoj izposloval dovoljenje, a ko je dovoljenje došlo v Port Artur, je »Andro-meda" že odplula. Kuropatkin se ne umakne. London, 10 jan. Glasom poročil iz Petrograda se ne potrjuje govorica, da se hoče Kuropatkin umakniti do Tjenlina. Marveč ima Kuropatkin trden namen, da drži Mukden za vsako ceno. Proti zvr- j šetku zime se pričakuje, dn prične Kuro- ! patkin ofenzivo. Novo rusko brodovje. i Bero lin, 10. jan. Iz Petrograda javljajo, da je car določi) 500 milijonov rubljev za gradnjo novega brodovja. Naročilo se je že več vojnih ladij v Nemčiji, na Francoskem in v Italiji. Admiral je določil 400 milijonov rubljev za gradnjo ladij v dobi od L 1905. do 1907. Japonska proti Francoski. Včeraj smo poročali, da ima pariški „Echo de Pariš" senzacijonelne listine, ki kažejo japonske namere. In res je ta list včeraj priobčil zaupno poročilo, ki ga je poslal bivši japonski vojni minister Kodama spomladi 1.1902. tedanjemu ministrskemu predsedniku K a c u r i. V tem do'gem poročilu se glasi, zakaj ima Japonska interes na tem, da zavojšči Rusijo. Nadalje se tu razpravlja, kedaj in pod kakimi razmerami bi mogla Japoska napasti francosko I n d o k i n o. Rusko brodovje. Port S a i d , 10. jan. (Popoldne ob 1. uri 50 min.) Bliža se rusko brodovje pod poveljstvom poveljnika Petrovskega. Rusko posojilo. P e t e r b u r g , 10. januarja. Za novo posojilo je mnogo zanimanja. Vkljub praznikom je došlo mnogo važnih naznanil iz kapitalističnih krogov. Tudi iz provincije poročajo o velikih naznanilih. Ruski beguni. „Matin" poroča iz Č fua: Ruski poslanik v Pekinu je prosil za dovoljenje, da sme postali v Čifu parnik, ki bo prepeljal port- arturske begune na otoke (Jiuvan Odtod bodo prepeljani na Rusko. - Glasi se da bodo Japonci odprli Port Artur mednarodni trgovini. Notranjepolitičen položaj. . Vlada namerava že v prvi seji prihod-niega drzavnozborskega zasedanja predložiti predlogo o ref 9,000 000 kron. O včerajšnjih konferencah ministrskega predsednika s predsedstvom mladočeškega kluba, poroča „Politik", da je bil uspeh jako povoljen za pričetek zbornične delavnosti. Včeraj se je pogovarjal Gautsch tudi s Svegljem. S tem so bile baje konference končane. Kakor se poroča z Dunaja, bodo Cehi čakali, kako stališče bo zavzelo novo mi-nis rstvo. O slovanskih vzporednicah v Opavi se čuje, da bodo v prihodnjem šolskem leta preložene iz Opave..... V dunajskih parlamentarnih krogih se mnogo govori o tem, da se bodo med Cehi in Nemci vršile nove spravne konference, '""•terim bo predsedoval knez Lobkovit*. Uspeh teh konferenc je odvisen od prihodnjega d rža v n oz bor s k ega zasedanja. Baron Handel. Z a d e r , 10. januarja. Dalmatinski ces. namestnik baron Handel je odpotoval na Dunaj, ker ga je pozval k sebi baron Gautsch. Poroča se, da bo Handel imenovan za namestnika na Zgornjem Avstrijskem. Italijansko vseučiliško vprašanje. Trident, 10. januarja. „Popolo" protestira, da bi se italijanska pravna fakulteta premestila v Tndent. Ker so fakul teto odklonili v Roveredu, morajo prebi-vavci Tridenta zardeti sramu, da misli vlada o njih, da bodo sprejeli fakulteto. Če se premesti fakulteta v Trident, bo za vedno pokopano italijansko vseučiliško vprašanje Načelo Italijanov je in ostane: »Trst a l i n i č !" Razpor v Košutovi stranki. Vstop pristašev Apponyijevih v Košii-tovo stranko, je povzročil v stranki raz por. Mnogo poslancev menda namerava izstopiti iz Košutove stranke, češ, da bo grof Apponyi deloval v stranki v »klerikalnem" smislu. Ustanoviti hočejo novo liberalno stranko. Košut se trudi, da bi do volitev ne prišlo do razpada stranke. Trgovinska pogajanja * Nemčijo. B e r o 1 i n , 10. jan D ines opoldne se je doseglo sporazumljenje v veterinarskem vprašanju. Grof Ballestrem je naznanil da mu je pisal državni kancelar: Trgovinska pogodba med Avstrijo in Nemčijo se bo sklenila tekom enega tedna V 14. dneh bodo vse trgovinske pogodbe predložene nemškemu drž. zboru. v Strajk v pokrajinah ob Ruhri. | v pokrajinah ob reki Ruhri, kjer je | mnog« Slovencev, je izbruhnil štrajk, ki ; obeta biti eden največjih štrajkov, kar jih je | videla Nemčija. Ze leta 1889. se je vršil ta štrajk. ki se ga je udeležilo 100000 rudarjev. Glavna zahteva rudarjev je: Pravičnost v osebnem ravnanju, Rudarji se zavedajo, da so oni tisti faktor, ki dela s svojimi rokami milijone. Zato pa lahko zahtevajo, da se kot tak faktor tudi upoštevajo. Strajk leta 1889 je marsikaj izboljšal, a vsega ne. Posebno trpe delavci vsled krivičnega ravnanja srednjih uradnikov, ki se včasih izpo zabijo tako daleč, da udaiijo koga. Tega delavec pač ne sme trpeti. Stavkujoči zahtevajo nadalje, da se uredi plačilno vprašanje, osemurni delavnik itd. Splošna stavka je neizogibna, ako delodajalci temeljito ne prouče svojega razmerja do delavstva. Delavstvo nekaterih rovov v Dortmundu je že stopilo v stavko. Kakor poročajo najnovejše vesti, je uprava dotičnih rovov sklenila, pogasiti vse plavže, vsled česar izgubi delo 7000 delavcev, ako se stavka nadaljuje. To pač ne bo pomirilo delavstva. O razvoju te stavke bomo še poročali, ker so pri tem prizadeti tudi naši rojaki. Combes pred padcem? Pariz, 10. januarja. D o u m e r je z 265 glasovi izvoljen za zborničnega predsednika, B r i s s o n je dobil 241 glasov Doumerjeva kandidatura je v parlamenta-ričnih krogih presenetila. Nacionalistiški listi so pozvali svoje pristaše naj glasujejo zanj, ker bi njegova izvolitev pomenjala skorajšnji Combov padec. Dunaj, 10. januarja. V tukajšnji* diplomatičnih krogih, ki dobro poznajo francoske razmere sodijo, da Combov« ministrstvo stoji pred padcem. Pri interpe-lacijski debati o splošni vladini politiki ki se prične 13. t. m. bo vlada težko dobila zaupnico. Pariz, 10 januarja. Danes dopoldne je bil shod strank radikalne levice Doumer, je ostro napadel vlado in izjavil, da se mora porabiti vsako prilika za strmoglavljenje Combove vlade Volitev zborničnega predsednika pa je političen čin in potrebno je, da se pokaže volja večine že v prvi seji! Dogodki na Ruskem. K r a k o v o , 10. jan. „Naprzoda po roča i' Peterburga: Minister Mirski je svetoval knezu Obolenskemu in grofu Mura-nojevu naj odstopita kot člana zemstev. Vzrok; ker sta soglašala z zahtevo zemstev, naj car izda ustavo, na katero vlogo je car zapisal lastnoročno: „Breztaktno in pre drzno". Na Filipinskih otokih so Američani razrušili trdnjavo M o r o v na otoku Jalo. Dne 8. jan. je bil med ameriškimi četami in Mori boj, v ka terem ^ so vstaši izgubili enega voditelja, Američani pa enega častnika in enega vojaka. Iz Srbije. General Lazar Lazarevič in Jovan Ata nackovič bivši vojni minister sta umirov-ljena. Srbi o hrvaških napred njakih. V Belgradu izhajajoči radikalni list »Slovenski jug" piše v svoji zadnji številki o novi hrvaški stranki : „Po svojem programu je ta nova stranka najbližja naši radikalni stranki. Najvažnejša točka je borba proti klerikalizmu, vojska Rimu. To je bil ludi glavni razlcg, da so se odcepili od stranke prava Uvideli so, da klerikalizem davi hrvaški narod in zavrgši vse, ne male tradicije so vrgli rokavico v lice papežu Piju X * S svojega srbskega stališča pozdravlja novo stranko. _ Štajerske novice. š Štajerski deželni zbor je v včerajšnji seji razpravljal med proračunsko razpravo o predlogu dr. Hrašovca, naj se slovenski dijaški kuhinji v Celju dovoli 800 kron podpore. Poročevalec grof Sturgkh izjavi, da je odsek zavzel napram tej peticiji dobrohotno stališče Težavno je, ker niso narodnostni celjski odnošaji jasni. Kadar bodo ti jasni, in upanje je, da se to zgodi, bo imel deželni odbor večjo svobodo v tem vprašanju. Sprejeti so bili predlogi finanč nega odseka: 1. Dijaškemu domu v Mariboru se dovoli pričenši z 1. 1905. letna pod pora 3000 kron. 2. Slovenskima d i j a š k i m a kuhinjama v Maribo ru in Ptuju se dovoli za tekoče č. g župnik H r a b a. Zal, 'a so Štajerci s svojim lepim petjem vodil jih je vlč. g dr. M e d v e d - izostali. Upamo, da zopet pridejo. — Ogljikzadušiljev hlevu hlapca pri zdravniku dr. Goldu. Mrtva sta bila tudi 2 konja. Dnevne novice. leto 800, oziroma 600 kron. Predlog opodpori celjski slovenski dijaški kuhinji se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da proučuje razmere o stalnosti celjskih nemško - slovenskih gimnazij skih razredov in o stalnem nameščenju teb razredovter naj o tem svoječasno poroča deželnemu zboru. Predlog poslanca dr. Hrašovca je bil torej odklonjen. Zanj so glasovali Slovenci, socialni demo kratje in del poslancev krščanske ljudske stranke, „ne- Razpor med Zedinjenimi državami in Venecuelo. Iz Londona poroča Rcuterjev brzojav. Dne 31. m. m so ameriške Zedinjene države naznanile predsedniku Venecuele, da bo njihovo brodovje v 60. dneh zasedlo carinske urade v Laguairi, Puerto CaSellu in Marakailu, ako ne da Venecuela zadoščenja, ker ni izgnali ntkiga meščana iz Karakasa in ker je zaplenila last ameriške asfaltne družbe. Tudi Angleži zahtevajo, da izpolni Venecuela angleške zahteve. Koroške novice. k Poslanec Waldner molči. Nemškonacijonalni zastopnik gor. Zilske doline prof. dr. Waldner se je bahal, da je njegova zasluga, da je ta dolina za urav navo hudournikov dobila večjo podporo. Naš poslanec Grafenauer mu je v dež zboru povedal, da ne. Inomoški vseučiliški profesor, ki tako rad govori, še do danes ni zavrnil Grafenauer-jeve trditve. k Nemška nestrpnost. V Šmar-trn pri Glaneku se v zadnjem času zelo priseljujejo Italijani, ki tam kupujejo nem ška posestva. Ta mošnji občinski zastop se jih jako boji. Sklenil je, da v bodoče ne pripusti na dotičnem pokopališču nobenih drugih napisov, kakor e d i n o nemške. Kaj pa če le eden Nemec pride v druge kraje? Nemška pravičnost, kje si? k Guštanj. Dne 4. januarja ste po ročali, da dr. Honn ni znal slovenski. Res niči na ljubo moremo povedati, da je g. dr. Hohn bil slovenskega jezika zmožen in da je s strankami tudi slovensko občeval, h Prevalj bolnikom v Guštanju pač ni bilo treba klicati zdravnika, ker je bil dr. Hohn jako spreten in vesten v svojem poklicu. Kot načelnik krajnega šolskega sveta je zmiraj povdarjal, da mora biti učitelj v Guštanju, ki vodi nedeljsko šolo zmožen slovenskega jezika. Proti kmetom je bil jako pravičen glede šolskih zamud od strani otrok. Sploh je zmiraj povdarjal potrebo znanja slovenskega jezika. Dr. Hohn je bil rodom Nemec, a pošten „Nemec". k Mesto okrožnega zdrav nika v Guštanju še ni razpisano, posle fužinskega zdravnika opravlja dr. Skaza, ki je bi' prej v Velenju. k Črneče pri Spod. Dravogradu. V nedeljo dne 8. t. m. je bil slo vesno umeščen na župnijo Črneče g. Josip Zeichen, dosedanji provizor. k Krono za Ciril-Metodovo družbo bo moral plačati tisti Rus v Ko tljah, ki je stavil, da Port Artur ne bo padel. v k Drava je valila zadnje dni led in srež, da brodniki niso mogli voziti. odvisni kmetje" so glasovali proti, njihov voditelj baron Rokitansky se pa ni udeležil glasovanja. — Zbornica je nato nadaljevala proračunsko razpravo Pri postavki glede deželne gimnazije v Ptuju je dr. J u r t e 1 a tožil, ker se v letnih izvestjih niso tiskali rojstni kraji dijakov. Pri postavki deželni prispevki ljudskim šolam je soc. dem. poslanec Resel napadal šolske zavode šolskih sester v Algersdorfu in Mariboru. Predlagal je, naj se za zavoda določena podpora črta in rajši dd za otroške vrtce. Njegov predlog so podpirali „n odvisni kmetje- in del nemške ljudske stranke. Poslanca Žičkar in Link sta zagovarjala šolske sestre. Poslanec Resel je pričel nato prav po rdeči navadi „učeno" trditi, da je cerkev oliki in izobrazbi sovražna. Poslanec Hagenhofer je krepko zagovarjal šolske sestre, katerih ne sebično in uspešno delovanje pripozna velika večina ljudstva Poročevalec je končno povdarjal, da bi imela dežela prevelike stroške, ako bi ustavila podporo šolskih se ster, če bi morala ustanoviti nove šole. -Predlog Reslov je bil v imenskem glasovanju s 45 proti 5 glasovom odklonjen. V nadaljnji razpravi je zbornica zvišala na pred log poslanca dr. Ploja prispevek za sani tarno službo občin od 60.170 na 70000 K Glede kopališča na Slatini je poslanec dr. Hrašovec pripomnil, da je bila dežela oškodovana pri nabavi električnih strojev Grajal je nadalje, da nadzoruje ordinacije ravnatelj. Napačno je, ker se pri naročanju časopisov premalo upoštevajo narodnostne zahteve in se ne napravijo dvojezični napisi. Deželni odbor je tako nestrpen, da rajši ne pusti na praviti napisov, samo da mu ni treba upoštevati enako pravnosti. Unela se je dolgotrajna razprava, v kateri je dr Hraševec očital deželnemu odboru, da načeloma prezira slovenske napise celo pri sadjarskih šolah, ki so namenjena zgolj slovenskim kmetom. Gledč Dobrne, je dr. Schacherl grajal, da tu gospodari klika, ki im* lepe dobičke, a se je bati, da propade kopelj. Poslanec V o š n j a k se strinja s Schacherlom in predlaga, naj deželni odbor proučuje, zakaj se zmanjšuje število obiskovalcev te kopelji, in naj o uspehu poizvedb poroča v pri hodnjem zasedanju. Sprejeto. š Umrla sta v Mariboru: Hišni po sestnik Jakob Žergun, star 82 let in posestnik hotela JožefKleinschee. star 31 let š V graškem občinskem za-stopu se je pričelo nemškim nacionalcem slabo godit. Pri volit vi v gledališki odsek sta propadla dosedanja člana tega odseka dr. G o 1 t s c h in W e i n k o p f ter sta bila izvoljena soc. demokrata Resel in dr. Schacherl. — Nemško nacionalno časopisje divja, ker se je to moglo zgoditi le s pomočjo obč. odbornikov, Ri so bili izvoljeni na nemškonacionalni program. š Prememba posesti. Gospod dr. Josip Strašek, slovenski zdravnik v Brežicah, je kupil Haiderjevo hišo v mestu S tem se bo zabranilo vedno preganjanje tega zdravnika š Marijino Celje. Preteklo leto mnševalo je na tej slavnoznani božji poti 700 tujih duhovnikov; med njimi so bili pomožni škof Fischer-Colbrie iz Kašave, dr. M a r s c h a 1 1, škof z Dunaja, opat P a u š a 1 iz Lilienfelda, Henrik Abel s. I., znani govornik, grof Nikolaj Szechenyiiz Raba. Obhajanih je bilo 86 938 Tudi Slovenci kaj radi prihajajo semkaj. Korošce je iz Djekš pripeljal Blagor nam! Res čudoviti so na pori avstrijskih vlad, kako bi omilili nam južnim Slovanom avstrijsko državo. V neprecenljivi bistroumnosti so vlade vedno spoznavale, da je na avstrijskem jugu slovanski živelj najvažnejši za obstoj države; uvideli so, da more Avstrija le po krepkem, kulturno razvitem južnem slovenstvu dobiti vpliva na Balkan, razviti prekoinorsko trgovino in s tem utemeljiti /.načaj svetovne države Zato so skrbeli, da smo na jugu imeli samo najboljše in najrazumnejše poli-tiške uradnike. Po ti poti smo dobili Ve-steneeke in Rinaldinije, Handelne in Heine. Po ti poti nas je osrečil tudi phil. dr. Andr. grof Schaffgotsch. Kako je ta mož naklonjen slovenstvu, izpričuje jasno kot beli dan njegova novoletna odkupnina v korist nemškemu Schulvereinu, ki ima pri nas ravne nalogo širiti patriotizem in lojalnost in dvigati južne Slovene do višje kulture In vrh tega so ti naši politiški uradniki strašno konservativni! Vsi spo znajo, da je edini katolicizem temelj zdra vemu našemu razvoju Zato ga podpirajo, kar morejo. Phil. dr. Andrej grof Schaffgotsch piše celo v .Slovenca" uvodne članke s svojim podpisom Skoraj preveč klerikalen je ta mož! In o njem mižikajo, kaj nas še čaka ž njim. Blagor nam! Kako poročajo na Dunaj. Iz postojinskega okraja se nam piše: „Narodni Gospodar" je v svoji 24. št. pr. 1. pod naslovom: »Pomanjkanje krme vsled suše" med drugim objavil, da so od neke strani dospela nasprotna poročila na Dunaj do ministrstva, češ, ,da imamo na Kranjskem preveč k r m e — a ne premalo." To neresnično poročilo, ki je prišlo na Dunaj, je vredno vse obsodbe — vsaj za postojinski okraj. Resnica je namreč, da je bila lanska letina po apnenih tleh sploh prav slaba. Sena se je pridelalo komaj polovico ko sicer, otave pa po debelinah petina, po tančinah pa nič. Krompirja in repe komaj tretjina, fižola petina, zelenjadi za prešičjo krmo nič, ajdo pa je burja že v cvetju na polovico, potem pa, ko je zorela, popolno otresla; žito je bilo v cvetju po mokroti zadržano, da ni moglo ravno ocvesti, radi tega je zrnje ostalo drobno. Najbolj so prizadete radi lanske suše vasi župnij Vreme, Košana in Senožeče. V vremskih občinah se je celo svoječasno po trudu ondotnih županov okrajno-glavarstvena komisija na licu mesta prepričala o preteči bedi. Ker hoče nova vlada še ta mesec od drž. zbora zahtevati primerno drž. posojilo v svrho podpor vsled uim in bede, upamo in pričakujemo, da bodo merodajni faktorji storili svojo dolžnost. Do tično vladno poročilo govori le o lanskih požarih na Kranjskem. Ali politična oblast ni dobila nobenih poročil o skrajno slabi letini v nekaterih okrajih? In če jih je dobila, zakaj jih ne predloži osrednji vladi? - Litijske novice. V nedeljo, 8. t. m, zvečer so vprizorili litijski d i 1 e t a n t j e dve igri : „Dr. Hribar" in .Dobro došli! Kdaj pojdete domov?" Igralo se je dosti dobro ; udeležba je bila slaba, zato se bodo komaj stroški pokrili. Tu se je bil ustanovil na prigovarjanje nekaterih inteligentnih klub diletantov, a našel je malo zaslombe pri inteligenci. Ravno tisti, ki so se preje najbolj širokoustili, se sedaj zanj nič ne zmenijo. Niti k veselicam ne prihajajo. Zadnjo nedeljo so šli ti inteligentni raje po slušat „na Pošto" neko potovalno družbo kjer so se zabavali do ranega jutra. Litij-čani so se povpraševali, zakaj ni bilo v ponedeljek šolskega pouka in so se morali otroci, ki so prišli v hudem mrazu od daleč, vračati domov. Kaj je bilo vzrok temu ? — Seveda, liberalci smejo početi, kar jim ljubo. Pretečeni teden je imelo litijsko bralno društvo občni zbor. Za predsednika so izvolili g. Dietricha. Sklenilo se je izključiti nekatere liste, katerih nikdo ne bere. — Božičnico so priredili nekateri litijski obrtniki. Uspela je slabo, najbrže zato, ker so jo napravili v znani „deviški" gostilni. — Tržaški socialni demokrat Kopač je nedavno osrečaval s svojimi puhlimi frazami tukajšnje delavstvo. .Vera je zasebna stvar", je trobil na tem shodu. Da mu trezni delavci, ki prebirajo poročila o raznih so-cialistiških shodih, na katerih se vsevprek zabavlja čez vero in cerkev, tega ne verujejo, je umevno. Če misli Kopač, da bo imel med delavstvom več sreče kot sodrug Co-bal, se silno moti. Obljubil je, da pride zopet in da bo sklical shod v Šmartno pri Litiji. — Občinske volitve se bodo vršili 19. t. m. Agitacija je huda. Čuje se, da se jih kmetje ne bodo udeležili. Naj se liberalci imajo med seboj, kakor hočejo. Za nedeljo sklicuje g. notar Svetec shod, na katerem bo dogovor glede občinskih volitev. Drug shod bo priredilo »Čebelarsko društvo" tudi v nedeljo. — Umrl je v Žužemberku c. kr. major v pokoju A v g. F. vitez F o d r a n -s p e r g. — Cesar Franc Jožefova bolnica usmiljenih bratov v Rudolfovem razpošilja XI. letno poročilo. V minolem letu je bilo v bolnici oskrbovanih 1672 bolnikov iz raznih stanov in raznih dežel. Kranjcev je bilo v bolnici 1458, in sicer iz Dolenjske 1349, iz Gorenjske 63, iz Notranjske 46; iz Štajerske 25, iz Hrvatske 61, iz Primorske 18, iz Češke 6, iz Italije 6 itd. Ozdravljenih je zapustilo bolnico 1008, zboljšanih 432, neozdravljenih 88, umrlo jih je 52 v bolnici jih je ob novem letu ostalo 92. Število oskrbovanih dni vseh bolnikov znaša 32 413 Na vsacega bolnika pride povprek 19 39 dni. Vsak dan se je oskrbovalo povprek 88 56 bolnikov Poleg tega so zdravniki izvršili še mnogo ope racij. Vodstvo izreka zahvalo vsem dobrotnikom in se priporoča tudi za bodoče. — Iz Aleksandrije se nam piše: V četertek 29, decembra smo pokopali Slovenko Jozefo Čopič, doma iz Lokovice. Dva-dnevna bolezen nam je pobrala prvo dru-štvenico naše kršč. zveze Slovenk. Pokojna je bila poštena in pobožna Slovenka, ter jako vesele narave. Marsikatero zašlo znanko je pridobila za čednostno življenje in mnoge obvarovala s svojo ljubeznivo zgovornostjo. Več let je služila v Ramlah pri zelo bogati protestanški obitelji, pa je rada, kedar je le utegnila, prihajala v naše društvo. Lep pogreb je pričal kako je bila vsem priljubljena; poleg mnogih društvenic je prišlo k pogrebu tudi obilo drugih Slovenk in nekaj Slovencev. Dve društvenici sta nesli krasen venec. Po odpetih molitvah v cerkvi sv. Katarine smo se na pokopališču poslovili od drage pokojnice. Uživaj blaga duša zdaj v pravi domovini večni mir. — Žalosten boj. Med ameriškima slovenskima katoliškima listoma .Ameri-kanski Slovenec" in »Nova Domovina" se je vnel srdit boj radi .K. S. K. Jednote". Radi nekih izrazov urednika „Nove Domovine" č. g. Kržeta mu grozi urednik „Ame-kanskega Slovenca", č. g. F. S. Šušteršič, da bo nastopil proti njemu sodnijsko pot, če tekom osmih dnij dotične besede ne prekliče. Slovenski ameriški katoliški duhovniki so sedaj razdeljeni v dva tabora. — Novice iz kamniškega okraja. Šmarčani so pa sami klerikalci! Tako je rekel kamniški župan Močnik pri seji cestnega odbora, ko se je oddajalo posipanje cest. Tu ste jo pa zadeli, g. Močnik, če je še niste nikoli. Tudi šraarški župan vam je potrdil, da Šmarčani ne bodo pod pirali slovensko nemške zveze. Sicer pa se g Močnik preveč brigajo za šmarske klerikalce, zato radi pozabijo na ceste, ki so v jako slabem stanju. Ljudje pravijo, da že dve leti ceste niso bile posute. — Dne 4. t. m. je mlinarju na Duplici svinja kravi odgriznila jezik. Krava se je odtrgala in hodila po hlevu. Prišla je tudi do korita, kjer ji svinja odgrizne jezik. — Na Silvestrov večer so se v Smarci v dimniku nekega posestnika unele saje. Ker je bila huda sapa in je iskre raznašalo na vse strani, so bili sosedje v velikem strahu. — Pogreb preč. g. župnika Andreja Brezovščeka vRihenberku se je vršil v sredo okoli 10. ure s slovesno mašo zadušnico. Vodil ga je preč. g. dekan Jos. Pavletič iz Št. Petra, ker se pogreba ni mogel udeležiti radi rahlega zdravja dekan komenski. G. dekan je imel po maši v cerkvi ginljiv govor v katerem je hvalil pokojnega župnika kot gorečega dušnega pastirja, ki je z izredno vztrajnostjo in neupogljivostjo delal v vinogradu Gospodovem celih 56 let. Največ se je trudil v težavni rihemberški župniji kot duhovni oče, kjer je deloval okoli 30 let —Njegov kremenit značaj, njegovo res očetovsko srce, kakor tudi njegova izredna dobrotljivost in usmi-ljenost Rihenberžanom ne pojde iz spomina — Pogreba se je udeležilo 27 duhovnikov, mnogo takih, ki so bili pok. župnika pomočniki v dušnem pastirstvu Navzoč je bil č. gosp. župnik in deželni poslanec Grča iz Sempasa. Cerkev je bila natlačeno polna vernih župljanov, ki so prišli izkazat zadnjo čast svojemu bivšemu duhovnemu očetu. — Domači pevci pod vrlim vodstvom g. nad-učitelja Poniža so zapeli pred hišo žalosti, kakor tudi na pokopališču ginljivi žalostinki pokojniku v slovo. Došla je tudi sožalna brzojavka preblag g. okrajnega glavarja svetnika grofa Attemsa nad izgubo „tako vrlega in gorečega duš. pastirja". — Tako je izgubila gor. nadškofija zopet moža, ki je bil dika duhovskega stanu. Ali mož, ki je vsled svoje ponižnosti in skromnosti od klanjal vsako posvetno čast in hvalo, tudi sedaj take ne potrebuje Saj za svoj trud in delo že uživa zasluženo čast in plačilo brez-dvomno pri Onem, za katerega čast in slavo je tu neumorno delal do s*oje visoke starosti. — Tujci izrabljajo našo zem Ijo. Po Goienjskem neka belgijska družba kupuje velike vodne moči. — V Kutini na Hrvaškem je vse živo. Gradi se ondi to-\arna porcelana po najnovejšem s stemu. Ondi se pridobiva tudi petrolej. Tudi to varno surogatov napravijo ondi. Tu so pod jetniki Američani. Jugoslovani spimo! — Rafaelova družba v Ljubljani prosi svoje z« upnike po deželi, da v slučaju, ko bi jim pošli »priporočilni listki" za izseljence, kar na posetnico ali na listek papirja napišejo priporočilo, in naš zaupnik v Ljubljani (.Katoliška Bukvama") bo te začasne listke zamenjal za prave priporo čilne listke. — Na Mirni, Dolenjsko, je bila dne 4. t. m. volitev župana. Izvoljen jeobčespo štovani, odločno katoliško narodni mož Mihael Strah; svetovalci pa so: Jožef Kajerle s Sela, Anton Šular z Mirne, Mostar Anton s skerjančga in Franc Mevec s Tibaboja. — Vihar na Gorenjskem. Izpod Grintovca se nam piše : V nedeljo je bil s t r a š e n vihar. Metalo je opeko s streh. Slamnate strehe bo treba „flikati" in »počesati", ker jih je silen veter vse razrušil. — Na St. Urški gori je v nedeljo veter odkril polovico nove, a še ne dodelane šole. Vprašanje se nam vriva, kdo bo nosil stroške pokritja. Ali podjetnik, ki še ni izročil dodelanega poslopja občini v oskrbo, ali občina, ki se je pogodila za popolno dogotovljeno šolsko poslopje ? — Pri st. Juriju je veleposestniku Grašiču iz Veleso-vega burja podrla okrog 50 smrek. — h kamniškega okraja se n je poslal sledeči popravek: »Ni i da se: Hribovškovega sina tako udaril p,-, sip .a e šed^nes gluh; res pa je, da L', or. .kov 'n popolnoma dobro sliši in u g i čr tel j prizadejal nobene poškodbe 'rosimo g dopisnika, naj nam pojasni, ka, isiir. — Izgubi se je 45let i fant Peter Meglic od Sv. -starine prt .ržiču. Domači ga pogrešajo že '4 de Iskali so ga že na vseh krajih, pa zami d Vozniki pravijo, da so ga videli na cesti i* Tržiča v Kranj. Fant je m u t a s t , pa močne po-,tave. Vrat ima nekoliko debel Kdor bi kaj vedel o njem, nai naznani županstvu Sveta Katarina pri Tržiču — Služba sekundarija je izpraznjena v deželni bolnišnici v Ljubljani z letnim adjutom 1200 kron. Prošnje za to službo je izročiti vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov do 25 januarja t. 1 — Vlak skočil s tira. Danes zjutraj je skočil s tira pri Skofeljci dolenjski poštni vlak, ki prihaja ob pol 9. uri dopoldne v Ljubljano Pri tem se je prevrnil poštni voz in je bil poštni sprevodnik težko pt škodovan. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Vzrok je menda prepozno postavljena premičnica. — Pri Celju sta se pa baje obdrsala dva vlaka, pri čemur je padel z lokomotive neki kur jač, katerega je do smrti povozilo. — Cene govejegs mesa v Gradcu. Vsled sklepa občinskega sveta ne sme biti v mesecu januarju meso dražje kakor: volovsko 1. vrste 1 K 32 v., 2 vrste 1 K 28 vin in 3. vrste 1 K 8 vin. za kg ; kravje, biko.o in mlade govedi meso pa se ne sme dražje prodajati kakor: 1. vr ste 1 K 28 vin., 2 vrste 1 K 24 vin. in 3. vrste l K 4 vin. — Vlo mi v Trstu se tako množe da je tržaška trgovska in obrtna zbornica zahtevala, da se straže v prosti luki po-množe. — Nova postaja na južni železnici. Komis'jonelni ogled za novo po stajo na Verdu med Logatcem in Borovnico bo 25 i m. — V Rim so se v nedeljo odpeljali zagrebški nadškof dr. Juraj P o s i 1 o v i č, škof križevački Drohobeczky, kanonik dr. Š a j a t o v i č in več križevačkih zastopnikov, da se udeleže slovesnega pro glašenja Marka Križevčana blaženim. — Dobavni razpis. C. kr poštno gospodarstveno obrtništvo na Dunaju na znanja trgovski in obrtniški zbornici Ljubljani, da razpisuje dobavo raznovrstnega brzojavnega in telefonskega stavbe nega materijala, kakor velike množine žice vijakov, žebljev in drugih predmetov in že leza. Prepis dobavnega razpisa It ž v pi sarni trgovske in obrtniške zbora co v Ljubljani na vpogled. — Predavanje. V Mengšu je predaval v petek jurist K r e m ž ar, cMan .Danice", v prostorih »Slov. katol. izonraževal-nega društva" o rusko-japonsk vojski. Mnogoštevilni poslušavci so pazno sledili skoro enournemu nredavaniu. — Velik požar na Opčinah. V nedeljo popoldne ob 3 uri je začelo go reti v skednju Andreja Daneu-a (pod cer kvijo) štev. 31. Zgorelo je vse poslopje in slama in seno, ki sta bila shranjena v njem. Skoda se ceni na 2000 K. Ljudje so se tru dili na vso moč. — Organ za socijalno reformo in vsenemško gibanje „Oer Hammer", je tako zadolžen, da nabirata drž. poslanca Slein in dr. Bireuther zanj .mile darove". Kdo jih med ljubljanskimi nemškimi nacijonalci »fehta", še ne vemo. — Ladja — vojašnica. Vsled gradnje novega kolodvora v Trstu je treba podreti tudi btari pod Karlom VI. zgrajeni morski lazaret, ki služi za vojašnico mornarskemu oddelku. Čuje se, da pride radi tega v^ tržaško luko križarka »Leopard", ki bo služila tamešnjemu mornarskemu oddelku za vojašnico. — Slovenske novice iz Amerike. Iz Dcnverja, Colo, se javlja, da so železniški delavci našli na Sugar Mountain blizu Leadville, Colo., našega rojaka Josipa Sterbenca po poklicu premogarja, na želez-niškej progi na pol zmrznjenega. Nesrečnež se je v snežnem viharju izgubil in hodil po snegu štiri dni na okrog, ne vedoč, kje se nahaja, dokler ni kraj tira Rio Grande železnice obnemogel. Težko bo okreval. — Opozarjamo gg. gostilničarje na današnji inserat reklamnega podjetja K V. Nučič-a v Ljubljani. — Cene sladkorju se bodo menda še zvišale. dave njegove hiše v Streliških ulicah Številka 3i ; o Frana Poppa prizivu v zadevi postavljenja ograje ob njegovem posestvu na Dolenjski cesti št. 49. — Personalnega in pravnega odseka poročilo o nekej disciplinarne] zadevi. li Shod .Slovensko-katoliško delavskega društva" v Ljubljani je bil predvčerajšnjim dobro obiskan. Govoril je g. dr. Janez E. K r e k o najvažnejših političnih dogodkih zadnjega časa. Padec Port Arturja je povzročila slaba ruska uprava. Sedanja ministrska kriza v Avstriji nas uči, da ne bo prej v Avstriji reda, dokler se ne prične vladanje po demokra ških načelih, a temu predpogoj je splošna, enaka in direktna volivna pravica. Podal nam je še več opisov in slik iz socialnega živijenja ter jako zanimho opisal boj proti veri ki se bije sedaj na Francoskem. Po kratkih opombah tovarišev K a r 1 i č a in Moškerca je društveni predsednik U r b a r zaključil shod. Opomnimo na željo od borovo, da bo meseca januarja in februarja vsako nedeljo v Šilenburgovih ulicah št. 6, II nadstropje ob '/,10. uri dopoldne shod. Z leti je, naj bi se naše homišljenice in somišljeniki v obilnem številu udeleževali shodov, ki imajo namen spopolniti delavsko politično izobrazbo in pa dati vsakikrat pregledno sliko najvažnejših politično socialnih dogodkov s posebnim ozirora na delavski stan. Ljubljanske novice. lj Madama Lowy na begu. »Graška Tagespost" ima danes iz Pulja obširen dopis o tej »čedni" ženski. Dopisnik pravi, da so sedaj zaprli tudi njen zavod v Pulju ter je policija prepeljala na magistrat njenega poslovodjo Benedikta Orlika in prostitutke. Madama je menda že radi razprave, ki naj bi se tekoči mesec vršila v Ljubljani radi tukajšnjih njenih konfliktov pobegnila. Dne 21 t. m. bomo videli, če je poročilo o begu resnično. Policija je zaplenila vse spise, katere sta si pisala Orlik in Lowijeva radi ljubljanske zadeve. Nesrečne žrtve so dobivali z zvijačo iti z n a s i I s t v o m ; nakar so žrtve pri Lo-wijevi tako zadolžili, da so bile navezane nanjo. Iz hiše so žrtve smele le pod naj strožjim nadzorstvom. spati so morale skupno v eni sobi, ki je imela železna omrežja. Dekle, ki se je uprlo je bilo pretepeno do krvi. Nobeno stvar si dekleta niso smele same kupiti, vse jim je prodajala Lowijeva Po strašno visokih cenah. Vsako dekle je moralo plačati na mesec 240 kron za hrano in stanovanie, v to svoto pa ni vštet zajtrek in tudi ne malica. Za malo steklenico mleka je Lowy-jeva zaračunala eno krono. »Tagespost" menda ni »klerikalen" list. Končno se je tudi liberalcem zdelo potrebno, pisati o teh kričečih zadevah. Vse, kar smo pisali se potrjuje. Ob takih dejstvih, katera navaja „Tagespost" , se začudeno vprašujemo, kako se je moglo v Ljubljani dopustiti, da izvršuje v Ljubljani za Lowyjevo »obrt" neki njen tukajšnji .poslovodja" ! S tako žensko se hi moralo korenito obračunati, ne pa ji dajati prilike, da na katerikoli način svoja temna dela nadaljuje ! lj Občinski svet ljubljanski ima izredno sejo v t o r e k , dne 17. janu arja t. I„ o"b 4. uri popoldne v mestni dvoran'. Dnevni red: Naznanila pred s e d s t v a. — Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. - Personalnega in pravnega odseka: o županovem dopisu glede izprtmembe nekaterih para grafov pravil in izvrševalnih določb k pra vilom mestne hranilnice ljubljanske; o mestnega magistrata dopisu glede delnega po vračila stroškov v smjslu 2. od>tavka § 8. stavbnega reda za napravo ulic na bivšem del Cottovkinem po-iestvu; o c. kr. deželne vlade kranjske rešitvi priziva evangeljske cerkvene občine v Ljubljani proti občin skega sveta sklepu glede opustitve njenega pokopališča — Stavbnega odseka poročila: o dr. Frana Počka prizivu proti odloku mestnega magistrata v zadevi prezi- li Razmere v tukajšni predilnici postajajo čim dalje neznosnejši. Vohunstvo je v cvetju, ker se dobro obre stuje, a pošteno delo se podcenjuje. Delavec ne pride do pravice, ker so proti njemu dobro organizirani nekateri pazniki. Pazniki imajo merodajno moč na višjem mestu in vsak ugovor proti krivicam, ki se gode delavstvu, je izključen in se po naj večkrat poravna s tem, da se onega, ki se drzne ugovarjati; odpusti iz tovarne z iz govorom, da se hoče s tem napraviti red, a protežirajo se osebe, ki kale mir med elavstvom. Pretežna večina je proti temu postopanju in pripravljeni smo delavci na večje žrtve, prepričani pa tudi. da bo otem nelo to, kar se sedaj blesti kot zlato, ker vemo, da to nič druzega ni, kaki r navadni odsev steklenih črepin. Čim bolj smo zatirani, tetn bolj smo edini mi delavci brez pravic in..... li Pevski zbor „Glasbene Matice" priredi v nedeljo, dne 15. t m. , o b pol 8 uri zvečer v zgornji veliki dvorani .Narodnega doma' zabavni večer s plesom. Na spo redu je petje moškega in mešanega okteta, dva komična prizora in burka »Mesalina^ Sodeluje društvena godba, katera bo igrala samo nove točke. Zabavni večer se seveda vrši pri pogrnjenih mizah. Restavrater »Narodnega doma", g. B-govic, zagotavlja, da bode za pijačo in jedila najnatančneje preskrbljeno. Točite se bodo ista vina, kakor druge dni, o kojih kakovosti se je še vsak pohvalno izrazil. Cene ostanejo tudi navadne. Zabavnemu večeru je naslednji spored : 1. ( Suppč : „Vragova koračnica". Svira društvena godba. 2. Jos. Prochazka: .Vabilo", i Poje moški oktet 3. Nikolaj : .Vesele žene j Windzorske", ouvertura. Svira društvena godba. 4. E. Adamič : »Dekletce podaj mi ! roko". Poje mešan oktet. 5 Strauss : »Mož jvpi več", mazurka. Svira društvena godba 6. »Jakec pripoveduje o svoji ženitvi". 7. Flotow : »Marta", ouvertura. Svira društvena godba. 8. »M e s a 1 i n a" , burka v enem dejanju. Poslovenil A. Benkovič. 9. Strauss-Reiterer : »Pomladna sapica" , potpourri. Godba. 10. Risto Savin : „Zori rumena rž". Poje moški oktet. 11. a) „Liliputar;ska straža" ; b) »Bilo je nekdaj". Za godala na lok. 12. »Z a n i k r n a d e t e 1 j i c a", komičen pevski prizor s spremljevanjem gla-sovirja. Heinze S. Stegnar. 13. Kubišta : »Slovenske pesmi", potpourri Svira društv. godba. lj Na Rakovniku se je božičnica prav lepo obnesla. Gospe sotrudnice so bile prav marljive, nabrale so celo več kot druga leta in bogato obdarile predstojnike in gojence. Zavodu zveste vztrajne dame so z'asti Vehtičeva, Kosova, Medenova, Alešev-č v.,. Predstavo so počastili prevzvišeni knezoškof, kanonika dr. Cekal in Fettich Frankheim ter mnogo drugih odličnih oseb. Bog plačaj vsem darovalcem ! Komtesa Marijana Auersperg ova je razdelila božične d.irave. lj Krvav boj s silovitim Lahom. Sinod ob '/, 12. uri sta srečala na Zabjeku krojaška pomočnika Lovi ene Germovšek in J. Sidar laškega zidarja Vincen-cija Maruchija ter mu voščila „Dober večer". Lih pa s tem pozdravom ni bil zadovolien, amp.ik je hotel Germovšeka udariti s pa 1 c o katero je pa Germovšek ujel. Palica se je prelomila. Nato sta oba krojača zbe zala. Lah pa za njima. Sidar se je v Rož-n h ulicah spodtaknil in je padel. Ko je vi-dt l Lah Sidarja ležati, je padel takoj nanj in ga začel s pestjo obdelovati. Krojač Germovšek je šel na pomoč svojemu prijatelju. Se predno je pa Germovšek mogel Laha prijeti, se je ta obrnil iu ga s u n i 1 z n o- ž e m v p r s a ter ga poškodoval Lah ie zbežal v Zvezdarske ulice, krojaška pomočnika sta pa začela klicati policijsko patruljo, ki je ravno prišla po S/. Jakoba trgu. Ko' je videl Lah, da teče nasproti policiji, se je vrnil in stekel v Rožne ulice. Da bi Lah patrulji ne ušel, je stekel eden stražnikov po Zvezdarskih ulicah, drugi pa ob Viran-tovi hiši v Rožne ulice Na vogalu Viran-tove hiš: v Rožnih ulicah je pritekel Lah nasproti stražniku Vrečarju, ki je Laha vstavil in ga vprašal, kaj je storil. Za od govor je pa Lah z o p e t s u n i 1 z nožem stražnika Vrečarjav desno ramo. Ko je stražnik začutil, da ga je za skelelo, je odskočil in nastavil Lahu sabljo na prsa. Med tem je pritekel še drugi stražnik po Rožnih ulicah, ki je silovitegi Laha zagrabil od zadaj in mu odvzel nož, ki je bil precej velik. Stražnika sta Laha vklenila in ga odvedla v zapor Stražnik Vrečar je le neznatno poškodovan, ker je bil dobro napravljen. Lahov nož je prerezal stražnikov zgornji zimski plašč, bluzo, zimsko jopo in srajco. Nasprotno je Germovšek na prsih znatnejše poškodovan. lj Razvada v gledališču, katera je bila večkrat a brezuspešno grajana, je med drugimi najbolj neumestna ta, da občinstvo med igro z neprestanim in ne znosnim šepetanjem moti igro. Tako je bilo tudi med včerajšnjo predstavo opere »Mignon". Posebno so se v tem oziru odlikovali igralci, nemški in slovenski. .Saj imajo menda za medsebojne razgovore tudi podnevi dovolj časa. In pa nemščine se menda nikjer toliko ne čuje, kot med s 1 o -venskimi predstavami v slovenskem gledališču. Ali bo v tem oziru kmalu boljše ? — Fiat!! lj Za kruhom. V Ameriko se je včeraj popoldne odpeljalo z juž. kolodvora 235 Kranjcev in 15 Črnogorcev. — Na Vestfalsko je šlo 30 Hrvatov, nazaj jih je pa prišlo 25. — Na Jesenice je šlo trideset Ogrov, v Bohinj 25, na Hrušico pa 40 — Na Dunaj je šlo 15 Kočevarjev. lj Nesreča. Danes so pripeljali s poštnim vlakom Franca Biša posestniko-vega sina iz St. Jurija pii Kranju Posekoval je v gozdu smreke in mu je ena padia na desno nogo, ki mu jo je zlomila. V dežJno bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim vozom. lj Prisiljenec pobegnil. Kakor smo včeraj poročali, je bil ušel prisiljenec Josip Čač. Danes ga je policija dobila v neki hiši in ga izročila nazaj v prisilni, delavnico lj Umrli so: FrančiškaBor-š t n a r , delavčeva hči. 1 dan, Tržaška cesta 24. M a r i j a Dolenc, črevljarja hči, 16 mesecev, Ulice na Grad 15. Marija W a 1 1 a , zasebnica, 76 let, Karlov-ska cesta 32. lj Na oklicih so: Albin Adlešič, asistent na južni železnici z Marijo D o -b r o w o 1 s k i ; Franc P o t o č a r , hiš. posestnik in c. kr. jetniški paznik v pok. z Marijo Zupančič; Rudolf Rezek, godec s Frančiško H a v r 1 a n d. lj Nova društva. Deželni vladi v potrjenje so predložena pravila društev »Abstinent v Ljubljani" in »Olepševalnega društ va v Rožni dolini pri Ljubljani". lj Umrla sta: Gojenka konservato-rija na Dunaiu gdč. Olga S t e r 1 e v Spod. Šiški štev. 208 stara 30 let in stavbinski risar g. Ivan B r i c e 1 j , star 28 let. lj Mednarodna panorama. Prihodnji teden Kalifornija lj Dezertiral je včerai dopoldne desetnik Juri) Tanko od 27. pešpolka. lj Na javni dražbi se b;ide prodajalo v Ljubljani, in sicer: 1. d n e 11. prosinca 1 9 0 5: a) na Sv. Petra cesti štev. 6: različni črevljarski izdelki, šivalni stroji i. dr.; b) v Rožni dolini pri Glincah št. 99: gostilniška in prodajalniška oprava, nekaj vina in špecerijsko blago; 2. d n e 12 prosinca 190 5: v delavnici, oziroma prodajalnici na Dvornem trgu štev 3 in potem v stanovanju v Kolodvorskih ulicah št 3 na dvorišču v I nadstropju: razna sobna oprava, šivalni stroj i. dr. — Začetek vselej ob 9. uri dopoldne. lj Pod skrbstvo sta se postavila ranče T u r k iz Ljubljane in France Ba b-n i k iz Spod. Šiške, Sv. Jerneja cesta štev. 41, radi bedosti, oziroma slaboumnosti ter sta se postavila skrbnikom, m sicer p~vemu gospod Josip Turk iz Ljubljane, drugemu pa gospod Janez Perko, posestnik iz Spod. S ške št 36. lj Poročil se je. v stolnici Marko Bratun s Frančiško Upelj. lj Ustanova za realce. Pri mestnem magistratu izpraznjeno je jedno mesto cesar Franc Jožefovib ustanov za realce v znesku 100 kron na leto. Do teh ustanov imejo pravico v Ljubljano pristojni, ali ko bi takih prosilcev ne bilo, na Kranjskem sploh rojeni, ubogi dijaki, ki obisku jejo c. kr. višjo realko v Ljubljani. Prošnje za podelitev te ustanove vlagati je. opremljene s potrebnimi dokazi do konca t. m. pri šolskem ravnateljstvu. lj Ustanove za gimnazijaloe. Od^ pričetka tekočega šolskega leta izpraznjena so tri mesta Jernej Salocher-j e v e dijaške ustanove po 100 K na leto. Pravico do teh ustanov imajo dijaki na ljubljanskih gimnazijah, ki so na Kranjskem rojeni, ubogi, pridni in lepega vedenja. Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest morajo biti opremljene s krstnim in ubož-nim listom, s šol. upričevalom zadnjega semestra in jih je vlagati pri šol. ravnateljstvu do konca t. m. lj Slovensko gledališče. Jutri opera „Mignon". Oceno o včerajšnji predstavi priobčimo jutri. Razne stvari. Najnovejše. Znana anarhistinja Lujiza M i c h e 1 je umrla. — Strašen viha r je divjal v petek na soboto ob vzhodnem angleškem obrežju. Porušil je več nasipov Več hiš je poškodovanih. — Poštni uradnik pobegnil Z Dunaja je pobegni! poštni asistent Abraham (!) Perl-mutter. Poneverd je 150.000 K. — Svinja umorila 18me sečno deklico. V vasi Sansi v Italiji je pustila mati 18^-sečno deklico v zibelki samo pri hlevu, ko je šla po vodo. V tem hipu je prišla k deklici svinja, ji odgrizla desno lice in levo roko, tako da je deklica v malo trenutkih umrla. — Sam o umor pred poroko. Iz Klosterneuburga se poroča, da se je v Langbarmu tik pred svojo poroko ustrelil pastir Jožef P 1 e n e k. — Razprava proti ogrskemu poslancu Lengyelu. Pred budim-peštanskimi porotniki bi se bila morala vršiti dne 8. januarja t. I. razprava proti bivšemu ogrskemu poslancu Lengyelu. Obtožen je bil razžaljenja veličanstva, ker se je nedostojno izjavil o armadnem povelju. Razpravo so morali odgoditi, ker zatoženec ni prišel k njej. Predsednik je ukazal, da bodo zatoženca s silo pripeljali k razpravi. — O sam 6 umoru išelskega župana se poroča, da se je ustrelil, ker je pri pogodbi s tvrdko Kurz in sin na Dunaju v zadevi vpeljave elektrike prezrl neko točko, vsled česar je bil tožen, da mora 24.000 K plačati iz svojega. To je nanj silno vplivalo. — Aretirali so v Budimpešti bivšega ogrskega državnega poslanca odvetnika dr. Bdo Hegedusa radi goljufij. — Narodni zaklad za nemške dramatike. Meininški vojvoda Jurij je povodom lOOletnice Schillerjeve smrti založil 20 000 mark za začetek narodne ustanove za nemške dramatike. — Huda z i m a. Od 31. decembra do 4. januarja je v Sleziji zmrznilo 21 ljudi, na Pruskem 30. — Velik; požar je divjal v bližini San Rema. Uničil je tri vasi in 50 hektarjev kostanjevega gozda. Več oseb je zgorelo,— N esreča pri operni predstavi. V Nt-.w Yorku je pri predstavi opere „Car-raen* se v prvem dejanju podrl most Štirideset koristov je padlo v globočino. Nekaj koristov je vsled doblienih poškodb mrtvih. — K a p je zadela župnika dunajske dvorne cerkve sv. Avguština, prelat/ d r. D o r f 1 e r j a , 83 let starega starčka. — Zavitek s kosi trupla V Parizu ie našel neki deček zavitek, v katerem je bila ožgana ženska glava in ožgano truplo brez glave in nog. Rusko-japonska ženska liga. „Ruski List" poroča, da je stopila veliKa družba mosk. vskih dam v zvezo z damama v Tokiu, da narede rusko-japonske žensko ligo, katere naloga bo, narediti mir med vojskujočima se strankama. Posebnost IMukdena. Visoki jambori kot kazala tvrdk tvorijo posebnost mesta Mukden Kazala se dvigajo pred pro-dajalnicaini kot ogromni drogi in so često popolnoma pokriti z rezbami, ki pripovedujejo zgodovino prodajalčeve rodbine. Radi škripajočih škorenj obsojen. Ker je nosil par škripajočih čevljev med neko sodnijsko obravnavo v Dan-ville, Va., v Ameriki je bil tamošnji župan Harry Wooding zadnjič obsojen radi zani-čevania sodišča. Mala statistika Dunaja. Leta 1900 je štel Dunaj 2289 ulic, ki so bile dolge 842 914 kilometrov. Istega leta je bilo na Dunaju 8007 raznih društev. Od tega števila jih je na delniška društva odpadlo 235, na zabavna društva 241, na pevska društva 262, na bolniška in higijenična društva 453, na hranilna 2625, na dobrodelna 892 in na strokovna naučna društva 725. Vseučiliško vprašanje. „Edinost" izjavlja, da bi tržaški Slovenci mogli privoliti v ustanovitev italijanske univerze v Trstu le pod pogojem, ako se jim zagotove kompenzacije, sposobne v to, da bi popolnoma paralizirale tiste škodljive posledice, ki bi jih zanje imela italijanska univerza. — „Edinost" želi priti „na jasno" glede vseučiliškega vprašanja ter želi zato naj se skliče shod zaupnih mož iz vseh slovenskih pokrajin. .Edinost" je tako pri- 1 jazna, da govoreč o znani izjavi -bloven- ! čevi" pravi, da je to izjava „ g I a s i I a kranjskih klerikalcev*. Go- i spodje, ki hočejo govoriti o vseučiliškem j vprašani u, tako, da se njih glas upošteva, > bi morali biti vsaj toliko taktni, da bi ne i rabili „Narodovih" psovk! Telefonska in brzojavna poročila. I Dunaj, 11. jan. Gautsch je danes kon- ! feriral z vodji čeških agrarcev, v prvi vrsti j s poslancem Prašekom. Dunaj, 11. januarja. (K. u.) Stavbin-ski podjetnik baron Robert Morpurgo je pobegnil z Dunaja. Zapustil je četrt milijona dolgov.. Dunaj, 11. januarja V družbi pobeglega barona Morpurga je neka ženska Prej je bil Morpurgo šef kreditne banke. Berolin, 11 jan. Danes ima državno ^ministrstvo sejo, da se posvetuje o avstrijskih predlogih v zadevi nemško avstrijske trg. pogodbe. Vest, da je doseženo že soglasje v veterinarskem vprašanju, še ni resnična. je pa pričakovati, da se to zgodi. Dunaj, 11. januarja. (K. u) Ruska brzojavna agentura pravi, da so vesti o odstopu ruskega notranjega ministra nevero jetne. Oficijelnega potrdila ni. Reka, 11. januarja. (K. u.) Zdravje nadvojvode Jožefa se je zboljšalo. Zagreb, 11 jan. Uradno se demen-tira vest, da bo hrvaški sabor razpuščen 12. t. m. - „Obzor" bo prenehal biti glasilo „hrvatske stranke prava". Solnograd, 11. januarja. Vihar je uničil tu cele gozdove. Sieg je dva metra visok. Vas Tienten pri Lind Gisteia-u je tako v snegu, da se vidi iz snega le cerkveni zvonik in dimniki hiš. Peterburg, 11. januarja. Brzojav-lja se, da se je začel na celi fronti zapad-nega ruskega krila topničarski boj. Tudi po vseh stranskih progah se prevažajo velike množice novomobiliziranoga vojaštva, ki gre na bojišče. Kakšne bodo bojne sile, ako dobi Kuropatkin vso to pomoč? ZJaj ima 400000 pešcev in divizijo konjikov. Ko pridejo še 4., 7., 12. in 13. armadni zbor, bo imel 550.000 mož. Ojama ima 300 000 mož, kateri se pomnože s portar turškimi četami na 350 000. Torej bo Kuropatkin imel veliko premoč. London, 11. jan. Listi priobčujejo izjavo adjutanta Roždestvenskega, ki je dejal, da je brodovje pri rtu „Dobre nade" prestalo hud vihar, a nobena ladja ni bila poškodovana. Cilj brodovja je V 1 a d i v o s t o k , kamor pride brodovje začetkom marca. Po indijskem oceanu bo brodovje plulo štiri tedne, Rož-destvenskij že vč, da so odplule japonske ladje z namenom, da ga napadejo ter je vse potrebno preskrbe!, da ga ne presenetijo Brodovje ima brezžični brzojav, ki mu orno-gočuje občevanje v daljavi 75 milj. Tokio, 11, januarja. Japonske pro stovoljce, ki so se udeležili pred meseci poizkusa z branderji zapreti uhod v port-artursko luko in o katerih so tu mislili da so mrtvi, so dobili med ujetniki v Port Arturju. Vsi imajo skorbut. Pariz, 11. jan. Tukajšnje japonsko poslaništvo priobčuje razglas, v katerem pravi, da je nota Kodame povsem izmišljena in tendencijozno naperjena. Poslaništvo enkrat za vselej izjavlja, da Japonska nima nikakih namenov proti azijskim posestvom katerekoli bodi evropske velevlasti ter da je sedanja vojska posledica narod nega razvoja, ki se hoče upreti grozečemu prodiranju Rusije v vzhodni Aziji. Port Said, 11. jan. Oddelek ruskih križaric in torpedovk je došsl v luko ter je pozdravil s streli. Brodovju bo dovoljeno nabaviti si premoga, vode in živeža. Peterburg, 11. januarja. Braniteljem Port Atturja bo postavljen v Peterburg u spomenik. Poslano. Blagorodji gospod Fran Petrič, zasiopnik pivovarne „Pun ''gam- v Ljubljani. Ker si me dne 10. t. m. v gostilni zaradi notice v ^Slovencu" Rasbeiger Mrak javno napad. l, odgovarjam da nisem niti p sal, niti povzročil one notice, da je prišla v i javnost. 55 1_l Prihodnjič pa svetujem, da se bol) na- i tanko informiraš, predno koga po krivem ; obdolžiš. Avg. Erzin. Za vsebino je uredništvo odgovorno le toliko, i kolikor zahteva zakon Pleskarska in to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela j iz mesta m z deželp BRATA EBERL v Ljub- ' ljani, Frančiškanske ulic«. _ Najnižje cene. Vzorci 1 so vselej na razpolago. - Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence 13 H-10 Antonija BrlcelJ roj Skrem naznanja v svojem in v imenu vsih sorodnikov prijateljem in znancem pretu-žno vest, da je umrl iskreno ljubljeni nepozabni soprog, gospod Ivan Bricelj stavbenskl risar danes v torek, dnč 10 t. m., zvečer ob ',a9. uri po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 28. letu starosti. Pogreb bode v četrtek, dni 12. jan. 1905. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Tržaška cesta 31. na pokopališče svetega Krištofu. Svete maše se bodo brale v raznih cerkvah. Nenadomestljivega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, 10. jan. 1905. Posebna obvestila se ne pošiljajo. Podpisanci naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem pre-žalostno vest o smrii svoje iskreno ljubliene hčere, oz. sestre, svakinje in tete, gospodične Olge Sterlc gojenko konservatorlja na Dunaju ki je po kratkem težkem trpljenju danes, dne 10. jan 1905 ob 10. uri dopoldne v 30. letu starosti mirno zaspala v Gosp, du Pogreb predrage, prezgodaj zamrle pokojnice bo v četrtek, dne 12. t in., ob polu 3 uri popoldne iz hiše žalosti, Spodnja Šiška hiš. št. 208, na pokopališče pri Sv. Krištofu. Sv. zadušne maše se bodo služile v farni cerkvi Marijinega Oznanenja. V Ljubljani, dne 10. jan. 1905. Fran Jferle. Franla Sferle, starši; Antonija Ravnihar roj Sterle, Ma-rila Sterle, sestri; Rudolf Sferle, c. kr. s"dni pristav brat; Dr, Vladimir Ravnihar, odvetnik svak; Majda Sterle roj. Pezdirc, svakinja; DemlfriJ Ravnihar, Marlan Sferle, nečaka. Hlad orjanist cecilijanec, ki je zmožen prevzeti vodstvo v posojilnici, tajništvo pri občini, poduk na glasovirju, v petju, je tenorist, želi službe v kakem boljšem kraju ali mestu; zmožen voditi večje pevske zbore ali društva. 53 3 -1 Naslov pove iz prijaznosti .Slovenec". Zahvala. Za mnogobrojne izraze sočutja povodom nenadomestljive izgube predragega mi soproga, gospoda Ivana Hep.Resmana jui. žel. postaje načelnika v p. izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nepozabnemu pokojniku izkazali zadnjo čast, za izražena sočutja najsrčnejšo zahvalo. — Posebno pa se še zahvaljujem gospodoma župniku trnovskemu Iv. Vrhovnik in župniku šentpeterskemu Malenšeku za zadnja tolažila umirajočemu, dalje Njegovi Prevzvišenosti g. Antonu B maven-turi, knezoškofu ljubljanskemu, pre-blagorodnemu gospodu županu Ivanu Hribarj u, čestitim p. t. rodbinam dr. Tavčarjevi, prof. Sinkovičevi, Brin-škovi, g. Kdvardu Tavčarju, ki so me podpirali in tolažili v najbridkejših dneh, potem si. pisateljskemu društvu, ki je sprejelo truplo umrlega v svojo rakev. si. „Ljublj. Sokolu", gospodom železniškim uradnikom, gg. pevcem za milonagrobnico, vsem darovateljem vencev, in vsem damam in gospodom, ki so se tako mnogobrojno udeležili pogreba. 50 Sv. maša zadušnica se bode brala v šenpeterski cerkvi v soboto 14. t. m. ob 9. uri dopoldne. Pavlinka Resmanova. Opomba: Prosim, naj mi onrosti, če kdo ni prejel mrtvaškega lista. Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg. Ta teden Novo! 49 1—1 Novo! pr- Zagreb, ^m f" Pozor gostilničarji na Kranjskem, Južno Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Goriškem, Trstu in okolici. ReKIamno podjetje U. K. NUČIČ u Ljubljani Dunajska cesta štev. II izda v kratkem vademekum za trgovske potnike, kolesarje in hribolazce- V tem kažipotu bodo popisana vsa pota, njih stanje, daljava ter bode navedena priporočena gostilna. Gostilničarji vseh krajev gori navedenih dežel naj pošljejo svoje natančne naslove do konca januarija 1905. Priobčitev njih imena v knjigi ne velja nič, pač pa se obvežejo kupiti kažipot, da ga imajo v svoji gostilni na razpolago gostom. Knjiga bode veljala samo 2 kroni. Vsaka priporočena gostilna dobi brezplačno tudi tablo z napisom: Tukaj je p. n gostom na razpolago kažipot po slovenskih deželah za trg. potnike, kolesarje in hribolazce. Naročila na knjigo in naslove gostilničarjev sprejema L reklamno podjetje 11. K. NUČIČ v Ljubljani, Dunajska cesta St. II. 54 3—1 Vabilo k VII. občnemu zboru I. Tržiškega delavskega koa-sumnega društva vpisana zadruga z omejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo 29. januarja 1905 ob 4. uri popoldne v gostilni g. Henrika Dobrina (na Skali) u Tržiču. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička leta 1904 (§ 20 dr. pr.). 7. Slučajnosti. 41 ° V slučaju, da občni zbor ne bo sklepčen (š 24 dr. pr.) ob določeni uri, vršil se bo drugi občni zbor, brez ozira na število navzočih, pol ure kasneje ▼ istem prostoru in z istim dnevnim redom. Načelstvo. 1 Pijte f Klauerjev „Triglav"i naiir/lmvafči trenil liUriAn • * t m B T 9 * v ! * H Po čudovito nizkih cenah se prodaja pri I.Keber Lj ubijana, Stari trg 9 »Pii dobrem pastirju« vse vrste manufakturno, sukneno, platneno in perllno blago, jagrovo perilo, kravate, modrci itd. itd. — Potrebščine za krojače in šivilje. '•SMET Pri odkupu čez 10 kron dovolim še 5 % (procent) popusta ali skonte. X < 11 o x 11 i k ©. k p. drž. uradnikov" najzdravejši vseh likerjev. 5441 50 125 Franc Stopica, Ljubljana, Marije Terezije cesta i y Ančnikovi hiši poleg Figovca. Priporoča slamoreinioe. mlatilnloe. filst); nloe gepeljne, preše /a grozdje in sadjt l>lnge u. brane najboljšega izdelka ter sanjcko) nloe Dalje Sesalke za vodo ju gnojnico, j r cinkane, asfaltirane in svinčene cevi za napeljan -ode, razne tehtnice z uteži, štedilnike vs» vrst kuhinjsko opravo, nagrobne križe n» kovala, prlvljake. žage, kotle za klajc > žganje. Portland in Roman-oement, železni**. Sine i traverze, poljski maveo. Mizarsko, tesarsko in ključavničar«* orodje tir vs - dru^e v železno stroko spad» joče predmete. Velika zaloga vedno svežega spt-676 52-38 eerljskega blaga. Istrska vina lastnega pridelka, nova, muškateljee, belo, rdeče in teran. Specijaiiteta: belo vino za svete maše. Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Giorgio, Rovinj Istra. 2053 20-10 Gostilna na Laoerci se 1. sušca t. I. pod zelo ugodnimi pogoji odda na račun "Mi oženjeni spretni gostilničarki, katere soprog ima lahko sluibo v Ljubljani. — Ponudbe sprejema in natančnejša pojasnila daje Karol Lenče, posestnik in vinski trgovec na Laverci pri Ljubljani. 44 6 3 Pasli za podgane, dihurje krte, miši itd. patentirani najnovejši amerikanski sistem prodaja in razpošilja trgovina 2088 '26—11 STREL v Mokronogu, Dolenjsko. Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke. E 4 Oblastveno dovoljena 2120 8 7 popolna razprodaja ===== radi opustitve trgovine =— I J D zlatih, srebrnih, nikelnastih, je-^ 1V klenih; dalje ur z nihalom, stenskih in budilk pod tovarniško ceno pri FRIDERIK H0FFMAN°u, Ljubljana, Dunajska c. 12. Pcpromla $ n i k i Karol KauacheKi;, veleposestnik v L|ubl|ani. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Frančišek Les kovic zasebnik in blag. Lj. pos C Karol Pollak, tovarn In pos. v Ljubljani Matija Kolar, župnik pri D M. v Polju Greg. Slibar, župnik na Rudniku. Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani. Dr. Aleš Ušeničnlk. profesor bogoslovja v Ljubljani. o 3 (S u> u T=» -» CD B •H. "S" sr- o Ob o t/a Vsak dan sveže pustne krofe Slaščičarna Jak. Založnik Stori trs 21. Mestni trs 6. Sv. Petra cesta 27. 33 Odlikovan z zlato kolalno in častno diplomo v Parizu. ! i ±7« «(. \mn Podpisani okrajni cestni odbor razpisuje « 3-2 ofertno obravnavo zaradi oddaje graditve železnega mostu v Družinskivasi. — Dotične ponudbe se bodo sprejemale do 28. februarja 1905 do 12. ure dopoldne. — Ponudba mora obsezati: ime, priimek in stanovanjs ponudnika, ponudbo v številkah in besedah, 5% varščino in izjavo, da so ponudniku znani stavbeni pogoji in načrti ter da se njim brezpogojno podvrže. — Vse delo je proračunjeno na 7500 K. — Pogoje, načrte in troškovnik so vsakemu na razpolago v uradnih urah pri podpisanemu odboru. — Okrajni cestni odbor Rudolfovo. dne 6. januarja 1905. Načelnik: Jos. Zurc. QLQLQ L t KrflJaO v Ljubljani 8v. Pstra r.osts it j so priporoča preč. duhovne i v Izdelovanje vsakovrstna duhovnic« oblafct. Iz triigžeeg* i« solldnege; bi?, . ca al/kil? senati Oporar)« na velik" svoj*" •talogo == !zqctsivijgn{i abit,!., posebno na haveloke v bm izberi po najnižjih cen s« <>*fltelj uulform »rstrljgugt drastr* j»it«a|ict!i erada!1: I .'lita 10U 56 »mirsimmstim" • Zahtevajte brezplačno Sn franke« oioj ilustrovani cenik z več ko MO podobami ur, zlatega srebrnega blaga n godbenih reči Hanns Konrad tovarna ta ore lo tofom trgali"? Mmt H. 966, Cf«Jko "»v« »m«r. Bik. remontolr-ur* s sidro, . , «s»t«m lioskopf patent » trpetnem futralu fflfl l)Tft Is Jelenoregi usnja r t\»K, rerlHco It «lk- I \U, U priveskom, komad —___ Odlikovan z zlato medaljo na rssstavi ? Parizu 1 1904 Drajofinpuc fapefnik In preprogar Dunajska oesta št. 18, zvrSuje vsa tapetniška in dekoraoljska delt. er im» v zalogi vse v to stroko spadajoč« predmete lastnega Izdelka, 884 35 kakor tudi pohištva prve kranjske mizars^ zadruge v St. Vidu nad Ljubljano. Nafcup ln prodaja •• vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovama za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Mttnjarična delniška družba K is r ti I., Wotlzeile 10 in 13, Dunaj. I, Strebelgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh fipekulaoljBkih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih giavnlo. 18 150—5