167. številka. Ljubljana, v ponedeljek 24. julija. XXVI. leto, 1893. SLOMŠKI NAROD. Izhaja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejenaan za a,vs t r o-og er s k e deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za Četrt leta a gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po G kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvoje na Kongresnem trgu 6t. 12. U pravni s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Norveška republika. Prva republika na evropskem severu sicer Še ni zagotovljena ali že se prikazujejo tista suruna znamenja, iz katerih je ino '-i sklepati na nje ustanovitev, že se o tem govori in piše in to po vsem svetu, kjer se ljudje zanimajo za politične dogodbe. Radikalna večina norveškega parlamenta ali stor-thinga bojuje z neizprosno srditostjo in občudovanja-vredno, neomahljivo doslednostjo zoper uniio s Švedsko. Za nekoliko tednov vzprejel je norveški parlament četo vrsto predlogov, katerih vsak pojedini je glasna demonstracija proti Švedski in težka, neozdravljiva rana norveško-švedski uniji. Minoli teden storil je norveški parlament v tem pogledu nov korak. Dočim se je doslej boril vedno samo zoper unijo in zoper vse ustanove, nastale iz unije in vsled te unije, začel je sedaj odkriti boj zoper kralja in zoper prestolonaslednika. Parlament je minoli petek znižal kraljevo civilno listo za 80.000 kron na leto, presto-lonaalednikovo apanažo pa za 50.000 kron na leto. Omeniti treba, da kraljevska obitelj švedsko norveška nima posebnega privatnega imetja; kralj in člani kraljevske obitelji dobivajo od Švedske in od Norveške posebne apanaže. Kralj dobiva od Švedske na leto 1,838 000 kron, od Norveške pa je dobival doslej na leto 326.000, katero svoto mu je parlament, kakor povedano, znižal na 25G.00O kron. Vsakdo mora priznati, da je to ostra demonstracija, nedvoumni izraz naroduega nezaupanja — vladarju. Dasi kralj ni kar se pravi bogat, vender je gospodarski v takih razmerah, da bo to znižanje letnih svojih dohodkov iz lahka prebolel, toliko bolj pa ga mora skeleti ta moralui udarec, čegar pomen je jasen vsakemu razsoduemu človeku. Za prestolonaslednika je to znižanje letne apanaže čutnejši udarec nego za kralja, kajti njegovi dohodki so primeroma jako majbni, zanj je torej ta sklep norveškega parlameuta gmotne in moralne škode. Ako se vse to uvažuje, potem ni pretirano, če se reče: Norveški parlament stoji na barikadah zoper unijo s Švedsko, zoper kralja in zoper inouarhičui princip. LISTEK. Mahmudkina deca. (Provod iz ruskega.) I. Mahmudka. Prve vrste ruske in turške vojske so jele Btreljati. V megli bilo je možno razločiti le tužne velikane Balkanskih gora. Gore so Be videle kakor oblaki, na noč prinikli k zemlji. Tam daleč, daleč sveti ho rdeče mesto: gotovo so naredili Turki gro-mado, ali pa gori kaka pristava. Bistro gledajo tje Kazaki, ali v takej megli ne razvidiš nič. Streljati so jeli s turške strani, naši so le odgovarjali. Ni mi, ni oni niso videli, v koga udarjajo. Kazalo Be je čuvstvo strahu: megla taka, da bi Be moglo priplaziti blizo, in vojak ne opazi sovražnika. V takih razmerah .strelja Be" po sili. Slišiš namreč, da jaz ne spim, stražim, čuvaj se . . . V težkem, vlažnem vzduhu utihavali bo streli. Neopazno nastopala je noč, zakrivajo z mrakom to njivo krvi. Malo po malem izgubljala so se očem ne pobrana trupla, valjavša se po snegu. Redkoma le začul te je kak vzdih, ali hropenje poginjajočega Jeden prvih in gotovo najbolj Čitani norveški list, „ Aftenblad", priobčil je po zgoraj omenjenem ukrepu norveškega parlamenta senza'ni članek, v katerem pripoveduje, da bo v Ameriki bivajoči norveški domoljubi že pred desetimi leti ustanovili društvo „Norveška republika", Čegar namen, izražen že v naslovu, je ta, delovati za razširjanje republi-čanske ideje v Norveški na vse mogoče načine, zlasti pa potem novin in brošur. Dalje naznanil je imenovani list v tistem člankn, da ima v rokah važen oklic, kateri je že I. 1884. razposlalo društvo „Norveška republika". V tem oklicu se mej drugim trdi, „da se vse več in več inteligentnih sinov norveške dežele izreka za republiko", pristavlja se pa, „da je tem možem v sedanjih razmerah jako težko ako ne povsem nemogoče, delovati na zrušenje monarhije in je torej potrebno, da dobiva republikansko gibanje v Norveški od zunaj moralno in gmotno podporo. Kdo pa je v to poklican, ako ne mi v Ameriki bivajoči Norvežani, ki smo že prisegli na republiko v novi svoji domovini?" Oklic roti vse norveške rodoljube, naj z vsemi sredstvi, odkrito in prikrito, delujejo na to, da se odpravi monarhija in vBe monarhične ustanove, ter ustanovi republika. K temu je še dodati, kar je vladni zastopnik Kynning te dni zatrdil v norveškem parlamentu, tu namreč, da dobivajo norveški radikalci za boj zoper unijo in monarhijo primeroma velikanske denarne prispevke od ameriškega društva „Norveška republika", da so s temi denarji, v kolikor jih niso po trosili za volilno agitacijo in v podporo radikalnim časopisom iu agitatorjem, nakupili raznovrstnega orožja in da je že 1. 1891., ^ dobi znane velike krize mej Švedsko in Norveško, bila pripravljena cela radikalna, dobro oborožena vojska za boj proti kralju. Mogoče je, da |e vladni zastopnik nekoliko pretiraval, ali vzlic temu se mura priznati, da so norveški radikalci krenili na republičansko pot in se jeli tako energično, vztrajno in dosledno boriti za republičausko idejo iu zoper monarhijo, d* ni dvomiti o njihovi končni zmagi, ali šele po prebiti veliki in nevarni krizi, katera je neizogibna. I konja. Vojaki so bili utrujeni po današnjem prehodu in vifernein bo|i, niti mrliči se tu ne poberejo! Bog daj oddahniti ee do jutri ! „Kaj, Ivan Foraič?. . . Novoletna noč ni posebno dobra?" obrnil Be je mal tolst polkovnik k vitkemu majorju, kateri je nosil roko na prevezi . . . Sedela ata na balkonu turškega doma. »Da! . . Od doma pa uikakih pisem." .Mene to ne vzuemirja preveč. Vem, kaka je ta naša vojna pošta! Ali vender bi rad pogledal vsaj z jednim očesom. Vrag ga vedi! Božič smo srečali na Šibki, Novo leto tu. Tam pa sedaj: — gore luči, otroci letajo veseli. Vaša Aleksandra Petrovna je sedaj s svojimi pri mojih. Govore o naB. Vznemirja jih, kaj da ni nikakih pisem. In kaka naj bi bila ta pisma, ko ves Čas, ubijajo si glavo, lezemo naprej. Kaj pa vaša roka?" „Malo trga." „Glejte slučaj." „Kakov?" „Da bi se odpravili domov zdravit bo." „No, tega, znate, ne smete vi govoriti, ne jaz ubogati." .Zakaj?" .Častnikov je pri nag i brez tega malo ostalo. Politični razgled. Notranje dežele. V L j ubijani, 24. julija. Vojni minister Jiauev f. V Boboto zvečer umrl je na Dunaji vojni minister podmaršal baron Bauer po kratki bolezni. Pokojnik je bil porojen v, Lvovu dno 7. marca 1825. I. Prvič je bil v vojni 1. 1859., in sicer kot major ter Be je odlikoval v bitki pri Solferinu. L. 1862. postal je polkovnik, 1. 1866. pa brigsdir. Kot poveljnik brigade, sestavljene iz pešpolkov št. 28 in 70 ter iz tedanjega 19. lovskega bataljona je izdatno pripomogel k zmagi pri Kustoci in se udeležil naskoka na Santo Lucijo. L. 1868. postal je Bauer general, 1. 1881. pa podmaršal in poveljnik na Dunaju. Ko je I. 1888. odstopil vojni minister Bvlandt, prišel je Bauer na njegovo mesto. Kot vojni mioiBter si je Bauer pridobil razne zasluge, zajedno pa je začel bolj kakor predniki njegovi v stran potiskati tiBto mrvico ravnopravnosti, katero imajo Slovani v vojski. Tudi naredba glede* slovenščine pri koroškem pešpolku je Baurovo delo. Mož je bil pač Nemec in je delal za nemštvo kjer je mogel. Nemški nacijonalci. 2e opetovano smo govorili o pripravah, katere delajo nemški nacijonalci za odloČiloi boj mej njimi in nemškimi levičarji. Nacijonalci so izprevideli, da je za pridobitev tistega faktorja, ki odloča o usodi posamičnih strank, namreč za pridobitev volilcev, treba najpoprej dobre in trdne organizacije ter jasnega programa. Osnutek takega programa priobčilo je te dni glasilo nemškega društva Dunajskega, naslovljeno „Natiouale Blattei". Po naši sodbi so nunski nacijonalci tista stranka, kateri pripade prej ali slej vodstvo nemškega naroda v Avstriji in zato je gotovo umestno, da posvečujemo njihovemu delovanju primerno pazljivost. Osnutek programa, priobčen v zgorai imenovanem listu, določen je za podlago obravnavam strankarskega shoda nemških nacijonalcev, ki se bo najbrž letošnjo jesen vršil. Glavne točke nacijonalnega programa bo naslednje: 1.) Stranka presoja vsa javna vprašanja izključno z nemškega stal šča ter uravnava svoje delovanje vedno po tem, kar služi interesom nemškega naroda; 2) Avstrijo je preleviti v nemško državo, odločivši od nje Gališko, Bukovino iu Dalmacijo; 3) Ohraniti je svobodno šolo in odpraviti vse zaprek« svobodnega političnega življenja, kakor jih določajo zakona o društvih in shodih in tiskovni zakon. Sedanji volilni red nadomestiti je z Pri meni v bataljonu velevajo podporočniki kompa-nijam. In pri tem, kaže se, sem z vami vedno skupaj. No, skupaj se i vrneva . . . Torej le puatite to." Noč je zagrnila daljave. M igljale so le luči v oknih naselbine. Po ulicah pa se premice rdeča plamenica. V njenem rdečem motnem svitu, poriva-jočem se skozi meglo, vidi se brkasta osoba . . . Vranih zamaje bo v osvetljenem krogu konjska glava, nastavljajoč ušesa. .Panteljejev !" zakliče polkovnik proti plamenici. Plamenica se je obrnila na dvor. Kmalu prskal je pred Častniki neutrudni Btepnjak, teptajoč s kopiti namedeni Bneg. Kazak, kateri je sedel v sedlu, povesil je plamenico tako, da so črni oblaki dima ob-vili njegovo roko in počasi in težko jeli dvigati se kvišku. „Kam pa ti ?* „Na avantpoBto, vaše visokoblagorodje." *) .Zakaj i1" .Jeli so Btreljati." .Idi in reci: ne odzivati bo Turkom, ako ni nič posebnega. Naj streljajo in poBtrele ter ee utrudijo. AH kaj nam je zopet poslal Bog?" ♦J Avantposta — predaja straž na vojua linija. (Dalje prib.) drugim vsem slojem prebivalstva jednako pravičnim; 4) V gospodarskem oziru je skrbeti za reformo davkov in pristojbin, za povišanie plač, za agrarno reformo in za obrtništvo; 5) Skrbeti je za zakone v varstvo delavcev, za železnice, zavarovalnice za banke in skladišča; 6 ) Kartelstvo je zakonodajnim potem urediti; 7.) Nasprotovati je vsake vrste korupciji, tako t gospodarskem in političnem kakor v socijalnetn življenju, zlasti pa korupciji, katero prOvzroča novinarstvo in židovstvo; 8) Prva in poglavitna naloga je ustanovitev poštenega od Nemcev in za Nemce pisanega dnevnika na Dunaji. — To so v kratkem načela, na katerih podlagi iiiirtliju nacijonalci določiti svoj program. Ako se ne oziramo na določbe glede" prevlade Nemcev, nimamo temu programu kaj prigovarjati, glede narodnostnega stališča uacijoualcev pa menimo, da nimajo upati na zmago, tem manj, ker bi Avstrija prej nego se prelevi v specifično nemško drŽavo prestati imela nevarno krizo. Korak »a korakom. Ko so maloruski vseučiliščniki Dunajski uprizorili znano demonstracijo zoper metropolita Sembrato-viča, hiteli so vsi zaščitniki tega dostojanstvenika zatrjevati, da je bila ogorčenost vseučiliŠčnikov iu njihovih somišljenikov do cela neutemeljena, ker baje nihče ničesar ne namerava zoper sedanjo orgauiza-cijo unijatske cerkve. Dotični „beschwichtiguogBbof-rathi" pisali so tako prepričevalno, da jim je marsikdo veroval, zlasti ker so unijatski škofje s Sem bratovičem na čelu v tem istem zmislu govorili, pisali in propovedovali. Kako iskrena in resnična bo bila ta zagotovila, svedoči to, da je vlada razpustila Dunajski grško-katolišk^ seminar in Lvovski gene-ralui seminar, kjer se je vzgajala unijatska duhovščina. Kot uzrok se navaja, da bogoslova na Dunaju ne pozuajo domačih razmer, Lvovskih pa ni moči nadzorovati. Kolike vrednosti je to utemeljevanje, presodi vsakdo sam, dovolj je, če omenimo, da se je Dunajskim bogoslovcem veledušno dovolilo, da smejo svoje študije dovršiti pri jezuvitih v Ino-mostu. — Latiuizatorji, ki so ta udarec ua organizacijo unijatske cerkve prouzročili, uaj nikari ne pozabijo, da tinti, ki seje jezuvite, žanje Voltairovce. Vnaiije države. JPoljaki in Pruska. Razni nemški listi so te dni javili, da je pruska vlada naročila šolskim nadzornikom v poljskih krajih, naj se izrečejo, kako bi bilo poljščino zopet uvesti kot učni predmet v ljudske šole. Ta vladni korak se stavlja v zvezo a glasovanjem poljskih poslancev za vojaško predlogo in z izjavo cesarja Viljema, da ne bo Poljakom tega glasovanja „nikdar pozabil". — Isti listi javljajo, da je vlada Poljakom za njih glasovanje v prid vojaške predloge še marsikaj drugega — obljubila. Kolika sreča za Poljake! Vlada jim je marsikaj obljubila! Tudi pred prvim glasovanjem Poljakov za vojaško predlogo čulo se je o vladnih obljubah, da se poljščina uvede kot učni predmet — ne kot učni jezik — v poljske ljudske šole. Ali po glasovanju izjavil je pruski naučni minister prostodušno, da se je to ,pokazalo" kot nemogoče! Zanimivo bi bilo izvedeti, ali je zgini) omenjeno naročilo Šolskim nadzornikom bilo izdano pred drugtm glasovanjem Poljakov za vojaško predlogo, ali po njem. Mi veru!emo pruskim obljubam šele tedaj, kadar so izvedene, in poljski poslanci bi jako previdno ravnali, ko bi se držali tega načela, saj imajo dovolj izkušenj, da velja za Nemce stari rek: Graeca n les, nula fides. Jlinisterska kriza v lieUjiji. Ministerska kriza, nastala minoli teden v Belgiji, se menda ne da več poravnati. Belgijski parlament je v četrtek zavrgel vladni predlog glede volilnega reda za senat. Klerikalci imajo sicer v parlamentu večiuo ali ne dvetretjinske, kakeršna je bila treba, da obvelja ta zadnja točka reformo ustave. Prebivalstvo Belgije je bilo sila radovedno, kako se bo parlament v tem oziru odločil, kajti od rešitve tega vprašanja je prav za prav odvisno, bo li imelo prebivalstvo kaj koristi od sklenene splošne volilne pravice ali nič. Ko se je v četrtek razglasil negativni rezultat glasovanja, b katerim je bil zavržen zadnji kompromisni predlog, vzkliknil je mi-nisterski predsednik Beernaert: „Zdaj mi ne preostane drugega nič, kakor da grem" — in podal demisijo. Ali vzprejme kralj to demisijo ali ne, se zdaj še ne ve" Klerikalci groze" z razpustom parlamenta, ali tudi to ni gotovo, da bi kralj dopustit razpust, ker bi Be volitve zopet vršile po starem volilnem redu. Položaj je jako težak in lahko se primerijo nove homatije. Sijamske homatije. Angleški poslanik lord Dufferin vrnil se je že v London, da sporoči angleški vladi uspeh svojih pogajanj s francosko vlado glede Šijama. Bolj in bolj ne kaže, da Anglija sicer sama ne misli poseči v si-jamsko francoski prepir, da pa misli na to nahuj-skati kako drugo državo, namreč Kino. Vzlic temu, da so jeli angleški listi o sijamskih homatijah pi-eati v zmislu, Francozom neprijaznem, in groze celo, da bi Anglija utegnila premeniti svoje stališče napram evropskim državam to je, napram tro)ni zvezi, vender ne mislijo Francozi odnehati. Sijamski poslanik v Parizu prosil je vlado francosko podaljšanja roka, določenega za odgovor na francoski ultimatum, a francoska vlada je to prošnjo odklonila. V Parizu pričakuje se odgovor Bi jamske vlade nocoj po noči, a dasi rok še ni potekel, bile bo — ako te „Tempa* točno poučen, že večje praske mej Francozi in Sijamci. Poveljnik francoske vojske je po tridnevnem boju otel Sijameem tri važne trd njave Na strani 31 jamca v je bilo baje 300 mož ubitih, 200 pa ranjenih. JPamir. „Novoe Vre m ja" piše: Kineska vlada je sklenila bran.ti z vsemi sredstvi svoje pravice dO Pamira. Ne ve" se še, ali postopa kineska viada v tem oziru samostalno ali soglasno z Anglijo, a gotovo je, da zbira kineška vlada blizu rusku turke-8tao8ke meje velikb vojsko, oboroženo po evropski. Ta vest se kot resnična potrjuje tudi z druge strani. Taka energija in taka naglost svedoči, da se pripravlja kineška vlada na odločen korak, kaže pa tudi, da je mej osrednjo vlado kineško in posamičnimi provincijami dognana tesuejša zveza, kakor je bila kdaj. Pamirsko vprašanje nima za Rusko važnosti prve vrste. V spornih rečeh je Rusija vedno uravnata vsa nasprotstva s popustnostjo. Mi nimamo nikakega uzroka, prepirati se z mogočnim kineskim cesarstvom, ali vprašanje o naših pravicah do pa* mirske planote, izvzemši Sugnan in Roban, je tako pojasneno, da se kineška vlada silno moti, če Be sedaj odlaša, zlasti ker nima Pamir za Kino nikake važnosti. V vsakem slučaju bo Kinu b svojo politiko groženja dosegla nasprotni cilj: mi bodemo manj popustni, kar je brez dvoma potrebno za ohranitev ruskega ugleda in ruske veljave, soBebno po lanskih dogodbah v Pamiru. Dopisi, Oil ICiilpe 20. julija. [Izv. dop.] (Schul-vereinske agitacije.) Malokdaj je čitati novic iz belokranjskega okraja. Tujec bi mislil, da gre vse tukaj mirnim potem brez vsake politične rabuke in prepirov. A ni tako! Tudi tukaj ni nebo jasno. Nad nami zbirajo se oblaki, ki nam napovedujejo novo nevihto. Pred leti ustanovila Be je zasebna šola nemškega Schulvereina na Maverlu. V to šolo pohaja več kot polovica slovenske dece. Človek bi mislil, da bo pri tem ostalo. Žalibože, da ni to tako. V Dobličah, h kateri občini spada tudi Maverl, hočejo meti utrakvistično šolo. Dobli-čani, seveda le nekaterniki, mej temi višje glave, kakor župan, predstojnik krajnega šolskega sveta in če se ne motim, tudi zastopnik dež. odbora v okrajnem cestnem zastopu, zahtevajo utrakvistični pouk. Prošnja, katero je na nemški jezik preložil neki Črnomaljski meščan za čašo vina, odposlala se je na visoki c. kr. deželui šolski svet z grožnjo: ako nam tega ne dovolite, se obrnemo do Schulvereina in prestopimo v nasprotni tabor, ali kakor pravijo: k Schulvereinu. Mej drugim zahtevajo, da se naj nekateri predmeti meni nič, tebi nič, iz učnega načrta izpuste, da se na ta način dobi zadostno število ur. Tako stoji stvar zdaj. Zakaj in odkod vse to? V D.jbličah je jednorazredna šola. Ondotni g. učitelj poučeval je na željo nekaterih starišev nemščino v jiosebno določeni uri za tako neznatno plačo, da je niti imenovati nečem. A oni so modri. Čemu plačevati, vsaj ga že itak plačamo, naj poučuje zastonj, dasi ima že itak nad 30 učnih ur na teden. To uro obiskovalo je res pričetkoma leta 6, reci: šest otrok. Od teh šestih bila sta dva učiteljeva; jeden je bil kmalu izostal in ostali so še trije tuji. Koliko je pa bilo od teh gori imenovanega predstojnika. Ni jeden. On za Šolo godnih otrok zdaj nima. Potrebujejo l> naši ljudje nemščino? Z Maverlci se še vedno izhaja brez nje. Težko je sicer, kadar predava Maverlaki gosp. učitelj, pristen Kočevec, o amerikanski trtoreji in drugem polje-deljatvu v nemščini, katero je težko razumeti. No pa saj je dosti takih mož, ki znajo v domači besedi še bolje in gotovo ne slabše povedati in razlagati vse to in še več. Tisti, ki hodijo na Nemško, se ne bodejo toliko naučili, da bi z Bavarcem lahko občevali. Spluh pa, ako je res tako potrebno, da se otroci u o nemščine, prosili bi in zahtevali, naj se uči do neke meje, do katere se more dovoliti, a pri tem ne sme drugi pouk nič trpeti. — Glavni in največji uzrok temu usiljevanju nemščine je ta: Ljudje bo nahujskani z raznih strani j. Zi malenkostne obete in dobičkarije izdajajo svoj rod. Največjo ulogo ima Beveda Schulverein. Od tod tudi vse izvira. Saj je geslo prijateljev tega društva: „Voin RinsefluB bia zum Kulpastrand" i. t. d. Tako hitro pač ne pojde, Če tudi Dobličann pridobi, saj se bodo i tem oči odprli. Sicer pa je posadka ob Kulpi Še tako močna, da Vam bo zobe pokazala. Petindvajsetletnica „Narodne čitalnice" v Kamniku dne 23. julija 1S93. Ko se je I. 1860. po oktobergki diplomi pričelo tudi mej Slovenci živahneje gibanje in se je začel vzbujati povsod slovenski narod, bila je prva skrb zavednih tedanjih rodoljubov, da so ustvarjali središča, kjer se je sredotočilo vse narodno življenje. Taka središča bile so v prvi vrsti čitalnice, ki so jako blagodejno vplivale povsod na razvoj slovenske narodne zavednosti. Po mesteci li nadih Šopirila se je pred ustanovitvijo čitalnic tujŠčina. Tako je bilo pred 25 leti tudi v Kamniku. „Lese-verein", ki so ga vzdržavali ne samo uradniki in bližnji graščaki, ampak tudi mnogi meščani, navzeti sovražnega duha proti našemu milemu materinemu jeziku, je cvetel in čitalnica bila je torej prepotrebna. Z lružili so se rodoljubni možje in jo ustanovili dne 1. julija 1868. Tedanji njeni ueUnovuiki so bili: Janez Debevec, c. kr. poštar, Aleksander Ga-b pero ti, Jernej Grašek, Ivan Klander, posestniki, Simon Jenko, odvetniški kandidat, Valentin Prevc, odvetnik in Gregor S I a ba j n a, posestnik, ki je v dolgi vrsti 25 let sodeloval do današnjega dne skoro pri vseh veselicah kot spreten igralec. Iz početka bilo je število članov le majhno, a že koncem I. 1868. imela je Čitalnica nad 50 članov, 1. 1873. pa že 100 ter je pootala zbirališče vseh Kamniških narodnjakov, kjer ao Be navduševali meščani v boji za narodne svetinje. Čitalnica priredila je lepo število veselic, prvo leto 7 iger, I. 1870. pa 9 veselic in 1. 1871. celo 14. Imela je domačo godbo in pevski zbor, si omislila svoj glasovir in zastavo, ki seje blagoslovila I. 1872. Meščani prebujali bo se čimdalje bolj in po slavni zmagi v Tržiču priborili bo si Bčasoma veČino v vseh zastopih — Kamnik spreobrnil se je v narodno mesto. L 1882. poginul je „Leseverein" in nasprotniki zgubljali bo čimdalje bolj pogum. Mej mnogimi požrtvovalnimi rodoljubi, ki bo si v dolgi vrsti let pridobili po* sobnih zaslug, odlikovali so se posebno predsedniki: Janez Debevec, Ivan M urni k, dr. Makso Samec in sedanji predsednik gosp. Josip Močnik. Mnogo je storil v vzpodbudo naroda in v prospeh čitalnice prerano umrli Jožef Ogrinec, bodisi kot dijak, bodisi pozneje, ko je vsako leto obiskaval svojo rodno vas Podgorje. Začetkoma delovala je čitalnica složno s čestito duhovščino, da reči se mora, da je bila ona glavni steber čitalnici. Žil, da je to trpelo le 15 let in da je danes domača duhovščina čitalnici celo nasprotna, kar je tembolj obžalovati, ker je valed tega izstopilo več izbornih močij. Zadnja leta se pač niso prirejale veselice tako pogosto, kakor prva leta, vender pa se je čitalnica odlikovala s tem, da so se vprizarjale najboljše in najtežavnejše gledališke igre pod vodstvom zaslužnega režiserja gospoda Josipa S te le ta. Oziraje se na plodno delavnost v dobi 25 let svojega obstanka smela je torej čitalnica Kamniška ponosno praznovati včeraj svojo petindvajsetletnica. Bil je to pravi narodni praznik za prijazni Kamnik, h kateremu so prihiteli rodoljubi iz vseh krajev. Glavni kontingent pa je dala popoludne prestolnica slovenska, katere prebivalstvo je pri vsaki priliki pokazalo, kako Žive simpatije goji za krasni naš Kamnik in njega vrle prebivalce. Ob 9. uri zjutraj dospele so prve deputacije, katere so slovesno vzprejela na kolodvoru vsa Kamniška društva, deputacija Kamniških gospodičin in g. župan Močnik, ki je s toplimi besedami pozdravil došle slavnostne goste. Gospodične pa so okrasile zastave došlih deputacij z venci, člane deputacij pa s krasnimi šopki. Vimenu došlih deputacij zahvalil se je starosta »Ljubljanskega Sokola" g. Hribar, poudarjaje, da je neugodno vreme morda zadržalo marsikoga, da pa ne dvomi, da popoludne pribiti posebno iz Ljubljane mnogo narodnega občinstva in pa korporativno „Sokol*, da pokažejo, kako simpati-zujejo z vrlimi Kamuičani. Potem se je pomikal slav* nostni sprevod v mesto, na čelu domača veteranska godba, potem pa deputacije Kranjske Čitalnice z zastavo, pevskega društva „Slavec" z zastavo in »Ljubljanskega Sokola" tudi z zastavo, za njimi Kamniški meščani s svojo staro zastavo, pevsko društvo „Li rau z zastavo, ognjegasno društvo, veteransko društvo z zastavo in naposled čitalnica Kamniška z zastavo. Raz hiš vihrale bo povsod velikanske trobojnice in cesarske zastave, mesto bilo je t praznični obleki in le jako redke so bile hiše, katerih posestniki so se dali pregovoriti, da so bo odtegnili splošnemu navdušenju, ki bo je kazalo že na prvi pogled došlecu. Tako nasprotovanje pri tako eminentno narodni slavnosti je pač žalostno. Narodne dame obsipale so goste na rasnih krajih s cveticami in Šopki. Pred čitalnico deklamovala je gdčna. Medvedova pozdrav čitalnici Kamniški ter pripela na zastavo krasen trak, darilo Kamniških Slovenk povodom petindvajsetletnice. Mej navdušenimi Živio-klici in gromenjem topičev, ki so vse jutro od dohoda vlaka pokali oa malem gradu, razšli so se potem udeleženci k zajutreku pri Fischerju. Ob polu 11. uri bila je sv. maša v stolni cerkvi, pri kateri je pelo pevsko društvo »Lira" prav izborno in katere so se udeležila vsa društva in deputacije in velika množica ljudstva. Pri skupnem obedu na Fišerjevem vrtu ni bilo sicer oficijelnih govorov, Žito pa so se v prosti zabavi bratili mej salto) zastopniki domačih in vnaujih društev do 3. ure, ko )e ves sprevod odšel zopet z godbo na kolodvor, da vzprejme popoludanske goste. Ivm.ilu dospel je dolgi Ljubljanski vlak, začule so se sokolske trobente in prikorakali so Sokoli, kakih 40 članov, ki so se pridružili deputaciji. Iz vagonov pa jo kar vrvelo, kakor iz kakega ulnjaka. Na kolodvoru čakali bo že slovenski biciklisti na krasuo okrašenih iu s cveticami prepreženih kolenih Ves sprevod pomikal se je zdaj od kolodvora v mesto, na čelu kolesarji, za njimi pa godba in društva, kakor zjutraj. Nebrojna množica došlih gostov in novih dcmutacij n. pr. Ljubljanske čitalnice itd. razvrstila so je mej posamična društva, vsak okolu svojih zastav in mej Živio klici, pokanjem topičev in sipanjem cvetic pomikal se je slikoviti sprevod po glavnih ulicah mesta do čitalnice, kjer se je razšel. Po vnem Kamniku zavladalo je nenavadno živahno gibanje in tudi nebo, ki je zjutraj kaznio preteče lice, razvedrilo se je polagoma. Najsijajneiša točka slavnosti, pri kateri je splošno navdušenje prikipelo do vrhunca, bil je slavnostni koncert v Fišerjevem salonu. Salon in vrt bila Bta natlačeno polna, da je bilo težko dobiti prostora. Pevsko društvo „Lira" izvajalo je ves pevski del vsporeda tako eksaktno, da je bil le jeden glas, da je Kamniku čestitati na tako izborne m pevskem zboru, ki ima v gosp. Ste letu neumornega iu požrtvovalnega vodjo. Posebno odlikoval so je tudi .Lirin" kvartet in v solo-spevu g. Poblin. Ploskanja po vsaki točki ni bilo prej konca, da so pevci dodali še vselej po jedno točko. Vojaška godba doinačfga polka pa je svirala z znano spretnostjo in so posebno slovauske skladbe ugajale občinstvu. Kaj naj pa rečemo o uiungih krasnih govorih in zdravicab, ki so se vrstile druga za drugo? Le redkokdaj je čuti toliko jedrnatih iu krepkih beaed pri kaki veselici, kakor je to bilo čuti včeraj. Vsi govorniki govorili so z neko izredno navdušenostjo, vso družbo navdajal je nekaki vzvišeni duh narodne odločnosti, katere uum bode morda treba v bližnji bodočnosti. Žil, da nam temii prostor ne pripušča baviti bo obširneje s tu mi krasnimi govori, izmej katerih omenjamo poglavitne. V imenu čitalnice pozdravil jo župau g. Močnik vse goste, na kar mu je odgovoril predsednik Ljubljanske čitalnico vitez dr. Karo! Bleiweis. Izborno govoril je staiosta Hribar, primerjajoč slovenski kmetski narod, ki nam je dal že toliko narodue iuteligeuce, širni poljani, odprti sovražnim navalom, ako ni v njei trdujavic. Take trdnjavice so zavedna narodna mesta, mej katerimi je Kamuik jeduo najodličnejših, ki sh jo vedno pogumno boril za narodove pravice. Orni oblaki zbirajo se nad domovino, a kakor je solnce danes pregnalo preteče oblake, tako bode tudi čistilui veter narodue zavednosti odgnal vse te črne oblake. Proti skupnemu Bovragu moramo stati skupno, it;ti jedna naših teško priborjenih narednih pravic se nam ue sme kršiti. Kamniško meato na-kitilo se je kot nevesta, a da zavzema tako odlično mesto, je zasluga rodoljubnih meščanov, izmej katerih napije županu g. Močniku. Burno odobravanje kazalo je, da je občinstvo dobro umelo govornika. Dr. Kušar povdarjal je v daljnem navdušeno vzprejetem govoru potrebo sloge, izražal veselje nad doseženim zjedinjenjem hrvatske opozicije iu nazdravil hrvatski domovini in navzočemu odličnemu zastopniku hrvatskega naroda, grofu Kul-merju, ki biva že nekaj dnij v Kamniku v toplicah. Sokoli dvignili so grofa na ramena, ki se je oduševljen najtqnleje zahvalil kličoč: Živila vzajemna domovina! Dr. Vilfan nazdravil je narod- ."outsilaiT fmhoiitfg jJaiJ ni £iiiflissJ nim damam, povdarjajoč veliko važnost narodno prebujenega Ženstva. Kamniške dame obsipale so danes Sokole a Šopki, videli smo, kako narodno probujene so, zatorej kliče: Živilo narodno ženstvo Kamniško 1 V imenu Celjskih Slovencev pozdravil je čitalnico Kamniško g. Drag. Hribar, nazdravljajoč posebno narodnemu meščanstvu na Kranjskem. Kot zastopnik Goriške čitalnice oglasil se je g. Gabršček, urednik „Soče". Mej ustanovitelji Goriške čitalnice bil je tudi mož, ki se je popeldo visocega dostojanstva, baron Winkler, ki svojega naslova ni podedoval, nego ai ga je sam prislužil. Na to je ponosna čitalnica Goriška, ki srčno pozdravlja svojo sestrico. V imenu čitalnice Kranjske govoril je g. Ciril Pire, želeč da se povodom 30 letnice Kranjske Čitalnice rodi „G irenjski Sokol", ki bode delal v naprednem duhu. — Odličen član Kamniške čitalnice obžaluje, da pri slavnosti ni zastopan poleg vseh posvetuih stanov oni stan, ki je stal pri zibelki vseh našli narodnih društev, čestita duhovščina. Obžulujemo, da je zapustila pot, po kateri je hodila prej, a upamo, da pridejo zopet oni časi, ko smo bIožoo delovali, morda n H) več dalječ. Vsi jedini moramo biti. V tej nadi nazdravlja boljši bodočnosti! Josip Nolli nazdravi slovenskim ognjegascem Kamniškim , ki poleg humanitarnega stališča odločno stoje ua narodnem stališči. Tako mora'a bi postopati vsa ogojega8na društva v slovenski kraniski zemlji. V imenu akademične mladine jmzdravlja drd Gregorčič čitalnico Kamniško in „Liro", slavno ztiano tudi preko deželnih mej. Gdčna. Koželjev a zahvalila se je v imenu narodnega ženstva vsem dru štvom posebno „Sokolu". Go«|i Dražil v imenu „Slavca" kliče: Živela čitalnica Kamniška ! istotako v imenu slov. planinskega društva dr. Furlan kličoč: Ne udajmo se tujcu. Brzojavnih jiozdravov došlo je lepo število iz vseh krajev, ki so se prečkali in vzeli navdušeno na znanje. Pozdravile so Bistrico: Čitalnica Vipavska, Vrhniška, V lanska in Šišenska, pevsko društvo v Gornjem Gradu iu posamični rodoljubi iz Trsta, Ljub-liane, Kranja, Idrije, Belovarja, Zagreba, Pulja, Vihnike itd. itd. Da je vsied navduševalnih govorov in izbor-nega petja in glasbe vladala največja naudušenost, pač ni treba povdarjati. Le jedeu glaB obžalovanja je bil, da se je društvo moralo raziti, ko je ob 1/a9. uri odkorakal „Sokol" na kolodvor in većina Ljubljanskih goetov. Z burnimi živio klici poslavljali smo se od vrlih Kamniških rodoljubov. Mnogo gostov pa je ostalo še pri slavnostnem plesu, ki je bil ob 9. uri v čitalnici. Ples je trajal do ranega jutra in bil kljubu silni vročini tako živahen, kakor že ni bil več let. Udeležili se ga niso samo Kamničanje prav mnogobrojno, nego je ostalo tudi mnogo odličnih gostov. Zabava bila je izborna. Tako zaključila se jo prelepa slavnost, ki ostane v neizbrisnem spominu vsem, ki so se je udeleži i. —i. Domače stvari. — (Tres faciunt collegium!) I/. Zagorja na Savi se nam piše: Gospodoma Pucu iu B rku, ki sta na toli plemenit način uporabila svojo „nad-natorno" oblast nad slovenskimi naprednjaki, pridružil se je seduj kot veren drug še Zagorski župnik g. G ros s. Poroča se nam od povsem zanesljive strani: Gosp župnik Gross, ki je toliko ovir delal blagoslovljenju zastave „Zagorakega Sokola" ter jo pustil blagosloviti le pred cerkvijo, je vae drugačno čast izkazal zastavi delavcev Zagorske steklarne, ki je okićenu b pangermunakim (črno-rudeče-žoltim) trakom. Blagoslovil jo je v cerkvi ter jo popoludne dal razobesiti raz kor pred velikim oltarjem. A to bi bilo še najmanj! Uprav nezaslišano in katoliškega duhovnika naravnost nevredno pa je to, kar je odgovoril g. župnik deputaciji delavcev steklarne na prošnjo za blagoslovljene zastave. Dejal je: Prav rad in sicer slovesno v cerkvi, ne pa tam, kjer je bila ouib (Sokolov) in kamor hodijo .... Tu slede besede, kakeršnih se celo najsurovejši rovtarski pastir nerad javno poslužuje, ki so pa v ustali katoliškega duhovnika uprav škandalozue. — Tako se torej v Zagorji poživlja mej narodom „versko Življenje in verska zavest". Hic Rhodus! Usojamo si prositi merodajne faktorje, da nas v interesu vere in cerkve skoro rešijo takih mož, kakor sta nuš g. Žnpnik in g. kapelan, katerima bomo sicer istotako javno stavili še sledeči vprašanji: 1) Ali ima g. Župnik pravico psovati onega, ki ga pride na zabaviij&e prosit, naj gre obhajat bolnika? 2.) Ali je dostojna v ustah duhovnika opazka: Moja jedina tolažba je, da bo ta ali oni kmalo umrl? . . Za vae, kar smo trdili, imamo priče..... — („Agramer Tagblatt") priobčil je v sobotni svoji številki rezek dopis iz Ljubljane, naslovljen „ Unser Landespfleger". Dopis se bavi z gosp. bar. Heinom. Ker nam iz ozirov na tiskovne nase razmere n* mogoče posneti, kar piše imenovani list, opozarjamo svoje čitatelje na to številko, zajedno pa priporočamo „Agr. Tagblatt" prav toplo, ker je to jedini pošteni nemški list, ki simpatično piše tudi o naših razmerah. Zlasti tiste čitalnice, katere imajo kak nemški list, naj se naroča raje na „Agr. Tagblatt". — (Torej venderl) Iredentovec dr. Ferdinand Pitteri, je potrjen kot župan Tržaški. Dekret je datovan z dne 19. julija. Jutri opoludoe bode slavnostna seja obč. sveta Tržaškega, v kateri bo namestnik vitez Rinaldini instaliral goBpoda Pitterija. — (Umrli je včeraj v Ljubljani občespošto-vani veleposestnik g. Jos. Hočevar v 82. letu svoje starosti. Mož je bil zvest naročnik našega lista ves čas, kar je jel izhajati v Mariboru in odločen pristaš napredne stranke. V/lic visoki Btarosti zanimal se je za vee najmanjše dogodbe v našem narodnem življenju. Vsesokolska slavnost ga je zelo veselila; napravil je natančen načrt, kako bo jo bo udeležil, ali že prvi večer, ko je prišel od koncerta pri Hafnerju vesel in zadovoljen domov, zadel ga je mrtvoud. Lužal je 14 dnij. Bodi jmštenjaku narodnjaku stare korenine lahka zemljica in blag spomin — Umrl je v soboto v Zalemlogu nad Škoijo Loko posestnik in trgovec g. Urban Weber, znan valed velike trgovine 8 sknijnimi strešnimi ploščami tudi v širših krogih. Bil js star še le 46 let. — (Zabavni večer) priredi prva moška podružnica družbe sv, Cirila in Metoda v Ljubljani na čast .skupšeinarjem glavnega zbora, jutri zvečer na Hafnerjevem vrtu na .sv. Petra cesti. Iz prijaznosti sodeluje pevsko društvo „Ljubljana" iu svira tudi oddelek vojaške godbe. Vspored je prav zanimiv: 1 Koračnica, svira vojaška godba. 2. A. Kreutzer: 0 ver tura k operi „Das Nachtlager in Granada", svira vojaška godba. 3. Gj. Eisenlmt: „Ustaj rode", poje pevsko društvo „Ljubljana". 4. Ivano vici: „Donauwellen,u valček, svira vojaška godba. 5. *+ *: „ Pesem koroških Slovencev", poje pevsko društvo „Ljubljana". 6. Schinzel: „Phan-taise iiber russisehe Leder", svira vojaška godba. 7. Koudela: „Loizka polka", BVira vojaška godba. 8. A. Nedved: „Zastavenička", poje pevsko društvo „Ljubljana". 'J. Jedlicka: „Klcines musikaliseb.es Panorama", svira vojaška godba. 10. I pa veo: „Domovina", pisen, svira vojaška godba. 1 1. Pr. Abt: „ Gozdu i car", poje pevsko društvo „Ljubljana". 12. Foerster : „Kranjska slavnostna koračnica", svira vojaški godba. 13. Volarie.: „Za dom", poje pevsko društvo „Ljubljana". 14. Sohereuzel: „Lieder-kranz slov. Lie ler", svira vojaška godba. 15. Bedna?: gJugenđstreiche*, pplka hitra, svira vojaška godba. Vstopnina za osebo jo 20 kr. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Brez dvoma bode zabavni večer privabil prav obilo narodnega občinstva jutri večer na Hafnerjev vrt. — (Odbor za abiturijentsko veselico v Zagrebu) poslal nam je ta le oklic: Bratje abi-tunjentjt 1 Približal se je čas, ko se ju treba resno pripraviti na odhod v bratski mim Zagreb. Uže vrsto let je navada, da se koncem srednješolskih študij združilo hrvatski in slovenski odbodniki v bratskim „zagrljaju", da v upu na vzajemno pod-jnrauje, na združene moči stojiijo med svet, v svesti si, da združena Bila vse premore. Zato pa, bratje iz Liubljane, Novega Mesta, Celja, Maribora, Gradca, Celovca, Beljaka, Gorice, Trata, udeležite se poluošte-vilno slavnosti, kojo prirede brv. in slov. abiturijentje dne 4. in 5. avg. v kraljevem Zagrebu. Odhod iz Ljubljane je v noči med 3. in 4. avg. o 12 25, bratje iz zelenega Stajerja in Dolenjske pridružijo naj se nam medpotuma. Kdor se želi udeležiti, nazorni, naj to takoj „osreduj. odboru za odhod v Zagreb", Ljubljana, Pol anaki trg št. 5. — — (Abiturijentaka veselica) slovenskih in hrvatskih učiteljiščuic in učiteljiščnikov raznih učiteljišč zbrala je v soboto zvečer lep broj mladih kaodidatinj in kandidatov v dvoranah starega strelišča v skuj.no veselico. C > ni bilo občinstva toliko, kakor lani, moramo uzrok temu iskati pač v prvi vrsti v neugodno izbranem času, ravno v predvečer ulavnoBti v Kamniku in v prevelikem številu na- iMott utaol liinbaiv iniovngbo ni [folshttal rodnih zabav. Sicer pa se je veselica izvrSila prav dostojno in so pokazali prireditelji lepo sposobnost na glasbenem in deklamatoriČnem polji. Prolog govoril je jako razumno in dobro premišljeno gosp. Šabec. Veliko kantato Nedvedovo „Na razstauku" pel je moški zbor uČiteljiščnikov prav Čvrsto, v samospevih pa sta iz prijaznosti sodelovala gg. J. PavŠek in Jos. N o 11 i. Kantata morala se je na splošno zahtevanje ponoviti. Gdčna. VerhunČeva očarala je zopet občinstvo s simpatičnim svojim glasom in morala pridejati ZajČevi „Domovini" še jedno točko. Stritarjevo „Sreča, poezija in Preširen* deklamovala je gdčna. Tomčeva in se pokazala prav inteligentno deklamovalko. Dvi rakov težavni koncert za gosli s spremljevanjem glasovira izvedla sta g. Se rajnik in gpdčna. Hriba lova jako povoljno in je g. Se-rajnik na splošno zahteva nje dodal neko svojo ori-ginelno improvizacijo narodne pesmi »Kje so moje rožice." Mešani zbor Stegnarjev „Dneva nam pripelji žar" je naredil najugodnejši utis in je občinstvo burno zabtevalo ga slišati Še jedenkrat. Škoda, da se je ponovil Bamo zadnji del, a ne vsaj druga kitica z jako srečno izvedenim samospevom in ženskim čveterospevorn gpdčin. Rekarjeve, Vilčnikove, Zvvirnove in CimperSeKove. Brzoiavuih pozdravov došlo je mnogo od raznih stranij. Po končanem vsporedu bila je prosta zabava, oziroma ples, katerega se je udeležilo nad 50 parov plesalk in plesalcev in ki je bil jako animiran. Škoda, da zaradi omenjenega, ne preobilega obiska gmotni uspeb ni tako povoljen in dobrodelnemu narodnemu namenu ne ostane toliko, kolikor bi bilo želeti. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metodal) Uredništvu našega lista so poslali danes kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: V Trbovljah nabrala je 40 kron g. Ana Dimnik; darovali so: Pošiljateljica 10 k., gčna M. Grošel 2 k., gg. K. Sivka, uradnik juž. žel., 2 k , Sporn, trg. pora, 2 k.; po 1 krono: gospe Rob. Plabšak, posestnica, M. Volkar, gčne. J. Potošak, M. Urezovšek in gg. F. Kalan, obč. odb., A. Vetr-nik, kapelan, Šah, učitelj, M. Alešovec iz Opatije, Herman, Lubri, Pust, uradniki prem, dr., Kaitan, obč. odb., Jak. Železnik, posestnik, Kmet, Janez Štrovš, Majer, čevlj. mojstra, Strniša, kroj. mojster, Jak. Jerman, tesar, Jan. Makove, mlinar, Jos. Medved, Jan. Zvajnar, Izajija Pire, Afuer, Bober, rudarji. — V Selcih pri Škofi Loki darovala je vesela družba na kegljišči g. Frana Šliberja nabranih 24 kron iu sicer: 22 kron kot kazen za narejene plunke in izgubljene stave, po 1 k. pa ata darovala gg. Iv. Čeiuažer in Iv. Demšar. — Zavedna Slovenka 8 Holmca 1 k., g. Jos. Zadnikar, živinozdravnik v Kamniku, 1 k.; skupaj 0 0 kron, katere izročimo vodstvu. Živile rodoljubne darovalke in darovalci in njih nasledniki 1 — (Za „Narodni dom") poslali so danes uredništvu našega lista v Ljubliani: g. Grašek v Kamniku 1 k., g. Rozman 2 k., zapadle kazni pri Sokolskem izletu 2 kroni, skupaj 5 kron, katere izročimo vodstvu Živili darovalci! — (Promenadni koncert) Namestu v četrtek dne" 27. t. m. svirala bode vojaška godba danes popoludne ob 6. uri pod Tivoli, kakor uam javlja mestno vojno poveljuištvo. — (V Kobaridu) je danes ponedeljek, 24. t. m. popoludne v gostilni ,pri Žgauu" ohčui zbor tamošnje podružnice družbe sv. Cirila iu Metoda. -t 3?rvo krono družbi sv. Cirila iu Metoda! i Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 24. julija. Cesar sporočil je baronici Bautr svoje sožalje na težki izgubi, čutni tudi za držuvo in za vojsko. Baronici Bauer kondolirali cesarica in vsi nadvojvode. Dunaj 24. julija. Cesar pride v torek na Dunaj, da se udeleži pogreba vojnega ministra Baura. Budimpešta 24. julija. Na neki ladiji pri Komoranu primaril se je slučaj neke sumne bolezni. Ministerstvo odredilo zdravniško preiskavo. Dubrovnik 24. julija. Danes ob 5'. uri zjutraj bil tu močan, vertikalen, več sekund trajajoč potres. Vse zgradbe so se tresle. Sibinj 24. julija. Pri včerajšnjem banketu Rumunov napivalo se je osvoboditvi Ru-nmnov od Madjarov in rumunsko-slovaški vzajemnosti. Sassnitz 24. julija. Nemški cesar in cesarica sta se danes dopoludne odpeljala v Kiel. Pariz 24. julija. Volitve v poslansko zbornico so razpisane na dan 20. avgusta. Pariz 24. julija. Sijamska vlada je odgovorila na francoski ultimatum, a francoska vlada ni zadovoljna. Francoski zastopnik zapusti Rangkok najbrž 26. julija. Jutri obvesti vlada vse velesile, da blokira sijamsko obrežje. Francija je v ultimatumu zahtevala 2 milijona frankov odškodnine in deponiranje 3 milijonov. Sijamska vlada priznava v odgovora na ultimatum francoske pravice a samo do 18° ter zahteva, naj o stavljenih pogojih razsodi posebna komisija. Meteor o logično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi t mm. ■m 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 735 6 mm. 734 1 i. m. 734 9 mm. 17-29 C 29-8° C 22 2° C si. vzh. d. jas. si. zah.l d. jas. al. /.ah. obl. 12 80mm. dežja. 23. julija 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 736*8 mm. 736 9 mm. 73»-1 mm. 17 4° C 23 0° C 19 4° C brezv. si. svz. brezv. obl. jasno d. jas. 270 mm deija. 1 Srednja temperatura 23 1° in 19-9°, za 35° in 0-3« nad normalom. ID-u.x3.slj slsa, "borssst dno 24 julija t. I. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 97'40 — gld. 9735 Srebrna renta.....„ 9695 — „ 97"— Zlata renta...... , 11890 — , 11«90 4°/0 kronska renta ... „ 96 95 — „ 9655 Akcije narodne banke . . „ 980'— — , 9^0"— Kreditne akcije..... 33540 — „ 333 90 Lordon....... „ 12455 — „ 12490 Napol......... 988 — n 990'/, C. kr. cekini...... 587 — „ 588 Nemške marke .... „ 6107'/, — „ 61-27'/, Italijanske lire.....„ 4tf-20 — „ —■— Papirnati rubelj .... „ 1'SO1/, — * —'— Uršula Hočevar roj. Pevec javlja v lastnem in v imenu svojih otrok potrtega Brca vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni mož, oziroma oče, stari oče, brat, svak in atrije, gospod Josip Hočevar hišni posestnik v Ljubljani po kratki a mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajočo, v 82. letu dobe svoje, danes ob polu 8. uri zvečer mirno v Gospodu zaspal. Truplo dražega umrlega bode dn6 25. julija ob 5. uri popoludne v hiši na sv. Petra cesti, mitnica, bil. It. 23, blagoslovljeno in na pokopališče sv. Krištofa v lastno rakov preneseno. Svete maše zadušnicu so bodo bralo v več cerkvah. (770) Predragi rajnik bodi piiporočen v blag spomin. V Ljubljani, dne 23. julija 1893. Potrtim Brcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostilo vest, da je preljubi naš soprog, oziroma oče, gospod trgovce in posestnik včeraj ob polu 11. uri dopoludne, po daljši bolezni, vtčkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 46. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal Pogreb bode v torek, dni 25. t. m., ob 9. uri dopoludne. Svete maše zadušnico bralo so bodo v farni cerkvi na Zalem Logu. Predrazega ranjcega priporočamo v molitev iu blag spomin. (769) Zali Log, dnć 24. malega srpana 1898. i ranjii Ucber rojena Hog-ata). soproga — AloJzl|, Leopold, Fran, Ivan, Josip, sinovi. — AuiMliju, Antoni jn, lir I Nil um, hčere. C. lr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda ■veljst-vaaegr«. od 1. 3-a.3a.iJa. 1S93. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni ao v srednjeevropskem «asu. Odhod lz Ljubljane (juž. kol.). Ob 12. url 05 mlnnt po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthai v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli am See, Iuomost, Bregenz, Zdrich, Gtmf, Pariz, Stejr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franco\e vare, Karlove vare, Prago, Draždaue, Dunaj via Amstetten. Ob 7. url 08 mlnnt zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthai v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gaitein, Zeli am See, Dunaj via AmBtetten. Ob 11. nrl 6O mlnnt dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. nrl 20 mlnnt popoludne osebni vlak v Trbiž,. Beljak, Celovec, Solnograd, Inomoat, Line, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franoovo varo, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Izubijano (juž. kol.). Ob 5. nrl 55 mlnnt zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Steyra, Ischla, Gmundena, Ischla, Auaseea, Pariva, Genfa, Ztlrieha, Bregenz a, Inomosta, Zella mu See, Lend Gasteina, Ljuhna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Trbiža. Ob 11. url 27 mlnnt dopolndne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, InomoBta, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Buljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Ti biža. Ob 9. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubuega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. url 18 mlnni zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 11 popoludne v Kamnik. „ 8. „ 50 „ zvečer v Kamnik. „ 10. „ IO ,, zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob 8. url 51 minut zjutraj Kamnika. „ 11. „ 15 i, dopoludne iz Kamnika. 11 8. „ 20 „ zvečer iz Kamnika. „ 9. n 55 ,, zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Sreduje-evropski čas je krajnerau času v Ljubljani za 2 minuti uaprej. (12—157) Abiturijent želi gojence na vzprejenine ali ponavljahu* izpite pripravljati. (7c,i_3) Več se izve pri upravništvu ^Slovenskega Naroda". Komi in štacunsko dekle ki sta nemščino in slovenščine zmožna, in učenec (768—1) močan, z dostatno šolsko naobrazbo, vaprejuio no v trgovino s hm-Miiiim blngoiu v nekem m*-lu 11» deželi. — Več v bureau Mikller-jeveni v Ljubi juni. Dr, Rose životni balzam je nad 30 let znano, probavljanje in Blast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo ra/.top-ljajoce (IlOil—38 > domače sredstvo. Velika steklenica 1 gld., uiala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine ie moja tu dodana, zakonito varovanji varstvena znamka. Zalogo skoro v vseli lekarnah Avstro-Ogrsko. P Tam se tudi dobi raško domače zdravilo. To sredstvo pospešuje prav izhorno, kakor sve-dočijo mnogo skušnje, čistenje. zrnjonje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V ftkatljicah po &5 kr. in