Izdaja Britanska obveščevalna služba. — Cena mesečno: za tuzemstvo 2 S, v inozemstvo 5 S. — Posamezna številka 50 grošev Leto V. CELOVEC, 28. januarja 1949 Številka 4 Vzhodnoevropski gospodarski načrt Pet držav se je združilo z Rusijo v novo zvezo Rusija in pet vzhodnoevropskih držav je ustanovilo „svet za medsebojno gospodarsko pomoč“, ker „se nočejo podvreči diktaturi Marshallovega načrta“. To dejstvo so uradno objavili v Moskvi 25. januarja. Isto poročilo pravi tudi, da so se sešli ta mesec na konfe- renci v Moskvi zastopniki Bolgarije, Madžarske, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze in Češkoslovaške. Na konferenci so prišli do zaključka, da je vzhodnoevropsko sodelovanje s Sovjetsko zvezo že pospešilo razvoj njihovih državnih gospodarstev. Nadalje so na Bevin poziva k evropski enotnosti Britanski zunaji minister Bevin je 25, januarja v Londonu poudarjal važnost nastanka „evropske miselnosti“. „Jaz hočem doseči v Evropi praktični organizem, v katerem bomo prenehali biti Angleži ah Francozi, prenehali bomo biti Angleži ali Italijani, ali Angleži in Belgijci, organizem, ki bo ustvaril „evropsko miselnost“. „Za vsako ceno se moramo izogniti samo praznim razgovorom in začasnim izjavam,“ je izjavil Bevin. „Če se hoče Evropa rešiti, mora postati enotna. Če bi mogli postaviti na evropsko podlago prevozništvo in osnovne industrije, 'bi nam to že v veliki meri pomagalo ustvariti gospodarsko enotnost, ki bi omogočila politično enotnost.“ Bevin je nato odločno zanikal, da bi imel Marshallov načrt kak napadalni namen. Dejal je: „Kot vse kaže, si So- Dogodki na Kitajskem Čangkajšek odstopil. — Komunisti so pripravljeni pogajati se za mir Generalisim čangkajšek je naznanil svoj odstop kot predsednik Kitajske. Neposredno potem je vlada imenovala štiri može, da bi šii posredovat v glavni stan komunistov. Kitajska vlada je voljna pogajati se o miru s komunisti na podlagi določb, ki jih je prejšnji teden predložil vodja komunistov Mao Tse Tung. vjeti mislijo, da je vse, kar mi tukaj delamo, le poizkus zgraditi neke vrste zapreko ali pregrajo, za katero bi mogli zgraditi silo, da z njo v bodoče premagamo sovjetsko vlado. Odločno izjavljam, da nam to ni nikdar prišlo na misel. Mi imamo samo en cilj in to je, da ustvarimo srečo, zadovoljstvo in dostojno vsakdanje življenje za evropske ljudi, ki so pretrpeli tako veliko zaradi strašne vojne.“ tej konferenci ugotovili, da „Britanija, Amerika in gotove evropske države bojkotirajo vzhodno Evropo in Sovjetsko zvezo.“ Poročilo ne omenja ničesar o prisotnosti Jugoslavije na tej konferenci. Novi svet, ki je bil ustanovljen na konferenci, je odprt vsaki evropski državi, ki se strinjajo z načeli ostalih dr-žav-članic. Vse udeležene države bodo zastopane po načelu enakopravnosti in naloga tega sveta bo, da se razširi gospodarsko sodelovanje, poleg tega pa bo njegova naloga, da se posvetujejo glede izmenjave surovin, živil in druge opreme. Svet se bo sestajal redno v glavnih mestih držav-članic pod predsedni-štvom zastopnika države, na ozemlju katere se konferenca vrši. Iz poročila ni razvidno, v kakšni meri bo obstajalo to sodelovanje in ali bo tudi Moskva preskrbela posojila ali darove po vzorcu Marshallovega načrta. Razdelitev nemških jeklarskih trustov Britanska vojaška vlada namerava izdati odredbo, po kateri bo devet.velikih nemških jeklarskih trustov v Porurju končno razdeljenih v primerne industrijske enote. Odredba bo sestavljena v dveh ali treh tednih, nato jo bodo predložili odboru treh zapadnih con in zapadnim vojaškim guvernerjem v odobrenje. V mestu Düsseldorf so osnovali nov urad za razdelitev kartelov, ki bo imenoval likvidatorje za vsako družbo, katerih je okrog 800. Vsaka družba bo imela po enega likvidatorja, ki ga bo imenoval družbin upravni odbor, katerega izvohtev pa vojaška vlada vsak čas lahko prekliče. Odbor za razdelitev kartelov je že sestavil seznam primernih kandidatov za ta mesta. Likvidatorji bodo delovali v okviru predpisanih omejitev in jih bodo že v naprej usposobili za to delovanje. Sodelovali bodo z nadzorstvenim odborom, ki bo skrbel za to, da se bo proizvodnja vršila dalje, medtem ko bodo velike truste likvidirali. Celoten načrt je pripravil britanski urad za razdelitev kartelov v Düssel-dorfu s pomočjo nemških tehnikov in pravnikov. Ta urad bo morda postal del triconskega jeklarskega odbora, ki ga sedaj ustanavljajo. Razdelitev velikih trustov bo, ne glede na varnostne prednosti, ustvarila trdne industrijske enote. Tvorila bo tudi podlago za povoljnejšo organizacijo, ne da bi se pri tem zgoščevala industrijska sila. Voditelji Jugoslavije proti Hominformu „MISTERIOZNA SILA RUSIJE JE SAMO BAJKA“ V svoji poslovilni izjavi je predsednik Kitajske izjavil, da je začasno odstopil, da bi s tem doprinesel k skorajšnjemu miru in pomagal zaustaviti trpljenje naroda. 62-letni predsednik, ki je preko 25 let bil politični in vojaški vodja petine človeškega prebivalstva, je z letalom zapustil Nanking ter se podal v svoj rodni kraj Fenghua, 100 milj južno od šangaja. Kitajski komunisti so privolih v mirovna pogajanja ter imenovali delegacijo, ki se bo sestala s predstavniki nacionalne vlade. Pogajanja se bodo bržkone vršila v Peipingu. Namestnik predsednika Kitajske Li Tsung Jen je izjavil, da bodo borbe zaustavljene na vseh frontah. Glavne komunistične čete, ki so obkoljevale Peiping, so se umaknile. Ostalo je le nekaj čet za vzdrževanje reda. Sho Li Tse, bivši veleposlanik v Moskvi, in general Chan Chih Chung, voditelja vladne mirovne delegacije, sta prispela v Šangaj in se tam sestala s tridesetimi strankinimi voditelji, ki uživajo zaupanje komunistov. Li Tsung Jen, ki je prevzel posle predsednika Čangkajška, je nujno zaprosil ministre, naj ostanejo na svojih mestih, ter dejal naj bo v sedanjih težavah čim manj sprememb. Izjavil je tudi, da Kitajska v bodočnosti ne pričakuje zunanje pomoči in da mora narod storiti vse, kar je v njegovi moči za kritje potreb iz lastnih virov. (Nadaljevanje na 2. strani). Jugoslavija je javno grajala one, ki verjamejo, da ima Rusija „misteriozno“ in „popolno oblast“ nad deželami, kjer vladajo komunisti. To grajanje je izrekel podpredsednik jugoslovanskega predsedništva Moša Pijade ob otvoritvi kongresa srbske komunistične partije. Za njim je govoril maršal Tito ter izjavil, da povezuje jugoslovansko komunistično stranko „neomajna edinost, ki je ne more zlomiti nobeden napad, tudi če ga sproži sam Kominform“. Apeliral je na kongres, naj jugoslovanski komunisti že zaradi svoje časti odklanjajo vsako „nasilno, lažnjivo propagando“, ki je naperjena proti njihovi deželi bodisi z Vzhoda ali Zapada. „Storili smo vse,“ je nadaljeval maršal Tito, „da bi odgovoril na to kampanjo v kolikor mogoče zmernem tonu in na podlagi načel. Prav tako bomo postopali tudi v bodočnosti, toda dogodki se razvijajo tako, da bomo morali energično nastopiti proti vsakim klevetam, naj pridejo iz katerekoli strani.“ Moša Pijade pa je pristavil, da kdor skuša oboževati sovjetske oblasti, nastopa proti vsaki realnosti. Skoraj sedem mesecev je preteklo, odkar je Kominform objavil svoje obtožbe proti Titu in jugoslovanskim voditeljem, toda spor je še vedno daleč od vsake sprave. Jugoslovanski komunisti, ki niso poznali bistva tega spora, so se nadejali, da bo zmagala dobra volja na obeh straneh. Jugoslavija je podvzela vse in tvegala celo lastne koristi,“ je nadaljeval maršal Tito, „da bi prišlo do poravnave tega spora. Toda ni bilo odvisno samo od jugoslovanskih komunistov. Sovjetski voditelji bi se morali zavedati, da niso samo oni odgovorni za komunistično nadoblast in da ne morejo postopati s komunističnimi voditelji, kakor bi jim bilo ljubo.“ Maršal Tito se je po svojem govoru pred kongresom srbske komunistične partije udeležil spominske svečanosti v čast Leninu, kjer je bila podčrtana temeljna povezanost vseh komunističnih držav. Pri nadaljem zborovanju kongresa srbske komunistične partije je govoril namestnik ministrskega predsednika Blagoje Neškovič ter dejal, da je pričakovati, da bodo kominformove države povečale svoj gospodarski pritisk na Narodi sodelujejo... A ne na konferencah. Tam se sestanejo zastopniki držav, da se razgovar-jajo. Časopisi pišejo na dolgo in široko. Radio oznanja svetu njihove govore ... Potem se lepega dne sprejo, razidejo in svet čaka nove konference. Ljudje po vsem svetu pa so vedno bolj prepričani, da narodi ne bodo prišli nikoli do sporazuma, kaj šele da bi začeli skupno delati in živeti v miru. To pa ni res. Dokaz imamo tukaj med nami, dokaz, da narodi res lahko delajo skupaj. In delajo za dobro stvar. Ze od novembra 1. 1. je med nami na Koroškem Švedski Rdeči križ. Štirje zdravniki in štiri bolničarke obiskujejo vas za vasjo. Mogoče ste jih videli v domači vasi. Mogoče so vam povedali otroci, da so tuji zdravniki prišli v šolo in jih pregledah, če so zdravi. Ali nihče še ni pisal o njihovem delu, nihče ne oznanja njihove dobrodelnosti. Tega tudi naši švedski gostje ne marajo. Vendar pa je dobro vedeti, da so prav tukaj med nami dokazi, da narodi vendar sodelujejo. Zdravniki in bolničarke Švedskega Rdečega križa so med nami na delu kot odposlanci in v službi Mednarodne organizacije za pobijanje jetike. Organizacija je nastala in začela z delom na pobudo in s pomočjo sledečih oblasti: Zdravstveni urad Združenih narodov, Svetovne zdravstvene organizacije, Danski, Švedski in Norveški Rdeči križ ter končno ministrstva za zdravstvo in Rdeči križ držav, ki so pristale, da se je začel boj proti jetiki tudi pri njih. Med vsemi temi pa ima največ zaslug Rdeči križ Danske — majhne države, ali tako srečne, da ima na vsem svetu najmanjši odstotek jetičnih: samo 30 na vsakih 100.000 prebivalcev. V nekaterih evrop. državah je število jetičnih desetkrat večje in od vojne sem se ta strašna bolezen še bolj širi. Danska se zaveda svojega srečnega položaja v tem oziru in je ponudila svojo moralno in materialno pomoč za boj proti jetiki v drugih državah. Poleg Danske imajo tudi ostale skandinavske države doma malo opravka z jetičnimi bolniki, poleg tega pa imajo tudi velike izkušnje pri pobijanju te bolezni, ker tudi njihove dežele niso dosegle tako visoke stopnje v narodnem zdravstvu brez trdega in vztrajnega dela. Tako so se skupine zdravnikov in bolničark Skandinavskih Rdečih križev razkropile po raznih evropskih deželah. Švedi so prišli med nas na Koroško, katera je prva pokrajina v Avstriji, ki je začela z bojem proti jetiki, „ker je koroški Zdravstveni urad (Landesgesundheitsamt) začasno povabil švedski Rdeči križ,“ kot mi je dejal vodja skupine Švedskega Rdečega križa, ki deluje med nami. Danska skupina je šla v Jugoslavijo, norveška v Italijo in tako dalje. Do zdaj so švedski zdravniki na Koroškem preiskali po taboriščih in šolah 8000 otrok. Na vseh teh otrocih so izvedli posebno preiskavo okuženja z jetiko — najprej s krpico, namočeno v posebno zdravilo, ki jo prilepijo otroku na prsi in čez tri dni pokaže reakcijo, (Nadaljevanje na 2. strani) Jugoslavijo, toda člani partije bodo nadaljevali z obsežnim delom v okviru petletke. Omenil je, da so nekatere kominformove dežele, katerih pa ni imenoval natačneje, vzele nazaj svoje naložbe v Jugoslaviji za leto 1949. Pristavil je, da bo Jugoslavija morala odslej sama izdelovati razne potrebščine, ki jih je do sedaj uvažala iz teh dežel. Zaradi tega je posebno važen razvoj v težki industriji in rudarstvu. (foiiticni pregled VELIKA BRITANIJA Britanska nova zdravstvena služba, eden največjih in najobsežnejših podvigov, kar so jih kdaj podvzeh za ©miljenje človeškega trpljenja in preprečitev prezgodnje umrljivosti, že žanje krasne uspehe. Dejstva o tem so vnesena v zapiske letnega poročila te ustanove. Poročilo pravi, da je splošno zdravstveno stanje po vsej Vehki Britaniji boljše kakor kdajkoli prej, kljub temu da je ta nova zdravstvena služba delovala samo zadnjih šest mesecev lanskega leta. Pomembne točke tega poročila pričajo, da je pomrlo mnogo manj otrok pod dvanajstim mesecem. Dalje je bilo število predčasno rojenih otrok manjše kakor kdajkoh. Prezgodnja umrljivost (okrog 47.282) je bila letos najnižja v vseh zadnjih 18 letih, medtem ko je istočasno prebivalstvo zelo narastlo. — število otrok, ki so pomrli v starosti pod dvanajstim mesecem, znaša 26.635, to je 34 na tisoč zdravih otrok. Splošen vpogled v delovanje narodne zdravstvene službe, ki je pričela delovati lanskega julija, kaže, da je organizacija vkljub vsem težavam, ki jih je morala premostiti v prvih šestih mesecih, vendarle dosegla mnogo večje uspehe, kakor pa so predvidevali. Narodi sodelujejo . . . (Nadaljevanje s 1. strani.) ki pove če je bilo mlado telesce že v dotiku s tuberkuloznimi bacili. Na otrocih, ki so stari več kot 12 let, napravijo poizkus z injekcijo tuberkuhna pod kožo na roki. Na podlagi preiskavanj so dognali dejstvo, da 5500 otrok še ni bilo v dotiku s tuberkuloznimi bacili, še ni bilo niti v najmanjši meri okuženih z jetiko. Teh 5500 otrok so potem cepili s serumom proti jetiki. Cepitev ima namen, da serum razvije v telesu zelo milo obliko bolezni, na kar telo reagira s tem, da razvije naravne protibolezenske toksine, ki premagajo bolezen in ki ostanejo v telesu, da ga obverujejo pred možnostjo kasnejšega — morda težkega okuženja z jetiko. Otroci, ki so že prej bili le malenkostno okuženi z boleznijo, imajo že naravno razvite toksine v sebi in zato ne potrebujejo cepljenja. Cepljenje nima nikakih zlih posledic ,otrok ne dobi niti vročine niti mu ne oteče roka, kot je to večkrat slučaj pri cepljenju proti kozam. Po dosedanjih statistikah bo štiri petine tako cepljenih otrok zavarovanih za dolga leta proti okuženju z jetiko. Otroke pa, pri katerih so švedski zdravniki našli po preiskavi večje ali manjše okuženje s tuberkuloznim bacilom, so izročih v posebno pažnjo krajevnim avstrijskim zdravnikom, da skr-be za nje v bodoče. Večina med njimi je lahko obliko jetike že davno prebolelo, telo jo je samo od sebe premagalo in s protitoksini so zavarovani proti nadaljnjemu okuženju. Le nekatere med njimi bi bilo treba preiskati z rentgenom, da se določi obseg in mesto bolezni. „Na žalost v Avstriji ni dovolj rentgentskih aparatov. Filmi za fotografiranje, kemikalije — vse to je zelo drago. „Treba bo še mnogo dela, predno dosežemo znatne uspehe. Toda začetek je napravljen,“ je rekel vodja te skupine. Domači zdravniki spremljajo švedsko skupino na poti do zadnje gorske vasi. Ves čas so prisotni pri preiskavi; Švedi jih hočejo izuriti pri tem dely, da ga prevzamejo v svoje roke, ko švedski Rdeči križ zapusti Koroško. Vem, da bo med nami mnogo ljudi, M bodo dejali, da je vse to le majhna stvar v ogromnem morju nesreč, s katerimi se moramo boriti vsak dan. Ali le iz majhnega raste veliko. In nazadnje ni majhna stvar, če se le nekaj ljudi obvaruje pred strašno boleznijo, kot je jetika. Če ne bo vere v delo pri majhnih začetkih na poti do zboljšanja vsakdanjega življenja vseh ljudi na svetu, tudi ne smemo pričakovati, da se bodo velike stvari same od sebe izboljšale. JUGOSLAVIJA Minister za poljedelstvo Stambolič je v svojem govoru pred kongresom srbske komunistične partije v Beogradu močno zagovarjal jugoslovansko politiko, ki se trudi doseči trgovske zveze z zapadnimi državami. Dejal je, da je bila Jugoslavija vsled gospodarskih sankcij s strani kominformovih držav prisiljena sklepati trgovske pogodbe z Zapadem. Napadel je tudi komunistično partijo v Bolgariji in Madžarski, da skušata zatreti jugoslovanske manjšine ter pripomnil, da so vsi napadi proti jugoslovanski komunistični partiji propadli in da je njena edinost danes najboljše jamstvo za zmago v bodočnosti. Pogajanja za novo dolgoročno trgovsko pogodbo med Veliko Britanijo in Jugoslavijo se bodo v kratkem pričela. Bržkone se bodo vršila v Londonu. Predpogoji za ta pogajanja so bili ustvarjeni s podpisom kratkoročne pogodbe med obema deželama, ki je bila sklenjena v decembru. Uradno glasilo poljske komunistične stranke je v Varšavi objavilo, da bo trgovanje med Poljsko in Jugoslavijo znižano na eno četrtino. List pripominja, da so to posledice, ker je Jugoslavija prekršila svojo solidarnost na-pram „ljudskim demokracijam“ ter pričela dobavljati življensko važne surovine „kapitalističnim državam“. Jugoslavija je vrnila vse nemške vojne ujetnike s tem, ko je odposlala pretekli teden zadnji transport 1500 vojnih ujetnikov na Saško. POLJSKA Namestnik poljskega ministrskega predsednika Gomulka je odstopil in bil razrešen svoje službe. S tem je, kakor izgleda, končnoveljavno zaključil svojo pohtično vlogo. Kakor znano, je moral Gomulka pred nekaj meseci odstopiti z mesta glavnega tajnika poljske komunistične stranke. Takrat se je Gomulka javno pokesal svojih „zmot“, ker je zagovarjal v Kominformu Titovo stališče in obljubil, da se bo poboljšal. AVSTRIJA Vse štiri zasedbene sile se strinjajo s tem, da se bodo pričela pogajanja na-mektnikov zunanjih ministrov glede avstrijske pogodbe 7. februarja. Ta datum je predlagal pred božičem ameriški namestnik zunanjega ministra. Britanska in francoska vlada sta takoj privolili, medtem ko je sovjetska vlada prejšnji teden odgovorila, naj se pričnejo razgovori ob predlaganem času. Avstrijska vlada je v svoji noti poudarila nujno potrebo skorajšnje sklenitve pogodbe, ki bi napravila konec za- Anglo-Američanom se je posrečilo izvesti svoj vehkopotezni način in oskrbeti zapadni Berlin preko zime brez gospodarskih in moralnih propadov. Vreme je na srečo delalo za nje. Letošnja zima je precej mila, vendar pa megla in vlaga tudi ovirata zračni promet. Napeli so vse sile ter povečali prevoz po zraku, tako da je sedaj že premagana prehranjevalna kriza, ki je grozila Berlinu predvsem v januarju. To grozečo krizo pa so Angleži in Amerikanci pravočasno predvidevali, zatorej so letalske posadke, organizatorji in osobje delovah s polno paro. Ce je kakšen dan ali več bil zračni promet oviran zaradi vremena, je pa druge dneve deloval s tem večjim poletom, ko so vsaki dve minuti pristajala letala, natovorjena z živili. Seveda, to vse še ni dovolj, da bi moglo očuvati in razvijati gospodarstvo, vendar pa oskrba po zraku deluje mnogo boljše, kakor pa so predvidevah ob začetku. Razpoloženje med nemškim prebivalstvom je zadovoljivo. Ljudje dobijo do- vezniški zasedbi, katera predstavlja finančno in gospodarsko breme za Avstrijo. Ko se bodo pogajanja pričela bodo bržkone najprej obravnavali jugoslovanske zahteve napram Avstriji. Nato bo prišlo na vrsto odprto vprašanje nemške imovine v Avstriji. Ostala nerešena vprašanja so: bodoča ustanovitev avstrijskega vojaštva, dalje razseljene osebe in pa jamstvo za avstrijsko neodvisnost. NEMČIJA Prvega januarja letos je znašalo število britanskega osobja, zaposlenega pri vojaški vladi za Nemčijo, 12.226. Nadaljnjih 1728 oseb se bavi z oskrbovanjem razseljenih oseb in upravlja britanska skladišča. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Mayhew je izjavil, da nameravajo do konca letošnjega leta znižati število britanskega gsobja za 25 odstotkov. „Svetovni državljan št. 1“ Garry Davis je bil povabljen v Hamburg, odkoder je odpotoval v Hannover, kjer je priredil veliko zborovanje. Trmrni poftien 20. januarja je položil Truman kot novi predsednik USA za prihodnja štiri leta prisego, da bo storil vse, kar je v njegovi moči za dobrobit Združenih držav in za mir na svetu. Pri „em je pozval narode sveta, naj se združijo in pomagajo stvari miru in svobode. „Največja potreba sedanjega časa je, da se ljudje naučijo živeti med seboj v miru in soglasju,“ je izjavil predsednik Truman. Prestolnica Združenih držav je bila nabito polna ljudi vseh različnih slojev, ki so se zbrali v Washingtonu iz vseh delov države. Trg pred kapitelom, kjer je Truman prisegal, je napolnila množica 120.000 ljudi. Navzoči so bili tudi predstavniki 69 tujih držav, najvišji ameriški funkcionarji, člani kongresa in predstavniki raznih držav USA ter tako poudarili svetovni pomen in zgodovinsko važnost tega dogodka. AMERIKA NE BO VRNILA KRONE SV. ŠTEFANA Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil na tiskovni konferenci, da Združene države ne nameravajo vrniti Madžarski krone sv. Stefana. Krona je sedaj v rokah ameriških oblasti v Nemčiji. Madžarska vlada baje še ni uradno zahtevala vrnitve te krone. Krona izvira iz let okoli 1000,ko jo je podaril papež Silvester II. kralju Stefanu po spreobrnjenju Madžarov v krščansko vero. Leta 1945 so jo našli v nekem avstrijskem solnem rudniku. Od tedaj je v rokah ameriških oblasti, ker so Američani protestirali zaradi naraščajočega verskega preganjaja na Madžarskem. volj prehrane, čeprav je le enostavna. Tudi zmrzovati jim letos ni bilo treba kakor prvi dve zimi po vojni, kajti leteče trdnjave so dovažale tudi premog in elektrarne so pričele delovati. Politični voditelji v Berlinu niso hoteli zaostajati za svojimi rojaki v Zapadni Nemčiji in so prav tako nekaj časa grajah odločitev glede Porurja. Toda kmalu so se uravnovesili ter pričeli proučevati pomembnejše vprašanje in to je bodočnost Berhna. Vodja socijalnih demokratov in berlinski župan, profesor Ernst Reuter, je šel dalje kakor kateri drugi Nemec ah zaveznik, ko je skušal prekoračiti sedanjo mrtvo točko pri reševanju berlinskega problema. Po njegovem mnenju bi bilo treba prevoz po zraku tako razširiti ,da bi nastal v Zapadnem Ber-linu razvoj in boljši življensM položaj-kakor v sosedni sovjetski coni, kjer prebivalstvo prejema le tohko, da si ohrani golo življenje. Tedaj bi Rusi morah priznati svoj poraz in bi navsezadnje bili voljni pričeti pogajanja. To pa je daljnosežen načrt, ob kate- Dogodki na Kitajskem (Nadaljevanje s 1. strani) V kitajski zgodovini je bilo malo politikov in vojaških voditeljev, ki bi imeli za časa svojega vladanja več moči kakor Čangkajšek. — Generahsim Cang-kajšek je star 62 let in je znan zaradi špartanskega načina življenja. On namreč ne kadi, ne pije in odklanja vsalc luksuz. Kitajsko je vodil več kot dvajset let. Mogoče je žalostno, da sta sedaj obe stranki zahtevah njegov odstop kot predpogoj za mir na Kitajskem, če pomislimo, da je dolga leta zvesto in dobro služil državi. V vojni proti Japonski je Čangkajše-kovo odločno stahšče vlivalo poguma ne le njegovemu lastnemu narodu, temveč tudi njegovim oddaljenim zaveznikom v zahodnem svetu, da bo končno iz temačnih dni poraza le posijalo sonce zmage. Toda tudi takrat, ko je ail najvidnejša pojava v azijski borbi in so ga slavih vsi, so njegove misli bile prej misli strankarskega voditelja kot pa narodnega voditelja. Po vojni bi bili komunisti. iz svojih posebnih razlogov pripravljeni sprejeti ga kot voditelja koahcije vseh strank, toda Čangkajšek je ta nasvet odločno zavrgel, ker je upal, da be lahko zdrobil svoje nasprotnike s silo. V tem upanju je živel vse dotlej, ko so pričeli komunisti ofenzivo proti Mandžuriji. Cangkajškova pohtika in značaj njegove osebe sta onemogočala, da bi lahko dosegel kakšen kompromis s komunisti. Nepopustljivo vztrajanje pri svojih idejah ter njegovo trdovratno odklanjanje, da bi zavrgel reakcionarne in dvomljive svetovalce, sta mu polagoma odtegnili podporo liberalnih elementov nove Kitajske. Tudi tisti, ki so videli v njegovi vladi še zadnji branik proti naraščajoči poplavi komunizma, česar so se bah, so končno spoznali, da je treba napraviti konec njegovemu neuspešnemu in koruptnemu režimu. Toda to, kar je pospešilo njegov odstop, ni bilo toliko upadajoči vpliv desničarsko usmerjenih skupin v Kuomintang« kot pa sklep ministrskega predsednika dr. Sun Fo-ja (ki je sin Sunjatsena), da se je nemogoče uspešno upirati komunističnim zahtevam. Kakor določa kitajska ustava, bo podpredsednik republike general Li Tsung Jen avtomatično prevzel vodstvo države. Li Tsung Jen, ki je sijajen vojak in odličen upravnik ter mož liberalnih nazorov, ni imel nikoli prilike, da bi lahko izvedel svoj program razširjenja vladne osnove. Za to pa bo danes naj-brže že prekasno. Mir na Kitajskem je danes v rokah komunistov, če ti danes še želijo koahcijo, bo Li Tsung Jen mogoče mož, s katerim bi oni morda hoteli razpravljati. Sedanja zmernost kitajskih komunistov je najbrže le taktična. Njihovo pravo stališče bomo spoznah, ko bodo imeli oblast že trdno v rokah in ko ne bodo več potrebovali pristanka tistih, ki so zdaj zaradi vojne utrujenosti pripravljeni sodelovati z njimi. Vsekakor pa bo režim, ki ga bodo ustanovili komunisti, gledal v zadevah zunanje poh-tike v Moskvo ter bo bolj pod moskovskim vplivom kot pa vsi drugi režimi. Ni verjetno, da bodo zanamci obsojali Čangkajška, ker ni hotel skleniti kompromisa s komunizmom. Da z njim ni kompromisa, je Čangkajšek vedel bolje kot pa mnogi državniki srednje Evrope. Resnična tragedija pa je v tem, da je Čangkajšek sklepal kompromise s svojimi lastnimi načeh, ki vtelešujejo nauke Sunjatsena in kateri so ga navdihovali v mladosti. Naj bo že naša sodba kakršna hoče, Kitajska se zdaj vrača na pot revolucije. Za zdaj je še nemogoče napovedati izid komunističnega triumfa. Mnoge rase in mnoga prepričanja so si že skušala pridobiti nadoblast nad Kitajsko. Uspela pa še ni nobena. („The Times“) rem se takoj pojavlja zaskrbljeno vprašanje: ah more prevoz po zraku izpolniti prvi pogoj? Le povprečno preračunano bi rabili 1.000 letal dnevno, ki bi pripeljala vsak dan po 6500 ton živil in drugih potrebščin. Berlinska oskrba po iraku je premagala zimo Prvi božič v Čile Te mu c o, 2. jan. 1949. Mesec in pol pred zadnjimi božičnimi prazniki sem prišel iz Koroškega v južnoameriško državo čile. Ker mi je šlo v Šmihelu na Koroškem dobro, na domači zemlji in med domačimi ljudmi, tukaj pa sedaj premagujem prve večje in manjše težave vživljanja v nove razmere in v novo življenje, je razumljivo, da mi misli pogostoma uhajajo v prelepi košček naše zemlje na Koroškem, zlasti še na dolino pod Peco in na Peco samo, ki je sedaj gotovo vsa lepa in bela pod snežno odejo. Preživel sem tukaj prve božične praznike, ki imajo nekatere posebnosti, ki jih v Evropi ni. Rad bi to na kratko popisal svojim sobratom, prijateljem in znancem na Koroškem. Pa ker je pisanja preveč, če bi hotel pisati vsakemu posameznemu in tudi časa ni za to, pišem o tem samo svoji stari prijateljici „Koroški Kroniki“ in naj ona, ki pride vsak teden v stik z vsemi koroškimi Slovenci, poroča naprej.. Prva in največja posebnost za novo-došlega Evropejca je tukaj ta, da se božič obhaja v poletnem času. Tukaj je južni del zemeljske krogle in so vsi letni časi ravno narobe kakor v Evropi. Mesec december je tukaj podoben evropskemu mesecu juniju. Ravno okrog božiča se začne tukaj največ ja poletna vročina. Sicer je tukaj v Temuco, kjer sem te prve praznike preživel, že toliko na jugu, da dnevi niso preveč vroči, noči pa so tudi poleti večkrat kar precej hladne, kar je za nočni počitek zelo ugodno. Kot daljna priprava na praznike je seveda tudi tukaj adventni čas z vso svojo resno in globoko liturgijo. V ta čas pade največji Marijin praznik Brezmadežno spočetje, ki ga Čilenci zelo lepo obhajajo. Na ta praznik se tukaj na prav slovesen način zaključi mesečna Marijina pobožnost, ki je kakor majniška pobožnost v Evropi. Ta pobožnost je tukaj še nekako bolj izrazita in ima značaj prave narodne pobožnosti in tudi praznik 8. decembra praznuje prav slovesno ves narod. Tudi vsi časopisi in radio so zelo v službi te pobožnosti. Vsak Čilenec, ki še količkaj čuti s Cerkvijo in se ima za kristjana, prejme za praznik Brezmadežnega spočetja svete zakramente, kar velja po posebnem odobrenju svete stolice tukaj za opravljeno velikonočno dolžnost prejema svetega obhajila. Na praznik Brezmadežne se v Temuco zaključi mesečna Marijina pobožnost z veliko procesijo skozi mesto v predmestje k votlini Lurške Gospe, kjer je za vse mesto skupna zaključna pobožnost. Ta procesija je za človeka veliko doživetje. Osrednjo točko procesije je tvorilo veliko vozilo, na kateremu je bil prikazan velik iz vate narejen labod, ki plava po morju, na hrbtu pa mu je stal velik kip Marije Morske Zvezde. Vlekli so to vozilo vojaki, za njim pa je stopal škof v spremstvu mestne duhovščine. Poleg različnih zastav, zlasti zastav Katoliške akcije, godb na nihala je bil lep pogled na del procesije, ki ga je sestavljal dijaški zavod sv. Jožefa, ki šteje okrog šeststo dijakov. Spredaj je korakala petdesetčlanska dijaška godba na pihala, za njo pa vsi dijaki v enakih belih oblekah, belih hlačah, belih srajcah, s pasovi in prekoramnicami v barvah narodne zastave. Čilska državna zastava ima iste in ravno tako razporejene barve kakor jugoslovanska. V procesiji so ljudje po skupinah prepevali nabožne pesmi in vzklikali: Živela Devica Marija, živel sveti oče, živela Katoliška akcija in podobno. Ni v tej procesiji kake posebne pobožnosti, je pa to nekaka zunanja manifestacija na čast Materi božji, ki tudi ni brez pomena. Pred Lurško votlino se je zbralo okrog 20.000 ljudi, kar je za Temuco s 45.000 prebivalci kar dovolj. Tukaj je bila zaključna pridiga, škof je molil zaključno in po,svetilno molitev Mariji, Kraljici majnika, sledil je blagoslov z Najsvetejšim. Vso pobožnost so prenašali po mikrofonih in radiu. Neposredna priprava na božič je de-vetdnevnica, pobožnost na čast Detetu Jezusu. Zanimivo je tukaj to, da so ves ta čas že postavljene jaslice, seveda brez svete Družine. Jožefa in Marijo postavijo v hlevček na sveti večer, Je-zuščka pa zanese v jaslice duhovnik med polnočno sveto mašo po gloriji. Na Silvestrovo popoldne in tja do polnoči ima dušni pastir veliko dela s krščevanjem, porokami in spovedovanjem. To je vedno ob večjih praznikih. Od enajste do dvanajste ure ponoči je bil v tukajšnji župnijski cerkvi Marije Pomočnice koncert božičnih pesmi. Pa to ni bilo tako, kakor zadnja leta v Šmihelu, kjer je cerkveni zbor pred polnočnico zapel nekaj lepih božičnih, ampak je bil po zvočniku prenos iz gramofona v zakristiji. Čisto po amerikansko. Ob dvanajsti uri sem začel z slovesno peto sveto mašo. Domači duhovniki so bili medtem v spovednicah, kjer gre meni zaradi jezika še nekoliko težko. Po Dominus vobiseum po gloriji sem zanesel Jezuščka v jaslice, ki mi ga je prinesel cerkovnik na oltar. Takoj po sveti maši sem šel zopet po Jezuščka v jaslice in sem ga dajal pri obhajilni mizi poljubovati vernikom. Tako je tukaj navada. Precej časa je trajalo, da so prišli vsi na vrsto. Po polnočnici šele sem imel priliko, da sem sam v svoji sobici pred majhnimi jaslicami, ki sem jih prinesel s seboj s Koroškega, doživljal v miru skrivnost svete noči. Prelistal sem svoj dnevnik, obračal sem liste svojega spomina in sem primerjal svoj letošnji božič s prejšnjimi nazaj, dokler sega moj spomin, prav do tja, ko sem ga obhajal še kot otrok v družbi staršev, bratov in sestra doma in še nisem vedel, kaj je hudo, kaj so življenjske skrbi, kaj je begunstvo, kaj so težave duhovniškega poklica. Duhovnik nekako prav ob takih trenutkih najbolj doživi pri sebi svoje poslanstvo: Tukaj si, pa ne da bi mislil nase, da bi živel sebi, ampak da bi bil v skrbeh za druge, da bi se žrtvoval za dinge. Bog te je poklical, da se odpoveš osebnemu udobju, družinskemu življenju, da mu slediš, kamor te kliče in se povsod vsega predaš delu za reševanje duš. Ta pot je večkrat zelo trda in včasih tudi s krvjo oblita, je pa za duhovnika samega, če hodi res vztrajno in neustrašeno po njej, vir velikega notranjega miru in zadovoljstva, je vir velikega zasluženja za nebesa. Božičnemu prazniku sledi praznik Nedolžnih otročičev. Pri nas doma in na Koroškem je na ta dan v navadi tepež-kanje ali „šapanje“. Tukaj tega ne poznajo, pač pa je ta dan tukaj kakor pri nas prvi april. Vse dopoldne sem pazil, da me ne bo kdo kaj „navlekel.“ Ko pa se je bližala dvanajsta ura, manjkalo je samo še tri minute, me je poklical moj župnik pater Ferdinand, naj grem k telefonu, ker me nekdo kliče. Ves navdušen ob misli, da me kliče gospod Janez, sem tekel k telefonu. Še na misel mi ni prišlo, da bi bila lahko potegavščina prvega aprila. Spoznal sem to šele, ko sem našel telefon zaprt in sta se mi začela zadaj pater Ferdinand in pater Jure prav od srca smejati. Žalibog se maščevati nisem več mogel, ne nad njima ne nad kom drugim, ker je v zvoniku ura že udarjala poldne in ni dovoljeno več lagati. Za Novo leto je bilo zopet veliko krt stoV in več porok. Zadnja oseba, ki sem jo krstil v letu 1948, je bila osemnajstletno dekle, ki si je izbralo ime Marjeta. Čile je še zelo misijonska dežela in je veliko krstov odraslih otrok, fantov in deklet. Ob zaključku leta je zapisanih v župnijskih knjigah za preteklo leto 128 porok in 989 krstov. Novo leto začno tukaj res prav slovesno. Tuljenje siren po mestu, vseh lokomotiv na kolodvoru, zvonjenje zvonov je povzročilo, da so začeli tuliti še psi, ki jim je šlo vse to že preveč na „živce“. Kmalu za tenj pa se začne velik živ-žav po ulicah. Vsak hoče že takoj po polnoči voščiti srečno novo leto svojim prijateljem in znancem. Voščijo ne samo z besedami in stiskanjem rok, ampak tudi z krepkim objemom in po-trepljanjem z desno roko po hrbtu. Tako na kratko o nekaterih zunanjih posebnostih božičnih praznikov tukaj. Öb teh in še drugih prilikah sem spoznal, da je to ljudstvo tukaj srčno zelo dobro in tudi vemo, je pa versko zelo samo zunanje, brez globin, brez pravega življenja. Tukaj čakajo duhovnika in laičnega apostola v Katoliški akciji še velike naloge. Po božičnih praznikih se začne tukaj čas dvomesečnih poletnih počitnic. Vse govori sedaj samo o tem, kako bi mogli čim bolj pametno ali nespametno izrabiti ta čas. Zame ta čas ne bodo počitnice, pač pa čas mirnega in pridnega študija španskega jezika, da bom mogel z marcem začeti že pridno pomagati tukajšnjim duhovnikom pri obilnem dušnopastirskem delu/ —gtn— Mednarodna zveza delavskih sindikatov Odpor proti komunističnim ciljem za nadvlado v sindikalnih organizacijah in njih smernicah je dosegel odločilno razdobje. Sindikalne organizacije nekomunističnih delavcev so zato sklenile ustanoviti novo nekomunistično sindikalno zvezo delavcev. Novo mednarodno zvezo svobodnih delavskih sindikatov nameravajo urediti na kontinentalni (celinski) osnovi. To se pravi ,da bodo med seboj tesneje po- fjl m kmetski fguni W^lgadovinska povest jfc: Spisal dr Ožbolt J/aurng (Nadaljevanje) 10. Kdaj so zidali cerkev, se ne da ugotoviti. Iz listine z dne 19. oktobra 1386, ki jo je pisal oglejski patriarh in kardinal Fram ciscus lastnoročno, ko je bival v Kapli, povzemamo, da je stala že tedaj cerkev, ker dobi vsak 80 dni odpustka, kdor sprejn^e na dan posvečenja cerkve pri D. M. v Trnju svete zakramente. Bržkone je kardinal ta dan cerkev posvetil. Dne 24. septembra 1473 so prihrumeli krvoločni Turki skozi Kokro preko Jezerskega vrha in iz Solčave preko Št. Lenarta v Kaplo, ki so jo požgali. Kapelčani so zbežali v skalovje v Tabrih in od tam valili kamenje na Turke, jih tako 17 ubili in zajeli 200 konj. Ker so Turki večkrat vpadali v te kraje, so sklenili Korošci, da se zavarujejo. Sezidali so leta 1479 v kapelski soteski trdnjavi, ki se imenujeta Tabri. Od teh trdnjav se vidijo še sedaj na obeh straneh Bele na strmih skalah razvdine. Trdnjavi sta bili med seboj zvezani z viso- kim zidom, ki je segal čez Belo. Na cesti pa so bila železna vrata. Ko so dogotovili tabre, so bili ljudje tako veseli, da je nastala celo narodna pesem, od katere pa so znane le dve vrstici: O ti preljuba kremlica, Ti si naša zabranica. . Narodna pripovedka ve povedati, di so pridrli leta 1783 Turki sem od Podjunske doline. Njim na čelu je bil Ahmet-paša. Turek je požgal Reberco in: Z junske doline če v Kaplo predreti, V cerkvi Marije hlev konjski imeti. Toda Kapelčani zajezijo Belo v Tabrih, voda nastopa tako visoko, da stoji že do podnožja D. M. v Trnju. Paša stopi na goro v skalovje in, ko zagleda odtod Kaplo in romarsko cerkev D. M., zagrozi, da potopi Kapelčane v krvi, cerkev pa spremeni v konjski hlev. Ali v nebeški zarji se zasveti tedaj Marijino ime, iz jasnega neba trešči strela v turškega pašo, slap zruši pečevje in vtisne podobo turške glave v skalo, jez se podere in poplavi Turke, ki se potopijo v Beli. Turški sultan je nabil pozneje v globoki Turčiji železna pisma, da ne pride več v ušive Luče, lažnivo Solčavo in železno Kaplo. Od tistega časa se imenuje Kapla železna. Luče pa je označil ušive, ker so baje Turke uši snedle, Solčavani pa so sovražnika ob gosti megli zapeljali v prepad »Peklo«, kjer so se vsi pobili. Do Matere božje v Trnju je imelo ljudstvo veliko zaupanje in ljubezen. Od daleč so hodili romarji tu sem na božjo pot v tolike številu, da je bilo koncem XVIII. sto- letja na binkoštni praznik 7000 ljudi pri obhajilu. Dogajali so se tudi čudeži, kar kaže še sedaj 25 votivnih podob iz prejšnjega stoletja. Tako je postala ta cerkev znana daleč okoli po Koroškem in tudi na Štajerskem noter do Gornjega grada. Vsako leto so romali ljudje k tej cerkvi, posebno pa na Veliko in Malo Gospojnico ter na praznik Marijinega imena. A reforme cesarja Jožefa II. tudi tej cerkvi niso prizanesle in to je povzročilo dosti razburjenja. Začetek pa je bil na dan Si-manovega sejma v Kapli leta 1785. Ta sejem je eden največjih posebno radi tega, ker je treba nakupiti stvari, ki se rabijo preko zime. Že osem dni prej je dal trški sodnik Hagen pri rotovškem oknu postaviti leseno roko z mečem v roki v znamenje, da ie od tega časa vsak, ki pride v območje trga, podvržen postavam in uživa tudi zaščito trške oblasti. Že dan pred sv, šimanom so se pripeljali trgovci iz daljnih krajev, tako iz Celovca, Velikovca, Pliberka. Po gostilnah je postalo življenje živahno, gostilničarke so potiskale kar po cela teleta in svinje v veliko peč, da drugi dan ni toliko dela. Pri Bošteju in Koclju so se že napolnili prostori in vsa prenočišča so bila oddana. Trgovci in kramarji so sedeli po skupinah skupaj in se živahno pogovarjali, saj je vsak upal, da bo drugi dan prodal kolikor mogoče veliko blaga. (Dalje prihodnjič) vezane najprej evropska ,ameriška, avstralska in druge strokovne zveze, ker ima vsaka celina posebne razmere in so delavske koristi tam različne od potreb delovnega ljudstva na drugih kontinentih. V novi mednarodni sindikalni zvezi bodo štiri celinske organizacije :evrop-ska, vseameriška, azijska in afriška. Vrhovni odbor bo imel bolj zvezno in vzporeditveno nalogo, ne pa da bi igral vlogo nekakšnega diktatorskega vodstva. Ta ureditev pomeni najboljše poroštvo pred nevarnostjo, da bi se vpliva nad organizacijo polastila kaka politična stranka, kak oblasten posameznik ali kaka država. Nauk, ki ga je svetovno delavstvo dobilo iz samovolje rdečih oblastnikov v sedanji mednarodni sindikalni zvezi, je bil, kakor vse kaže, dober. Delavstvo je šlo rdečim emisarjem enkrat na led, zdaj pa je spoznalo, v kakšne namene so ga hoteli izkoristiti. Z razbitjem sedanje mednarodne sindikalne zveze bosta Sovjetska zveza in svetovni komunizem doživela enega najhujših in najbolj odločilnih udarcev v zgodovini. Zadalo jim ga bo delavstvo, tisti sloj, ki je v začetku komunizmu in njegovi propagandi najbolj verjel in mu z velikanskimi žrtvami tudi v marsičem pomagal do zmage. Nihče se ni v svojih pričakovanjih tako razočaral, kakor se je delavstvo, ki je v borbi za svoje koristi zaupalo komunistom. Namesto obljubljene diktature proletarijata je dobilo sužnost, kakršne zgodovina ne pomni. Zdaj so se delavcem začele odpirati oči. Njihovo spoznanje in njihovo strez-nenje, ki bo zdaj dobilo izraza v novi mednarodni zvezi delavskih strokovnih organizacij, bo svetu odslej najboljša in najzanesljivejša obramba proti komu» nizmu. (CAD) LEV FLORIJAN: Momeo m $u£ija „Nedelja je danes. Najbolj žalostna nedelja mojega življenja. Morda se Vam to ne zdi tako važno kot meni, pa Vas bo morda le malo zanimalo, ker ste Vi, visokospoštovana gospodična Virginija kriva moje tolikanj prezgodnje smrti. Sedaj namreč, ko to moje poslednje pisanje berete s suhimi očmi, mene že ni več in moj duh se je ločil od telesa. Saj ne pravim, da ste edino Vi, visokospoštovana gospodična kriva mojega nesrečnega konca v cvetu mladosti, toda zaradi Vas nisem bil nikdar v življenju srečen. Zaradi Vas nisem mogel ne dihati ne jesti, ne spati in ne delati. Kajti Vaše nedolžne oči me zasledujejo dan in noč. Jaz nesrečnež niti misliti ne smem na to, da moram toliko trpeti, Vi pa niti ne veste, kako Vas ljubim. Tako je torej ta moja ljubezen velika neumnost, ker ljubim samo jaz in vi o tem nič ne veste. Nikdar se Vas nisem upal nagovoriti. Gledal sem Vas iz daljave in se Vas bal... Toda, kaj Vam sedaj vse to pravim? Sedaj sem itak mrtev. Morda se spomnite nekoga, ki je stal pod Vašim oknom ure in ure, tako rekoč ves čas. kadar ni imel uradnih ur za stranke in naj je lilo ali snežilo. To sem bil jaz. Tisti poleg mene pa je_ bil moj pes, kateremu je irne Fifi in ki je sedaj brez gospodarja, zapuščen prav tako, kot sem bil jaz v dneh svojega življenja. Oba sva čakala pod oknom Vaše usmiljene besede. Pa sva stala zaman ... Vedno sem upal. da me boste uslišala, Vi pa niste vedela, da Vas ljubim, ker se Vam nisem upal povedati, da Vas ne bi užalil. Tako, vidite, je moje življenje popolnoma zgrešeno, ker itak ne morem več živeti. Zaradi naraščajoče draginje namreč je postala moja plača tako neizdatna, da tudi iz finančnih razlogov nimam pomislekov glede smrti, ker bi ali moral začeti z dolgovi ali pa se oženiti z bogato devico. To pa je nemogoče, ker sem vedno ljubil samo Vas. Pri tej priliki naj omenim, da znam tudi sam krpati nogavice, pomivati posodo in kuhati. To je vse, kar bi hotel napraviti za Vas. Po moji smrti pa bi lahko dobili mojo pokojnino. Tako bo pač ostala državi, ker drugih potomcev nimam. Jaz sam je ne rabim, ker sem že. kakor sem rekel, mrtev. Smrt je možu, kakršen sem jaz, igrača v primeri z mukami moje nesrečne ljubezni. In v tem duhu sprejmite moje poslednje pozdrave. Vaš Kazimir Knajfar, Žolnirjeva ul, 12a.“ „Fifi!“ je zaklical samomorilec, „kaj naj s teboj?“ Fifi pa je spokojno dremal in ni polagal posebne važnosti na poslednje vzklike svoje gospodarja. „Fifi!“ je tedaj povzel samomorilec ponovno, „kaj naj s teboj? Edino ti mi še delaš skrbi na tem svetu. Z vsem ostalim sem obračunal.“ Kazimir je pismo zaprl, napisal nanj naslov izvoljenke in prilepil znamko postrani, kajti prilepiti znamko postrani pomeni po tajnih pravilih., ljubezen. „Najbolje je, da pismo neseva na pošto, kajti po moji smrti bodo prebrskali vsak kotiček in ne bi bilo prav, če bi ves svet izvedel za mojo nesrečno ljubezen.“ Na pisalni mizi je stala steklenička z napisom „Strup!“ in mrtvaško glavo. Kazimir jo je vzel v roko, jo pogledal z vdanimi očmi in na obrazu so se mu začrtali sledovi trpljenja. S tresočo roko jo je položil nazaj, odločen, da izpije strup, ko se vrne s pošte. Sla sta na ulico. Sprva sta hodila po blatu. Saj ni več važno. Jutri itak ne bo več treba snažiti čevljev. Ko je prišel nasproti avtobus, sta se mu raje umaknila, ker je Kazimir strup že kupil in je hotel zato ostati pri tem načinu smrti. Ko sta prišla mimo kavarne, je Kazimir pomislil na denar, ki ga še ima v denarnici, kajti ni še dolgo tega, kar je debil plačo. Bodla ga je misel, da bi ga po njegovi smrti dobil nekdo, ki nima prav nikakih zaslug za njegov konec. „Tudi ves denar bova še nocoj zapravila, v kavarno greva. Toda prej oddava, sicer bo prepozno .. .“ In tako sta vsa blatna prišla do glavne pošte in vrgla pismo v predal. „Tako,“ je vzdihnil samomorilec, „sedaj sem za ta svet pravzaprav že umrl, kajti čim pritisnejo pečat na pismo, je že postalo dokaz o moji prezgodnji smrti. Sedaj se zato ne morem več drugače odločiti, kot da ostanem mrtev, kajti, kar je uradno, to drži.“ Pri teh mislih so mu solze ponovno zalile žalostne oči, ker se je sam sebi neskončno smilil spričo svojega ranjenega srca. Nato sta se obrnila in šla nazaj isto pot. Ko sta tako hodila vsa blatna, jima je kavarna takorekoe kar sama prišla nasproti. Stopila sta in sedla prav v sredo velike dvorane. Fifi na stol poleg gospodarja, ki je naročil steklenico ruma. Da bi umrl minie vesti, je sklenil, da se ne smatra več za člana ..Abstinent-ske prisege.“ Danes je itak vsega konec. Saj ne pije zato, da bi se napil, temveč zato, da se iznebi denarja. In prav zato si je nalil kozarec do vrha in ga v dušku izpraznil. Bila je že skoraj polnoč, ko sta sedela pri tretji steklenici. Denarja pa ni hotelo biti konec. Prvič v življenju je imel Kazimir občutek, da ima preveč denarja. „Kaj mi to koristi sedaj, ko je že prepozno“, si je mislil. ..Toda odnehal ne bom. Iznebil se ga bom do poslednjega groša.“ ' Čim bolj je pil, tem manj se mu je zdela grozna misel na smrt, toda tem bolj jo je obžaloval. „Skoda, da moram umreti, kajne ,Fifi‘,“ je šepnil psu na uho. „Vendar pa ni vredno, da bi sedaj še pomišljal o tem.“ Tedaj so Fifiju, ki ni bil vajen kavarniškega dima, začele teči grenke solze, ko je gledal gospodarja s svojimi velikimi očmi. Kazimir ga je ginjeno objel ter začel poljubljati. Spričo tolike pasje vdanosti ga je minila prav vsa slaba volja in ni bilo dolgo, pa je začel peti. Sprva sam zase in za psa, potem pa vedno glasneje. Kmalu se je pri mizi nabrala družba in Kazimir je naročal. Vsi so bili dobre volje zaradi njegove gostoljubnosti. Toda ko je hotel vstati, se mu ni več posrečilo. Zato je natakar prišel z računom. Kazimir je hitro izpil še en kozarec in, ko je potegnil listnico, se mu je dozdevalo, da nima dovolj denarja. Dal je ves denar natakarju pa še uro, ki sicer ni bila zlata, a lesena tudi ne. Sedaj, ko se podaja tja, kjer nobena ura ne bije več, je itak ne potrebuje. Se enkrat je pogledal proti stropu in mislil, da stoji na glavi. Zato se je tem bolj oprijel mize, da ne bi padel s stola in zaspal. Se to je slišal: „Pijan je“, potem pa nič več. Ura je bila dve, ko so ga prinesli domov ih ga oblečenega položili na posteljo. Fifi pa se je vlegel poleg in zadremal. * Ko je gospodična Virginija zjutraj vstala, ji je poštar prinesel žalostno vest o prezgodnji smrti pokojnega gospoda Kazimira. Zajokala je v svoji nedolžnosti, ker se je — popolnoma pravilno — smatrala za vzrok njegove smrti. Spomnila se je, da je tolikokrat gledala pokojnika z okna in si pri tem mislila: „Kako srečna mora biti ona, na katero s svojim psom čaka ure in ure ...!“ Gospodična Virginija ni več ravno najmlajša in, čeprav je še dobro oblikovana, jih šteje že skoraj štirideset. Zato jo je vest o smrti edinega častilca, o katerem je imela pismen dokaz njegove ljubezni, pretresla prav posebno globoko. Hitro se je napravila, vzela nekaj rož iz vaze in stekla do prvega stražnika in z njim potem v pokojnikovo stanovanje. Čez nekaj minut sta v trpki žalosti stala ob postelji. Virginija je ihtela, stražnik se je odkril, Fifi pa je, temu primerno otožen, lizal svoji prednji taci. Toda gospodična Virginija ni bila dol-go brez uma. Tudi stražnik je postaven mož. In v tem, ko je še vsa drhtela, se je naslonila na stražnika, iščoč vsaj malo utehe za svojo bolečino. Ni se še dobro naslonila nanj, pa je Kazimir prav na rahlo vzdihnil. Tedaj se je močno prestrašila in zardela. „Jej, gospod stražnik“, je rekla, „saj je še živ!“ . A človek je človek in ženska je ženska. V tem trenutku se je videla, kako stoji pred oltarjem v beli obleki s šopkom lilij v roki in mirtinim vencem na glavi. „Brž zdravnika, brž“, je zaklicala stražniku, še preden je privid minil, In stražnik je presenečen odhitel. Kmalu je prišel zdravnik. Prijel je „samomorilca“ za roko in prisluhnil srčnim uhripom ki pa so bili popolnoma v redu, medtem ko so Virginiji sijale solze upanja iz srečnih oči. „Kajne, da imate še upanje, gospod zdravnik?“ ga je vprašala; kajti v zdravnikovih rokah je ležala vsa njena bodočnost.“ „Da, še je pravočasno“, je dejal in ustnice so se mu v kotih hudomušno krivile, ker je spoznal, da „samomorilec“ čisto normalno spi globoko spanje po preobilo zaužitem alkoholu. „Morda ga bomo lahko rešili. To je strup, s katerim ss ljudje zelo radi zastrupljajo. Vendar ni najhujši . . „ ... dajte mu mrzle obkladke na glavo“ je dejal, to je vse, kar lahko zaenkrat storimo ...“ Virginija se je takoj spravila na delo z veliko vnemo. Tedaj se je Kazimir zaradi kapljice vode, ki mu je smuknila po vratu navzdol, začel prebujati. Pomencal si je oči, jih previdno odprl, saj ni vedel, ali je v nebesih ali neklu. Nenadoma pa je sunkovito skočil pokonci. „Virginija!“, je hripavo zaklical, „kje sem, ali sem živ ali mrtev?“ Pojav njegove izvoljenke ga je tako Trije razbojniki so se hoteli nekoč kopati. Ko so tako potovali, so prišli ob bregu reke do majhne koče. V koči je sedela stara žena. Roparji so dali stari ženi z zlatom napolnjeno mošnjo in so rekli : „Gemo se kopat. Shrani nam to vrečico, dokler ne pridemo ponjo in je ne terjamo nazaj. Toda pazi, ne daj je nobenemu izmed nas samemu, marveč samo, če vsi trije pridemo ponjo.“ Stara žena je prevzela denarno mošnjo in jo je shranila. Toda roparji so pozabili, da bi vzeli glavnik s seboj in so poslali tovariša nazaj, da bi zahteval od stare žene glasnik. Pvopar je šel k ženi in ji je rekel: „Moja prijatelja sta me poslala po denar, daj mi ga!" Stara žena pa je odgovorila: „Rekli pa ste mi vendar, da ga smem dati samo, če pridete vsi trije ponj.“ Tedaj je rekel ropar: „Vprašaj ju torej, tam na bregu sedita!“ Zena je stopila pred kočo in je zaklicala ostalima dvema razbojnikoma: „Ali naj mu ga dam ali ne?“ Tađva sta zaklicala nazaj: „Da, daj mu ga!“ Stara žena je nato šla po mošnjo z denarjem in jo je dala roparju. Ropar jo je vzel in je zbežal z njo čez polje. Druga dva roparja sta čakala in čakala, sta se skopala, sta nato zopet čakala na bregu, toda tretjega še vedno ni bilo nazaj. Slednjič sta se obrisala, oblekla in šla k stari ženi ter jo vpra- presenetil, da se je ves iz sebe zleknil nazaj na blazine, ne da bi počakal odgovora. Se ve.s prestrašen je iznova čul glas Virginije, kot glas iz nebes ... „Ah, Kazimir, jaz sem, tvoja Virginija, prav zares sem jaz ...“ S temi besedami se mu je vrgla okrog vratu z vso težo svojega telesa, hoteč ga ohraniti pri življenju. Siloviti pritisk je Kazimira spravil popolnoma k zavesti. Zdravnik se je ves čas muzal, sedaj pa je spravi! svoje instrumente in odšel. Pred vrati je tiho rekel tamkaj stoječemu stražniku: „Poglejte še enkrat v sobo, jaz mu ne morem več pomagati. Prišel sem prepozno .. Ko je še stražnik pogledal v sobo, je našel oba tesno objeta „Res“, je dejal, „ni mu več pomoči ...“ Nato je vrata tiho zaprl, da ne bi motil sreče, se zasmejal in odšel. * Kazimir pa je ime! glavo, kot da bi bila polna težkega svinca. Tudi njegove misli niso bile nič kaj urejene. In še v želodcu ga je čudno tiščalo. „Tako slabo se počutim, Virginija“, ji je rekel komaj slišno. Dala mu je kozarec vode. Tedaj je opazila na pisalni mizi stekleničico z napisom „Strup“. „Ah, moj Bog!“ je dihnila in sedla na stol sredi sobe. Ze ob samem pogledu na strup bi skoraj umrla, njen Kazimir pa je moral piti to grenko tekočino zaradi nje. Zato mu je vsa bleda rekla: „Kmalu bi te izgubila ... In to vse si hotel storiti zaradi mene, umreti. . . Kako sem srečna, da sem te v zadnjem trenutku rešila tako grozne smrti .. . Tvoja hečem biti za vedno .., Kazimir . .. Ali me hočeš? . . .“ Kazimir se je čutil junaka, čeprav se mu je obračal želodec. Samo hvaležno ji je pokimal z glavo, kajti ust si ni upal odpreti, ker se je bal, da mu bo potem še bolj slabo . .. Na srečo Virginija ni ruti opazila, da je steklenička s strupom še vedno polna. Zato je Kazimir menil, da je bolje, če nikdar ne izve, kako je skupaj s Fi-fijem v kavarni jemal slovo od tega žalostnega življenja. Čez mesec dni pa so orgle v stolnici slovesno bučale ob poroki gospodične Virginije in gospoda Kazimira Kna.j-farja. šala. kje je njun tovariš. Stara žena je .pripovedovala ,da je bil pri njej, da je odšel. „Ali ti nismo rekli," sta jo nahrulila razbojnika, „da ne smeš dati denarja, če ni pridemo vsi tri ponj?“ Z:, tonj se je izgovarjala stara žena, da je dala vrečo tretjemu samo na njuno potrdilo, razbojnika sta jo kljub ’°-mu spravila pred sodišče. Zdaj je posedala stara žena dar za dnem žalostna pred svojo kočo in ni vedela, kako naj nesrečo odvrne od sebe. Ko je tako jokala, je prišel po potu pobič in ji je rekel: ,,He, mamica, zakaj jokaš tako bridko? Morebiti ti morem pomagati.“ Stara žena je pripovedovala dečku, kako se ji je zgodilo z denarno mošnjo in jo pristavila ,da mora jutri iti pred sodnika. Tedaj ji je dal zviti pobič tale aa-sv,et: „Le mirno pojdi leč in jutri, ko prideš na sodnijo, reci: Mošnja z denarjem je pri meni in dam jo tudi nazaj, če oni. ki so mi jo dali hranit, vsi trije hkrati pridejo ponjo.“ Drugo jutro je stara žena v resnici šla k sodniku in je rekla: „Možje so bili trije: dali so mi vrečico in so mi ukazali. da jim jo smem dati nazaj samo, če jo zahtevajo vsi trije skupno Naj torej ta dva poiščeta tretjega, da jim morem dati denar nazaj.“ Tako je rešil nasvet malega fanta staro ženo pred ječo. *.............................. xa$i—21,15 poroč. in koment. v srbo-hrv. 21,15—21,30 poroč. in koment. v slovenšč. Radio Usi - ftostaja IL (Slovenske oddaje) Dnevne oddaje: 7,30 do 8,00; 11,30 do 14,30; 17.30 do 24,00. Nedeljske oddaje: 7.30 do 8,30: 9,30 do 14,30; 16,30 do 24,00. Poročila dnevno ob: 7,45; 12,45; 1.9,45; 23,15. Postaja oddaja na valu 203,6 metra. tiho pripomnil župnik in zamežikal, kakor da ga slepi nevidna luč. „Poznali smo teorije .vedeli, kaj je učil Spinoza in Schopenhauer, Kant in Tomaž Akvinčan. Vedeli smo za vse razlage božje besede in poznali njeno globokost, toda premalo smo znali biti ljudje.“ Kakor izpovedovanje je vrelo iz župnika. Klemen je molčal. „Sredi tega odtrganega sveta se ne znajdemo. Preveč smo ostali na površju. In to nas tepe.“ „Da, to nas tepe,“ ponovi Klemen. In kakor da oba čutita krivdo, ki jo nista sama zakrivila, temveč jo le prevzela kot dediščino, sta obmolčala. Sele čez čas je dejal Klemen: „Novi časi so prinesli nove stvari: Ponižali so človeka, pograbili ga v svojo hitrico in to je prineslo nesrečo. Za na.s se je odprla nova stran pasto-ralke.*“ Klemen je obiskal prijatelje. Ser-njavski ga je sprejel z neizrečenim veseljem. „Nekaj se odstira,“ je skoraj šepnil. Iz Klemena je dihala planinska sočnost. „Le kaj neki?“ se je zasmejal. 9 nauk o dušnem pastirstvu. (Dalje prihodnjič.) „Koroška Kronika* izhaja vsak petek — Cena za naročnike mesečno: za tuzemstvo 2 S v inozemstvo S S — Uredništvo lista |e v Celovcu, Völkermarkte; Ring 25/ — Tel. 3651/02. — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, Völkerrrtark'er Ring 25/1 Tei 3651/96 — Mesečno naročnino je treba plačati v naprej. — Rokopisi se ne vračajo. Tiska: Tiskarna „Carinthia" v Celovcu. Vse vrste vozila Vam popravi solidno in poceni Ate» £uoet automehanicna delavnica CELOVEC Völkermarktcr Straße }8 Telefon 234} DIPL. ING. Anton Koschat ARHITEKT mestni stavbenik Celovec St.-Ruprechterstr. 43 Telefon 30 H Hitro in natančno izpolni vsa Vaša naročila TISKARNA KARL BAUER CELOVEC Karfreit Srafje 17 Telefon 39-6-52 Priporoča se Vam / . Albert Pflüger skladišče usnja Celovec 10. Oktober Straße 8 Uvoz živil - veletrgovina 76an£ Qaritz Trgovska družba z n. z. Celovec St.-Ruprechtef Straße 17 — Telefon 28-39 Podružnici: S«. Veit a. d. Glan - St. Vid ob Giini Völkermarkt - Velikovec ^trmami fßiiitii' CELOVEC Rennplatz 4 Uvoz ■ veletrgovina Sadje zelenjava južno sadje konserve metle Poljedelske stroje in nadomestne dele, bencinske in elektromotorje dobavlja hitro in poceni dndu&ttija družba z o. z. Vdovec Karfreitstrafie 17 Telefon 39-6-57 Josef lOeinländn lllllllllillllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIllllllllllllllllllllllllllIHlllllllllllillllilWIllllllllllllllllllllllllllllllll Valjčni mlin Celovec Domača in tuja vina priporoča in dobavlja najceneje Vini&a (kCet A. Raicevkh Celovec St. Martin Kohldorferstrafle 6, Tel. 3002 Valjčni mlin Vsem svojim odjemalcem se že nadalje prlporoia Matevž Seher trga vina s kuhinjskimi in gospodinjskimi potrebščinami CELOVEC Bahnhofstrabe (Vei kaufshallen) Obiščite trgovino z živilskimi potrebščinami Matthias Kutterer CELOVEC Alter Platz 19 - Tel. 12 - iS Cement, apno, opeko, herakht, strešno lepenko in o Hali gradbeni material Vam nudi Alois tfiafacfa Trgovina gradbenih potrebščin CELOVEC Lastenstraße 11 Ing. Vinzenz Isepp arhitekt - mestni stavbenik Celovec Schmalzberglweg 8 Telefon 20 7 J Uvozno podjetje ZUZZII Celovec Sadje zelenjava metle Uvoz - Trgovina na debelo Südbahngürtel - Hauptbahnhof Najstarejša koroška tvrdka Josei Kropfitsch Stein - Zakamen Pošta: Vetrinj - Vikiring Proti ognju in vlomu Vas varujejo naše železne b'agajne, tresorne naprave, vzidane blagajne, kovinska pisarniška oprava (izgotovitev tudi po posebnih naiočilih) Izdeloval- nica blagajn HansWernig Celovec Paulitschgasse ij Telefon Ifö Borovlje Špedicija in auto-prevozništvo Telefon 302 MAX SCMIDT stavbeno podjetje za gradbene mojstre in inženirje Celovec Getreidegasse 4 Akumulatorji Delavnica in polnilnica KARL KIXALI. Celovec io.-Oktober Straße 26 Telefon if-jS (nasproti kina Prechtl) Stavbeno podjetje Dipl. ing. Konrad Hitz & Co. Mestni stavbenik Cetom St.-Ruprechterstraße 84 Telefon: Pisarna-skladišče 1480 Načrti - izvedba vseh vrst gradenj. Tovarna sukna in volnenega blaga Trgovinska družba z. n. j. ustanovljena 1788. leta Veirinj (Viklring), Koroška Izdelovalnica: blaga za plašče moške obleke obleke lodna odej (kocev) sukanca za pletenje j.' . -5 Zamenjava domače volne Prva koroška brusilnica stekla Steklo za omare, kredence, avtomobilsko steklo, varovalno steklo, stavbno in portalno steklo Celovec Geyerschütt Ham (fätammei Steklarna, brušenje in škropljenje stekla, umetniško brušenje stekla, ogledala in stekleni ščitniki za slike Celovec Spitalgasse 13 • Telefon 30-39 df/O/lmwik® Helikon-harmonikc, klavirske harmonike, kro-matične harmonike, diatonične harmonike Prva koroška izdelovalnica harmonik (ust. 1874) R. NOVAK Celovec Ebentaler Straße 7 (Postaja obusa: Maiianum) Popravila, predelave; velika zaloga novih in rabljenih harmonik Or. ing. Horcicka Mesini gradbenik Celovec Lastenstrafje 1 3 Telefon 15-37 Gostilna mesarija sobe za tujce PLIBERK Koroška Ferdinand •nedi mestni stavbenik Celovec Rudolfsbahngiirtel Oskar Ottos Specialna delavnica za ® avtomobile 0 električne stroje 0 baterije Hitra izgotovitev Celovec, Dr. Franz Pallagasse23 Tel. 23-50 MODNI KLOBUKI in pokrivala k narodnim nošam Izdelava po lastnih osnutkih CELOVEC, Neuer Platz 13 Telefon 34 h!)