Poštnina plačana v gotovi« Spedizione in abbonamento postale Preizo • Cena Mr C.50 ’Š4*r. 297 V Ljubljani, v sredo, 30. decembra 1942-XXl Leto mil Uk IJalna oooblaSSenka ca oglaševanje ttalilanakega to tujega Izvora- Onione Pubbticitf Italiaaa S. A. Mi Lana 5 S Oredatitv« to oprava* (Lopitarieva A. Ljubljana. Sedazlane Amtnlntstrazionei Kopitar leva & Lnbtana. Jooeeaatanarla osclaslva pet la pabbUelti dl provinienza Italian» ed enter*i Uniona PubbliciU llaliana & i. Milino. Vojno poročilo št. 948 Nepretrgani nastopi letalskih oddelkov na vsem afriškem bojišču Potopitev angleške podmornice Italijansko uradno vojno poročilo štev. 948 pravi: Kaši letalski oddelki so večkrat tolkli nasprotnikove vrste v libijski Sahari ter uničili ali poškodovali dobršno število vozil. V Tuniziji so med krajevnimi spopadi bili odločno ustavljeni sunki nasprotnikovih oklepnih oddelkov ter razpršene motorizirane skupine. Nasprotni si letalstvi sta živahno nastopali na tem drugem področju v severni Afriki. Italijanska napadalna letala so uspešno obdelovala zbirališča čet in avtomobilskih vozil. Nemški lovci so v boju zbili 5 strojev. Eno drugo letalo je treščilo na tla, zadeto po topniški obrambi. Nek naš letalski konvoj, ki so ga prestregli dosti številnejši lovci je v neenakem dvoboju uničil dva izmed njih ter nepoškodovan dospel na cilj. Na Sredozemskem morju je neka naša edinica pod poveljstvom korvetnega kapitana Alojzija Colavolpeja potopila nasprotnikovo podmornico. Nov uspešen nastop nemških podmornic Potopile so 15 ladij s 85.000 tonami — Krvave sovjetske izgube na bojišču med Volgo in Donom Sovjetski napadi pri llmenskem jezeru zavrnjeni — Krajevni nasprotni sunki v Tuniziji odbiti Hitlerjev glavni stan, 30. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole posebno vojno poročilo: Nemške podmornice so neko ladijsko spremljavo, ki je bila na poti iz Anglije proti jugu, dva dni zasledovale ter jo v pretekli noči razkropile. 15 ladij s 85.000 tonami in en rušilec ter ena korveta v spremstvu so bile potopljene, tri nadaljnje ladje pa torpedirane. * Hitlerjev glavni stan. 30. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na področju Tereka so se sovjetski krajevni napadi izjalovili. Nemške in romunske čete, ki so takoj nastopile za protisunek, so vrgle nasprotnika z njegovih postojank in uničile več oklepnih voz. Med Volgo in Donom ter v velikem kolenu Dona so se izjalovili ponovni sovjetski napadi. V hudih obrambnih borbah je bila uničena neka več c|ni obkoljena sovjetska skupina sil. Od 24. decembra dalje je bilo tu s podporo letalstva uničenih ali zaplenjenih 65 oklepnikov, 30 topov, mnogo težkega in lahkega pehotnega orožja in drugega vojnega blaga ter privednih veliko število ujetnikov. Krvave nasprotnikove izgube še presegajo za mnago število ujetnikov. Drzen polet in uspeh italijanskih prevoznih letal Vojno področje, 30. dec. s. Letalski konvoj, sestavljen iz vec težkih prevoznih letal vrste, ki je znana pod imenom »Marsupiale«, je letel čez sredo Sredozemskega morja ob izredno lepem vremenu in je zagledal strnjeno krdelo angleških dvomotornih lovcev »Bristol Beaugfihter« in eno-motornih letal vrste »Supermarine Spitfire«, ki so zaradi večje hitrosti in gibčnosti ter zaradi boljše oborožitve prestregli pot italijanskemu letalskemu konvoju, ki je bi! predaleč od oporišč, da bi ga lahko spremljala še druga letala. Spričo grozeče nevarnosti so se letala stisnila v strnjeno krdelo, da^ bi bila njihova obramba učinkovitejša. Precej južneje od Vrabčevega rtiča (na južnem koncu Sicilije) bi bili sovražnikovi lovci, ki so verjetno prileteli z Malte, navaljlj na prevozna letala, če se ta ne bi takoj postavila po robu in začela istočasno streljati s strojnicami in so bila številna nasprotnikova letala zadeta, dva lovca pa sta se nzgala in treščila v morje. Italijani so se rešili tudi ostalih sovražnikovih letal in so teko lahko nadaljevali svojo pot proti letališču, kamor so bili Seja ministrskega odbora za preskrbo in cene Kirn, 30. dec. s Včeraj ob 5 popoldne se je pod predsedstvom Duceja sestal ministrski odbor ziJ-oskrbo, razdeljevanje in ceno. Seja je bila ob 7 zvečer prekinjena in se bo nadaljevala jutri v četrtek, 31. decembra, ob 5 popoldne. ’ namenjeni. Tja so prispeli čisto v redu, ne da bi utrpeli kakšne poškodbe na posadkah ali tovoru, čeprav je bila večina letal zadetih in so nekatera imela celo krmilne priprave pokvarjene. Mogočen dokaz drznosti, ki so jo pokazali člani posadk, ki pripadajo posebni letalski službi, je vreden, da ga označimo kot novo pričo, koliko prispevajo poveljniki in navadni letalci prevoznih letal k vojnim nastopom in kako brez strahu in s korajžo, ki nima primere, gledajo smrti v obraz, kar je v sodobni premikalni vojni in vojskovanju na velike daljave še prav posebno pomembno. V obrambnih bojih v velikem kolenu Dona se je posebno odlikovala italijanska divizija »Pu-glia«. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera so Sovjeti nadaljevali svoje napade s podporo topništva in številnih oklepnikov, ki pa so bili vsi z visokimi izgubami zavrnjeni. 34 oklepnikov je bilo uničenih. Na visokem severu je bombardiralo letalstvo važne izkrcevalne postaje ob murmanski železnici. V Tunisu so bili krajevni sunki zavezniških ogledniških oddelkov odbiti. Letalstvo je uničilo več oklepnikov in motornih vozil. V letalskih bitkah je bilo sestreljenih 5 angleških letal, pogrešajo eno nemško letalo. Berlin, 30. decembra s. O novem uspehu nemških podmornic je nemško vrhovno poveljstvo izdalo k izrednemu vojnemu poročilu še naslednje podrobnosti. Angleška ladijska' spremljava, ki je bila skoraj docela uničena, je plula v azorskih vodah ter je bila na potu iz Anglije proti zabodni Afriki. Bila je močno zaščitena. Nemške podmornice so ladijsko skupino zapazile že 26. dec. ter so ji bile vedno za petami. Zasledovale »j j° navzlic megli in hudim obrambnim ukrepom rušilcev in stražnih ladij, ki eo j« spremljale in ščitile. 28. decembra zvečer se je nemškim podmornicam posrečilo, da so ladijsko sprem- I 151 mKI/Alilo \T * n m ..A lit. nnnnlo ljavo obkolile. V temi so jih začele napadati in s torpedi so potopile nekaj ladij. Nokaj ladij zaradi poškodb ni moglo piliti naprej, te p« so bile potopiljene po topniških kroglah podmor- r I--J--- J' mogiuii | r\j vil 1* - nic. Dve podmornici sta hkra.ti napadu nekaj trgovskih ladij ter jih potopili v nekaj sekundah. Ko se je začelo svitati so 6e ostale ladje razkropile v vse smeri, Q podmornice so jih preganjale neusmiljeno. Na podlagi dosedanjih poročil je bila ladijska »spremljava skoraj po-'jioma uničena. Ostalo je ie še nekaj ladij, se skufajo vsaka rešiti po svoje Berlin, 30. decembra, s. Kakor poroča DNU, , je nemški protinapad na bojišču v velikem ko- Nlanifestacijska seja državnega sveta italijanske bojevniške zveze Bini, 30. decembra, s. V Rimu se je pod predsedstvom tajnika stranke in nosilca zlate kolajne Alda Vidussonija sestal državni svet bojevniške zveze. Na letnem zborovanju so bili člani narodnega direktorija osrednjega odbora zveze kakor tudi predsedniki in voditelji pokrajinskih zvez. V celoti je bilo zastopanih 8858 bojevniških odsekov, ki imajo vpisanih 905.000 članov. Zraven so bili tudi državni podtajnik pri predsedstvu vlade, načelnik glavnega stana milice general Galbiati, visoki častniki v zastopstvu državnih podtajnikov za vojsko, mornarico in letalstvo, Genova Mila diplomo o hudem vojnem pohabljenstvu Genova, 30. decembra. 6. V dvorani palače Turei eo včeraj med pomembnim in slovesnim obredom izročili diplomo o hudem pohabljenstvu mestu Genovi, ki je pri svojem prebivalstvu, v evojm šolah in v evojih hišah prva spoznala žalostne posledice divjaškega sovražnikovega napada.* Častno znamenje Združenja pohabljencev in invalidov je na genovsko mestno zastavo pripel predsednik omenjenega združenja Delcroix, ki je žu- panu izročil tudi izkaznico združenja. Navzoči so bili zatopniki vseh mestnih oblasti, zastopniki jx>-habljencev, bojevnikov, arditov in vojnih prostovoljcev z zastavami. Med živahnim odobravanjem sta spregovorila predsednik Delcroix ter župan uarbini. Prireditev se je končala s pozdravom Kralju in, 6 pozdravom Duceju, ki ju je zapovedal zvezni tajnik. Zatem je prišlo do mogočne demonstracije za oborožene sile. Hitlerjevo odlikovanje hrabrim romunskim častnikom Berlin, 30. decembra, s. Hitler je z viteškim križem reda železnega križa odlikoval še dva junaška romunska častnika in sicer generala Tata-rana, poveljnika neke pehotne divizije ter poj. kovnika Koma, poveljnika posebnega konjeniškega oddelka. General Tatarana je eden najhrabrejših romunskih častnikov. Ob začetku vojne s Sovjetsko Rusijo je bil načelnik glavnega stana vojske a je potem na lastno prošnjo prevzel poveljstvo pehotne divizije, s katero se je posebno odlikoval v napadalnih in obrambnih bojih ob vzhodnem Douu. Polkovnik Korn pa je hrabro nastopal s svojo ©dinico pri bojih za osvojitev Kerča. V hudih obrambnih bojih ob Donu je bil 6 svojo divizijo obkoljen, pa sc mu je posrečilo zlomiti nasprotnikov obroč ter osvojiti postojanko za silovit protinapad. S tem se mu je posrečilo braniti bok nemških Črt ter preprečiti Sovjetom, da bi razširili vrzel, ki se jim jo je posrečilo narediti na tem predelu bojišča. Odmevi k Darlanovi smrti Rim, 30. decembra. 6. List »Washington Post« piše, da je med zavezniki več radosti kakor solza zaradi Darlanove smrti. Bili bi hinavci, če bi to prikrivali. Saj bi bilo čedalje bolj težko znebiti se Darlana. Nihče ne bi mogel vedeti, kakšno politiko bi Darlan zasledoval, bil pa je prav gotovo močna oseba. Ni gotovo, ali je delal v skladu s Petainom ali proti njemu, toda dejstvo je, da francoski uradniki ne bi olajšali Eisenhowerju delo. Za zgled lahko navajamo, da je bilo prepovedano govoriti po radijski postaji v Rabatu; to prepoved pa je Darlan preklical sele dva dni pred svojo smrtjo. Ne vedo, zakaj je Darlan preklical 6voj ukrep, toda zdi se, da je Eisenhower nastopil 2 močno pestjo. Uspeh nabiranja za zimsko pomoč v Nemčiji Berlin, 30. decembra. 6. Na četrto nedeljo zbiranja za zimsko pomoč so v Nemčiji nabrali 44,586.000 mark proti 33,344.000 mark, ki so jih ta dan zbrali lani. Zbirka se je torej ix>množila za nad 34%. Hudo nasprotovanje Rooseveltovi politiki v Združenih državah .„Rim> 3°. decembra 6. »Daily Herald« piše v J med drugim, da je izolacionizem v državah vse prej ko mrtev, da so preh‘,ro smatrali Rooseveltove besede in \Z!Z%:iegrh somišljenikov kot »glas složne Je manjšina, ki nasprotuje Rooseveltovi politiki j zet o močna« in da bo Roosevelt zlasti moral delati na to, da doseže, da bo prihodnje zasedanje zbornice potekalo v znamenju njegovih naziranj glede zunanje politike in mednarodnega sodelovanja. 1 Francoski general in njegova častna beseda Berlin 30. decembra, s. Pri včerajšnjem posvetu med tujimi časnikarji so v nemškem zunanjem ministrstvu prebrali pismo, ki ga je general Giraud 4. maja 1942 poslal maršalu Petainu. V njom se Giraud s častno besedo zavezuje, da ne bo storil nič zoper politiko sodelovanja z Nemčijo. Izjavlja celo, da se bo glede tega strinjal s Petainom in Lavalom. Uradni zastopnik nemškega zunanjega ministra je pripomnil, da se iz tega vidi, koliko je treba dati na čast visokega francoskega častnika Giraudieve vrste. rimski guverner knez Borghese, rimski zvezni tajnik, predsednik OND Crollolanza, glavni ravnatelj za vojne pokojnine Formosa, zastopniki bojevniških združenj in številni nosilci zlate kolajne. Ministra Vidussonija, ki je prispel v spremstvu podtajnika stranke Ca la Scorza, so navzoči pozdravili z dolgotrajnim vzklikanjem Duceju. Vidussoni je začel zborovanje s pozdravom Kralju in Cesarju in Duceju, nato pa je povzel besedo predsednik zveze, nosilec zlate kolajne Ha-milkar Rossi, ki je takoj izrazil v imenu vsega združenja vdanost Kralju in Cesarju in Duceju in pozdrav slavnim oboroženim silam. Poklonil se je tudi spominu vseh junaško padlih ter mestom, ki so jih sovražnikovi letalski napadi najbolj prizadeli, pa so navzlic temu znala z junaškim vedenjem pokazati bojevniške lastnosti. — Predsednik Rossi je nato obširno poročal o delovanju zveze in poudaril, da zveza goji tovarištvo in podj)ira ^ranjence, bojevnike pod orožjem in njihove družine, povrh lega pa hoče združiti vse svoje člane v idelano fašistično skupnost, ki izloča vsako sebičnost in vliva v duše čisto ljubezen do vzorov, ki so prestali svoj krst že v več vojnah. Predsednik je v svojem poročilu razložil do podrobnosti vsa posamična vprašanja zveznega dela v odnošaju do moramega reda in do zahtev države, ki je zapletena v svojo sveto križarsko vojno. Omenil je tudi trdi boj, ki ga je v svojem ffovoru 2. decembra tako jasno razložil Duce. Predsednik je poudaril, da se je od bojevnikov iz prejšnje svetovne vojne udeleževalo sedanje vojne, večinoma prostovoljno, vsega 200.186 ljudi. Dobršen del so tvorili funkcionarji zveze. Posebno tiskano poročilo je bilo razdeljeno zborovalcem. V njem so bile razložene vse pobude zveze glede podjKJrne organizacije bojevniške zveze. — Tako je v njem govora o organizaciji, rednih in izrednih prispevkih, o zdravniški, higienski podpori, o socialnem in posamičnem podpiranju, o socialnih zavodih, o letoviščih in o tisku ter propagandi. Z vidnejšim poudarkom je bilo navedeno tudi sodelovanje z bojevniškimi uradi stranke. Poročilo navaja številne zveze kot vzor za delo in izvajanje pobud, ki so bile tudi uresničene. Vse zborovalce je preveval duh visokega navdušenja inv silne vere bojevnikov iz vseh vojn, ki so vsi včlanjeni v zvezi. Vse je navdajal neugasljiv ogenj in navdušenje, vsi so pokazali vdanost ter fašistično disciplino, pripravljeni, da izpolnijo vsako častno nalogo, katero tri jim naložila vlada. Po končanem predsedniškem poročilu, ki mu je vsa dvorana pritrdila, je državni svet odobril resolucijo, ki jo bodo sporočili potem Duceju. Nato je povzel besedo tajnik stranke, ki so ga vsi navdušeno pozdravili. Prinesel je tovariški pozdrav stranke, ki je bila vedno vesten čuvar bojevniškega duha. Bojevniki, kj so aristokrati zvestobe in krvi, so tvarni zastopniki tega duha in v njih vidi stranka bitni temelj za gmotni in duhovni dvig domovine, ki ga bo Italija dosegla po sedanji vojni, sledeč Ducejevim poveljem. Ponovne manifestacije so bile izraz skupnega prepričanja v zmago fašističnega orožja Poslali so vdanostno brzojavko Kralju in Cesarju Tajnik stranke je zaključil zborovanje s pozdravom Kralju in Cesarju ter Duceju. »sTjOV. no tr« v vsako hišo i lenu Dona rodil nove uspehe, ker je bila tu unl čena skupina sovjetskih sil, ki je bila obkoljen* 24. decembra. Obkoljene boljševike so uničili t hudim ognjem vreh vrst orožja, nastopili pa so še oddelki bojnih letal. Le nekaj stotin ruskih vojakov je ostalo živih in ti so bili ujeti. Sovjetska skupina jo Imela 65 oklepnikov, od katerih jc biio uničenih 50 po nemškem topništvu, 7 v bojih nu nož. 3 so bili zajeti, ostalih 5 oklepnikov pa so razdejale letalske bombe. Nasprotnik je vrh tega izgubil 30 topov, mnogo pehotnega orožja, številna motorna vozila in drugega blaga. Prav tako huda in zagrizena je bila borba na bojišču med Volgo in Donom. Na nekem mestu tega odseka so Sovjeti napadli z velikimi pehotnimi silami, ki jih je podpiralo 50 oklepnikov. Vse te napade pa so nemški grenadirji gladko zavrnili. V Stalingradu so boljševiki, potem ko so prekoračili Volgo, zaman napadali nemške postojanke. Tu se nemške čete niso omejile zgolj na obrambo, marveč so prešle v protinapad ter zasedle nekaj sovjetskih postojank. Boljševiki so vsega izgubili 85 oklepnikov. Nemška letala so povsod podpirala boje na kopnem ter razdejala sovjetske postojanke, tojmiška gnezda in bombardirala rusko zaledje. Italijanska letala so napadala strojnična gnezda in šest od njih docela razdejala. Nekatera nemška letala so bombardirala Sest ie-lezniških postaj ter uničevala tovarniška poslopja', skladišč«, železniške vozove in tirnice. Poleg tega je bilo sestreljenih enajst sovjetskih letal. Angleži zasedli pristanišče Džibuti Lizbona, 30. decembra, s. Angleške in degaul-loveke čete nadaljujejo z vrsto nasilij, ki se je začela že pred davnim časom, ter so se polastile pristanišča Džibutija. Podpredsednik Združenih držav o obnovitvi po sedanji vojni Buenos Aires, 30. decembra, s. Med radijskim govorom ob obletnici smrti predsednika Wilsona je podpredsednik Združenih držav Waliace glede obnove po 6edanji vojni dejal, da bodo morali »združeni narodi« razpolagati 6 takimi 6ilami, da bodo lahko razorožili in razorožene držali trete, ki bi v bodoče hoteli kršiti mir. Poleg tega bodo morali razpolagati tudi s takim gospodarskim strojem, ki bo onemogočal sleherno konkurenco, naj bi prihajala od katere koli strani. Vesti 30. decembra Finska policija Je po hudem boju prijela nevarnega komunista Foystia, ki je dajal zavetišče sovjetskim padalcem. Pobesneli komunist je ubil enega stražnika, dva pa hudo ranil in je bil pri tem tudi sam ubit. Japonsko glavno poveljstvo na Kitajskem sporoča, da so Japonci v letu 1942 na raznih področjih kitajskega bojišča izvedli 50 vojnih pohodov večjega obsega. Poleg tega je bilo v 25.000 spopadih manjšega obsega zaposlenih tri milijone Cangkajškovih vojakov m 6000 komunistov. Sovražnik je izgubil nad 700.000 padlih, ranjenih in ujetih. Ce pa 6e doda še število 300.000 čungkimgških vojakov, ki so od Čang-kajša_ prestopili k japonski vojski se število poveča na milijon. Vojni plen pa je bil tako velik, da bi lahko opravil 50 divizij. Torpediran je bil 4.650 tonski švedski parnik »Ena<, ki je bil v angleški službi. Posadka je bila rešena. Petain obsodil Girauda Beril, 29. dec. AS. Marše! Pelain jo izjavil naslednje: Vsi nečastni voditelji, ki so izročili francosko Severno Afriko Angležem ter Ame-rikancera, so verjeli in še verjamejo, da delajo v popolnem soglasju z menoj ali vsaj po mojih željah. Zatrjujejo, da izražajo mojo najtajnej-r? i?i*.sel' ^ai^rmalnejše izjavljam, da lažejo. Dobili so povelje, naj se upro vsakemu napadu. Morali bi se boriti in so imeli sredstva za to. Oni pa so kršili častno dano besedo ter žrtvovali koristi Francije. Oblast, ki jo je imel Dbt-lan, je brez ozira na moje ponovno zanikanje dajaila vtis, kakor da dela legalno. Nobenega dvoma pa ni v primeru generala Girauda. On ne sme in ne more misliti, da bi dobil kakršno koli zakonito oblast, J«2 to formalno zanikam, kakor tudi formalno zanikam, da dela v mojem imenu in na moje povelje. Giraudu odvzeto francosko državljanstvo i ■> Vi'hy> 29' dec. AS. Uradno se poroda, da je bilo včeraj s posebnim dekretom odvzeto francosko državljanstvo generalu Giraudu. Izvedelo se je tudi, da je bil v francoskem uradnem listu objavljen dekret, s katerim se odvzem« francosko državljanstvo letalskemu generalu bergeretu in divizijskemu generalu Barreju. Železniška nesreča v Kanadi Lizbona, 29. decembra. AS. V Kanadi je prišlo do velike železniške nesreče. Na postati A Imen te. ie voiaški vlak trčil v potniški vlak. Pri nesreči je bilo 32 mrtvih in nad 100 ranjenih. Ubitih je bilo sedem vojakov, drugi pa so bili vsi civilsti. Sferan i —■■i m j. Številni prenosi lastninske pravice Ljubljanska pokrajina in carinarnica — živahne kupčije Ljubljana, 30. decembra Zemljoknjižni urad na okrajnem sodišču je prav zadnje dneve izvedel in zaznamenoval mnoge prenose lastninske pravice na temelju kupnih pogod, da^jjfcih pogodb, izročilnih pisem in drugih za zemljiško-knjigo veljavnih listin. Samo v času od 22. do vključno 29, decembra je bilo vpisanih 18 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 2 milijona 575.364 lir. V decembru sploh je bilo sicer zaznamenovanih 49 kupnih pogodb za vrednost 4,146.364 lir. Oktobra in novembra je bilo skupaj 58 kupnih pogodb za vrednost 7,301.766 lir. V tem letu je doslej zemljiška knjiga zaznameno-vala vsega 478 kupnih in drugih prenosnih listin za celotno vrednost 26,653.133 lir. Prodani so bili dostikrat kaki večji zemljiški in stavbni kompleksi. Zadnji čas j« nepremičninski trg spet oživel. Na trgu je mnogo ponudb, ko so na prodaj razne stavbe, stare in nove hiše, vile, kakor tudi razne zemljiške parcele in stavbišča. Pa tudi povpraševanj« po nepremičninah je postalo živahno. Med prenosi lastninske pravice naj v prvi vrsti omenimo prepis glavnice carinarnice in ostalih objektov okoli nje na Ljubljansko pokrajino. Med Visokim komisarjem in ljubljanskim županom je bil 4. novembra t. 1. podpisan sporazumni dogovor glede prevzema glavne carinarnice od strani Ljubljanske pokrajine in glede obveznosti, ki jih je imela mestna občina ljubljanska napram Državni hipotekarni banki v Belgradu odnosno ljubljanski podružnici, ki je občini dala septembra 1931 posojilo 8,000.000 din in februarja 1932 še 8,400.f000 din v smislu kaldrminske uredbe od leta 1928, da je mogla občina napraviti in preurediti dovozne ceste do carinarnice in sezidati glavno carinsko poslopje s priključenimi stanovanjskimi hišami za carinsko osebje. Posojilo 16 milijonov 400.000 din se je odplačevalo po določenem amortizacijskem načrtu. Neplačan je ostal v zadnjih letih znesek 5,141.007 din, za kateri znesek je Državna hipotekarna banka predlagala v smislu določil posojilne listine prisilno upravo in uvedbo dražbenega postopanja. Posojilo je bilo sicer vknjiženo in zavarovano na nepremičnini vlož, št. 584 kat. obč, Petersko predmestje I. del, kjer stoji carinarnica z vsemi poslopji. V smislu omenjenega dogovora je Ljubljanska pokrajina prevzela v svojo last glavno carinsko poslopje, 4 stanovanjske hiše in 6 vrtnih in njivskih parcel, kakor tudi 2 cestni parceli in še 3 parcele, ki so bile last železniške uprave, a še niso bile prepisane na ime ljubljanske občine. Od zasebnikov so bile zaznamenovane v zemljiški knjigi nekatere kupne pogodbe, tako: Medica Fran, posestnik in gostilničar, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5, je prodal Podpornemu društvu za duhovnike ljubljanske škofije v Ljubljani nepremičnino vlož. št. 373 kat obč. Moste (hiša št. 30 v Ciglerjevi ulici) za 134.000 lir. Kenda Irma roj. Furlan, posestnica v Ljubljani, Mestni trg št. 17, je izročila z darilno pogodbo za primer smrti svojemu sinu Kendi Janezu, trgovcu v Ljubljani, nepremičnino vložna št. 226 k. o. Ljubljana-mesto (hiša št. 17 na Mestnem trgu). Nepremičnina je cenjena na 760.000 lir. Saje so izvrstno gnojilo •Ljubljana, 30. decembra. Sem in tja se tudi v Ljubljani pripeti prizor, ko se dimnikar hudo zameri hišni gospodinji ali gospodarju samemu. Dimnikar namreč očisti štedilnik, peč in dimnik saj, jih nasuje v kako posodo, potem pa gre naravnost na vrt in posuje saje po gredi, nasadu in tudi po cvetlicah. Gospodinja pa huda, češ, nemarni dimnikar nam je onesnažil ves vrt. Vendar je dimnikar ravnal zelo pametno, kajti saje so izvrstno gnojilo in vsebujejo izredno mnogo hraniva za rastline. Saje nastajajo pri izgorevanju drvin premoga. Navadno mečemo saje med smeti, namesto da bi jih porabili kot gnojilo in jih tako uspešno porabili v poljedeljstvu in vrtnarstvu Zlasti je to važno za male vrtnarje in nove kmetovalce, ki tožijo, da jim manjka gnojila, umetna pa so draga in težiko dostopna. Saje vsebujejo večje količine hranilnih snovi kakor hlevski gnoj. Taiko vsebujejo dvakrat toliko fosforne kisline in dušika, kakor hlevski gnoj, 50 krat toliko apna in 4 krat toliko kalija* Res pa je, da ni6o vse saje enake. Tako imajo n. pr. saje premoga več dušika kakor saje drv. V mnogih državah prodajajo v gospodarske namene saje, ki ostajajo v dimnikih vetlilkih tovarn. Uporaba saj je preprosta, ker se ni bati. da bi zaradi prevelike množine trpeli posevki. S sajami moremo posevke celo »zalivati« ter je njihov učinek zelo dober, zakaj posevki, ki so dobili saje in z njimi hranilnih snovi, zelo^ hitro uspevajo in bujno..rastejo^ Prav tako mo-2 remo uporabiti saje za gnojenje travnikov, ker uničujejo mah, preslico in plevel ter pospešujejo rast trave. Saje zaradi črne barve tudi bolj vsrkavajo sončno svetlobo ter so njive in travniki tudi bolj topli. Saje imajo torej vsestransko dober učinek. Najboljša uporaba saj je torej naslednja: Težko se mešajo z vodo, zato je najboljše, da jih denemo v malo vrečico, zavežemo ter položimo v vodo. Saje se v vodi razprše in voda potemni. Ko je voda močno počrnela, zali-vaimo z njo rastline. To je zlasti dobro za cvetlice. torej jih moremo tako zalivati vse leto. Prav tako je sajasta voda dobra za cvetlice v lončkih. Razen tega sajasta voda uničuje gliste, polže, za katere zadostuje, da jih m^lo pobrizgamo, pa že poginejo. Tako moremo mnogo zelenjave oouvati pred škodljivo golaznijo, ali jo od časa do časa zalivamo s sajasto vodo. Saje pa morajo biti sveže, kajti na vetru in vlagi izgube mnogo hranilnih snovi. Zaradi tega je najbolje, da jih vržemo takoj na vrt in pomešamo z zemljo. S sajami gnojimo vrt tudi pozimi, ko še ni zelenjave. Ce pognojimo motovilec, ki raste tudi pozimi, vidimo že sedaj blagodejen učinek saj. šport V Švici zdaj že dalj časa govore, naj bi zimskošportna zveza izvedla letošnjo zimo smučarsko tekmovanje v treh disciplinah. To naj bi bil nekak triboj za razliko od doslej običajnega petoboja. Triboj naj bi bil torej letos prvič na sporedu. Tekmovalci bi morali v tem triboju voziti s smučmi spust, tek in izvesti strelsko vajo. Kot je pričakovati, bo zveza triboj izvedla, in sicer najbrž ob priliki švicarskih vojaških smučarskih tekem, ki bodo v Adelbodenu. Pred kratkim sta nogometni mestni predstavništvi Frankfurta in Stuttgarta odigrali tekmo. Zmagali sO'igra]ci Frankfurta z 1:2. Najboljši igralec na polju je bil srednji napadalec Stuttgarta Otterbach. Za zmagovalce je zabil oba gola leva gfeza Kaiser. Že dobro znana drsalna skupina nekdaj slavnega svetovnega drsalnega prvaka Karla Scliii-ferja bo nastopila te dni v Berlinu. Izvedla bo 15 nastopov, od katerih zadnji bo 4. januarja. Za drsalne mojstre je v nemški prestolnici veliko zanimanje. V dunajskem športnem stadionu je bilo letos odigrano 23 velikih tekem, ki jih je gledalo 390.000 gledalcev. Za vstopnice so dobili pol milijona RM. V Švici so te dni priredili prvo letošnjo smučarsko prireditev. Izvedli so tek na 10 km, pri katerem je zmagal Maks Tobler iz Curiha v času 39:21, FRIGORIFERI ElETTROAUTOMATICI Gruppi compressori „PERRETTI“ Anonima RITA Torino. Applieazioui complete per banchi bar, Kelaterie, celle, armadi per macelleri<\ • pollerie, salumerie. Att rezzature bre-vettate per motopescherecci. Officina Genova per riparazioni, revisioni. AlGOR - BOREAL frigoriferl famiprlia. Ultimi modelli, fanzionamento perfutto. — Capapita 160/200 Utri. Motorel<5HP. Oimostra-7, ioni, prospetti. Via San luca, n. 2 — a c N Električni automatknl hladilniki Združba za izdelovanje hompresor-/eyf,F«rr«ttl'‘i fclta d.d.; Torino Kompletne naprave za točilne mize, bare, sladoledarne vinske kleti; hladilne omare za mesarije, trgovine s perutnino in delikatese. Patentirane naprave za ribiftke motorne Čolne. Delavnice za popravila in pregled v Genovi. Algor — Boreal družinski hladilniki. NaJnovpjSi modeli, popolno dfilovhnje, zmogljivost 1C0/200I. Motor 1/5 KS. Razkazovanja, prospekti. O V A — Telefon© n. 3461« CINEMA - UNION “JliCMHtd Jheduaio. I s a Miranda Andrea Checchi Irasema Dilian Gualtiero Tumiati TZeiifa Bagia di Mario Soldati / Odredba o gibanju in o javnih obratih v Ljubljanski pokrajini Vis. komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Čl. 1. Omejitev časa, v katerem je dovoljeno gibanje po Ljubljanski pokrajini, je sledeča: od 5. ure pa do 21. ure v ljubljanski občini; od 5. ure pa do 20.30 ure v ostalih občinah. Čl. 2. Za javne obrate in razne javne predstave velja sledeči urnik: v Ljubljani se zapirajo ob 20.30, v ostalih občinah ob 20. uri. Čl. 3. V ostalem se prav nič ne spremene določila uredbe od 30. oktobra 1941-XX it. 135 in od 24. junija 1942-XX št. 125. Čl. 4. Ta določila stopijo v veljavo 1. januarja 1&43-XXI. Ljubljana, 21. decembra 1942-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZI0LI. % Nakazovanje bolniških dodatkov Ljubljana, 30. decembra. Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo mestni preskrbovalni urad delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8. do 12. ure samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ulica 15.. po naslednjem razporedu: Od 2. do 8. januarja bolnikom, ki imajo pravico tudi do dodatka mesa, tako da pridejo na vrsto v soboto 2. januarja bolniki z začetnicami A do D, v ponedeljek 4. januarja z začetnicami E do J. v torek 5. januarja z začetnicami K do O, v četrtek 7. jan. z začetnicami P do T in v petek 8. januarju l>oIniki z začetnicami TJ do Ž. Od 9. do 14. januarja drugim bolnikom taiko. da V soboto 9. januarja pridejo na vrsto bolniki z začetnicami A do F. v ponedeljek 11. januarja z začetnicami! G do K, v torek 12. januarja z začetnicami L do P, v sr^do 13. jan. z začetnicami R do T in v četrtek 14. jan. bolniki z začetnicami U do Ž. Od 15. do 22. januarja bo mestni preskrbovalni urad delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, seveda tudi samo na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo v petek 15. jan. na vrsto upravičenci z začetnicami A do Č, v soboto 16. januarja z začetnicami D do TI, v ponedeljek 18. jan. z začetnicami I do K, v torek 19. jan. z začetnicami L do O. v sredo 20. jan. z začetnicami P do S, četrtek 21. jan. z začetnicami Š do V in v petek 20. januarja upravičenci z začetnicami Z in Ž. Spet opozarjamo vse, ki pridejo po bolniška nakazila, da morajo s seboj prinesti izpolnjeno glavo živilske nakaznice upravičencev za januar in tudi nakazilo prejšnjega meseca, potrjeno od trgovca. Pripominjamo, da bodo tisti, ki bodo mestnemu fizikatu zdravniška spričevala predložili po 5. januarju, dobili nakazila šele po 22. jnn. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pridejo že v ponedeljek 4. januarja popoldne v Turjaško palačo. Bolniški odsek se zaradi velikega navala nikakor ne bo morrel ozirati na reklamacije zamudnikov in tistih, ki ne bi upoštevali tega razporeda. Zato pa vse upravičence opominjamo, naj ta razpored izrežejo in ga shranijo. Sprejemanje odrezkov živilskih nakaznic Mestni preskrbovalni urad obvešča ljubljanske trgovce in peke, da bo odrezke decembrskih živilskih nakaznic za vsa racioniranu živila sprejemal tako, da v soboto 2. januarja pridejo na vnsto trgovci in peki z začetnicami A do D, v ponedeljek 4. jan. z začetnicami E do G, v torek 5. januarja z začetnicami II do J, v četrtek 7. januarja z začetnicama K in L, v petek 8. januarja z začetnicama M in N. v so- sredo 13. januarja trgovci in peki z začetnicami U do Ž. Odrezke bo navedene dni urad sprejemal samo med dopoldanskimi urami od 8. do 12. Na vsakem zavitku predloženih odrezkov mora biti čitljiv žig tvrdke, čitljivo napisano število odrezkov in njih vrednost v kilogramih. Posebnih in malih naka.zil ni dovoljeno niti lepiti niti žigosati, temveč jih je treba predložiti v posebnih zavitkih ali-vrečicah. Odrezke novembrskih dodatnih nakaznic je treba nalepiti ločeno po 100 na isti kos papirja. Enako je treba predložiti glave dodatnih novembrskih nakaznic, na katere je bila oddana dodatna množina moke ali kruha. Vsem odrezkom je treba priložiti podroben in natančen seznam oddanih odrezkov v dveh izvodih s podpisom in žigom trgovca ali peka, in sicer ločeno kot doslej t. j. moko, riž, testenine posebej, sladkor, maščobe, milo, krompir, sir. marmelado in fižol pa spet posebej. Posebej opozarjamo peke, da morajo lepiti odrezke osnovnih živilskih nakaznic kakor doslej po 50 komadov, dodatnih pa po 100 komadov, a samo na eno stran papirja. Odrezke vojaških živilskih nakaznic ali kakršne koii druge odrezke je treba lepiti popolnoma ločeno, namreč^vsake vrste odrezke posebej. Na robu papirja vsake pole mora pek ali trgovec navesti število odrezkov, količinsko vrednost posameznih odrezkov iri vseh odrezkov skupaj. Odrezkov, ki ne bodo pravilno urejeni in jim ne bosta priložena po dva seznama, mestni preskrbovalni urad ne bo prevzel. zapvj Svojcem internirancev in vojnih ujetnikov. Mestni urad za popis vojnih ujetnikov in internirancev v kresiji, soba št. 44, vhod z Lingar-jeve ulice 1, prosi svojce prijavljenih internirancev in vojnih ujetnikov, ki so se prijavili za podporo pri mestnem socialno političnem urad«, naj takoj sporoče povratek interniranca iz internacije ali vojnega ujetnika iz ujetništva, prav tako pa tudi vse druge morebitne spremembe. S. S. VAN DINEi J&umoJinC tekač -"SEiKiiiiMijl*,.. B-%i;iiii!iii“S:=... 51 I Kriminalni roman im sem videl, da gre od domu, sem ' ustavil sele daleč proc. Skril sem se ..iu sledil. Bil je sam. Odšel je na za gosto drevje, da. bi jih opazoval.« Drive vse do Ceste 7l.>a, zavil nato na i »Ste mogli videti Pardeeja in C mu levo proti parku namenjen veirjetno Veslaški klub...« umor- »Je šel po stezi, kjer ie bil jen Spriggf« je vprašal Vanče. »Moral je iti, kajti tja, kamor je bil namenjen, ni bilo druge poti.« »Pa kam je šel?« »Ustavil se je točno na kraju, kjer Druckerja s tistega mesta, kjer ste se “krili?* je vprašal Markhaim. »Resnici na ljubo moram povedati, da ju nisem videl. Bilo je nekoliko megleno in zato ni bilo dobrega raz-sleda Drugič pa v bližini tistega mesta, kjer so se profesor, Drncker in Pardee razgovarjali, ni bilo nobene [e bil umorjen Sprigg. Potem je šel po svetilke, zaradi česar je bilo moje isti poti nazaj in se podal proti Cesti opazovanje še težje. Mislil sem si, da 79a. Hodil je počasi, kakor bi bil ne- bo Pardee tako in tako kmalu nada- ljeval svojo pot in da bo šel mimo mene. Zato sem ga čakal na tistem je poc ^ kaiji zamišljen, ko je ob obzidju parka, kjer je majhen vodnjak, srečal profesorja in'grlica, ki stu slonela na svojem skritem mestu,« ograji in se nekaj razgovarjala.« j »Koliko je bila tedaj ura.« »kako? Profesor in grbec sla bila! »Manjkalo je približno četrt ure do na mestu, kjer desetih.« | »Je bilo v parku še kaj drugih je ustavil, ljudi?« »Niti žive duše.« »Koliko časa pa je poteklo, da ste spet zagledali Pardeeja?« Lineiy je nekoliko pomislil. »Ne ti se hotel zlagati, a prav g-o-tovo že čez deset minut, loda, prišel skupaj na nasipu prav je bil grbec umorjen?« »Da, gospod. Pardee se Jaz sem seveda šel svojo pot naprej. J Prav ko sem šel mimo njih, sem slišni, da je grbec dejal: »Zakaj nocoj ne šahirate?«*!^ ga je vprašal nekam jezno, kakor

umpty«, kakor stoji v neki pesmici. Ubogi moj grbec!« »Rekla vam je torej, da otroci kličejo njenega sina »grbec Dumptv«. I »Da. Najbolj čudno pa je. da je , uboga gospa, (kakor bi se nenadno nečesa prestrašila, stopila proč od ograje in na moje vprašanje, ka j ji je, odgovorila s spremenjenim glasom: »Bella, kaj če bi Adolf padel s tega zidu-i• kakor Dumptv v tisti pesmici?« '-p1' krito vam povem, da sem se tudi jaz i prestrašila. Potem pa som s smehom skušali pregnati njen strah ter Ji dejala, da je vendar lo norost. A kljub I vsemu prizadevanju je nisem mogla pomiriti. »Ne, ne,« je dejala; »niso to sanje. Ali mar niso umorile prav tako l tudi Johna Sprigga?« Dokle je vztrepetalo ter samo še pripomnilo: »In vse se je potem zgodilo natančno tako, , kakor jc slutila uboga gospa.« TOMAŽIČ'BERANEK & m u I K 15. V koči pa sta se stara Čarovnika kregala in prepirala. Čarovnica se je pravkar udarjala po prsih ter kričala nadenj: * Dečko bo moj! Izpiti mu hočem mlado kri, da se poživim in pomladim!« Na te besede je zakrakal še črni ptič, ki ji je čepel na ramenu. To pa je čarovnika le preveč razjezilo: :Ne boš, fanta sem ugrabil in pripeljal jaz, zato je moj in jaz mu bom izbral primerno smrt!« * 16. V tem trenutku pa je hčerka pogumno stopila med njiju in odločno zahtevala: »Grofic je moj — moj brat, ker jaz sem mu pravkar rešila življenje. Če bi mene ne bilo, bi bil sedaj že mrtev. Zato je grofič moj in hočem, da živi. Imeti hočem brata in nič več nočem biti sama pri vama!« Čarovnika sta se od začudenja in strmenja kar usločila vanjo: še črni maček je dvignil rep in tačko. I LJUBLJANA Koledar Danes, sreda, 30. decembra; Evgenij, škof. Četrtek, 31. decembra: Silvester I., p. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Blei-weisova cesta 43; mr, Tmkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar. Šelenburgova ulica 7. Nocojšnji violinski koncert Jurija Gregorca, katerega bo spremljala na klavirju pianistka Marta Bizjakova, bo imel naslednji -pored: t. Torelb: La Follia; 2. Bach: Fuga v g-molu iz prve sonate za violin-solo: 3, Weniawski: Koncert v d-mohf 4. Gregorč- Rubato appassionn-to; 5. Čajkovski: Melanholična serenada; 6. Paganini: Capriccio št. 20. Na koncert domačega. jako nadarjenega violinista opozarjamo vse naše koncertno občtnstvo. Začetek koncert« bo točno ob 18. uri v mali filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Božični čas — božični čar in mir. Človeško srce je v teh vzvišenih dneh najbolj sprejemljivo. Doorota mora v tem svetem miru zmagati nad dolgo skrito zlobo. Pohlepni računi Grege, Jurce in linača «e spremene v samo dobroto, ko srečojo sv. Družino — na koledovanju — v božični noči in ji težko pribernčeno vse po-dare. In v hipu so odpuščeni stari grehi. Enen za drugim krenejo no pot po plačilo in sama božja Milost jim je v oporo »Tri kralje« bo 1. januarja ob pol 3 pop. uprizoril Rokodelski oder. Preskrbite si vstopnice v predprodaji, v nedeljo od 10 do 12. in dve uri pred pričetkom predstave v društveni pisarni Petrarkova 12-1, desno. Ljubljansko gledališče DRAMA: Sreda, 30 decembra ob 16.30: »Oče«. Red R. OPERA: Sreda. 0, decembra ob 16: »Seviljski brivec«. Red Sreda. ROKODELSKI ODER Novo leto 1. jan. ob j>ol 5. pop, »Trije kralji.« Nedelja. 3 jan. ob pol 5. pop. »Trije kralji«. Sreda, 6. jan ob 3. pop. »Trije kral ji.« Opozar jamo na predprodajo vstopnic, ki bo na dan predstave oo 10. do 12. in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12.-1. desno. Plačevanje normalne mezde delavcem ob obletnicah ustanovitve Rima, Imperija, Pohoda na Rim in Zmage m Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo odredbo: Člen 1. Ob obletnicah ustanovitve Rima (21. aprila), ustanovitve Imperija (9. ma ja), [Dohoda na Rim (28. oktobra) in obletnici Zmage (4. novembra) so zasebni delodajalci dolžni plačati svojim delavcem, tudi če se ne dela, normalno dnevno mezdo. Člen 2. Delavcem, ki ob prazničnih dneh iz prednjega člena ne bi delali, se mora izplačati normalni zaslužek, s katerim se razume zaslužek, ki bi ga prejeli, ako bi bili delali po normalnem dnevnem urniku podjetja. Za akordne delavce se-mora ravnati izplačilo po osnovni plači s pribitkom najnižjega pogojnega akordnega odstotka. ' Akordnim delavcem tistih skupin, za katere nista pogodbeno določena temeljna plača in akordni odstotek, se mora ravnati izplačilo jmd srednjem dnevnem zaslužku, ki so ga prejemali v plačilni dobi ob času slovesnosti. Člen 3. Delavcem, od ka.terih se zahteva ob prej navedenih prazničnih dneh. da delajo, se mora izplačati poleg normalnega zaslužka za opravljeno delo (izključivši morebitni povišek, določen v kolektivnih pogodbah za praznično delo) še ena normalna dnevnina v 6inislu prednjega člena 2. Člen 4. Po členu 2. te neredbe je ravnati tudi z delavci, katerih ob zgoraj navedenih prazničnih dneh ni bilo na delo, če so bili razlogi naslednji: a) nezgoda, bolezen, nosečnost in porod, b) mirovanje dela, če ni povzročeno K1 po višji sili ali po občih in neodklonljivih potrebah tehničnega značaja, c) mirovanje dela zaradi delitve tedenskega delovnika na manj ko 6 dni. d) mirovanje dela. če ga je povzročila premaknitev počitnic od dobe, ko se počitnice običajno dajejo, e) mirovanje dela zaradi tega, ker so slovesnosti iz člena 1. sovpadle s prazničnim dnevom v smislu zakona ali kolektivnih godb ali s praznovanjem krajevnega svetni-a-patrona. Člen 5. Za zasebne nameščence in druge delavce s stalno plačo (ki se ne spreminja zaradi morebitnih slovesnosti med plačilno dobo) se uporabljajo določbe' te naredbe samo, če se od njih zahteva, da delajo ob kateri izmed navedenih obletnic. Prav tako se uporabljajo za zasebne nameščence. ki se navadno plačujejo po dnevih ali po urah ali kakor koli neposredno po dejansko opravljenem delu. Člen 6. Ta noredba stopi v moč na d>an objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, z veljavnostjo od 28. oktobra 1942-XX. A, Strindberg »Oče«, drapia v 3 dejanjih. — Osebe: ritmojster — P. Kovič, Laura, njegova žena — Gahrijelčičeva, Berta, njuna hči — Simčičeva, dr. Oslermark — Košič, pastor — Gorim šek, dojilja — Kraljeva, Nojd — Potokar. Režija J. Kovič. Predstava nocoj za red B. Premiera opere »Sestra Angelika« in VII. simfonija za red Premierski bo v soboto 2. januarja ob 16. I ■ S A MIRANDA mimm CHECCHlI A. n»ENl?ERY: DVE SIROTI PRoaužiPNE Tl rrrm Prodotti chimici sintetici • Preparati bio/ogici - SpeciaHta medicinah - Prodotti d ušo radiologico - So/uzioni starih oer miezioni -Prodotti chimici oun oer /abora-tori scientifici, oer ciimche e pet uso analitico - Prodotti chimici d'uso industriale Sintetični kemični proizvodi - Biološki preparati • Zdravilne specialitete - Proizvodi za radiologijo -Sterilizirane spojine za m/ekcije -Kemično čisti proizvodi za znanstvene laboraton/e. klinike in analize - Kemični proizvodi za oorabo v industri/i CAR 10 ERBA S.A.MIIAN0 Preden je zapustila Salpetriere, je dobila Henrika od zdravnika posetnico, n.i kateri je bil napisan m tov F.ochar-dine hiše, 6podaj pa naslov njegove vile. Deklica je brala: Dr. Hebert.« »Kadar me boste poiskali, pripeljite ® seboj 6vojo sestro Govoril sem že s rrochardovo, ker sent mislil, da je njena mati. Poskušal bom storiti vse, kar bo mogoče, da ji vrnem vid.« Henrika bi kmalu zblaznela od vese-v ,e ,n°vice. Luiza ne bo več . a', P *e bi! sen po vsem tistem, kar so rekah zdravniki, katere sta obiskovali prejšnja leta. Zato se je takoj lotila i.skanja ulice Lourcine. V žepu ni imela denarja, da bt odplačala starko, če bi hotela plačilo za vzdrževanje njene sestre, toda z nekaj dragulji, ki jih je vedno hranila kot družinski spominček, bo verjetno že poto-laŽ!>la starkin pohlep. . Zdravnik ji ie bil priporočil, naj na-J;lme stražo, če se bo podala v Frochar-un° kaj(i s(arta je v spremstvu vseh dečkov cošla pred vrata Frochardine bajte. I * * * i Bedna Frochardina kočica je bila še vedno takšna, kakršna je bila na dan, ko je Luiza našla zavetje pri vdovi po ustreljenem možu. Od tistega dne so potekli že meseci in uboga slepa deklica je že obupala nad tem. da bi 6ploh kdaj našla svojo sestro. Ce je na svobodi, si je mislila, me bo že dala jDoiskati s policijo. Ako pa tega .doslej še ni storila, potem ni na svobodi. 1 Lotevala 6e je je misel, da je sestra mo- rebiti umrla. Sirota je zato sklenila, da ne bo več beračila in da ne bo več sledila starki. Hud mraz in slaba hrana, vse to je bilo vzrok, da je bila Luiza le še senca same sebe. Mršava in bolehna je bila, ne-spiosobna za delo, prav tako pa ni bila zmožna misliti. Želela 6i je le 6mrti, da bi tako zaključila svoje življenje, polno trpljenja in kazni. Peter, ubogi šepavec, je opazil to dekletovo preobrazbo in zabolelo ga je pri srcu. Ker ni imel rnoči^ da bi se [Dostavil po robu 6voji materi in bratu, ki sta zlostavljala slepo dekle, je začel misliti na to, da bi ji omogočil pobeg. Prepričan je bil, da je njegova dolžnost, da nekaj poizkusi za rešitev slepe deklice, toda ljubezen, ki jo je čutil do nje, je prekričala to plemenito misel. Sebičnost le ljubezni ga je pripravila do tega, da je začel s strahom misliti na dan, ko bo Luiza odšla od njih. Na dan, ko je bila Henrika osvobojena zapora in začela iskati svojo sestro, je bila Luiza zleknjena na slamnjači. vsa zdelana in utrujena. Peter, ki ie sedel ob ležišču, je z blaženimi očmi gledal 6pečo deklico. Videl je, do česa sta trpljenje in mučenje jDrivedla ubogega dekleta, istočasno pa je čutil, da ne bo mogel živeti, čim ne bi videl nje, ki je prva ogrela nje-1 govo srce. Misli! 6i je, da je od tedaj, čim bi jDostala svobodna, ne bo videl nič več. Nekaj časa je bil zatopljen v premišljevanje, ko so se nenadoma odprla cestna vrata in vstopila je Frochardova. Starka je takoj zagledala brusača in ga karajoč pobarala, kaj išče ob tem času doma, namesto da bi hodil po cestah in iskal delo. Starkin pogled je 6 sina spolzel na slepo dekle, ki je spalo, in sum je zagorel v njenih očeh. »Ali ti nisem rekla, da ne vidim rada, da se vrtiš okrog grofice, si razumel?« »Zakaj pa Jakoba puščate k njej?« »Jakob je gospodar, ti ]De6, in on je tisti, ki ukazuje v tej hiši, to si zapomni, dragi moj izvržek! Potem pa vedi tudi, da tvoj brat danes dela ... in 6icer že drugi dan v tem tednu. Tako lep človek, kakor je on, pa delati.?.!« Jakob je, tedaj kakor da bi bil slišal, kaj se je o njem govorilo, planil v 60bo. »Utrujen sem... Sem že zadosti delal, Glej ga, slavčka, ki spi! »Da, da, ko pa noče peti niti hoditi.« »Dobro, mati! Bom poizkusil jaz!« Ob teh besedah je Petra oblila mrzla zona. Starka se je približala Luizi in jo surovo stresla ter se zadrla nad njo. da se je treba sedaj lotiti dela, ako hoče dobili kaj jesti. Revica, ki je bila vsa otrpla od mraza, ki je vladal v sobi, si je |Dokrila prsi s koščenima rokama. Z neverjetno drznostjo, čeprav je bil njen glas še vedno itiiloben in zadržan, je odgovorila starki, da ne bo več beračila in ne bo več odšla iz hiše. Jakob je skoro okamenel 6pričo odločnega dekletovega nastopa in jo je gledal z žarečimi očmi. Frochardova, ki jo ie popadel peklenski be6, pa jo je prisilila da je vstala, potem ji pa prisegla, da jo bo pustila v sobi umreti od gladu. »Pustite me, da bom poskusil jaz, mati,« je dejal Jakob, se približal deklici in jo z osornim glasom vprašal: »Zakaj se upirate moji materi? Nočete biti dobri? Mar nismo prijatelji?« Prijel jo je za roko in je nič več ni izpustil iz oči. Peter, ki je poznal svojega brata in vedel, da je jDodel in spo-sotDen slehernega nasilja, da bi zadostil svoji živalski nasladnosti, in ko je videk da se je Luiza začela umikati, je stopil za korak naprej, kakor da bi ji hotel [Domagati in jo iztrgati iz Jakobovih rok. Toda preden je mogel poseči vmes, je Jakob stisnil stejDO dekle med 6voje koščene roke in jo začel potjubovati. Luiza se je zvijala in (»osrečilo se ji je, da se je izvila iz objema. Čisto nagonsko se je Peter znašel pred dekletom. Srdit pogled Jakoba, ki se je tresel od poželjenja, se je zapičil v nesrečnika, ki se je drznil nastopiti proti njegovi nameri. Za hip je Peter mislil, da ga bo brat zaklal, toda Frochardova, ki je imela namero, da bo 6lejDo dekle odpeljala po stopnicah v sobo, je sinovo pozornost obrnila drugam. »Mati« je zaklical slednji. Toda šepavec je izrabil trenutek, ko sta onadva govorila, se približal siroti in ji zašepetal: »Pod vašo slamnjočo bo6te našli ključ od izbe. Lahko pobegnete.« Medtem pa sta mati in sin skovala nekaj strašnega, šepavec je Videl pogled, ki ga je starka vrgla na starejšega sina, kakor da bi hotela potrditi njegov peklenski načrt. HUDIČEV {LA MARE AC DlABLE) - Poslovenil K. N. CWW<3<2CW<3 C? G E 0 R G B SAND \U \L» \L* \L* \L> \D T T1' t1 t t BADAR V e J e r n a molitev. Petrček je sedel in radoveden pogledal okoli sebe. >Ah, saj je zmeraj tako, kadar sliši, da kdo je, je rekel Germain. »Če bi s topom ustrelil, bi ne slišal. Kadar pa kdo zraven njega žveči, bo takoj odprl oči,c »Kb ste bili v njegovih letih, ste bili najbrž prav takšni!« je rekla Marička in se hudomušno nasmehnila. »No, Petrček, ali iščeš, kje je strop? Nocoj je iz zelenja, fantek. Ampak tvoj očka vseeno večerja. Ali hočeš večerjati z njim? Nisem, ne pojedla tvojega dela. Saj sem vedela, da boš hotel tudi }i prigrizniti!« * »Marija, hočem, da ješ!« je vzkliknil kmet. »Jaz ne Ijoiu več. Požrešne/, sem, teslo sem. Ti si pritrguješ zaradi naju dveh, to ni prav, sram me je. Vidiš, to mi je ustavilo tek. Nočem, da bi fantek jedel, če ti ne boš jedla z njim!« »Pustite naju,« je odvrniila Marička, »Vi nama ne boste ukazovali, kdaj bova jedla in kdaj ne. Jaz nocoj ne bom jedla, vaš Petrček pa je lačen kakor volk Poglejte si, kako zalaga! Oh, tudi on bo krepak kmet!« Res je Petrček kmalu pokazal, čigav sin je. Ni še dobro pre-brihtal, niti ni vedel, kje je, ne kako je prišel tjakaj, že se je krepko lotil jedače. In ko se je najedel, se je razživel kakor vsi otroci, ki so izven svojega reda. Kazal se je bolj brihtnega, bolj radovednega in bolj razumnega kakor po navadi. Dal si je razložiti, kje je, in ko je zvedel, da je sredi gozda, se je nekoliko ustrašil. »Ali je kaj hudih zveri notri?« je vprašal očeta. »Ne,« Je rekel oče, »ni jih, nič se ne boj.« »Torej si se zlagal, ko si rekel, da me bodo volkovi požrli, če grem s teboj v gozd?« »Lejte si modrijana,« je rekel Germani v zadregi. »Prav ima,« je menila Marička. »Tako ste mu rekli. Dober spomin ima, ni pozabil. Ampak vedi, Petrček, da tvoj očka nikoli ne laže. Šli smo skozi tisti gozd, medtem ko si spal, zdaj pa smo v drugem gozdu, kjer ni divjih zverin.« »Ali je ta gozd daleč od onega?« , »Zelo daleč. Sicer J>a volkovi ne hodijo iz onega gozda na piano. In če bi se kateri tokaj prikazal, bi ga tvoj oče takoj pobil.« »In ti tudi, Marička?« »Tudi midva. Saj bi tudi ti pomagal, kaj, Peter? Saj se ne bojiš? Kaj ne, da bi krepko mahal po njih?« »Kakopak,« je rekel otrok ponosno in se postavil kot junak, »pobili bi jih!« »Ni ga človeka, da bi znal tako govoriti z otroki kakor si ti,« je rekel Germain Marički, »in jih tako lepo pogovoriti. Res^ je, da še ni doigo, odkar si bila še sama otrok, in spominjaš se pač, kako je tvoja mali govorila s teboj. Mislim, da človek tem laglje razume otroke, čim mlajši je sam. Zelo se bojim, da se bo ženska^ pri tridesetih letih, ki še ne ve, kaj se pravi biti mati, le s težavo naučila čebljati in govoriti z otročaji.« »Zakaj pa, Germain? Ne vem, zakaj tako slabo sodite o lej ženski. Žal vam bo!« »Vrag jo vzemi!« je rekel Germain. »Žal mi je, da sem šel na pot. Kaj mi je treba ženske, ki je ne poznam? »Očka,« je rekel otrok, »kako da venomer govoriš danes o svoji ženi, če je pa mrtva?« »Moj Bog, torej je nisi pozabil, svoje uboge matere?« »Ne, saj sem vjdel, kako so jo dali v lepo belo škatlo, in stara mati so me peljali k njej, da sem jo poljubil in ji rekel zbogom!... Čisto bela je bila in mrzla. In vsak večer moliva s teto k ljubemu Bogu, da bi se smela mati iti pogret k njemu v nebesa. Ali misliš, da je že v nebesih?« »Upam, otrok moj. Ampak moramo kar naprej moliti. Tako bo tvoja mati vedela, da jo imaš rad.« »Molil bom,« je rekel otrok. »Nocoj bi bil skoraj pozabil na molitev Ampak sam no znam. Zmeraj kakšen konček pozabim. Marička mi mora pomagati.« »Da, Petrček, pomagala ti bom,« je reklo dekle. »Pridi, poklekni mi na kolena!« Otrok je pokliknil dekletu na krilo, skleni! ročice in začel moliti. Sprva je molil zbrano in iskreno, zakaj začetek mu je šel dobro. Potem je molil počasneje in se mu je začelo zatikati. Naposled je [»navijal besedo za besedo, kakor mu je narekovala Marička, dokler ni dospel do tistega mesta v molitvi, pri katerem ga je sleherni večer zmagal spanec, tako da se molitve nikoli ni utegnil naučiti do kraja. Tudi nocoj sta pozornost in enoličnost lastnega glasu storila svoje. Le s težavo je izgovoril zadnje zloge in jih povedal šele potem, ko mu jih je Marička trikrat ponovila. Glava mu je omahnila in se sklonila Marički na prsi, ročice so se mu razklenile in so razklenjene padle na njena kolena. Ob siju tabornega ognja je pogledal Germain svojega malega angelčka, kako je slonel na prsih deklici, ki ga je držala v naročju in mu grela plave laske s svojim čistim dihom. Tudi ona se je bila zatopila v pobožno zamaknjenost in je v srcu molila za Katarinino" dušo. Germainu se je storilo mehko pri srcu in iskal je, kaj bi rekel Marički, da bi ji povedal, kako jo spoštuje in kako hvaležen ji je. Pa ničesar ni našel, kar bi moglo izraziti njegovo misel. Približal se ji je, da bi poljubil svojega sinčka, ki ga je še vedno stiskala k prsim, in komaj je odmaknil ustnice od Petrčkovega čela. »Premočno ga poljubljate,« mu je rekla Marija in narahlo odrinila njegovo glavo, »prebudili ga boste. Pustite me, da ga položim nazaj, saj je spet zaspal in sanja svoje rajske sanje.« Otrok se je dal položiti na ležišče. Ko se je pa iztegnil po krznu, ki je bilo sedlo z njim prevlečeno, je vprašal, če je na Sivki. Potem je odprl svoje velike sinje oči in jih uprl za minuto v vejevje. Zdelo se je, da je čisto buden ali pa, da mu je prišla na mar misel, ki so mu je bila vtihotapila čez dan v glavico in je šele tik pred spancem dobivala jasne obrise. »Očka,« je rekel, »če mi hočeš dati drugo mamico, hočem, da mi daš Maričko!« In ne d« bi čakal odgovora, je zaprl oči in zaspaL ULjudsko tiskarno . LloMj.nl, Joio kr.ia.rlt - Ud.J.lelJ, lat Sodja - Urednik, Mirk. Ja.aralk - RokopUa. a. ...Lan.. - rSlo.ea.ltl dom. I.toj. 'sb j*1?**.1*.'.",."Lil oatna U Ur, oa inoieautro 15 Ur - Uredništvo, Kopitarjeva O,Iva VOJ _ Uprava, Kopitarjevo alko i, Uobtjooa _ Toleloo Ha?. dMl da 4M9 - Podrain niee Razdeljevanje popravljenih vojaških čevljev poljskim delavcem Zelo trpežne čevlje bodo lahko dobili za 70 lir! »Agu poroča iz Rima, da 60 del starih vojaških čevljev, ki 60 bili prišli pod zaporo, takoj poslali v popravilo, iz česar je treba sklepati, da 6e bo razdeljevanje popravljenih- vojaških čevljev v mejah, kakor so jih bile določile pristojne oblasti, v mnogih pokrajinah lahko v najkrajšem času že začelo. Delili jih bodo predvsem poljskim delavcem. Da bi pa šlo razdeljevanje hitreje od rok, 60 po posameznih pokrajinah fašistične organizacije organizirale posebna središča za zbiranje čevljev in bodo tudi hitro popisali V6e tiste, ki bi pri razdeljevanju [»opravljenih starih vojaških čevljev prišli v poštev. Upjošievali bodo j»ložaj v posameznih [»krajinah in bodo povsod razdelili poljskim delavcem popravljene stare čevlje, najprej pa 6eveda tam, kjer 6e bo izkazalo za najbolj potrebno. Ko bodo ugotovili, koliko čevljev bi bilo treba za gozdarje, bo Zveza obrtnikov, ki bo v glavnih središčih in tudi po tistih krajih, ki so poljskim delavcem najlažje dostopni, po sporazumu z v poštev prihajajočimi strokovnimi društvi, začela z razdeljeva- njem popravljenih starih vojaških čevljev. Vse čevlje pa bodo najprej morali natančno pregledati ter takšne, ki 60 še uporabni, popraviti tako, da jih bodo ljudje lahko čim dalje nosili. Delavci pa bodo dobili takšne popravljene čevlje zelo poceni, in sicer bo vsak par 6tal le 70 lir. Poleg tega bo treba plačati samo še 1.40 lir, kolikor znaša davek na dohodke. Vse druge dajatve so v tej ceni že vštete. Cena bo za vse velikosti čevljev enaka in ni dovoljeno, da bi prodajalec računal velike čevlje dražje kakor pa čevlje manjših številk. Čevlje pa bodo ljudje dobili na posebne izkaznice, ki jih bo izdala Pokrajinska zveza poljskih delavcev, in sicer osebno vsakemu delavcu, ki bo imel do takšnih čevljev pravico. Pokrajinske zveze p»ljskih delavcev bodo pioskrble. da bodo obrtniške zveze, čim bodo omenjene nakaznice razdeljene, dobile seznam dobaviteljev, natančno izpolnjen za vsako raz-deljvalno središče, kjer 6e bodo delavci morali zglasiti, če bodo hoteli dobiti čevlje. Na nakaznicah bosta navedeni tudi cena in velikost čevljev. Celuloza iz trsja, ki raste ob Donavi Dvajsetkrat bi se po sedanjih računih lahko povečala romunska proizvodnja celuloze Veliko zanimanje so v gos]»odarskih krogih vzbudili romunski načrti za pridobivanje celuloze iz trsja, ki raste ob Donavi. Kakor pravi neko poročilo iz Rima, bi p» soglasni sodbi strokovnjakov lahko izkoriščali v ta namen 120 do 130.000 hektarov zemljišča. Koliko celuloze bi to širno področje lahko dalo vsako leto, doslej še ni bilo mogoče izračunati niti ne vsaj približno oceniti, ker ni znano, koliko bi jo lahko dal en sam hektar. Ven- dar pa mislijo, da bi iz obdonavskega trsja lahko dobivali več celuloze, kakor j»a jo dobivajo iz navadnega lesa. Spričo tega računajo, da bodo v6ako leto lahk6 nasekali do 4 milijone ton trsja, iz. njega pa naredili milijon ton celuloze. Romuni bi na ta način lahko naredili vsako leto dvajsetkrat toliko celuloze, kakor pa 60 jo doslej. Za to pa bi bilo 6eveda potrebno ustvariti široko j»dlago glede dobave surovin za razvoj industrije umetnih vlaken. človek - konj - stroj Kljub tako mogočnemu napredku sodobne tehnike se še ni posrečilo izdelati stroj, ki bi bil popolnejši in močnejši od človeka Čim bolj so se tehniški strokovnjaki in z njimi vred tudi ostali ljudje zamislili v čudovito izpopolnjene stroje, ki pojejo svojo pesem vsepovsod, jx> tovarnah v mirnem ali nemirnem zalidju, po bojnih poljanah na kopnem, v zraku in na morju, tem bolj so izgubili iz vida tisti stroj, ki ni od danes in tudi ne od včeraj, v najpopolnejši stroj vseh časov, v človeško telo. Dostikrat imamo priliko videti na primer nosače, atlete, skratka močne ljudi, ki brez kakšnih posebnih težav vzdigujejo neverjetno težke predmete in jih prenašajo sem in tja. Na pariški postaji je pred leti neki postrešček stavil, da bo nesel hkrati štiri velike vreče moke. S tremi vrečami na plečih je še kar dobro hodil, ko pa so mu naložili še četrto, je mož moral odnehati, saj 60 V6e štiri vreče tehtale nič manj ko 560 kg. Dostikrat se je potem tudi že zgodilo, da je kak težki atlet vzdignil 800 do 900 kg težko breme,' Čudovito moč ima človek tudi v svojih prstih. Človeške mišice so tod še prav pjos.-bno močne. t* So ljube, ki so zmožni prelomiti lirski kovanec na dva kosa, in sicer kar s palcem in kazalcem. Če bi hoteli doseči mehaničnim potom isti učinek, bi morali obremeniti kovano liro, na straneh podprto s trdno podlago, s 70 kg težko utežjo. Ste videli že koga, da je strl med prsti marelično pečko? Stisniti jo je treba s silo kakšnih 30 kg! Človeške mišice lahko razvijejo večjo 6ilo. kakor pa jo ima stroj z več ko dvema konjskima silama. Dober skakač, ki tehta okrog 70 kg, lahko brez kakšnih posebnih težav poskoči 1.60 m v višino. To delo, ki ga na ta način opravi v dobre pol sekunde, izračunamo, če pomnožimo skakačevo težo z višino, ki jo pri 6vojem skoku doseže. Rezultat odgovarja delu, ki ga opravi parni 6troj z nekaj več ko dvema konjskima silama. In če se j»tem vprašamo. kakšno delo opravlja človek pri svoji hoji pač ni treba previsokih računov, da sj»znaino kako čudovitih stvari je človek zmožen v kratkem času. Vsakdo od nas, ki ima zdrave noge, prav lahko naredi po ravnem 6vetu v eni sekundi 1.66 m poti, to se pravi šest kilometrov na uro. Ce se pa malo j»trudi, naredi v eni sekundi tudi do dva metra poti ali nad 6edem kilometrov na uro. Tekači, ki jim ni treba kakšne j»sebne vaje, lahko v eni sekundi 6edem metrov dolgo pot, ar znese 25 km na uro. Povprečni rezultat bi bil torej tale: zdrav človek lahko prehodi v enem dnevu 40 do 60 km dolgo pot. Najmočnejši stroj na svetu — človek Pa [»glejmo zdaj še nekaj drugega. Vsem je dobro znano, da človek pri hoji takorekoč 6amega sebe privzdiguje oziroma privzdiguje vsaj svoje težišče, in 6icer pri vsakem koraku za 0.037 m. Človek pri sedemdesetih kilogramih, ki naredi na vsakem kilometru okrog 12C0 korakov ter prehodi na dan 50 km dolgo j»t, opravi torej 155.400 kilogram-metrov dela. Kilogrammeter je, kakor znano, enota za delo, in sicer tisto delo, ki ga človek opravi, če vzdigne 1 kg težko breme 1 m visoko. Konjska sila je 75 kilograminetrov. Ce uj»števamo človekovo moč, njegovo težo in velikost, lahko trdimo, da je človek najmočnejši etroj na 6vetu. A človek ni stroj, ki bi lahko zdržal dalj časa. Zato "je ria primer treba deset ljudi, da v daljšem razdobju opravljajo tisto delo, kakor stroj z eno samo konjsko silo. Zanimive so tudi ugotovitve, kako je v tem oziru pri živalih. Na splošno velja, da 60 majhne živali razmeroma najmočnejše Konj na primer nese lahko le kakšni dve tretjini 6voje teže, človek pa 86%. Najmanjša žuželka brez kakšnih jx»sebnih težav vleče za seboj, pet, deset ali celo dvajsetkrat težje živalce, kakor pa so 6ame težke. V neki knjigi o žuželkah, ki je pred nedavnim izšla, je med drugim zapisano tudi, da je razmerje med težo bremena, ki ga žuželka vleče za seboj in težo žuželke 6ame tem manjše, čim manjša in čim lažja je žuželka. Sršen je na primer štirikrat težji od čebele, 6aj tehta 4 decigrame, čebela pa 6amo enega, pa kljub temu 6ršen lahko vleče za seboj kvečjemu petnajstkrat tako težko breme (6 gramov), kakor pa je težek sam, čebela pa nese brez kakšnih posebnih težav celo 24 krat tako težko breme (2 grama), kakor pa tehta 6ania. Nekatere vrste mravelj lahko vlečejo za seboj 37 kratno svojo težo. Klešman lahko nese po zraku v svojih kleščah tudi do 400 gramov težki tovor in pr: tem še miga z glavo sem in tja, 6am pa tehta komaj 2 grama. Ce bi bil konj razmeroma tako močan, kakor so nekateri črvi, bi lahko vlekel za .seboj tudi 25 ton težki tovor, tako pa 6e mora za: dovoljiti povprečno z nekaj stoti. EIAR — Radio Uubliana Četrtek, 31. decembra. 7.30 Napevi in romance — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Koncert pianista B. Adamiča — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Koncert pianista B. Adamiča — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Prenos iz Nemčije — orkester »Cetra« vodi dirigent Barziz-za — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — Lahka glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gosjx>da X — 17.15 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 17.35 Koncert pianistke Euge-nije Cornalba — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Koncert čelista Oiorgio Lippi, pri klavirju Bruna Barbetti — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Koncert orkestra »Cora« — 21.20 Predavanje v slovenščini 21.30 Glasba j Riccarda Storti-ja, vodi dirigent Romeo Arduini — 22.10 Pesmi za vse okuse vodi dirigent Segu-' rini — 22.45 Poročila v italijanščini. ROMAN V SLIKAH 165. Na cipresah je ugasnil poslednji svit in vrt je začela zalivati srebrna mesečina. Vinicij ni nič čutil, da ure beie, temveč je sanjajo govoril Ligiji: »Povej ml, Llglja, kaj je to? Vidim, da moro človek ljubiti z vsako kapljo krvi, pa vendar čutiti zraven tako sladek mir, kakor da bi mu 2e bila dušo upokojila sen in smrt. Pa saj ni treba odgovora! Vem, ta mir mi daje Kristus. Vaše vere sem se bal. Mislil sem si, da v njej ni ne modrosti, ne krasote, ne sreče. Zdaj vem, da je vse drugače. Vem tudi, da bom le po njej mogel dobiti tebe vso. Zato sem srečen, kakor bi nikoli ne bil, če bi se te bil skušal polastiti s silo « 166 »Da, dragi, taka je resnica,« je tiho odvrnila Ligija ter mu naslonila glavo na ramo. On je stisnil njeno drobno telo k sebi. Ligija je uprla vanj sinje oči, ki so bile podobne dvema skriv nostnima cvetovoma, in zajela ju je neizmerna sreča, čutila sta, da ju veže ne samo ljubezen, temveč poleg nje še neuničljiva, skrivnostna moč, zaradi katere je njuna ljubezen postala večna. Začela sta sanjariti in kovati načrte. Poročila se bosta, ko bo Peter krstil Vinicija. Potem se bosta s Pomponljo in z njenimi vred preselila na Sicilijo, kjer je Vinicij imel velika posestva. S sabo bi vzela še Petra, pa bi vsi skupaj živeli v miru, daleč od Rima, od dvora in njegovih pregreh...