INTERVJU
AKTUALNO
■o
Valentina Plaskan: Največji izziv so imitacije politikov
str. 26-27
!o
"ÖN
Številne karantene v šolah
otežujejo delo str. 3
PRILOGA
IV spona
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 3 / Leto 77 / 20. januar 2022 / Cena 2,90 EUR / www.novitednik.si
Vlada odločila: leta 2033 konec rabe premoga
Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij določa, da bo Slovenija najpozneje leta 2033 za proizvodnjo električne energije prenehala uporabljati premog. Medtem ko v energetskih družbah sprejetje strategije pozdravljajo in upajo, da bo čim prej sprejet tudi Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, so v sindikatih do odločitve kritični.
str. 10
Foto: BORUT JUSTIN
REGIJSKI PARK POHORJE
PLANINA PRI SEVNICI
Za učinkovitejše varovanje narave
Kdaj spet stalni zdravnik?
str. 9
str. 7
novi tednik)	J M	m\
Darilo za nove naročnike I MESEC i BREZPLAČNEGA BRANJA ! IN PREDPASNIK i	Ш	
	w///—wl-	
str. 48
2
AKTUALNO
ZADETKI
»V prejšnjem stoletju so ženske pozimi prale perilo v topli mlaki, ki je tekla pod zemljo. Med domačini je bilo znano, da voda pomaga pri celjenju ran, zato so se v njej tudi kopali.«
Mateja Žagar iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah o začetkih Atomskih toplic
»Prihodnje leto bo sto petdeset let, odkar deluje Cinkarna Celje. Sto petdeset let se tu že onesnažuje okolje. Če si je Zgornja Mežiška dolina upravičeno zaslužila pozornost države, potem si enako zasluži pozornost Celjska kotlina.«
Dušan Plut, član Sveta za varovanje okolja pri SAZU
»Tujina je mikavna, veliko se dogaja, a vedno ostaneš tujec, četudi si najboljši. Nemci so zelo spoštljivi, urejeni, korektni, kar mi je bilo všeč. Potrebujejo čas, da te sprejmejo, a nikoli tako, kot če bi bil njihov.«
Neli Zidar Kos, učiteljica igranja na citre
»Včasih moraš ljudem tudi razložiti, kako delujejo srčne zaklopke, kaj slabe navade pomenijo za srce, in takrat začnejo verjeti ter se kdaj tudi zamislijo. Res je, da je v življenju najtežje spremeniti sebe.«
Prim. dr. Janez Tasič, eden najuglednejših kardiologov v Sloveniji
»Satira je postala eno najučinkovitejših sredstev, ki razkriva neznosno banalnost in lahkost manipuliranja in laži, ki se dogajajo vsem na očeh, a smo se jih kolektivno naučili brisati iz spomina.«
Valentina Plaskan, voditeljica, novinarka, igralka in imitatorka
ČETRTEK 1	1 PETEK
s o«o 6 • •	\ 1 / 4 O"4
SOBOTA I	1 NEDELJA
N 1 / 2 -2	3 -5
co
mm
Kako bodo občine unovčile
V volilno leto z višjo povprečnino
V leto, ki bo volilno tudi na lokalni ravni, občine vstopajo z dobro finančno popotnico. Obeta se jim namreč še nekoliko višja povprečnina, iz naslova katere bodo občine skupno dobile za 34 milijonov evrov več.
Po dvigu na 623,96 evra v letu 2020 je povprečnina na prebivalca lani znašala 628,20 evra, za letos je določena v višini 645 evrov.
Pričakovati je mogoče, da bodo projekti, ki jih v posa-
meznih občinah že izvajajo, in tisti, ki so še načrtovani, marsikje tudi pomembna tema predvolilnega dogajanja na lokalni ravni. Na to računajo zlasti tisti aktualni župani, ki bodo šli v boj za nov
mandat. Če se bodo ponovile izkušnje preteklih let, bo takšnih precej. Na prejšnjih lokalnih volitvah jih je na primer položaj od 212 obdržalo kar 144.
Redne lokalne volitve, na katerih volivke in volivci v občinah izbirajo župane in člane občinskega sveta, so vsaka štiri leta. Za dan volitev je določena tretja nedelja
v novembru. Kjer v prvem krogu nihče od županskih kandidatov ne prejme zadostne podpore, štirinajst dni kasneje sledi drugi krog. Volivci se bodo tako na volišča odpravili 20. novembra letos in nato v nekaterih občinah še 4. decembra.
Tako kot leta 2018 se bomo volivci tudi na letošnjih lokalnih volitvah, ki bodo osme po vrsti v samostojni Sloveniji, odločali v 212 občinah.
LKK, foto: SHERPA
Povprečnina še vedno nižja od stroškov
Da je povišanje povprečnine pozitivno, dobrodošlo in v luči podražitev tudi potrebno, meni župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci. Slednji je kot predstavnik Združenja občin Slovenije tudi član delovne skupine za lokalno samoupravo, ki je sodelovala v pogajanjih o višini povprečnine. Omenil je, da je pravna podlaga za financiranje nalog lokalne samouprave določena v Zakonu o financiranju občin. Po podatkih Združenja občin Slovenije bi morala povprečnina v skladu z omenjenim zakonom v letu 2020 znašati 658,80 evra na prebivalca, v letu 2021 668,10 evra in letos 670,97 evra na prebivalca. Vsakokratni Zakon o izvrševanju proračunov je višino povprečnine določil nižje. Iz tega naslova je bila Občina Šentjur v letih 2020 in 2021 prikrajšana za prihodke v višini skoraj tri milijone evrov, zaradi nižje povprečnine med letoma 2010 in 2020 pa skupno za vsaj 20 milijonov evrov, so sporočili iz službe za odnose z javnostmi.
Zvišanje povprečnine na 645 evrov na prebivalca za Občino Šentjur v letu 2022 pomeni za približno 326 tisoč evrov več prihodkov. Te bo občina namenila za vzdrževanje cestne infrastrukture ter za financiranje predšolske vzgoje in varstva v vrtcih.	TS
Kako v Štorah?
V Občini Štore bodo iz naslova povprečnine v letu 2022 prejeli dodatnih 42 tisoč evrov in v letu 2023 dodatnih 50 tisočakov. Občina bo denar namenila za redne stroške proračunskega leta in del sredstev za naložbe.	TS
V Laškem brez konkretnih odgovorov
Občina Laško bo letos prejela dobrih 166 tisoč evrov višjo povprečnino kot leta 2021. Celotna letošnja povprečnina bo tako znašala 9,7 milijona evrov. »Glede na vrednost načrtovanih projektov, ki za leto 2022 znašajo 15,5 milijona evrov, predstavlja povečanje povprečnine le 1,1 odstotka vrednosti,« so pojasnili v Občini Laško. Na vprašanje, za katere naložbe oziroma projekte bodo namenili omenjena sredstva, niso konkretno odgovorili. »Ker je proračun Občine Laško integralni proračun, se prejeta sredstva porabljajo v skladu s sprejetim proračunom, ki ga potrdi občinski svet,« so zapisali. BA
Za kakovostnejše življenje
V celjski občini dvig povprečnin pozdravljajo: »Lokalne skupnosti so vrsto let prejemale premalo denarja, sedanja vlada z urejanjem tega področja kaže veliko razumevanja in posluha za delovanje občin, za njihove naloge in razvojne potrebe.«
Mestna občina Celje je lani iz naslova dohodnine prejela približno 27,7 milijona evrov, letos bo ta znesek še nekoliko višji, in sicer približno 28 milijonov evrov. »Denar bomo porabili skrbno in gospodarno, predvsem za dvig kakovosti življenja občanov,« so pojasnili v celjski občini, kjer pravijo, da bodo v tem letu prednostno obnavljali predvsem ceste. »Vse naloge, ki jih izvajamo in jih še bomo izvajali, tudi projekti, ki jih uresničujemo, višajo kakovost življenja naših občanov na različnih področjih,« še poudarjajo.
LKK
V Žalcu za plačilo vrtca, v Preboldu za kuhinjo
Občina Žalec je za leto 2022 dobila 276 tisoč evrov več povprečnine. Glede na oceno nove cene programov vrtca v aktualnem proračunu načrtuje 541 tisoč evrov več za plačilo razlike v ceni. Višji znesek povprečnine bo pokril le približno polovico potrebnih sredstev za ta namen. Bližnja Občina Prebold je iz povečane primerne porabe dobila približno 110 evrov več denarja in iz uravnoteženja razvitosti občin 80 tisoč evrov več, kar skupaj znaša 190 tisoč evrov več, kot je načrtovala. V petek je prejela še sklep ministrstva za izobraževanje, znanost in šport o financiranju dozidave šole v vrednosti približno milijon evrov. »Počasi in previdno pripravljamo rebalans proračuna za leto 2022, ko lahko dodatno razporejamo s približno 1,2 milijona evri več. Ta denar bomo porabili za izvedbo nove kuhinje za vrtec, obnovo zgradb v središču Prebolda in naložbena ter vzdrževalna dela na pokopališču, letnem kopališču in cestah ter vodovodnem omrežju,« je pojasnil župan Vinko Debelak.
ŠO
AKTUALNO
3
Razredi so bili minule dni vse bolj prazni. (Foto: Pixabay)
Bo novost olajšala delo?
Od včeraj, srede, veljajo nova pravila glede napotitve v karanteno, kar naj bi zmanjšalo njihovo število in omogočilo normalno delovanje nekaterih dejavnosti, tudi šolstva. Tedensko je bilo namreč v Sloveniji odrejenih več kot štirideset tisoč karanten.
Na predlog NIJZ je vlada med izjeme pri napotitvi v karanteno na domu umestila tudi tiste, ki so zaposleni v zdravstvu, socialnem varstvu ter vzgoji in izobraževanju. Ob tem se bodo morali zaposleni po tveganem stiku z okuženo osebo sedem dni vsakodnevno testirati s hitrimi testi za samotesti-ranje ali pri izvajalcih hitrega testiranja. Hkrati bodo morali pri delu uporabljati zaščitne maske tipa FFP2.
Med izjeme bodo po novem spadali tudi predšolski otroci, učenci, dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, če bo do visoko tveganega stika prišlo v okviru vzgoj-no-izobraževalnega procesa. Vsi ti se bodo morali sedem dni vsakodnevno testirati. Šolski oddelek bodo po novem napotili v karanteno, če bo število okužb s koronavirusom v posameznem oddelku v obdobju štirinajstih dni doseglo oziroma preseglo trideset odstotkov glede na vse učence v posameznem oddelku.
Številne karantene v šolah otežujejo delo
Kaj pa znanje otrok?
Zaradi vedno večje razširjenosti okužb z različico virusa omikron je bilo v minulih tednih v šolah vsak dan več učencev in učiteljev poslanih v karanteno. Kjer je šlo za cele oddelke, so imeli pouk na daljavo. Razmere se sicer vsak dan spreminjajo, v ponedeljek naj bi bilo po podatkih ministrstva za izobraževanje v karanteni 33.213 osnovnošolcev v skupno 1.583 oddelkih in 8.558 dijakov v skupno 354 oddelkih. V karanteni je bilo tudi 3.456 predšolskih otrok v skupno 230 oddelkih. V naši regiji je imelo v ponedeljek 142 oddelkov spremenjen potek šolanja oziroma predšolske vzgoje.
TATJANA CVIRN
»Prehod v krajšanj e karanten je v šolah povzročil kar nekaj težav, saj smo se osnovne šole držale veljavnih priporočil za napotitev otrok v karanteno, medtem ko je NIJZ istočasno izdal staršem odločbe z napačnim številom dni in so zato imeli težave z dokazovanjem karanten pri svojih delodajalcih,« ugotavlja Marijana Kolenko, vodja aktiva celjskih osnovnošolskih ravnateljev.
Razmere v šolah so se po njenem poslabšale tudi z novim pravilom, ki je skrajšal čas tveganega stika pred napotitvi-
jo v karanteno s 45 na 15 minut. »Šolam povzroča največ težav in jemlje veliko dragocenega časa iskanje tveganih stikov,« opozarja sogovornica.
Karantene odrejajo v šolah v skladu s priporočili NIJZ, po-
tem ko starši sporočijo okužbo, potrjeno s PCR-testom. »V posameznih primerih je bila karantena odrejena že v obdobju čakanja na ta test, če so hitri testi pokazali pozitiven izid in so se učenci tudi slabo počutili.«
Odsotnost učiteljev
Zaradi številnih odsotnosti učiteljev in tudi tehničnega osebja je bilo minule dni izjemno težko zagotavljati nemoten potek pouka, ugotavlja ravnateljica OŠ Lava in vodja aktiva Marijana Kolenko. Veliko karanten je tudi posledica tveganih stikov v domačem okolju. »Zapletene razmere so delno tudi posledica nespo-štovanja osnovnih priporočil. Posledice seveda rešujemo in gasimo tudi mi v šolah, ki se
Dopoldne v karanteni, popoldne na igrišču
Tudi v OŠ Polzela se tako kot v številnih drugih šolah ubadajo z usmerjanjem učencev k pouku na daljavo. V ponedeljek je bilo doma devet šolskih oddelkov in en vrtče-vski. Ker morajo biti poleg otrok v karanteni nekateri učitelji in vzgojitelji, po besedah ravnateljice mag. Bernardke Sopčič razmere postajajo vedno bolj neobvladljive.
»Pri usmerjanju otrok k pouku na daljavo dosledno upoštevamo vsa navodila in protokole NIJZ. Takoj ko vodstvo šole prepozna okuženega, pošljemo sporočilo staršem in sodelavcem. Nato še vsem stikom in pristojnim službam posredujemo ustrezne podatke,« je pojasnila ravnateljica in dodala, da se žal nekateri otroci, kljub temu da so v karanteni, v popoldanskem času brez omejitev družijo pri popoldanskih dejavnostih ali na praznovanju rojstnih dni. Nekateri gredo, kot opažajo, celo na smučišča ali v zdravilišča. »To nas seveda zelo žalosti, saj vlagamo precejšnje napore, da bi šola in vrtec ostala odprta.«
trudimo zagotavljati prav vse varnostne pogoje, na katere imamo vpliv,« pravi Kolenko-va, ki dodaja, da je za otroke v karanteni organiziran pouk po ustaljenih urnikih, a ko je več učiteljev v bolniški, skušajo otrokom zagotavljati gradiva in pouk s pomočjo videokonfe-renc. »Največje stiske so, kadar
je učitelj v karanteni, učenci pa so v šoli in nimamo nikogar za nadomeščanje. Skrb zbujajoče je, da so nekateri oddelki in tudi posamezni otroci zelo pogosto v karanteni in bodo tudi v tem šolskem letu imeli velike primanjkljaje v znanju.«
Kako z ocenami?
»Sklep ministrstva o zmanjšanem številu ocen, ki jih je treba pridobiti do konca šolskega leta, bo sicer omilil stiske učencev in učiteljev, a bistveno večja težava, s katero se strokovno ne ukvarjamo dovolj, je znanje učencev,« ocenjuje Ko-lenkova. Vrzeli so imeli otroci
še od pomladi, septembra so jih v šolah skušali zapolniti, a se ponovno kopičijo. »Že tretje šolsko leto pouk ne poteka normalno, kar je z več vidikov izjemno škodljivo za znanje otrok v prihodnjih letih, saj ni utrjeno, pri čemer na primanjkljajih ne moreš graditi novih znanj.«
Kolenkova opozarja tudi, da bi se morali odkrito in zelo strokovno pogovarjati o otrocih, ki se zaradi odločitve staršev izobražujejo doma, a tudi o upadu učne kondicije, motivacije učencev za delo, o branju kot osnovi za učenje ter o znanju otrok, ki so v šoli.
V petek so imeli v dveh osnovnih šolah v Celju po devet oddelkov v karanteni in s tem učence na izobraževanju na daljavo. Ena šola ni imela nobene karantene, ostale so imele od dva do štiri oddelke. Tudi število okuženih učencev in zaposlenih se dnevno spreminja. V petek je bilo v devetih osnovnih šolah v Celju od 6 do 31 okuženih učencev. Podobno je bilo stanje med učitelji, več jih je v karanteni zaradi visoko tveganega stika (tudi do 12).
Učenci, ki ostanejo doma, imajo pouk na daljavo s pomočjo spletnih učilnic, kamor učitelji objavljajo obveznosti in gradiva za pouk. Ob tem izvajajo videokonferenčni pouk v živo. »V zadnjem času izvajamo tudi hibridni pouk, ker je nekaj učencev v šoli, drugi so doma, tako da so slednji čim manj prikrajšani,« še pravi Sop-čičeva in dodaja, da je takšna oblika dela zelo stresna za strokovne delavce, saj imajo v razredu skupino otrok, hkrati z njimi pa še učence, ki so doma in pouk spremljajo s pomočjo vide-okonference.
Sklep, da je dovolj manj ocen, polzelska ravnateljica vidi zgolj kot eno od trenutnih rešitev, nikakor pa ne dolgoročno. »Slovenski šolarji in starši so še daleč od tega, da bi bili za šolsko delo >notranje< motivirani oziroma pripravljeni na formativno spremljanje šolskega dela, kjer ocene niso potrebne. Verjamem, da bo nekoč prišel čas tudi za to,« še dodaja ob koncu.
ŠO
Koristno je vedeti, da pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov pri zavarovalnicah preko odvetnika zavarovalnica prizna v povračilo tudi potrebne stroške za delo odvetnika, ki pa jih v primeru vlaganja zahtevkov preko drugih subjektov (npr. odškodninskih družb) ne prizna. Odvetnik praviloma plačilo za svoje delo uredi direktno preko zavarovalnice ob izplačilu odškodnine oškodovancu v primeru sklenitve poravnave z zavarovalnico, pri čemer oškodovanec prejme celotni znesek odškodnine brez kakršnihkoli odbitkov za delo uveljavljanja odškodnine.
OBVESTILO
Odvetnik Matej Pečenko od 1. 1. 2022 dalje na Miklošičevi cesti 13 v Ljubljani
4
GOSPODARSTVO
Propadajoč stanovanjski blok v Vojniku ima novega lastnika
Desetletna sramota kmalu v ponos
Stanovanjski blok v središču Vojnika, ki stoji na zemljišču, kjer je bila včasih šola in je zato med domačini dobil ime »stara šola«, je po več kot desetletju žalostnega propadanja dobil novega lastnika. Kupil ga je celjski podjetnik Franci Pliberšek, ki je pred leti svojo dejavnost preselil v Vojnik. Po številnih neuspelih dražbah in drugih poskusih prodaje je zdaj Družbi za upravljanje terjatev bank zgradbo le uspelo prodati. Kakšna je bila kupnina, ni znano. Pliberšek, ki bo zgradbo v celoti prenovil, napoveduje, da bodo stanovanja že to poletje primerna za vselitev.
LEA KOMERIČKI KOTNIK, JANJA INTIHAR
Da se lastnik in direktor podjetja Mik Franci Pliberšek zanima za nakup zapuščene večstanovanjske stavbe, se je šušljalo že nekaj časa. Podjetnik, ki je lani jeseni napovedal tri večje projekte, s pomočjo katerih bi v občini ustvaril do 440 novih delovnih mest, takrat o morebitnem nakupu še ni želel govoriti.
Zdaj nakup ni več skrivnost. Pliberšek je, kot je potrdil, pogodbo z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) že podpisal. »To je bila sramota Vojnika več kot deset let. Leta 2010 je bila stavba že skoraj pripravljena za vselitev, a takrat vpleteni, predvsem banke, niso našli dovolj posluha za to, da bi izvajalca ohranili pri življenju, projekt končali in stanovanja oziroma blok prodali,« je jasen Franci Pliberšek. Kot napoveduje, se bodo izbrani izvajalci kmalu lotili obnove stavbe. Končana naj bi bila do sredine junija, stanovanja bodo vseljiva 1. julija letos.
Oglasi, dražbe,
zbiranje ponudb
Stanovanjski blok v Vojniku je gradila gorenjska družba Finstar, ki je leta 2012
propadla, nepremičnino je prevzela Družba za upravljanje terjatev bank. V bloku je 43 stanovanjskih enot, ki merijo od 34 do 98 kvadratnih metrov, celotna zgradba ima v kleti, pritličju in treh nadstropjih malo manj kot 2500 kvadratnih metrov uporabnih površin. DUTB je v preteklih letih kupca za blok poskušala najti s pomočjo oglaševalskih akcij. Najnižja cena, ki jo je pričakovala, je bila malo manj kot 1,7 milijona evrov.
Ker z oglaševanjem kupca ni mogla najti, se je marca lani odločila za dražbo, vendar nekoliko drugačno. Izbrala je tako imenovan nizozemski način spletne dražbe, pri katerem dražitelji izklicne cene ne zvišujejo, ampak jo znižujejo. Začetna cena je bila 1,9 milijona evrov. Še pred dražbo so v slabi banki napovedali, da bodo, če prodaja ne bo uspela, najverjetneje s svojim denarjem obnovili stanovanjski blok in ga tudi dokončali ter se potem ponovno lotili prodaje. Očitno cena in tudi način prodaje nista bila prava, saj dražba ni bila uspešna, namesto napovedane prenove so se v DUTB odločili za nov poskus proda-
je in aprila začeli zbirati zavezujoče ponudbe. Izhodiščno ceno so znižali na 1,5 milijona evrov. Tudi ta postopek se je končal brez prodaje. Razlog za ponovni neuspeh naj bi bile nepopolne ali prenizke ponudbe.
Julija je DUTB objavila nov razpis, tokrat za zbiranje ne-zavezujočih ponudb. Kot so pojasnili v Ljubljani, je kljub vsem dotedanjim neuspešnim poskusom prodaje zanimanje za nakup vendarle bilo in se je celo povečevalo. Na razpis je prispelo več ponudb in očitno je bila tista, ki jo je poslal Mik, najboljša. Za kakšno ceno sta se Franci Pliberšek in slaba banka pogodila, ni znano. Če tudi v tem poskusu ne bi našla primernega kupca, bi slaba banka, vsaj tako je napovedala, ponovno razmislila o tem, da bi sama poskrbela za dokončanje stavbe in nato stanovanja prodala po posameznih enotah.
Nov, primeren za
zdravo bivanje
V desetih letih propadanja je nedokončan blok postal zbirališče mnogih narkomanov. »Veliko stvari v notranjosti je bilo polomljenih, razbitih ali pokradenih. Stavbo bo treba res temeljito obnoviti. Blok bo dobil novo streho in fasado, namestili bomo nove strojne in električne napeljave, nove bodo kopalnice, v večjem delu bo zamenjan tudi parket,« napoveduje Pliberšek. Od prvotne stavbe bo tako bolj ali manj ostala samo armiranobetonska osnova, ki določa gabarite bloka. Ti ostajajo enaki, zaradi česar podjetnik za obnovo ne potrebuje gradbenega
dovoljenja. Seveda bo stavba v celoti opremljena s sodobnim Mikovim stavbnim pohištvom. »Vsa stanovanja bodo opremljena tudi s klimatskimi napravami in sodobnim Mikroventovim prezračevalnim sistemom,« je povedal Pliberšek, »tako bomo trgu resnično ponudili sodobna in zdrava stanovanja.«
Čeprav je najprej kazalo, da je v okolici bloka premalo prostora za ureditev zadostnega števila parkirnih mest, je podrobna analiza, ki jo je Pliberšek s sodelavci naredil v zadnjih dveh mesecih, pokazala, da jih bo dovolj. »Uredimo lahko približno sedemdeset parkirnih mest, kar je celo več, kot predvideva lani spremenjena zakonodaja, ki zapoveduje, da mora biti za vsako stanovanje zagotovljeno parkirno mesto,« je pojasnil. Kot je še povedal, bodo po prenovi stanovanja prodali. Nakup bo mogoč že prihodnji mesec. Čeprav še niso objavili niti okvirne cene, je po besedah Pliberška zanimanja precej.
Projekt SPC za zdaj
miruje
Nakup stanovanjskega bloka ni edini projekt Francija Pliberška v Vojniku. Že lani je razkril svoje velikopotezne načrte na treh bližnjih območjih. Na travniku ob pokopališču nasproti bloka je želel urediti servisno-poslov-ni center z večjim parkirnim prostorom, ki bi ga lahko po potrebi uporabljali tudi stanovalci bloka. A kot pravi, to za zdaj ne bo potrebno. Pri tem se je zaradi nekaterih nesoglasij celoten projekt nekoliko ustavil. Že ob predstavitvi so mu nasprotovali
posamezni občinski svetniki, saj so se bali, da bi se zaradi tega število tovornih vozil v središču mesta še povečalo. Pliberšek je prepričan, da je strah odveč. Pojasnil je, da ne gre za obrtno cono, temveč za servisno-poslovni center, ki bi poleg kavarne in nekaterih drugih poslovnih prostorov imel v nadstropju prenočišča, spodaj pa delavnico, vulkanizerstvo in av-topralnico za tovorna vozila ter trgovino z avtomobilskimi rezervnimi deli.
»Zanimivo da je nekatere ta projekt tako zmotil, medtem ko ni nikogar preveč motilo, da so se desetletje le nekaj metrov od občinske stavbe v propadajoči nedograjeni stavbi zbirali narkomani,« pravi Pliberšek in dodaja, da bo tudi za ta projekt prišel pravi čas.
Kmalu začetek gradnje
Že pred iztekom leta je bilo izdano tudi gradbeno dovoljenje za Obrtno cono Vojnik.
»Čakamo, da bo postalo pravnomočno,« pojasnjuje Pliberšek, ki za pomlad napoveduje začetek gradnje na lastnem zemljišču ob regionalni cesti Celje-Vojnik-Slovenske Konjice pri semaforiziranem križišču. Obrtna cona Vojnik se bo razprostirala na več kot sedem tisoč kvadratnih metrih, od tega bo poslovna zgradba zavzemala približno dva tisoč kvadratnih metrov površine, drugo bo namenjeno skupni uporabi parkirnih mest za lastnike poslovnih
enot in njihove stranke. Na voljo bo trinajst poslovnih enot, ki bodo zgrajene do četrte gradbene faze, območje pa bo v celoti opremljeno z infrastrukturo in tudi s polnilnico za električna vozila.
Ob tem dodaja, da bi si pri uresničevanju takšnega projekta želel nekoliko večjo podporo občine, ki je obljubila, da bo mladim podjetnikom ponudila sofinanciranje obrestne mere po vzoru nekaterih drugih slovenskih občin, a se to ni zgodilo.
Franci Pliberšek oziroma njegovo podjetje Mik bdi še nad enim velikim projektom. V poslovno-obrtni coni v neposredni bližini tovarne gradi novo stavbo, kjer bosta nov razvojni inštitut in proizvodnja najnovejših prezračevalnih sistemov. »V teh prostorih bomo razvijali Mikroventovo tehnologijo, približno tri tisoč kvadratnih metrov bo namenjenih za proizvodnjo
V	•	• V*|	a	V	I
naših najnovejših >smart< prezračevalnih naprav,« je pojasnil Pliberšek, ki je jeseni razkril, da naj bi investicijo končali do sredine letošnjega leta, novi prostori naj bi prinesi tudi do dvesto novih zaposlitev.
Odkup stanovanj zanima tudi občino
Da se je za večstanovanjsko stavbo v središču Vojnika končno našla rešitev, je zadovoljen tudi vojniški župan Branko Petre. Veseli ga, da je kupec domače podjetje. Nakup nekaj stanovanj, ki bi jih namenila neprofitnemu najemu, zanima tudi občino. O tem mora sicer razpravljati in soglašati še občinski svet.
»Trenutno imamo v občini približno petdeset neprofitnih stanovanj. Vsa so zasedena. Žal je nekaj tudi takšnih, ki so v starejših zgradbah in potrebujejo prenovo. Zadnji večji vložek v neprofitna stanovanja je bil pred leti, ko smo prenovili večstanovanjsko stavbo v Novi Cerkvi. V njej je deset neprofitnih stanovanj. Zanje smo takrat namenili skoraj pol milijona evrov. Blok v središču Vojnika je naslednja priložnost na tem področju,« pojasnjuje Branko Petre.
Občina Vojnik ima vsako leto v proračunu zagotovljena sredstva za urejanje neprofitnih stanovanj. Na seznamu prosilcev je trenutno še približno od deset do petnajst občanov. »Imamo dva seznama: en je oblikovan po socialnem kriteriju, drugi je seznam za mlade, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem,« pravi župan. Poleg tega so v letošnjem proračunu namenili sredstva za reševanje prvega stanovanjskega problema mladih v vojniški občini. Zato bo občina prvič objavila tudi razpis zanje.
BA
Novi lastnik stanovanjskega bloka v središču Vojnika, ki je nedokončan propadal več kot deset let, je podjetje Mik. Zgradbo bo v celoti prenovilo in direktor Franci Pliberšek napoveduje, da bodo stanovanja že to poletje primerna za vselitev. (Foto: Andraž Purg-GrupA)
GOSPODARSTVO
5
Podjetje Lagerhof krepi svojo prisotnost na Hrvaškem
Profesor glasbe uspešen prodajalec kmetijskih strojev
Celjska regija nima samo uspešnih proizvajalcev kmetijskih strojev, kot sta na primer Tehnos in Sip, ampak je v slovenskem vrhu tudi trgovec s tovrstnimi stroji, podjetje Lagerhof iz Podplata. Pred tednom je njegov lastnik in direktor Nejc Šuc proslavil peto obletnico, odkar je še ne 26-leten poučevanje glasbe zamenjal za prodajo kmetijskih strojev. Čez nekaj dni bo na Hrvaškem odprl svojo prvo podružnico. Lani je podjetje Lagerhof, ki ga je Šuc po dveh letih samostojnega podjetništva ustanovil leta 2019, ustvarilo 8 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Letos naj bi zraslo še za od 20 do 25 odstotkov. Rast podjetja je res izjemna in zagotovo bo kmalu tudi njegovo ime med stoterico najhitreje rastočih podjetij v regiji.
Najpomembnejši trg podjetja Lagerhof je trenutno Slovenija, kjer s prodajo kmetijskih strojev ustvari 60 odstotkov prihodkov. Na drugem mestu je Hrvaška s 30-odstotnim deležem, preostalih 10 odstotkov predstavlja promet v Avstriji in Nemčiji. Lastnik Nejc Šuc pričakuje, da se bo v prihodnjih letih delež prodaje na slovenskem trgu znižal na manj kot 50 odstotkov, povečal pa se bo na Hrvaškem in v Avstriji.
JANJA INTIHAR
Nejc Šuc pravi, da ga je podjetništvo zanimalo že v rosnih letih, saj je že pri petnajstih začel služiti denar z igranjem harmonike in kmalu ustanovil še svoj ansambel. Diplomiral je na oddelku za glasbo na mariborski pedagoški fakulteti, a se je takoj po študiju odločil, da bo igranje in poučevanje harmonike raje zamenjal za podjetništvo, in se leta 2017 registriral kot samostojni podjetnik. Začel je prodajati rabljeno kmetijsko mehanizacijo in bil pri tem zelo uspešen. Vedel je, kaj kmetje potrebujejo, saj je doma z velike kmetije iz okolice Šmarja pri Jelšah. Že v prvem letu poslovanja je njegovo podjetje Lagerhof ustvarilo 365 tisoč evrov prometa, nato so se prihodki iz leta v leto povečevali. Rabljene stroje so zamenjali novi in kot pravi, danes zelo poredko proda še kakšen rabljen traktor. Prelomnica je bilo leto 2020, ko je sedež podjetja in celotno dejavnost z domačega naslova preselil v novo 900 kvadratnih metrov veliko poslovno stavbo, ki jo je zgradil v Podplatu ob glavni cesti Celje-Rogaška Slatina. Prihodki od prodaje, ki so leta 2019 znašali malo več kot 1,6 milijona evrov, so
se povečali na kar 5,7 milijona evrov. Lani je prodaja zrasla še za 38 odstotkov in je znašala 8 milijonov evrov, letos v podjetju pričakujejo 10 milijonov evrov prihodkov. »Tolikšna rast je predvsem posledica trdega dela, saj delamo tudi po petnajst ur na dan. Smo mlada ekipa, ki teče na dolge proge in dela nekoliko drugače kot drugi. Poleg tega veliko vlagamo v razvoj in izobraževanje zaposlenih,« uspeh pojasnjuje Nejc Šuc.
Kakovost in ugodne
cene
S tolikšno rastjo se je podjetju Lagerhof v samo petih letih uspelo umestiti med največje trgovce s kmetijsko mehanizacijo v Sloveniji. Prodaja stroje vseh večjih slovenskih proizvajalcev, od Sipa, Robu-sta in Uniforesta do Creine in Gorenca. Na svojem prodajnem seznamu ima tudi stroje tujih proizvajalcev, na primer traktorske prikolice Caselli in sejalnice iz Turčije. Poleg tega je v Sloveniji ter na Hrvaškem in Madžarskem generalni distributer traktorjev LS, ki jih izdeluje podjetje iz Južne Koreje. »Gre za manjše traktorje, ki so zelo kakovostni in primerni za kmetovanje v teh treh državah
in tudi v Avstriji,« pojasnjuje Šuc.
Podjetje Lagerhof ima tudi lastno blagovno znamko Ho-fman, s katero je doma in v tujini zelo uspešno, saj z njo ustvari približno 35 odstotkov celotnega prometa. »Značilnost kmetijskih strojev Ho-fman so kakovost in dostopne cene. Sodijo v srednji razred in so primerni tudi za manjše in srednje velike kmetije. Prav to je posebnost naše ponudbe, saj si manjši kmetje ne morejo privoščiti dragih strojev in so jim zato naši lažje dostopni, a tudi nakup se jim prej povrne,« poudarja Nejc Šuc.
Lagerhof kmetijske stroje, ki je prodaja pod lastno blagovno znamko, naroča v tujini pri proizvajalcih, ki delajo tudi za druga podjetja. »Proizvajalce,
ki so v Italiji, na Poljskem, v Srbiji, Južni Koreji, Indiji in na Kitajskem, obiščemo že nekaj mesecev pred začetkom sezone in se dogovorimo o izboljšavah, da so potem stroji primerni za evropske kmetovalce. Na prvo mesto vedno postavljamo kakovost, kar pomeni, da morajo biti varjenje, barvanje in še marsikaj drugega opravljeni po naših merilih. Ne morejo se sicer primerjati z nemško kakovostjo, ampak tisti proizvajalci, s katerimi sodelujemo, so na svojem domačem trgu najboljši. Ne zanimajo nas torej najcenejši, pojasnjuje Šuc in dodaja, da imajo za vsak stroj svoje blagovne znamke drugega specialista, kar pomeni, da imajo proizvajalce posebej za mulčerje, kosilnice, zgrabljal-nike, pluge ... »Z naročilom večjih količin si zagotavljamo nižje cene in zato lahko potem tudi doma te stroje prodajamo po ugodnih cenah.«
Lani težave zaradi
podražitev
Poleg ugodnejših cen in široke ponudbe različnih kmetijskih strojev Nejc Šuc med razloge za uspešno poslovanje uvršča tudi dostavo po vsej Sloveniji in močno servisno podporo. »Trudimo se biti čim bolj odzivni in strokovni, izboljšujemo se iz meseca v mesec. Naš cilj je rešiti pritožbo v največ petih dneh. Prizadevamo si imeti čim večjo zalogo rezervnih delov, znani smo tudi po tem, da omogočamo zelo ugodno financiranje nakupa. Na sezono smo vedno dobro pripravljeni.« Šuc pravi, da se jim je v zadnjih letih zelo povečalo število kupcev, marsikdo, ki pri njih kupi en stroj, kasneje pride po še katerega. »Naši kupci vedo, da bodo s strojem
kupili tudi dober servis in da jim bomo, če bo prišlo do težav, pomagali tudi ob sobotah in nedeljah.«
Kljub zelo uspešnemu poslovanju so se lani v podjetju Lagerhof soočali s kar nekaj težavami, ki so jim jih povzročale velike podražitve materiala in prevozov. »Dogajalo se je, da se je prevoz, potem ko so kupci že potrdili naročilo, podražil za štirikrat. Svojih prodajnih cen nismo spreminjali, zato marsikdaj nismo imeli nobenega zaslužka ali smo celo delali z izgubo. Besede, ki jo daš, pač ne smeš prelomiti. Ne nazadnje si tudi tako ustvarjamo dobro ime,« je prepričan Šuc. Takšnih težav zdaj nimajo več, pravi, saj so se cene umirile.
Letos podvojitev
prodaje na
Hrvaškem
Približno tako veliko poslovno stavbo, kot jo je zgradilo v Podplatu, bo podjetje Lagerhof od sobote imelo tudi na Hrvaškem. V bližini Zagreba, v kraju Ivanić-Grad, je kupilo 9 tisoč kvadratnih metrov zemljišča in 900 kvadratnih metrov veliko stavbo, ki jo je, kljub temu da je bila zgrajena leta 2001, popolnoma prenovilo. Odločitev, da na Hrvaškem odpre podružnico, ni bila naključna. Podjetje namreč s prodajo v sosednji državi ustvari že malo več 30 odstotkov prihodkov. »Zaradi prodaje, ki je iz leta v leto večja, nam je v Podplatu, čeprav imamo 12.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, že začelo primanjkovati prostora za skladiščenje. Najprej smo razmišljali, da bi kupili dodatna zemljišča in zgradili še eno stavbo, a smo se potem odločili, da si bomo skladišče
in druge prostore, potrebne za poslovanje, raje uredili na Hrvaškem. S tem si bomo močno olajšali prevoze, a tudi s kupci, ki jim bomo prav tako omogočili ugodno financiranje nakupov, bomo lahko navezali pristnejše stike,« našteva Nejc Šuc, ki pričakuje, da bo podjetje prodajo kmetijskih strojev na Hrvaškem občutno povečalo. Že letos naj bi bila kar dvakrat večja.
Trije profesorji
Z rastjo prihodkov v podjetju Lagerhof povečujejo tudi število zaposlenih. Trenutno redno zaposlujejo 21 ljudi, od tega štirje delajo na Hrvaškem. Ves čas ponujajo delo tudi študentom. Povprečna starost zaposlenih je 26 let. »Pri iskanju kadra sem zelo izbirčen, od sodelavcev pričakujem, da so delavni, zvesti podjetju in pošteni. Zaposlil sem kar nekaj svojih sošolk in sošolcev, med njimi tudi sošolko s fakultete, ki je prav tako profesorica glasbe. V podjetju dela v prodajnem oddelku, ki ga vodi moj najboljši prijatelj, sicer profesor razrednega pouka. Izbiram torej mlajše ljudi, svojo generacijo, in lahko rečem, da imam najboljše sodelavce na svetu,« pravi Šuc. O povečevanju števila zaposlenih trenutno ne razmišlja, prav tako ne načrtuje odprtja še kakšne podružnice. »Treba se bo malo umiriti. Skokovita rast je lahko tudi nevarna. Dosedanja rast je bila zelo premišljena, vanjo smo vložili veliko truda in dela vseh zaposlenih. V nedogled tako ne bi šlo. Saj lahko rasteš, ampak ta rast mora biti zdrava - pet, deset ali največ petnajst odstotkov na leto,« poudarja Nejc Šuc.
Foto: Andraž Purg - GrupA
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Koalicija zavrnila predlog Zakona o sanaciji Celjske kotline
Politika spet pred okoljem
Člani odbora državnega zbora (DZ) za infrastrukturo, okolje in prostor so minuli teden zavrnili predlog Zakona o sanaciji Celjske kotline, ki ga je lani oktobra v parlamentarno obravnavo vložila nepovezana poslanka Janja Sluga. Člani odbora iz vrst opozicije so menili, da je zakon prvi korak pri reševanju degradiranih območij, koalicija je vztrajala pri pripravi sistemskega zakona. Celjani bodo očitno na bolj zdravo okolje še čakali.
LEA KOMERIČKI KOTNK
Na zavrnitev predloga Zakona o sanaciji Celjske kotline so se je odzvali tudi na Mestni občini Celje: »Že vrsto let zavzemamo za celovito sanacijo Celjske kotline. Ta je nujna in državo smo večkrat opozorili, da lokalna skupnost sama tako obsežnega okoljskega projekta ne zmore uresničiti. Postopki sanacije tal na onesnaženih območjih so namreč zapleteni in poleg velikih finančnih vlaganj zahtevajo vključitev različnih strok ter medresorsko usklajevanje ukrepov,« so zapisali v odzivu in dodali, da razplet obžalujejo.
Ob tem so poudarili, da zadnje čase z ministrstvom za okolje in prostor dobro sodelujejo. »Dogovor med ministrstvom in občino za začetek izvedbe ustreznih strokovnih podlag sanacije opuščenega industrijskega območja Stara cinkarna je bil sklenjen pred kratkim s ciljem kasnejšega sprejetja OPPN tega območja. V pripravi je prav tako dokumentacija za začetek sanacije na območju, kjer so odloženi odpadki neopredeljenega porekla.«
Podpise za predlog zakona so že pred obravnavo prispevale poslanske skupine LMŠ, SAB, SD in NP, na dan obravnave ga je podprla tudi Levica, vendar to ni zadostovalo, da bi nadaljeval pot v DZ. Po večurni in večkrat prekinjeni razpravi so ga člani odbora z osmimi glasovi za in desetimi proti zavrnili.
Prvopodpisana pod predlogom Janja Sluga je spomnila, da je prvi osnutek Zakona o sanaciji Celjske kotline vložila že leta 2018. Za ponovno vložitev se je odločila, ker v vmesnem času ni bilo nič narejenega. Spomnila je, da se je nekdanji okoljski minister Jure Leben, ki je predlog zakona tudi podprl, med svojim ministrovanjem zavezal, da bo država zamenjala zemljino pri desetih javnih vrtcih na Celjskem. Čeprav je od tega že več kot štiri leta, projekt še vedno ni končan.
Janja Sluga je ponovno poudarila, kar že več kot trideset let govorijo tudi različni strokovnjaki, da v Celju največjo težavo predstavljajo težke kovine. Te so, kot je na nedavnem pogovoru z mediji dejala direktorica Inštituta za okolje in prostor Cvetka Ribarič La-snik, težavne, ker ne pečejo, jih ne okusimo ali kako dru-
gače zaznamo, vendar nam škodijo.
Janja Sluga je ob tem izpostavila tudi, da se bo letos končal petnajstletni program sanacije v zgornji Mežiški dolini, pri čemer se po napovedih ministrstva obeta nov program, saj so potrebni dodatni ukrepi. »Gre za enake ukrepe, kot so predvideni v tem zakonu,« je dejala in dodala, da je Celje poleg Mežice med najbolj onesnaženimi območji v državi.
Ker gre za pomembno temo in veliko težavo, ki jo je nujno treba rešiti, je nepovezana poslanka pričakovala podporo politikov vseh barv. Ni je dobila. Koalicijskih poslancev niso prepričale niti številne utemeljitve strokovnjakov s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), z Instituta Jožef Stefan in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Predlog sanacijskega zakona so podprle civilne iniciative, pismo podpore so poslali tudi starši predšolskih otrok, ki so sodelovali pri začetku sanacije celjskih vrtcev. Vlada, ministrstvo za okolje in prostor ter koalicijski poslanci pa so vztrajali, da je sanacija sicer potrebna, a da je prej treba pripraviti sistemski zakon.

Dopolnitve
bremenijo
onesnaževalca
Tretja različica predloga Zakona o sanaciji Celjske kotline poleg sanacije območja nove in Stare cinkarne predvideva tudi sanacijo vseh, ne le vrtče-vskih otroških igrišč, humani biomonitoring otrok od prvega do devetega leta, sanacijo vodotokov Voglajne in Hudinje ter osveščanje občanov o varnem vrtnarjenju.
Največja sprememba v tretjem zapisu je, da dosledneje sledi načelu onesnaževalec
V Celju bodo očitno na celovito okoljsko sanacijo še nekaj časa čakali. Urejanje posameznih degradiranih in s težkimi kovinami onesnaženih območij bo tako še naprej odvisno od dobre volje Cinkarne Celje, okoljskega ministrstva in evropskega pritiska.
plača. Tako predvideva, da bi sanacijo območja nove in Stare cinkarne plačala Cinkarna Celje. V desetih letih, kolikor naj bi trajala sanacija, bi moralo celjsko podjetje zanjo odšteti šestnajst milijonov evrov. Za ureditev drugih degradiranih območij bi poskrbela država. Vrednost teh je ocenjena na približno sedem milijonov evrov. »Po podatkih cinkarne je imelo podjetje leta 2020 štirinajst milijonov evrov čistega dobička, lani šestindvajset milijonov evrov, načrtovan dobiček za leto 2022 je dvajset milijonov evrov,« je poslovanje podjetja povzela Janja Sluga in dodala, da bi država za sanacijo letno prispevala malo manj kot milijon evrov.
Da predlog ne upošteva že izvedenih ukrepov in da je Cinkarna Celje v njem obravnavana neenakovredno v povezavi z drugimi onesnaževalci, je izpostavil Gregor Gajšek iz Cinkarne Celje. Kot je še pojasnil, družba od leta 2013 samostojno ureja nekatera območja, za katera meni, da jih mora, poleg
tega ima sprejeto tudi strategijo urejanja degradiranih območij in za njeno uresničevanje zagotovljen tudi denar.
Sanacija »da«, vendar sistemska
Tako opozicija kot koalicija sta se v burni razpravi strinjali, da so težave z onesnaženostjo okolja tudi na drugih območjih po državi, ne le v Celju, a sta
glede predloga zakona ostali na različnih bregovih - koalicija je vztrajala pri sistemskem reševanju težav, opozicija pa, da je treba z eno sanacijo narediti preboj. »Naključno je to Celje, ker so bile tam opravljene vse meritve. Za druga težavna območja analiz in natančnih podatkov ni,« je dejala Sluga.
Da se ne bi smeli več skrivati za izgovorom sistemskosti, je že pred obravnavo dejal nekdanji okoljski minister Jure Leben. »Mislim, da se premalo zavedamo, kaj sis-temskost pomeni. To pomeni, da potrebujemo enake vhodne podatke za vse kritične točke. Teh podatkov marsikje še ni, za zbiranje bi potrebovali več let. Za Celje te podatke imamo.«
Enako meni tudi dr. Franc Lobnik, ki je prvi začel raziskovati tla v Celju in je tudi član Sveta za varovanje okolja pri SAZU. Zmotila ga je ocena vlade, da je podatkov premalo in da so nejasni: »Triintrideset let je, odkar je bila narejena natančna študija onesnaženih območij v Celju z vsemi koordinatami. Tako dobrih podatkov, kot jih ima Celje, v Sloveniji ni. Da ni dovolj podatkov, je izgovor.«
Koalicija je menila, da gre da je vložitev tega zakona zgolj iskanje političnih točk v predvolilnem času. Mojca Škrinjar (SDS) je poudarila, da ni smiselno, da bi situacijo reševali na vrat na nos, vlado pa pozvala, naj pripravi zakon, ki jo bo čim prej rešil. Mihael Prevc (NSi) je obžaloval, da ta predlog prihaja prepozno in v nepravem času, saj gre po njegovem mnenju za zelo zahtevno problematiko, ki je ni mogoče rešiti tik pred volitvami.
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Prihodnje leto bo sto petdeset let, odkar deluje Cinkarna Celje. Sto petdeset let se tu že onesnažuje okolje. Če si je Zgornja Mežiška dolina upravičeno zaslužila pozornost države, potem si enako zasluži pozornost Celjska kotlina. Ni časa za sistemsko reševanje. Ljudje si to zaslužijo. V Celju je jasno, kdo je onesnaževalec. Cinkarna Celje je marsikaj že sanirala. A z lastništvom mora sprejeti tudi breme. To podjetje se razglaša za družbeno in okoljsko odgovorno in zdaj ima priložnost, da to tudi dokaže,« je na odboru dejal Dušan Plut, član Sveta za varovanje okolja pri SAZU.
Razočarana Janja Sluga se je po zavrnitvi predloga zakona matičnega odbora pisno odzvala: »Obžalujem, da se je v več kot osem ur dolgi razpravi še enkrat pokazalo, da je koalicijskim poslancem pomembnejše politično merjenje moči kot ustavna pravica ljudi v Celjski kotlini, da živijo v zdravem okolju. Predlog zakona je bil zavrnjen brez vsebinskih argumentov.« Vsem, ki so pri pisanju zakona sodelovali in ga tako ali drugače tudi podprli, se je zahvalila in dodala: »Parlamentarna pot tega predloga se sicer končuje, ne pa tudi moja dolgoletna prizadevanja za okoljsko sanacijo Celjske kotline.« Zatrdila je, da bo, če bo spet izvoljena za poslanko, poskušala ponovno vložiti predloga zakona. »Če po volitvah ne bom opravljala naloge poslanke v državnem zboru, ljudem obljubljam, da bom naredila vse, kar bo v moji moči, da bo ta zakon posvojil kdo od poslank in poslancev naslednjega sklica ali nova vlada in vladna koalicija v celoti.«
Bodo znameniti cinkarniški dimniki padli?
Znamenite dimnike Stare cinkarne, ki so zaščiteni kot kulturna dediščina in so tudi simbol onesnaženja Celjske kotline, namerava Mestna občina Celje porušiti.
Padli naj bi vsi trije stari dimniki. Najstarejši je bil zgrajen leta 1875, torej leta, ko je v Celju začela delovati talilnica cinka. Celjska občina jih želi porušiti, a ker so spomeniško zaščiteni, bo morala pred rušenjem pridobiti še dovoljenje ministrstva za kulturo, je poročala TV Slovenija.
Cinkarna Celje je veljala za najstarejše tovrstno industrijsko podjetje v knežjem mestu, v 19. stoletju je bila tudi eno največjih industrijskih podjetij v takratni Avstro-Ogrski. Stavbe Stare cinkarne so porušili že leta 2005, ohranili so se le trije dimniki, ki bodo, kot kaže, prav tako kmalu postali le še spomin.
Kot je za Dnevnik povedal zgodovinar Milko Mikula, ki je raziskoval zgodovino celjskih industrijskih podjetij, ti trije dimniki simbolizirajo zgodovino tega celjskega pod-
jetja, zato imajo še posebej velik pomen in predstavljajo pomembno kulturno dediščino ne le za Celje, ampak za celotno Slovenijo. Mikola meni, da bi bila rušitev dimnikov, zlasti najstarejšega, zločin nad kulturno dediščino.
V celjski občini menijo, da je rušenje edina smiselna rešitev, saj so dimniki dotrajani, njihova obnova pa bi bila predraga. Prav tako je zaradi padajočih okruškov gibanje okoli dimnikov nevarno. Trenutno tako preverjajo, kakšna bi bila najprimernejša rešitev rušenja ter koliko bi to občino stalo. LKK, foto: Andraž Purg - GrupA
IZ NAŠIH KRAJEV
7
ŠENTJUR - Kdaj na Planini pri Sevnici spet stalni zdravnik?
Krajani
nezadovoljni z nadomeščanji
Melita Tasic - Ilic je na zadnji seji občinskega sveta dobila zeleno luč, da javni zavod Zdravstveni dom Šentjur vodi še en mandat. Šentjurski župan je pohvalil sodelovanje z direktorico in izpostavil velik napredek. So pa glede dostopnosti zdravstvene oskrbe zaskrbljeni domačini na Planini pri Sevnici. Tamkajšnja zdravstvena postaja bo brez stalne zdravnice še več kot leto. Boljši časi se obetajo za zobozdravstveno oskrbo.
TINA STRMČNIK
Planinčani si v svojem kraju želijo stalnega zdravnika. Trenutno jih na vratih zdravstvene postaje pričaka napis, da je tri dni v tednu nadomeščanje urejeno v Šentjurju.
Občinski svetnik Anton Špan (Županova lista - Gibanje za Občino Šentjur) je dejal, da planinska zdravstvena postaja že desetletje ne more polno zaživeti. Razmere so se izboljšale, ko je tam začela delati domačinka, ki pa je že nekaj časa odsotna. »Planinčani razumemo, da je zagotavljanje zdravstvenega osebja vsesplošna težava. A če se pojavi kakšen zdravnik ali zobozdravnik, nam ni jasno, zakaj ne pride na
Planino. Naš kraj je zelo lep, zdravnikom sta na voljo dve stanovanji. Občina je vsako leto skrbela, da je zdravstvena postaja dobro vzdrževana, v njej manjka le življenje.«
Direktorico zdravstvenega doma je pozval, naj se za zagotavljanje zdravnika trudi še naprej. To se mu zdi pomembno, saj gre za veliko območje, kjer živi veliko starejših ljudi. Slednji se po njegovih besedah pripeljejo od daleč in težko razumejo,
da morajo, kadar v postaji ni nadomestnega zdravnika, k zdravniku v Šentjur.
Raje izberejo mesto
Občinski svetnik Lovro Perčič (SDS), ki je tudi predsednik sveta zavoda ZD Šentjur, je pojasnil, da je razpis za delovno mesto družinskega zdravnika na Planini objavljen ves čas. Vendar zdravniki priložnosti za delo raje iščejo v mestnih središčih. »Ko tistim, ki se na razpis prijavijo, predstavimo razmere, si premislijo. Človeka ne moremo prisiliti, da bi delal na Planini.« Prepričan je, da se bodo težave dolgoročno uredile, saj si je zdravnica, ki je trenutno odsotna, na Planini ustvarila dom in bo ostala v tamkajšnjem okolju.
Župan mag. Marko Diaci je dejal, da se vodstvo zdravstvenega doma ves čas trudi za kader. Vendar zagotavlja-
nje zaposlenih ni težava le na Planini, ampak tudi v večjih središčih. Gre za težave, ki jih je treba po županovih besedah urediti na sistemski ravni.
Tudi drugi so
oddaljeni
Direktorica ZD Šentjur Melita TasiC - IliC je povedala, da planinsko zdravstveno postajo obiskuje približno 1700 bolnikov. Dvakrat tedensko so jim tam na voljo zdravniki, ki imajo sicer ambulante v Šentjurju. Bolnikom, ki do zdravnika ne pridejo v teh
dveh dneh, je nadomestni zdravnik na voljo v šentjurskem zdravstvenem domu.
»Planina je od Šentjurja oddaljena osemnajst kilometrov in res je, da so krajani starejši. Vendar je podobno tudi v drugih krajih in vaseh, na primer v Loki pri Žusmu, Dobrini, Dolgi Gori, Grušcah, Straži na Gori,« je dejala Tasić - Ilićeva in dodala, da v zdravstvenem domu zdravstveno oskrbo zagotavljajo po svojih zmožnostih. Vsak zdravnik ima od 1900 do 2200 vpisanih bolnikov, poleg tega si ne želi spre-
membe delovnega mesta. Zaradi odhoda zdravnice družinske medicine in zaradi porodniških odsotnosti druge zdravnice kadrovsko stisko občutijo tudi v Šentjurju.
Konec decembra je Zd Šentjur na Planini za nedoločen čas zaposlil zobozdravnika, ki prihaja iz Ljubljane. »Na delovno mesto se bo vozil. Upam, da bo pri tem vztrajal čim dlje,« je dejala direktorica. In dodala, da bo bolnike začel sprejemati, takoj ko bo urejena vsa dokumentacija. Foto: Andraž Purg - GrupA
Več informacij pred vstopom
KOZJANSKO IN OBSO-TELJE - Osveščanje o pomenu gliv za biotsko pestrost je namen evropsko podprtega projekta, pri katerem sodelujejo Kozjanski park, Občina Podčetrtek, Gobarsko društvo Kozjansko Kozje in Gospodarsko interesno združenje Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje.
Glive so pomemben del narave na območju Kozjanskega parka. Ogrožene so
predvsem zaradi nepravilnega nabiralništva, namernega uničevanja, vplivov gozdarske tehnologije pri sečnji gozdov, vplivov agrotehničnih ukrepov, gnojenja z dušikovimi spojinami in drobljenja večjih gozdnih površin.
Da bi ljudi izobrazili o pomenu gliv za biotsko pestrost in o pravilnem ravnanju z njimi, so sodelujoči pri projektu ob sodelovanju Mikološke zveze Slovenije
organizirali štiri gobarske delavnice. Občina Podčetrtek je v sklopu projekta uredila Gobarsko učno pot na območju Vrenske Gorce, to je v neposredni bližini sedeža Gobarskega društva Kozjansko Kozje. Pri pripravi vsebin, postavitvi tabel in urejanju poti so sodelovali sodelavci Kozjanskega parka, Mikološke zveze Slovenije ter člani omenjenega gobarskega društva.
TS
TEHARJE - Pred vhodom v Spominski park Teharje je Mestna občina Celje namestila informacijski pano, s katerim želi počastiti spomin na zamolčane žrtve povojnih pobojev. Kot so sporočili iz celjske občine, so na pobudo Ivana Otta na panoju predstavili tudi žalostne usode otrok s Pe-trička, ki so jih v taborišču ločili od staršev.
Besedilno in grafično obsežnejše gradivo bo po napovedih kmalu objavljeno na spletni strani občine, dosto-
pno bo tudi preko QR-kode, ki jo bodo namestili na pano.
Informacijski pano je pripravila novoustanovljena Komisija za umestitev spominskih plošč in obeležij na območju Mestne občine Celje. Veliko zaslug pri ureditvi imajo predvsem Muzej novejše zgodovine Celje, dr. Mitja Ferenc, ki je pripravil besedilno in grafično gradivo, ter celjska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je izdala kulturnovarstveno soglasje. Ureditev informa-
cijskega panoja je podprlo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Spominski park Teharje je bil zgrajen jeseni 2004, deset let kasneje je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Park in osrednji spomenik je z zmagovitim natečajnim projektom zasnoval arhitekt Marko Mušič. Da je park vselej lepo urejen, skrbi eno najmlajših občinskih podjetij, Javno podjetje Zelenice.
LKK, foto: MOC
V Občini Laško opažajo, da se je v zadnjih letih, odkar subvencionirajo sterilizacije in kastracije, število pote-puških mačk zmanjšalo. (Foto: Pixabay)
Občina želi preprečiti neželen mačji »baby boom«
LAŠKO - Prihaja sezona mačjega parjenja in z njo problematika nezaželenih mačjih legel. Da bi zmanjšali število zapuščenih oziroma potepuških mačk, občina v sodelovanju z Veterinarsko postajo Laško tudi letos občanom subvencionira sterilizacijo in kastracijo lastniških mačk in mačkov.
Subvencionirane posege so v Veterinarski postaji Laško začeli izvajati v minulem tednu in jih bodo opravljali vse do porabe sredstev. Cena sterilizacije znaša približno 65 evrov, pri čemer bo lastnik prispeval 30 evrov ter razliko
Občina Laško (20 evrov) in Veterinarska postaja Laško (15,39 evra). Za kastracijo, ki stane 54 evrov, bo lastnik prispeval 26 evrov, občina 20 in veterinarska postaja 8 evrov.
Kot pojasnjujejo v Občini Laško, so do subvencije upravičeni le prebivalci občine Laško, pri čemer posameznemu gospodinjstvu sofinancirajo storitev za največ tri živali. Ob tem dodajajo, da se je treba za sterilizacijo/kastracijo živali po subvencionirani ceni v Veterinarski postaji Laško naročiti.
BA
O pomenu gliv
Na območju nekdanjega nemškega vadbenega središča na Teharjah so po vojni začasno namestili zajete domobrance, vojake, civiliste, žene in otroke, ki so jih zavezniki z ubežniki in begunci s Hrvaške in iz Srbije zaustavili na Koroškem ter jih izročili novi partizanski oblasti. Večino so brez sodbe pobili, delno v bližini taborišča v Bukovžlaku ali v bližnji okolici Celja, še več so jih odpeljali v smrt v Hudo Jamo pri Laškem, v rudniške rove Hrastnika ali Pečovnika.
Informacijski pano pred vhodom v Spominski park Teharje bo kmalu tudi digitaliziran. S pomočjo QR-kode bo mogoče dostopati do obširnejših gradiv.
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Prostofer bo letos zaživel tudi v Vojniku. Kot pravijo v občini, je odziv voznikov prostovoljcev za izvajanje brezplačnih prevozov občanov izjemno dober. Vsi, ki so pripravljeni sodelovati, se lahko prijavijo še do konca januarja. (Foto: Zlata mreža)
VOJNIK - Brezplačno v lekarno, na pošto in v bolnišnico
Prostofer tudi v Vojniku
Da bi izboljšali mobilnost ljudi v stiski, so se tudi v Občini Vojnik odločili, da bodo pristopili k projektu Prostofer. Gre za organizacijo brezplačnih prevozov za tiste, ki nimajo možnosti uporabe svojega ali javnega prevoza ter tudi nimajo svojcev, ki bi jim pri tem lahko pomagali. Prostofer omogoča prevoz do javnih ustanov, npr. v zdravstveni dom ali bolnišnico, lekarno, na banko, pošto, upravno enoto ...
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Občinski svet je v proračunu zagotovil sredstva za
električno vozilo, ki bo namenjeno temu projektu. Ker
vozilo brez voznikov ne more opravljati svoje naloge, v občini potrebujejo vsaj deset voznikov prostovoljcev. Vsi, ki so pripravljeni sodelovati, se lahko v Občini Vojnik prijavijo do konca januarja. Prostovoljci poleg dobre volje potrebujejo vozniško dovoljenje B-kategorije. Toda v resnici so prostoferji veliko več kot prostovoljni vozniki, saj svojim sopotnikom nesebično pomagajo tudi, ko izstopijo
iz avta: pri zdravniku jih pospremijo do čakalnice in počakajo nanje med pregledom, pomagajo jim nesti vrečke iz trgovine in jim priskočijo na pomoč pri vzpenjanju po stopnicah ...
Kot pravijo v Občini Vojnik, bo za voznike pred začetkom izvajanja projekta organizirano izobraževanje. Poskrbljeno bo tudi za zavarovanje tako voznika kot uporabnikov Prostoferja. Občina Vojnik bo do konca aprila zagotovila vozilo, projekt Prostofer pa naj bi v Vojniku zaživel maja.
Kako deluje
prostofer?
Prostovoljni šoferji so vključeni v organizacijo Zlata mreža, ki povezuje uporabnike preko Zlatega asistenta na brezplačni številki 080 10 10, kamor starejši sporočijo potrebo po prevozu. V komunikacijskem centru zabeležijo podatke uporabnika in lokacijo prevoza. Nato klicni center obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoči uporabniku. Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov vsak delovnik med 8. in 18. uro, prevoz je treba rezervirati vsaj tri dni pred opravljeno storitvijo. Vozniki prostovoljci prevoze opravljajo od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, izjemoma lahko dneve in ure tudi prilagodijo potrebam.
Projekt prostofer ima več tisoč uporabnikov in je danes na voljo v okoli 70 občinah po vsej Sloveniji. Na Celjskem projekt že izvajajo v občinah Braslovče, Gornji Grad, Kozje, Ljubno, Luče, Nazarje, Rečica ob Savinji, Žalec, Zreče, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Solčava in Slovenske Konjice. Z novim letom sta k njemu pristopili tudi občini Vransko in Tabor.
Ministrova zahvala za zviševanje deleža precepljenosti
LAŠKO - Minister za zdravje Janez Poklukar je ob začetku tokratne akcije Dnevi cepljenja obiskal Thermano Laško, ki med drugim izvaja tudi rehabilitacijo bolnikov po prebolelem covidu-19. V Thermani je bilo ob koncu minulega tedna na postcovidni rehabilitaciji 27 bolnikov, doslej so jih v teh termah skupno obravnavali več kot 120. Povprečna starost tovrstnih bolnikov je 65 let. Večina ni cepljena, je dejal minister, ki je pred tem obiskal tudi Terme Dobrna, kjer se je z vodstvom družbe usklajeval glede postelj za postcovidno rehabilitacijo.
Minister se je ob obisku Laškega zahvalil tudi Zdravstvenemu domu Laško, ki vlaga velike napore v organizacijo in izvedbo cepljenja občanov. Cepljenje v zdravstvenem domu organizirajo vsak delovnik. Pripravili so tudi nekaj večjih cepilnih akcij, s katerimi so se približali ljudem na terenu. Laški zdravstveni dom je dejavno sodeloval tudi v tokratni akciji Dnevi cepljenja. Kot je povedala direktorica doma Janja Knapič, so samo v prvem dnevu akcije cepili več kot petdeset ljudi. Največ jih je prišlo po drugi in tretji odmerek cepiva. Ob tem je Knapičeva dodala, da v zdravstvenem domu poleg cepljenja proti covidu izvajajo tudi hitra in PCR-testiranja, obravnavajo bolnike s co-vidom ter opravljajo vso drugo zdravstveno dejavnost.
Vračanje državne pomoči
Direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer in direktorica Thermane Laško Mojca Leskovar sta ob ministrovem obisku opozorila na precejšen upad kongresnega turizma zaradi epidemije covida. Kot je ocenil Altbauer, bi vlada morala izdatno finančno pomagati tej veji turizma, da ne bo propadla. »Upad kongresnega turizma je v nekaterih družbah tudi od 80- do 90-odstoten. Zato je na mestu poziv, da bi tej veji turizma izdatno pomagali tudi z novimi ukrepi. Veliko družb namreč ne bo preživelo še ene slabe sezone,« je poudaril Altbauer.
V hotelu Thermana park Laško poleg kongresnega turizma izvajajo še druge programe, kot so velnes, družinske počitnice, razvajanja in športni turizem. Kot je pojasnila direktorica Thermane Mojca Leskovar, so se upadu kongresnega turizma prilagodili s tako imenovanimi hibridnimi dogodki. »Naše podjetje je glede na razpršenost celotne dejavnosti minulo leto dobro končalo. Pri čemer bomo ravno zaradi te razpršenosti tveganja za malenkost presegli dvajset odstotkov upada prihodkov, ki je prag za državno pomoč, kar pomeni, da bomo žal morali to pomoč vračati. In to ne glede na to, da smo imeli v prvi polovici leta več kot dvesto ljudi na čakanju,« je dejala Leskovarjeva.
Brez sprehoda med knjižnimi policami
CELJE - Zaradi trenutno izjemno slabih epidemioloških razmer v Sloveniji ter posledično pomanjkanja kadra so v Osrednji knjižnici Celje v tem tednu prešli na spremenjen sistem izposoje.
To pomeni, da se v naslednjih dneh ne bo možno sprehajati med knjižnimi policami in si samostojno izbirati gradiva. Uporabniki ga lahko naročijo po spletu ali telefonu in ga pridejo kasneje iskat k izposojevalnemu pultu.
»Dovoljen je osebni prevzem knjig pri izposojevalnemu pultu, kjer je zagotovljen najmanjši možen osebni stik, in sicer med tednom med 8. in 19. uro ter ob sobotah med 8. in 13. uro. Za vstop do izposojevalnega pulta še vedno potrebujete PCT-pogoj,« so še sporočili iz celjske knjižnice. Omogočeno je tudi nemoteno vračilo gradiva. Knjigomat za vračilo deluje 24 ur, v primeru težav, če je knjigomat v okvari ali gradiva ne sprejme, je ob njem zaboj, kamor odložite gradivo. LKK
Za lažje poti
VRANSKO, TABOR - Obe občini sta prejšnji teden na Vranskem prevzeli vozilo Prostofer in s tem vzpostavili mrežo brezplačnih prevozov za starejše v občinah Tabor in Vransko.
Direktor Zavoda Zlata mreža Miha Bogata, župana Marko Semprimožnik in Franc Su-šnik ter predstavnica Agencije za varnost prometa Dragica Sternad Pražnikar so ob tej priložnosti pozdravili štirinajst novih prostovoljnih voznikov ter izkazali zadovoljstvo nad vzpostavitvijo projekta. Prostovoljci so v nadaljevanju prisluhnili teoretičnemu in praktičnemu izobraževanju, da pa bo njihova udeležba v prometu še varnejša, so prejeli praktična darila Agencije za varnost prometa.
ŠO
Prejšnji teden je Prostofer zaživel tudi na Vranskem in v Taboru. (Foto: TT)
Umrl je Franc Avberšek
VELENJE - V 75. letu je umrl gospodarstvenik in politik Franc Avberšek iz Velenja. Med drugim je bil direktor Premogovnika Velenje, poslanec DZ, minister za energetiko, direktor takratnega velenjskega ekološkega inštituta Erico in Rudnika Žirovski Franc Avberšek vrh v zapiranju.
Franc Avberšek je bil od leta 1988 do 1992 direktor Premogovnika Velenje. Kot magister rudarstva je deloval na vidnih mestih v energetiki in tudi kot poslanec DZ, izvoljen leta 1992, kjer je bil član komisije za evropske zadeve, odbora za gospodarstvo, odbora za infrastrukturo in okolje, odbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ ter odbora za spremljanje uresničevanja Resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije, so sporočili iz velenjske občine.
Maja 1992 je postal minister za energetiko v drugi vladi samostojne Slovenije, ki jo je vodil Janez Drnovšek. Po končanem mandatu se je ukvarjal z ekološkimi vprašanji in v Velenju ustanovil ekološki inštitut Erico, ki ga je tudi vodil. Od leta 2004 do 2008, ko se je upokojil, je bil direktor Rudnika Žirovski vrh v zapiranju.
Vse življenje je bil predan naravi in povezan z njo, še posebej so ga prevzele gore. Ne le kot planinca in strastnega smučarja, ampak tudi kot lovca in varstvenika narave. Umetnost je bila tista, ki ga je ves čas izpolnjevala in navduševala.
Tudi po težki nesreči leta 2015, ko je po padcu s češnje na domačem vrtu ostal tetraplegik, priklenjen na voziček, ni izgubil volje do življenja. Po končani medicinski rehabilitaciji se je vrnil k umetnosti.
Franc Avberšek se je zavedal, da se nevihtam življenja lahko upremo le, če so naše korenine globoko v zemlji, v družinski tradiciji, v naših osebnih močeh in vrlinah. Menil je, da je življenje kljub omejitvam dragoceno in da lahko zapiše sončne slike, »Bil je človek modrosti ter bogatih življenjskih izkušenj in preizkušenj. Z njegovim odhodom je nastala neskončna praznina, ki jo bomo skušali napolniti z bogatimi spomini,« so ob slovesu zapisali na Premogovniku Velenje.
LKK, foto: MOV
IZ NAŠIH KRAJEV
9
VITANJE, ZREČE - Regijski park Pohorje
_	V ■ I	■ - "V	■
Za učinkovitejše varovanje narave
Prizadevanja za zavarovanje narave Pohorja so že dolgo prisotna. Leta 2017 so župani šestih pohorskih občin na ministrstvo za okolje in prostor naslovili pobudo za vzpostavitev Regijskega parka Pohorje. Pobudi se je lani priključila še občina Ruše. Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo osnutek uredbe o Regijskem parku Pohorje za javno predstavitev v občinah Zreče, Vitanje, Mislinja, Slovenska Bistrica, Ruše, Lovrenc na Pohorju in Ribnica na Pohorju, kamor sega območja predlaganega parka. Javna predstavitev bo trajala do 11. marca, v občinah Zreče in Vitanje so pred tednom imeli javno obravnavo o predlogu.
TATJANA CVIRN
Za območje, ki bi ga zajemal regijski park, sta značilni izredna naravna ohranjenost in krajinska pestrost s pogostimi in z izjemnimi naravnimi pojavi. Neprepustna podlaga, razgibano površje ter bogato omrežje površinskih voda pogojujejo edinstven in pester rastlinski ter živalski svet. Zavod RS za varstvo narave je lani pripravil strokovne podlage, na osnovi katerih je ministrstvo pripravilo osnutek akta za zavarovanje tega območja kot regijskega parka. Občine so z njim že seznanile svoje občinske svete.
Kot pravi zreški župan mag. Boris Podvršnik, v občinah projekt podpirajo, saj prinaša nov upravljavski načrt, ki natančneje določa načrtnejše
upravljanje najvrednejšega območja površja Pohorja na približno šest tisoč hektarjih. »Vključuje tudi razvojno načrtovanje, usmerjanje in naravovarstveni nadzor, kar je ključnega pomena. To ne pomeni novih omejitev in prepovedi, saj gre za območje, ki je v glavnem zajeto s predpisi Natura 2000.« Lastniki gozdov, pašna skupnost in turistični ponudniki projekt podpirajo, pravi Podvršnik. Omejitve se nanašajo predvsem na nove gradnje in izvajanje dejavnosti zunaj za to določenih območij ter na vožnjo z motornimi vozili zunaj za to določenih cest.
Posebej ustanovljen javni zavod bo upravljal regijski park. Prora-
Na območju predlaganega Regijskega parka Pohorje bi varovali 51 naravnih vrednot, 8 habitatnih tipov in 16 živalskih vrst ter številne ogrožene vrste. Zaradi prostorske in biotske raznolikosti prostora je predlagano, da se v okviru regijskega parka oblikujeta dve varstveni območji z različno strogimi režimskimi stopnjami. (Foto: TC)
čunska sredstva v letu 2022 v višini sto tisoč evrov so zagotovljena v okviru ministrstva za okolje in
prostor ter v proračunih sedmih občin v višini sto tisoč evrov. Strošek za leto 2022 zagotavlja zagonska
sredstva za delovanje javnega zavoda in pokriva stroške za do štiri zaposlene.
Javna predstavitev osnutka uredbe je bila v Vitanju 13. januarja s pomočjo videopovezave. Enako so to izvedli ali še bodo tudi v drugih pohorskih občinah. V razpravi je bilo navedeno, da gre pri območju občine Vitanje, ki leži v predlaganem regijskega parka, predvsem za gozdna in travnata zemljišča na območju Volovice, ki so v celoti v lasti države oziroma jih upravlja SIDG.
Zabojniki premajhni za vse
ŽALEC - V uredništvo smo prejeli fotografije zgradbe na Šlandrovem trgu la. Kot je mogoče sklepati iz vsebine, avtorja, ki je sicer neznan, motijo večje količine neprimerno odloženih odpadkov. Lastnik zgradbe je gradbeno podjetje Bab Grad, ki je na tem naslovu tudi prijavljeno. Mestna skupnost Žalec sporoča, da ni pristojna za reševanje tovrstnih zadev, medtem ko občina pričakuje, da bo primeren odvoz odpadkov zagotovljen čim prej.
»Do danes nismo prejeli prijave glede razmer na naslovu Šlandrov trg la. Odpadki so v celoti na zemljišču v lasti gradbenega podjetja. Sklepamo lahko, da je povečana količina odpadkov nastala zaradi praznikov in premajhnih posod za odpadke,« je zapisala mestna skupnost. A kot kaže, povečane
količine odpadkov niso nastale zaradi prazničnega časa, temveč zaradi nesorazmerja med številom prijavljenih oseb in premajhnimi zabojniki. »Kar zadeva odvoz odpadkov, je komunalni nadzornik iz podjetja Simbio že ukrepal in posredoval informacije o številu prijavljenih oseb ter premajhni prostornini zabojnikov medobčinskemu inšpektoratu, ki bo še v tem tednu izdal odločbo, na podlagi katere bodo dostavili zabojnike z večjo prostornino oziroma več zabojnikov,« so pojasnili v Občini Žalec in dodali, da je iz Centralnega registra prebivalstva razvidno, da je v enostanovanjski zgradbi, ki meji na območje nekdanjega Ferralita, sedem stalno in petnajst začasno prijavljenih oseb. Obrnili smo se tudi na lastnika zgradbe, ki je bila zgrajena leta 1890 in obnovljena leta 1998, a odgovorov nismo prejeli. Iz uradno dostopnih podatkov je razvidno, da je lastnik in direktor podjetja Bab Grad Burim Bytyqi.
ŠO
Komunalni nadzornik iz podjetja Simbio je posredoval informacije o številu prijavljenih oseb in premajhni prostornini zabojnikov medobčinskemu inšpektoratu.
Po pomoti cepili s fiziološko raztopino
ŠENTJUR - V Zdravstvenem domu Šentjur so med Dnevi cepljenja 36 osebam namesto cepiva po pomoti vbrizgali fiziološko raztopino. Tem ljudem so se opravičili in jih povabili na ponovno cepljenje.
Do napake je prišlo v petek, 14. januarja, ko so pod okriljem akcije Dnevi cepljenja občane cepili s cepivom Pfizer. Med 8. uro zjutraj in 20. uro zvečer so zaposleni cepili 126 oseb. Med preverjanjem pravilnosti izvajanja cepljenja, ko so primerjali število uporabljenih stekleničk cepiva s številom cepljenih oseb, so ugotovili, da so
nekaterim osebam vbrizgali samo fiziološko raztopino. »Cepivo redčimo s fiziološko raztopino. Napaka se je pripetila, ko smo z njo po pomoti napolnili že uporabljene prazne viale. To se je zgodilo s šestimi vialami, kar pomeni, da je 36 oseb dobilo samo fiziološko raztopino,« so pojasnili v šentjurskem zdravstvenem domu.
34 oseb, ki so namesto cepiva prejele fiziološko raztopino, so o tem obvestili takoj. Dve osebi nista bili dosegljivi. Eno so o pomoti obvestili v soboto zjutraj in eno minuli ponedeljek na njenem domu. Trideset oseb se je
prišlo ponovno cepit že isti dan, 14. januarja. Pet oseb so cepili kasneje, ena oseba se bo cepila v naslednjih dneh. Pravilne podatke so vnesli v Centralni register pacientovih podatkov, o napaki so obvestili Nacionalni inštitut za javno zdravje. »Vsem cepljenim osebam smo se opravičili, opisali smo jim, kaj se je zgodilo. Udeleženim smo zelo hvaležni, da so to sprejeli z razumevanjem in da so se odzvali vabilu na ponovno cepljenje,« so še dodali v sojem pojasnilu.
O pomoti so minuli ponedeljek obvestili tudi Občino Šentjur. Župan mag. Marko Diaci se je seznanil z ukrepi, ki so bili uvedeni po nastali napaki, ter prejel zagotovilo, da zdravje udeležencev cepljenja ni bilo ogroženo.
TS
V ZD Šentjur so hvaležni, da so ljudje sprejeli opravičilo in pojasnilo o napaki.
10
IZ NAŠIH KRAJEV
ŠALEŠKA DOLINA - Čas premoga se izteka. Kako naprej?
Vlada odločila: leta 2033 konec rabe premoga
Direktor Savinjsko-šale-ške gospodarske zbornice Rok Plankelj je vladne odločitve vesel, saj je potrjena letnica izstopa osnova za pripravo vseh drugih zakonov in dejavnosti v regiji. Kot pravi, je zdaj najpomembneje, da bodo znali vsi udeleženi sodelovati v prid vseh nas in slovenskega gospodarstva.
Vlada je prejšnji teden na dopisni seji sprejela nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Ta določa, da bo Slovenija najpozneje leta 2033 za proizvodnjo električne energije prenehala uporabljati premog. Medtem ko v energetskih družbah sprejetje strategije pozdravljajo in upajo, da bo čim prej sprejet tudi Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, so v sindikatih do odločitve kritični.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Strategija v središče postavlja pravičen prehod dveh slovenskih premogovnih regij - Savinjsko-šaleške (Saša) in Zasavske regije. Ob letnici izstopa iz premoga opredeljuje proces celovitega družbenega in gospodarskega prestrukturiranja obeh regij, prepoznava finančne vire na nacionalni in evropski ravni ter način upravljanja procesa pravičnega prehoda, so po potrditvi strategije pojasnili v vladi. Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, sta sprejem strategije in čim hitrejši začetek njenega izvajanja nujna za energetsko preobrazbo Slovenije. »Z jasno odločitvijo o procesu prehoda in časovni opredeljenosti bo Sloveniji, predvsem pa obema premogovnima regijama, omogočen tudi neoviran dostop do sredstev sklada za pravičen prehod, v okviru katerega lahko država do leta 2027 računa na 248,38 milijona evrov.«
Zahtevna in odgovorna naloga
»Zelena preobrazba pred Termoelektrarno Šoštanj (Teš) in Premogovnik Velenje postavlja zahtevno in odgovorno nalogo,« so v odzivu zapisali v obeh omenjenih družbah. »Določen datum prenehanja odkopavanja premoga, ki je obenem tudi nekakšna osnova za prehod Slovenije v brezo-gljično družbo, je zagotovo eden največjih izzivov, ki čaka državo,« so prepričani v Tešu.
»Ohranitev energetske točke, znanje in tehnologija, ki jo imamo v Šaleški dolini, nam omogočajo nadaljnji razvoj in vpeljavo novih tehnologij ter s tem povezanih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo,« pravijo v Tešu.
Kako do leta 2033 in po njem?
Za Premogovnik Velenje sta ključna mejnika obdobje pred letnico prenehanja
Začrtana strategija in letnica neuresničljivi?
Letnica 2033 za izstop iz premoga je po mnenju velenjskega župana Petra Dermola neuresničljiva, zato strategije, ki jo je prejšnji četrtek potrdila vlada, ne podpira. Prepričan je, da je za pravičen izstop iz premoga potreben velikopoteznejši načrt za delovna mesta.
Dermola skrbi število delovnih mest, ki so opredeljena v strategiji. Iz nje namreč izhaja, da bo do leta 2050 ustvarjenih pet tisoč delovnih mest, pri čemer župan meni, da jih je treba zagotoviti še pred zaprtjem rudnika leta 2033. Skrb vzbujajoče je po njegovih besedah tudi, da strategija ne določa odgovornega organa, ki bo spremljal in usmerjal celoten proces ter ščitil interese premogovnih regij.
Velenjska občina je sicer prejšnji teden od države prejela nabor projektov, a ti, kot je pojasnil župan, niso skladni s tistimi, ki jih je opredelil pripravljavec strategije, podjetje Deloitte.
Premog naj bi v Velenju kopali še do leta 2033. Zapiralna in sanacijska dela bodo izvajali še vsaj petnajst let po zaprtju. (Foto: PV)
»Strategija predvideva ambiciozen izstop iz premoga, pri čemer ne zagotavlja ambicioznega ustvarjanja novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. V lokalni skupnosti menimo, da letnica 2033 za izstop iz premoga ni uresničljiva, saj ne bo mogoče nadomestiti virov električne energije. Za dostojno in kakovostno bivanje je pomembna energetska samooskrba,« pravi Peter Dermol.
»Letnica 2033 ima pred seboj zelo jasen cilj. Z njim so povezani številni izzivi. Odpirajo se nove priložnosti in razsežnosti, obetajo se nova delovna mesta in projekti, ki jih bo financirala EU. Prihodnost bomo gradili na prednostih, ki jih skupina Premogovnik Velenje ima. Šaleška dolina je pomembna energetska lokacija, lokalno prebivalstvo je vajeno živeti v sožitju z energetiko, obenem imamo tukaj za tovrstno dejavnost tudi vsa potrebna soglasja. Takšnih lokacij v bližnji in daljni prihodnosti ne bo mogoče več pridobiti, zato je treba izkoristiti možnosti in priložnosti, ki jih ta ponuja,« so prepričani v velenjskemu premogovniku.
odkopavanja in obdobje po njej. Do ciljne letnice bodo premog izkopavali v skladu z načrti, za kar bodo potrebovali predvsem zaposlene v proizvodnem procesu. Tudi po prenehanju odkopavanja bodo v družbah skupine še petnajst let potrebovali ljudi, ki bodo skrbeli za izvedbo vseh zapiralnih del.
V premogovniku pripravljajo tudi svojo strategijo obratovanja v skladu s procesom prestrukturiranja matične družbe in povezanih družb
Zaprtje premogovnika in prestrukturiranje Teša postavlja Slovenijo pred izjemno velik izziv, ki ga bo zmogla le, če bo složna. A mnenja o tem, kdaj in kako izkopavanje premoga opustiti, so tudi po več letih razprav še vedno zelo različna. Se pa vsi strinjajo, da se čas premoga izteka. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
v skupini. Kot pojasnjujejo, imajo pripravljen nabor projektov, s katerimi bodo ohra-
nili delovna mesta v Šaleški dolini, v kateri imajo veliko tehnološkega in strokovnega
znanja, kar predstavlja velike zmožnosti za nove projekte in izzive.
V	Šoštanju zadovoljni, a ne brez skrbi
V	šoštanjski občini sprejem strategije in določitev letnice zaprtja premogovnika pozdravljajo, a ob tem dodajajo, da je Šaleška dolina zdaj pred izzivom, da z državo izvede takšen pravičen prehod, ki ne bo boleč za prebivalce in bo omogočil kakovosten razvoj doline. Po njihovi oceni je nujno takojšnje sprejetje zakona o postopnem zapiranju premogovnika, ki mora jasno določiti vse ključne zadeve glede prenehanja izkopavanja premoga, in predvsem, kako in kdo bo urejal sanacijo degradiranega območja po zaprtju rudnika. Skrbi jih predvsem za pregrado med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom.
»Poskrbeti moramo za ekonomsko vzdržno nadomestno daljinsko ogrevanje, zagotoviti moramo ustrezna zemljišča za nove gospodarske in druge poslovne subjekte, ki bodo prišli v našo dolino in ponudili ustrezna delovna mesta za naše občane, in poskrbeti za prezaposlitev zaposlenih v premogovniku,« menijo v Šoštanju.
Rudarji zaskrbljeni
Strategije ne podpirajo niti Sindikat premogovnika Velenje, Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije in Sindikat delavcev rudarstva in energetike (SDRES). Menijo, da je škodljiva za rudarje in da gre za popolnoma politično odločitev, ki je nestrokovna in nepremišljena.
»Po letih negotovosti in zavajanj glede izhoda iz premogovništva do leta 2054 je
zdaj letnica postavljena na 2033, z možnostjo zamika. Skrbi predvsem to, da gre za popolnoma politično odločitev, iz katere smo bili >knapi< v celoti izključeni,« so zapisali v sindikatu SDRES.
Nezadovoljni so tudi zaradi izjav vodstva velenjskega premogovnika, saj po njihovem mnenju lepe, a prazne besede o izkoriščanju znanj in novih naložb s pomočjo evropskih sredstev ne morejo nuditi op-
Predsednik Sindikata premogovnika Velenje (SPESS) Simon Lamot in predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) Branko Sevčnikar sta izpostavila, da omenjene strategije ne sprejemata, zato bodo v sindikatih uporabili vsa pravna sredstva in druge oblike sindikalnega delovanja, da bodo zaščitili ekonomske in socialne pravice svojih članov.
»Prav neverjetno je, da ob vseh napovedanih naložbah, izkoriščanju znanja in napovedih o delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo v zadnjem letu nismo slišali niti za en projekt, v katerega bi se >knapi< lahko prezaposlili in ustvarjali dodano vrednost s svojim znanjem,« so kritični v SDRES.
timizma. »Dodatno naš dvom v rešitve krepi tudi to, da poslovodstvo še danes ne zmore zagotoviti ustreznih delovnih mest za invalide,« so dodali.
Edini konkreten projekt je izkoriščanje sončnih celic, a kot opozarja sindikat SDRES, bi se tja lahko preusmeril zelo skromen delež zaposlenih v premogovniku. »Razen če verjamemo, da bo eno sončno celico vzdrževalo dvajset ljudi v treh izmenah in s plačanim obveznim do-
datnim poklicnim zavarovanjem. Prav tako so pesek v oči zapiralna dela, saj jih bo opravljala le peščica zaposlenih.«
»Vlada je samostojno sprejela politično odločitev, hkrati ni ponudila rešitve,« so kritični. Prepričani so, da gre za nestrokovno in nepremišljeno odločitev. Pri tem opozarjajo, da bomo pri zapiranju premogovnika in prestrukturiranju Teša ter Šaleške regije zagotovo priča novim korupcijskim aferam.
Minister presenečen nad očitki in obljublja pomoč
Letnica 2033, ko naj bi Slovenija v skladu z vladno strategijo opustila rabo premoga za pridobivanje elektrike, je optimistična, a izvedljiva, je zatrdil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Ob tem je izrazil začudenje nad burnimi odzivi iz Šaleške doline.
Minister je ponovno zatrdil, da Šaleška dolina v pro-
cesu prehoda ne bo ostala sama in da bo država s sprejemanjem ustrezne zakonodaje pomagala. Dejal je, da so v strategijo vključili precej pripomb lokalne skupnosti.
Infrastrukturno ministrstvo bo zdaj pripravilo Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa Zakon o
prestrukturiranju savinjsko--šaleške regije. Pripravljeni bodo tudi območni načrti za izrabo sredstev sklada za pravičen prehod, določen bo tudi nacionalni koordinator pravičnega prehoda.
Vrtovec je zavrnil tudi očitek, da strategija ne zagotavlja delovnih mest, in dodal, da bodo posamezni projekti podrobneje opredeljeni v območnih načrtih, ki še niso
Tako minister Vrtovec kot državni sekretar Boštjan Košorok sta prepričana, da Slovencev ni treba skrbeti za energetsko samooskrbo. S pomočjo velenjskega lignita trenutno res proizvedemo tretjino električne energije, izpad pa bi v prihodnje nadomestili s sodobnimi tehnologijami, predvsem z gradnjo drugega bloka nuklearne elektrarne v Krškem.
sprejeti in jih pripravlja več različnih pristojnih služb.
IZ NAŠIH KRAJEV
11
CELJE - Bolj kot virus so trenutno kritične bolniške odsotnosti
Omikron oklestil zdravniške ekipe
»Trenutno je najbolj kritično pomanjkanje kadra,« pravi vršilec dolžnosti strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje Radko Komadina. Omikron se širi izjemno hitro, kar se kaže tudi v razkosani kadrovski zasedbi na bolnišničnih oddelkih. V torek je bil na covidnem intenzivnem oddelku samo en zdravnik s subspecialističnimi znanji, na necovidnem intenzivnem oddelku so morali združiti bolnike po operativnih posegih in poškodbah, internistične srčne bolnike in bolnike po možganski kapi.
SIMONA SOLINIC
Že v torek so morali zaradi pomanjkanja kadra preložiti zelo zahtevni operaciji hudo bolnih oseb. »Opažamo, da omikron v časovnih valovih ogroža različne regije. V teh dneh imamo na Celjskem skokovit porast okuženih,« pravi Komadina. Enako se dogaja med zaposlenimi, zaradi okužb niso odsotni samo zdravniki in anesteziologi, ampak tudi medicinske sestre in nemedicinsko osebje, predvsem tisto, ki pomaga pri prevozu bolnikov iz bolnišnice domov ali pri prenosu medicinskega materiala ali bolnikov znotraj bolnišnice.
»Udaril je močno!«
»Omikron je udaril tako močno, kot so napovedali na Institutu Jožefa Stefana in de-
izvide treba čakati tudi do šest ur. Med ljudmi, ki potrebujejo nujno pomoč, so torej tudi takšni, ki bi zdravstveno pomoč za svoje težave lahko poiskali pri osebnem zdravniku,« pravi Komadina.
Dodaten udarec za Urgentni center Celje je, ker morajo ne-covidni bolniki po obravnavi tam bivati dlje časa v opazovalni sobi, saj jih na oddelke ne morejo prestaviti takoj. Zaradi situacije in primanjkljaja zaposlenih, a tudi zato, ker so nekateri z drugih oddelkov še vedno razporejeni na covidna oddelka in intenzivni covidni oddelek. Necovidni infekcijski bolniki ležijo tudi na revmatološkem, onkološkem ali kardiološkem oddelku. To je tudi razlog, da bolnikov po nujni obravnavi v urgentnem centru ne morejo
Bolnišnica prejela priznanje
jali, da nas ne bo morda toliko izmučil pri oskrbi intenzivnih bolnikov, ampak zaradi odsotnosti z delovnih mest. Po analizah in napovedih nas čakata še dva tedna tako hude situacije. Naša glavna težava trenutno je, kako v tem času ohraniti delovanje bolnišnice. Vrh petega vala naj bi bil po izračunih 2. februarja. Kolikor smo lahko, smo prilagodili delo in premišljeno prerazporedili zaposlene, toda če nam bo zmanjkalo zdravnikov, bo situacija še hujša,« dodaja Komadina.
Ob tem omenja težavo, na katero v bolnišnici opozarjajo že nekaj časa, in sicer da zaradi omejene dostopnosti do osebnih zdravnikov ljudje z blažjimi zdravstvenimi težavami pomoč iščejo v Urgentnem centru Celje. »V
nekaterih regijah je takšnih bolnikov v urgentnih centrih tretjina, v nekaterih že dve tretjini. To povzroča strašanske >zamaške< pri delu. To opažam tudi sam, ko dežuram v urgentnem centru, kjer je na
takoj premestiti na druge oddelke. »Če bolnik dlje časa leži v opazovalnici v urgentnem centru, to ni prijetno ne zanj ne za njegove svojce,« dodaja poslovna direktorica bolnišnice Margareta Guček Zakošek.
Zavod za zaposlovanje je Splošni bolnišnici Celje podelil priznanje za doseganje strateških ciljev. Priznanje je odraz dobrega sodelovanja bolnišnice in območne službe Celje predvsem pri napotitvah na prosta delovna mesta kot tudi pri iskanju novih vsebin programov, s pomočjo katerih z vključevanjem in zaposlitveno aktivacijo brezposelnih oseb prispevajo k dvigu zadovoljstva prebivalcev in tudi uporabnikov storitev obeh zavodov.
Celjska bolnišnica je v petih letih objavila 1500 prostih delovnih mest, pri tretjini je zavod nato iskal delavce med brezposelnimi. Poleg srednjih
Zdesetkane sestre
Na vprašanje, ali glede na to, da omikron povzroča blažje znake, lahko upamo, da epidemija počasi izzveneva, sogovornica ne upa pritrditi. »Trenutno ta različica glede na obravnave v bolnišnici prizadene predvsem mlade od 15. do 35. leta, glede potreb po intenzivni terapiji pri tej različici pa ne upam predvidevati, kaj se bo zgodilo, ker bo to pokazal čas. Bojimo se trenutka, ko se bodo okužbe morda razširile na starejše in predvsem na necepljene,« dodaja.
Peti val je oklestil ekipe zdravstvene pomoči v trenutku, ko so v Celju začeli spet
in višjih medicinskih sester ter bolničarjev so v bolnišnici iskali kader predvsem za zapolnitev osebja v kuhinji, vzdrževalce, zdravstvene administratorje in sodelavce v drugih službah. Na zavodu dodajajo, da večina poklicev, ki jih potrebuje celjska bolnišnica, spada v skupino poklicev, ki jih na trgu dela primanjkuje. Zato prav poglobljeno in načrtno sodelovanje med zavodoma pomembno prispeva k uspešnemu zaposlovanju. Poleg zaposlovanja sta zavoda skupaj poiskala tudi poti za uspešno vključevanje najranljivejših skupin brezposelnih na trg dela s programi Delovni preizkus, Usposabljanje na delovnem mestu in Javna dela.
izvajati specialistične preglede in predvsem operativne posege, ki so bili v preteklih mesecih omejeni ali ustavljeni. »Izvajali smo tudi do 80 oziroma na nekaterih področjih tudi do 90 odstotkov načrtovanega operativnega programa,« pravi poslovna direktorica. Še vedno pa predstavlja težavo pri organizaciji dela pomanjkanje kadra ne samo zaradi okužb, ampak tudi zaradi številnih odpovedi medicinskih sester, ki so odšle v službo v zdravstvene domove. Kot pravi Guček Za-koškova, samo v celjski bolnišnici trenutno primanjkuje sto sester v zdravstveni negi. (Foto: Andraž Purg - Grupa)
Odpustek, vreden 40 evrov
CELJE - Parkirišče Spodnji grad, ki je v neposredni bližini občine in Spodnjega gradu, v dopoldanskih urah poka po šivih. Po 9. uri je na njem nemogoče najti prosto parkirno mesto, kar v nejevoljo še posebej spravlja imetnike mesečnih parkirnih kartic, ki imajo v mislih parkiranje na tem parkirišču.
Iz Mestne občine Celje sporočajo, da mesečna dovolilnica za drugo parkirno cono, v katero sicer spada omenjeno parkirišče, omogoča parkiranje v celotni omenjeni coni. Dovolilnic samo za parkirišče Spodnji grad ZPO ne prodaja. Ko sta tako levi makadamski kot desni asfaltirani del polna, je treba poiskati parkirišče v Trubarjevi, Jurčičevi ali Malgajevi ulici.
Na parkirišču Spodnji grad se vedno nekaj parkirnih mest izgubi tudi zaradi neprimerno parkiranih vozil. So za lastnike tako parkiranih vozil predvidene globe? Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da če so parkirna mesta ozna-
čena s predpisanimi označbami na vozišču ali na drugi prometni površini, je dovoljeno parkiranje le v skladu s temi označbami. Globa, ki jo lahko izreče redar v takšnem primeru parkiranja čez označbo oziroma dve parkirni mesti, znaša 40 evrov. Prav takšna je kazen za avtomobil, ki je na parkirišču parkiran dlje, kot je zanj plačana parkirnina.
Iz občine sporočajo, da se število parkirnih mest v središču Celja ni bistveno spremenilo. Štiriinštirideset parkirnih mest so ukinili na Savinjskem nabrežju, v Vodnikovi ulici, na Kocbekovi in Ljubljanski cesti. Javna parkirišča so v prvih devetih mesecih lanskega leta obsegala 4305 parkirnih mest. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2020 je število enako, ker so izgubljena parkirna mesta v mestnem jedru zaradi gradnje kolesarskih poti nadomeščali na drugih parkiriščih (zakupljena parkirišča). Hkrati so zgradili nova v Gregorčičevi ulici 6.	ŠO
Parkirišče Spodnji grad v dopoldanskih urah poka po šivih. Na njem je nemogoče najti prosto parkirno mesto, kar še posebej jezi uporabnike mesečnih kartic. Morda smo tudi zaradi tega pogosteje priča prizorom, kot je na fotografiji, ko je voznik svoj avtomobil pustil kar na dovozni cesti in s tem zaprl pot.
Neugledno parkirišče sredi celjskega mestnega jedra se bo dokončno poslovilo. Spomladi bo začel izbran gradbinec urejati nov celjski trg.
Namesto parkirišča nov trg
- - - - 3 ■
CELJE - Mestna občina Celje za letos napoveduje ureditev novega trga pri mestni tržnici, ki bo namenjen različnim dogodkom in bo tržnici zagotavljal več prostora. Gre za 470 kvadratnih metrov veliko neurejeno parkirišče v starem mestnem jedru.
Na območju, ki je predvideno za ureditev, raste mogočen divji kostanj. V celjski občini zagotavljajo, da bodo pri urejanju prostora pazili nanj in da ga bodo tudi zaščitili. »Že pred tremi leti smo zaščitili njegovo rastišče, tako da bo drevo še dolgo ostalo zdravo in močno. V toplih mesecih bo s svojo bogato krošnjo lepo dopolnjevalo podobo zanimivega novega trga, ki bo s svojo vsebino prispeval k še živahnejšemu mestnemu utripu,« so pojasnili v občini.
Čeprav je bilo že pred desetimi leti to območje v projektu obnove starega mestnega jedra zasnovano kot urbana zelena površina,
izvedba zaradi zasebnega lastništva ni bila mogoča. Konec leta 2020 je celjska občina uspela zemljišče odkupiti, pred kratkim pa je za prenovo že podpisala pogodbo s podjetjem Voc Celje, ki je bilo na javnem razpisu izbrano za izvajalca gradbenih del.
Izvajalec bo obnovil vse potrebne komunalne priključke in celovito preuredil pohodne površine, ki bodo urejene z enakim utrjenim tlakom. Sočasno je predvidena postavitev kakovostne mestne opreme in nove javne razsvetljave. Delovati naj bi začela spomladi.
Ureditev trga je ocenjena na približno 350 tisoč evrov. Ker je celotno območje starega mestnega jedra razglašeno za kulturni spomenik naselbinske dediščine, bo poseg izveden po navodilih in s soglasjem celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje.
LKK, foto: Andraž Purg - GrupA
12
NAŠA TEMA
O unovčenju prepoznavnosti zvezdnikov resničnostnih oddaj
Od petih minut slave do
uresničitve sanj
w
i ,
Ml
V zadnji sezoni Slovenija ima talent je slavila Šmarčanka Tajda Korče, ki je navdušila s svojimi gibalnimi sposobnostmi. (Foto: Arhiv Proplus)
Čutimo s tistimi na drugi strani zaslona
»Ljudi, ki smo jih enkrat že videli ali slišali, doživljamo kot bolj domače, jim bolj verjamemo, zaupamo. Zaradi prepoznavnosti jih povezujemo z drugimi pozitivnimi lastnostmi. Tako tekmovalci v resničnostnih oddajah dobijo priložnost. Če jo izkoristijo, je drugo vprašanje, ki je odvisno od njih.« Tako o unovčenju večje prepoznavnosti v javnosti oz. nekaj minutah slave, ki jo dobijo sodelujoči v resničnostnih šovih in izborih talentov, pravi asistentka dr. Renata Marčič z Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Resničnostne oddaje gledalcem omogočajo spremljajo tudi oddaje o dejavnostih, za katere

razvedrilo in sprostitev. A to po besedah sogovornice ni vse, zaradi česar se ljudem zdijo zanimive. Njihov čar je, da v njih sodelujejo resnični ljudje z resničnimi težavami, kar pomeni, da se gledalci lahko s sodelujočimi poistovetijo. Med udeleženci resničnostne oddaje najdejo nekoga, ki ima podobne osebnostne lastnosti, vrednote ali stališča. Ali pa jih s sodelujočim v oddaji povezujejo kraj bivanja, podoben poklic ... »Zaradi vsega tega se gledalci s tekmovalcem čustveno povežejo in zanj navijajo, zanima jih, kako se bo odrezal. V tem pogledu so resničnostne oddaje podobne športnim tekmovanjem, kjer ljudje pred televizijskimi zasloni navijajo za svojega favorita. Če slednji uspe oz. zmaga, ima tudi gledalec dober občutek,« je pojasnila asistentka na ljubljanski filozofski fakulteti.
Ali gledalce pred televizijske zaslone pritegne to, da lahko spremljajo, kako se drugi ukvarjajo s težavami, s katerimi se njim ni treba?
Tudi v vsakdanjem življenju nas zanima, kako se bo na neke razmere odzval kdo drug, to je vedno zanimivo. Resničnostne oddaje nas popeljejo v dogajanje, ne da bi bili izpostavljeni neprijetnostim, odzivu javnosti ali odzivu drugih. Ko spremljamo, kako drugi rešujejo izzive v oddaji, ob tem ne čutimo posledic. Ko spremljamo uspehe sodelujočih, občutimo pozitivna čustva, čeprav se sami ne trudimo za te dosežke. Ob spremljanju dogajanja v resničnostnih oddajah lahko na zelo preprost način doživljamo celo paleto čustev, ne da bi sploh zapustili svoj dom, ne da bi stopili iz svojega območja udobja ter ne da bi morali navezovati stike ter vzpostavljati odnose z drugimi ljudmi. Prav teh pristnih odnosov je v družbi v zadnjem času, ko je vedno več stikov površinskih in virtualnih, čedalje manj.
Se s pomočjo teh oddaj morda vživljamo v neizživete sanje, da bi našli sanjskega partnerja ali prodrli s svojim talentom?
To velja, če se v resničnostni oddaji ukvarjajo z dejavnostjo, ki zanima tudi nas. Pozitivne občutke doživimo, če sodelujoči, ki nam je podoben ali nam je všeč, doseže izpolnitev svojih sanj. Tako dobimo občutek, da bi lahko tudi mi to dosegli, če bi v to vložili svoj trud in bi bili dovolj pogumni. Po drugi strani gledalci radi
sami niso nadarjeni. Zanimive se jim zdijo, saj občudujejo nekoga, ki pokaže svoje spretnosti, svoj trud in pri tem tudi uspe.
Gledalcev se najbrž dotaknejo tudi življenjske zgodbe tekmovalcev, če je kdo izgubil partnerja, premagal težko bolezen, če mu ni bilo z rožicami postlano ...
To vzbudi predvsem sočustvovanje. Gledalcem ni vseeno za sodelujočega, z njim trpijo, zaradi tovrstnih zgodb se nanj še bolj čustveno navežejo. Za človeka, ki mu ni postlano z rožicami, si želijo, da bi zmagal in da bi se stvari v njegovem življenju obrnile na bolje. A vse to ni dovolj, da se
Asistentka dr. Renata Marčič z Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani se posveča predvsem socialni psihologiji, družbeni problematiki in tudi ideologijam. (Foto: Osebni arhiv)
in sporov. Vidimo, da doživljajo stiske. Od lastnosti posameznika je odvisno, kako se bo s tem spopadel. Nekateri se na določeno težavo odzovejo burneje, kot bi to morda storili, če bi bile okoliščine drugačne, če bi imeli več
časa za razmislek in če bi se lahko s težavo soočili drugače. Burni odzivi so dobri za ustvarjalce oddaje in za gledalce, saj se jim to zdi zanimivo. Nekateri tekmovalci se bolje nadzirajo in svoje stiske ter tegobe ustvarjalneje razrešijo.
Ali je res, da so za sodelovanje v tovrstnih oddajah izbrani bolj problematični ljudje, in sicer z namenom, da se v šovu več dogaja?
Mislim, da ustvarjalci oddaj iščejo ljudi z različnim značajem. Verjetno je njihov cilj, da v
»Ljudje si v resničnostnih oddajah izborijo možnost, da se pokažejo, da sežejo po zmagi. Tudi če ne zmagajo, lahko svojo prepoznavnost unovčijo bolje kot drugi, ki niso uspeli prodreti na televizijske zaslone. A da ohranijo prepoznavnost in dosežejo še kaj, morajo s trudom dokazati, da so res dobri.«
dotakne gledalcev, ampak jim mora tekmovalec pokazati, da je dobra oseba in da si ni zaslužil težke preizkušnje, ki ga je doletela.
Exatlon, Kmetijo in Sanjskega moškega povezuje oznaka, da gre za resničnostne oddaje. Čeprav imajo malo skupnega z vsakdanjim življenjem.
Čeprav se gledalec zaveda, da vse ni resnično, da je veliko dogajanja načrtovanega, verjame, da so nekatere stvari spontane. Prav to ga pritegne. Najbolj zanimivo se mu zdi, da ne more predvideti, kaj se bo zgodilo, kako se bo dogajanje razvilo in kako se bodo sodelujoči ali tekmovalci na to odzvali. Gledalec pričakuje presenečenje, verjame, da se bo zgodilo nekaj nenačrtovanega. Občutek ima, kot da je del neke skrivnosti, ki je ob tem, ko spremlja oddajo, razkrita le njemu.
Kamere tekmovalce spremljajo velik del dneva, na kupu se znajdejo ljudje, ki se prej niso poznali, živijo v nekem novem okolju. Do kakšnih psiholoških odzivov jih to lahko privede?
Verjetno je za kamerami marsikaj drugače kot pred njimi, tekmovalci se zavedajo, da so na očeh ljudi in da ne morejo pokazati čisto vsega, kar doživljajo. Ker so prisiljeni preživljati veliko časa z drugimi tekmovalci, s katerimi se ne razumejo nujno najbolje, to privede do napetosti
oddajo povabijo tiste, ki se odzovejo burneje, in tudi tiste, ki znajo zadeve umiriti ter se pokažejo kot junaki. Slednje gledalci cenijo in občudujejo. »Problematični« značaji so dobrodošli, da je dogajanje bolj dramatično. A če bi se udeleženci ves čas samo prepirali, bi bilo gledalcem to naporno spremljati. Marsikdo se ne bi mogel poistovetiti s sodelujočim, če v oddaji ne bi bili zastopani tudi pozitivni liki, ki obvladujejo razmere.
Zakaj ljudje želijo sodelovati v resnično-stnih oddajah?
Vzrokov je več. Eden je, da si ljudje nasploh želimo pokazati, da smo v nečem dobri ali boljši od drugih. V današnjem času je sprejeto in celo pričakovano, da to počnemo v javnosti, torej na očeh drugih. Z objavami na družbenih omrežjih in drugih spletnih kanalih se želi vsak pokazati v dobri luči. Sodelujoče v televizijskih oddajah za sodelovanje spodbudijo še drugi razlogi. Verjamejo, da jim bo medijska izpostavljenost prinesla priložnost za uspeh. Da jih bodo ljudje opazili, jih poslušali, spremljali, občudovali in posnemali. Res je tako, da ljudi, ki jih večkrat vidimo, jemljemo kot bolj domače, bolj jim zaupamo. A če bodo res dosegli uspeh, je odvisno predvsem od njihovih spodobnosti, od tega, kar prikažejo, ponudijo po finalni oddaji.
V dvorani vlada smrtna tišina, voditelj zavpije ime zmagovalca in na odru se zaiskri ognjemet. Tako se ponavadi razplete finale nekajtedenskega tekmovanja ali resničnostne oddaje. V zadnji sezoni številnih tovrstnih televizijskih vsebin so sodelovali tekmovalci s Celjskega, štirje so domov odnesli zmago in trije celo denarno nagrado. V tokratni temi smo iskali odgovore na vprašanja, zakaj tovrstne oddaje pred zaslone privabljajo številne gledalce. Kaj ljudi nagovori, da se izpostavijo pred očmi drugih? In kaj se zgodi, ko se nekaj minut slave konča? Je »instan-tno« ustvarjena prepoznavnost dovolj, da človek z njeno pomočjo uresniči sanje in poskrbi za svojo prihodnost?
TINA STRMČNIK
V nekaterih resničnostnih oddajah gledalce spodbujajo, naj glasujejo za svojega favorita. Imajo ljudje ob tem občutek, da lahko na nekaj vplivajo, da lahko dosežejo spremembo?
Zagotovo. Gledalec si navadno izbere posameznika, ki mu je všeč in za katerega navija. Če ima možnost, da mu lahko z glasovanjem pomaga do uspeha, mu je to všeč, godi mu, da lahko vpliva na izid. Če dobi tekmovalec, za katerega je glasoval posameznik, veliko glasov, da to gledalcu potrditev, da razmišlja podobno kot drugi, da ima prav.
Človek se najbrž že od nekdaj ukvarja z življenjem drugih. Danes to počnemo predvsem s pomočjo pametne tehnologije, v preteklosti so o tem, kaj se dogaja drugim, veliko vedele vaške opravljivke. Ljudje so v različnih zgodovinskih obdobjih radi spremljali javno sramotenje in kaznovanje .
Življenje drugih nas zanima, ker imamo radi zgodbe, radi se z nečim ukvarjamo. Po drugi strani se z življenjem drugih ukvarjamo tudi zato, da se sami dobro počutimo. Ko vidimo, da nekomu ne gre najbolje, da ima težave ali da je v življenju sprejel napačno odločitev, sami pri sebi mislimo, da bi v podobnih okoliščinah ravnali drugače. Prepričani smo, da se nam kaj takšnega ne more zgoditi, saj smo boljši ... Ko slišimo, da se je nekomu zgodilo nekaj slabega, si oddahnemo ali smo hvaležni, da se nam to ni zgodilo. Če komu privoščimo slabo ali ga obsojamo, s tem pokažemo nezadovoljstvo s svojim življenjem, ob tem izrazimo svoja negativna čustva.
Kaj zanimanje za resničnostne oddaje pove o naših medijskih navadah? Raje spremljamo zabavne oddaje kot resne in poglobljene vsebine?
Celotna družba gre v smer, kjer znanje ni več pomembno, za marsikoga ni več vrednota. Pomembneje je imeti denar in ugled in to ne glede na to, od kod izvirata. Včasih so ljudje bolj cenili tiste, ki so bili na svojem področju strokovnjaki. Danes lahko vsak posameznik zaradi dostopnosti svetovnega spleta poišče informacijo, ki mu je najbolj všeč, a to še ne pomeni, da je prava ali resnična. Vsak ima občutek, kot da nekaj ve in zna, čeprav lahko vse to temelji na lažnih informacijah.
Resne medije se prikazuje, kot da so samo alternativa drugim medijem. Resnični podatki, dognanja znanstvenikov, so prikazani kot le ena od možnih resnic. Vsak lahko ima svojo resnico in jo zagovarja, kot da je povezana z njegovo svobodo govora, s prosto izbiro. Splet vsakomur omogoča objavljanje vsebin in pridobivanje številnih sledilcev. Tudi če posameznik govori neumnosti. Če bi bilo objavljanje neresničnih in lažnih informacij prepovedano in bi tisti, ki jih je širil, imel prepoved objavljanja, bi ljudje dobili znak, da vse, kar kdo reče, ni res. Obstajala bi neka merila. Ker je vse dovoljeno, vlada mišljenje, da ima lahko vsak prav. Verjamemo pa tistemu, kar se sklada z našim prepričanjem, kar lažje sprejmemo in s čimer lažje živimo.
NAŠA TEMA
13
Prijavil se je zaradi denarja
Da je bil denar zanj največji magnet, zaradi katerega se je prijavil za sodelovanje v Kmetiji, iskreno pove zmagovalec te oddaje, 23-letni Ti-len Brglez iz Rogaške Slatine. Dva meseca je preživel pred objektivom kamer, za sodelovanje v resničnostni oddaji je celo pustil službo za nedoločen čas. Pridobljen denar želi oplemeniti in z njegovo pomočjo ustvariti svojo podjetniško pot.
Prijavo za sodelovanje v različnih resničnostnih oddajah je Slatinčan oddal že nekajkrat prej, vendar se nato ni nikoli udeležil avdicij. Lani so bile vse okoliščine naklonjene temu, da je uresničil svojo željo in sodeloval v Kmetiji. »Zdelo se mi je, da sem dovolj star za kaj takšnega. Za sodelovanje sem se odločil tudi zato, ker nimam dekleta in družine. Zdelo se mi je, da bom kot samski fant lažje sprejel morebitne priložnosti in medijske obveznosti. Če bi bil v razmerju, bi zaradi tega verjetno lahko prišlo do kakšnega spora,« je pojasnil.
Glavno spodbudo mu je predstavljala hitro dosegljiva večja vsota denarja. Nagrada je vredna petdeset tisoč evrov, po obdavčitvi 37.500 evrov. »Ta denar želim podvojiti. Zame je začetni vložek, s katerim bi si rad nekaj ustvaril. Ves čas razmišljam, da bi na trgu ponudil nekaj, česar še ni in kar bi bilo ljudem zanimivo.« Dodal je, da bi rad do tridesetega leta v denarnem smislu v svojem življenju uspel, da mu ne bo treba gledati na vsak evro. Svoji družini želi brez skrbi nekajkrat na leto omogočiti smučanje, morje in še kaj podobnega. »Moj cilj je, da bi si lahko privoščil in da
ne bi samo životaril. Rad bi si ustvaril ime, svoje podjetje, rad bi delal za sebe, da bi si sam določal urnik in bil sam svoj šef.«
Železo je treba kovati, dokler je vroče
Čeprav je po izobrazbi vzgojitelj, je bil pred sodelovanjem v oddaji zaposlen v drugi panogi. Podjetje mu ni odobrilo neplačanega dopusta, zato je dal odpoved. Zdelo se mu je, da mora priložnost izkoristiti,
dokler je še mlad. »Nikoli mi ni bilo težko poprijeti za delo. Zdaj priložnosti iščem na svoji poti.« Izdal je svoj koledar, prodaja tudi svoje skodelice in magnete. Z enim od znanih Slovencev bo kmalu izdal svojo pesem. Z vsem tem skuša ohranjati svojo prepoznavnost v javnosti. Na njegova vrata so že potrkala nekatera podjetja, s katerimi sodeluje pri oglaševanju in promocijah. Čeprav ne nastopa najbolj rad, se zaveda, da mora železo kovati, dokler je vroče.
Bližina kamer mu med snemanjem oddaje Kmetija ni povzročala težav. S tem, da je lahko vsako njegovo potezo na televizijskih zaslonih spremljala množica ljudi, se ni obremenjeval. »Bil sem to, kar sem. Nisem se želel pretvarjati. Če bi me dobili na laži, bi bilo le še slabše,« je povedal. Sodelovanje v oddaji je sicer opisal kot psihično izjemno naporno. Čeprav je trdo kožo dobil že pred leti, ko je delal v tujini, ga je ponovno bivanje stran od družine in vsega dogajanja precej izčrpalo. Dnevi so se vlekli, preobilje časa je ponujalo veliko prostora za trenja in napetosti.
TINA STRMČNIK
OB ROBU
Cenimo pristno, a »instantnega« ne damo?
Načrtno izbrani tekmovalci, umetno ustvarjeno okolje, osamitev, prisotnost kamer, odsotnost komunikacijskih naprav in še kaj. A kljub vsemu naštetemu imajo tovrstne »resničnostne« oddaje svoj krog gledalcev. Ljudi zanima, kdo bo s kom sodeloval in kdo bo s kom spal. Prav tako pridno stiskajo pesti za različne talente -športne, pevske, plesne ali kuharske - in komu od njih celo namenijo svoj glas.
Čeprav številni posamezniki na družbenih omrežjih vsak dan prostovoljno delijo informacije o svoji zasebnosti, to ne zmanjšuje privlačnosti resničnostnih oddaj. Dr. Renata Marčič je pojasnila, da na svojih »zidovih« namreč objavljamo le idealizirane predstavitve samega sebe. Ko jih drugi spremljajo, lahko to pri njih vzbudi negativna čustva. Medtem ko gledalci ob spremljanju resničnostnih oddaj, kjer so prikazane tudi napetosti in negativne stvari, vidijo, da drugi niso popolni, da imajo tudi težave, da jočejo ali se razjezijo. Gledalci dobijo občutek, da bi se v podobnih preizkušnjah bolje odzvali. Ko opažajo negative stvari pri drugih, se sami bolje počutijo.
Resničnostne oddaje so predstavljene kot lahkotne in zabavne. A odpirajo številna vprašanja o spremembah odnosov, naših vrednot, medijskih navad. Ob njih najbrž kdo pomisli, ali se je za uspeh vredno truditi ali do njega vodijo bližnjice. Vzporednice lahko v letošnjem super volilnem letu iščemo tudi z volilno udeležbo. Iz objema kavča očitno radi glasujemo za svoje favorite. Zakaj torej po drugi strani ne izkoristimo svoje pravice, ko je treba izbrati nekoga, ki bo vodil našo občino ali državo?
Življenje se ji je spremenilo na bolje
Zdaj ko njegov obraz ni več tako pogosto na televiziji, želi Tilen Brglez v javnosti ohraniti svojo prepoznavnost. Kot pravi, ga ljudje povsod lepo sprejmejo. (Foto: Matic Javornik)
Želel je doživeti nekaj novega
Da je edini kmet med ke-ramičarji in edini keramičar med kmeti, je o sebi pred začetkom oddaje Kmetija povedal Šentjurčan Ambrož Va-hen Kralj. Prijavil se je, da bi doživel nekaj novega in da bi spoznal zanimive ljudi. Nekaj dodatne medijske pozornosti si je priboril, saj se je med snemanjem zapletel v razmerje s sotekmovalko.
Dejal je, da se za sodelovanje v oddaji Kmetija ni prijavil, da bi prišel do novih podjetniških priložnosti. »Svoje podjetje že imam, ustvaril sem ga sam. Kaj drugega me ne zanima. Nisem človek, ki bi želel do uspeha priti tako, da bi se obesil na pleča koga drugega.« Med sotekmo-valci je opazil veliko taktiziranja in nekaj igre. To ni ustavilo njegove želje po podrobnejšem spoznavanju sotrpinov. Ko kamere ugasnejo, lahko z mnogimi zgradiš odnos, je prepričan. Stike je ohranil z vsemi, z njimi se povezuje predvsem s pomočjo skupine, ki jo imajo na omrežju Instagram. Je pa vzdrževanje odnosov seveda odvisno od časa, ki ga ima na voljo.
Z izpostavljanjem na televizijskih zaslonih nima težav. Dejal je, da so lahko, kljub temu da so v oddaji prisotne kamere, tekmovalci del svoje zasebnosti obdržali zase. Tudi zdaj ko že nekaj časa uživa v vsakdanjem
Anji Širovnik se je življenje po sodelovanju v oddaji Sanjski moški povsem spremenilo. Postala je spletna vplivnica. (Foto: Instagram)
Anjo Širovnik je Slovenija spoznala v resničnostni oddaji Sanjski moški, v kateri se je s še sedemnajstimi kandidatkami potegovala za srce Gregorja Čeglaja. S svojo simpatičnostjo in prikupnostjo ga je na koncu tudi osvojila, a le na televizijskih zaslonih. Postavna Slovenca sta se odločila, da bosta v zasebnem življenju izbrala vsak svojo pot. Ta se je Širovnikovi po oddaji povsem spremenila. Iz prej širši javnosti neznane Velenjčanke se je prelevila v spletno vplivnico. Nekaj časa je bila na Planetu TV tudi vremenarka.
Anja Širovnik se je za sodelovanje v oddaji Sanjski moški prijavila brez posebnih pričakovanj. V prvi vrsti je želela spoznati ljubezen svojega življenja. Kot pravi, se ji je življenje po sodelovanju, kljub temu da ni našla ljubezni, spremenilo za sto odstotkov na bolje. »Po zmagi sem začela
govne znamke, ki so mi bile že prej všeč ter sem jih zato že pred tem uporabljala. Sodelujem na različnih fotografiranjih in pri snemanju videospotov,« pojasni Širov-nikova, ki jo ljudje na cesti še vedno, kljub temu da je od konca oddaje minilo že več mesecev, pocukajo za rokav, da bi se fotografirali z njo, a je tega manj kot takoj po končanem šovu.
Slabih izkušenj z oboževalci nima, zgodi se le, da občasno v spletnem klepe-talniku naleti na kakšno nespodobno sporočilo, zaradi katerega se ne vznemirja, temveč ga preprosto spregleda. Kot študentka predšolske vzgoje si želi letos diplomirati, a se vsaj še nekaj časa ne vidi v tem poklicu, čeprav ima zelo rada otroke. »Trenutno me vse drugo zanima bolj kot to. Če sem pri študiju prišla že tako daleč, ga želim končati,« še dodaja mlada Velenjčanka, ki želi absolventski staž izkoristiti tudi za potovanje. Na enem zadnjih je bila v Parizu.
ŠO
življenju, z vsemi ljudmi ne želi deliti, kje je, s kom je in kaj počne. Snemalni dnevi zanj niso bili naporni, kar pripisuje predvsem svojemu močnemu značaju. Da se je kot samostojni podjetnik lahko udeležil snemanja oddaje, je moral prestaviti določene obveznosti, kar so njegove stranke razumele. Vsak dan, ki ga je preživel na kmetiji, je zanj
predstavljal zmago. Opravljanje nalog in druženje z drugimi sodelujočimi sta bila zanj zanimivo doživetje.
In kako mu udeležba v oddaji koristi? »Še vedno sem ista oseba, imam iste prijatelje kot prej, pridobil sem še nekaj novih znancev. Morda se mi bodo kakšna nova vrata odprla čez čas,« je dejal.
14
ZAPOSLOVANJE
Trgotur
Tehnični nabavnik -koordinator m/ž (Celje)
K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo: izobrazbo vsaj V. stopnje ekonomske, tehnične ali logistične smeri, vsaj dve leti delovnih izkušenj na področju nabave (ni pogoj), aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje nabavnih postopkov, dobro poznavanje programov MS Office ter drugih orodij in informacijske tehnologije, interes za tehniko, strojništvo in proizvodni proces, sposobnost vodenja in koordiniranja manjših projektov. Prijave zbiramo do 17. 2. 2020. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Ključavničar / Varilec (delavec v proizvodnji)
m/ž
Kaj pričakujemo od kandidatov: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev. Dolgoročno zaposlitev v stabilnem podjetju. Motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Delo v urejenem okolju, ki se konstantno razvija, mlado in motivirano ekipa. Prijave zbiramo do 17. 2. 2020. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialist m/ž (Celje)
Od kandidatov pričakujemo: V. stopnjo ekonomske, komercialne ali druge tehnične smeri izobraževanja, 1 leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, zelo dobro znanje enega tujega jezika, prodajne veščine, smisel za komunikacijo s strankami in psihologijo prodaje, vozniški izpit B-kategorije, dobro računalniško pismenost, MS office, komunikativnost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas, s poskusnim obdobjem treh mesecev, urejeno delovno okolje, stabilno, dolgoročno zaposlitev, možnost ka-riernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju, stimulativno plačilo za opravljeno delo, sodelovanje z vodilnimi slovenskimi in tujimi korporacijami. Prijave zbiramo do 17. 2. 2020. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik m/ž (Celje)
K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo: IV. stopnjo poklicne izobrazbe prodajalca, oblikovalca kovin ali skladiščnika oz. druge relevantne primerljive smeri (ni pogoj), vsaj dve leti delovnih izkušenj (ni pogoj), izpit B-kategorije, znanje upravljanja viličarja (ni pogoj), osnovno računalniška pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja
v nedoločen čas, s poskusnim obdobjem dva meseca, urejeno delovno okolje, stabilnost, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 17. 2. 2020. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajalec m/ž (Prebold)
Pričakujemo zaključeno vsaj IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali druge ustrezne tehnične smeri, vsaj eno leto delovnih izkušenj pri prodaji tehničnih artiklov, izpit »B« -kategorije, samostojnost pri delu, tehnično razgledanost, delovno vztrajnost, samoiniciativnost, iznajdljivost, veselje do dela s strankami. Nudimo takojšnjo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom, delo v uspešnem, dinamičnem in razvojno usmerjenem kolektivu, redno in stimulativno plačilo, priložnost za nadaljnji karierni razvoj. Prijave zbiramo do 10. 2. 2022. UNIFOREST, d.o.o., Latkova vas 81 d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Traktorist m/ž (Šoštanj)
Od kandidata pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, izpit za voznika traktorja, izpit za viličari-sta, ni pa pogoj, zaželen izpit za nanašanje FFS, ni pa pogoj, zaželen izpit za delo v gozdu, ni pa pogoj, samostojnost in samoiniciativnost. Ustreznemu kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem treh mesecev. Prijave zbiramo do 31. 1. 2022. KZ Šaleška dolina, z.o.o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Ličar m/ž (Prebold)
Opis delovnega mesta: priprava površine obdelovancev, nanašanje prahu ali barve na površine obde-
lovancev, pregled in preverjanje pobarvanih delov, ali so v skladu s standardi in pričakovano kakovostjo, sodelovanje pri logistiki v lakirnici, vsa druga dela, ki jih lahko opravlja delavec v skladu s svojo strokovno izobrazbo, usposobljenostjo in preostalo delovno zmožnostjo. K prijavi vabimo kandidate, ki imajo dokončano najmanj III. stopnjo poklicne izobrazbe. Prijave zbiramo do 20. 2. 2022. UNIFOREST, d.o.o., Latkova vas 81 d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Pomočnik v lakirnici m/ž
(Prebold)
Opis delovnega mesta: čiščenje in priprava površine obdelovancev, nanašanje prahu na površine obdelovancev, pregled in preverjanje pobarvanih delov, ali so v skladu s standardi in pričakovano kakovostjo, sodelovanje pri logistiki v lakirnici, vsa druga dela, ki jih lahko opravlja delavec v skladu s svojo strokovno izobrazbo, usposobljenostjo in preostalo delovno zmožnostjo. K prijavi vabimo kandidate, ki imajo dokončano najmanj III. stopnjo poklicne izobrazbe. Prijave zbiramo do 20. 2. 2022. UNIFOREST, d.o.o., Latkova vas 81 d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Vzdrževalec orodij
/ vzdrževalec m/ž
(Šmartno ob Paki)
Opis delovnega mesta: redno pregledovanje, vzdrževanje in popravljanje orodij, strojev in transportnih naprav, opravljanje preventivnih dnevnih, tedenskih in mesečnih pregledov strojev in naprav: preverjanje privijačenih delov, obrabljenih gibljivih delov, mazanje, čiščenje, nadzor olja, tekočine v hladilnih napravah, prednostno odpravljanje napak, ki povzročajo zastoje v proizvodnji in rednem delu, obveščanje delovodje o napakah, ki se pojavljajo ali se
jih pričakuje, a jih ne more odpraviti sam, sodelovanje pri izvajanju večjih popravil in remontov, druga dela v okviru delovnega mesta po nalogu nadrejenih. Prijave zbiramo do 31. 1. 2022. MPT, d.o.o., Šmartno ob Paki 136 a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji
m/ž (Šmartno ob Paki)
Od kandidata pričakujemo: pripravljenost na priučitev delovnih nalog; doslednost, natančnost in samoiniciativnost; ročne spretnosti pri opravljanju dela; fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje in prenašanje bremen do 25 kilogramov; korekten odnos do sodelavcev in strank. Kandidatu ponujamo: enomesečno uvajanje na delovnem mestu in dvomesečno poskusno obdobje; triizmensko delo za polni delovni čas; pogodbo bomo sklenili za nedoločen čas; delo se opravlja pet dni na teden, občasno ob sobotah; izplačilo morebitnih nadur; fleksibilnost odobritve dopustov in možnosti koriščenja. Prijave zbiramo do 31. 1. 2022. MPT, d.o.o., Šmartno ob Paki 136 a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Voznik kategorije D1, D
m/ž (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo: ustrezno vozniško dovoljenje za vožnjo manjšega ali večjega avtobusa, komunikativnost, čut za delo z ljudmi, dosledno upoštevanje CPP in varne vožnje, pripravljenost na opravljanje časovno neenakomerno razporejenega delovnega časa. Z ustreznim kandidatom bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem treh mesecev. Prijave zbiramo do 31. 1. 2022. APS, Avtoprevozništvo in servisi d.d., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
[3 MojeDelo.com
Varilec (m/ž) (Žalec)
Smo globalno podjetje, saj več kot 90 % izdelkov prodamo po vsem svetu od Amerike do Avstralije. Zaradi širitve proizvodnega programa in povečanega obsega dela aktivno iščemo varilce za delo v proizvodnji. Zottel Trade, d.o.o., Ulica Žalskega tabora 19, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 9. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Wellness organizator, receptor, vodja kuhinje, sodelavec na področju knjigovodstva in sodelavec v kadrovski službi (m/ž) (Podčetrtek)
V svojo sredino vabimo prijazne, umirjene, urejene in pozitivno naravnane sodelavce. V kolikor si želite novih izzivov, iščete redno zaposlitev in radi delate v timu, se prijavite na prosto delovno mesto. Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 14. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja projektov (m/ž) (Prebold)
Poglavitne naloge in obveznosti na razpisanem delovnem mestu: organizacija, vodenje, koordinacija, analiziranje in nadzor nad izvajanjem projektov po sklenjenih pogodbah v skladu z EN in ZGO ter v skladu s pooblastili iz pogodbe,
koordinacija varstvenih ukrepov z vsemi izvajalci in koordinatorjem za varstvo pri delu. Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59 a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 16. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
CNC operater, kjjučavničar (m/ž) (Šempeter v Savinjski dolini)
Pričakujemo V. oz. IV. stopnjo izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeri. Zaposlitev za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. SIP, strojna industrija d.d., Juhartova 2, 3311 Šempeter v Sav. dolini. Prijave zbiramo do 15. 2. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Razvojni konstrukter (m/ž) (Celje in Gornja Radgona)
Vaše naloge in odgovornosti bodo: samostojno razvijanje mehanskih sklopov, kot so stikala, ohišja, nosilci, priključki ... ELRAD Electronics, d.o.o., Ljutomerska ulica 47, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 23. 1. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vzdrževalec (smer strojna) (m/ž) (Nazarje)
Naloge bodo: diagnosticiranje in odpravljanje napak na strojih in napravah v oddelku kavnih aparatov,
poznavanje pnevmatskih in hidravličnih komponent, osnovno poznavanje elektronskih komponent, delovanje in popravilo ... BSH Hišni aparati, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 16. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Kalilec v oddelku mehanske obdelave (m/ž) (Šempeter v Savinjski dolini)
Opis delovnega mesta: določitev in nastavitev parametrov na napravah za termično obdelavo po že znanih tehnoloških postopkih, posluževanje VF-generatorja po tehnološkem postopku.. SIP, strojna industrija d.d., Juhartova 2, 3311 Šempeter v Sav. dolini. Prijave zbiramo do 15. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Plakater (m/ž) (celotna Slovenija)
V svojo ekipo vabimo več oseb, ki bodo opravljale delo plakaterja - vzdrževalca reklamnih panojev (redna zaposlitev) na področju celotne Slovenije ter sodelavcev, ki bi delo plakaterja opravljali kot zunanji sodelavci na področju celotne Slovenije. Amicus, d.o.o., Planina 3, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 14. 2. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Monter III (m/ž) Monter II (m/ž) Monter I (m/ž) Monter specialist (m/ž) (Zreče)
Kadrovska potreba je za določen čas šest mesecev z možnostjo podaljšanja pogodbe o zaposlitvi. Uni-
or d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 10. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Prodajalec v PE Žalec (m/ž)
Vaši izzivi bodo: delo na blagajni, zlaganje blaga na police, skrb za predstavitev sadja in zelenjave, priprava in peka pekovskih izdelkov, skrb za urejenost in čistočo trgovine, svetovanje kupcem, izvajanje nadzora kakovosti. HOFER trgovina, d.o.o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 28. 1. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Trafikant v Novem mestu, Mariboru in Velenju (m/ž)
Vabimo vas, da se pridružite največji verigi trafik v Sloveniji - podjetju TOBAČNA 3DVA. Trenutno iščemo poslovnega partnerja za naše lokacije v Novem mestu, Mariboru in Velenju. Tobačna 3dva, trgovsko podjetje, d.o.o., Cesta 24. junija 90, 1231 Ljubljana-Črnuče. Prijave zbiramo do 13. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajni inženir (m/ž) (Velenje)
Pričakujemo: vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro-tehnične smeri; dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih; dobro znanje tujega jezika - angleščina; zelo dobro znanje paketa MS office; primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike. FBS ELEKTRONIK, d.o.o., Prešernova cesta
8, 2380 Velenje. Prijave zbiramo do 23. 1. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
CNC posluževalec (m/ž)
(Slovenske Konjice)
Opis delovnega mesta: delo na CNC-stroju za obdelavo plastičnih izdelkov. ISOKON, d.o.o., Slovenske Konjice, Industrijska cesta 16, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 21. 1. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Višji serviser za
elektroniko (m/ž)
(Trbovlje)
Opis del in nalog na delovnem mestu: diagnosticiranje in odpravljanje najzahtevnejših napak na elektronskih vezjih, izvajanje periodičnih pregledov in nadgradenj merilnih inštrumentov, umerjanje merilnih inštrumentov ... DEWESoft, d.o.o., Gabrsko 11 a, 1420 Trbovlje. Prijave zbiramo do 1. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajni inženir (m/ž)
(Štore)
Naloge in odgovornosti: sodelovanje pri pripravi prodajne strategije in definicije prodajnih ciljev, sodelovanje pri pripravi letnega načrta prodaje, izvajanje prodajnih aktivnosti s prodajno strategijo, aktivno vodenje, spremljanje in nadzor celotnega prodajnega procesa, raziskava in analiza trga . HAWE Hidravlični sistemi, d.o.o., Ob Dragi 7, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 12. 2. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
KULTURA
15
140 let Pokrajinskega muzeja Celje
Nove naložbe in vsebine v jubilejnem letu
V Pokrajinskem muzeju Celje so predstavili dosežke preteklega leta in še pomembneje, kaj načrtujejo za letos, ko bo maja muzej praznoval 140 let. Kljub epidemiji in delnemu zaprtju muzeja se je število obiskovalcev precej povečalo glede na leto 2020. V naložbenem smislu bosta največji in najdražji letošnji zalogaj ureditev razvlažitve muzejskih prostorov in gradnja dvigala za invalide. Pripravljajo tudi nove razstave in sodelovanja, poudarek bodo spet namenili tudi dvigu zanimanja mladih za njihove vsebine.
LUKA ŽERJAV
Direktor Pokrajinskega muzeja Celje je na ponedeljkovi novinarski konferenci najprej izpostavil statistiko obiskov in najodmevnejše projekte preteklega leta. Število obiskovalcev se je glede na leto prej sicer povečalo, čeprav jih je bilo še vedno za skoraj štirideset odstotkov manj kot v rekordnem letu 2019. Skupaj si je muzejske zbirke z vstopnico ogledalo približno petnajst tisoč obiskovalcev. Med njimi je bilo malo več kot deset odstotkov tujih državljanov, ki so prihajali iz oseminštiridesetih različnih držav. »V primerjavi s preteklimi leti je opazen padec števila tujih obiskovalcev, kar seveda ni presenečenje, saj so podobni rezultati v celotni turistični panogi,« je dodal
Stane Rozman. Med lanskimi projekti v Celju je izpostavil razstave: posvečeno prvemu slovenskemu županu v Celju dr. Juru Hrašovcu, Kaj počne tukaj samuraj? in kositrnega posodja Zloščeno do visokega sijaja. Med lanskimi sodelovanji pa je še posebej odmevala razstava Alma M. Karlin - Sama okoli sveta, ki so jo pripravili z dunajskim Welt-museumom Wien.
Razvlažitev prostorov in zgraditev dvigala največji letošnji naložbi
Kot je povedal Stane Rozman, so si želeli, da bi obletnico muzeja letos okronali z odprtjem razstavišča in s predstavitvijo izjemnih rim-
skih fresk iz prvega stoletja n. št., vendar se je na več ravneh zapletlo. Še vedno namreč trajajo restavratorska in kon-servatorska dela na stropnih poslikavah, ki so trenutno v restavratorskem centru v Ljubljani, v celjskem razstavišču oziroma pri stenskih poslika-vah in situ pa se soočajo s povečano vlago, ki je nastala kot posledica obnovitvenih del na Muzejskem trgu. Zaradi povečane vlage, ki je zdaj že približno 85-odstotna, morajo v muzeju poskrbeti za sistem za razvlaževanje prostorov, obenem želijo postaviti tudi dvigalo na novem razstavišču pri Stari grofiji. Omenjeno bodo morebiti tudi zaradi finančnih razlogov prestavili v leto 2023. Projekt gradnje bo po Rozmanovi oceni stal približno šeststo tisoč evrov, glavna financerka je celjska občina. Kot upa Rozman, bo razstavišče tako končano vsaj do celjskega občinskega praznika, torej do aprila 2023, muzej pa bo freske predstavil še v okviru svojega enoletnega praznovanja obletnice.
Celjski grofje, ženske
zgodbe in etnološka
dejavnost
Poleg predstavitve fresk v antični vili, ki so edinstvene v širšem evropskem prostoru, je direktor pokrajinskega muzeja opozoril še na razstavni projekt, ki ga letos v Stari grofiji pripravljajo ob 650. obletnici drugega pogrofovljenja Celjskih. S področja etnologije bodo letos v muzeju odprli razstavo Ljudska in uporab-
Tudi letos se nadaljujejo delavnice za mlade. (Foto: Davor Mlinarič)
Preteklo in prihodnje dogajanje v muzeju je na novinarski konferenci predstavil direktor Stane Rozman. (Foto: Luka Žerjav)
na umetnost, v Šentjurju pa muzej čaka temeljita prenova razstave Rifnik in njegovi zakladi. Kot je pojasnil Rozman, se v muzeju zavedajo, da niso le mestni muzej, temveč regionalni oz. pokrajinski. Tako
bodo med drugim za Občino Ljubno naredili popis obsežne etnološke zbirke Petra Breznika in pripravili manjšo razstavo z izborom predmetov iz nje. Ob kulturnem prazniku se bodo povezali z drugimi
slovenskimi muzeji pri projektu Ženske zgodbe, kjer bodo med drugim predstavili Almo Karlin, sodelovali bodo tudi v medmuzejskem projektu Steklena sled. Nadaljevali bodo tudi uspešno sodelovanje z avstrijskimi partnerji, saj bodo marca sodelovali z muzejem Glasskunstzentrum Bärnbach v Avstriji pri razstavi Barvno steklo, junija pa bodo na Dunaju v Slovenskem kulturnem centru Korotan odprli razstavo Anton Perko, slovenski slikar v službah cesarskega dvora. »Letos bomo temeljito posodobili tudi naš program otroških delavnic, saj jih bomo pripravili več kot trideset, z njimi pa želimo v muzej pritegniti čim več mladih obiskovalcev,« je o približevanju muzeja mlajšemu občinstvu dodal Stane Rozman. Kot poglaviten cilj za letos je izpostavil, da muzej želi ostati vodilna dediščinska ustanova na Celjskem, a z željo, da bi se kazalniki uspešnosti dela muzeja vrnili na raven pred zdravstveno krizo.
Ipavčeva zborovska dela v zbirki
Odkrit potek glavne kelejanske ulice Cardo Maximus pri gradnji podzemnih zbiralnic za smeti v današnji Stanetovi ulici (Foto: Nina Sovdat)
Park brezdomcev aktualen za današnji čas
Danes ob 19. uri bo v dvorani doma kulture v Slovenskih Konjicah na ogled komična drama Antigona v New Yorku. Gre za delo Janusza Glowackega v režiji Konjičana Matjaža Šmalca, ki je predstavo pripravil s člani KD Loški oder iz Škofje Loke. Lani je zmagala na Linhartovem srečanju ljubiteljskih gledališč.
Za najboljšo predstavo so jo razglasili tudi novembra lani na 13. Repassage festivalu, kjer so se predstavile zmagovalne predstave amaterskih gledališč iz držav nekdanje Jugoslavije.
Zgodba govori o človeškem dostojanstvu, o pravici do svobode, bivanja, življenja in tudi pravici do dostojne smrti in pogreba, kar so aktualne teme današnjega časa. Dogajanje je postavljeno med brezdomce v newyorški park. »V Thomp-kins Square Parku so leta 1988 izbruhnili nemiri, ker se je mestna oblast odločila, da bo ponoči uvedla policijsko uro ter park obzidala s tri metre visoko ograjo in s tem preprečila brezdomcem, da bi še naprej bivali v njem. V Sloveniji smo trideset let kasneje s tri metre visoko ograjo obdali praktično vso državo,« je ob predstavi zapisal Matjaž Šmalc.
TC
Pod okriljem šentjurske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je izšla notna zbirka zborovskih del Josipa Ipavca z naslovom Imel sem ljubi dve. V njej so izvirne zborovske skladbe tega skladatelja, katerega leto smo lani obeleževali na ravni celotne države. Zborovodje bodo lahko posegli tudi po priredbah del, ki so jih ustvarili šentjurski skladatelji.
Notni zvezek obsega šest izvirnih zborovskih skladb, od tega so štiri za moške zbore, ena za mešani in ena za ženski zbor. V zbirki so še štiri priredbe Josipovih del, ki so jih prispevali trije šentjurski skladatelji. Peter Tovornik je za mešani zbor priredil najbolj znano Josipovo zborovsko delo z naslovom Imel sem ljubi dve. Matic Romih je za zborovsko izvedbo priredil samospev z naslovom V pomladi. Skladateljica Brina Zupančič je za mešani zbor napisala dve priredbi Ipavčevih nemških pesmi in ju je tudi prevedla. Gre za deli Frulingsnacht oz. Pomladna noč ter Hans und Grethe oz. Spogledljivka. Prispevala je tudi poglobljeno razmišljanje o oživljanju Josipovih samospevov za zborovske priredbe.
Spodbuda zborovodjem
Vodja šentjurske izpostave JSKD Anita Koleša je dejala, da ima zborovski opus Josipa Ipavca skromnejši obseg in je manj znan. Sklad je želel zbore z izdajo zbirke spodbuditi, da bi se bolj pogosto odločali za izvedbe del tega šentjurskega rojaka. »Sodelovanje domačih avtorjev je dokaz, da je Šentjur še vedno glasbeno mesto, zaznamovano z družino Ipavec, bogato tradicijo druženja v pevskih zborih in ustvarjanjem glasbe,« je dodala Koleša.
Notna zbirka, ki jo je uredil poznavalec slovenske zborovske glasbe Mitja Gobec, oblikoval pa šentjurski oblikovalec mag. Peter Arlič, je na voljo v spletni knjigarni JSKD in na sedežu območne izpostave Šentjur. Ta organizacija načrtuje koncert, kjer bodo obiskovalci lahko prisluhnili izvirnim zborovskim skladbam Josipa Ipavca in njihovim priredbam. Dogodek bo pripravila, ko bodo to dopuščale zdravstvene razmere.
TS
JSKD Šentjur želi z izdajo zbirke zborovodje spodbuditi, da bi se bolj pogosto odločali za izvedbe del Josipa Ipavca.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
I POZOR1-
Preglejte aktualno ponudoo
NAGRADNA IGRA
Z Radiem Celje in e-vinjeto brezplačno po avtocesti celo leto
Ste že kupili novo letno vinjeto? Le zakaj bi jo, če vam jo lahko podari Radio Celje. S podjetjem AMZS smo za vas pripravili nagradno igro, v kateri bomo podarili novo elektronsko vinjeto. Zanjo se boste lahko potegovali od ponedeljka, 24., do petka, 28. januarja, na Radiu Celje.
Kaj morate storiti?
Če še niste, obvezno preverite, ali so vaše frekvence nastavljene na Radio Celje (95.1, 95.9, 100.3, 90.6 MHz). Pozorno poslušajte naše voditelje, ki vam bodo dali navodila, kako sodelovati. Nagradna igra bo izpeljana s pomočjo telefonskega odzivnika 031 609 609. Iskali boste najboljšo rimo na besedo, ki jo bodo sporočili naši voditelji. Srečneža, ki bo prejel čudovito nagrado - letno elektronsko vinjeto - bomo izbrali v petek, 28. januarja.
Kaj, če boste zamudili to enkratno priložnost?
Elektronsko vinjeto je mogoče kupiti tudi v vseh centrih AMZS.
Vinjete lahko prvič v Sloveniji kupite tudi v digitalni, e-obliki. Do 31. januarja 2022 so na voljo le letne in polletne e-vinjete, od 1. februarja 2022 tudi vse druge.
Članom AMZS tudi tokrat ob nakupu katerekoli letne slovenske e-vinjete pripada posebna ugodnost: 5 evrov dobroimetja na
članski kartici, za imetnike Diners Club AMZS še dodatnih 5evrov
takojšnjega popusta ob plačilu z DCA-kartico.
Člani AMZS lahko dobroimetje do 28. februarja 2023 izkoristijo:
-	ob podaljšanju AMZS-članstva v vrednosti 40 evrov ali več oziroma
-	ob servisni storitvi v AMZS-centrih v vrednosti 40 evrov in več. V AMZS-centrih so na voljo tudi avstrijske in švicarske vinjete.
Cene vseh vrst e-vinjet ostajajo nespremenjene.
Cene slovenskih vinjet za leto 2022
Cestninski razred 1
Cestninski razred 2A
Cestninski razred 2B
7 dni*
7,50 EUR
15 EUR
30 EUR
1
mesec
30 EUR
60 EUR
6
mesecev
30 EUR
1
leto
55 EUR
110 EUR
220 EUR
*7-dnevna in mesečna vinjeta bosta v prodaji v obliki nalepke do 31. januarja 2022 Od 1. februarja 2022 bosta tudi ti dve vinjeti v digitalni obliki.
Začetek veljavnosti e-vinjete bo mogoče določiti do največ 30 dni vnaprej od dneva nakupa. Datum začetka veljavnosti e-vinjete ni enak dnevu nakupa.
POMEMBNO! Po nakupu e-vinjete boste prejeli potrdilo o njem. Hranite ga do poteka njene veljavnosti, saj lahko služi kot dokazilo.
Kakšne so ugodnosti, če boste e-vinjeto kupili v
AMZS centrih?
Vsem obstoječim in novim članom AMZS, ki bodo v AMZS centrih med 1. decembrom 2021 in 15. februarjem 2022 kupili katerokoli letno slovensko e-vinjeto, bodo na člansko kartico naložili 5 evrov dobroimetja.
Takojšnji popust za imetnike Diners Club AMZS kartice v višini 5 evrov.
Več na: https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-12-01-v-amzs-po-e-vinjeto
www.radiocelje.si
radio celie
\fddm г илжо?ј /

Optika OFTAI MOS
070 458 485
info@optika-oftalmos.si www.oDtika-oftalmos.si
CELIE - PTUI - ROGAŠKA SLATINA
GRADBENA
V^lr TRGOVINA tomaz@gradbena-trgovi na.si www.aradbena-traovina.si T: 051 612 666.070 96 99 55
IZDELAVA FASAD
SALON KERAMIKE
GRADBENI MATFRIAI
VSE ZA PISARNO
Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav Celovita ponudba pisarniškega materiala
Л9Ш
W: birobit.si I E: infoabirobit.si I T: 03 425 6100
Št. 3, 20. januar 2022	KRONIKA	17
Tokrat na Ljubljanski cesti
Spet brutalni napad v Celju
V torek zvečer je na našem območju znova prišlo do kaznivega dejanja poskusa uboja. Tokrat v Celju. Storilca so kriminalisti že prijeli. Gre za še eno hudo kaznivo dejanje v nizu že štirih poskusov uboja ali umora na Celjskem, ki so se zvrstili - kot je znano - v prvih dneh leta.
SIMONA SOLINIC
Policija je bila o dogodku obveščena v torek, nekaj minut po 19. uri. A je sprva kazalo na kršitev javnega reda in miru. Občan je na 113 namreč sporočil, da se na Ljubljanski cesti v Celju pretepa več oseb. »Policisti in kriminalisti so z ogledom kraja in zbiranjem obvestil ugotovili, da je bilo v prepiru in pretepu res udeleženih več oseb. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da je 31-letni moški, državljan Kosova, z začasnim bivališčem v Sloveniji, napadel in z ostrim
predmetom poškodoval 28-letnega moškega, prav tako j državljana Kosova, ter ga pri tem hudo telesno poškodoval,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. Poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju, vendar ni v življenjski nevarnosti.
Osumljenemu so policisti takoj odvzeli prostost in ga pridržali zaradi suma poskusa uboja. Preiskava še ni končana, saj kriminalisti preiskujejo okoliščine dogodka,
predvsem pa motiv, zakaj je do njega prišlo. Hkrati zbirajo podatke tudi o kaznivem dejanju nasilništva.
Na Celjskem se tako huda kazniva dejanja kar vrstijo. Naj spomnimo, da policija še vedno išče 35-letnika, ki je na novoletni dan na pešpoti ob železnici, med Vojkovo ulico in Plavo laguno v Celju, z nožem zabodel tri leta starejšega moškega. Dan kasneje je v preboldskem domu upokojencev 64-letni stanovalec z nožem poškodoval 71-letnega sostanovalca. Šestega januarja je v Preboldu v prepiru več oseb ena izmed njih zabodla 44-letnika in ga hudo poškodovala. Sedmega januarja pa je 37-letni moški z območja Laškega zabodel 45-letno nekdanjo partnerko in jo hudo poškodoval. 37-le-tnik je žensko pričakal pred blokom in jo z nožem zabodel najmanj enkrat. Moški je po dejanju pobegnil, a so ga istega dne v večernih urah izsledili.
Umrl voznik tovornega vozila
Je kriminalistična preiskava dobila epilog?
V torek, nekaj minut pred 19. uro, se je na cesti Bohor-Planina pri Sevnici zgodila tragična prometna nesreča. 32-letni državljan Slovenije je vozil tovorno vozilo po gozdni cesti zunaj naselja Dobrova iz smeri Senovega proti Planini pri Sevnici.
Ko je pripeljal po vzponu v levi oster nepregleden ovi-
nek, hitrosti vozila ni prilagodil lastnostim ceste, zaradi česar je z vozilom zapeljal čez bankino, kjer se je vozilo prevrnilo na bok in s streho trčilo v drevo. 32-letni voznik in 65-letni potnik sta ostala ukleščena v vozilu, od koder so ju rešili gasilci Poklicne gasilske enote Krško. Na kraju jima je bila nudena zdravni-
ška pomoč, vendar je voznik tovornega vozila na kraju nesreče zaradi hudih poškodb umrl, sopotnik v vozilu pa ni bil telesno poškodovan. Ogleda kraja nesreče sta se udeležila dežurni preiskovalni sodnik in dežurna državna tožilka. O prometni nesreči bodo policisti obvestili pristojno državno tožilstvo.
Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so na Specializirano državno tožilstvo RS podali kazensko ovadbo zoper tri osebe zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Ovadba je povezana s hišnimi preiskavami februarja lani, ko so policisti preiskovali verižno preprodajanje in poviševanje vrednosti deležev gospodarskih družb.
Lani februarja smo mediji poročali o domnevnem oškodovanju Engrotuša in o prodaji njegovih blagovnih znamk. Takrat naj bi bila med osumljenci Mirko in Tanja Tuš, ki naj bi, ko je postalo jasno, da bo trgovska veriga dobila novega lastnika, blagovne znamke prenesla na drugo svoje podjetje s sedežem v tujini. Lani so
kriminalisti hišno preiskavo opravljali tudi pri podjetniku z območja Kranja Danilu Dujoviču. Čeprav policija uradno o tem, kdo so osumljenci, ne govori, pa se neuradno govori o teh osebah.
»Podan je utemeljen sum, da so tri fizične osebe pri opravljanju gospodarske dejavnosti zlorabile svoj položaj, saj so v letu 2010 dvema gospodarskima družbama pridobile protipravno premoženjsko korist v višini več kot 30 milijonov evrov na škodo druge gospodarske družbe iz Celja. To so storile tako, da so preprodajale deleže v več gospodarskih družbah in s tem zmanjšale možnost za poplačila najetih posojil,« pravijo na NPU.
Pri večkratni preprodaji deležev dveh gospodarskih
družb naj bi namreč s cenitvami nepremičnin navidezno zviševale njihovo realno vrednost in deleže družb, kljub dejansko nespremenjeni vrednosti, ter jih po nekajkrat višji ceni prodale nazaj oškodovani družbi.
Preiskovalci so 2. februarja lani izvedli osem hišnih preiskav na območju ljubljanske, celjske, kranjske in mursko-soboške policijske uprave. Potekale so v zasebnih in poslovnih prostorih, v akciji pa je sodelovalo kar 56 preiskovalcev in kriminalistov, nobeni osebi pa takrat niso odvzeli prostosti. Za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti je predpisana zaporna kazen od enega do osmih let.
SŠol
Padel s strehe
Konec tedna se je v Pongracu zgodila huda delovna nesreča. 17-letnemu fantu, ki je pomagal pri menjavi strešnikov na gospodarskem poslopju, se je zlomila deska, na katero je stopil. Zaradi šestmetrskega padca se je hudo poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
novi tednik
VMlAC? г ИЛЖ0?ј /
Zagorelo ostrešje
V	soboto dopoldne je zagorelo v stanovanjski hiši v Grižah. Poškodovan ni bil nihče. Na kraju je posredovalo 42 gasilcev z desetimi gasilskimi vozili iz prostovoljnih društev Griže, Vrbje, Zabukovica, Gotovlje in Ponikva pri Žalcu. Kriminalistična preiskava še ni končana, po prvih podatkih naj bi ogenj izbruhnil v ostrešju stanovanjske hiše. V požaru je bilo popolnoma uničeno mansardno stanovanje, ki ni več primerno za bivanje. Višina škode še ni znana.
Sojenje Kameniku drugič
Kot smo poročali pretekli teden, bi se moralo v ponedeljek v Celju začeti sojenje zoper Kristijana Kamenika, ki mu očitajo štirikratni umor v Tekačevem leta 1997. Pred leti so ga zaradi umorov v Tekačevem na sodišču že obsodili na dvajset let zapora, vrhovno sodišče je nato to sodbo razveljavilo. V drugem sojenju so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, toda višje sodišče je oprostilno sodbo razveljavilo. Nato so mu začeli soditi tretjič, vendar se je postopek ustavil, saj so ga prijeli na Hrvaškem, brez njegove prisotnosti pa obravnave zaradi umorov niso mogli nadaljevati. Kamenik naj bi bil na prostosti, lani je bil namreč pogojno izpuščen iz italijanskega zapora. Sojenje se ta teden ni začelo, domnevno zaradi bolezni sodnice, ki bo primer vodila.
Odnesel dvajset vrat
V	Irju, to je na območju Policijske postaje Rogaška Slatina, so policisti obravnavali tatvino iz stanovanjske hiše. Neznan storilec je iz novogradnje ukradel dvajset notranjih vrat s podboji in lastniku povzročil za približno osem tisočakov škode.
Policisti iščejo tudi nepridiprava, ki je v Lesičnem na območju Policijske postaje Šmarje pri Jelšah v preteklem mesecu vlomil skozi kletna vrata počitniške hiše, iz katere je odtujil več različnih predmetov in kosilnico. V Gabrovniku pri Slovenskih Konjicah iščejo neznanca, ki je iz stanovanjske hiše, v katero je vlomil skozi okno, odnesel denar in nakit.
18
ŠPORT
Gimnazijec, angleščino,
Še nepolnoletni Martin Steblovnik je postal nepogrešljiv člen članske zasedbe Hokejskega kluba Celje. Vestno izpolnjuje trenerjeva navodila, je čvrst in močan, zelo zanesljiv, odlikuje ga razsodnost v najhitrejšem moštvenem športu. Soigralci so ga pohvalili, da je na novoletnem zaključku spretno razvlekel harmoniko. Poročali smo, da so dijaki I. gimnazije v Celju dosegli vrhunsko uvrstitev na mednarodnem tekmovanju v angleščini.
Pogovor z Martinom Steblovnikom, branilcem Hokejskega kluba Celje
ki obvlada hokej, harmoniko
»Doma imam na mizi koledar, v katerem imam vpisane vse tekme in ocenjevanja. To mi zelo pomaga pri organizaciji delovnega urnika.«
Martin Steblovnik v svoji značilni obrambni drži
Fotografija iz časa, ko je Martin obiskoval glasbeno šolo.
»Takrat sem bil bolan, ampak nisem mogel izpustiti tako pomembne tekme. Igral sem s povišano telesno temperaturo.«
DEAN ŠUSTER
Med njimi je bil tudi Martin Steblovnik. Včasih so za takšne fante često govorili: »Vsaka bi ga hotela za zeta!«
Vas je za hokej navdušil oče, ki še vedno rad obuje drsalke in vihti palico med rekreativno vadbo?
Drži, oče me je prvi pripeljal na drsališče. Spomnim se, da najprej sploh nisem bil tako navdušen nad ledom in je drsal le on, mene pa je vzel na »štuporamo«. Potem me je hokej pritegnil s svojo hitrostjo in lepoto, noben šport mu ni podoben in v njem res uživam. Resno sem treniral samo hokej, to je moj prvi in edini šport.
Ste želeli igrati v obrambi?
Že na turnirjih malčkov sem ponavadi ostajal zadaj in pustil drugim, da so dajali gole, jaz pa sem skrbel, da jih nismo dobili. Potem se je to nadaljevalo in sem ostal branilec.
Ste lahko sami izbrali številko članskega dresa?
Ne, ni šlo. Žal naš tehnični vodja Sandi Kolar ni imel dovolj velike zaloge dresov moje velikosti, tako da sem dobil majico s številko 79. Prej sem vedno nosil dres s številko 88, ampak sem se kar hitro sprijaznil. Sicer pa ne verjamem, da je številka na majici kakorkoli povezana s kakovostjo moje igre.
Ob številnih treningih ste imeli vedno še veliko tekem, saj ste istočasno igrali v več starostnih kategorijah. Imate časovno stisko, saj je srednja šola zelo zahtevna?
Sem dijak 3. letnika I. gimnazije v Celju. Seveda to pomeni tudi kopico obveznosti in imam včasih, sploh v nekaterih mesecih, ogromno dela. Moram pa reči, da sem zelo zadovoljen s tem, kako se mi vse skupaj odvija. Doma imam
na mizi koledar, v katerem imam vpisane vse tekme in ocenjevanja. To mi zelo pomaga pri organizaciji delovnega urnika. Poleg tega statusa športnika sam izbiram datume a ocenjevanja, a tudi
profesorji so zelo razumevajoči.
Kako bi orisali tekmovanje v angleščini, na katerem ste »kajuhovci« zable-steli?
Na mednarodnem tekmovanju iz znanja angleščine je sodelovalo več sto šol s celotnega sveta. V naši šoli so profesorji določili nekaj dijakov iz vseh letnikov. Pisali smo na daljavo, torej smo na računalniku reševali naloge. »Kajuhovci« smo se odrezali zelo dobro, saj smo osvojili sedmo mesto med vsemi šolami na svetu. Naša šola je bila najboljša med slovenskimi.
Kako dolgo ste obiskovali glasbeno šolo?
V glasbeno šolo sem hodil osem let, do začetka gimnazije. Zdaj na žalost nimam več toliko časa za harmoniko in sem rahlo »zarjavel«, a kljub temu kdaj še poskusim zaigrati.
Počasi, a zanesljivo se približuje trenutek, ko se bo treba odločiti glede študija, kajne?
Veliko študijskih področij se mi zdi zelo zanimivih. Letos poglabljam biologijo, verjetno bom na maturi poleg nje in vseh obveznih predmetov pisal še geografijo. Zaenkrat me najbolj zanimata študija mikrobiologije in mednarodnih odnosov.
Kdo so bili ali so še vaši soigralci, s katerimi ste si najdlje delili čas na ledu in v slačilnici?
Bilo nas je veliko, a žal so nekateri nehali igrati ali so prestopili v druge klube.
Najdlje igram z Jakobom Dolencem, Nejcem Skaletom, Luko Ramšakom, Maksom Cekuto in Matevžem Marinškom. Igral sem tudi z Luko Čerenjakom, ki je zdaj na Švedskem, in Martinom Črepinškom, ki je prestopil v Olimpijo.
Kdaj ste oblekli dres z državnim grbom?
Leta 2019 sem bil vpoklican v reprezentanco U15. Sodelovali smo na turnirju štirih narodov v avstrijskem Sankt Pöltnu. Poleg gostiteljev in nas so igrali še Madžari in Italijani. Osvojili smo prvo mesto.
Katera je vaša najslajša zmaga?
Pred nekaj leti smo igrali z ekipo U16 proti Triglavu za uvrstitev v končnico državnega prvenstva. Na prvi tekmi smo v svoji dvorani zmagali s 5:0. Na povratnem obračunu v Kranju je Triglav redni del dobil s 6:1. Sledil je podaljšek, v katerem smo dosegli zmagoviti gol. Če se prav spomnim, sem bil podajalec v odločilni akciji. Takrat sem bil bolan, ampak nisem mogel izpustiti tako pomembne tekme. Igral sem s povišano telesno temperaturo. Še vedno se dobro spomnim, kako smo se veselili zmage.
Soigralcem v članskem moštvu niste smeli pomagati na zadnjih tekmah. Je bilo boleče?
Na žalost smo se doma, kljub temu da smo vsi cepljeni, okužili s korona-virusom in smo morali v
karanteno. Čeprav ne moreš ničesar spremeniti, se vedno počutiš slabo, če ne pomagaš ekipi.
Ste del kolektiva, ki še nima lovorik. Vas zadovoljuje pošten športni boj, ki sicer pogosto ni nagrajen z zmagami?
Res je, da odmevnih uspehov v zadnjih letih ni bilo, a sem prepričan, da bodo z delom prišli. Mislim, da v ekipi vlada odlično vzdušje. Vsi smo optimistični glede prihodnosti in trdo treniramo. Kadar daš na ledu vse od sebe, si po tekmi težko veliko očitaš.
Kaj pričakujete v svoji hokejski karieri?
Ne vem, ali bom kdaj živel od igranja hokeja, mi je pa v čast in ponos, da lahko nosim celjski dres. Več od tega si ne bi mogel želeti. Zelo sem zadovoljen s tem, kar mi je uspelo do zdaj.
Olimpija ali Jesenice?
Jesenice. Pri njih je hokej res nekaj posebnega.
Po katerem hokejistu ste se zgledovali oziroma ste ga najraje gledali?
Morda se sliši že obrabljeno, ampak zame je bil vedno prva zvezda Anže Kopitar. Ne samo zaradi igralske kakovosti, temveč tudi zato, ker mislim, da je zunaj igrišča pošten, prijazen in miren človek.
Katerega tujca bi izbrali, za kateri klub navijate?
Dylana Larkina, v ligi NHL sem velik navijač Detroita.
Foto: PETER OCVIRK, osebni arhiv
»Zaenkrat me najbolj zanimata študija mikrobiologije in mednarodnih odnosov.«
Spomin s turnirja štirih narodov, na katerem je Slovenija s pomočjo treh Celjanov osvojila prvo mesto. Martin Steblovnik - Steblo stoji v sredini, levo je Luka Čerenjak - Čero, desno Nejc Skale - Skala.
»Ne vem, ali bom kdaj živel od igranja hokeja, mi je pa v čast in ponos, da lahko nosim celjski dres. Več od tega si ne bi mogel želeti.«
ŠPORT
19
Kar štirje Celjani na zimske olimpijske igre!
Določeni slovenski športniki za OI v Pekingu
Toda celjskih športnikov bo tokrat manj, kot jih je bilo na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu. Leta 2018 se je namreč hokejska reprezentanca uvrstila na igre, ki jih je gostila Južna Koreja. V naši izbrani vrsti je bil takrat tudi celjski hokejist Ken Ograjenšek (poleg Roka Marguča, Tima Mastnaka, Martina Čatra in Tita Štanteta).
Tim Mastnak (na fotografiji) je bil kar trikrat zmagovalec kvalifikacij v tej sezoni svetovnega pokala. Timi Zajc je v Zakopanah pomagal slovenski ekipi do zmage. Martin Čater je na slovitem Wengnu le za 22 stotink zaostal za tretjim mestom. Vse to so odlični obeti pred začetkom olimpijskih iger v Pekingu.
DEAN ŠUSTER
Smučarska zveza Slovenije je na seji izvršilnega odbora potrdila predlog sestave slovenske reprezentance za zimske olimpijske igre v Pekingu. Na njem je 42 športnic in športnikov.
Pet s celjskega
območja
Na seznamu predlaganih udeležencev za olimpijske
igre v Pekingu so alpski smučarji Meta Hrovat, Tina Robnik, Ana Bucik, Andreja Slokar, Neja Dvornik, Ilka Štuhec, Maruša Ferk Saioni, Štefan Hadalin, Žan Kranjec, Boštjan Kline, Martin Čater in Miha Hrobat, biatlonci Polona Klemenčič, Živa Klemen-čič, Jakov Fak, Miha Dovžan, Rok Tršan in Lovro Planko, deskarji Urška Pribošič, Žan
Košir, Tim Mastnak, Rok Marguč in Tit Štante, nordijski kombinatorec Vid Vrhov-nik, smučarski skakalci Nika Križnar, Ema Klinec, Urša Bogataj, Špela Rogelj, Anže La-nišek, Lovro Kos, Timi Zajc, Cene Prevc in Peter Prevc ter smučarji tekači Anama-rija Lampič, Eva Urevc, Anja Mandeljc, Neža Žerjav, Anita Klemenčič, Miha Šimenc, Vili Črv, Miha Ličef in Janez Lampič. S celjskega območja jih je pet.
Gloria še čaka
Morda se bo spisek podaljšal še za ime deskarke Glorie Kotnik. Mlada mamica iz Velenja, ki zdaj živi v Celju, je na vrhu čakalne liste v mednarodni smučarski zvezi. Če
se bo na primer kanadski olimpijski komite odločil s spiska črtati svojo predstavnico v deskanju, potem naj bi vskočila Kotnikova.
Tina Robnik iz Luč je v Pjongčangu v supervelesla-lomu zasedla 34. mesto, v veleslalomu pa je odstopila. Celjan Martin Čater je v smuku osvojil 19. mesto kot najvišje uvrščeni Slovenec. Voženj v superveleslalomu in alpski kombinaciji ni dokončal. Še trije Celjani bodo odpotovali na Kitajsko. Deskarja Tim Mastnak (16. mesto) in Rok Marguč (17.) sta bila v veleslalomu daleč od želja in pričakovanj. Marguč, peti na olimpijskih igrah v Sočiju, ni obupal v boju za svoje že četrte olimpijske igre. Še ve-
dno ima v nogah uvrstitev v izločilne boje. Tit Štante je bil v snežnem žlebu 25. Kandidat za olimpijsko medaljo je zagotovo Timi Zajc iz Hramš, kajti naše moštvo ima kako-
vost za naskok na zmagovalni oder na moštveni tekmi. Predlog ekip mora potrditi še izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije.
Foto: arhiv NT
Grofi brusijo telesno pripravljenost ob sredozemski obali
Novi trener Nogometnega kluba Celje Simon Rožman in njegovi varovanci so od srede na osrednjem delu zimskih priprav ob sredozemski obali, kjer bodo odigrali tri prijateljske preizkušnje.
Če ostanemo pri nogometnem besednjaku, omikron stopnjuje telesno pripravljenost, ujel je želen ritem in dosega odlične rezultate. Rekordi števila okužb padajo iz dneva v dan, toda za tekmece virusa je vendarle obetavno spoznanje, da njegova rušilna moč ni tako izrazita, da bi polnila bolnišnice. Kljub temu razmere niso prijetne, zlasti daleč od doma se lahko ob poplavi takšnih in drugačnih pravil v posameznih državah hitro kaj zaplete, zato jih ni malo, ki so vsaj pomislili na to, da bi Celjani morda lahko odpovedali predviden osrednji del zimskih priprav v Beleku. A jih niso. Včeraj dopoldne so se preselili na
turško riviero. In v letalu niso bili sami, med potniki so bili tudi nogometaši Maribora in Mure. Trije slovenski prvoligaši so namreč ponovili lansko vajo in v imenu varčevanja združili moči ter skupaj najeli čartersko letalo. Zanimivo je, da bodo tokrat svoj kraj bivanja vsi imeli v Beleku, vendar to ne pomeni, da bodo drug drugemu zrli skozi hotelsko okno in trenirali na sosednjih igriščih. A tudi daleč ne bodo; vsi bodo v krogu desetih minut vožnje z avtomobilom in imeli bodo svoj mir, »grofi«, ki so se v Turčijo odpravili četrtič, bodo nastanjeni v hotelu Pa-pillon Ayscha, kjer jim ne bo ničesar manjkalo.
Na rezervno
različico niso
pomislili
V knežjem mestu se niso spogledovali z možnostjo, da bi se zaradi trenutnih co-vidnih razmer namesto Be-
leka odločili za katero drugo različico. »Namesto tega se z zdravstveno službo iz dneva v dan trudimo, da bi ustvarili pogoje, v katerih virus ne bi imel vpliva na naše delovanje. Testiranja so redna in obvezna, ukrepi za zaščito so na visoki ravni in jih dosledno upoštevamo. To ne velja samo za igralce in strokovno vodstvo, temveč za vse v klubu. Pozorni smo na vsak, tudi najmanjši, simptom. Ker hočemo ostati zdravi in ker verjamemo, da lahko priprave opravimo tako, kot smo predvideli. Imamo tudi kar veliko cepljenih in prebolelih, zato močno upamo, da večjih zapletov ne bo,« je pred odhodom pojasnil direktor Zoran Podkoritnik.
Brez Raduhe in
Medveda
Ekipa ni popolna. Doma sta ostala vratar Florijan Raduha, ki se še vedno ubada z neprijetno poškodbo, zaradi katere
je predčasno končal jesenski del sezone, in napadalec Žan Medved, ki naj bi se po operaciji križnih vezi na zelenice vrnil sredi aprila. Med potniki prav tako ni bilo Maja Mittendor-ferja, ki se je poleti na stadion Z'dežele preselil z Bonifike, Celjani so Koprčanom odšteli 150 tisoč evrov odškodnine, toda 21-letni branilec ni opozoril nase - zbral je zgolj tri ligaške nastope, na igrišču je preživel le 121 minut. S takšnim statusom seveda ni zadovoljen, zadovoljni niso niti v klubu in slišati je bilo mogoče namigovanja, da bi se utegnil vrniti na Obalo, a je takšna možnost menda bolj malo verjetna, po zadnjih informacijah naj bi bil najbližje selitvi v Bravo.
Tudi Vasilije Janjičić
Bolj ali manj je jasno, da bo v celjski opravi igral tudi Vasilije Janjičić, ki se je moštvu pridružil že na začetku priprav. Gre za 23-letnega ve-zista in nekdanjega mladega švicarskega reprezentanta, ki ima tudi srbski potni list. V preteklosti je obetal veliko, pohvali se lahko tudi s sedmimi nastopi za Hamburg v nemški Bundesligi, toda v zadnjem letu in pol za Zürich, kjer je začel svojo pot, ni odigral niti minute. Simon Rožman je njegove sposobnosti preverjal tudi v dvoboju z mladinsko ekipo in ob kon-
Trikrat proti Rusom
Celjani bodo v Beleku ob vsakodnevnih treningih odigrali tri prijateljske tekme, vsi trije tekmeci bodo iz Rusije. Najprej bodo 22. januarja na nasprotni strani nogometaši kluba Krila Sovjetov, ki so po prvem delu prvoligaškega prvenstva na osmem mestu na lestvici, tri dni kasneje bo pripravljenost varovancev Simona Rožmana preverjal Kuban Krasnodar, ki je bil jeseni na 10. mestu, pred vrnitvijo v domovino pa se bodo udarili še s Torpedom iz Moskve, ki se poteguje za vrnitev med izbrance. Generalka pred začetkom nadaljevanja sezone je predvidena za 5. februarja proti Mariboru.
cu tedna na prijateljski preizkušnji v Varaždinu, kjer so Celjani domačega hrvaškega drugoligaša, ki je po prvem mestu prvenstva na drugem mestu na lestvici, premagali z 2:1, med strelce sta se vpisala David Zec in Stian Džumhur.
Ibrahim Kargbo
pod drobnogledom
Vasilije Janjičić se z ekipo mudi v Beleku, kjer bo pod drobnogledom zagotovo Ibrahim Kargbo Jr., ki je okrepil celjski napad. Prišel je iz kijevskega Dinama, do konca sezone bo imel status posojenega igralca ukrajinskega velikana. Gre za 22-letnega v Sierri Leone rojenega Belgijca, ki je svojo nogometno pot začel pri Beershotu, nakar se je preselil na Otok, kjer je bil tri leta član akademije Rea-dinga, pri 17 letih pa je prestopil v Crystal Palace in bil tri sezone del mlade ekipe. V članski konkurenci je prvič nastopil v dresu belgijskega drugoligaša K. S. V.
Celjani začenjajo priprave.
Celjska zasedba v Turčiji
Simon Rožman ima v Beleku na voljo 28 igralcev, na trenerjevem seznamu so Metod Jurhar, Matjaž Rozman, Luka Kolar, Žan Zaletel, Amadej Brecl, Žan Flis, Denis Marandici, Terry Lartey Sanniez, Damjan Vuklišević, David Zec, Nino Milić, Vasilije Janjičić, Matic Vrbanec, Jon Šporn, Ivan Majevski, Tamar Svetlin, Stian Džumhur, Maj Rorič, Žan Benedičič, Lan Štravs, Mićo Kuzmanović, Ester Sokler, Tjaš Begić, Tai Matea Panić, Ibrahim Kargbo Jr., Luka Kerin, Ivan Božić in Adam Jakobsen.
Roeselare, h kateremu se je preselil januarja 2018, v Belgiji je v prvi polovici sezone 2019/20 nastopal tudi za Li-erse. Na začetku leta 2020 ga je v svoje vrste privabil sloviti Dinamo iz Kijeva, kjer je združil moči z nekdanjim članom Celja Benjaminom Verbičem, vendar je pri 16-kratnih ukrajinskih prvakih zbral zgolj tri nastope. V prejšnji sezoni je kot posojen branil barve Olimpika iz Donjecka. Priložnost je dočakal na 20 preizkušnjah in se med 877 minutami na zelenici trikrat vpisal med strelce, a se je tudi huje poškodoval. Tako že dlje ni v tekmovalnem ritmu; jeseni ni igral, ampak rehabilitacija je bila uspešna in zdaj je 192 centimetrov visok napadalec spet pripravljen na največje napore. Pod vodstvom Simona Rožmana se bo poskušal vrniti na nekdanjo raven ter tako v prvi vrsti pomagati sebi in s tem seveda svoji novi ekipi, prav tako seveda Dinamu. V Kijevu niso izgubili upanja, da imajo v svojih vrstah igralca, na katerega bodo lahko resno računali. O njegovem talentu navsezadnje govori podatek, da je bil član mlajših belgijskih reprezentančnih selekcij, v opravi z belgijskim grbom je nastopil na 12 preizkušnjah.
RB/Ekipa Foto: M24.si
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
JAVNO VODSTVO
GROFJE CELJSKI
	
	
iggggjl	
	
	
	
	
	fijf
	
	: шЦ
	лС
Sobota, 22. januar 2022, ob 11.00, Knežji dvor.
Vstopnina: 4€
Na podlagi 2. odstavka 32. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 5. točke 15. člena in 1. odstavka 19. člena Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda DESETKA CELJE, finančno-računovod-ske in svetovalne storitve za zavode (Uradni list RS, št. 38/2017) ter 2. odstavka 9. člena Statuta javnega zavoda DESETKA CELJE, ki ga je 18. 12. 2017 sprejel Svet javnega zavoda DESETKA CELJE,
Svet javnega zavoda DESETKA CELJE
objavlja
JAVNi RAZPiS
za zasedbo delovnega mesta
direktorja
Javnega zavoda DESETKA CELJE finančno-računovodske in svetovalne storitve za zavode.
Delovno razmerje se sklepa za čas trajanja mandata.
Pisne prijave z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z označbo: »Za javni razpis za delovno mesto direktorja Javnega zavoda DESETKA CELJE, SVET ZAVODA«, na naslov: »Javni zavod DESETKA CELJE, finančno-računovodske in svetovalne storitve za zavode, Krekov trg 3, 3000 CELJE. Rok za prijavo je 7. 2. 2022. Javni razpis je v celoti objavljen na spletni strani https:// www.desetka-celje.si/objave in razpisna dokumentacija v skladu s predpisi, ki urejajo javne razpise/naročila in na spletni strani https://moc.celje.si/javni-razpisi/.
Svet Zavoda DESETKA Celje Mag. Metka Čobec
STROJI
PRODAM
KUPIM
INOX mešalec za meso, 80 l, »mikser« Inox za »miksanje« krmne hrane, čelno hidravliko za traktor Deutz-Fair, Lamborghini, Same in Universal DTC ter vilice za enojne bale prodam. Telefon 041 999-910, 040 455-990.	p
STANOVANJE
TRAKTOR, prikolico, trosilec, cisterno, plug, motokultivator, mulčer, koso in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130.
ODDAM
KUPIM
1080
ENOSOBNO opremljeno stanovanje oddam v Celju. Telefon 031 687-043.
36
novi tednik I radio celie
PRODAM
MALO rabljen štedilnik Kuppersbusch kupim. Telefon 041 724-409.
1147
PRAŠIČE domače vzreje, od 30 do 300 kg, prodam. Cena: od 100 do 180 kg je 1,7 EUR/kg, od 260 do 300 kg je 1,5 EUR/ kg. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 15 250-kilogramskega bikca prodam. Telefon
031 706-143.
32
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.p
KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, zelenojajčne jerebičaste, zelenojajčne plave, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675.	n
m П7Г
muzeinoveišezEodovine celie
ODTISI s
ODXI3I
VEČER V MUZEJSKI KAVARNI
V sredo, 26. januarja 2022, vas ob 18. uri
vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na predstavitev 6. rastoče knjige OŠ Lava
ODTISI - SRCE IN UM SLOVENIJE.
Z gosti se bo pogovarjala ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko.
Obisk muzeja in muzejskih dogodkov je možen ob upoštevanju veljavnih epidemioloških ukrepov.
Vstop prost.
http://www.muzej-nz-ce.si

Ne ugasneš hitro, vse je videti kot nekakšna počasna zatemnitev
Jacinda Ardern USPEŠNA S PRIZEMLJENOSTJO IN PONIŽNOSTJO
V naši državi nas davijo v vsakdanjem življenju
BRANJE Z ZANOSOM
www.zelenedoline.si
Družbe se bolj
razsuti skorajda	шш
LJUDMILA NOVAK 1
V RESNICI SM© VSI GREŠNIKI
ZE V PRODAJI
Z
MALIOGLASI /INFORMACIJE
21
novi tedniki radio сеНе
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
Življenje ni so dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo se jih. zapomnili.
V SPOMIN
Danes mineva tri leta, kar nas je zapuetil dragi mož, ati, tast in ata
KAR EL S ALOBIR
z Mrzlega Polja (29. 6. 1938-20. 1. 2019)
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob) njeeovem grobu in mu prižigate sveče.
"Vsi njegovi
VEC KOT 800 MILIJONOV LJUDI TRPI ZARADI POMANJKANJA HRANE IN PITNE VODE.
CILJI
TRAJNOSTNEGA
RAZVODA
Le z uresničevanjem zavez ciljev trajnostnega razvoja, lahko vse države sveta do leta 2030 izkoreninijo skrajno revščino, zaščitijo planet in zagotovijo vsem dostojno življenje.
Pomagaj tudi ti Varuj okolje in bodi solidaren.
z
o
> o
DVA prašiča, težka 170 in 190 g, cena 2 EUR/ kg, prodamo. Možne tudi polovice. Telefon 031 569-287.	5
PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476 .	28
TELIČKA (bikec) pasme simentalec, starega dva meseca in pol, prodam. Več informacij na številki 041 963-633.	33
DOMAČE zajklje za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Telefon 041 563-725. 39 PRAŠIČE krško-poljske pasme iz ekološke reje, težke od 20 kg naprej, prodam. Telefon 070 726-758 .	40
TELIČKO limuzin, težko 220 kg, zelo lepo, in dva bikca križanca prodam. Telefon 031 515-187.	41
PRAŠIČE, težke od 100 do 150 kg in enega težkega 200 kg, ugodno prodamo. Nudimo zakol ali prevoz. Telefon 041 295239.	43
spo"rt@nt-rcTsT
OVNA, starega dve leti, mirnega, primernega za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 070 864-120.	44 BIKCA simentalca, starega tri mesece in pol, odstavljenega od mleka, prodam. Telefon 031 840-282. 3
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p BIKCE, mesni tip, težke od 200 do 250 kg, in pitane telice kupim. Telefon 031 832-520.
37
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
IŠČEM
V KRAJU Tremerje v smeri Debro-Laško-Ce-lje se je izgubil dve leti star pes pasme avstralski ovčar. Je sivo-črno-bele barve. Telefon 031 799-980.
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe, zlata mami, v njej več ni. Prej bila tako prijazna, topla, zdaj tako otožna se mi zdi.
ZAHVALA
Ob boleči nenadni izgubi naše drage, zlate mamice, sestre, tete in sestrične
DANIJELE MASTNAK
iz Šmiklavža pri Ljubečni (2. 7. 1955-7. 1. 2022)
se ob njenem mnogo prezgodnjem slovesu z žalostjo v srcu iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem Hiše Lisjak in prijateljem za vsa pisna in ustna sožalja, sveče, lepo cvetje, svete maše in denarne prispevke.
Iskrena hvala gospodu župniku Antonu Pergerju za lepo opravljen obred, cerkvenemu moškemu pevskemu zboru
iz Vojnika za odpete pesmi in trobentaču. Lepa hvala tudi pogrebni službi Raj za organizacijo in
izvedbo pogrebne slovesnosti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskreno iz srca hvala.
Martina
PRODAM
KAKOVOSTEN uležan konjski gnoj, z dostavo, možne tudi manjše količine, prodam. Telefon 041 980-188.	l 2 SUHE kocke sena in suho koruzo iz koruznika prodam. Telefon 031 870-161. 42 KAKOVOSTNE silažne bale prodam. Telefon 031 612-160. 45 SENO in slamo v okroglih balah in luščeno koruzo prodam. Telefon 041 663-137.
784
OSTALO
PRODAM
wr v f	w
N0Z/VWBE1
I NOV
TERAPEVTSKE blazine ugodno prodam. Telefon 041 311-122.	48
PEČ na olje, z gorilcem, s cisterno za kurilno olje, nerjavečo alfo za kuhanje hrane prašičem in dvobrazdni plug Batuje prodam. Telefon 031 709-119, kličite po 17. uri.
1166
SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479.	p
POLSUHA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, cena 140 EUR/paleta, prodam. Možna dostava. Telefon 041 252-132.	p
PRAŠIČA, težkega 140 kg, vzrejenega z domačo kuhano hrano, in domače vinsko žganje prodamo. Telefon (03) 5823-185 ali 070 808-560.	47
SPOZNATI želim moškega, starega od 70 do 75 let. Stara sem 66 let. Pokličite me na telefonsko številko 071 377-349. 35
Poroke
Velenje
Poročila sta se: Minela HA-DŽAN iz BIH in Sanel SELI-MOVIĆ iz Velenja.
Smrti
Celje
Umrli so: Ljudmila VELEN-ŠEK iz Lokrovca, 86 let, Alojzij BAVČAR iz Celja, 73 let, Ljudmila UŽMAH iz Šmartnega v Rožni dolini, 71 let, Jožef RABUZA iz Jurkloštra, 82 let, Ivo GRLIĆ iz Štor, 85 let, Ana TURNŠEK iz Celja, 91 let, Zofija MARCIUŠ iz Celja, 74 let, Daniel SATLER s Polzele, 83 let, Vlado ŠLOGAR iz Vrbja, 85 let, Roman LUBEJ iz Kompol, 55 let, Drago MRAVLAK iz Šentjurja, 89 let.
ZDENKO COTiC COTO, DOKTOR ZA GLASBO
Še dobro, da ni poslušal staršev
UUBEČi DNEVi FRANjA iN MARiNE OSET
Pot do sreče, tlakovana z glasbo
PETAR GRASO, KOT GA NE POZNAMO
Ob Hani je začutil, da bi bil rad očka
NiKA ROZMAN, POLNA NoviH NAČRTOV
Danes Leninov park, jutri tujina
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,20 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 3,80 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,20 EUR.
p
46
Z
LJUDMiLA NOVAK	^^^^
Matej Tonin je pred volitvami zavezal usta svoji politični mami.
SAMO UHAN
V NSI so se ustrašili lastne sence izstopa iz Janševega železnega objema.
TADEJA BRANKOViČ
Šport je krut: ko si na vrhu, te nosijo po rokah, ko te ni, si smet.
SLOVENSKA VOJSKA
Oklepniki, helikopterji, letalo in druga milijonska oprema.
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Kino
CINEPLEXX
Spored od 20. do 26. 1.
355 - triler, akcijski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 20.50 Čarobno potovanje na Luno -kriminalni, drama, triler petek, sobota, nedelja: 15.30 Dragulji, Bolšoj - baletna predstava
nedelja: 16.00
Električno življenje Louisa Wa-
ina - drama, biografski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 18.15, 20.30 Hiša Gucci - kriminalni, drama, triler
četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 20.40 Igra sovraštva - komedija, romantični
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 18.45
Krik - grozljivka
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 18.20, 20.20
Matrica: Obuditev - akcijski,
fantazijski
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 21.10
Spider Man: Ni poti domov -
fantazijski, akcijski
četrtek, torek, sreda: 17.20,19.00,
20.00
petek, sobota, nedelja: 15.20, 17.20, 19.00, 20.00 The King's Man: Začetek - akcijski, pustolovski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 19.45 Veliki rdeči pes Clifford - družinska pustolovščina, animirani četrtek, torek, sreda: 17.00, 18.00 petek, sobota: 15.00, 15.30, 16.00, 16.40, 17.00, 18.00 nedelja: 15.00, 15.30, 16.00, 17.00, 18.00
Zapoj 2 - animirani, glasbena komedija
četrtek, torek, sreda: 17.30 petek, sobota, nedelja: 15.15, 16.00, 17.30 Zastoj - drama
četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda. 17.30, 19.20
metropol
ČETRTEK
19.00 Deset v pol - komedija PETEK
18.00 Vse je bilo v redu - drama 20.00 Nesrečni fuk ali Nori por-
nič - komična drama SOBOTA
17.00 Veliki rdeči pes Clifford
- družinska pustolovščina, animirani
19.00 Hiša Gucci - drama
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
10.00 do 11.00 Mladinski center Dravinjske doline
Uporaba računalnika in pametnega telefona za starejše
obvezne predhodne prijave 17.00 Knjižnica Mozirje
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Srečanje bralnega študijskega krožka
20.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek
Biblični tečaj: Psalmi, biseri svetopisemske duhovnosti
voditelj: mag. Klaus Einspieler (Zoom); vse informacije na spletni strani www.jozef.si
SREDA, 26. 1.
9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan
Fotografirajmo brez fotoaparata
Hermanova fotografska ustvarjalnica; za skupine
9.00 Ljudska univerza Velenje
Pogovor s psihologom Bojanom Krevhom
delavnica s psihologom; obvezne predhodne prijave
9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček
prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij
14.00 Tehnopark Celje_
Delavnica holograma: Izdelaj sam svoj avtoportretni hologram
za otroke od 5. do 9. razreda; prijave na spletni strani Tehnoparka
17.00 Knjižnica Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic
namenjena otrokom starejšim od treh let; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik
18.00 Knjižnica Gornji Grad
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Kako doseči tisto, kar si želimo?
psihološki večer z Romano Pogorelčnik
90.6 I 95.1
Četrtek, 20. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
NEDELJA
17.00 Veliki rdeči pes Clifford
- družinska pustolovščina, animirani
19.00 Nesrečni fuk ali Nori por-
nič - komična drama
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
SOBOTA
10.00 Veliki rdeči pes Clifford
- družinska pustolovščina, sinh. 16.45 Spider Man: No way Home - fantazijski, akcijski 19.30 Ni čas za smrt - akcijski
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Toma - biografski SOBOTA
17.00 Preko meje - mladinska
pustolovščina
20.00 Krik - grozljivka
NEDELJA
16.00 Zapoj 2 - glasbena pustolovščina, 3D, sinh. 19.00 Toma - biografski PONEDELJEK
19.00 Nesrečni fuk ali Nori por-
nič - komična drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 20. 1.
17.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba
Cool knjiga: Thomas Feibel: Vse vem o tebi
pogovor bo vodila Andreja Kac
18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Pogovorni večer z Erico Johnson Debeljak
19.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Janusz Glowacki: Antigona v New Yorku
gledališka predstava, komična drama
PETEK, 21. 1.
9.00 Glasbena šola Celje, koncertna dvorana
Javni nastop tekmovalcev
10.00 in18.00 Knjižnica Bistrica ob Sotli_
Kaj so nevladne organizacije?
odprtje razstave z vodenjem
18.00 in 20.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Mali otroci, veliki problemi
komedija v izvedbi Aleša Novaka in Uroša Kuzmana
I 95.9 I
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 21. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Je**la nas korona
stand up komedija Tadeja Toša
19.30 Gledališče Celje_
Antonio Gramsci: Pisma iz ječe
Anton Podbevšek teater, Zimski gledališki trojček; izven
19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Butalci
komedija v izvedbi Gledališča Velenje
SOBOTA, 22. 1.
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Na Hermanovem odru: Doktor Sreča
v izvedbi Miškinega gledališča, samo za imetnike abonmajev
10.00 Dom kulture Loče
Račka Olivija gre v svet
Gledališče Zapik
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Večno samska
monokomedija Tine Gorenjak, Špas teater
20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Wild Strings Trio
koncert, abonma Klub in izven
NEDELJA, 23. 1.
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Mali otroci, veliki problemi
stand up komedija Uroša Kuzmana in Aleša Novaka
PONEDELJEK, 24. 1.
19.30 Gledališče Celje_
Mike Bartlett: Klinc
abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v torek ob istem času
TOREK, 25. 1.
9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Rogaška Slatina pod kljukastim križem: zdravilišče med okupacijo 1941-1945
predstavitev znanstvene monografije Daniela Siterja
100.3 MHz
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota, 22. januar
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 23. januar
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
17.00 Kulturni dom Štore
Javni nastop učencev GŠ Celje, dislociranega oddelka v občini Štore
SREDA, 26. 1.
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Odtisi - Srce in um Slovenije
predstavitev 6. rastoče knjige
18.00 Glasbena šola Celje, koncertna dvorana Slovenska zemlja v pesmi in besedi
tematski večer oddelka harmonike
Ostale prireditve
ČETRTEK, 20. 1.
15.15. do 16.45 Tehnopark Celje
Tečaj legorobotike
prijave na spletni strani Tehnoparka
18.00 Osrednja knjižnica Celje, spletni dogodek
Robotske operacije prostate
predava mag. Klemen Jagodič, specialist urologije v SB Celje
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Z avtom po Ugandi
potopisno predavanje Zorana Furmana
PETEK. 21. 1.
9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Moja najljubša igrača
Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi v otroškem muzeju; za skupine
18.00 Mladinski center Žalec
Mali center želja -Magična glina
delavnica keramike za najmlajše
18.00 Mladinski center Žalec Delavnica keramike
SOBOTA, 22. 1.
10.30 do 12.00 Tehnopark Celje
tečaj legorobotike
prijave na spletni strani Tehnoparka
11.00 Mladinski center Žalec Delavnica Solidworks
prijave na: info@mc-zalec. si
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 24. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
11.15 do 12.15 Tehnopark Celje
Trajnostne kreativne tehno delavnice: REuse
delavnice potekajo s sklopu ogleda parka, prijave na spletni strani Tehnoparka
NEDELJA, 23. 1.
11.00 in 15.00 Tehnopark Celje
Programiranje robota Photon v sklopu ogleda Tehnoparka
prijave na spletni strani Tehnoparka
12.00 do 18.00 Vista Velenje
Svetlobni labirint na Visti
gradnja svetlobnega labirinta, prižig luči in sprehod skozi labirint
PONEDELJEK, 24. 1.
9.30 Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Pravljično dopoldne za odrasle
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
delavnice, igre, pomoč pri učenju
17.00 Dom svetega Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar, z aplikacijo Zoom; povezavo do dogodka boste prejeli ob prijavi ali info@jozef.si
17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek
Zaključek projekta teden pisanja z roko: Naredimo si koledar
ustvarjalna delavnica je namenjena otrokom starejšim od treh let, za vami bo Vesna Gaber Podhovnik
19.00 Celjski mladinski center, spletni dogodek
MCC vam pove podkast: Maša Motoh
celjska umetnica vam bo razkrila več o svojih tehnikah risanja in svoji umetniški poti, FB-profil in Youtube kanal Celjskega mladinskega centra
TOREK, 25. 1.
9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Moj bonton v letu 2022
Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 25. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 26. januar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
Knjižnica Šmarje pri Jelšah,
novi tednik
spletni dogodki:
na brezplačnem spletnem kanalu https://bit.ly/KSPJ-youtube naslednje premiere:
ČETRTEK, 20. 1.
18.00 Med stroko in umetnostjo, pogovor z dr. Jožetom Lipnikom
PETEK, 21. 1.
9.00 Joga za celostno zdravje s fizioterapevtko Vesno Tajnšek
PONEDELJEK, 24. 1.
18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom: Razum in srčnost za svobodno voljo
TOREK, 25. 1.
9.00 O astrologiji in
numerologiji z Romano Pogorelčnik
Zimska doživetja v mestu grofov
Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje je skupaj s partnerji pripravil širok nabor zimskih doživetij v mestu grofov. Obiščite Celje in spoznajte zgodovino mesta v Muzeju novejše zgodovine Celje ali Pokrajinskem muzeju Celje, vstopite v svet znanosti in zabave v Tehnoparku Celje in obisk podaljšajte v oazi sredi mesta, Tropski hiši. Ljubitelje narave in rekreacije pričakuje Celjska koča, Celja pa ne smete zapustiti, ne da bi poskusili celjsko rolco.
Ulice starega mestnega jedra v Celju vas bodo pripeljale do zgodb preteklosti, ki jih skrbno hranijo v muzejih in vse do umetniških galerij, kjer so na ogled sodobne razstave priznanih umetnikov.
V Pokrajinskem muzeju Celje
vas bodo navdušile razstave rimske Celeie, srednjeveške dinastije Celjskih grofov in neverjetnega potovanja Alme M. Karlin. Muzej novejše zgodovine Celje vas bo popeljal po edinstveni tlakovani ulici obrtnikov, ateljeju znanega fotografa Josipa Pelikana in edinem otroškem muzeju Hermanovem brlogu. Ne zamudite obiska Tehnoparka Celje, ki bo zagotovo zanimivo doživetje za celo družino. V največjem znanstveno-zabav-nem parku v Sloveniji boste na atraktiven način spoznali naravne pojave, delovanje elektrike, »resničnost« iluzij in tehnološke izzive prihodnosti. Zimsko avanturo lahko nadaljujete v Tropski hiši, oazi narave v srcu mesta. Sprehodite se skozi pet različnih ekosistemov sveta in spoznajte njihova živa bitja od blizu.
Med sprehodom po uličicah mesta vas bodo s svojo prijaznostjo in toplino vabile ulične kavarne, kjer vam postrežejo z vročo čokolado ali dobro kavo in priljubljeno mestno sladico - celjsko rolco. Ljubitelje narave in aktivnega oddiha pričakuje Celjska koča, priljubljena izletniška in smučarska destinacija Celja. Na voljo so vam smučišče, hotel in restavracija, lahko pa se samo prepustite sončnim žarkom na drugi strani mestnega vrveža. Vabljeni tudi k obisku drugih turističnih atrakcij Celja. Več informacij o njih najdete na www. visitcelje.eu in www.celje.si.
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Kaj počne tukaj samuraj? Vzhodnoazijski predmeti v zbirki Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2022 Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, S prsti do znanja, igrače in igre za otroke s slepoto in slabovidnostjo; do 31. 1., Lepo mesto: 150 let Turističnega in kulturnega društva Celje; do 28. 2. ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Celjski mladinski center, kavarna: razstava svetlobne instalacije Tine Drčar Ujeta resničnost; do 31. 1.
Knjižnica Šentjur: razstava IV. Ipavčeva paleta - Josip Ipavec, DLU Rifnik Šentjur; do 8. 2.; ogled možen v obratovalnem času knjižnice
TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega Pri Pivnici Savinja Laško: razstava 60 let Hortikulturnega društva Laško; do 15. 2. Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: razstava Maki in abstrakcija šahovnice avtorja Zlatija Praha; do 23. 1. F bunker Velenje: Zimski motivi, fotografska razstava velenjskega fotografa Volbenka Pajka, do 31. 1.
Podhod pošta Velenje: razstava MPT praznuje; do konca januarja Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 31. 1.
Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest, fotografska razstava fotografij Velenjskega gradu; do marca 2022 Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče: Ustvarjeno doma 2021, razstava tiskovin in zgoščenk iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki; do 8. 2. Knjižnica Velenje, sončna stena: razstava 48. Mala Napotni-kova kiparska kolonija; do 31. 1. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: razstava Mohorjevi koledarji iz zbirke Janeza Oseti-ča; do 31. 1.
Knjižnica Velenje, mladinska
soba: Pod pretvezo, razstava plakatov Anje Klinc; do 31. 1. Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralka meseca: Tanja Sajovec; do 31. 1. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Sreča je ..., razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 31. 1.
Park velenjskega gradu: razstava Jaslice; do 31. 1.
Muzej na velenjskem gradu:
Praznični strip in voščilnica, razstava otrok iz vrtcev in šol Šaleške doline; do 31. 1. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 1. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani -Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 1.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 1.
Muzej premogovništva Slovenije, muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 1. Avla Mestne občine Velenje: Mi smo kultura, fotografska razstava projekta avtorja Jerneja Čamplja; do 10. 2.
Galerija Mozirje: fotografska razstava Ob 25. obletnici Slovenskega društva Hospic, avtorja Matije Tomca; do nadaljnjega
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoatelje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Tehar-jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk
Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur.com Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne razstave so istrska polja
Muzej na Velenjskem gradu:
Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad Mestni štadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje
Hotel Paka Velenje: 20 let po-
slovno-konferenčnega hotela Paka
Spominski center 1991 Velenje:
Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti
Šolski center Velenje, B-stavba:
Veščina, šport, umetnost, način življenja?
Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni
Razstavišče Vile Rožle Velenje:
Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mladega mesta
Knjižnica Velenje - osrednje
razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška
Podatkeza napovednikje zbralaTea Podpečan.

radio celie
Naložite si aplikacijo in nas spremljajte, kjerkoli ste.
I Dnevne novice
Nož v hrbet Ljudmili Novak
= Družba 01 dan
Civiliziran divjak s kitaro in z »motorko«
= Družba 01 dan
V
Kam ie izginilo 16
ejr REPUBLIKA SLOVENIIA
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOI IN TEHNOLOGIJO	IflSKLAD
zdelavo spletnih strani in mobilne aplikacije sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing
Požar uničil stanovanje
J SLOVENSKI V* PODJETNIŠKI Г
s
t>
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM:
SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in
fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
FOTO TEDNA
Leta so samo številka.
Foto: SHERPA
Moje ime je D, vitamin D
Foto: Andraž Purg - GrupA
Tednikove ^zgodbe
Št. 3/ Leto 77 / Celje, 20. januar 2022
Se spomnite Atomskih toplic?
str. 28-29
Sestrska navdušenost Janez Tasič, zdravnik V Laškem praznujejo nad citrami str. 30-31 s srčnim poslanstvom leto planinstva str. 36-37
26
INTERVJU
Valentina Plaskan, voditeljica, novinarka, igralka in imitatorka
Največji izziv ji predstavljajo
imitacije politikov
Polzelanka, ki zadnja leta živi v Ljubljani, se nadvse dobro znajde pred televizijskimi kamerami in radijskimi mikrofoni. Naj bo kot voditeljica osrednje pogovorne oddaje Osebno z Valentino Plaskan na Planetu TV ali kot imitatorka v oddaji Radio Ga Ga. Marsikdo še vedno ni pozabil njenega lika Gabi v nadaljevanki Ena žlahtna štorija. Kot pravi Plaskanova, se v vsako delo, ki ga opravlja, poglobi in ga do potankosti naštudira. Pri tem ji zagotovo pride prav poznavanje psihoterapije, ki jo je nekaj časa vzporedno študirala ob študiju na AGRFT.
SPELA OZIR
»Vse stvari, ki jih počnem, so zelo povezane, prepletene. Pred leti sem bila osredotočena predvsem na igro, a je na koncu dneva prišel občutek, da nekaj manjka. Zdelo se mi je, da kot >zgolj< igralka ne morem v polnosti živeti v skladu s tem, kar čutim, da je moj pravi smisel. Zaželela sem si več kot zgolj nastopati pred kamero in oživljati značaje, ki sem jih igrala. Vedno bolj je v meni rasla želja po razumevanju zgodbe resničnih ljudi in dogajanja na terenu ter po tem, da bi bila še pristnejša in verodostojnejša,« pravi Valentina Plaskan, ki se je z novinarstvom vzporedno ukvarjala ves čas, a nikoli ni bilo časa, da bi bilo na prvem mestu. Ko se je to na neki točki spremenilo, se mu je z veseljem v celoti posvetila.
Dve leti in pol ste bili novinarka in voditeljica osrednje informativne oddaje na Planetu TV. Od novembra ste voditeljica oddaje Osebno z Valentino Plaskan. Zagotovo je to korak naprej v vaši televizijski karieri.
V vlogi novinarke in voditeljice informativnega programa sem zelo uživala. Sem namreč deloholik in obenem zelo radovedna. Zanimajo me zgod- / be, ki spreminjajo naše dojemanje sveta, kot ga poznamo. Posame-
»Satira je tako J postala eno najučinkovitejših sredstev, ki razkriva neznosno banalnost in lahkost manipuliranja in laži, ki se dogajajo vsem na očeh, a smo se jih kolektivno naučili brisati iz spomina, še preden bi si jih dobro zapomnili.«
znik, ki ne da skozi novinarskega »drila«, kot imenujem pripravljanje dnevnih televizijskih novic, ko je treba biti ves čas na preži in se v trenutku odzvati na dogajanje, zagotovo težje razume novinarstvo. Takšen tempo in pritiske oseba sicer zelo težko zdrži dolgo, zato ima to delo omejen rok trajanja. Vse izkušnje, ki sem jih pridobila, mi zelo koristijo pri ustvarjanju pogovorne oddaje. V njej imam možnost, da posameznike, ki tako ali drugače vplivajo na naš vsakdan, sprašujem o stvareh, ki se mi zdijo pomembne. Obenem sem namreč tudi urednica, kar ima seveda ogromno plusov, hkrati s sabo nosi tudi izdatno odgovornost in ogromno dela.
Koga ste do zdaj že gostili v oddaji?
Oddajo smo na začetku letošnjega leta nekoliko razširili, dobila je nov termin ob nedeljah, in sicer ob uri, ko televizijo gleda največ ljudi.
Po novem v oddaji gostim dva gosta. Gre za vsem znane javne obraze, od uspešnih gospodarstvenikov, znanstvenikov, strokovnjakov,
ki premi-
kajo meje možnega, do politikov, ki tako ali drugače dnevno upravljajo naše življenje, na vroči stol povabim tudi estradnike. Do zdaj sem se na primer pogovarjala z enim najbogatejših Slovencev Jocom Pečečnikom, s prekmurskim trubadurjem Vladom Kreslinom, s prvim obrazom boja z epidemijo pri nas, z epidemiologinjo Matejo Logar, z z Michelinovo zvezdico okrona-nim chefom Tomažem Kavčičem in s številnimi drugimi. Vsebinsko se vedno zelo poglobim, rada najdem zgodbe, ki jih ljudje še ne poznajo, zato grem na teren, kjer se pogovarjam z ljudmi, ki mi zaupajo stvari, ki jih zgolj z brskanjem po spletu ne bi mogla najti. Največ časa mi zagotovo vzame perfekcionizem. Zgodi se, da delam tudi sedem dni v kosu.
Kaj je po vašem mnenju pri tem najbolj naporno?
Poseben zalogaj so usklajevanja s sogovorniki - od termina do vsebin, o katerih bi oziroma ne bi govorili. Kar je tudi razumljivo, smo v občutljivem času, ko človek včasih dobi občutek, da so nekatere misli in besede postale prepovedane. Eno je nekoga dobiti za kratko izjavo o neki temi, ki je njegovo področje, nekaj povsem drugega je pridobiti sogovornika za daljši intervju, razmišljanje. Opažam, da se številni zelo bojijo odpreti glede tem, ki v javnosti dvigajo prah in razdvajajo. Po eni strani imajo vsi svoje mnenje in za kamero včasih celo zelo ostro komentirajo tudi pereče teme. Ko dobijo priložnost, da to povedo pred vsemi in za tem tudi stojijo, se zgodi, da stopijo korak nazaj. Velikokrat se pred oddajo pogovarjam z gosti, ki izpostavijo marsikateri kritičen pogled na kakšno stvar, ko se prižgejo kamere, tega ne želijo izreči na glas. Na žalost opažam, da živimo v državi, v kateri se številni,
»Ljudem je zabavno, ko vidijo, kako se posamezniki, ki se doživljajo kot pomembne, jemljejo (pre)resno. Največji izziv so mi zaradi tega
imitacije politikov, s katerimi se v naši poslušalci najbolj poistovetijo in so dnevno pod drobnogledom javnosti.«
ki imajo veliko povedati, bojijo nestrpnosti in svoja razmišljanja raje zadržijo zase.
Vam je morda kdaj v preteklosti zaradi vašega dela kdo že grozil?
Zgodilo se je, da mi je nekdo na družbenih omrežij pošiljal podobe pištol, nekajkrat me je pričakal tudi na dogodkih, ki sem se jih udeležila. Na njegova sporočila se nisem odzivala. Ker kar nekaj časa ni odnehal, sem se obrnila na policijo. A ker ni šlo za neposredno grožnjo, so mi možje v modrem povedali, da imajo zvezane roke. Predlagali so mi, naj ga blokiram. Zgodilo se je, da se je nekoč celo pojavil pred plesnimi vajami. Kar zmrazi me, ko se spomnim teh dogodkov.
Spet druga nenavadna zgodba je bila, ko so naju s snemalcem na terenu zasledovali. Pripravljala sem prispevek o nekaterih spornih poslih pri večjem infrastrukturnem projektu pri nas. Tudi v tem primeru se je na srečo vse dobro končalo. Nekaj je bilo tudi neprimernih komentarjev politikov, ki si želijo v medijih zgolj všečne predstavitve. Včasih se zgodi, da če ne slediš njihovemu promocijskemu vzorcu, začutiš jezo, zaradi česar se sicer nisem nikoli počutila ogroženo.
Kot študentki psihoterapije vam tovrstno znanje najverjetneje še posebej prav pride
pri delu.
Psihoterapijo sem vpisala vzporedno z magisterijem iz govora na AGRFT, a mi zanjo trenutno zmanjkuje časa. Zagotovo to še ni končana zgodba, takšna znanja me bogatijo in navdihujejo ter mi izdatno koristijo pri delu. Že od nekdaj me namreč zanimajo človeška psiha, duša, naši vzvodi delovanja, zakaj nekaj delamo in zakaj nečesa nikakor pod nobenim pogojem ne bi storili. Vse to se prepleta v tem, kar počnem.
Verjetno se zaradi tovrstnega ozadja lažje poglobite v zgodbe ...
Zagotovo je to še eden od mehanizmov, ki mi omogoča neko drugačno točko razumevanja in sprejemanja. Z iskrenim veseljem prisluhnem tistemu, kar morda na prvi pogled ostaja skrito. Ljudje smo namreč lačni dobrih, zapletenih zgodb, iz katerih črpamo navdih. V srednjem veku so v krčmah, ki so bile stičišča, kjer so se ljudje srečevali in izmenjevali informacije, z velikim zanimanjem prisluhnili potujočim trgovcem, ki
INTERVJU
27
so v kraj prinesli najrazličnejše novice. Kasneje so to vlogo prevzeli mediji. Čeprav so nekatere oblike medijev v zatonu, njihove vsebine niso. Spreminjajo se le načini njihovega sporočanja. Lačni smo dobrih zgodb in mislim, da se to ne bo končalo, dokler bo obstajalo človeštvo.
Kaj vas pri delu najbolj vrže iz tira?
V vsebinskem smislu nikoli ne ostanem brezbrižna do krivic, ki se dnevno dogajajo ljudem, ki zanje niso popolnoma nič krivi. Grozljivo je spremljati, kako neizprosen sistem včasih posrka vase in v svojih zobeh zmelje povsem nedolžna življenja, celo otroška. In še huje je videti, kako nepomembni s(m)o včasih v očeh družbe posamezniki, ki nimajo pravih priimkov ali zvez. Takšne tragične zgodbe me najbolj bolijo.
Na takšne in še vrsto drugih nesmislov opozarjate v oddaji Radio Ga Ga, kjer si kot imita-
smo lahko videli do zdaj skoraj nepredstavljive stvari, ki bi morale posameznike »odnesti« z določenega položaja, a se večkrat ni zgodilo nič. Satira je tako postala eno najučinkovitejših sredstev, ki razkriva neznosno banalnost in lahkost manipuliranja ter laži, ki se dogajajo vsem na očeh, a smo se jih kolektivno »naučili« brisati iz spomina, še preden bi si jih dobro zapomnili.
V oddaji imitirate več znanih oseb - Sa-vino Atai, Aleksandro Pivec, Tanjo Žagar, Tanjo Fajon, Melanio Trump, celo Zdravka Počivalška ... V vlogi katere najbolj uživate?
Vsak lik je po svoje zelo zanimiv. Težko bi rekla, v katerem najbolj uživam. Vsak ima svoje posebnosti in kvalitete. Ljudem je zabavno, ko vidijo, kako se posamezniki, ki se doživljajo kot pomembne, jemljejo (pretesno. Največji izziv so mi zaradi tega imitacije
»Ob študiju vloge sem se tako vživela, da sem dan pred snemanjem celo zares čutila krče v predelu rodil. Kar me je osupnilo. To je še en dokaz, kako pomembno vlogo v našem življenju igra naša psiha.«
»Čeprav so nekatere oblike medijev v zatonu, njihove vsebine
•	J»	• • •	I	V« •	V	•	I v •
niso. Spreminjajo se le načini njihovega sporočanja. Lačni smo dobrih zgodb in mislim, da se to ne bo končalo, dokler bo obstajalo človeštvo.«
torji privoščite marsikaterega politika. Kako se je začelo vaše sodelovanje s Sašem Hribarjem?
Najprej bi rada poudarila, da me nikoli nista zanimala imitiranje in tovrstno nastopanje. Sašo Hribar mi je po spletu okoliščin ponudil sodelovanje v svoji ekipi. Bilo mi je v veliko čast. Radio Ga Ga je pač kultna oddaja, ki jo pozna in s katero je odraščal marsikateri Slovenec. Saša Hribarja in njegovo neusahljivo ustvarjalnost zelo spoštujem. Je eden redkih, ki si upa vedno nastaviti kritično ogledalo tudi tistim, ki so na oblasti, ne glede na to, ali prihajajo z levega ali desnega političnega pola. Najprej sem se vživela v lik Tanje Žagar, ki sem jo nekaj časa posnemala po telefonu. Sodelovanje je se je okrepilo do te mere, da me je povabil v studio. Rekla sem, zakaj pa ne. To je bil tudi izziv drugačne vrste. Do takrat so bili poslušalci vajeni le »moške ekipe«. Priznati moram, da predvsem kakšnemu poslušalcu ni bilo povsem vseeno, da je zdaj v skupini tudi ženska. Z drugimi imitatorji sem se dobro ujela, tudi poslušalci so se navadili name.
Zakaj imajo po vašem mnenju poslušalci tako radi Radio Ga Ga?
Občudujem Saša, kako zna vse informacije, ki jih dnevno spremljamo, humorno in obenem kritično zapakirati. Kot družba smo razdeljeni kot že dolgo ne, na eni strani popolna apatija, na drugi agresija in nesprejemanje drugače mislečih. Pred nami lahko dobesedno kradejo in manipulirajo, a se ne spremeni nič. Še posebej med pandemijo
politikov, s katerimi se naši poslušalci najbolj poistovetijo in so dnevno pod drobnogledom javnosti. In ko to postaviš v namišljen kontekst, se satira piše kar sama. Za imitatorja je to velik izziv, ker mora kljub situacijski komičnosti ostati strašno resen in zgodbo peljati naprej, se ne ustaviti in ne zapasti (preveč) zgolj v improvizacijo. Povsem drugače je na drugi strani delati z likom Tanje Žagar, ki se že v javnosti veliko smeji in je sproščena.
Ste tudi igralka. Gledali smo vas lahko v različnih filmih in serijah. Na katere vloge ste do zdaj najbolj ponosni?
Ena je lik neuravnovešene Gabi v nadaljevanki Ena žlahtna štorija. Igralcu največji izziv predstavlja negativen lik. Pretirano pozitivni in prijazni značaji so zanimivi in niso. Seveda je lepo, da je tvoj lik všeč gledalcem, da ga imajo »radi«, a igralski presežki se ponavadi zgodijo pri likih, ki so večplastni. In ponavadi, če ne gre za res klišejske like, je tako. Na snemanju so mi fantje iz snemalne ekipe rekli, da ko pridem jaz, vedo, da bo drama, ker so bili prizori z mano vedno adrenalinski in nepredvidljivi. To mi je bilo všeč.
Velik izziv mi je bila tudi vloga v celovečerni kriminalni drami Anina provizija, kjer sem igrala nosečnico, ki je med filmom rodila. Kot triindvaj-setletnica sem imela kar nekaj treme, ker najprej nisem vedela, kako se lotiti oblikovanja značaja, da bo tako zahteven prizor odigran prepričljivo. Za vlogo sem se ogromno pripravljala. Ob študiju
vloge sem se tako vživela, da sem dan pred snemanjem celo čutila krče v predelu rodil. Kar me je osupnilo. To je še en dokaz, kako pomembno vlogo v našem življenju igra naša psiha. Z njo si lahko povzročimo veliko dobrega in slabega.
Pred vami je pesniški prvenec. Za kakšno pesniško zbirko bo šlo? Kdaj in kakšne pesmi bodo objavljene v njej?
Zbirka, ki bo opremljena s QR-kodami, kar pomeni, da bo ob vsaki pesmi še zvočna predstavitev, je tik pred izidom. Pri meni zelo ljubi založbi Beletrina bo izšla v prihajajočih tednih. Nosi naslov Stena srca, kar zelo slikovito opiše, iz kakšne tkanine so stkane pesmi v knjigi. Del pesmi je zelo fragmentiranih, odsekanih in hladnih. Tovrstnim občutkom smo bili v veliki meri priča v zadnjih dveh letih, ki ju je zaznamovala ena najtežjih zdravstvenih kriz v zgodovini. V nadaljevanju se na podoben način lotim secira-nja srca, čustev. V zbirki so svoje mesto našle tudi pesmi iz mojega zgodnejšega obdobja, ki sem jih napisala v zadnjem desetletju. Zanimivo je namreč opazovati duh časa, ki se zrcali v objavljenih besedilih. Ta ne nazadnje odsevajo moj razvoj, moje levitve. Iz dneva v dan namreč rastemo v tem in s tem, kar počnemo. Naša dejanja nas zaznamujejo. Če hranimo pravega volka, postajamo vedno bolj domači v svoji koži, kar je namen vsega duhovnega.
Na družbenih omrežjih lahko večkrat zasledimo posnetke vašega pasjega prijatelja. Verjetno si na sprehodih z njim zbistrite misli po napornem delu ...
Vedno sem se imela za bolj mačjega človeka, zato do Lime nisem imela nobenega psa. Hrti so se mi že od nekdaj zdeli nežni, mirni in elegantni. Namesto da bi egoistično kupila mladiča, sem se odločila, da bom v svoj dom sprejela »upokojenega« dirkalnega hrta. Limo sem v začetku epidemije posvojila iz Irske. Postopek je zaradi vseh protokolov trajal kar nekaj časa. Na Limo, ki je bila stara dve leti, ko sem jo dobila, sem čakala več kot tri mesece. Ta čas sem izkoristila, da se sem se nanjo dobro pripravila, kajti hrti so precej posebni, izredno čustveni in občutljivi. Ko sem se na začetku z njo odpravila na sprehod, ni znala niti hoditi po koreninah na Rožnik. V dveh letih, odkar mi je dano z njo deliti svoje življenje, se je lepo navadila. Zdaj gre brez težav tudi v gore, celo na
dvatisočake. Obe sva zelo navdušeni nad tekom in tečeva vsak dan.
Prihajate s Polzele, medtem ko zadnja leta živite v Ljubljani. Kako pogosto se vračate v Spodnjo Savinjsko dolino?
Trudim se, da odhajam na obisk k domačim, a to ni tako pogosto, kot bi si želela. Pogrešam predvsem pokrajino in bližino gozda, kamor se zelo rada odpravim na sprehod. Zanimivo naključje, ki kaže, kako nas naše korenine spremljajo, kamorkoli se obrnemo, je, da je spremni intervju v moji knjigi napisala Polzelanka, pesnica Glorjana Veber, s katero sva se spoznali, ko sem vodila eno od proslav ob kulturnem prazniku na Polzeli. Kje se vidite čez deset, morda dvajset let? Nikoli nisem gojila strogo izrisanih podob, kako naj bi bilo moje življenje videti nekoč, a imam jasno opredeljene občutke, ki jih želim takrat doživljati. To je izpolnjenost v prepletu mojega poklicnega in zasebnega življenja. Zagotovo se želim še bolj posvetiti poučevanju govora, javnega nastopa, coachingu, s čimer sem se precej ukvarjala že pred epidemijo, medtem ko se je to v času korone pomaknilo v ozadje. Razmišljam, kako ljudem, ki želijo rasti na tem področju, ponuditi celosten trening, s katerim bi posameznik razumel vse zakonitosti glasu, kako ta biva v telesu in kako pomembno je to pri naših dnevnih javnih nastopanjih, pred poslovnimi partnerji, v šoli ali celo družini. Vse to zahteva določene veščine, če se želimo z drugimi čim bolj učinkovito sporazumevati. Tovrstno poučevanje me zelo osrečuje. Dragocen mi je odziv učencev, ki pravijo, da jim nihče ni znal tega pojasniti tako preprosto. Lepo je, ko vidiš, da si jim pomagal, da se vidijo v drugačni luči. Številni svoj glas namreč »uporabljajo« nepravilno, tako da ne podpira celostne predstave o telesu. Pomembno je vedeti, da ga vedno lahko uporabljamo tako, da bo z leti zvenel bolje in ne slabše. Nekateri devetde-setletniki imajo kljub letom čudovit glas, ker so ga znali prav uporabljati. Lahko zorimo, ne pa ostarimo.	Foto: Planet TV, osebni arhiv
»Grozljivo je spremljati, kako neizprosen sistem včasih posrka vase in v svojih zobeh zmelje povsem nedolžna življenja, celo otroška.«
28
REPORTAŽA
»Ljudske toplice« v Harinih Zlakah okoli leta 1957
v * Ц ' • K "У J*
ш W\	^цјј
tudi glas ljudi, ki jim je voda pomagala. Zato je v »ljudske toplice« prihajalo vedno več kopalcev. Leta 1957 se je tam dnevno kopalo do tisoč kopalcev, ob nedeljah še enkrat več. V bazenu, velikem
Mateja Žagar: »V prejšnjem stoletju so ženske pozimi prale perilo v topli mlaki, ki je tekla pod zemljo na slovenski strani in prihajala na površje v Harinih Zlakah na Hrvaškem. Med domačini je bilo znano, da voda pomaga pri celjenju ran, zato so se v njej tudi kopali.«
samo 46 kvadratnih metrov, se je naenkrat stiskalo tudi do 260 ljudi. Tam so dober odziv beležili kljub temu, da je bil Podčetrtek težko dostopen. »Ceste so bile slabe, veliko
Se še spomnite Atomskih toplic?
Z vodo tlakovali svojo prihodnost
Domačini Podčetrtka so od nekdaj uporabljali tople vrelce v kraju. Ko so v njih prali perilo, so opazili, da se jim rane bolje celijo in da voda blaži nekatere njihove bolečine. Glas o njeni zdravilni moči se je širil in kmalu je v tako imenovanih »ljudskih toplicah« zdravje iskalo tudi tisoč kopalcev dnevno. Voda, ki so jo zaradi radioaktivnih lastnosti označili kot atomsko, je domačinom obetala svetlejšo gospodarsko prihodnost. Zanjo in za razvoj zdravilišča so si prva leta prizadevali predvsem člani turističnega društva. Na to obdobje bo celo leto opozarjala razstava na prostem, ki je na ogled v Podčetrtku.
TINA STRMCNIK
»Podčetrtek je znan turistični kraj. Prav se mi zdi spomniti na začetek zdraviliškega razvoja, za katerega so zaslužni tamkajšnji obča-
ni.« Tako pravi bibliotekarska pomočnica Mateja Žagar iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Ker mineva petdeset let, odkar so domačini upravljanje
Atomskih toplic predali v roke večjemu vlagatelju, je s turističnim društvom zasnovala razstavo o začetkih turistične dejavnosti v kraju.
Ta je bil pred drugo svetovno vojno dobro razvit. V sosednji Rogaški Slatini je takrat cvetel turizem in mnogi obiskovalci so radi hodili v pod-četrtške gostilne na domače klobase, salame in vino. Številni gostilničarji in obrtniki so dobro služili in lepo živeli. Druga svetovna vojna je vse to spremenila. Domačini so ponovno razmišljali, kako bi prišli do denarja za preživetje. Ena od idej je bila, da bi si boljšo prihodnost zagotovili s pomočjo zdravilne vode, ki je bila med njimi znana
in priljubljena že stoletja. Na površje je prihajala v naselju Harina Zlaka, ki je danes na hrvaški strani meje.
Voda močnejša od slabih cest
Pobudnik zdraviliškega turizma je bil župnik Friderik Sternad, ki je bil odličen naravoslovec in dober poznavalec geologije. Čeprav je prihajal iz Slovenskih goric, je kraj,
Že leto po odprtju nove pridobitve, lesenega bazena, so v Atomskih toplicah našteli več kot dvajset tisoč kopalcev.
kjer je služboval, z leti vzljubil kot svoj dom. Prizadeval si je za njegov napredek, zato je številne možnosti iskal v njegovih naravnih lepotah in danostih. Leta 1935 je začel podrobneje raziskovati tople vrelce. Voda, ki je prihajala iz njih, je blagodejno vplivala na bolečine pri revmatizmu in na celjenje ran. Sternad je ugotovil, da je topliška voda radioaktivna in zdravilna, zato je njeno izkoriščanje povezal z razvojem zdraviliškega turizma.
O zdravilni vodi so poročali številni časopisi, širil se je
Mateja Žagar: »Med obema vojnama je na nenavadne >ljudske toplice< pri Podčetrtku v Slovenskem poročevalcu opozoril profesor Pavel Strmšek iz Kristan Vrha. Nek romunski inženir je že skoraj začel graditi termalno kopališče, vendar mu je načrte preprečila druga svetovna vojna.«
ljudi je to odvrnilo od vožnje. A najbolj pogumni in vztrajni so našli pot do cilja,« je dejala Zagarjeva.
Pod taktirko društva
Pred drugo svetovno vojno so bila v Podčetrtku zelo dejavna različna društva. Domačini so že leta 1905 ustanovili turistično-olepševalno društvo, ki je skrbelo za lepo okolico in lepo urejen trg. Omenjeno društvo so obudili
Mateja Žagar iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah je razstavo pripravila v sodelovanju s Turističnim društvom Podčetrtek. To je ob 110. obletnici delovanja zbralo informacije v brošuri. O zgodovini Atomskih toplic priča veliko prispevkov, z gradivom ji je pomagal tudi Aleksander Renier, sin nekdanjega upravnika Atomskih toplic. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
REPORTAŽA
29
Pogodbo o upravljanju in nadaljnjem razvoju Atomskih toplic so na božični dan, 25. decembra 1971, podpisali predsednik Občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, predsednik Turističnega društva Podčetrtek Franc Renier in direktor TTG Ljubljana Janko Kušar.
po vojni, ko so bile njegove poglavitne naloge urejanje kraja, pospeševanje turizma in dvig kulturne ter gospodarske ravni Obsotelja. Ena od nalog je bila seveda ureditev kopališča.
Gonilna sila vseh dejavnosti je bil predsednik društva Franc Renier. Njegova najožja sodelavca sta bila ravnatelj tamkajšnje osnovne šole Jože Brilej in učitelj Rudi Lešnik. Ob vedno večjem številu gostov so spoznali, da bo treba vlagati v napredek. Po besedah Žagarjeve so poskrbeli za nove vrtine, za analizo in
prazniku Občine Šmarje pri Jelšah 9. septembra 1966 so v Podčetrtku slovesno odprli prvi bazen in namenu predali Atomske toplice. Te je vsak dan obiskalo več turistov iz Slovenije in tujine. »Bazen je bil lesen, a je bil vseeno veliko večji kot prva >mlaka< v >ljudskih toplicah<,« je pojasnila avtorica razstave. Prvi upravnik Atomskih toplic je bil Franc Renier, Jože Brilej in Rudi Lešnik sta skrbela za promocijo. Skupaj so postavili prve temelje sedanjega razcveta zdraviliškega turizma in kraja.
»Ko so domačini spoznali, da turizem predstavlja dobre gospodarske možnosti, so se lotili preurejanja hiš, urejanja sob za goste in lepšanja okolice.« Tako navaja glasilo, ki je izšlo ob 110-letnici delovanja TD Podčetrtek.
preglede vode. Začeli so načrtovati nov bazen.
Slovenski etnolog dr. Boris Kuhar je leta 1956 v Slovenskem poročevalcu zaradi radioaktivne vode kopališče poimenoval Atomske toplice. Ime je bilo všeč članom turističnega društva, zato so ga obdržali.
Temelji sedanjega
razcveta
Turistično društvo je poskrbelo, da so v kopališče iz različnih krajev vozili avtobusi, čeprav so bile ceste še vedno slabo vzdrževane. Dostop se je močno izboljšal leta l958, ko je v Podčetrtek pripeljal prvi vlak. Ob občinskem
Že leto po odprtju nove pridobitve so v Atomskih toplicah našteli več kot dvajset tisoč kopalcev. Denar, ki ga je društvo prejelo od prodaje vode, vstopnic za kopanje, pobiranja parkirnin, oddajanja garderob in iz naslova turistične takse, so člani društva vlagali v ponudbo. Ob bazenu so leta 1968 postavili lesene barake, ki so služile kot slačilnice in garderobe ter prostor za težje bolnike. Uredili so pivnico s termalno vodo. Slednjo so s pomočjo železnice pošiljali po vsej tedanji Jugoslaviji. »Najbrž so na začetku mislili, da bodo s prodajo vode uspešni tako kot v sosednji Rogaški Slati-
»II 111
ni. Vendar so to podjetniško idejo sčasoma opustili. Danes lahko gostje tovrstno vodo pijejo v Temah Olimia,« je dejala Žagarjeva.
Svež denar, nov zagon
Prizadevni člani turističnega društva so v Atomske toplice vlagali vso svojo energijo. V letu 1971 so prodali stotisočo vstopnico za kopanje. Vendar zaradi vedno več gostov v na-
slednjih letih niso več zmogli zagotavljati vsestranske ponudbe, ki bi prispevala k ustreznemu razvoju zdravilišča. Pokazale so se potrebe po zagotovitvi zdravstvene službe, gostinske ponudbe in namestitev. Kopališče je sčasoma letno obiskovalo že približno petdeset tisoč gostov. Lesen bazen je ob vedno več kopalcih postal premajhen.
Društvo je začelo iskati vlagatelja, ki bi zdravilišču
omogočil svetlo prihodnost. Na mizi je imelo več ponudb, odločilo se je za sodelovanje s Podjetjem za turizem, transport in gostinstvo (TTG) Ljubljana, ki je bilo del Slovenskih železnic. Z njim je pogodbo o upravljanju zdravilišča Atomske toplice podpisalo na božični dan leta 1971.
Novo podjetje, v katerem so priložnost za zaposlitev dobili številni domačini, je takoj začelo graditi nov po-
R H Ji , .
P-O D O-
krit bazen. Ta je lahko goste sprejemal celo leto. Med prvimi naložbami je bila gradnja sodobnega hotela z dvesto ležišči, bazenom in s prostori za terapije. Ob odprtju hotela Atomske toplice, ki je danes znan kot hotel Breza, je sloveče zdravilišče obiskal predsednik takratne skupne države Jugoslavije Josip Broz Tito.
Foto: Arhiv Knjižnice Šmarje pri Jelšah
Hotel Atomske toplice je danes znan kot Hotel Breza. Zdravilišče se je leta 2000 preimenovalo v Terme Olimia
30
GLASBENICI
Neli in Karmen Zidar Kos sodita med najuspešnejše slovenske citrarke, saj sta dosegli tako na državnih kot mednarodnih tekmovanjih za citre in orgle najvišja priznanja in ocene. Redno se umetniško udejstvujeta pri različnih festivalih, projektih, seminarjih in koncertih kot solistki oziroma v različnih komornih sestavih ter kot sestrski duo. (Foto: Aljoša Videtič)
Neli in Karmen Zidar Kos med poučevanjem in koncertiranjem
Citrarski navdušenki
Odraščali sta na Ponikvi pri Žalcu v družini z bogato glasbeno tradicijo, zato sta imeli že od malega močno podporo pri razvoju svoje nadarjenosti za igranje na glasbila in za petje. Starejša Neli Zidar Kos se je že učila igrati klavir, ko so jo pritegnile citre in kasneje še orgle. Tri leta mlajša Karmen je posnemala starejšo sestro in uspešno zastavila svojo glasbeno pot. Po končani glasbeni gimnaziji sta študirali v Nemčiji in danes sta priznani učiteljici citer v različnih glasbenih šolah, kjer za to glasbilo navdušujeta mlade. Za njegovo širšo priljubljenost skrbita tudi na različnih koncertih, saj nastopata kot duo. Konec minulega leta sta bogati beri dosežkov dodali še zgoščenko, kjer je ob poslušanju štirinajstih božičnih melodij v različnih glasbenih zvrsteh mogoče spoznati, koliko možnosti nudijo citre.
TATJANA CVIRN
Njuna starša sta imela rada glasbo. Mama izhaja iz družine Kos, kjer se je veliko pelo in igralo. Družinski člani so vsako leto nastopili na prireditvi Družina poje v Andražu in tradicijo še vedno ohranjajo mlajši rodovi.
Na Ponikvi pri Žalcu, od koder izvira družina Kos, je etnološki muzej o delu in življenju v kraju. Med drugim so v njem razstavljene tudi citre maminega strica Stanka Kosa, medtem ko je njun dedek igral v tamburaškem sestavu. Neli so ob ogledu muzeja pritegnile citre, ki
so bile takrat manj pogosto glasbilo. Ob učenju klavirja je začela obiskovati ure citer pri Citi Galič, nato se je po dveh letih vpisala v glasbeno šolo v Velenju, kjer jo je poučeval Peter Napret. Pri njem se je učila tudi Karmen, potem ko je njuna mama ugotovila, da tudi nje ne zanima le klavir, ampak je vedno z zanimanjem prisostvovala, ko je Neli vadila na citrah.
V	tujino in nazaj domov
Obe sta končali glasbeno gimnazijo z glavnim predmetom orgle, prva v Celju in druga v Velenju. Nato sta se vpisali na študij v tujini z glavnim predmetom citre in ga z odliko končali pri profesorju Georgu Glaslu v Visoki šoli za glasbo in gledališče München. »V Nemčijo sva šli zaradi profesorja in tudi zato, ker je München nekakšno citrarsko središče. Profesorja sva spoznali že v času srednješolskega izobraževanja na seminarjih in pri projektih. Navdušil naju je, saj je zakladnica znanj, izkušenj in je tudi zanimiv kot osebnost,« pojasnjujeta svojo odločitev.
V	tujini jima ni bilo vedno lahko, a delavnost in disciplina sta jima prinesli uspehe. Neli je orala ledino in pravi, da ji je na začetku pomagala starejša slovenska študentka. »Sicer pa moraš biti odgovoren in samostojen, da se znajdeš,« je prepričana in dodaja, da ji je tujina dala veliko in obisk priporoča tudi slovenskim študentom vsaj za nekaj časa. »Ugotovili bodo, da je tam sistem povsem drugačen, da je treba plačevati šolnino, da ni bonov za prehrano ...« Tudi sistem izpitov se na univerzi, kjer sta študirali, precej razlikuje od slovenskega, saj lahko študenti vsakega opravljajo le dvakrat. Če niso uspešni, se morajo posloviti od šole.
»Ob tem se moraš še sam znajti daleč od doma,« pravi Karmen, ki je, ko se je Neli vrnila domov, družbo Slovencev našla med tamkajšnjimi izseljenci v Slovenski katoliški župniji. Imeli so pevske vaje, peli so pri bogoslužjih, pripravljali prireditve ob različnih praznikih . Mnogi stiki so ostali še danes.
Če je Neli razmišljala, da bi morda ostala v tujini, za Karmen ni bilo nikoli dvoma: »Hvaležna sem za tistih pet let, ko sem bila v Münchnu, saj mi je to dalo širino, a vedno sem čutila, da sem tujka. V sebi sem nosila Slovenijo in sem se želela čim prej vrniti.«
Neli je v Sloveniji našla ljubezen in se vrnila. »Tujina je mikavna, veliko se dogaja, a vedno ostaneš tujec, četudi si najboljši. Nemci so zelo spoštljivi, urejeni, kar mi je bilo všeč. Potrebujejo čas, da te sprejmejo, a nikoli tako, kot če bi bil njihov.«
Veliko na cesti
Sošolci pri študiju citer so bili večinoma iz nemško govorečih dežel, kjer je to glasbilo zelo priljubljeno, medtem ko sta pri nas dekleti včasih na račun te svoje ljubezni slišali tudi kakšen neprimeren komentar. »To kaže na širino človeka in se s tem nisem ukvarjala,« pravi Neli. Ko so ju ljudje slišali igrati, so začeli drugače gledati na citre. Tudi sicer se je odnos do njih v zadnjih letih spremenil, meni Karmen, ki svoje znanje predaja tudi dijakom na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Ob tem poučuje še v javnih glasbenih šolah v Nazarjah in Sevnici, medtem ko se Neli vozi v Grosuplje in Domžale.
Vožnja je utrujajoča, ob tem je pouk popoldne, kar je ob družini in dveh majhnih otrocih, ki ju ima
Čas epidemije je omejil njune nastope, a kljub temu Neli in Karmen Zidar Kos pridno vadita. Marca se bosta predstavili v Žalcu v okviru citrarskega abonmaja.
g *
Foto: Aljoša Videtič
GLASBENICI
31
Neli: »Tujina je mikavna, veliko se dogaja, a vedno ostaneš tujec, četudi si najboljši. Nemci so zelo spoštljivi, urejeni, korektni, kar mi je bilo všeč. Potrebujejo čas, da te sprejmejo, a nikoli tako, kot če bi bil njihov.«
Neli, zahteven zalogaj. Karmen se je pet let celo vozila v Ribnico na Dolenjskem. Na srečo je lani dobila priložnost v Nazarjah. »Človek se deloma navadi, a pedagoški proces zahteva pripravo in kar nekaj časa. Pozimi je sploh težko. Ves dan sem bila od doma, a sem vožnjo izkoristila za razmislek o nekaterih stvareh, projektih, za poslušanje glasbe ...« razlaga Karmen.
Vaja dela mojstra
Citre se je danes mogoče učiti v tridesetih ustanovah po Sloveniji, študija tega glasbila pri nas še ni. »Igranja citer se učijo tako otroci, ki imajo dober posluh in dobre gibalne sposobnosti, kot drugi, ki imajo vsega tega malo manj in se ob vaji ter podpori razvijejo v dobre glasbenike,« ugotavlja Kar-
men. Učenje citer namreč ni čisto preprosto, na začetku bolijo prsti, z levo roko je treba igrati melodijo, kar je lahko težava. Otroke spodbujata tako, da igrata z njimi, ali tako, da se nekateri povežejo z brati in s sestrami v komorne zasedbe. Tudi starši so različni, eni imajo glasbeno znanje, drugi ne. So pa na koncu vsi navdušeni, ko slišijo svoje otroke na nastopih, koncertih ali na glasbenih tekmovanjih in seminarjih.
Pri urah se otroci učijo tudi slovenske narodne pesmi, ki jih danes mnogi ne znajo več. »To se mi ne zdi prav, treba je ohranjati slovensko izročilo,« je prepričana Neli.
Priznavata, da so današnje generacije otrok drugačne kot nekoč, da je glasbena šola za mnoge samo konjiček. »Z otroki pogosto vadim
tisto, kar bi morali opraviti doma,« ugotavlja Neli. Ob tem ne more biti napredka, kot bi pogosto želeli starši, ki imajo včasih želje, ki se ne ujemajo z otroškimi.
Naporno delo od doma
Med epidemijo je bilo najtežje, ko sta morali delati od doma. »Načrtovala sem, da bomo imeli eno uro na teden v živo in da mi bodo za drugo poslali posnetke, ki jih bom preposlušala. A se to ni izkazalo kot najboljša odločitev, saj je bilo lažje, da smo se obakrat videli vsaj na zaslonu. Tehnično dovršenost moraš pri takšnem pouku seveda dati na stran,« povzema izkušnje Karmen. »Ko je motivacija po nekaj tednih nekoliko padla, smo imeli razredne nastope, kar je bilo lažje izvedljivo. Ali pa sem otrokom dala na ogled najine koncerte ali kaj podobnega in smo naslednjič to razčlenjevali.«
Obe se strinjata, da pouk na daljavo ne more nadomestiti ure v živo. »Sploh pri prvošolcih so bile velike težave, še zlasti če so tudi starši brez glasbenega znanja. In še spletne povezave so včasih nagajale. Usklajevanje vseh obveznosti je bilo v družinah z več otroki težavno. Tudi ob mo-
Karmen: »Nekaj najlepšega je, če neguješ, kar ti je bilo dano.«
jih dveh je bilo delo od doma zahtevno,« se spominja Neli, ki jo v še tako težkih preizkušnjah vodi misel, da je treba vedno potegniti najboljše iz vsega. »Morda so se družine tako bolj povezale in so starši videli, kaj delajo otroci v šoli. Ob tem sem videla tudi, kakšne pogoje za vajo imajo učenci v domačem okolju, in sem potem razumela, od kod se pojavljajo nekatere napake
pri drži med igranjem. Naročili smo citrarske mize, saj so eni vadili celo na likalnih deskah.«
V večini šol si citre otroci lahko najprej izposodijo za nek znesek in šele kasneje, ko se vidi, da mislijo resno, lahko starši kupijo glasbilo.
Nastopi za promocijo
citer
Ker želita ob poučevanju tudi nastopati, je treba skrbeti za redno vadenje, kar zahteva čas in veliko
Žalcu zaigrali v okviru citrarskega abonmaja. Včasih sta veliko igrali tudi na zasebnih praznovanjih, česar zadnje čase ni, si pa seveda želita čim več nastopov.
Božična skrivnost
Minuli meseci so bili naporni tudi zaradi priprave njune prve zgoščenke, ki je izšla decembra. Božična tematika ni bila izbrana naključno. »Že od začetka sva nastopali v jami Pekel na prireditvi Božična
Karmen: »Ko sva bili majhni, sva bili pogosto pri stari mami, ker je bila mama v službi. Pomagali sva na kmetiji in bili pri vsem zraven. Niso naju zamotili s televizijo, kot je to pogosto danes. Bogato otroštvo sva imeli, kljub temu da nisva imeli enega starša in toliko igrač, kot jih imajo otroci danes.«
volje. Ob dopoldnevih lahko vadita, preden gresta k uram, sploh pred kakšnim koncertom je zagnanost še večja in tudi repertoar razširita z novimi skladbami. Ker imata podoben okus, se hitro ujameta glede izbora skladb. »Obstaja glasbena literatura za citre, nekaj je priredb, igrava tako ljudske kot narodnoza-bavne skladbe in popevke. Ob tem tudi zapojeva, Neli poje sopran, jaz pojem alt,« razlaga Karmen in dodaja, da želita na resnih koncertih predstaviti širok nabor različne glasbe, katere izvajaje omogočajo citre. Vsaj enkrat na mesec se skušata dobiti in preigrati skladbe, če ne gre, to opravita na daljavo. Neli namreč živi na Polzeli, Karmen pa v bližini domačih Studenc na Ponikvi.
Koncerti so večkrat organizirani v okviru slovenskega citrarskega društva, ki skrbi za razvoj citer, za njihovo prepoznavnost med ljudmi in prisotnost v glasbenih šolah. Neli zadnja leta predseduje društvu, Karmen ji pri tem pomaga. Nazadnje sta sestri nastopili prvo adventno nedeljo v Domžalah. Marca bosta v
Božična skrivnost se imenuje praznična zgoščenka, ki je izšla decembra in vsebuje štirinajst božičnih skladb različnih glasbenih zvrsti.
Prazniki so bili v družini vedno povezani s petjem in z glasbo, ki je bila spremljevalka tudi ob različnih drugih priložnostih. Neli (desno) in Karmen nadaljujeta tradicijo in svojo ljubezen do glasbe ter igranja na citre prenašata na mlajše. (Foto: Igor Rosina)
skrivnost in tako se imenuje tudi zgoščenka. Med študijem sva igrali na adventnih koncertih v Nemčiji. Seznam božičnih pesmi je bil vedno daljši. Ljudem je ta glasba všeč in tako sva se odločili za zgoščenko, ki je tudi nekakšen dokument časa in dodaten kamenček v mozaiku citar-ske glasbe,« opisujeta sogovornici razloge za božični projekt.
Zgoščenka je izšla pri založbi Ognjišče. Kljub temu da je nista mogli predstavljati na koncertih, sta prodali že veliko izvodov. »Mogoče bo letos uspelo in bova lahko šli med ljudi,« upa Neli in dodaja, da želita posneti še kakšno zgoščenko s slovensko in klasično glasbo. Ob tem je želja obeh, da bi kot učiteljici še naprej spodbujali otroke za igranje citer. »Ne vidiva se samo v koncertni karieri, veseli naju tudi učiteljsko delo, ob čemer ne smeva pozabiti na družino,« meni Neli. In družinske vezi so res trdne, saj dekleti še vedno sodelujeta pri ohranjanju pevske tradicije družine Kos. Vaje niso pomembne le zaradi petja, ampak tudi zaradi druženja v okviru širše družine. »Nekaj najlepšega je, če neguješ, kar ti je bilo dano,« ugotavlja Karmen, ki je tako kot Neli hvaležna za bogato otroštvo na podeželju, kjer ni bilo veliko igrač, a sta pri pomoči dedku in babici dobili bogato življenjsko popotnico - delavnost, poštenost in spoštovanje starejših ter seveda veselje do glasbe.
Foto: osebni arhiv
Neli: »Morda so se družine v času pouka na daljavo bolj povezale in so starši videli, kaj delajo otroci v šoli. Ob tem sem videla tudi, kakšne pogoje za vajo imajo učenci v domačem okolju, in sem potem razumela, od kod se pojavljajo nekatere napake pri drži med igranjem. Naročili smo citrarske mize, saj so eni vadili celo na likalnih deskah.«
Na zgoščenki Božična skrivnost je predstavljenih štirinajst slovenskih in tujih božičnih pesmi oziroma skladb različnih glasbenih zvrsti. Citre so predstavljene v različnih vlogah: kot preprosto, ljudsko glasbilo, kot virtuozno, koncertno glasbilo, kot akustično glasbilo za spremljavo vokalu in kot del glasbene zasedbe. Skladbe sta posneli pri Boštjanu Čuvanu (Coney Multimedia), aranžmaje božičnih pesmi je napisal Tomaž Kozovinc.
32
PORTRET
Prim. dr. Janez Tasič, eden najuglednejših kardiologov v Sloveniji
Zdravnik s srčnim poslanstvom
»Človeka moraš obravnavati celostno, poiskati moraš vzrok za njegovo težavo. Ne le izmeriti krvni tlak ali sladkor v krvi, ampak se je treba z njim pogovoriti in ugotoviti, kaj je izvor njegovega stanja,« med drugim pravi prim. dr. Janez Tasič, eden najuglednejših kardiologov v Sloveniji. Pred desetletji, ko je medicina vzporedno s tehnološkim razvojem dobivala nove razsežnosti, je v celotni Sloveniji skrbel za napredek na področju kardiologije. Eden njegovih največjih pečatov je skrb za kardiološke bolnike v Koronarnem klubu Celje, ki deluje v okviru Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije.
SIMONA SOLINIC
To je samo delček tistega, kar je storil in še vedno počne za bolnike. Ko ga vprašamo, ali se zaveda, kaj je v svoji zdravniški karieri dosegel in kaj predaja ljudem, koliko življenj je rešil ali jih podaljšal, skromno odgovori: »Nisem storil veliko.« Vsak, ki je kadarkoli sodeloval z njim, ve, da je tudi zdaj, ko kot upokojen zdravnik dela prostovoljno, nepogrešljiv na področju ohranjanja zdravja oziroma zdravega življenjskega sloga.
Zdravstvo v srcu od
otroštva
Tasič je odraščal v družini in okolju, kjer je bil ves čas v stiku z zdravniki in s pravniki. »Res je, odraščal sem v takšnem okolju in opažal, da mora človek kot zdravnik - a tudi kot pravnik - imeti tudi čut za humanitarnost. Zato, ker s svojim delom koristi ljudem, saj dela zanje. Ne gre samo za korist bolnika, ampak človek služi celotni družbi. In temu mora slediti vse življenje. V mladosti sem v svojem okolju opažal visoke etične in moralne vrednote, ki so se iz poklica prenašale tudi v odnose. Da, zdravniki so mi bili zgled od otroštva. Tudi sosed je bil ugleden zdravnik, s katerim sem se kot gimnazijec veliko pogovarjal, nakar sem se odločil za študij medicine,« doda-
ja sogovornik. Pravi, da je medicina zanj merljivo delo. »To pomeni, da moraš videti rezultate svojega dela pri ljudeh, v zdravljenju in predvsem pri podaljšanju življenjske dobe bolnikov,« pojasni svoje navedbe.
Po študiju je specializiral na področju interne medicine in kardiologije, v Splošni bolnišnici Celje je bil prvi kardiolog specialist, ki je v delo uvajal sodobne metode zdravljenja. Delo kardiologa je zahtevno, a pri Tasiču se več kot očitno vidi, da čuti do kardiologije izjemno ljubezen. »Tudi do dvanajstkrat na mesec sem dežural. Bilo je obremenjujoče, ampak vedno sem delal z veseljem. Toda z leti se je ta tempo začel poznati tudi pri meni, zato sem se na neki točki odločil za delo v ambulanti v celjskem zdravstvenem domu,« dodaja. Tasič je tudi ustanovitelj oddelka interne medicine v celjski bolnišnici in zdravniki danes zelo dobro vedo, da je začrtal nadaljnjo pot celjske bolnišnice. Pravi, da je kardiologija velik del pri obravnavi bolnikov - tudi na intenzivnem oddelku je namreč kardiolog nepogrešljiv pri zdravljenju.
Celostna preventiva
Danes je Tasič v Sloveniji, predvsem na Celjskem, osrednji steber preventive. »Pri preventivi zdrave
»Človek mora tudi sebi pogledati v dušo in srce. Eno je fiziologija, drugo filozofija. Dobrota in ljubezen sta imaginarna pojma, ki ju težko izmeriš. Vse v medicini pa je merljivo: krvni tlak, življenjska doba, virus, sladkor v krvi....«
ljudi spodbujaš k zdravemu življenju ter bolnim in tistim, ki so preživeli infarkt, svetuješ o spremembi sloga življenja. Pred leti ni bilo ravno veliko podpore pri tem, predvsem mislim na finančnem področju. Zavarovalnice takrat niso razumele, da je treba delovati na področju preventive in da je mogoče z vlaganjem v preventivo privarčevati do petdeset odstotkov sredstev v zdravstvu,« je jasen kardiolog.
Kot dodaja, je primarna preventiva celostni pogled na človeka in traja od začetka do smrti. »V tem času je treba poznati vsa stanja osebe, jo izobraževati, reševati težave, tako osebne kot službene, vedeti, kaj oseba misli in čuti. Osem minut za zdravniški pregled, kolikor predvideva zavarovalnica, je bistveno premalo. Zdravnik potrebuje eno uro, da se s človekom pogovori in izve stvari, ki jih mora izvedeti. Veliko težav je psihosomatskih. Nekoga mučijo odnosi v službi ali družini in te stvari prenaša na svoj organizem, kar povzroči dvig krvnega tlaka, motnje srčnega ritma, nekoga boli želodec in podobno. Zdravnik bi moral tudi iskati vzrok v ozadju, torej kaj je razlog, da so se pri nekom pojavile zdravstvene težave,« razloži Tasič.
di, potem navdušenje pade. No, morda so ženske vztrajnejše, ker gledajo naprej v poletje in razmišljajo o svoji postavi ter kopalkah ...« se šarmantno nasmeji. In ima popolnoma prav. Zelo dobro ve, da ljudje pri takšnih zaobljubah potrebujejo strokovno podporo.
Prvi mož celjskega
koronarnega kluba
Skrb za preventivo ga je leta 1983 pripeljala do ustanovitve Koronarnega kluba Celje, ki je del Zveze koronarnih klubov Slovenije. »Čutil sem, da ljudje potrebujejo skupinsko psi-hosocialno podporo pri spremembi življenjskega sloga. Takrat sem se pogovarjal s svojim bolnikom, sicer celjskim poslovnežem, ki je bil operiran na srcu in je bil nekaj časa na Dunaju. Razlagal mi je, kako je takšna podpora organizirana tam. Bila
Izleti Zelenega vala niso minili brez merjenja krvnega tlaka. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
»Brez podpore družine, zlasti žene, ki je vsa leta pomagala tudi v koronarnem klubu, verjetno ne bi zdržal
vsa desetletja pri tem humanitarnem delu.«
Pravi namreč, da ljudje najprej težko priznajo, da so slabe navade, kajenje ali premastna hrana razlogi za zdravstvene težave. »Nekateri menijo, da bodo od večno zaužito maščobo poku-rili, ampak priznati si morajo, da morajo spremeniti slog življenja,« omeni. In to se ne doseže v osmih minutah hitrega pregleda, ampak po temeljitem pogovoru s človekom, dodaja »Včasih jim moraš tudi razložiti, kako delujejo srčne zaklopke, kaj slabe navade pomenijo za srce, in takrat začnejo verjeti ter se kdaj tudi zamislijo. Res je, da je v življenju najtežje spremeniti sebe,« pojasnjuje Tasič. Kot tipičen primer sogovornik navaja zaobljube ob preho^ du v novo leto. »Ljudje rečejo, da ne bodo več pili, da bodo shujšali ali vsak dan hodili vsaj uro, manj jedli sladkarije. Takšne zaobljube trajajo približno do pomla-
Tasič je med prvimi v Sloveniji odprl trgovino z ekološkimi izdelki, kar je bilo novo celo za širše evropsko območje. Prodaja in število izdelkov sta bila najprej skromna, danes je trgovina Biotopic s 3500 izdelki trgovina z največjim naborom ekoloških izdelkov in prehranskih dopolnil. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
sva tudi v stiku z zdravnikom Dušanom Kebrom, ki je o takšni podpori že razmišljal na območju Ljubljane. Na začetku smo tako imeli sto dvajset bolnikov, ki so se začeli družiti, sestajati znotraj klubov in so ugotovili, da so takšna srečanja in strokovna podpora pozitivni. Takrat reklame ni bilo, informacije so se širile od ust do ust in dosegli smo še večje zanimanje za koronarne klube. Ljudje so si med seboj zaupali, da sami doma ne bi upali biti fizično dejavni po posegih ali diagnozi, v klubih pa so bili pod strokovnim nadzorom zdravnika in medicinske sestre, kar je bilo zanje pozitivno in spodbudno, da so spremenili svoj slog življenja. Tako se je vse skupaj začelo,« pojasni Tasič.
Ob tem pravi, da je v Celju koronarni klub dodobra zaživel tudi ob podpori obrtnikov, ki so imeli svoje združenje. Ob preselitvi v druge prostore so koronarnemu klubu odstopili svoje prostore. Tasič je v celjskem koronarnem klubu vsa leta strokovni vodja, zdravnik, ki usmerja delo in je članom ves čas na voljo.
PORTRET
33
Ko so v Celju bolnišnici predali nov koronarograf, je bil Tasič prav tako eden zaslu-žnejših za to. Skrajno levo je sedanji predstojnik Kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje dr. Dragan Kovačič. (Foto: Arhiv Splošne bolnišnice Celje)
(Foto: Arhiv Splošne bolnišnice Celje)
Pomoč tudi med
epidemijo
V zadnjih dveh letih, ko je družbo prizadela epidemija, delovanje koronarnega kluba ni zamrlo. Še več, vezi so se še okrepile. »Na začetku epidemije, ko je bila popolna karantena v državi, klub res ni deloval v takšnem obsegu, a smo bili ves čas članom na voljo in smo imeli ves čas redne pohode ob upoštevanju epidemioloških ukrepov. Ob četrtkih je tudi redna posvetovalnica, ko lahko v naše prostore pride vsak, ki potrebuje pomoč ali nasvet, v času popolnega zaprtja pa smo bili na voljo po telefonu. Takšna povezava je ključnega pomena, bolniki namreč čutijo, da niso sami in da je vedno nekdo na voljo za pogovor, informacijo,« pojasnjuje Tasič. Koronarni klub na Celjskem ne deluje samo v Celju, ampak tudi v Laškem, Zrečah, Šentjurju in Vojniku. V teh krajih ima prostore, telovadnice, kjer skrbijo za zdrav življenjski slog svojih članov pod strokovnim nadzorom. »Ves čas epidemije je pomembno, da se ta stik ohranja, da sproti rešujemo morebitne težave članov, da se pogovarjamo z njimi in da smo povezani. Občutek, da se lahko nekdo na nekoga zanese v nekem trenutku, ko je v dvomih, je za bolnika izrednega pomena,« dodaja kardiolog.
Pomemben za razvoj
ultrazvoka
Sogovornik je v svoji karieri pomagal graditi tudi področje ambulantne kardiološke diagnostike, kjer je bilo treba pred leti veliko pozornost nameniti predvsem nabavi posebne opreme za diagnosticiranje bolezni. Tasič je pri
tem opravil izjemno nalogo tudi kot podpredsednik Združenja kardiologov Slovenije, kjer je bil vodja delovne skupine za preventivo in ultrazvok.
S kolegi je njegovo poslanstvo predstavljala tudi priprava učbenikov na področju preventive, obremenitvenega testiranja, na področju smernic pri razvoju opreme, rehabilitacije. S kolegi strokovnjaki je vedel, da je treba ves razvoj in učenje različnih metod v medicini povezovati, saj so pri postavitvi določene diagnoze tudi preiskave povezane. Vzporedno je bilo treba mlade zdravnike o tem usposabljati in izobraževati.
Tasič je veliko sled pustil predvsem pri razvoju ultrazvokov. Ultrazvočna metoda pri diagnostiki je bila metoda, ki je preboj dosegla sredi sedemdesetih let. »Včasih je bilo drugače, saj računalniška tehnologija ni bila takšna, kot je danes. V zadnjih dvajsetih letih so se z izjemno hitrostjo razvijale vse slikovne diagnostične tehnike v kardiologiji in na drugih področjih medicine, ultrazvok je samo ena metoda,« pravi Tasič. Ob tem spomni, da je bil vnos sodobne ultrazvočne metode v diagnostiko velik korak naprej za zdravnike in predvsem za bolnike.
»Pri diagnostiki sem se zavedal, kako je pomembna. Cilj je bil, da bi bolnik lahko iz kateregakoli dela Slovenije do kardiologa in možnosti natančne diagnoze prišel v tridesetih minutah.« Pri dobavi so tako sledili multicentričnemu razvoju, kar pomeni, da sodobnih ultrazvokov niso dobili samo v kliničnih centrih v Ljubljani in Mariboru, ampak tudi v bolnišnicah
v vseh delih Slovenije. »In tako se je postopno razvijala ultrazvočna kardiološka dejavnost,« dodaja sogovornik.
Čeprav Tasič kasneje ni več delal v celjski bolnišnici, ampak v ambulantni dejavnosti celjskega zdravstvenega doma, je bil ves čas v stiku z bolnišnico in s strokovnimi smernicami ter je s svojim znanjem pomagal, da je tudi celjska bolnišnica dobila najsodobnejšo opremo.
Do medalje tudi zaradi
njega
Tasičevo znanje je povezano tudi s športom. Z drugimi priznanimi zdravniki je namreč v Sloveniji oral ledino na področju športne medicine. Še več: bil je del prvega slovenskega centra za športnike. V njem so na podlagi pregledov in obravnave športnike usmerjali in preverjali njihove sposobnosti. V Tasičevi ambulanti so se tako znašli vrhunski športniki, ki so nato osvajali tudi olimpijske medalje. S pregledi so ugotavljali, v kakšni kondiciji so športniki in kaj to pomeni zanje.
»Spominjam se, da je prišla skupina mladih študentov veslačev. In pri ocenjevanju smo natančno ugotavljali, ali so vsi sposobni za veslanje ali morda kdo od njih za to ni najboljši, ampak ima sposobnosti za druge športe. Kaj želim povedati? Na primer pri tekačih smo kdaj pri pregledih ugotovili, da posameznikovi srčni mišici ne ustreza tek na daljše proge, ampak na krajše. Ali pa - nekomu, ki ima velike iztiske iz srca, smo svetovali skoke v višino. Te preiskave so bile pokazatelj, v čem je športnik najboljši, in potem smo mu med treningi sledili, ga usmerjali. Pri tem smo ves čas
sledili stroki. Ampak čas je bil, ko sem se odločil, da morajo to delo prevzeti mlajši ljudje z zanosom, ki so prav tako dobri,« dodaja Tasič.
Pogled v prihodnost
Ob koncu pogovora sva se dotaknila še razvoja kardiologije v naslednjih letih. Tasič pravi, da je tudi razvoj medicine odvisen tudi od ljudi, ki vodijo zdravstveno ministrstvo. »Ker sta pomembna povezovanje vseh programov, sistema in zavedanje, da je razvoj za zdravstvo in bolnike pomemben. Pri razvoju je namreč v ospredju tudi finančni vidik. Spominjam se, da sem v svoji
Prim. dr. Janez Tasič je bil dolga leta zvest tudi Zdravstvenemu domu Celje. (Foto: Arhiv ZD Celje)
ne more več dobro obnavljati. Medicina gre v različne smeri iskanja, kako to energijo obnoviti, kako izboljšati pre-krvavitev srčne mišice, kako podpreti delovanje srca s sodobnimi metodami. Tudi slovenski raziskovalci veliko delajo na področju ustvarjanja novih celic srčne mišice, ki bi delovale namesto starih. Sicer je to še v poskusni fazi. Vprašanje je, kako te celice vsaditi v srce in tiste njegove dele, ki jih je prizadel infarkt, da bodo delovali. Zadnji način je skozi kapilare,« razloži Tasič.
Omenja tudi, da se veliko raziskuje še vedno na področju novih tehnologij in metod presaditve srca ter na področju umetnega srca. »Izziva sta
»Stres je stanje, kjer je v ospredju nezadovoljstvo. Zaradi večje vsebnosti hormonov prihaja do višjega krvnega tlaku, holesterola. Vse to so med drugimi tudi dejavniki tveganja za nastanek srčnih obolenj.«
ambulanti, da bi posodobil opremo, potreboval dvajset tisoč evrov. Vedno smo morali varčevati. Javno zdravstvo mora ostati javno, se pri tem razvijati in biti blizu bolnikom. Zavarovalniški del bi moral biti naravnan tako, da bi ljudi spodbudil k zdravemu življenju. Torej če posameznik živi zdravo in ne potrebuje zdravnika, bi lahko imel nižjo zavarovalno premijo kot neke vrste stimulacijo za nadaljevanje zdravega življenja,« razmišlja sogovornik.
Vidik, ki ga izpostavlja Tasič, je podaljševanje življenjske dobe ljudi tudi zaradi sodobne medicine. »Če samo pogledava srce. To popušča z leti ne samo zaradi bolezni, ampak zaradi manjše energije v srcu. Srčna mišica se
tudi, kako presaditi srce živali v človeka in kakšno mora biti gensko ujemanje src. Slovenija je pri presaditvi v primerjavi z drugimi svetovnimi državami izredno uspešna. Imamo največ presaditev srca na število prebivalcev v svetovnem merilu,« še omeni.
Ob pomenu razvoja Tasič zaključi s pomenom tistega, kar vse življenje predaja ljudem - s pomenom preventive: »Mislim, da bo razvoj zdravstva šel tudi v smer še večjega spodbujanja preventive. Ljudi je treba spodbuditi, da bodo bolj skrbeli za svoje zdravje, da se bodo srčni bolniki še bolj odločali za koronarne klube in da bo zavarovalnica to spoznala, morda tudi sofinancirala, saj gre tudi za rehabilitacijo bolnikov.«

Koronarni klub Celje organizira redne pohode za^voje člane. (Foto: Koronarni klub Celje)
34
GLASBENA NOVOST
Skupina Tabu predstavlja novo pesem
In zmaji so plesali
Člani skupine Tabu se po treh letih vračajo na glasbeno sceno z novim singlom Zmaji. Med epidemijo so bili svojevrstni pionirji pri iskanju možnosti izvajanja koncertov v živo. Sredi epidemije so namreč pripravili poseben koncert, ki so ga obiskovalci spremljali kar iz svojih avtomobilov. Pomanjkanje živega nastopanja jim ni ubilo volje, zato so lani jeseni začeli snemati nove skladbe. V novem letu se predstavljajo z novim singlom in videospotom zanj. Letos nameravajo izdati tudi nov album.
LUKA ŽERJAV
Tudi za skupino Tabu zadnji dve leti nista bili preveč rožnati, predvsem v smislu živih nastopov. Čeprav so se na začetku epidemije odzvali optimistično, jim je po besedah bobnarja in ustanovnega člana zasedbe Primoža Štormana kasneje malo pošla sapa: »Na začetku zaprtja smo mislili, da bo vse skupaj prehodnejše narave. Zato smo se optimistično lotili organizacije drugačnih koncertov, ko smo iskali načine, kako vseeno nastopiti v živo. Tako smo organizirali koncert »drive in«, kjer nas je občinstvo lahko iz svojih avtomobilov poslušalo in gledalo v živo. Organizacija takšnih koncertov je bila z organizacijskega vidika zelo naporna in zahtevna. Ker epidemiji in prepovedim nastopanja kar ni bilo videti konca, nas je to kar malo uspavalo.« Preteklo jesen so fantje in dekle sklenili, da bo vendarle treba zavihati rokave, zato so se lotili ustvarjanja novih skladb. Prva, ki so jo predstavili v začetku letošnjega leta, ima naslov Zmaji.
Novo leto prinaša nov singel, tudi nov album
Kot za večino njihovih skladb je tudi za Zmaje poskrbel basist skupine Iztok Melanšek - Izi. »Osnovna ideja je bila predstavitev klasične ljubezenske zgodbe z nesrečnim koncem, v kateri se razide par, ki je poleg ljubezni za sabo pustil še otroka. V skupini smo razmišljali,
kako te žal že tako težke teme še dodatno zaplesti. Zato je Izi vpeljal v ta odnos še med-galaktično ljubezen in dodali smo še znanstvenofantastične prvine,« je o nastanku nove skladbe povedal Primož Štorman. Za skladbo so člani skupine posneli tudi videospot, ki je tematiko pesmi podprl tudi vidno. V glavnih vlogah v videospotu sicer nastopata tudi Iza in Karli, hči basista Iztoka in sin bobnarja Primoža. Izdaja nove skladbe napoveduje tudi izdajo že naslednje, pravi Primož Štorman: »Pripravljamo posebno akcijo, o kateri še ne morem izdati vseh podrobnosti, saj se navezujejo tudi na naslednji singel, ki ga bomo izdali zelo kmalu. Letos moramo narediti in izdati tudi novo ploščo, ki jo bomo nato poskusili predstavljati predvsem na koncertih.« Epidemija je namreč prinesla kar nekaj sprememb tudi pri živih nastopih glasbenikov. Če je bilo za glasbenike poletje ponavadi obdobje z manj nastopi, se je zdaj to spremenilo: »Glasbeniki smo postali neke vrste sezonski delavci, saj lahko največ naredimo ravno poleti,« se je pošalil Primož.
Novost tudi menjava v zasedbi
Poleg izdaje novega singla in napovedanega novega albuma je novost tudi kadrovska sprememba v skupini. A tokrat niso zamenjali pevke. Dosedanjega dolgoletnega klaviaturista Aleša Berišo
ШШШШШШШ
»Zato so me vzeli v skupino, da jih bom lahko spravila v red,« trdi pevka Eva Beus.
VMl/tl? гЈМЖС91/
je v skupini zamenjal Tomaž Kozovinc: »Z Alijem smo se razšli popolnoma sporazumno, saj se je sam odločil zapustiti skupino. Ostajamo v dobrih odnosih. Tomaž je z nami že več kot deset let, saj nas je spremljal kot osvetljevalec in del tehnične ekipe, ki je skrbela za brezhibno izvedbo koncertov. Ves ta čas nismo niti pomislili, da bi
lahko igral z nami. Med tem časom je Tomaž tudi končal študij na akademiji za glasbo. Z njim smo dobili tudi nove glasbene razsežnosti, saj poleg klaviatur obvlada tudi kitaro, saksofon in klarinet,« je kadrovske spremembe predstavil Primož Štorman.
Člani skupine so pretekli teden nov singel Zmaji zape-
li v živo tudi na Radiu Celje. Jutranja voditelja Živa in Boštjan sta bila navdušena. Med pogovorom sta razkrila, da te pesmi zagotovo ne bi bilo, če se ne bi davnega leta 1998 iz zaklonišča v Petrovčah, kjer so imeli vaje, prvič predstavili s pesmijo z naslovom On ravno na Radiu Celje. Iztok Melanšek je obujal spomine: »Navdušeni smo bili, ker smo
vedeli, da imamo v rokavu asa. Vedeli smo, da nam bo uspelo.« Uspelo jim je tudi s pomočjo zadnje pevke Eve Beus. Boštjana je zanimalo, kako se počuti med starimi mački. Eva je odgovorila: »Zdaj je že sedem let, kaj misliš ... Zato so me vzeli v skupino, da jih bom lahko spravila v red.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
Tabuii so v iutraniem proaramu Radia Celie predstavili zadnii sinael Zmaii.
Jutranjika Živa in Boštian v razposaieni družbi Iztoka Melanška, Eve Beus in Tomaža Tropa (Foto: Branko Oarizek)
POMAGAJMO
35
V prvem tednu leta je požar povsem uničil ostrešje in zgornje nadstropje stanovanjske hiše v Podgorju v mestni občini Velenje. Kljub hitremu posredovanju tamkajšnjih gasilcev hiše ni bilo mogoče rešiti. Zakonca Vodovnik sta tako ob vstopu v novo leto ostala brez doma. Da je tragedija še večja, hiša ni bila zavarovana.
Ogenj povsem uničil nezavarovano hišo
Upokojenca ostala brez doma
Nesreča nikoli ne počiva. To sta na lastni koži izkusila upokojenca iz Podgorja v mestni občini Velenje, ki jima je ogenj v prvih dneh letošnjega leta povsem uničil dom. Da je tragedija še večja, hiša ni bila zavarovana. Starejši par je trenutno nastanjen pri sosedih, a si želi, da bi lahko kmalu spet zaživel pod lastno streho. Pot do tja ne bo lahka, škoda je namreč precejšnja. A ob podpori srčnih ljudi je cilj vsak dan bližje.
LEA KOMERICKI KOTNIK
»Bilo je malo pred deveto uro zvečer, ležal sem v dnevni sobi in gledal televizijo, ko je pritekla žena in vpila, da nekaj strašno poka,« se trenutkov, preden se je življenje obrnilo na glavo, spominja Danilo Vodovnik. Še vedno s cmokom v grlu in s tresočim glasom pripoveduje: »Hitro sem šel v klet pogledat, ali je morda kaj v peči, a ni bilo nič nenavadnega, nekaj žerjavice. Nič ognja. Nato sem odšel na dvorišče in videl, da je streha že vsa žareča. Na srečo sem imel pri sebi mobitel, da sem lahko takoj poklical gasilce in policijo. Hitro sem izklopil še elektriko, to pa je bilo tudi vse, na kar sem v tistem trenutku še pomislil,« pripoveduje.
Čeprav so gasilci na prizorišče prišli zelo hitro, se ostrešja in zgornjega dela hiše ni dalo več rešiti. »V nekaj minutah po klicu, da gori stanovanjska hiša, smo bili na poti. Že ob izvozu iz enote smo videli, da je požar povsem razvit, saj je bil viden že iz doline. Takoj smo vpoklicali člane drugih društev in tako zagotovili zadostno količino vode,« je pojasnil vodja intervencije Kristjan Hladin. Gašenje je oteževal izjemno močan veter. Gasilci so se bali, da bi se
ogenj razširil na gozd v neposredni bližini in tako postal še težje obvladljiv. »Zato smo se najprej osredotočili na zaščito bližnjega gozda in šele nato na gašenje hiše. Kaj bi se zgodilo, če bi ogenj >pobegnil<, si
Posamezniki ali podjetja, ki želijo pomagati, lahko finančna sredstva nakažejo na podračun občine za
dobrodelne namene: Mestna občina Velenje, Podračun za dobrodelne namene, Titov trg 1, 3320 Velenje
SI56 0133 3600 0000 925 BIC koda BS: BSLJSI2X SKLIC: SI00 2022 NAMEN: Pomoč požar
ne želim niti predstavljati,« je še dejal Hladin.
V tokratni akciji, ki je bila ena zahtevnejših, je sodelovalo šestdeset gasilcev iz šestih društev. Poleg vetra, ki je ohranjal žarišče ognja, so se spoprijeli tudi s precej težkim dostopom do hiše. »Gasilci so se ponovno izkazali. Za opravljeno delo se jim lahko le zahvalimo,« je dejal namestnik poveljnika Civilne zaščite Mestne občine Velenje Bojan Prelovšek. Kot je povedal, se je izkazalo, da je bila za požar kriva iskra, ki je iz dimnika preskočila na ostrešje, zalet
Že konec prejšnjega tedna je bilo pogorišče očiščeno in pripravljeno na gradnjo.
ognju pa je dal veter, ki je ves čas razpihoval žarišče in močno oteževal gašenje.
Žalostna, a
hvaležna
Zakonca Vodovnik sta dva tedna po nesrečnem dogodku še vedno pretresena in žalostna, a tudi neizmerno hvaležna vsem, ki so jima v teh dneh ponudili pomoč. »Narod je neverjetno složen,« pravi Vo-dovnik in se trudi našteti vse, ki so se odzvali. »Sosedje so že takoj naslednje jutro prišli na pogorišče in začeli čistiti. Vse so prevzeli, meni niso pustili zraven,« pravi vidno ganjen.
Hvaležen je tudi vsem pristojnim službam, ki so se takoj odzvale in ponudile pomoč. Že dan po tragediji si je pogorišče ogledal tudi velenjski župan Peter Dermol in obljubil pomoč. »Še nikoli nismo pustili ljudi na cedilu in tudi v tem primeru bomo pomagali,« je dejal župan in zavezo tudi izpolnil.
Občina je ob podpori številnih prostovoljcev poskrbela za čiščenje pogorišča in odvoz materiala, ki se ga je nabralo res veliko, saj je bilo treba v celoti podreti zgodnje nadstropje z ostrešjem.
Po približno tednu od nesreče je bilo vse pripravljeno za pozidavo in postavitev strehe. Danilo Vodovnik si predvsem želi, da bi jim uspelo zbrati dovolj denarja, da bi lahko zamenjali uničena okna in vrata ter hišo ponovno pokrili s streho. »Samo to si želim. In da ne bi bilo prehude zime,« pravi v zadregi.
Brez zavarovanja
Zakonca Vodovnik sta zelo marljiva in priljubljena med ljudmi. V življenju jima ni bilo lahko in navajena sta skromnosti. Zaradi skromnih prihodkov si nista mogla privoščiti plačila zavarovalne premije. »Hiša ni bila zavarovana,« skrušeno pove Danilo. »Dolgo sva bila odvisna od moje skromne pokojnine. Žena je bila na čakanju. V pokoju je zadnje leto. Želela sva poskrbeti še za hčerkino šolanje. Zavarovanja pa so draga,« razlaga.
Škode je za okoli sedemdeset tisoč evrov. A bo do popolne obnove znesek zagotovo še višji, saj so saje, dim in ob gašenju še voda močno poškodovali tudi nižje nadstropje. »V požaru sta nepoškodovani ostali kurilnica in hčerkina soba, ki si jo je uredila spodaj. Slednjo je sicer nekoliko poškodovala voda, a so pripadniki civilne zaščite pohištvo že prestavili, da se bo lahko vse dobro osušilo,« še pravi Vodovnik.
Da se bosta lahko skromna zakonca kmalu vrnila pod svojo streho, je velenjska občina takoj organizirala tudi akcijo zbiranja finančnih sredstev. Posamezniki ali podjetja, ki želijo pomagati, lahko denar nakažejo na podračun za dobrodelne namene. Občina je za nujna sanacijska dela in gradbeni material že nakazala deset tisoč evrov, k pomoči poziva vse, ki bi lahko kakorkoli pomagali - z denarjem ali podarjenim materialom.
Foto: MOV in VTV
»Nesreča nikoli ne počiva in ne izbira. Stopimo skupaj, pomagajmo si. Dokažimo,
■	v • •	v	a	v •	•
da res živimo v srčnem mestu s srčnimi ljudmi!« je ob tem neljubem dogodku k solidarnosti pozval velenjski župan Peter Dermol.
Danilu Vodovniku pri obnovi doma pomagajo številni znanci in prijatelji. Ponovno se je izkazala tudi dobra organiziranost občinske civilne zaščite, ki bdi nad prenovo.
36
LETO JUBILEJEV
LAŠKO - Občina leto 2022 razglasila za leto planinstva
Ze stoletje jih povezuje ljubezen do hribov in gora
Slovenci veljamo za narod pohodnikov in planincev. Ogromno priložnosti za pohodništvo je tudi v Laškem, saj je mesto z vseh strani obdano s hribi. Da so poti ustrezno označene, vzdrževane in varne, vestno skrbijo člani Planinskega društva (PD) Laško, ki jih povezuje velika ljubezen do hribov in gora. V društvu bodo letos obeležili kar tri častitljive jubileje: mineva sto let od ustanovitve Planinskega društva Laško, sedemdeset let od odprtja planinskega doma na Šmohorju ter sto deset let od smrti Laščana Frana Orožna, geografa in ustanovitelja Slovenskega planinskega društva. Laščani so na jubileje in ljudi, ki so zaslužni zanje, izjemno ponosni. V jubilejnem letu planinstva tako laški planinci v sodelovanju z lokalnimi društvi in zavodi pripravljajo številne dogodke in dejavnosti, s katerimi želijo občankam in občanom predstaviti ter približati svet pohodništva.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
V Planinskem društvu Laško največji poudarek namenjajo ravno vzdrževanju planinskih poti in doma na Šmohorju ter ob tem seveda tudi izletom in pohodom ter izobraževanju kadra -vodnikov, markacistov in naravovarstvenikov. Zlasti na markaciste so v planinskem društvu zelo ponosni, pravi predsednik PD Laško Jurij Videc. »Imamo enega najštevilnejših odsekov v Sloveniji. Trenutno nas je več kot dvajset članov,« poudarja. Ustrezno označene in vzdrževane planinske poti so pomemben del Laškega kot turistične desti-nacije. In delo na teh poteh se nikoli ne konča. Ves čas je treba skrbeti, da so varne, dobro označene, da na
njih ni podrtega drevja ali drugih ovir.
Naj planinska pot
»Kot vsa društva ima tudi naše težave s pridobivanjem finančnih virov, ki so osnova za vzdrževanje poti,« ob tem izpostavlja Videc. Vesel je, da je bilo PD Laško pred tremi leti uspešno na razpisu za naj planinsko pot Očistimo naše gore, kjer je za Rečiško planinsko krožno pot ob laskavem nazivu pridobilo tudi sredstva, ki so omogočila, da so v društvu omenjeno pot temeljito obnovili. Gre za 36 kilometrov dolgo pot po vrhovih vzhodnega dela Posavskega hribovja, ki obkroži dolino potoka Rečica. Pot se začne in konča v Laškem.
V Planinskem društvu Laško velik poudarek namenjajo vzdrževanju in urejanju planinskih poti. Pred tremi leti so temeljito obnovili Rečiško planinsko krožno pot, ki je bila leta 2019 razglašena tudi za naj planinsko pot. Pri njeni obnovi je bil velik podvig prinesti les na traso. (Foto: arhiv PD Laško)
Pri njeni obnovi sta bila velik izziv že iskanje in priprava macesnovega lesa ustreznih velikosti ter kakovosti, pravi Jurij Videc. Ta les so pripeljali pod pobočje Govškega brda, od koder ga je bilo treba prenesti na traso in do vrha premagati kar 260 višinskih metrov v dolžini 1,3 kilometra. Med drugim so med obnovo vgradili 712
metrov erozijskih zaščit in osemdeset stopnic. V delo so vložili več kot tisoč ur prostovoljnega dela. »Rečiška krožna pot je zares vredna obiska,« pravi Videc. Obiskati jo je možno v vseh letnih časih. Tisti z dobro kondicijo jo lahko prehodijo v v celoti, lahko pa se podajo samo na posamezne vrhove (Govško brdo, Baba, Ostri vrh, Mrzli-
ca, Gozdnik, Tolsto, Malič, Šmohor).
Priljubljene vzpetine in tematske poti
Med domačini in obiskovalci od drugod so priljubljeni tudi drugi hribi v občini Laško, na primer Hum, ki ponuja zelo razgibane poti in od koder se z vrha odpre
lep pogled na vse strani. Zelo priljubljene so tudi pot na Šmohor in tematske poti (Pot treh cerkva, Po nekdanjih trških mejah Laškega, Po Orionovi poti, Iz Slog v Log, Aškerčeva pot ...), ki jih v sodelovanju z Občino Laško in s Stikom Laško prav tako pomagajo urejati ter vzdrževati člani Planinskega društva Laško.
LETO JUBILEJEV
37
Jurij Videc si želi, da bi bile planinske poti, za katere skrbi Planinsko društvo Laško, še naprej dobro obiskane. »Po statistiki v vpisnih knjigah vidimo, da so nekatere poti res dobro obiskane, druge nekoliko manj. In s tem ni nič narobe. Ko človek potrebuje mir, gre na manj obljudene poti. Ko išče družbo, obišče bolj obiskane,« dodaja.
Dom na Šmohorju
Laški planinci bodo letos ob stoletnici ustanovitve društva proslavili tudi sedemdesetletnico odprtja doma na Šmohorju. Dom radi obiščejo številni po-hodniki in drugi obiskovalci. Stoji na jasi tik pod temenom na vzhodni strani zaobljenega vrha Šmohor. Prvo kočo so laški planinci postavili v bližini cerkvice sv. Mohorja in jo odprli junija 1929. Temelje novega planinskega doma so postavili leta 1940, a je druga svetovna vojna dejavnosti prekinila. Po vojni so gradnjo nadaljevali in dom leta 1952 z udarniškimi akcijami postavili pod streho. Slavnostno odprtje novega
doma je bilo 17. avgusta 1952.
Dom na Šmohorju je bil nazadnje temeljito obnovljen pred 35 leti, pred približno desetimi leti je dobil nadstrešek. V lepši in prenovljeni podobi bo pričakal tudi letošnji jubilej. V Planinskem društvu Laško želijo dom temeljito obnoviti, pri čemer so marsikaj postorili že v minulem letu. »Med drugim smo zamenjali okna in vrata, keramiko, uredili tlake pred domom, letos bomo obnovo nadaljevali. V prihodnjih letih si želimo menjati tudi streho in urediti okolico doma,« našteva Jurij Videc. Hvaležen je Občini Laško in podjetnikom oziroma gospodarskim družbam, ki so društvu pomagali zagotoviti sredstva za obnovo. Veseli ga, da ima dom na Šmohorju prizadevno oskrbnico. Zadnje leto in pol je to Breda Lorger. »Ima odlično skupino sodelavcev in tudi smisel za to dejavnost. Hrana pri njej je odlična. Je tudi dobra organizatorka dogodkov. Verjamem, da bomo še vrsto let uspešno sodelovali,« Videc ne skopari s pohvalami.
Vračanje k vrednotam
Planinsko društvo Laško je imelo vzpone in padce. »V najboljših letih je štelo tudi več kot šeststo članov, pri čemer so bile v času Jugoslavije navade ljudi drugačne, kot so danes, ko je poudarek na in-dividualizmu in ne več na skupnosti ter tovarištvu, kar je načelo planinstva,« pravi Jurij Videc in dodaja, da se v društvu trudijo pri delu z mladimi. V laškem planinskem društvu deluje mladinska sekcija Klin-ček, kjer sodelujejo z OŠ Primoža Trubarja Laško in vrtcem. Videc opaža, da je zanimanje otrok iz prvega triletja osnovne šole precejšnje, medtem ko v zadnjem triletju navdušenje nad planinstvom in pohodništvom ponavadi začne upadati. Največji upad opaža v generaciji med petnajstim in petindvajsetim letom, nato se ljudje začnejo vračati k vrednotam planinstva, ki so jim bile privzgojene, kot so solidarnost, medsebojna pomoč ter spoštovanje narave in sočloveka.
Foto: Občina Laško
Laščane navduševal za planinarjenje
V Laškem se bodo ob letošnjem letu planinstva spomnili tudi 110-letnice smrti geografa, zgodovinarja in ljubitelja planin Frana Orožna (17. 12. 185326. 11. 1912).
Fran Orožen je veliko svojega časa posvetil planinstvu.
Leta 1893 je ustanovil Slovensko planinsko društvo in mu predsedoval do leta 1908. S pisano in z govorjeno besedo je znal marsikoga navdušiti za planinarjenje. Organiziral je izlete, predavanja, družabne plese in je tako pridobival članstvo. Bil je odgovoren za
gospodarjenje društva, za gradnjo številnih koč in mar-kacijsko delo. Urejal je tudi Planinski vestnik, ki ga je leta 1895 začelo izdajati Slovensko planinsko društvo. V njem je objavljal potopisne prispevke, sporočila, knjižne ocene ...
BA
S
V ...
•(Foto: Arhiv PDLaško)
Branje in planinstvo z roko v roki
Častitljive jubileje bodo v Laškem obeležili s številnimi dogodki in dejavnostmi. Osrednja slovesnost ob stoletnici Planinskega društva Laško bo 27. avgusta. Do takrat se bodo zvrstili še likovni, fotografski in literarni natečaj, večeri poezije, planinska razstava, letni kino s planinsko tematiko, okrogla miza, glasbeno-družabni konci tedna na Šmohorju ter seveda tematski izleti oziroma pohodi s poudarkom na lokalnih poteh. Laški planinci bodo posneli tudi dokumentarni film ter izdali monografijo ob stoletnici društva. Med projekti v letu planinstva je tudi Planinska bralna značka Knjižnice Laško.
»V Knjižnici Laško že štirinajsto sezono pripravljamo bralno značko za odrasle. Planinsko bralno značko smo si zamislili nekoliko drugače: k sodelovanju vabimo vse generacije, tudi otroke in družine. Branje je namreč tako kot planinstvo dejavnost, ki nagovarja vse ne glede na starost,« pravi direktor Knjižnice Laško Matej Jazbinšek. Bralna akcija se je začela 11. decembra lani in bo trajala do 11. decembra letos. Kot pojasnjuje Jazbinšek, so ta datum izbrali, ker na ta dan praznujemo mednarodni dan gora, ki ga Alpska konvencija obeležuje s festivalom Brati gore. Festival spodbuja alpsko kulturno pestrost ter povezuje ljudi, ki ljubijo gore in literaturo.
V knjižnici so pripravili seznam petdesetih knjig tako za otroke kot za odrasle. Cilj je, da bi vsak bralec s tega seznama prebral vsaj pet knjig. Na voljo je raznovrstno planinsko čtivo, od leposlovnih do strokovnih knjig.
Planinstvo in poslanstvo knjižnice imata veliko skupnega, pravi Matej Jazbinšek. »Enako kot planinstvo je tudi branje način življenja. Da lahko rečemo, da smo planinec ali da smo resen bralec, ne zadošča, če preberemo dve knjigi na leto ali če gremo enkrat v življenju na Triglav. Oboje je tek na dolge proge. Tako planinstvo kot branje sta značilna za srčne ljudi, ki imajo radi naravo, življenje, druge ljudi,« pravi direktor knjižnice.
Seznam petdesetih knjig za Planinsko bralno značko Knjižnice Laško je domiselno predstavljen v brošuri, ki je oblikovana kot markacija. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Leto 2022 je Občina Laško razglasila za leto Dlaninstva
Obeležili bomo namreč 100-letnico Planinskega društva Laško in 70-letnico planinske koče na Šmohorju. Ob 110-letnici smrti pa se bomo spomnili tudi Laščana geografa Frana Orožna, ustanovitelja Slovenskega planinskega društva I. 1893 in njegovega prveaa oredsednika
Na prvega predsednika Slovenskega planinskega društva Frana Orožna so v Laškem zelo ponosni. Na današnjem Orožnovem trgu stoii njegova rojstna hiša s spominskim obeležjem na pročelju. (Foto: SHERPA)
38
USTVARJALNI SREDNJEŠOLCI
Tim Andrić
V življenju se je treba pogosto hitro odzvati, se znajti v različnih situacijah in javno nastopati. Enim gre to brez težav, drugi potrebujejo malo vaje. Improvizacijsko gledališče je ena od možnosti, kjer lahko mladi razvijajo tovrstne spretnosti, se zraven učijo sodelovanja v skupini, ustvarjalnega reševanja težav in se zabavajo. Šila - Šolska impro liga deluje že od leta 1997 in skrbi za izobraževanje, druženje in gledališko udejstvovanje mladih. Nosilec programa je Društvo za kulturo in izobraževanje Impro v Ljubljani.
Discipline v okviru Šile zahtevajo različno število sodelujočih improviza-torjev, ki se morajo znajti v vseh mogočih vlogah.
Šila - Šolska impro liga se je predstavila v MCC
Detektiv Mojzes in vaniljev krof
Si predstavljate, da dobite nalogo, da morate odigrati prizor, za katerega imate le nekaj izhodišč, in sicer da se dogaja na vrtu in da na začetku ležite na tleh z rokami v zrak? Iz tega naj bi po možnosti naredili nekaj zabavnega ... Nemogoče, bi rekel marsikdo, a ne mladi, ki sodelujejo v Šili, šolski impro ligi, ki v Sloveniji obstaja že četrt stoletja. Škoda le, da je premalo znana, saj improvizacijske sposobnosti mladih navdušijo in nasmejijo vsakogar, ko si prvič ogleda eno od njihovih predstav.
TATJANA CVIRN
Tudi zato, da bi bila Šila bolj prepoznavna, so predstave v slovenskih mestih. Petkov večer v Celjskem mladinskem centru (MCC) je bil tako v znamenju improvizacije dijakov treh šol. Z Gimnazije Celje - Center, ki ima improvizacijsko skupino Bogomilke, se je predstavila tretješolka Ana Mia Bedjanič. Z Gimnazije Moste v Ljubljani so prišli Podžabar-ji in z Umetniške gimnazije SVŠGUGL (če citiram nasvet moderatorja dogodka, pogu-
glajte, za katero šolo gre ...) ekipa Artičoke.
Pred epidemijo so bile takšne predstave tekmovalnega značaja. Pomerili sta se ekipi dveh šol, ocenjevali so ju gledalci in žirija. Zadnje čase gre bolj za to, da ohranjajo odrsko kondi-cijo, izmenjujejo izkušnje in se družijo. A kot vedno ima tudi pri netekmovalnih nastopih pomembno vlogo občinstvo. To določi, kaj naj improvizatorji počnejo na odru. Ti pripravijo prizore,
ki jih je mogoče videti samo takrat in nikoli več.
Z veliko spretnosti
in domišljije
Tako je bilo tudi v MCC. Kombinacijo športa in gledališča je bilo mogoče spremljati na odru, kjer so se improvi-zatorji predstavili v različnih disciplinah. Kakšni bodo prizori ob iztočnicah, kot so škarje ali otrok v vrtcu? Kaj se zgodi, če se v pripovedi kdo zmoti? Kako se konča krimi-nalka z naslovom Detektiv Mojzes, izgubljen v vesolju? Kdo umre zaradi nebeškega pudinga in kaj se dogaja ob najdenem vaniljevem krofu? Kakšne asociacije zbudi pri improvizatorjih steklenica za vodo: je to žara, mikrofon, utež?
Da je bil večer še zabavnejši, je med disciplinami dijake in občinstvo vodil Celjan Tim Andrić, ki se tudi sam ukvarja z improvizacijo in s stand upom. »Začel sem v
Mariboru pri improvizacijski skupini Banda ferdamana. Najboljše pri tej dejavnosti je to, da ne veš, kaj boš videl, saj na osnovi predlogov občinstva nastajajo nove stvari. Gre za spontano situacijsko komiko, ki je najbolj zabavna. Splača si ogledati katero od predstav Šile. Vsak, ki si jo ogleda, pravi, da se je imel zelo dobro.«
Izkušnje za življenje
V Celju spodbujajo im-provizacijsko gledališče na Gimnaziji Celje - Center, od koder je v petek nastopila le Ana Mia Bedjanič: »Na začetku nisem bila prepričana, ali mi bo šlo. A je fino, ker se lahko odklopiš, sprostiš in ni treba razmišljati kot v šoli. Seveda je treba med predstavo ves čas razmišljati, a zunaj običajnih okvirov, da ti uspe dober prizor in si nato lahko ponosen nase.« Upa, da se bodo v šolsko skupino vključili novi člani, temu bo
namenjena tudi predstavitev s februarsko predstavo.
Četudi je videti vse zelo spontano in se zdi, da vaja ni potrebna, ni tako. »Vsak prizor je improvizacija, a se vidi napredek, ko hodiš na vaje in nastopaš,« pravi Ana Mia.
Mojca Frim, ki je ena od mentoric v šolah v okviru Društva za kulturo in izobraževanje Impro, med drugim usmerja skupino Bogomilk na GCC. Pojasnjuje, da so redne vaje pomembne in da jih zadnje čase izvajajo tudi s pomočjo Zooma. »Na začetku imamo ogrevalne vaje za zbranost, potem igramo prizore, lotimo se improviza-cijskih iger. Struktura v posameznih disciplinah je ustaljena, na predlog občinstva pa nastane vedno kaj novega, česar ni mogoče zvaditi.«
V čem je pomen takšnega udejstvovanja mladih? Gre za zabavo, a hkrati je Šila odlična za pripravo na kasnejše spoprijemanje z različnimi
situacijami v življenju. »Dijaki vsak dan nastopajo v razredu pred učiteljem. Če obvladajo javno nastopanje, jih ni treba biti strah, saj znajo samozavestno stopiti pred ljudi in jim kaj povedati. Improvizacija je v življenju prav tako pomembna, saj se moramo znajti v najrazličnejših razmerah. Ko pomislijo, da so znali odigrati na odru prizor, v katerem so umrli zaradi vaniljevega krofa (kar je bila ena od scen v MCC, op. p.), se bodo brez težav znašli tudi v vseh življenjskih okoliščinah, ne da bi začeli jecljati,« pojasnjuje Mojca Frim, ki je tudi sama začela improvizirati na odru kot srednješolka v Mariboru in se trudi, da bi bila Šila bolj prepoznavna na Štajerskem. »Pri nas so bolj znani tisti, ki se ukvarjajo s stand up komiko, a so mnogi začeli kot improvizatorji, prav tako igralci v gledališčih,« pravi sogovornica.
Foto: Andraž Purg - GrupA
VIRTUALNI SVET
39
»Zelo je pomembno, da kot ustvarjalec vsebin delaš tisto, kar si na začetku - za ljudi, za zabavo. Šele potem pridejo različna sodelovanja. Ker če deluješ obratno, potem nisi več ustvarjalec vsebin, ampak samo še reklama.«
ševalci, saj lahko s pomočjo rednih ustvarjalcev vsebin dosežejo širše občinstvo, kot jo ponujajo druga družabna omrežja. Poleg tega je posredno oglaševanje veliko bolje sprejeto pri občinstvu. Tudi Robertu so se odprla že marsikatera vrata: »Prav posebno kampanjo smo izvedli z Mercatorjem, in sicer M TikTok Akademijo. Poleg še dveh slovenskih ustvarjalcev vsebin sem bil mentor tistim, ki so želeli ustvarjati na TikToku, vendar so potrebovali še nekaj usmeritev.
pomoč pri promociji izdelka ali storitve je z njim vstopilo v stik že kar nekaj podjetij. Pravi, da je ob rednem delu lahko objavljanje na TikToku glavni vir prihodka: »Z možnostmi, ki jih odpira TikTok, se lahko lepo živi, a je res, da zgolj objavljanje videoposnetkov ni dovolj. Na neki točki sem moral začeti delovati kot ustvarjalna podpora s pisanjem scenarijev ali nuditi pomoč na področju marketinga.«
Foto: osebni arhiv
Knjižničarko Karmen, očeta Slavka, sina Tilena, mladenko Alenko in še mnogo drugih likov je Robert ustvaril za svoje skeče, ki so med slovenskimi uporabniki TikToka prepoznavni in priljubljeni.
Manj kot šestdeset sekund dovolj za mesečni dohodek
»Najboljše je, ko kdo v komentar napiše, da sem mu polepšal dan. To mi veliko pomeni.«
Pripravili smo tedenske naloge, ki smo jih potem ocenili. Najboljši posnetek je dobil nagrado.« Za
Aplikacija TikTok, ki je bila ustanovljena leta 2016, se po le nekaj letih postavlja ob bok velikanom družabnih omrežij, kot sta Face-book in Instagram. Število uporabnikov se iz dneva v dan povečuje, na dan je objavljenih več kot milijarda posnetkov, t. i. TikTokov, z vsega sveta. Med rednimi ustvarjalci vsebine je tudi Robert Kladnik, ki je TikTok začel redno uporabljati pred dvema letoma zgolj za zabavo, zdaj mu objavljanje predstavlja vir zaslužka.
MONIKA OSET
»TikTok je mobilna aplikacija, kjer uporabniki objavljajo do šestdeset sekund dolge videoposnetke z najrazličnejšo vsebino, od komedije, športa, glasbe do tem izobraževalne narave in še česa,« pojasni Robert. 24-letni Šentjurčan je ustvarjalec spletnih vsebin, komik, igralec in improvizator. Že od nekdaj rad nastopa in zabava ljudi, začel je sicer kot glasbenik, zdaj s kratkimi spletnimi videoposnetki. »Glavni razlog, da sem začel ustvarjati TikToke je, da sem videl možnost odprtega odra, kjer lahko ustvarjam, kar želim.«
Ima kar petnajst osebnosti
Kot spodbuda za ustvarjanje lastne zgodbe je karantena v letu 2020 pripomogla marsikomu, tudi Robertu Kladniku. Zaradi veliko prostega časa in predvsem oddaljenosti od prijatelja, s katerim sta na začetku ustvarila skupni profil, je takrat ustvaril svoj račun na TikToku in začel ustvarjati lastno vsebino. »Ko sem objavil prvih nekaj posnetkov, mi jih je bilo zelo čudno gledati, saj še nisem točno vedel,
kakšno vsebino bi delal in kakn
»Komedija smo mi in kar se dogaja okoli nas, če lahko življenjske situacije tako dojamemo in iz njih črpamo.«
Robert poleg posnetkov na TikToku, ki so dolgi do šestdeset sekund, objavlja tudi daljše
Ifl-minntne wirlee na Vniitiihn
Potem sem dobil idejo in naredil videoposnetek o slovenskih voznikih, ki je imel 45 tisoč ogledov,« pravi Robert. »Število ogledov in odziv gledalcev v komentarjih mi je dalo motivacijo, da sem še naprej ustvarjal vsebino.«
Ker ima od nekdaj rad spletno komedijo in mu je ustvarjanje zabavnih vsebin blizu, se je usmeril v snemanje zabavnih ske-čev. S pomočjo različnih likov, v katere se vživlja in jih je trenutno približno petnajst, uprizarja različne vsakodnevne situacije: »Osebe so nastajale naključno ob uprizarjanju scenarija, ki sem si ga zamislil. Da sem lahko določeno situacijo bolje odigral, sem lik poimenoval in mu dal značilno osebnost, način vedenja, govorjenja in oblačenja. Zdaj ko pripravljam nov skeč, začnem razmišljati kot izbran lik, kako bi se odzval.« Robert pravi, da so liki v stalnem razvijanju, saj jih z odzivom publike poskuša nenehno dopolnjevati.
Družbeno omrežje, ki omogoča zaslužek
Potencial TikToka so kmalu prepoznali tudi podjetja in ogla-
»Takšna sodelovanja, ko naročnik zaupa ustvarjalcu, so najbolj pomembna in imajo ponavadi najboljši rezultat.«
Največ sledilcev na svetu ima Charli D'Amelio, in sicer 132 milijonov, v Sloveniji je z 2,1 milijona sledilci na prvem mestu akrobatska skupina Dunking Devils. Uporaba TikToka je postala priljubljena tudi pri starejši populaciji. 82-letna Američanka je svojo plesno kariero obudila prav s posnetki na tem družbenem omrežju. Amy Hawkings iz Walesa je postala prava svetovna zvezda, ko je s posnetkom petja pesmi na TikToku obeležila svoi 110. roistni dan.
40
ZIMSKE RADOSTI
Snežna idila sredi suhe zime. Proga je urejena, smuči so nabrušene, vse, kar še potrebujete za uživanje na snegu in zdravo gibanje, je dobra volja.
Nove možnosti brezplačne zimske rekreacije
Smučarski užitek sredi mesta
Čeprav snega v dolinah ni niti za vzorec, lahko Celjani na snegu uživajo in migajo tudi sredi mesta. Družba ZPO Celje, ki upravlja športno-rekreativne površine v občini, je na pobudo celjske občine z novima snežnima topovoma zasnežila del mestnega parka in uredila progo za tek na smučeh ter manjše sanka-lišče. Obe dejavnosti sta brezplačni. Številni smučarji tekači so progo preizkusili takoj po odprtju. »To je odlično,« je bilo najpogosteje slišati iz njihovih ust.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Želja celjske občine in javnega podjetja je bila, da bi dodatne športne površine v mestnem parku ljudem ponudila že med božično-novoletnimi prazniki, a narava tem načrtom ni sledila. Podjetje je za zasneževanje konec lanskega leta sicer kupilo dodatno opremo, poleg dveh snežnih topov še hladilni stolp in visokotlačno črpalko, a so pomladne temperature onemogočale izdelavo umetnega snega.
Nižje temperature v prvi polovici januarja so bile dovolj, da je pripravljavcem proge uspelo zagotoviti dovolj snega za ureditev prvih štiristo metrov proge. »Proga za smučarski tek je urejena v zahodnem delu mestnega parka. Če bodo vremenske razmere to omogočale, jo bomo še podaljševali,« je dejal direktor podjetja ZPO
Celje Ivan Pfeifer, ki pričakuje, da bodo progo, seveda ob izdatni podpori narave, uspeli ohraniti do prve polovice marca, ko imajo učenci in dijaki v regiji tudi zimske počitnice.
»Veseli nas, da je v teh dneh naše mesto s progo za smučarski tek v mestnem parku dobilo možnosti za novo obliko zimske rekreacije. Prepričan sem, da se bodo številni ljubitelji gibanja različnih generacij iz Celja in okolice z veseljem podali na progo, saj je tek na smučeh zelo priljubljena športna panoga,« je ob petkovi predstavitvi proge in projekta povedal podžupan Mestne občine Celje Vladimir Ljubek.
»Uporaba proge je brezplačna in verjamemo, da bo pritegnila veliko smučarjev tekačev, tako začetnikov kot tistih, ki so že bolj vešči teka
Prvi se je po sicer še ne povsem pripravljeni progi podal Robert Karlatec, direktor podjetja s športno opremo, ki sodeluje pri tem projektu. (Foto: LKK)
na smučeh, in da bodo na njej uživali. Upam tudi, da bodo občani spoštovali, da je proga namenjena smučarskemu teku, in da ne bo prihajalo do uničevanja, da je ljudje ne bodo uporabljali za sprehode in druge dejavnosti, za katere proga ni namenjena,« upa direktor celjskega javnega podjetja in ob tem obljublja, da se bodo potrudili, da bo že v prihodnjih dneh uspeli z dodatnim zasneževanjem povečati tudi površine za sankanje. To si otroci v mestu več kot očitno zelo želijo, saj so kup, kjer so pripravljali sneg za te-
kaško progo, hitro spremenili v sankališče.
Brez izgovorov
Tek na smučeh je v zadnjih letih tudi med Slovenci doživel neverjeten razcvet. Delno so za to krivi uspehi naših vrhunskih smučarjev tekačev in biatlon-cev, delno je k temu prispevala korona. »Ko so bila smučišča zaprta, je veliko ljudi presedlalo na tekaške smuči, kjer smučar ni odvisen od žičniških naprav,« je ob preizkusu celjske mestne proge dejal podjetnik in navdušen smučarski tekač
Robert Karlatec »Resnično
sem zelo vesel in srečen, da se je celjska občina odločila za ta projekt. Ne vem, ali se zavedamo, kakšna pridobitev je to za naše mesto,« je še dejal direktor podjetja Rossi Sport, ki je za podporo športnemu projektu podaril tudi nekaj tekaških kompletov. Tako si bo v mestnem parku mogoče vso opremo za tek na smučeh tudi brezplačno izposoditi, kar sta občina in ZPO uspela zagotoviti v sodelovanju z Zavarovalnico Sava, s podjetjem Rossi Sport ter Teniškim klubom Celje. Za prihodnje tedne pristojni ljubiteljem smučarskega tekma obljubljajo še več možnosti izposoje tekaške opreme. Za sodelovanje se dogovarjajo tudi z animatorko, ki bi lahko začetnikom pokazala osnove tega športa. Ko bodo epidemiološke razmere ugodnejše, pripravljajo tudi druženje z najboljšo slovensko smučarsko tekačico, ki je poskrbela, da je na »ozke smučke« stopilo ogromno Slovencev. Po progi v celjskem mestnem parku boste lahko tekli v družbi Petre Majdič.
»Vrhunsko!«
Že prvi konec tedna, ko je bila proga pripravljena, se je po njej pognalo veliko teka želj-
nih rekreativcev. Mnogi med njimi na smučeh redno tečejo, najpogosteje v Logarski dolini ali na Rogli, nekateri so že preizkusili tudi mestno progo v Velenju. Vsi so se strinjali, da je ureditev proge v parku izjemna pridobitev. »Zdaj lahko tečem skoraj pred domačim pragom,« je dejala ena od navdušenih tekačic. »Večkrat smo že tekli na Rogli, a moram reči, da ta proga ni prav nič slabša. Ko bo dodan še kakšen meter več, bo to čista zmaga,« so se strinjali v skupini tekačev, ki so za preizkus izkoristili sončno sobotno dopoldne.
Prosto ali klasično
Na progi v celjskem mestnem parku je mogoče teči tako v klasični kot prosti tehniki. Med njima je, kot je povedal poznavalec in ljubitelj teka na smučeh Robert Karlatec, precejšnja razlika. »Tistim, ki znajo drsati ali rolati, bo drsalni korak prostega sloga blizu. Klasični korak je blizu vsem, saj izhaja iz hoje,« pojasnjuje. Slogu teka so prilagojene tudi smuči.
V Celju je mogoče teči brezplačno. A je tudi sicer tek na smučeh v primerjavi z alpskim smučanjem precej cenejši. Cena nove opreme za povprečnega rekreativnega tekača znaša približno tristo evrov. Cene za uporabo urejenih tekaških prog v Sloveniji večinoma ne presegajo deset evrov na dan, na Rogli je na primer treba za dan teka odšteti šest evrov.
Foto: Andraž Purg - Gr upA
V ZPO in občini niso pozabili na najmlajše. Ker snega v dolinah, kot kaže, še lep čas ne bomo dočakali, so v mestnem parku le streljaj od tekaške proge zasnežili hribček, ki je že privabil prve otroke. V prihodnjih dneh ga bodo skušali z dodatnim zasneževanjem še povečati. To bo zagotovo razveselilo številne malčke, ki bodo tako lahko uživali v zimskih radostih, a tudi njihove starše, ki jih ne morejo vedno voziti na urejena sankališča. »Četudi je to na Celjski koči, je za marsikoga predaleč,« je dejala ena od mamic, ki je z otrokom uživala na snegu.
Pri ZPO opozarjajo vse obiskovalce mestnega parka, da proga za smučarski tek ni namenjena za sprehode ali druge oblike rekreacije.
ZA ZDRAVJE
41
Objavljamo strokovna navodila
Kako ob covidu-19 okre imunski sistem
Strokovnjaki za živila in prehrano so združili znanje ter pripravili ključne smernice za ohranjanje dobrega imunskega sistema. Ta nas namreč lahko ščiti pred okužbo z novim koronavirusom. Pripravili so tudi navodila za pripravo obrokov za okužene osebe oziroma za prehrano v času okrevanja. Izbrali smo nekaj strokovnih in zanimivih nasvetov, ki trenutno pridejo še posebej prav. Trenutno ne kroži samo koronavirus, ampak so na pohodu tudi številna prehladna obolenja.
SIMONA ŠOLINIČ
Prehrana v času okrevanja
Doc. dr. Evgen Benedik iz Skupine za humano prehrano na Oddelku za živil-stvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pravi, da za dober imunski sistem lahko naredimo največ sami: »Uravnotežena prehrana je ključ do zdravja, in to do dolgoročnega zdravja. Na jedilniku imejmo lokalne in čim več sezonskih jedi. Posegajmo po hranilno bogatih živilih, kot so meso, ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki, polnozrnati izdelki, zelenjava, stročnice, sadje in tekočina - voda. Izogibati se moramo hranilno revnim živilom, kot so predelani, izdelki in hitra hrana, ter pijačam z dodanim ali naravno prisotnim sladkorjem.«
Če je oseba okužena z novim koronavirusom, lahko to vpliva na njen tek, saj se lah-
ko pojavijo izguba občutka za vonj in okus, oteženo požira-nje hrane in pijače ter slabost. Zmanjša se tudi telesna masa. V času bolezni ima prehrana še toliko bolj pomembno vlogo pri okrevanju. Ko se naše telo bori z okužbo, se namreč povečajo potrebe po energiji, beljakovinah in tekočini ter vitaminih in mineralih.
Urnik
prehranjevanja
»Poskušajte jesti vsaki dve uri ali vsake tri ure, ustvarite si urnik prehranjevanja, obroki naj bodo čim bolj energijski. V vsak obrok vključite živilo, ki vsebuje veliko beljakovin. Le tako boste lahko obdržali podobno telesno maso kot
pred okužbo ne glede na trenutno stanje prehranjenosti. Veliko bolnikov med okužbo shujša, pri tem izgubi mišično maso, kar oteži oziroma podaljša čas okrevanja,« pravi doc. dr. Evgen Benedik z biotehniške fakultete.
Da bi se oboleli oziroma okuženi izognili izgubi telesne mase, si lahko pripravijo natančen urnik prehranjevanja, pri čemer obrokov ne bi smeli izpuščati, četudi nimajo teka. »Razmak med zadnjim večernim in prvim jutranjim obrokom naj bo krajši od dvanajstih ur. Poskrbite, da boste zaužili dovolj sadja in zelenjave, skupno zaužij-te vsaj pet različnih obrokov dnevno. Tri obroke zelenjave in dva sadja. Če ste izgubili občutek za voh in okus, uživajte hrano različne teksture, torej hrustljavo, kremasto ... Če ste hitro siti, poskušajte ob obroku zaužiti beljakovinsko živilo. Če težje požirate, uživajte mehkejšo hrano, kot so enolončnice, jogurti, pudin-
gi, kaše ...« svetujejo strokovnjaki s fakultete.
Če oseba pri prebolevanju koronavirusne bolezni vseeno opazi upad telesne mase, lahko poskusi s tako imenovano terapevtsko hrano. V lekarnah in specializiranih trgovinah so na voljo različni visokoener-gijski in beljakovinski napitki ter kreme, ki lahko pripomorejo k višjemu energijskemu in beljakovinskemu vnosu ter zadostnemu vnosu vseh drugih pomembnih hranil.
Raznoliko
Čeprav z nobenim živilom ne moremo popolnoma preprečiti okužbe z novim koronavirusom, imajo številna hranila pomembno vlogo pri spodbujanju delovanja imunskega sistema. Pomemben vir vitaminov in mineralov predstavljata zelenjava in sadje. Dobri viri beljakovin so poleg mesa, rib, jajc, mleka in mlečnih izdelkov tudi stročnice (fižol, čičerika, soja, leča). Ribe predstavljajo dober vir
omega-3 maščobnih kislin. Vir ogljikovih hidratov naj predstavljajo polnozrnata živila. Glavni vir maščob naj predstavljajo rastlinska olja, npr. hladno stiskano oljčno olje in hladno stiskano olje oljne ogrščice. Slednje bi morali ljudje uporabljati samo za pripravo hladnih jedi, npr. solat.
Zaradi hitrega tempa vsakdanjika velikokrat niti ne pomislimo, kakšno hrano zaužijemo. Pri obrokih bi morali paziti na zadosten energijski in hranilni vnos ter živila izbirati preudarno. »V trenutnih razmerah odsvetujemo shujševalne diete in priporočamo uživanje čim bolj nepredelanih živil. Pozorni bodite tudi pri nakupu živil, ne delajte si prevelikih zalog in zmanjšajte količino zavržene hrane. Pri nakupu izbirajte lokalno pridelana in sezonska živila,« še svetujejo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Foto: Pixabay
Pomembni vitamini in minerali
Nedavne raziskave potrjujejo vpliv nekaterih hranil na zmanjšano tveganje za okužbo z virusom SARS-CoV-2 in tudi na ugodnejši potek bolezni. Vitamini A, B6, B12, C, D, E ter cink, selen, baker, železo so ključni za vzdrževanje močnega imunskega sistema. Kje jih najdemo?
Vitamin A: jetra, jajca, mleko, sir, ribe, korenje, sladek krompir, špinača, brokoli, paprika, marelice.
Vitamin B6: meso, ribe, soja, kalčki, riž, banane, krompir, korenje.
Vitamin B12: drobovina, ribe, meso, jajca, mleko, sir.
Vitamin C: sadje in zelenjava, predvsem rdeča paprika, radič, brokoli, pomaranča, limona, grenivka, jagode, krompir.
Vitamin D: najzanesljivejši vir vitamina D predstavlja njegovo nastajanje v koži pod vplivom sončne svetlobe. V jesensko-zimskem času, ko je intenzivnost UVB-žar-kov nizka (od septembra do aprila), je priporočeno uživanje prehranskih dopolnil oziroma dodatkov z vitaminom D. Živil, ki vsebujejo vitamin D, je namreč malo, v glavnem so to ribje olje in divje mastne ribe.
Vitamin E: rastlinska olja, oreščki, semena, špinača, brokoli.
Cink: jetra, meso, morski sadeži, trdi siri, oreščki, bučna semena, sezam, fižol, leča.
Selen: morska hrana, meso, mleko, jajca, brazilski oreščki, indijski oreščki.
Baker: morski sadeži, jetra, sezam, oreščki, stročnice, suho sadje, kakav, žita, krompir, avokado.
Železo: meso, ribe. Med pomembnimi viri v naši prehrani so tudi žita in žitni izdelki, stročnice ter zelenjava in sadje, vendar je iz teh virov raztapljanje železa slabše. Boljše raztapljanje železa iz rastlinskih virov dosežemo s sočasnim uživanjem živil z veliko vsebnostjo vitamina C.
Vir: Biotehniška fakulteta
Poskrbite za dovolj tekočine. Ženske naj bi na dan zaužile približno dva litra, moški približno 2,5 litra, kar pomeni od šest do osem kozarcev tekočine na dan. Pri tem izbirajte vodo ali nesladkane čaje, izogibajte se prekomernemu uživanju sladkih in alkoholnih pijač. Posameznik mora poskrbeti za zadosten vnos tekočine, tudi če ni žejen. Če čuti slabost, mora piti po požirkih - od petdeset do sto mililitrov tekočine vsakih petnajst minut.
Obroki naj bodo čim bolj energijski. V vsak obrok vključite živilo, ki vsebuje veliko beljakovin:
V	enolončnice, juhe, omake, solate dodajte več mesa, rib in stročnic kot običajno.
Uživajte polnomastno mleko (3,5 odstotka mlečne maščobe) in mlečne izdelke.
Uživajte grški ali islandski tip jogurta namesto navadnega.
V	smuti, kaše, puding dodajte jogurt, skuto, posneto mleko v prahu ali sirotkine beljakovine.
Uživajte prigrizke, kot so sir, skuta, oreščki, arašidovo maslo .
Obroke energijsko obogatite z dodatkom maščob (rastlinska olja, maslo, smetana ...
42
PODLISTEK
Sokolski zlet v Ljubljani (1933) 1
Slavko Ciglenečki s prijatelji na vrhu zvonika sv. Barbare. Bil je tudi mojster v držanju ravnotežja.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Fotografije hrani Knjižnica Šmarje pri Jelšah.
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Med nebom in zemljo fotografskega mojstra Slavka Ciglenečkega
(3)
Clan sokolskega društva
Sokolskemu društvu se je Slavko pridružil že v otroštvu. Tam je spoznal tedanjega sreskega načelnika Šmarja, znanega zbiralca starin dr. Herberta Kartina in predstojnika šmarskega sodišča dr. Josipa Šašla, ki je bil zbiralec ljudskega izročila in pisatelj. Tudi Šašel je fotografiral in zbiral motive, kar je Slavka spodbudilo, da je motive začel iskati tudi sam. Pri Sokolih se je učil zgodovino in pomen ohranjanja kulturne dediščine, kar je kasneje postalo njegovo poslanstvo. Najbolj pa se je posvečal sokolski gimnastiki.
Slavko Ciglenečki na motorju, na čelu vojaške kolone, med služenjem vojaškega roka v Nišu.
»Ko sem bil mlad, sem bil nor! »
V mladosti je Slavko Ciglenečki čutil neustavljivo željo preizkušati novosti, sploh stvari, ki jih pred njim še ni nihče. Nekoč je zase izjavil: »Ko sem bil mlad, sem bil nor!« Bil je tudi mojster v držanju ravnotežja in rad se je lotil izjemnih podvigov. Nekoč je s prijatelji splezal na vrh zvonika sv. Barbare.
Slavko Ciglenečki je ves čas sledil tehnološkim novostim. Takoj za tem, ko je začel oddajati Radio Ljubljana, si je priskrbel radijski sprejemnik. Na začetku nikakor ni bilo signala, zato je razpel dolgo anteno, ki je v dolžino presegala 25 metrov in končno ulovil signal.
Vojak
Druga svetovna vojna je Slavka Ciglenečkega ujela v Beogradu, kjer je bil na orožnih vajah. Po tednu trajajočih napadih in umikanju so jih Nemci ujeli in odpeljali v ujetništvo v Zadar. Poleg trdega dela je trpel tudi hudo lakoto. Po mesecu dni je bil izpuščen domov, ker je prihajal iz Spodnje Štajerske. Čez nekaj časa pa so ga vpoklicali v nemško vojsko, vendar je pobegnil na Dunaj in od tam v Zagreb, kjer je ostal do konca vojne.
Se nadaljuje ...
Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah
ALBUM S CELJSKEGA
Metež na škofjevaškem odru, 1963
Dogajanje drame v štirih dejanjih Metež je postavljeno med leti 1920 in 1930 v hrvaško gorsko vasico v Liki. Delo hrvaškem dramatika Pera Budaka je bilo v drugi polovici 20. stoletja pogosto uprizarjano na odrih ljubiteljskih gledališč; a tudi na profesionalnem, saj so ga v sezoni 1962/63 igrali na odru celjskega gledališča.
Kulturno društvo bratov Dobrotinšek Škofja vas je bilo ustanovljeno leta 1946, v 75-letni zgodovini društva je bila najaktivnejša dramska sekcija, ki je delovala pod »taktirko« naslednjih režiserjev: Julko Kožuh, An-
gela Mavc, Alojz Zagožen, dr. Franc Zupančič, ing. Bela Bu-kvič, Martin Pečnik in Vinko Sentočnik.
Viri: 70 let, Kulturno društvo bratov Dobrotinšek Škofja vas, 2016; Budak, Pero: Metež, 1953; Inkret, Andrej:
»Gledališka večera«, v: Naši razgledi, 22. 6. 1963, str. 241 Prispevala: Ivica Kos
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra. si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st.
Igralci dramske sekcije Kulturnega društva batov Dobrotinšek Škofja vas, od leve: Ljuba Sentočnik, Aci Košak, Ivica Kos, Viki Krajnc, Valika ... in Bojan Stožir. Režija Vinko Sentočnik.
JASNOVIDKA
43
Violeta Burić vidi pretekle dogodke in prihodnost
Slovo od koronavirusa leta 2024
Nima kart tarot, magične krogle ali skodelice kave. Prav tako nima astralne karte. Ob srečanju s človekom se ji v glavi odvrti film o njegovem življenju in o tem, kaj ga čaka. Violeta Burić je jasnovidka iz Beograda, ki s svojim darom videnja preteklosti in prihodnosti pomaga ljudem po vsem svetu. Pri rosnih osmih letih je napovedala razpad Jugoslavije, leta 2016 tretjo svetovno vojno - ne takšno s tanki, z bombami in s puškami, temveč z virusom.
MONIKA OSET
»Ko sem imela šest let, se mi je zdelo zanimivo, da me ljudje kličejo, jaz pa jim povem, kakšni so, kaj imajo oblečeno, v kaj gledajo in kaj imajo v hiši,« se Violeta spominja svojega otroštva. Vendar ji kot deklici v strogi patriarhalni družini ni bilo lahko. Šele ko je staršem povedala o dogodkih svojega dedka, očeta in strica, ki so se zgodili, še preden se je rodila, so ji verjeli. Dar so ji dovolili uporabljati le pod nekaterimi pogoji. Zdaj Violeta potuje po vsem svetu in med pogovorom z osebo vidi njeno preteklost ter napoveduje prihodnost. Ljudem pomaga tudi preko telefona.
Konec ukrepov
Da bo tretja svetovna vojna namesto s puškami potekala z virusom, je videla že leta 2016: »Takrat sem govorila, da bodo otroci doma, da bo šola na spletu in delo od doma ter da se bomo veliko naučili.« Vse v življenju pride in gre, pravi, nič drugače ni s koronavirusom: »Približno do tretjega meseca letos se bodo ukrepi v zvezi s covidom-19 končali in ne bo večjih zapiranj, čeprav se bodo še pojavljale blažje različice virusa. Koronavirus bo razsajal po svetu do druge polovice leta 2024, potem se bo ta zgodba končala,« še doda Violeta.
Prikazoval se ji je tudi podatek o več milijonih ljudi: »Takrat nisem vedela, kaj to
v skladu z njenimi zakoni, namesto z zakoni materialnega sveta,« še doda Violeta.
Bistvo je, da se vrnemo k svoji prvinskosti, za kar smo v naši regiji zelo odprti, pove jasnovidka: »V celjski regiji ste sproščeni ljudje z miselnostjo >kar bo, bo<. Sicer vplivajo na vas protesti v Ljubljani, ampak so vam bolj pomembne naravne stvari. Močno ste povezani z naravo, kar se mi zdi super!«
Napolniti se s pozitivno energijo, hoditi, poslušati ptice in vodo, to je recept, ki mu Violeta zaupa in sledi, da se vrne k sebi. Pa tudi pravilnemu dihanju: »Vdih naj traja pet sekund, potem zrak v sebi pet sekund zadržiš, prav tako naj pet sekund traja izdih.« S takšnim dihanjem razporedimo kisik po telesu do vseh celic, pove Burićeva« Deset minut takšnega dihanja, razporejenega čez dan, v treh mesecih obnovi vse celice.«
Cene se bodo
dvignile
Trenutno ne bo večjih sprememb, pravi jasnovidka. »Po volitvah se bodo dvignile najprej cene goriva. Temu bo sledil še dvig cen moke, sladkorja, olja in drugih osnovnih živil.« Prav tako boste morali več odšteti za nakup nepremičnin.«
»Vidim tudi demonstracije,« razkrije zgovorna Beograjčanka. Zaradi nekaterih
»Bistvo je, da se vrnemo k sebi, k svoji prvinskosti, in to se bo zdaj začelo dogajati. Bolj bomo v stiku sami s sabo, s svojo družino in z naravo.«
pomeni. Zdaj vem, da to niso oboleli zaradi covida, ampak umrli.« Trenutna številka smrtnih žrtev zaradi koronavirusa je skoraj šest milijonov. Ali moramo šteti tudi tiste, na katere je virus vplival posredno - marsikdo ni prišel do pravočasnega zdravljenja -nihče ne ve.
V naši regiji imamo odlično energijo
»Verjamem, da se vse zgodi z dobrim namenom. Tudi ko pride do najslabšega scenarija, se to zgodi za našo rast, razvoj, da smo bolje pripravljeni na izzive,« pravi Burićeva o pandemiji, ki nam pretekli dve leti ni dala miru. To je bil čas, ki nas je opomnil, kako pomembno je, da se vrnemo k družini, naravi, da smo hvaležni in bolj empatični. »Zato se je covid moral pojaviti, saj smo spoznali, da je narava močnejša kot mi. Brez nje ne moremo, zato moramo živeti
ukrepov sedanje vlade bo februarja in marca prišlo do nemirov. Kasneje bodo ljudje na ulicah zaradi drugega razloga: »Pripravljali bodo cepivo za otroke od tretjega do štirinajstega leta.«
V naši regiji ne bo odpiranja večjih podjetij, več ljudi bo brezposelnih, napoveduje Burićeva. To naj ne bi bila posledica pomanjkanja denarja, temveč ukrepov glede koronavirusa. Težava bo tudi v bolnišnicah: »Avgusta in septembra bodo bolnišnice polne, zdravnikov pa ne bo dovolj.« Sicer v naši regiji ne bo potresov, lahko pa poleti pričakujemo poplave.
Iz filmov v
resničnost
Prihaja čas velikega tehnološkega napredka. Za 5G prihajata še 6G in 7G, vozili se bomo z električnimi avtomobili, trenutne vrste goriv bodo prepovedane, uporabljali pa
Pravi, da nihče ne more stoodstotno zagotoviti prihodnosti, po njenih izkušnjah z ljudmi pa se osemdeset odstotkov napovedi uresniči.
»Veliko ljudi že dolgo ni objelo svojega otroka, ker delajo, štejejo denar in odplačujejo kredite. Kdaj ste se nazadnje sprehajali s svojim otrokom ali prijeli svojega partnerja za roko, jih vprašam. To nič ne stane, a ogromno pomeni!«
SLOVENKA LETA
Sodelujemo v akciji revije Jana, ki izbira Slovenko leta, žensko, ki je na svojem področju zaznamovala leto, ki se poslavlja. Tokrat predstavljamo zadnjo, deveto kandidatko.
Emilija Stojmenova Duh
je docentka, doktorica in tista profesorica, ki je pred mariborsko univerzo z občutenim govorom podprla dijake, ki so protestirali proti zaprtju šol. In tista profesorica, ki je na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko s sinčkom v naročju prepričevala maturantke, naj se vpišejo. Ko se je sama vpisala na elektrotehniko na mariborski univerzi, je imela 149 sošolcev in nobene sošolke, študij je končala najboljša v generaciji. Danes je na doktorskem študiju na elektrotehniki 30 odstotkov žensk. Emilija je članica v več delovnih telesih EU, pobudnica nacionalne mreže FabLab, ki povezuje izobraževanje z gospodarstvom, in ustanovna članica združenja strokovnjakinj ONA VE, ki se bori, da bi bilo na vodilnih položajih več žensk. Ker bi bil svet, če bi ga vodile ženske, kot je Emilija, precej drugačen.
Sonja Grizila Foto: Mateja Jordović Potočnik
bomo energijo sonca, vode, vetra in zraka. In še več, pravi Burićeva: »Avtu bom naročila, kdaj naj pride pome, kakšna temperatura naj bo v njem, naj me v njem čaka ohlajen Dom Perignon. Potem mi bo zazvonil telefon in avto mi bo sporo-
riki bo veliko potresov, kar bo celino razdelilo na več delov. Tako bomo imeli v prihodnosti devet celin.« Burićeva zaupa še, da bo veliko izbruhov vulkanov, Havaji se bodo potopili, pojavila se bodo nova otočja.
»Prišel je čas, da snamemo maske in polno
v««	v • i •	• i
zaživimo življenje!«
čil, da je prišel. Dala mu bom navodila, kam naj me odpelje, in meni ne bo treba misliti na nič.«
Gradilo se bo velika mesta, letala bodo delovala na biogorivo, namesto nas bodo delali roboti, nadaljuje jasnovidka. Obetajo se nam tudi zračne linije: »Avtomobili in avtobusi bodo leteli po »zračnih linijah«, kar nam bo omogočilo, da bomo veliko hitrejši.« Prav tako bodo letališča počasi nadomestili »kozmodromi«, vzletišča za rakete: »V času mojega življenja vidim štiri >kozmodrome<, saj bomo ljudje potovali z raketami. To pomeni, da bomo v New Yorku v petnajstih minutah.«
Veliko sprememb bo tudi na področju narave: »V Ame-
Pred nami je krasno leto
»Leto 2022 bo eno najboljših, kar jih bomo doživeli,« Burićeva izstreli, ko pogovor nanese na letošnje leto. V naši regiji, pravi, se bo veliko stvari postavilo na svoje mesto: »Govorim predvsem o odnosih med ljudmi - spomnili se boste drug drugega, vzpostavili ponovne stike in se veliko družili.«
Burićeva za Slovenijo vidi lepo prihodnost, kar je še dodaten razlog, da se želi preseliti v naše kraje: »Obožujem Slovenijo in komaj čakam, da bom lahko zaživela tukaj in pila kavo, kjer to najrajši počnem - v Laškem.«
Foto: osebni arhiv
(Vpišite ime in priimek kandidatke - samo ene!)
Kupon izpolnite, izrežite in nalepite na dopisnico ali nam ga pošljite v kuverti na naslov:
Uredništvo revije Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Moste - Polje. Glasovanje bo omogočeno tudi na spletni strani www.slovenkaleta.si.
44
BRALCI POROČEVALCI
Projekt in našo onalnih
, ki povezuje partnerske šole iz Poljske, Turčije, Italije, Francije, Romunije šolo za storitvene dejavnosti, je namenjen spoznavanju narodnih in regi-jedi ter gastronomske dediščine.
Mladi kuharji med nami
V Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje bo jutri (21. januarja) 28 udeležencev iz šestih držav na svečani podelitvi prejelo certifikate za udeležbo na mednarodnem strokovnem srečanju v okviru projekta Erasmus+ Kichen our kingdom, cooking our passion (KOKCOP). Dogodka se bosta predvidoma udeležila tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec.
Projekt, ki povezuje partnerske šole iz Poljske, Turčije, Italije, Francije, Romunije in našo šolo za storitvene dejavnosti, je namenjen spoznavanju narodnih in regionalnih jedi, gastro-nomske dediščine, kulturi
omizja in obedovanja, spoznavanju vin in kulture vin, koktajlov ter ostalih mešanih pijač. S srečanji, kot je to v Sloveniji, se dijaki in učitelji mednarodno povezujejo, izmenjujejo izkušnje, pridobivajo strokovna znanja, širijo
mrežo prijateljstev in se urijo v znanju tujih jezikov. Poleg tega pridobivajo ključna strokovna znanja in kompe-tence malo drugače kot sicer v šolskih klopeh. Med 17. in 22. januarjem v Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje gostimo di-
jake in učitelje partnerskih šol. Vsak dan so praktične delavnice in prikaz priprave različnih tradicionalnih slovenskih jedi.
Naziv Slovenija - Evropska gastronomska regija je tudi Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje pri-
nesel nove izzive in priložnosti, da slovensko gastronom-sko dediščino povzdignemo na še višjo raven in jo širimo tudi zunaj naših meja.
HELENA ZUPANC, ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti Šolski center Velenje
Med 17. in 22. januarjem v Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje gostimo dijake in učitelje partnerskih šol.
Dijaki 2.a--razreda
Skupaj smo naredili veliko lepega
V Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje pripravimo vsak december dobrodelne akcije. Ponosni smo na dijake, saj premorejo veliko srčnosti in čuta do sočloveka.
Najprej smo pripravili dobrodelno akcijo za Jernej o Štarkel, dijakinjo naše šole, ki je pred letom čez noč pristala na invalidskem vozičku. 2. decembra 2020 je nenadoma
začutila hude bolečine. Po noči strašnih bolečin ni več mogla vstati in je v manj kot dnevu postala hroma. Po dolgi rehabilitaciji, ki je trajala več kot pol leta, še vedno ne čuti spodnjega dela telesa. Diagnoza je še vedno uganka, zdravniki menijo, da gre za redko nevrološko bolezen. Na rehabilitaciji v Soči so presodili, da je njeno stanje tako hudo, da je zelo
Dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje so priskočili na pomoč dijakinji Jerneji Štarkel. Z leve Jerneja, Pia in Nuša.
malo možnosti, da bi shodila. Fizioterapije ji iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne pripadajo več. Družina jih zdaj plačuje sama, prav tako druge terapije in akupunkture, da bi bolečine postale vsaj znosne. Nujno so potrebne tudi prilagoditve v hiši, da bi Jerneja lahko postala samostojnejša in bi se lahko prosto gibala z vozičkom. Predsednica dijaške skupnosti Nuša Goričan je zapisala: »Kot sovrstniki si lahko predstavljamo, kako težko je pri osemnajstih letih čez noč izgubiti samostojnost in se sprijazniti s tem, da bo tvoje življenje spremljala bolezen. Jerneji smo finančno pomagali, da bo lahko zaživela brez bolečin in v prilagojenem stanovanju.«
Dijaki z razredničarkami so obiskali tudi Božičkovo tovarno. Obdarili so otroke in jim tako polepšali božično jutro, kajti pod smrečico jih je čakalo darilo. Da so imeli otroci nasmejan in čaroben božič, so poskrbeli dijaki 2.a- in 2.d--razreda. Dijaki 2.a-razreda so tudi pisali voščilo celjskim brezdomcem. Dijaki 3.c-razre-da in razredničarka so obdarili brata v socialni stiski. Dijaki 1.d- in 4.b-razreda so se udeležili akcije Božiček za en dan.
PETRA MRZDOVNIK
Pričarali čaroben glasbeni večer
V	sredo, 12. januarja, smo v dvorani Celjskega doma izvedli božično-vokalni koncert komornih sestavov Glasbene šole Celje, ki ga je tokrat odlično povezoval naš dijak Bor Laznik.
Bil je čaroben glasbeni večer, še vedno obarvan praznično in slavnostno. Prvi božič-no-vokalni koncert komornih skupin Glasbene šole Celje je bil že decembra. Na odru se je najprej predstavila Vokalna skupina MBH pod vodstvom Mojce Hladnik. Skladbi Joy to the World, ki smo ji prisluhnili v uvodu, so sledile Adeste Fideles, V stajici pri Betlehemu in Pastirci, kam hitite. Na odru se je pevcem pridružil trobilni komorni sestav Glasbene šole Celje pod mentorstvom Dejana Podbregarja, na klavirju se je predstavil Matic Dokler in na tolkalih Damir Korošec.
V	nadaljevanju programa je nastopil kvartet harf pod mentorstvom Erike Frantar, ki v njem tudi igra. Poleg nje so članice še Ana Kovačič, Ivanka Žaberl in Vita Živa Pečak, sicer vse tri njene uspešne dijakinje in tekmovalke z vidnejšimi rezultati tako na državnih kot mednarodnih tekmovanjih. Na
odru so se jim pridružili člani otroškega pevskega zbora, ki ga zadnji dve leti vodi Mojca Hladnik.
S skladbo skladatelja Joplina The Entertei-ner nas je razveselil trobilni komorni sestav glasbene šole pod mentorstvom Dejana Pod-bregarja. Sestavljajo ga Martin Jager, Žiga Pilih in Matjaž Sivka.
V nadaljevanju smo prisluhnili skladbam I'll be Home for Christmas in Winter Wonderland. Ob spremljavi kvarteta harf nam je zapel tenorist Matic Dokler. Kvartet harf nam je zaigral cikel pesmi iz Fantoma iz opere (aranžma je spisala Erika Frantar). Skladba Zvezde na nebu žare je zažarela v sestavu vokalnega kvarteta in pevcev Janžeta Ken-de, Matica Doklerja, Jake Novaka in Jerneja Laha. Njihov mentor je Davor Mikulić.
Večer smo sklenili tako, da smo prisluhnili skladbam How does a Moment last forever, Božični venček in The Irish Blessing, ki so odzvanjale še dolgo v večer ali morda še dlje. Iskrene čestitke vsem mentorjem in nastopajočim.
ML
Na fotografiji so Vokalna skupina MBH, otroški pevski zbor in kvartet harf.
novi tednik
sport@nt-rc.si
ho cel
BRALCI POROČEVALCI
45
Mlade prostovoljke Liza, Maša in Natja so vsa darila zavile v praznične pakete. v
»Čudeži se zgodijo, ko vsi sodelujemo«
Dobre vile in vilinci so med božično-novoletnimi prazniki obdarili 206 otrok iz občin Spodnje Savinjske doline. Prostovoljci Krajevne organizacije Rdečega križa Polzela z vodjo projekta Lizo Hočevar se vsem zahvaljujejo za sodelovanje pri tej zdaj že tradicionalni dobrodelni akciji Dobra vila.
»Žal se zaradi epidemioloških razmer v državi z otroki nismo smeli družiti, zato smo jim pakete varno dostavili na dogovorjene postojanke ali kar na dom,« je pojasnila prostovoljka Liza Hočevar. S pomočjo donatorjev so obdarili tudi dve ranljivi skupini, 21 varovancev Varstveno-de-lovnega centra Muc in šest stanovalk Materinskega doma Mozirje. Pakete so jim dostavili v njihove prostore. »Čudeži se zgodijo, ko vsi sodelujemo kot eno,« ob koncu še pravijo člani polzelskega Rdečega križa in dodajajo, da lahko že majhna pozornost posamezniku prinese veliko sreče.
ŠO
Zbirali darove in povezovali ljudi
Trikraljevsko koledovanje, ki je od lani vpisano v register nesnovne kulturne dediščine, je star ljudski običaj, ki v občini Polzela in verjetno še marsikje drugje še vedno živi. Mladi koledniki pod mentorstvom katehetinje Jelke Plevnik so tudi letos v začetku januarja obiskali številne domove, prinesli veselo sporočilo božičnega časa in zaželeli srečo v novem letu. Obenem so zbirali darove za misijone in povezovali ljudi v župniji.
O božičnih kolednikih je prvi poročal že Primož Trubar leta 1575. Božično, novoletno in trikraljevsko koledovanje se je nato pred prvo svetovno vojno začelo spajati v trikraljevsko. Po drugi svetovni vojni je bilo prepovedano, zato je začelo zamirati. Koledovanje, kot ga poznamo danes, ko otroci, preoblečeni v kostume, pojejo kolednice in uprizarjajo kratke dramske prizore, se je začelo po osamosvojitvi Slovenije. Na pobudo Misijonskega središča Slovenije ga spremlja trikra-ljevska akcija, s katero verniki zbirajo denar za misijone. Letošnji zbrani darovi bodo namenjeni za gradnjo dodatnih učilnic na Madagaskarju, sanitarnih prostorov v šoli v Etiopiji, gradnjo novih hiš v Gramshu v Albaniji in šole v Senegalu. Denar bo porabljen še za gradnjo sanitarij, nakup opreme za knjižnico v Mozambiku, obnovo otroškega igrišča v Kazah-stanu in v potresu poškodovane cerkve sv. Polikarpa v Turčiji.
ŠO
Na pobudo Misijonskega središča Slovenije trikraljevsko koledovanje spremlja akcija, s katero verniki zbirajo denar za misijone.
Skakalec Zak Mogel iz Podgorja pri Letušu je dobil priložnost za prvi nastop na novoletni skakalni turneji.
Nastopil na tekmi novoletne turneje
Potem ko je Cene Prevc zaradi osebnih razlogov zapustil novoletno turnejo, je namesto njega na tretji tekmi, ki je bila prestavljena iz Innsbrucka v Bischofshofen, priložnost za svoj prvi nastop na turneji dobil Žak Mogel iz Podgorja pri Letu-šu. Pred tem je braslovški skakalec petkrat nastopil na tekmah za svetovni pokal. Najvišjo uvrstitev je dosegel leta 2018 v Ruki na Finskem, ko je zasedel dvajseto mesto.
Mogel je na kvalifikacijah za tretjo tekmo z zelo dobrim skokom 124,5 metra dosegel štirinajsti rezultat. Žal v prvi seriji, v kateri ga je izzival Poljak Jakub Woly, ni uspel ponoviti skoka s kvalifikacij in je po skoku 101,5 metra izpadel iz nadaljnjega tekmovanja.
S 132 metri in 36. rezultatom kvalifikacij je za uvrstitev v finalno serijo četrte tekme, ki je bila prav tako v Bischofshofnu, izzival rojaka Lovra Kosa. Tudi tokrat je mlad skakalec iz Spodnje Savinjske doline skočil slabše kot v kvalifikacijah in je klonil proti zelo razpoloženemu Kosu, ki je v finalu pristal pri 144 metrih, le meter od rekorda naprave. Lovro Kos je bil z 9. mestom tudi najboljši Slovenec v skupnem seštevku turneje.
Žak Mogel je ostal v slovenski ekipi svetovnega pokala tudi na tekmah v Bischof-shofnu po novoletni turneji. Na kvalifikacijah za prvo letošnjo posamično tekmo 8. januarja je skočil zelo dobro in bi se s 129,5 metra zanesljivo uvrstil na tekmo, vendar je bil zaradi neustreznega dresa diskvalificiran. Na moštveni tekmi dan kasneje ni nastopil.	NT

Tomo Križnar je zadnji dan lanskega leta obiskal dijake Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja ter z njimi delil izkušnje, ki jih je pridobil na človekoljubnih odpravah. (Foto: arhiv SŠGVO)
Ob koncu leta s Tomom Križnarjem
Zadnji šolski dan preteklega leta smo v Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja oplemenitili s prireditvijo, s katero smo počastili dan samostojnosti in enotnosti ter se spomnili razglasitve plebiscita leta 1990, s katerim je Slovenija postala samostojna država. Hkrati smo se poslovili od starega leta in si zaželeli vse lepo v novem letu.
Ob tej priložnosti smo medse povabili neumornega aktivista za človekove pravice Toma Križnarja, ki je z nami delil izkušnje, ki jih je pridobil na svojih človekoljubnih odpravah, in nam tako odprl oči, da bi se v prazničnih dneh spomnili vseh, ki jim življenje tako ali drugače ni prizaneslo.
»Življenje je darilo. Darilo se spodobi sprejeti, si ga ogledati, a tudi prijeti, ga občutiti, povohati, okusiti, uživati in uporabiti ... Darila so namenjena v dobro. Pravzaprav je vse
namenjeno v dobro. Vsak dogodek, tudi velik problem, v sebi nosi darilo - izkušnjo, doživetje, smisel življenja,« je povedal Tomo Križnar, ki nam je s svojim predavanjem dal najlepše darilo ob koncu preteklega leta.
Ob tej priložnosti sta nas nagovorila direktor Šolskega centra Celje Mojmir Klovar in ravnatelj Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Arnold Ledl. V kulturnem programu so sodelovali člani šolske glasbene skupine Eruption - Tija Pšaker, L-3.b-razred (vokal), Ema Kač, M-4.e-razred (vokal), Tomi Božak, L-4.e-razred (kahon), Aljaž Rozman, M-1.f-razred (bas kitara) in Vid Hajder, E-4. razreda (kitara). Njihova mentorica je Metka Jagodič Pogačar. Prireditev sta pod mojim mentorstvom vodila Špela Zupanc in Nejc Perdih iz G-4.b.
NINA MARKOVIČ KORENT
V Pegazovem domu krepimo dobro počutje
Krepitev dobrega počutja in duševnega zdravja starejših je vedno aktualno, še posebej je pomembno med pandemijo covida-19. O tej temi se pogovarjamo s stanovalci.
Na vprašanje, kako se spoprijemati s sedanjim časom, so odgovarjali različno. Sonja Lah je povedala: »Bolje, da se preveč ne poglabljamo v to, kar slišimo po televiziji. Najboljši je pogovor in da sprejemamo trenutno situacijo, da upoštevamo ukre-
pe, nosimo maske.« Franc Krušič je izpostavil: »Meni so pomembne dejavnosti, kot so telovadba in sprehodi.« Loti Ravš je pristavila: »Ti časi mi zelo ustrezajo, saj imam rada mir. Poročil ne poslušam, raje gledam zanimive nadaljevanke.«
K dobremu počutju stanovalcev prispevajo tudi slikarske razstave. V Pegazovem domu redno razstavljajo svoja slikarska dela slikarski mojstri in mojstrice. Tokrat sta svoje izdelke predstavila
zakonca Ivo in Marinka As iz Sladkega Vrha, ljubiteljska slikarja, ki si prosti čas zapolnjujeta s slikanjem v različnih slikarskih tehnikah. Tako pod njunima čopičema nastajajo akvareli, pasteli, enkavstika in drugo. Pri delu se dopolnjujeta in spoštujeta, drug drugemu sta najboljša kritika. V svoja dela vnašata delček svoje duše, domišljije in odnosa do življenja.
MATEJA FIDLER, delovna terapevtka
K dobremu počutju stanovalcev prispevajo tudi slikarske razstave. V Pegazovem domu redno razstavljajo svoja slikarska dela slikarski mojstri in mojstrice.
46
RAZVEDRILO
Oven
Tehtni ca Km
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Strah
»Videti ste zelo živčni,« reče profesor študentu na izpitu. »Vas je strah mojih vprašanj?«
»Ne, strah me je mojih odgovorov.«
Ni poslušal
Možakar je vozil avto navzdol po ozki planinski cesti. Neka ženska je vozila po isti cesti navzgor. V trenutku, ko ga je zagledala, je odprla okno in zakričala: »Svinjaaaaaaa!«
Možakar je še hitreje odprl okno svojega avta in ženski zakričal: »Kraaaaavaaaaa!«
Za ovinkom je sredi poti stala velika divja svinja. Možakar je zaviral, toda bilo je prepozno. Zaletel se je!
Nauk zgodbe: ko bi moški vsaj kdaj poslušali ...
Bazen
Franček in Jožek se pogovarjata: »A veš, Jožek, da sem šel danes na bazen in da so me po pol ure vrgli ven!«
Jožek: »Kako pa to?«
Franček: »Lulal sem v bazen.«
Jožek: »Kaj pa potem, saj vsi lulajo v bazen.«
Franček: »To sem jim tudi jaz rekel, a so mi odgovorili, da mogoče res, a da vsi zagotovo ne lulajo s skakalnice.«
V gostilni
Gospa v najboljših letih pride v gostilno, sede za mizo ter pokliče natakarja: »Prosim, če lahko vklopite klimo, ker mi je zelo vroče.«
Natakar odgovori: »Seveda, gospa.«
Čez 15 minut gospa pokliče natakarja: »Prosim, ali lahko izključite klimo, ker me je začelo zebsti?«
»Seveda, gospa,« odgovori natakar.
Čez nekaj časa gospa spet pokliče natakarja in mu reče: »Prosim, ali lahko spet vključite klimo, postalo mi je zelo vroče.«
»Vsekakor, bomo uredili,« odgovori natakar.
Vse to opazuje gospod pri sosednji mizi ter vpraša natakarja: »Zakaj dovolite, da vas ta gospa zafrkava: vključi, izključi ...?«
Natakar odgovori: »Ne skrbite, ne zafrkava ona mene. Mi sploh nimamo klime.«
»Babica, a bi ti želela, da ti odprem Instagram profil?« »Nič ne odpiraj, bodo muhe not prišle!«
Italijana se pogovarjata: »Sem slišal, da si odličen plavalec.« »Seveda, če sem bil pa nekaj let poštar v Benetkah!«
A veste, da se najbolje spi s svojo ženo?
Vse druge te silijo k seksu ...
Vsakič, ko hočem zdravo jesti, pridejo božič, novo leto, moj in nato prijateljev rojstni dan, velika noč ... Ali pa konec tedna in se mi podre sistem.
Ponovoletna telovadba
24. januarja, na začetku novega delovnega tedna, bo vaš planet vladar Mars vstopil v zemeljsko znamenje kozoroga. Vztrajnosti, delavnosti in želje po uspehu vam v prihodnjih dneh ne bo primanjkovalo. Izredno živahno bo v vaši okolici, tako na delovnem kot na zasebnem področju. Trudili se boste, da bi iz priložnosti potegnili čim več.
Bik

Lev

Devica

V nedeljo in ponedeljek bo Luna potovala po vašem znaku. Odnosi bodo vsekakor tema številka ena. Vaša neodločnost nekomu močno preseda, zato se boste vzeli v roke in temeljito razmislili o vsej zadevi. Obrnili boste nov list v življenju in začeli nekaj povsem na novo. Energije boste imeli ogromno, še zlasti v ponedeljek na začetku novega delovnega tedna.
Vaše obveznosti bodo nekoliko večje kot sicer, zato boste obremenjeni in zaskrbljeni, kako boste zmogli. Stare zadeve boste izredno uspešno uredili, kar vam bo predstavljalo olajšanje. Z novostmi še nekoliko počakajte, čas še ni ugoden. Pravilno se boste odločili, kako ravnati na čustvenem področju. To, kar ste si zastavili v preteklosti, bo stalnica tudi v prihodnosti.
Od četrtka popoldne do sobote zvečer boste gostili Luno, zato boste hoteli narediti red in marsikaj razčistiti. Poslušati morate razum in nasvet nekoga ki je s situacijo zelo dobro seznanjen. Odločitev, kako in kaj, lahko počaka. Ker je vaše čustveno razmerje v krizi, delujte preventivno. Vzeti si morate dovolj časa za razmislek, kljub temu da ste prepričani, da so vse možnosti že izčrpane.
škorpijon
V torek bo nastopil zadnji lunin krajec v vašem znaku, zato velja v tem dnevu večja previdnost pri sporazumevanju ter delovanju. V vse morate vnesti malo več diplomacije. Bolj prisluhnite občutkom, saj bodo zelo izraziti. Počutili se boste prijetno ob misli na nekoga. Presenečenj ne bo zmanjkalo, zato se vam bo življenje pokazalo v vsej svoji slikovitosti.
Dvojčka
Merkur, vaš planet vladar, bo v sredo vstopil v znamenje kozoroga, v katerem bo spodbudil zelo razumen pogled na življenje ter dogajanje. Glavnina pozornosti bo namenjena urejevanju materialnih in čustvenih zadev, saj vam bo veliko do tega, da bi naredili red Nekdo se vam bo skušal zahvaliti na čisto poseben način, zato boste presenečeni in tudi zadovoljni.
Rak
Strelec
Ste tik pred tem, da naredite korak naprej. Tokrat boste veliko več premišljevali, kot ste sicer vajeni. Strah pred napakami vas bo reševal, saj boste izredno temeljiti in prav ničesar ne bo prepuščeno naključju. Notranji glas vam bo pravil, da morate upoštevati neko dejstvo, zato ga poslušajte. V ljubezni se vam obetajo spremembe. Na bolje, da se razumemo.
Kozorog
Po eni stani boste čutili izčrpanost in težo dogodkov, ki si jih ne boste znali čisto razložiti z razumom. Izkušnje so vas izučile, da starih napak ne smete ponavljati. V tem času tudi ne smete biti preveč zaupljivi. Zanesti se morate predvsem na svoj šesti čut. Družinsko srečanje vam bo povzročalo skrbi, saj ne boste vedeli, kaj lahko pričakujete. Sprostite se in prepustite dogodkom.
Na začetku novega tedna bo v vaš znak vstopil borbeni Mars. Energija bo začela naraščati in odločno se boste borili za svoje cilje. Vztrajali boste, kar se bo obrestovalo tudi finančno, saj vam je naklonjena tudi Venera. Novice, ki jih boste sprejeli, vam bodo dale nov zanos in nove zamisli. Priložnosti vam ne bo manjkalo, ne glede na to, da vas bo srce vleklo k nekomu.
Vodnar
Zadovoljni boste zaradi opravljenega dela, deležni boste kar nekaj pohval. V teh dneh bi bilo dobro, če bi se umirili, kajti Sonce, vaš vladar v nasprotnem znamenju, vas dela preveč živčne. Količina nakopičene energije je visoka, sprostite jo z več gibanja, športa in rekreacije. Na čustvenem področju ste imeli priložnost ugotavljati, kdo je vreden vaše energije in pozornosti.
V četrtek bo vstopilo v vaše znamenje Sonce in tako bo prišel čas vaše vladavine. Življenjska energija bo naraščala in bo iz dneva v dan boljša. Oddahnili si boste, saj boste razrešili neko težavo. Malo se boste umirili, zato pričakujte tudi boljše počutje. Dobro razmislite, koga in kaj želite imeti ob sebi. Še vedno ste v obdobju t. i. popravnega izpita in lahko spremenite, kar vam ne ustreza
Ribi
Jupiter prinaša zaščito in vam odpira do zdaj zaprta vrata. Izkoristite ugodne smernice. Obrnite se po nasvet in pomoč k človeku, ki mu lahko zaupate. Pred vami je rahlo napornej-še obdobje, v katerem bo polno akcije in nepredvidljivih okoliščin. Na čustvenem področju boste zbegani, saj občasno ne boste vedeli, kam se obrniti. Še pred koncem meseca se morate odločiti.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
SUDOKU 501

UTEMELJIM Z DEJSTVI
LJ. PODJETJE: HELLA ...
ENAKJE ODBOJNEMU
UDELEŽENCA RIZAM E PRAZNO-
UGAh E VJB POROKI
AMERIŠKA IGRALKA HATHAWAY
DAN (NEM.)
ZAPOR (POG.)
15
iE
OSEL GRE SAMO ... LED
EKSPRESNI VLAK (POG.)
Z DLETOM OBDELUJE KAMEN
FRANCOSKA REKA
TAJNI, NEPRE -MIČNINSKI
RAZTEGLJIVA PLETENINA
NAREJENA V ZDA
PREDPONA, KI POMENI NOV
TISOČ GRAMOV
VERGIL JE AVTOR ...
NEKDANJI
USTAVNI RUDOLF SODNIK NIERLICH (LOJZE)
KDOR OPRAVLJA CENITEV
OKRAJŠAVA Bi! „ ZA SEPTEM- LEBROCK
MEDNAROD- 6 NA OZNAKA BAHAMOV KDOR SE SANKA_
PESNIK
ČLAN ANGLEŠKE POLITIČNE STRANKE
PREŠERNOVA PESEM
AVSTRALSKI PEVEC CAVE
SINTETIČNO VLAKNO
AM. ŠERIF Z DIVJ. ZAHODA (WYATT)
ČIST, BISTER
JOŽEF ŠKOLČ
GLASBILO V OBLIKI PLOŠČE
ODMEV (KNJIŽ.)
LOJZE KRAJNČAN
SLUŽBA TRIBUNOV V ST. RIMU
KRAJ V SAVSKI DOLINI
JED IZ ZMEČKANIH JABOLK
12
LA, ., DO
17
TURŠKI VELIKAŠ
VNETJE SKLEPOV
KELTSKO PLEME V ŠVICI
EKSPERTZA AGRONOMIJO
OTOK V GEOGRAFSKIH IMENIH
VINO IZ ISTRE
POGANJAJTE
TAK, KI JE PREKRIT Z LAKOM
KRMA ZA KONJE
14
HRANA KITAJCEV
ARABSKO M. IME
DEL GESLA FR. REVOLUCIJE (ORIG.)
AVSTRALSKI IGRALEC FLYNN
ZIMSKA PADAVINA
STVAR, PREDMET
PESNICA NOVY
PESNIK ŽUPANČIČ
IZVLEČEK IZ RASTLINSKE SNOVI
SREDNJEAM INDIJANCI
VRANE: NA VRHU NEBOTIČNIKA
PODARJENEMU KONJU ... GLEDA V ZOBE
VOLNENA TKANINA
Povsod z vami
NASPROTNO OD VESELA
16
ČE KRUHEK PADE TI NA ..., POBERI IN POLJUBI GA
V SLOVENIJI IMA BOGATO TRADICIJO
PRISTAŠ MILITARIZMA
13
JANEZ ZMAZEK
GREH SE POVE, GREŠNIKA .
AVTOMOBILSKA OZNAKA BAHAMOV
... KOT CERKVENA MIŠ
DELAVNICI UMETNIKOV
MORSKA RIBA
SLOVENSKI POLITIK (JELKO)
NASPROTNO OD RAZVIT
10
GREM PO SLEDI
	2		9	7				
					1		2	3
	6	7		8				
			7	3	8		9	4
							1	6
4		9						
7		1		4		8	3	
				9	3			
6		4				1		
SUDOKU192
			7			6		
	9	1						
			3	1		8	5	
					2			
	5	9					4	
		8			1	5	9	
				4				
5	4			8		1		3
8			6	3			7	4
REŠITEV SUDOKU 500
REŠITEV SUDOKU 191
5	7	6	2	8	1	9	3	4
2	3	1	7	9	4	8	5	6
4	9	8	3	5	6	7	1	2
1	8	9	5	4	2	6	7	3
7	6	2	8	3	9	5	4	1
3	4	5	6	1	7	2	9	8
8	2	4	1	7	5	3	6	9
9	5	3	4	6	8	1	2	7
6	1	7	9	2	3	4	8	5
7	1	8	9	5	3	4	6	2
6	5	3	7	4	2	8	1	9
4	2	9	6	8	1	5	7	3
9	8	7	4	6	5	2	3	1
3	6	1	8	2	9	7	4	5
5	4	2	1	3	7	9	8	6
2	7	5	3	1	8	6	9	4
8	3	4	5	9	6	1	2	7
1	9	6	2	7	4	3	5	8
8
MUKANJE
2
11
BER
PESEM
4
3
NIKELJ
5
7
LEE REMICK
9
novi tednik
vMny> г i/wmyj/
KUPON
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17							
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti
na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 25. januarja.
Geslo iz številke 2: Slovenka leta
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Štefka Marguč iz Vojnika, Marija Deželak iz Celja in Marjana Trobiš iz Šmartnega v Rožni dolini.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
48
INFORMACIJE