Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 26. \ LJUBLJANI, četrtek, dne 4. februarja 1926. Posamezna številka Din 1'—. LETO III. 1 DNEVNIK k,ha ja v»ak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30*—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IS. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi s# n« vračajo. — Oglasi po tarifu. PisMeni* vprašanjem naj s« priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.688. Železniške dobave. Vse licitacije o nabavah raznega ma-terijala za železnice so se doslej vršile na sedežu one direkcije, ki zadevno blago potrebuje. Govori pa se, da namerava generalna direkcija železnic z nastopom novega proračunskega leta koncentrira-’ Vključno vse licitacije v Beogradu. Če ',e to uresniči, bi bili izredno prizadeti vsi eni industrijski in trgovski krogi, ki bivajo izven Beograda, ker bi se v največ slučajih ne tnogli udeleževati licitacij. V prvi vrsti pa bi bili prizadeti zopet Slovenci, ker smo cd prestol ice najbolj oddaljeni. Zaslužki pri dobavah, izvršenih na podlagi licitacij so že z ozirom na veliko konkurenco, ki nastopa pri razpisih, itak minimalni. Vprašanje je torej, če se bo slovenski pobudnik sploh megel voziti k licitacijam v Beograd, kar bi ga v največ slučajih stalo na stroških vožnje, bivanja in izgube časa več, kakor bi znašal zaslužek, ki bi ga imel pričakovati, če bi dobava pripadla njemu. Izključeno je tudi, posluževati se za take slučaje beograjskega zastopnika. Kajti ta bi za svoj trud zahteval poštene »zarado«, ki bi jo moral ponudnik kalkulirati v ceno, kar Pa bi imelo za neizogibno posledico, da bi sploh ne bil konkurence zmožen. Razen tega pa bi tak zastopnik zahteval za svoj trud odškodnino brez ozira na to, jeli ponudnik pri licitaciji uspel ali pa ne! Udeležba na licitacijah v Becgradu bi za slovenske pridobitne krege bila iz navedenih razlogov domala nemogoča. Saj bi v pretežnih slučajih po menjala 'čisto izgubo: ali na stroških potovanja, ali na stroških odškodnine za beograjskega zastopnika. Pri takih izgledih na uspeh si bb pač vsakdo petkrat premislil, udeleževati se ofertalnih razpisov. Radovedni smo, kaj je bil povod k tej dakani generalne direkcije železnic. Stvarnost gotovo ne. Pa ne, da bi bila ona »ličnost«, ki je prišla na to idejo, potrebna kakih postranskih dohodkov? Vsekakor je nujno potrebno, da se prične zanimati, kaj je na stvari, ne samo vsi direktno prizadeti, ampak v prvi vrsti naši poslanci, zbornica za trgovino, obrt in industrije kajsor tudi Zveza in-dustrijcev. Nakana generalne direkcije železnic — če je res tako zamišljena, kakor se govori — se mera na vsak način pravočasno preprečiti. Ta depis smo prejeli iz dobro informiranih trgovskih krogov. Že v ponde-ijek smo priobčili neverjeten sklep beograjske občine glede pobiranja posebne takse na uvoz obdelanega lesa in zahte-vali, da vlada ta neverjeten sklep sisti-ra. če Pa bi ge inie]a izvesti še ta name ra, ket j0 navaja gorenji dopis, moramo Pa kenstatirati da obstoja resen načrt 'U sistenb slovensko industrijo in trgo-1110 ne samo demontirati, nego jo sploh Popolnoma izključiti od vseh državnih na'!>ro^ laki nameri protestiramo Jodločneje in apeliramo na vse niero-Pip?6 Jaktorje, da zastavijo vse sile za i i)rečitev tega načrta. In zepet apeli-bio na slovenske stranke, da epuste ezplodne debate o liberalcih in kleri-čn u ne?° se linijo v naših eksistenci i vprašanjih in nastopijo solidarno, srna a^e sni° neizprosno zapisani go- z^v iP131.u Poginu. Naj se že eukrat Da.^ Poktiki, da nam gori hiša glavo! ^T. RADIČ NUJNO POZVAN V o. BEOGRAD. stra‘,U’ 4- februarja. Iz vrst Radičeve '!Ujn' e se poroča, da je bil Stefan Radič im6l Pozvan v Beograd in da ne bo Zborovanj v Splitu in Sinju. Ljuba Jovanovič proti Pašiču in Radiču. SEJA RADIKALNEGA KLUBA. Beograd, 4. februarja. Seja radikalnega kluba se je vršila od 5. do 8. popoldne in je veljala samo razčiščenju položaja. Zlasti pomembna je bila seja vsled odločnega nastopa Ljube Jovanoviča. Kolikor se je moglo doznati je Ljuba Jovanovič ostro nastopil tako proti Pašiču, oziroma današnjemu mrtvilu, ko proti Radiču. Zahteval je, da vlada decidirano izjavi, če se strinja z govori Radiča, ki je njen član, ali ne. Enako mora vlada jasno povedati, če misli na volitve ali ne. Ljuba Jovanovič je daije grajal radikalne poslance, ker gredo premalo med nared. Končno je ostro obsodi! Radičeve govore in njegovo vmešavanje krone v strankarsko agitacijo. Minister Gjurieič je nato odgovoril, da vlada ne misli na volitve, temveč da hoče delati. Izjavil je dalje, da bo vlada v posebnem komunikeju izjavila, da se ne strinja z Radičevimi izjavami. Nato je govoril Velizar Jankovič in ostro napadal politiko finančnega ministra. Klub je njegova izvajanja sprejel z odobravanjem. Ker spada Jankovič v ožji krog Pašičevih pristašev, se splošno smatra, da je usoda dr. Stojadinoviča zapečatena. Kot njegov naslednik se imenuje dr. Velizar Jankovič. Jutarnji list" o položaju. Zagreb, 4. februarja. Današnji »Jutar-nji list razmotriva na uvodnem mestu o politični situaciji in pravi: Odkar je Štefan Radič šel v Slovenijo in Vojvodino in končne v Bosno in Dalmacijo, se je pričela pojavljati nervoznost v enem delu narodnc-radikalne stranke. Ta nervoznost je tem bolj čudna, ker bi morala prav radikalna stranka v interesu državne konsolidacije pbzdraviti njegovo delo. Radič je šel med nared, da od njega čuje njegove potrebe in da kot voditelj velike vladne stranke predloži zahteve naroda v taki obliki in na takih mestih, kjer se morajo sprejeti želje naroda z razumevanjem. To je tudi dolžnost vsakega poslanca, gotovo- pa dolžnost stranke, ki je vzela nase vso odgovornost vdadne stranke. Čudna je ta nervoznost nekaterih ra- dikalnih krogov, ki se opaža tudi v radikalnem časopisju. To časopisje je načelo vprašanje interesnih sfer in sicer ne prav srečno. Radič in njegova stranka niso tega vprašanja nikdar sprožili, tudi ne takrat, ko se je narodno-radikalna stranka začela organizirati v čisto hr-vatskih krajih. V naši državi ima vsaka stranka pravico, da deluje in se. uveljavlja na vsem ozemlju kraljevine. Zhkaj se je torej treba razburjati zaradi Radičeve izjave o možnosti volitev. Radič ni sprožil vprašanja o novih volitvah, čeprav je bil njegov mandat in mandat njegovih tovarišev razveljavljen na način, ki spada v zgodovino. Vprašanje volitev in volilnega mandata je bilo vrženo v . svet z druge strani. In če je to vprašanje sedaj komurkoli in tudi Pašiču samemu neprilično, potem je to njegova stvar. DEMANTI POSL. ANGJELINOVIČA. Zagreb, 4. februarja. V današnjih jutranjih listih izjavlja demokratski poslanec dr. Angjelinovič, da sploh ni mogoče, da bi bil on dajal kake izjave korespondenci »Beogradia«. Gre za izjavo, da bi imela Davidovičeva stranka že drugi mesec vstopiti v vlado. Dr. Angjelinovič pravi, da ni govoril z nobenim zastopnikom agenture »Beogradia«, ker on te agencije sploh ne pozna. Zato je jasno, da so se te vesti prav namenoma in preračunano širile (Glej tudi naše politične vesti.) KOMUNISTIČNE ARETACIJE V NEVV-YORKU. Newyork, 4. februarja. Policijske oblasti preiskujejo jako pomembno afero, hi ji je prišla policija v Bostonu na sled. Pri nekem emigrantu iz Rusije so našli velike količine streliva. Pošiljka je do-šla v zabojih, kot vsebina pa so bile navedene gobe. Mislijo, da gre za velik komplot, ki je bil zasnovan v sovjetski Rusiji ter je imel namen, da ameriške komuniste oskrbi z eksplozivnim mate-rijalcm za slučaj revolucije. Razen tega emigranta je policija aretirala še druge sumljive elemente. Policija izjavlja, da ima važen material v rokah. V PONEDELJEK ZAPROSI NEMČIJA ZA VSTOP V ZVEZO NARODOV. Berlin, 4. februarja. Včerajšnje seje odbora za zunanje posle se je udeležil cel kabinet. Vstop Nemčije v Zvezo narodov je bil sprejet z 18 proti 9 glasovom. Nemška vlada bo v ponedeljek službeno zaprosila predsedstvo Zveze narodov za sprejem v Zvezo narodov. Potemtakem bo Nemčija v mesecu marcu zastopana na sejah Zveze narodov. FALZIFIKATORSKA VLADA ZOPET USTAVILA PREISKAVO. Pariz, 4. februarja. Pariški listi javljajo, da ima francoska vlada v rokah važne listine, s katerimi ji je moči dokazati, da je v falzifikatorsko afero zapleten tudi poslanec Gombos. Razen tega se naglasa, da so v tej aferi kompromitirani tudi nekateri nemški politiki. Včeraj je bila nenadoma prekinjena preiskava v tej aferi. Pričakuje se, da bo francoska vlazia. zaradi tega napravila ponovno demaršo pri madžarski vladi. DR. SEIPL V BERLINU. Berlin, 4. februarja. Včeraj je dospel sem bivši avstrijski kancelar Seipl. Danes bo imel Seipl konferenco z voditelji katoliškega centra, nato pa se sestane z nemškim državnim kancelarjem dr. Lutherom. Trde, da ima Seipl posebne misijo: pripravil naj bi namreč poset avstrijskega kancelarja Rameka v Berlinu. Ramek bi imel odpotovati v Berlin v začetku marca. KOMUNISTIČNE ZAROTE V ATENAH. Atene, 4. februarja. V Atenah so odkrili zaroto komunistov, ki so imeli namen ubiti Pangalosa in druge odličnejše osebe. Komunisti so imeli navodila od Kominterne. Zaplenjena je bila mala tiskarna, v kateri so se tiskali tajni komunistični listi. »NARODNI GLAS« PRENEHAL. Osijek, 4. februarja. Pred štirimi meseci je Radičeva stranka začela tu izdajati svoj politični dnevnik »Narodni Glas«. Ta list je sedaj prenehal izhajati. Vzrok-temu so bile finančne težkoče. Nezaupnica celjskemu župaou. SEJA CELJSKEGA OBČINSKEGA SVETA. Celje, 4. februarja. Včeraj ob 5. uri popoldne se je vršila seja celjskega občinskega sveta. Predzgcdc\ina te seje je sledeča: Po poslovniku se mera vršiti seja občinskega sveta vsaj enkrat na mesec. Ker pa je bila zadnja seja v decembru in ker ni sklical za januar župan še nobene seje, čeprav je bilo treba rešiti celo vrsto vprašanj, sc zahtevali združeni radikali in narodni socialisti, da skliče župan sejo še januarja meseca. Župan pa tega ni hotel storiti in zato so se radikalni in narodno socialistični občinski odborniki pritožili velikemu županu, ki je naročil celjskemu županu, da mora seje sklicati v najkrajšem času in mu o tem poročati. Obenem je veliki župan pripomnil, da je celjski župan kršil poslovnik, ker ni sklical seje na zahtevo radikalnih in narodno socialističnih odbornikov. Za včerajšnjo sejo je vladalo veliko zanimanje, ker se je znalo, da bo predlagana nezaupnica celjskemu županu. Sejo je ctvoril župan dr. Hrašovec, ki se je opravičeval, zakaj da ni sklical seje. Nato je pojasnil v daljšem in stvarnem govoru odvetnik dr. Gcrečan stališče radikalov in narodnih socialistov ter predlagal z ozirom na to, da župan ni hotel sklicati seje, nezaupnico županu dr. Hrašovcu. Položaj v občinskem svetu je bil sledeč. Radikalnih občinskih odbornikov je 7, narodno socialističnih pa 6. Radikalni odbornik Selisch je trenutno v Parizu, narodni socialist sprevodnik Pivko pa je bil poklican v službo (vzroke bi bilo treba še pojasniti), tako da je bilo radikalov in narodnih socialistov na seji 11. Njim se je pridružil socialist Koren in ravno tako je izjavil dr. Ogrizek v, imenu obeh odbornikov SLS, da se pridružuje predlogu dr. Gorečana. Oba Nemca pa sta izjavila, da ostaneta nevtralna. Skupno je torej bilo za nezaupnico 14 odbornikov in ker ima SDS z županom vred tudi samo 14 odbornikov, bi bila nezaupnica sigurno sprejeta in sicer s 14 proti 8 glasovi. Če pa vpoštevamo, da sta bila 2 odbornika opozicije odsotna, potem je bilo za nezaupnico dejansko 16 odbornikov proti 13. Požar — rešitelj. Sredi najživahnejše debate pa pride vest, da je izbruhnil v tovarni za testenine p o ž a r. Obč. odbornik Koren kot načelnih gasilcev je moral zato seveda takoj zapustiti seje. Dr. Gorečan je predlagal, da se vsled požara prekine seja za eno ure. Njegov predlog pa je župan odklenil, čeprav je jasno, da bi moral župan sam oditi na kraj nesreče. Ker so odšli medtem tudi nekateri drugi občinski odborniki opozicije na kraj nesreče in. ker opozicija ni mogla dopustiti, da bi pc-žar rešil župana pred nezaupnico, je vsa opozicija zapustila sejo in jr tako napravila nesklepčno. Predlog nezaupnice pa ostane in bo na prihodnji seji ta predlog tudi sprejet. Kar se tiče poročila v »Jutru«, pa ni reči drugega ko: laži, laži in zopet laži. PROMETNI MINISTER V AVDIJENCI. Beograd, 4. februarja. Včeraj popoldne je bil prometni minister Krsta Miletič zaradi nekaterih resornih zadev v av- Nasprotja msd radikali in radičetrci rastejo. sta : Vedno jasnejše postaja, da je naša notranja situacija na prelomu. Ali bo trajala še dalje dosedanja ■rortvuršlerija«, ker to je edino pravo ime za nešo notranjo politiko, ali pa pridemo do temeljitega razčiščenja situacije in do zboljšanja razmer. V interes« države je seveda, da bi bilo te nesrečne »fori-vurštlerije« že enkrat konec. Toda drugo vprašanje je, če bo to tudi mogoče doseči, ker avtoriteta g. Pašiča je še vedno tako močna, da je zelo dvomljivo, če bedo s položajem nezadovoljni radikalni poslanci tudi imeli pogum nastopiti proti g. Pašiču. Ce je ta nastop radikalnih poslancev še dvomljiv, pa ni dvomljivo, da se iz vrst HSS že pripravlja in deloma tudi že vrši napad na g. Pašiča, pa čeprav še vedno pošilja Štefan Radič s svojih shodov pozdravne brzojavke Pašiču. To je jasno vidno iz atake Jutarnjega li-' i piše v svoji številki od torka na uvodnem mestu, da se more tudi proti volji Pašiča razviti situacija. Ker vse ima svoje meje. V uvodniku utemeljuje nato to glavni urednik lista, g. Demetrovič. Na seji radikalnega kluba je namreč dejal g. Živkovič, da je v interesu stranke, da ostane g. Pašič še nadalje na čelu stranke in vlade. Nato pravi g. Demetrovič. Če je to v interesu stranke, se nas ne tiče. Da pa to ni v interesu države, je gotovo. Interes države je, da se dela in dela. Kako pa je rpri nas z delom? Narodna skupščina ne dela Sedem in pol let smo že brez rednega in resničnega Proračuna. Vedno se predloži proračun skupščini v zadnjem hipu, da skupščina sploh ne more pretresti proračuna. Ministrsko predsedstvo ne iunkciomra, ker je šef vlade bolan. Iz istega vzroka tudi ne dela ministrski svet. In tako mine dan za dnevom brez uspeha, dočim narod čaka na delo. In k vsemu temu še težka zunanja politična situacija. Nato ostro kritikuje »Jutarnji list«; delo finančnega in notranjega ministra ter pravi: Revije pristašev HSS od Ljubljane, Maribora, Subotice pa do Sarajeva dokazujejo, da je bila dosedanja strpljivost Radiča umestna. Toda vse ima svoje meje, pa tudi strpnost. Sa-mezatajevanje je lepa čednost, toda v politiki ne velja mnogo, z ozirem na predložitev proračuna, pa sploh nič. Govori Radiča v Sarajevem in Dubrovniku so utemeljenost Demetrovičevih izvajanj samo potrdili. V Mostaru je Radič celo odkrito govoril o potrebi volitev. Zlasti pa je učin- koval v Beogradu njegov apel na muslimane, da se izrečejo za Hrvate. Članek »Vremena«. Včeraj smo poročali, kako je odgovorila ■Samouprava* na Radičeve govore, še ostrejše, kakor »Samouprava«, piše »Vreme«. V uvodniku »Minister in demagog« pravi med drugim: O osebnosti g. Radiča ne more biti in tudi ni bilo nikdar nobenega dvoma. G. Radič ni prlSel v vlado kot strokovnjak ali vsled svojih administrativnih sposobnosti, temveč edinole zato, da kot šef velike stranke prevzame tudi osebno odgovornost /a delo stranke udi-pregovoril par besed o fašizmu v letu 1926 in povedal je v glavnem sledeče: Stranka ostane prejkoslej na liniji intransigence. Leto 1926 bo prvo leto fašistovskega imperija. Končal je z besedami: »Nel 1926 dobbi-amo potenziare la nos t ra Nazione, dobbiamo potenziare il nostro popolo. KAJ JE SDS? SDS je predvsem politična struja. SDS je krepka kulturna, ekonomska socialna sila. SDS je nosi tel jica jasne jugoslovenske ideologij*e. SDS je velik faktor prosvetnega dela. SDS je velik činitelj ekonomskega dela. SDS je struja z jasnim socialnoreformnjm stališčem. SDS je dosledna. Tako slavo poje včerajšnje »Jutro« svoji SDS in sklepa z besedami: »In to je po- šteno!« Ali je možna še vpčja satira? čno pregledno komisijo, ki bo ljudi pozivala naprej ali pa nazaj. Kdor zna n. pr. dobro povdarjati svinec ali pa snesti svojo besedo, bo gotovo pozvan v prvo vrsto. = Imenovanje hrvatskega kardinala. »Jutarnji list« poroča, da bo po sklenitvi konkordata imenovan jugoslovenski kardinal. Vatikan je mnenja, da mora biti jugoslovenski kardinal v prestolici, ker je tu tudi poglavar srbske pravoslavne cerkve. Za kardinala bi bil imenovan sedanji beograjski nadškof dr. Rodič. Obenem se poroča, da se namerava v Varaždinu ustanoviti posebni konzistorij in ravno tako tudi v Slavonski Požegi, ker je zagrebška škofija prevelika. Prvotno se je mislilo zagrebško škofijo deliti, toda ta misel je sedaj, opuščena. Za ravnatelja zavoda sv. Hieronima bo imenovan Jugoslovan in sicer duhovnik beograjske škofije. Njegovo ime se še ne imenuje. Končno se poroča, da bo imenovan zagrebškemu nadškofu dr. Bauerju koadjutor in sicer bo to kanonik dr. Barac. — Pomemben govor voditelja nemških demokratov dr. Kocha. Na banketu liberalne zveze sta govorila dr. Koch in vodja nemške ljudske stranke dr. Stresemann. Iz obeh govorov je bilo jasno vidno zbližanje med obema strankama. Koch je povdarjal, da se razlikujeta obe stranki pravzaprav samo v na-ziranju na zadnje historične dogodke. Vsled te razlike so odšli .demokrati na levo, nemška ljudska stranka pa bolj na desno. Eni ko drugi pa se vračajo sedaj razočarani k stari točki. Liberalizem ni mrtev. On hoče oprostiti narod od vsakega, pritiska. Liberalizem pomeni, da je treba državo napolniti z ljudskim duhom, narod pa z državno mislijo. Stresemann je nato izjavil, da se v mnogem strinja z dr. Kochom. — Madjarska afera. Objavljen je sedaj tudi drugi del dr. Jankovachevega dnevnika. V njem se imenuje zopet cela vrsta novih imen. Predvgem pa je važnih dvoje mest. Na enem se pripominja, da N. N ne bo nikdar minister, ker ni pristaš Albrechta, na drugem mestu pa se pravi, da ima Windisehgratz ve- Umetnost in kritika. Kakor smo že poročali je v nedeljo 31. t. m. predaval na ljubljanski ljudski univerzi Josip Vidmar. . . Spregovoril je nekaj besed o umetnosti m se vprašal, kaj je umetnost. Točne definicije o tem ni podal, pač pa je odgovoril na to vprašanje s Tagore-jevo primero o ribi. Dva človeka sta ugledala ribo. Prvi je zagledal v njej nekaj lepega. Čudil se je lepoti njenih gibov, njenemu plavanju in tako tudi nekako' začutil z njenim življenjem. Drugi, ki je bil z njim, pa jo je videl, kako je debela m vzbudilo se mu je poželenje, da bi jo vjel. Prvi je bil umetnik in je v nji zapazil lepoto, ne da bi jo iskal, drugi pa jo je zagledal z ma-terijelnega stališča in ni videl v njej nobene lepote. Če bi prišel še nekdo tretji, ki bi se pa trudil, oziroma bi hotel videti nekaj lepega v nji, ta bi tudi ne bil umetnik. Kajti ko bi ta tretji svoja opazovanja zapisal, bi bila morda to le filozofska razmišljanja, ne pa umetnost. Če pa bi občutke zapisal prvi, bi bili zapiski umetnost, ker so bili doživljeni nehote, brez primesi človekove volje. Iz te primere je razvidna tudi razlika med umetnostjo in filozofijo. Umetnost mora biti svobodna vseh razglabljanj, podano mora biti zgolj samo človekovo občutje ali preživetje. Umetnik ne more vstvarjati na podlagi filozofije, lahko pa filozof izvaja svoja razmišljanja in sklepe iz umetnosti. Vsled tega je umetnost tista, ki prisili človeka, ki jo bere ali gleda, da oživi ob njej .življenje, ki je risano v njej. Tako je umetnost tudi. sola za -umetnike, da potom nje spoznavajo vr®d življenja, vidijo v njem lepote in i 1.1 zmisel za njegovo veličastnost. Ni pa do j, da človek, ki hoče ustvarjati, samo umetniško doživlja, temveč mora imeti tudi dar, da ume ta doživetja prenesti v snov. Več ali manj umetniškega doživljanja ima s or vsak človek, posebno pa se mlad. lo resnico potrjuje zlasti dejstvo, da skoro vsak človek v svoji mladosti začuti nekoč potrebo po pisanju pesmic ali P°vesf’- Nato preide predavatelj na kritiko. Kriti« bodi po njegovem mnenju filizof. Kajti njegova naloga je, da umetnino, ki je pred njim miselno analizira, razumsko spozna in razbere asiven, je približno takšno, kakor med poženi in ženo. Mož posega v življenje aktivno, žena ob njem in z njim čuti in deluje pasivno. Naloga kritike je trojna. Najprvo obrazloži predavatelj prvo in sicer, da mora kritik delati red v umetnosti svetovne produkcije. To sa pravi razvrščati mora dela po vrednosti; v umetnine, ki so popolne (kakoršnih je zelo malo), v umetnine, ki so dobre, povprečno ? itd. Neusmiljeno mora zavreči in obsoditi, kar je slabega in gnilega. Pri nas kritika tega vedno ni vršila in tudi dandanes še ne vrši. Dotakne se pri tem tudi naše dnevne kritike, ki je površna in zanikerna ter je kriva, da mase še danes z mirno vestjo lahko primerjajo Cankarjeva dela, z deli, ki so brez literarne vrednosti. Naša dnevna kritika je tudi v veliki meri kriva, da ljudstvo še danes ne z;1;’, izbirali med dobrimi in slabimi predstavami. Druga naloga kritike je — tolmačiti. Ta m-loga je zelo težka. Pri nas kritikov tolmačev dosedaj sploh še nimamo. Pripisati j moramo to dejstvo pred vsem naši premaj-1 ni duševni zrelosti. Tretja in najtežja naloga kritike je učiti. Tudi tak kritik se pri nas še ni pojavil. Imamo pa enega ki pa je v tujini in se peča sedaj s tujimi literaturami. Imenuje se Janko Labin in živi na Angleškem. Znan je po razpravi »Nietsche — Tolstoj«. Upajmo, da se y vrne in da spregovori tudi v naši literaturi. Po predavanju se je vnela debata med skladateljem Lajovicem in predavateljem Vidmarjem. Lajovic je zagovarjal stališče, da se more umetnik udejstvovati, oziroma da je nadarjen samo v eni panogi umetnosti, kakor v slikarstvu, glasbi ali drugje. Vidmar je mnenja, da bi bil umetnik sposoben udejstvovati se v vsaki umetnosti. Ker se je pokazalo, da je med njima temeljna razlika v nazira-njih, debata ni prišla do pozitivnega zaključka. Prihodnjo nedeljo predava publicist Antou Podbevšek. RAZSTAVA »SLOVENSKA ŽENA«. Pod tem naslovom priredi* »Splošno žensko društvo« v Ljubljani s pomočjo drugih ženskih organizacij, zavodov in posameznikov obsežno razstavo. Razstava se vrši v času velesejma t- j. od 26. junija do 6. julija t. 1. v velikem paviljonu na velesejmskem J prostoru. Slovenke hočejo zbrati po možno- § sti vse, kar je ustvarila pomembnega slovenska žena doslej na kulturnem socialnem karitativnem, obrambnem, feminističnem in obrtnem polju ter predočiti to javnosti v obliki razstave. Razstava se deli na dva glavna dela: 1. kulturni, 2. obrtniški del. — Priprave za razstavo »Slovenska ženac segajo že v leto 1913-14, a jih je svetovna vojna prekinila. L. 1924 je priredila »Feministična Alijansa« v času kongresa Male ženske antante v Beogradu razstavo pod naslovom »Delo slovenske žene«, ki pa se je zaradi visokih prevoznih troškev in drugih težkoč morala zelo omejiti. Obsegala je povečini le slovensko žensko slovstvo, umetnost, nekaj statistike ter nekoliko narodnih vezenin in čipk. Sedaj nadaljuje in izpopolnjuje to delo Splošno žensko društvo v Ljubljani. Razstava naj poda pregledno sliko slovenskega ženskega dela. Zato se obrača odbor »Splošnega ženskega društva« na Slovenke vseh strank in političnih prepričanj, na slovensko javnost v obče s prošnjo: Pomagajte, da bo slovenska žena na razstavi dostojno zastopana! Vsak nasvet in vsaka pomoč se sprejema z nsjvečjo hvaležnostjo. Razume se />«• da pride na razstavo »Slovenska žena« sam0 to kar je res vredno razstavljanja. Za spre-jemanje umetnin in umetniško-obrtnih i ir delkov se sestavi posebna jury. Prosveta. Koncert vijolinskega virtuoza Saša Popova iz Sofije. Jutri v petek, dne 5. t. m. se vrši v dramskem gledališču koncert vijolinskega virtuoza Saše Popova. To je prvi nastop velikega bolgarskega umetnika na ljubljanskem koncertnem odru. Za ta svoj nastop si je i ir bral umetnik izključno le slovanski program-S celoletnim vijolinskim koncertom sta zastopana na tem programu slavna ruska skladatelja Čajkovski in Glazunov. Poleg njih igra Popov še arabsko pesem Rimski Korzakova Seljanko Poljaka Veljavskega in rusko uspavanko skladatelja Grandeja. Na tem koncertu pa bode zastopana tudi bolgarska glasba in sicer z rapsodijo Vardar, delo bolgarskega komponista Panče Vladigerova. Že po sestavi sporeda bode ta koncert izredno zanimiv-Virtuoz Saša Popov pa zasluži vso našo pozornost, saj ga celokupna nemška kritika prišteva k najboljšim virtuozom sedanje dojf Na klavirju spremlja Popova profesor gheo, ki igra na klavirju tudi 6 krajših virskih komadov med njimi skladbe Bacna, Bethovna, Chopina in Liszta. vstopnic za ta.koncertpnctaevm,b , operi, koncert sam se vrm ob 20. uri zvečer. Zbirka slovenskih narodnih pesmi. IV. zvezek. Nabral in za moški, deloma n,e sani in ženski zbor harmoniziral Marko ”a' juk. Cena Din 16. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je izdala v drugem natisu te priljubljene pesmi, ki so nabrane večinoma i* cirkniške okolice. Zvezek obsega 24 pesmi in sicer: 9 za moški, 12 za mešani in 3 za ženski zbor. Profesor Bajuk je eden najboljših nasin harmonizatorjev narodnih pesni i. Izdal jih Je že več zvezkov, ki so pa skoraj vsi razprodani. Bajukova harmonizacija je sicer pripusta, a blagoglasna. Skrbno se ozira na slog in obliko, kakor poje slovenski narod, v pesmi so torej lahke in ne bodo delale tako šibkemu zboru, nikakoršnih težav, dajo te zbirke prav toplo pozdravljamo, z ko pa priporočamo vsem našim pevskim rom, najtopleje. Štev. 26. i m i)mw2 vesti. KAKŠEN POSLANEC JE MOGOČ? V Beogradu se je pred kratkim, kakor poroča zagrebška »Slobodna Tribuna«, pripetilo sledeče: Popolnoma slep, okoli 40 let star invalid, ki se preživlja s prodajanjem časopisov, je šel po hodniku. Nasproti mu prideta eleganten gospod z damo. Čeprav sta oba morala videti, da je invalid slep, se mu nista umaknila in posledica je bila, da je invalid mlel v damo. »Oprostite, popolnoma slep sem,: reče tedaj invalid. Toda spremljevalec dame se ne zmeni za opravičilo in se prične dreti nad slepcem. »Pa nisem kriv, ker sem popolnoma slep,« ponovi slepec. Toda vse opravičilo zaman in gospod dvigne palico ter udari slepca s tako silo po glavi, da se slepec s krvjo oblit zgrudi na tla. Tedaj prihite od vseh strani ljudje in hočejo suroveža linčati. Posrečilo pa se mu je, da je pobegnil. Ugotovilo se je pozneje, da je bil surovež, kj je pobil slepca na tla narodni poslanec radikalne stranke dr. Toša Rajič iz Vojvodine. Dr. Toša Rajič je nato obletal vse redak-S!-'0 ^eo2ra)skih listov, da ne poročajo o tem Škandalu, Na sramoto beograjskega tiska bo- .. Povedano, da so imele njegove intervencije tudPuspeh. l>r. Toša Rajič je hotel tudi od madjarskih !I1 nemških listov v Vojvodini doseči, da ne Poročajo o incidentu. To pa mu je le deloma uspelo, in tako je prišel škandal v javnost. Mnenja smo, da je bilo postopanje narod-poslanca Rajiča tako nezaslišano, da ne 1)1 smela skupščina trpeti takega poslanca v Svcji sredi. Zato pričakujemo, da vsaj en poslanec nastopi za ugled skupščine in da radikalna stranka pozove dr. Rajiča, da položi mandat. j — Ochoslovaški konzul v Ljubljani dr. Otokar Beues je premeščen s 1. marcem k zu- f nanjemu ministrstvu t Prago. Njegov nasled- i nik bo konzul dr. Rudolf Resi, ki je bil do- ! sedaj prideljen zunanjemu ministrstvu v Pra- ; gi. Konzul dr. Otokar Beneš si je pridobil . tekom svojega službovanja, pri nas izredne ! simpatije in splošno spoštovanje. Stekel si je odlične zasluge za češkoslovaško - jugoslovansko zbližanje. Za to .zbližanje pa ni delal samo z besedami, temveč tudi z dejanji. Tako na primer je priredil vsako leto na dan 28. oktobra v gledališču akademijo, katere brutto dohodek je naklonil Jugoslovenski Matici. Ko so šli leta 1921 jugoslovenski kmetje na Češkoslovaško, je poskrbel, da je stvar čim najbolje uspela. Sploh je podpiral vsako akcijo *a čehoslovaško-jugoslovenske zbližanje. Bil ie v vsakem oziru mož na svojem mestu, ki Ra ohranimo v trajnem spominu in ki ga bodo spremljale naše simpatije tudi' na njegovem nadaljnjem življenslcem potu, na katerem mu želimo najboljše uspehe. ' • ~-^VCZU SlloTen'je * »norjem. Na manife-»tacijskem zborovanju za železniško zvezo Slovenije z morjem po Klodi6-Hrovat-Kavči-čevem skupnem projektu — t. j. istočasno zveza Kočevja in Črnomlja preko Leskovdola z obstoječo progo Zagreb—Sušak — je bila zastopana tudi mestna občina ljubljanska P° posebnem delegatu. Mestna občina ljubljanska se je priključila spomenici objavljeni na zborovanju, v polnem obsegu ter poslala te dni tozadeven dopis ministrskemu predsedniku Pašiču, prometnemu ministru' Miletiču, ministru vojne in mornarice generalu Trifunoviču, direkciji za novogradnje v Beogradu, ministru za trgovifio in industrijo dr. KrajJi-ču, finančnemu ministru Stojadinovicu in vsem drugim kompetentnim faktorjem. — Jugoslovenski konzul v Novi Zelandiji Skonzi — umrl. V Sidueyu v Avstraliji je umri nenadoma jugoslovenski konzul v Oaklandu v Novi Zelandiji. Skanzi je bil rojen v Sumartinu na otoku Braču. Že v mladih letih se je izselil v Ameriko, odkoder je prišel pred kakimi 20 leti v Novo Zelandijo. L. 1923 je bil imenovan za jugoslovenskega konzula. Bil je'tudi predsednik čehoslovaške trgovin- ske zbornice v Avstraliji. Med vojno si je stekel velike zasluge za naše v Avstraliji bivajoče ljudi, ker se mu je posrečilo, da je rešil one, ki so bili avstro-ogrski državljani, internacije in s tem materielnega pogina. — Novi menični blanketi. S 15. februarjem pridejo v promet novi menični blanketi po 1010 Din za vsote od nad 500.000 do 750.000 Din in po 1260 Din za vsote od nad 750.000 do 1,000.000 Din. — Kredit za razstavo v Filadelfiji. Finančno ministrstvo je odobrilo kredit od 200.000 dinarjev za pripravljalna dela za razstavo v Filadelfiji. — 50-letniea srbskega Rdečega križa. Srbski Rdeči križ praznuje v soboto 50-letnico svojega obstoja. Jubilej se proslavi s slavnostno sejo. — Ukinjenje voznih olajšav na železnici. Ir Beograda poročajo, da se polovične vozne cene za člane planinskih, turističnih in šport-nin društev in za obiskovalce našega Primorja zopet ukinejo. — Prepovedan list. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvoz in razširjanje v madjar-skem jeziku v Romuniji izhajajočega lista »Aradi Kozve«, ker piše ta list zoper interese naše države. — Iz ruskega vojnega ujetništva se vračajo v zadnjem času naši ljudje vedno bolj pogosto. Po novem letu jih je prispelo v Maribor že nad 20. Skoro vsi so se vrnili poročeni in z večjim številom otrok. Večinoma so pripadali svoječasno pri nas revnejšim slojem, poročili pa so večinoma premož:^ Rusinje. Da bi jim ne bilo mogoče vrniti se preje, je v pretežni večini slučajev neresnica. Imeli so namreč do zadnjega časa dobre dohodke, ter so se spomnili na domovino šele, ko jim je jelo iti slabo. — Ameriško posojilo vojvodinskih mest se je izjalovilo. Pogajanja je vodil pančevski župan, ki pa je bil, kot smo poročali nedavno aretiran. Vsled tega so izjavili zastopniki ameriškega kapitala, da so izgubili zaupanje, ter ne morejo dati posojil. — Varaždinska policija brez plače. Varaždinska policija je od leta 1924 podržavljena, državne oblasti pa se niso brigale zato, da bi jo bile tudi plačevale. Doslej jo je plačevala kljub temu še nadalje mestna občina, sedaj pa je črtala to postavko iz proračuna in tako imajo sedaj varaždinski policijski uslužbenci pač uniforme, plače pa zaenkrat ne. — ivuluk. Te dni sta prišli v Beograd dve deputaciji, ena iz sreza Šabac, druga iz Po-drinja, ki sta zahtevali od ministrstev potov in cest. Deputaciji sta prosili, da poskrbi država za materijal, orodje in tovorne avtomobile, zgradilo pa bo ceste prebivalstvo samo. To je prvi slučaj, da se ponuja prebivalstvo iz lastne inicijative za kuluk. — Mednarodna razstava za notranje plov-stvo v Basclu 1926. V Baselu se vrši od 1. julija do 15. septembra 1926 velika mednarodna razstava za notranje plovstvo. Svrha razstave je, da nudi pregled o sedanjem stanju in razvoju plovstva po notranjih vodah ter ukoriščanja vod v svrho dobivanja pogonskih itd. sil v raznih državah. Obenem se bodo vršili za časa trajanja razstave kongresi zadrug za notranje plovstvo in zadrug za gospodarsko izkoriščanje vod električnih podjetij, central in drugih udruženj interesentov iz tu- in inozemstva. Glede cen za razstavna mesta in druge informacije daje švicarski konzulat v Zagrebu. Za poset izložbe bodo dovoljene s strani Švice velike olajšave. — Francoske pomorske vojaške vaje v kanalu La Manche. Te dni so se vršile v kanalu La Manche velike vaje francoske mornarice. Kot poročajo francoski listi, višje poveljstvo ni bilo z uspehom zadovoljno. Odpovedala je predvsem signalna in poročevalska služba. Tudi zrakoplovi niso dobro funkcionirali. Slab uspeh je povzročil v prvi vrsti silen vihar. Dne 10. in 11. 1. m. se vaje v bližini Cherbo.urga ponove. — Dva velika požara v Ameriki. V South-bendu (Indiana) je izbruhnil te dni požar, iki je vpepelil trgovski del mesta. Škoda presega 2 milijona dolarjev. Skoro istočasno kot v trgovskem delu mesta, je izbruhnil požar na drugem koncu mesta ter uničil pisarnei in skladišča Standard Oil družbe. Škoda znaSa 300.000 dolarjev. — Val mraza na Švedskem. V severni Švedski je zavladal zopet nenavaden mraz. V nekaterih krajih je padla temperatura na — 46°. Vsled silnega mraza so morali deio-ma šole zapreti. — Nemške knjige za italijanske šole. Kot poročajo .iz Rima, je naročila italijanska vlada v Nemčiji na račun reparacij nad 5000 .znanstvenih in literarnih del, ki obsegajo 18.000 zvezkov. Knjige so namenjene za vseučilišča in druge zavode ter jih je prosvetno ministrstvo večinoma že razdelilo. — Poizkus samomora — posledica pobalinske šale. Radi pobalinske šale, ki si jo je dovolil neki neznanec, je podvzel te dni v nekem dunajskem predkraju policijski pod-uradnik Franz Kainz poizkus samomora. Kainz je bil telefonično obveščen, da je njegova mati, ki jo je iskreno ljubil, nenadoma umrla. To je vplivalo nanj tako porazno, da ie pograbil lovsko puško ter si pognal v glavo porcijo šiber. Težko poškodovanega, z razbito spodnjo čelustjo, so ga prepeljali v bolnico. Po neznanem storilcu se poizveduje. — Zanimiv razpis družbe spalnih vozov. Mednarodna družba spalnih vozov »Com-pagnie internationale des Waggons-Lits« razpiše konkurz za idejo, katere realiziranje bi napravilo potovanje po železnici lažje, udobnejše in prijetnejše kot je doslej. Na najboljšo idejo se razpiše nagrada 100.000 , za drugo najboljšo pa 33.000 francoskih frankov. Konkurence se lahko udeleži tudi personal družbe. — Mussolini prepovedal strokovne organizacije državnih nameščencev. Iz Rima poročajo: Mussolini je prepvcodal vse strokovne organizacije državnih uslužbencev, kalcor tudi strokovne organizacije poštnih in brzojavnih delavcev. — Nove poštne in potniške zračne proge v Italiji. .S podporo italijanske vlade se vzpostavita zračni progi Turin—Trst in Genua— Palermo, Promet bodo oskrbovali hidroplani, prirejeni za transport pošte in potnikov Vožnja bo stala samo nekoliko več kot vožnja v I. razredu po železnici. — Tolpa 17 razbojnikov pred sodiščem. Pred beograjskim sodiščem se vrši obravnava zoper 17 razbojnikov, ki so strahovali maskirani dolgo časa beograjsko okolico. Obtožb nica jim očita 7 zločinov, med temi 1 umor in 1 poizkusen umor. Dočim so zločinci pred policijo vse priznali, pred sodiščem trdovratno taje in trdijo, da jim je policija priznanje izsilila s srednjeveško torturo, vendar je pa njihov zagovor neverjeten, ker je dejanski stan tako natančno opisan, da bi moral imeti policijski uradnik, ki je izpovedi protokol iral, bolj bujno domišljijo kot avtor Sherlocka Holmesa, Conan Doyle. Ko je bil zaslišan policijski načelnik, je vstal eden od obtožencev rekoč: »Ta načelnik ni postopal j k) zakonu. Trgoval je z nami. Če mi je prinesla žena kokoš, mi io je konfisciral polovico, če mi je prinesla 10 dinarjev, jih je obdržal pet.« Razbremenilne priče manifestirajo, hoteč dokazati alibi zločincev, neverjetno dober spomin, dočim so glede stvari, ki so za obtožence neugodne silno pozabljive, tako da povzročajo njihove izpovedbe veselost celo pri zagovorništvu. Sicer nastopajo pa druge, verodostojne priče, ki izpovedujejo prav precizno. Tolpa šteje 19 mož, od katerih se dva še skrivata. — Pomiloščenjc. Župnik Lesni v Slatini je imel pred letom dni fatalno afero. Bil je obsojen zaradi zapeljevanja mladoletnih deklic na 3 leta ječe. Stol sedmorice mu je znižal kazen na 2 leti. Medtem se je šel Lesni pokorit v trapistovski samostan v Banjaluki. Sedaj ga je kralj pomilostil. — Aretacija železniških tatov. Železniška policija v Mariboru je aretirala te dni tri žeparje, ki so že dalje časa izvrševali svoj »poklic« v brzovlakih na progi Zagreb—Beograd. Aretovanci so priznali že 20 tatvin. Po končani preiskali se bodo zagovarjali pred zagrebškim sodiščem. . — Roparske tolpe v Vojvodini. V zadnjem času so se pojavile po vsem Banatu številne roparske tolpe, ki ogrožajo posebno okolico Bečkereka. Oblasti jih pridno zasledujejo ter upajo, da jih spravijo v kratkem na varno. — Sindikat za bombne atentate. V Chicagu so razkrili te dni pravcati sindikat za bomb- ne atentate, ki je »deloval« uspešno že več mesecev ter poganjal proti primeroma majhni nagradi 100 do 200 dolarjev v zrak stanovanjske hiše in trgovine. V zadnjem času je izvrševala čudna družba predvsem atentate na stanovanja policijskih stražnikov, brivnice in trgovine s špecerijskim blagom. Družbi sta načelovala mlada Lena Schrock-Rice in njen prijatelj Fred Wamquist. Lena se je naveličala življenja ob domačem ognjišču, ušla je svojemu možu, zapustila svoje tri otroke in pobegnila z Wamquistoni v Chicago. Parček je bil izdal neki bivši član družbe. Wamquist in njegova ljubica sta bila prijeta in flagranti, ko sta vrgla bombo pred neko trgovino, ker je bila ob nedeljah odprta. Doslej so jima dokazali 40 »transakcij«. — Nova afera v Beogradu. Po vojni je zavzela v Beogradu kriminaliteta velikomesten razmah. Dan na dan čujemo o misterioznih umorih, drznih tatvinah in razbojniških napadih. Sedaj pa stoji beograjska policija, kot se zdi, pred razkritjem serije doslej tam nenavadnih zločinov. Že nekaj časa so izginjali na tajinstven način 10 do 14 letni dečki, večinoma iz boljših rodbin. Spočetka je mislila policija, da gre za ljudi, ki odvajajo dečke z namenom, da bodo skušali 'izsiliti od staršev visoke odkupnine. Dogodek, ki se je pripetil te dni, pa dokazuje, da je bila policija v zmoti in da gre za nekaj čisto drugega. 14 letni sin nekega trgovca je sedel v kinu in se naslajal ob produkciji Pata in Patacho-na. Prišel je elegantno opravljen gospod, ki mu je ponudil čokolade ter ga jel pregovarjati, da pobegne ž njim na Dunaj, češ, da ga seznani tam s Patom in Patachonom osebno. Deček se je dal pregovoriti in neznani gospod je hotel z njim oditi. Pri vhodu ju je ustavil detektiv, ki je elegana že par dni opazoval. Rezultat zaslišanja je v interesu preiskave za enkrat še tajen, vendar pa je prišlo v javnost, da je razkrita s to aretacijo sadistična afera seksualno perverznih povojnih tipov, ki so zadovoljevali svoje abnormalne nagone na naivni mladini v neki prazni vili blizu Beograda. V kompromitujočo afero je zapletenih več jako uglednih Beograjča-nov. — Drama medicinke. Te dni je prihitel na neko dunajsko policijsko stražnico mlad gospod, ki je na levem sencu močno krvavel. Legitimiral se je kot stud. med. vet. Leo Michalek ter prosil, da pošljejo po zdravnika. Zaselno obvezan, je bil prepeljan v bolnico. Zdravniki so ugotovili, da je bil obstreljen. V njegovem žepu so našli samokres, iz katerega je bil izstreljen eden od nabojev. Končno je študent izjavil, da gn je poškodovala medicinka Marijana Wieser v njegovem stanovanju ter pripomnil, da bo pojasnil stvar pozneje pod pogojem, da ostane tajna. Kljub temu je izsledita policija medicinko še deti večer. Ugotovila je, da je živela deklica že dalje časa v skupnem gospodinjstvu z nekim natakarjem, ki ga pa je varala za njegovim hrbtom z veterinarjem. Pri zaslišanju je izjavila medicinka, da je prišla v veterinarjevo stanovanje z namenom, da izvrši samomor, da je pa pri tem ravnala tako neprevidno, da je zadela krogla, mesto nje same, Mieha-leka, ki jo je radi tega, kljub težki poškodbi oklofutal. Če je ta zagovor resničen, se še ni dalo ugotoviti, ker je bil Michalek operiran in ga mometano mi mogoče zaslišati. Vsekata) pa so zdravniki ugotovili, da je Wie-serjeva histerična psihopatinja, oblast pa jo je vtaknila za enkrat v preiskovalni zapor, ker se domneva, da gre za poizkusen umor. — Radi poizkušenega umora s-vojega moža obsojena na smrt. Porotno sodišče za depar-temant Daubs je obsodilo sodišče za depar-na smrt, njenega ljubimca, Italijana Campa-nello pa na dosmrtno prisilno delo. Obtožena sta bila poizkušenega umora. V namenu, da bi spravila Casolininega moža s poti, sta se vtihotapila ponoči v njegovo sobo. Žena mu je položila na obraz cunjo, njen ljubimec mu je pa prerezal z britvijo vrat. Nato sta sedla morilca mirno v kuhinjo k večerji. Nenadoma pa se je pojavila njuna žrtev vsa krvava pred njima. Campanela je popadel pri tem pogledu tak strah, da je pobegnil, dočim je hitela Casolijeva žena na policijo, kjer je prijavila, da je podvzel njen mož poizkus samomora. Njen mož se je splazil medtem z veliko težavo k sosedom, katerim je dejal, da ga je hotela njegova žena umoriti. Jack London: 3 Morsl*l vrag. To strašno vpitje žensk je bilo, ki mi je najbolj z ^vce- ^11 pretresati je moralo tudi mvce možaka rdečim obrazom, kajti pred mojimi očmi je še druga g J?’ mi nikdar ne izgine iz spomina. Stasiti go-0y. tla«i časopis v žep svojega površnika in se čudno a okrog sebe. Zamotana gruča žensk bledega obrabi1 j* °dprtih ust kriči kakor zbor pogubljenih duš, 0zak, čigar rdeči obraz, je sedaj ves rdečemodrikast 0(1 togote, izteza roke nad glavo, podobno kakor da bi metal strele, ter vpije: »Tiho! Ej, bedite vendar tiho!« Spominjam se, da sem se cb tem prizoru iznenada nasmejal in da sem se v naslednjem trenutku zardel, da postajam histeričen. Zakaj vse so bile žen-® ® kakor moja mati in moje sestre, obhajal jih je nad ? s*rah, a °ne niso hotele umreti. Spominjam se c a i .e’ da so mi njihovi glasovi priklicali v spomin 'i enje prešičev pod mesarjevim nožem in silno me e prevzela groza spričo živosti te analogije. Vse te k* so bile zmožne vzvišenih čustev, najnežnej-Hot S]lln^>at*i> 80 sedaj odpirale usta do ušes in kričale, či vi^ 80 a so bil© brez moči, brez pomo- ’ 1“1 Podgane v pasti, zato so kričale. luhf> q?Zk vse.ga dogodljaja me je gnala ven na pa-knn, • ° mi Prihaial° in sedel sem na klop. N&-»n JPT*« Videl in slišal, kako so možaki letali pr», * S^ajo£ sPustiti Solne v morje. Vse je bilo h,.a, ako,kakor v opisih talcih prizorov, ki sem jih bil v knjigah. Vrvi so se zamotavale in zatikale. Nič ni delovalo. En čoln je prišel v vodo z izdrtimi čepi; bil je poln žensk in otrok, pa se je napolnil z vodo in se prevrnil. Drug čoln so spustili samo na enem koncu nizidol in je obvisel z drugim koncem na vrv-ju, kjer so ga popustili. Nikjer pi ni bilo nobenega sledu o neznanem parniku, ki je bil povzročil vso nesrečo, dasi sem slišal ljudi govoriti, da nam brez dvoma pošlje čolne na pomoč. Pedal sem se na spodnjo palubo. Martinez se je hitro' potapljal, kajti voda je bila že prav blizu. Mnogi Dotniki so skakali čez krov. Drugi, ki so bili že v vodi, so zopet kričali, naj jim pomagajo nazaj na ladijo. Nikdo se ni zmenil zanje. Zdajci se je vzdignil krik in vik, da se pogrezamo. Nastala je silna panika; kakor bi trenil, sem se znašel v vrtincu človeških teles in sem z njimi vred padel v vodo. Kako se je to zgodilo, ne vem, dasi sem takoj spoznal, zakaj so oni tako želeli nazaj na parnik, ki so bili že v vodi. Voda je bila mrzla, tako mrzla, da je skelela. Ko sem priletel v vodo, sem začutil neko bolečino, ki je bila huda, ostra kakor od ognja. Spreletelo me je do mozga. Bila je kakor da bi me smrt zgrabila. Od groze in strahu sem zazijal, a s tem sem si napolnil pljuča z vodo, pre-dno me je rešilni pas dvignil na vodno gladino. V ustih sem čutil močan okus soli, pekoča snov v grlu in pljučih me je dušila. Vendar je mraz najbolj povzročal bolečine. Čutil sem, da mi bo samo nekoliko minut mogoče živeti. V vodi okrog mene so se borili ljudje in mahali z rokami. Slišal sem jih, kako so klicali drug drugega. Slišal pa sem tudi glas vesel. Neznani parnik je oči- vidno spustil čolne v morje. Sčasoma sem se začudil, da sem bil še pri življenju. V zdolnjih udih nisem imel sploh nobenega čuta več, okoli srca pa se je zgrinjala neka mrzleča neobčutnost in ga prevzemala. Majhni valovi z grdimi penečimi grebeni so se venomer valili čez mene in meni v usta, da sem se še bolj dušil. Hrušč je postal nerazločen, dasi sem na koncu zaslišal v daljavi obupen zbor krika in vika; po tem sem vedel, da se je bil Mortinez potopil. Pozneje — koliko pozneje, ne vem — sem se zavedel in zdrznil od strahu. Bil sem sam. Nikjer nisem slišal nobenega klica, nobenega vpitja — zgolj šumenje valov, ki ga je megla delala čudno zamolklega in odjekajočega. Panični strah v množici ljudi, ki imajo takorekoč neko skupnost interesov, ni tako grozen kot oni panični strah, ki ga človek občuti, kadar je popolnoma sam; in tak panični strah me je obšel sedaj. Kam so me valovi nesli? Možak z rdečim obrazom mi je bil dejal, da je merski tok odhajal skozi Zlata vrata. Ali me je potemtakem tok nesel ven na morje? In rešilni pas, ki me je držal na površini? Ali ni bilo mogoče, da se vsak hip raztrga na kosce? Slišal sem bil, da so take reči dostikrat narejene iz papirja in votlega dračja, ki se hitro napoji vode in izgubi plavalno moč. Plavati nisem mogel, niti enkrat nisem mogel mahniti z rokami in nogami. Bil sem čisto sam in sem ečividno plaval daleč sredi prostranega sivega morja. Priznam, da se me je lotila neka blaznost, da sem kričal na vse grlo, kot so kričale ženske, in sem blazno tolkel z odrevenelimi rokami po vodi, (Dalje prih.) Žena je izdala svojega ljubiinea-pomagača ter skušala zvaliti vso krivdo nanj, ki pa je oporekal, češ, da ga je pregovorila ona. Sodišče je verjelo Campanelli, zato je obsodilo na smrt samo žensko. Ljubljana, 1— V društvu »Soča« v Ljubljani predava v soboto 6. t. m. g. dr. Tone Jamar o temi: »Samoobramba organizma«. To lepo in zelo poučno predavanje nam bo izpopolnil s ski-optienimi slikami. Vabljeni člani in prijatelji društva. Začetek ob pol 21. zvečer. Predavanje se vrši v salonu pri »Levu . Vstop prost. 1— Ljubljjana v blatu. Bela Ljubljana, črn je Kranj, Pisana Loka itd. pravi znani verz. Če pa hodiš te dni po ljubljanskih ulicah, prisodiš nolens volans malo laskavi epithe-ton onans, s katerim je karakteriziral narodni pesnik zadnje mesto, Ljubljani. Zato pa, slavni magistrat, mobiliziraj cestne pometače in če jih je premalo — še par bataljonov brezposelnih ter jih oboroži s strguljami, lopatami itd., da pospravijo škandalozno blato nemudoma v kraj! — Dogodek. — Včeraj okoli 3. ure popoldne se je ustavil na frančiškanskem mostu mož, se naslonil na ograjo in se zazrl v kalno Ljubljanico. V par minutah se mu je pridružilo lepo število radovednežev, ki so vsi gledali v vodo in iskali z očmi, kaj naj bi pravzaprav gledali. Komaj slišen šum pa je potegnil vse oči na velik kup snega, ki so ga nametali v Ljubljanico tih ob mostu in sicer na frančiškanski strani, da povem vse dovolj natančno. Tisti kup snega je umazana Ljubljanica izpodjedla, da se je razklal in en del kupa je premišljeval, ali naj čaka, da ga staja gorko solnce, ali pa naj se takoj prevrne v vodo. Radovedneži so bili večinoma za to, da se takoj prevrne in so poskušali izpod-jedenemu kupu pomagati v vodo z debelimi kepami. Pa ni šlo. Kup se je premislil^ in ostal na svojem mestu trdovratno, kakor številni radovedneži v svoji trdni veri, da se bo kup le še prevrnil. Tudi ura na frančiškanski cerkvi je iz radovednosti obstala in čakala, ali bo kaj ali nič? Priznani strokovnjaki v ljubljanskih lokalnih zadevah pa so pozno v noč debatirali, kaj bi bilo bolj prav, da se kup prevrne ali pa da ostane. Na zadnje šo pa prepustili rešitev te velevažne zadeve gerentskemu trosvetu. Šport. Tekma- za evropsko mojsterstvo v hitrem drsanju v Chamonixu je bila prvovrstna športna prireditev. V letu na 500 m je bil 1. Finec Skutnabb v 44.8 sek. 2. Finec Pietela in 3. Dunajski dijak O. Polacsek. V teku na 1500 m zmagovalci v istem redu, Skutuabb v času 2 : 26.4. V teku na 5000 m Skutnabb v 8 : 44.2 min., drugi: Polacsek v 8 : 46.6, tretji: Avstrijec Jungbiut v 9 : 02.8 in četrti: Letiš Run ta. V teku na 10.000 m 1. O. Polacsek v 18 : 46.3, 2. Skutnabb, 3. Jungbiut. , Slavni nemški plavač Erik Rademacher še napoti 12. februarja v Ameriko, kjer se bo meril z najboljšimi plavači v prsnem stilu Spence, Faricy, Skelton, La.uffer i. dr. Najnevarnejši nasprotnik mu bo Spence, ki je ob enem najbolj innogostranski; v prostem stilu na 50 'in 100 jardov je tik za Johnny We's-mullerjem in pred Sam Kahanamokujem drugi; v Medley-pace (plavanje na 100 jardov v prsnem, hrbtnem in prostem štilu) je pred Arne Borgom in v petoboju (100 y«-r-dov v prsnfem in hrbtnem štilu, skakanje in 100 ter 500 vardov v prostem štilu) pred Laufferjem. Koliko korakov preteče nogometaš? O priliki neke tekme na Nemškem so računali prav potrpežljivi statistiki korake, ki jih napravijo posamezni nogometaši. Mogoče so se malo zmotili, toda končni rezultat bo pravilen. Dognali so, da je pretekel branilec v celi igri 10.984 korakov, drugi pa 11.223. Najboljši pa je bil skoraj 401etni srednji krilec, ki je napravil 12.002 koraka. Če računamo korak na pol metra, je pretekel srednji krilec v tej igri 6 km. V seriji s 14 igrami bi napravil zvezni igralec v 21 urah 84 km! Ra-zun v nogometu bi seveda noben igralec ne napravil za svojo zabavo tako napornih maršev. j Finec Steenros, zmagovalec v maraton- ; skem teku pri olimpijskih igrah v Parizu, je j premagal v Newyorku v Handicap-dirki na 5 : ntilj Koskii-ja v 26 : 02.4 min.; dal trnu je »naprej« 75 yardov. V težki atletiki je francoski svetovni mojster Charle Rigoulot postavil zopet nov rekord: potegnil je namreč obojeročno 130 kg. Pri tem je pripomniti, da je samo svoj zadnji rekord prekosil, ker drugi težkoatleti so ravno v tej vaji daleč za njim. Rigoulot je pač vrsta zase. Veslaško moštvo osmice univerza Cambridge je zadela težka izgub«. Vodja osiniee VVansbrough je namreč odložil vodstvo in ker je kot veslač in trener v trenotku nenadomestljiv, je sedaj Oxford-moštvo opravičen baverit za tekmo dne 27. marca. Gospodarstvo. Sladkorni trg. Radi čvrste tendence sladkorja na inozemskih tržiščih in radi nazadovanja denarja so dvignile naše sladkorne tovarne tekom zadnjih dni dvakrat ceno in sicer 20 para pri kg. Kakor je posneti iz inozemskih časopisov še nadaljna podražitev sladkorja ni izključena. LJUBLJANSKA BORZA, torek, 3. februarja 1926. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, den. 77, bi. 79; Tobačne srečke iz 1. 1881, den. 284, bi. 292; Zastavni listi Kranjske deželne banke, den. 20, bi. 2? Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, .. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., C' je, den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 200; Merkantilna banka, Kočevje, den. 101, bi. 104; Slavenska banka d. d., Zagreb, den. 49; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 110; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 90, bi. 100; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den 115, bi. 115, zaključek 115; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, bi. 125. Blago: Bukovi hlodi od 25 cm prem. napr., gladki, foo meja, za 100 kg, 10 vag., den. 21, bi. 21, zaklj. 21;.hrastovi neobrobljeni plohi, od 80 do 130 mm, od 2.50 m napr., od 20 cm šir. napr, fco vag. Postojna tranz., 1 vag., den. 1000, bi. 1000, zaklj. 1000; hrastova drva, suha, 1 m dolž., zdrava, brez klad, fco vag. Postojna tranz., 40 vag., den. 20, bi. 21, zaklj. 20.50; deske, smreka, jelka, od 18, 24, 28 mm, od vsake debeline po 1 vagon, 4 m. od 16 cm napr., I., 11., III., monte, fco Postojna, 3 vag., den. 550, bi. 550, zaklj. 550; črešnjevi hlodi, od 2 m dolž. napr., od 25 cm prem. napr., fco vag. nakl. post., bi. 600; lipovi hlodi od 3 m dolž. napr., od 30 cm prem napr., fco vag. nakl. postaja, bi. 500; orehovi hlodi od 2 m dolž. napr., od 30 cm prem napr. z 20% od 25 do 29 cm prem., fco vag. nakl. post., bi. 1100; Javorjev! hlodi od 2 m dolžine napr., od 25 cm prem. napr., fco vag. nakl. post., bi. 500; hrastovi plohi od 2.50 m napr., 80, 90, 100, 110, 130 mm, k. II., fco vag. meja, den. 1000; hrastova drva, suha, fco nakl. post., bi. 17.50; bukovi hlodi od 25 cm naprej, nakladalna postaja, den. 220; pšenica bačka, 76 kg, 2 odst. prim., fco bačka postaja, bi. 302.50; pše-nica banatska, 76/77 kg, fco nakl. postaja, bi. 300; pšenica dom., fco vag. nakl. post., ki onoLpŠeuica sremska’ ic0 vag. nakl. post., bi. .92.50; koruza, času prim. suha, fco nakl. post. za III.—VII., bi. 150; koruza, času primerno suha, fco vag. Postojna tranz. kval. gar., 5 m pol vag., den. 155, bi. 157.50, zaklj. 15/.50; koruza medjimurska, fco vag. mejim, post., bi. 160; koruza drobna., fco vag prekm. post., bi. 175; ko niza drobna, fco vag. banatska postaja, za III., bi. 140; koruza umetno sušena, fco vag. sremska post., bi. 147; ječmen, 65 kg, fco vag. bačka post., bi. 195; ječmen, 62 kg, fco vag. bačka postaja, bi. 155; oves srbski, fco Postojna tranz., bi. 220; ajda domača, fco vag. prekm. post., bi. 265; rž domača, fco vag. prekm. post., bi. 215; proso rumeno, fco vag. prekm. post., bi. 215; otrobi, pšenični, fco vag. nakl. post., bi. 125; jezice, zlatorumene, fco vag. dol. posi., den. -50; slivovka bos., gar. 25%, 100-črtna, ne- oiena’ fc0 VRg' Postaja Brčko. den. 3-00, slivovka srbska, gar. 50%, fco vag. Postojna tranz. (sod posebej), den. 1600; la Portlandcement »Salona - Tour . fco vag Solinov jutavrečah po 50 kg, bi. 40, v papirnatih vrečah po 50 kg, bi. 45; v sodih po 150. 180, 200 kg, bi. 52.50. 1 BORZE. Zagreb, 3. februarja. Devize: Newyork ček 56.65—56.95, London ček 275.775—276.975, Pariz 21.5—214.5, Praga 167.885—168.885. ček 167.8—168.8, Curih ček 1093.375 do 1097.375, Milan izplačilo 227.55—228.75, Berlin 1351—1355, Dunaj 7997—8037, ček 0 do 801. Curili, 3. februarja. Beograd 9.135, Ne\v-york 518.625, London 25.23625, Praga 15.36, Pariz 19.51, Milan 20.82, Bukarešta 2.29, Dunaj 73.025, Sofija 3.65, Berlin 123.50, Budimpešta 0.007265. (195) ukidpniaku okoli mm. Spisal Robert Kralt. Dva dni pozneje vidimo avtomobil že v deželi Teksas. Za njimi je Sierra Diabolo, severna meja lovišča, ki je Apachka last. Po teh roparskih Indjiancih je dobilo gorevje svoje ime. Potem preplavajo reko Pekos in pred njimi leži Velika Amerikanska puščava, ki nima drugega imena — Great American Desert —; le tu v deloma še španskem Teksasu se imenuje Liano estacado. In ta južni del je videti res kot nek poseben del celote. Amerikanska celina pravzaprav nima takih grozot, kakor Afrika s svojimi puščavami in Azija z ledenimi, neprekoračnimi gorovji. Amerika je v vsem umerjena. To se kaže tudi v živalstvu. Ima svojega leva, ki ga pa ne moremo primerjati z afrikanskim, pravtako ne jaguarja s tigrom, anakonde, velike kače novega sveta ne z indijsko piton, o tapirju pa lahko rečemo, da je ponesrečen slon. Tako je tudi z amerikanskimi puščavami. Preko solne puščave pri Utah potujejo vedno karavane, ki pa ne vlečejo s seboj nikdar mnogo vode. V Veliki ame-rikanskih puščavi pa je vse polno rek, kakor pokaže vsak zemljevid. Zemlje pa ni mogoče obdelati, preveč je pomešana s peskom in soljo; kar pa si navadno predstavljamo z besedo puščava, ena pokrajina ni. Toda Amerika je čudna dežela. Da pa je v Ameriki vse mogoče, je obče znano. Sivi medved je strašna zver, kakor je nima noben del sveta; svoj plen zalezuje po več dni in vjame slednjič vsakega jezdeca. Severcameriški Indijanci pravzaprav niso divjaki, ka-koršne najdemo v Afriki, včasih kažejo nek plemenit značaj, vseeno pa so neizrekljivo kruti. Sedanji prebivalci Amerike, ki so se preselili iz Evrope in so vdihali že dovolj onega ekstremnega zraka, so sedaj najbolj praktični in najbolj pametni trgovci. Vseeno pa najbolj ortodoksni španski katoličan ni tako pobožen in ne veruje v tako nadnaravne reči in ni tako praznoveren, kot baš yanke. To je le nekaj primerov, navedli pa bi jih lahko sto, kako se stikajo v Ameriki ekstremi. Pred petsto leti se je zdel Meksikancem konj, kakor peklenska pošast, dandanes pa velja konj kot prazna čaj Amerike. In take je vse, torej tudi amerikanske puščave. S tem južnim delom, z Liano estacado, ne moremo primerjati nobene puščave na vsem svetu. Dolga in široka je približno štirideset geografskih milj; za karavano to sploh ni nikaka razdalja, vendar pa moramo verjeti, da je ni prepotoval še noben človek. To pa ne le zato, ker ni najti v njej niti kapljice vode, ampak radi naravnega pojava, ki ga sicer ne najdemo na vsem svetu. To je droban pesek. Potnik pride do peščenega mesta, ki ni nič drugačno kot ostala mesta. Potniku ali konju se ne vdira noga nič bolj ko drugod — nenadoma pa ne mere potegniti konj noge ven, vdira se mu i bel j in bolj, dokler ne izgineta v pesku konj in jezdec. Skoro bi rekli, da se je na takih mestih izpremenil pesek v poseben element, tako da bi k štirim elementom: zemlji, vodi, ognju in zraku prišteli lahko še petega. Najstrašnejše pa je, da ta peščena morja vedno menjajo prostor, tako da puščave ne pozna nihče. Kjer licdijo danes še po trdih tleh, se morda jutri že vdre karavana; pesek jo drži, kakor ptičje lepivo. Še nihče pa ni mogel razložiti pojava, zakaj in kako se svojstvo tal tako hitro izpreminja. Avtomobil je še v kraju, ki je podoben stepi; od časa do časa preplavajo - rečico. V daljavi pa že vidijo rumeni pesek puščave. Da bo zamogel Maksimus preko Liano estacade z razširjenimi kolesi, o tem so tako prepričani, da ne izgube radi tega niti besedice. Tako razširjena kolesa so potem širša kot voz in napravijo zopet povsem drugo fizikalično pravilo; upoštevati pa je tudi silno hitrost voza, da se sploh ne more vdreti, ker takorekoč kar drči dalje. Že je pred njimi ozka peščena proga. S pritiskom na vzvod hočejo razširiti kolesa — v tem hipu pa mehanizem nenadoma, odpove. Maksimus se muči z navadnimi kolesi skozi pesek, ustavijo ga šele na trdnih tleh. »Kaj takega se nam seveda ne'sme pripetiti v peščeni puščavi, da bi le količkaj odpovedalo,« meni Georg in potegne obrvi navzgor, j (Dalje prih.) uuMUMaai Vrtnarske zadeve posreduje Goikova „Vrtnarska šola“ v Kranju Iščem svojo mater, Ano Lah. rojeno leta , 1877 v Št. Vidu pri Grobeljnu. Okrog [ 20 let že ne vem nič o njej. Služila je dolgo časa v Gradcu na Gornje Avstrijskem. — Prosim, ako kdo kaj ve o njej, naj to sporoči proti povrnitvi stroškov na upravo »Narodnega Dnevnika«, Ljubljana, Adolf Lah. a rrrrm r • :i—r-2jr-r-.-.x-j3g 3o MALI OGLASI Čase oglasom do 20 besed Din 5’—, vsaka nadaljua beseda 90 par. Kuhar samostojen, z dobro prakso ,samski, se 'išče za kuhinjo od 20 do 25 oseb za zdravilišče na nekem otoku v Primorju. Stanovanje in oskrba v hiši. Ponudbe z izpričevali in zahtevo glede plače do najpozneje 10. t. m. na upravo list« na nsalov »Jadran«. PREMOG - ČEBIN tfotfoua ulica 1 II. - Telefon 56. Proda se ceno Wolfov memško-slovenski slovar. Ogleda se v upravi Lista. Vstopim h kakemu večjemu podjetju kot prnktikantinja. Absolvirala sem trgovsko šolo ter imam 1 Teto pisarniške prakse. — Ponudbe na upravo lista pod »Praktikantinja«. Stekleno •trešno opeko imajo »talno v *n-logi Združene opekarne d. d. v Ljubljani. GSSflMl»ujliljlil Iti inteligentnega poklica želi v svrho eventuelne ženitve znanja z damo od % do 45 let. Dama mora imeti službo s prejemki najmanj 1500 Din ali pa premoženje, ki nese toliko obresti ali trgovino ali pa gostilno. Na lepoto se ne gleda. — Ponudbe na upravo lista pod: »Simpatična«. Smoking srajce, jiMii Mt •n. barva s,te, ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - Nizke cene. - Velika izbera samo pri JOSIP PETELINC-U - LJUBUflMfl blizu Prešernovega spomenika ob vodi. n Absolventini trgovske šole išče mesta kot praktikantinja. — Ponudbe na upravo lista pod: »Praktikantinja«. Gospodična išče mesečno sobo s separatnim vhodom. —■ Ponudbe na upravo pod »Soba«. -GROM 4yUBmsXo rosau*»u&0£>VQEtSI£A U1.ICA 41. . jprsselovBuami Td«SHi ImsmkMi Btsrv. PODRUŽNICE: Mariluor, Icttenlce, Rakek. i vm sr »o simho spadaJoC* posl« »»Jhtind« tas pod ■n>]aalnlml p*»0«vjl. iarinpnflrt drulbe »polnih vos S. O. M. sus ekspresne po89|)ic«. Naročajte in sirite „Narodni Dnevnik^! Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.