186. številka.
V Ljubljani, v soboto 17. avgusta 1918.
II. leto.
' s"    -' .
.Slovenski Narod' velja po poŠti:
za Avstro-Ogrsko:
četo leto skupaj naprej. . pol leta „ „ . . Četrt leta „ m . . na mesec  m ...
K 50-. 25- -. 13-. 450
za Nemčijo:
celo leto naprej  .... K 55-
za Ameriko in vse druge dežele:
-e!o leto naprej  .... K 60-
Vprašanjem glede fasaratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Ivravnistvo (spodaj, dvorišče levo). Knallova ulica št. 5, tele I on it 85.
Uhaja vsak dan zvečar liviomii nodoljo in praznika.
Inserati se računajo po porabljenem prostora in sicer   t mm visok, ter 54 mm strok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 viru, parte in zahvale (enak prostor)  20 vin. Pri večjih Insercijah do dogovoru.
Novi naroćaiii aaj pošljejo oaročaiaj veJtio    g* ao aakaialcl. isn. It stmo pismene aaročbe brez poslai?e deatrja se oe more nu aliukor ozirati. „Narodna tiskara i" talsloa at 85.
celo leto naprej pol leta
.Slovenski Narod' velja v LJubljani
dostavljen na dom ali če se bodi poni:
četrt leta m . . na mesec . <
\ 48-— I 24 - I
Posamezna Številka velja 30 vinarjev
Dopisi naj se traakirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo : Knallova -»lici At S (v L nadstr. levo), telefon at 3«
Dstanovitev narodnega Sveta.
Seja Jugoslovanskega kiuba. Krekova slavnost 16.-18. avgusta 1918.
Ustanovno zborovanje Narodnega
svetx
Na sejo Narodnega sveta so prišli fazen slovenskih članov tudi zastopniki narodnih strank iz Banovine in Bosne, ki stoje na stališču narodne koncentracije, ter so prišli na to zborovanje: dr. Joso Sunarič iz Sarajeva, iz Hrvatske pa dr. Ivan Lorkovič (grupa okrog »Malih Novina«), dr. Srdjan Bu-d i s a v 1 j e v i ć, dr. Ivo P e t r i č i č in dr. Janko S i m r a k (grupa okrog »Narodnih Novin«).
Istrski člani Narodnega sveta so prišli polnoštevilno ter so dospeli: dr. Simek K u r e 1 i č, župnik Milan Šaše 1 j, dr. Ivan Zuccon, dr. Ivan P o-š č i č in dr. Gjuro Č e r v a r. Poleg teh je dospel še poslanec S p i n č i č.
Kakor smo poročali že včeraj, se je vršilo ustanovno zborovanje Narodnega sveta v dvorani mestnega magistrata. Došle zastopnike bratskih narodov in člane Narodnega sveta je pozdravil podžupan ljubljanski dr. Karel Triller, prinašajoč najiskreaejše pozdrave župana kot hišnega gospodarja. Ljubljanska občina je ponosna, da se vrši v njenih prostorih prvo zborovanje najvažnejše narodne institucije, Narodnega sveta, ki mora postati mejnik v naši narodni politiki V imenu mestne občine želi posvetovanju najboljših uspehov ter goste še enkrat prav prisrčno pozdralja.
Odgovoril mu je nato načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec:
Dovolite, gospod podžupan, da se Vam v imenu NS., ki se sedaj snuje, zahvalim za Vaše pozdrave. Izročite našo zahvalo gospodu županu mesta Ljubljane, mesta, ki nas je tako radostno sprejelo, kakor dokazujejo plapolajoče zastave. Zahvaljujem se Vam za uslugo, ki ste nam jo storili, ko ste nam prepustili to lepo dvorano za zborovanje Narodnega sveta. Zahvaljujem se Vam tudi osebno za čast ki ste nam jo izkazali, ko ste naše zborovanje obiskali. Živela bela Ljubljana! Živelo njeno zastopstvo!
O dopoldanski seji Narodnega sveta smo kratko poročali že včeraj. Popoldne se je zborovanje nadaljevalo ter se je predvsem vršila debata o opravilniku Narodnega sveta. Razvila se je živahna debata, v katero so posegli tudi Anton Kristan G- soc d. str.), urednik P e t e j a n (j. s. d. s.), urednik S m o d e j (v. 1. s.), dr. V r -s t o v š e k, dr. Č e r v a r (Istra) in dr. Cankar (v. L s.). Sprejele so se ne-
katere stilistične izpremembe opravil-nikovih uvodnih določb.
Ravnotako živahna debata se je razvila o organizaciji Narodnega sveta samega. Dr. Cervar je prednašal zahteve istrskih Slovencev in Hrvatov. Dr. Drinkovič in dr. Krstelj sta nastopila kot delegata narodne organizacije SHS. za Dalmacijo ter sta precizirala stališče dalmatinskih Srbov in Hrvatov.
V razpravo so posegli še dr. V r-s t o v š e k (v. L s.), S m o d e j (v. 1. s.), prof. Remec (v. 1. s.), dr. K r a m e r 0. d. s.), dr. VVilfan (Trst) in dr. K u r e 1 i č (Istra).
Končno so bile vse točke statuta Narodnega sveta z nekaterimi nebistvenimi izpremembami sprejete.
Pred glasovanjem je predsednik dr. Korošec izrecno ugotovil, da smatramo ljubljanski Narodni svet le kot del vseobče narodne organizacije in koncentracije, ki naj dobi svoj definitivni vrhovni organ v skupnem jugoslovanskem narodnem odboru v Zagrebu.
V ljubljanskem Narodnem svetu so po današnjih sklepih organizirane vse slovenske narodne stranke, ki so se prijavile in odobrile pravila, ter istrska narodna organizacija. Glede dalmatinske narodne organizacije SHS. se je soglasno določilo, da naj se predsedni-štvo Narodnega sveta in dalmatinske narodne organizacije med seboj dogovorita glede podrobnosti sistematične kooperacije obeh narodnih predstavi-teljstev v vseh skupnih vprašanjih.
Zaenkrat Jugoslovanska socijalno - d e m o k r a t. stranka še ni formalno vstopila v Narodni svet, pač pa bo od slučaja do slučaja sodelovala pri obče narodnih vprašanjih ter se bo v to svrho udeleževala posvetovanj Narodnega sveta, v katerem ji ostanejo rezervirana tri mesta.
Konstituiranje Narodnega sveta.
Vršilo se je nato konstituiranje Narodnega sveta.
Za predsednika je bil soglasno izvoljen načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec.
V podpredsedništvo so bili izvoljeni: dr. Lovro Pogačnik (v. L s.), dr. Josid Jerič (v. L s.), urednik S m o-d e j (v. L s.), ravnatelj Ivan Hribar (j. d. s.), urednik dr. Kramer (j. d. $.), nadrevident J. K e j ž a r (j. d. s.) in dr. Gjuro Č e r v a r (Istra).
Za namestnike so bili izvoljeni: prelat Kalan za dr. Korošca, prof. Remec za urednik S m o d e j a in dr. Poščič za Červarja.
Po izvršeni volitvi je predsednik Narodnega sveta dr. Korošec odgodil nadaljnje razpravljanje na soboto dopoldne ob 9. uri
Sprejem slovanskih gostov s
Bili so časi, ko je slovenska prestolnica sprejemala svoje goste slovesno, veličastno, ko je slovensko srce slovenske Ljubljane smelo pokazati tudi na zunaj, kar tako globoko čuti v svojem srcu: danes so časi drugačni; ali srce naše Ljubljane je ostalo vendar isto in vedno isto. Slovenska prestolnica je sprejela svoje bratske goste, kakor more le sprejemati brat brata, kljub vsemu in kljub vsem.
Večerni brzovlak naj bi bil dovel v našo sredo naše brate z našega slovanskega severa. Kdor si v Ljubljani, kdor je naš, naj bi ne bil navzoč, ko praznuje svoj veliki praznik velika vzajemna bratska ljubav med nami od juga in onimi od severa! Delavnik, a vendar praznik: vse, kar se je moglo odtegniti delu, je praznovalo — narodni praznik. Silna množica se je zlegla pred glavni kolodvor — da ponovimo kljub vsem in kljub vsemu. Prosimo:
Prvič: »Dostop na peron je dovoljen samo članom sprejemne deputacije, katera ne sme obsegati več kakor 20 (reci in piši: dvajset oseb. Člani sprejemne deputacije se morajo izkazati s posebnimi izkaznicami.«
Tretjič: »Prostor pred kolodvorom mora biti prazen. Občinstvo se mora nastaviti le za črtami, določenimi po policijskem ravnateljstvu.«
Stroge, silno stroge odredbe za vojno ozemlje, na katerem naj bi se iz-vo j evala — bratska ljubezen!
Toda prišlo je drugače!
Kdo naj zapira narodu pot do svobode tudi tedaj, recimo, samo tedaj, kadar želi izražati samo svoja srčna čustva, ko mu jih ne zapre, da, ne zapre niti ob vsem naporu, ko hoče izvajati in izvesti svojo — voljo! Zgrnila se je pred glavni kolodvor množica, da si videl samo glavo ob glavi, vse do tam, do koder ti je seglo oko, a tam v sredi pa pester cvet našega narodnega žen-stva v našega naroda starodavno dični narodni noši.
Dunajski brzovlak, s katerim naj bi bili prišli naši severni slovanski gostje, je imel precejšnjo zamudo. Toda ni? ni delo: občinstvo, recimo, tisoči so Čakali, da pričakajo. Zunaj, da se ne prerineš, znotraj na peronu pa gneča, da Bog ne daj več.
Malo je bilo izkaznic ki so po strogi policijski odredbi dovoljevale pristop na peron; vendar pa se je zbralo za sprejem s severa prihajajočih gostov k vlaku vse, kar je moglo predstavljati slovanskemu severu slovanski jug. Poleg župana dr. Ivana Tavčarja so pričakovali gostov vsi udeležniki posvetovanj Narodnega sveta in vsi že dospeli slovanski gostje, tako Poljaka dr. vit. Glombinski in dr. Czernecki; Cehi: Klofač, dr. Simek in dr. Veverka,
ter naši: dr. Budisavljević, dr. Lorkovič, dr. Joso Sunarič, dr. Simrak, dr. Korošec, dr. Benkovič, Brenčič, Go-stinčar, Pogačnik, dr. Ravnihar, dr. Rybaf, Spinčić, dr. Vrstovšek, dr. Červar, Ribnikar, dr. Triller, Turk, dr. Wilfan in dr.
Vlak je privozil v slavnostno okrašeno postajo; da, res: za današnji cesarjev rojstni dan. Z viharnim vzklika-njem »Živeli Cehi!« »Živeli Poljaki! je občinstvo sprejelo svoje mile goste. Naše narodno ženstvo jih je pozdravilo s cvetjem in spremilo nato ob zvokih vsenaše himne »Hej Slovani« skozi postajno poslopje na trg pred kolodvorom, kjer jih je nepreštevna množica, gredoče skozi špalir naših žena in deklet v narodni noši, sprejela s prekipevajočim, nepopisnim navdušenjem. Ploha cvetja se je vsula nanje in ponovnega vzklikanja ni bilo ne konca ne kraja. Potem pa se je zgrnila vsa ta ogromna množica — tisoči — z gosti, okoli zastopnikov mesta Ljubljane, da čuje pozdrav slovenske prestolnice njim, ki jih je že zdavnaj in za vedno sprejela v svoje srce.
V imenu ljubljanskega mesta >e pozdravil goste z bratskega severa
župan dr. Ivan Tavčar:
Mili gostje!
Z Vašim ljubim prihodom doživela je bela Ljubljana dan, ki bo zapisan z zlatimi črkami v zgodovini avstrijskega Jugoslovanstva!
S severa prihajate zastopniki mogočnega poljskega naroda, ki se zma-gonosno dviga iz stoletnega svojega trpljenja; od tam prihajate zastopniki našega ljubljenega češkega naroda, ki nam je v veliko korist voditelj in vzor. Z juga pa prihajate zastopniki srbo-hrvatskega naroda, s katerim smo se rodili v eni zibeli in s katerim hočemo prebivati v eni hiši. Počastili ste naše mesto, da se skupno z vrlimi poslanci našega ljudstva posvetujete o najvažnejših zadevah, ki se tičejo srečnega in krepkega razvitja slovanskih rodov. Vaša posvetovanja in Vaši sklepi bodo se globoko vrezali v naše jugoslovanske duše!
Pri vstopu v mestno občino Vas torej v imenu prebivalstva deželne prestolnice iz dna svojega srca pozdravljam!
Prihajate k nam kakor preroki, ki nam obetajo lepšo prihodnjost, mi pa Vas obdajamo s svojim navdušenjem, s svojo ljubeznijo in s prepričanjem, da so minuli tisti Časi, ko je Slovan v Avstriji štel si v Čast, opravljati hlapčevska dela! Mi hočemo biti sami svoji, ker nam nikakor ne gre v glavo, da bi potoki krvi, ki so tekli po bojiščih, nam pomenjali pogubo, drugim pa vstajenje. Ali vstajenje mora biti tudi naše in v imenu tega vstajenja Vas pozdravlja, Vas objema.  Vas pritiska k srcu tega
mesta prebivalstvo in njega župan! Blagoslovljen bodi Vaš prihod, blagoslovljeno bodi Vaše delo!
Županu je odgovoril načelnik »Češkega Svaza« František Stančk: Mili prijatelji, dragi bratje! Zopet smo dospeli k Vam v Ljubljano, ko praznujete v svoji zgodovini velerx)membni dan.dan ko ustanavljate za ves svoj narod skupno vrhovno organizacijo, svoj Narodni Svet Ob našem prihodu so nam pred očmi ure, ki smo jih preživeli skupaj z Vami v naši Pragi. Dnevi, ki jih doživljate sedaj v Ljubljani so velikanskega pomena ne samo za jugoslo-vanstvo. marveč tudi za nas severne Slovane, za nas Čehe in za Poljake. (Klici živeli Čehi in Poljaki.) Te ure, ki jih doživljate Vi, so nam v tolažbo m nam iamcHio končno zmagoslavje
Zato se
zahvaljujemo Vam predstaviteljem ljubljanskega mesta in slovenskega naroda. Pozdravljamo Vas zastopnike troedinega naroda Hrvatov, Srbov in Slovencev, ki stojite z nami na eni in isti črti in ki hočete doseči, da živite skupaj v eni hiši.
Cenjeni gospod župan! Zahvaljujem se Vam za prisrčni sprejem, ki ste ga nam priredili v prestofici slovenskih dežeL Vozeč se po Vaših pokrajinah smo od meje bili deležni navdušenega    sprejema   Vašega ljudstva.
Prinašamo Vam pozdrave celokupnega češkega naroda ter pozdravljamo zlasti slovensko ženstvo. Slovenski narod, ki ima tako ženstvo, ne more poginiti ter mora doseči svojo samostojnost. (Klici »Ne odnehamo!«) Hvala Vam za Vaš pozdrav in sprejmite naše pozdrave, pozdrave bratov s severa^ ki so prišli med Vas. (Klici: »Živeti!«! Kličem Vam pozdrave želeč, da nas najde bratstvo v življenju in smrti tudi v bodočih časih.
Govoril je na to ekscelenca dr. S. Glombinski, burno pozdravljen od občinstva:
LISTEK.
Naše himne.
»Lepa naša domovina« — o tej himni mi ni treba posebe govoriti; pozna in zna jo vsak Jugoslovan.
»K de domov m u j?« — med Čehi! Češka himna, že prej med nami znana, se je vsled vedno tesnejših stikov češko - jugoslovanskih, posebe . vsled letošnjih sijajnih praških svečanosti še širje razznanila in vdomačila.
Manj znana je bila dosle pri nas poljska himna. Prihod poljskih gostov naj bo povod, da se seznanimo tudi z njo in da s tem popravimo neznanje, ki smo ga zagrešili v prošlosti
Ali se poljska himna ne začne z besedami: »Ješče Poljska nie z g i n e 1 a?« Te besede so med nami primeroma dosti znane. Začetek so marša, ki je nastal v poljskih legijah za napoleonskih vojn. Poljska je bila razdeljena. Koščuškovemu junaškemu nastopu je bitka pri Macijejovicah (1794) vzela moč. Njegov naslednik general Dombrovski je pod okriljem svobodne Francije ustvaril potiske legije ter se, verujoč v Napoleona, z njimi bil po Italiji, da bi zato od njega prejel v dar svobodno Poljsko. V Italiji torej, ki jo je takrat rosila poljska kri, in sicer v mestu Reggiu, je leta 1797. J o s. Wybicki zaklical: »Ješče Poljska nie zginela« ter s to svojo pesmijo v duhu spremljal generala Dombrovske-
ga na nameravanem pohodu iz Italije na Poljsko.
Prvotni tekst te pesmi se glasi v slovenskem (nevezanem) prevodu tako - le:
Še Poljska ni poginila (propadla), ko mi živimo;
kar nam je tuja premoč vzela, to si s sablo osvojimo. Marš, marš, Dombrovski, z zemlje laške na Poljsko; pod tvojim vodstvom se združimo z narodom.
Preidemo Vislo, preidemo Vari . bodemo Poljaki. Daje nam zgled Bonaparte, kako moramo zmagovati. Marš (itd.).
Kakor Čarniecki na Poznanj sko, po švedski osvojitvi,* se za rešitev domovine vračamo črez morje. Govoril je Oče svoji Basi (dragi) ves zaplakan:
Poslušaj samo! Morda naS bi je j o boben.
Ker je v pesmi omenjena reka Var-ta in Poznanjsko, je bilo vsaj pred par desetletji na Pruskem prepovedano, pesem tiskati Sedaj se poje drug tekst ki ga je zložil Mickievičev vrstnik Štefan Vitvicki. V tem tekstu ni več onih specijalnih dogodkov napoleonske zgodovine, temveč so v njem bolj splošno-nacijonalne misli: Kar je obup začel, to bo moštvo končalo. Domovini raz-
• Čarniecki je bil poljski vojskovodja 17. stoletja, ki se je vojskoval proti Švedom in Rusom.
! bijemo verige. Čast in hvala sta na naši strani. V boj pod svetimi znaki Poljske in Litve! Marš! Bog nam da zmago.
Ta pesem je »pretrgala spone našega suženjstva« — pravi o njej V. Pol. Nje začetek je posnemal lužiški Srb Zejler v himni: »Hišče Serbsko ' njezhubjene« in Lj. Gaj v »Još Hrvatska ni propala, dok mi živimo.«
Prav pred sto leti, 1. 1818., je nastala svečano - pobožna poljska himna: »O Bog, ki si Poljsko...« (Boze, coš Polske . . .). Na dunajskem kongresu je bilo ustanovljeno kraljestvo poljsko pod žezlom ruskega carja. Car Aleksander je dal Poljakom mnogo svobode in ni jih bilo med Poljaki malo, ki so videli v njem pravega »angela miru«. Za carja je bil vnet tudi Alojzij F e 1 i n s k i, nekdanji tajnik Koščuškov, ki je po L 1815. živel v Varšavi. Nadejajoč se, da se bo Poljska združila zopet z Litvo, z Volinjem, Podoljem in Ukrajino (koder se je nekdaj raztezala poljska država), je leta 1818. zložil to - le himno:
O Bog, ki si Poljsko skozi toliko vekov obdajal z bleskom sile in slave, ki si jo čuval s ščitom Svoje brige vseh nesreč, katere bi jo htele pogubiti: Pred Tvoj oltar vznašam prošnjo: Domovino svobodno nam, Gospod, vrni!
Tu ki si potem, ganjen od njenega padca, jo podpiral v boju za najsvetejše pravo, in si hoteč ves svet imeti za pričo nje
hrabrosti
sredi samih nesreč pomnožil njeno slavo: Pred Tvoj oltar itd. (kakor v 1. kitici).
Vrni novi Poljski svit starodavni, daj  plodove poljem, opustošenim njivam, naj sreča, mir v njej cveto za vedno, nehaj nas kaznovati, o Bog, v svoji jezi! Pred Tvoj oltar itd.
Bog najsvetejši! S svojimi velikimi
čudesi # drži od nas poraze, moritve bojev, združi s svobode zvezo rodove bratske pod eno žezlo angela pokoja! Pred Tvoj oltar itd.
Ta narodna himna, izprva izraz lojalnosti ruskih Poljakov napram carju, je po čudnih izpremembah postala pesem punta in revolucije. Dodano ji je bilo pozneje še šest kitic, a teh ni prekinjala več lojalnost; prišle so v pesem besede, »da božja pravična roka skruši železno žezlo vladarjev sveta« in uniči »škodljive namere naših sovragov«. In šla je potem pesem od pokolenja do pokolenja: peli so jo, ko so šli v boj I. 1831„ 1863.. ko so hodili v Sibirijo, in leta 1905. Povsem vdomačila in pooa-rodnela pa je šele po L 1861.
Najmlajša po nastanku je himna »Z dimom p o ž a r o v . . .«, ki jo je leta 1846. zložil Kornel Ujejski. Ža to leto se je pripravljala vstaja v vseh poljskih pokrajinah. Glavna točka vstaje naj bi bil Krakov. Toda preprosto ljudstvo se je obračalo le proti — žlah-ti. Avstrijski uradniki so namreč ljudstvu govorili, da ga hočejo plemenitaši (graščaki) poklati, ter so s tem njega pozornost obrnili povsem proč od političnih ciljev na stanovske. In naštelo je takozvano »gališko klanje«. Kmetje so se dvignili proti graščakom ... Bil
I se je bratomoren boj ... Po onih groznih dneh je prišel mladi, komaj 201etni Ujejski k svojemu prijatelju Nikorovi-ču, lastniku posestva Zbojiska blizu Lvova, izvrstnemu skladatelju - fmpro-vizatorju. Prijatelja sta bila potrta radi novega trpljenja domovine. V takem težkem hipu je sedel Nikorovič k pianu in improviziral veličasten naiafev. Za njim pa je Ujejski zložil tekst pesmi, »k nebu kUčoče«: Z dimom požarov .. .
Z dimom požarov, s hlapi krvi bratske, k tebi, o Gospod, bije ta glas. Mi brez tožbe ne poznamo speva, venec tmjev je zraste! v naše čelo, večno kakor spomenik Tvoje leze, se k tebi dviga proseča dlan.
Kolikokrat si nas ti bičal! Pa, ko še nam niso izmite sveže rane, kličemo iznova: »Dal se je preprositt kajti On Je naš Oče, kajti On je naš
Gospod.«
fn iznova se vdamo širokemu zaupanju, a po Tvoji volji nas dalje gnete so vrag. in smeh nam meče kakor kamen na prsi: »Pa kje je vaš Oče, pa kje je vaš Bog?«
m gledamo v nebo, aH z njegovega vrha ne pade sto some sovragom za vrat Tiho in tiho . . . sredi nebeške modrine plava kakor preje svobodni ptič. Glej, od obupne strašne nesloge se ti, p redno obudim iznova vero, rogajo naša usta, dasi nam plaka srce. Sodi nas po srcu, ne po besedah!
O Gospod, Gospod! Z grozotami sveta nam strašne dogodke prinesel je čas, sin je ubil očeta, brat ubil brata, ' množica Kajnov ie sredi nas.
Dragi bratje Slovenci! Izvolite ►prejeti zahvalo Poljakov za prsrčen »prejem, ki ste ga nam danes priredili. Vedite, da ne prihajamo k Vam kot sostje, ampak kot krvni bratje, ki Vas iskreno ljubijo. Dolgo časa smo bili tuji* nismo se poznali, toda zbližala in združila nas je vojna, ki nam je v vsa* svoji grozi pokazala nova pota.
Naj omenim tukaj velikega moža — dr. Kreka (»Slava!« - klici), katerega spominu se klanjamo Poljaki. Ta mož je razumel klic po svobodi, razumel je, da morajo narodi zidati le na svoje lastne sile in da morajo svojo osvoboditev pričeti predvsem na gospodarskem in kulturnem polju. Le na tej podlagi je mogoča zdrava državnost
S postaje v mesto.
Ob nepopisno navdušenem, nepo-jenljivem pozdravnem vzklikanju so se gostje posedli v pripravljene kočije. V prvem vozu so se odpeljali: načelnik Češkega Svaza poslanec S tanek v spremstvu župana dr. Tavčarja in podžupana dr. Triller j a, potem zastopnik Poljakov dr. vitez Glombinski z dr. Korošcem, nadalje poslanec dr. grof Skarbek s poslancem dr. Ravniharjem, poslanca Klofač in dr. Pogačnik itd., enajst voz. Nepregledna množica je, stoječ ob strani ceste, z glavnega kolodvora do Dunajske ceste in vse tja doli do zavoja" na Slovenski trg, kličoč »Živio!« in »Na zdar!« pozdravljala goste in njihove spremljevalce. Prepričani smo, da bi jih bila ponesla na svojih ramah, ko bi ne bilo--
Petič: »Vožnja do hotela Union se ima vršiti v navadnem diru po Dunajski cesti, Dalmatinovi ulici in Miklošičevi cesti.«
Vozovi so vozili v => navadnem diru«, in seveda, ker »vožnje skozi Prešernovo ulico policijsko ravnateljstvo iz varnostnih ozirov (popravlja se tamkaj tramvajska proga, kar je zelo nevarno! — prip. poročevalca) ne more pripustiti,« — so si skrajšali celo nevarno pot ter krenili po Sodni ulici preko Slovenskega trga na Miklošičevo cesto.
Občinstvo se je šele za vozovi zgrnilo v svečanosten pohod, vzklikajoč in prepevajoč slovanske himne, pohod pravimo, kajti rediteljem se je za-ukazalo, »da polagajo sporazumno s c. kr. varnostno stražo posebno pažnjo na varnost občinstva in da iz teh razlogov ne puste ljudi stopati iz vrst in drveti k vozovom«, ter je bilo »spremljanje vozov v obliki pravcatega sprevoda prepovedano«. Občinstvo se je v polni meri pokorilo tem modrim in smotrenim zapovednim in prepovednim
Ali, o Gospod, oni so nedolžni,
dasi so nam odmaknili našo bodočnost:
drugi so satani bili tam delavni,
o, roko kaznuj, ne slepega meča!
Glej, v nesreči smo vsi jednaki, na Tvoje krilo, k Tvojim zvezdam plavamo z molitvijo kakor snivi ptiči, ki lete počivat v svoja lastna gnezda. Čuvaj nas, čuvaj z očetovsko roko, pokaži nam podobo Svoje bodoče milosti, naj nas cvet muke uspi s svojim vonjem, naj nas obkroži nebeški lesk.
In s Tvojim nadangelom na čelu pojdemo vsi v strašni boj, in na trepetajočem telesu satana zastavimo zmagoviti prapor Tvoj! Zablodlim bratom otvorimo srca, njih krivdo i zmije krst svobode; takrat zasliši podli porogljivec odgovor naš: »Bog je bil in je!«
V tej pesmi čutimo globoki obup poljskega srca, ki se je tolikokrat za-manj zatekalo k Gospodu! Modra nebesa so mirna in narava se ne meni za poljsko bol. Bratomornega boja poljskega so krivi »satani«, ki v ozadju Suntajo ... Ti satani so takorekoč »roka«, zapeljani Poljaki so le slepi meč v tej roki Odpustimo jim, ko si priborimo svobodo in bomo rekli: »Bog je bil in je!«
Zamisli se v poljske himne! Spoznal boš tragedijo poljskega naroda zadnjih 130 let: napoleonske nade v pesmi »Ješče Poljska«, lojalnost do carja in revolucijo proti železnemu žezlu vladarjev sveta v himni »Bože«, težki obup in vstajenje v galiških »Dimih požarov«. Spoznal boš pa tudi vso poljsko »božnost«. v Dr. Fr. BeSć.
odredbam g. c kr. vladnega svetnika in policijskega ravnatelja in ljubljanska policijska kronika je bila tako nesrečna, da ni mogla zabeležiti za vso to »vožnjo v navadnem diru« niti najmanjšega, dobro in zlo došlega dogodka.
★
Pred hotelom »Union«.
Po vseh ulicah, ki vodijo s postaje južne železnice v mesto, so se vsipale množice na Miklošičevo cesto, pred hotel »Union«, hiteč, kolikor le mogoče, da prehite vozove in ponovno pozdravijo svoje mile goste. Komaj in komaj so se prerili vozovi skozi vso silo ljudstva, ki se je zbiralo tamkaj in čigar število je naraščalo od trenotka do trenotka, dokler ni bila dobesedno na-j bita vsa široka cesta od frančiškanske , cerkve In skoro vse do Slovenskega trga. In vse te ogromne mase je bil en sam »Zivio!«, naravnost zaglušujoč, zanemljajoč vse drugo. In vse to pre-navdušeno vzklikanje se je le še podvojilo, potrojilo, ko so gostje s svojimi spremljevalci stopili na balkon. Zopet in zopet se ie oglasila vsenaša himna »Hej Slovani«, a ko je videla množica, da nameravn izpregovoriti pred-stavitelj češkega naroda poslanec Stančk, ni bilo vzklikov »Živeli Čehi!« ne kraja ne konca.
V bratskih besedah je dejal načelnik češkega Svaza:
Dragi bratje! Prišli smo kot gostje v vašo sredo, v vašo Ljubljano, zavedajoč se. da smo močni le v skupnem delu. Ta naša skupnost mora premagati končno vse naše neprijatelje.
. -       .   _ Prišli smo K vam
z zavestjo, da vršite velikq delo tu na našem slovanskem jugu, prišli smo k vam. da se radujemo z vami ob vaših uspehih. Naj živi jugoslovanski narod!
Po burnem odobravanju in vzklikanju je nagovoril množico še zastopnik Poljakov dr. vitez Glombinski:
Viharno pozdravljen je govoril poslanec ekscelenca dr. Glombinski:
Dragi bratje! Iskrena Vam hvala za Vašo ljubezen. Vaš sprejem nas je presenetil. Vedite, da bijejo naša poljska srca za Vas in vedite, da se čutimo danes Poljaki Slovane,
Naj živi
Ljubljana! 2ivio Slovenci, Jugoslovani!
»Živeli Poljaki!«, »Živela Poljska« ie odmevalo kakor silen vihar iz tiso-čeroglase množice, ki je na to burno zahtevala, da bi izpregovoril načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec.
Ne, naj je bilo navdušenje še tako veliko, toda ko ie stopil v ospredje na balkonu on, poosebljena misel jugoslovanske svobode, samostojnosti in neodvisnosti, tedaj je navdušenje prikipelo do vrha, prikipelo--
In ni izpregovoril!
V pravni, ustavni državi, v središču baje z vsemi drugimi enakopravnega slovenskega naroda, je moral molčati predstavitelj narodove želje in volje, da ne bi njegova današnja beseda, čista in jasna ogrožala — jutriŠ.ijega dne! Množica je umevala. se združila v veličastno »Lepo našo domovino« in se potem mirno začela razhajati.
Gostje so se na to zbrali v srebrni dvorani hotela Union k prijateljskemu sestanku pod okriljem ljubljanskega narodnega ženstva.
*
Skupna večerja v hotelu Union.
V hotelu Union je bila po sprejemu gostov prirejena od narodnega ženstva skupna večerja za došle češke, poljske, srbske in hrvatske goste.
Kot prvi je pozdravil došle goste podžupan dr. K. T r i 11 e r. ki je v svojem nagovoru naglašal. da je ljubljansko občinstvo samo dokazalo, da seme, ki so je zasejali naši poslanci po vsem jugoslovanskem ozemlju, ni padlo na nerodovitna tla. Naša bela Ljubljana je pritisnila vse goste iz severa in jugovzhoda kot brate na svoje srce ter kliče tudi češki in poljski narod na pobratimstvo. (Živeli!)
Nato je nazdravil gostom predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec: Dragi bratje! Kadar sem vam govoril, da smo Jugoslovani z vami. da vas ljubimo, ste mogli dvomiti na upravičenost mojih besed, ste mogli dvomiti, da narod res misli tako, kakor sem vam zatrjeval. Danes pa je narod pokazal, da je enega srca z nami, da čuti tako. kakor čutimo mi. Sprejel vas je s plamte-Čo, nikdar vsahnečo ljubeznijo. Vi Čehi ste naši učitelji. Vam velja naša goreča ljubezen v prvi vrsti. Toda o tem danes ne bomo razpravljali.
Toda, kar je bilo današnji dan velikih in važnih dogodkov, eno z mirno dušo lahko trdim, da je bilo najvažnejše, da se je vršil danes na ljubljanskih tleh prvi veliki in važni polit ič ni govor iz ust zastopnikov poljskega naroda. Visoko je vzplamtela ljubezen našega naroda do bratskega poljskega naroda
Bratom Hrvatom in Srbom stiskamo danes radostno roke. Bratje! Naša fronta je danes nepredorna. Drži jo naša ljubezen in nobena sovražna sila fe ne predre. V boju za veliko stvar bomo korakali proti skupnim sovražnikom in bodočnost je naša! (živahno pritrjevanje.)
Kot prvi Je odgovoril nato češki poslanec Vaclav Klofač.
Spominjal se je na to slovanskih sla vnos ti v Ljubljani, ki je vedno in ob vsaki priliki radostno sprejemala slovanske goste ter napija LJubljani in njenim predstaviteljem.
Spregovoril je nadalje poslanec Skarbek. Nobenega ni vojna tako zelo izučila, kakor ravno Slovane. Ni bilo preveč rečeno, ko je načelnik Jugoslovanskega kluba izjavil, da Je najvažnejši dogodek današnjega dneva, da se je izrekel v Ljubljani prvič iz ust upravičenih poslancev naroda prvi politični poljski govor. Vsi, ki smo se danes sestali v Ljubljani, nimamo prav nobenega drugega cilja, kakor da v skupnem delu stremimo za skupnim ciljem in za skupnimi nalogami. Dokazali bomo, da se bo ob naši vztrajnosti in ob naši odporni sili razbilo načelo: div ide et impera. Velike zasluge, da je prišlo do te vzajemnosti med Slovani, ima načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, kateremu govornik napija.
Poslanec Jan S e d 1 a k se spominja delovanja poslanca dr. Kreka, kateremu sc je prišel z njegovimi češkimi tovariši, dasiravno že star, poklonit in izkazat čast njegovemu spominu. Prišli smo radi, ker smo vedeli, ga gremo domov k svojim bratom.
Govoril je nadalje v krasnem poljskem govoru urednik Vrtovec v imenu Društva ljubiteljev poljskega naroda v Ljubljani
Za njim je govoril o gospodarskem zbližanju med slovanskimi narodi František S o u k u p, tajnik češkega narodnega odbora, ter dr. P e t r i č i ć, zastopnik Starčevičeve stranke.
Poslanec P e t r i č i č (StarčeviČa-nec iz Zagreba) se zahvaljuje v imenu Hrvatov za prisrčni sprejem v Ljubljani. Izraža svoje veselje, da so se našega Kola oprijeli tudi bratje Hrvati. Ponosen je, da se je slovanska vzajemnost tako sijajno pokazala Te dni se bodo obnovile obljube vzajemnosti in zvestobe. Naj živi bela Ljubljana, naj živi bratski narod slovenski!
Poljak dr. Czerneckl izraža svoje veselje, da se Je ustanovilo v Ljubljani društvo ljubiteljev poljskega naroda. Zastavil bo vse svoje moči, da se ustanovi tudi v Lvovu društvo ljubiteljev jugoslovanskega in češkega naroda. Izraža svoje veselje in čestita Slovencem, da nimajo Židov. Vse to je napravilo vaše gospodarsko deIo„ vaše zadružništvo — vaš dr. Krek, ki pomeni za vas to, kar za nas Poljake na Poz-nanjskem naš duhovnik \Vawrzinlak. Gospodarski moment naroda tvori vašo silo.
Poslanec V a n e k, češki soc demokrat iz Brna, napija dedičem naših teženj jugoslovanski, poljski in češki mladini. Naši vrli mladci so padli, danes se moramo mi starci boriti za lepšo bodočnost naše mladine.
Podpredsednik bosanskega sabora dr. Joso Sunarič izvaja: Čeprav je tudi Vaš narod uklenjen In raztrgan, vendar to ni niti podoba onih okov in raztrganostl, ki vlada v Bosni. Ravno to je našemu narodu odprlo uči, da smo prišli do spoznanja, kako potrebno nam je edinstvo v narodu in vzamjemnost slovanskih narodov. Predvsem pa je to zasluga teh strašnih abnormalnih razmer, v katerih smo živeli. Nazdravlja solidarnemu, aktivnemu delu naroda češkega, poljskega in Jugoslovanskega.
Dr. Budisavljević, saborski poslanec, disident iz Zagreba, nazdravlja Slovenkam, s čemur je bil oficialni del večera končan.
*
Brzojavka Karla Kramara
Na ustanovno zborovanje je poslal iz Visokega na Izeri svoje brzojavne pozdrave tudi dr. Kramar. Ta brzojavka predsednika Narodnega odbora češkega se glasi:
Radostno pozdravljam ustanovitev vašega Narodnega Sveta, ki bo, kakor upam, složno s češkim Narodnim odborom deloval za vse, kar odgovarja složni volji obeh naših narodov. Obžalujem, da ne morem biti navzoč pri odkritje spominske plošče za dr. Kreka, kateremu bo tudi Češki narod ohranil hvaležen spomin za to. ker je polagal temelj kamnu k politiki, ki je za vedno nerazdružljivo spojila oba naša naroda. Vas vse srčno pozdravlja
Karel Krama*. ★
DošU gostje.
Na posvetovanje Narodnega sveta in kot gostje našega naroJa so dospeli v Ljubljano zastopniki našega naroda S. H. S., ki so se obenem tudi udeležili seje Narodnega sveta in sicer: dr. Ivo K r s t e 1 j, Ivo G r i z o g n o, Duje Mikačič in dr. Mate Drin-kovic.
S Češkega so dospeli v naše mesto poslanci in zastopniki naroda: František S ta ne k (predsednik Češkega svaza), Vaclav Klofač (podpredsednik Češkega svaza in podnačelnlk Narodnega odbora), František S o u k u p (tajnik Narodnega odbora). doktor Bohu-slav F r a n t a (češka statoprav. de-mokr.), Anton Kalina (Češka statopr. dem.), Jan S e d I a k (čeŠko-slovanska agr. stranka), O k 1 e š t e k (češki agra-rec), František Vanžk (socijalni de* mokrat) ter uredniki: Sedak, Sir mek in Veverka. Po noći je dospel
▼ Ljubljano še podpredsednik poslanske zbornice Vladimir T u s a r.
Izmed Poljakov so dospeli do zvečer v naše mesto: dr. St Glombinski bivši minister, voditelj Vsepolja-kov, dr. Aleksander grof Skarbek (Vsepoljak), dr. vitez Moraczewski (socijalni demokrat) in dr. Czerneckl, tajnik zvez vsepoljskih društev v Lvovu. Ponoči je prispel v Ljubljano še zastopnik poljske ljudske stranke slavni poljski slikar, poslanec T e t m a j e r.
Triumfalna vožnja po slovenskem ozemlju.
Vožnja naših severnih gostov je bila naporna. Toda upamo, da se je naš narod oddolžil našim gostom s tem prl-srčnejšim sprejemom. Vemo, da je pla-lo njim. ki se niso strašili nobenih naporov, njim, ki so se rade volje odzvali povabilu naših narodnih zastopnikov, nasproti marsikatero srce, ki se danes še plaho vsled strašnih zasledovanj ne upa na dan; vemo pa tudi in to nam ie potrdil urednik Simek, da so ravno na obmejnih postajah in ob progi naša dekleta in naše žene s priznanja vrednim navdušeniem za narodno stvar pozdravljale tudi naše goste.
V Mariboru se je pričela triumfalna vožnja po slovenskem ozemlju; že prej v Spielfeldu in ob železnici do Maribora so se vrstile ovacije našim slovanskim zastopnikom. V Mariboru na peronu pa je ne glede na tamošnje obžalovanja vredne razmere navalilo ljudstvo s cvetjem na vozove, v katerih so se vozili naši gostje. Enako se je godilo našim gostom tudi na drugih postajah po našem ozemlju. V posebno čast štejemo to našim zavednim prvoborite-ljicam v naših ogroženih krajih, kakor zlasti na Štajerskem v Laškem trgu, Zidanem mostu ter v industrijalnfli krajih Kranjske.
*
Sobotna sela NS.
Seja NS. se je danes nadaljevala. V obširni politični in gospodarski debati se je podrobno razpravljalo o delokrogu NS.. Sprejeto je bilo več tozadevnih predlogov in izvoljeni so bili strokovni odseki.
Današnje seje Narodnega sveta se je udeležil tudi podpredsednik Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Matko Lag i n j a
★
Poslanec Grafenauer v Ljubljani.
Današnje seje Jugoslovanskega kluba se je udeležil tudi poslanec Fran Grafenauer, ki je že včeraj dospel v Ljubljano. Zastopnika našega koroškega naroda, kateremu državni zbor še vedno ni popravil storjene krivice, so jugoslovanski, češki in poljski tovariši prisrčno pozdravi j alli. Ko je včeraj prišel poslanec Grafenauer v sejo Narodnega Sveta, so mu zborovale! priredili iskreno ovacijo. Poslanca Grafenauerja tudi bela Ljubljan prisrčno pozdravlja
★
Čehi m Poljaki na Krekovem grobu.
Danes dopoldne se je podala deputacija čeških in poljskih poslancev h Krekovem grobu na pokopališče k Sv. Križu. V imenu češkega in poljskega naroda so položili poslanec Glombinski in grof Skarbek. Vanek in Okleštćk na Krekov venec dva prekrasna šopka z narodnimi trakovi. Na češkem šopku je napis: Velikemu vše-slovanskcmu pn'kopniku a priteli — česk£ narod. Poljski napis se glasi: Wielkiemu bratskiemu wieszczowi Po-lacy.
★
Poljaki in Čehi Prešernu.
Danes dopoldne so položili poslanec Glombinski. grof Skarbek, V a -nčk in Okleštek v imenu poljskega in češkega naroda na Prešernov spomenik dva krasna venca z napisi: »Velikemu basniku, bratskeho naroda — Če-sk^ narod.« — »Wielkiemu bojowniko-wi o wsp6Jne ideafy — Polaci«
Ustavljena angleško-fran-coslia ofenziva.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 16. avgusta. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Ruprehta: Boji na sprednjem polju na Kemmlu in pri Vi-eux - Đerouinu. Močnejši sunki sovražnikovi južno Lyse, pri Ayettu in severno Ancre so bil! zavrnjeni. Armadna skupina generalnega polkovnika von Bonma. Zapadno Rove in južnozapadno Novona ljut ognjeni boj. kateremu so sledili na obeh straneh Avre, proti Las-signyu in na višinah zapad. Oise sovražni napadi Južno Thiescourta je ostala pristava Aitiche v rokah sovražnika. Sicer smo odbili njegove napade pred našimi pozicijami deloma s prorisunkom. Težke izgube ie imel sovražnik v bojih pri Lassignvu. jurišal je šestkrat zaman in je bil po deseturnem besnem boju vržen nazaj v svoje izhodne pozicije. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika: Ob Vesli se je zvišalo ognjeno delovanje zvečer in le ostalo živahno vso noč. Včeraj smo sestrelili 24 sovražnih letal. Poročnkl Udet je Izbojeval svojo 54. in nadporočnik Kormecke in Lfirzer sta Izbojevala svojo 30„ poročnik Neckel svojo 22. in 23.. poročnik Roeth svojo 21. zmago v zraku. — v. L.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berolla, 16. avgusta. (Kor. urad.) Na ob eh s t r an eh A v r e so se s težkimi izgubami za sovražnika zlomili močni sovražni napadi.
156 m visoki hrib K e m m e 1 se dviga
približno 8V* km Južno - zapadno od mesta Jeperen (Ypres, Ypern). — Vas Vieux B e r q u 1 n leži par kilometrov Južno od sredine železniške proge Bailleul - Haze-brouck. — Vas Tblescouit Ježi 8 km zapadno od mesta Novon. dobre 3 km jugo - vzhodno od vasi Lassigny. — Pristava Aitiche je od vasi Thlescourt proti Jugu oddaljena 3 km.
Sedanja nemška fronta poteka v Flandriji v obče tam, kjer se je ustalila, ko so Nemci pred meseci nehali prodirati: torej ob Yseri do vzhodne in južne bližnje okolice mesta Jeperen (Ypres, Vpern), potem mimo Kemmela do zapadno od mesta Bailleul, približno črez sredino železniške proge Bailleul - Hazebrouck in potem v Južni smeri do reke Lys, katero prekorači par kilometrov zapadno od mesta Merville. Odtod teče fronta mimo vasi Locon v južnovzhodni smeri h kanalu La Bassee. ga prekorači pribl. v sredi med mestoma Bethune in La Bassee in se v na-daljnem svojem poteku docela sklada s črto, na kateri so se Nemci ustavili že L 1917: steče mimo Lensa, ki je v nemških, in vzhodno od Arrasja, ki je v nasprotnikovih rokah do bregov reke Ancre. Poslej pa se začne izprememba v posestnem stanju. Dočim je do početka sedanje ofenzive zaveznikov potekala po Ancrinem zapadnem bregu in se od struge ponekod oddaljila do 8 km, teče sedaj od mesta Arras naravnost k mestu Albert ki Je v nemški pesesti, ves čas držeč se velike ceste, ki veže ti mesti in potekajoč po Ancrinem vzhodnem bregu. DoČim je nadalje južno od Alberta prej potekala i nadalje ob Ancri, torej proti jugozapadu, in se naravnala v neposredno bližino Amiensa, jo sedaj južno od Alberta zavije proU jugovzhodu in se nameri v skoro ravni črti proti mestu Rove. Pa se tega mesta ne dotakne, ampak se ga v malem loku ogne tako, da steče skozi zapadno in južno njegovo okolico (Rove je torej v nemških rokah), potem pa se, mesto Montdidier pustivši kakih 13 km daleč na zapadu, naravna zopet proti jugovzhodu proti mestu Noyon. Tako je torej sedanja nemška frontna črta med Ancro oz. Sommo in Oiso Nemcem na kvar proti vzhodu preložena za povprek 20 km. Od Novona teče v precej ravni črti k Sofsson-su, odtod pa ob severnem bregu Aisne ln Vesle do mesta Reims, ki pa Je v nasprotnikovih rokah. Poslej poteka, kakor Je potekala pred tedni.
Berolin, 16. avgusta. (Koresp. urad.) VVolffov urad poroča: Pri velikem Focho-vem napadu, ki ga Je zamislil kot prebitno bitko in za kateri Je postavil v boj velikanske mase težke artiljerije, neštete tanke in pehotne oddelke, ki jih je pošiljal v boj med Ancro in Oiso, je prišlo do odmora vsled izčrpanja sil sovražnika. Angleška napadalna sila Je bila že prej zlomljena. Nato so Francozi dne 12. avgusta zadnjikrat izvršili velik napad. Od takrat smo imeli na celi fronti od Ancre do Oise samo še delne napade. Večinoma so se zlomili v nemškem artilerijskem ognju ter se niti razviti niso mogli. Dne 14. avgusta Je bojno delovanje še bolj popustilo ter je prišlo samo do bojev v predpolju. Seveda so nameravali Angleži in Francozi več večjih deJnlh napadov in sicer severno od Lichon-sa, jugo-vzhodno od Rouvrova in pred Les Loges. Te napade pa smo spoznali predno so bile še končane priprave in nemška artiljerija jih Je z uničevalnim ognjem preprečila. Ob 8. zvečer so poskusili Francozi še enkrat na obeh straneh ceste Rov-Mont-didiere pripraviti čete, mi pa smo jih pravočasno spoznali, naša artiljerija jih je prijela in uničila predno so mogle čete nastopiti za napad. Na ostalih frontah Je bilo artiljerijsko in patniljsko delovanje stopnjevano.
Pariz, 15. avgusta. (Koresp. ur.) Ker so opazovalci v pokrajini severno od Pariza slišali hrup motorjev, je bil ob 10. uri 52 minut zvečer dan alarm. Obrambne baterije so silno obstreljevale sovražna letala V pokrajini pri Parizu Je padlo več bomb. Poroča se o nekaterih žrtvah in škodi. Ob 12. uri 36 minut ponoči je bil alarm končan.
Berolin, 16*. avgusta. (Koresp. urad.) Kako velik pomen so pripisovali zavezniki velikansik bitki na francoski fronti, izhaja iz ukaza voditelja avstralskih čet ki naznanja svojim oddelkom, da bodo pričakovani boji najvažnejši, kar so se Jih dosedaj udeležili. Napad, ki ima zelo dalekosežne cilje, je bil pripravljen kar najskrbnejše ter bodo sodelovali v še nikdar doseženi meri artiljerija, tanki in letalci. Po prvem začetnem uspehu pa se je napad hitro ustavil. V neposredni zvezi s temi boji so poskusili nato Francozi doseči z velikim napadom med Avto in Oiso odločitev. Spretno so skušali prikriti zbiranje številnih divizij. Kljub temu svojega namena nemškemu armadne-mu vodstvu niso mogli prikriti. Ne da bi se krčevito držali svojih pozicij, so Nemci v noči na 10. t. m svoje čete umaknili iz dotedanjih pozicij. Močnega tn globoko raz-poredenega sovražnika Je sprejel infanterij-ski in artiljerijski ogenj nemških poslednjih Čet, pri čemer je imel sovražnik velike krvave izgube.
FRANCOSKO   URADNO POROČILO.
14. avgusta popoldne. Med Avro in Oiso delovanje artiljerije na obeh straneh, zlasti v odseku Roye sur Matz in Conchv les Pots. Ob Vesli so ostali nemški nenadni napadi brez uspeha Francoske čete so vdrle v nemške črte v okolici Mes-nila in Les Hurlusa ter vjele več sovražnikov. Sicer Je bila noč mirna.
14. avgusta zvečer. Tekom dneva so naše čete nadalje prodirale med Matzo in Oiso ter zavzele Ribecouri — Vzhodno od Melvala se je posrečilo naši pehoti, ki Je zapazila priprave nemškega protinapada vjeri več sovražnikov in sicer 7 častnikov, med nilmi dva bataljonska po-vellnika in več vojakov. V okolici Roveja In Lassignya se artiljerijski boj živahno nadaljuje.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
14. avgusta Nadaljujoč svoje umikanje v odseku Hebuterne, je zapustil sovražnik prednje pozicije pri Beaumontu-Hamelu - Serru, Puisieuxu - Mont Bucqoiu. Naše patrulje so s sovražnikom v zvezi. Prodrli smo preko teh vasi ter vjeli nekaj mož.
14. avgusta popoldne. Zavrnili smo kraievne sovražne napade v odseku Dickebusch. V odseku Veiur - Berquln so naše patrulje izvršile še nadaljne sunke. Posrečilo se Jim Je prodreti vzhodno od vasi Prestavili smo svojo črto nalahno proti vzhodu od Meterena.
186. štev.
.SLOVCNSKJ NKAOD\ one 17. avgusta 191».
Stran a.
Zavrnjeni italijanski napadi.
NASE URADNO POROČILO.
^ Dunaj, 16. avgusta. (Kor. urad.) Novi italijanski napadi na pozicijo na Mon-tozzu so se izjalovili ob protiobrambi >ddelkov prvega polka cesarskih strelcev. Sicer je potekel na tonalskem odseku včerajšnji dan brez posebnih boj-lih dejanj. Na hribu Cimone so bile sovražne jurišajoče čete zavrnjene. — Šef generalnega štaba.
Montozzo se imenuje 3066 m vi-eoka gora 7Vs km zračne črte severno od Tonalskega prelaza. Čezenj teče tirolsko-italijanska meja, ob njenem severnem (tirolskem) vznožju izvira reka Noce. — M o n t e Cimone se do 1230 m dviga približno 2 km severno od trga Arsiero.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
15. avgusta. V tonalski pokrajini je ostalo bojno delovanje skoro do opoldne precej živahno; čez dan je bilo zopet normalno. Na odseku Lagarinske doline so "nase izvidne patrulje zavrnile sovražne patrulje. Ob Piavi je prekoračil berz. oddelek zapadni rečni rokav, se izkrcal nenadno na malem otoku jugozap. brega Papadopoli, ga zasedel in pregnal sovražno posadko ter pognal v beg na pomoć prihitelo vojaštvo. Vjell smo 36 mož in vplenili eno strojno puško. Sestreljeno je bilo eno sovražno letalo in en privezni zrakoplov.
V odSoiilnih trenutkih za Rusijo.
Berolin, 16. avgusta. (Kor. urad.) VVolfiov urad poroča: Veliki glavni sta dne 16. avgusta. Zadnji sestanek vzvišenih suvercnov je pokazal iskreni sporazum in popolno soglašanje z ozi-rom na politične in vojaške naloge ter posvedočil popolnoma enako in zvesto tolmačenje zveze. Sestanek je imel značaj srčnosti, ki odgovarja osebnemu razmerju ter interesu narodov. Vodilni državniki in vrhovni vojaški krogi so imeli temeljite in uspešne razgovore. C. in kr. minister, cesarske in kraljevske hiše in ministrstva za zunanje zadeve grof Burian in generaloberst baron Arz sta bila od nemškega cesarja sprejeta v posebni avdiienci. Cesar in kralj Karel je sprejel državnega kanclerja grota riertiinga in generalfeldmaršala v. liin-denburga
Dunaj, 16. avgusta Iz Berolina se poroča, da so pričeli dogodki na vzhodu že zelo občutno vplivati na politične razmere v državi. Zlasti se opaža kot zelo kočljivo, da se vsi ti dalekosežni dogodki in tudi ž njimi zvezana posvetovanja v velikem glavnem stanu \Tše brez državnega zbora Tako se ocrtava položaj v Nemčiji v precej temni barvi, ko se poroča: Redek slučaj je, ali pa morda tudi ne, da se najdalekosežnejše odločitve ukrenjajo v glavnem stanu, ko je državni zbor na dopustu. V petem vojnem letu se morejo rešiti še vedno take odločilne stvari, ne da bi vedela javnost, kaj se godi. »Berliner Tage-blatt« je, kakor znano, že pred več dnevi klical po nadomestku državnega zbora, po glavnem odseku. »Vorwarts« je odgovoril na to z vprašanjem: Kaj neki bi storila napredna ljudska stranka če bi se državni zbor v resnici sestal? »Vorvvarts« ima v imenu socijalnih demokratov pravico, vpraševati tako, dočim pa »Berliner Tageblatt« ni pooblaščen od naprednjakov za odgovor, vsled česar tudi molči. Zdelo bi se, kakor da bi se vodilni levičarski parlamentarci, pri čemer gre predvsem za merodajne socijalne demokrate, zaradi pomanjkanja odločnosti ali pa v zavesti svoje onemoglosti, dajali popolnoma izločevati. Toda stvar ni taka. V očigled nerazveseljivega položaja na vzhodu in mnogoštevilnih drugih stvari, ki tudi ne odgovarjajo najponosneišim pričakovanjem, bi levici gotovo ne bilo nemogoče, zopet, in sicer prav kmalu izzvati hude vladne krize. To vedo merodajni možje prav dobro. Vprašujejo se pa, kaj bi bilo doseženega s tem. Naj bi že bilo, da bi takemu njihovemu nastopu sledila vladna izprememba. ali potem bi prišel pač namesto Petra Pavel. Sistem bi dobil morda drugo ime, a bi ostal, če bi ne bil slabši, pač isti, kakor je bil doslej. Za priprave, ki bi dajale stvari nov temelj, čas še nikakor ni goden. To je odločilna točka in s tega stališča se mora presojati ves položaj. Državni zbor, ako bi sedaj posegel vmes, bi se obremenil z delom odgovornosti, ne da bi mogel kaj izpremeniti na stvari. — Tako berolinsko poročilo. Kakor je videti, se položaj v Nemčiji po-ostruje bolj in bolj, in vse kaže, da ni daleč čas, ko izbruhne v Nemčiji ona ljudska volja ki hoče odločno, da naj pri najvažnejših državnih vprašanjih so-odločuje tudi ljudstvo, ki prevzema s svojim sodelovanjem tudi soodgovornost, katere pa nimajo tisti, ki danes vodijo usodo Nemčije.
Berolin, 16. avgusta. Časopisje vseh strank brez razlike spremlja konference, ki se vrše v nemškem velikem glavnem stann med cesarjem Karlom, cesarjem Viljemom in vodilnimi osebami obeh držav, z veliko skrbjo in napetostjo. Daleč na desnici stoječe »Berliner Neueste Nachrichten« pravijo: Nemški narod ima pravico, da pravočasno izve, za kaj gre. To predvprašanje je treba odločiti, preden se more pričeti stvarna razprava Javnemu mnenju je treba dati priložnost, ( da se izreče o teh perečih vprašanjih.' Desničarsko časopisje ne zakriva svojega mnenja o stvari, za katero pač gre. Grof Reventlow. ostrejši zastopnik te smeri, pravi v »Deutsche Tageszeitung«: Pravi se, da naj bi se druga vzhodna vprašanja, kakor baltiško, poljsko, Iitevsko, ukrajinsko i. t. d. rešila sedaj definitivno. Ne prav daljna bodočnost pokaže, ali je to mo-
goče m ali se stvar tudi hoče v resnici Poizkus, da bi se storila, bi po našem mnenju izhajal le odtod, da splošni položaj zahteva tako odločitev. Ce bi pa ne bilo tako, bi bili mi vsekakor v marsikaterem teh vprašanju za to, da naj še trajajo dalje provizorične razmere. — Podobno, le še odločneje, se izraža profesor Oton Hoetzsch v »Kreuz Ztg.«: Nemška politika stoji pred usodepolnimi odločitvami. Nemški interes zahteva, da naj se tudi sedaj že vsekakor opuste končnoveljavne odločitve v podrobnih vzhodnih vprašanjih. — »Vorwarts« pripominja, govoreč o teh vprašanjih: Zdi se. da v vseh nemških političnih kotih, od desnice do levice, vlada izjemoma popolno soglasje vsaj v tem, da se ne sme prehitevati s končno rešitvijo vzhodnih vprašanj. Dinastični interesi, ki bi silili v drugo smer, bi potemtakem nikakor ne bili vzporedni z narodnimi interesi.
Budimpešta, 16. avgusta. *Az Est« poroča iz Berolina: V političnih krogih Slj širi vest, da je cesar poklical generala Hoffmanna, ki je pri mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem zastopal nemško armadno vodstvo, v glavni stan, kar je očividno v zvezi s sedanjimi razpravami o vzhodnem vprašanju v glavnem stanu.
Haag, 16. avgusta. »Paily Chronlcle-poroča, da bo sovjetovi pooblaščenec na Angleškem, Litvinov, dobil svoje potne listine in da ga bo angleška vlada pozvala, da naj zapusti Anglijo.
Budimpešta, 16. avgusta. »Az Est« poroča iz Rotterdama: Iz Londona se javlja: V dobro poučenih angleških krogih se misli, da se odpokličejo moskovski angleški generalni konzul Lockhardt, ki po Bucha-nanovem odhodu zastopa Angleško v Rusiji, in ostali angleški uradniki.
Ženeva. 16. avgusta. Lvonski >Ex-press* poroča iz Pariza, da se v levičarskih krogih vedno bolj razširja nezadovoljnost zaradi nastopa entente v Rusiji. Ti krogi obsojajo kot velik greh, da naj bi se dežela slepo vrgla v pustolovstvo, ne da bi vedela v kaki namen. Clemenceaujev list že tri dni trdovratno molči o tem vprašanju. Zbornica je na dopustu. »Bataille« piše: Tako se sme ravnati samo s suženjskim narodom. Narod se goni v nevarno podjetje in ne ve, zakaj.
Berolin, 14. avgusta V »Vossische Zeitung« piše dr. Aleksander Redlich: Bodimo si na jasnem. Brest - litovskega miru po polletnem obstoju ni več. Prekršen je bil z umorom grofa Mirbacha in razbit z neprostovoljnim umikom nemškega poslaništva iz Moskve. Ruska vlada seveda, ki je ta mir svojčas sklenila, očividno ni ničesar opustila, da bi bila preprečila kršenje tega rr.iru.Ljudje pa, ki so prelomili mir, ker ga niso nikdar priznali, so danes močnejši v Rusiji in vlada jim je podlegla. Nič ne pomaga če govorimo o kaosu v Rusiji in če smatramo premoč socijalnih revolucijo-narjev v Moskvi kot nekako naključje teh kaotičnih razmer. Mi niti ne verjamemo, da socijalni revolucijonarji v Moskvi resnično tako brezpogojno gospodujejo. Zdi se pa, da tudi sicer ni bilo v Moskvi nikogar, ki bi bil hotel ščititi nemško poslaništvo in z njim pravoveljavnost brest - litovskega miru. Vrh tega pa ne gre niti za Moskvo samo. Tudi Petrograd ni nudil zadostnega varstva in najbrže ga ne nudi tudi nobeno drugo mesto, ki je še v ruskih rokah. Umik v Pskovu je umik iz Rusije. Narod raztrgan od tisočih protislovij, oslabljen od revolucije in državljanske vojne, je našel vendar še moč in enotnost, da raztrga brestlitovski mir.
•v
Ceho - Slovaška fronta.
Haag, 16. avgusta. »Times« poročajo, da so Ceho - Slovaki v Sibiriji v velikih stiskah. Grozi jim nevarnost, da jih odre-žc-jo. Čete nimajo artiljerije, ne municije in ne obutve. Cele proge na vzhodu so popolnoma odrezane, tako, da o Ceho - Slovakih niti vedeti ni, kaj se godi ž njimi.
Berolin, 16. avgusta Preko Petrogra-da poročajo iz Moskve dne 14. avgusta: Po zadnjih poročilih so revolucionarne čete zavzele Simbirsk Vsa proga v Jekaterin-burgu je zasedena od sovjetskih čet Čete se bližajo mestu. Neposredno je pričakovati, da bodo sovjetove čete zasedle mesto. Trockij je na fronti. (Slišali smo, da je Trockij v Petrogradu, prometne razmere v Rusiji niso tako sijajne, da bi mogel biti en dan v Petrogradu, drugi dan pa že na fronti proti Ceho - Slovakom.)
Moskva 14. avgusta. (Koresp. urad.) Revolucionarno razpoloženje med delavci in kmeti sovjetske republike se je povzdignilo vsled zavesti številnih nevarnosti, ki groze revoluciji z vseh strani. Razpoloženje se je vsled poročil o uspehih na fronti mogočno dvignilo.
Kijev, 14. avgusta. Ukrajinska brzojavna agentura poroča: Oddelki prostovoljske armade pod generalom Erdelijem so zavzeli Jekaterinodar v kubanskem ozemlju.
Moskva 13. avgusta. (Koresp. urad.) Tukajšnji listi poročajo: Na zapadni čeho-slovaški fronti v okolici Kasanji in Svija-ska se vrše hudi boji. Položaj še ni jasen. Sovjetske čete so zavzele postajo Ohotni-co, 25 km zapadno od Simbirska ob železnici Penza - Simbirsk. V vsakem okrožju so se dvignili Kalmuki proti Ceho - Slovakom. Kalmuške čete se zbirajo ter so ponekod že pričele z bojem.
Kijev, 15. avgusta. Kozaški štab poroča da kozaki zmagovito prodirajo z zapada in severo - zapada proti Caricinu. Levi breg Donave so očistili ter stoje samo še en dan pred mestom. Tudi v Voroneško gu-bernijo v severnem donskera ozemlju so prodrli.
Ženeva, 16. avgusta. Po došlih informacijah prodirajo nemške divizije iz Ukrajine proti Caricinu, da bi tako odrezale Ceho - Slovake od Vladivostoka. Bilo bi neootrebno trditi, da so Ceho - Slovaki izgublieni sedaj, če jim ne pride pomoč.
Ženeva, 16. avgusta »Marin« poroča Iz Moskve, da je vsak hip pričakovati vojne nanovedi sovjetske vlade Japonski.
Moskva, 14. avgusta. (Koresp. urad.) Tukaišnie časopisje poroča: Sovjetove čete so obkolile Kazanj ter bombardiralo mesto. Več ansrleških in francoskih državljanov je bilo aretiranih.
Angleško - ruska fronta.
London, 16. avgusta (Koresp. urad) Reuterjev urad poroča: Angleški oddelek Jo  prodrl od Bagdada  proti Kaspiškem
morju ter so ga spravili od tam na parniku v Đaku, kjer pomaga pri obrambi mesta.
Amsterdam, 16. avgusta. (Kor. urad.) Iz Londona poročajo dne 15. avgusta da obstoja posadka v Baku j u iz mešane čete kakih 8000 mož, ki ima zapadno od mesta zasedeno črto. Turki razpolagajo z nekako 10.000 možmi. Zavezniške čete stoje pod poveljništvom ruskega generala Dokučaje-va. Reuterjevo poročilo pravi nadalje, da nobena izmed obeh strank nima artiljerije.
Transibirska železnica je, kakor poroča Leonhard Adelt v »Neue Fr. Presse«, po vsej svoji dolžini dvotirna Drugi tir je ruska vlada dala zgraditi, ko se je v rusko - japonski vojni pokazalo, kako silnega pomena je ta Železnica, ki so jo bili izprva zgradili kot enotirnico. Adelt trdi, da bi po d v o t i r n i transibirski železnici Japonci mogli v evropsko Rusijo spraviti ves materijal za armado, ki bi nastopila proti boljševikom.
Hurmanska fronta.
Moskva, 12. avgusta, (Koresp. urad.) Iz Orenburga poročajo, da je 6000 kozakov z vsem orožjem prešlo k sovjetovim četam.
Moskva, 15. avgusta. (Koresp. urad.) Glasom poročila tukajšnjih listov se mobilizira v Vologdi številno prebivalstvo med 18, in 40. letom, da koplje strelske jarke. Prepovedano je zapustiti mesto. Sovjetove čete prodirajo proti Onjegi ter so zasedle vas Kirilovko. V bližini Arhangelska se je dognalo, da se nahajajo francoske čete.
PoSefižne vesti.
= Ustavne reforme ne bo! Dunaj-ska parlamentarna korespondenca poroča: Kakor smo bili obveščeni od merodajne strani, so vesti čeških listov o preustroju Avstro-Ogrske v konfederacijo narodnih držav povsem izmišljene. Odgovornim činiteljem ni znano ničesar o takih federalističnih načrtih. — Ta hitri in odločni dementi je zopet dokaz, kako neutemeljeno je upanje, da bi se mogel kak avstrijski minister kdaj srečati s pametjo. Edino taka dalekosežna reforma ki bi dala vsem narodom samostojnost, bi mogla še okrepiti monarhijo, odstranila pa bi tudi eno glavnih ovir za svetovni mir. Ali omejila bi obenem možnosti nemškega in madžarskega nasilja, zato pa mora avstrijski ministerski predsednik, pa naj bo Hus-sarek ali Seidler, že v naprei zavrniti očitanje, da bi mogel na kaj podobnega misliti.
=  Politični  položaj na Poljskem.
»Arbeiterwille« poroča po dunajskih listih: V Radomsku je bil izvoljen za nadzornika komunalne uprave Pavel Wi-niewicz, ki je znan kot odločen rusofil. Taki pojavi hrepenenja po stari ruski upravi se vedno množe, obenem pa tudi pojavi sovraštva proti Nemčiji. Tako so našli v bližini Lomže umorjenega nemškega orožnika Ertla, ne da bi mogli zaslediti krivce. Skaute v Plocku so obdolžili tajnih zvez s poljsko armadno organizacijo in uvedli obširne preiskave,
= Madžari se ne navdušujejo več.
Glasilo grofa Tisze »Az Ujsag« piše povodom zadnjih pohval ogrskih polkov v uradnem vojnem poročilu: Nekdaj so se nam širile prsi navdušenja in ponosa, kadar so vojna poročila povdarjala junaštvo ogrskih polkov. Danes se že bolje razumemo na vojaške navade in če čitamo sedaj, da so se zlomili sovražni napadi na junaštvu madžarskih čet, se nam krči srce. Moj bog, to junaštvo pome nja, da je v prvi vrsti tekla zopet madžarska kri; znači, da pošiljajo madžarske čete na najnevarnejša mesta. Cehi in drugi sovražniki nam .ie zavidajo te slave. Njim je le za madžarske županije, ne pa za slavo. Madžari junaško umirajo, oni pa stavijo svoje zahteve in živijo. In na koncu se lahko zgodi, da bo več Cehov kakor Madžarov, zato se danes ne znamo več navduševati.
= Italijanski finančni minister o vojnem položaju in mirovnih ciljih. Iz Lugana: (Kor. urad.) V otvoritveni seji milanskega provincijalnega sveta je imel finančni minister Meda govor o vojnem položaju in mirovnih ciljih, rekoč, da se nahajajo angleške, francoske in ameriške čete na italijanskih tleh samo da se žrtvujejo za solidarnost in simpatijo za Italijo. Vsak bi bil vesel, je rekel minister, ako bi se sklenil mir v par mesecih, ki bi pomenil zmago naše dobre pravice. Ako pa bo vojna trajala še leta 1919.. bomo čakali z zaupanjem, ker zgodovina hrani v sebi novo veliko usodo Italije.
= Ceho - Slovaki in ententa. Glede izjave o Ceho - Slovakih, ki jo je podala angleška vlada, razglaša kore-spondenčni urad uradno: Obliko in vsebino najnovejše angleške izjave o Ceho-Slovakih je treba kar najodločnejše zavrniti. Čeho-slovaški narodni svet je komite privatnih oseb, ki niso dobile nobenega mandata niti od češkega naroda, še manj pa od češko-slovaškjga naroda, ki obstoja samo v fantaziji entente. Ravnotako nezmiselno je, če se vzbuja mnenje, da je ta komite pooblaščenec bodoče še ne ustanovljene vlade. Kar se tiče tako imenovane češko-slovaške armade, je morda del ententne armade, ni je pa mogoče smatrati za zaveznico entente v mednarodnem zmislu. Dobro nam je znano, da je le majhen del takozvane češko-slovaške armade sestavljen iz avstrijskih ali celo ogrskih državljanov slovanskega jezika S temi verolomnimi ljudmi postopamo kljub vsemu priznanju s strani entente kot z veleizdajalci. Ne moremo prepustiti, da bi se sumničili celi narodi, ki izpolnjujejo svoje dolžnosti kot avstrijski ali ogrski državljani in katerih sinovi so se v avstro-ogrski armadi hrabro bojevali proti ententi. Avstro-ogrska vlada si pridržuje v tem oziru nadaljne korake. Iz Berolina poročajo o isti zadevi. »Lo-kalanzeigerc piše o priznanju Ceho-Slovakov kot zavezniškega naroda to-
le: Kaj nameravata Anglija in Amerika s to predpustno šalo priznanja bodoče vlade in armade brez domovine, državne oblasti, brez države, si lahko mislimo. Ta svetovno zgodovinska ne-zmisel n: ničesar drugega, kakor poziv na vse češke veleizdajalce, da naj le hrabro nadalje izdajajo svojo domovino.
= Holandci za mirovno posredovanje. Amsterdam, 16. avgusta. Nizozemska protivojna zveza se je obrnila do nizozemske vlade s ponovno prošnjo, naj v zvezi z drugimi nevtralci ponudi vojujočim se državam svoje posredovanje. Nizozemski krogi se nadejajo, da se bo mirovnemu koraku v prvi vrsti pridružila Spaniia. ki je prišla vsled vojne v izredno težaven položaj.
= Vzroki ameriške vojne napovedi.
Amsterdam. 13. avgusta. (Kor. urad.* »Standard«: V mnogih listih se je bralo v teh dneh, da seka orožje neomejene vojne podmorskih čolnov najtežje rane oni stranki, ki se je v usodni uri odločila za to orožje. Dokazovanje je prav enostavno. Vprašanje je. ali je to dokazovanje pravilno. Značilno je, da neki nemški socijalist, državni poslanec Maks Kohn, s tem dokazovanjem ne soglaša. V socijalističnih »Monathefte« pravi, da je bila vojna podmorskih čolnov za Ameriko povod, da je napovedala Nemčiji vojno. Toda vojna napoved bi bila prišla tudi brez te poostritve vojne podmorskih čolnov. To ie tudi po našem zaziranju pravo mnenje. Amerika je bila gledalec, ki je samo pobiral dobiček, dokler je bilo upati, da bo Anglija s pomočjo Rusije zmagala. Nikdar pa ne bi bila Amerika dopustila, da bi anglosaško pleme v boju proti Nemčiji podleglo. V Zedinjenili državah pravijo, da kri ni voda. Na vse mogoče načine se je tudi na onkraj morja izjavilo, da je plemenska sorodnost postavila Ameriko že sama ob sebi na stran Anglije. Cesar Viljem ie govoril svojčas o dvojnem svetovnem naziranju. Proti temu izreku lahko prinašamo upravičene ugovore, stvarno na je imel prav, ker gre za na-sprotstvo med plemeni. Za veliko večino ameriškega naroda je bilo izključno odločilno za vstop Amerike v vojno krvno sorodstvo, niso bile pa odločilne nemške vojne metode.
= Papež za izmenjavo vojnih vjet-nikov. Dunajski listi poročajo, da se je obrnil papež do avstro-ogrske vlade s podrobno izdelanim načrtom, da izmenjata Avstro-Ogrska in Italija one vojne vjetnike, ki se nahajajo v vjetništvu že nad eno leto. Avstrijska vlada je predlog pozdravila in sprejela ni pa še znano, kako stališče zavzame italijanska vlada.
= Ali je ustreljen ruski car ali ne?
Iz Harkova poročajo, da prinaša »No-vaja 2izn« obširne podrobnosti o oprostitvi carja Nikolaja in vse njegove družine iz rok boljševikov, iz peresa štabnega stotnika kneza D. Ta knez piše, da car ni bil ustreljen, marveč da so ga monarhistični oficirji oprostili in spravili na severno Švedsko, kjer se sedaj nahaja.
= Dnevnik cesarja Nikolaja BL Kakor poročajo iz Moskve, se nameravajo izdati dnevniki cesarja Nikolaja II., ki obsegajo 36 let. »Izvestja« prinašajo že nekatere odlomke iz teh dnevnikov prikrojene od posebne komisije. V prvi vrsti se objavljajo seveda oni deli. ki so v zvezi z vojno. Tako se objavljajo iz leta 1917. zapiski o zadnjih dnevih carstva V teh zapiskih, pregledanih od boljše viške komisije, beremo: četrtek, 15. marca. Zjutraj je prišel Ruskij. Raz-go var j al sem se del j časa ž njim. Prebral mi je razgovor, ki ga je imel po telefonu z Rodzijankom. Pravi, da je potrebno, da se odpovem prestolu. Ruskij je poročal o tem razgovoru glavnemu stanu in Aleksejev je o razgovoru poročal armadnim poveljnikom. Ob 1. popoldne je prišel odgovor od armadnih poveljništev. Bistvena vsebina odgovora je, da je za rešitev Rusije potrebno, da se odpovem prestolu in da je samo od tem pogojem mogoče armade vzdržati na fonti. Rekel sem, da pod temi pogoji soglašam s predlogom in glavni stan mi je predložil načrt za minifest o mojem odstopu. Zvečer sta prišla iz Petrogra-da Gučkov in Šulgin, s katerima sem se razgovarjal in katerima sem izročil podpisani manifest. Ob eni ponoči sem se odpeljal iz Pskova ter sem imel vtisek, da je okrog mene vse izdajalsko, strahopetno in goljufivo.
= Kitajski soparlament Amsterdamski listi poročajo iz Kantona, da ie parlament v Kantonu izvolil komisijo, ki naj izdela državni osnovni zakon. Ta komisija se smatra kot edina zakonodajna korporacija, ker je bil parlament v Pekingu nepostavno sklican.
Dopis iz Celja.
(Od našega poročevalca.)
Celje, 14. avgusta 1918.
Iz Celja. Uradne ure na tukajšnji pošti bodo od jutri naprej ob nedeljah od 8. ure do 10. dopoldne. — Naš lesni trgovec in podžupan Teuney (rodom Tepej iz Konjiškega okraja!), Ta je bil tudi udeležen pri slavni Ornigovi deputaciji na Dunaju, se tudi že pripravlja za Jugoslavijo. Pomislite, za svojo lesno trgovino si Je dal napraviti slovenske reklamne vizitke. Ne bo dolgo, pa bomo videli na njegovih podjetjih samoslovenske napise. Da da Tepej je diplomat in ve, da Jugoslavija pride!
Denuncijanti so ponekod še vedno na poslu. Razlika v njih postopanju je samo ta da so od začetkai vojne na svojo ovaduško zastavo zapisali besedo srbofil-stvo, zdaj pa prisluškujejo, če kje kak Slovenec kaj pove »proti državi«.
Strah pred Jugoslavijo Je gotovim plemenitim in neplemenitim birokratom že čisto okužil možgane, tako da streljajo kozla za kozlom. Mariborsko glavarstvo je na pr. prepovedalo shod, katerega je sklicala kmetijska zadruga v Racah m na katerem bi naj bil govoril poslanec Pišek. češ. da je ogrožen red in mir. Tako
postopa nemški uradnik par štajercijanskim šnopsariem v kraju na ljubo.
Cene za moko je Štajerska na-mestnija določila za kraje, ki leže ob železniških postajah ali so od kake postaje največ 3 km oddaljeni, sledeče: krušna moka
1 K 12 via, moka za kuho, pšenična moka, rurščični zdrob, ječmenček. prečna moka, ovseni riž 1 K 66 v, moka za peko (ogrska)
2 K 66 v, za kraje, Id so od Žel. postaje oddaljeni nad 3, a največ 10 km, se zviša cena za 2 v, za kraje, ki so oddaljeni nad 10 km, pa 4 v. Vž i minski davek v gornjih zneskih ni vštet.
Iz ptujskega okraja nam poročajo neverjetno vest, da je dal Ornig z drevja ob okrajni cesti stresti jabolka po večini zimska Še vsa zelena Kam neki je šlo to zeleno sadje? Pa morda ne v Stra-schillovo zganjamo?!
Iz Hrraoža. Tukajšnje orožništvo je zaprlo 3 osebe broječo obmejno stražo pri tukajšnjem dravskem mostu. Straža je imela nalogo, paziti, da se pri prenosu živil iz. Hrvaške na štajersko ter narobe ne bi godile kake nepostavnostL Fantje pa so svojo nalogo •prevestno« izpolnjevali, vsakomur vse pobrali, kar je prinesel, zaplenjeno blago prodali ter izkupiček zapili.
Za kopališkega zdravnika v Rog. Slatini je imenoval deželni odbor dr. Frica Moisela sina sanitetnega svetnika dr. Hoisela.
Živega divjega petelina je z rokami ujel šolar in pastirček Matija Ajd pri AnL Korošcu, veleposestoiku v Planini pri Ptuju na Pohorja
Poročil se je v Jarenini dne 5. t m. veleposestnik z Rance Rupert Grahov-nik z veleposestnikovo hčerko Ivanko Sn-pančič iz Vajglna. Narodnemu paru mnogo sroče!
Umrl j e v Rogatcu 5. t m. župan Karel Ferschnig, star 76 let zagrizen nemškutar.
Stekel pes se je priklatil te dni v občine Pilštanj. Prelasko in Planino in obgrizel mnogo ljudi. Veliko jih je bilo poslanih v Pasterjev zavod na Dunaj, nekaj pa jih je že pomrlo. Psa so končno nekje na Hrvaškem vlovili in zaprli v klet, kjer je čez dva dni poginil.
V Kapelo pri Brežicah sta prišla te dni dijaka mariborske realke 15 letal Kari in 14 letai Anton Štancer k svojemu stricu, orožniškemu postajevodji, na obisk. Dne 7. t m. je moral stric službeno z doma, domov pa se je vrnil s patrulje drugi orožnik. Ta je pustil nabit karabiner v sobi in se za trenutek oddaljil. Fanta sta v njegovi odsotnosti zagrabila vsak eno puško — ter nevedoč, da sta puški nabiti — namerila drug na drugega. Karlu se je puška sprožila in mlajši brat se Je zgrudil prestreljen skozi prsa na tla Kari se Je v obupu nad nesrečo hotel ubiti, pa so mu ljudje zabranili.
Po ž ar je nastal 30. m m. pri posestniku Ertlu v Rošnji pri Št JanŽu na Dravskem polju. Vpepelil je hleve Ertlove in kočo gostilničarja Janeza Frasa. Zažgal je
otrok. .
V Lodrovcu pri Celju so zaprli 25 letno Angelo Ostrožnik; osumljena }e detomora. Imela je razmerje z nekim vojakom.
V Št Vidu pri Grobelnem so zaprli posestnikovega sina Janeza Kokota, ki je ukradel v št Jurju ob j. ž. 3 vozove, v šmarskera okraju pa več telet
Mariborsko pismo.
(Od našega dopisnika.)
V Mariboru, 15. avgusta
Srečna Avstrija! Kakor znano, pripravljajo, ozlr. naj bi pripravljali Volks-tagi teren za ustanovitev nove stranke v vsenemškem duhu in programa Voflcstagi so krenili na nekoliko druga pota: zasukali so jih nemški konzervativni in klerikalni mogočniki in ustanovitelji so se morali za enkrat zadovoljiti samo s tem, da so si izmislili ime, v ostalem pa so smeli mirno v kota sedeti, poslušati in zavistno gledati počenianJe Volkstagov. Dr. Mravlag, Pa-yer, pl. Aichelburg In drugi, so za dobro tri mesece bili poslani v pozabljenje. Da se mu je to zgodilo, posebno jezi dri a Mrav-laga. Sedaj pa so ostali junaki zapustili svoj »kotiček politične pozabljenostL« Famozni šefredakter naše »Marburo. Zeitg.« Paver, Aichelburg, dr. Braun, Parzer in neki profesor Šantl ter še 5 drugih se je peljalo kljub prometnim težavam na cesarski Dunaj, se skupaj vsedlo in ustanovili so »Volkischsozialer Verein«. To društvo, ki naj reprezentira stranko, bode v kratkem po celi Avstriji prirejalo shode te predavanja. Kakor trde, bosta člana društva baje tudi posl. Malik in Schonerer. S tem hočejo dati detetu več življenske moči bi privlačnosti na široke plasti. Bomo videli, koliko kruha bo iz te moke.
Ogoljufani. Ko je država na pomlad zahtevala od kmeta da da zadne svoje zaloge splošnosu*, mu je obljubila poleg višje kupnine še denarno nagrado, povračilo posojenega in za 100 kg žita Itd. Se 2 kg sladkorja. Kmet je dal vse; dal jo večinoma prostovoljno, kjer pa se to ni zgodilo, so mu vojaško rekvirirali. Maja meseca je
moralo biti oddano zadnje zrnje, a od takrat so pretekli že trije meseci — m kmet ni dobil vrnjenega posojenega žita in tudi ne sladkorja Glede žita je bil že preje pesimist verjel je pa da bo sladkor dobil. Mesta so že davno dobila svoja sladkorna zboljšanja za vkuhavanje sadja. Kmet ni dobil ne tega ne onega sladkorja za premijo in težko, da kdaj dobi. Bode kakor z žitom iz Ukrajine.
Pomanjkanje svinjina Na-mestnija je prepovedala mesarjem klanje svinj. S tem naj bi se pomoglo domači svinj ere ji zopet na noge. V mestih svinjine seveda čisto primanjkuje. Tem čudneje pa Je, da na pr. v Račjem pri Mariboru neki posestnik L. svinje kar na debelo Izvaža Zaklane svinje mu spravlja med ljudi — kenjederec kar se je 20. julija namerilo. Dne 15. julija pa je odposlal L. voz živih svinj. Kam vse to gre?
Pozabljen račun. Mestna občina je krušne karte obdačila z 2 vinarjema Temu je že dolgo — od 1. 1916 pričet-kom sem. Rekli so, da se iz nabranih dvo-vinarjev bode najsiromašnejšim pomagalo. Občinstvo je dolgo zahtevalo, da se izkaže višina nabrane svote. Potem je vse zaspalo, a ona 2 v sta še vedno všteta Danes mora to pri 30.000 prebivalcih, ki vsi Imajo krušne karte biti precej tisočakov. Kam so šle vse te'pomalem in pri najbed-nejših ravno tako nabrane krone?
Prijet goljuf. V Spodnjem Rad-vanju so prijeli orožniki čevljarja in vede-ževalca Mayerja in njegovega zeta Mu-kenauerja, ker sta ukradla posestniku Lob-
Mku v Spod. Radvanju kravo, vredno 2000 kron in posestniku Amonu iz bt Petra blizu Maribora kravo za 1000 K. Živina se je posestnikoma vrnila.
Iz Maribora. Dne 13. t. m. se je od nas poslovil gospod kontrolor južne železnice Vrečko, na prirejenem mu poslovilnem večeru. Gospod Vrečko je imel med žeezničarji pač toliko znancev kot vsak uradnik. Prišli so železničarji skoro vseh kategorij in prišli so ostali njegovi znanci in prijatelji, ki si jih je kljub kratkemu bivanju med nami marsikaterega pridobil. Trnjeva je bila njegova pot med nami. Visok uradnik južne železnice — pa Slovenec! Kakšen je bil boj, to bode pač večini naših bralcev še v predobrem spominu. Težko, da bi se v enakem slučaju kedaj kaj dosti izpremenilo. Kar je bilo možno najti protiargumentov — vse je šlo v nič — Volksrat, občina, uradništvo se je uprlo in pravijo, da se je celo neka višja roka tudi vmešala — brez potrebe. Ko so prišli v upravni svet južne železnice še Dobernig, Pantz itd., takrat je bilo očividno, da se bodo nemčurjem na ljubo kršile zopet enkrat slovenske narodne pravice na postajah Maribora, kakor so se 1. 1914. Pa ker le že dala v Maribor južna železnica Slovenca, se je sedaj pri njega premestitvi hotela korigirati in ga v pomirjenje nemčur-skih živcev nameravala vtakniti v Tirole, v Tnomost No, vsaj do tega ni prišlo, kajti gospod Vrečko odrine na pristojno mesto na Dunaj . . . Pevski zbor je odhajajočemu pel krasne komade, prijateJji pa so se poslovili v prisrčnih besedah bodrenja k vztrajanju tudi na tem novem mestu. Saj dolgo nam ne bode čakati vsem skupaj. — V nekaterih železniških krogih se govori, da se vodstvo kurilnic in delavnic južne železnice priklopi vodstvu kurilnic v Mariboru. Tu zvemo, da od delavcev pri zadnji stavki na Koroškem kolodvoru, oz. tamošnjih kurilnicah, ven vrženi ravnatelj \Va-lenta - VVashington še ni hotel iti kamor so mu pot pokazali. Sedaj bo tiraniziral še par sto delavcev več, zato pa vlekel še bolj mastne tisoče in dijete ter doklade. — Velika in neznosna postaja beda med invalidi. Ti, včasih težko pohabljeni siromaki, imajo povprečno prav nizke in docela nezadostne pokojnine, s katerimi 3 dni živeti ne morejo. Poglejmo invalida, brez nog, z neko žičasto napravo namesto njih. Ima zlato in obe srebrni, kar da menda 67 kron 50 v mesečno, pokojnine pa je okoli 50 kron, tako da vse skupaj znaša 117 K 50 v. Ima dve bergli in kljub dvoletni vaji ne more brez silnega truda naprej. Te ljudi vedno češče vidimo, ko prosilo tihoma — jesti. Tu pri nas so taki. Ni za nobeno delo več, ne more, a s 117 K 50 v mora poginiti, če je brez pribežališča. Umevno je, da danes tudi na kmetih takega človeka ne marajo, posebno tujega ne. Kaj je 117 K 50 v za mesečni prevžitek. ko kmetu Še k vsemu za denar ni. pač pa za močne pesti, ki kaj opravijo. Delati pa more siromak samo sede. Če pa ni kak priprostejši obrtnik, Čevljar, krojač i. dr. je kvečjemu še za lu-šenie fižola, graha koruze Itd. Zato tavajo ti največji bedniki našega naroda zanemarjeni In gladni po svetu krog usmiljenih src.
Osebna vest Dosedanji vodja Splošne hranilnice g. Fran Rus ie imenovan za ravnatelja pri omenjenem zavodu.
Za računskega oficiiala pri računskem oddelku na višji sodniji v Trstu je imenovan računski asistent Oktavijan Sfiligoj.
Služba ravnatelja in podravnatelja pri Deželni poslovalnici za krmila za Goriško- Gradišćansko. Pri novo snujoči se Deželni poslovalnici za krmila za G-oriško-Gradiščansko ie razpisano mesto ravnatelja in podravnatelia 6 približno mesečno plačo 1000 kron. — Prosilci, ki moraio dokazati primerno trgovsko izobrazbo, nai predložijo tekom petih dni (!) svoje prošnie Goriškemu kmetijskemu društvu v Gorici ali pa Zvezi furlanskih kmetijskih zadrug v Gorici (Feaerazione dei Con-sorzi agricoli del Friuli).
Zopetna otvoritev poštnih uradov Avče, Fara in Bovec Z dnem 20. avgusta t 1. se zopet otvorijo poštni uradi v Av-čah, Fart in Bovcu. Poštni urad v Bovcu bo opravljal pisemskopoŠtno in denarno (poštnonakaznično in pošmohranilnlčno) službo; poštna urada v Avčah in Fari pa bosta oskrbovala razven teh službenih panog rudi promet z vrednostnimi pismi.
Otroci z Goriškega v Vaj^dinu. V nedelio ie dospela na Hrvatsko mala partija otrok z Goriškega Iz Ljubljane na Hrvatsko iih ie spremljala gospodična Ilešičeva. Nastanili so otroke v Varaždinu.
Vsem telioio na
Ker Cehi, na Kranjskem naseljeni, 'doslej še nimajo društvenega središča, smo se namenili ustanoviti društvo, s čimer naj bi se dosegel ta smoter.
Imeli smo sicer v Ljubljani prosto združenje »Češko obec«, izkušnja pa uči, da tako združenje ne more zadostno izpolnovati vseh nalog, kakor jih za svoje člane lahko izvršujejo društva. Društvo naj bi gojilo češko narodno znanost ter družabni stik članov in vzajemnost z bratskim narodom slovenskim. To nameravamo doseči z otvoritvijo čitalnice in knjižnice, s prijateljskimi sestanki, z umetniškim in zabavnim sporedom, s predavanji, izleti in drugimi društvenimi prireditvami. Da bi se v društvu združili vsi Čehi na Kranjskem, pošiljamo to okrožnico vsem rojakom, katerih stanovališče nam je znano, in Jo priobčujerno tudi po časopisih. Prosimo vse, ki prejmo okrožnico, naj bi podpi-pisanemu predsedstvu oripravljalnefca odbora pismeno javili, ako nameravajo pristopiti snujočemu se društvu. Takisto naj tudi oni, kateri bi znabiti ne pre-Seli poziva osebno, izvolijo prijazno javiti predhodno priglasitev in svoj cenjeni naslov,
t Pripravljalni odbor:
'Juiius Hilbert, Srrossmaierieva ulica št 5, predsednik. — Ferd. Č e r m a k, Frant Martinec Vratislav Prec-lik, Miroslav M a s a 1, Odon Para JanRužička in Edvard bkopek.
Dnevne vesti.
— Cesarjev   rojstni dan. Cesar
Karel obhaja danes v krogu svoje dru-| zine svoi 31. rojstni dan. Primerno ca-I su se slavi ta dan po vsei monarhiji in J na bojnih poljanah. Dunajski listi se spominiaio dogodkov na vzhodnem in jugozapadnem bojišču; na prvem je mir, dasi treba premagati Še mnoge težkoče, na drugem je bil sovražnik poražen in se naše čete drže skoro povso-di na njegovih tleh. Poudarjajo cesarjevo željo po miru in srečni bodočnosti njegovih narodov. — Sinoči ie bil ljubljanski grad v proslavo današnjega dne krasno razsvetljen. Danes ie bila vojaška masa na Slovenskem trgu. za urade, korporacije pa slovesna služba božja v stolni cerkvi.
— Vriski z včerajšnjega sprejema. Deset tisoč ljudi. Od kolodvora dol po Dunajski cesti do Sodne ulice človek pri človeku. Največ pri kolodvoru. Ko so se začeli pomikati vozovi z narodnimi zastopniki, ie vsa ogromna množica zgrnila za njimi, navdušeni klici: Živio! živahno aklamiranje poslancev, zlasti Staneka in dr. Korošca Vse pa dostojno, veličastno. — Naše ženstvo ie vrlo, tako vrlo ie in narodnoponos-no, zavedajoče se velikih sedanjih časov, da se moremo ponašati ž njim. Vsi sloji so bili zastopani, v vseh iednako svečano razpoloženje. Kako prijeten viisk so napravljale narodne noše. — Naša mladina ne izostane, kier treba pokazati, da smo mi, ki tu bivamo, Slovenci, da živimo na svojih tleh in hočemo ostati gospodarji na niih. Z veseljem je šla mladina na kolodvor, vzra-došcena ie pela >Hej SlDvane«. našo pesem, ki ti razgrete dušo. da ti hitreje zapolje kri po telesu, in večno krasno nade vzbujajočo >I.epo našo domovino«. — Poleg mladine so stali ob sprejemu krepki fantje in možje, starejši moški, starejše žene in gospe, vse ie klicalo po boljših časih v Jugoslaviji. Pa ie prišla neka žena iz okolice, ki ni vedela kaj se godi v Ljubljani. Priprosta delavka iei ie povedala in začela razlagati mainiško deklaracijo, katero pa je kmečka žena že prav dobro poznala. — Vreme nam rado nagaja letos v Ljubljani. Včeraj pa ie bilo lepo, nebo čisto, kakor ribje oko. solnce je svetilo in dičilo sprejem naših voditeljev - bojevnikov za nase narodne ideale. — Policije skoro ni bilo videti. Policijski svetnik dr. Skubl ie sam hodil sror in dol in pripravljal prostor, tako da je bila lepo odprta pot za vozove. Nikdo ni motil miru in reda, zato pa ie bilo nase občinstvo tako lepo mirno in vse se je izvršilo v redu. Tako naj bo vedno ob takih prilikah. — Manifestacija ie bila to dostojna, krasna siiajna vzvišena, izvirajoča iz globokega prepričanja o uresničenju deklaracije, sloneča na krepki samozavesti in neomajni sili da bi morala nailiuteišega našega nasprotnika ako bi io videl, sprele-teti misel: tako manifestira narod, ki je zrel za samoodločbo.
— Ponovno odlikovanje Ljubljančana Dne 18. novembra 1915. je umrl v italijanskem vjetništvu poročnik 17. pp. s:. Franc Kurent, uradnik v ljubljanski tobačni tovarni, sin sluge Kranjske hranilnice g. Fr. Kurenta. Sedaj po poltretjem letu ie poleg prejšnjih odlikovani dobil še vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo in meči Pokojnik, znan lovec in zelo priljubljen tovariš v vsaki družbi, je pokopan v St. Lovrencu di Mossa na Goriškem.
— Darilo prilikom Naj viši ega rojstnega dne Njegovega Veličanstva. Povodom Najvišjega rojstnega dneva Njegovega cesarskega in kraljevega Apostolskega Veličanstva ie ekscelen-ca deželni predsednik grof A 11 e m s podaril darila po 100 K naslednjim zavodom odnosno društvom: Elizabetni otroški bolnici, društvu sv. Vincencija Pavlanskega, Lichtenthumovemu zavodu, društvu >Jugendschutz< in upravnemu odboru dnevnih zavetišč za revno šolsko mladino v Liubliani ter društvu Asvlum angelorum v Šiški.
— Darilo prilikom Najvišjega rojstnega dne Njegovega Veličanstva. Gospod Nikolaj vitez G u t m a n s -thal. eraišeak na Dvoru, ie ob priliki Najvišjega rojstnega dneva Njegovega Veličanstva cesarja izročil erospodu deželnemu predsedniku erofu Attemsu kot predsedniku Kranjskega deželnega društva c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote znesek 10.000 kron v avstrijskem vojnem posojilu ter določil, da se obresti te erlavnice vsako leto na rojstni dan Njegovega Veličanstva porazdele od vsakokratnega predsednika imenovanega društva kot darila po 100 K na najpotrebnejše vdove in sirote po vojakih iz dežele Kraniske. ki so padli v svetovni vojski, pri čemur se bode posebno ozirati na one, katere priporoča darovalec.
— Za neaktivne oficirje in iedna-kovrstnike. Generalni polkovnik baron Stoger - Steiner vabi v lepem oklicu neaktivne oficirje in iednakovrstnike. ki delijo že 4 leta trpljenja in veselje, stiske in nevarnosti s tovariši po poklicu, nai se na dan proslave rojstnega dne najvišjega vojnega gospodarja tesno združijo. To združenie bo v bodočem mirnem času vezalo neaktivne oficirje in jednakovTsrnike s tovariši po poklicu. Priprave za taka društva pa naj se takoj prično povsodi.
— Odbor za gladno deoo nujno prosi: 1. nai bi dotična županstva pravočasno naznanila prihod dece v Ljubljano (vlak in število otrok) najmanj 3 dni prej. da bo mogoče lačnim in žejnim otrokom na kolodvoru vsaj nekoliko postreči; brzojavke nai bi se naslovile na gospo ravnateljico Wessnerjevo v Liubliani 2. Nai bi se sosedna županstva nekoliko pogovorila in skupno pošiljala deco vsai v skupinah 20 do 30 otrok, ker se s tem, če deca v premajhnih skupinah prihaia in takorekoč kaplja stroški spremljevanja do Zagreba in tudi trud neprimerno pomnože. — Odbor SHS. žena za siročad v L i u b liani.
— Iz pisarne Slovenskega deželnega narodnega gledališča v Ljubljani. Vsi oni gojenci Dramatične šole, ki so se posvetili rudi plesu, ki bodo obiskovali plesno šolo gdč. Hane Vojaekove, naj se oglasijo noinoštevilno v nedeljo dopoldne točno ob 10. uri v operni dvorani deželnega  gledališča Sprejmejo
se še novi gojenci in goienke. Stalni ženki operni zbor naj se zbere v ponedeljek ob 9. dopoldne v operni dvorani, stalni moški zbor ob 10. dopoldne, večerni zbor ob 7. zvečer ter moški večerni zbor ob 8. zvečer v operni dvorani.
— Senekovičev dar«. Moška podr. C. M. d. v Novem mestu je prvomestni-ku, g. vi. svetniku A. Senekoviču poslala posebno čestitko k nieerovi 701et-nici in k počeščenju iubilarja po glavni skupščini, ki era ie izvolila za častnega člana C. M. d. Podružnica se hvaležno spominja tudi tega. da *e jubilar del svojega življenskega delovanja posvetil Novemu mestu kot večletni zelo spoštovan ravnatelj ondešnie gimnazije in delaven predsednik ondešnie čitalnice. Podružnica je hotela z vidnim znakom počastiti 701etnico in iubilarja oveseliti s četudi malim prispevkom za njemu toli drago šolsko družbo. Že kratek poziv po okrožnici je imel v nekolikih urah uspeh, da se je odposlal osrednji pisarni družbe v Lj. znesek 200 K kot Senekovičev dar novomeške podružnice in njenih prijateljev.
— Učitelj z dežele nam piše: Z dopisom učiteljev s kmetov v »Slov. Narodu« z dne 13. t. m. pod --Kulturni delavci vojvodine Kranjske« se popolnoma strinjam. Ali je v nas vsled stradanja res že popolna m a zamrl čut časti in ponosa? To ne sme biti! Čimbolj nas tlačijo, tem ponosnejši bedimo! Ne obup in tarnanje, ampak »Sursum cor-da!« Začetkom septembra zboruje »Zaveza jugoslov. učit. društev«. Pridimo takrat vsi na zborovanje ter povabimo k stanovskemu sestanku tudi Slomškovo zvezo-. Seveda njen predsednik izdajalec Jaklič ne sme priti zraven! Ž njim ne sedemo k eni mizi! Tovariši Slomškarji, ali vam ne veleva vaš narodni ponos, da ga že enkrat iz-bacnete iz svoje srede kot predsednika. Združimo se, ker le v slogi je moč! Saj se ravno te dni vse slovenske stranke združijo v Narodni Svet Koliko lažje se združimo stanovski tovariši, kateri imamo vsi enake in skupne težnje. Nastopimo odločno, da leseni ne gremo sestradani, razcapani in bosi v šolo pred našo mladino. Ako navadni delavec doseže s skupnim nastopom zboljšanje svojega položaja, zakaj ga ne bi kulturni delavec desegel? To so samo predsodki, kateri pa morajo izginiti. Pojdimo na dnino, pojdimo beračit od hiše do hiše, toliko bodemo že dobili, kolikor mesečno plače dobimo. To ne bo sramota za nas, ampak za one, katerih dolžnost je, da nas stanu in času primerno preživijo! Tn če nas pokličejo k vojakom, več kot stradati rud? tam ne moremo. Ce nas pa pošljejo v fronto, bode pa za nas še najbolje, bodemo najhitrejše vsega rešeni. Počasi nas tako že sedaj morijo. Tovariši, tovari-šice, tako ne more, ne sme več dalje Iti! Te vrste pošiljam vsemu kranjskemu uči-teljstvu v razmišljanje in nadaljno ravnanje. Osobito veljajo te našim tovarišicam. Bojim se, da bi nas mogla ta ali ona tova-rišica v odločilnem trenutku zapustiti Iz bojazni pred kakimi posledicami. Ne bojte se! Ako se mi, kateri imamo sestradano družino in nago deco ne bojimo, toliko manj se je vam bati! Torej začetkom septembra neustrašeno vsi na krov! — Učitelj z dežele.
— Učiteljska beda. Učitelj z dežele nam piše: To je zdai na dnevnem redit po vseh naših časopisih. Občno ogorčenje iet da nam učiteljem deželni odbor tako dolgo ne nakaže tistih bornih kronic. Temu pa se ni veliko čuditi, ako se pomisli, da ie zdai deželnega glavarja namestnik dr. Evgen Lampe, ta slovenski Terozit, ki ne^more videti učitelja. Pravi glavar na veseljaci po Švici, a deželni uradniki drug za drugim odhajajo >na dopust«, da tako zastaja delo na Škodo učitelistvu. A kaj. naj učitelji čakajo, si misli g. Lampe, ne pomislivši, da gladu u m i r p-i o č i učiteli ne more čakati! Toda >prišel bo rešitve dan<! In takrat po-metemo iz deželne palače vse komodne — lenuhe in brezsrčnike!
— Kdo ve kaj? Ako bi kdo izmed vra-čajočih se iz ruskega vietništva kai vedel o Francu Slmončiču 27. pešpolka ki se je nahajal v Aleksandrovskem zavodu guber-nija Permska in že eno leto nI nič pisal, naj blagovoli sporočiti na naslov njegove sestre: Marija Simončič, SmarČna. pošta Radna pri Sevnici.
— V pondelf 19 i m. o «/29. hod. večer kona se v zadnl mistnosti hostince .Pri Mraku" Rimska cesta pfatelska schftze lublansk^ch Cechu. Na nf podana bude zprava o založeni češke obce v Lublani. Dostavte se v hojnem počtu!
— Tisočak za klopi v tržaškem Št Vidu. Nabran je tisočak za klopi v tržaškem St. Vidu. V Liubliani ie neki rodoljubni gospod začel nabirati in pri svojih zvezah v mestu in na deželi kmalu nabral nad tisoč kron. Toliko na kratko za danes. Seznam darovalcev se priobči, kakor hitro bo mogoče.
— Ne v taka stanovania. Piše se nam: Kakor se čuje, namerava mestni magistrat deložirane stranke ljubljanskega mesta oddati v kopališče Koširja ob Ljubljanici. V ta namen že popravljajo delavci kopalne kabine v stanovališča. Ogledal sem od nekaj teh kabin. Zidovje ie polno razpoklin in nasičeno z vodo. Prostori so tako majhni, da ni možno v nje postaviti niti postelje. Rnzsvetliava kabin ie pod vso kritiko. Tla so nekoliko popravljena, a še ta so silno slaba V te luknie nai gredo rodbine z otroci stanovat! Vsi ti nesrečni otroci si bodo nakopali škro-fulozo. To bi bil nravi atentat na zdravje teh revežev. Niti pujskov — bi ne dal v te zaduhle prostore. Če so bile šole 4 leta za voiaške namene vporab-Ijone. naj bi se žrtvovala sedaj ena šola tudi za te siromake. Sai nam morrjo ti ravno tako dragi biti. kakor vojaki. Kai r>a pravi k temu mestni fizikat in sanitetne oblasti?
— Nova naredba glede kopanja v Ljubljani. Iz občinstva nam pišejo: Sedaj oroti koncu letošnie sezlie. se ie uvedel v »Mestnem kopališču Kolezjia« nov red. da so smejo v torkih in petkih kopati samo ženske, drugače pa moški, le v nedeljah ostane skuono kooanie. Premisliti se mora da nima vsak časa da bi prišel ravno takrat kakor določajo ure in tudi s tem se razdeli najlepši čas, ko ie naiboll vročo t. j. od 12. do H i. ure popoldne. Tudi za ženske ie premalo to. <da so smeio kopati le 2krat na teden. Torej prosimo dotični merodajni urad. da stori potrebne korake, da so uvede glede kopanja zopet preignji stari redi — >V#6 nezadovoljnih kopalcev in kopalk«.
— 251etnico službovanja na ljubljanskem mestnem magistratu praznuje danes g. Vinko Pogačnik.
— Poročil se ie danes g. Franc Kavčič, magistratni uradnik, z go-spico Anico Jeleničevo, hčerko ugledne rodbine >Majarončkove<, Stara pot 1. Mlademu paru kličemo: Na mnoga j a srečna leta!
— Tržne ©ene — dobrim ljudem v pouk in razraišljevanje. V rokah imam tržne cene za mesec avgust. Preveč bi bilo navesti vse. Zato le nekaj. Evo Vam: Goveje meso s oriklado L vrste
6 K 20 v. II. vrste 5 K 20 v. Se dobi. Telečje meso 5 K 20 v, II. vrste 5 K. Se dobi. kadar je koštrun, ki je bil prole-tarijatsko meso 16 K! Konjsko meso I. vrste 4 K, II. vrste S K 20 v, III. \ .
1 K 40 v, konjske kosti 40 v! Govor' loj 6 K Dajte ga nekaj vagonov! G pa do 40 K. Neocvrta surova mn 40 v, scvrta 9 K 40 v, slanina sveža in suha od 8 K 40 v do 9 K 80 v. Za Bosa. kje pa dobite? Sai zahtevajo oderuhi za čisto mast že 60—70 K. Prekajeno svinjsko meso 9 K 72 v. Zahtevajo nekateri brezvestneži ce:o po 60 K. Klobase izpustimo. Piščanec do 11 K. Se ga ne dobi. Kokoš do 32 K. To ie prehudo Golob do 3 K. Ribe do 7 K 50 vin. Se iih težko dobi. Mleko l 1 K 20 v. Jajca po 70 v koma«! So pa po 1 K 20 vin. Sir ni v tržnem pr na u. Maslo 20 kron Se ne dobi K> .o od tepk do namiznih od 56 v do 1 iv 24 v kg. Zahtevajo pa po 8 K. Če>? !io od 70 v do 1 K 10 v ker. Se iih ne i Fabols 65 v do 1 -K 65 v kar. Izkiiur eno. Vino od 4 K 60 v do 4 K 80 v Pa ie že marsikje po 12 K Pivo 1 2 K. Drži. Surova kava po 8 K. Išči jo po dnevi z lučio. Sladkor 1 K 68 v. Prav. Tega bi rabile ubožnejše stranke za zameno drugih živil, ker se jih za denar ali sploh ne dobi, ali so pa predraga. Rožne vrsie pšenične moke od 48 v do 1 K 18 v kg. Aha! Iščite io. Oderuhi zahtevajo zanjo do 20 K! Ješpreni 84 v. pšeno 58 v kg. Ga ne bomo jedli po teh cenah! Trda drva m* 30 K. Le poite ponje. Premog
7 K. Slično. Zelenjavo izpustimo. FižoJ. od 1—'6 K 50 v. Pripeljite ga nekaj voz! Ga drže do 10 K! Krompir ni v tržnem prometu, pa ga le vozijo v tuje kraje! Naj zadostuje! Razun pri apro-vizaciiah se po teh cenah no dobi nikjer, te pa ne morejo dati ljudem niti za najnujnejše preživlienje in tako so pri siljeni plačevati po oderuških cenah, ako nočejo poginiti! Da bi proletarci zamogli dobiti po predpisanih cenah le zadostno moke, krompirja fižola in maščobe ^malo zelia in repe bi že kje dobili), pa bi bili zelo hvaležni in bi vse druge dobrote radi prepustili premožnejšim slojem. S tem bi bilo precej ustreženo vsem! Ker ie c. kr. urad za ljudsko prehrano pooblastil c. kr. deželne vlade, da te po svoji previdnosti urede cene, bi bila tudi njihova sveta delžnost, da se to tudi vrši. če ne gre drugače, pa s kaznimi, ne pa da si oderuhi polnijo žepe in ubogo ljudstvo iz-žemajo do kosti. Ni to zabavljanje, marveč javna pritožba in prošnja da bi se proti navijalcem cen že vendar nekaj temeljitega in izdatnega ukrenilo. — D i x i.
— Vnovčevalnlca konj v Ljubljani, Nušakova vojašnica bo oddala 5 konj proti reverzu na nedoločen čas. Reflektanti naj prineso seboj prošnjo, katera ima biti od županstva ali glavarstva potrjena.
Tobačne razmere na Glincah. Medtem ko v Ljubljani kadilci redno vsak teden dobivajo odmerjeno množino tobaka, se dobiva na Glincah tobak vedno za štiri tedne skupaj. Ko bi potemtakem vsak kadilec redno dobival tobak za čas. kateri je določen, ne bi bilo nič napačnega Tako pa ie vsakdo dobljeni tobak že pokadil in odslej lahko čaka dva tedna do prihodnje razdelitve in naj se zadovolji z obljubami trafikantov, da prejme tobak danes ali jutri. AH bi se temu ne moglo odpomoči?
V Zeleni iami so našli pred par tedni 1 bel in 1 višnjev ženski predpasnik, 2 novi in eno že rabljeno srajco, 2 para skorai novih ženskih čevljev, 2 ruti, 1 deško bluzo. 6 žepnih rut in 4 nove brisalke. Vse to blago je bilo najbrže ukradeno.
Vevče ori M. D. v Polju. Po enoletnem službovanju pri tukajšnjem zavodu, zapustil nas ie te dni g. polkovni zdravnik dr. Fran C e c h ter se preselil v svojo domovino. Priliubil se je s svojo izvenredno vljudnostjo in spretno zdravniško pomočjo vsem prebivalcem tega kraja, posebno pa revnim slo-iem. katerim je nudil zdravniško pomoč brez plačila. Pomagal je z nasvetom vsakomur, vzlic svoii preobloženi vojaški službi ter obiskaval civilne bolnike tudi ob nočnem času. kar je bilo vsled pomanikania zdravnikov, za nas kraj velike koristi. Za te usluge, izkazane domačinom in beguncem, mu izrekamo pri niegovem odhodu tem potom srčno zahvalo z zagotovilom, da ga bodemo obdržali v hvaležnem spominu. Želimo njemu in, njegovi gospej soprogi vse najboljše v domovini.
Kako se gospodari na deželni pristavi v Medvodah? V 1. 1917. se ie nakupilo za deželno pristavo Medvode okoli 200 clav krasnih švicarskih krav. Kdo je kriv. da ie od tega števila ostala le polovica, ki pa tudi očividno hira dan za dnevom in predno bo preteklo eno leto, ne bo na pristavi nobene krave več. Kljub temu. da se je postavilo nadoskrbništvo, ni nič pomagalo, ampak se je gospodarstvo Še poslabšalo. Človek ki gleda to gospodarstvo, se zgraža nad tem. Kdo je kriv še enkrat vprašamo, kajti velika odgovornost čaka one. ki so to zakrivili, vsled tega proč z onimi, ki ne znaio gospodariti in ne vživajo splošnega zaupanja — Posestniki iz okolice.
Na Brezovici so orožniki aretirali tri može. ki se niso mogli izkazati. Baje so ti trije delavci iz Trsta ki so se peliali do Zidanega mosta radi nabave živil. Tako namreč so izpovedali. Ker pa nosijo vsi trije vojaško montu-ro, so mogoče ali dezerterji ali pa pripadajo kaki nevarni družbi, ki izvršuje tatvine na železnicah.
Mučen prizor se ie nudil dne 13. t. m. zvečer na železniški progi Ljubljana - Jesenice - Trbiž. Star učitelj ni mogel naiti voznega listka da bi ga pokazal kondukterki. Ker vsled >siiaj-nih< učiteljskih razmer ni imel drobiža, tla bi plačal >kazenc, ga ie izročila kondukterka načelniku postaje, kamor ie bil namenjen Ta na ie ravnal s starim možem tako brezobzirno, da so ae
vsi skandalizirali. Kondukterka in po^ stajenacelnik sta najbrže mislila da osiveli učiteli listka ni kupil in da si je hotel oskrbeti prosto vožnio. V istini pa ie bil učitelj listek le založil in ga doma res tudi našel ter drugi dan pokazal postajenačelniku.
Občni zbor »Radovljiškega učiteljskega društva« se vrši v torek, dne 20. avgusta 1918. ob 4. uri popoldne v liud-ski šoli v Radovljici.
Vse učitelistvo radovliiškega okraja — ne glede na stranke — se vabi k zborovanju, ki se vrši, dne 20. t. m. ob 11. uri dopoldne v ljudski šoli v Radovljici v svrho ustanovitve lastne aprovizaciie.
Z Bleda. V zadnjem času se je raz-. ima^razprava o razmerah na Ble-udbe si tako nasprotujejo, da je za Bled Is njegovo   bližnjo in daljno bodoč-::oot va^no, da se pojmi razbistrilo. Reklo
e nositi vodo v Savo, če bi se hoteio nadalje podrobno slikati tukajšnje nemogoče življenjske razmere, ki so širši javnosti znane že iz dosedanjih dopisov. Pristavimo naj samo še, da so m v okoliških vaseh nastavljeni prekupovalci ali prekupo-valke, ki vsa in vsakoršna živila pokupu-jejo in znašajo na Bled v penzijone, pa tudi tukajšnijm prekupovalcem, — torej prava verižna kupčija. Tukaj se draži, po-kupuje in tihotapi vse in z vsem pri belem dnevu tako javno, da oko postave vendar ni moglo prezreti in je te dni pri tukajšnjem lekarju zaplenilo in odpeljalo 1400 kilogramov sladkorja, s katerim ie delal kupčije v obliki zamene za živila in prodajal po 16 K za kilogram. Tukaj se nihče ne pokori odredbam prod navijanju cen, proti tihotapstvu, verižni kupčiji. Tukajšnji tujci po penzijonih žive vsi, tako pravijo, ob živilih, ki so si jih seboj prinesli. Švindel! Prinese se moka mast in še kaj drugega — vse pa po tihotapsko, — a vse drugo se poišče tu, plačuje po fantastičnih cenah, pokupi, in domačinu, ki nič ne prideluje, ne ostane nič. Pa to so. bi kdo mislil, trenotne razmere, provzročene po vojni in nehajo po vojni. Kdor — seveda domačin — ne prestane ta, pravi nasprotni dopisnik, naj se poda par tednov v »zaledje« in poskrbi naj se, da bo v bodoče vlada oskrbovala Bled liki — velikim, svetovnim — zdraviliščem, kakor n. pr. Karlovim varim in dr. O saneta simplicitas, ne slepimo se s tem! Cene bodo, čeprav ne na tej brezumni višini, ostale še dolgo visoke, prodajalci se jih bodo do skrajnosti držali. In tu pričenja važnost vprašanja za čini ga že pred vojno niso mogli posečati bodočnost Bleda. Bled je na glasu kakor sila drago letovišče. Navadni ljudje, domačini, ga že pred vojno niso mogli posečati in uživati, tem manj bode to po vojni mogoče. Vojni dobičkar bo prihodnji gost Bleda, to pa je silno mešan element čeprav bo med njimi tudi kak slovenski dobičkar. Ali naj se zgolj tem ljudem v bodoče prepusti naš Bled v razvedrilo in okrepčilo? Ne! Naša sodba ostane, da se te razmere morajo sanirati. Ravno čitamo, kako Je ukrenilo c. kr. okrajno glavarstvo v »Zeli am See« na Solnograškem. To letovišče ima mnogo sličnega z Bledom kar se tiče naravne lepote, a je vse imenitnejše opremljeno ln kakor letovišče veliko starejše od Bleda Naravno je, da tamošnji sprejemniki tujcev hudo občutilo pomanjkanje tuiskega prometa kakor povsod drugod in vendar se je okrajno glavarstvo odločilo, da je tujce odpravilo in prepustilo samo občini, da lahko ukrene iz »ozira vrednih vzrokovc kako izjemo. Občina se Je temu odpovedala In tako moraio vsi rojd v treh dneh zapustiti »Zeli am Seec. Povod temu je bil, »da je daljša navzočnost številnih tujcev, kakor skušnja uči, dovajala do draženja in pokupovanja živil in oškodovanja domačega prebivalstva Ni h to vse kakor pri nas? O jači se okrajno glavarstvo! Vsekakor pa le - to In občinsko predstojništvo že sedaj pozivamo, da za-časa poskrbe, da se te razmere v prihodnjem letu ne ponovijo ali še poostrijo (naj pride le še Rikli s svojo kolonijo). Življenjske težave so vsako leto hujše ln če danes konča vojna, drugo leto še ne bodo olajšane. Zato skrb o pravem času, da se zabrani vse, kar te težave še poostruje.
Odlikovani gasilci Člani gasilnega društva v Idriii Anton Božič. Anton Krivic in Blaž Tratnik so odlikovani s častno sverinlo za 251etno zaslužno delovanje v društvu.
Iz Idrije nam poročajo: Pepče Šinkovec kvartirni mojster, topniški učitelj, je umrl na Opčinah pri Trstu na mrzlici, katero ie dobil ob Piavi. Lahka bodi domača zemlja mlademu Sokolu, bratje njegovi era bodo imeli vedno v dobrem spominu.
Tatvine. V Mali Pristavi pri Postojni ie bila ukradena posestniku Franu Cvetniču krava okoli 8 let stara okoli 500 kg težka. Katarini Verte-ljevi v Trenti je bila ukradena koza, katera je bjla pozneje prodana neki begunski družini na Ratečah za 400 K. Železničarju Josipu Volavšku v Spodnji Šiški je izginil lep prašiček, katerega so našli drugi dan zaklanega ob železniški progi. Izpred neke trgovine na Dunajski cesti je bilo ukradeno te dni kolo znamke >Adler« s tovarniško številko 134588.
Maribor. (Iz sodne dvorane.) Pred lanskim božičem so vsi časniki prinašali dolge senzacionelne članke o milijonskih sleparijah družabnikov tvrdke >J. Sackel & Compx v Mariboru, Jožefu Sackelu, Juriju Engelharru, ki sta v neki drvarnici v Lebringn skrila železno kaseto s 650 tisokron-skimi bankovci,potem pa se je Engel-hart odpelial v Zagreb in se kazal blaznega, Sackel pa ie pod pretvezo, da mu ie Engelhart v svoji blaznosti zapravil in izgubil nad pol milijona kron, prijavil konkurz. Bila pa sta oba aretirana s Sackelovo ženo vred, ki io pri graški policiji razkrila nameravane slepariie. Sackel in Engelhart sta tip vojnih dobičkarjev, ki hočejo Čez noč postati milijonarji. Prvi star 28, drugi 25 let. imata pisano preteklost za seboj, posebno Engelhart, ki je mlada leta preživel v Ameriki, bil pozneje vojaški detektiv in se končno s simulirano blaznostjo odtegnil vojaški službi. V juliju lanskega leta sta v Mariboru začela veletrgovino z živili in stopila v stik z največjimi vojaškimi tvrdka-mi. Pri tem sta imela seveda ogromne dobičke, kar eo pričali veliki izdatki Saekelovi. ki je izdajal ogromne vsote za pojedine in popivanja v Gradcu. Ko le bil načrt za napoved konknrza gotov, ie Sackel še v zadnjem trenutku kupil svoji ženi dve hiši v graški okolici in je velike vsote daaarla noaodil
75^7
52
186. štev.
„SLOVENSKI NAROD*' dne 17. avgusta 1918.
Str n 5.
in naložil pod tujim imenom. — Pretekli torek sta se oba morala zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiščem zastran hudodelstva sleparske kride in sta bila obsojena vsak na dve leti.ječe, v katero se jima všteje preeiskovalni zapor. Jožef Sa-ckeL zaradi raznih deliktov že večkrat predkaznovan, io bil spomladi izpuščen iz preiskovalnega zapora na kar je našel takoj dobro službo: sedaj ie baje zaposlen pri prehranjevalnem uradu štajerske namestnije v Gradcu, I>a je za ta posel prav posebno >vspo-sobljen<. kaže niegrova obsodba!
»Beda ie res velika«. Z ozirom na notico s tem naslovom smo dobili nastopni uradni ponravek: Res je sicer, da dela c. kr. dež. sod. svetnik dr. Do-ležell prošnje za dopust in podpore za sorodnike k vojnemu službovanju poklicanih, pa to ne zasebno, temveč le kot načelnik erosoodarskesra pomožnega urada za Ptujski sodni okra i. Ni pa res, da bi imenovani c. kr. dež. sod. svetnik zahteval ali sprejemal za 10 prostovoljno v prid ljudstva prevzeto delovanje, katerekoli nagrade, temveč se nabirajo v pomožnem uradu samo prostovoljni neznatni prispevki v punici, ki se redno dopošiljajo c. kr. avstrijskemu vojnemu oskrbovalnemu uradu. Neresnična so torci vsa druj;a izvejania iz omenienesra dejstva. — C. kr. okrajna sodnija v Ptuju, dne 14. avgusta 1918.
Iz Podjunske doline nam pišejo: Veliko vški okrajni glavar nalaga kmetom dohodninski davek na izkupiček za rekvirirano živino. C. kr. finančni minister je vendar na interpelacijo Jugoslovanskega kluba jasno odgovoril, da ta izkupiček ni podvržen ne dohodnini in ne davku na vojne dobičke, ker je ta živina pripadala k inventarju posestnika in je kmet skozi odjemo živine trpel le škodo, ni pa imel niti najmanjšega dobička Vrh tega pa so plačilni nalogi samo nemški, česar ne razumemo. Zato pa: česar ne. razumem, ne sprejmem! Ne vemo, ali je okrajnemu glavarju omenjena odločba c. kr. finančnega ministra znana ker on v svoji nemško - naciionalni strasti nima časa, brigati se za stvari, ki so kmetom v korist vsekakor pa opozarjamo Jugoslovanski klub na to nedostatnost in prosimo, da energično poseie v to zadevo ter po ministrstvu pokaže glavarju, kaj on sme in česa ne sme.
Iz Doberlevasi nam pišejo: Pri nas se Je svoj čas naselil Matija Brugger. mož nemško - nacijonalnega mišljenja, delal s Slovenci najboljše »kšefte« in od njih živel. Pridobil si je precej velik vpliv potom varilstev. C. kr. okrajna sodnija v Dobrlivasi je postavljala Bruggerja povsod za varuha slovenskim kmetijam in tako ima odločevati privandranec o usodi slovenskih kmetij in njih posestnikov, pa tudi o usodi rbčine, kajti pri vseh varuštvih ima on volilno pravico. AH ni to žalitev za domačine, kakor da bi oni ne bili zmožni in bi bili premalo pošteni, opravljati pri svojem sosedu službo varilstva?! Na prilični način si je tudi uCitelj Koberer znal pridobiti velik vpliv. Kmalu potem, ko je privandral nemški učitelj, priženil se je na slovensko posestvo iu hiša in družina je postala nemška. Žal, pomagačev sta imela Brugger in Koberer zadosti v naših nezavednežih in neznačainežih in na ta način je postala Do-brlavas nemčurska. ne pa občina. Ta pa ima po večini slovenski zastop in bo svoj čas biser Jugoslavije.
V Kino Central v deželnem gledališču igra danes v soboto Asta Nielsen v prekrasni drami >Borzna kraljica«. — Jutri v nedeljo in v ponedeljek dva velika nova sporeda. Opozarjamo na roz3devni inserat v današnii številki.
Kino IdeaL Spored za danes, soboto 17. avgusta. Predvaja se krasna šti-ridejanska drama   »Žlahtni kameni«.
Avtor Robert Wiene; v glavni vlogi ljubljenka kino - nublike Hennv Porten, njen partner pa ie izborni igralec Teodor Loos. Poleg tega še Valterja Kokla dvodejanska burka: -Kako maščuje svojo taščo« ter najnovejša vojna poročila Ta spored ostane samo do 19. avgusta; mladina nima dostopa. Predstave od 4. ure dalie. zadnja ob ?*9. uro na vrtu, spremlja izborna gledališka godba.
Ukradena je bila danes dopoldne z nenavadno predrznostjo na trsm iz tržne torbice črna stara denarnica z aprovizacijskimi legitimacijami in kartami na ime A. Vodeb ter srednio vsoto denarja. Tatico je opazilo več oseb. ter so ii že na sledu.
Prosi se. kedor ie našel ali \ie 1 krotkega belega goloba da ga proti nagradi vrne: Križe vniška Ulica H. -., dru°ro nadstropje.
Aprovizacija.
4- Gg. načelniki krušnih komisij se
vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v sredo dne 21, avgusta ob 5. uri popoldne v mestni posvetovalnici.
-r Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v ponedeljek dne 19. t. m. popoldne strankam z zeleno izkaznico B od št, 1101 do 1300. Vsaka oseba dobi V* k£. kilogram stane 6 kron.
f Sladkor in kavina primes na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo sladkor in ka-vino primes v ponedeljek, dne 19. avgusta in v torek, dne 20. avgusta pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta - le red: V ponedeljek, dne 19. avgusta dopoldne od 8. do 9. št. 1—200, od 9. do 10. št. 201—400, od 10. do 11. št. 401—600; popoldne od 2. do 3. št. 601—300. od 3. do 4. št. S01—1000, od 4. do 5. št. 1001—1200. — V torek, dne 20. avgusta dopoldne od 8. do 9. št 1201—1400, od 9. do 10. št. 1401—1600, od 10. do 11. št. 1601—1800; popoldne od 2. do 3. št. 1901—200, od 3. do 4. št. št. 2001—2200, od 4. do 5. št. 220F do 2400, od 5. do pol 6. št. 2401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol litra kristalnega sladkorja in % kg ka-vine primesi, kar stane skupaj 1 K 50 vin. — Prinesite s seboj dovolj velike lonce za sladkor in pripravite drobiž.
Prosvefa.
— Iz Kamnika. Glasbeno - dramatična prireditev obeh tukajšnjih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda dne 11. avgusta t. 1. je uspela nad vse krasno in nudila po dolgem presledku zopet izreden užitek. Humoresko so izvajali že večkrat preizkušeni igralci poleg dveh novih moči, prav dobro, za kar iskreno priznanje vsemu igralskemu osobju, osobito oa marljivemu in požrtvovalnemu režiserju g. B. Glasbene točke so se proizvajale z izbranim sporedom in pod spretnim dirigentom g. K. prav lepo. Vsem gg. članicam in članom kamniškega salon, orkestra, osobito pa vzornemu gosp. dirigentu, gospici konservatistinji N., preza-služnemu in veleuglednemu načelniku salonskega orkestra gosp. S. in njegovi ge. soprogi ter delavnemu članu omenjenega orkestra akademičnemu slikarju g. K. vsa
čast in priznanje. — Občinstvo je bilo po dolgem pogrešanju glasbene in dramatične hrane zelo zadovoljno in izraža željo, da bi se sedaj, ko je prebit led društveneoa delovanja, katerega povzroča kruta vojna narodov, večkrat priredilo kaj tako lepega družbenemu šolstvu v korist, vsled dolgotrajne vojne kakega umetniškega užitka žejnemu občinstvu v zabavo in veselje in podružnicama v zadoščenje. Obisk je bil izredno dober — tudi je bilo zastopano častno število Ljubljančanov in okoličanov — in vsled tega tudi gmotni uspeh prireditve prav zadovoljiv. Prijema dolžnost mi je, pohvalno omenjati v prvi vrsti za vse podružnične prireditve tako vneto in zaslužno go. predsednico dr. K., ki je v družbi svojih gospic hčerk in desne roke in duše ženske podružnice tajnice gospice K. izvršila malone vse priprave za veselico, napravila vse znake, podarila vse cvetlice iz svoiega vrta za prodalo pri veselici itd., zahvaliti se marljivim gospicam kamnitim, ki so s prodajanjem cvetk in znakov prav znatno pripomogle k uspehu in pre-zaslužnemu tukajšnjemu lastniku tiskarne g. S., ki je z brezplačnim tiskanjem vabil itd. prihranil podružnicama precej velik izdatek. — A.
— Koncert z gledališko predstavo f ići dne 25 avgusta 19is ".talnica v Slov. Bistri.i s sod**ovaoi?m Celjskega pe.vkega druftva ob 4 orr ldne v hotelu »Avstrija« Natančnejši spored še objavimo in vabimo k častni udeležbi. Čisti dobiček prireditve je namenjen Dijaški kuhinji v Mariboru. — Čitalnica.
mm stuarL
* Podržavljenje kinematografov na Ogrskem. Ogrska vlada ie predložila državnemu zboru zakonski načrt, da preidejo polagoma kinematografska podjetja v lastnino države iu občin.
* Svečanosti za d* Annunzija. Iz Lu-gana poročajo, da se pripravljajo za nedeljo v Rimu velike svečanosti za d' Annunzija. V zahvalo za vodstvo letalske skupine, ki je letela na Dunaj, se mu podari novo letalo.
* Premalo dohodkov je naznanjal davčni oblasti generalni ravnatelj Adel orožne in municijske tovarne Remscheid v Nemčiji. Ko mu je davčna oblast prišla na sled, so ga obtožili, da je opeharil državo za velike vsote. Pri sodniii v Elberfeldu je bil Adel obsojen na 6 mesecev ječe in 1,552.000«mark globe.
* Solnograški magistrat proti tujcem.
Solnograški mestni magistrat je ukazal vsem podjetjem za tujski promet, da smejo od 18. avgusta dalje dajati tujcem hrano samo tri dni in nič več. Tujcem, ki ne stanujejo v dotičnem podjetju, se sploh ne smejo dajati jedi. Gostilničarji so nato sklenili, da ustavijo za nedoločen čas kuhinjski obrat v svojih podjetjih.
* V muzeju. Praznik vnebovzetja Mar. Dev. . . . Dolga vrsta obiskovalcev se šeta po muzejskih hodiščih. Med civilisti se opaža tudi avstrijske vojake, Ruse itd. Dva inianterista prikorakata v smeri proti zoološko-botaniškemu oddelku. Ustavita se pred vojakom iz lepenke (štev. 8707), ki straži zbirko končnic kranjskih panjev. Ta vojak nosi luknjo v trebuhu, tako da se mu lahko vidi v notranje telo. Naša dva bojevnika pogledata skozi trebušno odprtino. Kaj vidita! Želodec prazen, črevo prazno, ves vojak prazen! »To je vojak iz 1. 1918.«, vzklikne eden izmed njiju in drugi mu pritrdi.
* Član carske rodbine v angleški armadi. Veliki knez Dmitrij Pavlovič iz carske rodbine je bil, kakor poroča uradna »London Gazette«. povišan za stotnika v angleški armadi. Dmitrij Pavlovič je edini sin velikega kneza Pavla  strica ustrelje-
nega carja, ki jo igral eno glavnih vlog pri usmrtitvi Rasputina. Radi tega so ga poslali na perzijsko fronto, baje na posredovanje carice. Tej okolnosti se ima zahvaliti, da ni prišel boljševikom v roke in da tudi ne živi brezdelno na Krimu. Njemu tudi revolucijonarne vlade pred boljševikl niso vzele vojaškega čina. Veliki knez Dmitrij Pavlovič je vstopil po boljševiški vladi v Perziji, kjer je ostal, v zavezniško armado.
Gospodarstvo.
— Dunajska borza je šla za štiri dni do ponedeljka na počitnice. Predvčerajšnjim je vladalo mrtvilo. Posla ni bilo skoro nič, zato so ostali kurzi po večini neiz-premenjeni. Samo škodovke so padle za 10 kron. — Na budimpeštanski borzi je bilo poslovanje še precej živahno. Preferirale so se posebno delnice Ogrske kreditne banke in lesne banke, ki so poskočile za 10 K. — Na denarnem trgu na Dunaju ni bilo v zadnjem času skoro nikakih izprememb. Notirali -so: nizozem. 100 gld. 513'25 K, nemška marka 165'SO K, romunski lev HO'50, švicarski frank 250*50 in švedska krona 352 K. italijanska lira notira v Švici 52'75 frankov. *
— Cene premoga se bodo povišale za 20 vin. za 100 kg. Lastniki premogovnikov so napravili tozadevno vlogo na ministrstvo za javna dela, v kateri se sklicujejo na dejstvo, da so zopet poskočile cene živil, posebno kruha, vsled česar so se morale povišati tudi mezde. Radi zvišanja cen premoga so se že pričela pogajanja med lastniki premogovnikov in vlado.
— Določitev novih poštnih pristojbin. Z ozirom na zvišanje poštnih pristojbin, ki stopi v veliavo s 1. septembrom 1918, se razglaša v splošno vednost, da je imetnikom poštnih dopisnic in zalepk tekoče izdaje dovoljeno te vrednotnice — toda v posameznih slučajih samo v zavitkih po 50 kosov pri dvojnatih dopisnicah po 25 kosov) — predložiti v brezplačno natisnenje dopolnilne znamke po 2 vin. ali 5 vin. poštnemu uradu ali dvorni in državni tiskarni na Dunaju, pri čemur ie treba uvaževati določbe za natisk poštnih vrednotnic na pisemske ovitke itd. Posamezne kose morajo stranke same frankirati in sicer tako, da prilepijo na vsako dopisnico po 8 vin. nuj-nostno znamko za 2 vin. in na vsako za-lepko po 15 vin. znamko za 5 vin.
— Ladjedelnica v Tržiča  pri Trsta
izpremeni svoj dosedanji naslov. Dosedanji naslov tvrdke ie bil Cantiere Navale Trie-stino; v glavni skupščini dne 13. avgusta pa se je sklenilo, da se bo tvrdka zvala »Cantiere Navale Austriaco S. It ia Trieste«.
— Velika   ladjedelnica v Miljah pri
Trstu. »Verkehrsbank«, »Merkur« in gospod Oton Pick zgrade v Miljah veliko ladjedelnico. Konsorcij razpolaga z akcijskim kapitalom 14 milijonov. Ladjedelnica se postavi na zemljišču 250.000 kvadratnih metrov hi bo mogla graditi velike ladja Za ravnate* Ha je imenovan Leopold VVagner, za tehničnega vodjo Jurij Napoli, oba že dolgd* časa zaposlena v »Stabilimento Tecnico Triestino«:. Govori se. da se bo podiet-* je pri oddaji službenih mest oziralo v prvi vrsti na >domačine<. Delavcev boi okoli 2500. Podjetje ie nemško.
— Veliki otrrski milni nstavin s vol obrat. Iz Budimpešte poročajo, da ie bđ pretežni del velikih mlinov prisiljen dno H. avgusta ustaviti svoj obrat, ker manjka premoga.
Darila.
Darilo. Gospod Josip K o s 1 e r. po* sestnik v Ljubljani je povodom rojstnega dne Njegovega Veličanstva poklonil za Vojaški dom v Ljubljani 200 kron.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. avgusta: Matija Kalan, ključavničar, 75 let" Sv. Petra cesta 58.
Dno 13. avgusta: Zdravko Rupnflc narednikov sin, pol leta. Dolenjska cesta 12.
Dne 14. avgusta: Marija Kristan, mestna uboga 86 let Japljeva ulica 2. —» Marjan Malin, livarjev sin, pol leta. Velika' čolnarska ulica 6.
Dne 15. avgusta: Marija Mellk, za-« sebnica, 80 let. Crna vas 18.
V deželni bolnišnici:
Dne 10. avgusta: Anton Zemva, sirota, 17 let.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oče in stric, gospod
n Medvešček
posestnik
po daljšem trpljenja polnem bolehanju dne 17. avgusta zjutraj, previden
s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal-
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 18 t. m. ob pol 4. uti popoldne iz bolnice Radeckega ces. št. 9 k sv. Križu.
V L ubijani, dne 17. avgusta 1918.
Žalujoči ostali.
fCupi se mlada
_g —. volčje pasme. Ce-
«en.e^ru.d,be»-ag
^sss^'.A^Pmm pini Pušnik. Rimska ceata št. 19, Ljubljana—4218
francoščine in lasčlne. Dopisi pod
šifro MF. L. na upr. »Slov. Nar.« 4212
išče službe kot večletna vzgojiteljica. Pismene ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda« pod: „vzgojiteljica 4183."
kakor tudi druge zaplembi ne podvr-« žene deželne in gozdne pridelke (ma-iine, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. EANT, Kran]. 2693
Sprejme se na orožniško postajo na deieli
dobra kuharica
stara 35—50 let, ki ima veselje do samostojnega gospodinjstva. — Nastop takoj. Plača po dogovoru.  Ponudbe in
vprašanja na uprav. »Slov. Nar.c pod „oroinllt 4226"
Dve dobro ohranjeni
moški zimski suknji
se r^rodasfa. — Ogledata se lahko v Gradišću št. 10, v trgovini za čevlje.
Fino KUHAR
išče bol(ia rodbina v Trstu- Znanje laščine ni potrebno. — Več pove višji poštni   oficijal   Tomaiič, Tržaška cesta 43.
W Proda se vež *w
m uniform,
(hlače, bluze, plašč in  kape), vse v dobrem stanju, stare kvalitete. Bajeva ulica 2/1, Po vsa. 4182
Kupim dobro ohranjeno
žensko kolo
eventuelno se tudi zamenja za živila. — Cenjene ponudbe do 20. t m. pod „žensko kolo, poštni predal 14".
Prelernove slike-
prodala io pošilja »e postnem povzeljo
Iv. BonaC v Ljubljani. Cena sliki 6 kron.
ABSOLVENTINJA
trgovskega tečaja isće brezplačnega mesta v kakši pisarni v Ljubljani. — Kdo, pove uprav. »Slov. Nar.« — 4227
Spretna, jako poštena
Ainanca:.
se ob visoki plači Išče za tako} k 2
osebama. Naslov pove upr. S. N. 4228
V boljfio trgovino se sprejme
enka
zmožna slovenskega in nem. jezika v govoru in pisavi, dobra računarica in prikupljive zunanjosti. — V šivanju izurjene imajo prednost. Stanovanje in hrana zunaj hiše. Natančne ponudbe na upravništvo »Sloven. Naroda« pod „Marljiva lu poštena 4224".
Tesarje in mlzarfe
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbljeno) sprejme ANTON S TE I NEB, Ljubljana, Jeranova ulica st 11. 175
rode se kolo
s staro pnevmatiko. — Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. — 4202
SfW Spretne
UHARICE
se takoj za trajno sprejmo - pri -
KARLU HAMANNU. seos
b—n
Zahvala.
Za vso izraze Iskrenega sočutja med boleznijo in povodom izgube nafte linbe soprogo« oziroma mamice, za poklonjeno krasno cvetje In za obilo, častno udeležbo pri pogrebu izreka svojo najprisrčnejio zahvalo 4200
rodbina Albin Semenova.
V nedeljo 18. avgusta ob pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer, t ponedeljek 19. avgusta ob pol 8., 7. in 9. zvečer:
Velika senzacija I Velika senzacija!
Sijajna cirkuška drama
Štirje ¥regi.
Režija: Alfred Lind, režiser filma »Cirkus Wolfson«'T§ia3!
NI za mladino.
iHfitiiiififif*frn*»ftrirfiiiftfffir ffiiiiif!riiifi!iiiiifiiiiiiiiiiiififitiiiiiitftiitiiriiiiiiiiiiitttiiti
Nedelja 18. avgusta ob pol 11. :od. In ob 3. pop. in y ponedeljek 18. avgusta eb 4. uri popoldne:
JW Družinske predstave. ~9&
Njen dober glas.
Drama. V glavni vlogi Henny Porten. Tudi za mladine. iiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiintiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiuNiiiiiiiiiiuiuiiiiiiuiiiiu
Torek t0.p sreda 21. in četrtek 22. avgusta ob 4., pol •., 7. In t- ivečer:
MF~ Detektiv'Harry Higgs "M
v napetozanimivi detektivski drami: 4224
Umirajoči biseri.
NI sa mladino. 10
se tako) odda. — Poizve se pri upr. »Slovenskega Naroda«. 4213
Kdor ima ob nenadni izselitvi
STANOVANJE
2 sob s pripadki, naj ponudi pod „ROSTOHAR" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Prav močni, težki fttrapacni
se zamene sa laije ali za ti vila. — Marite Terezije c. it 13, priti. 10.
Proda se dobro ohranjeno ::
žensko kolo.
Ravnotam se odda tudi večja ali manjša
množina fine cikorije. — Kje, pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 4143
Prazne vreče
vsake vrste in suho gobo kupuje vedno in v vsaki mnoZini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma
J. Kušian, Kranj, Gorenj.
Meblovana soba
s posebnim vhodom in z dvema posteljama se ta ko i odda. — Židovska steza 4 lir. 4223
Kupim SODE
sa most in vino in vinske sesal k e (pumpe) po najboljših cenah. Georg Melzer, Wetzelsdorf pri Gradcu.
KOHTORISTIHJA
prvovrstna moč v knjigovodstvu in ko-respodenci, se sprejme v večjo trgovino na deželi na Štajerskem. — Vsa oskrba v hiši, plača po dogovoru. — Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 3814
(Gajev vrele©)
priporoča v večji množini aTi posamezne zaboje Franc Sitar, zaloga piva Gdss, LJubljana T. 3833
lice se lepa
meblovana soba
z električno razsvetljavo za stalnega nameščenca. Na takojšnjo oddajo se ozira. Naslov pove upr. »SI. N.« 4222
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti gospoda
Josipa Blata,
C kr. vodja zemljiških knjig v. p.,
za darovano krasno cvetje ter obilo udeležbo pri pogrebu izrekajo svojo globokočutečo stčtio zahvalo
4199 žalujoči ostali.
W%        1 ali zamenjam ma
IMA n fllM moko» železniško
J      iindni^kii novo mrm I uritforniD iz finega
M 1 U U U111. sukna, poiuDno za vsako civilno obleko, obstoječo iz: suknje, uniformskega suknjiča (Uniformročk), telovnika In hlač. Pismene ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod: „nova obleka 407 7".
Učenec
trgovske sole, ki je z dobrim uspehom dovrSil Mahrovo šolo isće primerne slcibe — Izvežban je tudi v strojepisju in stenografiji. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod _ »prihodnost 1»18M. 4220
Sar adi bolezni odstopim -w
TRGOVINO
s mešanim blagom v Gorici, v zelo
Erometni ulici ob cestni železnici. — okal je velik in pripraven za vsako trgovmo, zeloga in oprava se lahko prevzame. — Prijazne ponudit pod Šifro: „Bodoćnost Slovenca 4047" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Zamenjase^KOKfi
za čedno
IflOftO 8
srednje velikosti. — Prosi se  za pismene ponudbe na uprav. »Slov. pod „Čedna obleka 4123".
Limone m :: malinov
:I. kakovosti, umetno napravi; « oslaieno s saharinom, izdatno in novitno, koncentrirano, finega vonja in 'okusa, razpošilja od 5 kg naprej kg za K 10 50 Adolf Tosek, Praga. Kralj. Vlnohrady št. 1274 17. 4012
Kupu-em umetno
ovle
In splošno vse, kar je starinsko. Posredujem pri prodaji posestev.
ALBERT DERGANC, brivec
Frančiškanska ulica 10. 1458
Mladenič
ki je dovršjj trgovsko šolo, želi v svrho iprakse sprejema na večje posestvo, !kier bi fthef vpogled in delo v gospodarstvu. — Cenjene ponudbe pod.* „Bodo£i ekonom 4060" na upravn. .Slovenskega Naroda".
aST Pravi ~$HE
trcan med
:kupuje v vsaki množini od čebelarjev. rPoniidbez navedbo cene naj se pošljejo veletrgovini 3070
IV Pavel Šega ~3H
Gradec, Grazbachtjasse 30.
Marifa Kogof, trgovka V Ljubljani, Florjanska ul. 13, naznanjam, da nisem plačnica za dolgove svojega moža. 4214
v nadarbinskem gozda župnisča t Pontovem Gradcu, pare. št. 192/2, dav. občine Črni vrh se bp na Javni dražbi dne 23. sepL 1918 ob 11. uri dop. v tupniscu v Polhovem Gradcu prodalo 4201
Iliji in nrntoi.lmu
Oražbene pogoje je zvedeti pri županstvu v Črnem vrhu ali pri c. kr. okrajnem gozdnem nadzorniku v Ljubljani.
•t*- Iščem mlajšega
konci pijenta
z legalno sodno prakso za takojinfi vstop, ali vsaj s 1. septembrom t. L
[Ponudbe z naznanilom plačilnih zahtevkov naj se vpošljejo neposredno
'na moj naslov. Dr. Vladimir Zitek, advokat v Novem mestu. — 4203
BBBBBBB3BBBB
Prihranite st denar
ako kupite
barvo za obleko Jekla"
Edina nepokvarjena pralna znamka. Nadrobno 60 vin. zavitek. 6—7
zavitkov za damsko obleko. Preprodajalci ugodne cene na debelo. Svarimo pred ponaredbami z enako zvenečimi imeni. Zahtevajte samo znamko „Tekla". 4100
„COBffASERCIA", prodajno društvo
za kem. tehn. potrebščine, Praga L, V2Clavske ndm^stl 13.
Telefon 6!S 7. ""3*33
izurjena prodajalka
papirne stroke (tudi galunterijske) se takoj stalno sprejme.
Ponudbe pod:   Papirna stroka" na upravo ,Slov. Naroda".
Kupujem nove in stare
KLOBUKE
moške in damske, mehke, nepreluk-njano in ne moljasto blago v vsaki obliki vsaki množini 4020
ANTONIE JIRMUS, PRAGA I.,
BUekova 8.  mr- Telefon 5247.
mr Iščejo se pridni zbiralci!
Srbečico, hraste, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „8KABA* PORM"- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni sonček K 3*—, veliki K 5—, porcija za rodbino K 12—.
= Dr. L Flesch's Kronen-flpotheke (6yfir), Raab Ogrsko. *— Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna ,,pri zlatem Jelenu",
Ljubit a na, Marijin trg. 880 Pozor na varstveno znamko „SKABArORM" ~mmj
PEGE
rdečinonaobrazu, ideč nos,ogrce, pri-šče, gube in ohlapno kožo, vse napake polti odpravi zajam, staropreiskušena
Dr. A. RIXA pasta Pompadour.
Popolnoma neškodljivo. Lonček K 51—. :: Dr. A. Rixa biserno mleko, tekoč puder, rožnat, bel in naravno rumen, steklenica K 6—. Poštnina posebej. — Diskretno razpošilja Dr. A. Biz, kosm. preparati Dnnai IX.. Laklerergasse
6 E. 7aioge v Ljubljani: drog. A. Kane, drog. »Adrija«, v Mariboru : Lekarni »Pri Angelju varhu«, »Pri  Mariji pomočnici«  in drog. VVolfram, v Trstu :
parfumerija Andreuzzi, Korso 5.
OPUTOV
za vsako obutev pripravne nudi samo preprodajalcem 3470
Sohlenschonervertrieb L. Braunstein., Dunaj 8.
Griechengasse 7.,  Abieil. 8.
Pri vseh trafikah in zalagateljih se dobiva
„Mdrathon"
„Mdrathon"
za tabak za cigarete in za pipo v po predpisih kolkovanih zavojčkov.
priznano najboljši in najstarejši, nikotin paralizujoči dodatek k tobaku, je razpečavanje dovolilo c kr. finančno ministrstvo. — Tobakarnarji naj vprašanja in naročila naslove na: Oudrnn- n. Moratnon-Fabrik, AbL D, Ta.
Korani! Gradec, Praukorgasae 24. 4173
zatre čudovito naglo 3734
OBr-onr stenice
vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 Sv brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna „pri upanju" Apotheke »zur Hoffnung«, Pecs 45, Ogrsko.
hvaležnih odjemalcev potrjajejo, da nnieevaloc korenin RIA-BAL2AM v 3 dnevih brez bolečin odstrani kur-a o6es<* bradavica, roieno koto.
Uspeh jamčen. Cena 3K3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. lABfiBflli odstrani „FIĐS3" pri najbolj trdo-svpvpv« vratnem zo bo bo hi, ko so odpovedala vsa sredstva in pri otnh zobeh. Ob neuspehu denar nazaj. Cena 3 K, 3 pušice 7 K, 6 pušic 11 K. Nič več zobnega kamena aH slabega duha iz ust. Sjježnobete zobe Vara napravi zobni fhiki MXI1U3". Takojšen učinek, — Cena 3 K, 3 steklenice 7 K.
Podgane, miši ^5STS3?S
ni uspeha, denar nazaj. Na stotine zahvalnih pisem. Cena 4 JC, 3 škatljice 9 K. — Stenice, uši, bolhe, ščurke uniči radikalno z zalego vred „TEIZRA". Cena 3 K, 3 kartoni 7 K, HPBT prašek proti mrčesu zraven 2 K. — 3069
KEME*Y, Koitce (Kaosa) Postfacftt 12 C/31 (Ogrsko).
Pomanjks v steklenicah
bo vedno občutneje radi pomanjkanja steklenic. Nudim Vam zato „Efesln", črnilni ekstrakt v vseh barvah, kakor tudi ekstrakt za kopirno črnilo. — Za urade, trgovce itd. — Nikak vojni nadomestek. — Zajamčeno, mmr Prihranka 50%. m
Nudim nadalje „Birolin". Iz vsakega zavoja skuha lahko vsak do 10 1. izbornega piva. — Nadalje „Spira", izborni nad. za žgalni špirit. Se ne raztopi ne v vlagi ne vročini. — Gori kot špirit. Pri boleznih, potovanjih itd. neobhodno potreben za hitro segretje
pijač itd.
Proti naprej poslanim 10 K pošljem kot vzorec prosto —- c —.   buaiush 5 zav. „Efesina"'"
poštnine: 5 zav. „Blrolina vzorec „Splra" in navodilo v slovenskem
in
jeziku.
Vsa Jugoslavija že barva obleke z mojo barvo „International". Dobi se razen že opisanih barv tudi rožnata (roža) barva. — Za naročila od 10.000 zav. naprej znaten popust.
90" Zahtevajte cenik drugih predmetov.
Se priporoča s spoštovanjem 4225
Rudolf Cotič.Vrhnika.
Prostovoljna prodala msestva.
Proda se prostovoljno na lepem in zdravem mestu, 4 klm. od Luj-sluoke šeste ležeče posestvo v velikosti 240 oralov. Od tega je 15 oralov njiv, 5 oralov vrta la sadovnjaka, 4 orale travnika, T oralov vinograda, 180 oralov loze, drugo pašniki z novo
prizemno hišo in gospodarskimi poslopji. — Gena 350.000 kron. Bližja pojasnila daje Mlfo Ribić obč tajnik v Vfetretlcu pri Karlovcu,
HrvaŠko. 1656
Ivo Ramovš,
rez* poročnik
Zorica Drvar
c-*-~vrv£ poročena. 4^^^
Trst, dn* 17. avtjusta 1918.
4204
si obraz
Popolnoma novi, čudoviti iznajdbi se je slednjič posrečilo v malo dneh brez sledu odstraniti vse pege, cgrce, mozol{e, gube, nosno in obrazno rdečico. — Popolno jamstvo. — Oblastveno varovano. - Presenetljivo v na|većii meril — Koža postane takoj voljna In mladostno sveža, gube se Is-gladijo, Vi pa postanete bleščeče lepi in mladi, s tem pa srečni. Na tisoče prostovoljnih zahvalnih pisem iz vseh dežela. Naj-sloviteiši strokovni zdravniki sijajno preizkusili. Pišite takoj na L. Decker, Duna) 56, Fach 19, AbL 36 nakar dobite ta čudesni recept z navodilom popolnoma zastonj. — Prosi se znamka za odgovor. /136
iT.
I usnja ti jermeni
3
za zavije ~W5
okoli 1 m dolgi, s pločevinatimi konci, črni aH rjavi, 100 parov K 95.— dobavila točno 4131
R. GrlghuT, Dunaj, 8. Feldgasse 3.
■ji
EDINA SLOVENSKA -»M
VELETRGOVINA Z UMETNIM CVETJEM IN POGREBNIMI POTREBŠČINAMI
ANTON Z. FINZGAR
VARAŽDIN (Hrvatsko).
^ dobavlja samo na veliko s UMETNO CVETJE, NA-GRCBKE VENCftf OKRASKE, NOGE IN TAPETE ZA RAKVE, TANČICE, MRTVAŠKE ČEVUE ITD. ITD.
SVOJI K SVOJIM I ~W8 4076
Društvo industrijcev za splošno zavarovanje
v likvidaciji. "©E
DelniSka družba za zavarovanje proti jamstvu in nezgodam »Danubius« na Dunaju I. VVipplingerstrasse 38, naznanja kot likvidator društva industrijcev za splošno zavarovanje, da je likvidacija tega društva, katero so sklenili njegovi Članovi na izrednem občnem zboru z dne 28. januarija 1907. dokončana. Delež društvenega premoženja, ki gre po čl. 5 tega sklepa onim članom kojih zavarovanja so bila po 30. juniju 1907 še veljavna se je izračunil z 22i/2% letnega premijskega zneska, plačanega v likvidacijskem letu. Kot v »likvidacijskem letu plačani letni premijski znesek« velja oni premijski znesek brez pripadkov, ki se je plačal za zavarovalno leto, ki je teklo pri začetku likvidacije, L j. zjutraj t. julija 1907. Ta delež se izplača pri glavni blagajni »Danubius« na Dunaju I, VVipplingerstrasse 38, proti po.<azu premijske pobotnice društva industrijcev za splošno zavarovanje v likvidaciji o premiji, ki se je plačala za dobo zavarovanja, v katero pade 1. julij 1907.
Spredaj navedena terjatev velja za ugasnjeno, ako se ista ni uveljavila tekom treh let od dneva drugega razglasa o končani likvidaciji, ki ga ie v kratkem objaviti. 4133
Največja slovenska hranilnica!
Mestu hranilnico Ijiiinsk
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3
ie Imela koncem leta 1916 vlog .... K 66,800-000-hlpoteonih In občinskih posojil 27,600-000-
reiervnega zaklada   •.......M 2,500*000-
Sprejema vloge vsak delavnik in lih obrestuje najvišje po
Hiša v mestu
•e kapi. — Ponudbe Če mogoče z navedbo cene naj se pošljejo na unrav. »Slov. Naroda« pod:  MM. T. 4105".
Jedilno OUE
na prodaj v sodili po 230 lit. —
Pismene ponudbe pod: „Prima Olfo
4191" na upravn. »Sloven. Naroda«.
SUHE GOBE
in ogrsko rdečo papriko dobavlja slovenska tvrdka Anton Z. Finigar, Varaidln (Hrvatsko). 4140
Kupi se dobro ohranjena
hiša
z več kletmi, sposobnimi za vinsko trgovino v Ljubljani — Cena 1C0.000 do 200.000 kron. — Ponudbe na upravo »Slovenskega NaroJa* rod: „Vinska trgovini 4180*.
obstoječe iz enonadstropne hi§e sno-sotn^ za vsako veletrgovino in gostilno velikega sadnega vrta, njiv, travnikov in gozdov itd. se takoj proda. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« — 3P11
Iščem lokal ali
STANOVANJ
z dvema sobama in kuhinjo v mestu, proti nagradi v živilih. Ponudbe pod: „lokal 4168" na uprav. »Slov. Nar.«
iz dobre rodbine, ki govori slovensko in nemško, se sprejme sa fotografskega va enca. 4219
Atelier „Helios"
Franca Jožefa cesta št. 5-
iW Proda se 1C
posestvo,
srednje velikosti, z več orali gozda, z gospodarskimi poslopji. Več se izve pri Ivan Irebotniakn, Sv. Jurij ob Taborn, Savinjska dolina, Staier.
Kupim vsako množino
voska.
FRANC VOSAfi, LJUBLJANA, Šelsnbnrgova nI. i. 4175
IStem za Zagreb boljšo, Bb*^ pridno, solidno ^
deklico,
ki zna preprosto toda dobro kuhati, za ves hišni posel k dvema osebama. — Nastop takoj, plača po dogovoru, oskrba dobra. Naslov: gospa Ida ŽeniČ, Miha novi če va nI. 16, I. kat. 4208
Išče se v sredini mesta
meblironn ali ne-tnebllraiui SOBI
eventualno s kuhinjo. Prispevalo bi se z živili. Ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda« pod „soba 1". — 4159
P0ZG11H
Earamele, mente, bonbone v dozah, Fandantkocke, mentol, monza bonbone, kolnmbia, priporoča na
debelo 4063
G. Darbo9 Ljubljana,
Mestni trg št 13.
lstotam se prodajo tudi prazni zaboji.
veeje hi aestalne vloge pa po dogovora. 15^ Hranilnica Je pupllarno varna in stoli pođ kontrolo
c. kr. deželne vlade«
Za Tareonje lata vpeljane lično domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%i is?en Kranjske  pa proti 5 7<% obrostim in proti
najmanj 1% oziroma 3 4% odplačevanju na dolg. ▼ podpiranje trgovoev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
za citre in petje.
Priredil in izdal podpisani. — Izšlo je dosedaj devetero zvezkov. Zvezki so po 4 K. — ttBJT Izšel je nov zvezek:
Grajski odmevi. JSfflSJSSČ
Prve tri melodije so se porodile v grajskih prostorih, kjer so moje citre uživale gostoljubje nekaj mesecev. — Cena zvezku je 4 K. — Denar naj se blagovoli poslati naprej, ker se posameznih zvezkov ne pošilja s povzetjem Priporočam sel 4l8h
IV. KIF5RLB, LJUBLJANA, Krojaška milom st S. II.
4
0606
24
186. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 17. avgusta 1915.
Stran 7.
Delniška glavnica in rezervni fondi
K 103,000.000.
O. kr
Stanje den. vlog na hran. knjižice 31. okt 1917:
K 214,681.380-—. s:
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864.
Vooal laitjin trg-Sf. Petra testa (f Mit Jnftorazioiii Generali").
Ustanovljena 1864. — 33 poflminic
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih
papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje. 34
I
Najkulantnejše izvrševanje borsnlh naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih — Izplačevanje kuponov in Izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opravllisce c. kr. razr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko in iz Amerike
Uitmena In pismena pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsskdar brezplačno. aeV" Brzojavke: Prometna banka LJubljana. — Telefon slov. 41
Čudotvorno šilo
samo E 4*90 Šiva (Stepa) kakor šivalni stroj. Najboljša iznajdba za krpanje usnja, strganih čevljev, konjskih oprav, odej vreč in vseh vrst blaga oblek i. t. d. Jamstvo za porabnost. — Cena kompletnem šilu s sukancem, 4 različnimi Sivankami in navodilom za en komad K 4.90, 3 komadi K 13*50. — Po povzetju pošilia M. Swoboda, Dan* j, TIS 2, Hless-gasse 13-48. 2^53
izpnsčafe grlnte. srbečico in drv
ge kožne bolezni odpravi hitro in sigurno Paratol, domaće mazilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5-, dvojnati K 9.—. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože, škatljica K 3.—. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska od Paratoi-Werlie, Apotheker Uliner, v Budimpešti, VII-24, Rotsa utca 13.
18 letna, išče siuzco v trgovini z mešanim blagom. — Sedaj je še v službi, ter mora zapustiti dosedanje mesto vsled pomanjkania dela. Naslov:
Josip Mozetič, Elizabetna c. št 5 1- Ljubljana. 4216
MESEČNA PREVEZA
zdravniško priporočena Varuje pred otišča-njem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura K 8*-, 12'-, 20*—, na leta trpežna S 28*— 36, najfinejša pa K 44.— In K 50-— Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalnl aparat 40'—■ 45*— E. Po-šiljatev diskretna. — Higijen. blaga trgovina SI. Poiokv Dunaj, VI. Stlegengas se 15. 1199
Razglas.
V nedeljo, dne 18. avgusta t. h ob 3. uri popoldne se proda
jia prostovoljni javni dražbi na Vrhniki 4164
z velikim gospodarskim po-slopfem,  sadnim vrtom !n
dvoriščem Hiša leži ob državni cesti in v bližini kolodvora in Ljubljanice. Natančnejša pojasnila daje Kmetska posojilnica na Vrhniki.
Kupujem zmedene
ženske la
Štefan Strmoli,
£jublja?ia, Pod Zrančo št. 3.
POZORI Zaradi vpoklicani* v vojaiko službovanje ie lokal odprt samo za prodajo blaga in sicer ob delavnikih samo od 9. do pol 1.
Vsaka dama naj čita
mojo velezanimivo navodilo o
modernem negovanj gradil.
Iskušen svet pri vpadlosti  in pomanjkanju bujnosti. — Pišite zaupno na
Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko
Schansstraaae 2. od d. 41.
Najboljši nadomestek
pripraven za temeljito čiščenje, je
toaletno cvetlično milo
parfumirano, elegantno adjustirano v kartonih s 30 komadi  K 20.— franko, ako se pošlje denar naprej 3675
JOSIP GUCKENTHALER & Co., OSIJEK, SLAVONIJA.
■P**** Zamaški: "3Pi
stari zamaški od steklenic, nezlomljenl.........................kg K 55.—
novi zamaški od steklenic, nezlomljeni.........................kg K 95.—
zamaskl la sode, šampanjski zamaikf, vreče, plahte prevzamem po najboljših cenah po poštnem povzetju na svoje stroške. — Prejšnje vprašanje pri zgoraj določenih cenah ni potrebno. — Firma J. Relaner, veletrgovina z vrečami in zamaški, Gradec, Annenstraase 28. — Telefon 1498. — Posredovalci ae dobro nagrade. 3662
■s*
U A. Šinliovic nasledniki
■ST Mestni trg 19 ~M
naznanja cenjenim odjemalcem, da ostane trgovina od 5.
do 26. avgusta 3902
zaprta.
Kupujem
STEKLENICE
7/io lit. vinske, konjakove, šampanjske, dalje od mineralne vode 3/a do I1/- Lt. od 5000 komadov naprej 4021
A. Kohn9 Praga« Karlin. Kaizlova ulice 5.
Iščejo se nakupovalnice.
3? ?^v*.*.i*i
ni rocm mlin.
Moj univerzalni ročni mlin je izborno ^ pripraven za mletje maka, dišav, slad- | korja, kave, ovsenega riža, orehov, * pšenice, ječmena, ovsa, rži, koruze, riža itd. Ta mali mlin se je med vojno izvrstno obnesel in se lahko rabi za vsako mletev za debelo in fino mletje. — Teža okoli 1 kg. 3074
Komad stane K 24.—
Odpošilja se z Dunaja proti vposlatvi zneska. — Generalno zastopstvo
Max B5ftnel, Dunaj IV.,
Margaretenstrasse 27 :: Abt. P. 17. SrST* Prospekt zastonj. "VR
XXXXKXXXXX XXXXXXXXXXXXXX
X X X X X X X X X X X X
X X X X X X X X
Častite sporni padlih junakovi
3maj se še najde rodbina, v kateri bi ne pogrešali
Kenega ali več članov, kateri je na polju slave, za cesarja in domovino pustil daleč v tuji deželi —a svoje življenje. — Dasi ravno ti junaki v tem pomembnem času vso čast zaslužijo, jim vendar ne moremo njih groba z cvetlicami posuti in ne postaviti spomenika.
Vojnospominski kamen
naj bi bil spomin našim padlim junakom in naj bi s cvetlicami obsut zavzemal častno mesto v vsakem stanovanju kjer se pogieša le ena žrtev za domovino.
Spominski kamen je 34 cm visok iz umetnega kamna (ne iz mavca ali podobne snovi katera se zdrobi) izpopoljen je v umetniški izvedbi, okrajen s sliko padlega junaka in z zlatim poljubnim napisom.
Nizka cena K 55.- omoguči vsakemu, da si nabavi krasen spomin svojega brata, sina, očeta ali sorodnika.
Pri naročilu je eno sliko (fotografijo) in poljubni napis, kakor tud 8 kron predplačila oddati, ostanek se sprejme po povzetju.
Obrnite se z zaupanjem na edino zastoDstvo za slovenske pokrajine J. Urek, LJubljana, Mestni trg Si. 13. — Vzorec je na razpolago. 4046
t
X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Alfonz Breznik
učitelj Glasbene Matica
In edini sapril. strokovnjak c kr. del. sodil? a
Ljubljana, Kongresni trg štev. 15
(Nasproti nunske cerkva.) Najve?ja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev, pianinov in harmonilev na jugu Avstrije. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalij. Klavirje prvih c kr dvomih in komornih tvrdk: Bosendorler, Forsier, Hudo H Stelzhammer, »61x1 & Beitsm&n, Glos in Hotmann imam edino izklločno le tsi za Kranjsko v zalogi ter svarim pred nakupom falzi-
iikatovin navideznega »pofelna".
1 1 I
I
1
1 1 1
[. m. avstr. i
zavarovalni oddelek,
(pogodbena družba: c. k. priv. življenska zavarovalnica
Avstrijski Feniks na Dunaju) ■ ■■
sprejema še'nadalje
mimm na VIII. volno posolilo
pod najugodnejšimi pogoji.
Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnimi posojili osme
ali prejšnjih izdaj. 4085
Zahtevajte ustmena ali pismena pojasnila
pri deželnem zavarovalnem oddelka v Ljublja&l,
(Frančevo nabrežje l/II.), pri okrajnih zavarovalnih oddelkih v Črnomlju, Bamnku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, LJubljani. (Frančevo nabrežje II.), Logatcu, Postojni, Radovliici in Budolfovem, in pri njih pooblaščenih zastopnikih.
Sprejemajo ae spretni in zanesljivi akvizlterjl«
i
i
i
i
I I
1
§ i
Trgovci,
zahtevajte takoj cenik neobhodno potrebnih živil pri komisijskem podletju v Mariboru, poštni predal 8, 4143
8000 do 16000 kvad. metrov
stavbenega zilii
na meji mesta Gradec na Štajerskem,
pri električni napeljavi (Starkstromlel-tung) s tristranskim cestnim ospredjem, za vsako večje podjetje najlepša prilika se teko j proda po ugodni ceni. — Natančno pojasnilo da 4205
PT ERNST WLADIRA, ~9M
GRADEC, IDLBOFOASSE NR. 9.
Karel linhart
urar
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 7.
Zaloga vseh vrst žepnih ur, ur na nihalo s polnim bitjem, stenskih In kuhinjskih ur, budilk.
Nfklfaste vojne vre, are v zapestnicah s radlievlm kazalnikom ali brez nJega, zaloga srebrnih in nikliastih ur „Omega" po najnl-ijih cenah. 131
Popravila se izvršujejo najbolje.
Komno, 1
In vse zdravilne rastline na debele in drobno
kupuje
tt
HERBA
sadruga sa uzgoj i iskoristiva« nje ljekovitog bilja, korjenja 1 plodina 3864
Zagreb, Jurišićeva ul. 18.
Ponudbe z vzorci in ceno.
Pošljite mi svoje
zamaške
Prevzamem jih tudi brez prejšnjega vprašanja po povzetju po nastopnih cenan: Za nove za* maske od steklenic K 110.-, za stare zamaške od steklenic nezlomljene K 66.-, za šampanjske naravne zamaške komad K 1*15, vreče do K 15.— komad. — Na vprašanja odgovarjam takoj event. brzojavno. 4206
Leopold Markus,
Gradec, Josefigaite št. 1 A.
«toaletno milo
in drugo prodajam na debelo in drobno dokler traja zaloga 4161
Maks Lajovic, Litija.
v.
ianska kreditna banka v Ljubljani
nI
tfW Delniška glavnica 10,000.000.- kron.
Stritarjeva ulica štev. 2.
Poslovalnica c kr. avstrijske državne razredne loterije.
Rezervni fondi nad 2,000.000.- kron.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejeme
vloge na knjiiice in tekoči raiun
proti ugodnemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, finan
cira erariiste dobave in dovoljuje
APROVIZACIJSKE KREDITE. "V*
I I
LJ
1752
38
Stanje vlog je znašalo koncem meseca junija 1918 K 279,050.534*29.
Podružnica v Ljubljani
ška Indttsfrijaln
Glavnica K 50,000.009*—.
Stritarjeva ulica št. 9.
Financiranje vojaških dobav.
Kredite m cprouizačne nakupe.
Vsakovrstne bančne transakcije.
Srečk** c. kr. avstr. razredne loterije.
Nakazila vojnim ujetnikom.
z njivami, travniki, gozdovi, hiša in hlev za 12 govedi zidana, podi leseni, m sadni vrt, vse v največji meri, 20 oralov (johov) na zahtevo tudi manj zemlje z gospodarskim poslopjem. — posestvo se nahaja dve uri nad Ljubijano v Sp. Pirničah St. 20. Tam dobijo interesentje tudi pojasnila, tam se proda tudi 70 seinjev (klafter) suhih bukovih drv. ~9J| — 4162
WGT Išče se
sirota on begunko
Slovenbag stara 14—16 let, če mogoče boljše obitelji, k otroku v Slavonijo. Sprejem takoj, — za vojno dobo ostane v Slavoniji — potem na Štajerskem. Dopisi na gospo Pavlo Bregani, Ora-bovica, Slavonija. 4215
Tovarna slamnaliii izdelkov
priporoča gg. trgovcem in cenjen, občinstvu veliko zalogo:
različnih slamnatih.......šctaov
m „ torbic (cekarjev) „        „ predpražnikov
itd. 931
Cerar Franjo, tovarnar,
Stob, pošta Domžale.
vseh vrst za urade društva, trgovce itd
H tui
graver in izdelova-telj kaučnkovih štampilij
LJUBLJANA, Dvorski trg štev. 1.
r
8 vinarjev m
(za poštno dopisnico)
Vas stane moj katalog, ki se Vam pošlje na zahtevo zastonj.
Prva tovarna ur
JAN KONRAD,
c i. kr. dvorni založnik v Mostu (Brflx) St. 1957 (Češko). Nikljaste ali jeklene anker-ure K 26.—, 28.—, 30.—, bela kovina (gloria srebro) gol-dln ali jeklo remont, z dvojnim pokrovom K 35—, 40.—, 50.—, 60.—, Budilke K 16.—, 18.—, 20.—. 3 letno jamstvo. Pošilja se po povzetju. Zamena dovoljena ali denar nazaj. 736
Gorica
Stilna oL it. Z
T
Ljubljana
Stari trs Stev. 28.
M delavnica
Molka in ženska ftokolesa
j staro psrra stiki.
tali m pisalni stroji,
gramofoni.
Električne žepne svetUhe. Najboljše baterije.
Posebno nizka cena za preprodajalce.
sevalec klavirjev
Ljubljana, Wo!fo*sa ul. 12.
Srag*   Eciinč ~^RS2
specijalist
izvršuje vsa popravila
te stroke.
|h9
mi
bo samo
Vaša fkarlst
toda ne odlagajte! Zahtevajte takoj ponudbo na
29°|o kalijevo sol in 14°|u kajti it.
Poznejših naročit vsled težavnega uvoza ne bo mogoče izvršiti! — Pojasnila so Vam na razpolago! — Jamstvo
za kakovrst. 3969
Vinko Vabiž, velet ržec9
Žalec, Spodnje Štajersko.
1*
Za kritje streh naiboljSa, odbrana
EŠNAOPE
navadna (Biaerschuranz) in zarezana strelna (Strangfalz) lastnega izdelka se dobiva v :: izvrstni kakovosti in vsaki količini pri :: 3307
mOHUCH & BiCHLER,
tvornica glinastih izdelkov KARLOVAC. Izvoz in odirava dovoljena z dolenjsko železnico.
....  ...y.  ~y.jp- >
(Obi* var.)
žito.
Moj originalni ročni mila za žito z
masivnim hrastovim ali železnim okro-vjem, preddrobilnikom in polžem, fe-boren za debelo drobljenje ali fino mletje vsake vrste žita, preprosto pa stanovitno izvršen, z izmenljivimi mlev-nirai ploščami iz trjenega materijala in pri največji porabi skoro nepokonćljiv. Model 4 z ročko za mali obrat, teža 7 kg, K 120.—. Model 5 z ročnim zamašnjakom za večji obrat, okoH 12 kg, S IGO.—. Rezervne mlevne plošče E 8.— par. Masivna lesena ali Železna stojala s predalom Bt SO.— posebej. — RazpoSMja se z Dunaja proti vpošiljatvi K 20.— naprej, ostanek po povzetja. gT Generalno zastopstvo
Nax Bohnel, Dunaj VI.,
Margaretenstrasse 27, ftbt P17 tSS' Za preprodajalce«
Prospekti zastonj. 3075
Firma H. Persche
si usoja svojim cenjenim odjemalcem vljudno javiti, da ostane trgovina od 16. dO 31. avgusta
P"
Modni salon
t!
Pr'<30ro£am
niiiike:!
svilane klobuke in čepice
najnovejših oblik
Židovska ulica stev. 3. za dame in deklice
Dvorski trg 1,
Popravila se sprejemalo.
Žalni Holiekl vedno v zalciL
m m
T
za pogon s silo in z roko, dalje čistilne mlatiSnice najnovejše konstrukcije, čistilnike, trijerje, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za iito in sadje, gepelje, slamorez-nice, brzoparilnlke, kotle za Žganje, brane in pkige ter razne druge poljedelske stroje iz največjih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti, ima vedno na zalogi ~9JH
fPiP UlafS1' 23E°33 poljedelskih strojev m ¥ » rl 11581 v Ljubljani, Martinova cesta št 2.
Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših rnrrseh mlmnif pripravnih za vsako mletev. Dobra in najce* ruillri ii  IBlUVi nejia postrežba vsakemu zajamčena.
Kupi se večje 33
POSESTVO
v bližini Ljubljane ali sploh na Kranj->kem s celim živim in mrtvim fundusom. — Ponudbe je staviti na g. Ru-žička, Sodna nI. št. 2 v Izubijani.
Več vagonov
živega apna
ima naprodaj 4002
Valentin URBANCIC, Ljubljana.
Oddajajo se samo celi vagoni.
Fnikivdiil ie,sredstvo za p°-
IiUillJuU! mlajenje las, ki rdeče, svetle in sive lase in bradoutriJM temno pobarva. 1 steklenica s poH ml K 3*25
Rydyol
je roinati voda, Ki živo pordeči bleda lio. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45.
Naslov za naročila:
Jan. Meli. Enael - Drooerie.
Brno štev. 639, Moravsko.
Priporočamo krasne
plašče, jopice, krila, kostume, nočne kalje, perilo, modne predmete, športne klobuke in steznike. Zelo solidna tvrdka:
BLUZE
Za jesensko sezono
pobarva vsako blago za moške in damske obleke, kakor tudi cele, nerazparane obleke v poljubnih barvah v splošno zadovoljnost
m »emu mm
jesip SiMiHlM
verna: Poljenski nasip štev. 4. Podružnica: Selenbnrgova nlJlev. 3.
Postna naročila se tofoo imsujejo.
Vse vrste barv, suhih in oljnatih, mavec (gips), mastnec (Federweis$), strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski kiej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete ima še vedno v ::        zalogi tvrdka ::
A. ZANKL SINOVI, LJUBLJANA.
Ceniki se za čas vojske ne razpošiljajo.
M. Krištofič - Bučar
i^colfana, Stari trg 9. Lastna niša.
2632 Fine
otroške oblekce
bi in krstne oprave, bi
jos
modni atelje za gospode = LJUBLJANA =
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške« uradniške
=UN!F0RME=
po meri v najkrajšem Času.
lafProda se~W
Hotel-Pensicn „Kops"
l. Ropret na Bledu
z vso sobno in restavracijsko opravo. — V pritličju so prostori in kleti, primerne za mesarsko obrt, aH za zalogo piva. Natančnejša pojasnila daje 4169
Fraaz Ropret Rencti pri Kamniku
LE