KS POLJANE, NJENI PROBLEMI IN NJEN PRAZNIK
Kako graditi mostove med Ijudmi
»Glas krajanov nas vsekakor doseže, mi mu prlaluhnemo, ga posredujemo naprej, a kaj ko so odmevi redki,« je med drugim dejal Blaž Matekovič, predsednik krajevne konference SZDL na Poljanah, ko je bil govor o utripu krajevne skupnoati, o njenih problemih, o razreševanju le-teh in o Ijudeh, ki se vse prevečkrat potegnejo vase kotpolži v svoje hišice, čeprav so časi takšni, da bi se morali večkrat dobivati skupaj. V alogi /e namreč moč.
Krajevna skupnost naj bi bil pravi naslov za vse zadeve, ki za-devajo življenje v nekem kraju, četudi je tako raznolik in pester kakor so gosto naseljene Poljane.
»Na eni strani imamo okroglih pet tisoč stalnih prebivalcev, ki se vse bolj starajo, na drugi pa reko več kot deset tisoč mladih, ki se vsak dan pretaka skozi naše šole, nimamo pa jim kaj nuditi,« so po-tožili v krajevni skupnosti, ven-dar je takoj sledil kanček optimiz-ma, ker le računajo, da bo končno prišla na vrsto obljubljena mleč-na restavracija v novi stavbi ob Poljanski. Z njo naj bi mladi dobi-li primeren prostor za zdrav obrok, za srečanja, za zapolnitev časa, ko sicer nimajo kam.
Računajo dalje na dalje na lokal v Domu upokojencev, ki še zdaj prazno zeva na ulico, a bi ga tako nujno potrebovali.
»Da ne omenjamo nove trgovi-ne, po kateri krajani že dolgo na-ravnost hrepenijo. Pritiskajo na nas, mi na delegate, delegati na-prej,« je dodal Blaž Matekovič.
Vrsta problemov, tudi komu-nalni, se zadnje čase razrešujejo v stilu mačka miš, miš pšeničko, kajti denarja je po krajevnih skupnostih vse manj. Enako je z vplivom na razvoj, saj so tudi vreče sisov vse bolj mlahave.
»Mi smo naravnost tečni z dele-gatskimi vprašanji, a to dosti ne zaleže. Na ta način tudi podiramo mostove med Ijudmi, ki jih muko-ma ustvarjamo že desetletja,« je pripovedoval Blaž Matekovič, »občani se oglašajo, kadar so pri-zadeti. Kličejo, dvakrat, trikrat, a ko ugotovijo, da se nič ne pre-makne,  odnehajo  in  nas  odpi-
Clovek navadno trka.na vrata zato, da bi se odprla. Ce se ne, neha trkati.
»V krajevni skupnosti se še na-prej trudimo, da bi navezovali sti-ke med krajani z raznovrstnimi srečanji, a kaj, ko se marsikaj
ustavi le pri predlogu, ker ni de-naija.«
Taka so tradicionalna srečanja ob krajevnem prazniku, ko naj bi bila poudarjena skrb za starejše občane, katerih je vse več. Na Po-ljanah je na primer okrog 180 lju-di, starejših od osemdeset let. No, in te krajevna skupnost povabi vsako leto, medtem ko je letos že pod vprašanjem. Odpadlo je tudi srečanje pionirjev, ki so bili sicer povabljeni vsako leto. In to je škoda, kajti svet stoji na mladih in prav ti bi morali vedeti, kje je njihovo mesto, kaj počne krajev-na skupnost, kam naj se kasneje obračajo z vprašanji, predlogi, opozorili.
»In čas krize je pravšnji čas, da bi bili Ijudje več skupaj,« je dejal predsednik krajevne SZDL, češ če so ljudje že revni, naj vsaj ne bodo odtujeni in naj se zavedajo, da v tem niso sami.
A odtujenost se širi kot bolezen. Na Poljanah sicer imajo socialno komisijo, ki je dokaj delovna, tr-kajo na vest ljudi, naj gojijo so-sedske odnose, pozivajo šole, naj sodelujejo s krajem. Nekaj odme-va je, a to ni tisto, kar bi v krajevni skupnosti želeli tako, kakor se to dogaja ponekod na podeželju.
Ozadje je preveč črno, da bi se ljudje veselili življenja in si želeli, da bi bili več skupaj. Morda pa se nam bodo vremena le zjasnila. Upajmo, tudi upanje je nekaj, kar nas lahko združi.
Albina Adamič
Tako kot vsako leto je praznovala tudi letos krajevna skupnost Poljane 13. oktobra svoj krajevni praznik. Ta dan so si izbrali v poiasti-tev dogodka iz tasov okupirane Ljubljane, ko so leta 1942 italijanski okupatorji ustreiili v Ulici Stare pravde 24 talcev kto povratilni ukrep za likvidacijo na smrt obsojenepa bivjega bana dravske banovine dr. Marka Natlačena. Že na predvečer praznika so imeli ufcenci osnovne šole Tone TomSi* glasbeno prireditev v iolski avli. Naslednji dan se je v kulturnem centru na Poljanah sestala skup$Lina delegatov, na kateri so podelili krajevna priznanja in podpisali listino o prijatelistvu s pobratenimi krajevnimi skupnostmi SuSak-Center z Reke ter Sent-jant, Krmelj in Triišče. Takoj po slovesni seji je bila pred spomenibom talcev spominska slovesnost. Objavljamo pogovor s predsednikom kra-jevne konference SZDL Blazem Matekovi6em.