izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 630824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
Tednik
NOVI UST
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA Letna 40.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 45.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1793
TRST - ČETRTEK 25. JULIJA 1991
LET. XL.
Zadeva ni končana
Vzroki jugoslovanske krize in položaj
Prijatelj C(elso) M(acor) je v zadnji številki goriškega tednika Voce Isontina (20. t.m.) napisal uvodnik, ki ostro graja sklep goriškega pokrajinskega sveta glede rabe furlanskega in slovenskega jezika na Sejah izvoljenih demokratičnih teles in v odnosih med državljani in javno upravo. Pokrajinski svet je v svojem statutu krat-komalo določil, naj to vprašanje uredi rim-ski parlament. Pisec poudarja, da takšen Pilatovski sklep odklanja iz treh razlogov: I- dolžnost predstavnikov neposredno pri-zadetega prebivalstva bi bila nakazati parlamentu, kako naj se uredijo vprašanja narodne in jezikovne identitete, in ne obratno; 2. parlament je že tako na zatožni klo-' P% in sicer že od dneva, ko je postala ve-1 Ijavna republiška ustava (1-1. 48), saj od tedaj stalno odlaga izvedbo natančnih u-1 stavnih obvez; 3. goriški pokrajinski svet se dejansko hlapčevsko klanja oblasti in zapravlja bogato dediščino, ki jo za Goriško predstavlja njen kulturni in jezikovni Pluralizem.
Kar je prijatelj iz Gorice napisal v zve-2i s statutom tamkajšnjega pokrajinskega sveta, velja v bistvu za vse krajevne uprave na Tržaškem in Goriškem, kjer je italijanski element prevladujoč. Njegovi izvoljeni predstavniki niso namreč nikjer pokazali niti trohice kulturne širine, temveč s° se problema izogibali kot hudič križa, ali
ga skušali ignorirati oziroma se v nekaterih primerih celo barabsko ravnali.
Iz celotnega sestavka goriškega prijatelja pa je razvidno, da ga je sklep pokrajinskega sveta hudo prizadel, kar radi verjamemo, saj vemo, da je CM furlanski Pašnik, torej občutljiva duša, drugače pa lritelektualec evropske širine. Zato mu iz-rakamo vso svojo solidarnost.
Ker pa smo mi že dolgo cepljeni proti Nacionalističnim zablodam in boleznim, mu lahko sporočamo, kako smo prepričani, da ja na pravi poti, na poti, ki edina vodi v Prihodnost. Kulturni in jezikovni plurali-zarn ima prihodnost, ker po eni strani zastavlja enakopravnost vseh in vsakogar 171 torej jamči miren razvoj, po drugi stra-Ni pa predstavlja bogastvo, od katerega niore vsakdo imeti le korist.
Ce se le ozremo v bližnjo preteklost, rnoremo ugotoviti, kam so Italijo in njegov Narod pripeljale nacionalistične in šovini-stiČne blodnje z viškom v dučejevem im-terializmu. Vse to je, kot znano, prived-0 Italijo do pariške mirovne pogodbe le-ta 1947 in do Osima leta 1975, ki ga neka-eri ljudje kratkega spomina zdaj tako obli. L.
Nedavna vojna v Sloveniji je svetu nudila edinstveno priložnost, da se je seznanil z resnico o tej novonastajajoči državi, ob nekaterih odmevih na Zahodu, mestoma tudi na italijanski televiziji, pa je bilo opaziti, da dogajanje v Jugoslaviji še vedno motrijo iz beograjskega zornega kota. Le tako si lahko namreč pojasnjujemo poenostavljene razlage sporov med jugoslo vanskimi republikami, kot da gre pri njih za neke zastarele etnične ali jezikovne konflikte. Poznavajoč zapleteno nacionalno strukturo tega prostora, prav tako različne civilizacijske, kulturne in verske tradicije, ki se tu prepletajo, pa je jasno, da gre pri spremembah na tem ozemlju, zlasti še po Titovi smrti, za nekaj več.
Kakor je znano, so se v večini jugoslovanskih republik po lanskih prvih povojnih svobodnih parlamentarnih volitvah krepko uveljavile nekomunistične sile, ki si prizadevajo opraviti z vsemi usedlinami realnega socializma, zlasti s plansko vodenim gospodarstvom in družbeno lastnino, medtem ko so v Srbiji in Črni gori ostale na oblasti stare komunistične sile, nekoliko preoblečene sicer, če upoštevamo, da se je nekdanja Zveza komunistov v Srbiji preimenovala v socialistično stranko. Formalno v Jugoslaviji še vedno velja ustava iz leta 1974, na osnovi katere deluje tudi osemčlansko zvezno predsedstvo, vendar je ohlapna federativna ureditev, ki jo je le-ta uvedla, že nekaj let
cilj sistematičnih napadov in gonje srbskih nacionalističnih krogov, ki se jim je zadnje čase odkrito pridružil tudi vrh Jugoslovanske armade. Te politične sile namreč trdijo, da je v Jugoslaviji vseh nesreč kriva prav konfederalizacija, ki jo je de facto uresničila ta ustava. V njej je namreč močno poudarjena suverenost republik, uvedla pa je tudi primat republiške zakonodaje nad zvezno, kar je kasneje na pritisk velesrbskih krogov sicer bilo ukinjeno. Poznano je tudi, da je republika Srbija po prevladi Miloševiča in njegove koncepcije »reševanja« nacionalnega vprašanja dejansko ukinila avtonomijo Vojvodino in Kosova, po ustavi iz leta 1974 kon-cututivnih členov federacije, a kljub temu obdržala v zveznem predsedstvu tri glasove, poleg zastopnika ožje Srbije še po enega predstavnika Vojvodine in Kosova. Tako se dogaja, da ta naj večja jugoslovanska republika s pomočjo četrtega glasu, ponavadi Črne gore, lahko blokira vsak sklep predsedstva oz. uveljavlja s pomočjo še drugih zaveznikov svojo voljo. Nastal je tako nemogoč ustavnopravni položaj, kjer sklepi, ki globoko posegajo v usodo posamičnih jugoslovanskih republik, niso več plod konsenza, kakor bi po zdravi pameti pričakovali pri kolektivnem vrhovnem organu oblasti in hkrati vrhovnem poveljniku armade, ampak so le-ti posledica tre-
M. V.
dalje na 2. strani ■
dalje na 5. strani ■
Manifestacija Ssk v Čedadu
RADIO TRST A
Vzroki jugoslovanske krize...
£1 NEDELJA, 29. julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Ko zorijo jagode« (Branka Jurca - Ivan Buzečan); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po že'jah:
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Boris Kobal in Sergej Verč: »Satirični kabaret 1991«; 15.00 Poslušali bosote; 16.00 Počitniški rendez-vous; 17.00 Boris Pahor: »V labirintu«, roman; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
HK PONEDELJEK, 29. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; 9.00 Otroški kotiček: »Glasbeni vrtiljak«; 9.30 Axel Munthe: »San Michele«, rc-man; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenska lahka glasba; 12.40 Naši zbori: mešani zbor tandrež vodi Valentina Pavio; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in ku'-turna kronika; 18.00 Slovenski film v Gorici: pc-vratek nazaj; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
ES TOREK, 30. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.25 Koledar; 8.C0 Poročila in deželna kronika; 8.10 Absalomova pripoved; 8.40 Orkestralna glasba; 9.00 Musical; 9 30 Axel Munthe: »San Michele«, roman; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenska lahka glasba; 12.00 »Namaste, Sagarmata« (Dušan Jelinčič); i
12.40 Godbe na pihala; 13.00 Opoldanski radijski 1 dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in1 deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; I
18.00 Vladimir Jurc: Slovensko pismo; 19.00 Ve-1 černi radijski dnevnik.	'
■ SREDA, 31. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnev- j nik; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.25 Koledar; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Axel Munthe: »San Michele«, roman; 10.00 Poročila in oregled tiska; |
12.40 Zenska komorna skupina Cappella civica; j
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in j deželna kronika; 16.00 Dvojezičnost in identiteta; j
17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Jugosls-! vija po letu '45; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 1. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Literarne podobe: Zgodbe o revijah; 9.30 Axel Munthe: »San Michele«, roman; 10.00 Poročila in pregled tiska; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 1 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kroni-! ka; 16.00 Spomini Henrika Tume; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.09 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 2. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Axel ! Munthe: »San Michele«, roman; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Nazaj k naravi; 12.40 Oktet Vrtnica iz Nove Gorice; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Doživljati rojstvo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Hi SOBOTA, 3. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radrski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 Otroški kotiček. Ela Peroci: »Muca copatarica«; 9.30 Axel Munthe: »San Michele«, roman; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu. Godalni kvartet Glasbene matice; 12.00 Muzeji pri nas; 12 40 Z naših festivalov; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Drobtinice (Jelka Cvelbar);
K3 nadaljevanje iz 1. strani
nutnega razmerja sil v jugoslovanskem prostoru.
V tej državi sta se tako uveljavili dve koncepciji reševanja jugoslovanske krize, ki pa sta si diametralno nasprotni. Po prvi, ki prevladuje zlasti v nekomunističnih republikah, tj. Sloveniji, na Hrvaškem, v( Bosni in Hercegovini in Makedoniji, je po-: trebno najprej opredeliti državnost in suverenost republik, ki bi nato morda sklenile pogodbo o konfederaciji ali nekakšni zvezi držav, saj bi to pomenilo, da bi republike vzele usodo v svoje roke, za fi-> nančne potrebe centralnih vsedržavnih organov pa bi prispevale s kotizacijami vsaka posamič v skladu z gospodarsko moči o. Pristojnisti zveznih organov bi seveda bile tolikšne, kolikor bi jim jih republike prepustile. Tak načrt pa seveda ne ustreza Beogradu, kjer se je v povojnem času razrasla velikanska birokracija, prav tako pa ne Jugoslovanski armadi, v kateri prevladuje srbski oficirski kader. Srbsko-črno-gorski lobby se je prav tako polastil tiskovne agencije Tanjug in ima prevladujoč vpliv v jugoslovanski diplomaciji, ki v tujini deluje povsem v skladu z velesrbskimi interesi. Srbsko vodstvo namreč trdi, da ima srbski narod pravico živeti v eni državi, to stališče pa seveda zelo otežuje' uveljavljanje državnosti Hrvaške ter Bos-j ne in Hercegovine, kjer je v obeh repu-j blikah močno prisotno tudi avtohtono srb-j sko prebivalstvo.
Upoštevaje ta dejstva in zapleteno! stvarnost je zato povsem razumljiva za-j skrbljenost predstavnikov Hrvaške ter j Bosne in Hercegovine v zvezi s sklepom jugoslovanskega državnega predsedstva,: da iz Slovenije umakne večino enot Jugoslovanske armade. To kolektivno telo se je o tem odločilo na predlog slovenskega predstavnika Janeza Drnovška, zanimivo pa je, da je podoben predlog na predsedstvo prinesel tudi zastopnik Jugoslovanske armade. Rezultat glasovanja je bil 6:2, s tem, da je bil Hrvat Stipe Mesič proti, predstavnik BiH Bogič Bogičevič pa se jej vzdržal. Zelo važen je tudi sklep, sprejet na isti seji, da bodo na ozemlju republike! Slovenije državno mejo z Italijo, Avstrijo;
in Madžarsko varovale slovenske oblasti, kar dejansko pomeni popravek ene od določb brionske deklaracije; le-ta terja, da se na državnih mejah povrne stanje izpred 26. junija letos in predvideva povratek JA na slovenske meje. Kakor je znano, pa je med nedavno vojno slovenska teritorialna obramba zasedla tudi večino obmejnih stražnic, zato pomeni tozadevni sklep jugoslovanskega kolektivnega predsedstva svojevrstno priznanje slovenske državnosti. Kakorkoli že, na vseh mejnih prehodih v Sloveniji odslej vihrajo slovenske zastave, prav tako na obmejnih stražnicah kar gotovo pomeni enega od naj večjih u-spehov slovenske politike.
Zelo zaskrbljujoč pa je položaj na Hrvaškem, zlasti v narodno mešani Krajini in vzhodni Slavoniji, kjer srbski teroristi napadajo hrvaške vasi. Hrvaška policija in narodna garda se jim sicer upirata, nato ponavadi pride do intervencije Jugoslovanske armade, ki pristransko izenačuje srbske teroriste in uradne oborožene sile republike Hrvaške, posamične armadne e-note pa se celo odkrito postavljajo na čet-niško stran. Očitno postaja, da bo v kratkem prišlo do korenitih preurejanj jugoslovanskega prostora, v tej luči je treba zato razumeti tudi sklep o umiku enot Jugoslovanske armade z ozemlja Slovenije na področje Bosne in Hercegovine ter Srbije. To pomeni hkrati premestitev materialnih sredstev velike denarne vrednosti, kar objektivno krepi srbske pozicije v pogajanjih o bodočih jugoslovanskih razmerjih.
Slovenija je v zadnji vojni dosegla pomembne uspehe, zlasti je potrebno podčrtati vojaško in diplomatsko zmago, saj je sedaj upoštevana kot mednarodni subjekt, a se zdi, da bo svojo samostojnost in razdružitev plačala na gospodarskem področju. V trenutku, ko pišemo, Beograd še ni dal dovoljenja za odprtje slovenskih letališč, Slovenija je izključena iz jugoslovanskega monetarnega sistema, turistična sezona je ovirana oz. skoraj uničena, nadaljujejo se bojkoti gospodarskih povezav med Srbijo in Slovenijo oz. plenjenje slovenskega premoženja v tej republiki, zlasti tam delujočih podjetij.
GRADIJO NA PESKU
17.00	Poročila in kulturna kronika; 18.00 Boris Ko-
bal in Sergej Verč: »Satirični kabaret 1991«; Večerni radijski dnevnik.
19.00 s
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Ivo Jevnikar, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vrša j.
Oglasi: Publiest d.z.z.; Trst, ul. Montecchi 6; tel. 040/7796611.
Tisk: Tiskarna Graphart, Trst, ulica Ros-setti 14, tel. 040/772151.
Prireditev, ki je v teku v Čedadu in so ji dali ime Mittelfest, s čimer so očitno škilili na Srednjo Evropo, bi po našem sploh ne zaslužila, da bi jo v našem listu omenjali. Ne glede na to, da so prireditelji naš list kratkomalo prezrli in bi jim N L povsem upravičeno vrnil »milo za drago«, smo naravnost ogorčeni nad dejstvom, da so organizatorji prezrli kulturo enega izmed narodov Srednje Evrope, to je slovenskega naroda, katerega pripadniki kot avtohtona narodna manjšina živijo v Furlaniji Julijski krajini.
Če naj bo to zunanji izraz oziroma o-draz kulturne stvarnosti v Mittelevropi, ki zadobiva z De Michelisovo pentagonalo tudi političen prizvok, naj prireditelji in njihovi takšni ali drugačni mentorji vedo, da kot Slovenci vse to odločno odklanjamo.
Takšna zgradba je zidana na pesku in kratkomalo nima prihodnosti, ker ni vraščena v stvarnost. Ne gre za znak nestrpnosti, temveč za protest proti grobemu zapostavljanju in omalovaževanju naše kulture in za opomin, naj se ne na široko zapravljajo velika denarna sredstva za obujanje nekih mitov iz preteklosti, medteiu ko se hote in načrtno zapirajo oči ter mašijo ušesa pred zahtevami po priznanju temeljnih pravic majhnih narodov in narodnih manjšin. Med temi klici in zahtevami so tudi naše.
Glede na to, kar smo pravkar nap:sa’i> ima še poseben pomen pobuda Mladinske sekcije Ssk, ki je bila na uradnem odprt’ U prireditve v petek, 19. t.m., prisotna v Čedadu s svojim transparentom z zahtevo p° priznanju slovenske države.
Osimo buri
V »Piccolu« je bil 18. t.m. na celi tretji strani objavljen obširen povzetek okrogle mize o Osimskih sporazumih, ki jo je organiziral omenjeni tržaški dnevnik. Pri okrogli mizi so sodelovali vidni tržaški politiki, kot na primer predstavnik Krščanske demokracije Dario Locchi, socialist Gianfranco Carbone, predstavnik Demokratične stranke levice (bivše KPI) Ugo Poli, misovec Sergio Giacomelli in predstavnik Liste za Trst Gianfranco Gambas-sini. Prisoten je bil tudi Tito Favaretto, direktor Inštituta za raziskovanje in dokumentacijo Evropske skupnosti in Vzhodno Evrope (Istituto di studi e documenta-zione delFEuropa comunitaria e 1’Europa orientale — Isdee).
Večina prisotnih politikov ni pravzaprav postavljala pod vprašaj veljavnosti Osimskih sporazumov glede njihove politične vsebine, se pravi glede določitve obstoječih meja med Jugoslavijo (oziroma Slovenijo in Hrvaško) ter Italijo, vendar so vsi soglašali v tem, da bo treba ekonomsko plat sporazumov temeljito predelati, v skladu pač z velikimi spremembami, ki jih je v zadnjih letih doživela Jugoslavija in vsa Vzhodna Evropa. V tem smislu je zlasti govoril Favaretto, ki je o-Pozarjal, da si morajo italijanski gospodarstveniki in podjetniki zagotoviti primeren delež pri gospodarski obnovi Slovenije in Hrvaške, saj ti dve republiki ležita na za Italiio strateško zelo pomembni osi Trst — Hudimpešta.
O reviziji Osimskih sporazumov tudi glede italijanske vzhodne meje pa sta go-vorila član novofašističnega MSI Giacomelli in delno tudi listar Gambassini. Zelo vehementen v svojih zahtevah po Istri, Reki in Dalmaciji je bil seveda Giacomelli- Po svoje zanimivi so bili argumenti, s katerimi je podpiral te svoje zahteve. Najprej je poudaril, kako je Italija aprila 1941 napadla Jugoslavijo, potem ko so srbski Pnčisti vrgli »neko jugoslovansko vlado«, y kateri je »prevladoval hrvaški element« m ki je pristopila k trojnemu paktu. Ob Puču, ki je obenem pomenil prestop Jugoslavije na angleško stran, je Italija mc-
v zgodovini »podkovani« nostalgik, da je za Italijo pravzaprav neveljavna že mirovna pogodba iz leta 1947, kaj šele Osimski sporazumi. Zato Istra, Reka in Dalmacija pripadajo »Italijanskemu polotoku« in s tem naj bi se strinjali tudi Srbi, zaključuje Giacomelli. Verjetno je pri tem mislil na izjave srbskega zunanjega ministra, ki se je med svojim nedavnim obiskom v Rimu med drugim sestal z vsedržavnim tajnikom MSI Finijem in z njim načel to vprašanje.)
Tem nemogočim trditvam sta ugovarjala bivši komunist Poli in bolj živahno socialist Carbone, vendar je Giacomelli vztrajno ponavljal svoje. »Piccolov« moderator mu je v nadaljevanju še priskočil na pomoč, s tem da je prisotne opozoril na neko nedavno izjavo ljubljanskega podžupana Verbovška, v kateri naj bi bilo rečeno, da bo Slovenija ob priznanju osamosvojitve voljna razpravljati o vsem, tudi o ozemlju, ki je nekoč pripadalo Italiji. Nekateri izmed diskutantov, v prvi vrsti jasno Giacomelli, so to izjavo razumeli kot pripravljenost Slovenije, da izroči Italiji slovensko Istro, če že ne celotno Primor-
sko. Upati je, da se ljubljanski podžupan le ni toliko spozabil ali da so njegove besede napačno tolmačili.
Vsekakor pa je že skrajni čas, da bi se nekateri krogi v Italiji in zlasti v naši deželi ter še posebej v Trstu končno zavedli, da se tistemu, ki danes postavlja pod vprašaj obstoj državnih mej, kakršne so izšle iz 2. svetovne vojne, utegne tako ravnanje maščevati in postati pravi pravcati bumerang. V primeru namreč, da bi se revizionistične težnje preveč razbohotile, bi tudi Italija morala biti pripravljena na začetek razprave o svojih sedanjih mejah tako na severovzhodu kot na severu (Bren-ner) in na severozahodu (Aosta). Zato je diskusija o teh problemih v bistvu jalova in služi le nizkim strankarskim koristim najbolj nazadnjaških sil v italijanskem političnem življenju. Lahko pa te govorice o ozemeljskih zahtevah, ki se neprestanoma ponavljajo v nekaterih časopisih, kot je na primer »II Piccolo«, povzročijo Italiji samo škodo, saj naravnost pehajo severni jugoslovanski republiki v avstrijsko in nemško naročje.
V ostalem pa ima Italija kopico drugih silno hudih skrbi, saj je na primer znano, da država ne izvaja svoje oblasti v kar treh deželah na jugu, kjer dejansko vedri
dalje na 8. strani ■
O večerni uri...
KLIČITE ŠTEVILKO: 001/2024561111
Ta je pravilna telefonska številka urada za informacije pri vladi v Wa-shingtonu, in ne tista, ki smo jo pomotoma navedli v prejšnjem NL. Izrazite na ta način solidarnost samostojni Sloveniji in zahtevajte priznanje od ZDA!
ryla poseči, da bi pomagala svojim »zaveznikom Hrvatom«. Hrvatje in Italijani so Se Potem, tako trdi Giacomelli, borili na lsti strani in bili skupno poraženi. Ob kon-nu vojne pa, ko je Jugoslavija zopet pridobila svojo ozemeljsko celovitost, sta bi-n Istra in Reka po nekem ironičnem naključju priključeni ravno tisti Hrvaški, ki I® bila med vojno poražena kot Italija. U-P°števajoč ta dejstva in tudi dejstvo, da ngoslavije (skoraj) ni več, ugotavlja ta
(Novara, konec junija) Pesem, ki je med primorskimi Slovenci skoraj ponarodela zaradi dveh bistvenih elementov. Prvi je bogata in globoka vsebina drobne Jenkove poezije, ki tako posrečeno poje o bratskih čustvih našega ljudstva do južnoslovanskih narodov. Drugi element pa je čudovita Vodopivčeva melodična obdelava besedila, ki z liričnim občutjem glasbeno podoživlja pesniško vsebino. Pesem so naši pevski zbori navdušeno prepevali in jo še vedno pojejo. Posebno močno je pesem odmevala v časih hudega narodnostnega preganjanja, ko je prav naša slovenska pesem vlivala pogum in upanje na boljšo bodočnost.
... stal sem poleg Save ... nadaljuje naš lirski pesnik Sorškega polja in nežnih občutij. Preko pesnikovih klenih verzov slovenski človek sporoča Savinim valovom naša čustva do južnih Slovanov in jim govori o bratski povezanosti. In val mu pravi ... grem na južne kraje — grem med tvoje brate ... Res je v času nastanka .Jenkove poezije med slovenskim izobražen-stvom, pa tudi že med širšimi plastmi prevladovalo romantično vseslovanstvo. s tem je tudi začela rasti jugoslovanska ideja. To posebej v drugi polovici 19. stoletja. In' če je že prej Prešeren napovedal Slovanom ] velik razvoj (Največ sveta otrokom sliši Slave), sta kasneje tudi Gregorčič in Aškerc rada segala po tematiki južnoslovanske vsebine o hajdukih, Črnogorkah itd. Vse to je gotovo tudi botrovalo tej lepi pesmi. In dejansko smo šli Slovenci potem na pot zedinjenja južnih Slovanov tudi v političnem smislu. Pesnik nato toplo naroča zelenemu valu Save
...srčno jih pozdravi... tako v mogoč-1 nih zaključnih akordih poje priljubljena pesem in izzveni kot oda bratstvu med juž- \
nimi Slovani. Zgodovina je nato pripeljala do skupne države z vsem dobrim in slabim, ki so ga nato jugoslovanski narodi doživeli in spoznali.
Današnji tragični dogodki gotovo ne morejo izbrisati naše polpreteklosti oziroma preteklosti. Prav tako ne bodo mogli vreči v pozabo te lepe pesmi zborovske skladbe in vsega, kar nam ta pomeni. Brezumnost beograjskih generalov tu le še enkrat zavrže Heglovo tezo o tem, da je vse, kar je stvarno, tudi umno. Zgodovinski paradoksi se na žalost ponavljajo. V letih 1918 in naprej smo Slovenci (in Hrvati) videli rešitev naše narodne samobitnosti v združitvi s kraljevino Srbijo. Danes, leta 1991, vidijo Slovenci svojo rešitev v odcepitvi od Srbije in približanju Evropi in specifično srednjeevropski stvarnosti, ki se je nekoč sicer enačila z germansko hegemonstično vizijo. Tu ne gre za obsodbo narodov kot takih, tudi srbskega ne. Gre za odločno obsodbo velikosrbske politične ideje, ki z Miloševičevo kratkovidno in pogubno politiko ruši možnost vsakršne širše jugoslovanske rešitve.
Da zaključim spet z Jenkovo-Vodopiv-čevo pesmijo. Zaradi vseh prejšnjih motivacij tudi ni verjetno, da bi današnja slovenska oblast tega dela, bisera slovenske zborovske literature, dala na indeks, kot je v povojnem času to naredila izraelska država s skladbami Riharda Wagnerja in Riharda Straussa, ki sta bila obdolžena nacističnega prizvoka in (v Straussovem primeru) tudi sodelovanja z režimom. Slovenci pa smo take ali drugačne »sežige« knjig že poznali od Hrenove protireformacijske vneme vse do danes, do konca prejšnjega režima. In prav naš Vodopivec bi si tega res ne zaslužil...!
a. b.
Prvi študijski	d
V našem slovenskem zamejskem prostoru doslej še ni prišlo do organizacije takšnega mladinskega srečanja. Kdaj ste se začeli ukvarjati s tem načrtom?
Člani Mladinskega odbora pri Slovenski prosveti smo že nekaj let razmišljali o takem načrtu. Res je, da so se študijskih dni »Draga« doslej udeleževali tudi mladi, čutili pa smo potrebo, da bi nekaj podobnega priredili izključno za mladino. Letos smo se odločili, da ta načrt uresničimo.
Kateri so cilji te prireditve?
Naš cilj je predvsem spoznavanje s slovenskimi sovrstniki od vsepovsod ter iz menjava vsakovrstnih izkušenj in informacij, ki nam bodo koristne tudi pri našem bodočem delovanju.
Ste že izdelali natančen program za to srečanje?
Spored je v glavnem že izdelan. Imeli bomo tri predavanja, nekaj kulturnih točk, precej časa pa bomo posvetili tudi družabnosti, saj je vendar ta prireditev namenjena mladim. Naše srečanje se bo začelo v j sredo, 28. avgusta, prav z družabnim večerom, ki je potreben predvsem zato, da, se udeleženci spoznajo med sabo. Nasled-j njega dne dopoldne pa bo na vrsti razgo-; vor z naslovom: »Osebnosti pod drobno- ’ gledom«. Povabili smo tri javne delavce,! dva iz Slovenije, enega pa iz Argentine. Njihova imena bomo sporočili kasneje, ko bodo potrdili svojo prisotnost. Gostje bodo opisali svojo dejavnost, poklicno, dru-| žinsko in življenjsko pot, pa tudi svoje poglede na aktualno dogajanje. Večji del sre-l Čanja bo posvečen debati z udeleženci. Popoldne pa bo predavanje o mehanizmih in dinamiki demokracije. Govoril bo sociolog iz Ljubljane dr. Veljko Rus. V petek do-i poldne pa bo duhovnik iz Maribora Ivan1 Štuhec govoril o novi Evropi, o propadu komunizma na Vzhodu in liberalizma na Zahodu v luči papeške enciklike »Cente-simus annus«. Istega dne popoldne pa se bo v Finžgarjevem domu na Opčinah že pričela »Draga«. Povedati bi še želela, da bomo imeli po vsakem predavanju tudi razgovore po skupinah.
Komu je to srečanje namenjeno?
Namenjeno je vsem mladim Slovencem iz Trsta, Gorice, Koroške, Slovenije in tu-
di iz zdomstva. Nekateri argentinski Slovenci so se na primer že prijavili. Želela pa bi poudariti, da so na to prireditev vabljeni prav vsi mladi, ne glede na osebno politično prepričanje.
Kaj si prireditelji predvsem pričakujete od teh prvih mladinskih študijskih dni?
Predvsem upamo, da bomo navezali čimveč prijateljskih vezi s svojimi sovrstniki iz zamejstva, zdomstva in matice ter da bi v bodoče prišlo do rednega sodelovanja med nami. Želimo si tudi, da bi to naše srečanje postalo tradicija. (hj)
LADJEDELNICA IZ KRIZE?
Kaže, da se ladjedelnica v Tržiču počasi prebija iz hude krize, ki je v osen:* desetih letih zajela celotni sektor. Predsednik družbe Fincantieri je namreč ob predaji sanjske ladje Regal Princess angleški družbi P & O povedal, da se bodo v! tržiški ladjedelnici v kratkem začela dela za tri nove ladje za križarjenje, in sicer za družbo Carnival Cruise Lines. Dve ladji pa bodo izdelali v Margheri. Vrednost ce-
Manifestacija Ssk v Čedadu
Osebnosti, ki so se v petek, 19. julija, udeležile festivala kultur srednje Evrope Mittelfest v Čedadu, niso mogle mimo velikega transparenta z napisom »Riconoscimento e solidarieta alla Slovenia indipendente« — »Samostojna Slovenija«. Nosili so ga mladinski predstavniki Slovenske skupnosti, ki je prav na dan odprtja Mittel-festa organizirala v Čedadu manifestacijo v podporo osamosvojitvi Slovenije. Mladinci so delili dvojezične letake z naslednjim besedilom: »Slovenska skupnost zahteva, da italijanska vlada in mednarodna skupnost priznata samostojno Slovenijo! Branimo demokracijo in samoodločbo v Evropi proti vojaški agresiji, totalitarizmu in zatiranju! Branimo mir proti nasilju! Branimo pravice manjšin za mir in sožitje!«
Manifestacija je uspela, saj se je je udeležilo lepo število članov Ssk s Tržaškega in Goriškega. Med njimi je bilo veliko mladih obrazov. Udeleženci so za shod v Čedadu izbrali »strateško« točko. Postavili so se namreč prav na najbolj prometno ulico, tik pred glavnim trgom, kjer je bila otvoritvena slovesnost Mittel-festa. Politični, kulturni in gospodarski predstavniki držav Pentagonale — med katerimi tudi italijanski zunanji minister De Michelis — so torej morali mimo njih. S predstavniki Ssk se je za trenutek ustavil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki so ga udeleženci manifestacije pozdravili s toplim aplavzom.
SSk proučila pomemben zakonski osnutek deželne vlade
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na seji 20. julija v Nabrežini podrobno obravnavalo zakonski osnutek deželnega odbora Furlanije-Julijslce krajine za posege v korist kulturnih in umetniških potreb slovenske manjšine na podlagi določil in sredstev vsedržavnega zakona o obmejnih področjih. Vsebino predlaganih dolo-; čil je predstavil deželni svetovalec Brezigar, v razpravo pa so se vključili vsi prisotni. Ob koncu je bilo izdelano stališče, po katerem bi bilo treba besedilo v nekaterih delih dopolniti, ven- J dar je za nadaljnji razvoj organiziranega kulturnega življenja naše skupnosti nujno, da pride1 čimprej do odobritve zakona in sprostitve sredstev, ki jih državni proračuni že več let namenjajo slovenski manjšini.
Deželno tajništvo Ssk je pozitivno ocenilo do-' sežek svojega deželnega svetovalca, po katerem je deželni svet pooblastil deželno upravo, da je na podlagi novih vsedržavnih določil med konstitutivnimi člani Slovenskega stalnega gledali- j šča. Z zaskrbljenostjo pa je komentiralo neka- j tere politične poteze, ki težijo k odložitvi spre-: jetja zakona o razvoju Krasa.
Na seji, ki jo je vodil deželni tajnik Ssk Ivo Jevnikar, so obravnavali tudi položaj v Sloveniji. Stranka se je s pismom obrnila na veleposlanika Združenih držav v Italiji Petra Sec-chio in mu predstavila svoje poglede na ameriško stališče do slovenskega osamosvajanja. Prosila ga je, da jih posreduje svoji vladi z željo, da opusti negativni pristop in prizna novo slovensko državo.
Slovenska skupnost se je tudi obrnila na vsedržavne tajnike strank večine, s katerimi sodeluje v deželni koaliciji. Predlagala jim je, da bi sprejeli delegacijo Ssk za razgovor o tem, ka-
ko pomagati Republiki Sloveniji v času moratorija, zlasti pa o nujnosti priznanja nove države, saj je to jamstvo proti možnim ponovnim agresijam in pa za enakopravno dogovarjanje o prihodnjih odnosih na sedanjem jugoslovanskem področju.
Prvi se je odzval na vabilo in predlagal srečanje v Rimu vsedržavni tajnik liberalne stranke posl. Altissimo.
V zvezi s srečanji z visokimi italijanskimi predstavniki je Slovenska skupnost ožigosala dejstvo, da se italijanski predsednik Cossiga in zunanji minister De Michelis ob obisku v Čedadu nista odzvala prošnji vseh komponent Slovencev v Italiji, zbranih v Solidarnostnem odboru za Slovenijo, da bi sprejela skupno zastopstvo za razgovor o Sloveniji. De Michelis je v kratkem času prejel že drugo prošnjo vseh komponent slovenske manjšine in ni odgovoril, P°" leg tega pa je ob obisku v Čedadu in MajanU ponovil negativna stališča do slovenske osamosvojitve kot tudi do odprtih stališč deželnega sveta in odbora. Da je ob tem sprejel delegacijo SKGZ, je po mnenju Ssk stvar okusa obeh strani, kot je stvar okusa dnevnega glasila SKGZ> da je srečanju dalo velik poudarek, kot da ho minister rešil globalni zaščitni zakon, zameglilo pa De Michelisova stališča o Sloveniji. Glasilo pa je, recimo, šele na zahtevo Ssk, »opazilo«, da so visoki predstavniki Ssk, mladinci in drugi somišljeniki tiho in omikano manifestirali v Čedadu ob odprtju Mittelfesta. Ob mimohodu oblasti iz več držav so razvili transparent, ki ie zahteval mednarodno priznanje in solidarnost za republiko Slovenijo. Ko je šel mimo predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan, je skupin0 manifestantov prisrčno nagovoril ...
Od srede, 28., do petka, 30. avgusta, bo v, Finžgarjevem domu na Opčinah potekala zanimiva mladinska prire- j ditev z naslovom: »Slo-! venski Diogen po evrop- j skem Babilonu«. Gre za srečanje, ki je v marsičem podobno študijskim
dnevom »Draga«, razli-Manica Maver ,	. _	.
ka pa je v tem, da je
namenjeno izključno mladim. Zamisel za to prireditev se je porodila v vrstah Mladinskega odbora pri Slovenski prosveti, udeležilo pa naj bi se je okrog 150 oseb iz Slovenije, zamejstva j in zdomstva. O poteku, sporedu in pomenu te I prireditve smo se pogovorili z univerzitetno' študentko Manico Maver, ki je članica Mladinskega odbora pri Slovenski prosveti.
Tudi za Slovenske goriške skavte nastopil čas taborov
Tudi Slovenski goriški skavti so se v Preteklih dneh z nahrbtniki na ramah odpravili na težko pričakovane poletne tabore, tako kot njihovi tržaški »kolegi«, o katerih smo poročali v prejšnji številki našega tednika. Udeleženci prvega tabora so se že vrnili domov, ostala dva tabora pa se bosta zaključila to nedeljo.
Skavtski načelnik in klanovodja z Goriškega Mauro Leban je predvsem poudaril, da imajo vsi tabori dve vodji; eden je moškega, drugi pa ženskega spola, kar je, kot kaže, pedagoško bolj učinkovito. »Na Goriškem,« pravi Leban, »smo to Prakso uvedli že pred nekaj leti. Povedati nioram, da sta moški in ženski lik med seboj popolnoma enakovredna, kar zadeva Praktično delo. Razlika je le v tem, da je samo eden od njiju tudi pravno odgovoren. Prisotnost moškega in ženskega lika na taborih sodi v širšo metodološko izbiro. Skavtska organizacija ima namreč predvsem vzgojne naloge. Enakovredno mora vzgajati tako fante kot dekleta v zrele, samostojne, celostne in krščanske osebe,
so kot take sposobne svobodne in odgovorne izbire. Prav zaradi tega sta potrebna dva lika ...«
Na Goriškem je bil prvi na vrsti skavtski potovalni tabor za novince roverjev in Popotnic stare okrog 17 let. Začel se je v nedeljo, 14. t.m., zaključil pa se je v ponedeljek, 22. julija. 16 udeležencev je »Prepešačilo« dolino Dunje, Zajzero in Mrzlo vodo za Višarjami, nato pa so se skavti odpravili še v Raibelj, Nevejsko sedlo, do koče Gilberti in so svojo pot Zaključili v Reziji. Tabor sta vodila Luci-| jan Čevdek in Marija Sijanec.
Tabor izvidnikov in vodnic se je začel v ponedeljek, 15. julija, zaključil pa se bo
nedeljo, 28. t.m. Udeležilo se ga je 65 članov, starih od 11 do 16 let. Svoje šotore; s° mladi goriški skavti postavili v Reziii.1 Rodilna tema tega tabora, je povedal Mau-
ro Leban, je predvsem odkrivanje — sebe, drugih, narave in Boga. Člani bodo delali predvsem po vodih, ki so osnovne vzgojne celice izvidnikov in vodnic. V vsakem vodu je od 6 do 9 oseb in so med seboj precej samostojni, tudi kar zadeva kuhinjo. Program tega tabora se prav tako izvaja po vodih, kar je za člane zelo spodbujajoče, saj pride do izraza tudi tekmovalnost, seveda v pozitivnem pomenu besede. Tabor izvidnikov in vodnic bosta vodila Matjaž Terčič in Mirjam Černič, duhovni vodja pa bo Milan Zust.
Naj mlajši skavti, stari od 8 do 11 let, so odpotovali na tabor v nedeljo, 21. t.m., domov pa se bodo vrnili to nedeljo. Okrog 30 otrok bosta vodila Simon Špacapan in Loredana Peteani. Taborili bodo v Zabni-cah, predviden pa je tudi izlet na Višarje. Volčiči in volkuljice, kot se na Goriškem imenujejo najmanjše članice slovenske zamejske skavtske organizacije, bodo preživeli nepozaben teden kot »Aliča v čudežni deželi«. Ves tabor bo namreč potekal po vsebini te, ene najbolj znanih pravljic za otroke. Tudi obleke volčičev in volkuljic so v skladu s temo tega tabora, otroci pa so tudi temu primerno okrasili okolje in postavili vrata, skozi katera lahko vstopiš v čudežno deželo.
Na dveh taborih — pri izvidnikih in vodnicah ter volčičih in volkulj icah — ni stalnega duhovnega vodje. To nalogo bodo deloma opravili voditelji, deloma pa gostje. Oba tabora bo med drugim obiskal duhovni vodja Oskar Simčič, ki bo tudi maševal.
Tabor za roverje in popotnice so morali slovenski goriški skavti letos preložiti, ker se ga oba voditelja nista mogla udeležiti. V skrčeni obliki bo ta tabor od 7. do 11. septembra, po načrtu pa naj bi bilj v Karniji ali Dolomitih. Svojo prisotnost je napovedalo okrog 30 članov. Poleg tega je treba omeniti še dvodnevno srečanje za
VEČ POZORNOSTI TEŽAVAM
V GOSPODARSTVU!
Deželni odbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je v Gorici ob-favnaval hudo gospodarsko in politično-^stitucionalno krizo v Sloveniji in Juro-slaviji. Večina udeležencev se je vključila v Vsebinsko razčlenjeno razpravo, ki ob s°glasni podpori prizadevanju slovenskega Naroda za osamosvojitev ni mogla mimo Oskrbljenosti in ugibanj o vseh negativih posledicah, ki ga stanje onstran meje Povzroča gospodarstvu v naši deželi.
Ob vsem tem, je zapisano v tiskovnem Poročilu Slovenskega deželnega gospodarnega združenja, je treba poudariti potre-b°> da bi zamejska sredstva obveščanja v učinkovitejši meri spremljala razvoj dogodkov, ki so vezani na gospodarstvo. Povečati bi morala naj večjo pozornost težakih in perspektivam posameznih gospo-uarskih področij, ki jih je sedanja akutna criza najbolj prizadela, saj sta razvoj in Poživet j e naše skupnosti tesno povezana 2 Uašim gospodarstvom.
BREZIGAR: ODSOTNOST NI BILA UPRAVIČENA
j V zvezi s polemiko, ki se je razvnela ob sobotni izjavi italijanskega predsednika Cossige, ki je v Vidmu dejal, da doslej ni imel še priložnosti, da bi prišel na uradni obisk v Trst, je deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar v tiskovnem sporočilu poudaril, da je kritično mnenje do te predsednikove izjave upravičeno, a da to dejstvo ne more opravičiti tako visoke odsotnosti deželnih svetoval-j cev, ki so bili izvoljeni v tržaškem okrožju, na I srečanju s Cossigo. V Vidmu so namreč name-j sto 14 svetovalcev iz Trsta bili le trije, in sicer ■ob Brezigarju še odbornik Rinaldi, ki pripada j Krščanski demokraciji ter socialistični svetova-| lec Tersar. Brezigar poudarja, da v sedanjem političnem in družbenem trenutku, bi se morala j enotnost dežele Furlanije Julijske krajine odražati tudi s številčnejšo udeležbo na srečanju.
Zaradi preobilice gradiva v tej številki izostane redna rubrika »Naša društva«.
(Ured.)
[skavtske voditelje, ki bo od 11. do 13. av-| gusta. Na sporedu je preverjanje vsega delovnega leta. Kje bo to srečanje potekalo, trenutno še ni znano.
Ob koncu je Mauro Leban želel še poudariti, da »v zamejstvu prevečkrat radi pozabljamo, da je skavtska organizacija vzgojna organizacija. Mnogi pa jo smatrajo le za začasno zbirališče mladine in nič več. Na splošno bi si želeli več zanimanja in sodelovanja s strani družin in drugih vzgojnih dejavnikov.«
(hi)
—o—
PAPEŽ, VALDOSTANCI
IN SLOVENIJA
Papež Janez Pavel II. se je v petek, 19. t. m., z mašno daritvijo na planini ob vznožju Matterhorna poslovil od Aostan-ske doline, kjer je že tretje leto zapored preživel krajše poletne počitnice. Se isti dan je z letalom dospel v Rim. Med udeleženci pri maši so bili predsednik avtonomne dežele Aoste, oba aostanska parlamentarca v italijanskem parlamentu, Ca-veri in Dujany, ter njuna gosta, poslanec v slovenskem parlamentu in idrijski podžupan, prof. Tomaž Pavšič ter deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar. Tomaž Pavšič je papežu dal značko samostojne Slovenije z besedami: »V spomin na Slovenijo. Sveti Oče, Slovenija se Vam zahvaljuje, pridite k nam«. Papež je prisluhnil tem besedam, vzel značko v roke, jo pogledal, se nasmehnil in ponovil »V spomin na Slovenijo«.
Delegacija Slovencev, ki sta jo vodila Ivo Jevnikar in Tomaž Pavšič, je bila nato na sprejemu pri predsedniku deželnega sveta Doline Aosta Dolchiju in pri podpredsedniku Steveninu.
V četrtek, 18. t. m., je bil v dvorani deželne uprave Doline Aosta večer solidarnosti s Slovenijo, ki ga je priredila stranka francosko govoreče manjšine U-nion Valdotaine. Srečanje je vodil poslanec Caveri, ki je poudaril, da so Valdostan-ci povsem solidarni s Slovenijo. Sam je v parlamentu kritiziral vladno politiko do republike Slovenije in zahteval mednarodno priznanje nove države. Predsednik stranke Betemps je spregovoril o pravici do samoodločbe. Govoril je tudi o stikih s slovensko kulturo, saj je sam na primer preskrbel prevod Levstikovega Martina Krpana. Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar se je zahvalil za solidarnost francosko govoreče manjšine in prikazal vezo med matico in zamejstvom pri nas. Slavnostni gost, prof. Tomaž Pavšič je v francoščini predstavil slovenski narod in njegov boj za samobitnost in slovensko osamosvojitev ter orisal dramatične dogodke po 26. juniju.
—o—
ZADEVA NI KONČANA ■ nadaljevanje iz 1. strani
sojajo. Ne vprašajo pa se za resnične in prave vzroke, zaradi katerih se je pred 46 leti začel veliki istrski eksodus. Korenine zla pa so vedno iste: gluhota za osnovne pravice soseda, oziroma sosednega ljudstva.
Zgodovina uči, da ta pot ne vodi nikamor; vodi le v pogubo. Zato tudi naša in furlanska zadeva ni končana. O tem smo globoko prepričani.
Svetovni slovenski kongres in umik JA iz Slovenije
Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa je izdal naslednje tiskovno sporočilo: »Pozdravljamo sklep Predsedstva Jugoslavije, da se enote JLA umaknejo z ozemlja samostojne Republike Slovenije. V tem dogodku je mogoče videti izjemen rezultat mlade slovenske države, njene diplomatske zrelosti in njenega srčnega odgovora na nedavni oboroženi napad, kakor je v sklepu tudi mogoče zaznati povsem drugačno perspektivo razvoja vseh delov Jugoslavije. Ne more biti namreč dvoma, da je načelo demokracije na ta način izjemno okrepilo svojo vlogo, kar bi lahko z dejansko uresničitvijo prelomne odločitve omogočilo ploden dogovor vseh narodov in narodnosti Jugslavije. Po drugi strani pa se s tem odpirajo svetlejša in otipljivejša obzorja za dosego resnično samostojne in v vseh smislih priznane Republike Slovenije. Deželni odbor slovenskega kongresa izraža še svoje veliko veselje, ker sta za prav vsakega pripadnika slovenskega naroda kjerkoli po svetu srečno življenje in srečna prihodnost ma-1 tične domovine nenadomestljivega pomena«.
»Kako v Evropo«
Pot v Evropo bo veliko težja, kot se nam je zdelo še pred kratkim, ko smo vagali samo politične in gospodarske ovire na tej poti, čeprav se je izkazalo, da so tudi te visoke devet klafter. Zdi se, da smo vsi pričakovali nekakšen čudež ali vsaj trik, s katerim bi se čez noč priključili zahodnemu svetu. Se kako prav ima Primož Simoniti, ki je v svojem sestavku, objavljenem v dnevniku Delo zapisal, da smo Slovenci del Evrope, odkar smo po naselitvi stopili v evropsko latinsko-krščansko kulturno tradicijo. Ob tem pa velja spomniti na dejstvo, da smo se zadnjih petdeset let nenehno oddaljevali od te tradicije, ki je nezdružljiva z enoumjem in politično represijo. Zato bi kazalo Simonitija popraviti, da smo Slovenci res del Evrope,
Kako se bo slovenska samostojnost uveljavila v jugoslovanski godlji, se bodo domenili: politiki, če bo njim spodletelo, pa vojaki, kar je, upajmo, malo verjetno. 2e zdaj pa bi morali misliti na promocijo slovenske omike in kultu-1
V Južni Hrvaški in Slavoniji vedno bolj vroče
Kdo je kriv, da je Zahod še do nedavnega vztrajal pri enotni in demokratični Jugoslaviji, birokratska diplomacija ali neelastična politika? Na to vprašanje ne bo lahko odgovoriti, saj je krivda na obeh straneh.
Pred skoraj poldrugim letom, ko se je nova slovenska oblast predstavila na prvi tiskovni konferenci v Cankarjevem domu, mi je funkcionar deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine zašepetal »slovenski program spominja na zah-
Saša Rudolf
teve lombardskih in beneških avtonomistov, za Peterleta je vsega kriv Beograd, za Bossija pa Rim«. Takojšnje opozorilo, da je gospodarski e-lement le zadnji in morda najmanj važen v vedno globljih razlikah med narodi in narodnostmi Jugoslavije, ki gredo od jezika, pisave, kulture, zgodovine in vere do tradicije in ideologije, ni niti najmanj zaleglo. »Vsaka dodatna razlaga bi le otežila takojšnje razumevanje«, mi je odvrnil.
In tako je Peterle postal za določene politične kroge v Italiji slovenski Bossi, istočasno pa Slobodan Miloševič neke vrste Angelo Manna, misovski poslanec, ki preko zasebne televizijske postaje »Televesuvio« prepričuje Neapelj-čane, naj se končno uprejo izkoriščanju magnatov s severa Italije.
Italijanska zunanja politika je skozi ves povojni čas krepko pogojena z domačimi dogodki. Zato se politična oblast ni poglobila v jugoslovansko krizo, pač pa se odločila za neobvezujočo formulo o enotni in demokratični Jugoslaviji, ki tako prijetno zveni, obenem pa predstavlja opomin legistom s severa in juga. »Narodi imajo pravico do samoodločbe, vendar le do neke mere«, je večkrat dejal zunanji minister De Mi-chelis, ki dobro pozna skrajneže med beneškimi
avtonomisti. Slovenija in Hrvaška naj počakata z neodvisnostjo, dokler se ne poleže avtonomistični val v Italiji, ki zahteva razkosanje države na tri dele.
Medtem se je vojna v Sloveniji končala, vojska se je pričela umikati, Zahod je polagoma spremenil svoje stališče do osamosvojitve severnih republik.
Zaostril pa se je, kot je bilo kaj lahko predvidevati, hrvaški problem. »Vse Hrvate je treba pobiti, vse, do zadnjega«, je bilo slišati poslance v srbskem parlamentu. »Ko sem bil imenovan za obrambnega ministra, sem govoril o miru, toda če četniki želijo vojno, potem se me bodo za vedno spomnili«, je na tiskovni konferenci v Zagrebu odgovoril novi hrvaški obrambni minister Dodan. »V hrvaški narodni gardi je večina tujih plačancev, Albancev in Kurdov«, trdi srbsko ministrstvo za informiranje, ki dodaja, da »hrvaški gardisti prejemajo po tisoč mark mesečno, tuji plačanci pa po 3 tisoč«.
»Med četniki, ki se urijo v okolici Knina, je na stotine pripadnikov bivše romunske securi-tate, tajne policije, ki je bila odvisna od Ceau-sescuja«, odgovarjajo v Zagrebu in dodajajo, da četniki prejemajo po 100 mark dnevne plače.
V notranjosti Dalmacije, v južni Hrvaški in v Slavoniji postaja iz dneva v dan bolj vroče. Vsakodnevno streljanje že spominja na libanonsko državljansko vojno. Zvezna vojska se še ni uradno opredelila, čeprav po tihem pomaga ne le z orožjem, pač pa tudi dejansko veliko srbski napadalni politiki bivšega komunista Miloševiča in četniškega vojvode Šešlja. 25 tisoč moderno oboroženih in izurjenih četniških komandosov čaka na ukaz za napad. Kakšen bo v tem primeru odgovor armade: bo po nalogu zveznega predsedstva opravila vlogo policije in preprečila medetnični spopad ali pa se ne bo odpovedala
dalje na 8. strani ®
»Pesmi v prozi« S. Kosovela
re v Evropskih deželah in seveda tudi širše v obeh Amerikah, Avstraliji in še kje. Doslej je to bilo prepuščeno privatni iniciativi in spretnosti posameznikov, ki so si za svoje projekte priborili državna sredstva, ki pa niso bila majhna. Pri tem velja omeniti, da so imeli več u-speha agresivni kakor kvalitetni. Nemara je Slovenija edina dežela na svetu, ki je v tujini bolj znana po alternativni umetnosti kakor po klasični, to velja tako za teater, likovno umetnost kakor tudi za književnost.
Razlogov za takšno stanje je več, najbolj tehtno je verjetno na široko uveljavljeno mnenje, da je bila alternativna umetnost navzlic svoji nekomunikativnosti opozicijska. V zadnjih letih ta ugotovitev ne velja več, saj so bili od režima najbolj protežirani prav tako imenovani alternativci. Je pa seveda res, da reprezentančna promocija slovenske kulture in umetnosti v tujini zahteva podroben načrt, poglobljene študije in seveda tudi velika gmotna sredstva, za vse to pa prejšnji režim ni imel smisla ne ustreznih strokovnih služb.
Žarko Petan
Pri založbi Obzorja je kot petindvajseti zvezek zbirke Iz slovenske kulturne zakladnice in
v grafični opremi Vladimira Makuca izšla knjiga »Pesmi v prozi« Srečka Kosovela. Mislim, da ni potrebno posebno predstavljati tega na-j šega nesrečnega pesnika, ki ni dočakal niti ene zbirke svojih pesmi. Pa tudi vsi poznamo zgodbo, kaj se je dogajalo z njegovo zapuščino, in' kako dolgo smo morali čakati na nekatere njegove pesmi.
Pred nami je torej knjiga, ki nam predstavlja pesnika s Krasa v drugačni luči, Kosovela namreč poznamo bolj kot lirika in že manj kot pesnika moderne poezije, sedaj pa so pred nami pesmi v prozi.
Kosovel je bil strašno navezan na kraško zemljo in to se tudi v teh pesmih vidi in čuti, neverjetno pa je tudi, kako je pesnik čutil bližino smrti, ki mu postane stalna spremljevalka. Kosovel občuti neverjetno praznoto in v tej praznoti čuti bližino smrti. Opisuje praznoto sivine praznih in pustih kraških hiš, ki so brez ljudi. Ko se sprašuje, kam so odšli, najde odgovor v pogledu na pokopališče. Izredno lep je verz, ko pravi: »Moja soba je prazna, samo ena luč gori v njej, svetla in hladna, samo en človek živi v njej, ubit in sam, samo ena misel še diha v njej: misel po neskončnosti.«
Čeprav je Srečko Kosovel umrl zelo mlad, saj mu ni bilo niti triindvajset let, je njegov pesniški opus zelo bogat. V literarni zapuščini je ostalo veliko drobnih proznih besedil, ki jih Kosovelov znanec in poznejši urednik njegovih del Anton Ocvirk zvečinoma ni objavil, ker ja menil med drugim tudi to, da so najbrž osnutki za večja in neuresničena dela, po drugi strani pa so tudi mislili, da so to samo bežne in drobne beležnice. Na žalost je Kosovel umrl pi'e" mlad, da bi sedaj lahko sodili, kakšno prozo bi pisal, po teh pesmih sodeč pa vidimo, da ostaja zvest liriki in intimizmu.
Študijo je v knjigi »Pesmi v prozi« prispeval dr. Janez Vrečko, ki analitično utemeljuje Kosovelovo odločitev za prozo. Univerzitetni pr°' fesor se je pri tem opiral na raziskovalna dela. ki so jih na Kosovelovi poeziji opravili drugi kritiki in literarni strokovnjaki. Predvsem moramo omeniti dr. Antona Ocvirka, ki se je naj' bolj ukvarjal s Kosovelom, Franceta Bernika. Avgusta Černigoja, Alfonza Gspana, Janka KO' sa, Antona Slodnjaka, Borisa Paternuja, Bratka Krefta, Franceta Zadravca in še kdo bi se našel.
Knjiga je prijetno branje, kot vse Kosovelovo delo pač, in jo je zato vredno prijeti v roke.
Jurij Paljk
Izidi matur na višjih srednjih šolah
Odločili smo se za objavo izidov matur na vseh slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. Zrelostni izpit je opravilo skupno 211 kandidatov, od teh 145 v Trstu in 66 v Gorici. Izdelalo ni 8 dijakov: 2 redna in 4 pri-vatisti na učiteljišču v Trstu ter 1 redni dijak 'n 1 privatist na učiteljišču v Gorici. Na gori-škem strokovnem zavodu za trgovino dva dijaka nista bila pripuščena k maturi. V seznamu navajamo tudi imena tistih, ki so opravili uspo-sobljenostni izpit na tržaški vzgojiteljski šoli in v 5., dopolnilnem letniku učiteljišča. Z naj višjo oceno — 60 — je letos izdelalo 5 dijakov: Erika Busechian, David Jelerčič, Marko Sosič in Katarina Košuta s Tržaškega ter Majda Bratina iz Gorice.
na tržaškem
Klasični licej »France Prešeren«
Vseh šest kandidatov je uspešno opravilo maturo. izidi so naslednji: Barbara Kovač (50\ Maila Ozbič (54), Sussi Matej (46), Sussi Tomaž (46). Tonel David (37) in Andrej Zaghet (57).
Znanstveni licej »France Prešeren«
Zrelostni izpit je uspešno opravilo vseh 52 kandidatov. Izdelali so (iz 5. A razreda): Erika Busechian (60), VValter Danieli (45), Valentina ^achin (36), Vesna Jagodic (40), David Jelerčič (60), Corrado Kert (39), Milan Klinc (50), Luca ^(obas (40), Dean Leghissa (40), Ivan Lesizza (69), Lara Lupine (43), Igor Milič (38), Martina Bavbar (46), Jasmin Rudež (42), Barbara Rudolf (44), Aljoša Saksida (54), Vasco Tinta (40), David ^'drih (48) in Marko Vitez (53);
(iz 5. B razreda): Samuela Baldi (38), Alenka Bandi (48), Nataša Canziani (50), Alenka Devetak (56), Lara Gulich (42), Barbara Mauri (52), Bva Mauri (50), Oblak Leopold (48), Iztok Pečar (48), Nadia Renzi (42), Aljoša Taučar (44), Tamara Vidali (38), Karin Vitez (39), Kristina Zidarič (44) in David Žerjal (38);
(iz 5. C razreda): Gorazd Bajc (39), Janez Berdon (43), Ivan Blasutto (40), Pamela Cappel-Bfti (36), Nastja Colja (49), Marjana Golemac (48) tjaša Kocman (44), Kata Kozlovič (36), Ai-Ling ^arucelli (40), Dean Oberdan (36), Borut Pertot (86), Jana Radovič (49), Petra Schmidt (37), Alenka Sirk (45), Vesna Škabar (36), Paolo Tanze (42), Tomaž Tence (48) in Marjana Vuga (45).
Trgovski tehnični zavod »Žiga Zois«
Maturo je opravilo skupno 55 kandidatov, Baje dijaki pa niso izdelali. Izidi so naslednji: (*2 5. A razreda) Barbara Bachi (46), Aljoša Bla-S°n (39), Tatjana Canziani (50), Susana Ciocchi
j (43), Katerina Citter (49), Danjela Coren (52), | Mitja Danev (48), Sabrina Gec (50), David Kralj I (43), Dimitri I.uxa (47), Tereza Marzetti (51), Barbara Mauri (46), Silvano Peric (36), Suzana |'Rebula (51), Suzana Sancin (49), Erika Skerk j (45), Igor Tavčar (36), Marko Vodopivec (40), Robert Zenic (50), in Erika Žerjal (46);
(iz 5. B razreda) Lara Bozieglav (39), Nataša j Busan (39), Sonja Cattonar (46), Elena Colja (42), David Glavina (45), Erika Grzančič (48), Damir Kralj (42), Barbara Manzin (43), Tamara Osi (38), Marko Ota (51), Ivanka Pahor (42). A-leksandra Pernarcich (46), Nataša Rebula (50), Katja Santin (56), Riccardo Skerk (45), Lorenza Strain (52) in Marko Tul (49);
(iz 5. C razreda) Emanuel Bachi (40), Lara Berdon (44), Marko Bevilacqua (37), Bosich Edi (46), Daniela Bresciani (39), Igor Ciacchi (53), Vasja Cuk (36), Tanja Gruden (50), Sara Kralj
(37), Borut Marc (58), Andrej Pugliese (39), Barbara Sardo (36), Marta Sirca (37), Rudolf Sta-nissa (421, Aleksander Stefani (52), Roberta Su-lini (45), Savina Žbogar (47) in Ana Živec (50).
Oddelek za geometre »Žiga Zois«
Izdelalo je vseh 6 dijakov: Isabella Cipollino j (37), Tanja Kralj (51), Danijel Malalan (52), Erik Sedmak (40), Igor Strain (39) in Klavdij Zai-na (46).
Poklicni zavod za industrijo in obrt »Jožef Stefan«
Vseh 18 kandidatov je opravilo zrelostni izpit. Izidi po oddelkih so naslednji: (oddelek za tehnike električnih in elektronskih industrij) Igor Gabrovec (50), Massimo Gašperini (46), Damian Gerli (54), Davorin Gombač (46), Katja Legiša (44), Dario Majovsky (50), Martin Mesar
(44), Željko Pogačnik (58), Martin Sosič (60), Saša Zerial (48) in Aleksander Zezlina (40);
(oddelek za tehnike mehanskih industrij) Marjan Renčelj (42), Marijan Smotlak (44) in Erik Vodopivec (48);
(oddelek za tehnike kemijskih industrij) Katarina Košuta (60), Elena Iacaz (48), Ingrid Sed-mach (46) in Dean Scroccaro — privatist (36).
j Učiteljišče »Anton Martin Slomšek«
| Izdelalo je samo 8 kandidatov. Dva redna dijaka bosta morala ponavljati zadnji letnik, od | petih privatistov pa je maturo opravil samo e-j den. Ostali štirje niso bili, na podlagi znanja, ki so ga pokazali na zrelostnem izpitu, prepuščeni niti v 4. razred. Izidi so naslednji: Nadja Antoni (42), Monika Čufar (36), Tanja Filipovič Grgič (46), Dejan Furlanič (38), Karin Glavina
(42), Sandra Poljšak (38), Nataša Sedmak (48) in Katerina Ciuk — privatistka (40).
5. letnik učiteljišča (dopolnilni tečaj)
Ta letnik so skupno obiskovali dijaki iz Trsta in iz Gorice. Izdelali so vsi: Ester Ferletič, Katja Foschini, Katja Granier, Barbara Gregori, Tanja Kermez, Anita Kocjančič, Emanuela Koren, Sonja Lazar, Vesna Reggente, Gigliola Vescovi in Mirjam Železnik.
Vzgojiteljska šola:
Dijakinje — skupno jih je bilo 5 — so vse uspešno opravile usposobljenostni izpit: Nataša Crociati (srednja ocena 7,41), Matejka Gruden
(8.41), Aleksandra Jurjevčič (8,41), Melita Marc
(8.41) in Katja Salvi (6,66).
NA GORIŠKEM:
Klasični licej »Primož Trubar«
Izdelali so vsi kandidati: Majda Bratina (60), Peter Cernic (56), Nicoletta Gergolet (40), Erika Jazbar (45), Vesna Lutman (42), Ines Pankovič Orel (40), Aleksander Quinzi (44), Gabrijel Sfiligoj (52), Aleksij Sobani (50) in Elizabeta Tomšič (42).
Strokovni zavod za trgovino »Ivan Cankar«
Vsi kandidati so opravili maturo z naslednjimi ocenami: David Ambrosi (37), Loredana Ci-bini (42), Luka Colja (39), David Cernic (36), Margaret Komjanc (42), Barbara Markočič (46), Francesco Pahor (42), Edi Pelicon (48), Laura Pipan (44), Kristina Polenčič (38), Maja Radetič
(45), Francesca Saher (42), Mauro Tommasi (39) in Laura žotti (36). Dva dijaka nista bila pripuščena k maturi.
Slovenski oddelek tehničnega strokovnega zavoda »Galileo Galilei« za informatiko Tudi na tej šoli so vsi kandidati uspešno o-pravili zrelostni izpit. Izdelali so: Roberto Cap-pelli (42), Nikolaj Devetak (50), Adrijan Ferfo-glia (45), Mitja Feri (54), Zdenka Ferlat (42), Iztok Humar (40), Meri Juren (46), Valentin Ju-retič (38), Robert Makuc (51), Boris Primosig
(38), Damjan Primožič (42), Denis Sfiligoj (42) in Ladi Tomšič (42).
Oddelek zavoda »Žiga Zois« za zunanjo trgovino
Komisija je vseh 21 kandidatov ocenila za »zrele«. Izidi so naslednji: Nataša Caudek (43), Kristina Corsi (43), Mihael Corsi (36), Ivo Cotič (52), Robert Devetta (45), Romina Florenin (48), Ingrid Frandolič (38), Nataša Jelen (40), Anita Lutman (42), Barbara Luvisutti (39), Nataša Maraž (43), Deborah Marušič (42), Kristina Marussi (40), Boris Nanut (38), Ilaria Tomasin (40), Katja Tommasi (55), Barbara Vetrih (36), Tiziana Vi-sintin (39), Barbara Zaccaron (40), Erik Zavadlav (55) in Kristina Zorzenon (42).
dalje na 8. strani ■
Jurij Paijk To naj bo Evropa!
Čez mesec dni se bo poročil prijatelj,' anč katerega malokrat videvam, a sva ^seeno dobra prijatelja. Nekateri pravijo, ? a sva zato. Seveda to ni res, morda pa je ve del resnice v tem, da ne on ne jaz ne ailbva potrebe po prijateljstvu, ki ga goji-latinski narodi; vedno so skupaj, počitke skupaj, in še in še, pravi obup. Takih stvari ne razumem, tudi všeč mi niso, ker s° Prisiljene, če pa niso, človeka vseeno gorijo, ker mu jemljejo prostor, čas in jV°bodo. Skratka: v take odnose ne vernem, kot tudi v sprehajanje na način, a se dva moška držita pod pazduho ne. Sedaj ga videvam pogosto in mi je sko-
rajda žal zanj, ker se poroči. Seveda ne zato, ker se bo poročil, marveč zato, ker mu ne zavidam vsega tekanja okrog, od uradov do duhovnika, vsi hočejo samo neke papirje, dokumente, oklice in predklice, neznosno je vse skupaj. Če pa k temu dodaš še to, da imaš bodočo ženo iz druge države, potem se lahko samo pokrižaš in začneš vsaj šest mesecev prej z dolgimi vrstami v uradih.
Zvečer potem gledaš politike, ki ti z ekrana govorijo o prijateljstvu med naro-j di, o neizmernem spoštovanju drugačnosti. stvari pač, katerim ne verjame nihče,1 a jih vseeno govorijo in jih mi vseeno po-
slušamo. Ko pa začneš s prakso, je vse malce bolj zapleteno.
Ko sem sam imel podobne težave, sem pripovedoval prijatelju o vrstah in togosti, ki sem je deležen ob vsakem obisku v uradih. Sedaj ga gledam, kako se prijazno smeje in mi pravi, da meni že ne bo govoril o tem, kako je, ker da že sam predobro vem, kakšne izgovore vse uporabljajo italijanski uradniki, da ne delajo. Če pa delajo, delajo s polžjo vnemo in želvino dinamičnostjo. O vseh stvareh, ki jih izveš o zakonodaji, ne govoriš nikomur, ker ti ne bi verjeli, včasih še sam ne moreš verjeti, da je res. Spomniš se na Montesquie-ja, ki se je na zakone dobro spoznal in je nekoč zapisal, da morajo biti zakoni jasni, in da jih mora biti predvsem malo. In takrat razumeš, zakaj v državi ni tako, ker
Zbrano delo I. Edvarda Kocbeka
Državna založba Slovenije je pred kratkim; izdala knjigo: Zbrano delo I. znanega sloven-! skega pisatelja, politika, misleca in poeta Edvarda Kocbeka. Pisatelj je buril duhove za časa življenja, po smrti se je vihar okrog njega polegel, a ne za dolgo, saj ga je tako imenovana slovenska pomlad imela za svojega naj-ljubšega pisca.
Za Edvarda Kocbeka je značilno to, da ga v teku let eni hvalijo, potem grajajo in čez nekaj časa spet hvalijo, tako je vsaj vedno bilo. Mi-: slim, da bi bilo prav, da bi enkrat nehali s tem,! in se raje posvetili proučevanju zapuščine, ki da je velikanska, kolikor se da zvedeti iz tiska, i Zato je hvalevredna pobuda Državne založbe Slovenije, ki je končno začela z izdajo zbranega dela tega književnika, ki je tako globoko pose-' gel v moderno slovenstvo, tako na političnem | področju kot tudi na literarnem. Na žalost vča- j sih politično delo zasenči imenitnega literata, kar Kocbek gotovo je.
Prva knjiga Zbranega dela Edvarda Kocbeka, je pred nami. Uredil jo je velik poznavalec Koc-1 beka Andrej Inkret, ki pa napoveduje, da bo izhajanje del Edvarda Kocbeka dolgotrajno, saj naj bi bilo samo literature brez korespondence in dnevnikov za deset zvezkov. Mislim, da se bo Edvarda Kocbeka šele takrat lahko pravilno in z distanco ocenilo kot književnika, če ga je še vedno treba ocenjevati in ne samo sprejeti, kot vse ostale, ki so že izšli pri Državni založbi, a mu ne segajo niti do kolen.
Urednik se je, kot sam pravi, znašel pred dilemo, kako naj objavi pisateljeve dnevnike, kajti vsi vemo, da jih je Edvard Kocbek pisal skorajda pol stoletja, z manjšimi prekinitvami od leta 1931 do leta 1978. Tovarišijo in Listino je namreč napravil po dnevniških zapisih. Dnevnik je torej uporabil kot ogrodje, ki ga je močno literarno obdelal. Dr. Andrej Inkret se je odločil, skupno s Kocbekovimi dediči, da bo dnevnike objavil v celoti, saj so izredno pomembni, ker zelo lucidno kažejo razmere v Sloveniji. Te
Osimo buri duhove
D nadaljevanje s 3. strani
in oblači organizirani krimianl (mafia, ca-1 morra in n’drangheta). Nostalgikom in vročekrvnežem bi zato kazalo svetovati, naj | raje posvetijo svoje sile reševanju teh vprašanj, ne pa da dajejo duška svoji bolni domišljiji z ekspanzionističnimi načrti na Vzhodu.
avb
dnevnike pa bomo lahko brali v drugih zvezkih Kocbekovega zbranega dela, saj nam tokrat u-rednik predstavi Kocbekovo zgodnjo poezijo in besedila, ki so izhajala v takratnem revialnem tisku, ali pa sploh niso bila objavljena in jih je Inkret našel v literarni zapuščini Edvarda Kocbeka.
Glavno težišče knjige je seveda zbirka Zemlja, ki nam predstavlja Kocbeka kot pesnika. Poleg zbirke Zemlja so v knjigi Zbrano delo I Edvarda Kocbeka objavljene še mladostne pesmi, ki so bile objavljene v raznih dijaških glasilih in to vse pred letom 1929.
Pesniško zbirko Zemlja je Kocbek izdal v letu 1934. Andrej Inkret izredno dobro prikaže čas in odmeve, ki so sledili Kocbekovi zbirki, posebno je zanimiva izrazito odklonilna ocena Bogomila Faturja. Sledijo še opombe k pesmim, enako velja tudi za Mladostne pesmi, ki jih Inkret analizira. S pomočjo opomb je mogoče ugotoviti, kako se je hitro mladi Kocbek razvijal v izrazito samosvojega pesnika. Kocbek je bil v slovenski literarni kritiki povojnih časov vedno zapostavljen in seveda ni potrebno razlagati, zakaj je bilo tako. Sele Zbrano delo mu bo v poeziji dalo tisto mesto, ki ga gotovo zasluži.
Jurij Paljk
—0—
USTICA ŠE SKRIVNOSTNA
Tako imenovana »črna škatla«, ki so jo potegnili iz morja pri Ustici, je pripadala letalu DC-9 družbe Itavia, ki je strmoglavilo 27. junija 1980. To je ugotovil pristojni sodnik. »Črno škatlo« so odposlali v Veliko Britanijo, kjer bodo iz nje dobili informacije.
V JUŽNI HRVAŠKI IN SLAVONIJI
VEDNO BOLJ VROČE 51 nadaljevanje s 6. strani
težnji po depolitizaciji, ostala še dalje branilec »socializma po Miloševičevi verziji« in torej podprla četniški napad?
Nevarnost druge opcije postaja iz dneva v dan večja, še posebej po odhodu armade iz Slovenije. Armada postaja vse bolj srbska vojska. Trenutno je visokih častnikov od majorja do generala 12.138. Od teh jih je srbske in črnogorske narodnosti kar 72 odstotkov, čeprav bi jih moralo biti, upoštevajoč etnične parametre, le 38,8 odstotka. Večina jih je vključenih v novo stranko »Zvezo komunistov — gibanje za Jugoslavijo«, ki jo vodijo upokojeni in aktivni generali od Mamule do Kadijeviča in Adžiča ob aktivni podpori žene Slobodana Miloševiča.
XXVI. ŠTUDIJSKI DNEVI »DRAGA 91«
DSI — TRST — 30., 31. AVGUSTA, 1. SEPTEMBRA 1991 PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89 Petek, 30. avgusta 1991 Ob 17.30: predstavitev predavateljev na letošnji Dragi
Ob 17.30: Justin Stanovnik: LECTIO DIF-FICILIOR. Izraz, vzet iz filološke znanosti, namiguje na načelo, naj težnja po resnici gre preko videzov: o tem bo go voril intelektualec, angažiran s sodobno slovensko problematiko.
Sobota, 31. avgusta 1991 Ob 16.00:	Vlado	Gotovac:	HRVATSKA
MED MEDITERANOM IN SREDNJO EVROPO. Prominenten hrvaški kulturnik, ki je iz titovskih zaporov prišel na čelo »Hrvaške matice«, bo spregovoril tehtno evropsko besedo izpod hrvaško-slovenske-ga obnebja.
Ob 18.00: Peter Tancig: PERSPEKTIVE SLOVENSKE ZNANOSTI. Slovenski znanstvenik, član demokratične slovenske vlade, bo razgrnil svoje poglede na panoramo slovenskega znanstvenega prizadevanja.
Nedelja, 1. septembra 1991
Ob 10.30:	Marko Rupnik:	VIZIJA IZ
KAOSA. Iz kaosa proti smislu, iz toge tradicionalnosti v novo svežo duhovnost, iz črkarstva v tokove duha ...
Ob 16.00: Okrogla miza na temo: SLOVENIJA — REALNOST IN VIZIJA. Širši krog predstavnikov slovenskega političnega življenja bo pretresel sedanji osamosvojitveni trenutek.
Po vseh predavanjih bo diskusija in družabnost.
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri v parku na prostem.
IZIDI MATUR NA VIŠJIH
SREDNJIH ŠOLAH S nadaljevanje s 7. strani
Učiteljišče »Simon Gregorčič«
Ena kandidatinja bo morala ponavljati četrti razred, privatistka pa ni bila pripuščena niti v zadnji letnik. Izdelali so: Iduna Bernardis (36). Marta Biancuzzi (40), Ksenija Buzzinelli (38), Su-zi Ferfoglia (50), Laura Hvalič (44), Agata Koren (48), Peter Radetič (42) in Mirjam Simiz (50)-
Beri - širi - podpiraj
»NOVI LIST«
pač veš, da zelo malo politikov zna francosko ...
Vse meje naj bi se sedaj podirale, nova Evropa, o kateri sedaj vsi govorijo, naj bi prinesla med narode nove odnose; skoraj smešno je to vzklikanje nečemu, česar še ni in tudi ne vemo, če sploh bo. Predrzna objestnost prav teh narodov, ki sebi priznavajo pravico in jo manjšim kratijo, je najbrž kriva, da ne verjamem v Evropo, ki jo tako napovedujejo, da je imam že včasih dovolj. Kje je ta evropska širina ob baltiških problemih, da ne bom vedno tarnal samo za Slovenijo? Kako prozaično in žaljivo je izzvenelo vse globokoumje intelektualca iz Trtsa, ki se gre svetovljana, ko govori o rajnki Avstriji in vseh pri-smodarijah, povezanih s svetlimi kočijami, ko pa bi moral povedati kaj dobrega o so-
sedu, in mu dati roko v stiski, kritizira, ker se nekje čuti vzvišenega, kot se je vedno tržaško italijansko prebivalstvo čutilo do Slovencev. To naj bo Evropa! Lepo vas prosim, dajte no že enkrat nehati s temi oslarijami, ko pa vendar vemo, da je ves ta larifari le neko metanje peska v oči, realnost je vse nekaj drugega. Realnost je zaprto brniško letališče, je slovenska osamitev in vse ostalo, kar sledi po zdravi kmečki logiki. Realnost je slika jokajoče slovenske matere, ki sem jo videl v ameriški reviji »Time«, ko daje slovo ubitemu sinu, besede, ki so temu fantu za vedno zamolčane ostale v grlu. Vse ostalo je za nameček, vse cincanje Zahoda in oholost Vzhoda.
Evropa, ki sem jo srečal jaz, in jo sedaj srečuje prijatelj, je zelo enostavna,
postane samo neka fikcija v trenutku, ko iščeš prvi dokument, ki ne velja več v sosednji državi, ker baje nekdo ni podpisa] nečesa, kar ta dokument potrjuje, ali kaj podobnega. Zelo enostavno, mar ne?
Pred leti so vedno veliko govorili o tem-kako je zelo odprta meja med Jugoslavijo in Italijo, češ da je to najbolj odprta meja v Evropi. Seveda sem se takrat smejal, kot se je marsikdo, ki je videl kaj več kot pa le lastni vrtič pred vrati svoje hiše. Ta me' ja pa je bila res najbolj odprta v dneh-ko so se na Slovenijo izvajali največj1 pritiski in v dneh pred brionskimi dogO' vori. Zanimivo, mar ne?
Prijatelj pa se bo vseeno poročil, vse papirje bo čez leto dni pozabil, le slao priokus bo ostal, še slabši spomin. Tak° kot je meni, vsej Evropi v brk.