Poštnina Dlačana v gotovini Leto 1X111. itev. 19 U iwm\ v pcteli 24. Januarja 1930 Cena Din 1- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje ra praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Dan 2.50. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po po dogovoru. Inseratni davek posebej, »Slovenski Narod« veija letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330« — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 312-4, 3125 in 3126. VSTAJA V SEVERNI ALBANIJI Upor proti kralju Ahtneđu bega Zogu — 20 uradnikov umorjenih — Vstajo vodijo emigranti, ki so se vrnili v domovino Atene, 24. januarja. Atenski listi objavlajo naslednje poročilo iz Albanije, ki pa še ni potrjeno: V Dibri je izbruhnil upor proti kralju Ahmedu begu Zogu. Umorjenih je bilo 20 uradnikov. Več voditeljev Miriditov in drugih albanskih plemen se je sestalo v Piškopeji ter se izjavilo proti kralju Ahmedu begu Zogu. Italijanski oficirji so skušali pomiriti upornike z denarjem, vendar pa brez uspeha. Tudi neki orožniski častnik, ki ga je vlala poslala z letalom v Dibro, ni mogel pomiriti upornikov. Zveza s prestolnico Tirano je popolnoma prekinjena. Vstajo vodijo emigranti, ki so se vrnili iz inozemstva. V Gasiju je bil baje umorjen Rustem Bejram. Beograd, 24. januarja. Albanska tiskovna agencija demantira vesti, lansirane v inozemskem tisku, o novi vstaji v severni Albaniji. it* Delo Privilegirale agrarne banke Poslovanje PAB čim dalje bolj na Pravilnik za c lieogmd, 24. jan. AA. Privilegirana agrarna banka sporoča: Upravni odbor je imel 22. t. m. sejo, ki so ji prisostvovali razen beograjskih članov tudi vsi člani iz notranjosti države. Do 18. t. m. je dobila PAB skupno 3606 prošenj za hipotekama poeojila, 509 prošenj za menična in 79 prošenj za zadružna posojila. Od njih je bilo odobrenih 1351 prošenj za hipotekama posojila, 66 meničnih in 7 zadružnih prošenj. Revizorski oddelek je dosedaj pregledal 100 zadrug in 13 zadružnih zvez. Na potovanju so harčni revizorji, ki imajo pregledati 124 z?idru£ in 2 zvezi. Dalje je bil na seji prečitan pregled stanja banke in ugotovljeno, da je na ra- rašča — Vplačevanje delnic — enitev posestev čun drugega obroka bančnih delnic dosedaj vplačano 170 milijonov od 175 milijonov, kolikor znaša drugi obrok. Glede na delo za odobritev hipotekarnih posojil so bili sklenjeni važni sklepi. Seja je naposled razpravljala o načrtu pravilnika za občinske poljedelske odbore kot cenilce PA.B — a z namenom, da ?e delo pri cenitvah pospeši in stroški zmanjšajo. Definitivna odločitev o tem pravilo :ku bo padla na prihodnji seji Obenem je bi'o sklenjeno, da se imetja ne ocpn.nrejo individualno, ampak po standardu ki ga postavi \isako leto v vsakem srezu sreski poljedelski odbor Za v«*ch'no imetij se bo ocenjevanje vTšilo kakor doslej. Pomorska razorožitvesna konferenca Konferenca bo dolgotrajna — Banket v londonski mestni hiš! slanica Tardieua francoskemu narodu Po- — London, 24. anuarja. Ministrski predsednik iMacdonald j© naprosil vodje delegacij na pomorski razorožitveni konferenci, naj se ž njim posvetujejo o vseh vprašanj-h. ki pridejo pred konferenco. Ugotovi eno je, da je veliko nerazčiščenih vprašan, da bodo pripravljalna dela zelo dolgotrajna ter bodo zahtevala mnogo sej. Prva seja je bila včeraj popoldne v angleškem zunanjem ministrstvu in je trajata poldrugo uro. Po izmenjavi raznih delegatov je bila se'a odgođena na ponedeljek. — London, 34. januar a. V londonski mestni baši se je vršil snoči slavnostni banket na čast delegatom pomorske razorožit-vene konference, ki je potekel zelo si aino. Banketa se je udeležilo 750 oseb. Londonski župan je napil konferenci in ji želel na -bolj-ši uspeh. Francoski min. predsednik Tardieu je v svojem govoru na&Iašal, da mora imeti avnost zaupanje v delegate, k. bodo vse storili za popolen uspeh kon ference. Maodonald je napil mestnemu sve-tu in županu in izjavil, da bo konferenca vse storila za rešitev zapleienega vprašali a pomorske razorožitve. — Pariz, 24. januarja. Sinoči je ministrski predsednik Tardieu naslovil \z Londona na francoski narod radiofonsko poslanico, v kater' je naglasi!, da je haaška konferenca popolnoma rešila reparacijsko vprašanje med Francijo in zavezniki z vsemi zaželenimi arnstvi. Nadalje izjavi a Tardieu v poslanici, da se Francija udeležuje pomorske razorožirvene konference v Londonu s trdno voljo doseči znižanje pomorskega oboroževanja. Francija je pripravi e-na omejiti svoja obrambna sredstva, če se bo s koletivni-mi me dm a rodnimi pogodbami zagotovila varnost mora. Smrtne obsodbe v Resi ji se mneže Zaradi odpora kmetskega prebivalstva proti sovjetskemu nasilju se Čim dalje bolj množe fustifikacije ustreljen neki Piljenko s tovariši. V vasi Solovci so kmetje napadli komunistični shod ter prisotne komunistične asifatorje pretepli in jih deloma težko ranili GPU ie uvedla 6trogo preiskavo in prijela 15 kmetov. Vsi ti bodo obsojeni na smrtno kaseti. Na smrt obsojeni carski oficirji Moskva. 24. januarja. Vrhovno sodišče je v Ijeningrajekem protimonarMstičnem procesu obsodilo štiri bivše carske oficirji zaradi vohunstva in ponarejanja Červoncev na smrt Peti obtoženec je bil obsojen na 10 let težke ječe. Moskva. 24. jan. AA. »Komuniste poroča o novih smrtnih obsodbah v Ukrajini. V KBcolskem je bil ustreljen pop Miha;lović s 4 drugimi kmeti, ki so se uprli rekviziciji cerkvenih zvonov. V Konstantin jvsku so se kmetje uprli brezboznikom, ko so se približali cerkvi, da odstranijo zvonove. Kmetje so sprva pregnali komunistične agitatorje, nato pa so bili polovljeni. V Kijevu je bil ustreljen bivši vod »a ukrajinskega pokreta Papuša, ki je 1. 1930 isrral veliko vlogo. Izdal ga je nek komunistični delavec, s katerim je bil skupaj zaposlen pri sladkornem trustu. V Dnjevrovsku je bil Mehika proti Moskvi Moskva, 24. jan. AA. Mehiška vlada je odpoklicala svojega poslanika v Moskvi, ker so komunisti priredili sovražne manifestacije proti mehiškim poslaništvom v Londonu. Buenos Airesu fn Rio de Janeim. Šaljapin izgubil glas — Pariz 24. januarja. Po vesteh iz Amerike je bil Šalja'Pin tarrckaj, kjer je trenutno na turneji, operiran v grlu. Kakor se za trn je. je deloma izgubil tudi glas. Mezdna borba avstralskih rudarjev Molbonrne, 24. januarja. A A. Tukajšnje mez/tno razsodišče je zavrnilo zahtevo rudarjev, naj se povišajo mezde. Sodišče je Eazsodilo. da os1ane»jo sedanje mezde do nn ialinjega v veliavi in je povabilo obf stanki, naj ee 18. februarja zglase pri mezdnem razsodišču v Sydneyu. Kaznovan vlomilec Zagreb. 24. Jančarja. Včeraj Je bil ©&so>cn znanč zagrebški vlomilec Ivan Jaz, ki je imel na ve*iti iz preteklega poktfo ndč menj nego 36 vlomov v starko van "a na teovtSča o^šlfii meščanov. Jng Je pokradel blaga v VTeNi>ev IzraeKtis VVekkHattc posveča v svoji zadu i številki naši državi obziren članek m se bavi zlasti z novim zakonom o ž-dovski verski za?edn!ci. Članek naglasa veliko zadovoljstvo Židov vsega sveta, da je naša država na vzorno liberalen način ured'la židovsko versko vprašanje in *ze-načila židovsko versko zajednico z vsenr ostaftni priznanimi veroizpovedmi. S tem si je Jugoslavija izdala sijajno spričevalo pred vse-n kulturnim svetom in lahko služi za vzgled marsikateri drug? državi, ki si prilaga naslov moderne in vzorne države. N^ma^na smrt na cesti Zagreb, 24 jan. Včeraj okrog 5. po-^o'dne je k-'k^r ohičamo še> v gl^diliSko kavarno med ZagTebs*ni spTo*no znmi in p"ilM'bTjeni geometer O^kar Klemenčič. Se preden pa je rfisrpel do kavarne, se je sredi ulice zg-ud1"! na tla in umrl Pokorni Klemenčič ie bil ko* mlad učenjak znan t"di v znanstvenih krofih. Bani pri predsednika vlade Beograd 24. ^nuaria. 2e nefoaj dni se mudijo v Beojrradu bani primorske, dravske in drinske banovine gsr. dr. Tartagrlia. inž. Sernec in Velja Popovič. ki so Dosetib" pTed-sedTiika vlade g. ^ivkovića v raznih zadevah svojih reso rov. Pfrirmorskesra baVreme« poroča z Dunaja, da prodaja tamošnje sovietsko poslan'štvo svoje imeovck*I) Jutri! Jot ni! Vreme v dravski banovini — Ljubliana, 34. januarja. Temperatura se danes ni b-srveno izipremenila. Zcnerea mraz traja dalje. Barometersko stanje ie spln-šno neii-premenjeno, od 770 do 772 mm. Vetrovi splošno slabi. Drugače v Dravski banovini oblačno in ponekod megleno. Jutranje meteorološko staoe je bilo naslednje : Gorenjsko: Bohinjska Bistrica — 5 C, oblačno, snega 5 cm: Kran ska gora — 10 C (včeraj — 13 C), megleno, snega 15 cm; Jesenice — 5 C v nižini megleno; Tržič — 4 C. oblačno: Kamnik — 3 C, obipčno; LhnbHana — 3, oblačno. štajersko: CePe — 1 C. oblačno: Maribor — I C, obJadno: Dravograd — 6 C. oblačno; Ljutomer — 2 C, oblačno. — Pr^kmurje: Kn'or'ba — 2 C ob'ačno. D o? en* s k o: Brežice — 3 C. oblačni; 5 en t Janž na Dolenflcem — 2 C, oblačno; Novo mesto — 1 C, oblačno, in Kočevje — 2 C, oWa£no. Notranjsko: PaVefc — 1 C ofcfečtoo. Prfctopafte k Vodnikovi dražbi Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.79, Berlin 13.5375-13.5675 (13.5625), Bruselj 7.9097, Budimpešta 9.9176. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 796.64—799.64 (798.14). London 276.06. Newyork 56.52—56.72 (56.62). Pariz 222.74, Praga 167.39—168.19 (167.79), Trst 295.80—297.80 (296.80). INOZEMSKE BCRZE Cirili: Beoprad 9.12875. Pariz 20 S3. London 2519, Newyork 517.6a Mffan 27 *9, Madrid 67, Berlin 133 65, Dunaj 72 9$ Sofija 3.745. Praga 15.81. Varim 58.05, Budimpešta 90.50, Bukarešta »SLOVENSKI NAROD«, dne 24. januarja 1930. Stev 10 Gasilski urad in rešilna postaja v preteklem letu Montiranje moderne naprave za alarmiranje ob požarih s požarnimi avtomati in signalnimi zvonci Ljubljana, 24. januarja. Gasilski urad je rami kancem minulega l*ta naslednje oaobje: poveljnika (gasilski vodja Furlan), telefonista in 12 gasik-ev, rušilna postaj« pa telefonista, 2 šoferja in 6 reševalcev. Po prejšnjih poklicih tvori to oeobje poleg poveljnika, 2 .telefonistov in 1 moža brez obrti 5 šoferjev, 5 ključavničarjev, 4 mwarji, 2 čevljarja, 1 dimnikar, 1 ta pet u ik in 1 krojač. Zdravstvene racom ere poklicnih gasilcev Cun bo občina izplačala letos 285.000 Din, poleg tega pa še 15.000 Din za zgradbo posebne shrambe aa lestev. Ostanek izplača prihodnje leto. Seveda nočemo s tem reči, da ljubljanska mestna občina ne žrtvuje dovolj za gasilstvo, temveč hočemo le poudariti, da so povsod enake potrebe in obenem dokazati, da so zahteve po modernizaciji gasilstva upravičene, Že lani je gasilski urad opozoril, da ima mariborska mestna občina za vadrže- Vse moštvo je imelo 217 dni dopusta. Požari in nezgode Gasilci so imeli lani 73 potarntfi intervencij in 17 nezgodnih oz. reševalnih akcij in sicer: 2 večja požara, 4 srednje, 37 malih. 15 dimniških in 15 mišljenih. Rešilne vožnje Z rešilnim avtomobilom in vozovi se je lani prepeljalo '/730 bolnikov it Ljubljane in drn^il« kraje < Slovenije. Od teb je bilo 7. rešilnimi avtomobili prepeljanih 1351 bolnikov, z vozovi pa l$79 Zanimivo je, da je bilo lani 468 roSenj vrč kot nredlnn-?kim. Rešilna postaja je izročila mestni blagajni: za 884 plačanih avtovoženj 81.000 Din za 283 plačanih voženj z vozovi 13.527 Din Skupaj £4.627 Din Neplačanih voženj, ki jih izterjuje mestno knjigovodstvo, je: 967 neplačanih avtovoženj 165.500 Din 1096 neplačan, voženj z vozovi 37.i)S7 Din skupaj 222.5S7 Din Zanimiva je tudi statistika prepeljanih bolnikov na posamezne oddelke, nz. bolnice. Največ bolnikov je bilo prepeljanih v splošna bolnico, potem v žensko ir. v Leoni- Izmed 2730 l>olnikov je bilo prepeljanih: 924 radi raznih notranjih bolezni. 619 radi telesnih poškodb, 21o radi poroda% 1S6 radi splavov in krvavfjenj. 97 radi slepiča. (>7 radi umoboinosti, 38 radi poskusa samomora. 38 radi mrtvouda. 6t"J radi revme in išiasa. 32 radi zastrupijenja krvi, 8 radi zastrupljen,]';t s plinom, 14 radi opeklin, 24 radi Svcnih bolezni. 15 radi kilo.' 43 radi ramlh bolezni v glavi, 6 radi ozebline. 11 radi spolnih bolezni. 2 radi tetanusa. Vrh tegra je bilo 361 prevodov iz splošne in ženske bolnice ali Leonišča n.i dom. železniške postaje itd. Vožnje z osebnimi avtomobili ...Z osebnim avtom -Praga* je bilo izvršenih 172 voženj. 915:"> km po 6 Din. kar nnese 54.9M Din. z osebnim avtom »DaJnv ler.- pa 47 voženj, 2567 km. kar znese 15.402 Din, skupaj 70.&6 Din. Delavnice PoIe<2 izasilz. inspekcijski uradniki: Furlan. inž. Klobčnr, inž. Perko, Accetto, Ahcan in Možina. Vseh predstav je bilo v celem letu: v drami 220. v oppri 1S1. Predavanja in vaje Meseca maja. junija in julija so se vr-?Tla trikrat tedensko teoretična predavanja o casilski službi, tehniki in taktiki, nadalje o gasilskih ceveh, ga&enju z motornimi brizga I nam i. uporabi mask in drugih pripomočkov. Vršilo se jc tudi nekaj praktičnih vaj na orodju, ki jo na razpolago. Požarno policijski ogledi Da ima točen presrled o ljubljanskih hišah in poslopjih, je pregledal gasilski urad naslednje ulice in trge: Vodnikov tr£. Študentovsko ulico. Pred škofijo. Mestni trs;. Stari trg, Florjansko ulico. Sv. Jakoba trg, Gallusovo nahrežje. Stritarjevo ulice. Krojaško in Ključavničarsko. Cankar-jePraga<- in »Daimlerc 70.356 Din, podpora iz 1% in 291 gasilskega sklada 2«.213 T>m, skupaj 496.34$ Din. Kako naj bi se vzdrževalo gasilstvo Dohodki gasilskega urada in rešilne p«-fttaje znašajo toliko kot plače aa vse o službeno osebje. Primanjkljaj je le še tako velik, kot znašajo stroški za vzdrževanje in amortizacijo avtomobilov, osebnih potrebščin za gasilce in rasnih manjših dobav letno, okroglo 190.000 Din. Ta vsota je aa vzdrževanje dveh humanitarnih institucij tako malenkostna, da lahko trdimo, da imajo draga manjša mesta, kot je n. pr. Maribor, ki ima samo prostovoljno gasilstvo, enake, ee ne eelo vetje Na seji mariborskega občinskega sveta dne 24. novembra lani je bilo sklenjeno, da ae natevi m društvo modema gasilska Mam, ai bo aaala okoli 500000 Ml Ka no- siti, predvsem radi tega, ker imajo zavarovalnice od gasilstva največje koristi in pa ziito, ker niso z njimi prizadeti manj premožni sloji. So pa seveda tudi druge možnosti, ki jih pri presoji načina financiranja poklicnega gasilstva ne bi bilo prezreti. Tako ima n. pr. Beograd za vzdrževanje in pospeševanje gasilstva posebno uredbo, po •kateri se pobira od lastnikov zgradb taksa v višini in?« na celokupen redni iznos, ki ga lastniki plačujejo občini za vodo. Tudi ta način bi bil zelo primeren. Poskusilo naj bi se zaenkrat tako. da bi ee taksa 10% znižala na kar bi bilo v primeri z Referadom, ki ima .VI poklicnih gasilcev, Se vedno nekaj. V nasprotnem primeru bi bilo treba stremeti, da se gasitekj urad in rešilna po, stnja vzdržujeta sama iz donosa rešilnih in osebnih voženj ter zaslužkov v delavnicah. Dela je pri vseh mestnih stavbah, šolah, uradih itd več kot dovolj in hi se v tem primeru moralo sprejeti še nekaj obrtnikov (dnevničarjev). ki bi bili samo profe-sionisti, te.r mestne delavnice centralizirati tako. da bi se vsi obrtniki iz mestne pristave in zidarji cestnega nadzorstva preselili v Mestni dom. v katerem bi bile tudi pisarne sa nadzorstvo mestnih jvoslopij in dela sploh, in se tako ustanovilo nekako samo. staftta obrtno podjetje. Moderna alarmna naprava za požare Gasilski urad bo moral v doglednem času nabaviti moderno napravo za alarmi ranic požarov, motorno • Mafciru.s - lestev«, tovorni avto ali pa preurediti seda- nji osebni avto »Praa*a*, aparat za jašenje irnnerarnifc olj in dnse man še rešilne in irasi.be priprave. Glede moderne alarme naprave zj požare, o kateri se prav zadnje čase mnogo raspravlja, je omeniti, da Je izdelala tvrd-ka Siemens podroben načrt in proračun stroškov na podiagi razdelitve L ubijane na 6 pofarnih okrajev in sicer: 1. LčiiMjaea - mesto (centrala v Mestnem domu; 2. Ljubljana VR. (Spodnja Šiška — pomožna centrala v Oasnskem domo: 3. okraj Vič; 4 » Mrrste, 5. » Barje; 6. Kapucinsko predmestje. Na Viču. Mostah in na Bariu bi bila pomožna centrala v Gasilskem domu. v Ka-pucmsken predmestju pa v h+8 št 62. Napeljava bi se izvedla na ta način, da se montirajo v Mestnem doma slavna centrala, v vseh ostalih Gasilskih domin pa pomožne centrale, tako da bi bila pri vsakem požaru ali nesreči onveSčena v prvi vrsti* centrala v Mestnem domu, istočasno pa tudi fffijalka v okraju, v katerem ie požar nastal ali pa v sosednem, ce je bližje požarišča. Proračwi vsebuje znesek za 25 požarnih avtomatov (FeuermeMer), ko-liikor bi jih zaenkrat zadostovalo, m 15 hI5-nin signalnih zvoncev za uradne prostore, stanovanja in delavnice ter stroSke za napeljavo. Glavni aparat v centrali bi moral nuditi možnost priključiti vsaj 60 požarnih avtomatov, tako da hi se lahko obenem z razširjenjem mesta povečalo število avtomatov. Ce bi se Lzkazala potreba montirati zvonce tudi po privatnih stanovanjih, oziroma hišah, kjer stanujejo srasHci, naj bi se tudi to storilo. Po tem načrtu bi prišlo v breme mestne obdme 20 požarnih avtomatov, na privatnike pet. Tu so predvsem mišljene tovarne in večja podjetja, ki bi morala sama kriti stroške za nabavo, montažo in vzdrževanje. Pri vseh drugih večjih zgradbah in objektih Pa bi se priključili takozvani *Nebenmclderji«. za katere bi se zopet odmerila primerna svota kot odškodnina. Na Dnna'u plačujejo privatniki okoli 10*11 Din letno. Nabava »Mngirus - lestve« je uu»no p°-trebna. ker je sedania že nad 30 le; v rain in je vrh tega zelo nepraktična in nevarna. Obenem z nabavo aparata za gašenje mineralnih olj bi bilo preurediti sedan:i osebni avto >Pr£ga* v tovorni avto. Preured:-tev osobnesca avtomobila v tovorni avto h; lahko izvršili sramite* sami. Skrivnostni samotar v okolici Blejske Dobrave Bivši šumski uradnik in lovec na maverlinške tragedije — Čud Morda se bo marsikateremu čitatelju zdelo, da gre za roman, toda kar tu navajamo, je čista resnica, saj gre za moža, ki je prava zagonetka in ki ni še nikomur razodel svoje skrivnosti. Že več let se med prebivalstvom gornje savske doline govori o čudnem človeku, ki samotari v okolici Blejske Dobrave m ki zlepa ni nikomur dostopen. Kdor ga vidi v njegovi originalni obleki, kdor je kdaj videl njegovo kočo, katere zunanje stene so vse obite z lobanjami raznih domačih živali in raznovrstnimi predmeti s Čudnimi napisi, ta bo rekel, da je mož blazen. Kdor pa jc kdaj z njim govoril, mora priznati, da je to visoko naobražen mož, poln življenjskih izkušenj. Mož govori več jezikov in ima za seboj burno preteklost in še vedno neverjeten spomin. Samotarjeva koca od zunaj Naš poročevalec je že večkrat poskušal priti z njim v stik, a vedno zaman, šele po dolgem času se mu jc posrečilo priti porom njegovih znancev v njegovo velezani-mivo kočo. Koča stoji popolnoma na se-mem, na tako zvani Dobravski gmajni, ki je \ečinoma last lesnega trgovca g. Kun-čiča z Blejske Dobrave. Na okrajni cesti, ki vodi proti Blejski Dobravi, stopiš četrt ure pred vasjo na levo, po poljskem kolovozu in v desetih minutah stojiš pred nenavadno kočo, stoječo blizu večjega močvirja, v katerem je vse polno žab, krastač in druge golazni. Tu stoji mala lesena koča, zadaj za njo pa mal sadni vrt, nekoliko vi'je na koncu sadnega vrta se pa vzpenja v hribček maJ toda skrbno negovan smrekov in mecesnov gozdiček. Koča sama je izredno zanimiva. Po vseh zunanjih stenah so nabite lobanje razlh domačih živali ter pribite raznovrstne košare in peharji brez dria, razni lonci, istotako brez dna, nerabno poljsko orodje, čevlji in škornji brez podplatov, žeblji vseh vrst in sploh vse si moreš misliti, kar pa nima prav nobene vrednosti. Značilni so pri tem najbolj razni predmeti s čudnimi, lahko čitjjrvimi napisi, ki jih nekaj tu navajamo. Pod škornji, ki nimajo podplatov, stoji napis: Matusalems Danzschohe. Pod drugimi škornji pa je zapisano: Mit diesen Schuhen berrat Kolum-bus Amerikas Boden nicht. Poleg pa je pribita na steno zarjavela kosa brez držaja ter poleg nje napis: Meč Atila, kralja Muri ov. Na vratih koče je zapisano: Wer sei-nen Preund verlSsst in Noot, .den schlage man mit Keilen tot In poleg tega: Durnrn-heit, Stolz, wachsen auf einem Horz. In še en napis, ki pa je že zelo obledel in ki bi se glasil v slovenščini: Jaz nisem neumen, ampak neumni so tisti, ki mislijo, da sem neumen jaz. Notranjost koče Naš poročevalec s svojo družbo ni mogel priti v kočo. dokler ni eden njegovih znancev posnemal glasu ovna. nakar se je na i»i način odzval lastnik v koči in. odprl avstrijskem dvom — Bližnja priča en način njegovega življenja vrata. Notranjost koče pa je ravno tako zanimiva, kot zunanjost V njej je natrpanih na tisoče raznovrstnih predmetov, toda brez prave vrednosti. Takoj pri vhodu na desno stoii zelo velik štedilnik in na njem se je kuhalo v tolikih loncih, kot da bi imel mož vsaj 15 ljudi na hrani V ozadju pa stoji v temnem kotu njegova postelja, katero ima v stenah zavarovano z močnimi železnimi ploščami, da bi ga kdo od zunaj ne mogel ustreliti Tudi on sam ima puško in raaio drugo lovsko orodje ter cel zaboj raznovrstnih knjig, brošur in dobro ohranjenih slik iz mladosti. Čudak Ko je stopila vsa družba v kočo, je našemu poročevalcu kot najstarejšemu obiskovalcu ponudil divan, to je navaden na-vskrižni leseni stol za žaganje drv, ki je pa ovit po sredini z raznimi odejami, vsi drugi pa so se morali zadovoljiti s sedeži na tnalih, stolicah in zabojih. Kakor je zanimiva notranjost koče. tako je zanimiv tudi on sam. Je srednje velike postave, precej suhljatih nog, izredno močnega prsnega koša ter gostih in že precej osivelih las, nekoliko osivelih brkov in precej slabih zob. Mož slabo sliši ter odgovarja na vsa vprašanja zelo glasno. Kdor bi ga sam prvič slišal, bi najbrž zbežal. Nosi večinoma vedno irhaste dokolenice. močno zavihane navzgor, pod njimi pa dolge temno modre barhentaste spodnje hlače ,na nogah ima kratke volnene nogavice ter je obut v navadne cokle. Tudi srajca in telovnik sta v popolnem skladu z ostalo obleko, na glavi pa nosi čepico, ki si jo je napravU najbrže sam iz konjske -odeje Vrh čepice pa ima pritrjeno navpično izredno veliko petelinje pero. Ko smo sedli, nam je vsakemu posebej ponudil drug lonec čaja ter nas glasno, a prijazno vprašal, kaj nas je napotilo k njemu. Prosili smo ga, naj nam pove kaj o svojem življenju, ko pa je videl, da sem potegnil iz žepa svinčnik in beležko, me je takoj osorno vprašal, če sem morda od policije, ali oblasti, ali novinar. Ko sem tnu odgovoril, da nisem ne eno, ne drugo, pač pa da sem človek ki ga spoštuje ker me zanima on in način njegovega življenja, je bil ocividno pomirjen jn me ie vprašal, kaj bi rad vedel. Na vsa vprašanja nam je v nemškem zgornještajerskem narečju povedal sledeče: Na avstrijskem dvoru Pišem se Gottfried Vormundel, roien 1. aprila 1862 ob tri četrt na o. popoldne v Pogstallu. UnterSsterreich, ne Niederoster-reich. kar je ponovno poudaril, in sem služil kot šumski uradnik in lovec pri Nj. Vel. cesarju Francu Jožefu na Dunaju. Moj oče je bil dvorni nadhlevar istotam. moj ded na graščinski upravitelj na gradu Hoi an der March, kjer je princ Evgen imel svoj grad blizu izliva reke Morave v Dunav. Sam sem bil na dvoru od mladih let. Študiral sem višjo gozdarsko šolo v kraju Weisswasser. Ta kraj leži na meji med Cehoslovaško in Nemčija Po dovršenih študijah sem nastopi! službo v dvornem gozdarskem uradu in kmalu sem postal Porstrentkassier. Vsi moji šolski ia mladostni tovariši so postali visoki uradniki na dvoru in v drugih javnih službah ter visoki oficirji in tudi generali. Jaz sam sem bil ^>rva Kadettenaspirant, pozneje sem napredoval za poročnika ter služil pri K fn $6. pešpolku na Dunaja. Marmarosz - Szj-seta in rudi v Celju. Ker je bil moj oče dvorni nadhlevar. sem imel kot deček m tudi pozneje kot študent in oficir ter gozdarski uradnik dosti prilike, da sem skoro vsak dan lahko videl člane visoke cesarske obitelji, osobito pa prestolonaslednika Ru-dolfa, ki je bil nekaj let starejši od mene. Spremljal sem ga na mnosrih lovih, kajti bil je strasten lovec, toda zelo slab strelec, ker je bil vedno ves prekrokan, ker je popival vse noči in se zabaval z ženskami. Ako-ravno je bilo splošno znano, da je bil rnnc spolno bolan, so se kljub temu za njim pehale dame iz najodličnejSih plemiških m tudi dunajskih meščanskih družin ter mu nasedale, kakor muhe na med. Sicer pa je bil prestolonaslednik drugače napram sJu-žinčadi zelo dober človek in je imel za vsakega vedno dobro besedo. 2al pa je imel slabo vzgojo, bfl je pravi sin svojega očeta, od katerega je prevzel le slabe lastnosti. Med tem ko je bO Rudolf dostopen vsakomur, je bil poznejši prestnlonaslednik Franc Ferdinand d* Fste čistn drusačneca značaja. Bil je ohol in nepristopen, toda vedno resen in preudaren, balo se ga je vse, bil pa je prvovrsten strelec. Usodni napad Leta 1900 sem bil upokojen , toda kmalu sem bil zopet reaktiviran ter sem nastopil službo v istem svojstvu kot preje v Eisen-erzu na Zgornjem Štajerskem, kjer je imel cesarski dvor velika lovišča. 2al pa tudi ta služba ni trajala dolgo. Nekega večera sem v družbi z domačimi popival v neki gostilni v Eisenerzu. pri tem pa ie prišlo do konflikta med menoj in fanti radi litra vina. Sledilo jc prerekanje in končno sem, da bi se izogmil pretepu, zapustil gostilno in se napotil domov. Za menoj pa sta prihitela dva stražnika in me strahovito pretepla in sigurno bi me bila ubila, da nisem enega z lovskim nožem težko ranii v stegno, dru-sega pa v roko. Kot vzrok, zakaj sta me hotela ubiti, navajam, da sem bil morda komu s cesarskega dvora napoti, ker sem marsikaj vedel, česar bi ne smel vedeti. Bil sem zato takoj odpuščen iz službe ter sem leta 1903 prišel v te kraje, kjer se je takrat gradila bohinjska železnica. Dobil sem pri gradbenem podjetju, ki je gradilo železniško progo Jesenice - Bohinj, službo tehničnega uradnika, ter sem ostal pri podjetju do dograditve železnice. Potem sem se nastanil v tej koči. v kateri me vidite, in si uredil svoj novi dom. Je pse in mačke Da še bolj podkrepi svoje trditve, nam ie pokazal več velikih in dobro ohranjenih fotografij, na katerih ga je prav lahko spoznati. Vidi se pa v prvih vrstah med njegovimi sošolci in profesorji, kakor tudi gozdarskimi uradniki in lovci. Na slikah ga vidiš tudi med raznimi skupinami poleg visokih osebnosti in plemičev ter je povsod zavzemal precej viden položaj. Mesečno prejema potom neke' zagrebške banke precejšnjo pokojnino od dunajske mestne občine, ki je prevzela aktive, kakor tudi pa-sice avstrijskega dvora. Kljub temu pa se preživlja zelo skromno. Lovi namreč zajce, pse in mačke, jih kolje in je meso, lobanje pa nabije na steno svoje kolibe. Je velik prijatelj ptic, vsak mesec nakupi do 15 kg konoplje in jo polaga kot krmo pticam v Ptičje u tiče. Govori štiri jezike in sicer nemški, če>Sci, rusinski in poljski. Svoje plačilne obveznosti napram trgovcem izpolnjuje za nabavljena živila vedno točno. Mayerlinška tragedija Na vprašanje, če ve, kako je prišlo do tragedije v Maverlingu in če je bil takrat še na Dunaju, nam je po doiaem obotavljanju povedal sledeče: Govori se o tej tragediji še vedno na vse mogoče načine in to so večinoma vedno le ugibanja, kako sta umrla Rudolf in baronesa Večera, toda vsi oni, ki so bili takrat navzoči, so morali pred samim cesarjem priseči, da bodo molčali in tudi molče ko grob. Toda mnenje vseh tistih, ki smo razmere na dvoru in prestolonaslednikove pustolovščine dobro poznali, je. da je prestolonaslednika in ba-roneso Večero ubil italijanski plemič grof Bajtazzi. Dan po usodni noči v Maverlingu bi se namreč imel vršiti v okolici gradu Eckartsau velik lov na prestolonasledniko-vo želja Povabljeni so bili mnogi plemiči z Dunaja in tudi od drugod, med njimi grof 'u'altazzi in njegova zaročenka baronesa Marija Večera. Že prejšnji dan so se zbirali v Eckartsauu številni plemiči in visoki dostojanstveniki ter dvorni lovci, med njimi tudi Vormundel ter konjarji in služabniki. Nista pa dospela v Eckartsau grof Baltazzi in baronesa Večera, kajti znano nam je bilo vsem, da je grof Baltazzi Lškal baro-neso na njenem domu. a je ni našel doma. Dozdevalo se mu je takoj, kam se je odpeljala, ves divji je zaiahal konja in zdirial proti Maverlingu. Naslednje jutro je v Eckertsau dospela iz Maverlinga brzojavka, da prestonasled-nika na lov ne bo, ker je mrtev m zato lov odpovedan. Mnenje nas vseh je bilo, da je prijahal grof Baltazzi r.e!o razburjen v lovski gradič Mayerlmg opolnoči, ko le vse spalo in ko so ležale vsepovsod prazne šampanjske steklenice, kar je pričalo, da se ie mnogo pilo in veseljačilo. Prevrnil je vse kote in končno hitel po stoordeah v prestolonaslednikovo spalnico, kjer je našel njega in baroneso v postelji. V razburjenosti je pograbil prazno šampanjsko stek- lenico in toliko časa bil prestolonaslednik | in baroneso po glavi, da sta obležala mrtva. Moj prijatelj, je nadaljeval Vormundel, je moral nesti žalostno novico o tragični smrti prestolonaslednika Cesarju rt dvor. Ko pa se je vrnil iz cesarskega gradu, sem ga hcpraševal. kako ie umrl prestolonaslednik in kaj je rekel cesar. Pri i.i-telj nri je odgovoril samo to. da se ce^ar ni dal potolažiti, drugega nisem mogel zvedeti od njega ničesar. KmaJu je EaČeJ noi prijatelj ▼ službi zelo naglo napredovati, zavzemal je visoke funkcije v državnih službah, toda vedno daleč od Dunaia Služboval je na severnem Češkem, naposled p* ie na cesarskem velepnsestvu in dvornen-) lovišču pri Meranu na Tirolskem POtaal skoro neomejen gospodar, dočim «vo se rri ostali, ki se lih je smatralo neranc^lm in\ razpršili na vse vetrove. Na fronti nič novega! (Poročilo generalštaba!) KOLEDAR. Ltencs Petek, 34. januarja 1930. Ut,v ličani: Timotej, pravoslavni: 11. januarja. Teodo*ije- DANASNME PRIREDITVE. Drama: »Cvrček m pečjo*. D Opera: »VaikiT««. R. Kino Matica: Zaročenka n hi*no r*» tre bo. ATino Ideal: Dnevnik kokote. AT/no Ljubljanski d\-or: Relphegor. Predavanje v Pravniku. Dre vi preAx\ a ob 18. v sobi 79 na sodišču univ. prof. dr. Stanko Lapajne o pravni podlagi ra zaščito naših manjšin v Italiji. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczv. Mestni trg. Kamor, Miklošičeva cesta. Tekme Sa spto&no fceHo predvajamo danes ob Ji 4.. četrt aa 7- pel S. Ia 9. mri rađrrlfeč Belphegor Fantom Lotrvra — Varaorr Pariza Rezervirajte vstapaAce! Kino »Ljubljanski Dvor« Telefon 2730 Sobota, 25. januarja. 12.30: Reproducirana, glasba; 13: časov na napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert radi o-orkestra; 13.30: G. Harkov: Esperanto; 19: Dr. Grafenauer: Nemacizts; 19.30: Delavska ura: 20-30: Prenos iz Beograda: 22: časovna napoved in poročila, radio-or-kester; 23: Napoved programa za naslednji dan. Drama Gostovanje pariške »Co«noedle Frimmiar- v LJottfieai bo, kakor že javljeno, v sredo dne 29. :. ni. Francoski lmeirjikj uptrrzore kotne* u »Be;v. Gostovanje se vrSi v opcroemi ffted^Iš:: in >e predprodaoa vstojM-ic že v *eku pri drv. blagajn: v operi. Opotarj-amo. da k to ?rwstt»van^ edino gostovanje vefketa francoskega ansambla v Ljubljani. Premijera Nestroy}eve veseloigre »Za ljubezen so zdravila«, le se ho prvič a varala v slovenskem jeziku bo v ljubljanski dracni v bo-bofo dne 25. t. m. Veseloiara je polna konii»in>ih aaipfctljajev. Ima orijroaine pevske vložke jo bn brez dvoma izborno zabavada občin&tvo, kar je tudi njen g-Uvoi najnen. Glavne vloge imaio: ca. Medvedova fer zz. Cesar, Kra'-j rn Levatr. Redita ]e prof. S-es-tova. Prema »era se vr$i »rven a bon. mafa. Nedelja v ljubljanski drami. V ncdeljs one 26. :. m. uprizori ljubljanska drama popofcdn* ob 15. uri Gc&evo mladinsko iijro <-Pecerćkov«. po.s'cđrMe san.ie« v običajni zasedb;. r marim Vv-'r'o G-»'cem v v V-g! PeterSka. Zvečer ob ur: pa ?c ppva repriza nove NMtNgjtflN ^esele-:jrxc Za ljubezen so zdravja«. Za Pcrerika v.--• znžane dramske cene. Cvrvek za pečjo« se i^prozor drev: ob 20. v jjubVanski drami v režrii g. CirHa Peno :i za abonma reda D. Opera Nocoj sc poje VVagnerj^va opea.> \ aikifa . V par t 'i; Sijsgl'ihds. katero je do sedai t>eua cdv. Majdiče\u. uaaieiri pr-v:č na našem odru ra. V0-fan-Kuni>va. Pa'jo na.štopr'o za. Thferrv. z? ■ šttftlltr, Z- P'cmoX,č. Marčac, z. Križa.-; e >»ic v op*ir: opere:u Grof Luksemburški« z g. Drenomcem v itasfnvvi oart''.h". Sodelujejo: za. Po1:čeva. ja. B.«-'Ia:-kova sna. Strniša. ZZ- Pecek. Povhe. Siano:)-č;č. Go^tič, SekiKa, Rm :n d-rus'. D-irizcnt z. Ne fat, režiser z- Povlie. Predstava se vrši ;zven abonmana pri znižan:h cenah. Zvečer ob pol 20. url bo uprizorila Oiper« L«v*z"risovo orroro Car tesar z z. Grbom v naslovni pa-H?. V vVtfff Hn-dormrSmesa vaškega mozoaifka, hi^nv.i vin Bat* ta na»/op: prvič nri nas g. Bererto. Predava cc vr*» -rvr*! abonmana. Cene aaHafit Jm Westen nicht? meues! (Drama — civilizacije! I VZOREN M02. — Ali verjameš, da sc preseli po smrti človeška duša v žival? — Skoro bi verjel, če mislim na ranjko ženo in slišim govoriti papigo. Stev. 10 »SLOVENSKI NAROD«, dne 24. januarja 1930. Stran 3 Dnevne vesti — Ministrski predsednik faatni roešean Novejca Sada. Novosadski občinski svet bo razpravljal na prihodnji seji o predlogu predsednika odvetniško zbornice dr. Ada-movića. naj podoli občina ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču Častno me-rfn«wiifTri — Iz državne službe. Za rudarskega referenta pri rudarskeji slavarstv-j v L:uh-! aru je imenovan dosedanji direktor državnega rudnika v Mostariu inženir Josip M o e u i k- — It >Uradnega Usta«. >Uradni tist« kraceve ban.ske isprave Dravske banovine št 23 z č&t 23. t. m. obavlja zakon o mednarodnem sporazum o Izvozu kož. sklenjenem pod okriljem Društva narodov v Ženevi H. julija 1938, zakon o zatiranju bo-l&znj in škodljivcev kulturnih rastlin, pravilnik o polaganju državnega strokovnega trpita za računsko - hlagajniško shtžlbo uradnikov SL kategorije pri ministrstvu za šume in rudnike in odločbe o dravinjskih dokladah rodbinskih članov vojnfa invalidov. _ Natečaj za inženjerja kemije. Tehnični oddelek komande zrakoplovstva potrebuje inzenjerja kemije, ki bo vodil kemični laboratorij. Prošnje je treba vlom ti do 15. fp-hrunrja. — Otvoritev tiskarne bankovcev v Beo-rradn. Viregu vrrrner francoske hanke Fournier in glavni bančni strokovnjak SfennHer udeležila v nedeljo svAčane otvoritve novr tiekamp bankovcem naše Narodne banke. K otvoritvi prid'* tudi tran-enslci poslanik Dard- mmmommmmmmmmmmmmmmm Im VVesten nichts neues! jutri: KINO »DVORa — Hrvatski planinci na K umu. Omladinska sekcija hrvatskega planinskega društva »Sljeme« priredi v nedeljo n svoje člane skupni izlet na Kum. _ :-!97a hiš brez gradbenega dovoljenja. V Zagrebu je 8973 bis brez gradbenega dovoljenja. Ker je tudi v Zagrebu veliko rjonianjkanje stanovanj, so ljudje gradili biSe, ne da bi čakali, da dobe od magistrata dovoljenje, — HndožcstTeniki na Sušaka in t Varaždinu. Praški* skupina moskovskih iludo-žestvenikov, ki je gostovala te dni v Ljub-liani, nastopi 36., 27-, 28. in 29. L m. v Varaždinu. S., 4. in 5. februarja pa na Sušaku, od koder odpotuje v Dalmacijo. — »Poštni leksikon« za Slovenijo. Mednarodna uiiprinacijska pisarna Viktor B 1 a-žič v L.ubijani Tavčarjeva ulica 2-1-, bo v kratkem izdala »poSL leksikon« za Dravsko banovino. Knjiga bo obsegaia točen seznam vseh v naši banovini nahajajočTa se poštni j. brzojavnih in telefonski!] postaj, orožruškilj stenic, davčnih tn sodnih nra-dOv. šol. župnih uradov in drucih državnih ic javnih uradov. Novj leksikom bo doslej edino delo te vrste, ki ga pri nas že davno pogrešamo m gre radi tega g. založniku priznanje in zahvala za trud in stroške, ki iih je žrtvoval v prid javnosti. Knjiga bo naročnikom po tako niziki ceni na razpolago, da ho prva izdaja tega dela brez dvoma v na.kraitsean času razprodana. Zato že sedaj založništvo sprejema naročila, ker bo prva izdaja »Poštnega leksikona« omejena samo na nekaj tisoč izvodov. Naročilo tega važnega pripomočka toplo pri-porooarno zlasrti državnim, javnim uradom, soc trgovcem, odve^nikotn itd. — 30% kronske priznanice. Društvo bančnin zavodov v Sloveniji opozarja na razglas o 20% kronskih priznanica h, ki bo v imenu drustvemb elanOv objavKen v prihodnji številki »Uradnega lista kraljevske banske uprave dravske banovine<. — Srebrnodlake lisice bodo žive razstavljene na Ljijsbiianskeni velesejmu 27-:n 2& t. m., ko bo dražba kož divjačine. To ie edini par srebrnodlakiJi lisic pri nas. Živali so Last Družbe Feriinz, reje žrvaM plemenite kožuhovme v Uuttjani. Ta dru-cba si Je prva v Jugoslaviji postavila na-ozo v naši državi po ameriškem m nemškem vTgdedu sistematično rediti živali plemenite kožuhovtne. Občinstvo naj si to zauianvost osi eda. — Vreme. Vremenska najpoved nam obeta oblačno vreme. Včeraj je bilo lasno samo v Skotiti« drugod pa boli ab' manj oblačno. Najvisia ternjperarura je znašaia v Splitu 11, v Skoplau 5, v Ljubljani — 8.5, v ^agrebu in Beogradu — 0.3,' v Mariboru — 1. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 770.4 rrem. temperajtura je znašala — 3.4. — Potrjena obsodba poštnega roparja. Novosadsko kasačijsko sodišče ie te dni razpravljajo o poštnem ropu, bt i e bil izvršen 3. oktobra leta 1296. med postajama Sombor - Novi Sad. Sodišče ie Potrdilo obsodbo druge instance, na podlagi katere je glavni rooar Josip Taffe iz Novega Sada obsojen na šest let težke ječe. njegova sokrivca .Antona Bičanić na tri leta ječe m Lnckntan na 18 mesecev zapora. Drzni roparji so pri napadu na rnrrtvnantivi poštni voz odnesi: 900.000 Din. . — Smrtna nesreča. V seru Pregrada sc je te dni pripetila težka nesreče, katere žrtev ic postal sinček posestnika Bošnjaka. Deček Vinko Bošnjak je našel doma lovsko puško, s katero se je začel igrat'. Neuado- n i se ie pirska ^prožTla tn ves naboj ]e udaru dečku v glavo. Odtrgalo mw ie po! 'obanje bi ie HI nesrečn1' otrok takoj mrtev. Neprevidni roditelji bodo občirtno kaz-rtovam. — Borba za mHlJonsko derfšcino. V maki se bo vršila v Bukarešti razprava slede milionske dedščine, katero zahtevata Lc-pošfava ni Darinka GeorgHevic' iz Beograda. Pravda teče že 45 let, vendar je še vedno na mrtvi točki. Zače tikom 19. stoletja ic odšel iz Rume Timotej Georgijević. Pr.toval je v Rurmmi'o, kler se je poročil z Rumunko Marioln Anastas. GeorgTevič !e postal v Rurrruntri nTfPrjonar. Zakonca sta '.mela samo hčerko Katarino, ki ie u«n;la leta 1885. v Bukarešti brez potomcev. Zapustila je ogromno imetje, 1500 oralov sve. ta 6 velikih hiš v rumuriski prestoiicit Z milijona zlatih lejev in za milijon leev nakita. Vse to imetje je zdaj baje vredno nac milijardo lejev. Za to dedščino se potegujeta omenjeni sestri, ki trdita, da sta Pv-tPmki Tlmote a Georigijeviča ter tudi da'ini sorodnici Georgijeviceve žene. Proces se že vleče 45 let Beograjčanki zastopa beograjski odvedu* dr. Popović, ki ie baje zbral ogromno dokazamo gradivo, &\ tehia okoli 70 kjg- Glavna razprava v zadevi ded-Ščine bi se morala vršiti že 10. t, m-, pa i e bila preložena. V javnosti vlada za izid razprave veliko zanimanje. Rnmunske dediče zastopa bivši nramski minister Tace Jonesou. — Trajcedlia bivšega gostilničarja. V kavami »Takovo« v Sremski Mitrovici se je v sredo zvečer ustrelil bivši gostilničar Dragoljub Graočević. Dragoljub, rodom iz okolice Sremske M&rovice, je dobil pred meseci svoj delež v znesku 160.000 Din. Z denarjem ie odšel v Beograd, kjer je otvo rH gostilno. Kupčija pa je šla raaovo pov tn te dni se je ves potrt in brez beliča v žepu vrnil v Mftrovico. V obupu se Je ustrelil v glava Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Niiegovo stanje je brezupno. — Avtomobilske nesreče v Zagrebu. V Zagrebu je v sredo zvečer vozil iz Gundu-ličeve ulice proti Ilici a vio taksi, ki ga je Sofiral Mihajlo Simdč Avto le drvel precej naglo Ln šofer ie bil prepričan, da se rtm bo posrečflo prehiteti tramvaj, s katertm je vozil skoro sporedno. TSk pred tramvajem ie zavii ^ Tlico. Toda bilo je že prepozno Tramvaj se je z vso silo zaletel v avto in ga vrgel na pločnik. Pri karambolu se je avto močno poškodoval, šofer pa ie bil močno poškodovan. Prepeljali so ga v bolnico, ko pa bo okreval, se bo moral zagovarjati radi neprevidne vožnje. — Trgovlna z dekleti v VoJvodliiL Te dni smo poročali o aretaciji neke natakarice v Osijeku, ki je skušala odpelati štiri mlada neizkušena dekleta v Južno Srbijo, čez nekaj dni je bilo pa v Senu" odkrito novo gnezdo trgovine z dekleti. V bačkem mestecu Kaču jc bala na postaji aretirana Priletna ženska, katero so spremljala Štin rrdada dekleta- Čudna družba ie vzbudila pozornost tamošnjega posta^enačernika, ki .le obvesti] policiio. Policija je ženico ia dekleta aretirala. 2enica ie pri zaslisevan.ru zatrevala, da se piše Veronika Kekenv in da pelje dekleta v Subotioo, kjer dobe stavbo, policiia je ugotovila, da je dekleta prodala nekemu trgovcu iz Pančeva, ki ji ?e plačal 3000 Din. Trgovec je v vlaku čakal dekleta. Policra je prebrisano z vodnico izročila sodišču, dočim je trgovec odnese! pete. Im Westen nichts neues! (Pretresljive epizode strasnih dni!) Iz LJubljane —tj Svetosavska prireditev, £ se bo vršila v ponedeljek 27. ten. ob 8. na Taboru. b*> ena najlepših Ieto§njih prireditev v Ljubljani. Pravoslavna občina je poskrbela za tzredno lep koncertni spored in tudi za ple-sažeb'no publiko je zadostno poskrbljeno Na prireditvi bodo sodelovali solista sdč. Dolenčeva m g. Mohorič ter priznani pevski zbor »Ljublanskega Zvona« pod vodstvom pevovodje g. Zorka Prelo v c a- Pri plesu bo srviral orkester Narodnega železnicarskega društva »Sloga«. Opozarjamo posetnrke. da se bo od 7. ure naprej ustavljal trarrrvajj na križišču Sv. Petra ceste tn Škofje ulice ter da bodo po 1! uri naprej vozili avtobusi na vse smeri-Sokol L bo poskrbel za najboljši borffet in pijačo. Ker je čisti dobiček letošnje prireditve namenjen agradbi cerkve, smo prepričani, da bo vsa nacionama javnost pohitela na to vsakoletno prireditev. —|j Sokolska proslava sv. Save- V ponedeljek 27. t tn. se bo vršila toono ob 9. uri d°poldine na Taboru šolska proslava sv. Save z blagoslovitvi o vode m slavske-ga kolača. Na programu je še nagovo? domačina g. mž- Josipa Otahala. deklamacije, petje m plesanje nacionalnih kol ob zvokih godbe vSioge«. Vslopnme k tej prireditvi ni in je vsa javnost dobrodošla. —-li Opozorilo davkoplačevalcem. Davčni zavezanci na zemjjariuo, zgradarino. pridobnlno, rentnino itd. se opozarjajo, da pravočasno plačajo davščino za leto 1330 v izogib 6% obrestkn. Dokler se ne izvrši nova odmera davka za leto 1930- se mora plačevati po predpisu iz leta 1929. Več Je razvidno iz ranglasa, ki je nabit na mestni deski. —lj Odbor za pogaiania z železniško direkcijo. V zadnji tajni seji liublanske občinske uprave so bili izvoljeni v odbor, kd naj vodi z direkcijo državnih železnic razgovore glede preložitve kolodvora, oziroma železniške proge na Dunajski cesti, sledeči gg-: Hribar Ivan. dr. Gresrorič Vfe-ko, dr. Jerič Josip. Likar Stane. Frefcn Tv., in?, šnftte Milan m Jelačin Ivan —li T>a ne bo zamere in nesporazuma. V sredo e?mo r*>rocali o izrrremembi v ljub-Ijanfikem občinskem svetu. V poročilu je bilo rečeno, da so nekateri občinski odborniki odstavljeni, kar pa ni točno, kajti srbski izraz »razrešiti dužnosti« ne pomeni odstaviti. Občinski odbornik ?. dr. Valentin Rožič pa še »razre$en< ni mopel biti. ker je že davno odložil svoje mesto v občinski upravi. —1H Smrad na Friškovcu. V ponedeljek smr) obavib ^Nuino prošnjo- posestnikov na Friškovcu. ki se pritožujejo, da se širi iz vojaških hlevov in kupov gnoja v vojašnici smrad po vsej okolici. Preverili smo se. da temu m tako m da komanda vojaš- mce z vso strogostjo skrbi, da se v vojašnici pazi na vse zahteve higijene, kar s tem drage volje konstatiramo. —lj 1085 bolnik«t je sprejela ljubljanska bolnica že ta MMBee, Vsi oddelki so prenapolnjeni - —lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih policijska direkciji v LJubljani od 1. do 15. t m-: 50 Din; 90 Din: 100 Din; Ustnica s 40 Din: listnica, v njej 390 Din, 40 šilingov, več računov in poštnih priznanje na ime Jordan Vjekoslav, L Hrvatska štedionica Zagreb; ročna torbica, v njej 1 robec rožni venec is 1 Din 50 para; ročna torbica, v njej masna knjižica ia 1 robec; srebrna ženska žepna ura: psica, stara 4 mesece, črne dlake; črno-svfleno krilo s 4 rdečimi rožami: zavoj starih nogavic m žensko krilce: rajav pajčolan; par otroških čevljev in črna boa. V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 18 dnežnikov, 6 Palic, bič, aktovka s foooaparatom, otroška pelerina, volnena ogrinjača, 2 para rokavic, 1 par damskih čevljev in par perila, 2 moška klobuka. 2 ženska klobuka, zavitek gramofonskih plošč, volnen šal damska jopa, nagobčnik, stara ženska obleka, del radioaparata, ko/arica. zavitek perila, 213 Din 50 para denarnica, kos usnja« 2 para starih saloš, vreča s 5 kg fižola is vozni listek ILL razreda za vožnjo v Beograd. —lj Seznam Izgubljenih prAJmetov, prijavljenih policijski direkciji v LJubljani od L do 15. L m: 2 bankovca po 100 Din; 1000 Din bankovec; 130 Din; listnica, v njej 790 Din in Selezn, legitimacija na ime Repe Ivan; listnica z 730 Din: ustnica s 3000 do 4000 Din: ročna torbica z 09 Din: denarnica, v njej do 100 Din, 1 zlat obesek in vozni listek Ribnica - Ljubljana; denarnica, v njej 18 Din, 1 ženska ura in 2 listka; zlata damska zapestna verižica; črna tala štiri-oglata ura na jermenčkn z dolarjem kot obeskom; srebrna damska ara na osnjati zapestnici; zlat lorgnon z verižico; bril jan t iz uhana in 1 moder opat z 10 malimi hri-! jan ti: zlata tenka pietena zapestnica; delavska knjižica na ime Ivanusa Martin: psi. ca volčje mešane pasme, stara 4 mesece; 2 psa volčje pasme; zavitek ovratnic; zavitek 3 m hila bele barve in 1 m svile; mobilizacijska objava za potovanje v slučaju vojne, glaseča se na ime Foglar Albin; par damskih usnja tih rujavih rokavic: legitimacija, izstavljena od trg. grerruja v Zagrebu na ime Vidovič Ivan; ženski predpasnik modre barve in legitimacija na ime Taufer Frančiška. —Ij Izvrstni veseloigri na Šentjakobskem odru. V soboto 25. in v nedetjo 36. januarja ponavlja Šentjakobski oder dve izvrstni veseloigri in sicer; >Pred poroko< in »Svetnik«. Obe igri vzbujata vsled svoje silne komike smeu in zopet smeb — Pridite, da se nasmejete. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Kamtenika na Starem trgu. Pri predstav ah oddaja tvrdka Radio-Bar krasne komade. —!i Higijena tn gospodarstvo. V nedeljo 26. t m. ob 10. uri dopoldne bo predavaj v dvorani Delavske zbornice o h*g*.;ert ■ go. spodanstvn g. dr. Robert Hercod. direktor mednarodnega urada en pobijane a&oboltama. - ti Plesne vaje >Uob Danskega Sokola« se vršijo redno vsako soboto zvečer v Narodnem domu. 58n —ti Veliki družabno - zabavaj večer se bo vršil v soboto dne L februarja od & ure naprej v salonu restavracije pri *Cevu< na Gosposvetskj cestL Na tem večeru bodo koniični nastopi, petje in ples. Ples oo zvokih prvovrstnega jaas - banda- Vse prijatelje domače zabave vabimo na ta večer. Podrobneje bomo še ottaviM. —lj Nesreča aa gerenjekeni Medvar«. Včeraj popoldne se je na gorenjskem kolodvoru pripetila manjša nesreča. Strojnik France Valda. zaposlen v artilerijski delavnici na Dunajski cesti, je na kolodvoru nalagal sode z nafto na vagon. Med delom je nenadoma padel vznak ia ae precej potolkel na glavi. Prepeljali so ga ▼ bolnico. Nabiranje članov Kmetijske družbe podaljšano do 15« februarja Na željo številnih podružnic kj $e niso mogle pobrati članarine za leto 1930 od vseh priglašenih članov, je glavni odbor za letos izjemoma podaljšal prej označeni rok do 15. februarja t L S tem je podana možnost pristopiti k družbi tudi tistim kmetovalcem, ki dosedaj se niso imeli prilike poravnati te svoje obveznosti Članarina znaša za celo leto 1930 le 20 Din in je ta znesek obenem naročnina za »Kmetovalca«. Opozarja se, da je sprejem člana vezan na volačanje članarine ld da se ta Sele tedaj vpise v družbene imenike, ko je družba njegovo članarino prejela. Član družbe lahko postane vsaka oseba. »Kmetovalca« L številko od 15. januarja t L so prejeli vsi lanski člani Od letos na novo priglašenih pa le tisti, ki bodo pravočasno poravnali članarino. Pri nekaterih od teh se bo pa pošiljatev nekoliko zakasnila, ker ie bilo tehnično nemogoče vse dosedaj prijavljene člane pravočasno vpisati v imenike. Načelsrva so dolžna, da nemudoma poberejo članarino od zamudnikov in jo Nkupuo dopošljejo družbi Ne smejo odkloniti nobenega novega člana, ki se je za to origlasiL Vsak seznam mora biti potrjen od županstva, da odgovarjajo redni člani paragrafu i družbenih praviL Vsi bivši član! zamudniki sc poživljajo, da takoj poravnajo čjanaiino pri pristojni podružnici Vsak zaveden kmetovalec mora postati član Kmetijske družbe, kj je bila -zanj ustvarjena in deluje za njegove koristi čim večje število pravih kmetovalcev bo ta zastopala, tem uspešnejše bo njeno delovanje. Zato ie tudi dolžnost vsakega člana, da pridobiva druge kmetovalce, Se nečlane za vstop v njih stanovsko organizacijo. Kmetijska družba v UatBlU 97lilo ELI DA & Mednarodna tekmovanja v Bohinju in na Bledu Tud! dr. Korošec v častnem predsedstvu — Včeraj je prijavila tekmovalce Avstrija — Češkoslovaška tekmovalna ekipa odpotuje v ponedeljek — Snega še vedno nI! Včeraj je bil JZSS obveščen da sprejme minister za Šume in rudnike dr. Korošec mesto v častnem predsedstvu za velika mednarodna tekmovanja na Bledu in ▼ Bohinju. V častnem predsedstvu so sedaj akoro vsi ministri z ministrskim predsednikom na čelu, Prireditev sama bo pod pokroviteljstvom Ni VeL kralja Aleksandre* JZSS je prejel prijave skoro vseh tekmovalcev in držav, kj se udeleže med narodih tekmovanj. Norvežani so prijavili kot svoje tekmovalce inž. Hanaena, slovitega skakača Runda in tekmovalca Thor-gumsona, ld je eden najboljših v kombiniranem tekmovanju. Včeraj je prijavila tudi Avstrija tvojo udeležbo. Koroški Landesverband je obvestil JZSS, da je že določil svoje tekmovalce, definitivno pa je sedaj tudi sodelovanje Francozov, ki ► savez brzojavno obvestili, da poSljcjo svoje tekmovalce, V ponedeljek 27. januarja odpotuje v Jugoslavijo delegacija Sv a za ivžaru ČSR, ▼ katerih je 9 najboljših češkoslovaških tekmovalcev pod vodstvom inž. L Komar-ka m arhitekta Tarolimka. Na 18 in 30 km bodo tekmovali: Fran Fftera. Josef Nemeckv, B. Sonek in Ladislav Novak. Kombiniranega tekmovanja se udeleže Hvnk, Šimunek. Vrana, Beranovskv skokov pa Šimunek. Hvnk, Vrana, Luke« in Beranovskv. Od drsalcev prispe inž. Sliva, ki m je te dni pribor U evropsko prvenstvo pred Scnaiferjem (Dunaj). JZSS je v torek na svoji zadnji razpravljal o vseb prireditvah, slasti j« pa razmotri val o pomanjkanje sneg*. Sklenjeno je Silo. da se počaka do sobote. <"> do sobote ne bo snega, ho JZSS nemara prisiljen mednarodno tekmovanje odpove dati Situacija je skoro brezupna- Iz Kranjske gore in Velike Planine poročajo, da je v planinah jasno m da ni računati s pidavtnami. Ce ho moral JZSS tekmovanje odpovedati se Sodo vršila šele prihodnje leto. V februarju so prireditve izključene, ker se vrše 17. februarja velike mednarodne tekme v Holmenkoimu. katerih se udeleži večina držav. Seveda je potem izključeno, da hi tuji tekmovalci najprej startali pri nas m šele potem potovali na Noe »elko- OTROŠKE mooavici 'iteon Najboljše, najtrajnejše, zato 13 Iz Celja —ad avstrijskih in ruskih čet Na Zbruču je bila polez močnega oddelka 11. avstrijskega armadnega zbora tudi konjeniška divizija, ki je zelo energično ooerirala na naši fronti, piše Brusilov. Med drugim je napadla dmzo mešam) kozaško divizijo, ki je bila pred levim krilom armade pri Gorodkit. Našo kozaško divizijo so podpirate štiTi Dehotre stotniie. Naša pehota je zasedla blr/n;e vasi in hrib. tako da ie imela za le v im Idilom kozaško brigado. Strojnice kozaške divizije so bile oosfavUene tako. da so lahko obstreljevale ve* prostor ored pehoto. Avistrifska konjenica je navalHa na naSo pehoto, ki je odgovorila na napad S pomočjo gorskih topov. Kmahj so zapele tudi naše strojnice, a kozaki so udarili na Avstrijce od strani in od zadaj. Zato ni čuda, da so bali Avstrijci strahovito poraženi. Na boitšcu je obležalo mnogo ubitih konj bi vojakov, ooedini jezdeci in konji so brcali po boJISou in ostanki avstriiske diviziie so v splošni paoj&u in zrneSnjavi bežali. Stran 4 Stev. IQ 4-1 Toda v tem odločilnem teeiurtku ni cnishi na banfcirjevo vdovo. Vest, da je knez Kantemir odpotoval, je prtSIa tako nepričakovano, da ni vedel kai početi. Instinktivno je čtrtrl, da je svak «na napačni poti. Maxime de Frikuse je im&\ pa še en važen razlo«, da ga je Borisov odhod razočaral. Ni bil namreč se pozabil, da je prišel v hotel »Imperia« z namenom prositi kneza, naj mu da petdeset tisoč frankov, s katerimi bi rešil grofico de Rovaljoie. Toda prišel je žal prepozno. Bea-♦ricin mož je bil že odpotoval. Sreča mu ni bila mila. Brez Borisove pomoči bi se seržantu ne posrečHo dobiti do večera toliko denarja. Moral se bo vrniti v Maroko, ne da bi rešil ženo svojega polkovnika iz krempljev brezvestnih bandi tov. — To je smola. — je zamrmral ves potrt. Nobena stvar se mi ne posreči. Menda res prinašam nesrečo onim, katere bi Tad resii. — Štiri .. . štiri ženske so . . . Dve ČPnolaski in dve svetlolaski . . Jaz •em pa moški in povrh še vojak. Že trooj nastop bi moral zadostovati, da odvrnem od njih nevarnost. A zdaj vidiin, da bo vse moje prizadevanje zaman. Kruta usoda me preganja in karkoli započnem, se mi izjalovi. Po teh besedah je Maxime nepremično obsedel. Težke misli so mu rojite po glavi. Kar je planil pokonci, ©tresel se je malodušnosti in postal zopet ono, kar je bil, namreč neustrašen mož, ka se ničesar in nikogaT ne boji. Ni se zaman stfchceval na svojo energijo. Vzravnal se je in dviganl ponosno glavo. Oči so se mu zaiskrile in nehote je stisnil pesti. — Najbolje bo, da stopim nemu-ctoana k Magdaleni de VauTnes, — je razmišljal. — če je Viirf v Nizzi, bo gotovo vedela, kje stanuje. Magdalena je moja prijateljica. Prepričan sem, da dobim pri nji vse Informacije o tem pustolovcu. In tako je pretrgal Maxime de Fri-ieuse vez med dolžnos-tjo in ljubeznijo. A ker je bij žalosten in utrujen, je za-hrepenel rpo -počitku »in razvedrilu v družbi dražestne bankirjeve vdove, ki je brla dovolj spretna, da bi mu mogla pregnati vse mračne misli. Ta iluzija bi se bila gotovo razblinila, če bi bil mogel Maxime de Frile-use za hrp pogledati v Magdailenino stanovanje. Zagledaj bi bij lepo vdovo v ornem trikoju, katerega je oblekla vedno, kadar je šla po g-led ar, kaj počenja njena jetnica. V črneni trikoiu in z masko na obrazu je vohunka uživala, da je mogla groziti ubogi Bearrici z najhujšim — s smrtjo globoko pod zemljo. Magdalena je zelo rada zahajala k svoji jetnici. Pogled na nesrečno ženo, iztrgano iz moževega naročja v poročni noči, je bil pravi balzam na sketeče rane njenega ponosa. Tudi danes je odšla Magdalena v Met, kjer je bila zaprta Beatrice. Skozi mrežo ji je vrgla kos kruha, kakor da krmi zver. Na ves glas se je zasmejala, ko ;e nesrečna Beatrice brskala po slami in iskala kruh. Ubožica je bila tako lačna, da se je komaj se držala na nogah. Magdalena pa jo je še nalašč dražila, češ: — To n»i tako dobro, kakor hrana iz kuhinje hotela »Imperia«, kaj ne. draga knegimja. Vaša postelja zetovo očividno ni tako mehka, kakor je bila ona v ho teki, pr^ravirena za POtogbo noč. Nekaj dobrega ima pa vendarle na sebi. Spite sami in nrhče vas ne more nadlegovati, če ne računam podgan, ki pa niso tako nadležne, kakor znajo biti moški. Boris, vaš Boris vas ponoči ne drami iz sladkega sna. Stavim glavo, da bi radi vedeli, kaj se je zgodilo z njim, s tem vašim Ijubčkom. — O, da prav pravite, madame! — je vzkliknila nesrečna Beatrice. — Kdorkoli ste že, usmiHte se me in povejte, kaj je z njim! — Je vam mnogo ležeče na tem? — O, da! Rada trpim, samo če bi vedela, da je on srečen. Magdalena de Vaulnes se je Škodoželjno zarezala in vzkliknila: — Bodite brez skrbi zastran svojega moža, draga Beatrice. Srečen je ki §e kako srečen. ToKko sreče mu menda celo vi ne želite. — Zares? — Častna beseda. Ta ubogi dečko je prispel v Nrzzo, da pokaže mladi ženi po imenu Beatrice, kaj je ljubezen. Mlado ženo je izgubil, ljubezni se pa ni odrekel. Uživa jo, da je veselje. — Kaj pravite? — Da je našel dražestno bitje, ki je kot nalašč ustvarjeno, da potolaži in osreči vašega moža. Boris Kantemir je ljubil vas. zdaj pa l>ubi že drugo. Ni se mogel upirati zapeljivim pogledom dražestnega dekleta, ki je nekoliko podobno vam. Ni je pahnil od sebe. ko mu je ovila mehke ročice okrog vratu. Dovolil ji je lajšati mu gorje in pomagati prenašati bridko usodo. Z vašo naslednico se rad vozi zvečer ob luninem svitu po morju. A čolnar, ki ju spremlja, rad pripoveduje, da se mlada zaljubljenca ne dolgočasita. Zaljubljenca zahajata v gledališče in na plese. SnoČi se je knez menda preveč napil šampanjca, ker je skakal po restavraciji in prepeval, da ga je bilo vcse-'ie poslušati. Toda kaj vidim? ... Vi plačete? . . . Sem vas užaJosiila? ... To ni bil moj namen. No. pa recimo, da vam nisem ničesar povedala in da je ostal knez Kantemir vzor zvestega zakonskega moža. — Lažete, madame! Priznajte, da lažete! — je za.ecljaJa Beatrice. — Prepričana sera, da bi ne mogli priseči, da ste govorili resnico. — Če mi ne verjamete, ni vredno prisegati. Dovolite mi pa dati vam dober svet . . . Nikari si ne belite g'ave zavoljo Borisa. Tega niti najboliji mož ni vreden. Sicer je pa vaše puščavni-ško življenje v marsikaterem pogTedu dobro. Izognite se vseh izkušnja v. Živite daleč od vrtincev življenja. Nebesa si zaslužite že na zemlji. To naj vam bo v tolažbo. — Umreti! Hotela bi umreti! Beatrice je izrazila to željo, ker je mislila, da ne pride nifcoli več iz te strašne ječe. Želela je, da bi bilo njenih muk mahoma konec. Ljubši bi ji bil večni mir, kakor trpljenje v tej vlažni kleti, kjer je morala gldovati in poslušati roganje te podJe ženske. Darujte za Jucroslovensko matico Z raketo po vsemirju Kako si zamišlja astronom Noakes polet na luno In planete Znani zvecaeaiovec S. M. Noakes je napisal o poskusil noiefe&i v med-pfenetarai prostor zaakmv čkmek, v katerem prav«: Ali bo polet v vs*rnrrje zanimal ve-hke raaskovadoe bodočnosti? Zdaj, ko je zemlja odkrila svoje zadnje tajne, se pijonirji znanosti vedno bolj zanimajo za planete. V sovjetski Rusiji so izdelati ogromno raketo, s katero hočejo izstreliti skupino ljudi na luno. Ta pustolovščina se zdi morda blazna, toda po nedavnih uspehih letalstva in po višinskih rekordih ima podlago znanstvene možnosti. Pomislimo samo, kaj vse je bilo doseženo med svetovno vojno na polju moderne tehnike. Nemci so bombardirali Pariz na razdaljo 75 mi^j. Krogia, izstreljena iz topa, znanega pod imenom »Velika Berta«, je dosegla višino 23 in pol milje in njena hitrost je bila dvakrat večja od hitrosti zvoka. Strokovnjaki so ugotovili, da je v višini 12 milj gostota zraka tako majhna, da naleti krogla le na neznaten odpor. Krogle, izstreljene iz orjaškega nemškega topa. so letel nad 52 milj daleč, ne da bi bfla njihova hitrost proti koncu manjša. Bodoči raziskovalec planetov se bo opiral na te znanstvene ugotovitve. Če bi bila hitrost krogle iz or&aškega nemškega topa petkrat večja, bi krogla zapustila našo zemljo in bi jo obletela 18-krat dnevno, približno tako kakor luna. Če bi bila hitrost sedemkrat večja, bi prišla krogla iz privlačnosti naše zemlje in bi odletela v vsemi rje kot meteor. Kaj bo rabil bodoči raz:skovalec za polet v vsemirje? Eksplozivnih snovi sploh ne bo treba, ker bo lahko porabil eno si'o za nevtral,;zac'X) druge, n. pr. elektriko proti privlačnosti zemlje. Ni izključeno, da bo znanost v dogiednem času ugotovila, da so elektrika, magnetizem in privlačnost nase zemlje razni pojavi iste sile. Če bi pr šli do tega spoznanja, bi polet na druga nebesna telesa ne bil več utopija. Raketa za polet v vs^mirie bi morala biti zgrajena nekako tako, kakor oodmornica. Stene bi morale biti močne, da bi vzdržale pritisk lastne atmosfere rakete, kajti vsemirni popotniki bi morali vzeti s seboj močno kondenziran zrak. V raketi bi moral abiti stalna temperatura najmanj 70 stopinj Fahrenheita, kajti temperatura vsemirja znaša približno 460 stopanj Fahrenheita pod ničlo. To je sicer mraz, kakršnega si še misliti ne (moremo, toda v tem primeru se ga ni treba bati, kajti raketa za polet na druge planete bi se dala zgraditi po sistemu fcermostek'enic. Najtežje bo upravljati raketo, kajti čira pride iz območja privlačnosti zemlje, bo znašala rajena hitrost 19 milj v sekundi. Čim prisno letalci v vsemirje, bodo v deželi absolutnega. Tam ne bo ne svetlobe ne sence. Če letalci ne bodo gledali naravnost na planete, spioh ne bodo videli svetlobe. Povsod bo tema, kajti v vsemirju se svetlobni žarki ne odbijajo, niti ne lomijo. Letalci si bodo morali dobro zavarovati oči, sicer utegnejo pod vplivom modnih vrjoletnih žarkov oslepeti. Prvi vsemirni popotnki se ustavijo najbrž najprej na luni. Če bodo hoteli izstopiti, bodo rabili obleko, podobno potapljaški, kajti na luni je zelo malo zraka, če ga je sploh kad. Hoja po luni bo zelo naporna, kajti njena površina je zelo hrapava in deloma tudi hribovita. Ker dobiva luna od sofaca le mak> svetlobe, so vse kotline na nji ne-raas veti jene. Z lune krenejo popotniki najbrž proti Marsu. Tudi ru bo potrebna posebna obleka, kajti zračni pritisk na Marsu še daleč ni tako močan, kakor na zemlji. V Marsovi atmosferi je toliko kisika, da bi ljudje prehitro živeli. Če so na Marsu ljudje, so zek) inteligentni, toda leni, moralno pokvarjeni in izžeti. Tretja postaja v vsemirju bi bil Jupiter, ki je zelo vroč in pokrit z oblaki. Na Jupitru se ne bo mogoče ustaviti, kajti poleg silne vročine ima veliko privlačnost tako da bi ga ljudje ne mogli več zapustiti, če bi se mu približali. Tudi na Saturnu bi se ne bilo mogoče ustaviti, ker je njegova površna tako mehka, da je planet sam dovolj lahak, da bi lahko plaval po vodi. Potem bi zagledali popotniki Urana, blizu njega pa Neptuna, najbolj od^a-Ijeneg aod solnca. Z Neptuna bi vid eri solnce, toda ne kot oblo. temveč ogromen blesteč lok. V loku okrog solnca bi prileteli do Merkurja, ki je najbliže solnou. Ta planet je zelo trd in vroč, kajti solnce pripeka IOkrat močneje kakor na zemlji. Predzadnja etapa bi bila tropična Venera. Atmosfera okrog Venere je zelo gosta m vlažna, tako da pokriva planet bujno rastlinstvo. Končno bi se obrnili vsemirni popotniki z raketo k naši zem!ji. ki bi se lesketala kot luna, seveda mnogo večja. Na razdalji lune se vidi naša zem! a 13krat večja. Da bi bil tak izprehod po vsemirju za znanost neprecenljivega pomena, je samo ob sebi umevno. Vprašanje je samo, če bo tehnika res tako napredovala, da bo polet v vsemirje sploh kdaj mogoč. Židi razkropljeni po vsem svetu Kratka zgodovina židovske razkropljenosti (diaspore) in njene posledice Po nedavnih židovsko*arabskih iz* | de in Benjamina in Esdraševa knjiga gredih v Palestini je postalo vprašanje židovske diaspore zopet aivdialno. Diaspora pomeni razkropljenost Židov po svetu. Malokdo ve, da je zanesla usoda žide celo na Kitajsko, kjer tvo* rijo v etnološkem pogledu zelo zani* mivo manjšino, slično kakor v Abesi* niji. Običajna zgodovinska shema dia* spore je sledeča: Židi so se razkropili iz Palestine po svetu, ko je zavzel Jeruzalem Tit in ko je bil porušen tretji hram. Toda to je samo shema. V res* niči je zgodovina diaspore mnogo sta* navaja, koliko jih je zapustilo Mczo* potamijo. Bilo jih je 42.360 brez drobnice in otrok. To priča, da babilonsko ujetništvo ni bilo tako strašno, kakor govore nekateri židovski viri. Mnoco Židov je pa ostalo v Mezopotamiji. Pa tudi s padcem Jeruzalema ni bi* lo vse končano. Mesto s svetiščem je sicer pogorelo, prebivalstvo s^> deloma pcbiii, deloma pa prodali v suženjstvo, toda Jeruzalem je kmalu oživel in Ha* drian je dal baje po zatrtem Barho* diabosovem uporu pomoriti 500 000 ?'\. rejša in bolj komplicirana. Židi so se dov, druge je pa razgnal po raznih razkropili po svetu v treh periodah Prva perioda sega okrog 2000 let pred Kr., ko so prišli Židi v Egipt z arabskimi odnosno kanaanskimi pastirji in ostali tam 260 let. Ta doba židovske* ga »suženjstva« je zgodovinsko dobro obdelana. Čez 260 let so se vrnili Židi z Mojzesom na čelu v deželo svojih očetov. Iz te dobe je znan njihov pre* hod čez Rdeče morje in 40 letno ta* vanje po Sinajski puščavi. Verjetno je pa, da je ostalo mnogo zidov po slavnem exodu v Egiptu. Točnih dokazov nimamo, toda v dolini gornjega Nila so našli nedavno ostanke starih mest in na razvalinah so bili hebrejski napisi. Druga doba sega v 1. 965 pred Kr. s Salamonovim palestinskim kralje« stvom, ki je razpadlo v dva dela. Je* ruzalem je ostal glavno mesto plemen Juda in Benjamin, to je bilo judejsko kraljestvo. Ostalih deset plemen je tvorilo izraelsko kraljestvo z glavnim mestom Samario. iMed obema kralje* stvoma so divjale neprestane vojne. Asirci so izkoristili večne prepire med Židi in 1. 718 pred Kr. je Salmanazar zasedel glavno mesto izraelskega kra* ijestva ter odvedel vse prebivalstvo v takozvano ninivsko ujetništvo. 100 let pozneje je pripravil babilonski kralj Nabuhudonozor enako usodo Judeji. Vse prebivalstvo je odvedel v Babilon in judje so se razkropili po vsem bas bilonskem kraljestvu Toda tem Židom je perzijski kralj Cyr 70 let po* zneje dovolil, da so se vrnili v Palesti* no in znova zgradili hram. To dovo* ljenje sta pa dobili samo plemeni Ju* provincah cesarstva. Diaspora se to* rej pričenja najmanj 2000 let prej v Egiptu, nadaljuje se pa z ninivskim in •babilonskim ujetništvom. Izseljeni od= I nosno izgnani Židi se niso držali sku* paj, temveč so se razkropili na vse strani. Ko je Aleksander Veliki 330 pred Kr. zasedel Egipt, je našel tam žide in sinagoge. Končno je tudi do* kazano, da so bili židi naseljeni v Rimu pred Kristusovim rojstvom in naj* brž tudi v Galiji, kamor so prišli men* da iz Grčije. Vprašanje je samo, kaj se je zgo* dilo z desetimi ninivskimi plemeni. Angleški protestanti so prepričani, da so se ta plemena naselila v Angliji in mnogi Angleži in Skoti so ponosni, da so bili njihovi predniki židi izraelske* ga kraljestva. Toda med »znova odkri* tirni« plemeni je najbrž malo pripad* nikov elitnih starožidovskih plemen, kakršni sta bili Juda in Benjamin. Prc* bivalce judejskega kraljestva so nam* reč večkrat in bolj kruto masakrirali, nego njihove sovražne brate iz Izrada. Toda zgodovinska vloga Jude in Bc* njamina je bila izredno važna. To sta bili dve plemeni, ki sta ustanovili ži* dovsko vero in vcepili čut skupnost] vsakemu, komur se je pretakala po ži* lah židovska kri. Kamor pa Juda in Benjamin nista mogla poseči — tako n. pr. na Madagaskarju, kjer še zda i žive Abrahamovi potomci, — so ž'di svoj vero izgubili. Tako je tudi na Ki* tajskem, kamor so prišli židi kmalu po ekspediciah Aleksandra Velikega, In v Abesiniji. ADIC1JSKI STROJ najnovejše izdelave na zalogi pri tvrdki M* M tim OB £M f €M g £M, J*jl*htf€M**€* ŠELENBURGOVA UL. 6 — Tel 29-80 ..OLLA gum Za vsak poedini komad popolna garancija! Dokazano najdovršene.šši >*Af par. Plača se lahko nuU * mxmkan Za od&ovor znamko l Na vpraSanjo bm cnumk* «w i nclennarinmn Na1mani*i otffn* !»«■» &-— —— J£ Premog in popotaoroa sffha drva dobare;e:r.3 h^kn Sax, Maribor. Grajski trg. 679 Dva parna kotla kompletna, bakrene cevi, železne kaodebfere. motor 8 UP, kompresor. Icrotee SfcsrrJe. stroj ra rob-Henje ptoeevme. »Ara. preje Ateo iščete saaesftrvoet in fftoec, Irapčte 20odstotne kronske bone kupuje P Učka šcednomca. zak>£n< zavod d. d.. Os$ek. DesatJSina ud 27 110 L Vzgoflteljico resno osebo, z dolgojetinimi spr>-cevaii. za pomoč pri šc'-skam pouku in franooš&ni sprejnnem k 2 dečkoma v starosti 7—10 let. M. Samnč-krvič, Zagreb, Ra&šcoa 9. 554 DRVA PREMOG KOKS pri druftri »Kurivo«. Dunajska cesta št 33. — Javna skferfiKe. Tet 3434. 11-7 Hiša na prometnem kraju, prrpra'vna za •vsako obrt, cfcstofeča iz 3 sob, kfeti in pritrktin, na prodaj za D n 60.000. PoV&sn ia da>e Janko Stare, Karrark - P««rovo §<. 40. 693 DvodrtiiEtneko hišo lepo. z vrtovi, pripravoo za so-stttno afc kafee draeo obrt. prodira SetOTvavje tekej proeto. PoJ ure od etevseea tato+vora. Dmmjmi cesta, avto postaja PlaČifei! Wofi iako ugodni. Fomtdbe na uprv/n eza lista pođ »Zelo uocvdtto 6.'0«. Strokovno uglašuje ter popravlja klavirje G. Jur&sek, Ljubljana, Ključavničarska ul. St. 3 — Mestni trg 22 4.T ^" O S A Sv prašefe proti NAHODU Vas takoi re£i te-sa zia. Din 10.-— Proizvaja: apoteka Hr. B A H O V E C. '09-1 LJubljana JJJJJJJJJJJJJJJJJJJJ - j Š^lnt stanji ,ta ri f/ner' 9Adler* .Kayser* m kolesa, naiboliši materijal, precizna kons rukcia, krasna oprema ter najnižja cena kakrr tudi pisH'n: stroji „U rani a" m o »a m o pri IOCe) L'ubi ana Tete*« 2913 ob vi d . v bi zini Preš< rnovega spomen' %>£ otna garanciia! Ponk v tevenin t»r< ueon — Za opravo m del bata: Oton Chnatoi. — V« v I joMNal