Posamezna številka 30 vinarjev.
Slev-l5J-	f LJoDfJini,»
i Ane 13. niiia m
l.eiD M
Velja po pošti:
sa celo leto naprej .. K 50
sa en mesec
4.90
sa Nemčijo oeloletno. „ S5-— ca ostalo Inozemstvo. „ 00' -
V	Ljubljani na dom Za oelo leto naprej.. K 48-— ia en mesec „ .. s 4--—
V	upravi prajeman mesečno „ 3-50
s Sobotna izdaja: s
Za oelo leto.....K 10 —
sa Nemčijo oeloletno. „ 12-— sa ostalo Inozemstvo. „ 15 —
Uredništvo je v Kopitarjevi nliol »tov. 8/IIL Rokopisi se ne vračajo; netrenirana pisma as ne — sprejemajo. — Oreflnfškega telefona štev. 50. =
Političen list za s
narod.
— Inserati: '<■» Enostolpna petitvrata (59 mm Uroka tn 3 mm visoka ali nj*
proator) ■a enkrat . . . . po 50 v ia dva- ln večkrat . „ 45 „ prt večjih naročilih primere« popust po dogovoru. Ob sobotah dvojni taril.
ai . _ Poslano: s---a
Enostolpna patitvrgta K 1-Izhaja vsak dan izvzsmsl nedelje tn praznike, ob 3. ari pop, Bedna letna priloga vozni red
OpravniStvo je v Kopitarjevi nliol it. 6. — Hačon postne hranilnloe avstrijske it. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnllkega telefona št, 50.
vlade, dočim je močna opozicija predlagala, naj se skupščina razpusti. V Moskvi je vlada upor zatrla z orožjem, po deželi pa se povsod zbirajo protirevolucionarna krdela, katerih jedro tvorijo Čeho-Slovaki. Razen tega je ententa v Arhangelsku izkrcala 10.000 francoskih in srbskih vojakov, ki prodirajo v notranjost. Njihov poveljnik je izjavil, da hočejo braniti deželo proti napadu nemških vojnih ujetnikov. Boljševiška vlada je proglasila ententine čete za sovražnike in zagrozila s smrtjo vsakemu, ki bi jih podpiral. Vlada v Arhangel-sku je pa prestopila na stran entente. — Na italijanskem bojišču smo se umaknili na levi breg Piave. Na planjti Sedmih občin se vrše hudi boji. — V Albaniji so začeli Italijani ob V0 Hiš i močno ofenzivo. Umaknili smo se na brambno črto severno Fieri-Berata. — Na zahodnem bojišču skušajo nasprotniki motiti nemške priprave za ofenzivo z močnimi krajevnimi napadi. Nemci so vse napade odbili, samo ob Savieresu fmed Aisno in Marnoj so sc nekoliko umaknili.
Ns mm Klopi.
Nenavadni znaki se ponavljajo v se-
PrefBKIi leden.
Dne 10. junija sla se oglasila načelnik S. L. S. prelat Kalan in načelnik J. D. S. dr. Ivan Tavčar pri deželnem predsedniku grofu Attemsu ter izjavila v imenu slovenskega prebivalstva dežele, da nimamo in nočemo imeti nobenih zvez s Trumbičeni, da odklanjamo vsako komandiranje na patriotične izjave kot žaljivo, ker nam je tidanost do vladarske hiše sveta, do se majniški deklaraciji, ki se opira na avstrijski temelj, nikdar ne bomo odpovedali, da zahtevamo, da se v deželni samoupravi napravi red in občinam zavarujejo njihove avtonomne pravice, da se slovenskemu prebivalstvu v deželi ustavno zajamčene pravico, da se nehaiajo preganjanja in krivice, da odi očno zavračamo vsako vmešavanje nem-škonacionalne zveze v razmere naše dežele. Deželni predsednik jc izjavo vzel na znanje in obljubil, da jo bo sporočil na pristojno mesto.
Policijska oblast je ustavila izdajanje tednika »Domovina«. — V Idriji je 7. t. m. stopilo v štrajk celokupno delavstvo državnega rudnika in po delavskem svetu ozir. poslancu Gostinčariii_ naznanilo ravnateljstvu in mini- j strstvu za javna dela svoje zahteve: Zvišanje ! temeljnih plač, izboljšanje aprovizacije, odpra- j
^^S^ttv?11^^4^ deloma ! danji avstrijski politiki.Ministrskega pred-priznal opravičenost delavskih zahtev in ob- 1 sedmka pl. Seidlerja in nekatere druge ljubil odpomoč. 11. t. m. je šlo delavstvo zo- ministre citirajo zastopniki naroda pred pet na delo. -- Konferenca klubovih načel- i sodnijo. Po osnovnem državnem zakonu nikov parlamentarnih strank sc ie vrši a 10. '■ • _	„1	. ■
t m. Večina: Nemci, Poljaki in nemški soci- j lma. Pos!an?ka zbornica pravico, izročiti alni demokratje sc je izrekla za to, da pridi i ministre, ki kršijo ustavo, državne-kot prva točka na dnevni red bodočega za- 1 mu sodnemu dvoru. Avstrijski ministrski sedanja prvo branje proračunskega provizo- \ predsednik je obdolžen tedaj, da je preloma, nato pa češki predlog za obtožbo Seid- L.m „c.„,7„ . ■	"	1 , . lerjevega ministrstva. — Dr. Concija, ki se je i mi1 "stavo, to je one osnovne zakone, ki bil udeležil praških gledaliških slavnosti, je i povzdignejo človeka iz suženjstva, ki iz-cesar _ kot namestnika tirolskega deželnega i rekajo, da smo si brati, da nima nikdo
i ^ ?i j* stvari dr. pl. Kiihlmann je moral odstopiti, ker obtožen torej, da hoče napraviti ;z nekate-so to zahtevali vsenemci. Njegov naslednik jc j "h narodov sužnje. Naš poslanec dr. Ko-admiral pl Hintze Z ozirom na to je 11. t. ! rošec je dvignil v zvezi s Čehi svoj glas, m. podat državni kane cr <<rof Hertl ng v dr- ! L-;	1 ■■ ■ • . j-
žavnem zboru izjavo, cla ta'osebna izvornem- i k,,:^aliteva na, se postavijo ministri rad, ba ne pomenja izoremembe sistema, da vzfMr- i UStavoiomstva pred sodni dvor. »Na za-ja kot kancler na svojih političnih nazorih v ' tožno klop z Seidlerjem in njegovimi to-notranji in zunanji politiki in sc slejkoprei dr- ; variši«, tako zahtevaio poslanci, tako za-zi mirovnega stališča, kakor ga je označil 29. 1 u{pv„ n_x n_rnri novembra 1917 in kakor ga je izrazil cesarjev i meVa naS narod' odgovor na papeževo mirovno noto 1. avgusta 1917. Tudi Kuhlma nnov naslednik admiral pl. Hintze bo zastopal to stališče, s kate- : rim se strinja tudi vrhovno vojno vodstvo. — Pruska gosposka zbornica se je izrekla za mir meča; v enakem smislu se je izrekel podpredsednik državnega ministrstva Friedberg. — Nemško časopisje ostro piše proti temu, da bi se rešilo poljsko vprašanje v avstrijskem smislu; avstrijska vlada je nekaj ilstov iz Nemčije prcoovedala. Neki dunajski list je poročal, da bo Nemčija v kratkem odklonila rešitev poljskega vprašanja v avstrijskem smislu, nakar je glasilo zunanjega ministrstva »Fremdenblatt« naglasil, da Avstrija-Ogrska vztraja na tej rešitvi in da je od tega odvisno tudi vprašanje o poglobitvi zveze z Nemčijo. — Nemško vrhovno armadno poveljstvo je meseca junija izdalo odredbo za naseljevanje Nemcev na Kurskem. — Na Ruskem so pristaši levih socialnih revolucionarjev umorili nemškega poslanika v Moskvi grofa Mirba-
cha in dvignili vstajo proti boljševikom, ki se pa ni posrečila. 7. t. m. so
1. Izmaknili so nam Koroško in sedaj hočejo še Trst. Vladni sistem je pripeljal v Trst ne le avstrijsko-nemški kapital, ampak v tržaški luki so se že začeli širiti tudi rajhovci. Vemo, da Slovenci nismo imeli dovolj kapitala, da bi ustano-
otvoriii ^Moskvi 1 vi!i in vzdrževali paroplovbne družbe, da vserusko skupščino sovjetov, ki je z nevelita j bi gradili ladjedelnice ter da bi financirali večino glasov odobrila politiko boljševiške prekmorsko trgovino. Da je postal Trst
svetovna luka, moral je sicer priti tuji kapital, a krivično je, ako je vlada dala Nemcem desetkrat več pravic, kakor bi odgovarjalo niihovemu gospodarskemu prispevanju. Nemci so neoporečni gospodarji pristaniščnih naprav, javnih pristaniščnih zalog, ladjedelnic ter paroplovbnih družb. Prckmorska trgovina jc v njih rokah, Oni nadzirajo in vodijo promet v luki. Posledice tega gospodarstva so bile že do sedaj hude za naš narod. Trst bi moral radi svojega bliskovitega razvoja absorbirati preostanek slovenskega naraščaja. Naš narod pa je mora! iti preko Trsta v Ameriko. Slovenska zemlja meji ob morje, a vendar nima lastnega pomorskega naraščaja, nimamo slovenskih pomorščakov. Slovenski delavec je pač šel v pristanišče ter se trudil tam kot težak, vladni sistem pa mu je zabranil iti na ladjo, kjer bi postal pomorščak, kapetan.
Z vso pravico obtožujejo tedaj vladni sistem, ker nam hoče iztrgati Trst, ker nam je žc iztrgal Koroško.
II. Vladni sistem je spravil veletrgovino, industrijo in prometna sredstva, ki se nahajajo na naši zemlji, v tuje roke ter nam zabranil, da nismo mogli razviti onih industrij, za katere nam nudi naša narava vse predpogoje. Na to točko obtožnicc jc ugovarjala vlada, kakor češ da smo lahko zadovoljni, ako plodi našo zemljo tuji denar. Dobro doše! bi nam bil tak denar, ako bi samo gradil in vzdrževal podjetja. Znano pa je, da so ta podjetja, ki so zgrajena z nemškim kapitalom na naših tleh, pravcati tabori vsenemškega duha. Ako bi hotel nemški denar ploditi slovensko zemljo, bi vzgojeval slovenskega inženirja, slovenskega trgovskega voditelja itd. Zgodilo se je pa ravno obratno; nemški kapilal jc pripeljal svoje inženirje, trgovske voditelje itd. in na ta način zabranil, da bi dobili Slovenci taka mesta. Isto se je zgodilo tudi v veletrgovini.
Vladni sistem je omogočil z zakonodajo, s transportnimi tarifi in drugimi sredstvi, da si je ustvaril na Slovenskem nemški kapital glede industrije, prometnih sredstev ter trgovine skoro monopolistično moč. On je kriv, c!a se ni mogla razviti slovenska industrija, da nimamo slovensko upravljanih železnic, da nimamo slovenske veletrgovine, da se ni mogel razviti slovenski trgovski, inženirski ter sploh tehnični stan. On je kriv, da je Slovenec ostal težak, med tem ko so zasedli tujci višja mesta v javnih uradih in privatnih podjetjih.
III. V tretji točki obtožujemo vladni sitem, da je izgnal preko 100.000 najboljših mož, fantov in deklet iz naše domovine I z s e 1 i 1 i so se, ker jih ni mogla pre-
rediti rodna zemlja vsled sovražnega si« stema. Ako bi se mogli v Trstu prosto razvijati in ako ne bi izžemal tujec s svojim kapitalom najbolje darove naše domovine, bi dobi! ves naraščaj našega naroda na domačih tleh dovolj kruha. Vladni sistem je kriv, da je na našem ozemlju 115.000 tujcev,^ med tem ko si morajo naši sinovi
kruhnaaSC ^ daleČ P° SVCtU ifkaU
IV. Glavna točka naše obtožnice pa poživlja avstrijski sistem pred sodni dvor radi tega, ker brani slovenskemu narodu uresničiti njegov največji ideal — J u g o -
HčniVdJl°'wa-t0Čka nC *pada ,e P°d POH-j , deJ obtožnice, ampak tudi v gospodarski del. Novo gospodarsko življenje se bo razvilo v Jugoslaviji, blagostanje nam bo| zasijalo. Vse to, kar je odvzel tuji ka P al s pomočjo vladnega sistema, nam bo
drTtv-,a ?-?Vrnjla' Ljudsh'° bodril novi, veliki, do sedaj nepoznani poj-
mi. slovenska paroplovba, slovenska trgo-
lavstVo RVl%induStri}a' slovensko delavstvo itd. Vladn, sistem nam zabranjuie
pot do teh pojmov, clo blagostanja" io so glavne točke obtožnice, s katero klice naš narod neustrašeno avstrijski «stem pred sodnike. Nam ni za glavo pl Seidlerja ,n drugih ministrov; za nje se sploh nc zmenimo. Mi zahtevamo, da se preustroji, izpremeni, da izžene dosedanji sistem Obtožnica je sieer naperjena p?«*
stemu	namen'ena Pa 'e vladnemu
LISTEK.
Zanimivosti Iz svetovne zyorloviBe.
Anatom Karola V.
^aSa	V. je živel najslavnejši
tedanji zdravnik, začetnik sedanje anatomije, Andrej Vesalius, 1514—64; po rodu jc bil Italijan, rojen pa v Bruslju v Belgiji in zato ga poznamo splošno le s francoskim imenom Andrč Vesale. S svojim delom: O ustroju človeškega telesa — de corporis humani fabrica — je položil temelj anatomiji. Vsled tega je prišel v spor s tedaj vsemogočno inkvizicijo, povod k nastopu je dal pa sledeči dogodek, ki kaže tedanji čas v jako čudni luči.
Bil je neizmerno bogat, ljubljenec in osebni zdravnik mogočnega Karola, razvajen od sreče, vpliven dvorjan; a njemu vse to ni bilo nič v primeri z vedo, največji njegov ponos in največje veselje je bila ta. Poznal je tedanjo vedo natančno, anatomija takrat ni bila znana. Zdravili so po srednjeveškem načinu, nihče si ni upal razrezati telesa, preiskati posamezne dele in tako priti do spoznanja. Kakšna je bila takrat medicinska veda! Ljudje so najboljše naredili, če so si pomagali sami in res so poznali zdravilne moči rastlin bolje
ileis prosi miiiislim
Kot beremo v včeraj objavljenem dopisu z Dunaja z dne 10. julija, predlagajo Cehi, da se dvigne obtožba proti ministri sitemu predsedniku in ministru notranjih zadev. Kolikor so razlogi za obtožbo raz-vidni, je glavni vzrok razdelitev Če«ke « Okrožja in odlaganje s sklicanjem parlan menta. Naj pojasnimo pri tej priliki, kako je z obtožbo proti ministrom.
. , Ministri so odgovorni cesarju in zbornici za vsa svoja uradna dejanja. Vsaka izmed obeh zbornic lahko posadi ministra na zatozno klop. Seveda mora to sklenit? vecma zbornice. V tem slučaju se mora o sklepu obvestiti nemudoma cesar, obto. ženi minister pa mora takoj ustaviti svoja delovanje.
O obtožbi razsoja posebej v ta namen sestavljeni državni sodni dvor, Vanj voli.t ta poslanska in gosposka zbornica po 12 neodoisnih, zakonov veščih državljanov, ki pa niso člani zbornice. Od teh 24 članov državnega sodnega dvora jih obtoženi minister in zastopnik obtožbe moreta odkloniti skupno 12, tako da jih ostane 1«
kakor si mislimo. A marsičemu se moramo smejati: požgan peteršilj so uporabljali za okrepitev spomina, žolč sove, zajca in petelina so pomešali s krvjo in uporabljali to zmes proti očesnim boleznim, olje črnih polžev so mazali na lišaje itd. Proti pu-tiki ali revmatizmu sploh jc pomagala samo kri tistega goloba, ki so ga ubili na veliki petek med cerkvenim obredom. Kogar ie tresla mrzlica, mu ni bilo treba izgovoriti drugega kakor besede: paks-maks-faks in ozdravljen je bil. Latinske, grške, hebrejske besede, vse je bilo dobro in bolj ko je bila sestava neumna, bolj je pomagalo.
Pravih zdravnikov je bilo malo; čc so pa hoteli kaj znati, so se zatekli h Grkom in Arabcem, študirali so starega Hipokrata in Galena, učili so sc od slavnega Arabca Avicena. Kljub temu so bili proti nekaterim boleznim brez moči, tako proti kugi, raznim izpuščajem it::!.: ruščali so kri a i pa dajali odvajalna sie.istva, kadili so z brinjem, timiianom in smolo. Ko je 1. 1295. naš vojvoda Albreht I. mislil, da je zastrupljen, in ker nobeno drugo sredstvo ni pomagalo, so ga obesili za noge, da bi imel strup prost izhod skozi usta, nos, ušesa in oči. Vojvoda se je seveda onesvestil, vendar je ozdravel, a izgubil je vsled te čudne operacije eno oko, ker ga jc zalila kri. Zdravniki so pa rekli, da se je v to oko zatekel strun, ga sic.er končal, a rešil tako
vojvodi življenje. Da je tak izredno nadarjen in izobražen mož, kakor je bil Vesale, skušal priti na drug način do cilja, si lahko mislimo. Predvsem je hotel spoznati telo, kako je sestavljeno; ker le potem moremo priti bolezni do živega, če vemo, kje tiči. Nekoč je umrl v njegovi hiši neki prijatelj njegov iz Flandrije. Predno bi ga pokopali, ga je hotel Vesale razrezati, študirati sestavo telesa ter iskati bolni del. Delal je ponoči, v viharni divji noči avgusta, med hudo nevihto. Kmetje, ki so stanovali v bližini, so slišali baje krik, ki je šel skozi mozeg, pa se je izgubil v nevihti. Kaj človek med viharjem vse nc sliši! Zjutraj se Vesal ni nikjer pokazal, sumnja se je začela obračati nanj. Pa gre neki plemenit-nik, ki je vsak dan občeval z njim, ic njemu na stanovanje. Vstopi in udari mu v nos jako neprijeten duh. Zdravnika vidi, ko steji pred mrtvim truplom svojega prijatelja. Roke so nui krvave in v njih drži srce, še trepetajoče srce svojega mrtvega prijatelja.
Vsaj tako je mislil da vidi, prestrašen je bil do smrti in ni vedel, ali je res videl ali ne. Prepričan je pa bil. In tako je to strašno pravljico pravil okoli in kmalu so govorili po celi deželi: Andrč Vesale je seciral svojega prijatelja še, ko je bil ta živ, iz samega pregrešnega pohlepa po znanju.
Andrč Vesal ie ostal miren in ni na-
pravil nobenega koraka proti razširjanju te govorice. Seciral je mrtveca clo konca in jc odpotoval potem na Špansko. A glas o^ grozodejstvu je bil že pred njim tam. Komaj pride na dvor kraljev, že se ogra-sijo tožitelji, podpirajo jih zbegani sorodt niki mrtvega plemiča; oni mislijo ravno* tako kakor množica preprostih ljudi, da je Vesale navaden hudodelec. Tako mala! so poznali namreč takrat ustroj človeškega telesa, tako naivno je bilo znanj« zdravnikov o najnavadnejših pojavih človeškega življenja, da so mislili, človek, ki so mu izrezali srce iz prsi, še živi in trpi« Celo medicinci so Vesala obtožili. Samo Karol, brihten kakor ie bil zmiraj, j« vedel, kaj je Vesal, okusil je bil njegova! spretno roko in zdravniško umetnost na sebi in sorodnikih, ostal mu je zvest in ga je srčno zagovarjal. V osebnem razgovoru s kraljem je Vesale odstranil tudi najmanj* še dvome, ki bi jih bil morda kralj še imel„ A ljudstvo ni verjelo, balo se je vraga, k( tiči v Vesalu, ki išče srce samo zato, da študira — oziroma drugi so rekli, da ja ta glas glas ljudstva. In dvignila se je proti ubogemu zdravniku sila, proti kateri so bili tudi kralji brez moči, močna dovolj, da pokliče Vesala kljub kraljevi zaščiti in njegovemu varstvu na ragovor: i n k v i z i « c i j a.
12. V slučaju, da število odklonjenih ne znaša 12, se jih toliko izžreba, da znaša končno število 12. Da je spoznan minister krivim, je potrebno, da glasuje vsaj 8 članov za to.
Če je spoznan minister krivim, mora vedno iti iz službe, poleg tega je obsojen lahko na odpust iz državne službe sploh in na izgubo političnih pravic. Proti razsodbi državnega sodnega dvora ni mogoče nikako pravno sredstvo.
Cesar more obsojenega ministra po-milostiti le v slučaju, da to predlaga tista zbornica, ki je naperila obtožbo. — (Po Eperjesy, Osterreichische Burgerkunde, Dunaj, Denticke.)
Hrvatski sabor.
V	seji 9. t. m. je po izključenju od 60 sej prvič zopet navzoč posl. St. Radič. Vloženih je bilo 12 interpelacij, med temi 8 Radičevih. Prvi je govoril poslanec Sve-tozar Pribičevič, ki je odgovarjal v prvi vrsti na dr. Lorkovičev govor. Rekel je, da bi bil moral dr. Lorkovič govoriti svoj govor tudi iz vrst koalicije. Kar se tiče finančnega vprašanja, zastopa koalicija stališče avtonomije. O koncentraciji narodnih moči je rekel, da ni svrha, ampak sredstvo; treba si je razdeliti vlogo. Med Hrvati in Srbi morajo prenehati vse ograde in razlike.
Nato je koalicija predlagala, da se debata o indemniteti zaključi, kar je pri opoziciji izzvalo viharne proteste. Po daljšem pogajanju so sc zedinili tako, da je opozicija umaknila svoje interpelacije, večina pa predlog za zaključenje razprave.
V	popoldanski seji je prvi govoril frankovec dr. Pazman. Rekel je, da je tudi on za narodno edinost, toda na realnem in ne pesniškem temelju. Z jugoslovansko strujo treba računati, to priznava, toda koncentracija sc spričo velikih razlik v nazorih ne da tako lahko doseči. Čista stranka prava jc pripravljena pustiti Jugoslovanom prosto roko, ako ji le-ti puste ravnati, kakor sama hoče. Čista stranka prava na Hrvatskem, v Bosni in Dalmaciji politično Srbov ne more priznati, zato more priti do koncentracije samo v čistem hrvatskem duhu.
Nato je dobil besedo posl. St. Radič (kmetska stranka): Likvidacija vojne se je začela, toda ne v tistem zmislu, kakor so nameravali njeni povzročitelji, marveč iz srede narodov. Zato se moramo Jugoslovani vprašati, na kakšen način moremo pri tej likvidaciji priti do besede, tako da bomo izšli iz te vojne čisto svobodni in ojačeni. Do začetka likvidacije sta dovedli ruski revoluciji. Ves svet hrepeni danes po miru. Ko bi ne bilo ruske revolucije, bi bilo prišlo do protidemokratične oligarhije treh cesarjev: nemškega, ruskega in avstrijskega in vsi narodi bili ostali sužnji. Ruska revolucija je pa onemogočila vsak imperialistični mir in ustvarila temelj za edino pravični in trajni republikanski mir, Divna demokratična Amerika bo delo Rusije, ki se je zamočvarila v boljševizmu, dovršila, kajti Amerika pomenja organizirano svobodo, produktivno bogastvo in popolno socialno enakost. Le tisti, ki zastopa pravico, bo zmagal in na surovo silo se morejo opirati le še norci in lopovi, Vsa demokracija sveta je proti Nemčiji, ne proti narodu, ampak proti sistemu, s katerim hoče podjarmiti donavsko monarhijo, Bolgarijo in Rusijo. Govornik opozarja na novo orientacijo italijanske politike, ki je od mrzkega imperializma prišla do tega, da išče dobrih odnoša-iev z nami. Brez tiskovne in shodne svobode se je izvršila v nas velika evolucija, ki nas uči, da postanemo svobodni sedaj
ali nikdar. Samoodločba ni več fraza, ampak gola realnost. Govornik se poteza za edinost z Bolgari, ki so duhovno pristopili jugoslovanskemu bloku. Ožigosa politiko srbske države, ki ni temeljila na jugoslovanski skupnosti in zato doživela fiasko, ki ga je popravila šele tedaj, ko je v njej prodrla misel edinosti s Hrvati in Slovenci. Potem je slavil govornik hrvatski tip, ki se jc v vseh časih boril proti dualizmu; Hrvati edini so bili v opoziciji tudi tedaj, ko so bili Srbi in Čehi oportunisti. Protestira proti centralizaciji hrvatskega gospodarskega življenja na Ogrskem. Ta prizadevanja so vzbudila med narodom nepopisno ogorčenje proti koaliciji in Madžarom. Za koalicijo so samo še Srbi, ker se boje za osebno varnost. Kljub temu prizna, da je koalicija prava ljudska stranka, dasi je njena praksa madžaronska. A narod zahteva danes politiko narodne samostojnosti in pričakuje od koalicije, da bo honorirala njegovo zahtevo. Toda po govorih podbana in dr. Popoviča ne najde v koaliciji nobenega jamstva za lo. Govornik je proti niveliranju med Hrvati, Srbi in Slovenci, pač pa za harmonizacijo, organizacijo, asociacijo, Velik očitek proti koaliciji je ta, da ne zahteva združitve s Slovenci. (Koalicija ugovarja.) Govornik konča s pozivom, naj se stranke zedinijo vsaj tako daleč, da bo sabor sklepal eno-dušno.
Za Radičem je govoril njegov tovariš poslanec Tomo Jalžabetič o rckvizicijah in krivičnem postopanju nasproti kmetijstvu. Danes si kmetica za mernik pšenice ne more kupiti enega predpasnika. Zahteva razne zakonske reforme za kmetski stan. Glasoval bo proti indemniteti.
Ban in saborski predsednik sta naknadno ukorila poslanca Radiča, ker da je napadal nemško državo in armado.
V	seji 10. t. m. je imel poročevalec dr. Simeonovič-Čokič sklepni govor v in-demnitetni razpravi. Naglašal-jc, da stoji koalicija na stališču finančne samostomo-sti. Narodni problem se more rešiti le na podlagi narodne enotnosti in ne na podlagi zgodovinskega državnega prava. Do narodne edinosti moramo priti potom evolucije brez sile in nasilja.
Nato je večina sprejela indemnitetno predlogo v prvem in drugem branju.
Mažarska gospodarska oieoziva proli slovanskem« m
V	nedeljo, dne 7. t. m. se je vršil v Budimpešti občni zbor ogrsko-bosenske in orientalske centrale. Predsedoval je tajni svetnik in predsednik peštanske komercialne banke Leon Lanczy, a navzoči so bili pravosodni minister dr. Tory in Sztere-nyi, turški in bolgarski generalni konzuli in zastopnik skupnega finančnega ministrstva sekčni načelnik Oto Frangeš. V svojem pozdravnem govoru je govoril Leon Lanczy o odnošajih Ogrske z Balkanom in Orientom. Končno se je dotaknil bosen-skega vprašanja in izrazil željo, da bi se Bosna in Hercegovina, glede katerih je ugotovljeno ogrsko zgodovinsko pravo, pripojili neposredno kroni svetega Štefana, ker tega ne zahtevajo samo legitimni interesi Ogrske, nego tudi boljša bodočnost bosenskega naroda!
Za njim je govoril trgovinski minister Szterenyi, ki je najprej toplo pozdravil turške zastopnike, dočim je na Bolgare popolnoma pozabil. Nato je prešel na Bosno in rekel: Gospod predsednik je opozoril na vejo naše zgodovine, ko je iz naše zgodovinske pravice na Bosno in Hercegovino sklepal na lepo rešitev v bodočnosti, Temeljem tega zgodovinskega raz-
nike, ki jih je tako globoko iz srca ven zaničeval. Zagovarjati se je moral, on, ki je bil sam več vreden, kakor podvojena mno-fcica vseh, in ki je s svojim umom in s svojo brihtnostjo storil za človeštvo več kakor podesetorjena inkvizicija.
Kralj je poznal načela in manipulacije Inkvizicije in se je bal, da je njegov prijatelj brezpogojno izgubljen. Kajti sodišče je obstojalo povečini iz ljudi, ki so že po svojem nizkem obzorju morali biti nasprotniki Vesala. Zato je prevzel Karol sam predsedstvo v sodišču, poklical je zdravnika k sebi in ga je zaslišal v navzočnosti velikega spremstva. Bili so zraven sovražniki Vesala, pa tudi nekaj pri-'ateljev je bilo vmes.
Vesal je prišel, ponosen, neupognjen. Na vsa vprašanja je imel en sam odgovor: Storil sem, kar mi je narekovala ljubezen do vede in pa želja, pomagati človeštvu. Vprašali sr. ga, če je flandrijskega pleme-nitnika res pri živem telesu seciral. Z mrtvim nasmehom je odgovoril, da tak človek, ki smo mu vzeli srce iz telesa, vendar nc more biti več živ. Odgovoril pa ni asno in določno, če ni onega plemiča ramo s tem umoril, da mu je rezal srce ven. To njegovo čudno obnašanje je bilo samo zraz njegovega ponosa, a kralj se je razno tega najbolj bal, vedel je, da je živ-jenje zdravnikovo sedaj v največji nevar-josii. in res, yideii so v dvomljivem na-
stopu najboljši dokaz krivde, zahtevali so obsodbo.
Kralj je pa takole odločil: »Če ste kri- j vi, Andre Vesale, božji obsodbi ne boste ] ušli. Če ste pa nedolžni, je pa kljub temu ! Vaša dolžnost, da pomirite javno mnenje; | dosedaj namreč niste naredili ničesar, da j odpravite sum, ki teži na Vas. Zato Vam rečem, romajte v Jeruzalem k božjemu grobu in ne smete prej nazaj, dokler Vas moja cesarska volja spet ne pokliče na dvor.". Andre Vesale je sklonil glavo in se je pokoril.
Še istega leta je odšel v Palestino, srečno prispel tja in obiskal vse svete kraje. Na potovanju nazaj je sklenil, ostati v Rimu in prositi papeža odpuščanja in obenem pomoči proti mogočnim njegovim sovražnikom. Gotovo je pa moral biti odsoten več let, kajti Karel V. je umrl 1. 1558., Vesale sam pa 1. 1564. in o smrti njegovi beremo kmalu po odhodu iz Palestine. Tudi bi mu ne bilo treba zaščite papeža, če bi bil Karel še živ.
Beneška republika je slišala o Vesa-lu in da je ravno v Palestini, Benečani, ki so bili povsod po svetu doma in ki so gledali vanj s čisto drugimi očmi kakor španska inkvizicija, so se bili seveda od srca smejali, ko so slišali čudne zgodbe o Ve-salu, o njegovih zvezah z vragom itd. Niso se tfa bali, temveč med seboj so ga hoteli imeli, dož mu je poslal pismo v Jeruzalem
voja ali prava je ob sebi dana naša vloga
nasproti Bosni in Hercegovini, S tega stališča je položaj popolnoma drugačen nego nasproti ostalim delom vzhoda. Tu moramo čim preje in čim brže popraviti težke pogreške prošlosti. Namesto politike egoizma z ozko ograjenim obzorjem, mora Ogrska tu izvajati gospodarsko politiko, ki bo šla do skrajnih mej nesebičnosti. Bosne in Hercegovine ne smemo smatrati za kolonijo, katero hočemo izkoristiti, marveč moramo stremiti za tem, da bosta ti dve pokrajini sodelovali v vseh razmerah narodnogospodarske politike Ogrske, Na ta način moramo skušati, da duševno popolnoma privežemo nase ta narod, ki se, razdeljen v verske skupine, nikoli ni mogel stopiti v eno narodno telo. Vsi interesi Ogrske so zvezani s tem, da se narodi Bosne in Hercedovine prepričajo o tem, da neglede na pravec, ki je tu na krmilu, ni nobene razlike v mišljenju, da se morata Bosna-Hercegovina tako glede svojih čustev kakor tudi glede svojih gospodarskih interesov popolnoma spojiti z deželami svete ogrske krone. To more biti po mojem mnenju edina prava politika bodočnosti. To stališče mora biti za nas smernica v vseh naših gospodarskih prizadevanjih. Mi ne želimo teh dežela izrabiti, marveč jih oploditi in jih s pomočjo ma-žarskega kapitala, mažarskega znanja in mažarskega dela privezati nase. —
»Obzor« opozarja na novo banko, ki se snuje v Zagrebu v zvezi z nekaterimi hrvatskimi ter dunajskimi in budimpeštan-skimi bankami pod naslovom »Hrvatska trgovinska banka«. Predsednik nove banke bo bivši ban baron Skerlecz, v ravnateljstvu bedo razven drugih Antič, grof Draškovič, grof Pejačevič, dr, F. Poljak, dr. R. Kraus, dr. S. Posilovič, baron Gutt-man in drugi. Med sodelujočimi bankami je na prvem mestu ogrska komercialna banka, katere predsednik je Lanczy. Potemtakem je lahko sklepati, da bo nova banka etapa na Balkan in bo imela v prvi vrsti nalogo, da podvrže gospodarsko življenje na Hrvatskem in v Bosni-Herce-govini kolikor mogoče ogrskemu vplivu.
Trsi io iupsiavansko vprašanje.
V »N. Fr. Pressc« objavlja vitez Escher, član gosposke zbornice in veletr-žec, svoja razmotrivanja o Trstu in jugoslovanskem vprašanju. Pri tem ga s posebnim veseljem napolnjuje: 1. državna neposrednost Trsta, in 2. da mesto ni okuženo »od narodnostnega sovraštva in prepira«.
Če si pa stvar ogledamo natančneje, vidimo, da Trst ni niti državno neposreden, niti ni bil obvarovan »narodnostnega sovraštva in prepira«. Trst je podrejen neposredno namestništvu s sedežem v Trstu. Trst se je svoječasno pridružil kot lastna kronovina: vsled tega je državno neposreden, enako kot so ostale kraljevine in dežele. Podrejene so dotičnim namestnikom ali deželnim predsedstvom ali njihovi deželni zbori kot postavodajalne korporaciie so podrejeni naravnost deželnemu gospodu, ki z njimi kol odločilen faktor zakonodaje s posredovanjem svojega ministrstva občuje prav tako kakor z državnim zborom.
Trst se v tem oziru razlikuje od ostalih kraljestev in dežel v tem, da njegov občinski zastop, mestni svet, posluje obenem kot postavodajalni deželni zbor. Sklicuje se s ces. patentom prav tako, kakor državni zbor in ostali deželni zbori. Kot občinski zastop je sedaj mestni svet v Trstu nadomeščen z vladnim komisarjem, kot deželni zbor se ne more nadomestiti, in tako je Trst prav tako kot dru-
in ga povabil v Benetke, da ga bodo znali tukaj vse drugače ceniti kakor pa na Španskem. Poslali so ladjo ponj in Vesale se je odpeljal.
Znano je pa vsakemu, da so navadni mornarji zelo praznoverni in godrnjali so, ko so slišali, da je njihov popotnik strašni Vesale. In res, čez par dni vožnje je že razsajal vihar, se sicer kmalu unesel, a zopet začel, ko so bili nekako pri jonskem otoku Zante. Ponoči je postala nevihta tako huda, da so se pripravili tudi na najskrajnejše. Vesale ni obupal, nasprotno, skoro vesel jc bil in dobre volje. Njegov mir je mornarje izpočetka potolažil, pozneje je pa vplival ravno nasprotno, prepričani so bili, da je v zvezi z vragom.
Ponoči so čutili strašen sunek, ladja se je nagnila na stran, si sicer opomogla, a neki mornar naznani, da gre voda že v trup. In že se začne ladja potapljati. Tedaj pa kapitan ne more več dušiti upora, mornarji se vržejo na Vesala, pobijejo ga na tla in vržejo v morje.
Zadnji krov ladje je bil že pod vodo, moštvo spleza na jambore in v vrvi ter se priveže. A vrtinec zagrabi ladjo ter potegne v hladni grob častnike in moštvo, ne eden se ni rešil.
Vesala pa je prijel mogočen val ter ga vrgel na suho. Onemogel je zaspal na ostrinah neke skale. Ko se zopet zave, vidi, da is na pustemu n«o.b.liu<l«n§,n» otoku* ■> fTa-
ge kronovine brez deželnega zbora, kei
vlada ni razpisala predpisanih novih volitev.
Da pri razpustu niso igrali vloge sa* mo politični vzroki, marveč tudi »narodnostno sovraštvo in prepir«, je dokazano z dejstvom, da je občinski zastop tržaškim Slovencem kratkomalo vse odrekel, kaj vsebuje § 19 državnega temeljnega zakona in da se tržaški Slovenci proti tem« branijo, je tega »sovraštva in prepira« krit občinski zastop, ki jim j odrekl državnopravno zajamčene pravice.
Če govori vitez Escher o monarhiji, to nikakor ne velja za Slovence: li so prvi prebivalci mesta in okolice, med tem kol so drugi potomci priseljencev. Njihova! stališče se je zadnji čas v toliko zboljšalo, da se novi namestnik ž njimi lahko spo-razumi potom češčine in da vladni komisar priznava njihove jezikovne zahteve« Šol pa še vedno nimajo in dočim vladal skrbi za nemške otroke, so tržaški Slo-venci navezani na samopomoč. Šele zadnji čas se jim je vsaj začasno nekoliko zbolj-šalo, ker se nahajajo v Trstu zaposlovali^ tečaji slovenske goriške gimnazije. Narodno sovraštvo pa obstaja in bo obstajam lo, dokler ne bo vlada dala tržaškim Slo* vencem pravic.
Vitez Escher odreka Slovencem in Hrvatom tudi dostop do morja, ki se tako-rekoč razgrinja pred njihovimi očmi. Istra« ki meji neposredno na Trst, »ne pride t| poštev« in o Dalmaciji sploh ne govori Pravica do morja se po njegovem nauktf pričenja šele — 100 km od tržaških vrat, Tam šele, kjer pričenja »širše nemško ozemlje«, se more govoriti o zaledju s Ti* stom kot pristaniščem.
Zdi se, da vitez Escher ne ve, da tudi v tem zaledju, katero označuje kot nem-* ško, živi milijone Slovanov, ki imajo dd Trsta najmanj toliko pravice, kakor južni Nemci in vzhodni Švicarji, za katere re< klamira Trst.
Vsekako ima prav, da je železniška politika, kakor se je uganjala doslej, bolj upoštevala Švicarje, Bavarce in Pruse, ka* kor pa prebivalstvo lastnih dežel in dat imajo tako severni Slovani kakor tudi Juh goslovani, ki mejijo na Trst, polno pravico, da zahtevajo zboljšanje. Če se to ozna« čuje kot narodnostno sovraštvo in prepir, jih to ne bo odvrnilo od zahteve svojih pravic.
In v Trstu samem ne smejo odločevati elementi, ki so jih naselili iz vseh dr« žav, marveč tu se mora upoštevati pred vsem tisto prebivalstvo, "katerega gospod je — cesar Karel. Potem bo razvoj Trsta zagotovljen, ne da bi bilo treba klicati pomagačev iz vseh mogočih držav.
Izprememiia v nemškem zunanjem urad« in ilvsiriMrska.
»Arbeiter Zeitung« se v uvodniktl peča z zadnjo notranjo zmago pruskega militarizma in zaključuje: Na Nemškem odločajo sedaj vojaki! Nihče ne more misliti, da bo stal admiral pl. Hitze prbtl Ludendorffu tako, kakor je stal Bismark proti Moltkeju. Zato bo kljub vsemu besedičenju, da osebna izprememba v Berlinu ne pomenja izpremembe v sistemu, zmaga generalov nad gospodom pl. Kiihl-mannom po vsem svetu zatrla zadnjo sled upanja, da je mogoč skorajšen mir! Zato Avstrija-Ogrska spričo dogodkov na Nemškem ne more molčati. Ne dvomimo, da vladajoči činitelji pri nas žele miru; gospodarske, socialne in politične razmere, katerih živimo, jim dajejo pač dovolj razloga, da končajo vojno, kakor hitro mo-
kih majhnih otočkov je v Sredozemskem morju in njegovih razrastkih zelo velikoj navadno so skalni, brez vsakega rastlinstva, včasih pa pokriti s travo in pasejo se tam ovce, včasih tudi koze. Italijani pravijo takim otokom scoglio, po naše bi jim rekli skalne pečine ali kleči. Na koze nas spominjajo imena Capri, Cabreza, Kozji otoki itd. — Lakota in žeja ženeta zdravnika naprej, v notranjost otoka. Žejo mu potolaži mrzel studenec, lakote pa ne more utešiti. Hodi naprej in naprej in gotovo je hodil tako dolgo, da je slabost potisnila prej tako krepko telo k tlom. In umrl je od lakote, najslavnejši zdravnik svojega časa, mož, o katerem so se najbolj prepirali in katerega so najmanj razumeli, ljubljenec Madrida, pa tudi najbolj osovražena oseba tam, umrl je v divji naravi sam, nihče mu ni prižigal luči na grobu.
Več let potem je prišel neki italijan«' ski pozlatar tja, našel je truplo, spoznal je slavnega anatoma po listinah, ki so se nepoškodovane ohranile. Skopal mu je grob, odšel je, pa ni imel več prilike, pokazati komu drugemu, kje počiva truplo učenjaka.
Od tedaj naprej počiva v tuji zemlji oni, ki nikdar ni poznal miru. Tak grob je kakor nalašč zanj. Nobeden ne pozna mesta, kjer je trohnelo njegovo telo. Pač pa je njegovo mesto v razvoju človeštva na* omaino in bo ostalo za .vse čas«. .„,
gočc. Toda s pobožno željo, ki si ne upa izbrati sredstev do cilja, ni nikomur po-magano Kar potrebujemo, je to, da ugotovimo cilje, za katere se borimo in preko katerih vojne ne bomo nadaljevali, V svojem govoru nasproti deputaciji dunajskega občinskega sveta je dejal grof Czernin: >Ne borimo se za imperialistične, aneksio-nistične cilje, ne za lastne ne za nemške«; v svojem govoru v delagacijah je rekel, da hoče Avstrija-Ogrska braniti le »predvojno posest svojih zaveznikov«. Sedaj, ko na Nemškem čimdalje bolj prevladuje stranka, katere vojni cilji segajo preko predvojnega posestnega stanja zaveznikov, se mora jasno in nedvomno ugotoviti, če sta Berlin in Dunaj tudi sedaj še edina v ciljih in dolgosti vojne. Pogajanj z Nemčijo potrebujemo; toda pogajanj ne le o »poglobitvi in izpopolnitvi« zveze, pogajanj ne lc o poljskem vprašanju, marveč pogajanj predvsem v tem, za katere cilje se borimo in na kateri meji naj vojna končno neha. Kajti tega tudi najstrastnejši zagovorniki zveze v Avstriji ne morejo misliti, da nam ima edino-le nemško vojno vodstvo predpisati, za kaj in kako dolgo se moramo bojevati.
Razmotrivanfo o miru.
Stališče Nemčije.
Budimpešta, 12. julija. Na merodaj-nem mestu so izjavili berlinskemu dopisniku »Az Esta«: Nemška vlada zdaj ni voljna, da stavi mirovne ponudbe, ker se ji to zdi odveč in bi se ne dosegel uspeh. Nemčiji se niti ne sanja, da obdrži Belgijo, toda dovoliti ne more, da ostane Belgija ozemlje za nastop ententinih čet. Mir pričakujejo le od dogodkov na bojišču. Grof Hertling je svoj čas izjavil v nekem razgovoru, da pričakuje še letos mir in vojno vodstvo soglaša z njim, ker trdno računa, da se bo odločila vojska na raznih bojiščih še letos. Z ozirom na zadnje govore državnikov sporazuma zavzema vrhovno vojno vodstvo stališče, da se vojska nadaljuje in da Nemčija ne stavi nove mirovne ponudbe, dokler ne pokaže sporazum, da je naklonjen miru.
Bavarski kralj o položaju.
Monakovo, 12. julija. (K. u.) Na dvorišču princ Arnulfove vojašnice so zaprisegah danes v navzočnosti kralja in generalov čete. Kralj je nagovoril vojake z govorom, v katerem je rekel med drugim: N preostane drugega, kakor da se vojskuje, mo in zmagujemo naprej, dokler ne uvidijo naši sovražniki, da so njih napori brezuspešni.
» »Standard« v miru.
Amsterdam, 12. julija. (K. u.) »Standard« je objavil članek o ministrski krizi na Nizozemskem, v katerem izvaja: Kdor računa v sedanji politični krizi le z notra. njimi zadevami in obravnava zunanjo politiko kot postransko stvar, ravna zelo neprevidno. Zdi se nam, da so prikrojili volilni program tako, kakor da se vrne že leta 1918 svetovni mir. Mogoče je, da se bliža mir, a ravno tako še lahko izostane eno ali dve leti.
V Franciji.
Ženeva, 12. julija. Pavel Mistral je objavil v Humanite članek, v katerem zahteva, naj precej naznanijo vojne smotre in uvedejo iskreniti razgovor med vojskujočimi se državami. Večina narodov sporaz. uma to zahteva. Posebno francosko časopisje vedno boff zahteva, naj se oprimejo vsake možnosti o miru in razpravljajo o ■njej.
Nemški državni zbor.
Hertlingova vlada si je ohranila svojo staro večino. Glavni odsek nemškega državnega zbora si je namreč dovolil vojne kredite v višini 15 miljonov mark. Poljaki so 8® zdržali glasovanja, proti so glaso-ji t n.eodvisni socialni demokrati. O dogodkih, ki se tičejo notranjih zadev Nemčije, se poroča:
Brelin, 12. julija. (K. u.) Glavni odsek državnega zbora je nadaljeval razpravo o političnem položaju v navzočnosti kanclerja, več državnih tajnikov in mnogih poslancev.
Narodno-liberalni poslanec Stresemann je izvajal: V svojem zadnjem govoru, ki ga je govoril državni tajnik pl. Kiihlmann in ki je tudi povzročil njegov padec, je pokazal, da ni umeval presojati učinka svojih izjav v notranji politiki in sncer v taki meri, ki se ne sme nikdar pri kakem državniku pojaviti. Govornik odklanja napade na kanclerjevo politiko in na njegovo stranko. Kancler je obvaroval s svojim vodstvom državnih poslov državno ladjo, da se ni gugala. Pomagala mu je okolnost, ker pozna parlament. Vrhovno vojno vodstvo in vodstvo zunanjih zadev si morata zaupati. Nasproti novemu državnemu tajniku nimamo nobenih predsodkov. Ne poznamo ga in ga bomo presojali po njegovih delanjih.
Kancler grof Hertling je v kratkem go-iftru odgovarjal Streaemannu. Ponovil je
še enkrat najvažnejši del svojih včerajšnjih izvajanj o smotrih državne politike na vzhodu in na zahodu. Svoj govor je končal: »Pomagajte mi, gospodje, da držimo v no-trajnosti enotno fronto, ki je velike važnosti za naše brate zunaj na bojišču. Vsi sodelujte, da prebijemo težko dobo vojske, ki jo moramo vojskovati, dokler se vojskujemo, do častnega konca.«
Posl. Warmuth (nemška frakcija) je pritrjeval kanclerjevemu izvajanju o politiki na vzhodu in na zahodu.
Neodvisni socialni demokrat poslanec Ledebour je izjavil: Dokler je delal Kiihlmann politiko vrhovnega vojnega vodstva, mu je dobro šlo,, ko mu je pa ušel lastni nazor, se jc položaj spremenil. Govornik se je pečal nato z nemško politiko na vzhodu in izjavil, da tam niso postopali po priznanih načelih pravice samoodločevanja. Če bi Nemci ustvarili v tej točki popolno jasnost, bi narodi ententinih držav prisilili svoje države k miru.
Odsek je na to pritrdil 15 tisoč milijonskemu vojnemu kreditu.
Berlin, 12. julija. (K. u.) Državni zbor je rešil danes v tretjem branju davčne predloge. .Jutri bo razpravljal o vojnih kreditih in se podal na to na poletne počit-
mce.
Berlin, 12. julija, (K. u.) »Vossiche Zeitung« poroča: Namestnik državnega kanclerja pl. Payer je priredil razgovor, pri katerem se je veliko članov državnega zbora razgovarjalo s poslanikom pl. Hin-tzejem.
Berlin, 12. julija. »Tagliche Rundschau« poroča: Državni kancler je danes zopet odpotoval veliki glavni stan.
Boj! z Halilaii
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 12. julija. Uradno: Nikjer večjih bojev.
Načelnik generalnega štaba.
Bilka aa Francoskem.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 12. julija. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p e r t a.
Topniško delovanje je zvečer oživelo in se je ponoči okrepilo do silnih ognjenih napadov na bojnih postojankah in v ozadju. Jugozahodno od Vperna in pri Bailleulu kakor tudi severno od Alberta smo močnejše sunke, večkrat pozvedovalne oddelke sovražnika odbili.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Med Aisno in Marno je bojevanje Francozov ostalo živahno. V bojih pred postojankami ob gozdu Villers Cotterels smo ujeli ujetnikov. Vzhodno od Reinisa smo odbili pozvedovalne sunke sovražnika.
Poročnik Neckel je priboril svojo 20. zračno zmago. Od včerajšnje ameriške skupine, ki je hotela napasti Koblenz, smo sestrelili tudi šesto letalo.
Berlin, 12. julija zvečer. Uradno: Krajni boji se bijejo jugozahodno od Bail-leula in na zahodnem bregu Avre.
Prvi glavni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
iz liosfje.
Nastop entente v Rusiji.
Stockholm, 12. julija. »Dagbladet« poroča, da je sklenil vojni svet entente, da nastopi z oboroženo silo v Rusiji.
Stockholm, 12. julija. Japonski minister grof Terauhi je oficielno izjavil, da so zavezniki poverili Japonski nalogo, naj intervenira v vzhodni Sibiriji.
Odločitev in mir
zavisita od naše
gospodarske — pripravljenosti.
Krepite jo s podpisovanjem

Polltline novice.
+ Za deklaracijo. Podpisani občinski zastop občine Libušnje, pol. okraj Tolmin, slovesno izjavlja, da se pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba za združitev vseh Jugoslovanov ter izreka zaupnico Jugoslovanskemu klubu. Županstvo Libušnje, 7. julija 1918. J. Sivec, župan. t d	M' Cabršček, J. Gabršček,
L Rutar I. Skubic, J. Šturm, J. Gregorčič, 1. omrekar, starešine.
+ Košana. Tudi tukajšnji občinski odbor ,e imel vsled neprestanih okrožnic deželnega odbora svojo sejo dne 30. junija t. L Sklenil je sledeče: Tukajšnji občinski odbor neomajno vstraja na stališču državnopravne deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 ter odklanja vsako drugo stališče, naj se predlaga od katerekoli strani. Sledi 18 podpisov navzočih odbornikov, nasproti samo eden!
+ Krajevni odbor S. L. S. za občine Brezovica, Dob, Krtina in Podrečje s sedežem v Dobu se je na sestanku 7. t. m. v Dobu izvolil in konstituiral. Določili so se tudi zaupniki za vse štiri občine.
-f »Slovenec« in »Slovenski Narod« izvršujeta predpriprave, da bosta izhajala kot jutranja lista. V ta namen sta javila policijski oblasti, da bosta kot jutranja lista pošiljala svoje krtačne odtiske ob pol ene po polnoči na cenzuro. Policija te napovedi ni vzela naznanje z motivacijo, da nima za ponočno službo dovolj cenzorskih moči na razpolago. Kakor da bi bilo časopisje tukaj radi cenzure, ne pa cenzura radi časopisja. V ti zadevi se je oglasila včeraj popoldne pri namestniku deželnega predsednika deputacija »Slovenca« in »Slovenskega Naroda « pod vodstvom državnega poslanca dr. Ravniharja. Deputacija je protestirala proli utesnitvi svobode tiska, zlasti pa proti dejstvu, da ljubljanska policija nima za oba dnevnika časa za ponočno cenzuro. Dvorni svetnik vitez Laschan je vzel pritožbo na znanje in obljubil, da bo zadevo proučil. Proti odloku policije se bo seveda vložila formalna pritožba.
+ Pojasnila o aktualnih vprašanjih zunanje politike bo povodom otvoritve parlamenta podal ministrski predsednik dr. pl. Seidler po obvestilih zunanjega ministra grofa Buriana. Enaka pojasnila bo podal v ogrski zbornici dr. \Vekerle.
+ Državnozborski delovni načrt. Z Dunaja poročajo 11. t. m.: Konferenca klu-bovih načelnikov, ki se vrši v ponedeljek, bo določila število govornikov za proračunski provizorij jn dolgost govorov. Ves prihodnji teden naj bi bil posvečen združenim razpravam o proračunskem provi-zoriju in nujnih interpelacijah, nakar bi v ponedeljek 22. in v torek 23. julija razpravljali o češkem predlogu za obtožbo ministrov. Po glasovanju o tem predlogu, o katerem se z gotovostjo pričakuje, da bo odklonjen, naj bi se še v torkovi seji začela debata o vojaških zadevah in v sredo končala. Za četrtek 25. in petek 26. t. m. na-mreavajo drugo branje proračunskega provizorija, v nedeljo 27. ali 28. in 29. naj bi se rešile v odsekih že pretehtane davčne predloge in nekaj manjših predlog, tako da bi mogla gosposka zbornica rešiti svoje delo do 31. julija.
+ Češki glas o položaju. Praška »Narodni Politika« piše 11. t. m.: Včerajšnja konferenca klubovih načelnikov položaja ni pojasnila. Čehi so Nemcem na kljub ostali popolnoma mirni, ker se zanesejo sami nase. Nemški socialni demokrati so govorili več o opoziciji drugih strank nego o 6voji lastni. To se je utegnilo zgoditi iz dveh razlogov. Predvsem nimajo klubo-vega sklepa glede proračunskega provizorija in vojnih kreditov. Tudi Kiihlmannov ohd^top je pri nas in v Nemčiji močno vplival na socialne demokrate. Nemški socialisti so takoj po prejemu poročila o odstopu izjavili, da morajo svoje sklepe o vojnih kreditih revidirati. Avstrijski socialni demokrati ne bodo drugače ravnali nego tovariši v Nemčiji. — »Venkov« poroča, da poslanec Stanek v konferenci klubovih načelnikov ministrskemu predsedniku ni očital samo oktroia okrožnih glavarstev na Češkem, marveč tudi preganjanje čeških listov in voditeljev, ustavitev »Narodnih Listov« in »Narodnih No-viny« in opozarjal, da se je to zgodilo v času, ko naj bi bil avstrijski absolutizem prenehal in se ustavno življenje zopet vrnilo. Parlament mora o tem zavzeti svoje stališče.
-f- Hrvatski sabor je v seji 11. t. m. sprejel indemnitetno predlogo in zakon o podaljšanju mandatov za 6 mesecev po ratifikaciji miru. Opozicija je glasovala proti obema predlogoma. Nato so prišle na vrsto peticije in pritožbe. Mesto Baker in več drugih občin prosi, da se pomorska akademija v Bakru pohrvati (doslej je bil učni jezik italijanski). Peticijo so proti ugovorom manjšine izročili v rešitev vladi. — Predsednik dalmatinskega deželnega zbora je vložil peticijo za pomoč v prehrani. Večina je predlagala, naj se prošnja isto-tako odkaže v rešitev vladi. Končno so se pa vsi, izvzemši Frankovcev, zedinili zai
predlog dr. LorkoviOa, da se izvoli odsek
odi", T)'1 ki na' • enakočlanskitu odsekom dalmatinskega deželnega /bor. posvetujejo o prehrani Fk, nc i,f |) |, ! cije.
+ Disidenti koalicije. Pod tem naslovom poroča Obzor«: že pred nekoliko
ITkLl •'ZStOPV ''i 2V/>ZC hrvatsko-srb-ske koalicije neki mlajšf elementi in za-
čeh izdajat. »Glas Slovenaca. Srba i Hrvata« Glavno noto tej suceFijj so dali po-
PrTbLvVdia7 f"di;Sa,ieviČ in Valerijan t ribicevič. Z današnjim dnem (11. julija!
se je organizirala druga secesija hrvatsko-srbske koalicije nod vodstvom dr. Lorko-vica m dr. Surmina. Ta skupina je ore, vzela od Delniške tiskarne ValeNovll ne« ki so s tem postale glasilo »za narodno politiko zedinjenja in samoodločbe Hrvatov, Srbov in Slovencev in za koncentracijo narodnih sil«. Kakor čujemo, se vrše med tema dvema skupinama bivših! koahcionarjev dogovori za skupno akcijo.
«fnm R	?lada PrcU hrvaškim li.
stom Bosanska vlada je sedaj po »Jugu«
n »Glasu S. H. S.« prepovedala tudi razširjanje »Hrvatske Države«.
+ Avstrijski-ogrski poslanik v Mo-skvi. Budimpešta, 12. julija. Iz Stockholma se poroča: Brzojavna agentura poroča, da je povišan v avstrijskega-ogrskega poslanika v Moskvi baron Oton Franz.
+ Novi rumunski poslanik prišel na L»unaj. Dunaj, 12. julija. (K. u.) Novoimeno-vani rumunski poslanik Jean Carp je prišel danes na Dunaj.
+ Volilna reforma v ogrski zbornicL
Ugrska poslanska zbornica je 12. t. m na-daljevala podrobno razpravo o volilni re-lormi. Stavljenih je bilo več izpreminjeval-n j Prc°logov, nakar je ministrski predsednik dr. Weker!e izjavil, da se je zadovoljil s črtanjem točke, ki je dovoljevala vsem bivšim vojakom volilno pravico, dasi je ta pravni naslov smatral opravičenim. rač pa vztraja na svojem stališču, da daje stmrazrcdna ljudskošolska izobrazba voh no pravico Žc zato, ker bo to v desetih letih ljudskošolski pouk na Ogrskem znatno razširilo. Pri glasovanju je sprejela zbornica § 2. v obliki volilnega odseka. Izmed izpreminjevalnih predlogov se j« sprejel le Szi!aghyjev, da imajo volil, pravico tudi z bronastimi hrabrostnimi kolajnami odlikovani ( in ne samo z zlatimi in srebrnimi). Pri odklonitvi predloga, naj dobe volilno pravico invalidi, je°prišlo na skrajni levici do hrupnih prizorov. Odsotnih je bilo 230 poslancev. Nato je stavil ministrski predsednik dr. Wekerle naslednji predlog: Državnozborčko volilno pravico ima ženska, ki razen splošnih zalite* § 1. zadošča enemu izmed naslednjih pogojev: 1. da je uspešno dovršila štiri razrede meščanske ali srednje šole; 2. če je žena ali vdova moža, ki je dovršil srednjo ali enakovredno šolo; 3. dekle ali vdova ali postavno ločena žena, ki izvršuje poljedelski, industrijski ali trgovski poklic ia plača enega ali več direktnih davkov, skupaj vsaj 100 kron. Ta določba naj se sprejme kot § 3. Poročevalec Csizmodia se pridružuje \Vekerlejevemu predlogu, Poslanec Landauer (ljudska stranka), ne smatra za prav, da bi dobile ženske volilno pravico temeljem kvalifikacije njihovih mož ter zagovarja volilno pravico za družino vzdržujoče žene ali take, ki obdelujejo vsaj 8! oralov zemlje. Poslanec Szabo (stranka malih kmelov), protestira proti temu, da bi se žene iz ljudstva izključile od volilna pravice. Poslanec grof Mihael Karolyi izjavlja, da sprejme predlog mini s irskega predsednika. Davčno cenilo 1C0 kron se mu zdi previsoko. Predloga (ja ne zadovoljuje. Njegova stranka že'i volilno pravico, ki bi obsegala ves narod. Poslanec Telesz-ky (Tiszovec) odklanja predlog ministrskega predsednika, ker ne gre, da bi sc politika zanašala v družine.
+ »Nemški Bog.« Kako daleč sega nemški šovinizem, nam priča sledeči inse~ rat v časopisu »Deutsche Warte«: »Dne 1. majnika nam je podaril nemški Bog močnega potomca. Ime mu bo Albrecht Hel-! mulli Sigharl. Arhitekt IJirbert Uosenarm — Vratislava, z ženo Hildo rojeno Burck-hardt, sedaj v Opolu, Krakovska ul. 40,«
-f- Iz Vsencmškega društva za Ost« marko. Društvo je zborovalo 7. t. m, na svbjem občnem zboru. Vodil ga je načelnik dr. Ursin, ki je pozdravil tudi Gradca, Wolkerdorfa, Japonsa in iz Paver-bacha došle Schonererilance. V svojem nagovoru je rekel, da je zavzemalo društvo vedno v Schonererjevem smislu stališče v vseh važnih vprašanjih. Povedal je znane Schonererjeve zahteve o samostojnosti Galicije, o nemškem državnem jeziku in o pravno zvezni združitvi z Nemčijo, Obrambna in kljubovalna zveza se mora skleniti z Mažari, ki se bore z istimi smrtnim sovražniki, kakor Vsenemci in sicer v takem simr.lu, da se \arujcjo koristi nem-štva. Dr. Ursin je priporočal, naj se ustanovi velenemška glavna pi^arm in naj razvijejo živahno agitacijo in prirejajo shode. Soglasno so i/.volili častru.n čiaivon? Jurija viteza pl. Schttnererja.
spravil na nemško-nacionalnega člana gosposke zbornice radi njegovega govora 29. junija na »volkstagu« v Lincu, ker je govoril za slogo nemških strank. Schonerje-vemu glasilu Beuerlejev govor ne ugaja. I ravi, da sloga sama ne zadostuje, mar-\ eč sta potrebni predvsem krepko delovanje in brezobzirna odločnost. Posebno smrdi glasilu tistega Schonererja, ki je povzročil v Avstriji gibanje »Proč od Rima«, ker je priporočal, naj se nemške meščanske stranke strnejo v parlamentarno zvezo, ki naj ji predseduje zgornjeavstrijski prelat Hauser. Dr. Beuerle je storil v očeh Vsenemcev neodpustljivi greh, ker je rekel: »...če bo izvoljen zvezi strnjenih nemških meščanskih strank ekscelenca Hauser za predsednika, ga bom prvi pozdravil, dasi sem izbojeval ž njim marsikateri vroči boj.« In Schonererjevo glasilo gromi in zahteva, naj nemško ljudstvo v Avstriji odkloni slogo pod vodstvom prelata Hauserja. Popoln polom politike nemških nacionalnih poslancev pomenja, ker priporočajo, naj vodi prelat Hauser nemško ljudstvo, češ, da bi koristila taka nemška sloga avstrijski vladi, a bi neizmerno škodila nemškemu ljudstvu. Še bolj pa pazi Schonererjevo glasilo, ker je Beuerle pozival tudi nemške socialne demokrate, naj sodelujejo v nemški slogi. Članek zaključuje: »Učinkujoča nemška sloga se more doseči le na strogo narodnem temelju, a take Beuerle najbrže noče, ker bi sicer ne koprnel po gospodih Hauserju in dr. Adlerju.« Prelat Hauser, ki ni dosti manj velenemški kakor Schonerer, sedaj ve, kako ga imajo »Pročodrimovci« radi.
-f Kako hočejo Nemci rešiti poljsko
vprašanje. »Miinchen-Augsburger Abend-zeitung«, organ vsenemškega krila bavarskega centra prinaša iz verodostojnega vira nov nemški načrt rešitve poljskega vprašanja. In sicer obsega ta načrt deset točk, izmed katerih so najvažnejše sledeče: 1. Meje poljskega kraljestva določi glavno nemško poveljstvo na ppdlagi nemških strategičnih interesov. 2. Poljska armada ne sme presegati več kakor 90.000 mož. Prekoračenje tega števila bi se smatralo za »casus belli«. 3. Za dobo 50 let prizna poljsko kraljestvo Nemcem, Avstrijcem, Bolgariji in Turčiji posebne gospodarske in trgovsko-politične koristi, ki morajo biti večje kot za vse druge privili-girane narode. 7. V vsakem kraju, kjer se nahaja več kakor deset otrok nemških družin, se morajo nastaviti na stroške občine učiteljske moči za te otroke. 8. Nemci, Avstrijci, Ogri, Bolgari in Turki, ki stanujejo na Poljskem, spadajo v administrativnem in sodnem oziru pod lastne konzulate. 9. Novo poljsko kraljestvo mora dobiti, da ohrani zgodovinske tradicije, deželni zbor v smislu davne poljske ljudo-vlade in volilno monarhijo. 10. Vse te točke morajo biti sprejete v poljsko ustavo in ne smejo biti predrugačene brez privolitve centralnih držav.
-f Svobodna Finska Hindenburgu in Ludendorffu. Državni upravitelj na Finskem Svinhufvud je podelil maršalu Hindenburgu in prvemu glavnemu kvartirne-mu mojstru pl. Ludendorffu veliki križ finskega reda svobode.
+ Pruska gosposka zbornica je razpravljala v tajni seji o izključitvi kneza Lichnovskega in se jc nato odgodila do 20. septembra.
+ Preganjanje tiska na Ogrskem. Ogrski trgovinski minister je spisu Julija Bunzla »Ogrska in mi« odvzel poštni de-bit. Nedavno je enaka usoda zadela delo sibinskega škofa Friderika Teutsch » Sed-mograški Saši«,
-f- Preganjanja na Poljskem. Kakor se sedaj poroča iz Krakova, so tam pred časom zaprli 46 gimnazijcev, ker so osumljeni, da pripadajo tajni poljski vojaški organizaciji. V uredništvu glasila stranke poljske neodvisnosti »Kultura Polskie« so izvršili hišn« preiskavo, ne da bi bili našli kaj obtežilnega.
4- Vsepoljsko šolsko zborovanje se bo sredi avgusta vršilo v Petrikovu.
Obtoženi rumunski mu stri. V seji rumunske zbornice dne 11. t. m. je poslanec Strossi prebral predlog, da se obtožijo naslednji ministri prejšnjega kabineta: Ministrski predsednik Jonel Bratianu, ministri Vintilla Bratianu, Emil Costinescu, Aleksander Costinescu, Basile Mortztin, dr. Anghelescu in Take Jonescu.
+ Kitajsko poslanstvo v Vatikanu. Rim, 11. julija. (K. u.) »Osservatore Romano« poroča: Kitajska republika je izrazila željo, da stopi v trajne diplomatske zveze s sveto stolico. Papež je rad ustregel tej želji in je pritrdil, da se poviša v poslanika pri sveti stolici bivši kitajski poslanik v Španski in Portugalski Taj-Čeng-Lings.
+ Mir med Rusijo in Turčijo se je ratificiral 12. t. m. v Berlinu.
-j- Poincarč na bojišču. Ponicar6 je jbiskal v torek bojišče in sicer odseke ob Marni, v dolini Ouver. in ob Aisni.
-I- Vojska do konca. Clemenceau je naznanil potom svojega brzojavnega urada, da je vsled Hintzejevega imenovanja postala vojska do končne odločitve geslo vseh. ki se vojskuje,
-f Bivši ' :ki car živi. Kodanj, dne 11, julija. (K. u.) Berlinske »Tidende« poročajo i7. Slockholma: Neki švedski trgovec, ki ce je vrnil te dni iz Perma, je poved?', da car še živi in da je nastala govorica o njegovem umoru najbrže zato, ker so vrgli bombo na njegovo hišo. Car ni bil ranjen, pač je pa bil baje ubit njegov sin.
+ Collin v Londonu. »Fremdenblatt« posnema poročilo »Ziiricher Post« iz Amsterdama, ki javlja, da je odpotoval bivši nizozemski vojni minister Collin v kratkem drugič v London, in sicer kakor trde gotovi krogi v Haagu, v vprašanjih, ki tičejo miru.
4- Turinški nemiri pred sodiščem. V Turinu je pričelo 11. t. m. vojno sodišče razpravo radi veleizdaje proti 13 glavnim povzročiteljem turinških nemirov meseca avgusta 1917. Na zatožni klopi sedita tudi provincijalni svetovalec Barberis in pisateljica Marija Giudicca.
-f- Zastopstvo Portugalske pri Vatikanu. Lizbona, 11. (K. u.) Uradno se poroča: Izdal se je odlok, ki odreja, naj se zopet ustanovi poslaništvo Portugalske pri Vatikanu.
4- O položaju v Italiji piše »Grazer Volksblatt«: Iz Lugana se poroča: Vojno časopisje plava v morju radosti, ker se je poročalo o umoru v Moskvi in da so zapustili Avstrijci desni brez Piave. Celo nekdanji nevtralistični listi, kakor n. pr. Giolittijeva »Stampa«, pišejo v tem smislu. Iz Milana došli popotniki pripovedujejo, da prirejajo vojni pristaši neprestano manifestacije, pri katerih zahtevajo vedno več od premagancev. »Sera«, »Stampa« in »Perseveranza« so pozvali šele pred kratkim Francijo in Anglijo, naj omilite vojne smotre. Vse to so zdaj pozabili. Vojni hujskači pretepejo vsakega, ki ne kriči z njimi vred hura. Socialistični «Avanti» so zažgali na cesti. Pozno zvečer so šli po duhovnike v njih stanovanja, da prirede v cerkvah zmagoslavja, pri katerih je zahvaljevala množica Boga, ker se bliža konec vojske. Širša množica zamenjava učinek trenutnega uspeha s končnim izidom vojske in pričakuje, da se vrnejo kmalu vojaki domov. V mestu in na deželi razširjajo najneumnejše govorice, med drugim, da Avstrijci hitro izpraznujejo Italijo in ji ponujajo mir, a ga noče sprejeti. Poročalo se je celo, da se je dvignila Rusija proti Nemčiji. Če se tudi precej lahko spozna, da so govorice neresnične, jim le preradi verjamejo.
+ Asquith o ententi. V »National-Liberal-Klubu« je govoril Asquith na čast ameriškim častnikom govor, v katerem je razpravljal o razlogih, ki so povzročili, da je pričela Amerika vojsko. Rekel je: Prvič se je zgodilo v zgodovini, da je velika demokracija, ki ni bila oborožena za vojsko, marveč za mir, ki jo loči tisoče milj od najbližjega bojišča, sklenila poseči po orožju v sporu, pri katerem nimamo niti najmanjše teritorijalne ali materialne koristi in ne posredne ali neposredne pogodbene obveznosti. Wilson je več kakor katerikoli drugi državnik entente pripomogel, da je strnil duhove Amerike, zaveznikov ali nevtralcev v svojo misel lige narodov. Liga ni prazna politična abstrakcija, marveč konkretno določen vzor, katere uresničitev v praktično obliko tvori najnujnejše vprašanje mednarodne državne umetnosti.
4- Vprašanje Gibraltarja. »Secolo« poroča iz Madrida: Ministrski svet je naznanil, da ne smejo inozemstvu poročati o vprašanju Gibraltarja, ker to po postavah o nevtralnosti ni dopustno.
-f Sibirija izročena Japonski. Rotterdam, 9. Poročevalec »Morningpost« poroča iz zanesljivega vira, da so Japonsko 15. junija obvestili o sklepu ententnega vojnega sveta, ki ji prepušča v Sibiriji popolno svobodo.
+ Protiameriška propaganda na Japonskem. Japonski veleposlanik v Was-hingtonu baron Ishi je v javnem govoru rekel, da je cesar Viljem osebno odgovoren za protiameriško propagando v Japonski.
+ Velika zarota v Portugalski. »Lo-kalanzeiger« poroča iz Rotterdama: Na Portugalskem je izbruhnila pod vodstvom revolucijskih .odborov stavka železničarjev. Gre za velikopotezno zaroto. Železničarji nameravajo z oboroženo silo vzeti Lizbono. V Lizboni so našli v hišah veliko bomb.
Diiaim© novica.
—	Presvetlega knezoškofa dr. Antona Bonaventura Jegliča so ob 201etnici škofo-vanja imenovale za častnega občana sledeče občine v kamniškem polit, okraju: Tunjice, Križ, Jarše. Rašica, Špitalič, Zlato polje, Kaplja vas, Suhadole, Paloviče, Zalog, Brezovica, Vodice, Motnik, Dolsko, Dol Dragomelj.
—	Metlika. Občinski*zastop je v seji dne 9. t. m. soglasno izvolil knezoškofa dr. A. B. Jegliča za častnega meščana mesta Metlike,
—	Z Jesenic, V nedeljo, dne 14. t. m., n/jl jt;c;b x>$ooldn<» sa vrši v dvomni
»Delavskega doma« na Savi ustanovno zborovanje S. L. S. s sledečim dnevnim redom: 1. Načela S. L. S. (č. g, kaplan Jerše).
2.	Novi pravilnik stranke ' (SI. aSvinšekj.
3.	Razgovori. 4. Volitev krajevnega odbora in zaupnikov. 5. Raznotemo. — Ker je to zborovanje somišljenikov izredno važno, pridite gotovo vsil Vabimo tudi mlajše, fante in dekleta, ki hočejo pozneje sodelovati pri stranki, da se sestanka gotovo udeleže. Tudi somišljeniki iz Dobrave ne zamudite tega zborovanja! — Isti dan zvečer priredi šolska mladina v »Delavskem domu« igro »Pogumni Tonček«, bajka iz davnih časov v petih dejanjih, spisal J. Špicar. Ker je čisti dobiček namenjen tukajšnji ubogi mladini, se vsi vabite k predstavi, ki se začne ob pol 9. uri zvečer. — Kratko vprašanje na moravsko pošto: Kako, da se večkrat dogodi, da prihajajo iz pošte pisma, ki so med potjo odprta in potem zopet nazaj zapečatena? Kdo nosi krivdo in odgovornost?
—	Pritožba glede ustavitve »Domovine«. Uredništvo tednika »Domojjne« je proti ustavitvi vložilo pritožbo.
—	Red železne krone 3. vrste je podelil cesar majorju Simonu Truntschnigu (strelski polk št. 30) in rezervnemu nad-poročniku Rihardu Kraulandu (polk cesarskih lovcev št. III).
—	Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je podelil cesar rezervnemu poročniku Rihardu Hemannu (drugič) in stotniku Gašparju Novaku.
—	Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje z mečema je podelil cesar čronovojniškemu oficialu Erihu Gasnerju.
Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je podelil cesar črnovoj-niškemu računskemu poročniku Francu Supančiču.
—	Signum laudis z mečema (drugič) je podelil cesar črnovojniškemu stotniku dr. jur. Avguštinu Rozina.
—	Signum laudis jc podelil cesar črv novojniškemu stotniku Ivanu Bolaffio in ritmojstru grofu Coronini-Cronberg.
—	Povišanja v deželni brambi. V feld-maršala je povišan generalni major Artur Kaltneker pl. Wallkampf, v črnovojniške praporščake dr. juris Žiga Vodušek, Aleksander Wutscher, Franc Čuk, Alojzij Novak, Ladislav Lehovec.
—	Dovje. Odlikovan od cesarja je bil na Dovjem Janez Skumavc, po domače Matič, oče sedem vojakov, osmi sin vojak je pri železnici. Presvetli cesar mu je podaril lepo srebrno uro z vrezano krono in Črko K, zraven še 300 K v denarju.
—	Hrvatje za ljubljansko gledališče. Uredništvo »Hrv. Riječi« je prejelo doslej 4900 K za slovensko gledališče v Ljubljani.
—	Narod za svojo deco. Odboru SHS žen za sirote prihajajo vsak dan iz vseh naših krajev doneski, nabrani povodom Narodnega praznika, ter se bo popolni izkaz, kakor že naznanjeno, objavil, kakor hitro bo nabiranje zaključeno. Po podatkih, ki so danes na razpolago, se računa približno, da bo znašala skupna vsota, zbrana 5. julija, nad četrt milijona kron. Določeni del te vsote se bo izročil družbi sv. Cirila in Metoda za Istro kakor tudi slovenski družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dočim se bo ostalo porabilo za nabavo obleke in obutve za zimo otrokom, ki so na prehrani. — V Zagrebu se je na dan Narodnega praznika zbralo samo v žarah 32.500 K, v nabiralnikih 3027 K 30 vin., na konzervatoriju 7800 K. skupaj 43.327 K 30 vin. Zbiranje na nabiralne pole se je podaljšalo do 20. t. m; in se bo sedaj točno poročalo, koliko se je nabralo v Zagrebu. O. SHS. Ž.
—	Za učiteljstvo ljubljanske okolice. Dne 11. julija t. 1. se je vršil v Ljubljani sestanek udov podružnice Slomškove zveze za Ljubljano in okolico, pri katerem sestanku se je sprožila misel, naj bi učiteljstvo ljubljanske okolice delalo za to, da vpelje za svoje člane in družine članov arovizacijo, enako oni, ki jo je pred kratkim osnovalo ljubljansko mestno učiteljstvo in ki, kakor se je pohvalno omenjalo, tudi vedno lepše uspeva v korist njenih članov, ki so morali v tem kritičnem vojnem času, ko si posameznik tako težko nabavi raznih potrebščin za preživljanje, nekaj ukreniti, da obvarujejo sebe in svoje pred največjim pomanjkanjem. Marsikateri ima kljub dobri stvari pomisleke,^a stvar naj se temeljito prouči in za to je treba, da sc vse učiteljstvo snide in gotovo se bo s skupnimi močmi doseglo sporazum-ljenje, ki bo gotovo obrodilo kolikor toliko sadu, da ne omagamo pri svojem težavnem poklicu. Vsled sklepa na omenjenem sestanku sem pooblaščen, dragi tovariši in velecenjene tovarišice celega ljubljanskega okraja, da Vas povabim potom časopisov na sestanek. Vabim Vas torej vse, ki ste tega ali onega političnega mišljenja, na sestanek, ki se bo vršil v četrtek 18. julija t.-1. ob 10. uri dopoldne v telovadnici šole na Grabnu (II. mestna deška ljudska šola) v Ljubljani. Prosim Vas, da m* zanesljivo udeležile tega sestanka, pri katerem se bo zadeva vsestransko pre-
®'to Rotf .»»deiftviK Lan/s
prosim tudi ljubljansko učiteljstvo, naj se sestanka udeleži in naj nam s svojim svetom in izkušnjami stoji ob strani. Ako bo kdo zadržan in se ne bo mogel udeležiti sestanka, naj pooblasti svojega bližnjega stanovskega tovariša, ki se bo sestanka udeležil, da tako zvemo kako sodi o tem skupno učiteljstvo. Obenem se opozarja učiteljstvo vseh okrajev na Kranjskem, naj vpelje po svojih okrajih stanovsko aprovi-zacijo. Na ta način se ustvari na Kranjskem organizacija vsega kranjskega uči-teljstva, ki bo imponirala in s skupnimi močmi se bo dalo doseči marsikaj, česai se ob needinosti ne da in ne more doseči, Krepko na delo! Na svidenje v četrtek! Ivan Perko, sklicatelj sestanka.
—	Lepa oporoka slovenskega pisatelja in rodoljuba. Pisatelj AntonKoder, ki je letošnjo zimo umrl v Inomostu, je vse svoje premoženje volil v dobrodelne namene. Svoji ženi je zapustil v dosmrtni užitek 120.000 kron, bratu 40.000 kron. -h Po njiju smrti se pa ta kapital porabi v sledeče namene: 1, 30.000 K za »Anton Kodrovo dijaško omizje v Ljubljani«; vsa* koletne obresti naj se porabijo za to, da dobe pridni in potrebni dijaki zastonj hrano v dijaški oziroma ljudski kuhinji. Upravo obresti vodi ravnateljstvo slovenskih oziroma utrakvističnih ljubljanskih gimna« zij. 2. 20.000 K za hiralnico »Anton Ko* drov dom« v Poženku (pri Cerkljah na, Gorenjskem), 20.000 K za vzdrževanje taistega. Pravico do sprejema imajo stari^ zapuščeni, ubogi Poženčani, za njimi Smar-i čani in nazadnje vsi Cerkljanje. 3. Za zgradbo »Marijine kapelice« v Poženku 60.000 kron. Za oltar in notranjo opravo in zvonček 10.000, za križev pot 5000 K| za ohranitev in popravila 5000 K. 4. Naj« starejši ubožni Poženčan dobi vsako letel obresti od 5000/K; za zimsko obleko rev« nim poženskim otrokom kapital 5000 K, Posebne zneske je določil v sledeče name« ne: a) »Družbi sv. Mohorja« v Celovctl 20.000 K, da izda kritično izdajo njegoviH izbranil del, romanov, povesti, novel, š« neizdanih pesmi, b) Pokopališče si je do« ločil v Cerkljah, za prevoz in pogreb 5000 kron, za nagrobnik pa 10.000 K s preprostim napisom: Anton Koder t 1918 in S pristavkom: »Počivam naj v slovenski zemlji, katero sem tako neizmerno ljubil.« Bil je namreč vsled svojega odločnega narodnega mišljenja kot uradnik prestavljen v trdonemški Inomost, da bi se mu tako, zabranilo vsakršno javno narodno delovanje. c) Za ohranitev spomenika kapital) 2000 K, za vsakoletno obletnico 3000 K, za! obdarovanje cerkljanskih siromakov vsako leto na njegov smrtni dan obresti oŠ vsote 5000 K.
—	Absolvirani srednješolski učiteljski kandidati se tem potom opozarjajo, da sq pravočasno prijavijo za vpis v s upi e nt« ski seznam pri deželnih šolskih sv«' tih.
—	Splošna prebiranja. Brez posebnega javnega obvestila so se te dni v Ljubljani začela splošna prebiranja. Zaključila šq bodo šele koncem tekočega meseca, Prebirajo se v vojaške svrhe najrazličnejši letniki, zlasti prihajajo v poštev mlajši. Dočim so se doslej prebiranja vršila v] »Mestnem domu«, se to pot vrše po stano^ vanjih. Kar je komisija spoznala za spo^ sobno, pride, če treba z vojaško asistenc^ v »Narodni dom«, kjer posluje pod pred« sedstvom nekega podpolkovnika posebn^ prezentacijska komisija. Ta nemudonnaf pregleda ves »prirastek« in ga klasificiraj Kar je po njenem razsodku brezhibno ln dobi klasifikacijsko oznako »A.», se bre* odloga porazdeli v skupine in dostavi vo-t, jaškim oddelkom, hitre pomoči najbolj poj trebnim. Z »B« ali »C.« ocenjeni materija! se istotako nemudoma odpošlje v posebnei zavede, da se tam retablira. Ker poslujejo v teh zavodih izbrane spretne moči, j0 stanje kmalu tako povoljno, da za takott-j njo uporabo ni nobene zapreke več. Na« daljna bistvena razlika je v tem, da te pre-t biralne komisije niso sestavljene iz voja« ških činovnikov in zastopnikov politične) oblasti, ampak jih po veliki večini tvorijo zgolj gospodinje in morebitne njihove po« močnice. Čemu neki naj bi še te komisije štele celo reč oblastvenih organov, ka vendar ne gre za prebiranja v svrho nabora za vojskovanje sposobnih mladeničem in mož, marveč le za prebiranja po orna-; rah, skrinjah in zabojih v ta namen, da se odbere perilo, ki naj ga potom Glavne zbiralnice perila v ljubljanskem »Narodnem domu« prejmejo tisti nešteti reveži, ki se vračajo iz vojnega ujetništva, pa nimajo ne srajce, ne spodnjih hlač, ne drugega perila, potem ko so bili sam Bog vedi kolikokrat v bojnem metežu, da ščitijo dom in rod!
_ Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je zanaprej dovoljen pod obstoječimi pogoji na vojnopoštne urade 3, 4, 212, 287 293, 304, 361, 374, 405, 409, 420, 434, 440i 465, 467, 469, 488, 523, 529, 556, 582, 631. 640, 646, ustavljen pa na vojnopoštnJ urad 235.
__Tragičen slučaj. V neki družini v
S rije mu je umrla najprej gospodarjeva mati, potem žena in končno oče. Ženin oče na ia usmilil otrok io »a i" nrese.lil v zetova
hišo, a v petih dneh je tudi on umrl. Te dni se je vrnil iz ruskega ujetništva gospodar in ko je zvedel, da so mu razen otrok vsi pomrli, je v malo dneh žalosti umrl še sam. Ostali so 4 nepreskrbljeni otroci,
—	Lov na volkove prirede oblasti v okraju Velika Gorica na Hrvatskem, kjer so zveri poklale veliko živine,
—	Strah na Reki. Na Reki je zadnji čas gostovala tržaška gledališka družba in minoli torek je bil poslovilni večer. Hrvatje so sklenili, da pokloniju ravnatelju te družbe Dangeliju velik venec z narodnimi trakovi, da se tako oddolže Tržačanom za Vuškoviča, To je zvedela policija. Stvar se ji je zdela tako nevarna, da je celo mesto zasedla s svojim moštvom in pozvala aa pomoč celo vojaštvo. Pa ni bilo nič hudega: Hrvatje so poklonili Dangeliju venec z belim trakom!.,.
—	Z Reke. Reška državna policija bo na predlog ministrskega predsednika Wekerla v najkrajšem času popolnoma na novo organizirana. Njeno dosedanje delovanje je bilo namreč negativno zlasti z ozirom na neprestane tatvine, ki se vršijo že ob belem dnevu v najob-ljudenejših ulicah. Tako so pred par dnevi neznani tatovi okradli neko zlatarnico ravno opoldne, Dočim madžarska policija pazljivo pregleduje potnike, ki odhajajo v Avstrijo, in jemlje ubogim materam z veliko težavo in za drag denar kupljen živež za stradajoče otroke v Istri in po otokih, ni zmožna vkljub nekaterim ogrskim agentom preprečiti vsakdanjih tatvin, ki se vršijo v vedno večjem obsegu. Pri aprovizaciji ali kjer se deli mleko na izkaznice, stojita kar po dva policaja, ravno tako in še po več skupaj ob avstrijski meji, med tem pa so prebrisani tatovi večinoma de-zerterji, na delu! — Jugoslovanskih trobojnic se Madžari silno bojijo. V torek, dne 9. t. m., je bila v gledališču »Fe-nice« slavnostna predstava v čast italijanskemu umetniku Dangeli, kateremu so hoteli reški Hrvatje pokloniti venec z jugoslovanskimi trakovi. Policija je to prepovedala in na večer je bila alarmirana cela posadka. Na dvorišču Glasbene šole sta bili pripravljeni tudi dve strojni puški! Predstava se je nemoteno vršila in končala. Med mnogimi dragocenimi darovi je dobil Dangeli tudi posrebren lovoriev venec z belim trakom, katerega so mu poklonili Hrvatje v znak zahvale za prijazen sprejem hrvatske opere v Trstu. Značilno je, da so nekateri prenapeti Lahi ponudili ob tej priliki svoje prijateljstvo Madžarom, da zatrejo slučajno manifestacijo. — Strupene gobe sta jedla dva otroka iz Podmurvice in se zastrupila. — V r e m e je po zadnjih deževnih dneh zelo lepo in huda vročina je že pritisnila.
—	Zlati časi za hišne posestnike. Razni listi so prinesli vest, da v ministrstvu pri-
| pravljajo zakon, da bodo hišni posestniki smeli z novembrom povišati stanarino. — »Fremdenblatt« pa poroča, da na n\ero-dajnih mestih o tem ničesar ne vedo.
—	Kruh po 14—16 K kilogram prodajajo v Dalmaciji. Neki družbi v Dubrovniku se je posrečilo, dobiti dobro moko ter je prosila, da bi smela javno prodajati kruh po 10 in morda 8 kron kilogram, Namestništvo je dovoljenje odreklo,
—	Delavske plače v Zagrebu znašajo dnevno: za stavbne delavce 12—20 K,
j čevljarje 14—25 K, mizarje 8—10 K, krojače 8—16 K, livarje 13—20 K, ključavničarje 5—15 K, brivce 8—10 K, tobačne delavce 6 K, delavce v tovarni za cikorijo 4—20 K, tovarna Penkala 4 K 65 vin., tovarna ze sladkornine 5—6 K.
—	Dela na železniški progi Knin-Pri-budič se niso ustavila, marveč še celo pospešila ter je upati, da bo proga tekom 1 leta dovršena,
—	Kakor bi od mrtvih vstal. Prijatelj jnašega lista nam piše s Krke na Dolenjskem: Ko je zadonela bojna tromba, je moral tudi Janez Prosen z Gmajne za dom med bojni grom v Galicijo proti veliki ruski premoči. Minili so tedni in meseci in leta, a od Prosena niso dobili njegovi ljudje nobenega glasu. Sploh ni bilo ne du-
fha ne sluha po njem. Domači so molili zanj in v cerkvi je bral mašnik v črnem plašču sv. mašo za njegovo dušo. Ženi se niti sanjalo ni več, da ga bo še kdaj videla. In vendar! Te dni je prišlo poročilo, da je nje Janez na poti domov! — Kakor Prosen Janez, tako bo še ta ali oni vstal od mrtvih. Torej le ne obupajte prekmalu!
—	Postrezite! Ušel je lansko leto dne 6. maja mlad fant Ivan Kunstelj, star 12 let, srednje postave, sivih oči, kostanjeve lase, doma je iz Trbovelj. Hodi menda po Dolenjskem in se izdaja vedno pod drugim imenom, ne pove pa nikoli svojega priimka. Prosi se, da dotični gospodar, ki ga sprejme pod streho, takoj sporoči njegovemu očetu Antonu Kunstelj, Loke št. 48, Trbovlje II., ali pa ondotnemu orožništvu.
liubilanske novice.
lj Katoliško društvo za delavke bo
Jo jutri, dne 14. t. 111. ob pol 7. uri ,:oidne v društvenih prostorih redno i sečno oredavanje.
lj Seja šentpeterske Vincencijeve kon lerence se vrši v ponedeljek, dne 15. t. m., ob 8. uri zvečer. Vabimo k udeležbi!
lj Stanovanja za slovenske igralce. V kratkem pridejo igralci in igralke narodnega gledališča v Ljubljano. Nekateri imajo svoje rodbine, in konzorcij jim mora preskrbeti stanovanja. To je pa pri današnjem pomanjkanju stanovanj jako težavno. Zato se obrača konzorcij na slavno občinstvo z nujno prošnjo, da mu isto blagovoli priskočiti na pomoč. Že za 1. avgust bi potrebovali nekaj rodbinskih stanovanj in več mesečnih sob. Prosimo tozadevnih prijav na konzorcij v gledališko pisarno.
lj V Ljubljani bivajoče žene in zakonski ter nezakonski otroci v vojni padlih, umrlih in uradno pogrešanih vpoklicancev, oziroma njihovi zakoniti zastopniki, ki se še niso zglasili v svrho oblastveno zaukazanega uradnega štetja vojnih preostalih, opozarjamo, naj se nemudoma zglase na mestnem magistratu, glavne stopnice, levo, vrata štev. 2 na hodniku. Opustitev zglasitve je kaznjiva.
novice.
š Brežice. Ob ogromni udeležbi se je vršil 7. t. m. koncert v Brežicah. Veselega obraza so prihiteli posetniki iz naše okolice, v velikem številu so se udeležili tudi naši bratje Hrvatje. Naša zelo prostorna dvorana je bila do zadnjega kotička natlačena, Zatirani obmejni narodi so še posebno vesele izrednega užitka. Pevske točke so bile dobro izbrane. G. Pavel De-bevc je s svojim lepim baritonom žel obilo pohvale. Posebno nam je ugajala »Ciganka Marija«. G, Leopold Kovač (tenor) je svoje točke dobro dovršil. Spremljevala je spretno in diskretno pianistinja gospodična Breskvar. Izbrani glasovi okteta, ki je z lepim prednašanjem v popolno zadovolj-nost dovršil svojo vlogo, nam ostanejo v trajnem spominu. Bodi s tem izrečena naša bratska zahvala vsem, posebno g. povo-vodji Zorku Prelovcu ter aranžerju gosp Francu Matjanu, ki žal radi prehlajenja ni mogel nastopiti.
š Umrl je 12. t. m. v celjski bolnišnici vlč. g, Josip Jurčič, kn.-šk, duh, svet nik, nadžupnik in dekan vuzeniški v pokoju. Pokopali so ga danes popoldne. — Blagemu priljubljenemu gospodu časten spomin med rojaki in večno plačilo za njegova dobra dela.
š Celje. Meseca aprila je bila zaseb niča Frančiška Zafuta od policije izročena sodišču, ker se je našlo pri njej več hranilnih knjižic in je policija smatrala, da si Frančiška Zafuta na te knjižice naloženega denarja ni mogla pridobiti na pošten način in da je najbrž našla kako, od kogarkoli zgubljeno vsoto ter sd jo prilastila. Ker pa sodna preiskava ni dognala ničesar sumljivega, je bilo sodno postopanje ustavljeno in Frančiška Zafuta izpuščena.
Primorske novice.
p Otroški vrtec v goriškem uršulin-skem samostanu. Z ozirom na naše goriško pismo, objavljeno v »Slovencu« z dne 27. junija glede otroškega vrtca v ur-šulinskem goriškem samostanu, smo prejeli od nekdanje gojenke zavoda sledeče pojasnilo: Leta 1916. je bežalo pred granatami tudi slovensko učiteljstvo iz Gorice. Uršulinke so ostale ter zbirale v svojih prostorih goriško deco brez razlike narodnosti ter poučevale slovenske otroke v slovenskem jeziku do 6. avg. 1916. Med laško okupacijo so tudi samo uršulinke poučevale krščanski nauk za slovensko deco slovensko. Goriške uršulinke so bile ter so še vedno, ki vodijo slovenski otroški vrtec ter slovensko sirotišnico v Brucku o. L. in dasitudi hrepene po solnčni Gorici, vztrajajo na tujem, dokler ostanejo tam slovenski otroci. Tudi letos so bile uršulinke, ki so prve otvorile šole v Gorici ter poučujejo nad 250 slovenskih otrok, kljub ogromnim oviram, ki so se jim stavile povsodi. Sredi meseca junija so otvorile uršulinke za mestno deco prepotrebni otroški vrtec. Ker se pa otroci niso v začetku številno priglasili, uršulinke pa so dobro vedele, da bo sledilo še mnogo otrok, zato so pustile štiri dni vse otroke skupaj, da bo po delitvi spravljen številnejši oddelek v večjo sobo. Še predno je izšel v »Slovencu« oni dopis, je bil otroški vrtec ločen v slovenski in laški odelek. — Vsa zadeva je pojasnjena in nas le veseli to dejstvo. Goriški Slovenci bodo le hvaležni preč. sestram uršulinkam, če bodo vzgajale slovensko deco v slovenskem jeziku.
p Povir na Krasu. Strašno zločinstvo se je zgodilo pri nas dne 10. t. m. V Divači so pokrali dezerterji in ujetniki perilo, ki se je na vrtu sušilo. Gospodar naznani tatvino orožništvu, katero jc takoj zasledovalo tatove. Posrečilo se je nekemu orožniku iste v Povirju zalotiti. Ruska ujetnika sta že prej pobegnila. Vojaka
Pa pelje orožnik na tukajšnje županstvo, ri županu orožnik vojaka graja in jima očita njihovo hudobijo. Kakor bi trenil, ootegne eden izmed vojakov bajonet in i
njim prebode orožnika ter zbeži. Tudi drugi vojak je med prepirom odnesel pete. Ranjeni orožnik je imel še toliko moči, da je sprožil puško in še zabodel s svojim bajonetom napadalca, tako da sta oba kmalu umrla. Vse je pretresel ta strašen dogodek,
p Beguncem v nemških krajih. Zadnji čas dobiva »Osrednji odbor« mnogo dopisov, vsak dan prihaja veliko beguncev osebno v pisarno na Dunaj I„ Bankgasse 2), ki pripovedujejo, da jih župani strašijo z nasilnim odgonom v domovino ali v barake, posebno v Bruck ob Litvi, Vsem beguncem naznanjamo, da so lahko mirni radi takih groženj. Po zakonu lahko begunci vsak hip zapuste taborišče in se naselijo drugod, izključeno pa je, da bi jih mogli proti njih volji siliti, da zapuste sedanje bivališče in gredo v taborišča. V domovino pa se morajo vrniti le begunci iz skupine A. V skupino B in C se bodo vračali na zimo le v taki meri, kakor bodo v njihovih domačih krajih postavljene barake. Tam bodo prejemali begunsko podporo in obleko naprej, dokler ne bodo njihove hiše obnovljene. To pojasnilo naj zadošča. Tozadevno torej ni treba pisati in ne hoditi na Dunaj.
p Skladišče za begunce v Gorici. »Osrednji odbor« je svoječasno sporočil, da je sprejeta Primorska v begunsko oskrbo tudi glede na obleko itd. ter da bodo glavarstva dobivala blago iz deželne zaloge v Ljubljani. Ker je nameravana splošna vrnitev beguncev, ki se izvede polagoma do pomladi (postavljene bodo barake v Gorici in v bližini vasi) se napravi v Gorici tudi deželna zaloga za obleko itd. Naši gg. župani bodo imeli nalogo, sestavljati točne sezname o tem, kaj begunci potrebujejo in pošiljati jih glavarstvom! Ozko-srčnost v stran! Begunci imajo pravico do vsega, kar potrebujejo!
Cenjenim naročnikom!
Prvo polletje 1918 se je približajo koncu, in že iz površno sklenjenega računa za to dobo smo se prepričali, da z dosedanjo naročnino žal pri najboljši volji nismo mogli doseči onega razmerja med dohodki in izdatki, ki je nujno potrebno za nadaljni obstoj naših časopisov. Potrebščine za tisk in upravo se z vsakim mescem tako izredno podražujejo, da redni proračun za več mescev sploh ni več mogoč, Iz tega razloga seve tudi ni mogoče določiti cene časopisju za celoletno dobo, Pričetkom julija smo torej prisiljeni dvigniti ceno »Slovencu« za nadaljnih 10 kron na leto za cenj. poštne naroč* nike, in znaša od dne 1, julija 1918 dalje naročnina
po pošti:
za en mesec ....	K 4.50
» četrt leta , . . .	» 13.—
» pol leta.....» 25.—
» celo leto . ...	* 50.—
V Ljubljani na dom prejeman: za en mesec .... K 4.— » četrt leta . . . .' » 12.—
» pol leta.....» 24.—
» celo leto ....-» 48.— Sobotna izdaja za celo leto 10 K.
Posamezne številke veljajo odslej po 3 0 vinarjev.
Cenjeni naročniki, ki so že obnovili naročnino od 1. julija dalje, naj nam izvo lijo doposlati doplačilo posebej ali pa pri prihodnjem plačilu naročnine.
Prosvefia.
pr Iz pisarne »Slovenskega narodnega gledališča«. Na mnoge dopise odgovarja vodstvo »Slov. narodnega gledališča«, da se vkljub temu, da je malo časa, vendar otvori že letošnjo jesen dramatična šola. Bivši gojenci dramatične šole in gospodje in dame, ki žele vstopiti v šolo, naj se javijo v gledališki pisarni, Ta šola se bo vzdrževala tudi tekom sezone ter bodo gojenci in gojenke imele priliko, nastopiti na odru. Pouk bo brezplačen. Začetek šole se objavi v vseh naših časopisih. Vodstvo »Slov. nar. gledališča« javlja, da se meseca avgusta otvori tudi plesna šola za opere in operete. V to svrho je angaževana prva balerina brnenskega gledališča in bivša prva plesalka zagrebškega kazališta gdč. Hana Vojačkova. Vodstvo vabi vse one deklice od 14. do 18. leta, ki niso več šoloobvezne ter imajo veselje do plesa, da se prijavijo v gledališki pisarni od 1. avgusta dalje. Pouk bo brezplačen. Vodstvo namerava vse dobro izvežbane in talentirane plesalke, ki se bodo izučile v tej šoli, tudi angaževati za naš bodoči balet.
pr Občni zbor »Glasbene Matice« se e vršil pretekli četrtek. Tajnik dr. Krejči ,e podal obširno poročilo o delovanju Matice od zadnjega občnega zbora. Pri volitvah, ki so se nato vršile, so bili izvoljeni: za predsednika drž. posl. dr. Vladimir Ra-vnihar, za podpredsednika kanonik dr. Fr. Kimovec, v odbor pa; prof. dr. St. Škerlj, orof. dr. Pavel Grošelj, hranil, uradnik Zor-
ko Prelovec, prof. A. Jug, nadučitelj v p. A. Račič, odvel. konc. dr. Vilko Krejči, sodni svetnik Karel Zotmann, okr. sodnik A. Lajovic, knjigovodja Fr. Pretnar, ravnatelj I. Hrast, stolni beneficijat Stanko Premrl, mag. nadoficijal Ivan Završan. Za preglednika računov poštni nadkontrolor K. Las-bacher in ravnatelj A. Pečar. — Končno je občni zbor izrekel zahvalo dosedanjemu predsedniku Mantuaniju, z željo, da bi društvu še nadalje ohranil svojo naklonjenost, pr Ravnateljstvo Narodnega divadla v Pragi je poslalo za slovensko narodno gledališče darilo po 1000 K kot dokaz bratske kulturne vzajemnosti Čehov in Slovencev.
a Iz seje mestnega aprovizacijskega odseka dne 12. julija 1918. Aprovizacija bo odslej v svojih prodajalnah oddajala mleko po dveh cenah in sicer po 1 krono in 1.40 K za liter. One stranke, ki imajo izkaznice preskrbovalnice za mleko s črkami A in B in obenem izkaznice ubožnih akcij s črkami A, B in C ter I. in II. uradniške skupine, dobe mleko za znižano ceno 1 krono za liter. Vsem ostalim strankam, ki so še upravičene dobivati mleko pri aprovizaciji, se prodaja po 1.40 K za liter. Aprovizacija opozarja občinstvo, da je mleko predvsem namenjeno otrokom do 4. leta. Druge stranke naj ne hodijo v. aprovizačni urad po nakaznice za mleko, ker se njihovim zahtevam ne bode moglo ustreči. Stranke, ki prosijo za mleko, morajo prinesti poleg drugih izkazil tudi potrdilo hišnega gospodarja, da nimajo nobene mlekarice, — Sprejme se razne ponudbe za nakup masti. Ako bo prišla mast tudi v Ljubljano, še ni gotovo. Mestnai aprovizacija razdeli tudi onim strankam, ki niso udeležene pri nobeni ubožni akciji, po zmerni ceni mast. Kedaj se bo to zgodilo in po katerem redu, se pravočasno objavi v časopisih. Moka prihaja polago« ma in jo je še vedno toliko na razpolago, da je mogoče peči kruh. — Proti peku Pir-cu je prišlo znova več pritožb glede slaba1 kakovosti kruha. Ker se pritožbe le vednd ponavljajo in vsi dosedanji opomini mestne aprovizacije niso nič zalegli, sklene od« sek, da se peku Pircu za nedoločen čas odvzame peko kruha.
a Krompir na rumene izkaznice C< Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo krompir v ponedeljek, dne 15. t. m., v torek, dne 16. t. m. in v sredo, dne 17< t. m. pri Mtihleisnu na Dunajski cesli. Določen je ta-le red: v ponedeljek, dne 15< t. m, dopoldne od 8. do 9, ure štev. 1 da 160, od 9. do 10. ure štev. 161 do 320, od 10. do 11. ure štev. 321 do 480, popoldne od pol 2. do pol 3, ure štev 481 do 640, od pol 3. do pol pol 4. ure štev. 641 do 800, od pol 4. do pol 5. ure štev. 801 do 960, od pol 5. do pol 6. ure štev. 961 do 1120. —1 V torek, dne 16. t. m. dopoldne od 8. dol 9. ure štev. 1121 do 1280, od 9. do 10. ure štev. 1281 do 1440, od 10. do 11. ure štev, 1441 do 1600, popoldne od pol 2. do pol 3, ure štev. 1601 do 1760, od pol 3. do pol 4< ure štev. 1771 do 1920, od pol 4. do pol 5< ure štev 1921 do 2080, od pol 5. do pol 6, ure štev. 2081 do 2240. V sredo, dne 17, t, m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 2241 do 2640, od 9. do 10. ure štev. 2641 da. konca. Stranke dobe za vsako osebo 3 kg krompirja. Kilogram stane 50 vin.
a Petrolej za zavode, urade, obrtnih ke in podjetja. Zavodi, uradi, obrtniki in podjetja, ki so vložili vprašalne pole za petrolej do 25. junija, naj se zglase v mestni posvetovalnici in sicer: Stranke z začetnimi črkami A do K dne 15. julija, one z začetnimi črkami L do Z dne 16. julija^ vsakokrat od 8. do 12. ure dopoldne. Vsa« ka stranka naj prinese s seboj tudi rdečo legitimacijo.
a Prodaja praških klobas in prekafe« nega mesa po znižani ceni. Mestna apro« vizacija bo prodajala klobase in prekajentf meso v vojni prodajalni v Gosposki ulici \ ponedeljek dne 15. julija popoldne stran« kam z zeleno izkaznico B št. 1700 do 2000, Vsaka oseba dobi pol kg; kilogram pra* ških klobas stane 4 K, kilogram prekaje* nega mesa 8 K.
a Obrtniki in posestniki hlevov, ki sa dobili že meseca julija prejemnice za pe* trolej, ne dobe sedaj novih nakazil.
novice«
g Oddaja zgodnjega krompirja. Ker
za zgodnji krompir le še do 17. t. m. naj« višja cena 100 K za 100 kg veljavna, opo« zarjamo vse kmetovalce, naj z oddajo hite, ker od 17. julija do vštevši 29. julija je ce« na le 86 K za 100 kg. Opozarjamo ponov« no, da je ves krompir pod zaporo ter je vsled tega ves preostali pridelek oddati vojnemu žitnemu zavodu. Te množine, kj se oddajo sedaj, bodo pri jesenskih da< jatvah upoštevane,
g Sprememba firme c, kr. tajništva za pripravo uvoza blaga v Rumunijo. Odredilo se je, da se firme »c. kr. tajništva za pripravo uvoza blaga v Rumunijo« izpre« mene v »c. kr, tajništvo za uvoz blada: av«
strijska blagovna prometna pisarna v Bukareštu« (K. k. Sektretariat fiir Waren-einfuhr; Oesterreichisches Warenverkehr-biiro in Bukarešt). S tem ukrepom, ki sc ozira na sedai izpremenjene razmere v delovanju tajništva, jc hkratu storjen pripravljalni korak, da sc po ratifikaciji mirovne pogodbe z Rumunijo ob opustitvi besed »c. kr. tajništvo za uvoz blaga« (K. k. Sekre-teriat fiir Wareneinfuhr), more preiti na
naslov »Avstrijska pisrrna za blagovni promet« (Oestcrreicnischcs Warcnver-kehrsburo) in s tem zopet upostaviti stanje, kakor jc bilo pred vojno z Rumunijo.
zgubifeno -
Gospod, ki je pretočeno nedeljo pohabil v trafiki Veikavrh pii Sv, Jakobu slamnik, se tem potoni obvešča, na) pride ponj.
Zgubita se je na praznik sv. Petra od
frančiškanske cerkve do sv. Petra in do ccr-kve Srca Jezusovega ali pa v cerkvi inašna knjižica, vezana v rujavo usnje. Ker je izgu-bitelju dra^ spomin, sc prosi, da jo pošteni najditelj prinese v naše upravništvo.
Čudež praktičnega in dobrega najdejo naši čitatelji v inseratnem delu našega lista. »V i c t o r i a«, patentovana varnostna zapora jc v današnji dobi, ko so na dnevnem redu tatvine in vlomi, dobrodo-
šel gost za vsakogar, ker onemogoči z njo vsak vlom s pomočjo ponarejenega ključa.
»Franu Josel« grenčica doseže izdatno odvajanje, urejeno prebavo in povišanje teka, kar je češče v zvezi z izrednim zboljšanjem splošnega počutka.
Prispevale za sklad S. L. S.
Priporočamo tvrdko
Jos. Pete%c v LjnbJjairi
Tovarniška zaloga Šivalnih strojev, njih posameznih delov, igel in o!,'a ter pefrebščin :<a Šivilje in drugega galanterijskega blaga. Šivalni stroji raznih sistemov in oprem na razpolago, še garantirrno staro blago.
Sv.Fctra nasip St. 7, blizu frančiškanskega mostu levo ob vodi, tretja hiša.
GORICA i F Rq+lt>l LJUBLJANA Stolna «1.2-4 ' '	Stari irg št. 23
trgovina in mehanična delavnica. Moška in ženska DVOKOLESA še s staro pneumatiko, ŠIVALNI in PISALNI S1;'vO-Ji, GRAMOFONI, ELEKTRIČNE ŽEPNE
SVETILKE. Najboljše BATERIJE. : Posebno nizka cena za preprodajalce. :
Kupim vsako množino pristnega
Ponudbe pod »Čebela 2401« na upravo »Slovenca«.
IUPANSTVO JESENICE sprejme takoj

W

g®
t dobro plačo. Prednost za službo redarja imajo laki, ki so bili žc poprej uslužbeni kot redarji.	2348
TOVARNIŠKO PODJETJE NA DEŽELI išče zanesljivo samostojno pisarniško moč
kontorEstlnjo
ki jc slovenske in nemške korespondence ter strojepisja popolnoma vešča. Ponudbe z navedbo dosedanje službe, s sliko pošiljajo naj se na: »poštni predal 73«, 2355	Ljubljana.
k u p ; iftBišosfcs tovarna Ssavmh pnssstssi is Liubliani
za restavracijo, i HOTEL »PRI SLONU«, LJUBLJANA.
: LJUBLJANA, MESTNI TRG :
javlja cenj. p. n. občinstvu, da bo imela satvorjen« svoje trgovske prostore od 21. julija do 19. avgusta 1918.

odstrani prav naglo dr. Flcsch-a izvirno zakonito zajamčeno »Slrabo-iorm« mazilo. Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček 2 K 30 v, veliki 4 K, porcija za rodbino 11 K. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. Pazite na varstveno znamko »Skaboiorm«!
I
Opozarjamo tem potom šc enkrat vse mesarje na celcm Kranjskem, da morajo vse kože pošiljati na naše zbirališče kož
g. Josipu Preskerju v Ljubljano, Poljanska cesta št. 73
in bedemo proti onim, kateri prodajajo kože strojarjem, in tudi proti strojarjem strogo postopali.	2413
CENTRALA ZA KOŽE IN USNJE, DUNAJ.
Mestna hranilnica v Črnomlju naznanja globoko užaloščena, da je njen večletni odbornik, ravnatelj in predsednik
indre! Lacltier
posestnih, flsofelir, 1.4. d.
mirno in udano v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 14. t. m. ob 2. uri popoldne.
Črnomelj, dne 12. julija 1918.
Iščem v najem
ali skedenj oziroma lupo. — Cenj, ponudbe prosim pod »Najem 2418« na upravo »Slovenca«.
(Schafier) tudi vojni invalid, skrben in razumen v poljedelstvu, se	sprejme
takoj v stalno službo. — Izpraznjeno je tudi mesto za dobrega, zanesljivega
ki bi Imel nadzirati tudi gozdna dela.
za obsipanje krompirja in koruze (Planet) in
fflffi o
se takoj kupi. — Ponudbe je nasloviti na graščinsko upravo v Josipdolu, pošta Ribnica na Štajerskem.
" T" kmw cif—Tra)
S .-V.
Glor ko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljevi in znarccm, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma stari oče, gospod
fco£elir in posestnik
j j v starosti 64 let po daljši mučni bolezni boguvdano danes opoldne 13 preminul.
j j	Pcgreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo ob dveh popoldne
I j v Črnomlju.
'	Prcblagega rajnika priporočamo v pobožen spomin.
V Črnomlju, dne 12. julija 1918. K 2416	Globoko žalujoča
RODBINA LACKNER.
Kupujte !e domač izdelek, to je:

JLMŠŠ'

v m
fg-V.,/'
pmMPmw&Ml®m ousi

MilfMll^I
»"'■t.' iij®;«	■■■■■*■'-	? '' ">j
DobiTa se v vsaki prodajalni!
lODI
V stalno službo k mali družini se
:: sprejme varčna in zanesljiva
kisharasa ""^Mi
katera bi bila obenem tudi gospodinja. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 2420.
eseji
Vsemogočni je poklical danes našo nad vse ljubljeno, zlato mamico, gospo
k Sebi v boljSe življenje.
Globoko potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem, ki so poznali preblago ranjko, cla bo pogreb v nedeljo 14. julija ob 4. uri pop. iz hiše žalosti na Starem trgu št. 16. LJUBLJANA, dne 12. julija 1918.
Jossp Marija, Angela
sin	hčeri.
■	_ _ ' '■ "•'»liega roii-bro^a oznanila
L U
(sirkove) po 8 kron, II. a po 7 kron za komad v zavojih po 5 kg proti pov-zctju kakor tudi riževe metle v vsaki množini
dobavlja tvrdka VACLAVA FILIPA vdova, Jablonnč n Orlici.
Že sedaj je polreba, cla
m
je najvažnejšel S težavami dobite kajnit, ki vsebuje
. Zato prosim odjemalce, da mi takoj podajo naročila, da zamorem jeseni pravočasno poslati. — Pojasnila in skrajne ponudbe na razpolago!
KlaLa tfaftlč,
velotržec, Žnlec, Štajersko.
Za takoi ali pozneje SE IŠČE
za stalno (2 do 3 sobe itd.) v kaki glavni ulici ljubljanskega mesta. Potrebuje sc za dve osebi brez otrok. Ena soba mora biti primerna za pisarno. — Ponudbe pod: »Glavni zastopnik« na upravo Slovenca.
n
Miklošičeva cesta 8 (nasproti hotela Union), se vrši vpisovanje ves julij 1918 vsak delavnik od 2. do 6. popoldne; na ravnatclje-vem stanovanju, Domobranska cesta 7, pa od 9. do 12. dopoldne. — Dnevni in večerni tečaji. — Pojasnila daje ravnateljstvo.
Kdor hoče v resnici zadostno poskrbeti za svojo rodbino, naj se posluii izredno ::—n	ugodnih pogojev	»s—It
3«F- KUPUJEJO SE <&C
»&OTS«» Ponudbe z navedbo množine in ::: cene ::: na tvrdko:
JOSIPA VAL, LJUBLJANA.
tsr Mm
met OUiiec tn osa druga Sfifmig ZM jjgsen
priporoča
preji Paier Lassitfii, Ljubljana, litfolfooa nllca.
»s® urste

Brez vsake zdravniške preiskave. Tako) v veljavi! Brezplačna pojasnila in proračune da zavarovalni oddelek za Trst, Istro in Goriško-Gradiško c. kr. avstrijskega vojaškega sklada za vdove in sirot« v TRSTU, via Lazzaretto vecchio št. 3,
Vsakovrstne J«|P- SLAMNIKE, slamnate torbice (cekarje), predpražnike, slamnate čevlje (šolne) priporočam gg. trgovcem za obila naročila. FRAN CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, p. Domžale p. Ljublj,
SPREJME SE
I 09
za kmečki mlin. Stanovanje in hrana t hiši. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 2379,
Dne 18. julija 1918 ob 9. uri dopoldne se vrši v Gradcu, Griesplatz, kavarna »Berlin«, javna dražba vse
obstoječega iz dveh Scifert - Wendl - bl-lardov, 50 marmornatih miz, 120 Thonett-stolov, zof, kuhinjske oprave, servisov iz pofcclana, srebra, stekla i. t. d. — Interesnti se vabijo k udeležbi.
* *
Havličkovo nam. 32.
Ljudska posojilnica reg. zadrga z iieom. zavezo v Ljubljani
sprejema pržfaae na
osmo 51|2°|0 avstrijsko vojno posojilo
po obSaBJjaaSlm pogoliii, taka da stanje Kemrfnai. K 100*—:
i. davita prosto 5 VI« amortizacijsko državno posojilo n 91*54. II. davka prosto S VI« dno 1. septembra 1923 odpovcdljive državno zakladnice
K flS'50.
Lastniki osmega vojnega posojila bodo imeli prednost pred vsemi drugimi pri nekupu predmetov, ki jih bo Tojna uprava koncem vojne prodala. Plačalo se bode s iem vojnim posojilom po podpisni ceni.
Vretalni panlrll avstrijskega volani posojila se spraimsjo v brezplačno shrambo In upravo.
PILE
0
ključavničarske, kovaške, mizarske, žagarske in dr, se sprejmejo J*- v prenovitev. "fC Več pove uprava »SLOVENCA« pod štev. 2301.
ADVOKAT
. Jran
v v Q
ep.o??
v ' 'j j
POSLUJE ZOPET
v gorici, v. Gaserma št. 13.
♦
Cbilna centrala za obnovitev Soriške
r. z. z o. z.
razpisuje sledeča službena mestas
Tehnični vodja pisarne, ki naj ima večletno prakso v nadtalnem stavbarstvu in je sposoben popolnoma samostojnega dela. V poštev pride le inženir po poklicu.
II.	Stavbeni tehnik, zmožen samostojnega izvrševanja načrtov in proračunov, vodstva ter nadzorstva na stavbiščih.
III.	Eno event. več možkih ali ženskih pisarniških moči, ki, naj bodo vešče strojnega pisanja, stenografije, slovenskega in nemškega jezika,, event. tudi laščine.
Nekolkovanc prošDje z natančnimi podatki o sposobnostih, dosedanjem službovanju in s spričevali naj se vlagajo pri Zavodu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22. Navede naj sc termin, s kalerim je mogoče nastopiti službo. Moški prorilci naj navedejo natančne podatke o vojaškem razmerju.	2377