plačano v
Leto LXXn., št. 101 a
Ljubljana, četrtek 4* maja 1939
Cena Din
Izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v  Jugoslaviji   Din   12.—,  za  inozemstvo  Din 25.—     //     Rokopisi  se  ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNHSTVO LJUBLJANA, Knafljeva uKca štev. 5 Tefefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 3*-26.
Podružnice:  MARIBOR, Grajski trg st. 7    // NO telefon it. 26   //   CEUE, celjsko uredništvo: Strossm podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // SLOVENJ  GRADEC,  Slomškov trg 5    // "
Poštna  h"" ."Inica
Ljubljanska cest a "vlia&^l, telefon št ICBt ObJcoJodvoru 1 i v  LJulJf'^ni  št 1
V pričakovanju poljskega odgovora:
Italija bo posredovala med Nemčijo in Poljsko?
Na povabilo italijanske vlade pride jutri ne mski zunanji minister Ribbentrop v Italijo, kjer bodo skupno proučili odgovor Poljske — Italija nost novega sestanka velesil
si t?«
&zađev&fa -reprečit*
• kf^SlSkt — Mož-
PARIZ, 4. maja. AA. V pariških političnih krogih priznavajo, da italijanska diplomacija v sedanjem trenutku z vsemi močmi dela na to, da bi se olajšala miroljubna rešitev gdanskega vprašanja ter nemško-poljske krize. Obstoja upanje, da bo delovanje Italije blagodejno vplivalo na poljsko vlado, ter da bo, poljski zunanji minister Beck našel ugodno formulo za rešitev problema, ki obstoja med Poljsko in Nemčijo.
RIM. 4. maja. br. V tukajšnjih krogih potrjujejo, da ho Italija storila vse, kar je v njeni moči, da ne pride do oboroženega konflikta med Poljsko in Nemčijo. V sedanjem trenutku si Italija nikakor ne želi obračunavanja med velesilami, ker bi to vrglo vso Evropo v nedogled-den kaos. Zato bo Rim poskusil posredovati med Varšavo in Berlinom. Temu
namenu naj služi tudi obisk nemškega zunanjega ministra Ribbentropa, ki prispe jutri v Italijo na razgovore z italijanskimi državniki. Skupno z Ribben-tropom bosta Mussolini in grof Ciano proučila odgovor Poljske, ki bo jutri izročen v eBrlinu in nato razpravljala o TTio?.ncsti mirno poravnave.
Nov sestanek velesil?
PARIZ, 4. maja. br. V zvezi s posredovalno akcijo Italije v sporu med Nemčijo in Poljsko poročajo tukajšnji listi, da obstoja možnost novega sestanka predstavnikov velesil. Italija bo po teh informacijah predlagala, naj bi se v kakem severoitalijanskem mestu sestali Chamberlain. Daladier, Hitler in Mussolini, da bi siično, kakor so v Mo-nakovu o češkem, razpravljali sedaj o poljskem problemu. V Parizu in Londonu pa so glede take konference velesil zelo skeptični.
Beck gre v Pariz in London
PARIZ, 4. maja. g. V krogih zunanjega ministrstva se doznava, da bo poljski zunanji minister Beck takoj po seji sejma, na kateri bo podal svoj ekspoze in odgovoril na nemške zahteve, odpotoval v Pariz in London, kjer bodo dokončno sklenjeni in izpopolnjeni dosedanji dogovori v zvezi s francosko-an-gieško-ruskim paktom. V pariških in londonskih diplomatskih krogih pripisujejo temu obisku velik pomen in vidijo v tem nov dokaz, da se Poljska ne misli uklonit Nemčiji.
Poljska vztraja pri svojih zahtevah
VARŠAVA, 4. maja. br. Včerajšnji državni praznik je dal ponovno priliko za poudarek poljskega stališča v sporu z Nemčijo. Vsi poljski listi podčrta-vajo. da Poljska ne bo sledila primeru Češkoslovaške in se tudi ne bo spuščča-la v kake nove monakovske eksperi-
i mente, marveč bo svoje pravice branila če treba tudi z orožjem. To so na-
\ glašali tudi govorniki na številnih zborovanjih. »Ilustrovani Kurier Krakov-sky« znova podčrtava poljsko zahtevo po združitve vzhodne Prusije in Gdan-ska s Poljsko. Poljska vztraja na tem, da se znova potrde njene pravice v Gdansku. Enkrat za vselej se mora sedaj likvidirati vse, kar daje povod za spore z Nemčijo. Zato pa je neobhodno potrebno, da se vzhodna Prusija, na katero ima Poljska tisočletne zgodovinske, geografske in etnografske pravice, priključi Poljski. »Polonia« objavlja zemljevid tako zvane Korfantijeve linije iz leta 1921 in zahteva, da se priključi Poljski tudi vsa Slezija vse do Opla na Odri. »Poljska Zahodnja« piše, da danes nihče ne more zanikati, da so se Poljski storile z versajsko pogodbo in takratno razmejitvijo velike krivice. Če zahteva Nemčija, da se ji popravijo te krivice, ima isto pravico tudi Poljska.
Ponovna seja angleške vlade
LONDON, 4. maja. e. Včeraj popoldne je bila že druga sej aangleške vlade v tem tednu, ki je trajala od 15. do 18. Po seji je bil zunanji minister Hali-fax sprejet pri kralju. Kakor se doznava, so na tej seji v glavnem razpravljali o odnosa jih z Rusijo in o zahtevah, ki jih je Rusija predložila angleški vladi.
V parlamentu je bila včeraj ministrski predsednik Chamberlain izjavil, da je že večkrat poudaril da politika angleške vlade nima namena obkrožati Nemčijo, in zato je Anglija pripravljena tudi dati praktične dokaze. Angleška vlada je pripravljena tudi z Nemčijo skleniti recipročna poroštva proti nepričakovanim napadom, vendar je Chamberlain dodal, da to, kar je predložil predsednik Roosevelt in kar predlaga Hitler, ne predstavlja vzajemnega poroštva proti vsakemu napadalcu, tem več samo pogodbe o nenapadanju med posameznimi državami.
Nemci izganjajo Angleže
BERLIN, 4. maja. e. Sest angleških dr-iuo.ianov v Nemčiji je dobilo ukaz, da morajo zapustiti Nemčijo do 24. maja. To je odgovor nemške vlade na ukrene angleške vlade, ki je, kakor znano izgnala šest Nemcev. Med izgnanimi Angleži je glavni dopisnik »Dailv Telegrapha« trije trgovci, neki inženjer in neki učitelj angleščine,
Povratek nemških poslanikov v Pariz in London
BERLIN, 4. maja. e. Na merodajnem mestu doznava jo. da bosta še v teku današnjega dne odpotovala na svojo dolžnost nemška veleposlanika v Londonu in Parizu.
General Weigand odpotoval v BukareSto
ANKARA, 4. maja. AA. Anatolska agencija poroča, da je general Weygand odpotoval snoči iz Ankare v Carigrad odkoder
se bo s posebnim letalom, ki mu ga je dala na razpolago rumunska vlada, podal v Bukarešto. Na postajo so Weyganda spremili ter se od njega poslovili turški vojni minister, generalni tajnik ministrstva za zunanje zadeve ter števinli predstavniki vojaških in civilnih ob'astev. Četa turške vojske je izrazila francoskemu generalu čast.
Kardinal Verdier poziva Francoze k slogi
ALŽIR. 4, maja. AA. Takoj po otvoritvi evharističnega kongresa je papežev delegat kardinal Verdier imel v alžirski katedrali govor, v katerem je pozval k edin-stvu vse narodnosti francoskega imperija.
V U h težkih dneh. je dejal Verdier, moramo dati s svojo slogo zgled preplašenemu človeštvu. Ko bo svet videl slogo vaših sinov Francije, bo uvidel kako je treba služiti delu miru brez ozira na raso. barvo in vero.
Konferenca severnih držav
KODANJ. 4. maja. br. Prihodnji torek se bodo sestali zunanji ministri Danske, Norveške. Švedske in Finske. Na tej konferenci bodo razpravljali o skupnem stališču glede nemških predlogov, ki so bili stavljene posamič omenjenim državam za sklenitev nenapadalnih pogodb.
Amerika se mrzlično oborožuje
Novi izredni krediti za izpopolnitev vojske in mornarice
CARIGRAD. 4. maja. e. Turški tisk ne komentira obiska pomočnika zunanjega ministra Potemk^a v Ankari in se omejuje samo na sestanke, ki jih je imel z vodilnimi osebnostmi. V dobro poučenih krogih pa poudarjajo, da ima to potovanje popolnoma informativen značaj. Sovjetska Rusija je doslej vedno stala ob strani glede jugovr.hodne Evrope, toda nevarnost, ki sedaj grozi na tei strani, je opozorila tu di sovjetsko vlado na te in je poslala Po-..-■mkina, da se informira o položaju. V
turških političnih krogih kakor tudi v javnosti pa je bila z zadovoljstvom sprejeta izjava znuanjega ministra Saradzogla, ki jo je dal dopisniku pariškega lista »Intran-sigeant« o stališču Turčije v morebitni vojni. Saradzoglu je izjavil, da je Turčija sklenila, da bo v primeru vojne ostala na vsak način nevtralna. Ce bo pa kaka država hotela izvajati na njo kakšen pritisk, je Turčija odločena, da z orožjem v roki brani svojo neodvisnost.
Obisk GaSenca v Beogradu
Priprave za izredno sklicanje konference Balkanske zveze
BUKAREŠTA. 4. maja. e. Glede obiska rumunskega zunanjega ministra Gafenca v eBogradu piše «Cuventul»: Dasi se govori, da bo informativno potovanje g. Gafenca končano z njegovim obiskom v Rimu, se doznava, da se bo Gafencu na povratku v Bukarešto ustavil tudi v Beogradu, kjer se sestane s svojim beograjskim tovarišem dr. Cmcar-Markovićem. Ta obisk je popolnoma informativnega značaja. Ob tej priliki bo Gafeneu obvestil dr. Markovića o svojih vtisih, ki jih je dobil v evropskih prestolnicah in bo obenem z njim razmo-trival sedanji mednarodni položaj. Vsekakor bosta pa razpravljala tudi o vseh vprašanjih,  ki  zanimajo  obe prijateljski
Litvinov odstopil
Vodstvo ruske zunanje politike je prevzel Molotov
MOSKVA, 4. maja. i. Sovjetska br- J nu. Po izbruhu Španske državljanske voj-
._______A____       ■___, •_   j_ ___xi    ne sovjetska vlada ni bila zadovoljna s
poslovanjem londonskega odbora za
zojavna agentura javlja, da je bil snoči komisar za zunanje zadeve Litvinov na lastno prošnjo razrešen. Posle komisarja za zunanje zadeve je prevzel pred sednik sveta ljudskih komisarjev Molotov, ki bo hkrati opravljal obe dolžnosti. V merodajnih krogih naglašajo, da odstop Lit vinova ne pomeni nobene spremembe v zunanjepolitični orientaciji Rusije.
Maksim Maksimo v ič Litvinov. eden najuglednejših članov in prvakov sovjetske vlade, je postal leta 1930 po odstopu Cičerina komisar za zunanje zadeve in je ostal na tem mestu polnih devet let. V tem času je vodil aktivno zunanjo politiko sovjetske Rusije in sklenil več pogodb, katerih cilj je bil vzpostavitev normalnih odnošajev s sosednimi državami. Med drugim je sklenil nenapadalni pakt s Poljsko in z drugimi obmejnimi državami. Po njegovi zaslugi so bili tudi leta 1933 vspostavljeni odnošaji z Zedinjenimi državami. Prav tako je po njegovi incia-tivi prišlo leta 1933 do prijateljskih stikov z Italijo, ki jo je takrat v decembru tudi oficielno obiskal. Vse njegovo stremljenje pa je šlo za tem. da Rusija vzpostavi še tesnejše odnošaje s Francijo in v decembru leta 1934 je bil med obema državama sklenjen kulsutativni pakt. Višek njegovega uspeha v politiki pa je bil vstop Rusije v Društvo narodov v septembru leta 1935 ter sklenitev zveze s Francijo in Češkoslovaško. Z večino evropskih držav je Rusija na to vzpostavila diplomatske stike in leta 1936 je Litvinov celo zastopal Sovjetsko
s
ne-
vmešavanje in takrat so govorili, da bo Litvinov odžagan. Vse te govorice pa so se izkazale za neutemeljene, zgodilo se je baš nasprotno: odlikovali so ga z Leninovim redom. Še večkrat so se čuli glasovi, da bo odžagan, vendar je ostal na svojem mestu. Sedaj se je umaknil, kakor zatrjujejo, iz zdravstvenih razlogov.
Litvinov je bil rojen leta 1876 v Bjali-stoku in je po rodu žid.
Zakaj je Litvinov
Rusijo pri svečanostih kronanja v Londo- 1 ne ve.
MOSKVA. 4. maja. AA. Havas: Razlogi ostavke Litvinova še niso znani. Da je ostavka definitivno sprejeta sledi iz tega, da je Molotov imenovan za komisarja za zunanje zadeve, medtem ko se je preje trdilo, da bo Molotov vršil samo začasno funkcijo komisarja za zunanje zadeve. Na uradnih mestih ni bilo mogoče dobiti točne in prave razloge Litvinovove ostavke. Izjavljajo samo, da stanje zdravja Litvino-vu ni več dovoljevalo voditi posle komisarja za zunanje zadeve, kar je z ozirom na njegova leta verjetno dasi izgleda še krepek. Molk ruskega tiska o razvoju an-gleško-ruskih pogajanj da pa tudi misliti na to. da bi potek teh pogajanj lahko bil v zvezi z odhodom Litvinova in da je v zvezi s tem bil zaplenjen »Journal de Mo-scou«. Znano je pa tudi, da zadnji Stalinov govor ni bil v duhu kolektivne varnosti. Vendar se ve, da je bil Litvinov po Mona-kove mpooblaščen, da vodi nove poskuse glede izvajanja politike kolektivne varnosti. Ker pa njegovo delo ni rodilo uspeha, je dal ostavko. Vse to pa je le hipoteza, za točne razloge ostavke Litvinova pa se še
državi, med drugim tudi o izrednem sklicanju konference Balkanske zveze.
RIM, 4. maja« AA. Predno rumunski minister za zunanje zadeve Gafencu zapustil Rim je dal predstavnikom tiska izjavo, v kateri je naglasil. da so njegovi obiski v evropskih prestolnicah imeli informativen namen ter da se vrača v Bukarešto popolnoma obveščen ne da bi kjerkoli prevzel kakšnih obveznosti. Gafencu je dalje dejal, da je v toku razgovorov z raznimi evropskim državniki dobil prepričanje, da se vsi zavedajo sedanjega položaja in nevarnosti, ki preti evropski civilizaciji, ako bi nasta-1 avojna. Iz vseh teh razlogov je optimist. Na kraju je izrazil svoje iskrene želje, da bi bili odnosan med Rumunijo in Italijo čim boljši ter pohvalil duh razumevanja in pravičnosti, ki vlada v Rimu.
Sodba o katoliškem dnevniku
I* Zagrebu se je vršil kongres hrvatske* ga katoliškega tisku, istočasno pa je bila tudi otvdrjena razstava hrvatskega katoll-Skega časopisju, ki bo trajala do S. t. m, Ediii hrvatski klerikalni dnevnik je »Hrvatsku stražam, ki o sebi pravi, da je dnevna glasilo hrvatskih katolikov. Kot tak tudi nastopa »Hrvatska stru/.: na tei razstavi, karu pa ni prav nič po volji številnim njenim nasprotnikom na vodilnih me-siih v hrvatskem katoliškem pokretu, (iluv-ni njen nasprotnik je. kukt>r je znano, sarajevski nadškof dr. šarić, ki je ie opeto-veno ostri, nastopil v svojem glasilu »Ko-toličkem tjedniku* proti Hrvatski straži*, odrekajoč "Ji pravico, da bi >e smela izigravati ki.t organ hrvatskih katolikov, le ostre napade nadškofovega glasila na >Hr\\ Stražo« je svoječasio zabeležil tudi naš list. »Hrvatska straža« pa in.a hude nasprotni-Ke tudi v primorski barunini, zlasti v Šibeniku, iu izhaja tednik »Katolik«, ki je glasilo ondotnega škofijskega ordinariata, 1 a je povodom razstave katoliškega tiska v Zagrebu objavil v svoji zadnji številki članek »Xušu odkrita beseda«, čigar vsebina je oči\idno naperjena proti •Hrvatski
straži«. I ' tem članku čitamo: »Dnevnik, ki ga hrvatski katolicizem nima: pa bi ga lahke imel. bi moral biti tako v tehniki, kakor v obsegu in brzini poročanja prvi izmed vseh. ki izhajajo v naših krajih. Kakor ima katolicizem pr\'o vlogo v izgradnji našega narodnega življenja, tako bi moral tudi list. ki naj poglablja preporodna mi-sel križa, prednjačiti v vseh panogah napredka, da vidi pred sabo ljudi, kakršni so danes, in življenje, kikršno je pred nami, in da govori k člo\eku časa na način, kakor to zahteva čas. Hrvatski katolicizem bi naj bil vedno iiva. sveža, pomlajevalna sila. ki naj pomladi ii ontči moralne naro<t-ne dobrine. Katolicizem ne sme biti zajedljiv in malenkosten, najmanj pa strankarski, da ne rečemo klikuški. \i nobena odlika, ako se kdo zna prepirati z vsakomur in vsak trenutek in to na tak način, ki je odvraten ne samo nasprotni strani, marveč tudi človeku najgloblje krščanske morale. Ako katoliški dnevni list. o katerem se govori, ne bo list širokega krščaiskega obzorja, marveč list. ki bo zasnoval s\roje delovanje na nasprotnih načetih, a z nasprotnikom bo postopal na način, da bo vsak dobil vtis. kakor da nam je resnica postranska stvar, glavno pa to. da nasprotnika ponižamo, potem je bolje, da takšnega lista ni. Listu žolčnik polemik odrekamo pravico, da bi se smel imenovati — katoli-šk i...«
Bivši kralj Zogu v Carigradu
Carigrad, ... maja. br. S posebnim vlakom so se nocoj pripeljali v Carigrad bivši albanski kralj Zogu, kraljica Geraldi-na, njun sin in nekatere ugledne albanske osebnosti. Za enkrat se bodo naselili v Ca. rigTadu. O nadaljnjih načrtih kralja Žoga ni nič znano.
Skrbi in težave Slovakov
Bridka razočaranja avtonomistične politike — Politične in gospodarske težave vedno večje
Bratislava, 4. maja. r. Napetost med I zit avtonomist, je bil proti temu, da s« Nemčijo in Poljsko zadaje tudi Slovakom    prekinejo vse zveze s Prago. Ko se je to
hude skrbi. Vedno bolj prevladuje bojazen, da bi se mogla Slovaška pretvoriti v bojišče, na katerem bi Poljska in Nemčija merili svoje moči. Vedno bolj prodira spo-
vendarle zgodilo, je Sidor odstopil in odložil tudi svoj poslanski mandat. V nedeljo je govoril na shodu v Ružomberku ter je izjavil, da bi morala biti Slovaška
znanje, da je bila docela zgrešena politi-     resnično samostojna in se ne bi smela pod-
ka, ki je dovedla do zloma češkoslovaške republike in do proglasitve samostojne slovaške državice, ki je sedaj kakor mala barčica na razburkanem morju prepuščena svoji usodi. Pričakovanja slovaških av-tonemistov se niso uresničila in šele sedaj uvidevajo. da so bili interesi Slovakov v okviru češkoslovaške republike mnogo bolj zaščiteni in varni, kakor pa danes v samostojni in »neodvisni« državi.
Neurejeni odnošaji z Madžarsko zbujajo še vedno bojazen, da bi utegnilo priti do še nadaljnjih sprememb na škodo Slovakov. To dokazujejo tudi neprestani obmejni incidenti. Poprej od vzorno organizirane češkoslovaške armade zastražena meja je sedaj skoraj brez varstva, dočim se je na drugi strani Madžarska voiaško znatno okrepila. Madžarske zahteve se v Berlinu in Rimu vedno bolj upoštevajo, kakor pa slovaške.
Vsa ta negotovost je še povečana po raznih strujah, ki se pojavljajo v notranii politiki. To se je pokazalo zlasti v zadnjih dneh. O tem, ali je Slovaška v sedanjih okoliščinah sploh življenja zmožna, ali je njena zunanja politika pravilna in ali bo možno s totalitarnimi ukrepi omogočiti mirno sožitje z dokaj močno nemško in madžarsko narodno manjšino, so mnenja zelo deljena. Tisova vlada skuša v svoji zakonodaji kopirati Nemčijo, toda vse se dela diletantsko in ne doseže cilja. Zato je odpor proti taki politiki vedno večji.
Voditelj nezadovoljnežev je bivši minister S:d     ki se ne strini t s sedanjo t&r man' "       ol'tiko vlade r>nsi sam
rediti niti Nemčiji, niti Poljski ali Madžarski. V skrajnem primeru pa bi bil Sidor slej ko prej za tesne j So naslonitev na Poljsko. Krog njegovih pristašev vedno bolj narašča in izgleda, da bo prišlo na Slovaškem še do hudih notranjepolitičnih zapletljajev.
Največji nasprotnfk Sidor ja }e pod-pred.^ednik vlade prof. Tuka, ki je bil svoječasno kot madžarski agent obsojen zaradi veleizdaje. Madžari tudi sedaj trdijo, da se ogreva Tuka za zavezništvo, če ne že za priključitev Slovaške k Madžarski. Pri vsem tem pa igra še versko vprašanje veliko vlogo. Maloštevilna slovaška inteligenca ie protestantka, dočim je ljudstvo katoliško. Zaradi tega vlada tudi neprestano poudarja katoliški značaj Slovaške, ker utegne versko vprašanje igrati pri morebitnih spremembah, I katerimi vedno resnejše računajo, še veliko vlogo.
Na gospodarskem polju so težave vedno večje. Zaradi pomanjkanja deviz primanjkuje najraznovrstnejšega blaga in mnogo tovarn so morali zaradi pomanjkanja surovin zapreti. Draginja narašča z vsakim dnem. tako da je morala vlada poseči po mksimiranju cen, kar je povzročilo v trgovini še večji zastoj. Nezadovoljstvo narašča sporedno z naraščajočo negotovostjo, kaj utegne prinesti bodočnost._
Borzna poročila.
Curih, 4. maja. Beograd 10, Pariz 11 London  20.8475,  New  York 445.375, Bruselj 75.80. Milan f>3.425. Amsterdam 2:j7.«J -        178.62, r        g to, Varšava 83.75,
orran t
i5 l O V t ,N S K I NASOOc,  Četrtek, 4. maja 1939.
Štev. 101
Regulacija dravskega
nabrežja v Mariboru
Najvažnejši prispevek k olepšan]« podravske
prestolnice
Maribor, 3. maja SreCno tisto mesto, ki leži ob vodi. /Lasti pa ob večji plovni reki. Zdravstvenih, estetskih, pa tudi zgolj matenainih razlogov je toliko, da jih ni treba se pi^ebej naštevati. V primeru ugodne lege in pri normalnem razvoju tak eda mesta je ob sebi umevno, da postane reka nekak deliiec mesta — torej -da se mesto ket celota razvija ob obeh nabrežjih. Novejši del seve-^da^ prevladuje na prvotno -najman j obiju-* jtfiriem nabrežju. Zato pokigtf Vsako taiko mfcisfco, posebno varnost rna izrabo nabrežja ki mu posveča pretežiti de! svoje gradbene politike že v svojem generalnem regulacijskem načrtu. Se prav posebno velja to za srednja in sploh za mesta s posebno razvitim tujskim prometom.
In baš naš Maribor je eno teh mest. Vse ono veliko na gostpodiairis»kem polju, o čemer je Maribor v prvi povojni dobi sanjal in za kar ima še danes vse predpogoje« je za enkrat — pokopano. Maribor ima za dogledno bodočnost svoj obstoj in razvoj edino v širokogrudno in vsestinansiko temeljito zasnovanem tujskem prometu. Temu življenjskemu programu M a ribe ra mora služiti vse; v prvi vrsti vsa mestna občinska politika, kakor rudi vsa gospodarska politika vseh okoliških občin, kajti tujski promet, umevno, ni omejen samo na mesto Maribor in najbližjo okolico, marveč na vse mariborsko okrožje.
S tem predpogojem Maribor doslej ni nikdar raeunail. Če nič drugega, to dejstvo vsakomur oči vidno potrjujeta levi in desni breg široke reke, za katero nas zavidajo sicer modernejša mesta. Tujec, ki stopi pr-
vič na dravski most, je ob pogledu na Dravo (posebno navzgor) nehote radostno presenečen. Zlasti se to dnevno dogaja ob večernem času, ko zahaja sonce #ld za Pohorjem, ali (preko poletja) desno za vrhovi našega <bmejnega Kozjaka.
Toda če obstane ta pogled v globini pod mostom na tem aH onem obrežju, zlasti na še vedno vidnih ostarrkih starega mostu,
tedaj mora biiri konec iddle in razveseljive-ga vtisa ob pogtledai v roman tićno gornjo ■ dravsko kct.imo. To naše dravsko oorežje j je sieor žalostno, če greste navzgor ali navzdol ž Drave, toda baš tu pred diržavnjm mostom, na najvidnejših točkah, pa je obrežje izgubilo svoje ime in nosi naslov: javni škandal. Kateri je večji, aLi ta na levem ali orni na desnem bregu, to je težko preceniti.
Ob desnem dravskem bregu imamo lepo urejeno dravsko pešpot na Pobrežje. Le j dohod na še prav izpeljan. Razen toga se
opaža v zadnjem času v tamošnji okolici uničevanje nasadov, zlasti po mdadfmi iz bližnjega okolja. Veliko je bilo v zadnjih dveh. treh letih govora o ureditvi prome-nadne pešpoti ob obeh dravskih bregovih od Melja do Mariborskega otoka, zlasti promenadne pešpoti med obema mostovoma. Toda vsi ti sklepi m načrti so ostali žail na — papirju. Izgovori s pomanjkanjem denarni ih sredstev ne bodo menda držaR. Ce hočemo dati Mariboru lepo zunanje lice, moramo misi iti prvenstveno na regulacijo obeh nabrežij. Šele potem se bomo lahko ponašaiiii pred tujci s svojim rodnim mestom.
Lepa dijaška
v Mariboru
Priredili so jo dijaki drž. trgovske akademije pod
okriljem podmladka RK
Maribor, 3. maja
Vsako leto imajo dijaki tukajšnje drž. trgovske akademije svojo tradicionalno akademijo, ki si je s pestrim sporedom ter zanimivo izvedbo pridobila sloves pri mariborskem prebivalstvu, predvsem pa v trgovskih in drugih krogih, ki so zavodu zelo blizu. Tudi snočnja akademija, ki se je vršila pod okriljem pomladka RK, je žela lep uspeh in toplo priznanje občinstva, ki ni štedilo z izražanjem zadovoljstva ter javne pohvale.
Akademija se je pričela z državno himno. Sledil je prisrčen pozdravni nagovor maturanta Vlada Valenčaka. Pretežni del bogatega akademijskega sporeda so izpolnile pevske točke, ki jih je ubrano, smiselno odpel zavodov pevski zbor pod odličnim vodstvom prof. Vasilija Mirka. Zbor razpolaga z dobro izvežbanim glasovnim materialom, ki se preliva v vseh legah in ki je lepo izenačen. Pri klavirju je uspešno spremljala zavodov zbor ob D. Jenkovem j Zboru ciganov«- iz spevoigre >Vra-Čaras:  gdč. Matilda Bauerle.
Mnogo zanimanja je zbudila tudi eno-dejanka J. Vrchlickega ;Na lovu-. Tudi pri letošnji uprizoritvi so pokazali igralci sigurnost nastopa in obilo smisla za odrske spretnosti. Njihovim odrskim likom se je zelo poznala šola režiserja VI. Skrbniška, ki je enodejanko vešče zrežiral.
Novost letošnjega akademijskega sporeda je bila vaja z reketi, ki so jo pod vodstvom gdč. Božene Srebotnjakove izvajala skupina štirih dijakov in Štirih dijakinj. Pri klavirju je spremljal Joško Erjavec.
Tako je mladina drž. trgovske akademije v Mariboru izpričala tudi letos svoj
idealizem požrtvovalnost in ljubezen, s katero se je lotila vestnih priprav za čim lepši, prepričevalnejši uspeh zavodove akademije. Zaradi tega gre mladini iskreno priznanje, pa tudi zavodovemu prof. zboru s priljubljenim ravnateljem P. Modicem na Čelu, ki je ves čas posvečal svojo skrb in pozornost zavodovemu dijaštvu, ko se je pridno pripravljalo za svojo tradicionalno akademijo.
Tudi je lepa tradicija zavoda, da se na dan akademije razglasijo nagrade za najboljše naloge zavodovih dijakov in dijakinj. Izid tekmovanja v nagradnih nalogah za Hutterjev fond in v nalogah iz zadružništva je sledeč:
Iz Hutterjevega fonda je bilo razpisanih 6 nagrad za najbolje obdelane sestavke iz sledečih tem: 1. Postopanje pri poravnavah blagovnih faktur v mednarodni trgovini. 2. Vpliv val u tac i j na tekočih računih. Tekmovalo je 18 dijakov. Nagrade so dobili: 1. Marjan Praprotnik, uč. TV. razreda 250 din, 2. Radomir Kralj uč. W. razreda 200 din. 3. Davorin Cvilak (TTT. razred). 150 din. 4. Germana Vrezi (II. razred) 250 din. 5. Vilibald Hecl rm. razred) 200 din in 6. Ivan Brenčič (TI. razred) 150 din.
OD Zveze nabavi jalnih zadrug državnih
uslužbencev v Beogradu so dobili nagrado po 150 din za najbolje obdelane sestavke iz področja zadružništva sledeči dijaki in dijakinje: Adolf Berglez (TV. r.), Martin Lah (IV. r.). Maks Mraz (IV.), Anton Dobrajc (IV. r.), Justina Čerpes (TV. r.), Marija Ostrouška (IV. >, Beno Berglez (IV.), Slava Klavora (IV.). Anica Lapuh (PV.) in Zvonimir Jakopič  (TU. r.).
Nastop sokolske mednarodne vrste
Tekme se prično v nedeljo ob 9. na verandi Sokolskega
cbma
Mar bor. 3. maja K nedeljskim tekmam na verandi Sokol-fke^j. doma nam poročajo:
Tekme se pnčno točno ob pol 9. Gledalci se opozarjajo, da pridejo točno na svoja mesta, ker je ob pričetku tekme najzanimivejša panoga, to je proste vaje ki jih bodo i/vaj al i tekmovalci na odim. ki je nalašč zato zgrajen. Oder bo sJužil tudi za tekmovanje na bradlji in konju na sir. Pred odrom bo prostor za skok čez konja vzdolž. Gledalci bodo radi tega vse tekmovanje lahko dobro videli in sedi'i znamkovanju. Vsaka znamka bo sproti objavljena z vzklikom in s posebnimi tablami.
Tekmovanje obsega sledeča orodja: drog, bradljo, kroge in konja na Sdr. Poleg tega je predpisan skok čez konja vzdolž in prosta vaja. Na vsakem orodju in v prosti vaji bo izvajaj tekmovailec samo po eno
poljubno vajo. Poprava Je nedopusitna. Skače pa se lahiko dvakrat.   Velja boljša
ocena.
Nekaj povsem novega bosta za gledalce prosta vaja in skok čez konja. V Zagrebu so pokazali tekmovalci nekatere izredno lepe kombinacije, združene s težkimi akrobatskimi prvinami. V prosti vaji pokaže telovadec vso svojo telesno prožnost in odbojno silo mišičevja, ki je potrebna, da premaga upor težnosti, ki ga vleče navzdol Poudarek na lepoto je bistven pogoj sodobne vrhunske telovadbe. Lepota pa je r lepi drži telesa, nog m stopal.
Vse to bomo videli pri naših tekmovalcih. Zaradi tega bo nudlilla tekma tudi obilo estetskega užitka. Nikomur ne bo žal, ko bo odhajal s tekme, ker je žrtvoval našim marljivim Sokolom nekaj utrie časa. Na razpolago bo dovolj sedežev. Fredpro-daja vstopnic se je pričela že danes.
Velik izlet k Pankraciju na Kozjaka
Priredi ga podružnica SPD v Maribora v nedeljo 7* t, m.
Maribor, 4. maja
Organizacija izletov ob meji je v polnem teku. Za nedeljo 7. maja pripravlja podružnica SPD v Mariboru velik izlet k Pankraciju na Kozjaku. Kozjak je ves v majskem razmahu in vabi Mariborčane, de se spomnijo Kozjaka.
V nedeljo 7. t. m. po j demo torej Mariborčani na Remšnik (686 m) in k Pankraciju (900 m). Vsi pojdemo: planinci, izletniki, pevci. Popeljemo se s koroškim vlakom ob 5.40 do postaje Brezno-Ribnica z nedeljsko povratno karto. Potem nas pelje pot IV« uro peš mimo Brezna po lepi, tihi dolinici. Nato se vzpnemo na krasno odprto sleme k vasi RemSnik. Po razgledovanju in odpocitku imamo Še samo urico prijetne zložne hoje na vrh cerkve sv. Pan-kracija. Spremljajo, vodijo in tolmačijo planinski odborniki. Po masi je planinski pogovor pod lipo in pri zavetišču SPD z domačim obmejnim ljudstvom. Sledi živahno ljudsko veselje, vmes bodo naši pevci zapeli narodne pesmi, pa tudi znane kozja-dke ljudske popevke.
S Pankracija nas bo očaral čudovit razna vse strani. Naš jxinofini; zeleni Ko-
zjak zasluži, da se Mariborčani odzovemo klicu mariborske podružnice SPD in da pose tirno ta krasen predel ob koz jaški meji. Pokažimo s čim števimejšim obiskom kozjaškemu ljudstvu, da nas veže z njim globoka vez rodne zavesti in bratske ljubezni.
Meja je budna, ljudstvo nas čaka. V nedeljo 7. maja vsi na^Pungrac!
Jubilej Dramskega društva v: Ptuju
Ptuj, 3. maja Dramsko društvo v Ptuju je proslavilo v torek 251etnico ustanovitve z uprizoritvijo Jurčičevega >Desetega bratac Kakor je Dramsko društvo skromno in tiho delalo četrt stoletja, tako je bila tudi proslava brez vsakega velikega pompa ?n reklame. Naše narodno zavedno občinstvo se je zavedalo tega slavnostnega dogodka in je napolnilo naš Talijin hram do zadnjega kotička. Na odru nismo videli slavnostnega okinčanja, kakor je ob takih prilikah   navada, pač pa je {red začetkom
predstave stopil pred zastor g. prof. Ingolič in nam podal kratek zgodovinski pregled delovanja Dramskega društva v 25
letih.
Iz njegovega poročila posnemamo da se je Dramsko društvo ustanovilo leta 1913 kot podružnica mariborskega Dramskega društva, ki je kot tako delovalo do prevrata. Govornik se je spominjal takratnih ustanoviteljev, katerih večina še živi Od ustanovitve društva in ie danes predseduje istemu tukajšnji odvetnik g. dr. Ivan Fer-mevc. Značilno je. da je Dramsko društvo v sezoni ustanovitve uprizorilo »Desetega brata« in tudi po vojni je ob pričetku gledališke sezone uprizorilo >Desetega bratac. Zato je društvo tudi za ta slavnostni dogodek izbralo Jurčičevega »Desetega brata*, Id ga je nalašč za to na novo priredil naš sedanji režiser g. ^ran Žižek. Dramsko društvo je prebrodilo veliko težav, posebno v finančnem pogledu, da je lahko prirejalo gledališke predstave, v presledkih tudi z gostovanji mariborske in ljubljanske drame. G. prof. Ingolič se je s hvaležnostjo spominjal vseh bivših, kakor tudi sedanjih domačih igralcev, ki so z veliko požrtvovalnostjo prirejali igre in opravljali ob naši severni meji veliko kulturno delo, za kar pa niso bili deležni nikdar javnega priznanja, nasprotno pa le večne kritike. Igralci pa so šli vedno preko tega in vztrajali pri svojem delu. In tako
so z zadoščenjem praznovali ta veliki dogodek in bodo pri svojem delu tudi naJ.alje vztrajali skupno z Dramskim društvom, ki se vzdržuje sedaj le z lastnimi dohodki in ne dobiva nikake podpore od banske upra. ve in ne od mestne občine, izvzemši le nekaj gledaliških sezon.
G. Žižek je pri slavnostni predstavi vložil veliko truda skupno z igralci, da je doseg, la igra tako lep uspeh. Omeniti moramo, da je scenarija gledalcem zelo ugajoja in da so bili zlasti svetlobni efekti zelo posrečeni. Posamezni prizori so biLi podani v slikah in so se vrstili drug za drugim, tako kakor da bi imeli pred seboj vrtilni oder. Vsi igralci so se poglobili v svoje vlo-ge ter želi za svoj trud obilo priznanja hvaležne publike. Pohvalo moramo izreči glavnim igralcem, ki so odigrali glavne vloge odlično. Magdaleno Strugovo je podala gdč. Gregorinova zelo naravno in dobro. Martina Spaka je dobro naž t udiral že naš stari igralec g. Wilhelm, Kvasa, domačega učitelja pa je igral sam režiser g. Žižek, ki se je v svoji vlogi odlično znašel. Zelo je ugaja! tudi g". Samec kot Krjavelj. pa tudi ostale vloge so bile dobro izvedene. Občinstvo se je pii tej igri gotovo prepričalo, da nam nudi naš režiser g. Žižek s svojim ansamblom lahko obilo umetniškega užitka. Zato upamo. da pri prihodnjih predstavah ne bo v gledališču zevala praznota.
Radvanje se širi in veča
Marsikaj pa še manjka, tako orožniška postaja in poŠta
Radvanje,  3. maja Poleg Studencev in Pobrežja se je tudi Radvanje v zadnjih letih močno razvilo. Ta vas ob vznožju Pohorja je imela prej značaj najbližje mariborske kmečke vasi, kjer si videl pristne kmečke tipe. pri vsakdanjem delu. Nizke kmečke hiše ob cesti so dale obcestno kmečki vasi svoj značaj. Sredi te vasi v zgornjem Radvanju na lepem prostoru in krasni legi, je grad iz  okoli  16.  stoletja,  prej   last baronov v. Rossmanith ,a sedaj hrvaškega veleposestnika Nikole Jurkovića.
Sudmarka in Schulverein sta nekdanjo slovensko naselbino začela ponemčevati. Zgradili so šolo, kjer so se slovenski kmečki sinovi začeli učiti nemščine, dočim so starejši ljudje še hodili v slovensko šolo •k Sv. Magdaleni. V svojem delu omenjeni organizaciji nista dosegli uspeha. Radvanje je danes slovenska vas in le nekateri zagrizenci hodijo Še po naukih in stopinjah, ki so jih dobili v (prejšnji šoli.
S prevratom se je začela tudi za Radvanje nova doba. Bivši šolski upravitelj g. Knaflič ter sedanji upravitelj g. Firm, sta radvanjsko šolo popolnoma preosnovala in jo postavila na pravo narodno podlago, tako da so one generacije, ki so takoj po prevratu vstopile v šolo. dobile takoj nacionalno vzgojo, ki jo ustvarila nov tip »advanjčana«. Delo te mlajše generacije je že vidno, kajti razna društva zelo agilno in uspešno delujejo na telesnovzgojnem, kutlumem, prosvetnem in nacionalnem polju.
V dobi. ko se je v Mariboru in njegovem bližnjem okolišu začela z veliko naglico razvijati industrija, je tudi Radvanje. ki je imelo še vedno značaj kmečke vasi, preosnovalo svojo zunanjost in tudi svoj značaj.
Delavstvo, ki je prišlo od vseh vetrov v Maribor, se je naselilo v bližnji okolici. Ni torej čudno, če se je Radvanje tu ob vznožju zelenega Pohorja pričelo silno hitro razvijati in širiti Nove hiše so rastle iz tal kakor gobe po dežju. Povsod se je zidalo in tako je nastala iz prejšnjega razcepljenega in ob cesti raztresenega Gornjega in Spodnjega Rad van j a ter Nove vasi velika občina Radvanje, ki šteje okrog 3000 duš. Iz prejšnje izrazito kmečke vasi je nastalo Radvanje pravo delavsko naselje In tako je dobilo tudi popolnoma nov delavski značaj. Radvanje je postalo predmestje velikega Maribora in se postavilo v isto vrsto s Studenci,
Duh časa in razvoj industrije sta torej preosnovala to. nekdaj majhno vasico v mariborsko predmestje. Tega dejstva, da so Radvanjčani postali že napol meščani, se v polni meri tudi zavedajo, kar je prišlo do resničnega izraza tudi takrat, ko so oblasti komasirale radvanjsko in studen-ško občino. Radvanjčani, da bi bili pokorni, ali celo podložni Studenčanom, svojim stalnim rivalom, to ne gre. In res so dosegli, da so občini spet razdelili in da je Radvanje zopet postalo samostojna občina,
Poleg omenjenega je postalo Radvanje tudi važna izletna in tujsko /prometna točka. S svojo krasno lego, ob vznožju Pohorja, privablja mnogo tujcev, ki žele nedeljski oddih prebiti v ostrem zraku zelenega Pohorja. Ob nedeljah vidiš tu toliko ljudi, kakor v kakem znanem kopališču. Ker je od tu lahek dostop na Pohorje, izkoriščajo to prednost turisti in tako je postalo Radvanje izhodišče turizma na Pohorje. Preko znanega ^Habakukac in Rai-zerja, vodijo lepe markirane poti in steze na vrh Pohorja. Lepa izletna točka je tudi znani r^Mrzli studenec«. To je krasen iz-virček z zelo mrzlo vodo. kamor zelo radi zahajajo ljubitelji prirode.
Radi povečanja občine in stalnega naraščanja števila prebivalcev so narasle tudi potrebe in zahteve. Gasilci so prvi spoznali nov »položaj in so s podporo občine zgradili lep gasilski dom poleg šole. Občina hoče na mestu, kjer stoji sedanji gasilski dom, zgraditi občinski dom, tako, da bo uprava občine lažja in koncentrirana.
Ker je okoliš občine zelo velik in ima občina Radvanje v oskrbi največ cest, bi bilo potrebno, da se tu ustanovi samostojna žandarmerijska postaja za občino Radvanje. Sedanja žandarmerijska postaja v Studencih, kateri pripada tudi radvanjski delokrog, ne more obvladati tako velikega okoliša, kar dobro vedo razni sumljivi tipi. Poleg žandarmerijske postaje bi bilo nujno potrebno, da se v Radvanju ustanovi pogodbena pošta s telefonom in brzojavom. Sedaj prihaja dnevno pošta Iz Maribora, dočim se brzojavke dostavljajo le z redno pošto. To brezdvomno potrebuje tak velik kraj kakor je Radvanje.
Ce bodo ugodili še tem potrebam, bo Radvanje vas, ki bo imela vse, kar je današnjemu času potrebno.
Mariborske in okoliške itevice
— Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Adolf Prebil, uradnik drž. železnic, in Marija Berložnik; Alojzij Per-par, trgovec, m Antonija Grum, kuharica, Ribniško selo 44; Franc Kaspar, višji re-vident drž. železnic, in Marija Lenart, učiteljica, Tattenbachova 15; Franc Vogrinec, delavec, in Antonija Stuhec, delavka, od Sv. Jurija ob ščavnici; Anton Kodrič, kmečki sin, in Ana Rihter, kmečka hči. od Sv. Martina na Pohorju; Viktor Crešnar, špediter, in Ana Karničnik, posestnica, Ja_ nežičeva 4; Anton Vrbnjak, raznašalec peciva, in Marija Rotman, služkinja, oba v Studencih; Anton Reich, trgovski pomočnik, in Jožefa Fukleš, zasebna uradnica, oba' v Studencih. Bilo srečno!
— žensko društvo vabi vse žene in dekleta, da se udeležijo razvitja praporov Jadranske straže, ki bo v nedeljo 7. t. m. Zbirališče t Narodnem domu pred 9. uro. čim več narodnih noš!
— Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: Dne 15. t. m. poteče skrajni rok za plačilo v TI. četrtletju 1939 v plačilo dospele zgrad^irine, pridob-nine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksuz, rentnine, družbenega davka in vojnice s pripadki. Davčni zavezanci se pozivajo, da poravnajo svoje davčne obveznosti do tega dne, ker se bo sicer po preteku tega roka uvedlo izvršilno postopanje, oziroma prisilna izterjava ter se bodo zaračunali eksekucdjski stroški in zamudne obresti.
— Robinzonov rod. Osemletni rejenec Franc Prah, ki stanuje v Pregljevi ulici 12, je pobegnil od doma. Varuh je radi dečkovega pobega v skrbeh. Obvestil je o tem policijo, ki sedaj poizveduje za dečkom. Pobegi dečkov se v zadnjem času v Mariboru množijo Robinzonov duh vznemirja mladino in zbuja v njej željo po fantastičnih pustolovščinah.
_ Okradeni dijak. Z dvorišča tukajšnje
trlaaiftne gimnazije je izginilo kolo. ki je last dijaka Petra Lorenčiča iz Kamoice. Kolo ima evid. št. 2-133743.
— Sokolski tekmovalci so pri*peH v Marmor. Včeraj so prispeli v Maribor sokolski tekmovalci, ki se bodo udeležili nedeljskih izbirnih tekem za meddržavno tekmo s Francijo in Poljsko. Te dni bodo vežbaU pod vodstvom vodnika vrste g. Leona štuki ja. V nedeljo 7. t. m. s pričetkom ob 9. dopoldne pa nastopijo v Sokolskem domu. Za nastop naših olimptjcev je v Mariboru in vsem njegovem zaledju največje zani-mtftf^jfv
— Tujci v Mariboru. V preteklem mesecu je prispelo v Maribor 1439 tujcev, ki so imeli skupno 4121 nočnin. Iz Nemčije je bilo 521 tujcev s skupno 1060 prenoč-ninami, iz ČSR 24 z 52 nečninami, iz Italije 23 s 50 nočninami, iz Madžarske 22 z 51 nočninami, iz Belgije 3 s 7 nočninami, iz Bolgarije 1 z 2 nočninama, iz Anglije 1 z 1 nočnino, iz Francije 13 s 27, iz Norveške 1 z 1, iz Švice 2 s 5 nočninami, iz švedske 1 z 2 nočninama, iz Rumunije 6 s 16 nočninami, iz Turčije 1 z 1 nočnino, iz USA 4 z 9 nočninami, iz ostalih delov Evrope 8 s 23 nočninami.
— Iz učiteljske službe. Učitelj Janko Be lec, ki je bil pred volitvami premeščen iz šafarskega za šolskega upravitelja v Dap. ce, srez Čazma, je sedaj premeščen v štri-govo. V Strigovo je premeščena tudi njegova žena Zora, ki je bila doslej zač. šolska upraviteljica v šafarskem.
— Koncert Glasbene Marice. Snočnji jubilejni koncert Matičnega pevskega zbora ob 201etnicd Glasbene Matice pod vodstvom novega dirigenta Milana Pertota je žel velik uspeh, žal obisk ni bil tak, kakršnega bi zaslužil trud vrlih Matičarjev in njihove vestne priprave za koncert.
— Studenci dobe pošto. Z odlokom prometnega ministra je odobrena ustanovitev pogodbene pošte v Studencih pri Mariboru.
— Uprava Sokolske župe Maribor poziva brate in sestre, da se udeleže v soboto 5. t. m. jurjevanja naše vojske. Zbirališče na Trgu Svobode, odkoder odkoraka povorka ob 6.45 na Tezno.
— Pripombe. »Del. politika« poroča v št. 51: Državna cesta do Frama bo tlakovana. Nek vplivni velmož je že decembra lani pripovedoval, da bo cesta od Maribora do Frama Še letos tlakovana. Obljuba dolg dela, toda za to cesto še ni kredita, pa tudi ako bi bil, je treba dela razpisati in oddati, to pa je dolga procedura. Torej s cesto Maribor—Fram letos še prav gotovo ne bo nič.
— Razne novice. S kolesa je padel 13-letni Hinko Lipuš iz Razvanja, ki si je pri padcu zlomil levico. — Težja prometna nesreča se je pripetila na Pobrežju na križišču Sokolske in Aleksandrove ceste. Trčila sta skupaj motocikla Viljema Rehber-gerja in Valterja Burndorferja. Oba motocikla sta precej poškodovana. Vozača imata k sreči le lažje poškodbe. — Po stopnicah je padla 181etna navijalka Danica Mišic, ki stanuje na Koroški cesti 47. Pri padcu je dobila hude poškodbe po križu. Zdravi se y bojnici. — Mesar Jožko in de-
lavec Dolfe sta pri >šnapslanju« vneto praznila vrčke piva. Ko pa je bilo treba poravnati zapitek 24 vrčkov piva, sta se temeljito zgrabila in zmikastila, tako da je nazadnje morala intervenirati policija.
— Serajnlkov kvintet sodeluje v soboto 6. t. m. pri godalnem komornem večeru v Ptuju.
— Iz profesorske službe. Za profesorja v 8. skupini je bil imenovan na tukajšnji trgovski akademiji g. Karol Ar ko.
— Novi orožniski po&taji sta bili ustanovljeni v Radvanju in pri Sv. Petru.
— Gasilci proslavljajo svojega patrona. Na Florijanovo nedeljo piosktvijo mariborski gasilci svojega patrona. Ob 8. bo v Gasilskem domu slavnostno zborovanje ga. silcev. Po zborovanju se udeležijo gasilci slovesnosti Jadranske straže na Glavnem trgu
— Mrakov »Grohar« na mari bor« Iceru miru. V petek 12. t. m. gostuje v Narodnem gledališču Mrakova igralska skupina. Uprizorili bodo Mrakovo tragedijo »Grohar«, ki so jo navdušeno sprejeli povsod, kjer so jo doslej igrali.
— NaiBa lekarniško Klužho imata tekoči teden Albanežejeva lekarna v Fran-kopanovi in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti.
— Mariborske društvene novice. V nedeljo 7. t. m. bodo velike slovesnosti Jadran ske straže. Jadran je odgodil proslavo 20-letnice na 20. in 21. t. m. — V soboto 6. t. m. ob 20. bo v dvorani Sokolskega doma akademija mariborskega delavstva.
— Gradbeno gibanje. Ob vogalu Kralja Petra trga na Ruški cesti gradi tvrdka Vrabl novo stanovanjsko hišo.
— Tele brez repa. V TumLšču je povr-gla krava nekega tamošnjega posestnika tele brez repa in brez odvodnega črevesa. Tele ni dolgo živelo.
— Na meji gori. v Tratah pri Cmureku je zgorela domačija posestnika Karla Lu-kasa. Zgorela je tudi zaloga poljskih pridelkov in suhega mesa. Požar je nastal radi slabega dimnika.
— Iz IJudke univerze. Jutri v petek 5. maja predava univ. prof. dr. France Ve-ber iz Ljubljane o temi: Človek in svetovni nazor.
Mariborsko gledališče
četrtek. 4.: ob 20.: Dfjak prosjak. Red D. Petek, 5.: ob 20.: Akademija drž. učiteljišča.
Sobota. 6.: ob 20.: Potopljeni svet. Red A.
Iz Celfa
—c Gasilci so preprečili velik gozdni požar. V sredo okVog pol 10. dopoldne jc posestnik Škrubelj v Košnici pr, O!ju zažigal pri svoji h išii dmačje, krt je norci o z velikim plamenom. Ker je pihal močan veter, je nastala nevarnost, da zajame ocenj Škrubljevo hišo in sosedni gozd. Na pomoč so morali pcklncati gas/i>lce iz Celja in <^a-berja, ki se jim je posrečjlo poaasiiitii ogenj ter resiti hišo in preprečiti gozdni požar, ki bi bil utegnil povzročati ogromno škodo. V naše včerajšnje poročilo o požaru v Gaber ju se je zaradi telefonskega prenosa vrinila pomota. Pravilno se mora Glasiti, da jo zgorolo gospodarsko poslopje Ce. A dele Dečkove, vdove po znanem politiku in narodnem borcu dr. Ivanu Dečku.
—c Upokojeno učiteljsfvo iz Celja in okolice bo i/međo svoj mesečni sestanek 6. t. m. v restavraciji g, Sribarja v S t. Petru v Savinj-siki dolini. Odhod iz Celja z vlakom ob 16. Gostje dobrodošli.
—-c Celjski ribji trg. Ribarsko duštvo v Col ju bo od jutri dalje vsak potek zaila-gaslo ribji trg z vsakovrstnimi sladkovodnima rabama.
—c Napad in nesreča. V torek je dolal 29-Letni poIjs<ki delavec Anton Zorko i/, Kostrivnice v vinogradu v Drevoniku pri Kositrivnici. Ko se je zvečer vračal domov, ga je napadel neznan moški. Napadalec ga je udarili z nekim topim predmetom po glavi Ln ga hudo poškodoval. V ponedeljek je gnal 34-letn.i posestnikov srin Ivan Cvikl iz Št. Janža na Vinski gori vola po ceati. Nasproti je privaail avtomobili in zadel pri srečanja! v vola. Vol se je splasdl in treščil CviTkla čez aviomobdJ na drutjo srbran ceste. Cvikl si je zlomili desno roko in se rudli poškodoval po desni nogi. Zortko in C viki se zdraviita v caljsiki bolnici.
—c Umrla je v ponedeljek v celjski bolnici 44-!etna dni-narica Terezija Sreklova iz Zreč pri Konjacah.
Zadnja pat Jerneja Fejštajna
Zidani most, 3. maja.
Poročali smo da so bile naše varnostne oblasti obveščene, da je Sava med Zidanim mostom in Radečami naplavila neznanega moškega utopljenca, katerega identiteto so hitro ugotovili. Telefonično so obvestili vse železniške postaje. Iz Zagorja pa je prišlo poročilo, da pogrešajo v Renkah starši svojega 13 letnega sina Jerneja Fejštajna. V nedeljo so prišli starši v mrtvašnico v Loko pri Zidanem mostu ter spoznali v utopljencu svojega pogrešanega sina. Včeraj pa so ga pokopali na loškem pokopališču.
Nesrečni Jernej Fejštajn je bil učenec 6. razreda ljudske Šole v Zagorju. V torek 11. aprila, torej med velikonočnimi počitnicami, je Jernej opazil, da plavajo po Savi deske in tramovi. Kot splavarjev sin se je hotel pred svojimi tovariši postaviti. Skočil je v čolrvič, katerega je nedavno ujel, ko je plaval po vodi. Nesreča pa je hotela, da je storil to prav na kraju, kjer je voda najbolj deroča ter polna vrtincev. Čoln se je prevrnil in vrtinec je pogoltnil mladega veslača. Se enkrat se je prikazal na površju, obupno se je boril z valovi ter se skušal prijeti prevr-njenega čolna. To pa je bila, kakor sklepajo očividci njegova poguba. Čoln ga je s tako silo udaril po glavi, da se je najbrž onesvestil. Za njim so pohiteli spla-varji, ki so se ves čas vozili po Savi, žal pa ga niso mogli dohiteti. Le enkrat so še videli, kako nesrečni fantič krili z rokami po zraku, potem pa je izginil za vselej.
Tudi ob bregu so tekli za njim. misleč, da bo še prišel na suho in bodo tedaj skočili za njim in ga potegnili iz valov. Vsako upanje pa je bilo zaman. Preiskali so precejšen del savskega obrežja, toda Jerneja ni bilo več! Nesreča je napravila na vse globok vtis in zbudila sočustvovanje z nesrečno družino.
Lahko si mislimo, kako je zadela starše vest o tragični sinovi smrti! Naj v miru počiva! Preostalim staršem, bratcem in sestricam naše najiskrenejSe so&aUel
5?ev. ]0!
»SLOVENSKI NAROD«, fc*rtek, 4. maja 1939.
Stran 3
DNEVNE VESTI
— 2.630.000 din državne podpore našemu sportu. Po prizadevanju. Zveze športnih zvez kraljevine Jugoslavije kot posvetovalnega    organa    in    drugih spartnih zvez je v proračunu ministrstva za telesno vzgojo naroda določena skupna podpora našemu sportu   v predolimpijskem proračunskem letu 1939-40 v znesku 2 milijona   630.000 din. Od   tega dobi Zveza športnih  zvez  70.000,  Skavtska zveza SO tisoč.  Zimsko športna  zveza  180.000 din. Olimpijski odbor  220.000.   Atletska zveza 150.000, Strelska zveza 110 tisoč Veslaška zveza 150.000, Sabljaška zveza 40 tisoč.  Nogometna  zveza  40  tisoč. Športne podzveze. klubi in društva 500 tisoč. Tež-koatieteka zveza 25 tisoč. Boksarska zveza 15.000. Drsalna zveza 20.000. Kolesarska zveza 25 tisoč. Zveza motcklubov 15 tisoč, Teniška zveza 25 tisoč. Zveza ženskih   športov   15.00O,   Zveza   planincev 70 tisoč.  Kajaška  zveza   10.000. Kegljaška zveza 10 tisoč, Tabletenis zveza 10 tisoč. Hockev zveza  10.000. Jahaška zveza 50 tisoč,   Aeroklub   za jadranje  100.000. Jadranska straža za telesno vzgojo mladine v domovih ob morju 130.000. Za pošiljanje naših športnikov v inozemstvo in za bivanje tujih športnikov pri nas 160 tisoč,  za  udeležbo    na   zimski olimpiadi 100.000. za priprave za svetovno prvenstvo FISE v Jugoslaviji 1. 1941 100 tisoč in na račun prvih žertskih balkanskih iger, ki bodo letos v Beogradu, tudi 100 tisoč din.
— Odhod «ezonskin delavcev v Nemčijo. Včeraj je odpotovalo iz Murske Sobote tisoč sezonskih delavcev v Nemčijo. Doslej je odšlo iz Prekmurja v Nemčijo 5 tisoč delavcev, nekaj transportov pa v razne kraje naše države. Iz Medjimurja letos v Nemčijo ni šlo mnogo delavcev. Iz dunavske banovine pcjde letos v Nemčijo samo 800 delavcev in sicer samo tisti, ki so si že lani s pogodbami zagotovili tam delo. Iz Slovenije je odšlo letos v Nemčijo okrog 10.000 sezonskih delavcev.
— Decentralizacija našega ribarstva. Nase ribarstvo je važna panoga našega narodnega gospodarstva. v Jugoslaviji ujamejo ribiči okrog 7 milijonov kilogramov morskih in 8 do 9 milijonov kilogramov sladkovodnih rib na leto. Sladkovodnih rib imamo veraiko leto za izvoz okrog 100 vagonov. Nedavno je stopil v veljavo novi zakon o ribarstvu, po katerem je ribarstvo decentralizirano. Banske uprave bodo odslej neomejeno upravljale slac^iovodno ribarstvo in dohodki od njega se bodo iztekali izključno v banovinski fond za pospeševanje ribarstva.
Obdavčenje trinajste plače. Neka organizacija se je obrnila na finančno ministrstvo z vprašanjem ali je podvržena usiužbenskemu davku tudi 13. plača. Ponekod so davčne uprave zahtevale usluž-benski davek tudd od 13. plače. Finančno ministrstvo je odgovorilo, da je 13. plača podvržena usiužbenskemu davku samo tedaj, če je del ocena po pogodbi med delodajalcem in nameščencem.
— Zavod za proizvodnjo živinskega seruma in zdravil. Na temelju pooblastila iz finančnega zakona za leto 1939-40 je poljedelsko ministrstvo sklenilo ustanoviti v Beogradu državni zavod za proizvodnjo veterinarskih serumov in zdravil, v ta namen je odobren kredit 10 milijonov din.
— šKouijjvi pojavi v nafcih turističnih fcrajih. Mnogi tujci se zadnje čase pritožujejo, da naše ljudstvo v turističnih krajih, zlasti v Dalmaciji, ni več tako prijazno kak r je bilo prejšnja leta. Množe se ce'.o primeri, da domačini letoviščarje napadajo. To so seveda škodljivi pojavi, ki jih bo treba z vso odločnostjo zatretL
— Nove ttlefonske zveze z inozemstvom Z odlokom poštnega ministrstva je uveden telefonski promet na naslednjih relacijah po taksi v zlUih frankih 2.70: Celje—Feistritz in Rosen thal. 1.50 črna pri Preval jah-St.Veit an der Glamz, 3.45 Gu-štanj-St. Polten. 4.20 Ljub.-Strasshc-f an der Nortbahn. 2.70 Ljub.-Ariah, 3.45 Ljubljana—Schvvarzach—St. Ve.it. 3.45 Maribor—Windichgarsten. 4.65 Prage rsko— Bregenz. 1.40 Kranj— Ro?enbach—Karaten, 4.20 Ljubljana—Hausmannstatt. 2.70 Maribor—Sattendcrf an Ossiachersee, 2.70 Ptuj—Andiitz. 3.45 štrigova—Dunaj, 1.50 Zgornja Potekava—Ehrenhausen 2.70 Žg. Sv. Kungota—G raz. (Imena pišemo tako, kakor jih pišejo v ministrstvu.)
— Naši delavci b°do gradili uOmgiCe ceste. V Nemčijo odpotuje v kratkem mnogo naših delavcev, ki bodo gradili crste okrog Hamburga. Prvi transport krene na pot te dni. V Nemčijo odpotuje okreg 4.000 naših delavcev.
— Hrva t-kj planinci na Lisci in Mrzlici. Hrvatsko planinsko društvo ; Runolist« priredi v nedeljo za svoje člane skupni izlet na Lisco. Udeleženci izleta se odpeljejo do Rimskih toplic. Zagrebški klub *Oe-pin« pa priredi v nedeljo za svoje člane izlet na Mrzlico.
— Nemški novinar piše knjigo o Jugoslaviji, v Jugoslaviji se mudi nemški novinar in književnik Albert Keller s soprogo, ki je tudi književnica in novinarka. Keller si je ogledal več mest v naši državi in napisal bo knjigo o naravnih lepotah Jugoslavije. Knjiga bo namenjena propagandi za našo državo v Nemčiji.
— Odsek za elektrifikacijo P1"* tehničnem oddelku banske uprave. Po odloku ministra za gradbe in na odredbo bana dravske banovine je začel novo ustanovljeni odsek za elektrifikacijo pri tehničnem oddelku banske uprave poslovati s 1. majem. V njegov delokrog spadajo vsi posli, ki se tičejo pospeševanja elektrifikacije in izrabe vodnih sil. kolikor spada to v samoupravno področje banovine, kakor tudi sodelovanje pri vseh poslih elektrifikacije. Odsek prevzame vse osebje in we posle dosedanjega referata za elektrifikacijo pri občem oddelku banske uprave.
— Odlikovanje. Z zlato kolajno za zvesto službovanje je odlikovan orožniški narednik Avgust Lah.
— Omejitev dela v mariborskih tekstilnih tovarnah. Poročali smo, da morajo mariborske tekstilne tovarne omejevati obratovanje, ker jim primankuje surovin. V tovarni Doc tor in drug delajo zdaj samo po 3 dni v tednu. Podjetje ima v zalogi {samo 10 vagonov bombaža. Naročil je mnogo, zato je pomanjkanje surovin tem občutne j še. Najbolj je še založeno s surovinami podjetje Hutter, vendar bo zalogo izčrpalo v mesecu dni.
— Elektrarna Fala je prodala lani 173.5 mffijona kwh električne energije« Pred dnevi je imela elektrarna Fala svoj občni zbor in na njem je bilo ugotovljeno, da je prodaja električnega toka med krizo zelo nazadovala. Pred krizo je prodala Fala "povprečno po 180 milijonov kvvh električ-flggg. toka na leto, med krizo, pa sajno 128
milijonov kilovatnih ur. Poraba električne energije je pa začela zopet naraščati leta 1934, ko je Fala prodala 157 milijonov kwh toka, toda 1.1936 je poraba ponovno nazadovala na 138 milijonov kilovatnih ur. Predlanskim je znašala 175.5 milijona din, a lani je nekoliko upadla, vendar ne več tako znatno.
— Kanal med Trstom in Savo? Angleški gospodarski list »Financial News< piše o gospodarskem prodiranju Italije na Balkan ter o njenih načrtih velike ceste, ki bi vezala Jadransko morje s črnim. Po angleških informacijah pa baje italijansko ministrstvo za javna dela proučuje tudi načrt kanala, ki bi vezal Trst a Savo. če bi bil uresničen ta načrt, bi Italija lahko konkurirala pod istimi pogoji nemškim izvoznim centrom, ki imajo zdaj prednost zaradi nemškega sistema kanalskega omrežja ter lažjega (pristopa do Dunava. — Ti načrti se pa zda zelo utopistični in je čudno, od kje je črpal angleški list svoje informacije.
— Ustanovitev državnega zavoda za proizvodnjo serumov in zdravil za živino. V poljedelskem ministrstvu je prišlo do odločitve, da ustanove državni zavod za produkcijo veterinarskih cepiv in zdravil v Beogradu ter da v ta namen izdajo uredbo z zakonsko močjo o organizaciji, poslovanju ter delu tega zavoda na trgovski podlagi. Sklenjeno je bilo, da najamejo 10 milijonov din posojila za zgraditev ter opremo zavoda. Minister je imenoval posebno komisijo za sestavo uredbe.
— Podružnica SPD v Ratečah-Planici sporoča, da bo v nedeljo 7. t. m. ob pol desetih mašn v Marijini cerkvici v Planici. Po opravilu prijateljski planinski sestanek. Planinci in ljubitelji narave vljudno vabljeni.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, oblačno, nestalno vre. me. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 23. v Zagrebu in Splitu 21, v Sarajevu in Kumboru 20. v Dub-"ovnilv 39, na Rabu 17, v Mariboru 17.7, v Ljubljani 14.7. na Visu 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.5, temperatura je znašala 6.8.
— Dve žrtvi pretepov. Nekje za glavnim kolodvorom so se včeraj sprli med seboj brezposelni delavci in si skočili v lase. Med pretepom je eden izmed delavcev udaril s kolom po glavi brezposelnega Franca Medveda in ga težje poškodoval. — Na Igu sta se sprla usnjarski pomočnik Vinko Smrekar in neki Janez G. Ta je Smrekar-ja pahnil, da je padel in si zlomil levo nogo.
— Iz obupa pod vlaK. Včeraj so prepeljali težko poškodovanega na kirurgični oddelek bolnice 25letnega posestnikovega sina Franca Rihterja iz Rateč na Gorenjskem. Fant se je popoldne iz obupa vrgel pod vlak, ki ga je pa odbil in je Rih-ter obležal ob progi živ. Poškodbe ima na glavi in po životu.
— Dve nesreči. Kolarski pomočnik Janko Hribar iz Ljubljane je včeraj razkladal plohe. Pri delu mu je padel težak ploh na glavo in ga precej poškodoval. — V bolnico so snoči prepeljali tudi 41etno hčerko strojnika s Količevega Ivanko Jasene, ki jo je bratec po nesreči s palico dregnil v levo oko.
— Grozen zločin dveh dečkov. V bosanski vasi Kamenici so odkrili v torek grozen zločin dveh dečkov. Sinčka težaka Alije Tekliča iz vasi Prače, stara 11 in 13 let. sta ustrelila s puško svojega 121etne-ga tovariša Zulfo Hariloviča. Mrtvemu sta odrezala glavo in zakopala truplo ob potoku. Zločin sta storila na paši. Starši so pogrešili Zulfa zvečer. Iskali so ga vso noč in v torek ves dan. šele proti večeru so naleteli ob potoku na kup prsti in kamenja, okrog katerega so bili sledovi krvi. Razkopali so kup in našli pod njim truplo svojega sinčka, kraj njega pa odrezano glavo. Pravega vzroka strašnega zločina še ni bilo mogoče dognati.
— Ob moževem mrtvaškem odru jo je zadela kap. V nedeljo so pokopali v Petrinji upokojenega sodnega kanclista Stepa-na Baffla. Ko mu je žena prižgala ob mrtvaškem odru svečo, jo je zadela kap. Ležala je onesveščena in pozneje v agoniji do nedelje zjutraj, ko je umrla.
— 109 let stara žena umrla, V vasi Br-staču blizu Mitrovice je umrla 109 let stara Nata Krnjulac. Ko ji je bilo 90 let se je počutila bolje kakor prej in zadnjih 19 let je z lahkoto opravljala domača dela.
Iz Ljubljane
—lj Izredni občni zbor ljubljanskega pododbora UROHfc. Rezervne oficirje opozarjamo, da bo jutri ob 20. v društveni sobi v Kazini izredni občni zbor, na katerem se bo govorilo tudi o novem izredno važnem in v sedanjih časih nujno potrebnem pokretu med rezervnimi oficirji.
—lj Zavednemu star«*« Francetu Rem-žgarju v slovo: Na prostranem lepem so-kolskem telovadišču v Mostah je zapla-polala prvič črna zastava za umrlim članom. Naključje je hotelo, da je oila razo-bešena v slovo in počastitev enemu prvih starost meščanskega Sokola. V nedeljo je namreč zatisnil oči v drž. bolnici pleskarski mojster Franc Rernžgar. Bil je eden onih redkih mož, ki so se pred 30 leti zbrali tar ustanovili Sokolsko društvo. Marsikateri teh idealistov (Heuffel i. dr.) so že davno v zemlji. Kaj je pomenilo v onih časih biti borec, tega danes marsikdo ne ve in ne zna ceniti, v torefc popoldne se je vršil njegov pogreb izpred mrtvaške veže splošne bolnice. Prav častno so Se odzvali svoji dolžnosti moščan-ski Sokoli, zastopani po vseh odsekih. Tudd njegovi stanovski tovariši, ki so mu nosali prav lep venec, so bili zelo številni. Skoro vsi pogrebe! so spremili pokojnika prav do groba in se tam še enkrat molče poslovili od njega. Naj mu bo lahka domača zemljica, katero je tako goreče ljubil! — Juh Avgust.
—lj Josip Jereb na zadnji poti. V nedeljo popoldne je nastopil svojo zadnjo pot poštni poduradnik Josip Jereb iz Rožne doline, že dolgo pred napovedanim pogrebom so se začeli zbirati številni pokojnikovi stanovski tovariši in prijatelji. Ob 15. je viška diiihovšcina blagoslovila pokojnikovo truplo, nato pa je poštni pevski zbor zapel ^človek glej«. Dolg žalni sprevod je pričal, kako priljubljen je bil pok. med ljudstvom, V sprevodu je igrala postna godba turobne žalostinke do groba, Na Viču v cerkvi so poštni pevci zapeli v slovo iUsliši nas, gospode. Ob odprtem grobu pa >Vigred«. Nato pa je sprejela mati zemlja v svoje naročje vr- j lega moža, ki nikoli ni spremenil svojega ! greDričanja. Blag mu s^amja; i
'REDSTAVE cb 1 G 19 2 1»-
Film iz predvojnega Dunaja in avstrijskega dvora. FIlm romantike,  glasbe  in lepe vsebine
NOČ PRIPADA MLADOST
Ljubljenec vse Mno-publike RAMON NOVARRO v glavni vlogi. Ogleju si ta film ie danes, ker jutri v petek — poslednjič, predstava ob 16. uri
* 1
—lj Konferenca zastopnikov delavskih zbornic v Ljubljani. Te dni je bila v Ljubljani konferenca zastopnikov delavskih zbornic iz vse države. O sklepih konference je bil zdaj izdan komunike: Na seji odbora centralnega tajništva delavskih zbor. nic je bilo podano poročilo o prevzemu pisarne centralnega tajništva od bivšega tajnika Bogdana Krekiča. Po razpravah, ki so trajale dva dni, je bilo sklenjeno, da Bogdanu Krekiču ne dado razrešnice za blagajniško poslovanje lani ter da se pove. ri pregled vsega poslovanja centralnega tajništva od njegove ustanovitve do odpusta Krekiča posebnemu odboru. Potem je bilo sklenjeno, da skličejo najpozneje v 3 mesecih kongres vseh delavskih zbornic, ter predlože osnutek sprememb in dopolnil uredbe za zavarovanje nezaposlenih de. lavcev. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo zahtevali takojšnji odpust upravitelja osrednje uprave za posredovanje dela dr. M. Krmpotića. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je potrdil izvolitev Drago, slava Milojeviča za tajnika centralnega tajništva delavskih zbornic.
—lj V prvem četrtletju tega leta 6 industrijskih obratov manj v Ljubljani, število industrijskih podjetij se v Sloveniji še vedno nezadržano manjša. V drugih pokra, jinah število industrijskih, obrtnih in trgovskih podjetij narašča, pri nas se pa na. daljuje zastoj, ki ga zdaj pač ne moremo zvreči na samo krizo kakor prejšnja leta. Slovenija je izgubila v prvem četrtletju 7 industrijskih obratov, a najbolj je bila prizadeta Ljubljana, ki ima zdaj zopet 6 industrijskih obratov manj kakor ob koncu lanskega leta. Po okrožnici Zbornice za TOI je popuščanje gospodarske aktivnosti, ki se je kazalo v zadnjem Četrtletju lanske, ga leta prišlo pozimi še močneje do izraza. Nazadovalo je tudi število trgovskih obratov, in sicer za 26, pač pa se je nekoliko povečalo število gostinskih obratov, za 4 in obrtnih za 55. V zadnjem četrtletju lanskega leta je znašal prirastek obrtnih podjetij 63, trgovskih 36 in gostinskih 22.
—lj V Ljubljani so zopet redni živinski sejmi. V Ljubljani je bilo vso zimo le nekaj sejmov, ker je živina v mnogih krajih bolehala za slinavko in parkljevko ter je bil dogon prepovedan. Precej časa je bila živina bolna za to nevarno boleznijo tudi na samem ljubljanskem področju, in dogon živine ni bil dovoljen v Ljubljano tudi iz krajev, kjer ni bilo slinavke in parkljevke. Od 5. aprila so pa v Ljubljani zopet redni živinski sejmi. Drugi živinski sejem je bil prejšnji mesec 19. aprila. Na včerajšnji sejem je bilo prignanih 47 volov, prodanih je pa bilo samo 14. Krav je bilo naprodaj 35, piodamh pa 27, telet je bilo pripeljanih 12. prodanih 10. Izredno mnogo je bilo naprodaj prašičev za rejo, ki so bili tudi zaradi precejšnjega povpraševanja nekoliko dražji, in sicer po 150 do 230 din komad. Naprodaj jih je bilo 518, prodanih pa 370. Konj je bilo naprodaj 166, kupčija pa je bila zelo slaba, saj so jih prodali le 14. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Dogon živine je bil prepovedan še iz do-brovske občine, kjer je še slinavka in parkljevka, in iz sosednih občin, ki spadajo pod tako zvano ogroženo področje.
—lj Pri šolski akademiji »Otrok za otroka«, ki bo v soboto 6. maja ob 7. zvečer v frančiškanski dvorani bodo sodelovali učenci II. drž. deške ljudske šole z Grabna in otročki otroškega vrtca z Grabna. Nadalje bodo peli učenci z Vrtače, igrali učenci s Prul. Peli bodo pa tudi otroci bežigrajske poskusne šole in igrali otroci iz Zg. Šiške. Licejke bodo tudi igrale in učenci z Ledine tudi. Posebno mično bo rajanje z lutkami, da bo vse občudovalo živahni drobiž z otroškega vrtca v Mostah. Učenke od sv. Jakoba bodo izvajale prizor s petjem in rajanjem. Otroški vrtec iz Sp. Šiške nam bo pokazal »Sladkosnedega Tončka«. Z rajalnim nastopom se bo pokazala tudi viška šola, z lepim prizorom pa učenke Lichtenturnovega zavoda, naposled pa akademijo zaključijo učenci Marijani-šča s kratko predstavico. Vsi otroci se bodo potrudili, da vsak otrok čim največ sto. ri dobrega za revne otroke, ^ato naj pa naša dobrodelna javnost in prijatelji otrok posežejo po vstopnicah, ki se že dobe v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži.
—lj fcentjaKobčani ponove zabavno veseloigro Košček sreče« v soboto 5. in nedeljo 7. t. m. ob 20.15. Veseloigra je dosegla pri premieri velik u-peh in je občinstvo navdušeno prekinjalo igro z aplavzom pri odprti sceni. Ta očarljiva, nežna zgodba, polna zabavnih situacij in humor-
DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT    KINO UNION — TEL. 22-21.
ob 16.. 19. in 21. uri Krasna češka filmska umetnina
po FR. LANGERJEVI odrski drami »Konjeniška patrola«.
Film. ki navduši vsakega Slovana!
IZGUBLJENA PATROLA'
ZVERI PRAGOZDA
KINO SLOGA — Tel. 27-30. ob 16., 19. in 21. uri
Zanimivi posnetki lova na divje zveri v azijskih džunglah. Ameriški raziskovalec Frank Buck z ekspedicijo v neraziskanih azijskih predelih.
ja osvaja in navdušuje gledalce, ki ne pridejo iz smeha. V glavnih vlogah nastopajo ; Buča rje v A. Grgur evičeva. Mlekuževa, Batellino in Mc.se:. V ostalih vlogah sodeluje skoro ves ansambel. Kdor se hoče nasmejati, naj poseti predstavi, ki sta poslednji večerni uprizoritvi v letošnji sezoni.
-—lj Vse posetnike koncerta dveh angleških umetnikov opozarjamo, da je koncertnemu sporedu, ki se dobi v predprodaji v knjigami Glasbene Matice pridejan tudi tekst pesmi, ki jih bo pela znamenita angleška koncertna pevka Astra Desmondo. va*. Tekst je tiskan v originalu, ima poleg tudi vsebino v francoskem in nemškem jeziku. To nam je bilo dostavljeno direktno z Angleške. Astra Desmondova bo pela dela angleških skladateljev in samospeve Schuberta ter Hugo VVolfa. Na koncertu nastopi tudi pianist Clifford Curzon. do-čim spremlja pevko na klavirju Gerald Moore. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
—lj šsentjakobčani ponove zabavno veseloigro ^Košček sreče« v soboto o. in nedeljo 7. t. m. ob 20.15. Veseloigra je dosegla pri premieri velik uspeh in je občinstvo navdušeno prekinjalo igro z aplavzom pri odprti sceni. Ta očarljiva, nežna zgodba., polna zabavnih situacij in humorja osvaja in navdušuje gledalce, ki ne pridejo iz smeha. V glavnih vlogah nastopajo; Bučarjeva. Grgurevičeva. Mlekuževa, Batellino in Moser. V ostalih vlogah sodeluje skoro ves ansambel. Kdor se hoče nasmejati, naj poseti predstavi, ki sta poslednji večerni uprizoritvi v letošnji sezoni.
—lj Vrsto najpomembnejših letošnjih solističnih koncertov zaključita jutri v petek zvečer slavna angleška umetnika Astra Desmondova in Clifford Curzon. Desmondova je izvrstna angleška solistka mezzo-sopranistka, Clifford pa eden najslavnejših sodobnih angleških pianistov. Oba bosta izvajala staroklasična dela iz angleške literature, pa tudi iz novejše angleške literature in nekaj skladb iz drugih literatur. Jutrišnji koncert bo reprezentativni koncert angleških umetnikov, zato še prav posebno opozarjamo nanj. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Cene običajne koncertne.
—lj Društvo »Bran-Lbor« podružnica v Ljubljani, naznanja, da bo 8. t. m. redni občni zbor v smislu člena XIX. društvenih pravil v sejni dvorani ljubljanskega magistrata. Dnevni red kot običajno. Pozivamo člane, narodnoobrambna društva, narod-noobrambne delavce in zastopnike tiska, da se občnega zbora udeleže.
—lj Djurdjev uranak četnikov. V spomin na hajduške borbe za ovoboditev izpod tujega jarma, ko so se junaki zbirali v gozdovih in se pripravljali za borbe, priredijo Četniki ljubljanskega pododbora dne 7. maja v Medvodah v gozdičku pri streh, šču svoj običajni Djurdjev uranak. Člani četniškega udruženja imajo zbor ob 7.45 v Medvodah na postaji. Odtam bo skupen odhod z godbo na čelu na omenjeno mesto. Uranak bo ob vsakem vremenu. Prijatelji četnikov, ki se želijo udeležiti tega uranka, naj se javijo v petek od 14. do 20. ure v pisarni četniškega udruženja, Nunska ulica 3.
Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik
—lj Starešinska organizacija akad. dru. štva »Triglav« prosi vse starešine, da se polnoštevilno udeleže pogreba pok. člana g. Gvida Pregla, ravnatelja zavarovalnice »Dunav«. Pogrebni obred bo v petek 5. t. m. ob 9. v mrtvaški veži splošne bolnice.
—lj Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske ima namesto drevi prihodnjo vajo mešanega zbora v petek ob 20.
—lj »Otrok za otroka« je geslo učenk in učencev mestnih ljudskih šol in otroških vrtcev, ki v soboto ob 19. prirede v frančiškanski dvorani veliko akademijo 6
prav močnimi in lepimi točkami. Otroci naj se že v mladih letih vadijo dobrodelnosti, da bodo odrasli storili veliko dobrega za svoje bližnje. S prireditvijo akademije hočejo mestni socialni urad in naši šolniki mladini pokazati pota k iismi-ljenosti do revnih součencev in s tem bla-žč mlada srca, da bodo naši otroci v resnici dobri. Dober namen prireditve je tako privlačen, da je že sedaj prodanih precej vstopnic, zato si pa priskrbite vstopnice v predprodaji v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži.
—lj Soeialno ekonomski institut naznanja, da se za četrtek 4. t. m. napovedano predavanje univ. prof. g. ing. arh. T. Vernika radi obolelosti predavatelja ne bo vršilo ter da se preloži na poznejši čas.
—lj Muzejsko društvo za Slovenijo bo imelo svoj redni letni občni zbor v četrtek 11. t. m. ob 5. popoldne v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani.
—lj Jadranska straža v Mariboru razvije 7. t. m. 3 društvene zastave. To razvitje zastav bo združeno z veliko narodno manifestacijo. Potiebno bi bilo, da bi se teh manifestacij naše bratske organizacije udeležilo čim več članstva ljubljanskih od_ borov JS, da bi s tem pokazali ozko povezanost članstva vse banovine in da bi tudi mi pripomogli, da bodo te manifestacije čim veličastnejše. Jadranska straža vabi članstvo, da se vabilu bratske mariborska organizacije v častnem številu odzove in prosi, da se oni, ki se nameravajo udeležiti teh manifestacij prijavijo do petka 5. t. m. Krajevnemu odboru Ljubljana-mesto, Tvrševa cesta la-IV., tel. 35-55, da se organizira skupen odhod iz Ljubljane in skupen nastop na manifestacijah.
—lj Ok radon hlapec. Oni dan ponoči je bil ukraden hlapcu Jožetu Kovačiču iz hleva na Jernejevi cesti kovčeg, v katerem je imel več perila, par sandal, brivski pribor in nekaj drugih predmetov. Tat je oškodoval Kovačiča  za 600 din.
—lj Ukradena kolesa. Krojaškemu pomočniku Josipu Glavanu je bilo ukradeno 1200 din vredno kolo v Streliški ulici. Kolo je rdeče pleskano, znamke 'Baroniac. — Pekovski mojster Jože Pire se je v torek samo za hip ustavil v neki gostilni v Šiški, kje je pustil kolo v veži. Tat mu je ukradel 1000 din vredno kolo znamke >Herkulesc najbrž, čim je pokazal hrbet in stopil v gostilniško sobo. — Izpred poslopja glavne pošte je bilo ukradeno 1000 din vredno kolo, znamke »Torpedo« lesnemu trgovcu Vojtehu Brazu. — Izpred cerkve v črni vasi je tat odpeljal 600 din vredno kolo, znamke »Alfa« kovaču Antonu Kiklju. — V Tivoliju pa je bilo ukradeno 500 din vredno kolo znamke vEska« akademiku Dušanu černetu.
—lj   Spet smrtna nesreča v  St. Vidu.
Včeraj opoldne so bili reševalci klicani v Št. Vid oziroma v Vižmarje, kjer je neki avtomobilist povozil pred domaČo hišo 4 letno hčerko mizarskega pomočnika Danico Pirmanovo. Reševalci so otroka, ki je pri nesreči utrpel hude poškodbe na glavi, nemudoma prepeljali na kirurški oddelek, kjer pa je Danica že ob 15. umrla, ne da bi se zavedla. Orožniki vodijo preiskavo.
Iz Brežic
— Učiteljsko zborovanje za srez Krško in Brežice. V ponedeljek 15. t. m. bo učiteljsko zborovanje JTJU za srez Krško in Brežice v Brežicah. V soboto 3. junija pa bo uradna učiteljska konferenca za srez Krško v Tržišču na tamošnji ljudski šbH.
Iz Ptuja
— K imenovanju nen-ih občinskih svetnikov, ki so hiti i pred kratkim imenovani, doznavamo, da m. s. Ferdinand Ernst in Kami Sima imenovanja nista ^prejeJa.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
Beaeda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
Okasa tablete
Pri
spolni slabosti
poskusite
OKASA
tablete za
nt o i k €
100 tablet Din 220.—
proti povzetju. Dobijo se v vseh lekarnah. Zastopnik: Lekarna Mr. Rozman Miroslav, Beograd — Terazije 5 Ogl. reg. S. Br. 5846/39
SLUŽBE
Beseda 00 par. davek posebej Najmanj« znesek S Din
KAVARNIŠKA KUHARICA
mlajša moč, dobi mesto. Toča j, Kranj. 1450
ŠIVILJO POMOČNICO
boljšo moč, sprejmem takoj. — Pinterič, Wolfova ul. 12. 1469
PRODAM
Beaeda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
TURBINSKI REGULATOR
v brezhibnem stanju — poceni proda Alojz Druškovič, Sv. Pavel pri Preboldu. 1451
LEPA OREHOVA JEDRCA
in cvetlični med Vam najceneje dobavi Medarna, Ljubljana, židovska ul. 6. 29. T.
PARKETNI ODPADKI
lepi, suhi, se poceni dobijo pri P. Vertačniku, Jenkova 7. 1414
6 SEDEŽNO KAROSERIJO
odprto, z dobro streho in 5 skoraj novimi gumi plašči v vel. 750 X 120 z zračnicami proda Amersek Fr., Zagorje. 1464
TURISTI! 1
Planinski cvetlični med iz Me-darne, Ljubljana, Židovska ul, 6, vas osveži in okrepča. Pridite ponj! * 30 X.
KUPIM
DEŠKO KOLO
in školjke, 3 komade, kupim. — Ponudbe na upravo lista pod >Takoj<. 1471
POSEST
HIŠA Z VRTOM
2 sobi, 2 kuhinji, z verando, podstrešje s sobo, klet, pralnica in drvarnica, naprodaj. Kettejeva ul. 17, Pobrežje, Maribor.
1452
Male oglase
»Slov. Narod«
sprejema oprava do 9. ore dopoldne.
Makulatura! papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5
narodna
"Tiskarna
r
LJUBLJANA
mVKdOJE VSB VRSTE
Sli uii 4
Stev. 101
Najmlajši kralj na svetu
Iraški kralj Fejsal je star iele 4 leta, pa ga že hočejo zaročiti
Najmlajši kralj na svetu je Fejsal v I ratu, ki srno o njem že rKmDčali. Star je 5e-le 4 leta m mirti še ne ve. da je kralj. Ne ve rudi. da se mu je oče smrtno ponesrečili. Imel ga je zelo rad in zato mu niso
boteii povedal, da ga. je izgubil. Oni <km je stal na terasi palače Kasr-ol-Jefeur na bregu TigriBa v bližani Bagdada, ko je opasti skupino amo oblečenih, objokanih žonsdc \*račajooih se od kJna4>Tce. In >-prnaiš<al je: Zakaj pa te ženstke jokajo? AH potrebujejo kaj? Dvoirnri umadnndc je molčal. Če bi kaj rade. je nadaljeva-l rrrladi kralj, poskr-
I bite. da jim bo dano. Opoldne je slišal j mali Fejsal. da drdra proti dvoru kočija. Ves razburjen je odbitci na teraso, toda opazil je. da ni kočija, ki jo je tako željno pričakoval.
NAJDRAŽESTNEJ5J OTROK
Fejsal se čudn. da je njegov oče odpotoval, ne da bi se bil posloval od njega. Nikoji se ni zgodrilo. da bi mu pred odhodom ne zaikLicad: Na s\idcnjc! V6ako jutro je srrnko zajrrkoval s očetom. Po zajtrku sta se navadno skupaj i z prehaja i ■ roko v to-ki po vrtu. in kralj je moral odgovarjati na sančkova vprašanja. Kadar je kralj odhajali iz dvorca, jc stal n.ladi Fejsal na pragu ki ga bodro pozdravljal- Good save the Kmg!
Vsega tega zdaj nd več. Angleška vzgojiteljica Dona Borland pravi, da jc rmladi iraški krađj s svojim ljubkim obrazom, ki-•faeljgantnrimi očmi in svilenimi lasmi najdra-zestnejši otrok na sve-tu. Ona je vedno pri njem in veakrat ga spremlja rudi na leta-fcščc. kjer mladi k rad j začudeno gleda, kalno se ogmonme ptice dvigajo v zračne višave in spuščajo nazaj na zemfljo. Tu pa tam obleče rroladn Fejsa! uniformo častnika inađte vojske, ka so rrm jo pripravi že lana. Zelo je ponosen na njo in ne zahteva, da bi mu voj-akd sal-u-trrali. Vojaka ga pa na*xiiu>icno pozdravljajo.
ZiA VSE SE ZANIMA
Fejtidil je zelo nadarjen zei jezike. Razen arabščine, ki mu je materinščina, govori gladko še turški in angleški jezik. Otroci njegovih let  redko kažejo  toliko zanima-
nja in veselja do učenja kakor o«. Na vse strani se obrača z vprašanji, za vse se zanima. Ce se peije z avtomobilom na sprehod, mu mora šofer odgovarjati na dolgo vrsto vprašaiai. Včasi sede tudi sani /a volan, šofer m% pa pomaga in pazi nanj. Dvomi fotograf Aboš mu je moral pojasniti, kako se fotografira. Od vrtnarja se jc naučil vrtnarstva in sadjarstva. Zelo se zanima tudi za ljudi in čim opazi kakega ru> ca, takoj vpraša svojega spremljevalca, kdo je.
HOČEJO GA ZAROČITI Doslej je mali Fejsal prisostvoval šele dvema javnima prireditvama. Prvič je stal na balkonu kraljevskega dvorca v aprilu, ko se je peljal škod Bagdad iranski prestolonaslednik po svojo nevesto Favzijo v Kairo. Druga javna prireditev, ki ji je pri_ sostvoval. so bale konjske dirke štiri dni pred smrtjo njegovega očeta. Pri obeh prireditvah je bilo ljudstvo navdušeno, ko je opazilo nasmejanega kraljevega sinčka. Mali Fejsal je pa pozdravil množico in ji mahal z ročico. Med konjskimi dirkami je sedel na konjičku.
Kaže pa, da se mah Fejsal ne bo dolgo veselil breaskrbnega otroškega življenja, širijo se že vesti, da se pripravlja njegova zaroka s petmesečno princeso Ferijalo, hčerko egiptskega kralja Faruka. Po mo. hamedanskih običajih je dolžnost staršev, da se pravočasno pobrigajo za ženitev odnosno možitev svojih otrok. Potrebna je sa. mo še privolitev kralja Faruka in najmlajši kralj na svetu se bo zaročil. Ta zveza bi bila zelo popularna tako v Iraku kakor v Egiptu.
se prilagode okolici. V Novi Mehiki so v i o tem še zdaj niso pii.sk1 v javnost. Tudi
Narava I Bach je do zadnjega molčal o svojem od-
solni kotlini tuui beli kuščarji, jim je dala podobno, kaker belim mišim, živečim v teh krajih, belo barvo, da jih je zaščitila pred mnogimi sovražniki zlasti sovami in kačami. Ob obali, kjer je mnogo črne ave, so pa miši in druge živali zelo temne, včesih tudi črne.
Pobarvano jeklo
V Združenih državah na eljeui Nemec Oskar Bruno Bach je odkril in dal patentirati način barvanja jekla. S tem fe jeklo obenem obvaruje rje. Bach je delal poskuse mnogo let. Leta 1930 mu je že pretila nevarnost, da bo podlegel konkurenci. Takrat se je pojavil s svojim odkritjem elektrotehnik kolumbijske unj-verze C. G. Fink. Prijavil je enega prvih patentov na barvano jeklo. Toda ta patent se ni nikoli izkoriščal industrijsko. Pozneje se je zvedelo, da so o. krili kemiki neke jeklarske družbe način, kako se da jeklo  pobarvati.  Toda podrobnosti
kritju, in še zdaj se o njem ne ve mnogo. Znano je jamo, da se jeklo najprej temeljito očisti s kislir.o, potem pa namaže z brezbarvnimi k mikali jam i in segreje. Snovi se spoje z jeklom, ki dobi na poviSini različno barvo, črno, zlano, bronasto, škrlatno, medro, rdečo in zeleno.
Ta p oces je treba iVbro razlikovati od procesa, s katerim oi se površina jekla enostavno pobarv&Ca, Za to tu ne gre. Kem ične poj ine pronicaj: v jeklo in postanejo bistven sestavni del njegovih povi sirskih plasti, ki se i.'.mem v lastnostih : z p -emene. Zkisii se poveča trpež iost odm> ~ao odpornost površine jekla proti rji. Tak: jeklo je skoraj podobno * ji prosti zlitini kroma, nikla :n železa. Bachov izum ima laiiko to praktično posledico, da bo mogoče iz rje prostega in pobarvanega jekla graditi trdne in cenene stanovanjske hiše.
Vlomi in tatvine se množe
Rodbinski nakit ukraden — Celo zvon so ukradli
iz zvonika
Trgovci bodo zborovali v Murski Soboti
Letošnji občni zbor Zveze trgovskih združeni bo
v metropoli Prekmurja
Murska Sobota, 3. maja
Združenje trgovcev v Murski Soboti stoji letos pred važno nalogo. V metropoli Prekmurja bo 17. in IS. junija zborovanje Zveze trgovsjkih združenj dravske banovine. To zborovanje in pa otvoritev Trgovskega doma sta dala povod za prireditev ^Prekmurskega, tedna*, ki bo od 17. do 26- junija kot gospodarska in kulturna revija Prekmurja v 20 letih življenja, v skupni državi.
Razumljivo je zato, da je bilo za letni občili zbor nagega agilnega trgovskega združenja izredno veliko zanimanje. Udeležilo se ga je preko 200 članov, ki so z živahnim zanimanjem sledili poiočilom in ae udeleževali debat.
Zbor je otvciil predsednik združenja g. Frane Čeh. ki je pozdravil zastopnika zbornice g. Hrastelja. zastopnika Zveze trgovskih združenj dr. Pustiška, Danskega svetnika "aipana g. Hartnerja.. poslanca Bajleca. sreskega podnač.etniJka Ver-tovška in zastopnike trgov;tva iz Ljutomera in Dolnje Lendave. Nato je v daljšem govoru orisa.l delovanje v preteklem letu. Predvsem je združenje uresničilo sklep lanskega občnega zbora, da se v Murski Soboti zgradi Trgovski dom. že v septembru so se pričela gradbena dela. ki eo lepo napredovala m bo ioni v kratkem dograjen in pripravljen za slovesno otvoritev. Izvedlo je tudi obsežno akcijo za gradnjo stanovanjske hiše v Murski Soboti. V ta namen je poslalo Pokojninskemu zavodu < bsežen elaborat z vsemi potrebnimi statističnimi podatki o razvoju Mun ke Sobote. Potem tje združenje ponovno poživilo akcijo za otvoritev železniške prr.ge Hodoš- Davidhaza Kotor-manv, s čimer bi bila vzpostavljena zveza z Madžarsko pri Hodošu. Zgraditi bi bilo treba samo par sto metrov proge, ki je bila po priključitvi Prekmurja k Jugoslaviji porušena. Združenje Je s statističnimi podatki dokazalo rentabilnost te zveze in upa na ugodno rešitev.
Otvoritve oterožnega sodišča v Murski Soboti se je trgovstvo udeležilo korporativno, z večjo deputacijo pa vsedržavnega. kongresa v Ljubljani. Predsednik g. Čeh je nadalje poročal o obširni akciji in pripravah za Prekmurski teden in o otvoritvi doma. Združenje je dalo pobudo, da bo ob tej priliki izšla posebna naklada Trgovskega l*sta<r. posvečena samo Prek-rourju, pozneje pa bo izšla posebna brošura o gospodarskem in kulturnem delu v Prekanu rju.
Tajniško poročilo je podal tajnik g. Aleksander Veble. Iz njega posnemamo, da. ima združenje 393 članov in da je med letom zelo živahno delalo in obravnavalo aktualna vprašanja, zlasti glede na zidavo doma. Blagajniško poročilo izkazuje 178.000 din dohodkov. Imovina združenja se je povečala od 222.814 din na 313.000 dinarjev, v imenu nadzornega odbora je predsednik g. Ludvik Bac pohvalil poslovanje in predlagal absolutorij.
župan g. Hartner je v toplih besedah pozdravil zborovanje in podčrtal važno vlogo združenja pri delu v 'komunalni politiki in o veliki pomoči pri organizaciji .^Prekmurskega tedna«. Govorili so še poslanec g. Bajlec, ki je poudaril naloge današnjega trgovstva pri izobraževanju naroda. Zbornični svetnik g. Hrastelj iz Gornje Radgone je podčrtal zasluge sobo-ške organizacije za napredek trgovskega stanu z giadnjo Trgovskega doma. ki je namenjen vzgoji trgovskega naraščaja treh obmejnih s rezov.
Na zborovanju je bil sprejet tudi važen rklep glede obratovanja trgovin ob nedeljah in praznikih, k ga je sproži pomočniški zbor. Predlog, da bi se uvedel celodnevni nedeljski počitek je bil rešen kompromisno in sicer tako, da *se uvede počitek v trgovinah ob vseh praznikih, ob nedeljah pa ostane kakor je bilo doslej.
Pri volitvah je biLa izvoljena dosedanja upiava s predsednikom g. Francem čehom na čelu. V odbor sta bila izvoljena na izpraznjena mesta še g. KaTel Šiftar iz Murske Sobote in g. Janez Rehn iz Tišine, e
Po debati o gradnji Trgovskega doma je podal poročilo o delovanju Zveze g. dr. Futišek, na koncu pa je izrekel par vzpcdbuanih besed še sreski podnačelnik g. Vertovšek.
Ko se boio zastopniki trge-votva iz vse banovine na -Prekmurskem tednu« zbrali okrog novega dorua, ki bo takrat otvor-jen, bodo trgovci iz snboškega združenja lahko s ponosom pokazali na svoje delo in uspehe, ki so plod nesebičnega in slož-nega dela._
NESRKĆA
— Vašega strica je pravkar povozil avtomobil.
— Križ božji, to je strašno. Kdo bo pa četrti v naši partiji bridga?
SKRIVNOST
— Ali je res, da ima Mira tajno ljubezen ?
— Da, kaj ti tega še ni povedala?
Bele miši posebne vrste
Naravoslovni f^<kndnski muaej v New Torku je dobil nedavno be*e miši posebne vrste, bistveno drugačne od navadnih belih miši. Miši. ki jih poznamo tudi pri nas. so albini, bele zato, ker jim manjka pigment v globljih plasteh kožnih celic, v šaren kri in v zenicah. Take 190 bele miši, beli zajci, sloveči beli gavrani in beli sloni, čaščeni v Sramu. Tudi med ljudmi se najdejo albini. Newyorške bele miši imajo povsem normalne temne oči. Razlikujejo se pa še po eni lastnosti močno od navadnih miši. da namreč sploh ne potrebujejo vode.
Pojasnilo za to j* njihova domovina Nova M^jcikau. ozemlje, kd se je pribr'fcno pred 100 leti odtrgalo od Mehike in se priključilo Združenim državam. Ta diža-va. meječa na Skalnate gore. ima mnogo mineralnega bogastva, trpi pa na pomanjkanju dežja in vlage. Pri tem pa po večini ni nerodovitna, živali po nekaterih krajih sploh ne p C znajo vode. Vse kaž^. da jim nadome tuje vodo škrob, vsebovan v njihovi hrani, ,B?la barva jim služi, da
Ljubljana. 4. maja Policija je bila potom orožniške postaje v Ribnici brzejavno obveščena o veliki tatvini, izvršeni v ponedeljek sredi trga, V stanovanje Hermine An čik se je splazil popoldne okrog 30 let star neznanec, ki je odnesel iz spalnice ves 1-odbanski nakit, vreden 15.000 din. Nakit je iz 17. stoletja in zelo lep> izdelan. Neznanec, ki je nakit ukradel, je pobegnil in ga še niso mogli izslediti.
V Metuljah. v občini Bloke, so tatovi obiskali posestnika Jakoba Krajovca. Prišli so seveda ponoči in vdrli v kaščo. iz katere so odnesli posodo z S kg svinjske masti, dva modro emajlirana lonca, v katerih je bilo 14 kg masti, naprtili pa so si tudi precej suhe svinjine. Orožniki v Novi vasi so bili o tatvini obveščeni takoj naslednje jutro. E>ognali .so, da so bili najbrž na delu cigani, ki so se že del j časa potikali po Blokah, a so po tatvini pri Krašovcu izginili. Vlomilci so bili na delu tudi v Srednji vasi pri Šmarju, kjer so vdrli v hišo posestnika Jožeta Mlakarja. Medtem, ko so bili domači zaposleni na polju, so zlahka ukrotili psa čuvaja in zagospodarili po hiši. Odnesli so novo črno moško obleko, črn površnik, progaste hlače, par nizkih moških čevljev, žepno uro ter nekaj moškega in ženskega perila, v skupni vrednosti nad 2000 din. Najbrže isti vlomilci so vd.rli tudi v hišo posestnika Viktorja Stefančiča nad Rudnikom in sicer tudi v času. ko so oili lomači na polju. Stefančiču so odnesli več srebrnih verižic, britev, stroj za striženje las ln nokaj drugih predmetov. Enega vlomilca so videli domačini, ko je hitel od hiše proti Golovcu. No=il je črno obleko, ki jo je popre je ukradel najbrž v Srednji vasi.
V Rači pri Dobu, v kamniškem okraju, so tatovi vdrli  v hišo posestnika Julija
Rahneta in mu odnesli srebrno žepno uro. srebrno verižico, srebrno verižico sestavljeno iz okroglih členkov, poročni prstan in nekaj drugih dragocenosti. Orožniki zasledujejo kot vlomilce postopače, ki se večkrat klatijo po okoliških vaseh in se zlasti radi skrivajo po gozdovih. V Zapričah pri Kamniku je bilo vlomljeno v gostilno Franca Podbreznika. Vlomilec je odnesel zlato zapestno uro, zlato zapestnico, zlat prstan z modrim kamnom, zlat ženski prstan z belim kamnomi. nekaj jc-stvin in cigaret. O čudni tatvini poroča brzojavka orožniške postaje iz Oerkelj na Gorenjskem. Tam je bil v torek ponoči iz podružnične cerkve sv. Lenarta ukraden 300 kg težak zvon. ki so ga tatovi odpeljali z vozom najbrž proti Kamniku ali pa proti Komendi. Orožniki domnevajo, da so zvon ukradli cigani, kar pa se zdi malo verjetno.
Iz Radeč
— V nedeljo bo velika gasilska tombola.
Naši vrli gasilci se pridno pripravljajo na veliko tombolo, ki io prirede v nedelio 7. t. m. ob 15. pred gasilarno. Poleg bogatih "lavnih dobitkov ie še mnogo kvatern Tablice se dobe po vseh radeških trgovinah. Pridno segajte po njih. saj je čisti dobiček namenjen gasilskim potrebam.
Iz Sevnice
— Pešpot   preko   novega železniškega
mostu. Preko novega železniškega mostu so že montirali železne drogove, preko katerih bodo položili samo še deske in pot za pešce iz Sevnice v Boštani ter obratno bo znatno skrajšana. Do sedaj so morali pešci hoditi preko lesenega mostu, ki je precej oddaljen od Boštanja. Zato je novi most za pešce velikega pomena, ker b > promet precej olajšan.
V globoki žalosti naznanjamo vsem poslovnim prijateljem pretresljivo vest, da je sin generalnega ravnatelja naše družbe gospod
FRIC NOOT
družabnik v beograjskem zastopstvu naše tvrdke
nenadoma preminul v sredo, dne 3 maja na Javorniku.
Pogreb bo v petek, dne 5. t. m. popoldne na pokopališče na Koroško Belo.
Pogrebni sprevod krene ob 15.30 izpred javorniškega gradn.
Blagopokojnika, ki je bil našemu podjetju vesten sotrudnik, bomo ohranili v trajnem in častnem spominu.
JESENICE, dne 4. maja 1939.
Kranjska industrijska dražba
Florence Riddei!ova:
1 4
flevatna Cju6e$en
IV.
ARUDI BEN G A MM A IN NJEGOVA 2ENA
Fenella Graveva si je v naslednjih dneh dokaj podrobno ogledala mesteca Tizigoun. Spoznala je. da je to čudno mesto, kar nekam skrivnostno. Zdelo se ji je, da se izprehajajo po njegovih ulicah pripadniki vseh narodov sveta. Nikoli ni mogla vedeti, koga bo srečala v naslednjem trenutku. Lase si je lahko dala počesati pri pariškem lasničarju in v sosedni trgovini je lahko kupila od indijskega trgovca brušen tirkiz. V enem trenutku je lahko opazovala židovska novoporočenca kako odhajata iz sinagoge, v naslednjem trenutku je pa že klical iz stolpa mošeje mohamedanski svečenik vernike k molitvam, klical ijh je z onim tihim, starim klicem vere, ki se razlega povsod, kjer žive mohamedani, pa naj jih je še tako malo:
_La Ha ila Allahu! Mohamed rassul Allahi.
To je stoletni klic in razlega se tako, kakor se je razlegal prvič, nič se ne izpreminja, obeta, svari in veleva. Ni boga razen boga. Mohamed je prorok božji - -. pridite molit...
Kar se je Fenella ustavila pri vratih ene izmed teh starodavnih mošej. Zrla je na može v belih plaščih, kako kleče in se s čeli dotikajo zemlje. In poslušala je njihove grgrajoče glasove, s katerimi so v zboru ponavljali svoje pobožne molitve.
— Allah akbar! Allah akbar!
To je bil krik puščave, veroizpoved, pri kateri verniki pozabljajo na ta svet.
David Kent je spremljal Fenello. kadarkoli je posetila okraj mesta, kjer so prebivali domačini. Skupaj sta se izprehajala skupaj po ozkih vijugastih ulicah, kjer je bil zrak težak, nasičen s čudnimi vonjavami in smradom, sladkim in ostrim — vonj in smrad iz orijenta.
— Le kako morejo ljudje tu živeti, saj to je grozno, — je zatrjevala Fenella.
Toda to ozračje revščine in nesnage je vendarle imelo svoje zanimive, da celo svoje krasne strani — domači trgovec je razložil na ulici tik hiše sadje, vabeče mimoidoče v vseh barvah, kabvilski otrok v žoltem krilu je tekel čez ulico, po kateri je stopal počasi resno in svečano arabski šejk v snežno-belem plašču s svitkom iz konjske žime okrog turbana in z velikim zakrivljenim kindžalom za pasom, okrašenim z dragulji.
Včasi se je morala Fenella iskreno zasmejati. da se je razlegel njen zvonki smeh v Davidovih ušesih liki srebrn zvonček. Zasmejala se je, kadar je videla psa, ki so mu bile tačice pobarvane s henno. Morala se je tudi zasmejati, ko je videla nekoč rimokatoliški žalni sprevod, ki se -je moral ustaviti, ker cesta pred njim ni bila prosta. Pred tem sprevodom je stopal — enako važno in svečano kakor oni šejk — deček, noseč velik pozlačen križ. Okrog tega dečka so se gnetli umazani in radovedni arabski4 fantiči in kazalo je, da mu to ni prijetno, kajti naenkrat je sklonil križ in udaril z njim najbližjega arabskega paglavca pošteno po trebuhu.
V enem delu mesta, blizu onih velikih žoltih barak, kjer so bili nastanjeni vojaki francoske tujske legije in med njimi Derek, je stalo sredi pisanih vrtov več čednih hišic. David Kent je pove-
dal Fenelli. da so to hišice francoskih častnikov spahijev ali tujske legije.
— Kako čudno mesto je to, kako pisana mešanica. — je menila Fenella. — Greh. nizkotna strast in dostojanstvo žive skupaj in to jih prav nič ne moti.
Derek je bil prost navadno po petih popoldne. Ob petih popoldne se je torej končala za Davida Kenta družba Fenelle Graveve, kajti dekle ga je vedno zapustilo in izginilo nekam z Ellisonom. Zdelo se ji je, da je Derek zdaj mnogo srečnejši, kakor je bil tistega dne. ko se je tu prvič sestala z njim. Njegovi prsti niso bili več temnorjavi od tobaka slabih cigaret. Zdaj je kadil najboljši vir-žinski tobak. Fenello je odvedel vsak dan v majhno, a čedno krčmo, kjer so dobro kuhali. Ni mogel večerjati z njo v hotelu Continental, kajti tam bi vzbujal preveliko pozornost v svoji uniformi preprostega vojaka tujske legije. Nekega dne ji je dejal:
— Ne smela bi hoditi tako pogosto z menoj Fennie. Mislim, da ti to ni v korist. Ljudje se bodo temu čudili in kdo ve, kaj vse bodo govorili o tem.
Dekle je ponosno dvignilo glavo.
— V tem mestu ni niti enega človeka, ki bi mi bilo kaj do njegovega mnenja, razen gospoda Kenta. Njemu sem pa že povedala vse, kar je bilo treba. Rada bi, Derry, da bi se vidva bolje seznanila. Kaj bi ne mogli nekega dne vsi trije skupaj večerjati?
Derek je prikimal. Da, tudi jaz bi rad končno že pokramljal s poštenim človekom. Pri nas v vojašnicah je vsakoiaka sodrga. Med njimi sta samo dva poštena človeka, toda oba sta zaprta vase.
Eden govori šele kadar se napije, drugi pa sploh ne govori, razen v spanju in tedaj ponavlja neprestano: Tina, Tina, mia carissima!
In tako se je zgodilo, da je David Kent nekega dne večerjal s Fenello in Derekom v mali kavarni v španskem okraju Tizigouna in Fenello je veselilo, da se moža tako dobro razumeta.
— Da, to je simpatičen mož, — je dejal Derek pozneje Fenelli.
Kent je pa o Dereku molčal.
Tako je minilo skoraj mesec dni. Nekega dne je vprašal Derek Fenello, kako dolgo misli še ostati v Tizigounu.
— Do neskončnosti, — je odgovorila. — Doma me nihče ne pričakuje, zdaj, ko je teta Lou že mrtva. Ugaja mi tu in priznati moram, da sem čisto srečna. A ti?
— Mnogo srečnejši sem. nego sem si upal sanjati, ko sem prvič zagledal to zakotno mesto, je zašepetal. — Oh, Fennie, ne morem ti povedati, kako sem ti hvaležen, da si prišla za menoj. Tvoj prihod je izpremenil v mojih očeh vso Afriko.
Luna je sijala tistega večera prav tako kakor takrat, ko sta stala skupaj pod drevjem na svojem surrevskem vrtu. Toda zdaj nista imela okrog sebe jelk in oreh ni cvetel nad njunima glavama. Pač je pa šelestel v kronah datljevih palm .ečerni vetrič enako čarobno pesem. Namestu zlatega žvrgolenja slavčka so se oglašali visoki in rezki zvoki čričkov. Zato se je pa od nekod oglašala arabska flavta, pošiljajoča v sladko toplo ozračje svojo pesem ljubezni.
— Morala bi se vrniti domov, — je zašepetal Derek.
Ukajuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Fran Jaran  // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani