55 itevlM
V UiNHi t nvfe, 1 norci Mit
XUV. len
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen v uprsvnBtvta prejemaš*:
čelo leto......K 24*— * celo leto .   .  .       ,   .   * K 22*—
pol leta........12"— I pol leta .......11'—
četrt leta........6— # četrt leta.....• •  • 550
na mesec. .....,   2-— 1 na mesec.      ••••«, IDO
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. rrelrfiiTOi fcaafleva alica it 5, (v pritličju levu), telctea it. 14.
likata vsak asa aesces- tEvaaaUI neaalla te erasnins.
hiserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Lpravništvu naj se pošiljajo atročnine, reklamacije, inseratf itd. to je admintenalivne »tvari.
številka valja It rtnarfev. -
ti* pismena naročila brez istoo^ne vposlatve naročnine se nt ozira, narodna iiakaraa telefon št ti.
.Slovenski Narod* velja po pose
ta Avttro-Ogrsko:                                 t s Nemčijo? celo leto.......K 25;—     celo leto ......K W-
SetrtC|eta.   * \ ! \ \ \   \  650  j     M Ameriko In vse druge delete aa mesec.   .*      • \  230   1   celo leto......K 30 —
Vprašanjem glede bisera to v naj se priloži za odgovor dopisnica ill znamk« Izravni*, vos lami lova ulica al 5, (spodaj, dvorišče levo), talafaalL U
Klerlfclnl U3JI in vzori.
Dunaj. 7. marca.
Nemški listi so prinesli 6. t. m, pod naslovom »Polom v Slovanski Enoti« in podobnimi kričečimi tituli izvleček iz ^Slovencevega« sobotnega članka »Lepa hvala za take prijatelje!«
Mora se priznati, nlkdo ne razume tako dobro kakor naši klerikalci priskočiti Nemcem v pravem trenutku na pomoč. Poznamo iz domače, zgodovino polpreteklega časa nebroj karakterističnih vzgledov, ki govore sami zase dovolj, tako da jih je treba le navajati. Ko so razburjeni valovi septeuiberskih dni 1. 190S. razdrobili par nemških šip in preplavili par nemških tabel, se je oglasil ljubljanski škof; v žalostnem spominu je njegovo pismo grofu Barbu, ki je tvorilo pozneje najtrdnejšo podlago nemških natolcevanj proti nam. Vsak dan vidimo z nova kako klerikalno časopisje ruje proti slovenskim gospodarskim organizacijam, ki se niso udinjale klerikalni strahovladi — za nemško šparkaso pa agitira
no in na skrivnem. Ista klerikalna glasila zagrabijo za vsako priliko, da dennncirajo slovensko napredno javnost kot tolpo srbskih i reden farjev, skritih veleizdajalcev Če poje kako slov. pevsko društvo v Belgradu. je za »Slovenca«: dovolj, da nas javno denuncira . . .
To praktiko je klerikalno glasilo v zadnjem času uvedlo tudi v veliko politično javnost. Tudi tukaj deluj«* Z ieto vnemo za nemške interese kakor doma. Ni še preteklo mesec dni rvdkar je bila ustanovljena reorganizirana »Slovanska Enotar. Isti dan. ko se je vršilo ustanovno zborovanj« je imel »Slovenec« z Dunaja mn do poslani članek, v katerem je na naj-sirovejži način psoval celo češko delegacijo, katere politika da je bila kupčija za slovensko kožo. Predno je Slovencev«' članek izšel, so poslanci njegove stranke po dr. fiusteršiču zatrjevali pri ustanovnem zborovanju »Slov. Enote« svojo neomajno lojalnost in odločno voljo složno z ostalimi člani ^Slov. Enote^ delati 7jn skupne cilje.
Kakor bomba je prišel tedaj .Slovencev^ napad. V vrstah »Slov. Enote<- se je pojavilo ogorčenje, nemčursko časopisje pa je s pravo slastjo eitiralo »Slovenčeva« izvajanja ter triumfiralo nad ^Slov. Enoto«, katero komaj oživljeno že morijo in dušijo slovenski klerikalci. Val
ogorčenja je takrat preplavil vse slo- govor au ouo vprašanje, ki smo je na-
vansko časopisje in ne le napreda ja- pisali pred par dnevi: kako bo gla-
ki, temveč tudi klerikalci so obsojali soval    »opozicijonalni« »Slovanski
hrezstidnost    Šusteršičeve    stranke, klub« v parlamentu pri razpravi v
Ceski klerikalni poslanec P. 8 i i i n- delegaciji sklenjenih vojaških kredi-
g e r je takrat napisal proti svojim slovenskim somišljenikom v svojem glasilu »Hlas« uajostrejše besede . ... Zdelo se je za trenutek, da se bo našim klerikalcem faktično posrečilo razbiti »Slov. Enoto« že v njenih po-četkih. Pri Jugoslovanih in pri Cehih se je takrat pojavil najostrejši odpor proti takim sočlanom skupne organizacije in skoraj bi se bilo zgodilo, kar je bilo pričakovati: Dr. Su-steršič bi bil ostal osamljen in zapuščen . . .
Politična situacija pa je bila zaenkrat taka, da bi bila izolacija »Slovenskega (klerikalnega) kluba« takrat pomenjala skoraj njegovo parlamentarno smrt, V pravem času so to klerikalci sporna!i in dr. ftustersič je hitel na vsa usta zagotavljati, da obsoja dotični članek ^Slovenca«, da boče lojalno držati pri ustanovnem ^boru »Slov. Enote« dano besedo. IJladni razum slovanskih poslanec v in pa rrdne obljnbe klerikalnega voditelja so zaenkrat odvrnile nevarnost . . . »Slovenec« je priobčil spo-korni članek ter izlil vso svojo neape-Mtno jezo na »časnikarske hijene«, ki so po njesrovem mnenju s preostro polemiko dHsli na^im klerikalcem krivico.
»Slov. Enota« je danes opozici-jonalna organizacija. To je našim klerikalcem kmaln presedalo. Prišle ^o delegacije- Pred par dnevi smo poročali, kako sta del. dr. Šusteršič Ln Fon interpretirala svojo opoziei-ialno stališče .Tudi tokrat je nemško "asopisje z zadovoljstvom konstatiralo, kako malo se treba bati »Slov. r"note«. katere člani so kakor udarjena čeda . . . Delegačni govori dr. Šusteršiča pomen ja jo novo osi a bi je-uje skupne slovanske organizacije in kaž°jo z vso jasnostjo, da se slovenski klerikalci vedno brezobzirneje in ne na levo in ne na desno gledaje po-mikaio v vladne klopi.
Opetovano smo že poudarjali vzroke, ki jih silijo k vlogi pridnih učencev . . .
Dr. Šusteršičn, ki je z na dušenjem glasoval za vse vladne predloge v delegaciji in proti vsema, kar vladi ni bilo všeč in ki je bil celo udanejši od hiperlojalnih Poljakov, (glej Klofačev predlog o izganjanju slovanskih delavcev iz Prusije!) ne more biti všeč, de ga motijo se tako rahle spone opozicijonalnega organizma, kakršen je »Slov. Enota«. Od-
tov je torej z *lo enostaven. Prej v parlamentu proglašen princip proste roke, hočejo slov. klerikalci sedaj uveljaviti najprej napram svojim slovanskim tovarišem.
V sredo prične zopet zasedanje državnega zbora. »Slovanska Enota« se isti dan sestane, da sklepa o na-daljnem taktičnem postopapju. Od nemške in vladne strani se z boj*' napetostjo pričakuje, bo - li sed«njemu režimu toliko nevarna solidarnost Slovanov, se faktično izvajala, ali ne. Prišel je trenutek, ko potrebuje velenemški režim zopet prijateljev.
In v tem trenutku se je zopet oglasil »Slo/venrc«. Z ono perfidurst-jo in zahrbtnostjo, ki je karakterističen znak klerikalnega boja, se loti celega ^vprašanja«. Ne napade »slovanske Enote« kot take — to bi hilo sicer grdo, toda bilo bi pošteno. O, naši klerikalci imajo drugo metodo. »Slovenec« je našel v nekem dr. Kramare vem govoru v delegacijah proti trialistično naziranje (o tem bi se dalo z dr. Kramafem seveda polemizirati) in to priliko je pograbil, da na indirekten način razburi in razdvoji celo »Slovansko Enoto«. — I>o-bro ve, da s tako nesramnimi napadi, kakor jih vsebuje sobotni članek na posl. Hribarja in dr. Kramara^ razburi tudi one Člane »Slovanske Enote«, ki sicer niso prijatelji političnega naziranja teh dveh mož. ki pn jim ne odrekajo spoštovanja kot značajnima poštenjakoma. Natolcevanja in
pak dementi, ki groteskno zaključuje prvi akt te pristne klerikalne igre: vodja slovenske klerikalne stranke zatajuje svoj lastni organ in izjavlja^ da »Slovenec« ni glasilo stranke, ampak samostojno* podjetje . . .
Ko bi časi ne bili preresni, bi se moral človek smejati. Tako pa s strahom pričakujemo začetka novega zasedajo ja — ki grozi biti konec slovanske skunnosti . . .
Dunaj, 7. marca.
Po precej dolgi pavzi pričnejo jutri zopet plenarne seje poslanske zbornice. Dnevni red prve seje obsega predvsem nadaljevanje razprave o reformi društvenega zakona, poročila poljedelskega odseka o raznih od agrarnih poslancev stavljenih poljedelstvo pospešnjočib predlogih in resolucijah. V ospredju javnega interesa se nahaja vprašanje proračuna.
Kakor znano, je bil svoj čas vladi dovoljen trimesečni proračunski provizorij, ki poteče z 31. marcem. Splošno se je tedaj upalo, da bo mogoče delo v proračunskem odseku tako pospešiti, da bi celi budžet že bil prišel v marcu pred plennm zbornice in bi ga bilo mogoče do 1. aprila rešiti v poslanski in gosposki zbornici. Vlada je pričakovala, da bo proračunski odsek nadaljeval svoje delo skozi celi februar ter tajko pravočasno s\*oj nalogo opraviL Bil je prvi opozicijonalni čin reorganizirane ^Slovanske Enote«, da se je ta izrekla proti nameri sklieavati za časa
dar občuten udarec ki je pomen jal za »Slovansko Enoto* važen morali-čen uspeh, ker je manifestiral solidarnost slovanskih v ^Slovanski Enoti« združenih strank.
Slovanska javnost je takrat z ve- j likimi upi pričakovala,   da razvilo
laži >>Slovenea« kažejo pomanjkanje j delegaenega zasedanja seje proračun-onega minimalnega moraličnrgLi na- skega odseka. Protest »Slovanske zirania, ki je predpogoj zaupljivega j Enote* je imel popolen uspeh in je in solidarnega občevanja, i prizadejal vladi sicer nevažen pa ven-
»Slovanska Enota« ne more več dvomiti, da so klerikalci prolomili prvi predpogoj uspešnega sod iovar nja v »Slovanski Enoti«: princip lojalnosti. Kadar začne tovariš proti tovarišu (dr. SusterMč ter Hribar in dr. Kramar so kot člani »Slovanske Enote« za enkrat se tovariši) z natolcevanjem in z javnim sramotenjem — tedaj je ča$a prekipela.
Morda se je »Slovenec« tudi tokrat prenaglil, ljubljanskim razsre-težem manjka potrebne hladnokrvnosti in treznosti in le prrpogostokrat napravijo to, kar imrnuje Ne-meo: »das Kind mit dem Badc aaCP sebutten.^
Dr. Susteršič je nevarnost igre u videl in razposlal vsem listom kre-
Enote« kal razpora, ki se ni dala odpraviti baš zopet po krivdi slovenskih klerikalcev. Dr. Šusteršie in Fon sta solidarnost opozicije kršila v Budapešti ter izzvala škodoželjne meditacije nasprotnega časopisja o sili in enotnosti »reorganiziranih«. Res, da glede nastopa pri delegacijah ni obstojal nikak obvezen sklep »Slov. Enote« in da se torej ni moglo od slorvenskih klerikalnih delegatov absolutno zahtevati, da solidarno postopajo s Cehi, res, da je morda stališče Jugoslovanov napram vojaškim in zlasti mornariškim zahtevam nekoliko drugačno kakor češko, toda način, kako sta se delegat. Susteršič in delegat Fon postavila, v nasprotjo s svojimi tovariši iz »Slovanske Enote«, je bil naravnost izzivalen in ni ostal neopazen niti pri vladi, niti v najširši politični javnosti. In pred par dnevi je prišla »Slo-venčeva« Štinkbomba proti dr. Kramar u, ki grozi s svojim smradom pregnati slovanske poslance iz skupne sejnice...
Jutri popoldan se vrši seja parlamentarne komisije »Slovanske Enote«, v kateri naj bi se sklepalo o na-daljni taktiki združene slovanske opozicije. Vesti, ki prihajajo danes iz češkega tabora, niso preveč razveseljive^ Čehi ventilirajo vprašanja, ali je sploh še mogoče sodelovanje t. ljudmi, ki se ne sramujejo z denun-cijacijairri in prostaskira blatom osebnega sramotenja, kakor je morda v beznicah navada, polemizirati z; ostalimi člani »Slovanske Euote«. Tudi v krogih »Zveze Južnih Slovanov« je vtisk »Slovenčevega- članka skrajno mučen in soglasno se obsoja grde napade na poslanca Hribarja. — Upati je sieer, da tudi tokrat zmaga trezni razum nad osehnlmi čustvi — toda neoporečno je dejstvo, da »Slovanska Enota« — vsled cele te klerikalne kampanje, ki je pričela proti celi »Enoti« ter se nadaljuje proti njenim posameznim članom, ni« kakor ni ojačena, temveč je znatno izgubila na veljavi in ugledu:
Ze včeraj smo poudarjali, da se vedno očitnejše kaže stremljenje slo-
reorganizirana ^Slovanska Enota« v j venskih klerikalcev zapustiti slovam
bodočnosti prav uspešno delovanje ter izvedo trajno konzolidacijo koali-ranih slovanskih strank.
Znauo je» kako so nasi slovenski klerikalci takrat s svojim n Slovenče-vim« člankom vrgli prvo poleno, razburkali znova komaj pomirjena in ublažena nasprostva med posameznimi klubi in voditelji. 2e od prvih začetkov je tako bila vržena med še rahle, sveže koreninice -^Slovanske
ske zaveznike... V tem oziru je zla^ sti pomembna vest, ki ravno kroži po listih. Pripravlja se ustanoviiev internacijonalne katoliške »Unije«;, ki boče. biti sicer predvsem nepolitična organizacija avstrijskega klerikalizma«, ki pa bo imela, kakor se zatrjuje, v parlamentu samem važno posledico: ustanovitev konzervativno klerikalnega Moka. V očigled tem avspicijam si ni dobro vezati rok ...
LISTEK.
Prva služba.
Sr>isa! Jo6ip P r e m k. (Dal le. >
»Pozabila'? Ne! Kako morete misliti kaj takega?«
No, potem vendar veste, da takim ljndem, kakor sta nadučitelj in župnik, ni lahko ustreči. Tn še enega sovražnika ste si nakopali, če se ne motim.«
Angela ga je pogledala nemirno in neverjetno, a kaplan Lovro ji je prikimal in njegov pogled je bij že ves prijazen in poln milobe.
»Koga?« je vprašala Angola začudeno — »saj vendar z nikomur ne občujem in vi ste edini, s komur sem govorila tu v Zabrezju kaj več.«
»In vendar nisem jaz, ki vas srdim, temveč gospod organist.«
»OrganisU« je ponovila Angela zateglo in neverjetno in skimala z glavo. »Zdi se mi, da nima nikakega povoda-«
»On vam prinaša in odnaša pisma?« je vprašal kaplan in ne da bi pričakoval odgovora, je nadaljeval: »To bi vam svetoval, da opravite sami, NaJi organiati ao ljudje cukrene
ga jezika in kačje duše, brez izjeme skoro, bi dejal, če pa je kje kaka izjema, je t« skrita, da ne bo m koli očita- Ker zapomnite si; prestopek, ki ga napravite, je kazniv, pa naj bo priča svinjaki pastir, ali pa m stni Župan, prestopek je in ostane prestopek, organ i st pa je v fari gotovo rne-rodajuejša oseba, m*go vi, ker je že davno znano in dokazano, da hodi vdano in molče za svojim pastirjem, medtem ko ste vi komaj na poizknš-nji in napravite se bogve kakšna ku-jonstva. Pa kaj bi izgubljala čas s takim besedičenjem — življenja je pno komedija in če bi ne bilo ljudi, o katerih sem pravkar govoril, bi bilo enostavno in pusto, brez -sakega prepira in boja, dasi je ta boj časih grenak, ako vzame človek vso stvar preveč k srcu; zato komodneži in lenuhi v življenju ne izhajajo slabo, brez-značajneži seveda najboljše, neumnim in revnim na dubu pa blagor, ker njih je nebeško kraljestvo.«
Nato se je kaplan T,ovro zasmejal tako glasno, da se je Angela skoro prestrašila.
»Kako čudni ste danes,« je dejala in ga pogledala očitajoč, a obenem sočutno, ker zdelo se ji je, da hoče zamoriti a svojim smehom neko bol ali jezo, ki mu razjeda eroe... Ker tudi njegove oči ao bile tako nemirne: enkrat polne saneh*, *ei hip zopet čud-
no temne in zamišljene in Angela bi bila rada povprašala po vzroku njegove vznemirjenosti, a se je bala, ker je vedela, da rana, če jo bolj tiplje, in raziskuje, bolj skeli..
»Iransko leto v tem času sem bil tudi na tem mestu,« je zasuka! pogovor na drugo in se n>zrl naokrog kot da išče česa, kar bi ga natančneje spominjalo tistega dne.
»Tako natanko se spominjate,« se je začudila Angela in sama je bila zadovoljna, da je pričel govoriti o stvari, ki mu morda ni vzbujala kakih težkih spominov.
»Kako bi se ne! Tu gor sem zahajal vsako popoldne tako lani kakor letos, še pozimi sem prišel parkrat, a sedaj bo potreba menda vzeti od tega kraja kmalu slovo«
»Kako to mislite?« je po vprašaja Angela in temna slutnja ji je obdala srce...
»I, tako ...« je zamrmral kaplan Lovro in njegove obrvi so se stisnile uizko Ba oči. »Saj morda vi tudi ne boste ostali dolgo, kdo ve? Sicer pa jo itp.k vseeno: življenje posameznika je ladja, ki jo meče usode vihar kot neznatno Inpinjo semintja —, in kaj če se razbije ob bregu — ali zaradi enega človeka trpi človeška družba kako izgubo? To je, kakor hi se utrošila zvezda z neha, nikdo je ne pogreti in nebo jm po njeni 1--'
krasno... Kdor pa se smili sam sebi, je bedak: ker ne zaradi sebe, ampak zaradi drugih je važno življenje posameznika — ako pa čuti in se zaveda, da je brez moči, na napačni potii ni z njegovo izgubo ničesar izgubljenega. Tako je, gospodična, in tudi vi pridete morda kdaj do tega spoznanja,«
Zadnje besede je govoril že grede po brdu navzdol in Angela je videla samo še, kako je zavil z globoko sklonjeno glavo v gozd in izginil kakor temna senca med debli.
In od tistega popoldne ga ni videla več. Zdelo se ji je, da se ji umika, a zakaj, ji je bilo nejasno. Zato se je vedno naglo obrnila k oknu, če je zbežala po šolskem stropu, kakšna senca, in zato se je tudi zgodilo, da se je včasih nenadoma zamislila, ko sama ni vedela, ne kaj, ne kako ...
VI.
Proti mraku tiste nedelje je vstopil v Angelino sobo cerkovnik Matija, ne da bi potrkal in ne da bi se odkril. Pri ropotal je s svojimi &k"rnji neradno čem prag in Angeli se je zdelo ,da se širi od njega duh po hlevu in cerkvenem kadi Iu, is ust pa mu je močno dišalo po žganju.
»Dejali ao gospod župnik, da pridite k njim,« je naznanil počasi in se obrisal s rokavom, pod nosom in takoj nato prav neradna odštorMjaL
Angela je gledala nekaj časa za njim, skoro jo je posilil smeh, a kmalu je postal njen obraz mračen in temen, neke nejasne skrbi in slutnje so ji omračile lepo čelo.
Ogrnila je dolgo pelerino, zaklenila vrata za seboj in stopila iz šole.
Nad Zabrezjem se je mračilo, tupa tam je že svetilo razsvetljeno okno in mrzel, čisto zimski veter je bril od severa. Tam nekje daleč za vasjo so peli fantje, visok hripav glas je skušal prevpiti vse, nato je aa hip vse umolknilo, n se zopet ponovilo še glasneje in še bolj zateglo.
Od zahoda, kjer je nebo še nekoliko rdelo v žarkih tonečega sol n ca. so se dvigale in podile čez nebo dolge sive megle, kakor velike razcapane cunje, in hitele naglo proti vztočju, kjer je nebo že popolnoma potemnelo in je trepetala v zamokli modrini že tupatam kaka zvezdica . . .
Ko je stopila v žnpnikovo sobo, je sedel župnik, kakor prvikrat, v tistem mehkem stolu za pogrnjeno mizo, e se dvignil ob njenem prihodu s prijaznim nasmehom in ji ponudil desnico.
Angela se ni mogla načuditi od kod ta nenadna prijaznost in 1e gledala v njegove majhne, svetlikajoče oči še vedno zelo nesen pno. Cfialfe
Kolni fbil bo odmerjena po vseh teh dogedklk »Slovanski Enoti« v   ravnotežju politične situacije, je
težko reci.
Moramo ta aopet sprijaimiti z mi« alijo, da oatana novi Atatut »Slovanske Enota« zopet — kakor je prerokoval »Slovenec« na dan njene reorganizacije — na papirju.
Solidarnost opozicije pa hi bila zlasti v tem trenutku velikanske važnosti, ko se finančni minUter pri-pravlja predloiiti zbornici nacrt finančne reforme, o katari hode začati pogajanja s posameznimi strankami. Ako so resnične vesti, da as je finančni minister povrntJ aopet k sta* rim Bilinakega idejam ter namerava za enkrat izvesti zvišanje davka na žganje in osebnodohodninski davek, potem bi imela velika organizacija »Slovanske Enote« priliko odločeval no vplivati na usodo U)h .^davčnih reform« ...
Kratek mesec dela čaka poslansko zbornico — že 7. aprila pričnejo velikonočne počitnice. Niso veselo čustvo, s katerim pričanjanio parja« mentarno spomlad.
Bet« nesrečnean
HOSPOdiKtifO.
IzNovegs mesta, 7. marca.
Pisalo se Vam je iz Novega me- I »ta o slabem gmotnem stanju nekaterih novomeških meščanov in Vas dopisnik se je pri tem nemilo dotiks.1 osebe našega someščana Antona Hočevarja. Mislim, da se temu revežu dela krivica, ako se pribija njega kot povzročevalca gospodarskega poloma novomeškega trgovca in župana Ogo-reutza in težavnega stanja Smoleta, posestnika male graščine pri Novem mestu. Ti trije so zabredli v dolgove in slabo jim prede.
Poglejmo malo v gospodarenje teh treh. Anton Hočevar je pred 14. leti prejel od svojega strica Antona Hočevarja premoženje, vredno kakih 240 tisoč kron. Od drugega strica, alartina Hočevarja ▼ Krškem, je dobil 20 tisoč kron, soproga mu je tudi nekaj prinesla. Imel je ta Hočevar lepa posestva, imel dosti drug:h gmotnih sredstev, obogatel bi bil lahko. Oženi) se je s hčerjo Matije Hočevarja v Val Laščah in dobil jako pridno ženo. Ta dva človeka nista živela potratno. Živela sta, kakor navadno žive novomeški meščan je in ti ne razsipa vajo.
Bilo je v Času, v katerem so se prodajale na Kranjskem graščine, ki niso mogle več živeti. Matija Hočevar, premetena glava, ki si je pomagal od sodnega pisarja do take velja- , vc, da je bil merodajen pri kmetu in meščanu velikolaškega in ribniškega okraja in si tudi pridobil nekaj premoženja, je po večjem vodil na Dolenjskem te kupčije. Njegov zet Anton Hočevar je tudi hotel priti do večjega premoženja, sodeloval je s tastom, potem v družbi drugih ljudi pri parceliranju posestev. Ni bil dosti šolan in vežban za take kupčije; zii imel glave za taka podjetja, ne za drugo obrtno delo. Ni imel sreče; kar je prijel, ee je spremenilo v nič. Njegov stric — že davno umrli Janez Hočevar je bil ustanovitelj premoženja, s katerim je potem drugi stric, Martin Hočevar v Krškem, delal naprej, oziroma jako talentirana njegova soproga, rojena Muley iz Radovljice. Z najemom daca se je pridobivalo to premoženje. Stric Anton Hočevar je bil le dober, varčen gro« poda r v usnjariji in v poljedelstvu. Bil je kakor Martin Hočevar hrez otrok. Ta Anton Hočevar je na- ! pravil poslednjo voljo, v kateri je bil določil vse svoje premoženje za štipendije za obrtne učence novomeškega in velikolaškega okraja; dal se je pa pregovoriti in izročil je potem nečaku nesrečnemu Antonu Hočevarju skoraj vse. Škoda! Kaj bi bile dobrega storile obresti od 120.000 gl. med fanti omenjenih okrajev! — Anton Hočevar, nečak je pač mislili da je kak Janez ali Martin Hočevar in poskušal je povsod s svojim nesrečnim podjetniškim duhom in seveda je moral biti poleg, ko se je govorilo o tem, da bi se sezidala opekama na Smoletovem zemljišču blizo Novega mesta — in so Ogoreutz, Smola in cn pred štirimi leti imeli to nesrečno asisel in začeli z zidavo opekarne v velikem zlogu.
Ne smemo metati kamnja na vse nesrečneže, ki pridejo pri nas na Slovenskem na kant; vsi niso moralno skvarjene narave. Gospodarske sile vlečejo mehčana v industrijelno delo. Več zaslužiti, veliko premoženje pridobiti, to hrepenenje po zlatu leži v kapitalističnem gospodarstvu, v katero smo zapleteni kolikor tolfko tudi Slovenci; to hrepenenje po profitu je gonilna eila tega gospodarstva. »Kapitalismus heissen wir eine W!rt-9ehaftsw*Mse, in der die speci fisebe \Vfrtschaftsform die kapitalistisehe lTntem*,bmnna ist. Kapitalistisehe Untem^hmong a ker nenne ich dfeje-nige WTrtaohef>sferm, deren Zweek sa ist, durch sise Sumarne  von  Ver- I
I tragsasschlnasen nher aaljpaafr Leistungen und Gegenleistanfsa sla tttirhrsrmsajan   sa   vej i «o lan, das
heisst, mit einem Aufsohlsg (Profit)
m rsproduclsran« — (InmharM Ali Slovane! se nimamo sa tako
gospodarstvo   lolanih   efelavanv. O tam »e da raspravljati in pasa inraa-HaUka bi dobro atorila, ako M posvetila v te strani našega jreapndarske-ta liv ljenja ~< Naše trgovat ve po večjem še nI vifojeno za kapitalistično gospodarstvo in drugo meščanstvo tudi ne. Im redka so prikaini. ki delajo izjemo* »Soli )n Hnheo« na upoštevamo na Slovanskem.   Iz omare jemljemo, dokler je kaj notri, ni* ne zapisujemo, nič na delamo Mlsne in ko smo se zadolžili, ko smo preveč jemali ia vreče, petam si as varno razlagati, kako je prišlo do tega, po* tem se re£e» dU se je živelo, skromno, potem se reče, da je že bog tako hotel, ali se pa reče lump je, kradel je, go. Ijufal je. S kreditom dobro delati je stvar, ki zahteva dobro kalkulacijo, spekulacijo, pamet in fantazijo in pa tudi poštenost. V našem slučaju se je reklo: začnimo, saj mora iti, denarja dobimo kolikor ga hočemo, ime »Hočevar« se dobro glasi v deželi* Was du ererbt von   deinen Vatern hast, erwirb es, um es zu besitzen. tega naši bogatejši dediči ne znajo. Kakor ie prišlo, tako je šlo. In zazidali, izdali so ti trije veliko in samo najetega denarja v opekarno. Nobeden teh ni nič razumel o mikrokozmu takega podjetja. Vozili so premog k opekarni, delala se je opeka, plačevali so delavce in tudi to režijo plačevali po večjem s kreditiranim denarjem. Začeli so s kreditom, gospodarili so skozi štiri leta ž njim in zraven zapravili vse, kar so imeli in veliko, kar ne najde pokritja v njihovih premoženjih; bili niso   v opekarni nravi goenodarji   in   ne   v svojih nrvotnih obetih; male pridobitve teh slednjih je tudi požrla opekarna. — Zdaj. ko bo treba dosti opeke, zdaj ko hi bila velika kupčija z opeko, ko se bo — (če se ho!) — zidala železnica v D*lmaciio in ni razven zalnške-rihn»ških do Like dobrih opekarn in dal^e ne dobre ilovke, — zdaj so ti nodjetniki pri kraju s kreditom, p« tudi s premožoniem. Obe peruti sia iim rlomlieni. Začeli so — morali so naprej; ni mogoče bilo, vrniti se; ni mogoče bilo, nestorjeno storiti, kar se ie začelo; naprei. naprej v vedno večie dolgove! — Hočevar — po kaj 7sni«ati. voditi knuge?   Kaj   še! — S^ola dober ekonom, pa preveč zakotji v mož: Ocrorentz. treovec, ki je trgovsko skademim štndiral. — ta Te vodil knjige oo^karne. vsi trije do-b**i lindie, ali slabi muzikanti v kani ta list i enem gospodarstvu!
Ti možje niso sami krivi hudega poloma. »Ljudska posojilnica« v Ljubljani posoja kaj rada denarje liberalnim meščanom. V Novem mesto je v*e polno posojilnih terjatev te posojilnice. Pridobiti bočeio klerikalei s tem volilce in ta spekulacija se obnaša v političnem ozirn. Če le ne bo predraga! Zadnja drzavnozboraka volitev je pokazala to; 145 volilcev klerikalne stranke; v prejšnjih časih komaj 30—40!
Hočevarjevo ime je vleklo. Brat v Krškem, dr. Janko Hočevar, drž. noslanee, je bil na glasu, da je bogat in da bo dobil vse premoženje gospe .Tosipine Hotsehevar. S tem Anionom Hočevarjem se je tedaj imelo veliko kredita, saj je tudi dr. Janko Hočevar podpisoval bratn menice. Matija Hočevar iz Vet. Lašč je bil vea~ih tudi nerok na menicah in tudi kak drn-gti iz ribniške doline, ki je znan kot iako pameten gospodar. Tudi milijonar v goldinarjih ne bi imel toliko kredita, kakor so ga imeli ti trije manjši gospodaril s pomočjo Hočevarja. Denarni instituti so se kar le trjreli za te kluente. Povsod se je dobil denar in 128 tisoč krnn sta postala dolžna v poslednjem času samr brata Hočevar nn menicah teh denarnih zavodov. Razumljivo je, da se 1e daial tol;k kredit S^ved«. ako bi s«1 bilo poudedalo v Krško bi se bilo izvedelo, da dr. Junko Hočevar ni dedič Josipine Hočevar in ne bo in da istemu treba kuhati z vodo. Ker so jemali denar nri raznih zavodih, *e nI moglo precd oda ti v k*»kem nosn-mpj-npm zavodu. Vako stoiijo ti kapitalistični nodjetniki, ki poznato tako dobro menice, druge*-* na nič, ksr je treba modernemu podietniku.
flr>di*vio nravi*«? t nai se nonrn-ska klerikalec ali liberalec, pod kožo «o no večjem vsi pravi katoliki, to je. slabi gosnodaHi v kapitalističnem gospodarstvu! Ne bom razpravlial hikai o važnosti reformacije v razvo-in gosnodar«!v« na Angleškem ali Nemškem: dejstvo ie. da «o reformi-ranel naiboljši *o*noda»df na svetu, katoliki na naislahei Tudi v kraiiV kier živiio prntoatantie med katoliki. «* to vidi v velikosti nridobninake«** davka le v gospodarskih nenahih **doh. Zakai ta to, o tem se da pisati. Kdo* ima dober neoadad v razmere nn Dolen-isham. ta ?»wn»s. da ee da-KivaM ali navedeni triie VnvAm»i^a. ni l-bkn ha*dit. Ne vem. cd Vod te neia'o telfke denarta v a!*v. aVnesjasa savano; menda Je dosti denarja od
a
4it denar. Boesvavjevo ima js sado-
šilo vse premisleke v naših denarnih
zavodih, njegove maniss *> klin, kakor gatov denar, Ne morem okteta*
vati navođenih nata^nlsnih m©*, ki še malo niao poglaelali v veliljo vrve. nje novodobnega   sMMIoarstvn, da
ao jemali več kredita, kakor so imeli premoženja in celo tadaj, ko sq nvi deti morali, da je njihova opekarna sicer romana, pa na ia alata; kamen vržen na »vode, ki toliko kredit^ rali. Mestna hranilnica^ v Novem mestu ni hotela dosti kreditirati. Kes je, da ao ti P»o*je in ****** Anton Hočevar iskali v vaeh drugih znanih denarnih zavodih kredita, ali vsaj toliko hi sa vendar lahko riskiralo, da hi se vprašalo, ako as hoče dati na menice na epkrat lO-^l^.OOO K in £e vec, kaki so .jemalci kredita, koliko gleštajo!Tedaj, ko se je razvijala tragedija omenjene novomeške trojice proti konou, tedaj so vprašavali nekateri zavodi, pa je bilo že prepozno. — Ali našel se je še kje dalje zavod, ki je dal kredit in našli so se zasebneži, ki so neumno podni sava I i menice. Ako kak dolžnik večkrat kako menico prolongira, mora upnik pozoren postati in naj si ima še take podpise, ki od v aga jo podpise dvajset majhnih gospodarjev. Pri nas na Slovenskem ie dvajset tisoč godinarjev vrednosti že dvasto tisoč goldinarjev. Nikjer &e ne cenijo premoženja tako neumno, kakor pri nas.
Tako so naši pradedje narod vzgojili. Dosti je pri nas neizkušenih, lahkomiselnih ljudi v gospodarskih vorašnnjih in včasih prav neumnih. »Prokleto poroštvo« zakolne marsikateri kmet, ki je jamčil in oni, ki je denar iz »kase« dobil in ga zapravil. Poroštva sa zdaj dogajajo, kakor v mestih, tako tudi na kmetiji in več ljudi pride v nesrečo. Ali kmet je na boliŠem, kmetija je dobra mati, ima kaj jesti dati, — zamore komu dati prostor pod gotovim krovom; počasi ce plačuje tndi kak dolg iz poroštva. Ali v mestih je na Slovenskem precej v zemljiščnih kniigah zarisanega dolga in naši meščani nimajo več kravic in svinčet v hlevu, ne obdelujejo polja; — oni pravi in: kdo bo s tem ep-remonil in knnnjejo vse na trgu. Niso več časi »Hermanna in Dorothee«. v katerih je bil sicer maniši zaslužek n* trajno v meščanski hiši zido*ti ie-dil. Denar nosojilnic. dan v zdaišojem času kmetiji, ne služi dosti melior«-eiiskim namenom, on podnira več-kret priroieno slov. l*»hknmiselinost; vs»i v vinorodnih kvaiih, ki°r i* nai-večja: za melioracij** n* kmetiii nri-bflia denar iz A meri Ve. Slovenci viso ko no«i*>io gl»ve: pko Vdo pride ne k* ko višie mesto kot d<d^ v^o prava ve, zastonstva n»rr»d*». ne ve. k^ko bi puhal in n^ci1 f;s*vo visoko. P« smo «rpv m Pihni vsi k^>t go«T%odsrii. imel« bi biti nrav poT*iž«i. p»<»miilinlwo oolom imenovanih treh NovomešČa-nftv in uvideli U»>demo d« ne smerno visoko »»opiti glnx*. — Slovenci nimn-mo rn^ičnnstva ki bi bilo vzgoieno »ive^bano 7« težavno fosnodarenje V kapitalističnem gospodarstvu.
Brez zamere gospoda! V Ljubljani, v •radini meie^n^kefr« a^avoa« darstva Slovencev kažejo dogod^jaji nr^teČenega nol leta, kaki kapitalistični  f*oST>od*>ru   s«ift S*l^^'euci.   4 Vo
naš kmet ne bi iskal zaslužka v Ame--;ki. ako «e ta ne bi držal svoje grude tako krčevito, kakor se. ko polovico kilavosti, zdravia pušča v premogo-kopih Amerik«, da podnre z zaslužki svoi dom v stari domovini, — Slovenci bi bili v gospodarstvu še večji siromaki.
Preveč tndi politiziramo! O nas ervičih odloč*io na Dnnain. kakor hočejo in hodo še dolgo; nič še ne šte-temo. Doma pa grozno poka v našem »rospodarstvu. Zanisal sem to, ker s^m bral, da se vsa krivda navedeneg** poloma v Novem mestu daje ubogemu Hočevarju. Neroden je bil. tradl-oiia stricev ga ie s?Hla v večja podjetja, katerim ni bil kos, niegova so-nroga na se ni izkazal* kot hči Mati-i*» Hočevarja; ona bi bila morala va-ieti imeti v svoiih rok*b in šlo bi drugače. To ženo je obžalovati in nj«me štiri otroke. Ogorentza bode ni**gov« mati ter nooroga. ki niste nič nodpisavali in ki imate nekaj prekoren ia. vzele pod svoje peruti. — HoeevaHevi. Smoletovi so ubožci, ki bodo moral? iz tonb» sobe ven v hudo burjo. Smola je bil pred začetkom onekame brez dolga in ie Vot več it VmotovaW dobro lafartad. Vse tn ie ^Mnlovati v«?? cn n«mi!Vnia vr^^ni Hočevar je šel iskat kot v Ameriko. Kaj bo tam revei delati moeel! Bo «Vor*1 nriiel sam nsssj, ni vzel dosti čez tisoč kron seboj. Ni res. da bi hil vzel ve*. — tTbogi Smols s> hoče oosVnalti z nesrečno onekame. Voičiti mn je dobro sreAo! Ali o tem ie na ve ^rehivel-phjf) Nov«*gs m*»ets i**+T*Tit*iM>* ds Tfocevartova nista rssalnno ilvela in ds ni mogoee. da asms v 14 letih z^nravila aheesi 5WI tisoč goldinar, isv nsemcsents! toliko ats ga imate T ata)a». akn se ItejHo is adniinji delgavi teh dveh. »~ Ks-rainoe neha* dan v Novom aaasts na *v4, šamaan.
1
SSj na poznamo taka j. Weinland -Avmlsnd! Tem grse pa je, ko neki ijndja delajo aa ta, da ki kil zdaj, ka
hode železnica naprej vozila v Belo-
krajina in «1 tanj naprej, glavni kolodvor v okraju  Novega  meata v
Kandiji in ne bihm Novaga mesta,
kjer sdai atoji, da ki as ves premst proti kolodvoru razvijal zanapraj v
mali vasi Kandiji in no V NovSjn mestu. Tako as glasi »daj, ko komisij« pregledava progo železnice, ki as ima
zgraditi od Novega meeta naprej v Dalmacijo. Ta glas je povzročil Človek, ki se ima le meščanstvu Novega mesta zahvaliti, da se mu godi dobra, drugače hi ga hil) ubil i brez vsega pardona oni, katerim zdaj elu-
ži tako ponižno. Brez meščanstva ne pojde s Slovenci naprej, tudi ns morejo biti brez njega; ne gremo nazaj v začetke fevdalne kmetije. Kaj tedaj to res neumno vpitje pri komisi-jonu, katero se pač more odpuščati kakemu krčmarju v Kanojiji, ne pa deželnemu glavarju.
PolitKm kronika.
Ministrski svet se je vršil včeraj pod predsedstvom bar. Bienertha. Udeležili so se ga vsi ministri. Posvetovanje se je vršilo štiri in pel ire. Ministrski svet se je pred vsem •javil z finančnim načrtom. Dr. Me-yer je predložil ministrskemu svetu «voje predloge, med katerimi je tudi predlog, naj se davek na žganje zviša za iestdeset kron. 8 predlogo iz 1. 1908. se je nameravalo zvišati davek na žganje za petdeset kron. Dr. Meyer bo tudi začetkom seje državnega zbora razvil svoj državnofinančni načrt Ministrski svet se je tudi posvetoval o eventuelnem proračunskem provizoriju.
o a
• • • -
Državni   proračun   dela skrbi.
Danes dopoldne so imele vse stranke posvetovanja, da sklepajo, kako se naj reši proračun. Predsednik dr. P a 11 a i in dr. baron C h i a r i bosta
v seji klnbovih načelnikov predlagala, naj proračunski odsek takoj začne delovati. S tem naj se omogoči, da bo redni proračun še meseca marca v zbornici absolviran. Seveda potem ne bo treba predložiti začasnega proračuna. »Z<Mt« pa poroča, da vlada ni tako optimistična in da bo predložila zbornici zopetni trimesečni nroračunski provizorij. Korespondenca »Zentrum« poroča, da bodo slovanske stranke svojo opozicionel-no stališče pokazale pri reševanju proračuna. »Slov. Enota« se je baje odločila za načelno in dosledno opo-z;ciio. Ne bo težko vlado prisiliti, d* oredloži proračunski provizorij. Enotni češki klub bo na stavil vladi *e drugo vnraš»nie. Pred vsem Im vprašal v!*do. kaj je ukrenila, da po-nravi nerednosti pri ljudskem štetju in kako namerava postooati napram bojkotu zop^r č>ške maniš;ne. Zelo važen je pa tndi boj za lex Perek. katero br^ni upravno sodišče — krši ga pa naučno ministrstvo.
e e
Hrvaški sabor je po sedmih dneh zopet zpČ>1 zborovati. Predsedoval ie nodnredsednik dr. Š n p e r i n a. Nadaljevala se je adresna debata. Prvi ie govoril posl. dr. K n m i č i č v tm<mu krščansko - sociialne stranke. Trdil je, da sabor ni pravi reprezen-tant naroda, ker ni izvoljen r>a podlagi splošne volilne pravice. Rszven-tega pa tudi niso zastopane vse Mran-Ve v seboru, krkor to zahteva hrvaško državno pravo. Tzvajsnja dr. Knmičič* so b;l<* prekinjena z bur-"irrd modklioi. po«**hno ie vrni posl. Tffldič. Posl. TCumičič se t* notem b^-vil z Bosno, kier se n^sebno razširja •-•▼•hsVfl prnpppnndn. Ko j« govornik kr?tikoval koalicijo in refrel. da je ideal njegova stranke uničiti ta ba-loftt. 1** ori*lo do hodnih nr*Torov. Posl. Z^tenka ^e kričal nosi p»vcli-#*n: Vi ste osel! Vi *te #e#| Prpd«*^t-nik moral seio nrckin;tl. — Posl dr. M*»z7m*,n ppm«»fava vstor»iti v se-M«AVo ctrenko, ker so ga iz koalicije ;zkljnčili.
s a a
TlocnnsVl sabo^» 1$ snreicl v ooue-dpl-JVovi se-i? inct'čni proračun. Peso-'uci^a r»os1  R i m i č a . n«i so net^no-
vi v BsvaVfVil nravrl^Va f^Vnlteta. ie b?,p odV!oni^na. fTl*»sovj»li so z<% nio S^hi 5!oreiet^e n^or«Snna so H"r. \-o*i \n R^-bi z navdnSeniem nozdra-'ri'i. Na to se ie i»Mi sneci*»lna debata o proračunu finančne uprave.
• • • Na W*»sVem ie i^elo nevo-boditve Vn>pi^v »z robcfv« b^li oflci-»len zn»^ni V Petrogradn knVo^ tn_ **\ v nrovlnc? «o nomno^Jtl nol*eiio. V Orv^sVii ia bil . r^d^Vter naVega nflT>Fprlti"ffn ti«ta zar»d? uvodnika o
OSVohod'*^ Vratov obsnt^n na tri tripseco V rfia^m ao z«ra**' Isfa >»«d«»-ve zaneti za dva maacca lo4 - red*»V-naV*<r* liharelneos lista. Do. ti An a list« toliko čaa« os amets izba. iati. dokler ats nradnika **nr?a. V lf acV^i ta a*»»brisana mm**ios aavbi.
Ia   akn«  ooliai-isVafr^   n**da VeVasin
kmats. kt le Imsl na c«e*l ^vo^neie. name govore, sa aretirali. Ka Je ka*
tela policija pasrsdovsti, se je napadli s kamenjem. ^
Portugalska vlada energično nastopa aoper neubogljive duhovnike, kakor poročajo iz Opor t a, se petdeset duhovnikov ni hotelo podvreči vlad-nemu ukazu ter opustiti razglasitev škofovega pastirskega lista. Te duhovnike ao zaprli ter jim ustavili plačo. Proti nadškofu so uvedli disciplinarno postopanje, ker ni ukazal podložnim duhovnikom, naj se ravnajo po vladnem ukazu. Vendar PS ne morejo vročiti nadškofu vladnih ukazov, ker se je v svoji palači zabarikadira!. Vrata in okna so zaprta in brzojavni seli ne morejo niti s pomočjo policije priti v hišo. Zaradi tega oblasti formelno nimajo pravice, postopati zoper nadškofa, ker mu oficielpo niso znani ukazi. Ministrski svet je baje sklenil, nadškofu plačo ustaviti ter ga pozvati, naj zapusti svojo škofijo.
S!o;ersKo.
Drobne novice.   Iz Rogate a.
V soboto ponoči je izbruhnil v koei Ivana Križanca pri Rogatcu ogenj. Koča je kmalu gorela s polnim plamenom. V koči sta stanovala starca Anton in Marija Štabus. 741etni starec se je komaj rešil skozi okno, njegova 751etna žena Marija je pa v koči zgorela. Kako je ogenj nastal, se ne ve. — I z V e 1 e n j a. V Lappo-veni rudniku je zmečkalo delavcu Kohnetu desno roko. Spravili so ga v rudniško bolnišnico. — Iz V i d -m a. Prevžitkar Jože Trampuš je živel s svojim zetom, posestnikom Kaj-žem že dalje časa v prepiru. 2. marca zvečer se je zopet došel k zetu prepirat, na kar mu je hčer rekla, da se odstrani. Ker tega ni storil, ga je hčer sunila ven. Xa to je Trampuš % polenom pobil vse šipe na oknih. Iz Žalca. (Na »preži«). V Veliki Pirešici se je vršila pri posestniku Weberju gostija. Zvečer so prišli različni fautalini na »prežo<r. Pri tem sta nap&dla Aleksander Hermann in Križan fanta Janka Fijanža in sla mu začela deliti zaušnice. Fijanž je dobil tako hude zaušnice, da sta mu počila \ obeh ušesih bobenčka. Ki-ščanskoeocijalna izobrazba lepo pro-cvita v Savinski dolini! — Iz Ce-1 j a. Valentinu Leberju iz Sladke gore pri Šmarju je umrla pred kratkim žena. L( ber je že poprej rad pil žganje, od smrti svoje žene pa ga je t *, mero užival. V pijanosti je hotel spati v hlevu posestnika Rateja na Ponikvi; pri tem je pa padel vznak na kamenita tla in se onesvestil. Spravili so ga v tukajšnjo bolnišnico, kjer je pa umrl, ne da bi se penrej zavedel. — Prestavljen je »vesMi« kaplan lic iz Št. Pavla pri Preboldu v Ruše. — Iz Studene pri Mariboru. Z britvijo si je prerezal žile na desni roki Feliks Stelcer. Hotel se je usmrtiti zaradi tega, ker že od novembra 1910 ni mogel nikjer dobiti dela.
Imenovan je državn. pravdn. namestnik Teobald Konig v Gradcu z« državnega pravdnika.
Ljudsko štetje v Petrovčah pri Celju. V Petrovčah se je naštelo 2441 prebivalcev; 42 je navedlo nemščino za občeval n i jezik. Petrovei štejejo 303, Dobriša vas 218, Leveč 350, Drašinia vas 242, Arja vas 323. Li-boje 478, Kasaze 271 ,Sv. Križ 76, Gorica 68 in Mala Pirešica 112 prebivalcev.
Argentinsko meso v graški okolici. GraŠki listi poročajo, da dobe vsled intervencije dež. posl. Franza graške okoliške občine vsake tri tedne po 12 tisoč kg argentinskega mesa. Kaj pa je s Celjem in drugimi malimi mesti na Sp. Štajerskem, kjer je tudi neznosna draginja mesa? Naši nemškotarski poslanci raje huj-skajo proti Slovencem, kakor bi v resnici kaj dobrega za svoje volilce storili.
Železnica Šmartno ob Pakl —-Gornji grad. Kakor poroča mariborska »St.«, je sprejel železniški minister Glombinski v soboto, dne 4. marca deputacijo iz gornjep-rajsk^ga okraja v zadevi železnice Šmartno ob Paki - Gornji grad. Minister je seveda obljubil, da bo skušal storiti svoje za železnico, to je v prvi vrsti dobiti drž*»vno garancijo za okrsatO" vanle prijoritetneca posojila. D-pu-taciia, katera je obstala iz *rg. notarja Dvukarja, mozirskega žun^na dr. Goričarja in trarovca Tu*-n<k*, je dobila boida prav dober vti«k. Železniški odbor bode i^oel seda i s pred-deli mnogo truda. Kar se tiče nas. ne verujemo, da bi stvar pri«!« v nravi tek poprej, ko bo štajerski deželni zbor zopet delozu^ožon. V ostalem ps želimo akciji najbolišeara uspeha!
Iz Celjs. Celjsko pevsko društvo priredi v soboto, dne 11. marca v veliki dvorani »Narodnega doma« veseloigro »Drugo lice«, spisal Oskar Blumentbal. Poalorenil J. Podaromih, režiser R. 8almič. Pri predata vi igra polnoitevilna cel taka narodna godba. Predstava se vrsi v soboto saradi velikega koncerta ma-rihersks Čitalnice, ki ho ▼ nedeljo.
Iz Celja. (Počasi pride vse na dan!) Znani nemškutarski pleskar je pripovedoval, da mu je dal ob znanih nasilstvih celjskih renega-tov pri sokolski slavnosti v 90. letih v Celju Walter Negri polovico gumijevega obroča za kolo, da bi tolkel po Slovencih. Ta Walter Negri je sedaj zdravnik in je kupil Stallnerjevo bi-Šo na GraŠki cesti v Celju. Pri zdravniški praksi seveda ne bo zametoval tudi slovenskih grošev.
Iz Celja. Poročali smo že, da je nekdo napačno razumel »Siidmarki-no« geslo »Den Brudern im bedroh ten Land warmfiihlendes Herz, hilf-reiche Hand« in je izmaknil v Loko-šekovi gostilni v Štorah nabiralnik, v katerem je bilo okrog 40 K denar ja. Najprej so osumili nekega nemškega obrtnika iz Celja in ga tudi za prli. Ker se je izkazalo, da je nedolžen, so ga izpustili. Sedaj pa leti sum na nekega nemškega učitelja. Lepa družba so ti naši renegati!
Novi list v Celju?   Sliši se, da mislijo konservativci (po domače pr vaki) v Celju izdajati svoje posebno glasilo, ki se bo trudilo za združenje štajerskih Slovencev.
Dramatično društvo v Mariboru vabi vse člane in prijatelje društva na odhodnico režiserja g. Berliča, ki se vrši v četrtek, dne 9. t, m. zvečer ob 8. uri v restavraciji »Narodnega doma«. — Odbor.
Koroiko.
Iz Celovca. V soboto, dne 4. t. m., se je vršil občni zbtvr podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Celovcu. Posetili so ga razven domačih Slovencev gostje iz Špitala, Velikovca in Jesenic. Poročilo blagajnikovo je dokazalo veliko požrtvovalno^ celovških Slovencev za Ciril-Metodovo družbo. V novi odbor so se izvolili: dr. Anton Gosak za predsednika; dr. Marko S t a j n k o. Josip S t u -h e c, pl. K a p u s, Ivan W e b e r za odbornike. — Po zaključitvi ofieijal-nega dela je poročal dr. Gosak o -oletnem delovanju družbe sv. Cirila in Metoda. K temu predavanju je sledila prav živahna zabava. Večer je bil v vsakem oziru prav dobro uspel ter je pridobil na slavnostnem značaju s tem, da se je obenem slavila oOietnica obstoja trgovine pridnega in vzornega narodnjaka, trgovca Iranca Sadnikarja, Za družbo se je nabralo 50 kron.
Porotne obravnave v Celovcu. Dne 16., 17. in 18. marca se bo vršila porotna obravnava zoper Pavla Ravserja in Nikolaja P a 1 e s e zaradi goljufije in kride.
Zgodaj začel. V neki gostilni v Šolski ulici v Celovcu je izmaknil komaj 17 let star deček, ki je bil tam prenočil, natakarici Katarini Ogris 7] a to uro z verižico in potem izginil. Svoj plen je zastavil za 10 kron v zastavljalnici. V uaznanilnico se je vpisal za Metoda Kapa iz Zagreba, sumi pa se. da je prišel iz Beljaka.
Drzen vlom. Pri belem dnevu so vlomili v nedeljo v eni najbolj obljudenih cest v Celovcu, v Kramerjevi ulici, neprimerno drzni tatovi. Na vogalu K ram ar je ve ulice in Starega trga, nasproti rotovžu in poiicij.-ki osrednji stražnici, ima poleg banke va. Ana Solath svojo prodajalno, katero je opoldan zaprla. Ko je go-spa Solath ob 1/\6. zvečer prodajalno zopet odprla, je z grozo opazila, da • med tem časom izginil ves denar, približno 1000 K. Tatovi so bili prišli v prodajalno skozi zadnja vrata, ki gredo v vežo in se zaklei>ajo z wertheimovim ključem. Imeli so brez dvoma ponarejen ključ do teh vrat. V prodajalni, ki ima na cesto železne zatvore, so z dletom odprli predal in registrirno blagajno popolnoma pravilno, tako da je niso poškodovali. Neopaženo. kakor so prišli, so jo tatovi tudi zopet odkurili, da jih niti hišnik ni zaslutil, ki je bil tekom popoldneva večkrat v veži. O storilcih ni sledu, in vendar so morali dobro poznati razmere.
Primorjto.
Samonemški napis na slovenski klerikalni hiši. Kakor izvemo iz Gorice, imajo na hiši slovenske centralne posojilnice v Gorici nad gostilno kar na dveh straneh samonemška napisa: Restaurant Central — Frem-denzimmer. In vendar si upajo klerikalci kriti kovati napise drugje, med tem, ko trpe na svoji lastni hiši tak škandal.
Mrtev otrok v cerkvi. Poročali smo že, da so našli v Gorici v cerkvi Iniaeulata zavoj, v katerem je bilo povito mrtvo dete. Izpočetka je mislila policija, da je zločinki že na sledu, toda njen sum se ni potrdil. Po mestu sicer krožijo razne govorice, toda vse so očividno neosnovane. Zdravniki so konstatirali, da je bilo dete živo rojeno, da se je pa zadušilo, ko so je položili v zaboj. Sedaj prevladuje mnenje, da je bilo truplo prineseno z dežele v Gorico.
Italijanska železniška delegacija. Od leta 1866. naprej je bilo na južni
Mešalci m Gorici v službi stalno nekaj   uradnikov   italijanske driavae
železnice in to zaradi obmejnega promete med obema državama. Od dne 1. marca t. 1. na ni več te »železniške delegacije«. Ker je tako odšlo iz Gorice par italijanskih podanikov, vlada med goriškimi iredentovci velika žalost.
Tatvine. Zaprli so v Gorici Kletnega R. F a b i j a n a, ker je zapeljal nekega drugega dečka k tatvini in tudi sam pomagal krasti po kleteh. Samo pri Mijaniju sta odnesla 12 litrov vina. — Neznani tatovi ao ukradli v Gorici v nlici Luigia zapestnico in prstane ter brožo v skupni vrednosti 240 K. — Nekega Cev-deka so prijeli, ker je kradel rože in cvetje v Gorjanovem vrtu. — Pri Uršuli B o n e v »corte Caraveggia« sta stanovala nekaj časa neki A. K o-v a e iz Postojne in Marija G o n o -v a. Te dni sta izginila in odnesla tudi nekaj stvari, ki so bile last Bo-novke.
Vojak se je ustrelil. V" Kanalu se je ustrelil neki korporal tamošnjog-t lovskega bataljona s službeno puško v srce, da je ostal takoj na mestu mrtev. Pravijo, da se je bal neke kazni. V kratkem času je to tretji samomor v Kanalu.
Samomor v Kanalu. Skozi okno je skočil v Kanalu in se ubil na skalah ob Soči približno 80 let stari klobučar Blaž. Revežu se je zrn« Šalo.
Sraka. V Koloniji št. 225 stanujoča I81etna služkinja Ana S t e g o -v a c iz Gorice je bila aretirana, a ker jo je sumil njen delodajalec v Novi ulici Št. 22, da mu je ukradla prstan z hriljantom, vreden 100 K. Na sumu jo pa imajo tudi, da je še drugod ukradla zlato verižico.
Iz policijske službe. Dodeljena sta nolicijski komisar Iv. H r u s c h iz Trsta okrajnemu glavarstvu v Dubrovniku in policijski konceptni praktikant Josip Zoreč v Puliu okrajnemu glavarstvu v Zadru Rovi rni nadzornik Robert D f e m a 1 i k v Trstu je imenovan za redarsivene-ga zapovednika v Zadru.
Izginila. SOletni delavec Marka M e r s n i k, stanujoč v Trstu v ulici Rigutti št 22, in 24Ietni Kar-1 R o š. stanujoč v ulici Farneto št. 24, sta izginila.
Med pretepom ranjen. Iz Kopra so prepeljali v Trst 291etneara Ivana Pobega s kroglo v desnem stegnu. Med pretepom ga je bil obstrelil neki znan nasilnež.
Aretacije. Aretirali so pred par dnevi 291etnega dninarja J< žefa S u-č i č a, stanujočega v ulici Torriceli št. 12, ker je bil pred nekaj časom težko ranil nekega Degrassi ja iz Izole. Zagovarja se s tem, da ga je nasprotnik izzival. — Predvčerajšnjem je zaspal železničar Martin K i b a r i č pri svoji mizi v kavarni »Bizantino«, katero priliko je porabil nekdo, da mu je ukradel iz telovnika denarnico s 34 K. Speči Ribarič ni o tem ničesar opazil, pač pa je opazoval tatu stražnik skozi okno, ki je aretiral njega in enega njegovega tovariša, ko sta si ravno hotela razdeliti plen. Aretiranca sta težak Ferdinand V i e z z o 1 i iz Sela pri Sežani in Fran Mosettič iz Gorice, — Ko je prešteval kurjač Dominik T e n z e ulici Beccherie denar, mu je neki nepridiprav iz roke iztrgal denarnico s 34 K in zbežal. Začel se je lov in na Velikem trgu je zgrabila tatu roka pravice, pa se je tudi izplačalo. Storilec je namreč neki zidar Leon-hard Pellizotti iz Vidma in že od leta 1901 iz vseh avstrijskih deže la izgnan.
Po   krivem    osumljen kapitan.
Kakor so poročali svoj čas amerikanski listi, so prijeli meseca decembra lanskega leta kapitana Stupariča parnika »Alice«, družbe »Avstro-Amerikana«, češ, da je vtihotapil v New York več potnikov. Takrat so ga izpustili šele proti visoki kavciji, da je mogel s svojim parnikom nadaljevati pot. Družba pa je naložila kapitanu, da se naj vrne v New York in dokaže svojo nedolžnost. Kakor poroča brzojavka, ki je prišla včeraj iz New Yorka v Trst, je bil kapitan Stuparič oproščen in je sodišče izreklo, da je bila obdolži lav povsem neutemeljena.
Goreča jadrenica. Iz Reke se poroča: Na italijanski jadrenici »Mat«, ki naj bi bila prepeljala iz Reke v Ankono 300 ton oglja, se je vnelo dne 6. t. m. ob pol 11. ponoči oglje. Več požarnih trenov je prišlo gasit in mnogo ladij se je udeležilo rešilne akcije. Ogenj pa se je hil razširil že na vso ladjo. Niti oglje, niti ladja nista zavarovana.
Dnevne vesti.
+ Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v
petek, dne 10. marca 1911, ob 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: I. Predložitev zapisnike sadnje seje. II. Naznanila predsedstva.   HI.   Kssnsnilo tajništva.
'IV. Volitev pssdsašsifks, pod predsednike, previsomega predsednika in 8 računskih pregledovalcev. V. Volitev 2 zborničnih zastopnikov pri komisijonalnih obravnavah radi sagotovitve vojaških naturalnih potrebščin. VI. Volitev zborničnega zastopnika v kuratoriju slovenske trgovske šole v Ljubljani. VIL Volitev zborničnega zastopnika v odboru obrtno nadaljevalne šole v Krškem. VIII. a) Prošnja za izredno podporo obrtnim nadaljevalnim šolam v Ljubljani, b) Prošnja za zvišanje podpore raznim obrtnim nadaljevalnim šolam na Kranjskem, c) Prošnja gostilničarske zadruge v Ljubljani za podporo za gostilničar-ski in kuharski tečaj, d) Prošnja za podporo za »poučno-obrtno razstavo zadruge rokodelskih obrtnikov v Krškem.« e) Prošnja deželne zveze za tujski promet na Kranjskem za podporo. IX. Tajna seja.
-f- »Narodni   Listy«   proti dr. Šusteršiču   in   »Slovenca«. Praški »Narodni Listv«   pišejo v svoji torkovi številki: »Slovenec« ima v svoji sobotni številki zopet članek proti dr. Kramaru,   pisan   s klerikalnim žolčem. Pisec članka se silno huduje na dr. Krainafa, ker se v delegacijah ni navdušil za Snsteršičevo trialisti-ško idejo in ker je celo pohvalil nekatere   korake   barona Buriana v Bosni.   Razrešen je vprašanja državnopravnoga     položaja anektiranih dežela je tako trd oreh,   da   si bodo politiki na njem lomili zobe Še dolgo let.   V letošnjih   delegacijah o tem vprašanju razpravljati, je bilo torej docela   brezkoristno.   Toda vkljub temu bi se dalo govoriti o trializmu, ako bi ne bilo znano,   da se dr. Šn-steršič   zavzema za trializem   ne za to,   da bi se vsi avstro-ogrski Jugoslovani združili v eno državno ozemlje na svojo   lastno korist, marveč edino za to, da bi bil trializem sredstvo za širjenje katolicizma med pravoslavnimi Jugoslovani, pomoček za zatiranje Srbov. Za takšen trializem se ne more in ne   sme navduševati noben posten Slovan in dr. Kramar je ravnal kot previden slovanski politik, da se ni dal vjeti v dr. Šusier-šičeve mreže. Iz istih vzrokov je dr. Kramar tudi   pohvalil   barona Buriana, ker je v času, ko so visoki državni uradniki povsodi na jugu stikali za srbsko veleizdajo, metal vse denuncijacije na smetišče ter s tem dosegel, da so bosanski Srbi v deželnem zboru izrazili svojo lojalnost novemu svojemu suverenu. O tem pa, katera politika je za slovanstvo koristna ali škodljiva.' ne more odločevati list takšne kvalitete,   kakor je »Slovenec«,   ki   je I. 1908. rogovilil proti praškemu slovanskemu kongre-sn in ki je 1. 1909. ostentativno ploskal zagrebškemu državnemu pravd-niku Accurtiju, ko se je pripravljal za 53 Srbov, obtoženih veleizdaje na temelju ponarejenih dokumentov, postaviti 53 vešal.   Takrat   je »Slovenec« neprikrito   pokazal    ne samo svojo ljubezen do slovanskih bratov, marveč   tudi svojo Čisto klerikalno ljubezen do bližnjega.« —   V drugi notici pravijo »Narodni Listja med drugim:   »Bilo bi pod našo častjo, ^ko bi samo z eno besedo polemizirali s »Slovenčevim« člankom. Ne za-lužnio ničesar drugega, kakor da se ga odloži z onim gnusom, ki obvlada človeka pri vsaki nečisti stvari . . . Po znanem sovražnem članku, ki ga je »Slovenec« priobčil v trenotku, ko ie bila znova   osnovana »Slovanska Knota«,   se je   pričakovalo,   da se taksne nepristojnosti ne bodo več ponavljale, toda zdi so. da je v tem sistem in da jih dr. Šusteršič uprizar-ia po drugih ljudeh, ako jih že sam ne. samo da lahko v slučaju potrebe zvali odgovornost na te ljudi. Sicer na se dr. Šusteršiču ne bo posrečilo nikogar prepričati, da zastopa »Slo-venee« mnenje,   kakor ga zastopajo dr. Šusteršič,   dr. Krek in tovariši.«
+ Klerikalci in »Glavna«. Sramotno norčevanje so vprizorili klerikalci v deželnem zboru. LTkradli so za falitne klerikalne zadruere 750.000 kron in zanje še naložili deželi jamstvo za dva milijona kron — za »Glavno« pa so obljubili beraških 50.000 K. Zdaj bi pa radi izsilili, da bi se o tem ne smelo pisati in da bi se sploh vse prepustilo fa možnem u dež. odboru. Menda rabijo zopet nekaj časa, da bi naprednjake ocigani-1 i. Če se hoče prav spoznati vso brez-vestnost klerikalcev, je treba le pomisliti, da so pri »Glavni« prizadeti ne samo liberalci, nego tudi jako lepo število klerikalcev in Nemcev. Gre se za to, da se obvaruje Škode tako člane, kakor vložnike, naj so potem take ali drugačne barve. Pomagalo se ho ali vsem ali na nobenem n, ker vsi solidarno jamčijo in ker so vsi brez lastne krivde prišli v nesrečo. Klerikalci pa vpijejo, ds Predovič in Turk. ki sta gotovo dva skrajno nrid-ns, Čudovita delavna in marljiva obrtnika, ne smeta postati deležna nobene pomoči. To se pravi z drugimi besedami: is jsvnih sredstev naj se pomaa* klerikalcem, naprednjake oa je treba ubiti. To je morala in poštenost klerikalne stranke. In kako talijo klerikalci, ker smo mnenja, da
tndi mestna občine storiti svoje dolžnost. Klerikalei hi radi, da bi
mestna občina kar vse prepustila deželnem odboru, ki hi potem seveda reševsl klerikalce, naprednjake pa potlačil v nesrečo. No, pa je že skrb-ljeno za to, da klerikalna drevesa ne bodo zrasla do neba.
+ Konkurs »Glavne posojilni, ee«. Včeraj je bil pri dež. sodišču nov narok za volitev upravitelja kon-kurzne mase. Izvoljena sta bila: odvetnik g. dr. Božidar Vodušek za upravitelja in ravnatelj klerikalne »Zadružne zveze« g. Rašica za namestnika. Ce bo predlog potrjen, seveda še ni gotovo. Ako obvelja ta predlog, bo upraviteljstvo kon kurzne mase v strogo katoliških rokah, kar je za spoznanje položaja v »Glavni posojilnici« gotovo jako značilno.
+ »Poslanica vernikom«. Ljubljanski Škof je izdal posebno »Poslanico vernikom«, v kateri rohni proti naprednim časopisom in priporoča smradljive klerikalne časopise. Škofova »Poslanica« je tako neznansko neumna, da bolj že ne more biti. Kdor prečita to čvekanje, se mora vprašati: Kako je bilo mogoče, da j^ ta Anton Bonaventura Jeglič sploh škof postal, kako je mogoče, da puste tako omejenega človeka na tako važnem mestu. Ljubljanski škof govori v svoji »Poslanici« tako, kakor da bi na Kranjskem živeli sami zamorci, ne pa civilizirani ljudje. Škof naj bo prepričan, da so naši ljudje veliko prepametni, da bi jih bilo mogoče ujeti na take limanice, kakršne jim on nastavlja. Kdor hoče mestne ljudi na svojo stran spraviti, ta jih mora prepričati, s samim bedastim zabavljanjem se nič ne opravi. Največjo oslarijo je storil škof s tem, da je namesto poštenih naprednih listov priporočal klerikalne časopise, ki jih ves svet pozna kot sramotnolažnjive lumparske liste. Vsak spodoben človek zaničuje klerikalne liste, škof jih pa hvali in priporoča. Vobče se sodi, da bi škof zopet rad kaj denarja pobasal in ker ga drugače nikjer več ne dobi, bi rad pomagal klerikalnim listom do večjih dohodkov in potem pri njih kaj dobil. Škofova »Poslanica« je pa opomin vsem naprednjakom, naj se krepko zavzamejo za razširjenje uaprednih časopisov. Koliko bolj se bodo razširili napredni listi, toliko slabše bo za zavrženi klerika-lizem.
-H Kje so trot je   doma?   Trot je so tisti, ki žive na tuje stroške. Takih trotov kar mrgoli v klerikalni stranki. Danes hočemo navesti samo dva eksemplara teh parasitov, sčasoma pa bomo pred javnost stopili s celo galerijo mož, ki žive v klerikalni stranki na stroške drugih. V katalogu  duhovščine   ljubljanske škofije čitamo, da imajo v šentpeterski župniji v Ljubljani kaplana, ki se piše »Johannes  Evangelista  Trave n«. Pred tem imenom se nahaja taka-le zvezdica *, kar pomenja toliko, kakor Ha je treba pogledati pripombo, označeno s to zvezdico pod tekstom. V tej pripombi stoji: »Cooperator   babi tat in aedibus   paroehialibus« (kaplan stanuje   v    župnijskem    poslopju). Spraševali smo po Šentpeterski župniji po tem kaplanu, toda nihče ga ni poznal. Ker se je nam  stvar zdela čudna, smo jo zasledovali in poizve-deli to-le: Johannes Evangelista Traven je že dve leti vpisan v katalogu duhovščine kot kaplan pri sv. Petru. Kot tak bi moral opravljati dušno pastirstvo v tej župniji; moral bi tu čitati mašo, spovedovati,   deliti zakramente, poučevati   veronauk itd. Toda Traven tega ni nikoli opravljal, tudi ni nikdar stanoval v župniji in naravnost lažnjiva je pripomba v duhovniškem katalogu, da biva in aedibus paroehialibus«  (v župnijskem poslopju). Traven je dve leti stanoval v   šenklavški   župniji nasproti cerkve, tu je tudi maševal, dušnega pastirstva pa sploh nikdar ni opravljal. Od tu se je nedavno tega preselil v frančiškansko župnijo   v hišo »Zadružne zveze« na Dunajski cesti, kjer še vedno vleče plačo Šentpeter-skega kaplana, sicer pa opravlja posel zadružnega   ravnatelja   s plačo 6000 K na leto. — Drug tak trot je fiktivni kaplan pri sv. Jakobu Fran Serafin K r h n e. Ta sicer stanuje v žnpnišču in bere mašo v šentjakobski corkvi, ne izvršuje pa dolžnosti svojega stanu, ker je   nastavljen v uredništvu »Slovenca«. — Vprašamo sedaj, kako pridejo žnpljani pri sv. Petru in prt sv. Jakobu do tega, da morajo plačevati kaplana, ki ne samo ne opravljata svojega posla, marveč sta celo drugje nastavljena?! To se pravi, župljanom krasti denar iz žepa. Žnpljani pri sv. Petru   in pri sv. Jakobu naj povedo škofu, da trotov ne marajo rediti, ako pa potrebuje škof ljudi pri »Zadružni zvezi« in v   uredništvu »Slovenca«,   naj jih plača asm!
— Is orožnlške službe. Titnlsr-ni strsžmešter Anton Kokel, dež. orož. po v. št. 12 v Linbljani je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem ker .te s nevarnostjo ta svoje lastno življenje rešil Is goreče hiše otroka. — Zaradi posekaš epret- ,
mosti pri izsleditvi nekega morilca je dobil titulsrni stražmešter Fran Tel ban, dež. orož. pov. št. 12 prisnal-no pismo.
— K slučaju koz. Zdravstveno stanje za kozami obolelih in v bolnici za silo izoliranih dveh delavk je dosedaj povoljno, akoravno je njih obolenje resno in opasno. Kak nov slučaj se dosedaj ni pripetil, kar dokazuje, kako uspešna je izolacija in desinfekcija, če se hitro izvede. Pred leti, ko higiena še ni bila tako razvita je skoraj vsak posamezen slučaj koz provzročil večjo epidemijo, danes pa se često posreči, zadušiti bolezen v kali. Velik napredek je tudi, da uvideva občinstvo korist cepljenja. Danes se je že precejšnje število ljudi udeležilo javnega cepljenja v Mestnem domu, pa tudi privatno imajo zdravniki po mestu obilo opravka s cepljenjem. — Pri tej priliki zdi se nam umestno spregovoriti par besedi o črnih kozah. Mnogi mislijo, da je to bolezen za-se in pravijo: »Navadne koze sem že imel, črnih pa še ne« — pri tem pa zamenjavajo koze z noricami ali ovčjimi kozami, ki so lahka otroška bolezen in ki ne nudijo varstva proti pravim kozam. Crne koze so le posebna vrsta pravih koz, pri katerih nastopajo krvavitve v znoj ne mozolje, vsled česar zadobe ti črno barvo. Ker so te krvavitve posledica posebno hude infekcije, so seveda bolniki s črnimi kozami izpostavljeni večji nevarnosti. Pri večjih epidemijah opažamo vsepovprek koze z navadnimi gnojnimi mozolji, pa take z mozolji, ki so vsled krvavitev postali črni. Proti zopetnemu obolenju je za nekaj let zavarovan le oni, ki je prestal prave koze; norice pa so lahka otroška bolezen, ki nima s kozami prav nobene zveze. Kdor je koze prestal pred več leti ali pri komur je od zadnjega cepljenja sem preteklo že sedem let, ta stori pametno, če se da sedaj znova cepiti. Na vsak način pa je v očigled preteči nevarnosti cepiti vse one, ki še niso bili cepljeni ali ki so bili brez uspeha cepljeni.
— Kolinska tovarna za kavno primes v Ljubljani je pristopila kot prvi ustanovni član k društvu slovenskih trgovskih potnikov z zneskom 200 K. S tem je slavna Kolinska tovarna pokazala, kako dobro zna ceniti slovenske trgovske potnike kot merodajne faktorje v trgov-stvu. Vsem našim članom kakor sploh vsakemu slov. trgovskemu potniku pa naj bode to v bodrilo, da povsodi kar najtopleje priporoča izdelke iz edino slovanskega podjetja za kavno primes. Društvu slov. trgovskih potnikov se nadeja, da se bodo še drucre tvrdke radovoljno odzvale k pristopu kot ustanovni člani, kar bodo vedeli trgovski potniki na potovanju vedno zelo ceniti.
— Umrla je v Ljubljani v Rožni ulici št. 19 ga. Terezija Kozamer-n i k , stara 60 let. P. v m.!
Letošnji glavni nabori se pri eno šele v drugi polovici meseca aprila zato pa uradujejo dne 6., 13., 20. in 27. marca, potem 5. in 12. aprila stalne naborne komisije. Delovanje omenjenih komisij ni omejeno zgolj na naknadne nabore, marveč se jim lahko predstavijo rudi taki naborniki, ki pridejo letos k naboru, zlasti taki, ki so se vrnili iz inozemstva v domovino ali, ki iz posebnih ozirov viednih razmer žele odpraviti nabor pred rednim glavnim naborom, če vlože prošnje na pristojne politične oblasti. — Glavni nabori za mesto Ljubljano se letos najbrže vrše šele L, 2. in 3. maja.
Sodelavca okradel. 28. m. m. je odprl v skupni spalnici v papirnici v Vevčah delavec Alojzij Grad kovčeg svojega sodelavca Ivana Vidica in mu ukradel 20 K.
Lep tast. 571etni Fran Čolnar in njegov svak Jožef Gregorin iz Trzina se nič dobro ne gledata. 28. m. m. sta 6e zopet sprla in začela pretepa-vati. Čolnar je udaril svojega svaka dvakrat s kladivom po glavi in ga težko poškodoval.
Tatvina. Posestniku Alojziju Kamu iz Zgornjih Gameljnov je ukradel 2. t. m. nekdo iz nezaklenjene hiše več obleke. Sumljiv, da je izvršil tatvino je nek kakih 24 let stari Cigan, katerega so videli okrog hiše.
Gozdna tatvina. Pretekli teden so neznani tatovi posekali in odn°sli posestnici Marijani Zor iz Skaručne nri Kamniku 60 desetletnih smrek. O tatovih ni sledu.
Smrtnonevarno ranjen. Spletni Fran Oblak iz Strmiee pri Škof ji Loki si je hotel sezidati letos hišico in je spravljal na dom koncem minulega meseca na ročnih sankah les. Na neki strmini je izgubil moč nad sankami in priletel z glavo s tako silo oh neko drevo, da je obležal brez zavesti. Našli so ga z na več krajih razbito črepinjo. Čez nekaj nr jo umrl, ne da bi se hil zopet zavedel.
Brsovlak no vozil dva vola. 6. t m* sta as splazila dva vnrežena vola, posestnika Frana Rožnik* iz Pleši-▼lee. Zaman se je trudil Rožnik, da bi ju ukrotil. Med postajama Preser-je ia Brezovica sta* nrlila vola ns tir, kjer ju je povozil brsovlak, ki vasi
lm mlme ob U. ur. M mkmt Wm
vol je obletel takoj mrtev, dragi p* je kil težke ranjen. Vlek ee je vete*
vil, po preteku par minut pa nada« Ijevel svoje vožnjo. Lokomotive in poštni voz »ta kila le mele poškodovana. Rožnik opisuje dogodek »le« deee; Ravno ee je vračal • presnim gnojnim vozom t polja in se ustavil kakih 30 m pred zaprto progo. Ko as js približal brzovlak, sta aa vola splazila in zadela s tako silo oh rampo, da sta se zlomila oje in rampa. Ns tir sta priša vola v istem trenutku, ko je pridrvela mimo lokomotiva. Enemu volu se je glava skoro popolnoma zdrobila, drugega vola pa je vrgel vlak z vso silo na drugi tir.
Mož po volji božji je župnik Jje-sar, ki pase 6Voje ovčice v Šmartnim po<J Šmarno goro. V njegovih očeh je največji greh, če kdo izmed njego-vib faranov čita »Slovenski Dom« in druge napredne liste. V svojih pridigah silno rohni   čez te izgubljene duge, katere že od daleč po duhu pozna, kakor tiste, ki po hlevih spe. — Lesar ima namreč silno dober nos, oziroma čut vonja razvit, da mu ga ni kmalu para. Pri ljudskem popisu se je zadnjič zadri: »Vi pa po konjih smrdite, ali spite v hlevu?« Ko sta prišli   pred nedavnim dve ženski k »vpeljevanju« in je obleka dišala po neki stvari zoper molje, ee je župnik grdo namrdnil ter zahropel: »Uh, to smrdite!« -»* Najhujše pa je bilo nekoč, ko je pri pogrebu nekega mrliča tako naglo poškropil, da mu je škropilnica v jamo odletela. Svojo jezo je stresal vsled prepoznega pokopa na cerkovnika, dasi je splošno znano, da na kmetih župnik odreja, kdaj da bo pokop, ne pa cerkovnik. Najlepše pa uči ta božji namestnik pri izpraševanju za velikonočno izpoved. Rdečica aramote je zalivala zakonske žene, ko jim je na silno robat in sirov način razlagal, kako morajo biti svojim možem »postrežljive«. Slovenski listi, v katere se tako strupeno zaganjate, govore in pišejo stokrat lepše in dostojnejše, nego vi, ki ste še celo hujši kot škof s svojo   rdečo knjižico!
Kaplan Frohlieh bi se rad zrna« sel. Tepeni kaplan Frohlieh nam je poslal naslednji popravek: Slavno uredništvo! Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862, prosim z ozirom na dopis, objavljen pod zaglavjem »stepen zako-noloinni kaplan« v 5. številki Vašega iista, da sprejmete v zakonitem roku, na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da bi bil šel jaz 27. februarja t. J. v Hrastarjevi gostilnici kdaj v sobo, kjer spita Hrast a rja; res pa je. da v kako Hrastarjevo spalnico se nikdar nisem stopil. 2. Ni res, da bi bil Hra-star povedal meni in svoji ženi, da gre v Novo mesto na neko veselico; res pa je, da meni Hraetar nikdar ui tega rekel. 3. Ni res, da bi bil Hra-»tar akozi okno videl živo kopico; res pa je, da je naju le lahko videl v gostilniški sobi pri isti mizi sedeti. 4. Ni res, da je Hnastar planivši v sobo začel mlatiti po obeh krivcih, ki sta tako dobivala občutne udarce; res je pa, da Hraetar nad nikomur ni niti roke vzdignil. 5. Ni res, da sem jaz povsem stepen in nikamor ne morem s postelje; res je pa, da sem popolnoma zdrav in nedotaknjen, in da vsako jutro vstanem s postelje. 6. Ni res, da ne berem maše, ker je ue morem; res je pa, da jo berem vsak dan, ker jo lahko. 7. Ni res, da bi bil jaz na dan državnozborskih volitev pisal takim kmetom, ki so izrecno zahtevali, naj jim napišem Gan-gla, na glasovnico Jarčevo ime; res pa je, da nobenemu takemu nisem napisal Jarčevega imena. V Šmihelu p. N. m. 6. marca 1911. Josip Frohlieh, kaplan. — Prosimo našega novomeškega dopisnika, naj to stvar pojasni in če mogoče tudi izve, koliko je bilo plačano za tisto famozno izjavo, ki naj obvaruje kaplana Frohlieha.
Nesreča na eirkulsrni žagi. 24-ietni delavec Andrej Petrič iz Cerknice je delal 28. in. m. s svojim očetom na cirkularni žagi pocestnice Marije Milavec v Cerknici. Ko se je oziraj po mimoidočih maškarah, je prišel Andrej z desnico v eirkularno žago, ki mu je odrezala celo dlan s preti vred. a
Elektroradiograf »Ideal«, Franc Jožefova ceste št. 1 ima od srede H. do petka 10. marca sledeči spored: Fifi ima paradajzarje. (Komično.) /.-imai Pathč št. 94. (Najnovejši posnetki.) Ribe sipe. (Naravni posnetek.) Obsodba po nedolžnem. (Zgodba iz življenja.) Izlet na Črno goro. (Naravni posnetek.) Izgubljeni rokav. (Jako komično.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in po 9.: Cigani. (Ruski film po Puškinu.)
Samomor. Danes zjutraj je opazila neka mlekar i ca pri zidu pokopališča Sv. Križa ležati nekega neznanca. P° obveščen ju so za mogli desedaj konstatovati Je, da se je neznanec ustrelil v levo sence in da je precej krvavel, fltar je okoli 50 let Oblečen je bil v železnlčarske hlače, sicer pa v čedne civile© obleko. Pogledat ga
ja pgižla več asIsaaidaa^gVf a dssadaj alaa is ssssjll saajaaat nJega** Identitete.
Iklasaal Je aMetal teleaatikl adjunkt Anton Šiška Prišel je v neko prodajalne aa Poljanski cesti ter tam začel hude razgrajati, potem je
pa isto ponavljal doma, dokler ni prišel varnostni organ, ki js nadalj-nosti preprečil. Na zdravnikovo od* red ho so nesrečneža prepeljali s rešilnim vosom na opazovalni oddelek.
Izgubljeno. Jožefa Cepi no v a je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja — Anton Spanger je izgubil rjavo denarnico, v kateri je imel 40 kron denarja. — Pavlina Sotenškova je izgubila zlat prstan a črkama P. S. 25./1. — 1911. — Herma Treova je izgubila zavitek čipek. — Ivana Kre-ševčeva je pozabila v vlaku ročno torbico, v kateri je bila večja vsota denarja. Torbica in denar je bil najden in izročen iagubiteljici.
Elitna da na jaka damska kapela koneertuje vsak večer v »Narodni kavarni«. Vstop prost.
Druitienii noznnnilo.
Društvo odvetniških in notarskih
uradnikov za Kranjsko vabi vse svoje p. n. člane na svoj redni občni zbor, ki se vrši v soboto due 11. marca 1911 ob 7. zvečer v hotelu Štrukelj v Kolodvorski ulici.
»Sokolski dom« v Domžalah ho slovesno otvor jen v nedeljo, dne 2. julija t 1. Pri odborovi seji S. S. Z. dne 23. januarja t. 1. je bilo sklenjeno, da prirede ta dan bližnje Sokolske župe skupno zlet v Domžale. Tehniško votl-StVO 11 ga iieta bo pa V rokah 3. S. Z. Vabljene so tudi druge, daljne Sokolske župe, oziroma društva na udeležbe, da bo ta dan tam v Domžalah, kjer se Nemcem sanja, da imajo »domovinsko pravico«, vse preplavljeno Sokolov. Zlet v Domžalah je pa tudi z ozirom na bližajoči se hrvaški vee-sokolski zlet v Zagrebu, ki bo tudi letos in se ga udeleži slovensko Sokol-stvo, velikega instruktivnega pomena za župe, društva, kakor tudi za vsakega posameznika. Tudi zaradi tega je torej želeti, da se udeleži slovensko Sokolstvo polnoštevilno zleta v Domžalah, ki bo v nedeljo, dne 2. julija t. I. Na zdar!
Društvo za otroško varstve in mladinsko skrb v Idrijskem sodnem
okraju priredi dne 25. marca t. 1. ob 9. dopoldne v telovadnici e. kr. rudniške šole v Idriji občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo, 2. volitev 11 odbornikov in 5 namestnikov, 3. slučajnosti.
Kranjskogorska podružnica slovenskega plan. društva je imela dne 5. t. m. svoj občni zbor v novozgra-ienem salonu hotela Slave v Kranjski gori, katerega so se udeležili poleg kranjskogorskih članov in pevcev v posebno lepem številu Mojstrane! in Dovjani ter bližnji sosedje iz Rateč. Razven tega je biio opaziti Jeseničane in RadovljiČane. Posebno razveseljiv je bil mnogobrojen obisk s strani rodoljubnega ženetva. Po pozdravu predsednika g. dr. Ti-čarja je bilo posneti iz poročila taj-nikovega, da namerava podružnic* zidati novo kočo na vrhu prelaza med Kranjsko goro in Trento, in .'a ima v ta namen že kuplien • -et na trentski Ptrani Vršiča. Koča DO lahko dostopna tudi letoviščsrjem kranjskogorskim, ki pohajajo radi na manjše gorske izlete, in bo važna za ture na Mojstrovko, Prisojnik, Razor pa tudi Jalovec ter zagotovila osobito še po dozidavi koče na Križ-kih Podeb skupino Razorovo slovenski posesti. — Društvo je napravilo več sknpnib izletov, oskrbelo novo markacijo na Špik. popravilo nekaj starih; naročilo ori jen taci jske ta Me itd. — Premoženjski položaj podružnice je za kratko dobo obstanka prav agoden, Čeprav z ozirom na otroške za novo kočo razpoložljiv.* denarna sredstva dosegalo le skromno višino. — Pri volitvah novega odbora so bili z vzklikom izvoljeni vsi dosedanji odborniki, samo mepto oreselivše^a *p tajnika in blavaini-ka g. učitelja Petrovčiča se izvoli g. Rus. Poleg ter^a za zaupnika na Jesenicah g. R. Zorč. in za Javornik g. Verweger. Po zahvali raznim dobrotnikom podružnice tako g. eeoine-tru Hrovatimi. a;, no ta rtu rTIandru. «dč. Ivanki •TegMčevt, kranjskogorskemu in korenskemu gospodarskemu odboru je zaključil predsednik oficijelni del. kateremu je sledil animiran zabavni del. »a kojera vspeh so si stekli vse zasluge kranjskogorski pevci.
A kad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi v soboto. 11. t, m, v vrtni dvorani restavracije rfelndl (IV. Favoritenstrasae 54 > Tolstojev večer, Na sporedu je predavanje tov. A. Sovreta. pevske točke iz prhazua-sti sodelujočega moškesa in mešan« -ra zbora »Zve/de« in aolotočkc ar, % Koserja ftenorK tov. R. Troita (bariton) lp tov. A. Trosta (klavir) ; no sporedu oroata zehava. Začetak ob 9» zvečer. Vstopnina prosta.
hffiVttle
I
deželna gledsUUs, Opera »Faust« ni možna aa jutri, kar js g. Kramnsra zbolel. Ravnateljstvo aa je obrnilo v Trst, Brna, Lvov, v Parduhioe in v Zagreb na tenorske pevce, a hre* uspeha. Tako treba počakati, da g. Krampers oadravi. Zate se uprizori jutri, v četrtek, prvič v »bopiiementu Jarmova pri' ljubljena opereta »Logarjeva Kriste« (aa par - abonente) s gdč. Hedrhol-čeve, g. Ilioićem, gdč. Tbalerjevn, gdč. Šmidovo, go. Bukeekovo, g. Bo* h u slavom in g. Povhetom. — Dramsko osebja pripravlja Vojuovieevo komedijo »Psvche«, operetno pa Le-harjevo »Vesele vdovo«.
Slavenske gledališče. Benefica g. Ljubiše Iličiča je pokazala, kako priljubljen je on pri nas. Doseči, da je bilo tri dni zaporedoma obiskano gledališče tako dobro, skoro razprodano, pomeni, da niso one besede o priljubljenosti, ugajanju samo prazne fraze, temveč suha dejstva. Gosp. liičič je pel svojo najboljšo partijo »Knežne«, kar najfineje in žel zato obilen aplavz. Podarjena sta mu bila ob koncu drugega akta dva lovorjeva venca in nebroj daril, kar pač zasluži goep. IHčič po vsej pravici. Pohvalno omenimo g. Thalerjevo, kot neutrudljivo moč, dalje g. Hadrbol-čevo, g. Bukšeka, g. Povbeta in orkester pod vodstvom gosp. Reinerja.
b.
Dramatično društvo v ljubljeni
dobiva pogostoma rasna pisanja in prošnje, tičoče se gledaliških pred stav ter izpoaojevanja garderobe (kostumov), iger, muzikalij itd. Tu Ji je neko zunanje društvo naznanil >, da je prišlo s prireditvijo »Rokov-njačev« z zakonom v protislovje ter sojeno na 50 K globe, ker so »Rokov-njači« lastnina dr. Elrieha na Duna iu in se brez dovoljenja ne smejo igrati! Vsa slovenska društva (podružnice itd.) na deželi, ki se bavijo s prirejanji gledaliških predstav, se tem potom opozarjajo, da jim daje pristop k Dramatičnemu društvu v Ljubljani z malenkostno društvenlno letnik 4 K pravico, dobivati na razna vprašanja v gledaliških zadevah točnih in pravilnih odgovorov in zahtevati na posodo potrebnih garderobnih in igralnih predmetov proti zmerni odškodnini za porabo in po-Mljatev. EnoČasno se vsa zunanja različna društva opozarjajo s prošnjo, da ne zabijo pri zahtevanih od govorih priložiti pismu 10 vinarske noštne znamke; kajti pri veliki množini pisem a prošnjami za odgovor znaša to na leto že veliko vsoto, med tem ko ta okolnost za posamezno društvo ne prihaja toliko v pošte-vanje!
Dragi rolokf!
Podpisani odbor »Pisateljskega podpornega društva« je dobil pri svojem občnem zboru, ki ee je vršil dne 16. januarja t. 1. nalog, da pokrene delo, da se spominska plošča rajnega Antona Linharta na pokopališču pri Sv. Krištofu popravi.
On je prevel prvi gledališki igri »Županovo Micko« in »Veseli dan ali Matiček se ženi« za slovenski oder je prevel v slovenščino »Bukve od kug in bolezen goveje živin** itd.« ter je v svoji zgodovinski knjigi: »Versueh einer Geschiehte Krains« opozoril učenjake, ki so tedaj Slovence in njihove sosede popolnoma zanemarjali.
Pokopan je bil leta 1795. Od tedaj je 8pomenikova ploča vsa izjedena od vremenskih nepogodnosti in hvaležnost naroda zahteva, da se oddolži svojemu budilcu s tem. ds omogoči popravilo spomenika z radovolj-nimi doneski.
Poleg njega je spomenik J. N. Hradeekega, katereca je ob ?5'enici njegovega ipoanovanjs v Ljubljani proslavil Fr. Prešeren z znano prihodu ion. Obe plošči sta na istem zidu, ki je tako trhel, da srozi, da vesk čos propade. Zato je treba ta spomenik skupno z Linhartovim na novem zi-du popravljenega vzidati. Pole«; tega sta tudi epom en i ka Matiie Čopa in Valentina Vodnika selo poškodovana, da je treba tndi ta popraviti.
Ker pa društvo za take usmene ne raspola*** s nikakimi sredstvi, obrača m& vljudno svojim in pisateljev rojakom, ds blasjovoliio omogočiti popravile teh spomenikov z rado-voljniml doneski. Ti se bodo objavljali v listih in potrjal njihov preiem. Doneake sprejema gosn. p*of. Anton Funtsk, blazin i k pisateljskega pod* perneara društva.
Piku oni aroiki ae prorsčunjeni ua 540 K.
Prosimo vse slovenske liste, da blagovolijo ponatisniti ta poziv.
V Ljubljani,  dne 8. marca
1911
R. Perušek m, p. t č. predsednik;
I. Maeker m. p. t g. tajnik.
▲gten Fante* m, p* t. B. blagajnik.
lozfM n slnnjkem juto.
■sa Rajska vlada aa avetovsčeaja spomina grafa Tolstega. Ruski mini-strski svst js imel ta dni sejo, na kateri se je posvetoval o tem, kako bi ae naj na najdostojnejši način ovskove-čil spomin grofa Leva Nikolajeviča Tolstega* Finančni minister Kokov-cev as je izrazil proti temu, da In ee kupilo Tolstega posestvo Jasna Poljana, češ, da zahtevajo dediči za posestvo pol milijona, dočim je vredno samo 200,000 rubljev. Predlog nekaterih ministrov, da bi ae dediči razlastili v posesti Jasne Poljane, kakor tudi nasvet, da bi država nakupila Tolstega dela, je bil odklonjen. Glede na vprašanje, da se postavi grofu Tolstemu dostojen spomenik, je finančni minister predlagal, naj bi država prispevala v to svrho 100000 rubljev. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Nadalje se je šs sklenilo, da se nakupi hiša v Astapovem, kjer ja umrl Tolstoj, in da bo vlada osnovala celo vrsto ljudskih šol, ki jih bo krstila na ime grofa Leva Nikolaje-viča Tolstega.
— Velika Praga — sklenjena stvar. O »družitvi Prage z nekaterimi predmestnimi občinami, ki smo jih svoječasno že navedli v našem listu, je sklepal v ponedeljek praški občinski svet. O predlogu je poročal obširno občinski svetnik dr. Ružička. Predlog je bil med aplošnim navdušenjem soglasno sprejet. S tem je vprašanje o Veliki Pragi stopilo v akuten stadij. Velika Praga bo štela okroglo pol milijona prebivalcev.
— Škandalozen proces v Krakova, Te dni se je pričela v Krakovu porotna obravnava na tožbo državnega poslanca Szponderja proti uredniku lista »Poljska emigracija«, ki je Szponderja imenoval — hijeno izseljencev ter mu očital, da je 16.000 izseljencev ogoljufal za prevozne listke v znesku po 100 K. ObtožVni urednik je nastopil dokaz resnice. Obravnava bo trajala več dni.
—Srbsko časnikarsko društvo. Do letos so imeli Srbi dve časnikarski organizaciji, ki pa sta se ^ar t°d-ni združili v eno društvo — »Srbsko novinarsko udruženje«. Preteklo ne-% deljo se je konstituiral odbor tega društva. Izvoljeni so bili: Branislav Nušič, predsednik; Bora Popovič in Mile. Pavlovič, podpredsednika; Ivau Ivanić in Milan Gjorgjevič, tajnika; Naum Dimitrijevič in Pera Despoto-vič, blagajnika; Branko Lazarevič. knjižničar. Prejšnji predsednik Štefan Čurčič ni več 6prejel izvolitve.
— Slovanofilstvo pri Poljakih. O tej temi je imel v četrtek zv^Čer predavanje v Zagrebu profesor krakovskega vseučilišča Tadej G r a -b o w s k i. Predavanja so se udeležili večinoma dijaki in par profesorjev in književnikov. Predavatelj ja na-glašal, da je dandanes vrlo razširjano mišljenje o proti slovanski h tendencah Poljakov, da pa se je to mišljenje tako nkorenipilo, je krivo to, da so Poljaki v Avstriji prav često postopali tako, da so vzbujali take nazore. Grabowski je posegel globoko v prošlost, da navede pogoje sijajnega poljskega kulturnega razvoja, ki je povzročil, da so sedaj Poljaki med ostalimi Slovani nekako osamljeni. Ti vzroki so: njihov katolicizem, ari-stokratizem, in vsled tega poseben patriotizem in identizem.Njih eksklu-sivni katolicizem jih je dovedel v nasprotje z veČino nek atol i škili Slovanov, njih aristokratizem pa z demo-kratizmom vseh ostalih Slovanov. Vkljub temu se je slovarska ide^a med Poljaki vedno bolj širila, zastopali pa so jo najboljši možje. Dandanes je slovanska ideja že čvrsto ukoreninjena med Poljaki, nj^n najboljši zagovornik pa je vseučiliški profesor Zdzieehowski. — Predavanje je bilo st varno in izredno informativno. Profesor Grabowski bo svoje predavanje še nadaljeval.
— Japonski igralci v Belgradu. Pretekli petek je priredila v Belgradu predstavo japonska gledališka družba, ki jo vodi igralka Hanako. Enemu izmed družbe, ki igra v drami »Otake« prvo moško vlogo, je srbska slivovka tako prijala, da se je je neposredno pred prsdatavo pošteno nesrkal. V takšnem stanju je tndi ua-atopi). Mož se je na odru pošteno .apoteka! v velik gavdij gledalcev, vlasti pa galeriie. Vkljub temu ps je sveto stvar vendarle srečno — doigral. Med odmorom ai je hotel mož malo odpor Čiti, isto se js skobacal z odra v parter ter ae tamkaj vsedel v prazen fe» tel j posetilca, ki je odšel v bufet. Ko se je le-ta vrnil, je našel na svojem sedežu »japonskega umetnika« glas-no pmrčseegs. Skušal aa js zbuditi, a nI šle. Na odru bi radi že pričel! z druao dramo, a nleo imeli — »junaka«. Končne so ga iztaknili r parter* in, Nsnrsvili so ž njim kratek pro» css. Prijele ao ga krepke japonsko roka in ga prenesle, ds si as je hrsnil a vasmi štirimi in kričal kakor zahoden vol. na odar. Kakšna ja kila ns. da!ina predstave, o kam melči esurio* vina, domneva pa se,da Delgradčanov
ne mara ni posebno oduševila — js poneke umetnost.
itnjizevnon.
— »Ljubljanski Zvon«. Vsebina marcevega zvezka: 1. Vojeslav Mole: Večer. 2. Charles Baudejaire: Večerna harmonija. Preložil Vojeslav Mole. 3. Fr. Albrecht: Spev proletar-cev. 4. Radivoj Peterlin: Sneg kopni. 5. Pastuškin: Križev pot Petra Kup-Ijenika. (Dalje prihodnjič.) 6. Oton Zupančič: Jerale prvo poglavje. 7. Milan Pugelj: Lemenatar. 8. Dr. K. Štrekelj: O nekaterih pobijanih pravilih slovenske pisave. 9. Rado Mur-nik: Hči grofa Blagaja. (Dalje prihodnjič.) 10- L. Pintar: Satura. 11. Književna poročila. Dr. Lokar: Dr. Bogumil Vošnjak. Ustava in nprava ilirskih dežel (1809—1813). Jo*. Breznik; Dr. Matko Potočnik, Vojvodina Koroška. — J. Poljanec: Slavko Klepec, Zbirka slovenskih citatov in aforizmov. —- J. §.: Ante Beg. Slo-vensko-nemška meja na Kočevskem. — M. P.: Zemljevid važnejših rudninskih najdišč na Kranjskem in v sosednjih pokrajinah. — Š.: Viktor Steska, Slikar Janez Wolf. — J. i—r: Knjige Slovenske Šolske Matice v Ljubljani za 1. 1910.--in—:
Dr. M. Murko, Zur Kritik der Geschichte der alteren siidslawischen Literaturen. — Dr. Vinko Zupan: Thon Jan, Karla Hvnka Machv cesta do Italie. — Š.: Jug. 12. Slovstveni zapiski. L. P.: Rojstni dan Kopitarjev. 13. Glasba. E. Adamič: Tržaška glasbeno življenje. — A. J.: Koncert »Glasbene Matice« v Ljubljani.
Razne stvari.
• Polom nemške banke. Kakor se poroča iz Frankobroda, je sklenil nadzorstveni svet, priglasiti konkurs društvene banke v Frankobrodu ob Odri. Primanjkljaja je kakih 6 milijonov mark. Vsa akcijska glavnica in 50 do 60% depozitov je izgubljenih.
* Kuga. Bakteriolog profesor Kitasato, ki se je vrnil te dni iz Mandžurije na Japonsko, se je izjavil, da bo kuga v gorkem času prenehala, da pa bo v jeseni zopet z vso silo izbruhnila. — Iz Charbira poročajo, da se že 6 dni ni zgodil tim noben slučaj kuge. V predmestju Fudjahanu so umrle v zadnjem tednu samo 4 osebe.
* Redovnica pred sodiščem. Pred sodiščem v Kremsu se je zagovarjala včeraj sestra Miltfrieda kongregacije sv. Križa zaradi detomora in tatvine. Poročali smo že, da je imela sestra Miltfrieda. s pravim imenom Elizabeta Schoittengeier, s strežnikom Lobenschussom otroka, katerega pa je takoj po porodu vrgla v vodnjak. Porotniki so zanikali glavno vprašanje, pač pa je bila Schoittengeier obsojena na 3 mesece ječe, ker je zavrgla svojega otroka.
izprcfl soaiftu.
Kazcpake okravnsve  pred deželnim sodiščem.
Morala na kmetih. Mislil bi si, če poslušaš naše klerikalce, ki se vedno hvalijo, v kako pob žnem in krščanskem duhu so si vzgojili verno naše ljudstvo, da je tudi njegovo življenje res tako vzorno. A uebroj vzgledov nam dokazuje, da Je ta hinavska farovška vzgoja napačna. Da, še več; gotovim pregreham, posebno prestopkom proti javni morali, daje ta hinavska vzgoja naravnost zasloni bo. Eden podobnih sUičaiev je tudi današnji. Zakonski prileten kmet J. S. iz kranjskega okraja je imel že pred meseci nedopustno razmerje z dninarieo K. T. Ker je to razmerje postalo že tako očito, da so si šepetali že otroci tajne stvari ns ušesa in postavali pod oknom obtoženca, šla je od hiše njegova hčerka. Bolelo jo je očetovo postopanje in bala se je za svoje dobro ime. Žena, ki tudi ni več pri njem bivala, ga je tožila. Ker pa je podobne stvari težko sodno zrelo dokazati, je bil obtoženec pri okrajnem eodišču oproščen. Pri vzklicni obravnavi pa 6". je krivda dognala in je bil obtož nec obsojen na 14 dni zapora, obtožeuka pa na ) mesec.
Ljudska posojilnica v Ljubljani in posojilnica r Št. Petru. Urša Dol-ničar je izvedela, da je »Ljudska posojilnica« baje pasivna. Dvigniln ju ves svoj denar. Znancem je nato pripovedovala jako drastično o tem realiziranju. »Bilo nas je več, ki smo hoteli dvigniti. Jaz sem še dobila denar, drugi pa nobeden več. Ljudje so tarnali in jokali, blagajnik je nato začel metati desetake, da bi jih malo pomiril. Kmalu nato je pozvonilo in urad se je zaprl.« — Bilo je poleg nje še več obtožencev. Govorili ao e slabem stanju »Ljudske posojilnice«, kakor tudi posojilnice v Št. Petru. Nakdo js govoril, do 10. ure so plačevali vse, od 10. naprej pa le de^et^ke.
Kaplan PatriS kar akačejo, Ohtožen-
©4 ao bili vaj onrcečem, kar razširjanje   takih vesti v tess   slučaju ni
sploeno, ampak sani ma le hrof Interesentov.
Hoda kri. Blaž Rakovec, delavec pri grad bi vodovoda v Ljubnem je imel to slabe navado, da je vedno prekasno prihajal na delo. Ker se vsjed večkratnega svarila ni poboljšal, ga je polir Pavel Borutti odslovil. To je obdolženca tako v jezilo, da je zavihtel kramp nad glavo polirje-vo ter grozil: »Ti prokleti Maeedo-nec, ti bos enkrat od mene nekaj dobil«. Medtem ko je Blaž zamahnil, j« polir pravočasno odskoči 1. Isti večer je Rakovec v Pogačnikovi krčmi ao-pet na Borullija naletel, katerega j« umerjal in mu grozil, česar se je ta tako prestrašil, da si je upal le v spremstvu delavcev domov. Naslednjega dne je pa Blaž Rakovec grozil Jožefu Branvju, ki ga js imel za po« lirjevega brata ter mu z nožem pretil, a ta je imel takrat slučajno sekiro v roki in se ga ni bal. Obdolženec taji, da bi bil komu grozil, a priče so istinitost tu navedeno pod prisego izpovedale. Obsojen je bil na 3 meseci ječe.
Nasilen ponočnjak. Delavec Pr. Fiišnik. pristojen v Šmartno na Paki,
se je okoli 1. ure ponoči na Florijan-*kem trgu zelo sumljivo vedel. Na stražnikov poziv, naj se legitimuje kdo da je. mu je odvrnil, da ga to nič ne briga, na kar je bil aretovan. Pušnik je okušal pobegniti, a stražnik ga je vjel za suknjič. Obdolženec ga je pa pri tem sunil v prsa. Na to se je zavalil na tla, ter na vse načine psoval stražnika. Temu se je vendar posrečilo gn vkleniti in ga pritirati na osrednjo stražnico. Tu se mu je hotelo odvzeti hlače, ki jih je ime1 okolu vrata ovite. Obtoženec je zopet začel stražnike psovati in je celo enoja z nogo v trebuh sunil, drugega je pa opraskal in ga ugriznil v detmo roko. Obdolženec pravi, da ga je spravilo v togoto, ker so stražniki ž njim preveč surovo postopali v ostalem pa prizna, da se je aretaciji upiral. Priče pravijo, da nikdo ni z obdolžencem nepravilno postopal dokler je bil miren. S silo se je pa upiral pri aretaciji, pri odvzptju hlač in potem ko so ga hoteli odvesti v celico.
i išče ga je obsodilo na eno leto težke ječe.
Telefonsku m Drzojtra poročila.
Državni zbor.
DusaJ, Jiarca. Danes dopoldne se je vršila ob 11. plenarna seja državnega zbora. Začetkom seje je vical predsednik Pattai poslanca kinija naknadno k redu, ker je v poslednji seji februarskega zasedanja žalil Ogrsko s tem, da se je izrazil, da šiloma krši Ogrska avstro-, sko nagodbo. Nato so prišle na vri red sledeče točke, najprej "iadni osnutek društvenega zakona, finančno ministrstvo zahteva trimesečni bndgetn: provizorij, trgovsko ministrstvo pa prinaša 1. zakonski osnutek glede razširjenja zavarovanja proti nezgodam in boleznim tudi na pomorsko plovstvo in ribištvo, ki dosedaj niso bili našteti ▼ zakonu za zavarovanje proti nezgodam in l>o-'irznim; 2. predlog, da sa izpremeni "4 obrtneg-a rada. Poalanec Ivan H ribar vloži pradloe;, tičoč se uvoza živine iz Srbije. Kot prva točka dnevnega reda §e razpravlja društveni zakon. VVickenburg nasprotuje predlogu, Pernerstorfer pa nagovarja predlo«:. Vlada odklanja nove člene in hoče, da se uvede popolnoma sov zakon, katerega je tudi že danes predložila zbornici. Najvažnejše določitve tega zakona so naslednje: 1. Lstanovitev društev je popolnoma prosta, samo društveno delovanje je odvisno od tega, da je predstojništvo naznanilo obstoj, oziroma ustanovi« tev društva politični oblasti in da ta vsaj 4 tedne ni nasprotovala tej vlogi. 2. Določijo se posebne olajšave glede društvenega poslovanja, posebno v tem ozira, da ni treba naznanila na politično oblast če zborovanj ne noseča več kakor 20 članov. 3. Razlika meti političnimi in nepolitičnimi društvi, naj as popolnoms odpravi, tako da bodo odslej mogle biti tudi ženske članice političnih društev. Izjemo dela načrt novega zakona le z inozemci in mladoletnimi, glede katerih naj velja ta omejitev, da sme od slueaia do slučaja določiti politična oblast, da ti pri e/otovih društvih, ki pa morajo biti individualno določena, ne smejo biti člani. Proti takim odločitvam je odprt re-kiirz ▼ vseli instancah. 4. Instanc no postopanj« as izenoatavl ia natančna določi.
Dunaj, 8. marca. Juatični odsek je imel danea dopoldne sejo, v kateri se je havil s sklepom gosposke zbornice glede omejitve pravice revizije in reknrza v civilnih procesih, in to v tem oziru, da razbremeni najvišje sodišče.   Poflsnec   Waldner   je ta
oklep paiansaial gasssiiau pa jg ga« vari! pesTsneo lesarski ase« pr*aV
Navi fraasaaU kaktoat
Pariš, 8. marca. Vso radikalnih listov- pozdravlja a veseljem dejstvo, ds js dobila vlada enotna republikansko večino. Konservativni Usti pa menijo, da se je vladi posrečilo takoj prvi dan vzbuditi pri vsah strankah nezadovoljnost.
Zrakoplovstvo.
Parit, 8. mam. Na veibalUcu pri Chalona • aur - Marne ja preletel
zrakoplovec Nienport z dvama pasa-žirjema 101 kilometer v 1 uri in s tem dosegel svetovni rekord.
Pastirska pisma aa Portugalskem*
Lisa bona, 8. marša. Ministrski svat js bsje sklenil nstaviti ikofn v Oportu dohodke in ga pozvati, da zapusti svojo škofijo, ker je proti vladni prepovedi naročil duhovnikom, da naj prebero pastirski list.
Oporto, 8. marca. Duhovnike, ki so zaprti zaradi tega, ker so pročitali pastirski list, so pripeljali pred preiskovalnega sodnika. Guverner je pri vladi predlagal naj izženo škofi v Oportu, ker hujska ljudstvo na vstajo.
Gospodarstvo.
Občni zbor »Ljubljanske kreditne« banke«.
Včeraj ob 11. dopoldne se je vršil občni zbor »Ljubljanske kreditne banke«, ki je bil jako dobro obiskan.
Predsednik g. Ivan H r i b a r je prečitsl določils pravil, ki se nanašajo na sklepčnost občnega zbora, ter konstatiral, da je ubčm zbor pravilno sklepčen in da je bil tudi pravilno razglašen.
V   svojem   uvodnem govoru je omenjal denarno tesnobo, ki se je v poslednjem času pojavila na domačem denarnem trgu.   Z zadoščenjem in veseljem je konstatiral, da je ostala v tej krizi »Ljubljanska kreditna banka« popolnoma nedotaknjena. Izrazil je upanje, da se bo prebivalstvo •"»pet pomirilo in dobilo zopet zaupanje v naše trdne in solidne denarne zavode. Spominja se na to ob desetletnici banke nastoja in razvoja banke. Pred desetimi leti je bila ustanovljena z akcijskim kapitalom 500.000 kron. Toda niti ta vsota se ni mogla dobiti od domačih kapitalistov. Priskočila ji je na pomoč »Zivnostenska banka«, ki je podpisala več nego polovico vseh delnic. Od tega časa se je pa »Ljubljanska kreditna banka« od dne do dne lepše razvijala ter razdir-jevala svoj delokrog. In danes se sine trditi, da je »Ljubljanska kreditna banka« najvažnejši denarni zavod na avstrijskem jugu.   Veliko je k temu razvoju   pripomoglo vestno uredništvo, s katerim razpolaga banka. V priznanje    vestnega   delovanja je upravni  odbor  v  spomin lOletnice znatno zboljšal gmotni položaj svojega nradništva.   Zahvali se uradni-šivu, predvsem obema ravnateljema. Končno se pa zahvali tudi »Živno-stenski banki« in »Ćeški deželni banki«, ki sta vedno radi podpirali banko pri njenem poslovanju, toda tudi Avstro-Ogrsfea   banka«   je uvaže-vaia iu podpirala »Ljubljansko kreditno banko«.
Iz poročila upravnega >veta o poelovpem delu 1910 in iz kme bilance posnemamo sledeče:
»Ljubljanska kreditna ba -ka« je v 10- poslovnem letu dosegla ne samo najvišji čisti dobiček, nego razpolaga koncem desetletja svojega obstanka s polno vplačano delniško glavnico 5 milijonov kron, dalje z reservnim in pokojninskim fondom 610 tisoč kron in je prvič dosegla in prekoračila v splošnem prometu znesek milijarde kron.
£i*ti dobiček znaša K 326.83273 ter prištevši prenos dobička iz 1. 1909 .....» 31.440-99
trala
in izved«
Tadt   msajslniaa js dslavala v letov a Jaka ugodnim
Stanje pcaaanesnih oddelkov ban-cnsfa poslovanja ja bib> konce« lata 1W0 aJedata:
Stanje vlog ga Mjlites je bilo 31. decembra 1910 S q\3W,92«J37; vtaf aa tekati raiua in *1 rokoma je
bilo SL dacem* 1910 K 4,3(M.50»ll; tekom leta 1910 se js ekskomptojvalo menic za & 30,980.073*19; recektuiip-tovajo pa M K 28,933.433 56; stanje inealSJM lletntee 3*. de**mbr* 1910 je bilo K 6,012.487 24. Vrednostnih papirjev je bilo 91. decembre 1910 za K 1,818.11117. Reservnl zaklad je znašal koncem l 1910 K 49346474. Mplaiai premet vseh bančnih oddelkov je znašal v preteklem poslovnem letu K 1.033,812.742 46, proti l 1909 za K MUHAH »4 več.
V imenu nadzorstvenega sveta je poročal g. Josip Lsvrenčič, da je nasla revizija vae v redu, ter pred lagal, naj se da upravnemu avetn ah solutorij.     Predlog se je soglasno sprejel.
Na predlog predsednika g. Ivana Hribarja se je izrekla nadzorstvenemu svetu zahvala.
Kavna te tj goep. Pečenka je poročal o razdelitvi tistega dobička, ki znaša K 358.273 72, in predlagal sledeče:
Od kaze naj se:
1. 5% na dotacija resor-vnem u zakladu . . .
2. 5%na dividenda in 2% superdividenda .
3. 10% tantiema upravnemu svetu......•
Dotacija pokojninske-skemu zakladu ....
5. Dotacija posebni rese rv i za morebitne menične izgube ....
6. Dotacija za narodne dobrodelne
K 16.34164 e 210.000.— » 16.04911
» 10.000-
» 20.000-
10.000^-
25.592 82 50.299-15
skupne . . . K 358.27*72 kar odgovarja do malega 12%nemu obrestovanju za leto 1910 vpostev prihajajoče delniške glavnice 3 milijonov kron.
Na željo slovenskih trgovskih krogov goriških se je banka odločila za ustanovitev nove, pete, podružnica v Gorici
V splošnem se mora glede pr*> teklega poslovanja leta omeniti, da je posebno II. poluletje vsled visoke obrestne mera ugodno vplivalo na čisti donos eskomptnega oddelka i tudi Vjoge »g knjižice so se v precejšnji meri povečale kljub znanim neugodnim razmeram.
Važnost tega zavede aa slovanske posojilnica in zadruge se js ▼ najkoij, 6i luči pokazala ravno v teh kritičn:h časih in se ksse is vedno, kajti aWwbljaueh» kreditna banka* je marsikako posojilnico rešila is aa-drege ter ji pomagala, kjer js ama-
m dobrodelne namene..........a
Posebna dotacija rednemu reservnemu zakladu ..........»
8. Prenos na novi račun »
Predlog se je soglasno sprejel. Upravni svetnik g. dr. Ki.rel T r i 11 e r je predlagal, naj se izpre-mene pravila v toliko, da sme banka svojo delniško glavnico do deset ml* lijeno v kron zvišati brez dovoljenja državne oblasti, čez to vsoto pa le z dovoljenjem državne oblasti. V tem smisla naj se izpremene tudi ostala določila pravil. Nadalje je predlagal, naj banka izdaja zaradi prometa kumulativne akcije po 1, *>, 10 in 25 akcij. Vsi ti predlogi so bili sprejeti.
Nato jc predlagal g. dr. Karel T r i 11 e r, naj se že letos zviša delniška glavnica od pet na osem milijonov kron. To emisijo naj izvrši upravni svet, kadar se mu bo čas ugoden zdel. Ravnotako naj se da upravnemu odboru pravica, da sme popravljati posamezne majhne stilistične izpremembe, katere bi morebiti zahtevala državna oblast.
Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti.
Podpredsednik g. Špitalsky Je stavil več predlogov v svrho izpre-membe pravil: Občni zbor naj s^» razglaša samo v »Slovenskem Narodu«. Laibacher Ztg.« in »Wiener 5^g.«. — Upravni odbor naj aa voli za tri leta. Vsako leto izstopi tretjina ela-Prve dve leti odloča žreb. — Upravni odbor naj obstoja iz 9 do 12 Mancrv, nadzorstveni svet pa iz 3 do * članov. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti.
Nato se je vršila volitev v upravni odbor. Izvoljeni so bili: Ivan Hribar, državni poslanec itd.; Jos. A. $ p i t a 1 s k v, namestnik generalnega ravnateljstva »Zivnostenshe banke«; Ivan Knez, velet rž ee, deželni poslanec itd.; Kornelij Goru p vitez Slavinski, veletršec: Gabrijel J e 1 o v s e k. veleposestnik; Karel Ježek, tovarnar; Fran Krasni, arhitefct; dr. Ivan T a v« čar, deželni odbornik in odvetnik; dr. Karel T r i 11 e r, deželni poslanec in odvetnik; Alojzij Vodnik, kamnosek; Urh*n Zupanec, vele-tržee, in Fran M a 11 y, tovarnar.
V nadzaratvenl svet so bili i*ve> ljeni; Vit H r d i n a, ravnatelj »2*v-nostrnske banke«, Robert Koli-m a n n, veletržec, Ubald pl. Trn-k 6 e z yf lekarnar in posestnik, Fran C robat h in Ivan Mejač, trgovec.
Goep. Ivan M e j a č je na to predlagal zahvalo upravnemu svetu, ki je bila tudi sprejeta.
Podpredsednik g. SpitA'sky js nato omenjal, s kako neutmdljivost-JS in požrtvovalnostjo stoji sa desat 1«4 aa eel« banka Ivan H r 1 k a r. Želi, da bi še mnogo let predsedoval tetan savedn ter mu kliče: »Bog ga šjvi U
Predsednik g. f? r l h s r nravi, da je samo složno delovanje omogo-
Zahvali sa g!gpit41akamu. Ko as Se ravnatelj gnsp. Pananka zahvali v imenu uredništva, zaključi predsednik obsni zbor.
— Prodaja jalovega In smreko, ▼ega lesa, Deielns vlada v Ssrajsvu
Froda is gozdnih okolišev Kovač-lanina in Stskorina okraj Čajnica skupina I. in II., približno 353.000 m1 jelovega in 119.000 ms smrekovega lesa, Sprejmejo se samo pismene ponudbe, ki jih je vložiti pri deželni vladi v Sarajevu do 30. maja 1911, 11. ure dopoldne. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
izdajatelj ia sdgsvsral urednik: Raste Psstsslemiek.
Poslano. *)
Z ozirom na poročilo o zadnjem občnem zboru »Glavne posojilnice« v Ljubljani, objavljeno v »Slovencu« dne 27. svečana 1911, sem primoran v svojo obrambo objaviti Častno izjavo g. Andreja Mauerja, ki mi je očital nepoštena dejanja pri mojem poslovanju v graščini Tal pri Gradcu in katerega sem vsled tega tožil.
Tudi nc odgovarja resnici, da bi se nahajal v kakšni kazenski preiskavi, ker zato ni povoda.
Častna izjava.
Podpisani Andrej Mauer zasebnik v Gradcu preklicujem s tem vsa v tožbi, vloženi po g. Alojziju Lav-renčiču proti meni pri c. kr. okraj« nem sodišču v Gradcu pod U. V. 406/10 pobi izje označena na zasebnega obtoži tel ja se nanašajoča žaljiva očitanja, ki jih je potrdil priča Hugo Vidmaver — kot neresnična, prosim g. Alojzija Lavrenčiča tozadevno za odpuščanje ter se zavezujem, plačati zasebnemu obtožitelju narasle stroške po 50 K.
Gradec, 12. oktobra 1910.
ANDREJ MAUER.
Gradec, 7. marca 1911. 863 ALOJZIJ LAVRENClČ.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa zakon.
Poslano.
r dr. pl. Valni
ažnanja v i<c*gib vsem pomotoma »az-* runim govoricam, da gintko o^ke dučaje prevzema v zdravljenje v »Eli-'.abetnem sanatoriju«. 854
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril - Metodovo družbo: G.
Rado Rainer, učitelj, Hrastnik, i2 K 16 vin., nabral od treh gospodov in dveh gospodičen v gostilni pri Logarju na Hrastniku. — Gospa Marica Kruhar, Videm oh Savi 3 K, nabrano v veseli družbi gostitelja    Verš ca.
- Dijakinje na realki v Idriji 14 K, masto šopka na grob prerano umrle blage ge. ravnateljeve Beti dr. Bevkove. — Gospod Fr. Majzelj, Bela Cerkev, 18 K, zbrala vesela družba Ljubljančanov v moji gostilni. -Skupaj 37 K 16 vin. — Živeli nabiralci in darovalci!
Obrambnemu skladu Ciril - Me-todovc družbe: Gospod Janko Prerano v, računski nadsvetnik, Sarajevo, II. obrok 50 K.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 7. marca: Terezija Koza-mernik, čevljarjeva žena, 61 let, Rožna ulica 19. — Vladislav Božič, rejenec, 5 mesecev, Sv. Petra cesta 52. — Rudolf Martinec, sin tesarskega mojstra, 1 leto, Prule 8. — Viljem Schmalz, sin sprevodnika južne železnice, 2 meseca, Resljeva cesta 23.
V deželni bolnici:
Dne 4. marca: Marija Cevk, delavčeve žena, 42 let. — Martin Re-pinc, delavec, 28 let.
Dne 6. marca: Pavla Božič, žena železniškega premikača, 24 let.
Dne 7. marca: Nikolaj \Veber, trgovskega potnika sin, 6 let.
ZitM mmnm v Buejimpe*ti
Dse 8. marca 1011. Tarssla. efasiej sa asvi lini      . za 50 kg 11 F4 •     » oktober 1911. . za 50 kf IQS7 Rf za eerfl 1*11   . . .  , zj 50 Ki 80< Korsta — flU| 1911 ...  zs 90 kg W3 Oves zrn april 1411   ...  za 50 kg 861 Ifftktla Neizpremenjeno.
Btrzna poročila.
.KrctfHit barta v Ljubljaal".
Sr«** karti 4Majske karte a PStca lf a,
BafasSaaS BSSjSzP, 4% najeva rasta .... 4-2* • trasrea reata . . . . 4*/» avatr. kfsaska rasla . . }•/« est. „ » . . 4% krasttks eeželne seseJUe 4% k.a časke se*, kaake .
m
n
Srečke Ia I. 1***
m m lasa • sika
ajeaaetjakc 1.
»      H- * SfTtke hlpetecaa ca a. kaaaaaatac avak. Icredikae . Ijakllanake  . . avta rese. krita
eg»*    m n ksaaHks   .  . . haTikC ....
LJubljaaake aieoilne kaake Avatr. kretftiaega ta vosa . Duna|ake Saavćae dru2ke . Južne ld«aatce .... Dr tavat taesalce . . . Atpiae-Moataa .... Čeftka aiaSkuras sraJke . Zivaaataaatra kaake.   . .
v«i«te>.
Ceklal Marke Trasa!
Lira Rakifl.
aautal
tate aa
»2 95
ti*;o ti-
t4/^
211 — Jl0'.c0 !56- 0 2<M5 — 2a675 2.ctiu —
.S31 -88 — 7«-44-— 3H8S
478-— 671 25 5^0 0 !1! 15 745-7VS75 2S7-2*3 £0
11 ?6
! 1727» 951 5
253 50
»20
97 15 9g 15 SI 90
217 — 316-0
3S2-2W75 256.0 539 — 14} — 94 — 85 -55 — 42 75 257 05
4fttr—
072-25 CS1 IS 112 15 74*— 799 75 20Š — 2S4 50
11-39 117*47* 95-25 94 70
254-25
Csas esamaće zatravilo. Za uravnavo ta ohranitev dobrega prebavljanja se pnporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pnatnega „Msllavsgs leieUitz-praika", ki se dobi
za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno sa vse težkoće prebav ljenja. Originalna akatljica t K. Po postnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Msil, c. in kr. Svomi zalagatelj na Bnas|n, TacalanSsa 0. V lekarnah na deželi je izrcero zahtevati Mollov preparat, zaznanovan z varstveno znamko in podpisom. 1 18
JEVA
novo trgovino
86!
i
Ljubljana
Stari trg štev. 1
j bazar).
•41aa sl«TUi>ka ur* e« t*l»r«4o«.
Dobi se sam. pri tvr.ki
LjubljMi n P,.ftnH. Ljubljana
Mestai trg B. lllliDSl Sv. Petra rttta
i
Vzemite si,
zdtavilnem, kašelj l »l*
"-» e n
bori is -te hHpe**, aS«%arni far teika afnWev Frtelrjev fluid a • n •!   Tucat na potzhoiujo 5 kron, 2 tucam 9 krem 60 vi
sako aatJa fliid« 14i aami saso se prepričali fari balsćisah v sssia, sram itd o njegovem jsv tVsakv. UsVlsje |a saaso leauraar E. V.  Fcllef? giatnas, Vlaia trg 33$ aa H*fi
Baaaaaaaaaaaaaaai
. ___________..
484676
A3B
Hate srodni*
Berolin, Pari«, Rim iti
BijMjfe Itn.
tunu a zon
/4
rhViji: O. fITDL
Mtinjcii iftct 7.
a*
Zssvala.
Proti praha jem, luskinam in izpadanja las
čViuJe uejoetja)* prlinitiia
Tanno-cli nin Mtora
katera   ekreaSuje   laalftća, oaetranjuja
luaka m preprečuje Upadanj« laa. 1 a-fklralra a M a % adam I kraaa.
Razpošilja ae s obratno posto ae manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh  pra zhuservh zdramil, med c. mi, madici^ai vm, spociaH tat, najf netiih parfumov, fci u gJtkth ©bvea, svežih m* oralnih vod itd.
Del lekorno Hll&na Leusteka
! UubijiRt Rk I 811 iisti it I.
poleg nor ostra j enega Fran Joieforof*
iliM*. moRtu 169
V te| lekarni dobivajo zSrsvttS tudi Slani bolniških blagajn jnine ieieznlce, s. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blaga ine v Ljubljani.
\St ^ ^ ^ ^ ^      «f» «fr rr> «f- «|»
Serraaatto
vo
železnato Kina-vino
Higtjenična razstava aa Danajo 1906: Državno edHkov aje in častni diplom k zlati kolajni.
SPovzroča vatjo da jedi. okrepča živce, pobs^ša kri in je
rekonvaleeoentem
In malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
s; Izboriti okus. st
Večkrat odlikovano. s Kad 7000 zdravniški asrićsvsL a
J. SERRAVALLO, l ii kr. atsmi ii\xM\ TRST-Barkovlje.
Meteorolositno poročilo-
t it ir.urtm 2tl*l
SftSifi »mini tlak 7M1 aa
J   Čas S*anje ft«
g baro- ** >
S  °Fazo" metra 4 g vanja
E z
o a
\ mm    ~~ —
a h.
a
Nebo
7.
9
S.
2. pop.! 734 1 7-1 9. zv. j 735 4      2 2
7. zj.   7359      0 8
sr. vzhod del oblač. brezvetr. jasno
s!, jzah. pol. oblač
5rednja včerajšnja temperatura 2*9*, norm. 22 . Padavina v 24 urah 00 mm
Potrtim srcem javljamo tožno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je ljubljena s<»proga, oziroma najbolja mali, gospa
Terezija Kozamernik
po kratki bolezni, previđena s sv. zakramenti, v torek, dne 7. marca ob 11. uri dopoldne, v starosti 61 let, mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb nepozabne rajnice bo v četrtek, dne 9 marca ob polu 3. uri popoldne iz hi-e žalosti, Rožna ul. št. 19, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi pri Sv. Jakobu
Priporočamo jo v molitev fa blag spomin! 564
V Ljubljani, 7. marca 1911.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za vse mnoge dokaze odkritosrčnega sožalja povodom smrti naše ljubljene nepozabne matere, tete, gospe 832
Barbare Pcrko-jfppc
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo gosp. dr. Gallatia in pevskemu društvu »Slavec« za ginljivo petje.
Ljubljana, 7. marca 1911.
Rodbina: Perko-Grebene.
Za thsbeznhre dokaze arene« sočutja  ob imrti našega nepozabnega
soproga, ozlr. oftU, krita, svaka Tn strka, gospoda
Josipa Oroszv
strojevodja Jelše tekaške v s.
dalje 79 lepe darovane vence is časteče spremstvo pri pogrebu izrekamo vsem poerebcem, zlasti pa slav. gasilskemu društvu na Viču in Olepševalnemu društvu iz Rožne doline naj-is krene jšo zahvalo.
V Rožni dolini, dne 6. marca 1911.
868 tahafaj« ostali.
Spretna prodajalka
se sprejme W9 s trgovino moisMoga klsga. Antos Trava, Jeaenlee, Oerenjako.
Ka orna mm
Danes, v sredo zvečer
KONCERT
Za obilen obisk se priporoča
M. V. IZLAKAH.
b4,
KijDEavDiCarsfti pometnlk
samostojen delavec se sprejme, ■avnetam se prote dvevprezsi
nov voz
z ostružentmi osmi. — Voz nosi do 3500 kg, pripravea posebno za trgovca.
Iv. Pus», kljufcavaiearaki noj star Poljamska ooata 26. 869
Družba z o- z. išče
spretnega, dobro uvedenega
generalnega zastopnika
za Kranjsko. Glavnice je treba 3000 K. Nr>m*ke   ponudbe z referencami pod
„Geaez-al-Vertreter 35* aa anončno
pisarno Hirschfeld, Trst $56
HALO I
*4S I
Oi fssaade oomJene mttfke oMeke. tudi častniške uniforme in akte vrvk^ teroMicao
zlato in srebro ter partijsko blag« Hal Ker bom aa potovanju v Ljubljani eamo malo časa. prosim, na me taksj ssveitite z Sopknico.
l&hn^Thm*** JoH Slomar^T
Ii prsato reko os proSs v L]ok ■lasi v (novakom predmeat]a
prijazna linaOla
obstoječa iz hiše, potrebnega gospodarskega poslopja, vrta in njiv. Proda se na željo tudi samo njiva, ki bi bila najboljša snožet. Cena nizk*i n po dogovoru. Poizve se pri lastnici Marili Btrmad v SfaMisatf. Opekarska 0 (mri smitalal).       «t 6
Več vagonov ss
lopof & kolega
«$61
krompirja
proda po nizki ceni
J. Oblak oia Vrhniki.
Jako lepe eno ii dveletne
jabolčne divjake
kakor tudi
860
pritlikovce
iaUaso is kraške ista ps sliki cosl na proda)
šolske vodstvo pri Sv. Lovrencu sa Drov. polj*. 860
!NARODNA KAVARNA!
Dne 1. m srca došla
elitna damska kapela
ima izbran umetniški tn zabavni vspored ter koncertuje
= vsaki dan. =
VstMpnst!! Vstop trast!!
K mnogobrojne m obisku vabi
Fraso Krapo*.
Istotam so sprejme
marker-5onasalec
m
S57
učenec.
ki ima veselje do kavarnarske obrti.
862
Naznanilo.
Vsled sklepa XI. rednega občnega zbora se izplačuje za leto 1910 kot 7'j. dividenda
na vsako delnico, za kupon št. 10 počenši s 5. marcom 1911, pri blagajni centrale v Ljubljani in pri podružnicah v Celovcu, Spljetu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Upravni svet
m <ak*| odda
v srediai masu na prometnem kraju.
Poizve se v upraraiitfu »Slovenskega Naroda.« S36
Mlad  zgovoren  mož, slovenščine in nemščine zmožen, bi prevzel ksko
agenturo
oz. zastopstvo proti stalni plači tn provi r i ii. Dopisi pod „Agentnr 100", LJnklJasa, posto rostanto. 849
Posestvo
se proda za 4500 kron.
Kdo, pove upravniitvo »Sloren* sitega Naroda « 753
2 manjSi, I večjo is 1 vilo z vrtom v Ljubljanskem predmestju oziroma mesta
se zelo kdo prodajo.
[ I mC ^Lmi    P°g°j' za plačevanje zelo ugodni.
Naslov: „Ugodna prilika", poštno leteće v LJubljani. 675
£t 7521.
RAZGLAS.
Ker so se v Sp Šiški pojavile koze, opozarja mestni magistrat ob^in^tvo, ds je cepljenje naiu«pr<nei&e sredstvo proti tej bolezni. Radi tega se bode s tOrkOmi 7. t. Ss. priĆODfti vršilo vsak delavnik v veliki dvorani »Mestnega doma«
brezplačno cepljenje
in sicer od 8. — 9. zjutraj za ženske in otroke, od 3.—4. popoludne pa ra moSke.
K cepljenju se vabijo vsi (otroci in odrasti), ki še niso bili cepljeni ali ki ao bili brezuspešno cepljeni, dalje oni, pri katerih je od zadnjega cepljenja sem poteklo že več kakor 7 let.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 6. marca 1911.
Za askrtevaeje aačiaskib earavil mesta Ljubljane začasna pastavljeai c kr. deželne vlade sretaik:
Laschan L r.
3!
21
imi
IF
3?
Oblaslv. avtorlzirani In zapriseženi
geometer Lisec
Ljubljana i Sodna ulica 3
emm  vse  zemljemerske  zadeve ob naj- t= hitrejši izdelavi in najnižji ceni.
ILsIl
ir
A 29/11/4
sls s:
s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano.
C kr. okrajno sodišče v Soštarju, I. oddelek, naznanja, da je umrl dne 22. januarja 1911 v Skalah prevžitkar
Ivan Maraka
po katerem so med drugimi tudi dediči; 1.) Franc Goričnik, neznano kje v Ameriki, 2) Martin Bevc, 3.) Mica Bevc, 4) Antonija Bevc, zadnji trije neznanega bivanja.
Ker je sodišču bivališče omenjenih o*eb neznano, poživljajo se taisti, ds ae v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javijo in zglasijo dediče, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z zglasivšimi dediči in za njo postavljenim s-ktbnikom. Postavi se za skrbnika: ad 1.) Janez Goričnik, posestnik v Družmirji, ad 2.) Josip Košan, obč predstojnik v Družmirji.
Cn kPa okrajna sodnija v Šoštanju oddelek l.y
dne 27. februarja 1911.
□IDIDIDIDID □□IDIDIOIDID
Hlačna krila
so pri dob'la v zadnjem čaau veliko zanimanje is simpatijo, ter vlada zaradi toga veliko vprašanje po Bila. Hi izključene, da se ta moda tudi tukaj obilo razširi,  vsled tega oddajam
damska krila
najnovejšega kroja in vseh modernih barv
pod  lastno ceno.
O. Bernatović
Angleško skladišče oblek, Ljubljana, Mestni trg 5.
□ □PiDinininininininiD
Selaieka glemloo S
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani«
Stritarjeva alica stav. 2.
Podraialca v SpLeCn, Celovca, Trsta bi Sarajeva.
M  1, tU frinrtu
•1 «*«t.«(«l4 kraa.
Sprejem vnet n nJtiBct to m tck»Q raon kr Jh •brcstijc a lat vkfft m mm
|2 ,0 »vas i 11 X. — Žrcbajc 1. auro. K 300.000*— I
Prva kranjska lavosna pivo
prlaoroea svojo
Naročil«  sprejemi tudi Ljubljen
arna In sladar Izborno Izdelke.
• ka kreditna bm
m na Vrhniki
ka v Ljubljani.
Stopnice, balu-strade i. t. d.
Kdor zida ali rabi cementne izdelke naj zahteva cene od
,        tvornice cementnih izdelkov 70J. Cifllfir
Najnižje cene! BJBJBSBSBJI   itafcMaaa, SaaaSaa —rta atsr, aatmran faal*ari*» w«|aMe«.
Cevi, korita
1« tm d« 2909
Najnižje cene!
NTE
vseh dežela iz posluje inženir 15
bVSJSS* oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Marlahilferetraeee st. 07»
. * Objav«,
? I Dobro znano špecerijsko trgovino
F. Grošelfna
Foifanska cesta st. 7
otvori zopot 11. marca 1911
omicelj
in se tem potoni za mnogobrojni obisk slavn. občinstvu  nsjtoplejo priporoča.
Štev. 60 ex 1911
Predmet; Zakup velike zdraviliščne restavracije.
rib
Dne 20« marca t. I. ob 11. uri dopoldne
vrši se v uradu podpisanega ravnateljstva pismena ponudbena razprava o zakupu
- -3 v 3
11 li m v
iliščne velike restavracije
a potrebnimi prostori vrtom in betonsko ledenice si
zraven čreselnih kopeli.
V zakap so lskko vzame ai 2 loti, postati ti L Jasna *Ja ltlL
Ponudbe s kolekom po 1 K, lastnoročno pisane, morajo obsegati izrecno otrdiio, da so prosilcem vsi zakupni prostori dobro znani in da se jim brezpogojno podvržejo.
Ponudbi mora biti priložena varščina 1070 enoletne zakupnine.
Zakupni pogon se lahko ogledajo pri ravnateljstvu.
Ravnateljstvo si pridržuje pravico, izbrati zakupnika brez ozira na višino ponudbene zakupnine.
Brzojavne ponudbe se ne sprejemajo.
TOPUSKO, dne 1. februari* 1191.
Savutstjstvi k?, hi. lcčiiiščau
BAJEC
umetii ia
trftvski vrhur
saznanja si. p. n. otčiastva, da se sabaja njegtt
cvetlični salon
Pod Tranfta. ™
zalaga nkii ram.
...
vencev, trak«? M. — Okusu« del* ii x  zmerne teme.
Znraji saraoli ttia
Vrtnarija
■a Irtafiri rstlf 34. %
-■a
trafikantinje
s Ljuljani ali na d*želi. Posudbe pod „trafika* na uprav-ni&tvo »Slov. Karooa« 851
■VO aSOblOVasl. iS BSaSOMOVaSl elesaasat
:: sobi ::
eventuelno s fanJaiBJO, 00 SaMastS
takoj. — Vrć se izve: Bssajska eeet* 31. pri p> Sob. sso
se tak«] sprejme *™
pri rtiiiii mili Iran jjfc, Ljitilani.
Prodoiolko
kot drag o noč za Špecerijsko trj oviao
se sprejffrr^ra
Zelasiti mm j« pri tvrdki ItOSS Tosioh
Trtaik« ooots 4, LJublJsas. seo
Šent jauški premogovnik išče
potovalca
za prodajo premoga.
R«flek»antje  na  to  mes'o obračajo na i   e do presaja o plsarso šeatjasikega prostoaovaika, E«i-tovsiika ulloa t. 853
(Voitaroiio) S konj. oii, 789
s streho, trrmi sedeži, izvrstno ohranjen* se radi nabave večjega voza
takoj proda.
M. Ropaš, tovaraa glasovirjev v Celju. SSNajboljsa in najzdravejss .
b arva s za lose In brado
je dr. Dralles „SISI L", ki daje sivim in porde celim lasem njih prvotno nsrsvso in adravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temsorjsva in črna v stekl« nicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
S. STRMO Ll
Ljubljana, Poal Trančo it. 1,
Cenovni k lasnih izdelkov io potrebščin as posije sa zahtevo zastonj.
Tehnična  pisarna  in stavbno podjetja
Ingenieur H. UHLlft
3801       Ljubljana, Rcsljcva cesta St. 26.
jajai iinžitit raj raj ažrta ii wmtww, Spal »ostmi izvidi, imzttji miti.
f MATEJ OBLPiK
£ V Velika bi S zalaga
3} šamačik is aa J tsvaroiskfb
čevljev
^ Ljubljana
^ Koiirss&i trg 6
Ijedni jalon
SEDEJ-STRHAĐ
priporoča cenjenim damam
KlebuKe I« nevine] e izvršbe, : Želni k'cbaltf uedic u zelogi. :
preferncua ulico.
2kv
9m
Najbolj pripravoe in varne
trzcpsrllnlhe
za krmo,  slamoreznlce,   ^|^mm preie in stiskalnico za   *l j) sadje in grozdje, rebljače, ^^"JEn^aMi**
reporesslee, motorje, ielez. blagajno, nagrobne križe, stavbene potToMsiae in vso drugo ielesslss se dobiva aafeeaejie ia saj-fcoljže pri znani 2015
veletrgovini z žckzri>o ii poljedelskimi stroji
FR. STUPICA v Ljubljani
Marije Terezije cesta št. 1.
Zahtevajte ponudbe! Cene nizkel
Č an dunajskih in brroliaskih prevoznikov pehištva. — Spiejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarif h — Prevaža poluŠtto v novih, pateatotasih pohištienih voseh na vse kraje, tudi s 2010 inozemstvo.
Jmrski inr.
Ustanovljeno leta 1906.
fttikii mit
Jmrski ivor.
Ustssovljeso lets 1908
Sprejema sa zalogo raaso blago, pohištvo itd. Krasna, suka in čista skladišča so ns razpolago. — Nabiralni promet Dusaj Ljubljana ia obratno zastopan v vseh večjih mratih. — M«»j ssstspnik na Pusaju je Kari Lawi, špediter, Dunaj I. Schulhof 6.
Telefen Stev. 10.
Lat« ia«7. ustanawljana alalniika družba
427
Tslsfaa Stav, 10.
KRANJSKA STAVBIMSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavbno podjetništva | plaaraa
dela| opekarne s atrejnlm
arhitektura Ia a v Kasasab Ia aa
aetabnilka VIS« i kasanaiaasl
I tasaratva Ia asiaarstva a strojnim abrataas PetJpoSI in v Opatiji. — Priparoaa aa aa atavbn
aa stavbna ia fina a dola vsako vrata«
Priporočamo našim ::   gospodinjam ::
m KOLINSKO CIKORIJO S " —'
tovarne v Ljubljani
****** itta preiiknien« zdravilaa pri katarib.
* kašlju, bripatosti, zaslezenju, le-
lodčsi kislini, iaflocnci in nasledkih.
Dobava se povsod o lekarnah^ dr gonjah in trgovinah z rudninskimi vodami. "Ciw
Pomladila ia poletna »zija 1911
Kupon
Motr. 3*10 dolg za kompletno
moško obleko
(suknja, hlače, telovnik) stane samo
kupon kupon kupon kupon kupon kupon kupon
7 10 12 15 17 18
20
kron kron kron kron kron kron kron
Kupon za Črno salonsko obleko 20 K dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnati kamgarn itd. itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana 472
zaloga tvornice sukna
Siegel-Imhof v Brnu.
Vzorce gratis in posti dno prosto«
Prednosti privatnih odjemalcer* »k« Magu uanka direktno pri flrai Siegel-Imnaf »o precej in j c.
Zaradi silitga franeta Nagi .ed jp najvaoj« Ubira popolnoma svefa^a bU^^. — Stelne ua] nitje oen«. — Tudi najmasjsa naročila st po« vzorca vestno imša
Srečen vse žive dni. Vsaka mu jed di$t, Nikdar bolan: Kdor vživa
Otvoritev
Dopol'^iOmo si aUavnomn občinstva vljudno naznanjati, da smo
i Ijđjjaj. Frasca Jožefa testi ] (i oiiju g'a psi)
otvoriti novo dobro sortirano
konfekcijsko trgovino
za gospode in dečke.
Eot dolgo Jet v taj stroki delujoči, potrudili so bomo cenjene odjemalce vsestransko zadovoljiti z dobrim, solidnim blagom
ter nizkimi ee&ami.
Da ustrežemo cenjenim odjemalcem z dežele bode trgovina med opoldansko uro tudi odprta.
J. Zamljen
čevljarski mojster
v Ljubljani. Sodna ulica št 3
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdelale tudi pravo gorsko In telovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 2.5
tfi 3anta+n ptipotocet Če najfinejšega c/iuoci
&a* šticf-^ancfi,
£>afni &to6ufii vedno pti-f>vav/fcrt<i. č/a/io 4m*9i venci o ttaficvi in tasne cvetdec •\   Soma,  iz-aotetnjenc. ,\
o o
C N S
C
Friznano največja, resnično č^niada, že 25 let obstoječa eksportna tvrdoća.
Fr.
den
urar v Ljubljani, Prešerne v a ul. 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar
največjih tovarn Švicarskih ur »UNION« ▼ Genovi in Bielu
:•: on torej laike po origiialn tnnlftik tnal :•:
garr.n irano zatvshive, v vst h 1« gah m tem pera tu* ah    po   njrgovrm    astn.ru mičnem /. regulatorju rrguliiane, sveto-no znane .*.
Alpina ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-:       tula, srebru, nikhu in jeklu :-:
prodaja.
Nedo«f»žno vel'ka izbira. — Večletno jamstvo Ceniki za-tonj in poštnme prosti.
„Adrija".
Drooerija ii fotomanutaktura.
Oblastveno dovoljena
prodaja turni zdravilnih zeis ter strupov ii Mi in felmiue huk
J. Čvancara
v Ljub'jani, ŠeKnburgova ul. 5
priporoča svojo izbrano zalogo vsok sredstev sa os rbo ln oja-ienjo otrok v notni niladestt — raznovrstnih tu In Inozemskih parfumov ln sredstev sa olopS njo polti tor lata poseben oddelek m letofraf. poirebitlne ln aparata. Temna Mavaica sa razpolag*.
Naročila  se  izvršujejo   z   obratno poŠto
Priporoča ae
M. Kristofic-Bucar
Stari trg tt 2S, LJubljana, nasproti lalainlka. pa^T* Zadnja moda
BLUZE KRILU
FINE KOSTIME -- NOČNE HALJE : POMLADANSKE0 PLASCe""« PELERINE :
w vsakem blagu, barvi In fazoni, tudi po mori. QV Najfinejšo In kompletne TM
OBLEKICE — PLAŠČKI — PELERINCE |
faaav-   |n krstna oprava« "saasj
Perilo, predpasniki, moderci, otroški klobučki, kapice
tal vsak« araa« mm*m9 trn arabaa blaaa te sallaaia tovaraa muT   pm najnižji eeni. "mMt
Sa ogled poiUJa tndl po poitL
X 13 X Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaMtB plošče Itd.
x n x
Uska betonska tvornica Trii i Kup.
Ljubljana.
X ■ X Stopnice, balkone, spo-aenlki, stavbni okraaki Itd.
X B X
Fr-*rtne ta Uafc »Naroda« ttakaraan.
3659