Trst v sredo 5. julija 1905. Tečaj XXX. V lakaja, tmU dam. *H T tdi ob atc«-, a,n :n praznikih ob 5. ari. ob ponedeljkih ob on ziutrmi. .'•ual^ir fitevlJke proaaiajo po 3 novć. 6 Btotink) - kccctd v Mirarcan ▼ Imu lr okolici. Ljubljani, Gorici, Celji. Krar:u. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmesiu itd. >r a#e 1b aaroehe srreiema ui>rsv» lista .Edinost", allea »Urrlo Oalsttt M. IS. — rradne are »o od ->op. 4« l. iTe^er. — Cene Ofiasom 16 rt na vmo oetit: poslanice, smrtnice, avne unv&ie in domaA oriaai po pogodbi. — - TELEFON »te*. 11S7. Glasil« HlitičMga društva „EdiMft" za PriMrtka. F edlnoatl je moč I Sarotulni znaša sa vse leto 34 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Nt-aaročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ae sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Glorglo Galatti 18. (Narodni dom.) Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista ,»Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcijs lista „Edinost*4 v Trstu, ulica Giorgio Galatti ftt. iS. PoStno-hraailničnl račun fit. 652.841. Dogodki na Ruskem. Uradno poročilo o nemirih v Odesi. PETROGRAD 4. Vladni list je priobc 1 (Brzojavne vesti.) uradno poročilo o nemirih v Odesi in o puntu KIELZE 4. > noči so nemiri imel ne- Da »Knjazu Petsmkinuc. Pore Čilo pravi : Dne varen značaj. Ljudska množica je metali kz- 25. junija si imeli odposlanci rasnih tovarn meo e in streljala z revolverji, nakar so ustre- shod, da progi; sijo splošni štrajk. Glasom e čete. Pet esab je bilo ubitih, sest vesti, ki jih je prejela policija, so bili med p» ranjenih. Zi tem ie nastal mir. odposlane. tudi Členi socijalist sto-revolucijo- KBONSTADT 4. Na križarju »M nina« i j aastai resni nemiri. Mornarji so oklenili, da bodo za.ranili križarju, ki je star in v Ko je „Prut" dospel v Savastopol, je ske-sano moštvo osvobodilo poveljnika in čaBtnike ter jih prosilo, naj je zopet vsprejmejo v svojo službo. narnega lokalnega odbora. Udeležniki shoda so bili torej aretovani. Pri enemu aretovanih je redarstvo našlo pismo, is katerega je bilo * a->em etsaju, da odpluje. Prot gibanju 6o(POBBIt> da bočejo umoriti nekega policijskega komisarja. SiedeČega dne sta bili blizo neke policijske straže aretovani dve oeebi, katerih ena je imeia dva revolverja in pismo, v katerem j« bil omenjeni komisar obsojen na tmrt. Dne 27. junija je bil a^etovan drugi člen eo<-'jalistiško revolucijonarne stranke. Pri njem so našli 14 revolverjev s patronami. Istega dne je bil zopet aretovan neki mož, ki je imel pri sebi bombo. Ko so gi areto-vali, je vrgel bombo ob tla, vsled česar je bil ubit Bam in neki polici^sii uradnik. Dne 2S. junija so ee delavci zbrali blizo neke tovarne, da bi proti arjtovanju omenjenih oseb protest rali. — Bili so porvaai, naj se raz-idejo/ na kar so odgovorili s tem, da so pričeli metat kamenje na policijo, p tsgnili poveljnika nadošls sotnije kozakov s konja, ga ranli ter potem streljali na četo. Ko so bili zopet večkrat pozvani, naj se razidejo, je 1 'J kozakov ustrelilo, vslsd česar bo bili ubiti po; »zete snodne cdredbe. LONDON 4. Glasom poročila »Rauter-jevega biro« iz Odese, se je včeraj zjutraj a.a kriiarka »Georgij Pobjedonoscev«. Mornarji, ki so j.h Častnik; označili kakor kolovodje, so bili izkrcani. ODESA 4. »Pobjedonoscev«, ki je ostal v pristanišču, je izročil oblastmjam imenik a >iov iij ustašKih mornarjev, ki so bili med tam — 7 na številu — izkrcani. Po kapitulaciji je posadka na novo prisegla. Jahta »?lnklik«, dc-pel* iz Nkolajeva, je dovedla fremcaj 17 častnikov »Pobjedono-seva«. Ti "a«ta ki ao biii, ko se je možt ?o »Pobjedo-c ff^ric sdruž lo s »Potemkinom«, odvedeni v Dodnovko, od koder so se podali v Niko-a ev. ri se govorica, da se je ustrelil eden xasta«ju blizo O iese u.tavii asgleiki j delaTci) 6den je bii pa raajen. Ves dan c »Graalev« ter ga odvedel v OtmoA jne delavcev korakaie po ulicah. To i b) skupine delavcev korakaie po varne so bile prisiljene ustaviti delo. Prirejene eo b.le barikade in streljalo se je na revoi irijske stranke, k, so *e nahajale RaDjen h je bilo pet pol c jskih urad- a.opnja5.. prefe. l: na »Graalev«. Na novo- \nikoVm Zve$er BO uetaški dela, ci zasedli neko aftanovijeco u.e,to generalata guvernerja za Ž9l«niško progo v okolici m68ta. U.tivil« so eeo J# biI ?enefal vlak, prisilili popotnike, da s. izstopili stvo ;e^.e; a - prej vzaemitjmmoj Z dje t„ grj ^^ Vflgone raebili pG niči je potem vojaštvo zaeeilo železne j. Istočasno z nemiri v mestu Odesi so bili nemiri tudi med kmetskim prebivalstvom v okolici. Nemiri na križarju „Minin PETROGRAD 4. (Petr. brz. agentura) Govorica, ki krožijo o nemirih na križarju ~Miainu", čte, da so križarja odvedli milj od Kronstadta, so popolsomi ne< soovane. „Minia" je zapunil pristaniške v Kronstadtu v sredo ter se nahsja sedaj pri eakadri v Libavi, ki dela vaje. Poveljnik brodovja in priatanišS baltiškega morja, podadmiral Niko-vov, je izjavil, da ni slišal ničesar o nemirih na -Mininu-. Punt na transportni ladiji ,.Prut". PETROGRAD 4. Vladni list poroča : Minister mornarice je prejel nastopno brzojavko od admirala Kriegerja : Moštvo transportne ladij« „Prut" ee je epuntalo, je zaprlo Brzojavne vesti. Cesar t Išlu. IŠL 4. Cisar je danes popoludne dospel semkaj. -r Podguverner Toepke. BUDIMPEŠTA 4. Podgaverner in predsednik ravnateljstva avatro-c greke banke Alfred Toepke pl. Keresztenv je predpoludne po kratki bolezni umrl. t Gledališča i ravnatelj Bakovlch. DUNAJ 4. Ravnatelj nemškega ljudskega gledališča, Bukovich je danes, v starosti 67 let umrl. Vročina na Dnnaja. DUNAJ 4. Vročina je trajala tudi danes ves dan. Bilo je mnogo »lučajev soln-čarice. Demisija budimpeštanskega župana. BUDIMPEŠTA 4. Prvi budimpeštanski župan Josip Markus je podal svojo ostavko, katere pa minister za notranje stvari ni vrtprejel. Država in cerkev na Francozkem. PARIZ 4. Zakonski načrt glede ločitve cerkve od države pride t9 dni pred senat, ki Dunaju, kol ka krivica ee godi tržeškim Slovencem ob šolskem vprašanju. Trudil se je, da bi jih uveril, kako bi bilo to imperativ najelementarneje pravičnosti in humanitete — da niti ne govorimo o dobrohotnosti — ako bi se tržaškim Slovencem omogočila tako ali tako šoleka vzgoja v materinem jeziku za njihove otroke. Pokojni Nabergoj je videl na eni strani, da se bo principijelna in delinitivna rešitev vprašanja, imajo-li tržaški Slovenci pravico do svoje šole v mestu, ali je nimajo, zavlačevala bržkone leta in leta. Predobro je poznal tista dva momenta, ki zavlačujeta tako rešitev. Predobro je poznal naši drugorodne sodeželane in neizprosne Bovražnike; predobro je vedel, kako oni v politični in narodni borbi ne poznajo ni pokornosti pred zakoni, ni spoštovanja do morale ; predobro je vedel, da bodo v bjrbi preti temu našemu najnaravnejemu postulatu (kakor so vedno in povBodi) brezobzirni v izbiranju sredstev! — Predobro je pokojni Nabergoj poznal tudi tradicijonalni vladni zistern v našem Primorju, ki Bmatra to za višek državne modroEt:, ako Be tiste, ki bo zvesti, tepe in ugaja b tem tistim, ki niso in ne bodo zvesti nikdar. Predobro je pokojni Nabergoj, pravimo, vedel in poznal vee to, da bi se bil le za en hip udajal nadi, da bi to vprašanje prišlo v doglednom času do povoljne rešitve: bodi, da se občina uda dobrovoljno, bedi, da bi vlada bo pa o njem razpravljal Š3 le po poletnih vgo energijo in avtoriteto proti počitnicah, to je okolo meseca novembra. reo.va.s -eJja;ejo. Pr.cakaje se anti«*emitskih ne a rcr. PRAGA 4. »Naroin. L stv« poročajo iz : ave, da so ee ekeraj vse čete uprle in da r t ia v mestu velika panika. ODESA 4. Parn.k »Graaltv« so pr-t f da se je podal v luko, kjer »o ga ru«ke r.-aetn je preiskala. Preiskovanje je trajalo 4 ure, a d>b:ii a.eo n:č sumljivega. Na t) so para.k izpnotili. HERZON 4. Na tukajšnjem vojaškem -«: ai.&čn se je danes med vajami več vojsk o v d. eri plinarn f a batalijona z bajonetom vrglo na kapitana Mirgr • >dskega, ki je bil lat ..o ranjen. Poveljnik Katalijona, polkovnik Izvidov, k. je z golo aabljo hitel na pomoč, t vdc-til pet ran z bajonet:. Vendar je s ura -t icem odvedel batalijon v vojašnico. < *im je pisai carju, a kmalo se je zgrudil mrtev. * »-trn vojakov, ki ao se udeležili alo- na, je zbežal toda vsi, razua enega, eo bili poveljnika in Častnike ter je umorilo praporci eti. ščaka Nesterceva in mornarja Kozli tineva. Toda ža danes se more trditi, da ne bo senat na z ikonu mnogo spremenil. Vae nade g o, da bo reformi popolnoma izvedena. PARIZ 4. Zbornica je vsprejela »kupni zakonski načrt gle ie ločitve cerkve od države s 341 proti glasovi. O naši šolski mizeriji in njenih posledicah. < Dopis, t IX. Naše šolsko vprašanje se vleče že nad 20 let. Nad dve desetletji bijemo ži boj in hodimo pravi križ svi pot, d i bi dosegli vsaj uporni občini. To je vedel pok. Nabergoj. Na drugi etrani pa se je zavedal, da je to vprašanje za tržaške Slovence življenjsko vprašan e. Kakcr razumen mri in razsoden narodni politik je pokojni Nabrgoj čut'1 najintenzivneje, kako nam sleherni trenot?k, ki ostavlja naše šolsko vprašanje nerešeno, stacijonarno, provzroča neizmerne škode. Naš položaj je prekeren. Sovražne Bile, ki smo jih omenili popre", so znale najizdatneje ovirati nas na našim raz/oju, in so dosezale, te Bvojim zistematičnim na* BprotDvanjem, da Btno zaostajali in zaostali na vseh poljih. Zbog tega nasprotovanja emo morali trošiti nerezmerno velike Bile za \siko mrvo narodne pravica ; na šolskem polju pa smo ostali popolnoma bree veacBga vspeha — I. ublaženje te ntš) šolske mizerija z ustanovit vijo ene ljudske šole za tisoče mestnih Slo- ta Btojiiao danes še vedno praznih rok kakor vencev. Človeški razum se kar upira inncča'smo stali pred 20 in več let:. Kakor posle- verjet*, da bi bilo možno kaj tacega. dci tej neši splošni zaostalosti izvira za nes Pa je bilo momentov v tej dolgi dobi, nujna dolžnost, da moram) knr najbolj hiteti, PODLISTEK. Prokletstvo. Ifc4cwaki rcaaan A v m aovriil L Frevei M. O—6. -41 izrazu njenega obraza in po oholem naglasu = njenih besed je videl, da ima ona svoj plen že v rokah. Zato je priatopil k Benečanki, jej ponudil roko ia rekel: — Odpusti, lepa rojakinja, danes si — Nadaljeval jako občutljiva, kajti do krvi ta žali vsaka ** najmanja zbadljivka. Veruj mi, da sem ti prav prijatelj, Puttiva sedaj rasgovor o tvoji deviški kreposti, ki že tako ne spada v — i? gt >Te, je .'odgovorila ženska ikri- aai.no opravilo; a ti aai moraš potrditi, da pa e od eze, Beaečan govori drugače ženski, vsaj doslej nisem poskušal dotakniti se a pa bila kakoršna bodi, mnogo rinejo be- grešno roko devi<*9 Lukrecije. m lo, nago govor - ti meni : poeabao pa še — B rbanta ! j« prasnila Lukreoija v j pr * ki, ko m toli vi/na služba cahuva ' grob ote a smeh in je udarila odpcslaaca na A ta tanake, kakor jo gospod Badoar zab- lako po raaenu ; skoro mislim, da si ljubo-tev2 od z lravn.ka iakoba C ivagno> -ja. Nu sutnen, ker saro tebi maaje milostiva nego A. ti odpuičeao: vem, Ja b< š po moji drugim. Nu, doslej nai ti potrkal na moja r mag. obžaloval avoje nem le besede. Sedaj vrata. Idi eadaj Badoar, da te ni kdo ne vidi pak idi, čul - , da nisem ta s u nj po tratil a pri mani. tvojega čaaa, v.dal ei. da je tvoja rojakinja — Mari pričakujai koga? U ras.a tvoji nalogi tar da ne osramoti Ba- J — Mislim, da mi saapnik še danes : -era pred '-eae-zo republiko. A tu ti dajam prinese vaialh vesti o naši stvari. Ali še aa pet oa :o, da ea mi posreči zagrabiti vsa besedo aaj ta vprašam : je-li ban Lacko ia tem.me glava poprej »ago si a «lii ti. doapal v Zagreb Te odiečae bate e itnska ao osupnila — Ni, ali na vsaki aa#in pride jutri ali reaeškega odp«alanca. Po skoraj prezirnem pojutrinjia. ko se je zdelo, da se hoče rešiti to naša šolsko vprašanje vsaj na ljudsko-šolskem polju na ta način, da se ustvari nekak povoljen provizorij, dočim bi se bila principijelna rešitev — je-li občina dolina ali ni dolžna dati Slovencem v mestu tržaškem ljudsko šolo — prepustila za pozneje čase. Pokojni dri. poslanec Nabergoj je draaal in dreza), da bi uvcrll visoke gospoda na — Addio Bt»d er, mu je podala ženska roko, a on je, stisci vši j-», je odgovoril : — Addio Lukrec a ! spremlja naj te dobra sreča in naj ti prevelika ljubezea ne kačje pameti. Rekši to je B.neČan i zdravnikovo hišo pri mestnem zidu ter se spustil po meiniški ulici v predmestje. Lspa Lukreoija pa ja stopala proti kamrici, kjer je neerečni nazovi brat ječal v obupu. Ženska ae ja podbočila ter sa postavila predenj, premerila ga prezirljivo od glava do pete, da je nesrečni suženj trspetsl pred njo v strahu tar si je komaj upal povzdigniti svoje oči. — Nu, je zakričala žeaska, ali ee ti ja glava streznila, vinska čutara ti ? — Ss je, je zajec'j al sd ravni k pokorno. — Ali na uvidjsš, da si oslovska glava, ki asm ja pokvarila akoro ve 3 lepi posel sa svojo neumneBtjo ? — Uvidjsm, Lukrecija draga. — Dvigni se sedaj na noge, najsj sa, napij se, ali samo do ieje, i a potem stopi k Tomažu pod bregom, ki ti pove marsikaj ca-me. Iu to ti pravim, čim Bi omel njegove besede, obrni se aa peti ia da ti mi ▼ bipn ako hočemo zamujeno popraviti in nadomestit?. Sleherni trenot?k nam je torej dragocen. Za to pa je tudi sleherni trenotek, ki emo ga izgubili na ustvarjenju pogojev za Bvojo narodno eksistenco in bodočnost, usodnega pomena, ker pomnožuje itak ie veliko nevarnost, grozečo našemu narodnemu obstanku. N a j -usodnejega pomena pa so vsi tisti trenotki, ki nam minevajo čakata temna izba in po tvoji volji, draga sam v ko je sopet tu. DrugaSe te suha skorja. — Vse storim zmoti 1 Lukrecija. pustil XXVI. Mladi Mikič Prodanič je bil krčmi pri Tonaiu. Bilo je poludne, vsakdo po svojem opravilu, a krčma prašna. Agata, služkinja krčmarjeva, je bila od<šla r.a krčmarjev vrt pri bv. Margariti po zelje in zelenjavo. Ne imajoči resnejega opravila ja vredni Tomaž sam stopal po praznem prostom svoja krčme, kopal z rokama po žepih ter nagibal svoj rudeči nos proti umazanemu podu kakor da ja zaglobljen v g'o-boke misli. Le tu pa tam se je zaustavljal pri leseni misi, na katari je stal dovolj velik vrč vina. Vredni Tomaž ee ni hotel izneveriti stari navadi krčmarjev ki sami poviivsjo svoja vino kadar ni goitov v krčmi. Dobri Tomo se ja za prilično dolgo sprehajal in sprehajaje se srkal vino, kajti nogi sta sa mn nekoliko šibili a tista eijajna rudečioa ee je širila od njegovega nosa pa dalje po ostalem obrazu. (Pride š ). brez narodne šole, brez poštene t zg o j « za našo mladino. Najusod-dneji, ker nam tržejo z naš h naročij najira-goeenejo pose« na — Živ:h bitjih ! Pokojni Nabergoj ee je zavedal vaega tega : on ee ni varal glede težav, ki jih bodo delali nasprotniki, a na drugi strani je zopet občutil. kako se mudi z našim šolskim vprašanjem, kako nam takorekoč tla gore pod ■ c g a m i. Zato je silil na to. da bi se do definitivno principijelnega resenja našega Ijudsko-šolskega vprašanja ustvaril provizorij s tem. da bi se na tukajšnjih državnih &olah ustanovile internisticno slovenske paralelke! Dogodki na Ruskem. Dogodki v Odesi in na Crnomorskem brodovju. Iz Konstanoe so dne 3. t. m. sporoč.li : Ladije romunske vojne flotile so prejele ukaz. da odpln ejo v Kcnstanco. Vse Čete posadke v Konstanci so b.le koncentrirane ob morski obal. Ministri pridejo v Kon-etaac ». da sam: uredijo stvar. Drugo pri ročilo pravi : Moštvo »Potem-k.nac šteje T.'>0 mcž, in je brez častnikov. Vsem mornarjem se vid: obup na obrazih. Ka oddelek m irnarjev se je izkrcal ter se je pr.čel p gaj a ti radi predaje moštra ped pogojem, da -) j;b ne izroči Rusiji. Oblast-nje so zahtevale navodil is Bukarešta. Čien odpoelanatva Je rekel, da vodi »Potemkina« odbor 20 revolucijonarjev. Ladija je prejšnji večer zapustila Odeso. O nadaljnl akciji g'.ede »Potemkina« vlada nesloga. 1z Oieae javljajo, da je nad Nikolajevem m JSavastopolom proglašeno vojno stanje. Položaj v Kronstadtu, Nikolajevu in Sevastopolu I z Petrograda poročajo, da tam ni izbruhnil punt, eru pak le štrajk delavcev v pnetranišču, katerim eo takoj pctrojili plačo. Eskadra Črnega morja razorozena. Iz Petrograda javljajo, da bodo vbc ladije, s cater.m- se je Krieger padal v Oieso tsr se potem vrn i v Sevastopol, razorožene. Pet častnikov »Potemkina« je dospelo v Pe* trograd, kjer jih je včeraj vsprejel m nister vojne mornarice, Avelan, kateremu eo podali poročilo o degodk h na ladiji. Potemkin« v Konstanci. Iz Konstante so javili fine 3. julija ob 4. uri popoludne : Do sedaj še ni znano. kaj •o sklenili na »Potemkmu«. Na daljnem ob zorju se vid; tri ali štiri ladije, najbrž so vojne. Torpedovka št. 167 je bila bl;zo »Potemkina«, n kakor je bilo videti, je bi!a pr pravljena na boj. Dvajset členov revolu-cjskega odbora na »Pctemkinu« izdaja z revolverjem v rok; svoja povelja. Odem čast-n kov izvr uje slepo ukaze svoj h pcdlož-aikov. Rusko-japonska vojna. Trst, dne 4. julija 1905. Japonske izgube. (r asom :zve«-tja. podanega v japonskem parlamentu, s b:!o do kon-a mee0.00«' mr>t je umrlo vsled belezai oziroma na ranah. Nori ruski nadzornik konjeni^tva Iz Petrograda javljajo, da je mest) ve-l.kega Kneza N kolaj a N.kolajeviČa general-ajteasL' Oitr j^raiski menovan generalnim na leorn kom konjaništva. Avstrijska, poslanska zbornica. I* u n a j 4. Zbmiea je po daljši debati veprejela nujni predlog načelnika obrtnega edeeka Pi»č;ka, naj se izvoli novi obrtn odsek, obstoječ iz l* člen«.v, k naj se it ar. permanentnim, da ee posvetuje o bo vel. glede obrtne reforme. Debate se je adeležilo več poslancev. Minister za trgovino Call je izjav:!, da vlada principijelno ni proti tena predlogu. Na to je zbornica prešla na dnevni red ter je najprej raspravljala o več poročilih imun tetnega cdseka. Med došli mi vlegami je interpelacija poel. Hortiaa in tovarišev na minieterskega predsednika, ministra vnanjih stvari in ministra ta trgovino, glede odpuščanja delavcev iz Llcvdovega arzenala v Trstu. Prihodnja seja jutri. Ločitev cerkve od države na Francoz-kem — sklenjena. Francoska zbornica je v svoji seji v ponedeljek razpravljala zadnji člen zakona o ločitvi države od cerkve ter ga veprejela. V tem členu je šlo ta to, kako naj se uporabi onih 4») milijonov frankov, ki se prihranijo, ko se odpravi proračun za bogočastje. To avoto je zbornici določila za občine po razmerju zemljiščnega davka, ki ga plačsjo posamične občine. Toda departementi hočejo imeti za-se tudi del tega prihranjenega denarja. O tem se je zbornica v ponedeljek posvetovala in s tem rešila zakon o ločitvi ce/kve od države. Zakon pride še pred počitnicami pred senat, ki ga gotovo hitro vsprejme, da Btopi v veljavo še pred novimi volitvami, ki se bodo vršile meseca maja bodočega leta. S tem zakonom stopi Fran-cozka v novo dobo, ko bodeta ločena cerkev in država. Po ravnokar sklenjenem zakonu se odpravi proračun ta bogočastje : pripadniki raznih veroizpovedanj, katoliki, protestanti, /;dje, bodo morali odslej eami skrbeti za Bvoje bogoslužje, za katero je doeedaj skrbela država. Vseučiliščno vprašanje. Danes ee menda snidejo načelniki klubov v dunajskem parlamentu. Italijanski klub je sklenil — kakor poročajo italijanski listi —, da predloži nujen predlog z zahtevo, da naj se takoj razpravlja o zakonskem ca* ' Črtu, tičočem se italijanske visoke šole, čim bi konferenca načelnikov klubov hotela de« lati kake težave in bi hotela zavlačevati stvar. Će pa dobe — tako so sklenili italijanski poslanci — zagotovilo, da se bo o rečeni predlogi razpravljalo še v tem zasedanju, izostane seveda vsaki korak. Italijanska glasila priznavajo sedaj, da je"vse odvisno od tega, kako se cdločijo Cehi. To je pametno spoznanje gotovo. Ali Italijani naj malce izprašajo svoj spomin in naj vprašajo svojo vest, da li so eni sami kaj storil-, da bi omogočili Cehom in Slovanom v obče, da bi podprli Italijane glede njihovega visokošolskega postulata ? ! Taki slepci in taki — ignoranti ozirom na medsebojne razmere Slovanov, csobito pa Čehov in Jugoslovanov, vendar niso, da ne bi vedeli, da obstoje med Slovani vezi krvi in vzajemnost interesov !! Teh Italijanov res ni lahko umeti. Vedo, da je usoda njihovega postulata odvisna od sklepov in taktike slovanskih strank, vendar se v zadnji čas njihova glasila hrupno pridružujejo akciji Nemcev prot vseučilišču v Ljubljani, torej prj-vocirajo Slovane tudi ob vprašanju, po katerem ni tangiran nikakor njihov italijanski narodni interes !! Pravi o«.rcci( razbrzdani 1 politični otroci so ti Italijani. Oni bi hoteli, da bi tudi Slovani podpirali njihov postulat. Ali ni čuti nočejo o tem, da bi za veliko dovol.ii vs^j kaj malega. Oni nimajo n:kakega zmisla ta pravilo, po katerem Be rešujejo velika in komplicirana vprašanja : Daj mi in dam ti tudi jaz ! Oni bi hoteli le pre jemati od Slovanov. Ko pa čujejo, da bi morali tadi oni kaj dati Slovanom, potem pa se pridružijo vsaki akciji nemške brutalitete m nemškega nasilja in pihajo polnih l'c v nemški ogenj, ki naj upropasti Slovane Će bi ee torej zgodilo, da bi predloga o italijanski pravni fakulteti ne prišla v tem zasedanju do drugega in tretjega čitanja, naj le zapišejo to na svoj lastni račun, ker so b svojim gidim fanatičnim postopanjem proti Slovanom že davno zapravili vsako pravico do obzirnosti in pomoči od slovanske strani. Kronat&dt in Libava. Pomorska trdnjava in pristanišče Kron stadt leži v finskem zalivu na vztočni strani otoka Kotlin, oddaljeno 49 km zapadao od Petrograda. Kronstadt, ki ima 85.000 prebivalcev. tvori samostojno vojaško gubernijo ter je sedež adnrralitete in vojaškega guvernerja. Admiraliteta ki j« za-se, poseben meeten oddelek, je bila ustanovljena pod carico Katarino II. leta 1375. V tem oddelku mo vojašnice, laboratorij, arzenali, ladijedel niče, bolnišnica vojne mornarice in razne zaloge. Luke kronstadtske, obdane od krasnih eprehajaliič, so nm južni strani, na zapadu luka za trgovino, na vstoka za vojno mornarico in poetaje ruake baltiške Hote; med temi je arednja luka za oboroževaaje vojnih ladij. Na otoku Kotlinu so razne močne utrdbe. Kronstadt je cb enem tudi trgovinska luka preetoln ce petrograjske. V Kron- stadt prihaja na leto na tisoče ladij. Kronstadt je po raznih parobrodnih družbah zvečan ne le z mesti v finskem zalivu, ampak tudi s R'go, Stokholmom, Stetinom, Liibe-kom in Hullom. Kronstadt je zgradil car Peter Veliki, ki je leta 1700. ukazal zgraditi utrdbo na otoku Kotlin. Libava bs pa nahaja na severnem koncu ozke peščene Nehnov, ki deli vztočno morje od libavskega jezera ter ima po najnovejem ljudskem štetju 75.000 duš, največ Nemcev in Letov. Stara luka, zvezni kanal libavBkega jezera z vztočnim morjem, z dvema svetilnikoma, zamrzuje le v najhujih zimah, valed česar je ruska vlada zgradila tukaj vojno luko, ki ima ime po carju Aleksandru III. Uvoz znaša na leto 27 mil., izvoz pa 62 mil. rubljev. Na to pripluje v luko 2280 ladij, odpluje jih 2300. Parobrodne zveze obstojajo med Libavo ter Rigo, Kraljevcem, Stetinom, Liibekom, Hamburgom, Petrogradom in Odeso. Višine na kopni Etrani bo utrjene. Libava je tudi dobro obiskovano pomorsko kopališče; v bližini se nahajajo žveplene toplice. Drobne politične vesti. Crnogorski dijaki v Srbiji. Kakor poročajo iz Belegagrada, je bilo v minolem šolskem letu na tamošnjih treh gimnazijah in vseučilišču 179 Črnogorcev. Sarajevski nadškof dr. Stad-ler se je radi bolehnosti podal na otok Krf, kjer ostane dva mescca. Nadškofa spremlja kanonik dr. Šaric. Gališki deželni zbor. »Gazeta Narodova« javlja, da bo gališki deželni zbor sklican koncem meseca septembra. Prof. Smičiklaa odlikovan. »Slovanska BeBeda« v Sofiji je povodom proslave 25-letnice svojega obstanka imenovala predsednika jugoslovanske akademije, pref. Tadijo Smičiklasa, svojim častnim členom za zasluge, ki si jih je pridobil ra Bvoj narod in za vse Slovenstvo. Polnoletnost srbskega prestolonaslednika. Iz Balegagrada javljajo, da dovrši Brbski prestolonaslednik dne S. septembra t. 1. 18. leto in da bo tega dne proglašen polnoletnim. Tem povodom Be bodo vršile velike alavaosti, na katere se baje po-| vabijo tudi inozemski dvori. Kralj pomilosti | o tej priliki politične zločince. Domače vesti. Poročil se je v soboto v Sežani gosp. V e k o s 1 a v G u š t i n, c. kr. koncepiBt, z gospico Milko Štolfa iz znane rodoljubne h še Štolfove v Sežani. Bilo srečno I Imenovanje t finančni stroki. Cesar je imenoval častnega višega finančnega svetovalca dre. Tita P r e m u d o višim finančnim svetovalcem na c. kr. fiaančnem ravnateljstvu v Trstu. Finančni minister je pa imenoval finančnega 'tajnika Jakoba P e -derzolli-ja finančnim svetovalcem in finančnega komisarja Leva F i 11 i n i c h a finančnim tajnikom na c. kr. finančnem ravnateljstvu v Trstu. Kriza v občinskem zastopu poljskem traja dalje. V soboto bo se patres patriae zbrali v sejo, ki te je višila v znamenju — — obstrukcije. Res luačilno za kaos, ki vlada sedaj v tem zastopu, je dejstvo, da večina soglaša z obstrukcijo. V seji so srečno dovršili — čitanje zapisnikov zadnjih sej. Dalje niso prišli. Prihodnja seja se naznani mestnim očetom na dom. To se pravi : bližamo se koncu. In prav je, da je p« išlo tako. Ta občinski za-stop je spočela c. in k. irreientaraka zveza, sad je to nenaravne ljub9zni, porojen v grehu... Das e'oen ist der Fluch der boien That, — Dass aie fortieugend immer B<">ses m u sa getiircn ! Vojaške vaje In njihove žrtve. Davek na krvi je najhuji davek. Najtežji že zato, ker ga morajo ljudje plačevati se svojim najdragocenejim, se svojo krvjo. Ćloveško življenje je kratko, a še od tega mora človek, državljan, žrtvovati lep del, da popla5a davek v [krvi ... Del življenja : tega ne more povrniti nikdo in v nikaki obliki. Ćas je nenadomesten. Kar je izgubljenega ostaja izgubljeno. Ali v slučaju Bile (si so jo pa često le drugi zakrivili) mora državljan žrtvovati tudi svoje življenje... Zato je davek v krti najhuji davek, najteže breme, najbolj kruta dolžnost ki veže državljana nasproti državi... Tem huja je, ker žrtev, ki jo zahteva, ne zadevlje samo dotičnih pojedinčev, ki morajo žrtvovati del dobe svojega življenja, ali celo življenje samo, ampak zadevlje kruto tudi druge, cele rodbine, moralno in materijalno. Veliko, neizmerno mnogo, velikansko žrtev zahteva država, od Bvojih državljanov % davkom v krvi. Zato pa je tudi najmanje kar morejo ti davkoplačevalci in njihovi svojci zahtevati od države, to : da ee b r e z potrebe ne Btavlja v nevarnost zdravje in življenje teh žrtev državljanske dolžnosti. Te misli se nam UBiljujejo ob vesti, pri-občeni v zadnji številki našega lista, da je veliko vojakov na vajah pri Puli izgubilo zdravje in nekaj njih celo tudi življenje zbog neznosne vročine. Denimo tudi, da eo vesti netočne in pretirane. Ali če je le deseti del resnica, je dovolj, da se zgražamo. Je li to res neizogibno potrebno ? Morali biti tako ? Vojaški cilji morejo biti dobri, potrebni, kolikor hočete, ali kri, človeška kri je nad njimi. »Biut ist ein ganz besonderer Saftc — pravi Gothe v i-vojem >Faustu€. Nikdo, bil visok, bil nizek, nima te pravice, da bi brez potrebe spravljal v ' nevarnost zdravje in življenje sočloveka. Proti temu se vapenja zavest o nenadomeatni vrednosti vsacega človeka ! !! Kdor je kriv na tej grozni nesreč , naj se pozove na odgovor! To je prilika, ko naj se zastopniki narodov pokažejo — mednarodne, to je zložne v boju za najdragoce-neje za vsakega človeka brez razlike narodnosti !! Persko društvo >Kolo«. Pevsko društvo »Kolo« je poznano v ol r»a kakor društvo, ki skozi vseh 10 let Bvojega obstanka vrši z vso vnemo svojo narodno dolžacat. Malokatero pevsko društvo je v kratki dobi desetih let priredilo toliko zabav : koncertov, veselic in izletov, kakor je to storilo »Koloc. Kolaši se niso V3trašili truda in stroškov ko je bilo treba proslaviti slovensko narodnost v Trstu in zunaj Trsta. — »Kolo« je bilo agilno od začetka svojega postanka pa do danea in upamo, da ne bo mirovalo niii v bodoče. Kakšen ugled da uživa pevsko društro »Kolo« med bratskimi pevskimi društvi je razvidno iz velikega števila (dvanajst !) teh bratskih društev, ki 30 se odzvala za fclav-nost 10-letnice. Iz mesta, okolice in celo iz Sežane pridejo prihodnjo nedeljo pevci in pevke, da b Bvojo navzočnostjo počaste »Kolo« in njega narodno delovanje. Tržaški Slovani morajo biti hvaležai temu društvu na njega rodoljubnem delovanju, s katerim vzbuja narodno zavest izlaati med širokimi Bloji, kjer je glavna podlaga naši Btvari. Bili so časi, ko je »Kolo« obstojalo po veliki večini iz trgovskih mladeniSev, ki so danes večinoma samostojni trgovci. Nočemo trditi, da bi bili ti trgovci, ako bi ne biio !>Kola«, izgubljeni za ntšo stvar. Toda z mirno vestjo trdimo, da so ti nekdanji mla-j deniči postali bolj uneti za niša narodne Bvetinje. »Kolo« je imelo v prvih letih svojega j obstanka cel trop pevk, ki (da-si so hčare slovenskih starišev) niso znale govoriti svojega materinega jezika, a so se ga lepo naučile med Kolaši in Koleslcami. Ako upoštevamo vse to in mnogo drugih n&roclnib činov, ki jih je izvršilo »Kolo« v prvih 10 letih svojega obstanka, smemo pričakovati, da bo prihodnjo ntdaljo, ne samo tlavnost »Kolac, ampak slavnost tržaških Slovanov ! Ciril-Jletodijev dar. »M^ška podružnica družbe sv. Cirila in Metcdija« v Trstu je razposlala nastopni poziv : Rojaki! Ravnokar je mincla doba 20 let, odkar je ustanovilo Slovenstvo prekoristno »Družbo sv. Cirila in Metodija«. Ako se oziramo danes nazaj na to 20-letno dobo, vidimo, koliko prekoriatnega dela je izvršila družba v tem času na polju našega narodnega delovanja. In kako proslaviti to dolgo dobo težavnega dela? Bliža se dan, velepomembni praznik naših zaščitnikov, blagovestnikov &v. C.rila in Metodija. S tem narodnim praznikom proslavimo tudi 20 letno delovanje družbe b tem, da položimo na žrtvenik domovine sleherni po svoji moči rodoljubni Ciril Metodijev dar. Rojaki ! Trst je ena najimenitnejših toček za obrano ntš h pravic. Zato pa imamo najzagriženejšega sovražnika proti sebi, ka- «recaa gotovi jxđ ežfm>, ako ae bo vee-«:raw*k« po«' 5i. Da pa odvrnemo to ncvartcat, v to naj p.mtjre, rodoljubi, Va4 naroda: dar! V ta namen rasftoeJjeoi'« po deželi nakaznice, katere naj »e blagovale vrniti e •vo ■ nabranim zaeekom. Y«ak, m ti^o mah dar nam bo dobro sumov gotovo prav. Zaradi zločina, storjenega pred tem slučajem, ki je že po samo* i z poredbi pozitiven, pak se pušča človek, ki ga že uradni list »Liibicher Zeitung« nazivlja »iibelbeleumdet« (zloglasnim), popolnoma na svobodi. Kakor lajikom nam ta slučaja ne greita v glavo, morda nam razjasni to stvar kak strokovnjak jurist. Česar ee ni storilo takoj s početka, to P. « . atvs vsprejema p:družn.čai bia- se je moralo storiti čez tedsn dni: exbumi-;t ic I van Vr-'a, Trat, V.a Kandier št.", ranje in obdukcija že v grobu ležečega pc-OnJ. opernima mešanemu zboru nesrečenci. Ta Čin je povsodi nekaj izred-»Pramatleaera društva« naznanjam. , in hvaUžai bi blIi' ako i nam veščaki naslov: »Tržaška podružnica Slov. planinskega društva c Via Chiozza 8. Opomba. Ls členom, ki se priglase pravočasno do petka, s« preskrbi prenočišče. Odbor »S. P. D.c -tik* in «.radl*an*k# imelo je, ka*or se j-- * zadcvo kl M Uln«ir» aam poroča z Gorice, v nedeljo s, redai I na9' marve5 VB0 Javnost- ^stro- b*n zbor. Iz poroč.la predsednika g. Antona jTan: liat M J6 ^»teresiral za obe sliki a e o b i, k- je že 15 let društven: nafel.it 9lu5*> '' " sllk° cxhu»ir««ga trupla , razvidno, da društvo vzl,c veem zaprekam r:Ica- Komisija se je vri:la dne 21. t. m. a ma ob veeo vel.kih etrošk h še črez 3000! P^P^dne. Dotični fotograf Be je tozadevno -:ron ooreet >n.sno nalcžene glavn ce. Mej členi | iaformiral na Pnatojna,n mMtu 8iede 6aaa en narode >fti vlada naj lepe spo rat um ter Društvo t ihumiranja. Fotograf ie dobil !e pojasnilo: Danes se ne bosta vršila vodnjahi j re uganja nobene patike, ampak strem: za ^ogrt f aak opal za Z on, te neprijetne posledice, eo določenem v pra\ da povzdlga abenen do domovine in podpira potrebne z«odll° °b ll' uri 8ta * orožnika eae. Predsedn k *e je britko pritoževal, da vod'la Turka iz zapora skozi vse a« dr uštvo pri ovojem r. jbreaa na nena le ma o podpornikov, m;j tem ko imajo gotova društva v-i polao dobrot n ko v, deželi 15 samostojnih oddelkov (slo- abdukc,>- Bprovedejo le Turka na v Kiljah, Ćrn čah, v Dorabergn. 15CS v 8vrbo konstatiranje dosedanjega gradiva izpovedeb. Stvar je tajna in bi si ak< ako bi hotel to f\itjgrafirati... A kaj se je mesto ptš, javnoBti na pegled, 12 km daleč Kazne vesti. Novi japonski otok se potaplja. Otok Nušima, ki se je pred nekoliko meseci pomolil iz morja, se je pričel zopet potapljati. Japonska vlada je poslala strokovnjaka, da pregleda otok, ki je vzrastel iz morja takorekoč preko noči. Po izvestju tega strokovnjaka leži najviše mesto le še 10 čevljev nad morjem ; a ko se je pojavil, bila je najviša točka na otoku visoka 480 čevljev. V začetku je imel otok v obsegu 2 in tri-četrt milj, sedaj nima ni dveh milj. V kratkem času izgine otok popolnoma v morju. Izseljevanje v Ameriko. Iz Ntw-Jorka poročajo, da je bil minoli mesec maj eden najjsč h mesecev v zgodovini naseljevanja. V sami ntu-vorški luki se je izkrcalo 93.C00 naseljencev. Od teh jih je bilo iz Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Hercegovine, Istre, Čr-nogore in Makedonije 9000, in to večinoma močnih in mladih možkih, a zelo malo ženskih. 117.25—117.60, nemški bankovoi K —.— •-- avstrijska ednotaa renta K 100 30 100.60, ogrska kronska renta K 97.— S7.30, italijanska rentr ~ —.— —.— kreditne akcije K 6£6.£0 — 6f-t5 50 državne železnice K 672.-- 671 —. Lombar-1- i £♦>.— 87.—, Llojdove akcije K — 653 —• Srečke: Tisa K 338 50 -342 50, Kredit K 482 50 do 492 50, Bodenkredit 1K80 K 30*.— 313.— B. -denkredit 1889 E 306.75 313 75. Tnrike K 139.— do 141.— Srbske —do —.—. Dunajska borza ob 2. url pop. včeraj danes Državni dt g v papirju 1(0 90 — — „ srebru 1C0.80 — — Avstrijska renta v zlatu 119.35 — — „ kronah 4°/0 101.40 — — Avat. investici %ka renta 31/,°/, 92.85 — — Ogrska renta v zlatu 4% * 117.15 — — » » n kronah 43,j 97 10 — — Q11 J» 1» ° i| 83.05 — — Akcije nacijonaltie banke Kreditne akcije ltil»>.— — — 655 75 — — London, 10 Lstr. 240.32'/, — — 100 državnih mark 117.45 — _ 20 mark 23 49 __ _ 20 frankov 19.12 — _ 100 i tal. lir 95.60 — _ Cesarski cekini 1128 — — Darila. Za deško šolo sv. Cirila in Metodija pri SV. Jakoba so o priliki prvega sv. obhajila darovali za pogostitev obhajancev in za nakup masnih knjižic, ki so bile istim Kateri z ikon mi brani, če hočem p:e»om. In p.eše se prt < 3ss v«ako nedeljo in praznite sa mnogih zraub, ne da bi se *Jo repen čil cad tem. na ( na lica mesLa. Prosim, gospo ia moja, jeli to > darovane sledeči gg. dobrotniki: A. Štolfa 30 K, monsignor Kosic 10 K, Milka Man-koč 6 K, Dolniear, K. Dejak, A. Fabiani in Prelog po 5 K ; vojaški kurat Rant 2 K 40 stot. ; Zinka dr. Rviaf-jeva, J. Dalkin, M. Kovač, A. Rjichmann, A. Širok, E. Zamejic, G. Babič in Ulčakar po 2 K ; dr. Brnčič, E. Bartel, Cerovski, Meša Grom, Nachtigall, dr. Perčič, Štoka, Rozman, Tr- ^ tajnost i dajajo za kakortno si bodi etvar gmotne fotografirati tako javno eskoitD ? A na licu d^re. Na Gorjem je starodavna navada, »e.ta se ni vršilo samo .konštatiranjec, marveS £ je ne odprav: mkdo, da mora b.ti vsaka tadl »^oniiuji« m »obdukcija«, eeelica z-J*už«aa s pledom. In pleše se pri i (Pride še.) Vročina. Iz Zigreba poročajo, da je bilo tamkaj minoli petek 30 stopinj, v eo-*o pa aaprat kak niš odislek na deželi boto 33, in v nedeljo celo 35 stopinj Celsija eaal>) in jo zazijuč: s plesom, treska z v senci. V ponedeljek ob 11. uri dopoludne | etenjak po 1 K. Gcspa Slavica pa je daro-viefc icc, da-e: se lahk^ prepr ča v?akdo, da je p« kazal toplomer stopin:. j vala kave In sladkorja. Terena hvala vsem! aa naših ves9.:cah ne dogajajo nespodob- Is Rima javljajo, da je 8. t. m. umrlo povrni! aoati, ker č.en: siml pazijo na strog red. vsled soinčarice 8 oseb, ena ossba da pa ; Tu i p? Furlan se pleše, in št- več nego umira. Toplomer je kazal 40 stopinj Celsija., v siovensaem dalu detele, a tam s* nad — Take vročine ni bilo v Rimu že cd ples; n hče ne izpcdt:ka. da-si je dobro 'eta 1831. -ian;, da ijuistvo ne stoji gmot so dobro. V ponedeljek je bila v Gorici taka i id v Gor «»e vrsti »ša^ra zi šea:fo< a vročina, kakoršce ljudje ne pomnijo, zahtevala je pa tudi mnogo žrtev. Vojaki temošnjega pcšpolka so pričeli svoje bataljonske vaje, a onemoglo jih je 70 , da 1 uis:vo ne v Gor «• se vrsti > v šokih ceravea a dostojanstvenikih ure-iovaai laški i:st ali prezira :igieT ali j;h pa <*elo opisuje prav a:m[»at:5no. V tesu odKriie društvo m nsko i sli baje celo 120, ko so se opoludne vračali ploi-'j v Rali.jah že davno *;air!' ru in ne- j domov. Porotno sodišče. Včeraj je bila pričela kazenska razprava proti 29-letnemu Edvardu Cuttinu, kakor odgovornemu uredniku lista ril Sole«, radi razžaljenja Časti potom tiska, :n ticer na zatožbo občinskega tajnika v Malem Lošinju, Oktavija Martinolič. Tožba je bila vložena radi nekaterih člankov, objavljenih v listu >11 Sole«, v ka- pozabaema v :ezu reda Marije Terezije, c. aško odi kovanje oktobra 1^13, i Mnogim delavcem je prišlo slabo, ko e v Rub ah bran i tamr-a;i most "rez V St. Andrežu sta poginila vsled vro- Vipavo &akor poročnik z 48 možmi proti čine dva vola. trem iraaeozk.m a alijoa m s tremi Solnčariea. Tudi v Trstu smo imeli t p. Diurt vo je dalje iasc novalo c. kr. aa- včeraj en slučaj soinčarice. Žr.va tega slu--''•fl " Kcarada princa H henlohe Schil-j čaja silnčarice je bil težak Ivan Mezgec, orst faataim č anom, a c. in kr. komor- stanujoči v ulici R gutti št. 11. niča Z jo greti Af.e *s-Petz< n finskega v Samomor. V vež hiše št. 505 v ulici priznanje aaalug. ki ce j h je pi doba sa delie s t:e Fontane, s> včeraj okolu 1. ure terih člankih je bilo govora o nepeštenosti Blizo Mirna je na polju baje umrla neka Martinoliča. Na razpravi je tožencc izjav:!, da hoče dokazati ripred;t-in:k Ivan Tmšt, H. p-* ipr« iseda k Jo«p Paliich pL Ciar-burg, lajn & m J<»sip Jaklič ia blagajn kom Iinco S mč č. »sreča na t'orjancih ali umor l Iz Novega mesta nam pišejo ; popoiudne našli na tleh ležečo mlado žensko. N'esrečnica se je zvijala v groza h boleč:nab, a na tleh, poleg nje, je ležala stekleničicj, ki je bila prazna, a je iz nje prihajal smrad po karbolni kislini. B:lo je takoj umljivo, da je neznaaa nesreČnica se samomorilnim Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Oen«ral Baljakov poveljnik prve armade. PETROGRAD 4. Na meet> Kuropat kina je imenovan general Baljakov poveljnikom prve ruske armade. Nova japonaka vojna ladija. LONDON 4. Dat e i eo v ladijedeloici v Jaro\va spustili v morje oklopijfčo »Katori«, doBedaj največ) bojno ladijo. Navzoča je bita namenom izpraznila stekleničico. Zdravnik te zdravniške postaje, ki je pr šel k nesrečnici, ; japonska princezinja Arisugava. je dal isto nemudoma odvest v in»stno bol- ' j i Dogodki v Rusiji. K t:ra ženski odpjslani o1 č. sluga se nlšoico : a tam je reva čez par ur umrla, ne je p-.vrnil z vepehom neugodnim za Turka, da bi bila mogla niti povedati, kdo in od ',»ot mu om«i ete^sfetirf^i denar i ni bila Iz-' kod da je. r č la. Pač pa ;e prinesla Juršičeva žeca poino pe?t starega denarja, ki era je Jurš.č hrami ia nekaj tud: vedno pri sebi oosii. S tem - je pa T ur k sam navalil — drugi kamen usodnemu semu. Glede deža.ka pa je .zpovedai. da je vrgel dežn k m-m.grede, ko sta ee z Jurši čem osrog t*, ure vezila v Gabrje, na svoj, bi EO prt etoječi vrt. »Bogme hočmo videti« je meni. svit. Hrrat Gaiparov:č. Ia šli so «n hce mesta, od koder nsj bi bil Tark vrge. evoj dežn k. Poskušal je sam. poskuša.i so še trije za n;:m. pak nobeden ni m gel dežnika vreči na lice mesta : nekaj uradi drevja, ne^aj zaradi daljave. S tem ponesrečen m argument >m pa ee }e t.čsk vjel v svojo Ia*tao tletki', ki jo je kmalo nato počaatil s svojim ob -xom kakor aretovane^ na tukajšnem okrožnem eod šču. Ziradi de aaja, ki je ca juvtico še ne (li var,;« bil Ttirk aretovsn ! To je vspričo Koledar in vreme l>ane.«: Slovanska blago-ve-tnika -v. Ciril in Metod. — Jutri: Izaija prerok. — Temperatura : včeraj ob 2. uri popoiudne -^-34 C. Vreme i lepo. jako vro«'-e. Društvene vesti in zabave. Tržaška podmžiiiea >Sl«v. plan. društva« vabi na zadnji izlet na Goljake (14i*i m). Odhod ic Treta v seboto dae H. julija pop., ob 12. uri 30. m. in ob 4. uri Dogodki t Odesi. CARIGRAD 4. Prihod ruske vojoe ladije .. Potemkina" v Konatanco in včerajšnji koraki ruskega poslanika, s katerimi jetuska opozorila turško vlado, da bo „Potemkin1* morda pr^u.^il pasirati Bosp>r oziroma da pri pluje v kako turško luko, je v sultanovi palači provzročil veliko razburjenje. Poveljniki m predstojniki pristanišč v Črnem morju so prejeli obšrneja poročila sa vse moine slučaje. Mir v Odesi. LONDON 4. (Rsutarjev biro). Glasom privatafga poročil?, je v Odesi vse mirno. V pristanišču so pričeli zopet delati. m. s vlakom preko Gorice do postaje Križ Cesta. Pivi oddelek ki odide ob 12. uri in 30 m., prenoči v Aniai koč'. Drugi oddelek ki odide ob 4. uri in 25 m., prenoči v Pred-meji. Sestanek na Goljaku. Povrat v nedeljo zvečer v Trst. Vsaki planinec se mora preskrbeti s potrebno hrano. Radi preaočenja priglasiti __ .. _ M „ M „_ . ... _ MfA M r , _ Francija K 96.50 — 95 6>, Italija K 95 SO—95.65 se je najkasneje do petka i. t. m. c večer na italijanski bankovci & —.— —.—. Nemčija K Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta M) 3"), italijanska renta lOtJ.SO, Španski erterieur 9; 45, akcije otomanake banke 611 —. Menjice na London •251.41. Pariš. (Sklep.) Avstrijska dr£avas ieleu Iinto —.--. Trd London. (Sklep) Konsolidiran coi 90.3's Lombardi 5.3/4 srebro 26VM. Španska renta S).|, u. lijanska renta 104.—, tržni diskont, l3/, manji e a > Dnnajn 24.25 dohodki banka —.— icplafiila u»a*r. —.—. Stalaa. Tržna poročila 4. julija. BndimpeSta. Plenica sa okt. K 15.73 dn K 15 Č0; rž za okt. K 12.3*2 do K 12 34 : oves e. okt. od K 11.34 do ti £6; koruza za julij K 15 02 do K J s 04. F'ouua.: ponudbe poboljšane, povpraševanj? sreJnje, tendenca vzdržana. i*T3da;a 13.000 met. stot. nespremenjeno. Oves trde o. Drugu žita nespremen eao. Vreme: vročina. H s v r e. (Sklep.) Kava Santos gooii «*« -rage sa tek. mesec po 50 kg 43.*j4 frk, ss apt 44. V4. New-York. 'Otvort» Kava Bio ca b^aete dobave. I>anes in jutri zaprto. iti am b D r g. (Skle • oop.) Kava Sansos g o >-' average za september S6l4 f dec. 36'/»» zamorec 37.«/, za .raj 373/t — Stalno. — Krt* Hi j nnvadn» loco 37—39. uavadna reelns S'.'-iO1/., dobi«. 41-43. Hamburg. (Sklep) Sladkor za julij 22.50, za avgust 22.b0, za september 21*90. za oktober lJ+*')>, za nov«mber 19.15. za december 19*25. — Mirno — Vreme : vroče. Sladkor tuzemski Ceitiifpgal f» proun. rt »d K 74*— do 7;,*—, za maj-avgust; Iv 74*— do 75 — C ncassć in Melisitl promptno K Ti ii. za juli. a* gust K 75 — do 76*50. London. Sladkor iz reps surov 10% Mlačno. Pari*. Rf za tekoči meaec <550 ti avgust 15.Ž5, za sept.-oktober 15.25, za aep*. december 15.15 (nriruo.i — f«enica e» teknr m-sec 23.95, za avgust i 2 90 za september oktober 21.95 za aep t-december 22 10 (trd iuj. Mosa za w koči mesec 30 70. za avgust 30.6J «sept.-oktober 29 65, za sfpt. - december i9.30 (trduj). Renifir.e olje za tekoči meMi- 50 l/«. z« avgust 50.V«, za september-december 50.1 4 za januvar - april 10.3 4 mlaćno'. Špirit za tekoči me»HC 533/, za avgust 5'» l/A za september-december 44.J,4 »a januv-april 40. Sladkor aurov 88" oso nov 29----29V4 (stalno bel za tekoči mesec 323/9 — za avgusi 32' ,. z* oktober-januvar 29" a, za januvar-spril 3J—, (stalno) rafinirai. 66—661/,. Vreme: vroče. Prodajalnica ur Anton Bucker TRST - Barriera vecchia iq - TRST. iC Velik izbor žepnih, srebrnih in zlatih ur. Zidne ure. — Budilaice od gold. 150. ~w Prodaja tndi na obroke. _ Sprejemajo ae vsakovrstna dela in po posebnih načrtih. ---- Jlastrovaa ceail brezplačno ia franlo. Tovarpa pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij ===== TRST - -= ulica Malcanton štev. 1 po melo nizkih cenah. MMM Baraaa pereOla dae 4. julija Tržaška borza:— Napoleoni E 19 11— 19.15—, aagieike lire K — .— do —.—, London kratek termin K 940 30—240.60 i o i O i ' O 11 O •' O n O i • O 11 O i lOMO t 1 ' ■" ■ X ht Tovarna pohištva Aleksander £evi jVTinzi ulica Tesa Stv. 52. n (lastna hi$a). r j^ ZALOGA: Pinzzn ROSRRIO (Šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Daatrovan cenik brezplačno In fkanko iOiiOiiOiiOiiOiiOmOiiOiiOii O 'i O ' Priden teMar ali iižener \ n-ka uli<-a 'J. 1 >l»i\> pri-Zivic in dr.i, trir<>- 'zvrst do isoizdo ^avfl,,^2,"i,r,'vna četrto tele, posta Vipava. dan), ki je imela !*•«> ia Bezeg na Gočah VBBfle]]olioy:;GostilDiM'ySMlji nad Rojanom ««1 5.—10. ure zvečer javni -ki pl<— na |Mielje, nlod z nekoliko zemljiščem in vodnjakom, -- pupilskih otrok, se pr. • I i G ulic'. Trst, ul. R«»ssetti 47. M nrfld^i Je l*^*81^*" blizo Doline, pol faci pruuđj ure iK] železniške |H»staje, •et4»je«-e iz njiv, travnikov in vinogradov, ven -kupno 71' pan*el fondos instruetus. P< _* -'i tunini. Več |x>ve uprava našega lista. VnHitoll slovenskega in italjanskega wUUIldj jezika, se išče za neko gostilno na ioi#reai kraju. Naslov pove »Kdinostc. /farodai kolek je vdobiti pri ipravi „Edinost" tovarna pohištva ignac kron TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 ■ IB.LOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Suetko Hanibal SkerI trgovec pri Sv. Ivanu = priporoča »vojo dobroznaiio prodajalnico jestvin in pekarno ter lastno - izdelane biškote. = Vedno sveže hlag<*. Cene zmerne. Wm~ Pesebao priporoča kruh. keji tudi pašilja brezplačne aa dom. Odlikovana v Rima s zlato kolajno in — zaslužnim križcem — Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno diplomo — IVAN ANGELI ulloa Vlncenzo Beiilni (nasproti cerkve sv. Antona novega. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih eopicev; lastna specijaliteta eopieev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosezne kakovosti. Sa na boji nikake konknrenoe glede zmernih cen kakor tndl iz vratnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakoga imena. Drogerija gustav marco ulica Giulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in steklenin. '- ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst. Zastopnik tovarne iolesjn motokoles „Pncti". Napeljava in zaloga električnih z vor^kov Izključim prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica zu popravljanje Šivalnih strojev, kolen, motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških oenub TELEFON štev. 1734. \ Manif ifakturna tvrdka BERT1LI & SBUELZ PJazza Barriera vecehia 2 ili ul. Nuova 3S i (naspr. palače Salem) je nakupila ogromno množino bombažnega blaga, vsled čeaar ponuja — po jako nizkih cenah - KOTENIJfA, navadna, 6tl cm po 14 novč. ?> j > »» 11 » jj ■ " 11 ti — j, za rjuhe 156 „ „ :«S „ Velikanska zaloga perkala, satena, prtov, prtičev, brisalk, rut vse po tovarniških cenah. am~ F i lij alka nI. Nuova št. 38 KOTEN IN A, t>ela 7»; cm po . . 18 „ „ „ • • » „ bela za ijuhe loti cm po -18 r KONSTANTIN RUBINIK r- Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. SpreJeM prekladanje In iisienje svetilk na plin ob Času selitve. Neprekosljive plinove mreiiee. — Vsakovrstni pripadki na razsvetljavo. ^ —— —. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Po ugodni ceni je na prodaj lepa vila -t-•i«- a v pritličju z -i -ol«, kuhinje in kleti, j . I. n.i :-tr< p u iz 4 -*>h in kuhinje ter 4 podstrešnih evenruelno z sadnim vrtom l1/« »rala, v najl*>ljšem stanju in v roman-j teeai leg' pri Zapr.žaJj hlizo Polić, 1/1 ure od-| -]aijei;<» 1 -tanie Les*«e-Ble*l na Gorenjskem. 1 N rau-'u*;« p'i tvr ;ki Luka Grilc, Za-! puze posta Begunje pri Lescah. Ker občni zbor od 1. julija 1905 ni bil sklepčen vabi Tržaška posojiln.in hranilnica refistrovana zadruga z omejenim poroštvom) na II. izredni občni zbor ra 10. julija 1905 ob 8. uri in pol zvečer v veliki dvorani H&rodaefa doma" - prejšnjim »Lnevnim redom: Prememba pravil. V -mi-lu s -ti*, zadružn h pravil bo skle pal O H-n ztx>r brezpogojno. V TRSTU, >. julija l^Oo. Odbor. Triaiki grafični zavod n. G. Salom TRST Corso štev. 2 Telefon 742 Pečati od kavčuka, kovloe ali elastike. Nunieratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati, l'isalni stroji ter stroji za pomnože vanje s pripadki. Napisi in ćrke od fina. brona in pokosti. Fono-grart. gramofoni, cilindri in plošče. Eliogratičen papir za pomnože vanje s ponioćjo luči — Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. Se govori slovensko in hrvatsko. Pumpe akoravno mno-gokoristnein malih stroškov so pri nas le malo upeljane, ker gospodarji ne znajo katerih bi potrebovali in kako jih nastaviti. — <) tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pnmpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom. ŽIVIC I I)K.I TRST, trg. ulica št. 2 ROSSONI ravnatelj medicinicne klinike vseučilišča v Rimu, spričuje, da zelo vspeSno učinkuje proti motenju rednega želodčevega delovanja (tudi odvajalno) žBloflčia tinktura G. PICC0LIJA. dvornega 2a-lagatelja Njega Svetosti in - lekarja v Ljubljani. 1 steklenica velja 20 stot. in se vnanja naročila tm-no 4 pare čevljev za 5 K. Veled nakupa ogromne množine obuvala in neke konkurzne mase prodnjam le nekoliko eaea po umazani ceni 1 par rno/kih in 1 par ženskih črn:h čevljev za vezi ti z močno nabitim podplatom, nadalje 1 par ^ sk h in 1 par ženskih modemih čevljev. \ si ti 4 pari bo najnovejše mode. močni, gorki n pripravni za zimo ter veljajo le 4 krone Pošilja le proti predplačilu ali povz.t.u A. GELB, KRAKOV 40/:? — Za narofibo zadostuje dolgost stopala. Zamena dovoljena hh denar nazaj ako ne bi ugajalo Zaloga irvozno-marfne (f^port-Marzen) in vležane (Lager) = piva rzz= v »odčekih o v lx»teljkah, kakor tudi z tovarne Bratov Ktiningbaa« Steinfeld pri Gradcu. zaloga Jfattonijeve QiesshiUer vedno sveže kisle vode pn ANTONU DUAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. - Za bolne na želodcu. Vsakemu, kateri si nakoplje že''.-l*-ne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vživanje poman kij i vih, težko prebavn i :• • vročih ali premrzlih jedil, z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar,- želodčni krč. . .indčne bolečine, težko prebavljanje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let preskusno. To zdravilo je Hubert ITllrich-ovo zeliščno vino. To zelično vino je sestavjeno od izvrstnih, zdravinomočnih zelišč in dobrim vinom, jači ln otivlja c prebavni sistem čoeveka Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti v krvnih ceveh in denje vspeino novo napravo zdrave krvi. —i S pravočasno }kd:i1 o zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne Miit-mo tedaj pozabiti, dati prednost porabi te^ji vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih > bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, <»d:-tr:in jajo st* «'esti> že po enkratnem pitju tega vina. 7nmr£»n'0 plnvncLp nntroho in "je neprijetne posledice kakor: stiskanje, dlcjC UIUVCCIVC/ JJUUCLIC ščipanje, bitje srca, nepanjein tudi *tnne-nif* krvi v jetrah, vrnniri in sistemu vratnih živcev (haemorrholdžčne bolečine), ou Miljah. Kopru, ire/aoi. Iržiiu. Konkah. Fium.čelu, Ogleju, G;adežu. Izoli, Piranu. Pazinu. Buzetu, Postojni. Vipavi, Ajdovšć.ni.