276. številka. Trst v sredo dne 2. decembra 1903. Tečaj XXVIII Izhaja rs.it rlnn H Tutli ob neiifliah in praznikih ob 5. uri. ob itoncdHjkih ob 1». uri zjutraj. p:>samezne številke - um.lajajo |>o 3 novč- t> stotinki ▼ mnogih tobakamah v Trstu in okolici. Ljubljani, (rorici. Knmjii. Mari:-..ru. < eiovcu. Iliriji. >t Petru. Sežani. Nalirrutii. N oveni mestu itd. Oglase in n&ročbe sprejema uprava lista „Edinost-, rtiča Molin piccolo štv 7. Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. •m* oglasom 1<» stotin k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zalivale in domaći otrlusi po ]>o{rrxlbL TKI.EFO> šiv. S70. Edinost Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za^s-e^eto 21 kron. pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kron-^šj^irjpoebe brez doposlane naročnine ae uprava ne ozira. naj se poiiljajo na uredništvo lista. Nefrankovane-^jMpna se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Narociffno, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik Iconsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. POLITIČNO DRUŠTVO „EDINOST". VABILO 1 rani oni političnega društva „Edinost" ki bo y torek S. decembru njoj. ob 4. url popoln dne v dvorani „Narodnega doma" v Sv. Ivanu ]> N j: v N I H K ]> : 1. Nagovor predsednika. 2. Porodilo tajnika. .">. Poroeilo blagajnika, 4. Volitev novega odbora. .">. Kvvntnelnosu. Na obilno udeležbo vabi < >1>K< >IL Državni zbor. nU.VAJ 1. Meornica nadaljevala razpravo » vladnih icjavtli. Prvi je govoril pod. Schalk, ti je priporočal razdelitev skupnega carinskega ozemlja in zahteval, naj Avstrija •■alene carinsko zvezo z Nemčijo. Razprava « ia je na to zaključena ter je začel govoriti generalni govornik pro, 1 >erechatfca. Isti je {Kjvdarjai, da »o Oelti priprav-jeni p a len iti premirje pod pogojem, da se im ohrani nedotaknjeno njih pocestno stanje. Na?proti prit žt>am slovenskih poslancev je .r avil govorni k. da so iste, z malim: izjemami, nenprav čeae. Kar se tiče madjarskega tolmačenja n^g >di»eu h zakonov, izrazil je Dersehatta l>ojazen, da bi moglo isto provzro-l. razdelitev armade ter imeti nevarne po-t-.ediee z ozirom na iastitucijo delegacij kakor tu i na nagodbo. Sietlujic je govornik menil, a je skrajni čas, da se zbornica zave svoje veiiite o-Igo v rnosti in pokaže voljo do živ-.jenja in delovanja. P osi. Pioj je zavračal predgovornikova tva anja glede jezikovnega vprašanja na spodnjem Stajarskem in je protestiral proti tr litvi, da bi b 1 odvetnik dr. Breje kak agitator. Generalni govornik contra, Stranskv, je izjavil, da premoć Ogrske izvira iz tega, ker P O I) LIS T E K. Ženska tridesetih let. Francoski spisal: Ho nore de Balzac. Pu-loveail K. 2. V. 1 > vojno snidenje. (.11) Nei»o je bilo čarobno vedro, krasna, »■ n,a barva njegova obleka se je zlivala v aeznatn h stopnjah t* s vetlomodri m vodovjem n e označala točko združenja s črto bliščečo t?e podobno zvezdam. Vsied solnčnega sijaja e > ee lesketali m.lijon: majhnih ploščic na jjrezsoneaem morskem površju, tako, da je aiia širna vodna gladina svetlejša od pro-nranegd tirmamenia. Neizmerno mil vetrič je j.i napel bi i kov a jadra, iu snežnobele plahte, plapolajoče zastavice, labirint vrvi so se ribali z doiačeao jasnostjo na svetlem ozadju zraka, »eba in oceana, le tu pa tam motenega od meglenih seLC razpetega platna. Lep dan t .ež veier, pogled ua domovino, mirno murje, je v Avstriji uradniška vlada, katera nima mandata ol naroda in se vsled tega ne more vspešno upirati uatavnej ogrskej viadi. Go-j vornik je najoitreje grajal postopanje vlade, ki je nasprotna kulturelnim zahtevam češkega naroda in je najostreje obsojal Nemce, ki se neopravičeno proti vi j o ustanovitvi ne le češkega, marveč tudi slovenskega in italijanskega vseučilišča. Navel je izrek poslanca Erlerja, da morajo Nemci načelno nasproto-j vati ustanovitvi katerega si l>odi nenemškega vseučilišča. Dokler Nemci ne ozdrave od te domišljavosti — vskliknil je govornik — ni mogjče niti misliti na kak naroden mir. Go vornik citiral }e tudi izrek posl. Lemischa, ki je na nekem shodu volilcev vskliknil: »Italijani naj si svoje vseučilišče ustanovijo v ' Abesiniji !« in je pripomnil, da take besede ne le po pravici vzbujajo proteste Italijanov, marveč korapremitujejo Avstrijo pred veem ; inozemstvom. Posi. Stranakv je izjavil, da •Cehi nikoli me odstopijo od zahtevanja «vo-ijega vseučilišča v Brnu, ke nikakor nJ nem-ško mesto. Ke sta se na to ae dva poslanca oglasila za neke stvarne popravke, bil je ta predmet rešen. Med -došli m i spisi j« nujen predlog italijanskega kluba, kateri zahteva, naj ee italijanske stolice takoj premestijo iz laomosta v Trst in naj se čim prej ustanovi popolno 1 italijansko vseučilišče. Prihodnja seja bo jutri. Afera ttandl Sehnal Fcesl Klofae. DUNAJ 1. Židovski časnikar Mandl Leopold je uložil tožbo foroti poslancem Sehnal u, Freslu in Kloiaču radi znanih dogodkov na hodnikih poslanike zbornice. — (Omenjeni poslanci so Msndla oklofutali, ker 1 je posl. Fresla obdolževal, da je t belgraj-skem konaku ukradel nek-o uro. < lp. tired.). Or/avna pokora /avodu za j»o4piraBj<^ vdov iu sirot. DUNAJ l. Ministerski predsednik, dr. Koerber je dovolil ta 1. iX)U<♦ kro« podpore zavodu £veze avstrijskih zdravnikov za podpiranje vd&v in sirot. Ta [»odpora izplača se iz sredstev, ki so ministerstvu za notranje stvari dana na razpolaganje za sanitetne stroike. Ministerski predsedaik si je pridrzal, da odkaže omenjenemu zavodu tudi prihodnja leta jednako podporo. Povišanje kredita za lajšaiijc bede. DUNAJ 1. Tozadevni odsek je danes vsprejel vladno predlogo glede povišan a kredita za lajšanje bede od 1"> do '20 milijonov. Položaj na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 1. Večina listov sodi jako ugodno o političnem položaju. Pričakuje se, da Košntova stranka v Bvojej današnjej seji prcklamira konec obstrukcije in da pri- oLožuo ploskanje, ličen brik, samotno plo-več po oceanu, podoben ženski, ki se ukraja na tajen sestanek : vse to je tvorilo podobo, polno harmonije. Čudovito nasprotstvo je * vladalo mej samoto in življenjem, mej mol-1 kom in hrupom, ne da bi bil človek vedel, kje sta bila hrup in življenje, ničevuost in molk, tudi ni pretrgal noben človeški glas tega div nega čara. Španski kapetan, mornarji Franc )zi, sedeči ali stoječi, vsi so ostajali zatopljeni v versko zamaknjenost, polno spominov. Neka lenivost je vladala po vzduhu. — Jasni obrazi eo pričali o popolnem po-zabljenju micolih trpljenj, in ti ljudje so se zibali na ljubki ladiji, kakor v sladkih sanjah. Mej tem je stari na ograjo naslonjeni potnik z neko nemirnoK'jo opazoval obzorje od časa do čata. V vsth njegovih potezah se je izražala neka nezaupljivost do usode, in bilo je videti, kakor da se boji, ker se ne more dovolj hitro dotakniti francoskih tal. Moi je bil naš marki. Usoda ni bila gluha za krike in napore njegovega obupa. Po petih letih po-skušenj in trudapolnega dela je bil zopet sili vse člane podvreči ee temu sklepu. V tem slučaju pa da izstopi iz Ko šutove stranke članov. Ti bi potem s klerikalnimi opozicijonalci in Szederkenvijevo frakcijo vred nadaljevali ob3trukcijo. Vseh obstrukcij< nTstov bilo bi na ta način 4u. — Košu tova stranka bi se popolnoma ločila od obstrukcijonistov in bi eventuvelno privolila v poojstrenje zborničnega opravilnika v svrho pobijanja obstrukcije. Socijaino-demokratieoi poslanec obsojen radi volilne sleparije. BKK.OLIN 1. Socijalno-demokrat'čni državnozborski posl. dr. Hercfeld bil je radi prestopka proti volinemu zakonu obsojen na nister-iki predsednik Giolitti podal izjavo, da je pričakovati, da se odpravijo vse potežkoče, katere so na potu pogajanj glede trgovinskih pogodeb, ker so vse udeležene stranke navdane z najboljšimi intencijami. Kar se tiče odno-šajev Italije do drugih velesil, izjavil je Giolitti, da so isti najboljši vsled njenih zvez in vsled prisrčnega prijateljstva do druži h vlasti. Na to je ministerski predsednik naznanil konverzijo -l1/*0^ rente in 5% konsolidiranoga dolga, vsled česar pripade proračunu 4t» milijonov. Naznanil je nadalje tudi. reforme na-korist južnim deželam in mnoge socijalne reforme. RIM 1. Zbornica poslancev za pričela 14 dnevni zapor. Hersfeld je namreč o zad- je razpravo o vladnih izjavah. Ko je govo-njih državnozborski h volitvah volil dvakrat rilo več govornikov, odložilo se je nadaljeva-in sicer v Rostocku in v Beroiinu in sicer ker je bil vpisan v volilnih listah v obeh volilnih okrajih : v Beroiinu in v Rostocku in to vsled tega, ker je bilo v obeh mestih prijavljeno njegovo bivališče. Izvrševanje volilne pravice pa je po nemškem volilnem zakonsfl dovoljeno fe v jednem volilnem okraju. P#reIJ nistvo 1«. ffraneozkeg* voja. nje razprave na jutrajšujo sejo. Po slovanskem jugu. PiSe M. Milanovlr. IV. Sel sem bil pes po cesti, ki vodi iz Sa-| rajeva v Ilidže na mal sprehod, ki se je pa,, i proti mojemu prvotnemu načrtu, podaljšal od PARIZ 1. General Blamjue imenovan je opoludneva do trde noči. poveljnikom 16. veja. Ko sem bil namreč kake pol ure od Amerikanske stvari. mesta, ustavil sem se pri neki hiši, stoječi na NiENV-VORK 1. Reuterjeva pisarna aameru, ker sem bil postal žejen in »em ti javlja : Glasom brzojavke iz Port cf Spaina hotil ugasiti žejo. je aogležki odposlanec v Caracasu dvakrat Uboga kmetska hiša je bila to in nje proteetiral pri venezue^aneki vladi radi dej -; stanovniki so bili ubogi bosanski kmetje, ki me niso — to moram povedati odkrito — nič kaj prisrčno vsprejel j. A to je umevno, ako uvažujemo, kako iz dna duše sovražijo >Svabe<. A tudi mene so smatrali za takega »Švaba«. Ali mene ni motilo to, ker sem poznal vzrok, radi katerega so me gledali po strani in začel sem z njimi razgovor. Ko so videli stva, da je reka Orinoko zaprta tujej trgovini, vsled česar eo močno oškodovani trini-; dadski interesi. Odposlanec pa je obakrat i dobil nepovoljen, da, eelo neuljuden odgovor. Radi tega o d pljuje dne decembra v La ! Garnira angležka eskadra, na kar icroči Anglija oaieojencj vladi novo noto. Pripozaanje panamske republik«-od strani Nemčije. mojo prijaznost, so postali takoj zgovorni. \VASHINGTOX 1. Reuterjeva pisarna Ponudili so mi bili stolico in so takoj prijavlja : Od strani nemškega poslaništva se iz- | nesli črne kave. javlja, da je Nemčija pripoznala novo repu- Sedaj smo še-le začeli pravi pogovor, bliko Panama. Rekel sem jim, da jaz nisem »Švaba«, Iz frailCOzke zbornice. ampak Slovan, kakor so oni, in da ravno PARIZ 1. Zborniea je v današajej pred- tako sovražim njihove tlačitelje kakor jih poludanskej seji dovršila generalno debato o j sovražijo oni sami. Pripovedoval sem jim o proračunu vojne mornarice. Tekom razpiave Slovanstvu, kako obsežoa da je naša domo-je opat Gavraud branil pred kratkem od- • vina, in rekel eem jim, da z nemštvom vodi puščene sestre mornarske bolnišnice. boj ves ta nadstomilijonski slova d s lu n a - PARIZ 1. V popoludanski seji je mini- rod! V posebno hudem boju da stojimo ster za mornarico, Pelietan, podal pojasnila ravno avstrijski Slovani, katerih samih je glede trditve, da so se uničili akti o nekem nad dvajset milijonov ! Govoril sem jim, da obsojenem mornarju. Minister je izjavil, da ne smejo vsakega Avstrijca smatrati za ie uničil obsodbo dotičnega mornarja, ker Nemca, ker večina prebivalstva v državi je sodni dvor ni bil pnvilno sestavljen; nika-. slovanska ! In vsi ti Slovani žele in delajo kor pa ni res, da bi se bili tozadevni akti na to, da se njihovim bratom v Bosni zboljša uničili. — V dokaz tej slednjej trditvi pred- ! položenje in da Bosanci niao osamljeni, da ložil je minister te akte zbornici. (Živahna imajo na vseh straneh Bvojih bratov, kateri pohvala). jih tudi osvobode iz »švabskih« krempljev, i. Iz italijanske zboru ee in senata. RIM 1. Danes otvorila sta se senat in j poslanska zbornica. V obeh zbornicah je mi- lastnik zaželjenega si premoženja. Nestrpen, tla bi videl svojo domovino in da bi prinesel sreče svoji rodbini, je bil sledil vzgledu nekoliko iVancozkih trgovcev iz Havane ter se je ž njimi vred vkrcal na apanjo'sko ladijo, namenjeno v Bordeaux. Zagledavši v daljavi rjavo črto kopnega, je menil, da vidi ženo in otroke. Bil je na svojem prostoru pri kaminu in čutil je, kako ga obkrožajo in ljubkujejo. Predstavljal si je Milico lepo, do-raščeno in veličastno, kakor mlado dekle. Ko se je nekako tako uresničila fantastična po doba, so mu drle solze iz oči; in na to je, kakor bi hotel prikriti svoj nemir in črno pogledal na nasproti ležečo, megleno črto, na-znanjajočo kopao. >Zs zopet je tu.,..c je dejal, »zasleduje nas!« »Kdo zopet?« je vprašal španski kapitan. »Ladija«, je odvrnil general šepetaje. »Videli smo jo že včeraj«, je odgovor.I kapitan Gomez in je opazoval Francoza, kakor bi ga hotel izpraševati. ki jih tilče sedaj. Dolgo sem govoril, navdušil sem i Moji poslušalci so me poslušali napeto in se. »Lovil nas je vedno«, je šepnil generalu na ušesa. »Umeti ne morem, kako da nas ni že dohitel?« je. odvrnil stari vojak, »saj je boljši jadralec, nego Vaš »sveti Ferdinand«. »Gotovo se je poškodoval, ali pa je dobil kako luknjo«. »Ujame n&s !« je vskliknil Francoz. »Kolumbijsk gusar je«, mu je šepnil kapitan na uho. »Šest milj imamo še do kopnega, in veter pojema.« »Ne plava, leti, kakor bi vedel, da mu v dveh urah uide plen. Kaka smelost!« »Ah !« je vskliknil kapitan, >ne imenuje se zastonj Otelo. Da-si nima več, nego trideset topov, je vendar nedavno pogreznil neko špansko fregato. Bal sem se samo njega; kajti dobro sem vedel, da kroži v Antiljab, Ah ! ah !« je dodal po kratkem odmoru, do-Čim je ogledoval jadra svoje iadije, »veter 3e vzdiguje, še dospemo. Tudi je treba. Pariza n bi bil neizprosen.« »Tudi on dospe 1« je odvrnil marki. (Pride še.) večkrat so se jim zaiskrile odi od radosti, ko sem im govoril o tolikih milijonih žnjimi čutečih bratov. In sedaj so tudi oni odprli svoja srca in govorili so tudi oni — o svojih težavah. Odprli bo svoje srce, ki je drugače zaklenjeno nasproti vsakemu tujcu in se odpira le med štirimi stenami bornih kmetskih koč, ko se sosedje sestajajo na pogovore. Vse so mi odkrili in zgražal s«m se na tem, kar so mi pravili — — — Importacija nemških uradnikov je kriva, da narod bosanski govori tako, da mu je j božji človek, če moreš, ne da bilo bolje pod Turki, nego pod sedanjo | bati, da te dogodki pokažejo vlado. »Kulturonosci« pa se jih vesele, ker si Tako nam je mogla javiti včeraj brzojavka tega so njihove krivde — je menil minister o zbliževanju med ministerskim predsednikom — politične nravi in jih torej Srbija že po in opozicijo ! dotočilih ustave ne more izročiti Turčiji. Košut je zaključil z uljudno prošnjo do Doznal sem od dovolj zanesljive strani, večine, naj ne zlorablja svoje moči, grof da je kraljica Natalija prišla na grob svojega Tisza pa je kvitiral to prošnjo a prošnjo od sina Aleksandra. Bilo je na večer, ko so prišle svoje strani, naj bi gospoda od opozicije še k cerkvi tri ženske, oblečene v črno. Dve enkrat razmišljali, da li ne bi bilo vendar njih sti bili Belograjki, tretja je bila zavita možno mirnim potom razvozljati, kar se je tako, da je ni bilo možno spoznati. Ko so došle tako hudo zavozljalo. Ista seja torej, ki se v cerkev, je legla na grob pokojnega kralja | je začela v znamenju viharja, se je minola v in objela križ. Tako je Btala plakajoča nad znamenju zbliževanja. Sedaj pa prorokuj pol ure. Potem so se vrnile. O ženskah, ki sti bi se moral bili žnjo, je znano, da so tudi danes še v krivega pro- zvezah žnjo. Vrhu tega je ena nje bivša roka. dvorna gospica in sestra advokata kraljice Ali ni to prvikrat, ko se je položaj na Natalije, B. Oreškovida. na njih sodelovanju prisvajajo zemljo in pol- j Ogerskem nenadoma pokazal v mileji luči, ! čemur je istotako nenadoma sledilo zopet po-Uradniki ■ temnenje. Slike se ve« čas menjavajo kakor mjo žepe. Dobro so iskoristili Bosno ! imajo take plače kakor nikjer drugje, a na- j v kalejdoskopu in nikdo naj se ne upa pro- Dnevne novice. * Boj za slovansko vseučilišč*©. Dunaj- , , ... . ., , , , Tr 3 l • sko slovansko dijaštvo namerava prirediti rod strada, kakor so mi v žalosti zatrjali rokovat, kaj pnnese prihodnji dan ! kdo bi _ ^^ ,udne v ,Reeiirzi< moji novi znanci v tisti borni hišici. mogel reči, da že jutri ne bodo popolnoma ' ^ ^ y vaeu5iIiščema v Ljub_ Ostal sem pri teh kmetih do trde noči.strte vse kal, pomirjenja, položene včeraj po v ^ y ^ ^ ^ ^ yg. Priprosti ljudje so to, ki nimajo sicer I in Košutu? Saj smo doživeli med m- bogve kake izobrazbe, ali imajo zlate duše termezzom Khuena, da je bila večina Jopozi- in zdrav razum. Med njimi sta bila dva ka- c>je manjšina pa proti spravi in da je manjšina potegnila za seboj večino opozicije, toličana, eden pravoslavni in eden mohame-danec. Omilili so se mi posebno, ko sem ki je potem združeno zadala grofu Khuenu videl, da ti ljudje ne poznajo ni sledi kakega 1 smrtni udarec ! ! verskega sovraštva, ampak živijo v prijateljskih cdoošajih med seboj. Sicer pada morda sempatam kakor beseda, ali ne iz zlobe, ampak (kakor se mi je dozdevalo) le iz nekake navade. Ali čudil sem se njih etičnim nazorom! Klen od njih n. pr. mi je rekel : »Ako sem vzel človeka pod streho »na vero« (na častno beseio) in ga ponoči, ko je spal, ubil in oropal, je to greh; aii to ni greh, ako oborožen napadam bogatašu in zahtevam, naj mi da polovica denarja, ki ga ima pri slovanski poslanci in dijaki. Imenovanje t sodni stroki. Prvi predsednik najvišega sodnega in kasacijskega dvora je imenoval kancelista okrajnega sodišča v Kopru, Frana Colombanija, kanceli-stom na rečenem kasaoijskem sodišču. Ravnatelj državnih železnic t Trstu. Hrvatske in srbske drobne vesti. Sedanji voditelj ravnateljstva državnih že- Kako lahko se deluje med narodom brez leznic v Trstu, vladni svetovalec vitez Ruff vsakega hrupa, dokazuje nam mestni svet j« imenovan ravnateljem državnih železaic v karlovški, ki uvede sedaj tečaj za analfabete. Trstu in mu je podeljen naslov dvornega K mestu Karlovcu so namreč od novega leta svetovalca. 1903 pripojene tudi nekatere zunanje, kmet-' Andrej Pertotoro rodbino, to sveti-ske občine, kjer je zelo veliko analfabetov. »Se narodne značajnosti in zvestobe, v Bar-Temu nedostatku se hoče odpomoSi z uve- dovijah (pri »rumeni hiši*) je zopet zadel denjem tečaja za analfabete. Pripominjamo, krut u,iareo- Na Andreja dan je premi-da so v karlovskem mestnem svetu sami pa- no1 v cvctJu lefc ®in A*drej Pertot, absolvi- , . . L . • • i trijotieno navdahnjeni ljudje. Župan je opo- rani diJak trgovske šole v Pragi. Pokojniku sebi, in ako ga, če m: noče dat, denarja, in j ^ df Bna tc, a med sve- > bilo 23 let. To je v teku dveh l,t se marveč portavlj* v bran, jaz ab.jem j ^^ ^ ^ ^^ dr> Kukoyid ifl 5. .luč.j .mrti v tej .poito v.ni mladi, a nad vse delavni odvetnik dr. Lu- rodbini. V tem času je umrla glavarica- mati tej družini, je umrla ena hčerka in 3 V Stativah pri Karlovcu že obstoji tak einovi- čudno, pretresljivo naključje ! Glavar tečaj za analfabete in vspeva izborno. Vsta-^j družini je Andrej, a sin Andrej mu je JUI« ^ ^^ dwu< y no vil ga je tamošnji mladi učitelj, Mijo umrl sedaj na sv. A^a ^ d« ! Zdoat^ nem. Blašković, ki si je nadel življenako nalogo, prežalostno godovanje j. .msl atar. mož-I^J™J» > J ■ i *r ^ -i - i- j i i nontADiak ! Tolaži nai v potem !« Temu mišljenju so se priučili od Turkov in ODi so prepričani, da je to popolnoma prav, nko se človeku odvzemlje polovica imetja. Vsega ne zahtevajo in tukaj se ravno vidi razlika med njihovim naziranjem in med naziranjem drugih ljudi, kateri, ako bi že vz9li, bi vzeli vse ! Naravno, da ooi tega ne izvajajo več, ker oni romantični časi, ko sa je to lahko delalo, so minuli. ki jih je opisovala predavateljica in človek strmi, kako more biti v človeški duši toliko zverinske krutosti, kolikor jo kažejo Turki na dušenju makedonske ustaje. In kar človeka posebno pretresa, je to, da ta krutost ne prizanaša ni najmanje ni ženski ni otroku. Le verjeti moramo torej izjavi predavateljice, da so se Turki zavzeli, da pomore vse Makedonce. Predavateljica je tudi sporočila, da general Zončev namerja priti v Ljubljano, da uvede med Slovenci akcijo za pomoč Makedoncem. Predavateljica sama pa je pozivala, naj se v Ljubljani ustanovi poseben odbor, ki bo nabiral darove zn bedne Makedonce. Slavni c. kr. pomorski oblasti na srce. Dve leti je že minolo, odkar so bili interesiram Barkovljani uložili prošnjo na pomorsko oblast, da bi se nasip, ua katerem oni popravljajo svoje barke, popravil radi nevarnosti, ki preti barkam. Tedaj se je bilo zgodilo, da so morali barke potegniti na cesto pred grozečo nevarnostjo. Potem so bili šli nekateri interesi rani Barkovljani osebno na pomorsko oblast, da bi povspešili ugodno rešitev one prošnje. Vsled tega je bil prišel v Barkovlje inž. Turk in se je osebno prepričal o stvari. Barkovljani so prosili, ali naj se nasip popravi, ali pa predela tako, da ne bo več obrnen proti morju, ampak proti mestu. Pozneje so bili Barkovljani dvakrat na pomorski oblaBti pri gosp. višemu stavbenemu svčtniku Vilfanu, ki jih je poslal zopet k inž. Turku. Ta je prosil Barkovljane, naj potrpe le še nekoliko tednov in potem da bo ustreženo njihovi prošnji. Od tedaj sti minuli — kakor že rečeno — dve leti, a zgodilo se ni ničesar. Nasip je tak kakorsea je bil in nevarnost za barke je — veča. Prosimo torej c. k. pomorsko oblast, naj hitro pošlje v Barkovlje komisijo, ki naj se prepriča o Btvari na licu mesta. Oi> enem se bo mogla komisja prepričati, v kakem škandaloznem stanju ee nahaja barkovljanska luka. Neslovenske stvari iz slovenske Ljub ljane. V »Slovencu« žigosajo g. Vilharja, škemu heilovcu Petsche-u, da S9 v tem ho- e imel stari mož- učiti narod. V.tanovil je tudi ljudsko kuji-' poštenjak ! Tolaži naj ga ob tem novem ^ žnico in narod se kar trga za knjige. ^utam udarcu vseobce sozalje. Kakor ne * £dmark Južigaliee in da ao gostom n* V Belemgradu namerava del visokošol- , oP»«.Jo njegovi soobčani nobene prilike, da j J yJ ^ ^ cev izdajati list >C.'i o b ehckh Jvi« {Slovenski ne l» nJemu m nJ«govi »Plovan, rodbini in Jug), v katerem mislijo propagirati idejo zbli- izla8ti ainu rau Jo8iPu' temu Ceniku izza zaglobil v misli. Mislil sem na dogovor, na mandat Avstrije za okupacijo, na silni odpor proti okupaciji, na pDtoke pre'ite krvi in — na sedanjo nezadovoljnost! Zaključkov, do katerih sem prihajal, nočem beležeti tu, ker ne bi hotel ravno z današnjo številko vznemiriti g. državnega pravdnika. Toliko pa cmem reči : Ce je se stališča interesov ru narbije germanizaiorična državna politika v obče gjli nezmisel, so pa se stališča simpatij, ki jih {»otrebuje država neizogibno, ako 4ioče tirati vspešno balkansko politiko, v§i nasilni poskusi za usiljevanje nemštva v okupiranih pokrajinah prava — blaznost ! Resničnost te trditve moje se pokaže prav eklatantno, ako izgine navskrižje med hrvatskim in srbskim življem... razpolago le najbeBnejši vensko zahtevo da sploh nič ne dobiš v tem hotelu. Dalje tožijo v »Slovencu«, da je v im i t . . , - i-. I trgovini Feliksa Urbanca — ki je baje tudi litvah leta izkazovali vse svoje velike! & , , / . . , j- , a i narodniak — 6 trgovskih uslužbencev, a od mmpatiie: tako so tudi včeraj popoladne ob . J 6 .... ' J teh da so 4 — nemški turnarji, ki Na povratku proti Sarajevu sem se j . ^ ^ — ^ ^ jn viharnih dogodkov ob državnozborskih vo berolinski i...... A T , . , idejo jedinstva Jugoslovanov sploh. Zanimivi ste dve brzojavki, ki ste prišli _ n. .hod » fiaaneijelno 9,mo9tojno8t v Po^gi.1 POg"«>» ""i™ A»dre> . ™ ! ZvZk tl*>, ^T'Bogn'^1 Svinji Obe ste namreč od dveh srbskih duhovnikov nacm manitestovali svoje sočutje. iNa stotine | ...... , . ------ in v njih se izpričujeta, da ne moreta priti in 8totiae 9e Jih Je zhral° teh ^arkovljanskih na shod, a se pridružujeta resolucijam in posteujakov - obojega spola, vsi v praznični naglašata potrebo, da se bratje pomirijo med ~ da 80 pokojni k a^ spreinilinazadnji seboj. govore tožijo v »Slovencu«, da ljubljanski slovenski odjemalci kar silijo v trgovini turnerja Ječ-mineka in siiimarkovca Rantha. Tako tožijo v »Slovencu« in bržkone Ali tožijo tudi v »Slovenskem poti k večnemu počitku. Za križem bo de-V Dsnti (Banat na Ogrskem) so osno- ^leta nosila cvetje. Pred krsto so dekleta I P« pravic., vali Srbi novo šolo. To je majhna srbska nosila petero velikih ven.ev s krasnimi tra- narodu« in s1Cer v isti hip. \ dokaz kako občina in to ravno dokazuje, kako so Srbi v k°vi v barvah n*še trobojmee. Za krsto pa resnici delavni. Ako jih je le malo skupaj, »e je vil nepregleden sprevod, v katerem je že si ustanovljajo cerkev in šolo. Zato so bil° zastopanih vse od družin prvakov i tudi najmočnejši od vseh Slovanov na Ogr- veljakov pa d> zadnje siromašie hiše. Vsi s najmočnejši od vseh Slovanov na Og t. Koledar »CpooupaH« (Srbobran) je pre- 8-;em se združili v imenu najplemenitejega čutstva — pijetete do dragega pokojnika in bratskega j povedan v Bosni in Hercegovini. No, s tem, sočutja do sočloveka. Pred hišo, v cerkvi in | da vlada zaprečuje vsako narodno gibanje v na pokopališču je peval pretresljive žalostinke Bosni že vendar ne ustvari, kakor bi tako niočan zbor pevskega društva »Adrija«. Ga- izvajajo na »Slovenčevi« strani geslo »Svoj: k svojim!« pripoveduje »Slovenski narod«: Zdaj prezidujejo »katol.ško tiskarno«. Stav- Položaj na Ogrskem Pror.jkovanje — pravijo — je pDBtalo v današnjih čas h nehvaležao delo. I)wakrat nehvaležna pa so politična prorokovanja. To je tako kakor bi šli na led plesat, kjer m čio-1 /»hteva makedonske bepunce.— beno delo so oddali Nemcu Trumraierju, kleparska dela pa Nemcu in protestantu Kornu !« Tako tožijo od ene, tako od druge strani; čitatelji pa naj si blagovole misliti svoje. Naše mnenje je, da bi naš narod na Kranj- , , , , , , , nntjo i«, nremiiffovalo vseb ko ie sveče- skem živel v najdivnejem zadovoljstvu, a&i> rada hotela, pDsebne »bosanske narodnosti«, notje pa je premago\aio vsen, ko je svece j 1 I .. i t-i i-.___ i---.— .--i---j.-l.- bi mu bilo kaj pomagano z očitanji nena- Dr. Vladan Gjorgjevic v Belemgradu. nik odmolil molitve za mrtve iu je jela padati gruda na krsto poštenega sinu poštenega sloven- , rodnjaštva, ki lete z deane skega očeta. na levo in z leve na desno. Ker pa nas gkušnje uče, da s teci vek nobene sekunde gotov, da ne telebne tja p) tleh. Tudi na opolzlih tleh politiškega prorokovanja msi nikoli gotov, da ti dogodki bližnjega hipa ne prekopicnejo vsega tvojega umevanja. Predvčerajšnja seja ogrske zl»or-nic*- p siaccev začela je na pr. v znamenju ob-strukc e, u »rej neizprosnega boja meti večino m manjšino. Opozicijonalni posl. Lengvel ee j« bil na pr. prezentiral s j» rštenims — mč več in nič manje — triindvajsetimi predlogi k zapisniku prejšnje seje, pje!. Nagv iz vačine pa se je rogal opoziciji e prošnjo, naj zbornica odklon: vse t« — slabe dovtipe. Potem so s-ledile precej strupene praske med grofom 1 iszo in nekaterimi opozicijonalnimi govorn ki. Vodovje obstrukeije se je lepo izgubljalo v nedogledne daljave, ker nikjer ni bilo videti obrežja, ki bi zaustavilo razvezani element. In konec, ki je sledil temu eminentno obstr-ikeijonistiškemu zaključku ? Govoril je vodja opozicije Košut ;n govoril je spravljivo; in govoril je potem ministerski predsednik Kraljica Natalija na grobu svojega sina. (Izvirno poročilo »Edinosti«.) Beligrad, HO. nov. 1VHJ3. Dne 'J7. nevembra je došel semkaj bivši ministerski predsednik, dr. Vladan Gjorgje-vi<:, ki se je do sedaj večinoma mudil na Dunaju. Odkar je bil zapustil Srbijo pred ženitvijo Aleksandra z Drago, je to prvikrat, da zGpet stopa na srbsko zemljo. Vzroka njegovemu prihodu »e še ne ve. Možno je, da ni nikakih političnih misij ali razlogov za njegov prihod. Morda je prišel le v ta namen, da se sestane z nekaterimi prijatelji, kakor se navadno govori. Keti-paša, cdposlanec Turčije na tukaj-šojem dvoru, je protestiral nekolikokrati ter zahteval, naj Srbija ne vsprejemlje makedonskih beguncev, ker ti da so se pregrešili proti zakonom Turčije. Zahteval je torej, naj jih Srbija vse izroči Turčiji. Minister za vnanje stvari mu je odgovoril, da begunci iz Makedonije nimajo nikacih zvez z vlado, ker jih vzdržujejo privatne ustanove, kakor »Kolo Pokojniku bodi »emlja lahka; žalujočim ni nič pomagano, bi želeli mi, da bi se gro- ostalim : sivolasemu očetu, bratu in sestri in drugim sorodnikom pa podeli Vse višnji tolažbe in moči, da prebole tudi ta udarec in zmorejo Bilno bol ! Predavanje gospe Terezi ne dr. Jenkove. Nedavno temu smo bili že omenili, da priredi uzorna gospa dr. Jenkova v Ljubljani predavanje o Bvojem potovanju po Srbiji in Makedoniji. To predavanje se je vršilo v nedeljo zvečer v Mestnem domu v Ljubljani ob VBeobčem in velikem zanimanju. Predavateljica je podala živo sliko trpljenja in muČeništva naroda, borečega se za svojo svobodo pred najkrvoločnejim sovragom. Zanimivo je, da je gospa predavateljica našla v bolnišnici rdečega križa v Sredcu Marijo Čehovo, sestro slovečega ruskega pisatelja Čehova, ki je zapustila svojo domovino in je grci' T sza in govoril je — tudi spravljivo, srbskih sester« in drugi dobri Srbi. Vrhu spoda z desne in leve zložno uprli, mesto da — ločeni grešijo zoper narodno načelo ic. gladijo proti tujinstvu. Za makedonske besriinee «o nadalje darovali sledeči gg. : Gor j up Vekoslav, Prošek 3U K, Josip Gomiljšak f> K, Milivoj Ivanov L'U K, pre; je bilo izkazanih 4^0 K 63 st, "skupaj torej 455 K 63 st. >Miklavžev veder« bo v nedeljo dne 6. t. m. po četrti uri v »Narodnem domu« pri Sv. Ivanu. Ker je eisti dohodek v korist podružnici sv. Cirila in Metodija in program jako lep, tipamo obilne udeležbe. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija v Rojanu naznanja prijateljem in znancem, da se bliža »Miklavžev večer«. Kdor hoče kaj poslati, naj pošlje v otroški odšla na jug med trpeče brate nudit jim vrtec v Rojanu. pomoči. Gospa dr. Jenkova je prišla v do- Drus'. vo »Zvezda« na Dauaju vabi tiko z raznimi junaki makedonske ustaje, tako na zabavni večer, ki bo v nedeljo dne izlasti tudi z Zončevom, ki jej je polagal na decembra 1903 na Dunaju v dvorani »Zum srce, naj stori doma vse možno za bedne Kegensburgerhof«, I., Sonnentelsgasse Za- Makedonce. Naravnost pretresljivi so prizori, četek ob šestih zvečer. Opomira: Neudje plavajo za društvene svrbe p) 40 st. za vsak zabavni večer. Prihodnji zabavni večeri društva »Zvezde« bodo 3. januarja, 7. februarja, 6. marca, 10. aprila ito je drugo nedeljo) in 1. majnik* 1904 v omenjeni dvorani. Društveni izleti bodo ob nedeljah: 5. junija, o. julija in 7. avgusta 1904. Koncert na korist sradnje nove cerkve sv. Vini-enca v Kocola. Ta kon-eeri se bo vršil, kakor smo že enkrat omenili, dne 10. decembra v dvorani društva S?»iiiier. Danes nam je bil doposlan progrim, ki obsega te-le točke: 1. Gluck : ouvertura k operi »Ifigenija in Aulis«. C. M. \\ e--i»er: »Koncerten komad«, solo za klavir spremljevanjem orkestra. Gospa Furlani-Sey dei in orkester pešpolka 97. 3. Beethoven : Slml >nija št. 4 a) adagio-allegro vivace, b) a iagio, c) minuetto-allegro vivace, d) allegro ma non troppo. Orkester pešpolka št. 97. 4. a) Puidoni: »Kaj sepeče gozdni potok«, b) Bi.soai : »Baletni prixor*, c) \Vagner-Liszt : Me etermnger »Ob tihem ognjišču«. Sole na klavir izvaja gospa Furlani-Sevdel. Zadnji tri e komadi so povsem novi za Trst. LTva-iuje splošno koristni namen te priredbe za gradnjo nove cerkve sv. Vincenca de Paoli — ie povpraševanje po sedežih tako veliko, da je potrebno, da Bi jih cenjeni čitatelji pravočasno zagotove. Predprodavanje sedežev je prevzela v znani svoji postreiljivosti trgovina z muzikalijami Schmidl na velikem trgu. Nepoboljšljivi! Pišejo nam: Pred par urami sem imel priliko gov< riti z nekim tukajšnjim Italijanom. Mož je eden iz-med onih, ki sploh ne morejo niti misliti na kako zt/.ižanje obeh tržaških narodnosti — Slovencev in Italijanov. Med pogovorom sem is^Kemu obrtniku pokazal zadnje Garibaldi-evo pismo, natisnjeno v »Jadranu«. Mož je čital in strmel! Ko pa je prečital to, za tukajšnje po-sili Italijane uničevalno Garibal-dijevo sodbo, je izjavil: »To ni avtentično — to je le sleparija!« Kakor je videti, je en del tržaškega nižega ljudstva tako zalepljen in fanatiziran, da bo trebalo mnogo <~asa in mnogo Črnila, predno se temu zavedenemu ljudstvu odpro oči ! To pa dokazuje tud., na kako nizki stopinji politične zrelosti se nahajajo naši sosedje. Pisec teh vrstic se tudi ne more ponašati z visoko stopinjo om:ke, a toliko si je pridobil v praksi, da pomiluje to italijansko ljudstvo radi duševne omejenosti, v katero je stisnjeno isto. Glasila tukajšnje gospodovalne stranke Ptrogo pazijo na to, da niže tržaško prebivalstvo ne prihaja do spoznanja resnic-n 1» razmer in glede namenov onih, ki je »vodijo«. Prv > zlo je |>o našem skromnem mnenju to, da ne je tukajšnjim revnejšim Italijanom onemogočilo vsako upoznavanje resnice s tem, •da je niijeno, ker ne zna nego italijanski, č:tati večinoma le liste, ki služijo gospodo- j valni »tranki. Ako bi to ljudstvo umelo či-:ati v*aj slovenske liste, bilo bi že drugačno ; in ne hi bilo tako omejeno. Z.dovski »Piccolo« je danes evangelje večini primorskih Italijanov, a ta list ravno je danes glavno glasilo onih, ki vodijo sodobno italijansko politiko, ki se začenja in zvrštije s sovražtvom do Slovanov. Tako zagriženi so ti ljudje v svojem sovražtvu, da bi istega Garibsldija, ki jim je bil do sedaj ; nekako vzvišeno bitje, danes na križ pribijali radi njegovega nastopa za zbližanje Italijanov in Slovanov. Kakor Garibsldi, t tko je bil svoječasno nat-topil tudi pok. prof. Sbarbaro, a je moral ta svoj koraK plačati s preganjanjem in na za inje celo z — življenjem! V Garibal-i dijevem smislu so nastopali tudi že drugi veljaki iz kraljestva. C iampoli je prepotoval mnogo slovanskih dežel in je napisal o Slovanih več lepih knjig — toda naši fanatiki so znali vse take nastope pametnih mož ali prikrivati pred nevedno maso, ali pa s krikom udušiti svarilni glas pametnih mož. To presneto deževno vreme je spra- j ■vilo v zapor ubozega 29 letnega cunjarja Antona I). stanujočega prej v ulici Ri^utti š;. a sedaj v ulici Tigor št. 1. Seveda,' ta nadležni dež noče nikakor prenehati, a' človek, ako nima dežnika se premoči do k *tij in potem še lahko zboli. In samo zato, ker se je bal zboleti, si je Tonček poskrbel dežnik. Le to je vrag, da si ga j« poskrbel na način, ki je po kazenskem zakoniku kažnjiv Š»i je namreč v neko gostilno v ulici Foecolo, spil četrt vina, katerega je — re-anici na ljubo treba povedati — pošteno plačal ter odšel. O odhodu pa je vzel seboj dežnik, ki je bil last jednega pivcev. Revež pa je bil nesrečen. Nekdo ga je videl, ko je vzel dežnik ter ga takoj ovadil dežnikovemu lastniku, kateri je dal cunjarja aretovat-'. — Dežnik je bil vreden nič manje, kot — 'J kroni in 80 stotink. Poulični tatovi. G. Peter Lupinelli je včeraj popoludne šel po nekem opravilu preko ulice Farneto. Hkratu sta se mu približala dva mlada človeka, katerih eden mu je iztrgal iz telovnikovega žepa srebrno žepno uro, vredno 2b kron. G. Lupinelli je o tej drznosti vsled presenečenja obstal na cesti, kakor bi bil okamenel, dočim sta jo onadva naglo pobrisala. Ko se je g. Lupinelli zavedel, Bta bila tatova že izginila. Okradenemu ni preostajalo druzega, nego prijaviti stvar policiji, kar je tudi nemudoma storil. Radi ž ran j a v smrt. V najlepši mla-deniški dobi — še le v 21 letu — je moral v smrt Josip Omejc iz Gaberja, okolice ljubljanske. Napil se jo bil žganja tako silno, da se je na potu domov zgrudil mrtev. V strahu mora ljubitelj svojega naroda gledati v bodočnost, ako poklicani Činitelji ne najdejo leka proti tej grozni bolezni, ki je jela zastrupljati in fizično in moralno ubijati niže nase sloje. A najhuje je, da se bolezen prijemlje nsjdelikatnejega dela narodnega organizma — njega mladine. Koliko š rno, koliko hvaležno polje se odpira tu razumnikom, ki žive notri med narodom. Oni so v prvi vrsti poklicani, da se združijo v skupno vzajemno zistematično delo za rešitev naroda od te bolezni. Nezgode na deln. .'JO-letnemu podajaču Josipu Baroni iz Pončane je padel včeraj kamen na levo nogo ter ga prseej močno pobil. 49-letni poljedelec Anton JuriševiČ, v službi posestnika g. HotfmaLa v Kolonji št. 101, je včeraj tako nesrečno padel, da se je rand na glavi in na prsih. Oba sta dobila prvo zdravniško pomoč na zdravniški postaji. Juriševiča so pa Be zdravniške postaje prepeljali v bolnišnico. V Opatiji je bilo od 1. septembra 1903 do vštetega 25. novembra 1903 516S oseb. Od 19. novembra pa do vštetega 25. novembra je prirastlo 200 oseb. Dne 25. novembra je bilo navzočih 763 oseb. Branitelj dr. Gasser je predlagal, da se porotnikom Btavi eno eventuelno vprašanje, tičoče se kride provzročene po malomarnost;. Sodni dvor je vsprejel braniteljev predlog ter stavil porotnikom dve vprašanji in aicer L tičoče se sleparske kride a II. tičoče Be kride provzročene po malomarnosti. Nato je govoril zastopnik državnega pravdništva, ki je utemeljeval obtožbo a Bledil mu je branitelj kateri je izpodbijal izvajanja svojega prcdgovo Porotniki so zanikat prvo vprašanje ter pritrdili drugemu. N' podlagi tega pravo-reka je bil Tessarolo obsojen na 3 mesece strogega zapora. Božična loterija obsega dobitke od K 25.000, 5000, in 1000, koji se na zahtevo izplačajo po odbitku postavnega davka v gotovini in ker stane srečka le 1 krono, zamore priti za božične praznike kako presenečenje. Skupno se bode izžrebalo 1500 in i sicer 100 glavnih in 1400 postranskih, ki | obsegajo zlatenine in srebrnine. — Glasom igralnega načrta zamore se z eno in isto srečko zadeti tudi več dobitkov. Žrebanje vršilo ss bode nepreklicco dne 29. decem bra 1903. Porotno sodišče. Včeraj se jc vršila pred porotnim sodiščem kazenska obravnava radi sleparske kride proti -letnemu Jakob-u Tassarolo iz Buj. Obravnavi je predsedova1 sod. svet. Petronio; votanta sta bila sod. svet. Mosche in Rismondo ; državno pravdništvo je zastopal dr. Minio a branil je toženca odvetnik dr. Gasser. Jakob Tessarolo je bil tožen da je v mesecih april, maj in juni t. 1. osleparil več trgovskih tvrdk. Tessarolo je namreč imel prodajalnico jeatvin v ulici Molin grande. Razne trgovske tvrdke bo smatrale to njegovo trgovsko podjetje, kakor dobro vspe-vajoče, dočim je bilo pasivno. To njihovo zmoto je pa Tessarolo zlorabil v to, da jih je osleparil za blago v skupni vrednosti K 6299.09. glasom obtožnice je Tessarolo se svojim zapravljanjem od meseca januvarja do konca junija t. L provzroČil svojo insolventnost. Vsled tega je moral včeraj odgovarjati radi zločina sleparije po ££ 197., 199. in 200. k. z. Toženec je izjavil v svojem za«lršanju, da ie odprl svojo prcdajalnico v ulici Molin grande brez vBake glavnice, temveč z dolgom 1840 kron, katero svoto je bil dolžan nekemu Jakobu Zatti, ki je to svojo tirja-tev zavaroval na prodajalne^ katero je ko-nečno kupil od njega. Priznal je tudi, da je mnogo denarja zaigral a igral da je zato, da bi si opomogel. Trdil je, da ni nameraval oslepariti upnikov*. Ponudil jim je bil 20°/0 a oni niso hoteli vsprejeti. Kot priča je bil zaslišan Jakob Zatti, kateremu je bil TeBsarolo dolžan avoto 500 kron še izza časa, ko je bil pri njemu v službi. Ko je pa Tessarolo odprl lastno pro dajalno, mu je ponovno posodil denarja in sicer v skupnem znesku 1340 kron. Stranke so se odpovedale zaslišanju dr. Edvarda S'avika, kakor upravitelja kon-kurzne mase. Nato ao bile prečitane pisane izjave Josipa Machne, Andreja Karis, Silvija Benco, Julija Pacifico, Kvgena Lakov:«* in raznih drugih Tessarolovih upnikov. Bor/na poročila dne i. decembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06—19.08, angležke lire K 23.94 do 23.98. I-ondjn kratek termin K 239.40—240.10, Francija K 95.00—95.30, Italija K 95.15—95.45, italijanski bankovci K 95.15—95.45. Nemčija K 117.05—117.35. nemški bankovci K 117 00—117.30. avstrijska ednotna renta K 100.40—100.70, ogrska kronska renta K 98.30—98.60. italijanska renta K 101.90—102.30, kreditne akcije K 686.--688.—, državne železnice K 672.---675.—, Lombardi K 88.--90. Llovdove akcije K 745.--755.—. — Srečke: Tisa" K 327.-332.—, Kredit K 473 do 482, Bodenkredit 1880 K 294.--299., Bo- denkredit 1889 K 288.--293.—. Turške K 142 — do 144.—, Srbske 2°/. K —.---.—. Dunajska borza ob 2. uri popol.: t če raj danes l>ržavni dolg v papirju 100.45 —.— v srebru • 100.30 —.— Avstrijska renta v zlatu 120.55 — v kronali 4°. 100.50 — Avst. investicijska renta 31/-0/« 92.80 —.— Ogrska renta v zlatu 4°. 118.60 —.— i „ v kronah 4*. 98.4"> —.— renta 3% 89.7"> —— ' Akcije nacijonalne banke 1613.— —.— Kreditne akcije 680..M) —.— London. 10 Lstr. 239.50 —.— 100 državnih mirt 117.15 —.— 20 mark 23.43 20 frankor 19.0»'» —.— j 100 i tal. lir 95.25 —. Cesarski cekini 11.38 —.— Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.i 3'. francoska renta 98.V>, 5*/, iialijarska renta 104.20, španski exterieur 90.75, akeije otomanske banke 604. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.—, Lumbardi —.— unificirana turška renta 88.32. menjice na London 251.95, avstrijska zlata renta 102 70. ogrska 4°0 zlata renta 102.45, Landerbank 476.—, turške srečke 138.75, parižka banka 11.35, italijanske m?ridijonalne akcije —.—, akcije Rio Tinto 12.23. Trdno. London. (Sklep ) Konsolidiran dolg 89' ■/,B Lombardi 3',',. srebro 261 , špaiska renta ita- lijanska renta I0i>.1/4, tržni diskont 4.—, menjice na Dunaju 24.25. dohodki banke —.—. izplačila banke ' —.—. Trdna. Tržna poročila L decembra. K u d i m p e $ t a. Pšenica za april K 7.69 do 7.70. Rž za april K 6.62 do 6.63. za maj —.- - do —.—_ Oves za april Iv 5.48 do 5.49, za maj K —.— do —.—- Koruza za maj K 5.lil do 5.17. Pšenica: ponudbe srednje —.— ; povpraševanje: omejeno, mirno, prodaja 20.OOO meterskib st. nespremenjeno. l>rnga žita nespremenjeno. Vreme: blago. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Hantos gooJ average za december 32'/«, za marec 33— za maj 33\s, za september 3414, vzdržano; kava Kio navadna loco 28.31, navadna reelna 32.35, navadna dobra 36.:i8. H a v r e. (f?klep.) Kava Santo* good ave-raire za tek. mesec po 50 kg 40.— frk. za inarc 40.75 frk. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za december 16.80, za januvar 17.10, za marc 17.45, za maj 17.70. za avgust 18.10, za oktober 18.25. Mirno (Vreme: ?*neg. i London. Sladkor iz repe surov 8:t Sli, Java 9.041 , Sh. Mirno. Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 64.:>< i do 66.50- za september K — do —.—, dec.-avg. 64.75 do 65 75. Concass• in Melispilc promptno K 70 — do 71 — . za sept. K —.— do —.—, dec.-avg. 67.30 do 67 80, X e w - Y o r k. (Otvorje nje.) Kava Kio za bodoč« dobave. Vzdržano. Nespremenjeno. 5 do siot. znižanja. Pariz. Rž za tekoči nies«c 14.!K», rž za januvar 15.—, za januar-april 14.75, za marec-junij-april 15.— (mirno). Pšenica za tekoči mesec 20-50. za januvar 20.5."», za januar-april 20.'i0, za ma-rec-junij 23.75 (mirno). — Moka za tekoči mesec 28.20, za januvar 28.15 za januar-april 28.25. za marec-junij 27 95 \mirno.).— Repično olje za tekoči mesec 53.25, za januvar 53.25, za januar-april 53.25, za maj-avgust 53.75 i mirno.) Špirit za tekoči mesec 39.—, za januvar 38.75, za jan.-april 3!>.?i5, za inaj-avgust 39.75 (stalnoi. — Sladkor surov 88° uso nov 23—23\4 (mirao), bel za tekoči mesec 25.871/.. za januvar 26.12\, (mlačno) 1 za januar-april 2H.50. za maj-avgust 27-37* rafiniran. 5711—58. — Nestanovitno. Žrebanje državnih srečk Iz leta 1804. Glavni zeoditek po 300.000 K odpade na serijo 2865 gt. 68 ; 40.000 K dobi serija 3590 št. 58; 20.000 K dobi serija 1301 sr. 36 ; po 10.000 odpade na serijo 1641 in št. 62 in na serijo 3581 št. 68 ; po 4.000 K na serijo 1322 št. 53 in na serijo 1654J št. 11 ; po 2.000 K serija 1806 št. 48, serija 2165 st. 60 in serija 3595 št. 65. Trgovina se zaklanimi prašiči. Včeraj, 1. decembra je bilo pripeljanih na trg 106 prašičev. Radi deževnega južnega vremeha je bilo zelo slabo povpraševanje po blagu, radi česar se je tudi zelo malo prodalo. — Boljše vrste po 116 K, slabše pa po 104 krone. Književnost in umetnost. »Hrvatski preporod« 1790—1836. Napisao Djuro Šurmin, vseučiliščni profesor, Zagreb. Založila »Dionička knjižara«. Cena ? — Prejeli smo I. del tega dela znanega kulturnega zgodovinarja, prof. Surmina. — To knjigo priporočamo prav toplo posebno zato, ker govori tudi o slovenskem preporodu. ,Ta preporod bi moral preučiti sleherni inteligenten in zaveden Slovenec. —• Saj je ta preporod perijoda, ko se je bilo skušalo, zjediniti kulturne Slovence in Hrvate. — Knjiga je elegantno opremljena in ima slike glavnih preporoditeljev. Koledar družbe sv. Cirila iu Meto-dija za prestopno 1. 1904. V Ljubljani. Izdalo in založilo vodstvo. Cena K 1*20. — Ličen koledar nam je podala naša šolska družba, Na platnicah je podoba slov. blago-vestnikov, a v notranjosti so razun koledarja ie drugi spisi. — Ta koledar prav toplo priporočamo — saj skupicek je namenjen naši prekoristni družbi ! V vsaki zavedni slov. hiši naj se nahaja ta koledar. Tovarna pohi&tva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. A. (v lastui hi&i.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hnatrovan oenlk brezplačno ln franko. Orlobol. kašelj, nahoi. upadanj.* jrla^u. kitar itd ozdravite z večkrat odlikovanimi Prendinijevimi paštiljami (od a I u minirane sladke skorje) koje izdeluje že nad 40 let P Prendini v Trstu. l'reskušene tukaj in na vnanjem od zdravniških oblastij, ter počašćene se zahvalami visokih oseb. Opazka: Varuje naj se ničvrednih ponarejan j ter zahteva vedno „Prendinijeve pažtilje-katere se vdobii v boljših lekarnah vsake dežele KKKKKKKKK* KttKKKK * X n K K x x x x X X X X X X X X u K m X X X K X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge t Gorici (Soltaii) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^Inton Černigoj Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosario) &t. 1. hiša Marenzi. Najfečja tovarna poiištra primorske težeie. Solidnost zajamčena, kajti les se osuSJ v to nalafič pripravljenih prostorih b tem- ^^ peraturo 60 stopinj. — Najbolj udottns, dernl sestav. Konkurenčne cene. ^ •T Album pohlfttov brexpl*6*a. ^ XXXXXXXXXXXX«XXtt TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -= TRST ==- ulica Malcanton štv, i. po zelo nizkih cenah. -j t»--«-tr:s zavarovanje človeškega živ-najr*rpo*r*tnej$ib kombinaci-j--d mko ugodnimi pogoji, ko no-}*-f » druea zavarovalnica. Zlasti je L.jri*b»o jjlvarovanje na doživetje in rt z zmanjsujočimi se vplačili. V»ak i'lan ima po preteku petih let pravico do dividende. ,,SLAVI JA" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druira vzajemna zavaroval«iea naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prit > požarnim škodam po najnižjih cenah Jkode ceniuje takoj in najkulantneie Uživa najboljši aloves, koder posluj e Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Tovarna za cementne plofče ANDREJ STOLFA Tr*t - alfea deli'Industria St. 1. - Trst |j —— . v Cementne pl< -r-.'e umedene i u 33 em, šestvogalne plttsee od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v rinanjlh po dogovoru. — Se ne b<»*i nikake konkurente Ijodiat glede cene ali Kakovosti blaga. Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in --zasluznim križcem-- □ a i i k o v an d i za ćopiče in šeetke Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in - - častno diplomo. - - IVAN ANGELI ulica Canale štv. 5. (nasproti cerkve sr. Antona norega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna špecijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. ---—— Se ne hoji nikake konkurence slede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena. Naznanilo. let , D. Z a U z n i k Kanf.mar preskrbajc /c vl-č ; let vinskim trgovcem 11» jjostilntćarjem nakup vini in , pošilja tuili malim odjemulccm naravna istrijausku vina | po nijki ceni. Stvarna pojasnila brezplačno. Narodna gostilna in nrenočisče v lastni hiM nasproti postaje. 30 malih stanovanj t. eno sobo in' 2 sobami in eno ( kuhinjo ne takoj odda v ulici Indufttria iu ul. Guanlia v biiih inolfa. Pisarna v ul. Giuliani St. 20A, I. caot-tr. od 1—2 in 5- Mnop denarja! do 1000 kr:>n na mesec ks morejo Častno zas.užiti osebe v*a-keira stanu, (tudi kot postranski zhs užak). Natančneje pod ..Reell 107" n:i Annoncen - Abthe lung des MERCUR. Stuttgart, llergstr. jop. Na najvišje povelje Njepvep c. iu kr. apostolskega Veličanstva Urar F. Pertot Trut ulica delld » Poste 3, vogal ul » Totre bi*nca Prodaja srebrne ure od 3 gld. ; naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor sten- J siifc ur, regolatoi jev i. t. d. Popravlja vsako- | vrstne ore po jako zmerni ceni, j prodajalnica izgotovljenih oblek illa Citta Hi Trieste8 — tvrdke EDVARD KALASCH J^ Via Tor rente št. iS nasproti gledališču „GOLDONI s krojafnico. kj*r izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cennli. VT predaj «1 niči ima tudi zalogo pe rila z i delavski utau po i/.venredno nizkih cen^b. Izl>or boljših in ntvadnih movij. jf V KLIK I IZBOK izgotovljenin hlač za delavce kattur ludi blaga za blaee, ki t-e napravijo pi» meri. Avt«riz«vana krojačuie Najboljši in najpopolnejši glasovirji (pianini) i k upi jo Bajerueje proli takojšnemu pla« iln ali aa oie^efar obroke (tudi na de/elo> nrpo--rrdno ♦ o\aroarjh HENRIK BREMITZ-u c. kr. dvornem laložnikr glasovirjev pianinov) ▼ TRSTU. Borzni trg *t. 9. rauiMJi.a w P«)« 1*8. uajriijc ilov nuj* Ar»tro-'Hjcrrkr m j»l»!*'Virj"». XXIII. ces. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, obsega 11>.;J8C dobitkov t gotovini v »kupnem znesku 512.SS0 kron. Glavni dobitek znaša t gotovini : 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne 17. decembra 1M3. Jedna Srečka Stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunatu, III., Vordere Zollamts-strasse T in v loterijskih kolekturah, v tobakarnah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti gratis za kupce srečk. Srečke ae dopoiljejo poštnine proato. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dogodkov oddelek za državne loterije. Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine, srebrnine in žepnih nr. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. glinastih pećij ▼ ra*l čnih *fliko«tih na«'rtih iu barvah ter raznovrstnih plo^-č *-i prevlečenje štedilnih ognjišč i z ene prvih ča~kih tovarn. />eld trpežno blago, cene zmerr*.. Postavljajo se tudi Štedi I na. ognjišča in sprejemajo ^-akovrstne poprave Slavnemu obćinatvu v mestu m na dalmatinsko I. vrste . . . . » ^ * za na dom.......> •»- * nad 10 litrov......> > Priporoča se kramarjem in trgov »-eiu za. prodajo na debelo, »davnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Xa razpolago so vedno-I topla in mrzla jedila. Krema ie odprla v^ak j večer do polnoči. 1 dani Josip Furhm, krčmar. _ nonooomooi | TRST — ul Paduina 19. TRST AVI ANO & SCHEGA tovarim ščetk iu čopiče r Prodaja na debelo in drobno. Usodne cene. TRST — ul. Padiuna 19. TRST. X**KKK*XXXXXK* X* TRST. Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST Pozor! Zdravnik za želodec! Salvator balzam m iS iS iS iS (Liquer aromatic) Najuspešneje domače zdravilo proti trganju (migraene), zoboboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdravi maternico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena omotu od 11 stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov. zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano domače zdravilo — TrROtČev sok. Cena steklenici z navodilom, ako se ilemir naprej pošlje poštnine prosto A" 2.40. NASLOV ZA NAIiOČJiE: LEKARNA H „SALVAT0RJU • Fr. Rie klg. naprej. Proti takojšnemu plačilu i>0/o odbitek. Priporočam se udani Josip Litin. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST. Je eden is najžialirnejtili feiiifc' želc