Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
73.
kos.
V LJUBLJANI, dne 21. novembra 1931.
Letnik
II.
VSEBINA
552. Zakon o ukinitvi vrhovnega zakonodajnega sveta.
553. Pravilnik o zavodu za radioterapijo v Zagrebu.
554. Pravilnik o denarni podpori siromašnim občinam za kulturne, humanitarne in obče narodne namene ter o izplačilu patronatske tangente za popravila nadarbinskih poslopij v Sloveniji.
555. Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za uradnike glavne kontrole.
556. Razpis o pogojni oprostitvi uvozne carine za sirovo železno pločevino.
557. Popravek k objavi zakona o izpremembah in dopolnitvah v kazenskem zakoniku, zakoniku o sodnem kaz. postopanju, zakonu o tisku in zakonu o izvrševanju kazni na prostosti*
558. Odločbe občih sej državnega sveta.
559. Odločbe obče seje državnega sveta.
560. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
052.
Mi
Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon o ukinitvi vrhovnega zakonodajnega sveta.*
§i.
Vrhovni zakonodajni svet, ki je bil ustanovljen z zakonom o vrhovnem zakonodajnem svetu in komisijah strokovnjakov pri ministrstvu pravde z dne 31. januarja
1929.,** se ukinja z dnem 30. novembra 1931.
Osnutki zakonov, uredb in pravilnikov, ki so poslani vrhovnemu zakonodajnemu svetu in o katerih vrhovni zakonodajni svet ne bo razpravljal do 30. novembra 1931., se vrnejo predsedniku ministrskega sveta. Arhiv sveta se bo hranil v ministrstvu pravde skupno z arhivom tega ministrstva.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije«; z dne
12.	novembra 1931., štev. 265/LXXXIII/577.
** Zakon gl, »Uradni list« štev, 53/14 iz leta 1929.
§2.
Ta zakon dobi obvezno moč z dnem razglasitve v . Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 7. novembra 1931., štev. 132436/Z.
739.
Minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r. Videl ' in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle P. R. Živkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
558.
Na podstavi zakona o ustroju socialne in zdravstvene uprave* in S 94. zakona, s katerim se podaljšuje veljavnost odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah z dne 31. julija 1929.** predpisujem ta-le:
pravilnik
o zavodu za radioterapijo v Zagrebu-***
Clen t.
Zavod za radioterapijo j«* skupna ustanova medicinske fakultete in Zakladne bolnice v Zagrebu in je v
* Zakon gl. »Uradni list« štev. 207/45 iz leta 1930.
** Zakon gl. »Uradni list« štev. 376/91 iz leta 1929.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	novembra 1931., štev. 258/LXXX/555.
upravi upravnika ginekološke klinike v Zagrebu, v koje poslopju se nahaja.
Pomožno osebje v zavodu postavlja minister za so-eikltio politiko in narodno zdravje na predlog upravnika zavdda.
Ministrstvo m socialno politiko in narodno zdravje daje zavodu na razpolago 453 mg radija, s katerim se morajo zdraviti poleg ambulantnih bolnikov tudi bolniki, ki sO poslani v zavod od ali pOtem posameznih oddelkov Zakladne bolnice ali klinik medicinske fakultete v Zagrebu.
Clen 2.
V zavod za radioterapijo se ne sprejemajo bolniki ueposredno, temveč samo potem posameznih klinik medicinske fakultete, odnosno posameznih oddelkov Zakladne bolnice v Zagrebu. Šefi klinik, odnosno oddel-kbv, pošiljajo v sporazumu z upravnikom zavoda za radioterapijo v zavod bolnike, ki potrebujejo zdravljenja z radijem, s posebnimi sprejemnimi listki, ki jih predpiše šef klinike, odnosno oddelka, ali njegov namestnik.
Zavod ima 30 bolniških postelj, od katerih je 10 namenjenih za ginekološke primere, 10 za bolnike, ki jih pošljejo upravniki posameznih klinik medicinske fakultete (razen ginekološke), 10 pa se jih da na razpolago šefom posameznih oddelkov (razen ginekološkega) Zakladne bolnice za bolnike, ki so bili sprejeti za zdravljenje v tej bolnici.
Ce ne bi bodisi klinike bodisi Zakladna bolnica potrebovale vsega števila postelj, ki jim je na razpolago, se morajo sprejeti v zavod bolniki neglede na to, kje so bili prvotno sprejeti, vendar s pogojem, da se da ob prvi priliki zopet na razpolago razdelitev postelj, kakor je predpisana v prednjem odstavku tega člena.
V število bolnikov, kliničnih in bolničnih, se ne štejejo bolniki, ki ostanejo v zavodu samo nekoliko ur radi ambulantnega zdravljenja.
člen 3.
Bolniško zdravljenje z radioaktivnimi snovmi vrši zavod izključno v svojih prostorih, ambulantno pa samo v svoji ambulanei.
Upravnik zavoda predpiše način, kako se hranijo radioaktivne snovi v času aplikacije.
Clen 4.
Bolniki bodisi da so poslani po raznih zavodih ali po zdravnikih bodisi da sami pridejo na zdravljenje, morajo prinesti vse potrebne listine, s katerimi se more ugotoviti, kdo trpi materialne stroške za njihovo zdravljenje v smislu predpisov zakona o bolnicah.
Člen 5.
Dohodki in izdatki zavoda se vnesejo v proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, kateremu se predloži po končanem proračunskem letu končni račun v odobritev.
Za kritje svojih izdatkov sme uporabiti zavod vse svoje dohodke, prvenstveno za nabavljanje in dopolnjevanje strokovnega in bolničnega pribora, za nabavljanje še manjkajoče aparature in po možnosti še novih količin radija.
Člen 6.
Dohodki zavoda za radioterapijo se stekajo iz:
a) oskrbninskih pristojbin bolnikov, ki so na zdravljenju v zavodu, in pristojbin, ki so plačljive v smislu pravilnika za klinike v Zagrebu, ki ga je izdalo ministrstvo za prosveto dne 6. oktobra 1928.;
b) zvišane dnevne oskrbnine za vse bolnike, ki so v oskrbi v klinikah medicinske fakultete in Zakladne bolnice, v znesku 1 dinarja na dan po odločbi ministrstva za prosveto in ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, Ta povišek izplačuje uprava Zakladne bolnice upravi klinik mesečno;
c) posebnih pristojbin, ki se plačujejo za zdravljenje bolnikov z radioaktivnimi snovmi na podstavi obračuna mednarodne edinice potrošenega milikiri-ja (Milli-Curie-Detruit-MCD):
od 1 do 10 MCD po Din 20-— za enoto; od 11 do 30 MCD po Din 15'— za enoto; nad 30 MCD po Din 10'— za enoto.
Bolniki I. razreda plačujejo 100% višjo pristojbino.
Od siromašnih bolnikov se te pristojbine ne izterja-vajo v smislu odredbe čl. 5. uredbe z dne 14. februarja 1931., S. štev. 25472.
Okrožni uradi in vse druge bolniške blagajne plačujejo za svoje člane zdravljenje z radijem, bol nično ali ambulantno, po tarifi, določeni pod točko c) tega člena;
č) državne podpore, ki se vnese v proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje;
d) podpore društva za pobijanje raka, ko prične leto poslovati in ko bo razpolagalo s potrebnimi sredstvi.
Poleg naštetega predlaga upravnik zavoda ministrstvu za prosveto seznam potrebščin, ki so združene s poukom medicincev.
Člen 7.
S temi dohodki se krijejo vsi izdatki za vzdrževanje zavoda, tako osebni kakor stvarni
Člen 8.
Vse upravne posle vodi v sporazumu z upravnikom zavoda upravnik klinične bolnice, računovodstvo pa računovodja klinične bolnice, ki je za zavod za radioterapijo odgovorni polagatelj računov.
Administracija zavoda se vodi ločeno od drugega gospodarstva klinike.
Reg nima zavod svoje kuhinje, niti pralnice, se bolniki zavoda preskrbujejo s hrano iz kuhinje klinike, perilo pa se pere v pralnici klinike.
Ravnateljstvo klinične bolnice obremeni zavod za radioterapijo za oskrbo bolnika v 3. razredu z Din 15 ■ na dan, v 1. razredu pa z Din 30’— za oskrbni dan.
Za pranje perila plača zavod po dogovoru upravi klinike letno pavšalno odškodnino.
Za vse druge stvarne izdatke zaračuni uprava klinične bolnice efektivne stroške.
Uprava klinike vodi in je odgovorna za inventar pohištva in perila, za popolnost količine radija, ki se hrani v predpisani blagajni s svinčenim obložkom; za inventar instrumentov, aparatov, laboratorija in knjižnice pa odgovarja upravnik zavoda skupno s poslovodjem.
Člen 9.
V administrativnem pogledu veljajo za razmerje zavoda za radioterapijo do uprave klinik isti predpisi?
veljajo ali bodo veljali na klinikah medicinske fakultete (nadzorstveni odbor, isti hišni red, način nabavljanja, disciplinski predpisi za osebje itd.).
Clen 10.
Ta pravilnik dobi moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 22. oktolna 1931., S. štev. 19056.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje M. Kostrenčič s. r.
» > mm
554.
Pravilnik
o denarni podpori, ki se daie siromašnim občinam za kulturne, humanitarne in obče na- j rodne namene, ter o izplačilu patronatske tangente za popravila nadarbinskih poslopi j v Sloveniji.*
Člen 1.
Siromašnim občinam, kojih najmanj ena tretjina ozemlja so državna gozdna zemljišča, za katera se ne plačuje davek na dohodek od zemljišč in zbog česar občine ne morejo predpisati na ta zemljišča doklad, dovoljuje na njih prošnje minister za šume in rudnike v posebno nujnih primerih denarno podporo do letnih največ 50.000 Din, če je proračunska možnost;
To velja tudi za gozdna zemljišča imovinskih občin, kolikor bodo oproščena davka na dohodek od zemljišč. 1
Člen 2.
Minister za šume in rudnike dovoljuje denarno podporo v smislu čl. 1. tega pravilnika samo za gradnjo šol, bolnic, molilnic, občinskih cest, občinskih mostov in za druge podobne kulturne, prosvetne, socialne in humanitarne namene dotičnih občin.
Člen 3.
iz istega kredita se izplačuje, kolikor bo v proračunu določena, tudi patronatska tangenta za popravila nadarbinskih poslopij, in sicer po stvarni in dokazani potrebi.
Izplačila te vrste odredi minister za šume in rudnike po oddelku za računovodstvo in finance pristojnih šumskih direkcij.
Člen 4.
Občine, ki se morejo okoristiti z ugodnostmi, določenimi v tem pravilniku, morajo predložiti svoje prošnje za denarno podporo pristojnemu sreskemu načelstvu, ki strogo oceni utemeljenost in resničnost prošnje in jo nato s konkretnim predlogom predloži pristojni kraljevski banski upravi. Pristojni ban pošlje te proš-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
9.	novembra 1931., štev. 262/LXXXI/563
nje s svojim predlogom ministrstvu za šume in rudnike radi dovolitve.
,	člen 5.
Izplačilo teh denarnih podpor za občine odredi minister za šume in rudnike po oddelku za računovodstvo in finance ministrstva za šume in rudnike kraljevskim banskim upravam, ki morajo skrbeti, da se te vsote porabijo samo za namene, za katere so se dovolile dotič-nim občinam.
Člen 6.
Z dovoljeno vsoto razpolaga občinski odbor.
Če občina dovoljene denarne podpore ne uporabi za namene, za katere je dovoljeua, mora dotična občina prejeto podporo v celoti vrniti ministrstvu za šume in rudnike, v nasprotnem primeru pa odgovarja solidarno za povračilo občinski odbor dotične občine,
Člen 7.
Ta pravilnik dobi moč z dnem razglasitve v »Služ-benih novinah«.
Minister za šume in rudnike dr. Stanko Šibenik s. r.
555.
Na podstavi § 14. v zvezi š § 260. zakona o uradnikih* ter člena 26. in točke 3. člena 37. zakona o glavni kontroli** predpisuje glavna kontrola ta-le
pravila
o opravljanju državnega strokovnega izpita za uradnike glavne kontrole.***
Člen 1.
O pravici do opravljanja državnega strokovnega izpita pri glavni kontroli odloča obča seja "lavne kontrole — v smislu odredb zakona o uradniki-*
Člen 2.
Izpit se opravlja pred komisijo pri glavni kontroli.
Člane komisije, njihove namestnike in zapisniknria postavi obča seja glavne kontrole ob pričetku vsakega leta.
Člen 3.
Izpraševalne komisije so sestavljene, in sicer;
Za zvanja po odstavku 2. in 3. § 45. zakona o uradnikih iz petih članov in zapisnikarja, za zvanja po odstavku 1. istega paragrafa — pa iz treh članov in zapisnikarja.
Predsednik komisije je najstarejši član komisije.
* Zakon gl. »Službeni list« štev. 133/25 iz 1. 1931.
** Zakon gl. »Uradni list« štev. 248/79 iz 1. 1922.
Izpremembe gl. »Uradni list« štev. 15/5 iz 1. 1929. — »Uradni list« štev. 428/107 iz leta 1929. — .Službeni list« štev. 237/38 iz leta 1930.
*** Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	novembra 1931., štev. 258/LXXX/550.
Člen 4.
Za zvanja po odstavkih 3. in 2. § 45. zakona o uradnikih so izpiti pismeni in ustni, za zvanja iz odstavka 1. istega paragrafa pa samo ustni.
Pismeni izpit obsega eno praktično nalogo v okviru programa ustnega izpila in traja brez presledka dve uri pod nadzorstvom enega člana komisije.
Pri izdelavi naloge sme kandidat uporabljati vse potrebne zakone.
Člen 5
Za zvanja po odstavku 3. § 45. zakona o uradnikih sestavljajo program ustnega izpita sledeči predmeti:
1. Ustava kraljevine Jugoslavije;
2. zakon o glavni kontroli s pravilnikom o delu krajevnih kontrol in komisarjev za izredne preglede;
3. zakon o državnem računovodstvu s pravilnikom za izvrševanje odredb po oddelku »B«, pogodbe in nabave;
4. zakon o neposrednih davkih in zakon o družbenem davku;
5. zakon o državni trošarini;
6. zakon o taksah;
7. carinski zakon in zakon o obči carinski tarifi z vsemi postopniki;
8. zakon o monopolih;
9. zakon o organizaciji finančne uprave;
10. zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih ter zakon o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih;
11. zakon o uradnikih;
12. zakon o državnem prometnem osebju;
13. zakon o ustroju vojske in mornarice z zakonom o administraciji vojske in mornarice;
14. zakon o notranji upravi;
15. zakon o banski upravi;
16. zakon o občem upravnem postopku;
17. državljanski zakonik;
18. zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah;
19. kazenski zakonik z zakonom o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti;
20. zakonik o kazenskem sodnem postopanju;
21. zakon o ureditvi rednih sodišč in
22. najpotrebnejše znanje iz državnega knjigovodstva.
Člen 6.
Za zvanja po odstavku 2. § 45. zakona o uradnikih sestavljajo program ustnega izpita sledeči predmeti:
1. Ustava kraljevine Jugoslavije;
2. zakon o glavni kontroli s pravilnikom o delu krajevnih kontrol in komisarjev za izredne preglede;
3. zakon o državnem računovodstvu s pravilnikom za izvrševanje odredb po oddelku »B«, pogodbe in nabave;
4. zakon o neposrednih davkih in zakon o družbenem davku;
5. zakon o državni trošarini;
6. zakon o taksah;
7. carinski zakon in zakon o obči carinski tarifi z Vsemi postopniki;
8. zakon o monopolih;
9. zakon o organizaciji finančne uprave?
10. zakon o administraciji vojske In mornarice;
11. knjigovodstvo z zakoni in pravili, predpisanimi za voditev. vseh knjig v državnem knjigovodstvu;
12. trgovsko računstvo;
13. zakon	o	uradnikih;
14. zakon	o	državnem prometnem	osebju;
15. zakon	o	ustroju vojske in	mornarice;
16. zakon	o	notranji upravi;
17. zakon	o	banski upravi;
18. državljanski zakonik, — odredbe o povračilu škode, zastaranju in o pogodbah;
19. zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah — odredbe o pristojnosti sodišč, o dokaznih sredstvih, o tožbi, o rokih, o pritožbi, o obnovi spora in o sredstvih zavarovanja;
20. kazenski zakonik — odredbe o utaji, o posluže-vanju ter o ponarejanju in uporabi lažnih listin z zakonom o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti in
21. zakonik o kazenskem sodnem postopku — odredbe o preiskavi in dokaznih sredstvih.
Iz predmetov v toč. 4., 5., 6., 7., 8. in 15. mora razpolagati kandidat z najpotrebnejšim znanjem.
Člen 7.
Za zvanja po odstavku 1. § 45. zakona o uradnikih se sestavlja program izpita iz teh-Ie predmetov:
1. Ustava kraljevine Jugoslavije;
2. zakon o glavni kontroli;
3. zakon o uradnikih;
4. splošne odredbe zakona o taksah, kolikor se nanašajo na kolkovanje prošenj, prilog, prepisov in izda: janje potrdil itd.; in
5. organizacija dela v arhivu, voditev vložnega zapisnika, seznamov in drugih knjig ter poslovanje s spisi.
Člen 8.
Predsednik izpitne komisije določi dan izpita. Izpitna komisija vodi zapisnik, v katerega se vpišejo kraj in dan izpita, imena, priimki in zvanja predsednika in članov komisije, zapisnikarja in kandidata, kakor tudi posledek izpita.
Zapisnik podpišejo predsednik, člani komisije in zapisnikar. Zapisnik s pismeno nalogo se hrani v arhivu glavne kontrole.
Člen 9.
Uspeh kandidata se oceni po dovršenem izpitu, »opravil z odličnim«, »prav dobrim« ali »dobrim« uspehom ali »ni opravil«.
Če so glasovi deljeni, odloči večina.
O kandidatu, ki ni pokazal pri pismenem izpitu naj-mapj dobrega uspeha, odloči komisija, da-li se pripusti k opravljanju ustnega izpita ali ne. Če odloči komisija, da se ne pripusti k ustnemu izpitu, se smatra, da izpita ni opravil.
Odločbo komisije o posledku izpita priobči predsednik komisije kandidatu takoj.
Če zahteva kandidat, se mu izda potrdilo o opravljenem izpitu, ki ga podpišejo predsednik, člani in zapisnikar.
Posledek izpita se vpiše v uslužbenski list.
Člen 10. Ko ‘dobi ta pravilnik moč, se takoj določijo Izpitne komisije,
Člen 11.
Ta pravila dobijo moč z razglasitvijo v »Službenih novinah«. Tedaj nehajo veljati pravila za opravljanje državnega strokovnega izpita za uradnike glavne kontrole iz leta 1927. (»Službene novinec štev. 47—X. z dne 2. marca 1927. in štev. 250—CII. z dne 25. oktobra 1929.)
Štev. 98151. — Iz obče seje glavne kontrole v Beogradu, dne 23. oktobra 1931.	t
556.
557.
Popravek.*
V zakonu o izpremembah in dopolnitvah v kazenskem zakoniku, zakoniku o sodnem kazenskem postopanju, zakonu o tisku in zakonu o izvrševanju kazni na prostosti z dne 9. oktobra 1931., natisnjenem v »Službenih novinah« št. 245-LXXV. z dne 20. oktobra 1931.,** se popravlja sledeče:
t- V členu 1., pod 4. v štev. 5., § 71. je postaviti za besedama z denarno kaznijo« vejico;
2. v členu 1. pod 38. v prvem odstavku § 333. je postaviti za besedo -namero« vejico in
3. v členu 7. je vriniti za besedo dosedanji« besedo zakoniti«.
Štev. 121.300. — Iz pisarne ministrstva pravde v Beogradu, dne 4. novembra 1931.
Razpis.
Odločba o pogojni oprostitvi od plačila uvozne carine za sirovo železno pločevino (črno) po štev. 537., toč. l.c) carinske tarife.*
Na podstavi čl. 15. predloga zakona o obči carinski tarifi ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta z dne 27. oktobra 1931., štev. 4298, in na podstavi odstavka 2. čl. 1. zakona o izpremeinbi zakonitih odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje in odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine z dne 27. januarja 1929.,** je . izdal minister za finance sledečo odločbo:
1.	Uvozna carina se ne plačuje za sirovo železno pločevino (črno), kakor tudi ne za dekapirano in dresirano v debelosti pod 1 mm po štev. 537., toč. 1. pod c) uvozne tarife, po predlogu zakona o obči carinski tarifi, če jo uvažajo zbog izdelovanja pocinkovane pločevine podjetja, ki sama proizvajajo cink neposredno iz rude, dokler se pločevina po štev. 537., toč. 1. pod c) ne prične izdelovati v zadostni količini v državi in s pogoji, katere predpiše minister za finance.
2. S to odločbo se ukinja odločba z dne 2. aprila
1929.,	C. štev. 14.100, s katero se je ukinila toč. 1. a. odločbe z dne 1. maja 1928., C. štev. 17.034.
3. Ta odločba dobi moč z dnem razglasitve v Službenih novinah« ter se mora vpisati kot toč. 1 a. v odločbo z dne 1. maja 1928., C. štev. 17.034.«
Gorenja odločba se priobčuje carinarnicam in zainteresiranemu občinstvu radi znanja in ravnanja z odredbo, da ostanejo za njeno uporabo tudi zanaprej v veljavi navodila, ki jih je dal minister za finance v razpisu z dne 11. maja 1928., C. štev. 18.049 ( Službene novinec z dne 18. maja 1928., štev. 110-XXXV1I, stran 452—453), vendar z dopolnitvijo, da mora biti označeno v potrdilu ministrstva za trgovino in industrijo tudi še to, da-Ii proizvajajo podjetja, ki uvažajo pločevino zbog pocinko-vanja, tudi sama cink neposredno iz rude ali ne, ker je za okoriščanje ugodnosti po tej odločbi eden izmed bistvenih pogojev tudi ta, da podjetja sama proizvajajo tudi cink neposredno iz rude.
Štev. 37.627/IV. — Iz ministrstva za finance, oddelka za carine v Beogradu, dne 31. oktobra 1931.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 'dne D. novembra 1931., štev. 262/LXXXI/568.
•* Zakon gL. »Uradni list« štev, 50/14 iz lola 1929,
558.
Odločbe občih sej državnega sveta.***
Na obči seji državnega sveta, ki se je vršila v dneh
14.	in 16. marca 1931., so se izdale pod štev. 13103. odločbe, ki se glase:
I.
»Čas, prebit v lastnosti gojenca v kadetnici, vojaški ali pomorski akademiji v bivši Avstro-Ogrski, se ne more šteti za državno službo po čl. 300. zakona o ustroju vojske in mornarice, če ni za to v zakonodaji bivše avstro-ogrske monarhije izrečnega predpisa.«
II.
»Vsakemu ukaznemu državnemu uradniku Srbije in Črne gore, ki je v vojnih letih 1912. do 1920. aktivno služboval v civilni službi, pritiče pravica računanja vojnega leta za 18 mesecev za pokojnino, ustrezno 1. odstavku čl. 288. finančnega zakona za leto 1922./23., in sicer tistim, ki so bili v aktivni službi v času veljavnosti tega zakona, kakor tudi tistim, ki so bili pred njim upokojeni. Poslednjim se mora ta pravica naknadno priznati, če bi jo naknadno zahtevali.«
III.
»Ob prevedbi pokojnin upokojenih aktivnih častnikov srbske in črnogorske vojske v smislu čl. 1. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o narodnem priznanju osebam, zaslužnim za domovino, na vojaški zakon iz leta 1923., se morajo iste prevesti samo na prejemke tega zakona na podstavi prejšnjega odloka o
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	novembra 1931., štev. 265/LXXXIII/585.
** Zakon gl. »Službeni list« štev. 474/67 iz I. 1931. (Točki 1. in 2. sta se v prevodu zakona o izpremembah že upoštevali. Op. ur.)
*** »Službene novine kr; '' Jugoslavije« z dne 2. julija 1931., štev, l47/XLiX/327.
odmeri pokojnine, t. j. ob tej priliki se' ne sme izvesti revizija tega odloka po predpisih omenjenega zakona glede službenih let, odstotka itd«
IV.
»Posvečenim osebam vseh ver, ki stopijo po 1. septembru 1923. iz župnijske službe v državno, se določijo glede na njih šolsko izobrazbo kategorija, skupina in stopnja osnovne plače po občih odredbah zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih iz leta
1923.,	kakor se določijo tudi aktivnim uradnikom, ki stopijo prvič v državno službo.«
V.
»V smislu čl. 6. v zvezi s čl. 1. uredbe o razvrščanju uradnikov in ostalih civilnih uslužbencev pripada uradnikom VII. ali višjega uradniškega razreda, če čl. 1. omenjene uredbe ne določa drugače, 1. skupina II. kategorije.«
VI.
»Državnim upokojencem, ki se niso vrnili v aktivno državno službo, se čas, prebit od 28. junija 1921. na položajih predsednika, podpredsednika ali kmeta-prav-nika beograjske občine, ne more šteti za državno pokojnino«.
K. štev. 2349/31. — Iz državnega sveta, dne 19. junija 1931.
Na obči seji državnega sveta dne 16. maja 1931. sta bili izdani pod štev. 19570/31. odločbi, ki se glasita:
I.
»Državni svet glede na predpise odstavka prvega čl. 76. zakona o notranji upravi ni pristojen za reševanje pritožb zoper kazenske odloke, izdane od nadzorstvenega oblastva na podstavi čl. 167. zakona o občinah, temveč je za razpravljanje o njih pristojno višje upravno oblastvo.«
II.
(Se nanaša na srbski zakon o neposrednem davku.)
K. štev. 23949/31. — Iz državnega sveta dne 19. junija 1931.
m š —	-	—
559.
Odločbe obče seje državnega sveta.
Na obči seji državnega sveta, ki se je vršila v dneh
20.	in 22. junija 1931., so se izdale pod štev. 25305/31. odločbe, ki se glase:
I.
»Računanje beneficirane dobe po odstavku drugem čl. 282. finančnega zakona za leto 1922/23. se mora izvesti na ta način, da se v prvi vrsti upošteva čas, ki ga je prebil dotični dobrovoljec, vojaški obveznik itd. dejanski v vojni, in da se nato v drugi vrsti prišteje temu času po eno koledarsko leto za vsa leta, v katerih je
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
9.	novembra 1-931-* štev. 262/LXXXI./572.
73. kos
dotičnik bil v vojni. Od tako izračunanega časa se mora odbiti kadrovski rok, če se že ta rok ni poprej odslužil.«
II.
»Po § 58. zakona o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 29. maja 1929. in na podstavi § 96. zakona o postopku v civilnih pravdah z dne 20. februarja 1865., se ne more več spornih stvari različne podlage, kakor tudi več stvari, ki imajo isto podlago pa se opirajo na različne dokaze, uveljavljati v eni tožbi. Tožbe, ki ne ustrezajo temu predpisu, se morajo vrniti tožitelju v dopolnitev.«
III.
»I. (Se nanaša na Praško kreditno banko - Djurkovič in komp. iz Beograda in brate Munch, industrijalce iz Paračina.)
II. S predpisom poslednjega odstavka čl. 53. proračunskih dvanajstin za april—julij 1925. in glede invalidskega davka se določa rok zastaranja z 10 leti, ne reši se pa vprašanje, da-li tvori vrsto neposrednega davka.
III. Točka VII. čl. 79. finančnega zakona za proračunsko leto 1927/28. ni v nikakršni zvezi z vprašanjem, ali naj se smatra invalidski davek za neposredni davek, temveč samo tolmači poslednji odstavek čl. 53 proračunskih dvanajstin za april — julij 1925.«
IV.
»Predpisi čl. 14., 16., 18. do 26., 47. in 54. zakona o civilnih uradnikih z dne 31. julija 1923. ne veljajo za državne uslužbence, ki se povrnejo v državno službo, in ki so imeli dne 1. septembra 1923. dovršena tri leta vračun-ljive državne službe.«
V.
»V najkrajši rok enega leta službe, določenega v čl. 247. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., da morejo pridobiti ministri in državni podtajniki na razpoloženju pravico do prejemkov ministra v pokoju po letih službe, se ne more šteti čas, ki so ga prebili v lastnosti ministrov, odnosno državnih podtajnikov na razpoloženju niti po uveljavljenju čl. 266. finančnega zakona za leto 1926./27. in § 104. zakona o podaljšanju veljavnosti določil dosedanjih finančnih zakonov.«
VI.
»Dasi je z dnem, ko je dobil invalidski zakon z dne
4.	junija 1929. moč, nehal veljati predpis čl. 108. invalidskega zakona iz leta 1925., vendar vdovam, odnosno robinam po poslednjem odstavku tega zakonskega predpisa, ni ugasnila pravica, t. j. da bodo prevedene na pokojnino po invalidskem zakonu iz leta 1923., kot pridob-ljona pravica, temveč se morajo prevajati tudi za veljavnosti novega zakona (radi realiziranja pravic).«
VII.
»Za spore državnih uslužbencev pri državnem svetu zoper odločbe administrativnih oblastov, s katerimi se jim je kršila kaka pravica kot državnim uslužbencem, v smislu odločbe obče seje državnega sveta z dne 27. februarja 1925., štev. 7914, ni treba plačati takse dinarjev lOO’—, določeno v pripombi 1. tar. post. 52. zakona o taksah, Če se spor ni rešil meritorno2 temveč se je tožba
73. kos
1411
zavrnila ali dala v arhiv zbog rešitve predhodnih vprašanj, niti ni treba plačati taks, ki jih določajo tar. post.
1., 5., 6. in 133. zakona o taksah «
♦
Vlil.
\
>Vdova upokojenca po uradniškem zakonu iz lete
1864., ki se je poročila po upokojitvi, in ki je plačevala v vdovski sklad po zakonu iz leta 1871. in si pridobila pravico do pokojnine, ima v principu pravico do pokojnine, dasi ji je mož kot tak umrl potem, ko je dobil moč novi uradniški zakon iz leta 1023.«
IX.
>Za prestanek pravic do dnevnic — po uredbi D. R. štev. 96.000 — državnega uslužbenca, ki je uradno premeščen v kraj, v katerem je doslej bil začasno dodeljen v službo, ni odločilen dan podpisa ukaza, odnosno odloka o premestitvi temveč dan, ko se mu isti po službeni poti priobči.«
X.
3>C1. 164. finančnega zakona za leto 1927./28. ni avtentična interpretacija ne odločbe ministrskega sveta z dne 8. oktobra 1924., D. R. štev. 107201/24, niti čl. 17. in 24 zakona o draginjskih dokladah z dne 28. februarja
1922., niti čl. 27. in 31. zakona o pokojninskem skladu orožnikov z dne 1. aprila 1922., temveč je nov predpis, po katerem orožniki, upokojeni po zakonu o orožniškem skladu z dne 1. aprila 1922., in njihove rodbine od 1. aprila 1927. nimajo pravice do draginjske doklade po odločbi ministrskega sveta D. R. štev. 107201/24., marveč do doklade po čl. 17. in 24. zakona z dne 28. februarja 1922.«
XT.
>Povračilo nepravilno, pomotoma, brez pravice in brez zakonite podlage prejetih 'prejemkov in doklad se sme zahtevati po administrativni poti in se sme za njih zavarovanje zahtevati po administrativni poti prepoved na podstavi odstavka 3. čl. 120. zakona o uradnikih.«
XII.
»Pristojnost državnega sveta po odstavku tretjem čl. 170. zakona o občinah je ukinjena s čl. 76. zakona o notranji upravi.«
K. štev. 39310/31. — Iz državnega sveta, dne 27. oktobra 1931.
■	iMtP'	■-
560.
Razne objave iz „SIužbenih novin“.
številka 246 z dne 21. oktobra 1931.:
Njegovo Veličanstvo kralj je premestil z ukazom z dne 11. oktobra 1931. na prošnjo v žensko učiteljišče v Ljubljani Mesojedca Mirka, nastavnika moškega učiteljišča v Ljubljani, uradnika VI. položajne skupine.
številka 247 z dne 22. oktobra 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. oktobra 1931., I, štev, 33723/0, je bil upokojen d r. R 0 -
žič Valentin, profesor IV. položajne skupine 2. stopnje državne tehniške srednje šole v Ljubljani.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 13. oktobra 1931., O. štev. 18531, je bi-la sprejeta ostavka, ki jo je podal dr. Petrič Josip na službo sekundarnega zdravnika obče državne bolnice v Ljubljani.
Izročitev v uporabo cestnega prehoda pri km 279-32G v nivoju proge Št. lij — Maribor — Rakek. Z odločbo gospoda ministra za promet G. d. štev. 83717/31. in na podstavi tehničnega policijskega ogleda, ki se je izvršil dne 28. septembra 1931., in v smislu § 39. zakona o železnicah javnega prometa je odobreno, da se izroči uporabi novozgrajeni prehod v nivoju proge Št. Ilj — Maribor — Rakek km 279-326, ki je opremljen z braniki in je v občini Tezno pri Mariboru.
G. d. štev 83717/31. — Iz generalne direkcije državnih želez ';.
številka 248 z dne 23. oktobra 1931.:
Njegovo Veličanstvo kralj je postavil z ukazom z dne 26. julija 1931.: Jurjevčiča Franca, kon-traktualnega šolskega upravitelja osnovne šole v Cerkljah v krškem srezu, za upravitelja na dosedanjem mestu, s pravicami uradnika VI. položajne skupine z 2. pe-riodskim poviškom; Volka Viktorja, kontraktu-alnega učitelja na meščanski šoli na Rakeku, za učitelja osnovne šole na istem mestu, s pravicami uradnika VI. položajne skupine; Jericijo Marijo, kontraktu-alno učiteljico v Beltincih, za učiteljico osnovne šole na istem mestu, s pravicami uradnika VI. položajne skupine; Cendem Angelo, kontraktualno učiteljico v Starem logu, za učiteljico v Zgornji Šiški, s pravicami uradnika VI. položajne skupine; Vodopivca Alojzija, kontraktualnega upravitelja osnovne šole na Poljskem, za upravitelja iste šole, s pravicami uradnika
VI.	položajne skupine; Pagon Frančiško, kontraktualno učiteljico v Gornji Lendavi, za učiteljico osnovne šole na istem mestu, s pravicami uradnika VI. položajno skupine; Soban Josipino, kontraktualno učiteljico v Domanjšovcih, za učiteljico osnovne šole na istem mestu, s pravicami uradnika VI. položajno skupine; Perin Marijo, kontraktualno učiteljico v Krupljivniku, za učiteljico osnovne šole na istem mestu, s pravicami uradnika VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Hočevar Pavlo, kontraktualno učiteljico osnovne šole Ljubljana mesto, za učiteljico osnovne šole na istem mestu, s pravicami uradnika VI. položajne skupine; Medveščeka Bogu-mila, kontraktualnega učitelja osnovne šole v Trebelnem, za učitelja osnovne šole na istem mestu, s pravicami uradnika VI. položajne skupihe; Kuntih Matildo, kontraktualno učiteljico v Osilnici, za učiteljico osnovne šole na istem mestu, s pravicami uradnika VI. položajne skupine; Poljšak Srečko, kontraktualno učiteljico osnovne šole v Runču, za učiteljico osnovne šole na istem mestu, s pravicami uradnika VI. položajne skupine; Radi 11 jo Antona, kontraktualnega učitelja osnovno šole v Krašni, za učitelja osnovne šole na istem mestu, s pravicami uradnika VII. položaj-ne skupino z drugim periodskim poviškom; Turk Emilijo, kontraktualno učiteljico v Gederovcih, za učiteljico osnovne šole na istem mestu, s pravicami uradnika VII. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Marušič Valburgo,kontraktualno učiteljico osnovne Šole v Andrijancth, za učiteljico osnovne šole nu istem mestu, 3 pravicami uradnika VII. položaj-
ne skupine z 2. periodskim poviškom; Tomšiča Alojzija, kontraktualnega upravitelja osnovne šole v Fokovcili, za upravitelja iste osnovne šole, s pravicami uradnika VII. položajne skupine; Rudolf Emo, kontraktualno učiteljico osnovne šole na Rakeku za učiteljico osnovne šole na istem mestu, s pravicami uradnika VII. položajne skupine; Humarja Rudolfa, kontraktualnega učitelja osnovne šole v Starem trgu pri Rakeku, za učitelja osnovne šole na istem mestu, s pravicami uradnika VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Verceta Josipa, kontraktualnega upravitelja iste šole, s pravicami uradnika VI. položaja ne skupine; Verče -Tomažič Rozalijo, kontraktualno učiteljico osnovne šole v Svečini, za učiteljico osnovne šole na istem mestu, s pravicami uradnika
VI.	položajne skupine; Makarovič-K anzler Antonijo, kontraktualno učiteljico v Srednji Bistrici, za učiteljico osnovne šole na istem mestu, s pravicami uradnika VI. položajne skupine; Majer Julijo, učiteljico osnovne šole v Čatežu, za učiteljico iste osnovne šole, s pravicami uradnika VI. položajne skupine; Sfiligoja Aleksandra, kontraktualnega upravitelja osnovne šole v Št. Juriju ob Taboru, za upravitelja iste osnovne šole, s pravicami uradnika VI. položajne skupine; Vouka Ivana, kontraktualnega upravitelja osnovne šole na Studencu - Igu, za upravitelja iste osnovne šole, s pravicami uradnika VI. položajne skupine, s 1. periodskim poviškom; Čotar Marijo, kontraktualno učiteljico osnovne šole v Kamniku, za učiteljico osnovne šole na istem mestu, s pravicami uradnika VII. položajne skupine; Mermolja Fran-c a, kontraktualnega učitelja v Ljubljani, za učitelja osnovne šole istotam, s pravicami uradnika VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Venturinija Franca, kontraktualnega učitelja v Ljubljani, za učitelja osnovne šole istotam, s pravicami uradnika VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; Mikuža Mateja, kontraktualnega učitelja v Šmarju pri Jelšah, za učitelja osnovne šole na istem mestu, s pravicami uradnika VI. položajne skupine.
Številka 250 z dne 26. oktobra 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 4. oktobra 1931. je bil postavljen po potrebi službe pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v VII. položajno skupino za višjega pristava in šefa sekcije za vzdrževanje proge Zidani most Planinšek Karel, dosedanji višji pristav iste položajne skupine sekcije za vzdrževanje proge Ljubljana - glavna proga.
Številka 253 z dne 29. oktobra 1931.:
Njegovo Veličanstvo kralj je premestil z ukazom z dne 11. oktobra 1931.: po potrebi službe na realno gimnazijo v Kranju Ambrožiča Franca, profesorja realne gimnazije v Kočevju, uradnika VI. položajne skupine; na prošnjo: na klasično gimnazijo v Ljubljani Vimpolška Slavka, profesorja realne gimnazije v Leskovcu, uradnika VIL položajne skupine; na prvo realno gimnazijo v Ljubljani dr. Brežnika Pavla, profesorja prve moške realne gimnazije v Beogradu, uradnika V. položajne skupine; na drugo realno gimnazijo v Ljubljani Stoparja Franca, profesorja realne gimnazije v Kranju, uradnika IV. položajne skupine 1. stopnje; na tretjo realno gimnazijo v Ljubljani Grafenauerja Franca, profesorja moške real-
ne gimnazije v Skoplju, uradnika VII. položajne skupine.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dno
16.	oktobra 1931., I. številka 34501/0, je bil postavljen za profesorja VIII. položajne skupine državne tehniške srednje šole v Ljubljani Fatur D ca gol in, uradniški pripravnik iste šole.
Številka 254 z dne 30. oktobra 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. oktobra 1931. je bil upokojen dr. P i v k o L j u d e v i t, profesor moškega učiteljišča v Mariboru, uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. oktobra 1931. sta bila upokojena Gvajc Anton, profesor moškega učiteljišča v Mariboru, uradnik III. položajne skupine 2: stopnje in Kovačič Anton, profesor moškega učiteljišča v Mariboru, uradnik III. položajne skupine 2. Stopnje.
Minister za promet je premestil po potrebi službe z odlokom z dne 14. oktobra 1931. in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta z dne 9. oktobra 1931. P. M. S. štev. 3985/31.: Česna Janeza, administrativnega uradnika IX. položajne skupine postaje Ljubljana gl. kol. v isti lastnosti v postajo Rakek; Škerjanca Ivana, prometnega uradnika VIII. položajne skup. postaje Tezno, v postajo Maribor gl. kol.; Gunčarja Hinka, pomožnega prometnika X. položajne skupine postaje Dobrava-Vintgar, v postajo Sava; na prošnjo pa: Lavriča Josipa, prometnega uradnika VIII. položajne skupine in šefa postaje Velenje, za šefa postaje Škofja Loka; B r a n d n e r j a Franca, prometnega uradnika VIII. položajne skupine in šefa postaje Rogaška Slatina, za šefa postaje Videm-Krško; Pavška Stanislava, pomožnega prometnika X. položajne skupine postaje Brezovica, v postajo Dobrava-Vintgar.
Oprostitev takse. Na podstavi člena 5. točke 5. zakona o taksah je oprostil minister za finance z odlokom z dne 30. septembra 1931., štev. 57923, javno bolnico Usmiljenih bratov iz Kandije (pri Novem mestu) plačila takse po tar. post. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, katero bi predložila državnim oblastvom, iz* vzeinši one v civilnih pravdah. To se priobčuje vsem državnim oblastvom radi znanja.
številka 255 z dne 31. oktobra 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 3. oktobrb 1931. so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih: Namestnik Anton, učitelj v Reki, uradnik 1. skupine II. kategorije; Kovačič Henrijjeta, učiteljica pri Sv. Trojici, uradnik 1. skupine II. kategorije; Pirkovič Roza, učiteljica v Radečah, uradnik VI. skupine; P e i n i g e r Ferdinand, učitelj v Livoldu; G e r b a c Iva n n, učiteljica pri Sv. Petru; Jelovšek Marija, učiteljica v Libojah; Poljanec Terezija, učiteljica v Šmartnem; Brinšek Antonija, učiteljica v Mostah in Kokot Erna, učiteljica v Pišecah.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. oktobra 1931. sta bila upokojena: Lušin Elizabeta, učiteljica v Ljubljani, v VI. položajni skupin! m Sep Janez, učitelj v Dolnji Lendavi, v VI. položajni skupint
Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert s Ljubljani, ja zalaga; liskaroa ifiJerkuK c Ljubljani; »jen fiMdriavaik; Olmat (vlihaiek s LJubljm.