207. številka.
L
I
Trst, v petek dne 12. septembra 1902.
Tečaj XXVII
„EDINOST"
irht a enkrat na <l»n razun nedelj in praznikov. <»b 4 uri po|M»lu<lne
Naročnina znaša :
za celo leto........24 kron
ca pol leta........12 „
ca četrt leta........ 6
ta en n e*er........ 2 kroni
Nar»*'-nino je pl*i'«rati Daprej. Na na-m^be l<rer priložene naročnine se uprava ne ozira.
Po tolukamah v Tr*to «e prodajajo po-li»ic 11 i	j m 6 -totink nvč.t;
izven Trcis pn j«> 8 stotink 4 nvć )
Telefon šlr. 8?o.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
f«e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslan?, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia št v. 12. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo 5tv. li, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Vabilo
manifestaciji sM
kater ga priredi
polit, društvo „Edinost"
dne 14. septembra t. 1.
ob 4. uri popoludne
na vrtu družbe sv. C. in M. pri sv. Jakobu
(ulica Giuliani št. 28.)
Trža š k i Slo ven ci !
Udeležite se v obilnem številu gori omenjenega fhoda, kateri bodi sijajna in dostojna manifestacija tržaških Slovencev, zahtevajočih da t^e jim |>o 18-letnem zatezanju ustanove v mestu tržaškem slovenske ljudske šole ter tako omog< či izobrazba v materinem jeziku. Kdor *e ce zaveda važnosti te zahteve in jHitrebe izobrazbe otrok v materinem jeziku in kdor se boji za to zalitevo nastopiti javno in se vetrni dopuščenimi sredstvi, ne zasluži častnega imena Slovenca. Prihitite torej vai, katerim bije v prsih pošteno slovensko srce in ki gojite ljubezen do našega milega naroda, na ta pomembni shod, ki naj dokaže, d a tržaški Slovenci zahtevamo odločno pravice, z*jnneene nam po državnih zakonih in katere v obilni meri uživajo naši someščani drugih carodrosti.
Odbor pol. društva -Cdinost"..
Glasovi o Ipffl v Trstu.
< Dalje.)
Iz.ajanja v »Hrvatski« izzvenevajo takole : Mi cenimo dra. Šusteišiča in dra. Tavčarja. Njiju imeni smo naved'i po alfabetu, in pripominjamo tako;, da ne bi dajali jed-nemu prednosti pred drugim. Mi cenimo njiju rodoljubje in njiju vrline. Ali na drugo stran hočemo naravnost povedati svoje mnenje. Ob vsej njiju ljubezni do svojega naroda in svoje do novine, zdi se nam, da se mrzita med seboj še bolj, nego ljubita svoj narod in svojo domovino. Ako bi svojo očetnjavo ljubila bolj, nego eden mrzi t se bo druzega, sporazumela bi se, hitro hi se sporazumela. Ljubite in ne mrzite, pa boste Členi enega
P O D L I 8 T E i 92
MELITA.
Povest iz naše dob«.
rpisal Josip ETjren Tomić ; prevedel Radi.
Drugi del. V.
Eli, katera je bila ob vsej svojej vihravosti dobrodušna in čustvena dekliea, ni nimalo ugajalo, da Melita niti ne vprašuje po detetu, a miuolo je že teden dnij, odkar je na svetu. Kaj poreče na to služinČad, kaj bo govotila dojilka, ko se vrne na svojo selo ? Nihče jej ne bo tam veroval, da so med go=pj=kim svetom tako nenaravne matere, katere v svojem čustvu nasproti last nemu otroku zaostajajo daleč za poslednjo seljakinjo, da, celo tudi za živino samo !
Nekega dne, ko se je Melita čutila mnogo močnejšo in je bila radi tega veselejša nego vse prejšnje dni, je naznanila Ela do-jilki, naj pride z otrokom k njej. Mali se je malo prej prebudil in bil je dobre volje. Gledal je bistro in to je dajalo njegovemu obrazu mil in ist>časno pameten izraz. Dobro zavitega ga je nesla dojilka k Eli, katera ga je vzela iz njenih rok ter ga nesia takoj k
kluba (na Dunaju) in v obrambi domovin skih pravic in interesov najdete se zložne, pa naj b .do sicer še tako različni vaši nazori.
Na žalost svojo smo uverjeni mi, da naš glas ostane glas vpijočega v puščavi. No, mislili smo, da danes nas veže dolžnost v to, da povzdigamo ta glas in povzdignili smo ga. Pomanjkanje edinosti, skupnega dela in organizac je — to je naša naj veča bolezen. Kajti s tem, da bi se naši hrvatski in slovenski poslanci združili v e len klub, ne bi bila se dovršena nasa organizacija. Hrvatski in slovenski poslanci na Dunaju se ne smejo smatrati 1'dktorjem, ločenim od ostalega naroda. Organizacija naša bi morala biti široka, objemati 1 »i morala predstavitelje vseh naših pokrajin. To bi bilo pravo edin-s t v o.
Ali za edinstvo treba edinstvene podlage, edinstvenega programa, edinstvenih ide-ialov. Zal, da te edinstvene podlage nimamo. Hrvatski poslanci Dalmacije stoje na eni podlagi, ostali njihovi tovariši pa na drugi. > o, vendar se more razviti edinstveno in organizirano in — kar velja še več — vspe-šno delo, ako je temelj čvrst in neomajen, ako je temelj eden in isti. Oi slovenskih zastopnikov smo čuli o raznih prilikah krasnih izjav hrvatskemu državnemu pravu v prilog. Zakaj se slovenski poslanci na Dunaju ne postavijo na ta temelj ? Zakaj naj bi ne bilo državno pravo, da vrh na misel edinstva med Hrvati in Slovenc.', temeljem edinstvenega kluba? Vsaki pojav v našem javnem življenju, vsaki dogodek, vsi vspehi, vsi porazi, vsi skoki v stran, vsi grehi, ki se de lajo, zdi se nam kakor novo dokazilo, da se naše edinstvo mora osloniti edino na ta temelj — na temelj hrvatskega državnega prava. To bodi temelj za edinstveno delavnost, za edinstveno borbo, to bodi temelj edinstveni narodni zgradbi in naši svobodi ; to bodi temelj zmagi in bodočnosti !
(Pride še.)
Politični pregled.
Y Trstu, IJ. septembi a 1902. Volitve v moravski deželni zbor.
>Informationc priobčuje dopis iz Brna, ki se bavi z volitvami v moravski deželni zbor, katere se bodo vršile, kakor smo že včeraj sporočili, v drugi polovici meseca oktobra.
Meliti. Eline sobe so bde v zvezi z Meliti-nimi, d* se je prišlo lahko iz ene v drugo.
»Dobila si obisk!«, se je oglasila Ela, ko je stopila k Meliti, ki je ležala na poste lji z glavo obrnjeno proti steni.
»Koga ?«, je vprašala Melita, ne da bi se ganila.
»Poglej !«
Melita je okrenila glavo in je naguban-čila obraz. Ni jej bil ljub ta obisk.
»Kaj ti je prišlo na misel ?«
»Je že čas, da vidiš svojega otroka !« In Eia je pristopila z detetom tik k postelji.
»Nisem radovedna«.
»Ali poglej ga vsaj!« jej je rekla Ela, ne da bi se vdajala apatiji 3voj*i prijateljice. » Vidiš, kako je mil, kako bistro gleda... te lepe modre oči...«
Melita je vrgla kakor brez srca pogled na dete, a ga je hitro zopet odtegnila od njega.
»Oče... cel oče... Sem videla dovolj«.
»Varaš se ! Poglej, daj, to žilico preko čela, to je Melitina, mamina žilica«, je govorila Ela ž'vo, da bi kolikor toliko pridobila mater za dete.
Dopisnik meni, da bo sprememba poslancev po narodnosti le malenkostna. Oba narodna tabora da bi* ohranita primerno isto število mandatov, kakor sta jih imel:« v m>nolem zasedanju ; k večjemu da pridobe Cehi kaka dva mandata. Tudi kar se tiče politične barve v veleposestvu in na nemški levici, ni pričakovati sprememb. Pač pa pridobi na češki strani nekaj mandatov katoliško - narodna stranka, katera se je znatno okrepila vsled zmage na dopolnilnih volitvah jednega poslanca v brnskih kmetskih občinah. Pretirane pa da so trditve o zmagi katoliško narodne stranke na vsej črti.
Prepir radi »Morskega očesa . V
predvčerajšnji seji raz3od.šča, ki se je vršila v Gradcu, stavili so čleji razsodišča, kakor tudi oba vladna zastopnika na strokovnjaka profesorja Beckerja več uprasanj, na katera je isti obširno odgovoril. Nato sta imela oba zastopnika svoja zaključna govora. Zastopnik ogrske vlade, sekcijski Bvetnik dr. Bolcs je zatrjeval, da je na podlagi vseh razprav in na podlagi ogleda na licu mesta doka/.al pravo ogrske vlade. Izrazil je nado, da bo sodni dvor izrekel pravično razsodbo in rešil ta prepir na korist ogrske države. Istočasio je tudi izrazil nado, da se bo razsodba — pa, naj že ista izpade tako ali tako — od od obeh strani z največjim spoštovanjem vsprejela.
Zastopnik avstrijske vlade, vseučiliščni profesor dr. Balzer je pobijal nekatera Beckerjeva izvajanja. Povdarjal je posebno, da je Ogrska, odkar obstoji ta prepir, navajala že različne verzije, med tem, ko se Galicija konsekventno naslanja vedno le na dve verziji in Bicer prvič na ono, ki je utemeljena na nekdanji meji poljskega kraljestva in drugič na ono, katero je zastopala ves čas odkar traja prepir, da gre meja ob hrbtu Zobje.
Govornik je zaključil s prošnjo, naj izjavi razsodišče, da pripada sporno ozemlje gališkemu kraljestvu. — Po kratkem posvetovanju razsodišča izjavil je predsedaik istega, da so s tem javne razprave končane in da se priobči razsodba primernim potom. Sadi se, da razsodišče po dva- do tridnevnem posvetovanju priobči razsodbo.
Rusija in Turčija Iz Carigrada poročajo, da se ruski konzul, ki je v prvič imenovan za novoustanovljeni ruski konsulat v Mitrovici, ne more podati na svoje mesto, ker mu turška vlada noče
»Ni čudno«, je opomnila Melita, ta žilica je dovolj migljala, dokler sem ga nosila«.
»Poljubi je vsaj !« se je predrznila sedaj E a ter nesla dete bliže k materinemu obrazu.
Melita je napravila z roko odklanjajočo kretnjo.
»Ne nadleguj me, prosim te ! Jaz nisem nikdar rada imela malih otrok«.
»Ali to dete je tvoje«.
»N j e g o v o . . . najbrže me sedaj razumeš«.
»A ti je ^saj prekrižaj !«
»To prepuščam tebi !« je odgovorila Melita in ee obrnila k steni. Ela je stala en hip vsa osupla, a potem se je obrnila, ne da bi kaj rekla, in je vrnila dete dojilki. Ta obisk je bil jako kratek in jako žalosten.
Elo je pretresel prizor, ki ga je dož -vela ravnokar. Ni mogla verovati onega, kar je slišala in videla. Vedela je, da je Melita čuden, nenavaden stvor. Takšen glas je vži vala Melita v vseh krogih, s katerimi je občevala. Ali to, kar je videla sedaj, je šlo črez vsako mero. Ona se je spominjala svojih mladih dnij, ko so njeni mlajši bratje in
p o d*e liti eksekvatur. Tamošnje albansko prebivalstvo namreč noče trpeti nobeoga zastopnika velevlasti v svojem oktaju. Porta je opozorila rusko vlado na nevarnost, ki preti ž vljeoju ruskega konzula v Mitrovici. Prebivalci Mitroviee so se zavezali, da ne dajo ruskemu konzulu nobenega stanovanja v najem. Rusija pa se prav čisto nič ne meni za ta lepa svarila in po svojem poslaniku v Carigradu najodločnejše zahteva, da se v* gotovem roku izda dotični eksekvatur.
Buri in Anglija. Večina angležkih listov se jako nepovoljno izraža o zahtevah, katere so burski generali sporočili Cham-berlainu, le »Dailv Nevva« daja Burom popolnoma prav. Ta list obžaluje, da se pogojev v mirovni pogodbi ne smatra provizoričnim ' in ne more pojmiti, zakaj da niso burski generali zahtevali tudi obljubljenega jim posojila.
Včeraj so burski generali v družbi \Vesselsa, \Volmaransa in Reitza dospeli v Amsterdam. Delarey se je tudi v imenu Bothe in De\veta zahvalil ua prisrčnem vsprejemu in izjavil, da njih prihod v Evropo nima nikakega političnega namena, marveč da so prišli le radi tega, da dosežejo podpore za svoje sorojake.
Zatrjuje se, da se spomini, katere je napisal Kriiger, izdajo istočasno na treh krajih. In sicer v Londonu na Angležkem, v Mo-nakovem na nemškem in v Haagu na nizozemskem jeziku. Bižkone pa se izdajo pre-vodi tudi v družili jezikih.
V London prihajajo že prve vesti o pritožbah proti postopanju angležkih oblastev v nekdanjih burskih republikah. — D-jber začetek !
Tržaške vesti.
Pogreb pok. Ivana vit. Nabergoja se
je izvršil z največo sijajnostjo. Nad grobom sta govorila Mandid in dr. Ferjančič. Navzoči državni poslanci : Spinčič, Ferjančič, Povše in več deželnih poslancev. Ogromna udeležba. Prošek v žalnih zastavah. Natančnejše poročilo priobčimo jutri.
Slovenskim delavcem v prevdarek.
V	Trstu smo doživeli že mnogo škandalov, ali takega menda še ne, kakor se vrši te dni.
V	mislih nam je namreč agitacija tukajšnjih Bocijalističnih voditeljev proti listu »Sole«, kateri se je od svojega postanka sem neprestano bojeval proti tržaški kamori, ki kakor
sestre prišle na ta svet. Njena mati je skrbela od prvega hipa zanje, deca je bila v njenej najbližnej bližini, pod njenim očesom in ušesom, a tukaj ? Videla je materino ljubezen tudi drugje, počenši pri velikaškem dvoru do najrevnejše kimške kolibice. A Melita ? njena duša se je odvrnila od prijateljice mladosti.,.. Ko je poslušala Melito, kako je vsak dan govorila o zlej usodi, ki jo je privezala ob njenej možitvi na neljub-Ijenega moža, je bila dosedaj po ženskej površni razsodbi na strani njene prijateljice in pomilovala in s mpatizirala z njo. Sedaj je nastal prevrat v njej. Ona je bila z vso dušo na straui Branimira, ker se je uverila, da si je nakopal na vrat ženo, s katero ne bi mogla shajati niti angeljska potrpežljivost. Postalo jej je hkratu neznosno v tem dvoru, v Melitinej bližini. Srce jo je vleklo domov, v lepo njeno Zagorje, ali, ko se je spomnila mučenika, ki bi ostal tukaj sam v svojem mučelišču, se je odločila, da bo toliko časa prenašala v Orloveu, dokler jej bo le mogoče.
Nadejala se je, da odnošaji med Branimirom in Mehto vendar nastan&jo intimnejši... Z njegove strani ni stalo nič temu na potu, ali ona !«
pijavka izsesuje kri tržaškemu prebivalstvu in v prvi vrati delavstu. O tej agitaciji in njenih posledicah smo že včeraj na kratko poročali, ker se pa ta agitacija živo tiče interesov tudi slovenskih delavcev, ki sestavljajo veliko večino tržaškega delavstva, nas kliče dolžnost, da tudi mi obširneje spregovorimo o tej zadevi. Mi se nismo in se ne bomo nikoli identificirali s pisavo lista »Sole«, dokler bo ista taka, kakor je bila do sedaj, a priznati se mora, da je ta list v mestu, kakoršno je Trat, neobhodno potrebno zlo.
Kavno pisava lista »Sole« je mnogo pripomogla k temu, da se je jel v našem mestu čistiti zrak. Že to, da se je tržaška italijansko žid <\>ka kamora poslužila vseh sredstev, da uniči ta liat, mora nas dovesti do prepričanja, da je ta list koristen. Delavstvo pa ne sme nikoli poztbiti, da je sedanji »Sole« naslednik lista »Avantic, t. j. lista, k' je bil od oblast: suspendiran ravno za to, ker je o priliki feoruvarskega generalnega štrajka napadal one, ki so dali povod za ta štrajk in ki so bili moralno krivi, da je toliko delavcev po nedolžnem izgubilo življenje. ,Avanti* je toraj propadel, ker je branil interese delavstva in se boril proti onim, ki so danes z voditelji eo<* jalistov, toraj z voditelji delavcev združeni proti listu »Sjle«, ki ni nič druzegra. nego »Avanti« |H>d drugim imenom. Dalje ne sme delavstvo pozabiti, da je bil Camber svojtčasno najuglednejši voditelj so-cijaiističn? stranke in da je ravno tistikrat soeijalistična ideja v Trstu najbolj napredovala, a s<> /a drugi socijalistični voditelji izključili iz stranke ravno radi tega, ker so mu zavidali njegov preveliki upljiv na delavske inase in ker so bili j>oleg njega pravi pritlikovci.
Ponavljamo, mi se ne identificiramo ne s (amberiem, ne z listom »Sole«, a to smo hoteli konstatirati, da se bo bolje umevalo sedanjo precčitao zvezo laške kamore s socijalistični v<xiitelji.
»S >le« že delj časa, dan za dnem in danes tudi, obdolžuje socijalistične voditelje razn:h velikih sleparij, a na vse te obdolži t ve dotičniki molčijo in niti ne mislijo na to, da bi pol« ž. I i kake račune. Zakaj ne priobčijo računov ? Tudi če uprizorijo tisoč generalnih štrajkov, ne prepričajo s tem nikogar, da so računi v redu. Popolnoma upravičeno vsklika torej današnji »Sole« : »I bori že bori e le ciaoole že eiacole !«
Socijalistični voditelji si hočejo toraj pomagati s štrajkom. Včeraj so stopili v štrajk eni delavci, ki imajo posebno zvezo in tej zvezi je oni Dobrila, katerega je policija predvčerajšnjim zaprla, predsednik. No, to naj Li še bilo; a socijalistični voditelji so šli včeraj še dalje in so skušali uprizoriti splošni štrajk, da bi s tem dosegli uničenje lista »Sole« in izgon Camberja. To je predvsem obsojati že se stališča svobode, katero ravno socijalisti toliko proslavljajo. »Sule« obdolžuje eoeijalistčne voditelje in ti bi se morali, ako so nedolžni, opravičiti, ne pa da skušajo uničiti onega, ki j h obdolžuje. še nikomur ni priš:o na msel, da bi svetoval, naj se n. pr. državnega pravd ni ka ubije, ker koga po
Ko jo je Kla spomnila, da Branimir komaj čaka trenotka, da bi jo mogel videti, je odgovor la Melita kratko in hladno: »Naj le čaka !«
»Ali on je nestrpljiv«, jej je odgovorila nekoč- »Pomisli, da te ni videl nad pol leta«.
»Jaz nočem, da me vidi tako popačeno ; jaz vem, kaj delam !« je rekla Melita jezno.
»Ali ne jezi sa, za Boga! To bi ti moglo škodovati zdravju!« jo je opomnila Ea energično. »Ali nimaš n ti prav, ker praviš, da si popačena. Tvoj obraz je sedaj lepši, mnogo lepši«.
»Misliš ?... Glej, tudi jaz sem to danes opazila, ko sem gledala v zrcalo, ali sera mislila, da *e motim«, je rekla Milita in sela na pol v postelji.
»Ne motiš se«.
»Daj mi zrcalo, prosim te !«
Kla jej je dala zrcalo in Melita se je začela v njem pazljivo ogledovati.
Bil je že dvanajsti dan po porodu in ona se je očividno popravila. A tudi obraz se je jako spremenil. Podočni obročki so se polegli, a tudi nos je dobil skoraj popolnoma svojo pre šoo fino obliko. Le še ustnice so bile napete, ali niti od daleč tako kakor pred porodom^
(Pride še.)
krivim obdolžuje. Ako nima državni pravdnik prav, treba je to — dokazati.
Drugič je velepomembno, da so se za akcijo eocijalstov neizmerno ogreli tudi tržaški kamoristi, isti kamoristi, kateri so naj-veči nasprotniki socijalistov in delavstva sploh in katerim nadevajo slednji sramotilni naslov buržoazijcev.
Zupanov namestnik, znani Rascovich je namreč, na prošnjo šocijalističnih voditeljev takoj stekel na namestništvo priporočat, naj se kaj ukrene proti listu »Sole«, ker so ga pa tukaj ne preveč parlamentarično odslovili je v vsej naglici odposlal ministerskemu predsedniku brzojavko, v katerej pravi, da je ves Trst (bum ! (op. stavčeva) grozno ogorčen proti »Sole« in da je generalni š'.rajk pred vratmi, ter poziva ministra, naj sistira ta list. Slično brzojavko odposlal je ministarske nu predsedniku tudi »zvezda tržaška«, »slavni« Attilio Hortis.
Novoporočencema, gospej Camorri in gospodu Sjcijalizmu naše najsrčnejše čtstitke!
Čudno le, da meseca februvarija, ko se je res v interesu delavstva pripravljal in potem tudi uprizoril generalni štrajk, niso bili gospodje kamoristi tako skrbni in tako hitri in so pustili, da se je izvrš i štrajk, z vsimi žalostnimi posledicami.
Slednjič pa nimajo naši slovenski delavci prav ni kakega povoda štrajkati, ker je vsa zadeva le zasebnega značaja in se tiče le članov načelništva laške s »cijalistične stranke, slovenski socijalisti pa imajo posebni izvrše-valni odbor jugoslovanske socijalističnestranke, katerega odbora in še manje slovenskih socijalistov samih, ni »Sole« nikdar napadal, najmanj pa vsa ta komedija briga one slovenske delavce, ki ne pripadajo socijalistični stranki in smo prepričani, da vsaj ti se ne izpostavijo nevarnostim generalnega štrajka za prazen nič.
Zopet -- komedije! Pišejo nam : Pro-šlega leta s prvim januvarjem je stopil v veljavo novi zakon o domovinski pravici.
Takoj na to s) stranke začele vlagati prošnje za dosego domovinstva. Vse te stranke so čakale po 8 —10 sn več mesecev, predno jim je tržaški magistrat — vrnil odbite prošnje ! In sicer Slovencem, ker so bile prošnje pisane na slovenskem jeziku, drugim pa iz raznih drugih vzrokov.
Slovenci so se pritoževali na c. kr. ua-mestništvo, katero je veliko večino t-h pri-zivov rešilo povoljno (odbilo je le one, ki res niso odgovarjali zakonu).
Nekaterim je na to — po preteku več meaecev — magistrat izdal dekrete.
Glede onih prosilcev pa, ki so bili, ali oni sami ali kdo njihove družine, v zadnjih 10 letih v mestni bolnišnici, je isti magistrat rekuriral na ministerstvo.
Sedaj, po preteku šestih in več mesecev, pa dostavlja isti magistrat odloke, v katerih pravi, da rešuje prošnje po nalogu mi-aisterstva in da iste definitivno odbija ' !! — Prošnje rešuje sedaj — zakaj pa ne p r i -zivov?! Zraven tega ni navedeno, se li more prosilec oziroma pritožnik poslužiti še kakega sredstva v dosego domovinske pravice, v zmislu zakona, ali pa je s tem odlokom res definitivno končano vsako nadaljnje postopanje !
Pisec teh vrstic se je informiral na c. kr. deželnih oblastvih »n "je doznal, da se proti tem magistratov!m »definitivnim« odlokom more pritožiti na c. kr. namestni-štvo, katero je tu druga instanca.
i
Naše mnenje pa je : ali naj se za pove magistratu, Daj ne šikanira prosilcev na ta način in naj istim pojasni, kaj jim je storiti v sličnih slučaj h, ali pa naj se pove naravnost; da je res dovoljeno uganjati slične šale se poštenimi dižavljani!! Aut-aut !
Kedaj mislijo slavna ces. kr. avstrijska oblastva urediti ta nesrečni zakon tako, da se bo vedelo, kako in kaj mora storiti prosilec, da zadc sli" premnogoštevilnim zahtevam tega — zakona?! Mi menimo, da je to precej podobno komediji,-ako sem prosil februvarja meseca leta 1901, a nimam še danes — in Bog ve kedaj bom imel — definitivno rešitev svoje prošnje! Samo da se ne bo potrebovalo 18 let, kakor je trebalo za še — ne rešeno tržaško šolsko vprašanje ?!
Prosilec.
(Mi menimo, da je magistrat vedoma, ali nevedema napravil formalno pogreško s tem, da ni rešil slovenskih prošenj n'ti potem, ko mu je to zapovedalo c. kr. namestništvo! — Mesto da je izdal rešitev, je naš si. magistrat napravil priziv proti namestništvenemu ukazu: in še le potem, ko je ministerstvo zavkazalo, je
naša »dobra«go spoda »definitivno« odbila prošnje, na katere misli naš poročevalec ! Tudi" mi smo radovedni, do kedaj bo nas magistrat smel in mogel igrati take komedije !
1'redništvo).
Slavje T Kanalu. Ker je nas poročevalec radi smrti gospoda Ivana viteza Na-bergoja drugod zadržan, je moral pretrgati s poročilom in bo nadaljeval jutri, kar naj blagovole cenjeni čitatelji vzeti na znanje in
—	oprostiti.
Šolska Test. Z Dunaja smo prejeli s prošnjo, da objavimo :
Dosedanja osemrazredna zasebna dekliška ljudska šola s pravom javnosti kongregacije čč. hčera božjega Zveličarja na Dunaju, X. Waldgasse 25, se začetkom novega šolskega leta izpremeni v dekliško ljudsko in meščansko šolo. Z zavodom združeni penzijonat, šola za ročna dela in gospodinjstvo, šola za francoski jezik in glasbo, pouk v stenografiji, ostanejo še nadalje, kakor doslej. Deklice slovenske narodnosti, ako se oglase v zadostnem številu, dobe pouk v materinem jezi k u. — Vpisovanje bo trajalo od 12. do 16. t. m.
Drsftbe premičnin. V soboto, dne 13. sept. ob 10. un predpoludne se bodo valed »aredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča ea civilne stvari vršil« sledeče dražbe premičnin : ulica Giulia 10 b, stroj; ulica Nuova 16, hišna oprava; ulica Kandler 2 a V., šifoner; Korzo o/I J, hišna oprava ; ulica Piccardi, hišna oprava; Scala santa 283, krava; zagata del Moro 13, hišna oprava ; ulica Ronco 6, lesenina in sveder.
Vremenski restnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 2L.°2 ob 2. uri popolu ln> 26°.2 G.° — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.2
—	Danes plima ol> 7.9 predp. in ob o 13
pop.; oseka ol» 0.29 predpoludne in ob--
pop >ludn v
Društvene vesti.
Či'alnica pri sv. Jakoba naznanja slavnemu občinstvu, da preloži svojo za 14. Beptembra določeno obletnico zaradi manite-stacijskega shoda za slovenske šole na prih. nedeljo dne 21. septembra t. 1.
Odbor.
Predsedništvo »Trgovsko izobraževalnega društva« javlja, da se nocoj (dne 12.) vrši odborova seja.
Zahvala. Podpisani odbor pevskega društva »Prešeren« v B >ljuncu se še enkrat naj-prisrčnejše zahvaljuje slavnemu občinstvu, ki se je tako mnogobrojno udeležilo minole nedelje naše prve veselice, ker sami resnično nismo toliko pričakovali.
Najsrčnejšo zahvalo pa izrekamo bratskemu nam društvu »Kolo« iz Trsta, da nas je pri tem podpiralo te nastopilo z naproše-nim krasnim težavnim zborom »Križaci na morju«. Dalje se zahvaljujemo pevskim društvom: »Slavcu« iz Ricmanj, »Vodniku« iz Doline in »Slovencu« iz Boršta. Tudi gospodom, kateri so se spominjali stroškov našega mladega društva ter so v ta namen prepla-čali vstopnino, se iz srca zahvaljujemo. Gotovo ne smemo pozabiti izvrstno \Vagnerjevo godbo, katero lahko vsakemu priporočamo.
Vsem še enkrat najprisrčnejša hvala ter se tudi v nadalje priporočamo slavnemu občinstvu in bratskim nam društvom na mnogo-brojen obisk.
V slogi je moč !
ODBc »R pevskega društva »Prešeren« v Boljuncu.
Darovi zaroda sr. Nikolaja. (Dilje.) Čeaarik Fran ž u p. v Zagorju 2 K, dekan v Ćrničah 6 K, Trece Matija žup. v Belvodah: »Mali dar na Vaš altar« 4 K, Podboj Ivan žup. v Planini 2 K, Švagel P. žup. v Mav-ražu 5 K, Krsnar Antoa žup. v Prevalji 10 K, Grča BI. žup. v Šenpasu 2 K, Keker F. duhovni upravitelj: Bog blagoslovi zavod sv. Nikolaja, ki tako blagodejno oskrbuje zapuščene sirote mladenke! 5 K, Mikš žup. na Trsteniku 2 K, Selih I. žup. pri sv. Kuni-gundi Štajersko 6 K, Treska Karol kapelan v Pišecah nabral v veseli družbi 8 K, Kuret Josip kurat Topdovac Istra 3 K, Debeljak Cajnko Varaždin 2 K, Cizaj Fran župnik Šmartin Velenje 2 K, Peternel I. dekan v Kobaridu 2 K, Jenko Simon dpk.-in v Ztb-nicah 5 Iv, župnija na Vratih 3 Iv 20 st., Menhart Ivan v Velikinedelji — S ajars-o» 1 K, Lovšin Anton žup. v Dobro vem 4 Iv, Regen Josip žup. na Uncu 10 K, Sturm A. žup. na Brdi (Hermagor) 3 K, Mizar Anton d"ek. v Semiču 10 Iv, Logar Rajko župnik
Pregarje Istra 3 K, Korošak Jakob kapelan v Lučah 2 lv, Meško Davorin župnik pri Kopeli: »želi blagoslov Božji« 5 Iv, Abram Filip vik. v Pliskovici 3 K. Pristav Simon v St. Vidu 2 K, Kurinčič Janez kurat v Medani 4 K, Rebol Frančišek kapelan v Postojini: »da vrlim slovenskim mladenkam obvarjete čast in poštenje podpiraj Vas Bog« 3 K, Karobajč Anton pensionat Bruck i?/m. 3 K, Plesečnik Gregorij župnik na Frankolo-vem 1 K, Pečnik Fr. župnik v Podgorju 2 K, Ulčnik M. žup. v Doliču 5 Iv, Čebular Fran kanonik na Opčinah : »Nakloni Bog na prošnjo sv. Nikolaja mnogo dobrotuikov« 12 Iv, Župančič Iv. žup. Šmihel pri Žuženberku 2 K, Volk Amalija v Podgradu 4 K, T.... 10 K, Kiodič Matilde plm. Siblodoski Gradiška 5 K, Pire S. Sv. Pavel Koroško 2 K, Benedičar I. Sraarjeta Dolensko 2 K, Sclimid M. žup. v Solčavi 10 K, Vrhovnik Ivan : »iskreno častitajoč k jutrajšnjem dnevu, Bog blagoslovi Vaše plemenito delo« 10 K, Dimnik Ana Trbovlje 4 K, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani (zbirka) 4 K, Laznik Ig. župnik v Pulhovem gradcu 5 K, Serajnik, provizor v Tinjah lO K.
Srčna hvala B jg povrni!
Blugajništvo.
- Radi manitVstacijskega shoda odaaša »Rojansko posojilno in konsumno diušt'?o v Rojanu« svoj izvenredni občni zbor na dan 21. t. m.
0 priliki veselice ženske podružnice sv. Cirila in Melodija v Rojanu prepla-čali so vstopnino sledeči gg. : dr. Gustav Gregorin 2 K, Marija Pogorele 2 K, N. Zega 2 K, župnik Kjuder 2 K, Fran Dol-lenz 4 K, Anton Guštin 80 stot., N. N. 30 st., N. N. 25 st., Ivanka Bezek 50 st., Šnidaršič 20 st. in Bezek Anton 20 stot. — Srčna hvala !
Narodna godba od sv. Marije Magdalene spodnje, katera je igrala na veselici in na plesu pod vodstvom g. kapelnika Majcena, nabrala med seboj 13 K. O.lbor izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo, posebno pa gosp. Majeenu, ki je na lep način skazal, kako bi se lahko dobilo posnemovalcev med drugimi igralci pri naših veselicah.
Veselični odsek »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v Trstu je na svojem posvetovanju dne 5. t. m. sklenil, da bo tudi letošnjo zimsko sezono prirejal svoje redne plesne vaje ob nedeljah in praznikih. Kakor vsako leto, tako se je poskrbelo tudi letos da se bo naša mladina pošteuo zabavala svoja med svojimi. Za začetnike se bodo vršile posebne vaje, na katerih bo g. pleso-vodja poučeval vse navadne in s-estavljene plese.
Ples bo vodil gosp. LTmek, prva vaja prične dne 21. septembra ob 4. uri pop.
Veselični odsek podpornega in bralnega društva.
se za-
rudniki zaznilo.
Vesti iz ostale Primorske.
X Pacenje našega jezika in nevarnosti v Sesljann. Iz Nabrežine nam pišejo: Oglas, ki ga priobČujem niže doli, sem prepisal na delu v Sesljanu : če kdo ne verjame, se lahko prepriča sam, saj je razobešen ta oglas pred kamenolomom v Sesljanu. Ta listina se glasi ;
»O glas. Je prepovedano je v sakemu skozi iti čez to potco ali stezo in tie table tukej pcstavcene tistem i času dokler zigajo rudniki.
Prei kakor se bojo zasmodile Be bode trikrat dolgo z regom za Kadar bo kompleno rudn'ce zazigati se bode dal en zamerk na dolgo z rogom takrat se bo moglo skozi potu iti.
Tisti, ki ne bode potem zamerku shiral in obdržal bode hudo kaznovan.«
laka kolibocija naj bi bila ljudstvu v pouk in naj bi svarila ljudstvo pred nevarnostjo ter je varovala pred strašnimi nesrečami, kakoršnja se je zgodila nedavno temu v Sesljanu.
Ker že govorimo o tem, naj omenimo ! še, kako je povodom grozne nesreče v Sesljanu »Piccolo« neumno branil in opravičeval italijanske podjetnike! Človek bi moral misliti, da smo kje v Rus:j», kajti trdil je, da je nafta provzročila vse to. In take bedarije verjame ljudstvo! Zakaj? No, zato, ker je to pisal -»Piccolo«! Kar piše »Piccolo«, je vse res, seveda za tisto laško publiko !
Kako pa to, da »Picc>lo« ni te dni nič poročal o nekem sličnem dogodku v Sesljanu ! I seveda, ker so podjetniki laški podaniki, treba vse prikrivati. Pa povejmo m; !
Ko je neka služkinja nesla zjutraj kavo, dovanje med tamošnjim ljudstvom, ki sumniči bo v kamenolomu zažigali mine. Ženska je tudi najboljšega poštenjaka, na to mi je nabila ravno poleg kopelji, torej oddaljena od mignil nekoč neki tamošnji občan: »Vi mo-reetavraotije erotovo mnogo nad 1*00 metrov, ko rate z nami dobri biti, ker mi smo hudobni jej je priletel kamen v hrbet - . !	ljudje !« In mož je govoril resnico.
Tu se vidi, v kaki nevarnosti so ljudje	(Zvršetek pride),
v Sesljanu. Restavracija je še za kakih dvesto	X Iz Vodit* (v Dalmaciji) nam pišaj » :
metrov bliže kamenolomu nego pa kopelj. Dne 15. t. m. prične pri nas trgatev. Grozdja Ona tabla 3 tistim barbarskim napisom, ka- je obilo in je vse zdravo. Vina se bo napra-kor gori navedeno, je tudi le kakih 2<X) vilo kakih 35 tisoč hektolitrov. Kupi pa »e metrov — ali pa še ne — od kamenoloma, lahko tudi še grozdje in mošt. Vodice imajo med tem posle lnj m in restavracijo! Ce kdo tedensko parobrodno zvezo s Trstom, Reko in torej tudi č:ta to »posvarilo«, mu ni več po- Spljetom, v Šibenik pa vozi parnik vsak dan. matrano, ker je že v veliki nevarnosti. Če Za aiatačnejša pojasnila obrniti se je na žu-ima bolne ude, mu priporočamo, naj se gre panstvo v Vodicah.
tja zdravit, ali pa v — Mavhinje! Čujemo x Samomor t bolnišnici. V petek namreč, da je podjetnik g. Faccanoni poda- zjutraj ob 7. uri skočila je skozi okno iz IT. ril nekaj stotakov občini mavhinjski za — n. ženske bolnišnice v Gorici kletna Del B anco pokopal šče!	in je ostala pri tej priči mrtva. Del Bianco
Vi pa, g. župan mavhinjski, ako vam je žena nekega delavca pri železaici, iz Ita je kaj narodnega ponosa v žilah, pojdite in lije doma. Šla je pred kratkim časom v zaukažite, da se ona tabla odstrani in na nje bolnišnico da je tam porodila. Dne 3. avg. mesto postavi druga, ki ne bo tako krvavo je v resnici tudi porodila, a bila je v bolni-žalila našega lepega jezika, in da bo pošten šnici popolnoma nezadovoljna in je večkrat "*loven«?c mogel umeti, kar čita. Tistim laškim žugala ds se usmrti ako je njeni ne vzamejo podjetnikom pa recite, da na slovenski zemlji iz bolnišnice.
gre slovenskemu jeziku prvo mesto! Tu orno Del Bianco je bila tudi hudo jetična ""lovenci v veliki večini, ne pa Lihi ! Ako in bi po mnenju zdravnikov itak ne živela «e vam bodo podjetniki, ali njih podrepniki čez jeden mesec, izgovarjali, da ne znijo slovensfei, pa jih vprašajte, zakaj so znali nemški prav napisati!! Saj je gotovo, da oni sami tudi nemški ne znajo! Kakor so znali preskrbeti pravilen nemški napis, tako morejo pre3krl»eti tudi slovenskega !
X N^kaj merodajnega o razmerah t županiji dekanski. Prejeli smo in objavljamo, da se čuje tudi ta glas:
»Kdinost« je bila že objavila nekaj dopisov z ozirom na homatije v dekanski občini. Pol. društvo pa je sklicalo volilni shod v času občinskih volitev, toda vse njene brige n so imele, žalibog, popolnega vspeha. Ni bilo dovolj točno obveščenja o tamošnjih razmerah. Zato pa še dosedaj ni rešeno vprašanje : Kdo je kriv tem homatijam ter kako naj se napravita mir in red ? !
Dekanska je docela slovanska občina, zato so tam izključeni narodni prepiri. — Res je nekoliko upljiva od zunaj, toda ta se niti primerjati ne da z odnošaji v tržaški občini. Stvar se niče le okoli občinske uprave. Ljudstvo
zato pa tudi ni sposobno za občinsko gospodarstvo. O takih razmerah je lahko umevno, da občm?ka uprava je po večem delu v rokah tajnika ! ( e pa občinski tajnik ne spol-nuje svojih — oz roma (v Dekanih) tudi <1 o I ž d o s t i župana, občinskega odbora in sveta — tedaj se dogaja, kar se je že zgodilo, namreč: da vlada raz-pušča ol»č. odbor, ker ni dorastel svojim dolžnosti m.
Tajnikova dolžnost je uradovanje. Toda urad je s ino zanemarjen. Ko sem bil jaz nastopil tam službo začasnega tajnika, bila mi	Metuic> ki je bil kakor »goste (?) navzoč, je prva skrb, da uredim arhiv. Akti od 20 let	Prel>ral Je lastao sestavljena pravila za dru-sem do tistega časa, kc p čili so se v najlepšem	Stvo» kat«ro naj bi skrbelo za sredstva, da neredu, a med njimi so bile zastarele tisko-	96 list vzdrž- Metnic je poročal, da ate vine. koledarji, kažipoti itd. — stvar brez	8amo dve Poti mo?o6i: ustanovitev zadruge vrednosti. F redil sem akte ter iztrebil ne-	ali Pa <lruit?a. Društvo, to je povdarjal on, snago, ki se je potem prodala za K 2.40. Za	rdl * njemu pa prikladneje, ker ni tako veta izreden trud pokazali so se mi ti preljubeznivi	zaD 1 in oklenjeno, kakor zadruga. Odbor se Dekan,- na taj lep način hvaležni. V »Ed « od	Je zjedinil in ustanovil društvo »PreBsverein 10. t. m. se je oglasil nekdo, da je gosp. upra	der Bauern-Zaitung«. Nasvetovana pravila vitelj s pomočjo svojih pisače v	sprejeta so bila z malimi spremembami. K trebil kaj prida«, akte, ki mu niso ugajali	1611111 dostavljamo vprašanja in prosimo od-ter jih pjtem prodal. To obrekovanje bi sicer	govora : 1. Ali je »Bauernbund* — saj hoče zasluž lo zad. ;čenja, toda, ker marsikedo po	menda biti kmečka zveza — za to, da raz-zna dekanske občane, vsprejema to nesramno	širJa brezverstvo in protestantovske težnje?
Vesti iz Kranjske.
*	Naval tujcev v Ljubljano. V Ljubljani je vse polno tujcev. Hotelirji in gostilničarji tožijo, da ne morejo vseh tujcev, ki se oglase, sprejeti pod streho. Tako so morali iz hotela »Llovd« poslati ljudi spat na pristavo v Mestnem logu in v Svicarijo. Nov hotel je nujno potreben.
*	S Huma pri Ormoži ob Dravi poročajo: Ponoči od 6. na 7. t. m., ko je ura polnoč odbila, treščilo je tukaj v takozvano »staro šolo ali sedaj mežnarijo« in hipoma je bilo vBe veliko poslopje v ognju. V tem poslopju je bila šola od leta 1825. do leta 1885. Začetkoma ni bilo ljudi na pomoč in tako je mežnar komaj sebi in svojim rešil življenje. Pogorelo je vse veliko poslopje z lepo prešo ali stiskalnico, s hlevi in nekaj živine. Rešila se je le ena krava in vino v pivn ei. Zraven sta pogoreli 'J kleti dvema posestnikoma. Od silnega požara je poškodovano več vinogradov na okrog. V jutro pogasili so gasilci iz
je nevedno, prepirljivo,	... ■ r\ *	-j • l -i
J	_	ormoške okolice m Ormoža ogenj, da ni bilo
večje nesreče. Nova šola je bila v veliki nevarnosti. Dva orožnika iz Ormoža zaslužita posebno pohvalo pri gašenju. Bog nas vaiuj takih nesreč.
čakal na prvi gorenjski vlak. — Da v tej restavraciji prinašajo gostu mesto čaše piva le »ein Glas Bier«, je nekaj navadnega, kar me tudi ni motilo, da ne bi ga bil pil...
Cez pol ure je prisopihal gorenjski vlak, v katerega se je vselo toliko potnikov, večinoma romarjev, da je bilo le s težka dobiti prostora. — Stopil sem vže natlačen voz samih — romaric k »Mariji Pomagaj« na Brezje. Prepevale so vso pot pobožne pesmice in molile. S staro ženico, sedečo mi vis a vis spustil sem se v pogovor, tekom katerega mi je povedala tudi da prihajajo od Maribora. Vprašal eem jo med drugim, da-li upa, da jej sv. Marija pomore? »Upam gospod, za to bom jo tudi prosila«, mi je odgovorila ter pričela milo jokati blaga starka. — In molila je — tiho, iskreno molila....
Po dveurni vožnji ob bistri Savi »pri-furali« smo jo do Lesec, kjer je izstopilo največ potnikov in raznih letoviščnikov. Pred kolodvorom so me čakali prijatelji izza prejšnjih let, cd koder srn i se po kratkem odmoru odpeljali proti cilju našemu — na biser dežele Kranjske — na »rajski« Bled, o katerem je pel nesmrtni Prešeren :
Dežela Kranjska nima lepšga kraja
kot je z okolco ta podoba raja.
Ut:s, ki ga napravlja na človeka pogled na to naravno krasoto, je neopisen. — Pogled ti je vedno bolj poželjiv ; nikdar se ne na- ; veličaš, pač pa se nekako bojiš slovesa od tega prekrasnega kraja ! — Le žal, da je
tiki daleč prekaša Blejsko, jo v resnici pravi »kotiček miru«. Kontrast med Bohinjskim in Blejskim jezerom je velikanski. Tukaj se od sveta neoblizan, romantičen, z visokimi nepreglednimi alpami (na čelu jim pa oče Triglav) obdan tihoten kraj — tam pa (na Bledu) življenje, vrvenje, petje, godba itd.
Res nekako tesno ti je pri srcu ko drči čolnič s teboj po tem tihotnem in skrivnostnem jezeru. Ko nama je veslar pripovedoval o nekdanjem zmaju v tem jezeru, katerega je baje »panal« sam rimski papež, prišedši čez tolminske alpe na Bohinjsko, menil je prijatelj Š . . . a : »Zdi se mi kakor da bi naju zasledovali razni morski volkovi in »pesecani«. — Po enourni vožnji smo srečno privesljali na suho in s prijateljem Bva se napotila k Savici. Prišedši po precej strmi poti na holmič, na katerem so prirejene klopi in miza, odprl se nam je čaroben prizor: iz gole skale izvirajoča Savica pada s strašnim šumom, peneča se kakor pivo, v Ee3t le?et met ov globoki prepad. Nekoliko časa sva gledala nema ta przor; naposled pa sva jo — nota bene: bre-«. tenorja — urezala :
Le Savica, hči kraljeva, Pribobni in pesem peva.
(Zvršetek pride.)
Brzojavna poročila.
Strajk v Barceloni.
BARCELONA 12. (B.) Redarji so zaprli pet anarhistov. Strajk zidarskih pomočnikov nadaljuje.
Potres.
DUNAJ 12. (B) V Mannsdorfu blizu
potem, ne po-
ta »biser« v rokah nemškega Žida Muhra.
Gledajočemu z verande nudijo se ti ob in na jezeru razni prizori. — Tukaj vidiš ve-
lik čoln romarjev, ki vesljajo na otok prepe -	Brucka Da Litvi občutiti je bilo nekoliko po vajoči še s precej zbranimi glasovi: »Marija,	n un ve- Mkuad trajajo5; polreB. Ljudstvo Marija! prid' nam na pomoč!« Približavši	ge «e 8ilno pre3trašilo ia je po|)egQil„ jz stase otoku pa vsi, brez razlike spola, glasno	noyanj> kamor sg je povrnilo še le molijo. Videl sem med romarji ljudi, kateri	ko ge je prepri6a,0) da se potres so devetin ievetdeset širokih stopnic na otok	navjja z golimi kolenami preplazili. — Kmalu za-	ym aTstrijski ribarski kongres, tem čuješ »želje vslišajoči zvonček« s tužnim	i DUNAJ 12. (B) Danes se je tukaj otvo-in zamolklim glasom klenkati, kakor da svo-	rU ym av9trijski riharaki kongres ob nav-jim tužnim glasom hoče izraziti želje onega,	z0gn08ti ma0goštevilnih odposlancev veei av-
kateri zvoni.	strijskih r.barskih društev in mnogih gostov
Prikazuje se ti zopet po več čolničkov jz Rugije> Rumnaake, Norvežke in Nemčije, s slovenskimi trobojnicami, v katerih, veselih pri3jtnih je bil<> tlldi ve5 za3topnikov mini-lic in kipečih src, vsevprek, da oimeva od. cter3tev velikanske skale, na kateri stoji ponosni sivi i .
Triglava, K MM lIllllllUlll MMMM
Vesti iz Koroške.
-j— Koroški >Bauernbund« imel je dne
21. avgusta svojo odborovo sejo. »Al Ig. Bauern-Zeitung i« je začela menda pešati sapa. zato pomagaj sedaj, kdor more ! In Celovški podžupan dr. Gustav vitez
res :
grad, prepevajo. Po jezeru blizu čolnič plava fem ter tja !...
O tem prizoru skoraj ne moreš drugače, nego da jim začenjaš sekundirati tudi ti ob obali. In zopet ti vesla nasproti čolnič z elegantno gospodo, prepevaje v raznih jezikih razne pesmice. Tik obrežja plavajo ponosni labuđi in krotke race ter tisoče in tisooe in tisoče ribic, ki nestrpno pričakujejo — skakljaje nad vodo — kedaj jim vržeš mrvic.
Na neštevilnih verandah ob jezeru pa sedeva in se sprehaja eleganten svet iz raznih držav in dežel. Iz-med Slovanov
K X K K K X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
X X X
pohištva x
dobro poznane
x x
U tovarue mizarske zadrage t Gorici (Soltaii) »g
^^ vpisana zadruga z omejenim poroštvom ^^
* prej ^nton Černigoj £
^ Trst. Via di Piazza vecchia (Rosario) g	št. 1. hiša Marenzi.
je naj- g Največja tovarna poliištTa priinorslce dežele. £
>■ Piiinn _ _	^nlMarnnui to i a m i'an g taiti loi ap nsn^i aa.
več Čehov, a let03 je bilo tudi precej Rusov ^ Solidarnost zajamčena, kajti leg se osuši ^
v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-
X *
X
x
obrekovanje jako ravnodušno. In da bo dopisnik od 10- t. m. ložje spal, mu velikodušno e ipuščam ter pristavljam: B )g. odpusti mu, saj ne ve, kaj piše! Čudim 6e, da je bilo treba cela dva meseca, da se spravi taka bedarija na papir in da se žnjo nadleguje celo javne liste. C'e bi kd > hotel uničiti akte cd vrednosti — blizu občinskega urada je stran šče — uporabilo bi se te papirje za neizražljive namene ; pa bi ne bilo treba javno prodajati jih.
K'S pa je, da je bilo pred meooj vsakomur svobodno upogledati v občinske spise, da je vsakdo lahko preobračal, premetaval in najbrže tudi — izmikal te spise, ki so se potem vporab-1 j a 1 i za strankarske namene! Tako je g. dopisnik od 10. t. m. Kdoi se pa v uradnih stvareh ne razume, naj lepo molči ter jez k za zobmi drži.
Kakor sem že pred oaienil, zanemarjali so prejšaji tajniki-župani svoje dolžnosti. — Toda, kako neizrecao težko je pravilno ura-
2. Sami pripozuate potrebo združevanja, zakaj toliko krika in vika, ker se združujejo Slovenci ? Mogoče, da gosp. Mitnic tudi nam da pojasnilo na vprašanji.
»Mi r«.
H- Nov volilni red za Koroško. Cesar je potrdil novi volilni red za Koroški deželni zbor. Prihodnje volitve bodo torej direktne in tajne.
Jaz pa idem na Gorenjsko!
\r popotnega dnevnika pi^e I. Kevc.
Jadransko uaorje kristalilo se je v jutranjem solncu tako krasno, da me je zvabilo še enkrat k oknu železničnega voza, da sem mu vskliknil: »Z 1» »gom za nekaj dni!« In že srao drdrali z nagličem po sivem krasu. — Do Ljubljane motilo me ni drugo, nego (semtertja) hripavi klici sprevodnika : »St Peter, Adelsberg, L>itsch« in nazadnje — »Laibach!« V »Ltibachu« sem t »rej »Aus-steigau !« V kolodvorski restavraciji sem po-
To je važen moment, kajti ni dvoma, da bo to v vspodbujo in da bo leto za letom prihajalo v te krasne kraje vedno več Slovanov. Le žal, da Bled kaže na zunaj preveč nemško lice. Na tem je kriva prvič nemška podjetnost na eni, in naša malomar nost, oziroma popustljivost du drugi strani. Cel6 blejski »Friseur« ti govori vse prej nego slovenski. Kar se godi pa v zdraviliškem domu, ki nosi samo nemški napis : »Curhaus«, je pa še naravnost škandal.
Ako si natakarici spregovoril slovensko "besedo, si jo naravnost razžalil ! Pričenja ti osorno pripovedovati »dass i m Curhaus nie-man 1 slovenisch versteht«. O tem jej oči kar iskrijo. Na mojo in mojih prijateljev opazko, da v nemškem Gradcu z nami ne govorijo slovenski, je ponosna Germanka na rajskem Bledu zavrnila na preziljiv način : >Das glaube ich, \veil Graz eine deutsche Stadt ist«. — Na našo zahtevo, da naj pride postrežnica, ki zna slovenski, odrezala se je j ^^ zopet: »Spricht keine slovenisch«, na kar smo z raznimi opazkami užaljeni zapustili ta nemški »Curhaus« na rajskem Bledu...... Ni
čuda, ako nam Cehi zatrjajo, da je Bled na Češkem znan le kakor nemški »Curort«.
Nekega jutra sva se s prijateljem S. ..m odpeljala proti Bohinju z namenom, da si ogledava vo lopad Savice in Bohinjsko jezero. Prispevsa do hotela ob jezeru, v katerem je urejeno vse v najtilejšern švicarskem slogu,
peraturo BO stopinj. — Najbolj udobno, mo-derni sestav. Konkurenčne cene.
Album poMštev brezplačen.	^
Proti
Kašlju, grlobolu, hripavosti. kataru, upadanju glasu, itd, itd.
zahtevajte vedno
Praipe pstiljB.
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni-
kih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skatljica stane 60 stotink.
1 Alemimer Len Minzi f
Prva 1h največja tovara« pohlitva gj
60
© ©
(O ©
© & &
r»«h vrst.
•J T R S T
TOVARNA:
Via Teta, vogal Via Llaitmau
Sf &
(Šolsko poslopje} In Via Rlbtrt« it. 21
TeUfon »t. 670.
-hoh-
Velik UbO: tapecarij, zrcml lo slik. is-niaj« oaro£b« tudi po posebnih načrtih..
Cea« bre2 lonkareaoe.
iLomouij ciiii zimu ii muc
ZALOOB:
Piazza R«saris it. 2 ^Jl
Sf
st
"J
stopila sva v čolu in odveslala na nasprotni	Predmeti posiavio s© na nai obrod
konec jezera, od koder je is eno uro peš do 1	ali železnico 'ra^^o.
izvira Stvijce. Bjhinjsko jezero, ki v roman- 1 (9fs<s@(9<s 9 sa a	^
..M ASliENA 31 AT IC A- t Ul ItL.IAM.
Začetek glasbene šole.
(21. šolsko leto 1902 3.)
Vpisomje učence? t šolo „Glasbene Matice"
»e vrši
v pondeljek, torek in sredo 15.. 16. in 17. septembra 1. 1902. vselej dopoludne od 9. do 12. ure in popoludne od 3 do 5. ure v II nadstropju drnitvene hiie v Vegovih ulicah itv. 5.
Vpisovanje v šolski pevski zbor ai v deški in dektišKi zbor (sopran in alti, b) v dijaški moški zbor »tecor in bas) se vrši v četrtek, iS. septembra
♦k! i*.— 12. ure in cul 3.—5- ure i<totam.
V petek, 19. septembra popoldne ob 4. uri
naj prideje vsi učenci v pevsko dvorano (II. nadstr.) da se jim ondi objavi razdelitev po oddelkih in učiteljih ter čas pouka.
Redni ponk v vseh predmetih se prične v soboto, dne 20. septembra.
A. Učni predmeti.
1. klavir v o-mih razredih po dve uri na teden: 2. g o t« I i t :es-tdi razredih po dve uri na teden; *». sol o petje 7a krncertno n operno izobrazi o v j petih razredih po dve uri na teden: 4. gl a* bena! teorija v dveb oddelkih po dve uri na teden; .">. ; harmonija v d\eh oddelkih po dve u i na teden;
kontrapunkt v m oddelki- jk> dve uri na 1 tf den; 7. plasbena zgodovina v enem oddelku po dvakrat na teden: 8. o o r in deklamacija za učeme solop tja jk» eiikrat na teden; z b o-rovo petje v dveh oddelkih po dve uri ca teden: ai de-ki ju dekli:ki zbor t?o;>ran in alt) po dve uri na leden b) dijafki moftki zbor (tenor in ba*> po dve uri na teden.
Opomba Pouk v nadaljnih instrumentalnih pi edm* t h : ćelo. kontraba s, flavta, oboa, klarinet, fagot, roe, trobenta in pozavna se otvori in l>o društveni odl>or preskrbe! učitelje, te pe ogluši primprno št vilo učencev.
B. Učitelji.
1. g«>sp. Fran < e r b j r, Šolski todja : k'a*ir in solojetje; ± gosp. prof. Matej H u b a d. k<<u-• erini vodja: sol »petje, zborovo petje, glasbena t o iju. harmonija, kontrapunkt, glasbena zgodovina, g >vor in deklamacija: H. g^sp. Josip Ved ral. glasbe i uc telj : gosli in klavir ter easemble-vaje gosla-jev ; 4. gosp. Josip Pr o c h si z k a. gl*abeni učitelj : -"». gdč. K 1 o t i 1 d a P r a p r o t n i k. glasbe ia učitelj ca : klavir.
Pogoji vb prejema :
1 druSt-e ina stariSev 4 K ua leio: vpisnina z* v-akega učenca 2 K: ukoviua : ai za klavir 4 K na sMsec, b) za gosli 4 K na mejec, c) /.a solopetje K na iue«e, č> za glasbeno teorijo 1 K vsako pjl-letje, d> zi haimoiijo 4 K na niese«' kot e ini glav ii predmet, 'i kroni na mesec kot postranski predmet pol'g klavirja, gosli ali solopetja, 1 K na mesec kot obvezni predmet za *»e učence od ."». razreda k lav rja in gosi, odnosn > 4. razreda olopetja & prej : e» za kontiapunkt 4 K na mesec; fl giasheno zgodovino po dogovoru : gi za zb.rovo pelje v solskem zboru 1 K vsako polletje.
Opomba. Učetcr, ki žele. da se jim čas pouka v *oli jomaož', plačajo pr nien o višjo -o nino-
Pismene pro-nje za (proščenje šolniae, naslov-. 1 ene na o<ibor ^Glasbene Matice-, se morajo pri •olskt m vodstvu vlagtti v p.vem polletju do 1. ok-( tob'a. v diugem do 1 marca Pozneje vložene prošnje -e ? e upoštevajo. Pr ložiti je prošnjam ne čez leto >-tan ubožni list in »»ui^e -olsko spričevalo -Glasine Mat ce".
V LJUBLJANI, dne septembra
Odbor ,.Glasbene Matice*'.
XXXXXKfttt«X»ttXXXXttKKftXXXXXKXXXKXX
X
x x x
X X X X X X X X X X X X X X X X X X
paglianovo mazilo (sirup)
o o o
•o oo eo
o o o oo oo oo
za osveženje in čiščenje krvi
prof. Ernesta Pagliano
nečak pokojnega profesorja Hieroninta Pagliano
je bilo predloženo zdjavstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtiini razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami.
Dvor višjega sodišča v Lncca je izdal razsodbo ]><>
koji ima tvrdka HieroDima Pagliano izključno pravico postopati proti v«a-k< mur, ki hi rarpeeaval ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki vse odn! tr< ške in odvetniške troske provzri čene do leta 1897.
Naš 8'iup ie ravno »ti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prot. llieroniin Pagliano ter hianimo njegove izbirne noepte, s kojimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so p:sani z njegovo lastno roko, so lrili predloženi pr-6tojnemu sodišču.
Poživljamo Vfaki gar, da prekliče: to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno ttdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgotaj ojnačene listine zam< re ei vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosiio na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima druž c. of Napolj 4, Calata S. Marco.
X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
OBU VA L A.
—	Dobro jutro! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par Čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste-obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
„VERITAS"
koncesijonirana pisarna za trgovske informacije
Centrala :
Squero nuovo 13, H. TRST Squero nuovo 13, II.
Telefon štv. 845.	W Telefon štv. 845.
Prospekti brezplačno in poštnine prosti, c c c c c o 7atcpt\o t mestih sveta.
Blajr. gosp.
Gabrijel Piccoli
Iekar
dvorni zaloinik Nj. sv. j';«i«v l.eona XIII.
v Ljubljani.
Potrjujem prejem steklenic V«>e tinkture za želodec, katero morem uaj-topleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od letsi	in zmiraj mi je
kot izborno učinkujoče z<lra-vilo služila pri želodčnih in črevesnih boleznih.
Krmin, l.T maja l*'.'".
Miroslav Leitner.
c. kr davčni blagajnik.
*
OflliMaiia
1894.
Oiliiovaiia
1894.
1891.
Odlikovana tovarna
na vodno In parno silo z najboljšimi stroji iz prvih remskih tovarn
ter
Važno za vsakega!
I!a/prodaja!
Po nečuveno nizki cen: !ie dol)i /.a samo
^ 2 gl. 95 nč.
' krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer :
ura o«l niklja. Anker remont, (na željo tudi |K»erel»r.) r le|>4i mrrerljanim |x»kr,>vom, toono ureien:i .H letnim jamstvom in škntljieo. 1 krii-iiii goldin ali nikljasta okrojina verižica
t* priveHim. Pariški sistem. 1 goldin igla, ^a kravate z iniitir. briljanti. 1 par gumbov za mansete. znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno puucir.
1 goldin prstan S krasnim kameno«!. 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseli 14 krasnih in vrednostnih |>re»l-metov z uru Anker-Remont, vre«! |M»šilja Ie za 2 gld. 95 nč. S |H»vzetjem ali j»o naprej iK>slaneiii denaiju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
Krakovo - Strailom 17. - Krakovo
»odgovarjajoče sprejmem v 8 «lneh nazaj in povrnem denar. %>lt*d česar nirra kupec nikakega rizika Bogato ilustrovani cenik raznovrutnih drago-
ocensti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
V-ak kuj»ec vdolu v dar brezplačno krasen žepni alt »um s 15 razglednicami mesta Krakovo.
velika zaloga vsakovrstnega pohištva
Irai Doljal ? Šota pri Gorici.
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1S.S1). V lastni hiši. ^ ^ ^ Lastne žage.
Tovarna r«zpol»ga z mizarji, ■»eK-imi td najnavatlnejših do najlinejsih del v*eh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako. da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem ča?u vsako delo vseh slogov; prevzame tuli nifbliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom-
Z uporabo Va-e izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sem popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem, ki trpe na želodčni bolezni.
Strasoldo (Primorsko), marca
Karel grof Strasoldo.
Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Pimorskem, Gorižkem in Tolminskem po 30 stot. steklenica.
Jakob Kosmerlj
T R S T H«
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marino.
sr T K G 0 V I X A
Jestvin in kolonijalnega blaga, dclikates in k o »ser v. Izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem oajucianejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo fce tudi naroČbe za razpošiljanje
----^----------Za mizarje. :^=^======:::::==
Velika zbirka obkladkov (nmeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vstIi drugih mizarskih potrebščin.
Vsaka ki ritmu u i^kljutfi a. Ver j-e dela st m o iz lepa. postnega v nalašč z to naprapljenih pečeli, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi.
Vrhu tega se jhmči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan.
V najem se odda
s prostim uhodom
ulica Belvedere .št. ~>~t Ar 1. n., vrata 7.
podpirajte družbo Cirila in jfietoSa!
^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^
K	M
8	Naznanilo.
( . in kr. dvorni založnik
Ignacij Bittmann
na Dunaju I., Karnthnerstrasse 20.
si rasti naznanjati, da
ustanovi v Trstu, piazza detla ^orsa št. 11. |
svojo zalogo	g
rr
kojo otvori pricetkom tega mesca. TvnlkaT si dovoljuje Q opozarjati. <la bode v zalogi izključno le najnovejše q
x modno blago za otroke in dame x
v	X
Q in to v bogatem i/.b<iru.
Q	Pregledovanje modelov prosto	v
vxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxy
* >f *
X->f
l *
---—
& w Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
S^. zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod 1 j ud -olo; ^ Bogata zaloga raznovrstnih obuval za ^	arospode. gospe in otroke.
\L	Postne naročbe se izvrže takoj. Po^iljatve ho po^t-
nine proste.	„ ,
H?	Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter -e
^ izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster. * Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orozmstva c. kr. pi iv. avstr. Lloyda.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
ir 3°9at iz^or
divanov, ekvirjev, ogledal, stolie. stenskih ur se nahaja v dobroznani
i*- zalogi pohištva
Rafael Italia j
Trat - ul. Malcanton št. 1. - Trst.
Zahtevajte pri svojih trgovcih novo
Ciril-Jlfieto5ijevo
cikorijo.