212. številka.
Ljubljana, v petek 18. septembra.
XXIV. leto, 1891.
Iihaja v Rak dan ivcier, izimti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-Oge rske deželo za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 1 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. SO kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr
na mesec, po SO kr. za cotrt leta. — Za tule deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za- oznanila plaCuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce ae dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in up ravn i stvo je v Gospodskih nlicah st. 12. Upravnic t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
„Scholarum res."
Včeraj nastopila je „slovensku" nižja gimna-nazija (ali kakor se sama vsled napačnega etimo-lugovanja imenuje „nižij gvmnasij") drugo leto svojega mukepolaega obstanka in s trnjem posutega pota. Prav za prav jej pridevek „slovonska" le malu pristoja, ker vsa njena notranja uprava je nemška in čeravno se vsi predmeti, razun nemščine in gr-fičine, izključno le v slovenskem jeziku poučujejo, vender dobivajo učenci le nemška spričevala v roko in Se celo pod slovenske naloge se podpi-Bujejo nemški redi, kakor bi učenci ne Brneli izvedeti, kaj pomeni „befriedigend" alt „gendgend" v slovenskem jeziku. V vseli drugih jezikih obširne naše monarhije, ki bo po zakonih priznani, izdajajo se tudi šolska spričevala, samo v slovenskem ne! In potem naj bi bili Slovenci na ta zavod ponosni, ali pa naj bi se zadovolili s to vladao drobtino ter prenehali zahtevati popolno ravnopravnost našega jezika? Seveda, če nemamo niti jedne slovenske gimnazije, potem ne moremo misliti na slovensko pravno akademijo, ali pa na slovenska predavanja na Graškem vseučilišči. Tisti, katerim je narodova blaginja v obrambo izročena, naj si to stvar k srcu vzamejo in store svojo narodno dolžnost?
Trnjeva je pot slovenske nižje gimnazije v Ljubljani, ker niti dostojnih, niti dovoljnih prostorov nema za toliko število učencev in za predpisana učila. Kakošni da so ti prostori, to ve vsak Ljubljančan, kdor pa nema o njih pojma, naj le pomisli, da je bilo poslopje Že v srednjem veku sezidano (Že 1. 1242 stal je na istem mestu frančiškansk samostan), in sicer zidano ne samo kot samostan, nego tudi kot trdnjava proti zunanjim sovražnikom. Šolske sobe so v pravem pomeuu besede „magacini", tamni, vlažni in ozki. Pod je ves sprhnel in treba ga je vedno .llikati* (krpati), zidovje pa je vse ples-njevo, polno bakcilov. Kljubu temu, da se je zidovje na novo pobelilo in da se ie v vsaki sobi po jeden kilogram žvepla izpalil, vender se pri tleh Se vedno pozna plesnoba in lise, ki nastajajo vsled spojenja raznih plinov. Ali je čudo, da v tacih sobah učenci zbole in da posebno njih oči neizmerno
trpe? Mar ni višjim oblastvotn znano, koliko učencev je bilo lani zbolelo za egiptovsko očesno boleznijo in koliko časa se zaradi tega neao mogli udeleževati šolskega pouka?
In kje je pa potreben prostor, kje zadosten zrak v teh sobah? Ne samo, da je naravna razsvetljava vsled nezadostnih oken in nasproti stoječih poslopij onemogočena; ne samo, da se prostori ne dajo zračiti in se v njih nemore nikoli doseči jednakomerna toplina (včasih je po zimi tako mraz, da morajo učenci med poukom Bvoje suknje obleči), nego omenjeni magacini so tako ozki in nizki, da veče število učencev absolutno ne more v njih imeti zadostnega prostora in dobivati potrebnega sraka. Že lani prišlo ie v jedni sobi na vsakega učenca le 2 m* (reci ledva kubična metra!) zraka, mesto 9 —10m3, kakor jih šolska higijeua zahteva? Kaj bode pa še le letos, ko bode moralo v isti sobi mesto 60 kakih 75 učencev, torej za četrtinko več, sedeti ? In vender imajo vsi ti učenci jednako pravico do šolskega pouka, torej tudi do šolskih prostorov in do zdravju potrebnega zraka.
Če je že visoka naučna uprava za potrebno spozuala drugo gimnazijo v Ljubljani, zakaj jej ni preskrbela tudi potrebnih prostorov? Ali je mari vse jedno, kje naj se poučuje in ali ni viBoka vlada sama izdala naredb o šolskih poslopjih in o Šolski higijeni. Vlada sili siromaSoe občine, da morajo celo po vaseh zidati palačam podobna Šolska poslopja, a sama se pa ne sramuje šolnino plaču joče učence v zatohle magacine tlačiti. In kaj naj si misli učenček, ko pride iz svetlih, zračnih prostorov ljudske šole najedenkrat v temne, okužene magacine srednje šole? Kako naj se na ta način njegov duh bistri, njegov estetičen čut razvija? Ali ne greši visoka naučna naprava na ta način sama proti svojim lastnim načelom, smotrom in naredbam? Po jedni strani ukazuje, da morajo učenci telovaditi, drsati se, kopati se, sprehajati se, da še celo igrati se; a na drugi strani pa jim vzkratuje najprvi pogoj življenju in rasti, to je zrak, svetlobo in prostor! Ali se ne pravi to lastnim načelom in naredbam nasprotovati?
Ali je po vsem tem kaj čudnega, da se med Slovenci vedno bolj širi prepričanje, da namerava visoka naučna uprava slovensko gimnazijo v Ljubljani „ad absurdum" speljati in jo uničiti? — Prigodom bugetne debate v državnem zboru smo z gotovostjo pričakovali, da bo bode kateri izmed naših državnih poslancev za slovensko gimnazijo v Ljubljani potegnil in jej izposloval boljše proBtore. Ali ne samo, da se to ni zgodilo, nego nasprotno, dogodilo se je nekaj neverjetnega: Poslanec Ljubljanskega mesta je govoril za vzpostavljen j e K r a u j s k e gimnazije, a poslanec gorenjskih mest, torej tudi Kranja, je molčal. — V Kranji še zmerom lahko obstoji nižja gimnazija, zato je učencev dovolj — dokaz letošuji naval v I. razred srednjih šol —, a to še ne dokazuje, da je v Ljubljani druga gimnazija nepotrebna. In če je potrebna, naj se jej dajo najnujnejša sredstva njene eksistence.
Miuolega šolskega leta  so člani veleBlavnega c. kr. dež. šol. sveta,   med njimi   tudi blagorodni g. predsednik sam, pregledovali prostore slovenske gimnazije in tudi gosp. deželui  poslanec za mesto Ljubljano se je osebno prepričal o njih strahovitem stanji. Vsi ti gospodje so bili jedinih mislij, da v takih prostorih bo ne more poučavati in obljubili so svojo pomoč. Ali vender do sedaj, do začetka drugega šolskega leta, ne le da  se  ni  nič storilo za odstranjenje teh v nebo upijočih nedostatkov, ne g o prostori slovenske gimnazije so se še bolj skrčili s tem, da je bilo treba še za paralelke IV. razreda nove luknje najti! In pri tej točki naših ja-dikovanj ustavlja se nam vse daljno razmišljevanje !
Anatolska raca.
Ko se je razuesla po vsi Evropi kakor blisk vest, da so Angleži iznenada zasedli otočič Sigri, ali bolje rečeno, malo mestece jednacega imena na zahodno-Beverni strani otoka Mitilene, čutil je vsakdo, da, če se obistini ta vest, bi utegnil ta dogodek postati podlaga resnim zapletkam.
Uspehi, ki se ne dajo tajiti, katere je dosegla Rusija v Carigradu glede proate vožnje ladij svo-
LISTEK.
Kje sem jaz čakal letošnjega poletja.
(Vremenoalovna joreuiijada v treh spevih.) II.
V prvem spevu svoje vreraenoalovue jeremijade sem vam naštel nekatere kraje, po katerih sem jaz iskal letos spomladi, v ostalih dveh spevih pa sem vam hotel zajeremijaditi: kje in keduj sem jo bil zasačil, preblaženo letošujo spomlad ter : kaj in koliko sem naposled užil njenih radostij. Ker pa me je v tem prestreglo poletje in se nam že iz vseh kotov ponuja jesen, navedem Vam tukaj zgolj najpoglavitnejAe postaje svojega romanja za tolikanj zaželjeno spomladjo, potem pa Vam zapojem: kje sem jaz letos učakal poletja.
V Gorici, kamor sem se bil umaknil prene-znosni burji iz Vipavske doline, naletel sem letošnjo zimo gosta, katerega oudu doslej še nisem videl in bi ga ne bil nikoli pričakoval v opevani „Nizzi avstrijski". In to je bil — sneg, resničen in pravičen, kakeršen pohaja nas severne barbare toBtran Trnovskega gozda redovito sleherno zimo. Sneg v Gorici — temu bi se druga leta Čudil marsikdo; no, letos smo prebili tolikanj vromenskib čelarnostij, da ie že ničemur več ne Čudimo.  Saj smo videli,
da je ta nebodigatreba pritepenec iz Sibirije, t. j. sneg plesal istemu Vezuvu okrog žarečega temena.
No, Goričanom, kakor sploh vsem južnim mehkužnežetn, prizadeval ju letošnji sneg mnogo preglavice. Po nekaterih krajih, n. pr. po Furlaniji, so se ljudje tega nepoznanega usiljen ca tolikanj ustrašili, da so bojda kar strahu umirali. Pa vam tudi ni šala sneg v močvirnati ravnini, kjer nimate ni drv, ni zavetnega stanovanja, kamoli gorko-zakurjenih počij, za kakeršnimi čepimo mi tu gori v planinah vso zimo! Kuruziuje, trsno rožje, vrbovo šibje in oljčno vejevje — to vam je ondu kurivo, hiše kamene in vlažne brez zimskih okenj, obleka pa prikladna prebivalcem „večno cvetočega vrta evropskega", potem pa ne zmrznite zlasti ob tisti neslani, na pol surovi ter nezabeljeni polenti. Pra vijo, da se po večerih ondu ljudje zatekajo v hleve, k svojim oslekom in volekom, kjer predejo, pojejo in se razgovarjajo, da se nekoliko ogrejejo, predno zlezejo v bedna svoja ležišča. In kako nepraktiaki so se vam ti ljudje vedli s tem neobičajnim severnim gostom. Ko je namreč začelo snežiti, bili so vam toli zbegani, da, kakor trdijo zloboi jeziki, niso vedeli, da-li bi zvonili ali streljali zoper sneg in ko le-ta le ni hotel odjenjati, hoteli so prG nekateri podjetni spekulantje prirediti aoper njega posebne romarske vlake — ka*ll? In potem, ko jim je bil
zamedel vsa pota, zopet niso znali kaj poleti ž njim. V Gorici so bojda premodri mestni očetje zborovali, ugibali ter premišljevali in lazili okrog njega, kakor mačka okolu vrele kaše teden dnij, češ, kako bi se ga lotili in ua kakšen način bi se iznebili tega nadležnega „tujea", naposled pa so ga prepustili lastni usodi, ležečega na cesti, dokler se ga ni usmililo dobrotljivo solnce. To vum je bila mladina Goriška bolj praktična! Tu zunaj mesta v takozvani „Kožni dolini" izvohala je namreč prostrano drsališče, kamor se je hodila — razgrevat vso zimo in to za plačilo, kajti vsak gledalec nn>ml je odšteti primerno ustopnino .. .
Jaz pa sem romal od »Štefana" do „Lize", od „Coša" do „Fora", od „Zvezde" do „Solncu", ter od .belega zajca- do »zlatega jelena in leva", b kratka: zatekel sem se v duplini k raznim zverinam, kjer sem čutil kaj toplote za premrlo dušo svojo ter ob plapolajučih trsovih ognjih sunjaril o „večni spomladi", kakor kakšen kratkoviden pesnik o »večnem miru" . . . Naposled pa se mi je ta duhomorni „dolce far uieute" vcuderle pristudil : planil sem po konci ter zbežal preko Soče na Goriška Brda. A tudi tumkaj je ležal debel sneg po vinogradiiih gredinah in skozi zelenkasto olčje bril je rezek veter sem doli s plešastega Čavna. Moral sem si torej iznova iskati zavetij in sicer v Smar-
jega prostovoljnega križarskega brodovja, ki vozi pod trgovinsko zastavo, vzbudili so v Angliji neprijeten čut. Londonsko časopisje udarilo je ua veliki boben in začelo pisati, da se je sijajno prekršila Berolinska pogodba in sploh se je pričakovalo, da bode Aoglija btorila tudi oficijelno kak korak, da na kak način popravi poraz, ki so ga doživeli nje diplomatje v Carigradu. Mesto tega presenetila je Evropo vest o aferi Sigriški, katera pa je kar na mah zopet razpuhtela v nič in katero so nekateri celo hoteli uvrstiti v vrsto časnikarskih rac
Poznejša razjasnila pa so pokazala, da vest nikakor ni bila samo časnikarska raca, nego da je imela pozitivno podlago, akopram se jo angleško vojaštvo mudilo le nekoliko ur ua turških tleh otoka Mitilenskega. Ker se je pa pokazalo, da ta korak Anglije razun morda Italije nobena vlast ni gledala s posebno prijaznim očesom, in da v Borolinu in na Dunaj! nikakor neso za to, da bi se zaradi do-govoia Rusije in Turčije delali daljni koraki ter tako spravilo v tek uavarno orijeutno uprašauje, premislila se je tudi Anglija.
Akopram je skoro nedvomljivo in je tudi splošno mnenje, da je Anglija hotela s tem napraviti neko demonstracijo proti Turčiji iu proti Rusiji, se je vender vsa btvar od angleške strani zasukala tako, da se je reklo: To so bile le slučajne vojaške vaje, kakor se dogajajo večkrat in torej čisto nedolžne iu brez pomena. Kdor pa pozna angleško zgodovino in brezozirnnst, s katero so povsod postopali ponosnega Albiona sinovi, kadar je šlo za njih interese, bode le težko veroval takim izgovorom. Angleška je s tem korakom le pokazala, da bode v gotovem slučaji postopala zopot tuko brezozirno, kakor Že mnogokrat.
Za zdaj potekla i <■ !•■ menda vsa zadeva gladko, a to le zarad tega, ker nobena velesil ne čuti potrebe, da bi dregala v sršenovo gnezdo orijentnega uprašanja, dokler ne bode drugega uzroka, nego li je dogovor Turčije in Rusije, ki seveda Angliji ugaja uajmanj. Ker se je pa Anglija preverila, da zdaj ni ugoden treuotek, da bi pridobila glavui dve moči trojne zveze za svoje namene, potegnila se je lepo nazaj in dela čisto nedolžno lice, zatrjujoč, rja jej še na misli ni bilo, da, bi hotela demonstrovati.
Ker se posebno Nemčija v vsem uprašanji drži jako hladno in reservirauo, bode bržkone izlet angleških okdopuic »n sprehajanje angleških vojakov po turških tleh Mitileuskcga otoka z\ zdaj ostal brez resuejih nasledkov. Pokuzal pa je ta dogodek, da je položaj postal nekako bolj napet in da od due do dne postaja evropski mir bolj odvisen od tacih uepričakovauih dogodkov, ki se morda ne bodo vselej končali tako gladko, kakor poslednji Sigriški izlet angleških pomorščakov.
Poli Urili razgled.
I\Ta»lr<aii^o d«k$cle.
V Lj ubijani, 1 8. septembra. Posct cesarja v l*rttf/i. Ob priliki navzočnosti Nj. Vel. cesarja v Pragi sešli se bodo vsi školi iz Češke v prestolnici. Tiho
tiuu v podzemeljski „knjižnici" g. dr. Jakopiča, v Graduem pri brižkem »ježi , potem ob gostoljubnih ognjiščih v Bent Lovrenci, v Medani in v Kozani pri vrlem rodoljubu g. pl. Reji, pri kučmastem „Rusu" iu za zvenečim glasovirjem prijatelja Hra-broslava Volariča, kateri je okrog mene zbral jaruo-grle briške slavce, kateri so mi prepevali miloubrane pesmi njegovo vso noč. Ker pa o spomladi ni bilo tod nikjer sledu, pogledal sem skozi uhod v tolikanj proslavljeni »vrt Evrope", v solčno Italijo. Toda prišedši v Videm = Udiue „la gran capitale dei Friuli", zmrznil bi bil izvestno pod tistimi kaine-nenimi »arkadami", da me ni rešil nndotni prijatelj — pesnik »Zamejski", kateri me je visoko gori v svoji samotarski »celici" « Čarodejnira Eokom iz podzemeljsko lekarne uadSkofove zopet obudil v življenje . . .
Izpod kamenitih Videmskih hodnikov obrnil sem se nazaj na avstrijska tla ter krenil preko kraških golič v Trst, na nizko obal sinje Adrije. No tu me je vsprejola toli razjarjena burja, da sem jedva pribežal do prve kavarno ondu »na vogalu". »Zdaj mi je zadosti!" vskliknil sem z grmečim so-netarjem Dunajskim ter Be zaklel, da se ne ganem iz kota, dokler mi spomlad ne prievete pod nos. Pa tudi dostojno i pravedno je, da si človek, tekajoč toliko časa po svetu, privošči nekoliko odmora
mašo v dvorni kapeli bral bode kardinal knezouad-škof grof Schonborn. Iz vseh krajev napovedani so posebni vlaki k cesarskim slavnostim. Na vseh gorah in bolmih ob železniški progi, po kateri se bode vozil cesar, užgali se bodo po sklepu dotičnih občin kresovi, s katerimi bode narod pozdravljal svojega vladarja tudi iz daljave.
Zahteve vojnega minintra. Kakor se poroča iz zanesljivega vira z Dunaja, bode za zdaj davkoplačevalcem Se prihranjena bridka čaša povišanja vojnega budgeta. Dogovori mej finančnima ministroma obeh državnih polovic dosegli so svoj namen in se bode vojni budget povikšal le prav ueznatuo. Niti pri pešcih niti pri lovcih se ne bode izvršilo nameravano pomnoženje. Vsaj v prihodnjem budgetu se ne bode zahtevalo kaj jed-nacega.
O podržavljen)t železnic. Vest, ki se je te dni razširila, da vlada namerava podržaviti severno železnico, oporekajo vsi Dunajski listi, ki so v dotiki z vlado. Ta železnica bode pač prišla tudi na vrsto, a čas, kdaj se bode to zgodilo, je popolnoma negotov. To natanko določiti ni mogoče Za zdaj sta Karola Ludovika železnica in Duhcovske železnice prvi, kateri se bodeta podržavili. Prvoimenovana utegne že početkom bodočega leta postati državu a železnica. S časom bode se podržavile polagoma vse privatne železnice, a keduj, to se ne da določiti tako apodiktično.
Podržavljenje severne železnice.
Na borzi je razširjena vest, da vlada namerava podržaviti severno železnico. Kakor se poroča, ta vest ni neverojetna iu se utegne uresničiti.
V iia njo dinare.
Rusi v centralni Aziji.
Nedavno se je poročalo nekaterim listom, da so zadele ruske Čete ob afgan^ki meji ob čete emira in da se je vuel mej njimi boj Danes se ta vest potrjuje ter so itneuuje kraj boja, to je Hiu-dukuško gorovje. To gorovje je že na ufganskih tleh in se razteza le kacih 100 kilometrov severno od Kabula, glavnega mesta Afganistana ter loči afgausko pokrajino Badakšan od zemelj Abdurrah-man Khana. Rusi so bili torej že v prav nevarni bližini Kabula in severnozahodne meje britake Indije. Od Pešaverja in gornje Iudove doline do Kabula je namreč preko Cheiberske Boteske sam) 250 oziroma 300 kilometrov. Daljne podrobnosti o boji neso znane.
Izvažanje rži iz It unije.
Kakor sn poroča francoskemu listu „Debats" iz Moskve se je nadejati,  da bode v novembru ali decembru dovolj   zaloge rži, da bode vlada lahko preklicala ukaz, ki zabranjuje izvažanje rži. li ismarek in nemški cesar.
V dvornih krogih Berolinskih govore, da se uplivno osobe trudijo, da bi poravnale ali vsaj oblažile razpor mej cesarjem in BiBmarckom. Bis-marek je baje za gotovo se izjavi), da ne bode prišel v državni zbor in da se ne bode udeleževal razprave o nemško-avstrijski trgovinski pogodbi.
Anf/lijfi in otok Sigri.
V Berolinu zmatrajo vso zadevo z otokom Sigri, ki ju vzbudila toliko hrupa, nekoliko resneje. Splošno se sodi, da vsa stvar ni bila samo nedolžna vojaška vaja, nego da so Angleži se hoteli preveriti, kje hi imeli kako močno zaslombo v bližini Dardanelskih ožin. Angleži so navajeni, da si pomagajo najprej sami in ne pouprašujejo dolgo. Čudno se dozdeva, da Angleška dozdaj glede Dar-danel ni storila nobenega predloga sli ugovora. Mogoče je tudi, da je Aoglija hotela s tem opozo-
in to v mestu, ki ni zgolj »dolga vas", temveč je rat:sto svetovno, kjer ima na izboro vsakovrstnih ugodnostij, zabav in naslad modernega življenja. No in vsega tega sem ho tukaj navžil v izobilji!
Preživel sem na neutralnih, mej narodnih tleh tu v Trsti dobro četrtletje ter užival slučajne on-dotne zabave vse vprek, kakor so se mi baš ponudile. Danes n. pr. sem bil na maskeradi »Sokola Tržaškega", jutri sem prodajal zijala na italijanskem »Corsu"; tu sem se udeležil volilne zmag* viteza Nabrgoja, tam zopet sem sa naslajal ob melodijah Mascagoijove opere: »Cavalleria rusticana", v tem gledališči sem si dal predstavljati Goldonijevc: ,Ba-ruffe chioggiote", katerim se je pred sto leti smejal v Benetkah isti Goethe, v oni dvorani sem se čudil bravuri Lučile Tolomei-Podgornikove, s katero je igrata historiški svoj »Sonaten-Ciklus". Vmes pa sem si pridno ogledoval mesto in njega znamenitosti ; potem muzej Revoltella in obrtuo razstavo, kakor tudi okolico Tržaško, po kateri sem vzleteval zdaj na to, zdaj na ono stran. Da sem bil naposled n. pr. tudi v bujnem Miramaru in v smelo na morskem robu stoječem Devinu, to se pač ume je samo ob sebi . . .
Da pa mi kdo ne nstovori strmljenja po zgolj posvetnih nasladah, izpovem zajedno, da sem
riti in svariti Rusijo in Turčijo, da bi vožnja ruskih ladij po Dardanelab uteguila roditi resne zapletke.
Socijalni demokrati v Holandu.
Tudi mej socijalnimi demokrati v Holandu pokazala se je bolj zmerna stranka. Pri nekem so-cijaliatičnem shodu v Roterdamu izrazil se je neki govornik, da je vedno tulenje po revoluciji že zoperno. »Radikalni tednik" zahteva popolnoma novo organizacijo socijalno - demokratične stranke ter da se osnuje nova delavska stranka. Pred vsem je treba, da se zmerni elementi združijo proti nekaterim brezznačajnim osebam, ki vzbujajo krvoločne strasti ljudske. Tako govorjenje ni bilo dozdaj navadno v teh krogih.
Odnosa ji v Chileu. Ko so v krvavi bitki pri Concouu zmagali kongre8ovci in je moral pobegniti predsednik Bal-maceda, počeli so se odnošnji v deželi zopet nekoliko pomirjati. Kakor bo poroča iz Valparaisa, je dežela zadovoljna z začasno vlado in se bodo gotovo kmalu zopet ustanovili redni odnošaji, ker so tri evropske velesile, Francija, Nemčija in Italija že priznale začasno vlado, kar je že pred njimi storila vlada severnoameriških zjedinjenih držav.
Dopisi.
Iz CViiomlju 12. septembra. [Izv. dop.]*) Kakor bi bila bomba mej nas padla, iznenadilo nas je imenovanje treh častnih meščanov Črnomaljskih, presenetil nas je pa tudi dopis z dne 1. t. m., ki v zvezde kuje napornimi ne može.   Vsakdo se mora čuditi temu  imenovanju.   Nekaj  dnij  poprej bilo so volitve novega odbora, pri katerih jo Županova stranka sijajno propadla —- in zdaj najedenkrat tako odlikovunjo! Gosp. Šušteršič izvoljen je bil res štirikrat županom. S kako težkim trudom in tudi zvijačo Be je to včasih zgodilo, ne bom danes opisoval. Postavno  njegovo — župauovanje trajalo je torej samo  12 let — kar je več,  nanesli so različni rekurzi.   Govori se, da je res odložil županstvo, toda šele zdaj,  ko so volitve Že drugič tako neugodno  zanj  izpadlo,  da  nima  niti nnjmanjšega upanja biti izvoljen županom.   Odstop je torej prisiljen iu bi bil le pred  volitvijo časten,  zdaj po zgubljeni bitki ni več.   Gosp. dopisnik pravi, da je g. Šušteršič našel okolo 4000 gld. dolga pri občini, ko je Županstvu nastopil, kateri dolg se pa je do malega brez posebnih občinskih doklad poplačal, in da se je kupil prostor za živinske sejme in tudi plačal. Dobro je to. Gosp. dopisnik pa nič no pove, da se je mej tem prodala nekdaj Kolbernova hiša za 2G00 gld., ne pove tudi, za koliko stotakov se je prodalo občinskega zemljišču, ue pove, koliko izposojenega kapitala se je mej tem plačalo — jedna sama strauka 000 gld., ne pove, koliko so v teh dolgih letih iznesle obresti od javnih obligacij in od intabuliranih dolgov, ne pove tudi, da se je naredil dolg v tukajšnji posojilnici.   To vse je njemu neznauo (?).   Resnici nasprotuje tudi glede posojilnico, godbe in gasilnega društva.   Nima li tu največ zuBlug g. JerŠinovic?   Tudi čitalnici bili so v
*) Sklenili smo bili, da v tej zadevi no vaprcjtnemo nobenega dupinu več. A ker nam prihaja dopis pa dopisom in je to že četrti z iste struni, uduli smo sešujeduii-krat in natisnili dopis, ki moru biti vsnkuko zukljnček.
Uredn.
vestno zahajal v svetiSča različnih vernikov Tržaških, kjer sem se spominjal izreka V/.veličurjevega, da se Bog ne moli samo v templji Jeruzalemskem, temveč po vsem brezmejnem svetu in to v vseh jezikih vesoljnegu človeštva . . .
Neko jutro na začetku maja meseca pa se me poloti zopet hrepenenje po svobodnem poletu v širni svet in, glejte! ko me jadrni parnik zanese tja doli na južni konec Istre, obvejejo me sladke vonjavo in ko se ozrem okolo sebe, predoči se mi vsa pokrajiua v bujnem pomladnem cvetji. Tu sem otresel z nog ves mestni prah ter pohitel novzdržuo križem poluotoka isterskega — od kršne južue obale tja gori pod gozdnati Snežnik, ter iz oblo-vorjene Liburnije preko Učke Gore tjekaj na trso-vite bregove zapadne. Kakor bi pihnil, potekel mi je mesec mej vonjivem cvetjem in ob presladkem petji stoterih in stoterih slavcev in ne bodi grdo rečeno! — zaljubljenih oslov isterskih in glejte, ko so na kresni predvečer tam doli ob Poreču zapla-polali visokozubelni kresovi, vzdramil sem se iz spomladne svoje zamaknenosti ter vzuesen pozdravil solnčno poletje.
Koliko pa sem užil od tega letošnjega poletja, o tem Vam zastočem v poslednjem svojem spevu.
V Ljubljani na konci pasjih dnij 1891.
Prost oni a v Kreta no v.
kritičnih časih drugi možje na čelu, ne pa g. župan. Ste li tako hitro pozabili gg. Kuralta in Deva? Kako požrtvovalen je g. župan v narodnih stvareh, zna g. dopisnik jako dobro Baš je on svoje dni v tej zadevi britko tožil. Naravnost smešna je trditev, da je naš župan nemčursko stranko pri državno-zborskih volitvah ob tla vrgel. Prosimo, povejte nam vender, kje in kedaj? Je li morda ou sam deloval za narodno stvar v Črnomlji? Ali je morda njegov glas za vse druge štel ?
Ako jo mesto napredovalo v zunanjem lici, ni tn županova zasluga, ampak dotičnih hišnih posestnikov. Saj tu ne boste trdili, da je on kaj v ta namen žrtvoval. Napredek je pač res težak, o tem smo se preverili v minolih letih Šušteršičevega žu-panovanja; tudi s skromnimi močmi in pripomočki, ki so občini na razpolaganje, dalo bi se bilo v teku tolikih let mnogo več storiti, kakor se je.
Zdravnik g. Pavlin biva res že dolgo vrsto let v Črnomlji, tudi je precej časa že občinski odbornik, član krajnega šolskega sveta in nekaj let tudi njega predsednik. Kako uspešno je pa njegovo delovanje v odborih, ve vsakdo, kdor je imel ku-terikrat priliko ž njim sodelovati. Redke, zelo redke so seje, katerih se udeleži in še takrat pouprašuje, „ai1 še ne bo konec".
Kake zasluge bi imel pri zidanji nove šole, pač ne vemo, to pa znamo, da bi ee bila istotako i brez njega Bezidala. Ko bi ga bil g. dopisnik pohvalil, da je dober lovec, drage voljo bi mu pri-poznali to njegovo spretnost. Kot dobrega domoljuba ga svetu izpostaviti, ki ima mnogo zaslug za narod, je pa le predrzno. Za kateri narod pa ima zasluge? Za slovenski menda vender ne, za kojega sine rabi razue psovke. Rudečiea Vas mora obliti pred vsakim rodoljubom, ako takega moža imenujete požrtvovalnim deluvcein za narod.
O tretjem častnem meščanu, gosp. Miillerju, opomnim samo to, da se nam čudno zli, kje je g. dopisuik letos našel njegove zasluge. Lani ni našel dobre trohice na njem, pripozuaval mu ni niti najmanjše zasluge, pošiljal ga je v Tribuče itd. Letos pa najde take zasluge.
II koncu še samo to, da je skrajno žaljiva iu neresnična dopisnikova trditev, da odlikovauci uživajo popolno zaupanje pošteuih meščanov in občanov. Kako to, da je g. župan ulovil v 3. volilnem razredu od oddanih 12G glasov samo 23 glasov? In da jo v prvem razredu le vsled omahljivosti na naši strani prodrl iu da jo njegov privrženec v novem odboru le vsled zanj ugodno odločivšega žreba v odbor prišel? Smo potem mi vsi drugi nepošteni ?
Sicer pa o podeljenju častnega meščanstva še ni zadnja beseda govorjena. Pritožba je uložena, ki bode, ako potrebno, pred upravno sodišče prišla, kajti tako po domače kot pri uas, se nikjer častni meščani ne imenujejo. Dotična točka se niti ne postavi na dnevni red, ne naznani in ne utemlji se nujnost predloga, iu dotičniki — člani občinskega odbora, sedijo »ganz ungenirt" v svetovalnici in glasujejo drug za drugega!
Domače stvari.
— (Prenapolnjeni gimnaziji.) V tukajšnjo višjo gimnazijo vsprejeli so početkom tekočega šolskega leta G14 učencev, torej 37 več, nego lani; a v nižjo gimnazijo 891, torej 57 več kot v začetku lanskega šolskega leta. Obedve gimnaziji štejeta skupno ogromno število 1 00 3 učencev! Ker imata obe v vsakem razredu paralelke, poučevalo se bode v 24 oddelkih! Iz tega se vidi, da je v Ljubljani več nego zadosti učencev za dve popolni gimnaziji in vrhu tega bi jih bilo še zadosti za nižjo gimuazijo v Kranj i.
— (Mariborska gimnazija.) Kako potrebna je bila ustanovitev slovenskih paralel k na Mariborski gimnaziji, pokazalo se jo zopet letos V slovenski oddelek prvega razreda upisalo se je nad 100 učencev. To število se bode pač zmanjšalo pri vsprejemuem izpitu, a dokaz je, da so slovenske paralelke potrebne in da ljudstvo pozna njih korist.
— (»Glasbena Matica") Opozarjamo še jedenkrat čitatelje, da je jutri soboto sadnji dan za upisavanje učencev za glasbeno šolo in sicer od 9. do 12. ure zjutraj v društvenih novih prostorih, Gospodske ulice, Knežji dvorec v II. uadstropji. Pri oglašenji se plača udnine 2 gld., če se to že prej ni zgodilo, potem 1 gld. šolniue in mesečne učnino 1 gld. 50 kr. isnaprej. Vse drugo je razvidno iz te objavljenih razglasov.
— (Družbi s v. Cirila in Metoda) do-poslal je gosp. Sušnik 4 gld. 50 kr. „kot donesek vesele družbe v Škofjiloki". — Najiakrenejša zahvala! — Veseleč se spominjaj se bede sobratov.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Program za izlet Slovenk o-h r v a t-skega posebnega vlaka v Prago.) Dne 22. septembra: O prihodu v Prago določitev stanovanj na kolodvoru. Due 23. septembra: Ob 9. uri sestanek pred razstavo, pozdrav izletnikov po razstavnem odboru i u poset razstave pod vodstvom odbora. Ob Val- uri popoludne skupni obeti v Balonu Plzenske restavracije v razstavi in oddaja ustopnic za gledališče. Dalje poset razstave, in zvečer ob 7. uri poset narod, gledališča, potem večerja v restavraciji „Chodeiiiv". Dno 24. septembra : Ob 8. uri zjutraj sestanek v kavarni „Slavija". Od tod v novi in stari Češki Muzej, ob 1 L. uri dopo-ludno poset magistratne palače. Ob uri po-popoludne skupni obed v „ Meščanski Besedi". Popoludne v razstav). Zvečer Fontaine - Lumineuse. Poslej koncert v Meščanski Besedi. Dne 25. sept.: Ob 8. uri zjutraj sestanek v kavami „Slavija", od tol na Hradšaue in opoludne obed na Žotiujskem otoku. Popoludne ogled mesta, starega židovskega pokopališča, Rudollinuma, ali v razstavo. Zvečer v restavraciji „rlrabnh" (tamburaši). Dne 2G. sept. pričnejo so cesarske Blavnosti, za katere je poseben program.
— (Obisk  deželnega muzeja Rudol-
finuma.) Muzejske zbirke je dovoljeno ogledovati vsak dan proti plačilu ustopnine 30 kr. za osebo. V obče je dovoljen ustop vsakemu brez ustopuice ob nedeljah od 10. do 12. ure in v sredah po popoludne od 2. do 4 ure.
— (Z Goriške razstave) Kranjska kmetijska družba razstavila je v gospodarski in gozdarski razstavi v Gorici skupino prepariranih rib in ptic, katere so škodljive ribarstvu. C. kr. poljedeljsko ministerstvo razstavilo je postrvi iz llrišce.
— (Dolenjska železnica.) Ker se je južna železnica, ki se je dolgo branil«, konečno udala, se je uprašanje, kje se bode Dolenjska železnica spojila z južne Železnice tirom, ugodno rešilo. Po daljih razpravah dovolila je namreč južna železnica, da smo tir Dolenjske železnice iti poleg iu preko tiru južne železnice, da pride po bližujem potu do državnega kolodvora, nego bi bilo to mogoče, da ni dala južua železnica tega dovoljenja. Bodoči mestc se bodo torej že začele obravnave za odkup potrebnih zemljišč in se bode že letos moglo pričeti graditi železnico, posebno večje točke, ki potrebujejo delj časa.
— (Telefon v Ljubljani.) Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani jo ulogo 27 Ljubljanskih tvrdk, v kateri prosijo, da bi se troški za napravo telefonske zveze znižali, pri visokem c, kr. trgovinskem min<sterstvu podpirala. C kr. poštno in telegrafsko ravnateljstvo pa sedaj zbornici naznanja, da mu je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo javilo, da se po določilih telefonskega reda z dne 7. oktobra 1887 znižanje zgraduo pristojbine ne dopušča in da je le v prav izjemnih slučajih dovoljeno to pristojbino plačevati v obrokih. Ker c. kr. poštno iu telegrafsko ravnateljstvo v Trstu dalje naznanja, da je uresničenje tega projektu le tedaj mogoče, ako se najmanj 30 naročnikov oglasi, trgovska iu obrtniška zbornica uljudno vabi intere sovunu kroge, da napravo državne telefonske zveze r tem omogočijo, da se definitivno izrečejo, da pristopijo. Zbornica dalje opozarja na to, da je c. kr. poštno in telegrafsko ravnateljstvo naročilo c. kr. mestnemu poštnemu uradu v Ljubljani, da prevzema došla kolekovana pristopna izrecila in da trgovinskega iuinister8tva naredbo (u. I. št. 85 iz I. 1887.), ki govori o napravi in vršbi državnih telefonskih zvez, prodaja onim, ki o tej zadevi pouprašuje jo. proti plačilu 10 kr. komad. Razun tega daje tudi c. kr. inžener Ivan Scarpa v Ljubljani pojasnila o napravi in vršbi nameravane državne telefonske zveze vsakemu, ki se pri njem oglasi.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 6. do 12. septembra kaže, da je bilo novorojencev 27, umrlih 19, mej poslednjimi 1 za Skarlatico, 1 za legarjem, 1 za jetiko, 16 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi sta 2 tujca, G iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za skarlatico 1, za tifuzom 1, za grižo 1.
— (Duhovniške spremembe v lavan-tinski Škofiji:) Čast. g. F. Šoštarič, provizor
pri sv. Lenartu v Slov. goricah, je dobil župnijo bv. Trojico pri Mali nedelji. Čast. g. novomašaik Alojzij Soba je postal kaplan pri sv. Frančišku v Stražah.
— (Bosensko-hercegovske čete), ki bo se udeležile vojaških vaj v dolenji Avstriji, došle so včeraj v Zagreb ter se takoj odpeljale s Sisak-Brodskim vlakom. Na kolodvoru jih jo pozdravila vojaška godba in mnogo občinstva.
— (Nova šola) V Dobrovcah na Dravskem polji na Spodnjem Štajerskem odprla se bode nova ljudska šola, jednorazrednicu.
— (Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Konjicah) ima svoj redui občni zbor prihodnjo nedeljo, dne 20 septembra ob 3. uri popoludne v dvorani posojilnice v Konjicah. Dnevni red: 1. Poročilo podpredsednika, blagajnika in tajnika. 2. Volitev novega odbora. S. Predavanje. Potem prosta zabava na vrtu pri Andreju. Odbor.
— (Slov. bralno društvo v T r ž i Ć i ) ima svoj redni občni zbor dne 20 septembra popoludne ob .'». uri v društvenih prostorih. Na redu je: 1. Poročilo blagajnika. 2. Volitev odbora in posamezni nasveti.
— (Veselica pevskega društva „II a j -d r i h" i n t a m b u r a Š k e g a zbor a v Prošeku) v nedeljo 120. t. m. v dvoraui „Lukša" ima naslednji vspored : 1. I. Farkaš: Poputnieu „Hrvatske", udara tamburaški zbor. 2 „Uusitska", poje moški zbor. 3. a) M. Viihar: „Pod oknom", b) I. pl. Zaje: „Bože živi", udara tamburaški zbor. 4. A. Hajdrih: „Kantata dr. Lavriču v spouiiu" veliki moški zbor s čveterospevom in samospevom baritonu. 5. Abr.nm-Dekleva: „ Venec slov. pesni j", udara tamburaški zbor. G. I. Kocjaučič: „Njega ni", poje moški zbor. 7. „Putifarjeva žena", veseloigra v jednem dejanji Ustopnina 20 kr., sedeži 10 kr. Čisti dohodek namenjen je za nabavo društvene zastave. Začetek ob G. uri zvečer.
— (Trtna uš v a tn e r i š k i h t r t a h.) V nekem vinogradu v Slovenskih goricah našli so trtno uš že tudi v ameriških trtah. Vrle se daljna pre-iskavanja.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Novomesto 18. septembra, V družbi policaja preganja po gostilnah okrajni glavar Sclnvarz dijake, popevajoče slovenske narodno pesmi. No v o ni 63 č a n i.
Berolin 18. septembra. „Vossische Zei-tung" javlja: Na Jiitoiborškeni .strelišči raz-počila se karteča. Težko ranjena jeden major iu neki orožar; jeden stotnik, dva topničarja in lazaretni pomočnik Lahko ranjeni. Orožar težko da bode okreval.
Trst 17. septembra. Cesar dbŠel danes opoludne v Mirainar. Na kolodvoru ga pozdravili nadvojvoda Ludovik Salvator, cesarski namestnik in poveljnik vojaške postaje.
Dunaj 17. septembra. V spremstvu cesarja pri potovanji v Prago bode tudi nadvojvoda Franc Ferdinand.
Peterburg" 17. septembra. Kakor se zagotavlja, izdala se bode jutri nova emisija 25 milijonov mbljev,  ki se pokrijejo v zlatu.
Berolin 17. septembra. „Vossische Ztg." poroča o resnih bojih mej ruskimi in afganskitui četami v okraji Ilindukus. Afganci bili so tepeni
London 17. septembra. Pariški dopisnik ,,Times-au javlja iz Budimpeštanskoga vira, da je oficijelni tekst ponovljene trojne zveze pri* dr/iil definicijo, kaj je smatrati za casus belli. Sele pri zadnjih inaneviih se je ta točka dognala mej obema cesarjema. Cesar Franc Jožef je predlagal namreč sledeče slučaje, ki bi bili smatrati za casus belli: Če Frencija napade Italijo, isto tak o če Francija napade Nemčijo ali konečno, če Rusija napade Avstrijo.
San Sebastian 17. septembra. Minit nisterski predsednik odločil se je, da se uvede v španjski vojski pruska puška Mauserjeva.
Razne vesti,
* (Ćeš k i Me tu za le m.) Te dni prišel je ua razstavo v Pragi starček ki je doživel že 114 leto. Pred sto leti posetil je kot 14 letui deček prvo češko razstavo 1. 1791. Njegov zet spremil ga je do Prage. Zove se Kajetan Koskuva iu stanuje v nekem selu v Pačavskem okraji. Ta čestitljivi starček, ki je še čil in Čvrst, vzbudil je gotovo veliko zanimanje vseh obiskovalcev rastave.
* (Praunuk. Radeckega.) Ob priliki, ko bode cesar posetil Liberec, predstavili bodo mu tri sinove umrlega grofa Teodora JoBipa Antona Itadeckega in pravnuke slavnega vojskovodje. Stari so 4, G in 7 let in so zda| pri svojem starem očetu po materi, pri baronu Liebigu, ker jim je tudi mati že umrla.
* (Ponesrečena svatovska družba.) Pri vožnji neke svatovske družbe po reki Dyle blizu Mechelna pripetila se |e grozna nesreča. Vsled hudega vetra prekopicnil se je čoln iu sta utonila ženin in nevesta in osem svatov.
* (Požar v žganjarski tovarni.) V Itochefortu nastal je požar v tovarni za žgunje, ki se je razširil grozno hitro in je bilo vse mesto v nevarnosti Cele reke gorečih spiritusov razlile so se po ulicah in prouzročile velik strah. Gledališče in jeden hotel sta pogorela popoluoma, arsenal in več hiš je poškodovanih.  Tudi več ljudij je ranjenih.
* (Grozen umor.) Profesor Dubois na tehnični šoli v Saint Briencu na Frauconkem umoril je svojo ženo in dva otroka. Sunil je ženo, ko je spala, z nožem v vrat in trikrat v srce, potem vzel oba otroku iz postelje druzega za družim in ju polagoma zadavil. Potem se je oblekel, zaklenil deklo v svojo sobo in odšel. Proti jutru čula je dekla profesorja ko se jo vrnil. Ker jej ni odprl, klicala je ljudi skozi okno. Našli so vse mrtve, ženo otroka in profesorja. Obesil se je na gugalico, na kateri so se igrali otroci. Ustavil je pismo v katerem je pisal: Umoril sem svojo žeuo, bila je svetnica, ne morem je preživeti. Očevidno je bil blazen, akopram poprej nikdar ni knzal tega.
* ( 1 00 .000 i n 5 O . 000 goldinarjev) sta glavna dobitka velike Praške loterije. Opozarjamo svoje čitatelje, da bode žrebanje že dne 15 oktobra.
Siguren sdravilen nmpeh. Vseui, katera vsled zapretja ali slabila prebavljenja napenja, tišči, jih glava boli, ki neniajo slastij do jedij in ali jim je drugače slabu
Somaga gotovo pristni .Moli-<> v S ei d I i t z - p r a s e k", kutijica 1 gld. — Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvomi založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveuo znamko in podpisom. 4 (4 — 151)
„LJUBLJANSKI ZVON"
■tejl
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Meteorologicno poročilo.
Tujci:
17. septembra.
Pri Mallei: 1*1. liofbauer, Pokornj i« Oradci. — Menkuđ, Kosenthal z Dunaja. —  Peteriek  i« Mokronoga.
— ! I.iiii-inan \ t. Verone. — Thouian ie Monakova. — Els-bacher iz Laškega trga. — W;trto in Idrije. — Pintar iz 1't'čulia. — Lovve iz Aloksandrije. — Maximovich is Zagreba.
Pri Nlouu : Bittner, Spiegel, I*rybilin, Freund, Kur/., Blachman, Kram, Hunriialek, Schroll, Zieger, Bohringer % Dunaja. — Trojani, Eder, dr. Miiller iz Gradca. — Jdiafiti iz Pulja. — Dr. Kojc is Gorice. — Zazula iz Idrije. — Je-locnik i/. Litije. — Smiller iz Karlovca. — Zupan iz Opatije. — Kjuder iz Istre. — Urbaućic it Pazina. — Vranić z Vrha. — Zamlič iz Voloske. — Vavken iz Crkljan. — Margulhi iz Buriiuapedte. — Steiner iz Siska. — Bettelheim iz Velike Kanile.
Pri nvMlrl j nI* <■ m cesarji: Može iz Doienjevasi. — Klisnel iz Katee. — Gantar iz .Studenca. — Saitz iz Kostmi jevice.
Pri  Itittiiritkiiii  dvoru :  Joacht   iz  Gradca. — Veja iz Zagreba. — ('vek iz Kamnika. — ('elestina iz Litije. Pri JufciicMi kolodvoru : Gliinier, Taach z Dunaja.
— Lergetporer z Bleda. — Palcse iz Trsta.
Umrli so t IJublJaiii:
16. Bcptembrat Marija Koaig, usmiljena sestra, 68 let, Kravja dolina st. 11, srčna hiba.
V deželni bolnici:
16. septembra : PavI Brate, delavec, TO let, marasmua.
10. septembra: Jožef Ahaći6, ćrevljar, 56 let, srćna hiba. — (iregor Zalokar, gostać, 65 let, plnčniea.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
17. sept.	7. zjutraj 2. popoj. 9. zvečer	711 1 mm. 739 8 mm 739-5 mm.	9-4» C 19 0° C 116° C	brez v. si. vzh. si. vzh.	megla jasno jasno	000 mm.
Srednja temperatura 18*8*, ta 05° pod normalom.
IDvLZDLaJslra "borza
dno 18 septembra t. 1.
(Izvirno tolegrafičiio poročilo.)
Srebrna rent« .....
Zlata renta ......
5°/e marčna renta .... Akcije narodne banke Kreditno akcije .....
London .......
Srebro ........
Napol.........
C. kr. cekini......
Nemške marke.....
4°'„ državne srečke is I. I HM Državne erecke iz 1. 1864 Ogereka slat« rent« 4°/, . . Ogerska papirna renta 5*/, . Dunava reg. srečk« f>°/,   . .
Rudolfov« srečke , . . Akcije anglo-avslr. banke
včeraj	—	riatitta
gld. 90 75	— gld	.  90 55
„     90 75	■	90 55
,   109 65	K	109 75
.    K 1 10		101 25
, 1010-	n	1008 —
, 27625		274 50
. 117-30	■	117 45
„"     "9 31		9 32
,      ti 59	t	5-60
.     57 70	~~~ m	57 75
»50 gld.	134 gld. — k	
100 .	180	-   50 ,
.....	102	-   »O „
	100	t   35 ,
100 gld.	130	-   25 ,
»»•t. listi . .	115	■      ' i
100 gld.	185	• ■
10 „	20	
120 n	151	.   50 ,
	221	• %
Zahvala.
Za dokaze sočutja mej dolgo boleznijo moje iskreno ljubljene soproge, za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, za obile darovane vence izrekam tem potoni vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno tukajšnji slav. požarni brambi in gg. pevcem slovenskega bralnega društva za milo nagrobnico, najsrčnejšo zahvalo.
V K ran j i, dne 17. septembra 1891.
3SZa.ro! Ta.grer
(780)
kavarna r.
Gospodičina
iz dobre rodbine, izurjena v šivanji, pri kuhi in sploh v vseh hišnih opravilih, želi v kako špecerijsko prodajaluico, naj si bodu v mestu ali na deželi, v službo vstopiti. — Ponudbe pod črkama A. B. vsprejema iz prijaznosti upravni&tvo „Slovenskoga Naroda". (748—5)
pridna in poštena, ki ima veselje do otrok, vuprejuie ae takoj ▼ nIužIio. — Več pove iz prijasnosti uprav-uištvo ^Slovenskega Naroda". (767—2)
	-"v
Od pluga do	krone.
X	(745-7)    J f
Išče se T7- iTL&jeim.
v  oblisjl Florljanskih  ulic  ali kje na Žabjaku
majhen prostor ali podstrešje
(šupa) kot nkladlftee za le* in drva. Prostor zadošča, da je vsaj 60 3Sm velik. — Natančneje pove upravniStvo „Slovenskega Naroda". (779—i)
Trgovska prodajalka
slovenskega in nemškega jezika zmožna, vsprejme se pri tvrdki A. Nin kovic v IJubijani. (781 — 1)
Hlad trjofsk pomočnik:
VHpreime »e v prodajalnleo b mešanim blagom.
U stop 1. ali 15. oktobra. — Kje, pove upravuištvo „Slov. Naroda". ^75—2)
Učenec in učenka
stara 15 do 16 let,  močna in zdrava,  vsprejineta ae takoj v apeeerljako pro«la|alnleo.   Predstaviti se je osebno. (778—1) Kje? pove upravuištvo „Slovenskoga Naroda".
v  dobrem  stanu,  lepozvočen,  je za 100 gld. na prodaj.
Kje, pove upravniJtvo „Slov. Naroda". (761—2)
»Glasbena Matica"
sedaj
v Knežjem dvorci Oositodske  ulice, II. narisi r.
vsprejema gojence
dne 18. in 19. septembra t. 1. dopoludne od 10. do 12. ure, popoludne pa od 2. do 6. ure in dne 2(1. t. m. dopoludne od 9. do 12. ure.
Poučuje Me klavir, gosli in vsi orkestralni instrumenti ter samospevno in skupno petje, glasbena teorija in harmonija.
jPInčiife ite
le za poduk na klavirji iu goslih ter za samo-spevni poduk in za poduk harmonije po 1 gld. 50 kr. na mesec, vsi drugi predmeti so brezplačni.
OcTbor »Glasbene Matice".
*=t=*=I=1
Pri
Karolu Ti
v Ljubljani, v Spitalskih ulicah Vse
šolske potrebščine
šf. 10. i
p
(456-4) jj
LOZI po Igli
V Ljubljani se dobivajo lozi pri
J. C. MAYER-ju
LOZI po 1 gli
Izdajatelj is odgovorni urednik: Josip Nolll.
Laatuina in tisk „Narodne Tiskarne