leto LXVI Pogtntna plačan» r tfotovlnl V Ljubljani, v ïetrtek, dne 17. februarja 1938 Stev. 39 a Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02. 40-03, 40 04, 40-03 —- Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ia dneva po prazniku Cena 1.60 Din Cek. račun : Ljubljana št 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, P raga-l )u naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva nlica štev. 6. 'ГГННтит Vdor hitlerjevstva v Avstrijo > Avstrijska vlada je le klecnila na kolena,« smo zapisali na tem mestu pred dvema dnevoma, v zvezi z nenadnim sestankom med nemškim kanclerjem Hitlerjem in avstrijskim zveznim kanclerjem Schusehniggom v Ober-salzbergu pri Berchtesgadenu na Bavarskem. Najnovejša poročila o sklepih, ki so bili pri tej priliki sprejeti in objava ministrske liste nove avstrijske vlade — še bolj zgovorna kakor vsa poročila — so nas poučila, da so bili prvi vtisi resnični in da je Avstrija res klonila pod pritiskom, ki je navalil na njo tako nepričakovano iz Nemčije. Z melanholijo mora vsakdo prebirati novo ministrsko listo, kdor je veroval, da bo Avstrija v svoji borbi za lasten samobiten obraz državnega življenja ostala zmagovita. Zvezni kancler, ki je s loliko gorečo poštenostjo in iskrenostjo pravkar izdal svoj slavospev na svojo domovino v knjigi »Trikrat Avstrija« ter ji obetal najlepšo bodočnost v osrčju Evrope, kjer naj bo »most in posrednica« meti nemško in drugimi kulturami, je z enim samim mahljajem iz Bavarske izgubil notranje in zunanje ministrstvo, ki ju je do zdaj opravljal osebno s pomočjo državnih tajnikov. Notranje ministrstvo je moral izročiti tistemu > podčrtano nacionalnemu« Seyss-Inquartu, ki ie bil predsednik pomirjevalnega odbora in prvi na listi sedmerih članov »mračnega hi-tlerjevskega kabineta«, ki so jo šele nedavno odkrili v dunajski Rjavi hiši, ko so po aretaciji šefa hitlerjevcev dr. Tavsa napravili hišno preiskavo. Gospod Seyss - Inquart, ki se je pretekli teden še mudil v Berlinu, je pravočasno prišel nazaj na Dunaj, da prevzame vodstvo tistega ministrstva, ki mu pripada v Avstriji naloga, da preganja politima gibanja, ki so protiustavna in nezakonita, m ki hočejo izpodiesti režim po ustavi edino upravičene domovinske fronte. V zunanjem ministrstvu pa najdemo zdaj od državnega tajnika v samostojnega in odgovornega ministra povišanega dr. Schniidta, tistega gospoda, ki mu je silno malo šlo v račun, da bi se Avstrija pogodila s Češkoslovaško in ki je doslej svojega s^efa vedno nagovarjal, naj v duhu pogodbe z dne :il julija 1936 dâ avstrijski zunanji politiki smer, ki bo v Berlinu našla odobravanje. Za vse Qstale postavke v vladi je več ali manj postranskega pomena, kdo jih vodi. Saj je tudi značilno za vso to dunajsko senzacijo, da jih bitlerjevci niti zahtevali niso, marveč so hoteli dobiti v roke samo poveljujoče čine, kar so s preosnovo vlade dejansko tudi dosegli. Če se zdaj sprašujemo, kakšne vrste je moral biti pritisk, ki ga je Nemčija izvajala na zveznega kanclerja, da se je delno vdal in mimo svoje lastne volje in mimo svojega lastnega prepričanja sprejel nemške zahteve, ki dejansko pomenijo začetek umiranja njegove >tretje Avstrije«, še vedno ne moremo najti pravega odgovora. Biti so morali izredno tehtni, kajti pri značaju zveznega kanclerja si drugače misliti ne moremo. Bili 90 brez dvoma Več kot pa prijateljski nasveti, več kot pa želja, da se pogodba z Nemčijo izvaja v prijateljskem duhu, več kot pa osebne ambicije nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa, ki so mu ob začetku kariere potrebni osebni uspehi. Biti so morali takšni, da so ogrožali obstoj avstrijske države. Drugim bi se dr. Scliuschnigg ne bil vdal. Verjetno je bil postavljen pred izbiro, da dobi od Nemčije slovesno jamstvo, da bo Avstrija ostala neodvisna država s svojo sedanjo ustavo, ali pa jo izpostavi bližnjim potresom, ki bi jim ne bila kos. Spustiti se v drugo možnost, mu bržčas ni kazalo, na eni strani morda zaradi >smuških tekem«, ki so jih priredile nemške SS čete na avstro-bavarski meji, na drugi strani pa zaradi silno ohlapne opore, ki jo je dobival pri precejšnjem številu svojih lastnih ministrov. Izpostavljati svojo domovino novim prekucijam, in to ob času, ko Zveza narodov molči, ko molči tudi Italija in ko se zapadne velesile nočejo in nočejo izrazili, je nevarno, kajti kdo ve, če ne bi takšne preizkušnje Avstrije pogoltnile. Ce pa želi prvo izbiro, mora plačati za njo tudi ceno. Hudo ceno. Ceno, ki jo zahtevajo le skopuški izžemači, a ki jo je treba plačati, če hočeš obdržati streho nad lastno hišo. Po dolgem oklevanju — kako težka je morala biti za Schuschnigga nočna pot iz Berchtesgadena domov na Dunaj — in ko je brez dvoma videl, da ni nobenega drugega izhoda, je izbral prvo Hitlerjevo ponudbo, nanvreč slovesno poroštvo Nemčije za neodvisnost Avstrije, na tihem upajoč, da bo za zajamčenimi mejami z vso silo le dosegel, da njegovega režima hitlerjevska poplava ne bo odnesla. Pri vseh teh zadnjih dogodkih, za katere plačuje in bo plačevala račune Avstrija pa pade v oči temna osebnost nemškega poslanika von Papena. Njega vedno najdemo na vodilnem mestu, kadarkoli gre za to, da vrže kakšno katoliško deželo v žrelo hitlerjevstva. On je bil tisti, ki je strmoglavil dr. Brttninga v Nemčiji in jxmiagal narodnemu socializmu do oblasti. On je bil tisti, ki je s svojim kon-kordatom prevaril katoliško cerkev, da se je z narodnim socializmom pogajala. Zdaj. ko gre za to, da se ugonobi katoliška Avstrija in žrtvuje iiitierjevstvu, je zopet on listi zli duh, Usodni trenutki Avstrije Napet potek razgovorov v Berchtesgadena Curih, 16. februarja. TG. »Neue Zlircher Zeitung« objavlja čez celo stran poročilo o posledicah sestanka med Hitlerjem in Schuschniggom in o vzrokih, ki so dovedli do zloma odpora dr. Schuschnigga. Glavno zaslugo za sestanek ima nemški poslanik na Dunaju von Papen, ki si je stavil za življenjsko nalogo, da Avstrijo prinese kot poklon pred noge voditelja nemškega narodnega socializma, časopis pripoveduje, da so avstrijskemu zveznemu kanclerju sprva sporočili, da se bo s Hitlerjem pogovarjal samo na prijateljski način o tem, kako bi se dal sporazum z dne 11. julija pravilno izvajati v obojestransko zadovoljnost. Toda ko je prišel Schuscltnigg v Berchtesgaden, je tamkaj našel tudi novega zunanjega ministra von Ribbentropa, nadalje tri nemške generale, to je vrhovnega poveljnika vse oborožene sile generala Keitela, narodnosoeialističnega generala von Reichenaua in vrhovnega poveljnika bavarskega letalskega zbora generala Sperrla. Ribbentrop je v debato prinesel takoj celo vrsto radikalnih zahtev, ki so izvajali neznosen pritisk na razgovore, Schuschnigga so potisnili v obrambo in se je rešil na tn način, da je izjavil, dn mora na vsak način govoriti z zveznim predsednikom Miklasom in s člani svoje vlade. Pogajanja, ki bi se morala končati popoldne ob 3, so se zavlekla globoko v noč. Med zahtevami, ki jih je prinesel Ribbentrop, je bila najvažnejša ta, da se mora Avstrija odreči vsakemu približevanju s češkoslovaško, ako želi, da bo Hitler v svojem govoru dne 20. februarja slovesno zajamčil neodvisnost Avstrije. V notranjepolitičnem ozira so od Schuschnigga ultimativno zahtevali, da pusti narodne socialiste na miru in jim izroči notranje ministrstvo. V Berchtesgadenu je bil Schuschniggu predložen tudi protokol, ki pn ga niso podpisali. Toda Schuschniggu so povedali, tla mora dati odgovor do 19. februarja, ker bo sicer Nemčija smatrala sporazum z. dne 11. februarja 1936 za prazen. Poznejši dogodki so znani. Ko se je Scliuschnigg vrnil na Dunaj, je imel posvete s člani svoje vlade. Tudi Papenova senca se je zopet pojavila nn Dunaju. Tako je Scliuschnigg pod pritiskom razmer in ko ni med člani svoje vlade našel zadostne opore, pristal nn nemške zahteve, žrtvoval je notranje in zunanje ministrstvo, pritegnil hitlerjevce v vlado ter obljubil, da se bo na zunanje političnem polju držal nemške, to je berlinske črte. »Neue Ziirchcr Zeitung« beleži tudi nekaj značilnih odmevov po Evropi. Nemir se je zlasti polastil Francije in Anglije. Toda to so le »slučajnostim razburjenja«, ki bodo verjetno ostala brez posledic. Po mednarodnem svetu se je razširila tudi vest, da nameravajo države Male zveze napraviti skupno demaršo na Dunaju in v Berlinu, toda tudi te vesti so verjetno vzele iz zraka. Dosedaj namreč še nismo doživeli, da bi se bil kdo v Evropi postavil po robu zunanjepolitičnim presenečenjem hitlerjevske Nemčije. Tega tndi to pot ne bomo učukali. Nova vtada Dunaj, 16. îebr. A A. Havas: Med pripravami za rekonstrukcijo vlade je bila v zunanjem ministrstvu konferenca, na katero je prišel tudi nemški veleposlanik von Papen. Cilj tega posveta je bil, da se ugotovi istovetnost med stališči nemške in avstrijske vlade v vseh vprašanjih, o katerih se je govorilo na konferenci v Berchtesgadenu. Zvezni kancler dr. Schuschnigg je ponoči predložil predsedniku Miklasu rekonstrukcijo svoje vlade. Zvezni predsednik Miklas je podpisal ukaz in je nova vlada sestavljena takole: zvezni kancler, dr. Scliuschnigg. podkancler maršal Hiilgerth, zunanji minister Guido Schmidt, finančni minister Neumayer, trgovinski minister inž. Julius Raab, socialna politika Resch, notranje zadeve in javna varnost dr. Artur Seyss - Inquart, kmetijstvo Mandorfer, proeveta Pernter, pravosodje dr. Ludwig Adamowitz, ministri brez portlelja: Guido Zernatto, Glaise Horstenau. Hans Rott, vojno ministrstvo pehotni general Viljem Zchner, varnost dr. Skubl, delo in zaščita nameščencev Adolt Watzek, industrija polkovnik Stepski-Doliwa. Drž. tajnik za gozdove in rudnike bo imenovan pozneje. Novi ministri in državni tajniki so položili prisego pred zveznim predsednikom Miklasom. V novi vladi imajo narodni socialisti tri svoje zastopnike, in sicer notranjega ministra Seyssa lnquarta, ministra brez portfelja Gleise Horstenaua in industrijskega ministra Stepski-Doliwo. Konservativni krogi menijo, da Schuschnig-gov položaj še ni tako slab Obdržal je vojno ministrstvo, dasi so hitlerjevci zahtevali tudi to mini- strstvo. Prav tako je ostal na čelu policije in orož-•ništva Schuschniggov zaupnik dr. Skubl. Predsednik Miklas je priredil kosilo na čast dosedanjemu nemškemu poslaniku na Dunaju v. Papenu. Na kosilu so bili tudi člani diplomatskega zbora. Prvi odlok: Pomilostitev hitlerjevcev Nova vlada je imela ponoči 6vojo prvo sejo. Na seji je sprejela sklep, da se predsedniku Miklasu predloži amnestija za vse politične prestopke, ki so sc zgodili pred 15. februarjem, in sicer pogojno do 31. decembra 1941. Vlada je sklenila izdati amnestijo, da doseže potrebno pomirjeije in da omogoči sodelovanje pri obnovi domovine tistim, ki so doslej stali ob etrani. Okoli poldne eo iz zaporov začeli jzpuščati prve pomiloščene politične kaznjence. Danes in jutri bodo iz ječ izpustili nad 700 političnih obsojencev, iz koncentracijskega taborišča pa bodo izpustili 40 oseb. Vsi izpuščeni so morali pred odhodom priseči, da se ne bodo več pečali s politiko. Med prvimi so izpustili stotnika Leopolda, ki je bil voditelj narodnih socialistov v Avstriji in so ga nedavno aretirali. Leopold je takoj odpotoval v Nemčijo, kjer bo te dni imenovan za župana nekega večjega mesta. Prav kmalu bodo izpustili tudi inž. Taussa. ki bo tudi odpotoval v Nemčijo. Bivši minister dr. Rintelen je tudi izrazil željo, naj ga odpeljejo v Nemčijo. Pomiloščeni pa niso tisti Avstrijci, ki so člani avstrijske legije v Nemčiji. Pač pa so pomiloščeni vsi obsojeni levičarji. Proti 2C00 osebam pa je bilo postopanje, ki je bilo v teku, uetavljeno. Odmevi po vsej Evropi Na Dunaju: „Da bi bil le seda' mir" Dunaj, 16. februarja. AA. (Havas) Uradna »Reichspost« poroča: Dogovor pomeni mir in kdor ga bo skušal rušiti, ga bosta obe državi zatajili. »Neues Wiener Tagblatt« smatra: Upamo, da bo najnovejši poizkus pomiritve duhov imel lepši uspeh, kakor pa dosedanji. Avstrijsko prebivalstvo sme po pravici zahtevati, naj bi žrtve, ki jih je imelo po Dolffusovi smrti, bile nagrajene s trajnim mirom. „Domovinska fronta" bo sprejemala tudi hitlerjevce Dunaj, 16. febr. A A. Heuter: V svojem govoru po radiu je načelnik tiskovnega urada pol-?.ovnik Adam rekel, da bodo k domovinski fronti lahko pristopili tudi narodni socialisti, ki so dosedaj čakali ali pa so celo bili neprijateljsko razpoloženi do domovinske Ironte. Pooblaščen sem od kanclerja Schuschnigga, da izjavim, da se ne bodo načela sporazuma z dne 11. julija 1936 v ničemer spremenila in da se nikdo ne bo dotaknil ustave in zakona o domovinski fronti. V Berlinu računajo na sodelovanje z narodnim socializmom Berlin, 16. febr. b. Sestava nove avstrijske vlade je povzročila v Berlinu veliko zadovoljstvo. Ne skrivajo dejstva, da je nova avstrijska vlada posledica sestanka med Hitlerjem in Schuschniggom in da je ustreženo želji Hitlerja. Nemški drž. kancler kot rojen Avstrijec je hotel pomagati dr. Schuschniggu, da se trenutna napetost med narodnimi socialisti in domovinskimi elementi odstrani ki mu pripada vodilna vloga. Ni čudno, da je sedanji njegov uspeh enak prvima dvema. Razume se, da se bo za avstrijske dogodke zanimala tudi mednarodna javnost. Toda to bo zvonjenjc po toči. tako, da pride končno do iskrenega sodelovanja med obema taboroma. Ni dvoma, da bo nova vlada skušala najti sodelovanje med narodnimi socialisti s Schuschniggovo vlado, dasiravno bo treba prebresti velike težave, pri katerih bodo osebna vprašanja igrala največjo vlogo. Če bo Avstrija prebrodila vse te težave, se lahko reče, da se je rešila iz najbolj kritične dobe. V Rimu: „Avstrijska neodvisnost spada med temelje italijansko -nemškega dogovora" Rim, 16. februarja, c. Italijanski vladni krogi so na splošno zadovoljni z dogodki na Dunaju. Napetost med Dunajem in Berlinom je edina motila tesno sodelovanje med Rimom in Berlinom. Sedaj za skupno pot med Nemčijo in Italijo ni več nobene ovire. Ni nobenega dvoma, da je italijanska vlada dala pobudo in podprla ta politični razvoj v Avstriji. Pač pa ni ničesar storila in tudi sedaj nc bo nasprotovala temu razvoju. Odkar obstoji politična os med Rimom in Berlinom, smatra italijanska vlada, da spada avstrijska neodvisnost med temelje italijansko-nemškega dogovora. Prav tako smatra italijanska vlada, da je prodiranje nacionalnega socializma v Avstriji docela naravna stvar. V Londonu: „Avstrije še ni konec" London, 16. februarja, c. Reulcr razlaga mnenje angleške vlade o dogodkih na Dunaju in pravi, da Schuschniggova kapitulacija še ni konec Avstrije in njene neodvisnosti. Schuschnigg je pač spoznal, da je trenutek tako težak, da mora vgrizniti v to jabolko. Za Avstrijo namreč še zmeraj stoji Italija, ki v avstrijskem vprašanju gotovo ve, kako daleč sme iti. Pač pa menijo, da je sedaj za pogajanja med Italijo in Anglijo odpadel še en vzrok. Dogodki na Dunaju so namreč pokazali, da jc vzajemnost med Berlinom in Rimom tolikšna, da Italije prav nič ne moti, če se narodni socializem razširi v vsej Avstriji. Sodelovanje med fašizmom in narodnim socializmom jc tolikšno, da v Avstriji ni treba nobene vmesne stranke med obema režimoma. V Parizu: M „Ni bilo mogoče preprečiti Pariz, 16. lebruarja. c. V Parizu niso zaradi dogodkov v Avstriji preveč razburjeni. Ugotavljajo samo, da nista mogli Francija in Velika Britanija preprečiti Schuschniggovega ponižanja. Ves dan sta se angleška in francoska vlada posvetovali, kaj naj slorita in kaj naj svetujeta Dunaju. Toda obe vladi nista mogli storiti ničesar, ker sta imeli v rokah samo neko izjavo Anglije, Francije, Italije in Nemčije, v kateri so tc velesile v okviru Zveze narodov jamčile avetrijsko neodvisnost. Toda za pritisk v Berlinu bi morala z Anglijo in Francijo potegniti tudi Italija. Itailija pa zaradi zavezništva z Nemčijo tega ni marala storiti. V Parizu samo menijo, da je sedaj Hitler s to zmago spravil na Dunaj svojega trojanskega konja. V Varšavi ; „Pritisk Nemčije bo večji" Varšava, 16. tebr. c. V Varšavi so mnenja o dogodkih v Avstriji deljena. Vladni krogi menijo, da je kriza na Dunaju bila rešena tako, da bo to koristilo razvoju miru in sodelovanja v Srednji Evropi. Opozicionalni krogi pa menijo, da se bo sedaj ravno zaradi te zmage pritisk Nemčije v Srednji Evropi še povečal. Težka noč ob sestavljanju nove vlade Dunaj, 16. febr. b. Po dolgotrajnih in neobičajnih posvetovanjih, ki so bila večkrat prekinjena z dramatičnim preobratom avstrijskega političnega življenja, je Avstrija ponoči končno dobila novo vlado. Ze od včeraj zgodaj zjutraj in |>ozno v noč se je položaj Avstrije menjal z veliko naglico. Že za ran a je bila sklicana seja deželnega odbora domovinske fronte, na kateri je dr. Schuschnigg obvestil člane o izidu svojih pogajanj v Obersalzburgu iu orisal nevarnost, ki grozi Avstriji od strani Berlina, če se ne izpolnijo zahteve, ki jih je kategorično diktiral sam nemški državni kancler Hitler. Ravnanje Berlina je povzročilo med člani domovinske fronte burne proteste. Tekom same seje je postajal položaj čedalje resnejši, tako da je bil kancler Schuschnigg prisiljen sejo prekiniti in sklicati novo za popoldne. Medtem pa je bil Dunaj v stalni telefonski zvezi z Obersalzburgom in pa Berlinom, kamor je Hitler odpotoval v teku dneva s posebnim letalom. Položaj avstrijskih državnikov je bil loliko težji, ker je bil glavni iniciator zadnjega sestanka v Obersalzburgu šef italijanske vlade g. Mussolini povsem v ozadju in ga ni bilo mogoče najti, ker se je baje šel smučat, tini bolj se je bližala noč, toliko bolj je bil Hitler nepopustljiv, na Dunaj pa so že prihajale vesti z avstrijsko» nemške meje o koncentraciji nemških motoriziranih oddelkov, ki so bili baje pripravljeni, da prodrejo v Avstrijo. Nihče ni verjel poročilu DNB, da gre le za obvezne vojne manevre na avstrij-sko-bavarski meji in ni bilo mogoče pomiriti prestrašenih duhov. Panika je prišla snoči pozno do izraza tudi na dunajskih ulicah in v javnih lokalih in je bila slična oni v februarju in juliju 1934. Medtem pa so se posvetovanja kanclerja neprestano odlagala, ker ni izgubil upanja, da bo končno Berlin le odvrnil od nevarnega eksperimenta, ki ga je pripravljal in grozil 1er ga prepričati, da so njegove zahteve nesprejemljive. Že je bila sestavljena tudi nova lista avstrijske vlade, ki pa jo je Berlin odločno odklonil z utemeljitvijo, da zanj ni sprejemljiva. Berlin ni hotel popustiti ter je trdovratno zahteval Iri ministrske resore v avstrijski vladi za voditelje avstrijskih narodnih socialistov, pri čemer je Hitler zlasti polagal važnost na ministrstvo za državno obrambo in pa na notranje ministrstvo vključno resor za javno varnost. Poleg vsega tega pa je zahteval tudi generalno tajništvo za industrijo, da izvedo stari Goringov načrt o uvrstitvi avstrijske industrije v novi štiriletni nemški oboroževalni načrt. Zadnje zahteve Berlina se nanašajo na velike spremembe v avstrijskem generalnem štabu po primeru Nemčije z dne 4. februarja in odstranitev vseh voditeljev, katerih simpatije za monarhijo so splošno znane, kakor tudi onih, ki so znani kol; nasprotniki narodnega socializma. S tem negativnim odgovorom Berlina je naslopil usodni in naj-kritičnejši trenotek za Avstrijo. Položaj je postajal Čedalje bolj brezupen in se jo pričakovalo le najslabše. Po informacijah iz dobro poučenih političnih krogov je Sele v zadnjem trenutku nastopil nepričakovan preobrat. Berlin je končno popustil in sprejel drugo predloženo listo. Ko se je ob 2.15 izvršila rekonstrukcija, so je tudi zvedelo, da jo nenadno popuščanje Berlina v zvozi i. ostro demaršo od zunaj, ki je sledila istočasno z dveh strani. Avstrijski državni kancler Schuschnigg pa je dobil vsa jamstva od obeh zapndnih velesil, da lahko vsak trenutek računa na pomoč za ohranitev avstrijske suverenosti in samostojnosti. S tem je torej začasno rešena notranjepolitična kriza Avstrije. Dunaj.skn vremenska napoved: Sneg, toplotne razmere sc ne bodo mnogo spremenijo. Zagrebška vremenska napoved: Večinoma oblačno s padavinami in znižanjem temperature. Zem usnkn vremenska napoved: Večinoma oblačno vreme po vsej kraljevini, / dežjem iu snegom v vetji severni polovici, kjer bo toplota oadla. Pogrešani Butenko najden živ in zdrav — v Rimu Nova blamaza Stalinove diktature Bukarešta, 16. februarja. Znano je, na kakšen način je moskovska vlada dosegla, da sta angleški in francoski poslanik v Bukarešti pritisnila na merodajne faktorje, da je morala vlada Goge nenadoma in čez noč odstopiti. Sovjetska vlada je namreč poslala ostro noto bukareški vladi zaradi namestnika sovjetskega poslanika Teodora Buten-ka, ki je pred več kot enim tednom nenadoma izgini! in ga niso našli, dasi ga je romunska policija z vso prizadevnostjo iskala. Soq'eJsîîa vlada se uradi jo opraviču e Zdaj pa jc romunska policija po devetih dneh najskrbnejšega iskanja in preiskovanja razkrila zadevo Butenka. To razkritje ni bilo težko, ker je Butenko sam pisal v Bukarešto pisma, od katerih je romunska policija od 11. t. m. izsledila tri. Eno je bilo naslovljeno na funkcionarje sovjetskega poslaništva, eno na romunsko vlado, tretje pa na njegovega intimnega prijatelja. Grafoiogi eo z vso gotovostjo dognali, da so pisma v rcsnici Buten-kova. Tudi neki funkcionar sovjetskega poslaništva je izjavil, da je pismo, ki ga je poslaništvo dobilo, v resnici od Butenka in da je tudi pisava njegova, Butenko sporoča, da je Bukarešto zapustil prostovoljno, seveda ne zato, da bi se vrnil v Rusijo, kamor ga je poklicala moskovska vlada, ker jc on dobro informiran, da so ga mislili tam obsoditi in ustrelili, kakor se je to zgodilo njegovemu predniku Ostrovskemu. Dočim se je Ostrovski po daljšem obotavljanju le vrnil v Moskvo, ker mu je dal Stalin sporočiti, da bodo sicer ustrelili njegovo ženo in otroke, pa se Butenko nikakor ne namerava vrniti, čeprav ima tudi on ženo in otroke v Rusiji. Včeraj se je javil pri vladnem predsedstvu v Bukarešti tajnik sovjetskega poslaništva v spremstvu koreispondcnta znane sovjetske agencije Tass in je izjavil v svojem imenu in v imenu sovjetske vlade, da se mora romunski vladi in policiji zahvaliti, da so razjasnile afero Butenka na popolnoma zadovoljiv način. Cela zadeva seveda predstavlja velikansko blamažo za sovjetsko vlado, ki ni poslala v Bukarešto samo ene protestne note, ampak, kakor se zdaj izve, celo dve. Butenko je vstopil v diplomatsko kariero šele leta 1935. Prej je bi! zaposlen v prosvetnih institucijah sovjeUkega režima in je imel zelo dober sloves. Med drugim jc izdal ruuke klasike za ljudstvo Odpravnik poslov pri sovjetskem poslaništvu v Bukarešti je bil samo tri tedne. Sicer je bil po-elari v Bukarešto, da nadomestuje Ostrovskcga, ki ga je Stalin dal ustreliti. V kratki dobi treh tednov jc uspelo agentom GPU, da Butenka zatožijo v Moskvi zaradi trockizma. Butenka jc potem, ko je izginil iz Bukarešte, najprej zapazila policija v Sofiji, potem pa policija T Belgradu. V Rimu Rim, 16. februarja. AA. (Havas.) Današnji aGiornale d'Italia« piše, da se Butenko, svetnik sovjetskega poslaništva v Bukarešti, mudi v Rimu. List prinaša intervju z njim. V tem intervjuju navaja Butenko okoliščine, v katerih je zapustil Bukarešto. Brtenko je objavil članek v listu »Oior-nale d'Italia" o pravih razmerah v Sovjetski Rusiji. V tem članku pravi med drugim, da se je za zmerom ločil od boljševikov. Zahai ie ušel V intervjuju, ki ga je dal listu »Giornale d'Italia«, je Butenko prizna!, da si je izbral diplomatsko kariero zato, ker jc mislil, dn je to edini način, da zbeži iz Rusije, kjer postaja življenje čim-dailjo neznosnejše in čimdaljc groznejše«. Po odhodu iz Rusije eo ga najprej dodelili sovjetskemu paviljonu na mednarodni razstavi v Parizu. V zvezi s tem pravi Bulenko, da so vsi statistični podatki in grafikoni, ki so bili razstavljeni v sovjetskem paviljonu, netočni. Nato sc je Butenko vrnil v Moskvo, odkoder je odšel kot poslaniški svetnik v Bukarešto. »Takoj po svojem prihodu v Bukarešto,« nadaljuje Butenko, sem čutil, da me zalezujejo agentje. Medtem so v Moskvi uvedli preiskavo o moji preteklosti in tako so oblaistva odkrila, da sem bil v zadnjih letih na strani nacionalistov, in sicer v času, ko je Wranglova armada prodirala v Južni Rusiji.« Dalje navaja Butenko, da je pričakoval svojo ženo in 6 letno hčerko, ki sta bili v Petrogradu, toda na njun prihod je v Bukarešti zaman čakal. Misli, da so mu ženo aretirali. Pred odhodom sovjetskega poslanika v Bukarešti Ostrovskega v Moskvo, to je 3. februarja, je prišla na eovjetsko poslaništvo neka osebnost z Dunaja, ki se je nastanila v posilaniškem poslopju, a nikakor ni hotela povedati, zakaj je prišla. »5. februarja so me ta osebnost in dva agenta GPU, ki sta takisto stanovala v poslaništvu, pozvala, naj grem z njimi v Sinajo. Odklonil sem, toda oni so vztrajali na tem. Naposled sem pristal in reke!, da pojdem s svojim šoferjem. Odgovorili so mi. da to ni potrebno, ker zna oseba, ki je prišla z Dunaja, šofiirati. Takrat mi je postalo jasno, kaj nameravajo, in seveda nisem šel z njimi. 6. februarja sem zapustit poslaniško poslopje, toda iz Bukarešte sem cdšel šele štiri dni nato. Takrat sc mi je posrečilo prekoračiti romunsko mejo.« Sovjetska oblast se more vzdržati samo s pomoč,o proletariata vsega sveta Pariz. 16. febr. TG. Agencija Havas poroča iz .Moskve, da sc je voditelj propagande Konisomola« (Mndokoinunističiie zveze M a n t u r o v pismeno pritožil na Stalina, češ da ga za-jedavajo in mu očitajo troekistično mišljenje, ker se je javno izrazil, da bo samo zmngn socializma po vseh državah sovjetsko Rusijo končno vel javno zaščitila pred vsakim tujim •šavanjem. Stalin je Manturovu odgovoril z osebnim pismom, v katerem mu pravi, da njegovo naziranje potrjuje. Oni, ki ne verjamejo, da bodo fašistične države vse poskusile, da vde- vme- Nadaljevanje razprave o kmetijstvu V sredo dopoldne ob pol devetih so jo razprava nadaljevala. Prvi jo govoril Gnle Josip (Ravno Brdo, Trebeljevo—Litijo). Govoril je o pomenu kmetijsko gospodinjskih tečajev in prosil g. bana, naj sc v bodoče pri izbiri voditeljic takih tnčajev skrbno gleda na to. da bodo izbirnli take osehe. ki bodo delovalo v slogi in sporazumu s krajevnimi javnimi delavci. Štrubelj Franc. (Peč—Višnja gora) je govoril o regulacijskih potrebah svojega okoliša, zlasti o regulaciji Višnjiee in osušonju močvirja v Grosupljem. Glede živinoreje pa prosi, ker je v litijskem okraju priznnna le moninfonskn pnsma, ki v višnje-gorski dolini slabo uspeva, dn se za to dolino določi kakšna druga, bolj primerna pasma. Kugovnik Jurij (Farna vas— Prevalje—Drnvo-grad) priporoča posvetiti izobrazbi kmečkega stanu prvenstveno pozornost, zlasti povzdigi stanovske zavesti, predvsem v krajih našega severa, kjer jo bilo prebivalstvo pod Avstrijo skrajno zapostavljeno in poniževano. G. banu se zahvaljuje za njegovo podpiranje zadružništva. K cl. 1 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov pa predlaga resolucijo, naj se ta člen, po katerem se tudi slabi in nezarnSceni deli gozdov štejpjo za orno zemljo, Izpremeni tako, da se bodo za zemljo primerno za obdelovanje, smatrali samo gozdovi, ki imajo tolikšen katastrski donos, kakor ga ima orna zemlja na površini 60 ha. Tratnik Josip (Rajhenburg—Brežice) ie ugotovil glede poročila »Slovenca«: z dne 15. febr.. v katerem je bilo objavljeno pojasnilo inšpektorja inž. Ruella, na njegova vprašanja glede elektrifikacije Brežic, da g. inšpektor nI govoril ne o na-prednjakih ne o Orjuni in da tudi brežiškega župana ni imenoval г imenom. (Radi priznamo, da je c. inšpektor govoreč o težavah elektrifikacije v Brežicah strokovno govoril O ovirah, ki jih dela KDE In brežiški občinski odbor. Tudi ni Župana imenoval z imenom.) Za tem je g. Tratnik govoril o gospodarski rentabilnosti dobrih gnojiš? In ure- Japonska armada koraka Šibek odpor Kitajcev na Hankov Šanghaj, IG. febr. Prodiranje Japonskih armad na Kitajskem se nadaljuje previdno, toda z zadržano silo. Kitajci se sicer n« posameznih točkah hrabro upirajo, t»o pa končno prisiljeni, da se točko za točko umaknejo. Sedanje operacije japoii.-kegîi vrhovnega poveljstva na Kitajskem gredo «i tem, da bi japonska armada, ki prodira i/, Pekinga ob naravnost na jug tekoči železnici v smeri Hankov ob Jangrekjangu. kjer ie sedai sedež kitajske vlade. najel» kitajsko armado 4(10.000 moi, ki se iz Nankinga umiku po tnko imenovani lunghajski železnici, tekoči ob reki Hnangho, v notranjost provinc Honan in šansi. kjer bi se lahko odpočilo in reorganizirala. Pri tem prodiranju so Japonci premagali že ogromno razdaljo in ker so že čisto blizu Kajfenga, to je na pol poti iz Pekinga v Hankov, je res velika nevarnost, da kitnjski armadi, ki sloji zdaj vzhodno od Knifcnga pri Sučovu. odrežejo pol za umik in ,jo prisilijo do odločilne bilke, ki bi se Se i a Narodne skupščine Belgrad, 16. februarja, m. Današnja skupščinska seja se je pričela ob pol 9. Po prečitu-nom in sprejetem /upisaiiku jc bilo sporočeno, du je poslanec Voju Lazič s tovariši vložil novi zakonski osnutek invalidskega zakona. Predsednik mu je odgovoril, da je vlada že i/dala uredbo o spremembi invalidskega zakona i/, leta 1929, ki je prizadejal invalidom velike težavo. Ta zakon jc odvzel invalidske pravice nad 60.1X10 invalidom. S spremembo zakona v letu 1956 pa je sedanja vlada podarila stare invalidske pravice 23.000 invalidom Nato so prešli na dnevni red, nn proračun Govorili so sami opozicionalni po-slanci in napadali vlado. Prvi ie govoril dr. Ko-sta Popovič (JNS), nato prota Milan Božič, ki je obširno govoril o konkordatu. Naslednji je bi! Milivoje Peric, predsednik neodvisnega klubu. Skupščinski predsednik je govornika pozval, naj v smislu skupščinskega poslovnika ne čita svojega govora. Zaradi tega je prišlo do prerekanj in poslanec dr. Došen, ki se je sporekel s predsednikom. je razburjen zapustil dvorano. Na popoldanski seji je govoril Voja Došen. Govoril je obširno o vojvodinskem vprašanju, napnda! podbana Rajiča iu kritiziral politiko sedanje vlade. Za njim jc govoril Čuslav Nikitovič, poročevalec večine, in zavrnil Došena zaradi njegovih ostrili izrazov. Nu vrsti jc bil poslanec Kurilič iz Baričevičevo.ga kluba, ki ga pa ni bilo v dvorani. Nato je govoril JNS po-danec Mustafa Mululič, ki je kritiziral politiko vlade Napadal jc tudi dr. Mačku, za katerega pravi, da si zmerom bolj povečuje svoje premoženje, nabavlja Traktorje, dobiva z vtseh strani polno daril, kmečke delavcc pa zelo slabo plačuje in siccr 6—8 din dnevno. Sledil je Luka Avramovič, edini politični pristaš Voje Lnziča v skupščini. Za Avrnmovičem je govoril \ iu.ko Gorjak iz delovnega kluba. Pravi, da se bo držal nasveta predsednika in bo govoril in ne bral. zato pa lio govoril slovensko. Zvzemal se je /a bivšega ino-šča.nskošolskega učitelja Vigela v Slov. Bistrici in pravi, da je bil odstavljen od tega mesta zaradi tega, ker je napisal namesto davčna uprava« »poreska uprava« in ker je bil agilen član Sokola, kar pa se seveda ne sklada z resnico. Pritoževal se je zaradi preganjanja nacionalistov in Sokolov v Sloveniji. Kritiziral je prekomasacijo občili, ki je bila izvršena na splošno željo večine prebivalstva in s čemer so se popravile krivice, ki so jih zagrešili prejšnji režimi. Glasoval bo seveda proti. Za njim jc govoril4icter Ga-logaža (neodvisni klub). Govoril je o ideji državnega in narodnega edinstva. Kritiziral je vlado iu notranjo in zununjo politiko. Nemški železničarji v Ljubljani Ljubljana, lo. februarja. Nocoj je dospela iz Monakovega v Ljubljano delegacija nemških železničarjev, dn izdela program poučnega izleta, ki ga namerava pomladi prirediti po Jugoslaviji. Delegacijo so pričakovali na železniški postaji zastopniki železniških uradnikov, med njimi predsednik osrednje uprave, _ višji svetnik Obad iz Zagreba, predsednik tukajšnje oblastne uprave, svetnik Bcrtoncelj, inšpektor Jenko in načelnik prireditvenega odbora, višji kontrolor Parma. Po končanih dogovorih v Ljubljani bo delegacija nadaljevala svojo pol v Zagreb in Belgrad. rejo v sovjetsko Rusijo, če bodo lo imele priliko za to, so navadni podtalni sovražniki Rusije ali pu širokoustneži, ki bi sovjetsko ljudstvo radi uspavali. Prvo nalogo, uničenje meščanstva in zmago socializma v Rusiji smo že dosegli. Sedaj nam gre za to, da sovjetsko Rusijo tudi zavarujenw prod vojaškimi vpadi, ki jih organizira proti nam kapitalizem. Ta naloga še ni rešena. A rešili jo bomo morali, toda no isti način, kot smo rešili prvo. nuni reč z lastnimi močmi je ne bomo mogli. Drugo nalogo bomo rešili le s sodelovanjem med sovjetskim ljudstvom in mednarodnim proletariatom. Zato moramo zveze z delavskim ru z redom po kapitalističnih državah okrepiti Zato moramo organizirati politično pomoč, ki bo delavski razred drugod tako okrepila, da nam bodo prišli na pomoč v primeru napada od zunaj. Z vsemi sredstvi moramo krepiti svojo rdečo armado, svoje rdeče brodovje in svoje rdečo letalstvo. Nas ne sme presenetiti nobena zvijačnost kapitalizma.« Zasedanje banskega sveta jenih hlevov. Prosil jo bansko upravo, naj živinoreji njegovega okraja posveča vso pozornost. Planina l,ovro (Skofja Loka) prosi za podporo uršulinskemu samostanu, ki s svojimi šolnini opravlja važno vzgojno in prosvetno nulogo. Govori tudi o potrebah mlekarstva, konjereje in sušenja sadja svojega okraja. V vsem pa naj se krepko nadaljuje delo za našo sanioui>ravo. O skrbi za našo kulturo Poročilo prosvetnega oddelku o poslih, ki se nanašajo nu izvrševanje buiiovins.kogn proračuna. je podal načelnik g. dr. Lovro Sušnik I/, tega poročila je posneli, da je od 1936 na 1937 ostalo število ljudskih šol neizproincinjeno 860, Ueta-novljeiiih, pu še lic odprtih ljudskih šol je 13 (dve več kot luni). Skupno je v banovini 946 (455) ljudskih in njim sličnih šol. Število oddelkov jc nu ljudskih šoluh naraslo zu 73 nn 409S. število učitcljev(-ic) se je povečalo za 85 na 4.205, vendar je s šol dodeljenih raznim ustanovam 199 (189) učiteljev, l ako ostane Za pouk le 3.N47 učnih oseb no 4.098 oddelkov, tnko da manjka še 251 oddelkovnih učiteljev, Na razpolago pa je državi 93 ubiturientov in 362 abilu-rientk učiteljskih šol. Luni jc bilo sprejetih v službo 285 abtiurientov iu ubitrientk, kur že voč let ni bilo tako visoko. Možnost pu je (luna, da se zaposlijo vsi, za kar so predvsem odločujoči finančni razlogi, Utegne se zgoditi celo. da lio čez nekaj let pri nas učiteljskega naraščaja celo primanjkovalo. Po nekaterih ljudskih šolah je še veliko pomanjkanje učltel jstva. število učencev je naraslo za 2.144 na 185.823. V enem oddelku je povprečno 40 otrok. Manjšinskih oddelkov je bilo 35 nemških in 4 madžarski, pn pride v njih uu en oddelek 37.5 učencev, kar je manj kot v ostalih šolnli. Zidan je in prezidavun je šolskih poslopij je vedno bolj nujno zaradi vedno večjega pomanjkanja učilnic. Gradilo se jc luni v večini primerov Ie z po vsej priliki zn kitajsko armado končala usodno. Japonci prodirajo s severa, to je iz Pekinga iti Tjencina, po vseh železniških progah, ki vodijo na jug. kar bi omogočilo, ako se vseli teh železnic polastijo, da tudi svojê čeli1 iz Šnnghaja tr«liSporti-rajo nemoteno tako na sever kakor na za pa d in nn In način kitajsko vlado in armado prisilijo, «la se umakne popolnoma v centralno province Kitaja. V tej ofenzivi je zlasti delovna japonska artiljerija in letalstvo, ki zlasti razbija postajališča na pre-važni lunghajski železnici. Kltfljceni preostaja samo to. da skušajo v gverilski vojni za hrbtom japonskih armad .«vojnimi sirnšiieinu sovražniku prizadeti škodo. Končne zmage Japoncem pa s tem ne bodo mogli preprečiti. Sovjeti pustili Kitajsko na cedilu Moskva, 16. febr. -»Pravda« Je objavila 14. t. m. uvodnik, ki je napravil velikanski vtis tako nn Angleškem kakor v Washington!!, kjer so nekateri krogi mislili, da bo sovjetska Rusija prej nli slej na vsak način padla Japonski v lirbel in tako rešila angleške in ameriške kapitale na Kitajskem, ne da bi so bilo treba britski in ameriški Uniji za to potrudili. »Pravda«; hudo napada britski in ameriški imperializem, ki da hočeta sovjetsko Rusijo potegniti v spor uu Daljnem vzhodu. Ljudje p« — nadaljuje »Pravda« — naj ne mislijo, da hi mi napadli Japonflui, »ko nam hi Anglija jamčil», dn nas ne bo nihče napadel v Evropi. Sovjetska Rusija bi se namreč no zapletla v vojno z Japonsko niti v primeru, če bi jo Anglija hotel» Ščititi na zapndu. Mi ne Imim) šli v past, ki nuni jo naslavlja angleški kapitalizem iu ne bomo hodili po kostauj v žerjavico na ljubo angleškemu imperializmu. Ilobesed-no pravi Pravda : »Stari bizoni angleškega imperializma. ki vedno iščejo svojega profila s pomočjo luje krvi, naj vedo. d» so sovjetska Rusija ne da prevarati.« List pravi nadalje, da so vesli v angleškem časopisju, češ, kako ogromno armado zbirajo Sovjeti na Daljnem vzhodu, kapitalistična j intriga, ki skuša Japonsko nahiijskati proti Rusiji, lz vseg« tega pn ne bo nič. Komentarji k temu članku so zelo različni, lini pravijo, da se Sovjeti sploh no upajo napasti Ja-ponske, ker je Rusija sainn vsa rnzrvane in kake vojne sploh ne more začeli. To je povsem ločno. Grmenje proti angleškemu in ameriškemu kapitalizmu naj le mask ira lastno nemoč. Zoto je verjetno, kakor trdijo mnogi, dn sta se Japon*!,» in Rusija v zadnjem času na tihem sporazumeli glede razdelitve Kitaja. Ti krogi tudi utegnejo imeti prav, kakor kažejo mnogi znaki. Japonsk» je pripravljena primati protectorat ruskih Sovjelov nad zunanjo Mongolijo ter privilegiran položaj Rusije v Sinkjimgii (zapadnem Turkestami). Zato p» Rusija priznava Japonski notranjo Mongolijo in pri-v ilpgir;|n politični in g«sp»dar*ki poloiaj v vzhodnem Kitaiu. j izdatno |K>višti Celje Anton Kroplič, na pošti Maribor 1 Vekoslav Čeme; za višjega tehničnega kontrolorja b. skup. na pošti Ljubljana 1 Alojzij Jurjevič, Julija Erker; za tehnika 7. skupine 11a poštnem ravnateljstvu Josip Cuček. Naročnikom telefona Pošlim uprava bo v kratkem izdala nov uradni telefonski imenik za 1. 1938. Zato obrača telefonske naročnike da s pismeno kolkovano vlogo lahko zahtevajo spremembo besedila pod katerim so uvrščeni v zadnjem uradnem telet, imeniku. Ta sprememba se opravi proti plačilu pristojbine 5 din. Enkratna in dvakratna uvrstitev naročnika v imeniku Jo brezplačna, za vsako na-daijno uvrstitev so pa plača pristojbina 10 din. Številka telefona, ime in, priimek naročnika, poklic, stanovanje in ostalo lahko zavzema v imeniku največ štiri tisknnč vrstice Ker je imenik samo službeni spisek naročnikov po abecednem redu, so ti lahko uvrščeni le pod svojim imenom ali naslovom tvrdke, ne morejo pa bili uvrščeni pod poklicem ali pod imenom kakega prodajnemu predmeta itd. Podrobnejša navodila glede lega so v čl. 42 lelcf. pravilnika. TERPENTINOVO MILO Nova trasa za luško cesto Kamnik, 16. febr. Tale naša luška cesta ima čudno usodo. Pol Stoletja se že potegujejo za njo zainteresirani kraji in dve generaciji sta že prispevali zastopnike v razne deputacije, ki so stalno hodile na »merodajna« mesta drezati in prositi, dokler ni bil leta 1929 dosežen prvi uspeh: oblastni odbor je odredil trasiranje prvega dela ceste od Črnivca do prelaza Volovljeka. Zgodovina prve trase Projektant je svojo traso odcepil na Črnivcu pri predzadnji serpentini ter jo vodil s povprečno petodstotnim vzponom po pobočju pod vasjo Kališe do Volovljeka. Načrt za to traso pa ni bil izvršen, zato je bilo treba vnovič poživiti akcijo. Uspeli je bil ta, da je banska uprava dala napraviti novo traso, ki je imela svoj izhod na zadnja črnivski serpentini in je vodila po istem pobočju kot prva varianta, vendar pa z manjšim vzponom. Strokovna komisija banske uprave, ki je 19. maja 1931 pregledala obe trasi, je predlagala, da se zgradi zgornja varianta, to jc ona, ki se odcepi pri zadnji serpentini. Banska uprava je takoj dala napraviti podrobne načrte, ki so bili leta 1933 odobreni. 6. oktobra 1936 pa je gosiiod ban odredil, da se takoj pričnejo gradbena dela na prvem odseku na Črnivcu. Zakaj je bilo delo prekinjeno? Vsi, ki so dolga leta z zanimanjem spremljali boj za to važno cesto čez Kamniške planine, so z veseljem sprejeli vest o pričetku gradnje. Kramp je bil zasajen in temelj je bil udarjen. Za prvo leto je bil na razpolago kredit 150.000 dinarjev, za naslednje leto pa 200.000 din. S temi zneski bi se cesta prepočasi pomikala proti Volovljeku, zato je bila v teku akcija za najetje posojila, ki bi se potem izplačevalo v višini letnih kreditov, določenih za gradnjo. Tako je kazalo, da je luška cesta zagotovljena in da nobena ovira ne more več zaustaviti njenega zmagoslavnega prodiranja proti bivši štajersko-kranjski meji na Volovljeku. toda ovira se je kmalu pojavila. Med delom so se takoj ob pričetku pokazale večje terenske težkoče. Svet je tu zelo neprikladen za gradnjo, strm in plazovit, zlasti pa prvih 700 m od odcepa na serpentini do zadnjih hiš vasi Zgornje Kališe. Tu bi bilo treba obsežnejših zavarovalnih naprav, zakaj vsi nasipi so se pričeli vdirati in sesedati. Gradnja se ni mogla več nadaljevati, ker sc je pri odkrivanju terena pokazalo, da pla-zoviti teren ne. daje nobenega jamstva za trajno trdnost cestnega tomelja. Tudi naslednji del trase vodi po sorazmerno težkem terenu. Od km 0.7 do km t pelje po strmem skalnatem pobočju pod kališko cerkvijo, do km 2 pa po položnem terenu in prekorači na prav ugodnem mestu Bistriški graben. Povprečen vzpon ceste do tega grabna je 5—7%. Zaradi omenjenih terenskih nepriilik, ki bi jrh mogli premagati samo z. velikimi denarnimi žrtvami, je omenjena trasa padla v vodo in v letu 1937 niso več nadaljevali z gradnjo. Treba je bilo poiskati novo traso. Trasa iz doline Črne ni dobra Pri izbiri nove trase za luško cesto so se koj v začetku nekateri pričeli ogrevati za prvotni načrt, i K) katerem naj bi se trasa odcepila od bahovin-ske ceste v vasi Krivčevo pri km 21 (višina 600 m) in nato vodila po dolini najprej po desni strani potoka do km 2.5, nato pa po levem bregti in bi v velikem loku « 7% vzponom dosegla 1016 m visoki prelaz Volovl jek. Ta načrt pa je težko izvedljiv, ker bi gradnja zahtevala preveč stroškov. Trasa vodi orl Kriv-čevega prvih 500 m po naplavilu potoka, ki se pripodi z Volovljeka, nato pa se vz.pne v pobočje na desni strani potoka in vodi deloma po skrilavcih, deloma pa po ustaljenih stožcih grušča preko dveh večjih riž do km 2.5. Opisani odsek trase kaže znake plazovitosti in bi zahteval večje objekte za prehod riž. Od km 2.5, k jer je prehod čez potok, pa do naselja Zavrha drži trasa preko izredno razčlenjenega in plazovitega terena. Prehod čez divji Bistriški graben bi zahteval večje objekte in obrežne zavarovalne naprave. Serpentina pri naselju Za-vrhu leži še precej ugodno, prav tako tudi trasa od serpentine do ponovnega prehoda čez Bistriški graben, ki je prav tako neroden kot prvi. Od prehoda čez Bistriški graben proti Volovljeku leži okrog 250 m dolgi odcep trase v izredno strmem in nestalnem terenu. Izbira med tremi trasami s Črnivca Edina možnost ostane torej odcepitev od ene izmed serpentin na Črnivcu. Odcepitev pri km 24.9 na poslednji serpentini, okrog 900 m visoko, ne pride več v poštev, ker je ta trasa po neuspelem pričetku gradnje dokončno pokopana. Kot druga varianta bi prišla v poštev odcepitev pri preclzandji serpentini, ki leži 90 m nižje pri km 23.9 in se razvija vzporedno z dosedanjo traso preko sličnega terena, ki je geološko ponekod ugodnejši, drugod pa zopet neugodnejši in bi zahteval obsežne zavarovalne naprave. Posebno neroden je prehod če/, jarek. Ta del trase, ki bi se pri km 2.5 združil z dosedanjo, je komisija že I. 1931 zavrgla. Najboljša trasa Ostane nam torej samo še odcep pri serpentini na kni 23.3. Ta varianta se razvija vzporedno s prvima dvema, ker pa leži 40 m nižje od druge, oziroma 110 m nižje od prve, je mnogo i>olj strma. Do km 2 bi znašal njen vzpon 7%, tam pa bi se pred prehodom čez Bistriški graben združila s prvo varianto. Ta varianta je na vsak način najl>o]jša, ker ne prečka prvega plazovitega odseka in je s tem proga preko izrazito plazovitega terena skrajšana za 200 m. Pri km 2 prečka na prav ugodnem mestu Bistriški grabon, nato pa vodi izmenoma po strmih in položnejših pobočjih krista-lastega Skrilavca do Volovljeka. Na nekaterih mestih drži trasa preko močvirnega terena z močnimi izvirki, kjer 1к> treba napraviti večje vodoodvajalne naprave. Komisija kr. banske uprave, v kateri so bili tehnična višja svetnika inž. Josip Porenta in inž. Franjo Fischer, tehn. svetnik inž. Maks Dekleva, načelnik kamniškega okrajnega cestnega odbora Ivan Štrcin, projektant Franjo Zu-pec in tehn. organ kamn. okr. cestnega odbora Ivan Janšek, je pregledala teren pri vseh navedenih variantah in predlogih ter prišla do soglasnega prepričanja, da bi bila posledn ja varianta, torej ona, ki se odcepi od banovinske ceste na serpentini pri km 23.3, za izvršitev najugodnejša, ker bo zahtevala najmanjše gradbene stroške, bo sorazmerno kratka (4.5 km do Volovljeka) ter izkazuje najkrajše prehode čez plazoviti teren. Tako je torej zdaj z luško cesto, ki ni padla v pozabi jen je, kakor hočejo nekateri dopovedovati, ampak sc bo gradila takoj, ko bodo izdelani načrti za novo traso. Seveda pa bo tudi po novem načrtu gradnja tehnično in ekonomsko uspešna le v primeru, če bodo na razpolago večji gradbeni krediti, ker je nujno potrebno, da se koj od začetka izvrše potrebna zavarovalna dela in varnostne naprave v plazovitem terenu. Zato pa lm treba misliti na posojilo, ki naj bi gradnjo pospešilo, da bi bila cesta lahko v poldrugem letu na Volovljeku. Trije jubileji v družini Kdo v Krškem ne pozna grobarja šiško in njegove življenjske družice Marije? Saj je skoraj ni hiše v fari, da ne bi vsaj enega njenega člana pokopal. Naš Viljem obhaja 75 letnico svojega rojstva in 40 letnico grobarske službe; njegova žena pa ima 70 letnico rojstva Starček točno ve za vsakega, kje počiva. Povedal nam jc, da je doslej pokopal 415 meščanov im okoli 2000 okoličanov. Da jc pokopališče tako vzorno urejeno, je zasluga našega slavljenca. Obema slavljencema iskreno čestitamo z željo, da bi jima Bor dal ljubo zdravje, dobri ljudje pa naj bi ublažili njuno trpljenje. Krava utonila v hlevu Tz Kresnic nam poročajo: Mnogovrstne so nesreče, o katerih beremo dan za dnem v časopisih. Toda nesreča, ki se je pripetila priletni posestnici vdovi, ki gospodari v Veliki vasi pod Sv. Miklavžem, je pa skoraj edinstvena. Posestnica ima v svojem hlevu mal vodnjak, ki pa ljolj sliči veliki mlaki. Ponoči pa se je nekaj živine odtrgalo od jasli. Živina se je bodla po hlevu, dokler ni ena krava padla v omenjeno mlako. Ker ni bilo pomoči, je krava utonila in so jo zjutraj domači našli mrtvo. Za poscstnico je to hud udarec. JVe bo Vam žal... ako si pridobite pravico do nagradnega žrebanja, ki bo za naročnike dnevnega »Slovcnca« dne 24. februarja t. I. Oglejte si še enkrat to lepo nevestino balo, ki jo predstavlja gornja slika in ki je razstavljena pri tvrdki I. C. Mayer v Ljubljani! Naročite se na dnevnega »Slovenca« najmanj za tri mosece in plačajte vsaj do dne 19. t. m. trimesečno naročnino — pa bo sreča lahko izbrala Vas in Vas nagradila. Ako ste pa že naročeni najmanj tri mesece na dnevnega »Slovcnca«, poravnajte naročnino še za mesec februar in malo dekletce bo lahko izvleklo pri žrebanju prav Vas in ena od 76 bogatih nagrad bo lahko Vaša! Sreča Vam ponuja roko; Vaša krivda, ako jo odklonite! Lastništvo »Slovenca«. Kako volijo pravoslavnega patriarha V ponedeljek. 21. febr., ob 10 dopoldne bodo v Belgradu volili novega patriarha srbeke pravoslavne cerkve. Volitev patriarha srbske pravoslavne cerkve predpisuje poseben zakon, ki je bil izdan 6. aprila 1930. Volivni zbor izvoli 3 kandidate ter njihova imena sporoči pravosodnemu ministretvu. V volivnem zboru eo: 1. Vsi eparhijski in vikami arhiereji 6rbske pravoslavne cerkve. 2 Najstarejši protojerej mesta Belgrada, Peči in Karlovcev, kakor tudi dvorni protojereji. 3 Načelnik pravoslavnega odseka v pravosodnem ministretvu ter referent za pravoslavno vero v minietrstvu za vojsko in mornarico. 4. Rektorji pravoslavnih bogœlovnic. 5. Predsednika duhovniške in meniške združbe. 6. Sedent po činu najstarejših članov velikega «pravnega sveta srbske pravoelavne cerkve. 7. Predsednik ministrskega sveta in aktivni ministri, ki so pravoslavne vere. 8. Predsedniki državnega sveta, kasacijskega sodišča in glavne kontrole ter rektorji univerz. Vsi ti smejo biti člani volivnega odbora, če so pravoslavne vere. Volivni zbor se skliče s kraljevim ukazom na predlog ministra pravde v Belgradu. Člane volivnega zbora skliče na eestanek minieter pravde. Volivnemu zboru predseduje podpredsednik svetega arhierejskega sinoda, če pa je zadržan, po letih najstarejši arhierej. Tajniške posle opravlja načelnik pravoslavnega odseka ministrstva pravde. Ko minister pravde otvori volivni zt>or, so molitve k sv. Duhu. Volivnemu zboru smejo prisostvovati samo člani zbora. Odsotni člani zbora smejo pooblastiti koga izmed prisotnih članov zbora, da glasuje v njih imenu. Volivni zbor je na prvem sestanku sklepčen, če je prisotna najmanj polovica članov zbora. Če tvi na prvem sestanku zadostnega števila prisotnih članov, se preloži seja na prihodnji dan ob isti uri in na istem kraju. Na tej seji je volivni zbor sklepčen ob vsakem številu članov. Volitev treh kandidatov se vrši s tajnim glasovanjem — z listki. Glasove šteje predsedujoči skupno s predsednkom državnega sveta in državne kontrole. Za kandidate so izvoljeni oni, ki so dobili največje število glasov. Če pa dobi več kandidatov enako število glasov, je smatrati za izvoljene kandidate tiste, ki so starejši po činu; če so tudi po činu enaki, pa onega, ki je bil prej posvečen. Imena izvoljenih kandidatov objavi predsedujoči. Z zaključitvijo seje je zbor razpttščen. Fnega izmed treh kandidatov, ki jih je izvolil volivni zlx>r, imenuje kralj na predlog ministra pravde 6 svojim ukazom za patriarha srbske pravoslavne cerkve. Ko je patriarh imenovan, prioJtči minisler pravde irkaz o imenovanju svetemu arhierejskermt zboru. Najkasneje v sedmih dneh jx> imenovanju patriarha se opravi v saborni cerkvi v Belgradu zahvalna služba božja, pri kateri se razglasi izvolitev. Naslednji dan pa je patriarh ustoličen, nakar takoj prevzame svoje dolžnoeti. Kar ie moderno danes vse to imava na zalogi I Lepi vzorci dam-skega blaga Vas bodo presenetili! Pridite! BRATA VLAJ, Wolffova ulica 5 če vzames vedno £CHICHT0V0 -in na rr>an> W0 Lepo in dobro ohranjeno perilo, Roland Dorgelès: Kaj sem doživel v Rusiji? 27 (Nadaljevanje.) Nekoč f>opoldne eem bil pri razpravi o zadevi, ki bi bila za vsakega, ki bi ne poznal običajev v Moskvi, docela nepojmljiva. Neki elektrotehnik, poročen z neko furijo, veliko mlajšo od njega, se je ločil ali bolje rečeno, ločili eo ga. Zvesta ženica je jx>d pretvezo, da ве ji odteguje — potoval je namreč od kolhoza do kolhoza in popravljal jx>ljedelske stroje — zahtevala ločitev. Ker mu je »Zagsr v njegovi odsotnosti poslal že dvoje pravilno naslovljenih pisem, pa prav vsled te njegove odsotnosti na nobeno ni bilo odgovora, so zakon razveljavili. Pa to je nekaj vsakdanjega. Zadevo je zamotala okol-nost, da se je ločenka zaradi jiomanjkanja stanovanj še naprej držala v sobi svojega nekdanjega moža; v svoji nesramnosti je šla celo tako daleč, da je v zakonsko bivališče že pripeljala svojega >booIj, ker je lepo bitje odneelo zdaj ponev, zdaj kako pre-j>rogo, češ, da je vse to kupila. Že »Tovariski somk za nepremičnine je jxieredoval in ju skušal pomiriti. Nekega večera |>a je ljubimec žene izpraznil ex-možu dve buteljki vina in prazne prinesel nazaj in jih v podkrepitev evojih dokazov proti njegovim protestom razbil na njegovi glavi.^ Tedaj šele je vso stvar dobilo v roke redno sodišče in tu sem jo jaz ujel. Nejiopiena razprava, sredi smeha in opazk. Med mojimi sosedi eo bili nekateri na strani žene, drugi na strani moža. Komandant sodne palače (te kasarne imajo vsaka svojega predstojnika, predstavnika stranke), je zahteval mir, da bi pokazal, da je tudi on tu. >Boljševik, 25. oktober, Judenid,« je na enkrat priSlo v obtožnici in takoj sem razumel, da je razprava zašla drugam. »Kaj pa je zdaj?« sem jjolglasno vprašal soseda. »Preiskujejo, kdo je bolj pošten.« Čisto navaden eufemizem... V resnici je predsednik, ne da bi f>oizvedoval, ali je bil ex-mož res tepen ali ne, tipal le po politični preteklosti obeh. Napadalec jo bil star komunist, nekdaj delavec udarnik, varani mož pa ee po prihodu iz Leningrada I. 1919 niti ni pridružil delavski armadi, da bi odganjal »bele«. Torej — zadeva je zrela za sodbo. Če gre za |x>polnoma pravovernega komunista in na drugi strani za komunista, ki je samo »redkvica«, se sodišče ne sme obotavljati. Proti svoji volji ločeni je bil — nič se ne izmišljujem — zavrnjen zaradi izzivanja! Večkrat eem si dal [»revesti lo besedo: pa je bila prav to: izzivanje. »Res, gospod.« tni je zagrulila na uho tnala ruska spremljevalka, sne najdem boljšega izraza. Provokacija.. .c Tistega dne eem se spet vračal ves zbegan v mislih, da nikoli ne bom doumel ne Sovjetov, ne novega zakonika, ne ruske duše. VIL Blagor tatovom. Ko pišem, mi je večkrat tako. kakor bi bralca čutil pred seboj. Nezaupnega, sovražnega ali enostavno posmehljivega. Takrat pisec, krejikeje j>ri-tisne pero, kot da bi ga kdo ilržal za gumb suknjiča, češ: »Brž povej, kaj misliš!« Zares čutim ga pred svojo mizo. Ni mi treba dvigniti glavo, itak dobro vem, kaj tni bo rekel: »Tako torej! Ves ča6 9vojega tamkajšnjega bivanja ni6i niti enkrat naletel na erečne ljudi, na svobodna bitja? Niti na enega samega?« »No pač! Videl sem jih. Celo več tisoč hkrati — toda v ječi.« Tisti nevidni človek pa se bo raztogotil in mi oj>orekal: »Ali me imaš za tako neumnega?« Pa je le res. Kaj bi s> izmišljal? Resnica je močnejša od mene. Ponavljam, da sem v SSSR naletel na sjiošto-vanja in v vseh ozirih zavidanja vredne ljudi. Ti izvoljenci so bili kaznjenci jx> splošnem pravu. Ne razumete? Saj tudi jaz nisem zlepa. Če hočete dobili malo pojma, je najbolje, če si najamete voz in se odpeljete v Boljšcvo, pet in dvajset kilometrov od Moskve v smeri proti Jaroslavu. To je velika vas sredi gozdov, bolj bogata in vesela kot druge, z lepimi ulicami, pravimi ulicami e pločniki ob straneh, kakršnih nima noben kolhoz, in z vrstami vil v vrtovih in prostranimi igrišči. Po dolgem času se čutiš sproščenega, ko ne vidiš niti stražnikov niti vojakov. Ne čepic z rdečimi ali zelenimi trakovi. Ne stražnic. Ne pušk. Smo pač v vzorni kaznilnici, kjer se jetniki vladajo sami, brez kakega nadzorstva. Tale tu na primer, ki igra na harmoniko, je posilil svojo sestro in jo kmalu potem ubil. Dečko, ki me bo vodil, je bil že trikrat kaznovan zaradi tavine. Čeden fant, kljuh temu. Nizko čelo, ploščat nos in laneni laeje — pravi Rus. Da bo podoba še lx>lj jwjmlna. nosi pristno narodno srajco, ki se zapenja ob strani. »Pisatelja smo napravili iz njega,« mi je razlagal neki uslužbenec, ki se ga nisem mogel izne-biti. »Njegove verze prinaša »Večerna Moskva«. »Toliko bolje, imenoval ga bom kar .dragi so-bral'. Mislim, da ga lo ne bo dražilo.« Vse popoldne mi je bi! ta Nikolaj Pičugin najbolj prijeten vodnik. Da bi mi pokazal svojo naklo- njenost, mi je ob odhodu podaril nekaj svojih pesmic, ki jih nameravam ob priliki objaviti. »Si srečen tukaj, tovariš?« Če bi vi videli ta otroški smehljaj! Te živo-modre oči, ki jih je zdaj pa zdaj uprl kvišku! V njih je bilo zadovoljstvo in sreča. »0, seveda, državljan. V resnici si ne morem želeti boljšega. Priletno mater in sestro, ki v Moskvi nista mogli dobiti primernega stanovanja, eem povabil k sebi. Živimo pravo družinsko življenje.« Rečem vam — zelo čedno stanovanje imajo. Ko sem bil j)ovabljen pod poetovo streho, eem mu čestital k lepi ureditvi. Nekaj fotografij, lesorezov in celo knjig. V umazanih delavskih stanovanjih nisem videl nič podobnega. »Oh, to ee pa niti primerjati ne da,< me je ponosno podražil. Tovariš Dzerdžineki, ustanovitelj Roljševega, za evojih živih dni predsednik Čeke, je bil mnenja, da se mora družba najprej pobrigati za zločince. P netimo mu zaeluge in se čudimo usodi, ki je hotela, da eo prvi spomenik temu policaju in njegovim okrvavljenim rokam postavili kaznjenci. aDeržinskemu — hvaležni morilci.« bi morali vdolhsli v [»odstavek. Tega pa ne bodo nikdar napravili, kajti tukaj ni več ne morilcev, ne tatov, tu eo le »občani«, člani zadruge Boljševo. Nobena etvar v SSSR me ni bolj iznenadila. To jo •bodobno burki in evangeliju hkrati, Tolstoju in kralju Ubu ... Kako je mogel Bernard Shaw obiskati Boljševo in ni počil od smeha? Gotovo je po-etal soliden človek. Ali pa se je postaral. Nočem ee norčevali iz jioboljševalne vrednosti našega kazenskega sistema; še nikdar ni niti enega samega kaznjenca privedel na pravo pot. Ko pa sein tu hodil iz slavnostne dvorane na igrišče. (»I ribnika v kino, sent se vpraševal, ali more boljša hrana, glasba in tenis napraviti iz sleparja tankovestnega človeka in iz morilca krotkega. NajnovejSa pravljična senzacija za staro in mlado! 9 velikih risanih in barvastih filmovi Slavni mornar PopaJ in drugi... Danes ob 16., lo is in 2П5 uri KINO MATICA — Telefon 21-24 Drobne Koledar Četrtek. 17. febr.: Frančišek Kle, mučenec; Gre-gorij X.. papež. Petek, 18. febr.: Simeon, škol mučenec; Fla-vijan, škof. Osebne vesti = Promocija. V sredo, 16. t. m. je bil promo-viran na univerzi v Zagrebu za doktorja veega zdravilstva g. Viktor Volčjak iz Virmaš pri škof j i Loki. Čestitamo! — Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Jeglič Joža iz Selc. Vodopija Janko iz Ljubljane, Kostanjevec Bogomir iz Nove vasi, Pezdevšek Karel iz Maribora, Jevšek Vladimir iz Kranja, Krže Ivan iz Ribnice. Čestitamo! — Poročil se je pri Sv. Juriju ob Taboru gospod Ivan Lesjak, pristav okrajnega glavarstva v Knitiu, z gdč. Apat Katarino iz Pcridorja. Bilo srečno. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Joseiovo« vodo. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. — Velika noč v Rinm bo letos izredno slovesna. Sv. oče Pij XI. bo proglasil v cerkvi sv. Petra na velikonočno nedeljo tri nove svetnike. Med njimi tudi enega Slovana. Za lo priliko pripravlja na željo nekaterih reflektaniov Prosvetna zveza potovanje v Rim in Neapelj. Odhod iz Ljubljane dne 13. aprila ob 17.07. prihod v Firenzo 14. aprila ob 4.14. po zajtrku ogled mesta z avtom, nalo si ogledajo izletniki znamenite galerije slik, po kosilu nadaljujejo vožnjo v Rim, kamor pridejo 14. aprila ob 19.40. V Rimu je preskrbljeno za udobno stanovanje in popolno hrano. Na veliki petek, 15. aprila, si ogledajo dopoldne cerkev sv. Petra in vatikanske muzeje, popoldne pa z aviom obiščejo Marijo Snežno, Lateran, 6v. stopnice, sv. jeruzalemski križ, kolosej in Forum romanum. 14. aprila pohitijo zjutraj v katakombe, nato obiščejo cerkev sv. Pavla, sv. Cecilijo, narodni muzej; popoldne po kosilu je ogled novega Rima, Museolinijevega foruma itd. Na veliko nedeljo ob 8 zjutraj prisostvujejo slovesnemu vhodu papeža Pija XI. v krasno razsvetljeno cerkev ev. Petra, navzoči bodo pri obredih kanoni-zacije treh svetnikov. Popoldne po kosilu pa je izlet v Frascati in Lago Albano; zvečer ob 20.15 odhod v Neapelj, kamor pridejo ob 23. V Neaplju prenočijo, zajtrkujejo, nato si ogledajo glavne zanimivosti me-sta kot akvarij, popoldne pa se dvignejo z žično železnico na vrh Vezuva k žrelu ognjenika. Zvečer si ogledajo krasno razsvetljeno mesto, zlasti pristanišče St. Lucia, iu naslednji dan, 19. aprila zjutraj ob pol 7 zapustijo Neapelj ter se popeljejo v Benetke, kamor pridejo ob 18 zvečer. V Benetkah po večerji vožnja po Canal Grande, nato ogled Markovega trga, nakar se podajo izletniki k počitku. Odhod iz Benetk 20. aprila zjutraj ob 6.15, prihod v Ljubljano isti dan ob 12.59. Ker je rok kratek in je že nekaj priglašencev, število izletnikov pa je omejeno na največ 20 oseb. se sprejemajo prijave do 1. marca. Podrobna pojasnila daje Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 7. " ЦцЈШШаПЈ!5^IAWi ШДТМГЈГИЛИИ^ЦШЦШЈШ» 60 letnico ljudske šole bodo letos praznovali v Studencu pri Sevnici. Priprave za proslavo so že v toku. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 34 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 1-2 lista Hrvatski namještenik«, ki izhaja v Zagrebu. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 16. t. m. je objavljen »Pravilnik o plesnih šolah« dalje Odločba o spremembi odst. I. člena 24 pravil o tari«, »Tarifa, po kateri s-' plačujejo tiskovni stroški pri tiskanju službenih in zasebnih objav v »Službenih novinah«, -«Podalj-šava trg. iu kompenzacijskega sporazuma z Grčijo« in -»Odločba o oearinjenju in plačevanju blaga, uvoženega s poštnimi pošiljkami«. Oglejte si dva fotoaparata v Jugoslovanski knjigarni, Prod skotijo 5 v Ljubljani. (Žrebanje bo dne 24. t. m.) — Posavska podružnica Slov. plan. društva ima svoj redni letni občni zbor dne 27. t. m. ob 16 v hotelu Juvančič na Zid. mostu. Poleg običajnega dnevnega reda so volitve odbora. — Tatica iz navade. Marička Glavičeva z Jesenic je tatica iz navade. Stara je dobrih 34 let, pa ima že v registrih zapisanih 20 kazni zaradi večjih ali manjših tatvin. Skvarila jo je slaba družba. Leta 1923 je pričela svojo tatinsko kariero. V Gi-glanici pri Skoieljci je 24. decembra lani neki Uršuli Dreškovi izmaknila na prav prebrisan način znesek 130 din, Pa so jo že čez nekaj ur škofeljski orožniki prijeli. Pred malim senatom je Glavičeva tatvino prostodušno priznala. Zaradi 130 din jc dobila 8 mesecev strogega zapora. Prosila je senat, da jo pošljejo v Begunje . — Zaprtje vpliva na organizem. Preizkušeno srodstvo za odvajanjo, ki deluje zanesljivo in ima prijeten okus, je DARMOL. — Ogl. reg. S. Br. 15244/13. VII 1936. — Za 5 krvavic — 4 mesece. Janez Gabrovec, 03-letni vdovec, prej posestnik, sedaj nesrečen pre-užitkar. Mož je sivolas. Hodi vedno okrog. Na stara leta je začel krasti in beračiti. Poeestnici Jožefi Sušteršičevi v Vižmarjih je 9. jan. letos opoldne izmaknil iz podstrešne shrambe 5 krvavic in I rjuho. V'6c je i>obasal v svojo beraško malho in se skušal izmuzati neopazen iz hiše. Zapazila ga je gospodinja, lanez je biil že 22 krat kaznovan. II krat zaradi večjih ali manjših tatvin. Mali senat ga je včeraj zaradi 5 krvavic in rjuhe obsodil na 4 mesece 6trogega zapora. Janez je godrnjaje kazen sprejel. • o,- • — Nesreča v gozdu. Iz St. Vida pn Stični nam poročajo: Posestnikov sin Jožef Gliha je podiral v gozdu les za zgrudbo novega doma gasilske čete v Velikem Gabru. Pri tem mu jc smrekov hlod /lomil nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico novice — Belgijsko poslaništvo v Belgradu, ki je obveščeno o poslovanju nekega podjetja oziroma razstave v Brusliu Dod naslovom -»Exposition Internationale d'Echantillons., organizirane od »Dia-bolo-Cluba« v Bruslju (Gallerie de la Reine), smatra za potrebno opozoriti tvrdke na dejstvo, da mu to podjetje ni poznano. Nagrade, kolajne in diplome. ki jih |xxleljuje to podjetje tvrdkam-raz-stavljalcem, nimajo vrednosti. Oglejte si veliko izbiro čevljev, določenih za nagradno žrebanje »Slovenca«, pri tvrdki Peko; Ljubljana, TyrSeva e. 11. (Žrebanje bo 24. t. m.) — Žrtev pretepa. V nedeljo, dne 13. t. m. so prejeli fantje, ki delajo na apnenci v Predstrugah pri Dobrepoljah. dnino, drugi so se jim pa priključili in zložili denar z namenom, da ga zapijejo. Obiskali so več gostiln in končno so se okoli 11 ponoči vsi vinjeni ustavili v neki gostilni na Vidmu. V tej gostilni so se stepli in se začeli obdelavati s stoli. Ko je šel delavec Strnad Matevž iz Male vasi iz gostilniške sobe. ge je nekdo pred vrati pričakal ter 11111 zadal z nožem več centimetrov globoko in dolgo rano na nadlehti desne roke. Strnad je ves okrvavljen moral iskati zdravniške pomoči. Orožniki so že na sledi za napadalcem. Nekoliko kasneje pa se je čulo v Vidmu huronsko vpitje, prerekanje in preklinjanje. Med tem prepirom je bilo tudi izstreljenih več strelov iz samokresa, ki so pa k sreči zgrešili svoj cilj. Vsi ti nočni razgrajači bi zaslužili občutno ka-zert. — Rejec malih živali, številka za februar, prinaša vse nolno zanimivega gradiva, kot na pr.: Našim perutninariem k novemu letu 1938, I. drž. razstava malih živali v Belgradu. Krmite perutnino enotno in poceni, Urška, tnala perutninarica, pripoveduje sosedovi Micki.... Belgijski ali nemški orjak, Negovanje angorskega kunca, Kunčjega rejca gnojišče. Prašičjereja malega človeka. Navodila v mesecu februarju, Naše gospodinje (ovratnik iz angorske preje, golobja juha), Soncu nasproti, Društvene vesti. Drobiž, Razgled po tujem svetu. Književnost, Žaljivke itd. Poeebno zanimiv je razpis nagrad za naročnike lista v denarnem znesku 1000 dinarjev, poleg ostalih 290 daril. Celoletna naročnina je 30 din in se naroča pri Zvezi društev rejcev malih živali, Ljubljana, Karunova ul. 10. _ — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne 'Franz-Josef grenčice«. Ljubljana Četrtek, dne 17. februarja 1958 Gledališče Drama: Četrtek, 17. febr.: »Bela bolezen«. Red četrtek. — Petek, 18. febr.: Zaprto. — Sobota, 19. febr.: Ob 15: »Sneguljčica«. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Nedelja, 20. febr.: Ob 15: »Simkovi«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Velika puntarijac. Premiera. Premierski abonma. Opera: Četrtek, 17. febr.: »Madame Butterfly«. Izven. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Znižane cene od 30 din navzdol. — Petek, 18. febr.: Zaprto. — Sobota, 19. febr.: »Traviata«. Izven. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Znižane cene od 30 din navzdol. вннанннмииивг in ogleda veselo R. SIOlZOVO opereto vedrega bumoria. sladke muzike in priltubljene dunajske domačnosti. ■ Smeh od začetka do konca! Danes ob 19.15 in 21 uri. kino UNIONS'0 Prireditvi In zabave Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani ponovi v nedeljo, 20. t. m., ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani pravljično veseloigro s petjem v 4 dejanjih: »Krojaček — junaček«. Ta mladinska igra je pri premieri preteklo nedeljo sijajno uspela. Hiša je bila razprodana, zato opozarjamo p. n. občinstvo, da ei že v predprodaji (pisarna Pax et bonuiii v franč. pasaži) rezervira vstopnice po 6, 4, 3 in 2 din. — Zaradi vieokih režijskih stroškov se igra ne bo več ponovila in je torej v nedeljo zadnjikrat na programu! Jutri, v petek zvečer ob 20 bo v veliki Filharmonični dvorani eden najinteresantnejših letošnjih koncertov. Nastopil bo slavni pianist Aleksander Boroveki, ki je znan jx> vsej Evropi kot odličen koncertni pianist in klavirski pedagog. Vabimo občinstvo, da si kupi vstopnice že v knjigarni Glasbene Matice, kjer se dobe od 8—12 in od pol 15 do pol 19. Predavanja Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah vabi na skioptično predavanje o zatiranju 6adnih škodljivcev. Predaval bo g. Slre-kelj drevi ob 8 v rieainici ljudske šole v Mostah. »Med dvema dobama«. Univ. prof. dr. inž. Milan V i d m a r se je odzval vabilu Kluba absolvi-ranih trgovskih akademikov ter bo predaval o temi: >Med dvema dobama« — v ponedeljek, 21. t. m., v veliki dvorani sTrgovske akademije . Sestanki Sempetrski fantovski odsek ima drevi ob >58 pevsko vajo, po vaji pa bo predaval g. Majdič »O občinah«. Fantovski odsek sv. Jakob ima drevi ob 8 svoj redni sestanek, na katerem predava g. Valaud M. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Suštiik, Ma rijin trg 5; mr. Kuralt. Gospoevetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. Srajce, kravate. Karničnik. Nebotičnik 1 XVIII. prosvotni večer v petek ob 8 v beli dvorani hotela Union nas povede na Bretonsko v Francijo. Predavateljica ga. uprav. Kristina Hafnerjeva, ki je dalj časa tamkaj živela, nam bo v predavanju, ki ga bodo epremljijle številne skioptične slike, pokazala to čudovito dežolo in nje prebivalce. Cenjeno občinstvo vljudno vnbimo, do v obilnem številu |)oeeti ta zanimivi prosvetni večer. 1 Krščanska šola za stolno župnijo ima redni občni zbor z običajnim sporedom v nedeljo, dne 20. februarja popoldne ob 5 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. 1 0 pokojninskem zavarovanju namcščcncev, ki ga je, kakor znano, sedanja vlada razširila na vso državo, je v torek, 15, t. tu. predaval v Ljubljanskem klubu najboljši strokovnjak v leni vpraša- nju. ravnatelj Pokojninskega zavoda g. dr. Janko V r a n č i č. Šele ob njegovih izvajanjih ee je jx>-slušalec zavedel vseh težkoč, ki jih je bilo treba premagati, da se je pokojninsko zavarovanje nameščencev razširilo na vso državo, obenem pa ohranila samostojnost našega Pokojninskega zavoda za Slovenijo in Dalmacijo. Prva nevarnost je bila. da bi posebno pokojninsko zavarovanje nameščencev sj>loh prenehalo in se stopilo z delavskim ter se z njim izenačilo. Ko je bil ta načrt, ki je pomenil za nameščence ogromno škodo, preprečen, so se našli ljudje, ki so zagovarjali enotno vodstvo obeh zavarovanj, češ, da bi pocenilo upravo, kar pa je čisto fiktivno, ker bi se spričo velike razlike med obema zavarovanjema nasprotno le podražila; pa tudi tehnično je ta stvar neizvedljiva. Vsi centralizacijskf načrti in poizkusi so spričo tehtnosti argumentov za samoupravno rešitev tega velevažnega vprašanja propadli in sedanja vlada je pokazala dovolj umevanja in socialnega smisla, da je pristala na edino pravilno rešitev, ki se jo januarja t. 1. uzakonila. Treba je še popraviti določbo, ki iz območja ljubljanskega PZ izločuje Dubrovnik, ker bi to onemogočalo pravilno rešitev pokojninskih zadev z ozirom na pravice in dolžnosti, izvirajoče iz zavarovanja pod bivšo monarhijo, in je ta korektura baje že sklenjena in novelirana. Potem ko ie predavatelj pojasnil še nova vprašanja, ki jih bo v zvezi z novim zakonom treba pravilno rešiti — predvsem pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov — je predsednik Ljubljanskega kluba dr. Fr. W i n d i s c h e r zaključil lepo uspeli večer s polnim priznavanjem in zahvalo g. predavatelju za temeljitost in izčrpnost, s katero je pojasnil ta soc.ialnopolitično tako dalekosežni problem. Kakor slišimo, se nam v okviru Ljubljanskega kluba obeta še več zelo aktualnih in zanimivih predavanj. Slovo železničarjev od ravnatelja dr. Faturia Nedavno je bila v vodstvu ljubljanskega železniškega ravnateljstva izvršena važna sprememba in sicer z upokojitvijo vrhovnega šefa te železniške naprave, ravnatelja dr. Aleksandra Faturja. Upokojeni ravnatelj dr. Fatur je bil v železniški službi mnogo čez dobo, ki jo določa zakon, in je posebno v zadnjih 15 letih zavzemal najvišje službene položaje pri naših železnicah. Od 1. februarja 1936 je bil na odgovornem mestu železniškega ravnatelja v Ljubljani. Gospod dr. Fatur ee je ves čas svojega službovanja odlikoval po veliki neprietranosti in nepopustljivi pravičnosti 1er si je zato med V6emi železničarskimi 6loji pridobil mnogo, mnogo prijateljev. Vse te vrline g. ravnatelja so dale železničar-skim strokovnim organizacijam in sploh vsemu osebju povod, da 60 mu sklenili prirediti poseben poslovilni večer, na katerem bodo lahko še nekaj uric preživeli v njegovi družbi in mu še enkrat v 6lovo stisnili roko. Ta poslovilna prireditev bo v soboto. 19. t. m„ ob 20 v Ljubljani v dvorani na Taboru. Dostop na prireditev ima vsakdo z rodbino. Kakor vse železničarske prireditve, bo gotovo tudi poslovilni večer za spoštovanega g. ravnatelja dr. Faturja potekel v najtoolj prijetnem razpoloženju. Oglejte si lepo garnituro loncev pri tvrdki Stupica; Gosposvetska c., Ljubljana. (Nagradno žrebanje bo dne 24. t. n.) 1 Odbor Glasbene Matice ljubljanske je za prihodnjo dveletno dobo v glavnem sestavljen kakor sledi: predsednik dr. Vladimir Ravnihar, njegov namestnik dr. Janko Žirovnik, tajnik Pečenko Sil-van, tajnikov namestnik Zepič Ludevit, blagajnik in gospodar Pertot Avgust, njegov namestnik ravnatelj Gruden. 1 Občni zbor Lovskega društva Ljubljana bo drevi ob 8 v restavraciji »Zvezda«. — Odbor 1 Valentinov sneg. Sv. Valentin je že v ponedeljek z neba poslal nekaj snežink, ki 60 6e po zraku lovile kakor izgubljenke ali pa eo bile najbrž poizvedovalke, kako bi zemljani sprejeli nov sneg. V torek je pričelo 6uežiti in čez noč do jutra je bila že vsa ravan pobeljena z novo snežno plastjo. Včerai je neprestano snežilo v gostih, nekoliko južnih kosmih. Od 30. januarja pa do ponedeljka smo imeli prav lepe, suhe in mestoma sončne dneve. KINO KODELIEVO Od petka dalje predvajamo največji film letošnje sezone Kirchfeldski župnik Pri vseh predstavah razrn v nedeljo ob Vjll ln 15 dva fllina naenkrat. Cone od Din 8"— navzdol. Predstave vsak dan ob 17 in *J0. Samo «Iri dni! Samo Sllrl dni! 1 Dobava živil. Podpisana uprava opozarja vse interesente na »R a z p i s« raznih dobav živil, ki je izšel v »Službenem listu kr. ban. uprave z dno 16. februarja 1938. — Uprava Delavskega doma, Plei-vveisova c. štev. 42 v Ljubljani. Oglejte si tri žepne ure znamke »Ornega«, »Omiko« in »Iko«, in dve sobni uri pri tvrdki H, Suttner, Ljubljana, Prešernova ul. (Žrebanje bo dne 24. t. m.) 1 Mnoge dražbe razpisane za marec. Na okrajnem sodišču je za marec razpisanih 13 dražb raznih vil. hiš, posestev s celotnimi gospodarstvi. Cenilna vrednost vseh nepremičnin, ki pridejo na dražbo, je bila določena celotno na 1,891,736, najnižji ponudek pa na 1.405.683 din. V mestu башет pridejo na dražbo samo 3 nepremičnine, cenjene na 585.o71 din. Najnižji ponudek je za nje določen na 463.639 din. Lani je biJo predlaganih 735, pred lanskim 755 realnih eksekucij, ko so se prisilnim potom vknjiževale različne terjatve, zlasti neplačani davki in prispevki OUZD, Tudi mestna občina se je na hiše vknjiževala z eksekucijo zaradi vodarine in kanalske pristojbine. Prisilnih dražb ie bilo lani predlaganih 261, predlanskim 270. Na dražbi sta bili lani prodani 102 nepremičnini, predlanskim 124. Maribor m Skupni sestanek mariborskih fantovskih odsekov bo v nedeljo dopoldne ob pol 11 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Na eporedu so pevske točke, deklamacije in govor dr. Jeraja. m Zadnji poskus za zgraditev pohorske železnice se bo izvršil sedaj. Snoči je bila pri Po-vodniku seja upravnega in nadzornega odbora zadruge »Pohorska železnica«, na kateri so sklenili, da se obnovi akcija za to zgradbo, in sicer na ta način, da se f>ošljejo raznim gospodarskim ustanovam in zasebnikom lepi prospekti za pohorsko železnico z barvano sliko. Obenem se bo v obeh mariliorskih kinih predvajala reklama za vpis deležev. Iz uspehov te akcije se bo videlo, da li še obstoja zanimanje za gradnjo pohorske železnice. Če bo odziv slab, bo zadruga likvidirala in načrti s pohorsko železnico bodo definitivno pokopani. m Kdo ima prav? Pred kratkim smo poročali, da je izginila iz Maribora 10-letna Stanislava Lor-bekova. Njeni sorodniki iz Gorišnice, h katerim se je zatekla, so jo spravili zopet nazaj v Maribor. Sedaj pa si lastijo zasluge za njeno vrnitev kar trije časopisi: »Jutro«, »Večernik« in »Mariborer Zeitung«. Vsi trije namreč v posebnih noticah ugotavljajo, da so jo sorodniki vrnili nazaj v Maribor materi samo zaradi tega, ker so čitali vest o njenem begu v njihovem časopisju. Mariborčani se sedaj izprašujejo, kdo od teh ima prav? m »Kruci« v Mariboru. Dobro znana tolovaj-stva Krucev na Murskem polju še med narodom niso pozabljena. Da boste videli zlobo, zločin in tudi kazen Krucev, pridite pogledat v Maribor, kjer igra Ljudski oder to igro v 5 dejanjih v soboto, 19. t. m. ob 20 ter v nedeljo, 20. t. ni. ob 17. Vstopnice se dobijo v predprodaji. m V Ljudski univerzi bo drevi in jutri (v petek) nadaljevanje antropološkega cikla. O najvažnejših antropoloških vprašanjih bo predaval naš znani starokovnjak univ. doc. dr. B. skerlj iz Ljubljane. m Za elektrifikacijo Vrbanove ulice. Najlepša promenadna cesta, ki pelje iz mesta v okolico, jo Vrbanova ulica, ki pa žal ni elektrificirana od tam naprej, kjer se pričenja drevored kostanjev. Potrebno bi bilo, da bi jo občina razsvetlila od kolonije novih vil pa do meje kamniške občine. m Kdor bi pomladi zidal, bi poccni zidal. V februarju so se po navadi vsako leto odpirali obeti za pomladno gradbeno sezono. Za letošnja pomlad pa so ti obeti kaj slabi. Dokončavale ee bodo samo lansko jesen začete zgradbe, dočim ni na mestnem gradbenem uradu do sedaj vložene še nobene prošnje za novo stavbo. Kaže, da bo edino mestna občina, ki bo z regulacijo Glavnega trga vršila na pomlad večje gradbeno delo. Ker bo zaradi pomanjkanja dela na pomlad zavladala med gradbenimi podjetniki velika konkurenca, bi oni. ki bi letos pomladi zidal, poceni zidal. m Umrla je v bolnišnici v Ormožu soproga skupinovodje drž. žel. ga. Ana Regoršek, stara 55 let. Blago ženo bodo prepeljali v Maribor, kjer bo položena k večnemu počitku. Svetila ji večna lue! m Strel v mlinu. Pri prešanju olja v Torkovi pri Sv. Benediktu se je pripetila usodn.;l nesreč?. Kadar prešajo olje, se zberejo fantje in ntož.je v mlinu in tako sta prišla tudi 39-letni posestnik Ivan Vrbnjak iz Trotkove ter 18-letni Marjan Božič od Sv. Treh kraljev. Božič je imel s seboj nabito pištolo, katero je pregledoval. Naenkrat pa se je orožje sprožilo in strel je zadel Vrbnjaka v trebuh. Ker je bila pištola nabita s šibrami, so mu razsekale drobovje ter so ga nezavestnega in še malo živega pripeljali včeraj zjutraj v mariborsko bolnišnico. Ni veliko upanja, da bi revež ostal pri življenju. m Licitacija za oddajo kantine v vojašnici vojvode Mišica v zakup se vrši dne L marca ob 1 v omenjeni vojašnici. Pogoji so razvidni v pisarni vojašnice vojvode Mišica. m Usoden padec s podstrešja. Pri Sv. Križu nad Mariborom se je nevarno ponesrečil 60-letni posestnik Alojz Hlade. Ko je šel na podstrešje, inu je na stopnicah spodrsnilo pa si je pri padcu zlomil medenico. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Gledališke Četrtek, 17. febr. ob 20: Veronika Deseniška. Red D. Petek, 18. febr.: Zaprto. Sobota, 19. febr. ob 20: Revizor. — Zadnjič. Globoko znižane cene. Ptut Redna javna seja mestnega sveta bo drevi ob šestih v dvorani mestne posvetovalnice Glavna točka dnevnega reda je proračun za leto 1958-1939. Za javno sejo bo sledila tajna seja. Ljudska univerza. Drevi ob 8 predava profesor Jan. Sedivy: Kako rešujejo Cehi manjšinski problem. Zagorje Proračun zagorske občine je bil te dni razgrnjen občanom na vpogled. Proračun izkazuje skora j 1 milijon 400 tisoč dinarjev prejemkov in prav toliiko izdatkov. Od tega rime med drugim okrog 20% za naše šolstvo, 20% za socialno skrbstvo, 14% za vseose.bne izdatke, dočiim gre 41% za ostale nujne občinske potrebe. V veliko breme je občini stari dolg v znesku tri četrt milijona dinarjev, ki ga mora amortizirati z rednimi odplačili in ki datira še izza gradnje vodovoda. Iz prednjih zaokroženih številk in podatkov je razvidno, da Zagorjani še ne bomo tako kmalu na zeleni vejici in da ima sedanja uprava res težko stališče pri odmerjanju doklad. S skrajno štednjo pa ji je vendar uspe-lo znižati doklade napram lanskemu letu vsaj za 5%, za-kar ji gre vsa pohvala. Z investie! inmi, ki jih je namerjala T.P.D. vložiti v rudnik na Lokah, menda ne bo nič! To pa le zaradi pretirane zahteve za potrebno zemljišče, za katero zahteva lastnica menda kar 750.000 dinarjev. Nismo proti temu, da rudnik pošteno plača, kar potrebuje, toda staviti pri tej kupčiji, ki bi bila koristna za vse Zagorje in okolico, tako pretirano vsoto, je pa le malo preveč To poročamo samo kot kronisti v vednost našim delavskih slojem. Prepričani pa smo, dn se bo vsa zadeva le še uredila. Iz nojih organizaciji Prosvetno društvo Rakek uprizori dne 20. in 27. februarja narodno veseloigro »Micki je treba moža«. V prfflposfu na* sc vsa h zabava! DUNAJSKE MELODIJE Dos Wiener rioherlled LCO Slezoh v svoii naiboljši vlogi kot zadnji dunajski izvošček; LIZZl IlOiZSChUl! - ItUdO.l CaN Zasedanje banskega sveta Obnova našega zadružništva Poročali srno že o govoru senatorja g. dr. Schaubacha na torkovem zasedanju banskega sveta in da je bila tozadevno sprejela, od nas že tudi objavljena resolucija. Zaradi pomena govora dr. Schaubacha prinašamo v izvlečku njegov govor: Gotovo najvažnejša točka govora g. bana je bila posvečena ukrepom za likvidnost in sanacijo našega kreditnega zadružništva. Ze lani je bilo o tem govora v banskem svetu (govoril je obsežno ravno g. dr. Schaubach o tem vprašanju; op. uredn.). Tedaj nismo niti prav verovali, da bo prišlo do tega, kar je danes izvršeno. Sedaj je hvala Bogu drugače in vladnim ukrepom za mobilnost zadružništva je krepko pomogel s svojo akcijo tudi naš g. ban. Danes lahko rečemo, da '*fe naše kreditno zadružništvo rešeno in so dane garancije za nadaljnji ugodni razvoj. Vsepovsod smo za časa krize videli, kako država žrtvuje ogromne svote za rešitev denarnih zavodov pred navalom vlagateljev. Tako je bilo v Avstriji danih iz drž. sredstev v ta namen okoli 1 milijarde šilingov. V Nemčiji 2 milijardi mark itd. Samo pri nas smo si pomagali z neuspešnimi ukrepi, ki so povzročili samo še večji nered. To je imelo za posledico, da se je po krizi stanje nekoliko poslabševalo. Vlagatelji so postali razočarani, nervozni in so obupavali, dolžniki pa so postali na drugi strani demoralizirani. Tako je denarna stiska grozila preiti v katastrofo. Odveč bi bilo razpravljati še danes o pomenu našega zadružništva. Omeniti nam Je samo, da so imele vse tri slovanske zadružne osrednjo organizacije včlanjenih 507 kreditnih zadrug s poldrugo milijardo vlog od 250.000 vlagateljev. Samo pri članicah Zadružne zveze so znašale vloge leta 1930 1.058 milij. din. Kriza nezaupanja je povzročila stalen odtok vlog in skupno je bilo v teh letih krize dvignjenih iz vseh zavodov v naši banovini 830 milij. din. To je pomenilo tudi znatno znižanje ljudskega premoženja. V gospodarstvu je pač manjkal poživljajoči element: denar in kredit. Stiska na vrhuncu Nedogledne in težke so bile posledice te krize. Dediči niso mogli prevzeti posestva, ker niso imeli denarjn za prenosnino, ljudje si niso mogli privoščiti najnujnejše zdravniške pomoči, dobrim in varčnim davkoplačevalcem je bila zarubljena živina. Zaradi krize kreditnega zadružništva je pešalo tudi vse ostalo zadružništvo in kmečko gospodarstvo, tako da je kriza najbolj zadela kmeta. V tem položaju se je pokazalo še novo zlo: trgo- vanje s knjižicami, ki je oškodovala naše dobre vlagatelje za milijonske vsote. Ni čuda, če se je pri nas vedno l»olj oglašal klic, da je treba kreditno vprašanje rešiti. Čakati pa je bilo treba leta in leta, da je prišla dvanajsta ura, ko je bilo trebn rešiti slovensko gospodarsko in kreditno vprašanje, likvidnost naših zadrug. Poučen zgled iz zgodovine Prav zanimiva so biln naslednja izvajanja g. dr. Schaubacha o tem, kako je bilo pomagano slovenskemu zadružništvu pred vojno. Leta 1910 je prišlo do znanega poloma Genossenschaftsver-banda v Celovcu in Glavne posojilnice v Ljubljani. Še preden pa so se posledice teh polomov čutile še pri vseh ostalih zavodih, je že deželni zbor sklenil: Dež. zbor vidi v zadružništvu najvažnejši faktor narodnega gospodarstva v deželi in spoznava kot nujno dolžnost dežele zastaviti vse moči za prospeli zadružne organizacije na Kranjskem. Drugi sklep, katerega je utemeljeval pok. prof. Jarc, je bil, naj se odstopi vseučiliški zaklad Zadružni zvezi kot brezobrestno posojilo na nedoločen čas proti enoletni odpovedi. Poročevalec g. dr. prof. Jarc je pravilno poudarjal, da ne gre za porabo tega kapitala, ampak naj se ta kapital plodonosno naloži v gospodarske koristi dežele. Posebej je bil še sprejet sklep, da prevzame kranjska dežela garancijo za vloge do 2 milij. kron. ako se prepriča, da iz tega jamstva ne preii deželi nobena škoda. Zanimivo je, da je dež. odbor v Gradcu posodil kmečki zadružni zvezi 400 tisoč, dalmatinski zvezi 200.000 kron itd. Uspeh teh akcij ni izostal in zadružništvo je zaživelo novo, lepše življenje. Mimogrede je omeniti še, da je bil tudi vseučiliški sklad, katerega skušajo še danes nekateri porabljati za protiakcijo našemu zadružništvu, do zadnjega vinarja vrnjen dež. odboru, odn. deželi kranjski. Če vidimo po vseh državah in tudi pri nas v preteklosti od strani kranjskega deželnega zbora takšno razumevanje in takšno skrb za procvit kreditnega zadružništva, se moramo pač čuditi, da je preteklo b let krize, ne da bi se v rešitev kreditnega zadružništva kaj ukrenilo. Morali so zopet priti naši ljudje na krmilo, ki so zvesti tradiciji svojih prednikov, aktivno posegli v rešitev kreditnega vprašanja in so končno to vprašanje tudi rešili na način, kakor smo slišali iz ekspozeju g. bana. Uspeh naših voditeljev To je zgodovinsko delo sedanjega državnega režima in slovenskih zastopnikov. S tem je naše kreditno in tudi drugo zadružništvo rešeno in je oliranjen glavni teme'.j našega gospodarstvu, brez katerega bi bili potisnjeni gotovo za 50 let nazaj. Zaradi tega je dolžnost banskega sveta, da je hvaležen in izrazi svojo hvaležnost vsem onim činiteljem, ki so do te rešitve pripomogli. Y prvi vrsti gre zasluga našemu voditelju mi-jrii-sfrtiJdr. Korošcu, ki stoji na čelu zadružništva v državi in je spoznal vso resnost vprašanja in 1'e š Svojo vplivno iniciativnostjo načel in konč-•M'ieîîl likvidnost zadrug. V drugi vrsti gre zasluga dr. Kreku, ki je s svojo žilavo delavnostjo stal na strani ob vseh korakih, ki so bili potrebni našim zadrugarjem. Končno pa je dal odločilno besedo, narekovano po državniški uvidevnosti kot gospodarski in finančni strokovnjak priznani min. predsednik dr. Stojadinovič. Z otvoritvijo likvidnostnega kredita pri Poštni hranilnici je bilo pomagano denarni potrebi onih kreditnih /adrug, ki so imele kmečke terjatve. Ni po bilo s tem vprašanje likvidnosti rešeno .pri onih zadrugah, ki so imele svoje vloge pri zvezah. Tam bi ostale še velike vsote zamrznjene. Obstojala je nevarnost, da bi se pri nas kreditna akcija po lombard:nem posojilu pri Poštni hranilnici razgubila zaradi še vedno obstoječih kreditnih potreb zaradi zamrznjenih vlog pri Zvezi. Zaradi tega se jc v ponovnih peticijah in deputacijah obračala Zadružna zveza na bana, da tudi banovina prispeva k sanacijskim operacijam. G. ban se je uvidevajoč nujno potrebo za gospodarsko življenje svoje banovine prav )>o tradicijah deželnega kranjskega odbora s premaganjem vseh centralističnih tez.koč s pogumno odločnostjo lotil vprašanja posojila. S tem je bila likvidnost m sanacija kreditnih zadrug perfektuirana. Težka in dolga je bila pot za dosego toga cilja. Pribiti pa jo treba, da jc bila Z. Ž. ona organizacija, ki je dosledno in vztrajno opozar- jala in trkala na vrata v Belgradu iu Ljubljani in navzlic celovrstnim tc/.kočam in neuspehom vztrajala na poti, katero je smatrala za edino pravilno in končno tudi dosegla svoj cil j. Tako jc bilo tudi drugo zadružništvo deležno uspeha dola, ki ga je izvršila Z. Z. Dosežen je velikanski uspeh v prid zadružništvu in gospodarstva sploh. Tega uspeha se moramo vsi veseliti. Navzlic temu pa se še oglašajo nasprotniki, ki govorijo o preganjanju gotove struje in o krivicah, ki ee je zgodila zadrugam, ki niso včlanjene v Z. Z. Pri celem vprašanju gre predvsem za likvidnost zadružništva. Ta pa je v glavnem dosežena s posojilom pri Poštni hranilnici. Zaradi tega dobijo one zadruge, ki ssiic-maino po Jugoslovanskem Lloydu z dne 10. 1. in.): delegati ugotavljajo, da je dravska banovina razpisala 5% posojilo za 03 milij. din za sanacijo enega dela slovenskega zadružništva. In brez poznanja pogojev in načinov, po katerih bodo ta sredstva služila sanaciji zadružništva, delegati z zadovoljstvom ugotavljajo dejstvo, da se je iz javnih sredstev pomagalo enemu delu zadružništva, pa vidi jo v tem znak, da sc postopno poklnnja zadružništvu vedno več pozornosti, Čeprav zadružništvo po svoji važnosti zasluži, da bi bl'a la pozornost še večja in da pride mnogo hitreje. Tri zlate đchlice Ne zamudite te izredne priložnosti Predstave oh 10., 19.15 in 21.15 url. Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.55, Buenos Aires 115.35. Vrednostni oamrii Ljubljana: 7% inv pos. 1)0—98, agrarji 50—58, vojna škoda promptna 447—455, begi. obv. 86—90, dalm. agrarji 89—90. 8% Bler. pos. 90—98, 7% Bler. pos. 91—93, 7% pos. DllB 98—100, Narodna banka 7.700—7.800, Trboveljska 230 denar. Zagreb. Državni papirji: 7?« investicijsko posojilo 96—97, agrarji 58—60, vojna škoda promptna 451 lil., za konec marca 45b bi., begi. obveznice 86 den., duhu agrarji 86—87 (86 srednji komadi), 8% Bler. jiosojilo 96—'97, 7% Blerovo posojilo 90—91 (90) 7% posojilo Državne hip. barke 100 lil.; d e I ni ce : Priv. agrarna banka 220—224, Trboveljska 230 den., Ciiitman 60 bi., lov. sladkorju Bečkerck 500—600, Osjc-ška sladk. tov. 168.50 1>1., Dubrovačka 400 den., Jadranska plovba 405 den, Oceaniu 600 den Belgrad. Državni papirji: vojnu škoda promptna 444—446 (451, 445), zn konec marca 444 den (444, 446), begi .obveznice 87.50—88 r>(> (88, 90), ilnlmut. agrarji 86.50—S8, 8% Blerovo posojilo 94—95, 7% Blerovo posojilo 91 blago, 7% posojilo Drž. hip. banke (HM)); delnice: Narodna banka 7.800 lil., Priv. agrarna banka 229 lil. Dunaj. Poslovanje je bilo mirno, vendar je bila tendenca prijaznu. V kulisi so bili začetni tečaji nad včerajšnjimi, znnlnejc so nnrasl'é prioritete bivše Južne železnice in Semperit, popustila stn Step in Siemens. V zagrnili so bili tečaji tudi pretežno višji, posebno so narasli montnnski in pivovarski papirji, popustile pa med drugimi tudi delnice Kranjske industrijske. — Zaključni te č a j i : Donavsko-sa vsko-jadranske obveznice 58.45, avstrijske stavbne, srečke 17.60: delnice: Creditanstall-Bnnk-verein 297, Narodna baroku 168.50, Steg 20.90, Siemcns-Schuckcrt 130.75, Steweag 29,75. Ma-gnesit 87, Trboveljska 25.30, Alpine V>.75, Stevr-Duimler-Puch 222.50, Semperit 83.70. Žitni trsr Novi Sad. Pšenica srem. 177—179, bun. 171—180. Ostala pšenica neizpremenjena — Ječmen bč. srem. 62—64 kg 140—142И. Tendenca slaba. — Promet srednji. Živina Ljubljanski sejem dne 16. februarja 1938. Na sejem je bilo prignanih (v oklepajih število prodanih glav): 136 (16) konj, 52 (18) volov. 38 (4) krav, 7 (5) telet in 56 (32) prašičkov za rejo. Dogon je bil zaradi slabega vremena majhen. Cene so ostale' nci/.picmenjene naslednje: voli I. 5.25—5.75, Ц. 4.50—5, III. 3.75-4.75: krave debele 4—5.25, klobasuricc 2.25—3.50, teleta 7 do 8 din /a kg žive teže; prašički za rejo 100—180 dinarjev za komad; konji po kakovosti in velikosti 400—3.500 din za komad. Pripomniti jc, da prvovrstnih volov na sejmu ni bilo. Cene živini in kmetijskim pridelkom ua sej-5.25, III. 4.75. telice I. 5.50, II. 5, III. 4.75. krave I. 5, II. 4.75, III. 4.30, telela 1. 7, II. 0, prašiči hrvatski špeharji 10.25, pršutarji 7.50 din za 1 kg živo leže. — Goveje meso I. prednji del 10, zadnji del 12, II. prednji del 10, zadnji del 11, IU. prednji del 9; slanina 10, svinjska mas t18, čisti med 22, neoprana volna 10, oprana volna 21—25, goveje surove kože 12 telečje surove kože 14, svinjske surove koži- 10 din zn 1 kg. — Pšenica 225, ječmen 200, rž 225, oves 200, koruza 140, fižol 200, krompir 80, lucerna 1800, seno 00—70, slama 50, jabolka I. 200-300. II. 150—200, III. 150, češplje suhe 1. 1200, II. 1110, lil. 900, pšenična moka 350, koruzna niok a 200,- ajdova moka 400, ržena moka 300 din za 100 kg. Poročilo n trgovskem prometu na sejmu v Kranju dno 14. februarja. Na sejem ie :ii'o prignanih 72 volov, 30 krav, 10 telet, 2'junici in 2 bika. Pripeljanih je bilo tudi 35 svinj iii 33 prašičev. Prodanih pa je bilo 61 volov, 27 krav, 10 telel, 2 junici, 2 bika, 10 evinj in 25 prašičev. V inozemstvo ni bilo prodana nobenn živina. Živinski sejem v Kamniku 8. februarja: Vole so prodajali 4—5,25. krave 3.50—5, junce in telice 4—5, teleta 0.50, debele svinjo 6.50—7.50 din za 1 kg žive teže. — Konji lahki 4000 -6000 din zn komad. — Mladi pujski do 10 tednov stari 250 do 280 din zn komad. — Dogon lia sejem je bil dober, a kupčija slaba. Živinski sejem v Mengšu 9. februarja: Cene so bilo naslednje: Voli II. 4.50—5.50, krave III. 3.50 do 4, junci in telice II. 4—5, teleta 0—6.50, debele svinje 6.50—7.50 din za 1 kg žive tele. Svinjski sejem v Ptuju dne 9. februarja. Mlade prasce so prodajali od 60 do 135 din za komad. Pršutarji od 6.25 do 7 din, debele svinje od 7.50 do 8 din in plemenske svinje od 5.75'do 6.23 din za kg žive teže» Ženske, ki izdajajo milijone za svojo obleko Noben pameten človek ne nasprotuje, če se kilo hoče lepo oblačili, kakor mu veleva stan in stanovska dolžnost. Vendar pa mora vsak krščanski človek odločno obsojati, du se še dandanes, ko je toliko revščine in bede na svetu, oblačijo z velikim razkošjem ter za take stvari izdajajo milijone. Kako malo krščanstva je v tako imenovani bogati družbi, nam najbolje dokazuje pisanje dunajskega lista »Telegraf«, ki je v zadnji številki lanskega leta poročal o tejle zadevi : >Pred kratkim je londonsko konkurzno sodišče obravnavalo zadevo ločene žene lady Muriel Bow-den, ki ima od svojega ločenega 'moža 1 milijon '200.000 dinarjev letnih dohodkov, |hi pravi, da s tem denarjem ne more stanu primerno živeti, ker mora samo za svoje obleke vsako leto izdati en milijon dinarjev. Ta ženska, ki ne more živeti z 1 milijon 200.000 dinarji na leto, je seveda napravite v kratkem času čez 3 milijone dinarjev dolga. V tej zvezi se spominjamo, da so pred nekaj leti v Parizu prirediti konkurenco najbolje oblečenih žensk na svetu. Iz te konkurence je izšlo 12 zmagovalk. Med to dvanajstorico jih je bilo nekaj, ki so imele svetovno sloveča imena. Takrat so ljudje radovedno spraševali, koliko neki taka ženska na leto izda za svoje obleke. Na to vprašanje je odgovorila tajnica ene izjned »zmagovalk«. Ta zmagovalka je bila žena ameriškega milijonarja, vendar njenega imena v liste niso dali. Torej ta tajnica je javnosti, svoji gospodinji v večjo čast in slavo, dalo tele podatke: Moja gospodinja vsako leto samo za obleko izda 49.336 dolarjev (2 milijona in pol dinarjev). Kako je to mogoče, bo kdo vprašal. Tajnica pravi, da je stvar docela enostovna. •Navaden človek misli, da so na svetu 4 letni časi in da ei mora elegantna ženska štirikrat na leto nabaviti novo obleko. To pa ni res! Za tisti svet, iz katerega izhajajo najbolje oblečene ženske, je pet letnih časov, ali bolje rečeno, pet sezon. Prva se začenja 15. septembra ter trnja dva meseca. Za to pno sezono si je Američanka nabavila tele obleke: 12 večernih toalet zn 3000 dolarjev, 8 toalet za dinere za 1300 dolarjev, 4 obleke za coctail (ko se pije žganje) za 600 dolarjev, 8 popoldanskih oblek za 450 dolarjev, 4 angleški kostumi za 600 dolarjev, 4 dopoldanske obleke za 600 dolarjev, skupaj za to sezono oblek za 7300 dolarjev. Druga sezona traja od 16. novembra do 15. januarja 1er zahteva tele nove obleke: 8 večernih toalet za 2200 dolarjev, 6 za dinere z-a 974 dolarje, 4 jMjpoldanske 450 dolarjev. 4 dopoldanske 450 dolarjev, skupaj 4075 dolarjev. Tretja sezona traja vso zimo, ko ameriški milijonarji hite na Florido v tamkajšnja kopališča. To je višek vsega lela, zato so tudi izdatki za ženske obleke sedaj najvišji. Taka ženska namreč po-Irebuje sedaj: 12 večernih oblek za 3000 dolarjev, 12 za dinere 1950 dolarjev, 4 za coctail 600 dolar- Poroka albanskega Ikralja v luči nevestinih sorodnikov Takale b« notranjščina zunanjo kabine v novem nemškem zrakoplovu, Iti ga grade. jev, 24 oblek za šport in za kopanje in sprehode oh morski obali za 1500 dolarjev, 8 dnevnih oblek 1200 dolarjev, 6 dopoldanskih za 900 dolarjev, skupaj vseh za '.>150 dolarjev. Četrta sezona od 15. marca do 1. junija zahteva docela nove obleke in velja vse skupaj približno toliko, kolikor za prvo sezono, torej 7300 dolarjev. Za zadnjo sezono pa je treba nakupiti le toliko, kolikor je treba izpolnili zalogo oblek do 15. septembra, kar stane le 500 dolarjev.« Tako samo po sebi tajnica vse to pripoveduje, da se človeku skoraj že smilijo te reve, ki imajo toliko skrbi. Pa s tem še ni vse končano. Tisto leto je njena gospodinja izdala 3500 dolarjev za 75 parov čevljev, 288 dolarjev za 48 parov rokavic, ki so prišle naravnost iz Pariza, 208 dolarjev za nogavice, za perilo in druge take potrebščine za 1310 dolarjev, kar se tajnici zcii prava bagatela. Treba pa je dati še 3000 dolarjev za ročne torbice. Ker mora k vsakemu klobuku spadati primerna torbica in ima gospa 35 klobukov, mora bili tudi 35 torbic. Za žepne robčke in šale je šlo 1000 dolarjev. Ni pa tukaj naštela izdatkov za dragocene kožuhe in plašče, ki jih tudi ne more pogrešati in ki jih je treba več, kakor potreba nanese. Vendar 6e da tudi to kupiti iz tietega skupnega letnega proračuna, ki znaša okoli 50.000 dolarjev na leto.« Silni pritisk ledenih plošč, ki jili je nanesla voda na slapove Niagare, je podrl most čez slapove. Kakor pa nam kaže naša slika, je pritisk ledovja stri in zmečkal tudi hiše, ki 60 stale ob bregu reke. Hiše so stale blizu kraja Newston-Lewistone. Mussolini jc organiziral novo kolonialno policijo za Abesinijo. 'lela neveste albanskega kralja je grofica Adela Apponyi, ki je nevesto spremljala v Tirano. Stara grofica se je vrnila v Budimpešto. Budimpe-štanski dopisnik milanskega lista »Corriere della Sera« L. Morandi je imel priliko govoriti s sorodniki grofice Geraldine in kraljeve neveste ter je na svoja vprašanja dobil ta-le odgovor: Albanska ustava priznava albanski kraljici iste pravice kakor vsaka druga evropska država. Albanija pozna le eno obliko sklepanja zakonske zveze, namreč civilno, medtem ko se verska poroka more skleniti v sporazumu med ženinom in nevesto. V sporazumu s kraljem Zogu mi je grofica Geraldina Apponyi dovolila sporočiti javnosti, da je v pogledu vere kralj kraljici zajamčil iste svoboščine, ki jih ima vsak njegov državljan. Po albanskih postavah cerkvena poroka po katoliškem obredu nikakor ni prepovedana. Lahko pa še dodani, kar je veliki mohamedanski nuifti izjavil na vprašanje sorodnika grofice Geraldine, kaj misli o morebitni katoliški poroki, kakršno žele nevestini sorodniki. Dejal je: »Albanski narod je bil pred turško vlado krščanski. Zato mislim, da ne ho nasprotoval, če bi bil prihodnji prestolonaslednik katoliško krščen.« Milanski list dostavlja temu poročilu 5e zagotovilo drugega sorodnika, ki je izrazil veselo zadoščenje, da so se stvari tako zasukale in da je s tem doseženo soglasje med tiranskim dvorom in Sveto Stolico. Vendar Sveta Stolica še ni razglasila svoje dovoljenje, kar pa se zgodi v kratkem. To dovoljenje je vsekakor odvisno od kraljevega zagotovila, da bodo otroci njegove katoliške žene katoliško odgojeni. Medtem ko so ee sorodniki grofice Geraldine že vrnili v Budimpešto, je nevesta ostala še v Tirani. kjer se bo prihodnji teden preselila v prostore, ki jih ji je kralj dal na razpolago v kraljevi palači. Kralj je nevesti dal tudi dragocena darila, med njimi briljanlni prstan, ki je vreden najmanj 10 milijonov lir. Člani albanske vlade nevesto že sedaj nazivljajo »Veličanstvo«. Katoliške poroka pa bo v začetku aprila. — Tako imenovani milanski list. Štiri dni v ledeniški razpoki Požar na gregorijanshem vseučilišču V ponedeljek ob 5 zjutraj je zaradi kratkega stika v transformatorski kabini gregorijanske univerze v Rimu nastal nevaren požar, zlasti zaradi tega, ker je blizu tam tudi plinska kabina ter je bila nevarnost eksplozije velikanska. Poklicani gasilci so morali s plinskimi maskami vdreti do ognja samega, nakar eo mogli v eni uri odstraniti najhujšo nevarnost. Docela pa so požar pogasili šele čez več ur. Med gašenjem pa so rektor ^ profesorji in več duhovniki reševali nenadomesllj/ve knjige i iti druge umetniške dragocenosti, da ne bi zgorele, : če bi gasilci ne mogli zadušiti požara. Škode je 1 sedaj le 10.000 lir. po svetu še bičali silni sunki razeajajočega viharja. V hipu je bilo vse pod vodo. Bilo je to ponoči, ko so ljudje ravno sedeli pri večerji, ali pa so že legli spat. Valovi so naglo začeli vdirati v hiše, da eo morali nazadnje nesrečniki bežati na strehe. Ko je prišla pomoč, je bilo 150 ljudi nepopisno težavno rešiti. Vendar so nazadnje rešili vso ljudi, katerim pa je utonila vsa živina. Kmalu potem, ko so rešili ljudi, pa se je sesulo več hiš in gospodarskih poslopij. * Nad 20 ljudi mrtvih v Kaliforniji Medtem ko je zima začela divjati na Angleškem in Evropi s snežnimi viharji, so bili tudi v zahodni Ameriki velikanski nalivi, pomešani s snegom, ki ga je nosil vihar. Velike vode so tudi tamkaj raztrgale več nasipov, nakar je vodovje preplavilo 25.000 akrov obdelane kmečke zemlje. V okolici mesta San Jose je vihar polomil in izruval več ko 40.000 sadnih dreves. V teh silnih neurjih je bilo v Kaliforniji nad 20 ljudi mrtvih. Velike reke so začele naraščati in mesta ob teh rekah so deloma že pod vodo. Chamonix. Dekle je razmeroma le malo trpelo in ima le malenkostne ozebline. Pač pa je moral njen spremljevalec oislali v koči, ker je preveč ozebel, da bi ga bili brez škode mogli takoj prenesli v dolino. V splošnem pa se lahko reče, da ie pravi čudež, kako so vsi trije malo ozebli, ko pa so cele 4 dni in noči morali prebiti v ledenikovem objemu. Pač pa poročajo, da sta v tamkajšnjih planinah izginila dva druga smučarja. Ker je divjal velik vihar, ni verjetno, da bi ju našli še živa. Zimo divja Po silnem zimskem viharju, ki je že preteklo soboto začel razsojati na Angleškem, moramo še poročati tele podrobnosti : Snežni zameti so bili tako veliki, da je kaj takega za Anglijo nekaj nenavadnega. To je bilo zlasti v notranjosti otoka Na obali je divjalo morje, na morju pa so valovi premetavali ladje. V ponedeljek dopoldne je vihar vrgel na obrežje angleški parnik »Tartary: , ki je vozil iz Rotterdama v Hull. Vrglo ga je v skale na norfolški obali. Na pomoč je prihitelo reševalno moštvo iz Gorlestona, ki je moglo rešiti moštvo ponesrečene ladje šele po tretjem poskusu. Divje vreme je povzročilo tudi smrt treh ljudi, kakor emo že včeraj poročali: V Birminghamu je ubilo neko žensko, na katero je vihar vrgel napisno talilo, katero je odtrgal od neke hiše. —V Thar-stonu (grofija Norfolk) je vihar prelomil več dreves ali jih izruval. Eno tako drevo je padlo na cesto, ko je po njej ravno vozil neki voznik. Drevo je zadelo voznika in ga pri priči ubilo. V Tilbury,iu je med viharjem na reki Temzi vihar pograbil inalo ladjico, na kateri je bil samo en mož posadke. Vihar je ladjo dvignil in prevrnil. Tisti mož posadke je utonil. Pri kraju llorsey v grofiji Norfolk je vihar razdejal nasip tri milje na daleč. Skozi tako velikansko vrzel je drla silna morska voda, katero so Francoski parnik »Baoule« (5874 ton) je vihar, ki je divjal v Severnem morju, vrgel na otok Juist. kjer ga sedaj rešujejo. Iz Ženeve poročajo: Že teden dni so pogrešali tri ženevske hribolazce, ki so šli na Mont Blanc. Znani gorski voditelj Lambert je vodil na goro mlado turistko Stagni ter njenega spremljevalca, ki pa njegovega imena ne povedo. Sedaj so po dolgem iskanju vse tri našli žive in jih rešili na varno. Vsi trije pogrešani turisti so morali 4 dni in 4 noči prebiti 40(10 metrov visoko v mali ledeniški razpoki, v katero so popadali. Medtem pa je zunaj nad njimi divjal ledeno mrzli vihar. Lamberta so našli že v nedeljo zvečer. Našla ga je ženevska reševalna ekspedicija, katere se je udeleževala tudi ženevska turistka Boulaz. Ponesrečence so reševalci izsledili tako, da so slučajno našli njihove smučke, ki so 6i jih bili odpeli, ko so plezali na takoimeno-vano »Teufolsnadel«. Medtem so so ponesrečili, smučke pa so ostale spodaj. Lambertu so roke in noge nalahno ozeble. Prenesli so ga v bližnjo kočo. kjer so ga pustili, da si vsak malo opomore, preden ga bodo nesli v dolino. Tudi turistka Stagni in njen spremljevalec sta padla v razpoko ter sta morala v njej zmrzovati še eno noč več, saj so ju našli šele v ponedeljek zjutraj. Našla ju je druga pomožna ek6pediciia iz Cha-monixa, katero je alarmirala gdč. Boulaz. Ta gospodična, ki se je udeleževala vseh reševalnih del, je takoj potem, ko so v nedeljo našli Lamberta, s smučkami oddirjala v dolino, kjer je še istega večera organizirala drugo reševalno skupino. Gospodično Stagni so v ponedeljek zvečer že spravili v Št. 58. Ujeti Cedric in Althensta-ne sta bila kmalu ujeta, vendar vsak drugače. Althenstana so namreč štirje korenjaki tako naglo zgrabili, da ni imel več časa potegnili svojega meča. Cedric pa je naglo pograbil svoje .kopje in ga tako zanesljivo vrgel v prvega napadalca, da ga jo prehodet in pribil na debel hrast. Nato je zgrabil svoj meč, vzpod-bodel konja ter kakor besen udrihal po napadalcih. Ker je pa preveč besno mlatil, je zadel hrastovo vejo nad seboj. Meč se je tako zaril v les, da ga ni mogel dovolj urno izdreti. Preden ga jo izdrl, so ga že imeli. Ostanek popotnikov, ki jih je še prtljaga ovirala in so izgubili ves pogum, je bil kmalu opravljen. Najprej so razorožili in povezali moške, nakar je bilo kaj lahko polastiti se še .luda in obeh žensk. Celje c V. prosvetni večer Katoliškega prosvetnega društva v Celju bo v ponedeljek dne 21. t. m. Govoril bo o balkanski vojni g. dr. Vinko Šarabon iz Ljubljane. c Družabni klub v Celju je te dni izročil blagajni mestne občine za Pomožno akcijo mesta Celja v podporo brezposelnim 3019 dia kot Čisti dobiček svoje družabne prireditve. 2e prej pa je Vincencijevi konferenci v Celju za podporo siromakov poklonil večjo množino živil. Nestrpnemu dopisniku »Delavske politike«, ki jc v zadnjem času polnil predale svojega časopisa zairadi prireditve Družabnega kluba, svetujemo, da v bodoče naslavlja take opombe na svoje somišljenike, ki prav tako vsako leto prirejalo slične prireditve, ki pa do danes niti malo javnost ni imôla prilike, da bi zvedela, kako in v kakšne namene uporabljajo čisti dobiček, KINO METROPOL Danes prekrasno zgodovinsko doto — tlim KRONSKI BISERI c Drufabni klub v Celju se vsem, ki so kakorkoli priepevaili ali sodelovali pri njegovi družabni prireditvi, najtopleje zahvaljuje. c Sneg je že vce ponedeljek in torek naleta-val in odet pokrajino v snežno odejo. Včeraj ga je bilo ponekod že do pol metra. Na bližnjih celjskih hribih eo močni snežni zameti. c Kolesarska nesreča. V Vrhovem pri Radečah je padel s kolesa 36 letni zidar Šuligoj Ivan tako nesrečno, da ei je zlomil levo roko v ramenu, KINO UNION predvaja danes ob 18.30 ln 20.30 lilm GENERAL LING c Zopet nesreča ▼ rudniku v Zabukovcih. Ni Se dolgo tega, ko smo poročali o nesreči v rudniku v Zabukovcih. V torek pa «e je spet pripetila huda nesreča. Pri delu v rudniku je prišel med jamska vozička 38 letni rudar Goršek Stefan iz Migoj-nioe pri Grižah, Jameka vozička sta stisnila ubogega delavca ter mu zlomila desno nogo nad kolenom. Gorška so takoj prepeljali v celjsko bol-niiniico. Jezica Prosvetno društvo na Ježici priredi v dneh od 18. do 28 februarja v osnovni Soli socialni tečaj. Predavali bodo znani sociologi in poznavatelji socialnih problemov kakor gg. dr. Ahčin, Terseglav, dr. Goear, Javomik in drugi. Predavanje bo vsak večer ob pol 8. Po vsakem predavanju bo razgovor o predmetu. Na to važno prireditev, ki je že 3aA»ko leto dosegla lep uspeh in polno priznanje, opozarjamo zlasti delavske sloje in vse druge, ki sc zanimajo za težka vprašanja našega časa. Vabimo tudi okoliške vasi, da se teh predavanj udeležujejo, ker je naše društvo edino, ki prireja te vrele tečaje na deželi. Vstop je vsakomur prost. Pričetek tečaja bo v petek ob pol 8 zvečeT. Predaval bo g. urednik Terseglav: Socialna gibanja naših dni. Nadaljnji spored je razviden .iz prospektov. Vsi vljudno vabljeni! Iz Legije koroških borcev Л> dni je bil redni letni občni zbot krajevne organizacije Ljubljano. Udeležba jo bila prav lepa. Občni zbor, ki so se ga udeležili tudi zastopniki glavnega odbora, je vodil predsednik krajevne organizacije tov. Zupan Ciril. V svojem poročilu jo prečitnl spomenico, ki jo je posebna delegacija osebno izročilo v Belgradu eg. vojnemu ministru generalu Marieti, načelniku rçen. Stabn Nodléit, obiskala pa je tudi notranjega ministra g. dr. Korošca, ki nui je sporočila naše težnje. Gospod minister jc delegacijo ljubeznivo sprejel in obljubil vso pomoč, prav tako stn oba gg. generala izjavila pripravljenost, da je treba dati borcem za naŠ4i severno mejo na vsak način zasluženo priznanje. Dalje jo Omenil, da zbira odbor gradivo za sestavo spominske knjige, da je že prejel precej po-pteov bojev, vendar so šc nekateri mnloditeni. Naproša jih, naj vank na preprost način opiše svojo doživljaje in jih pošlje glavnemu odboru. Krajevni odbor je imel tudi src«), dn je nekaj brezposelnim tovarišem pripomogel do službe, med njimi tudi odlikovancu s Korndjonljcvo zvezdo Lcvičniku. Poročilo gluvnega odbora je podal podpredsednik glavnega odbora tov. Ma-vullč. Omenjal jc vso dosedanjo borbo, ki ima beležiti lepe rezultate, da nam bodo tako vsaj ob 20 letnici osvobodilnih bojev priznane znslu-ge. število krajevnih organizacij jo nurustlo in sta glavni in krajevni odbor i/vršila ogromno delo, saj je bilo samo dopisov rešenih nad 1000. Sledile eo volitve novega odbora, kateremu na če|o jc bil izvoljen dosedanji agilni predsednik tov. Ciril Zupan. Blagajniško poročilo tovariša Vahtarja je pokazalo bolj žalostno sliko. I'o izčrpa nem dnevnem redu je predsednik zaključil lepo uspoli občni »bor. Sredozemski človek v svoji odvisnosti od narave V torek 15. februarja je predaval pod okriljem Prirodoslovnega društva docent g. dr. V a 11 e r Bohinec ob številni udeležbi občinstva o zanimivi temi: »Sredozemski Človek v svoji odvisnosti od nnrave«. V uvodu je g. predavatelj poudaril, da smemo smatrati Sredozemlje za enotno zemljepisno področje, čeprav leži med zemljinami Evropo, Azijo iu Afriko. Ta enotnost se kaže v geološki zgrudbi, ognjeniških in potresnih pojavih, ki so jih bogate zlasti italijanske in egejske obalo, še mnogo večja pa je enotnost v podnebnem in rastlinsko geografskem oziru, kjer nastopa morje kot osrednji vse izenačujoči zemljepisni činitelj. Ti naravni čini-telji, še bolj pa ljudje so zvarili Sredozemlje v harmonično enoto. Pod vplivom geografske enotnosti Sredozemlja se je stalno pojavljala instinktivna želja narodov, da razširijo politično oblast I čez. ves sredozemski prostor. V glavnem delu predavanja je predavatelj razlagal, kako vplivajo na sredozemskega človeka morje, zemeljsko površje in podnebje. Narodi, ki so se naselili v Srodozenilju, sprva niso poznali važnosti morja, pozneje pa so postnli pomorcl. Tako danes Sredozemsko morje ne služi več samo krajevnemu ampak tudi v veliki meri svetovnemu prometu. Zemeljsko površje vpliva na Človeka in njegovo življenje v kar največji meri. Tu je predavatelj omenil sredozemske ognjenike, ki s svojimi zelo redkimi izbruhi prinašajo blagoslov, ker v času razpadla lava nudi najbolj rodovitno zemljo, ki daje celo trojen pridelek. Povsotn drugačen vpliv imajo na sredozemskega človeka potresi, ki so zolo pogostni. Tako periodično uničevanje lastnine zmanjšuje življensko silo ln podjetnost prebivalstva. Za sredozemsko podnebje je predvsem značilna dolgotrajna suša. Zato je človek prisiljen, da se bori za vodo. Značilni zn vse Sredozemlje so številni vodnjaki, ki so mnogokrat umetniško izdo-lani. Prve take vodnjake so vrlali Rimljani, ki so bili mojstri tudi v grajenju vodovodov. Ostanke takih vodnjakov in vodovodov nahajamo povsod, kjer so bivali Rimljani. Vpliv prirode se uveljavlja v Sredozemlju tudi v človeških bivališčih, v značaju, delil, obleki in prehrani. Ob splošnem pomanjkanju lesa gradi človek svoja bivališča iz kamna, katerega je povsod v Sredozemlju v neizmerni množini. Te slnvbe se orgatiično prilegajo kamnitni pokrajini. Značilno je tudi to, da ni samotnih kmetij in razloženih selišč. Za to kopičenje so merodajtu faklorji: voda, varnostni moment in vročina. Značaj prebivalstva v stisnjenih seliščih je povsem drugačen kot značaj ljudstva, ki živi v razloženih seliščih. Vse življenje — javno in privatno — se odigrava v javnosti, pod milim nebom. Zato so značilna za Sredozemlje mesta z velikimi trgi. Javnost vsega privatnega življenja daje Sredozemcu živahnost, okretnosl in govorniško spretnost. Značilno zn vse Sredozemlje jo omalovaževan|e dela, kar je razložljivo iz podnebnih-razmer. Sredozemski človek ima vedno dovolj časa. Sredozeniec, ki je vljttden lil korekten napram sočloveku, pa nečloveško ravna z Živalmi. Pravijo, da so čuti vzvišenega nad vso naravo, so ne smatra za njen del ampak njenega gospodarja. Vpliv narave se kaže tudi v obleki, ki mora biti v vroči pokrajini lahna, zračna in mora vpijati znoj, Obleka Sredozemca ne varuje pred mrazom, ampak pred vročino. Glavna hrana je kruh in sploh iz moke pripravljene jedi, mesa ne je mnogo, ker meso človeka preveč ogreje, zato pn tem več sočivja. sadja in rib. Kot zabela služi olje. Koliko smo Slovenci Sredozemri? Oni ob morju so vsekakor pravi Sredozetuoi, proti notranjosti pa čim dalje manj, ker je vpliv celinskega podnebja prevelik. Zn ta poucnn Izvajanja, ki so jih spremljalo številne skioptične Blilte pokrajine, mest, stavb, ljudi, noše in hrane, so bili navzoči predavatelju prav hvaležni. Spod Francoski vojaki na naših vojaških smučarskih tekmah Ljubljana, 16. februarja. Danes dopoldne je prispela francoska vojaška smučarska reprezentanca, ki se udeleži naših vojaških smučarskih tekem na Jahorini. Lansko loto so bili — kakor je znano — naši vojaki na vojaških tekmah v Chamonixu, letos jc pa prišla k nam smučarska reprezentanca zavezniške francoske vojske. Na kolodvoru jih je pozdravil divizio-nar g. general Tonlč, navzoč je bil pomočnik g. general Dodić, dalje načelnik štaba g. polkovnik Jugoslovanska knjigarna v l)uh||an! Za materinski dan priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče prizore in igro-kaze: p. Krizostom, Otroške igrice, V. zvezek: Zvezda, prizorček. Naočniki, igrica v dveh dejanjih. Mamičin praznik, dektamacija. Če tvoja mamica je v letih, dcklamacija. — Vi. zvezek: V Indijo Koromandijo, igrica v petih dejanjih. Materinski dan, deklamacija. Ali poznate mojo mamico, deklamacija. — Vil, zvezek; Mamičin najlepši dan, prizorček. V boj za mamico, otroški prizorček v dveh dejanjih. Kador praznuje mamica svoj god, prizorček. Materina pot, deklamacija. Vsak zvezek stane 4 din. Slovenski materi (Mladi oder) 1 zvezek: Mirko Kuncič. Slovenski materi, zborna deklamacija. Živi in mrtvi materi, spevoigra. Cilka in njena punčka, vesela igra. Mladi uporniki, igra v treh dejanjih. Za srečo, recitaciia v 6 slikah. Prodajalka Metka, igra v enem dejanju. 20 din, glasbene točke 6-din. Nadaljevanje prihodnjič. Se-nam iger je brezplačno na razpolago. Prvi izlet gorenjskih smučarjev v Bohinj v dneh od 18. do 21. februarja Î938 Gorenjska zimsko ■ Sportnn podzvozn bo skupno s SK Bohinj — v okvirju omonj.MKua Izleta — priredila pester sniuftki program, ki bo brez dvoma najzanimivejši v zadnjih lotih — lak« po Atovllu udeležencev — kakor vrsti sinuškili panog. Novost bo vsekakor moto skijoringi na Boh. jezera (v nedeljo, 20. t. m. oh 10 dopoldne), ki bo tu prvič izveden. Jetoro Ima sedaj dovolj trdno ledeno ploskev, ki — če no bo tekom tekočih dni nobono voiiko vremensko spremembo, »iiinž-no, da so nn nJem vršo prireditve vseli 'тч|. NI potrebno iioseboj poudarjati, da bo za motoskl.lerliig vladalo nn.lvoč zanimala, posebno, čo bodo najbrž nastopili tudi avstr. molocikllsli, vendar z našimi smučarji. Nič manj ne bo zanimiva slalom • tekma (v no-deljo ob S za Gradcem), nn kateri bodo nastopili vsi gorenjski kationi, prijavljeni so pn tudi žo resni konkurenti Gorenjcev« — Coljani, Mariborčani in Ljubljančani. Najlepša pa bo borba pri toku nn IS km (v soboto, 10. t. 111. ob 14). za tO panogo tekmovanju je r.c sedaj prijavljeno veliko Število naših najboljših tekačev iz vse našo banovine. Toda največja udeležba pu bo na mladinskih tokmall (tek v nedeljo, 20. t. lil. ob in _ slalom isti dan ob 11),. KJčr ho po prijavah sodeč, nastopilo rekordno Število mladino. iCrona vseh tekom lil coin prireditve pu bo tekma v skokih za kombinacijo in I solo-skoke nn Htmssctiovl skakalnici. Na toj tekmi bodo poteg Gorenjcev na,stopili tudi odlični ljubljanski skakači. tako da bo tekma revija naših j najboljših skakaeov. K skakalnim tekmam Irndo pre-I pnščoni tudi nekateri holjSI junlorjl, ki Imajo žo za seboj skakalno šolo v Planici in ki bodo s svojo krasno izvedbo skokov navdušili vso navzočo. VI pn prt tem Izletu poskrbljeno snmo zn tekmovalni program. V soboto Je zn vse udeležence ugodna prilika, da si privoščijo razvedrita pri rnzn'li dru. j žnbnili in plesnih prireditvah, tn to v vsoti hotelih oh I jezoru in na Bistrici, rini pa. ki bo ostal hladen za i vse prireditve, ho najbolje zndel, če nepravi Izlet na Vogel. Komno, f'rno prst itd OZSP vljudno Vabi vso Športnike In ostalo občinstvo, da so udeleži iziela v Bohinj. Pokažimo, da se zanimamo za zimski Simrt, tudi če ne nastopajo so-! verne evropsko zvezde, Ici so zasenčile rezultate iu trud našiti tekmovalcev, ne dopustimo, da našo zimsko pri redit ve hirajo In naZhdliJojo. kor zanjo Širšo plasti naroda zadnje časo ne kažnjo živega zanimanja. GZSP upa. da ne lin v Izlotnth dneh smučarju, ki mu je pri srcu zdrnv in prnvilon unpradok našega zimskega šnor la. kl no lin obiskal Bohinja in n.trgovlh prireditev. Na svidenje! — 07,SP. Gorenjska zimsko-tiportna pođteetn Jesenice rnz plsujo oh priliki svolegn prvega Izleta v Bohinj za dne 20. t. ni. ob 10 dopoldne na Boli. Jezom МПТП-SKT.TKRING . Pravico do nastopa Imnjo vsi pravočasno prijavljeni inotoelklisli .. Vsak motootklist talilen prevozi predpisano progo samo enkrat, in tn z odraslim smučarjem ftroning jo dovoljen do ч dopoldne). Vsak tekniovntoe tekmuje popolnoma nn lastno odgovornost. Znina-oVrtloo prejme darilo predsodslva. Uar-glasltov rezultatov skupno z ostnlirtli foli IS. liri v Ho h i ti .i sit i BWtriel). Zaradi nnstalih finančnih zaprek se mladinsko prvenstvo, ki Jo bilo razpisano za soboto, dno 10. t. m., vrši v nedeljo ob 10 dopoldne. Zagrebčani v Liubljnni V nedeljo bomo imeli zopet priliko videti v Ljubliani dobro nogometno tekmo. Gostovala bo namreč prvorazredna Zagrebška reprezentanca ojačena z nekaterimi ličaši. Sneg. Iti )e zapadel, bo odstranjen. Več v prihodnjih dneh. Mihajlović ter večje število častnikov in podčastnikov in godba dravsko divizijekc oblasti, ki je ob prihodu vlaka zaigrala marseljezo. Francozi so bili potem, ko so odložili v hotelu prtljago, sprejeti pri divizionarju Toniču, ob II pa so napravili poset pri jugosl. zimskošportni zvezi Tu jih je pozdravil v francoščini g. prof. Prczelj, nato ie bila mala zakuska, nakar so odšli pred spomenik Ilirije, kjer so položili venec. Drevi se odpeljejo proti Belgradu in nato dalje na Juhorino Državno prvenstvo v smušnih skokih Jug. zimskošportna zveza priredi dne 13. marca t. 1. na 65 metrski planiški skakalnici svoje državno prvenstvo v smuških skokih. Prireditev je razpisana tako, da omogoča mednarodno udeležbo in je JZSZ do sedaj povabila zastopnike 8 držav: Avstrijce, Čehe, Nemcc, Poljake, Japonce, Italijane, Švicarje in Norvežane. Odgovori poedinih zvez sicer še nieo dospeli. Z ozirom na to, da je pa 13. marc v mednarodnem skakalnem svetu prost termin za mednarodni skakalni svet. je pa pričakovati zadosti močno inozemsko udeležbo. Naši domači skakalci so letos v dobri formi in bo seveda boj za točke izredno oster. Postaviti danes točno prognozo je pa seveda težko in bo treba počakati na zaključek prijav. Na to tekmo bodo vozili v Planico posebni vlaki. Na prireditev se še povrnemo. Vesti športnih zvez. klubov in društev V primeru ugodnih snežnih razmer priredi MK Ilirija v nedeljo, dno 20. t. m. svoj tradicionalni moto-skijering, in sicer svojo staro progo od Dolgega mosta (gostilna KuSarj do Brezovice. Obvezen trening v nedeljo dopoldne od 9—12. Podrobni razpis in pojasnila pri tajniku. — Telefon št. 21-25. SK Mladika. Redni XV. občni zbor bo v nedeljo, 20. febr., ob 10 do|X)ldne v Salezijanskeiu Mladinskem domu na Kodeljevein Vabljeni so vsi redni in podporni čilaiii pa tudi vsi prijatelji kluba. ,\a proslavi to letnice slovenskega kolesarstva, ki io bila v mluuleui deooinbru v sejni dvorani Mikličc-vegn hotela, jo bila izražena splošna želja, da se la jubilej v letošnji kolesarski sezoni proslav) z večjo ko. lesarsko prireditvijo lili so ta obletnico, ena najstarejših slovonskih Športnih panog, proslavi čim učinkoviteje, si Jo obstoječa ljubljanska kolesarska podicvozn. nadela ttnlogo, da to željo pionirjev našega kolesarstva in njega ljubiteljev tudi izpolni. Zato vabi omenjena podzvozn zn v petek, IS. I. m. oh S zvečer na sOStniielc v restavraciji «Novi svet. vso udoleženeo decembrske ga jubilejnega sestanka in one, ki bi bili voljni pri izvedbi le proslave sodelovali S/rtfom klub ,11 Jutri Oh IS obvezen sestanek vseli tekmovalcev zaradi nedeljske tekmo v skokih. Ob seja telin. odbora pri Ilobončku. Ostale vesti Praga. 10, febr. A A. (ČTK) Snočnjo tekme z.\ svetovno prvenstvo v bokeiu so se končalo takole: Kanada : ČSR 8:0. Švedska : Avstrija 1:1. Obem tekmam |o prisostvovalo nad 10,000 ljudi. Pragu, 10. febr AA. (PNB) Danes so odigrali naslednje tekme za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Švica : Poljska 7:1 (3:0. 1:0. 3:1) USA: Anglija 1:1 (0:0. 0:1, 1:0). Praga, 15. febr. A A. (ČTK) Za polfinnlne tekme za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu so se kvalificirale: svica, Poljska, Madžarska. USA. Anglija in Nemčija. Nocoj Igrajo Kanada in Češkoslovaška 1er Avstrija in švedska. Od teh d\'eh tekem bo odvisno, kateri dve orl teh štirih moštev prideta v polfinale. ZFO Slovanske smučarske tekme ZFO V poročilo »Pouod. Slovenca« se je vrinila pomola v prvih treh mestih pri sOlO-skoKill. — Pravilno je: l. Praček '-'5.5, 27.5, 30 ni, 202.30 t.; 2. JaneŽIC (Kamnik) 24.5, 26.5. 29 m, 188.8 točk; 3. Lichtenegger Ferdo (Mojstrana) 23, 22,5, 23 m, 178.3 t. Vsi ostali se pomaitnejo zn eno mesto naprej, ker se je v včerajšnjem poročilu pomotoma vrinil na 2. in 4. inesto (torej dvakrat) Lichten-egger. Da bo naše včerajšnje poročilo kompletno, navajamo še skoke za kombinacijo, ki so takole izpadli : 1. Lichleneager (Dovje) 17.5, 18, 17.5 in, 2131. 2. Kosona B. (č. S. 0.) 17, 17.5, 17.5 in, 192.5 t. 3. Knjžnr (Rateče) 14.5. 10.6. 16.5 m, 188 I. 4. Starman, (Lj.) 15.5. 10, 17 ni, 177 loč. 5. Janežič (Kamnik) 18. 18.5, 17.5 tn. 106.5 I. 0. Volje (RaleiSe) 14. 14.5. 13,5 m. 162 točk. 01) tej priliki pripominjamo, da je dalo obe skakalnici zu trening in tekme brezplačno ua razpolago Združenje smučarjev Planica, za kar se mu najiskreneje zahvaljujemo. Ljubljansko jiVosv. zvezo nn zaključnih nedeljskih smučarskih tekmah ZFO je zastopal g. rav-natelj V. Zor, kar je pomotoma izostalo v našem |K)nedeljskem poročilu. Kulturni obzornik Iz naših gora Slovensko planinsko društvo je izdalo zdaj že drugi del zbornika »Iz naših gora«. Ena največjih odlik edinstvene alpinistične revije -.Planinđki vestnik« so njene odlične fotografije, ki jih v njej priobčujejo naši najboljši fotografski amaterji, obenem odlični planinci in ljubitelji naravnih lepot kot sO prof. Ravnik, Krašovac, Skerlep itd. Te fotografije so kras revije, toda med tekstom »s nekako izgube. Zato je založba sklenila, da jih ponatisne na lepem papirju in izda v monumental-ni obliki albuma in pod posebnim naslovom: Iz naših gora, Teko je zbrala 50 najlepših fotografij naših najboiljših fotografov (Tavčarja, Brileja, Ravnika, Šuligoju, Freliha, Vilharja, Kajzelja, Smigov-ca, Skerlepa, Kunaverja, Smolejo, Kraiovca, Švig-Jja, Cizelja, Blejca, Groma, Glihe, Lasiča, Avčina) in jih povezala v impc*antno knjigo, ki je ne bo hotel pogrešati noben ljubitelj prirodnih lepot in domače zemlje »ploh. Knjiga spada v vsak salon ter jo priporočamo zlasti zdravnikom, odvetnikom in vsem, ki imajo morda čakalnice, kajti ni primernejšega čtiva v čaeu čakanja, kot lepe podobe slovenske zemlje, ki imajo poleg vsebinske pomembnosti tudi estetske vrednote. In naši planinski fotografski amaterji, ljubitelji, so resnično na višku svoje umetnosti Ur zavzemajo ne sumo v Evropi, temveč celo v svetovni konkurenci eno prvih mest Zbornik umetniških fotografij naših gora je tudi prelepo darilo domačim, ko gredo v svet, d.i jih spominja dumovir.c, pa prav tako tudi pielep spomin tujcu, ki ei hoče v svoj kraj po- nesli odsev lepote naše turistične zemlje. »Iz naših gora« je lep zbornik, vreden naše ljubezni kot zemlja, ki jo predstavlja. Borba proti tuberkulozi V četrti letnik je že stopila mlada slovenska poljudno-znanstvena revija »Delo proti tuberkulozi«. Z velikim zanimanjem smo uživali vso pestro vsebino prejšnjih letnikov: st.rokovno-poljudno delo o bolezni, poročilo o borbi s tuberkulozo pri nas in drugod, a najzanimivejša za laika so bila mnoga ljudska literarna dela, ki so nam razkrivala zakotja bede, povzročene po jetiki; tista zakotja, v katera ie posvetila šele Protituberkulozna zveza s pomočjo svojega glasil«. Prva številka letošnjega letnika je posvečena obravnavanju lanskega pro-tituberkuloznega tedna. Prezanimive slika. Govor g bana na otvoritvi tedna — ne morda kak pokroviteljski govor, temveč živa, topla beseda: »Vsi smo sinovi enega naroda: banovina je lani dala iz svojih sredstev 580 tisoč, letos bo dala 600 tisoč in več za namene protituberkulozne borbe.« Gotovo idealno sodelovanje privatne in oblastvene dobrotvornosti. Protituberkulozna zveza je jasno razložila račune lanske nabiralne akcije Uspehi so razvidni iz tabele, ki pokaže, koliko par odpade na prebivalce posameznih okrajev: 28 v radovljiškem in 2 v murskem okraju. Celoten uspeh iz nabiralne akcije protituberkuloznega tedna Protituberkulozne zveze in njenih lig je cenjen na okroglo 300.000 din, vsota, ki preseneča vsakogar. Pa se jo Protituberkulozna zveza tudi potrudila. V dokaz služita dva radio-govora dr. Fr. Dcbevca in dr. T. Furlana. Posebno zadnji je dosegel po svoji propagandni rafiniranosti s serumom proti jetiki mnogo zanimanja, ki se v laiških krogih še do danes ni poleglo. V Delu proti tuberkulozi- dobite zadevo z japonskim serumom točno in presenetljivo raz- loženo. V poročilih krajevnih lig se odkrije obilica požrtvovalnega, smotrnega dela. Pred vsemi ie na čelu mariborska liga, ki ie nabrala 32.000 din za namene protituberkuloznega tedna. — List slane letno (šest številk) 10 din. Po pravici pravi Protituberkulozna zveza: deset dinarjev je preje naše darilo kot vaše plačilo. Glasilo Protituberkulozne zveze (uredn'k dr. Tomaž Furlan) toplo priporočamo. Naroča se pri Prolituberkulozni zvezi v Ljubljani (Gosposvetska c. 2). m Plebiscit o najlepši poljski povesti je priredil znani časopis Čas« v Krakovu in udeležilo so ee ga 1603 osebe. Največ glasov (296) je dobila ^Trilogija« (Z ogniem in mečem, Potop, Mali vitez) H. Sienkievvicza, drugo inesto Zoronvskega povest ■Pogorišče« (163), tretje pa Reymonlova tetrolo-gija »Kmetje« (149): četrto H. Sienkievvicza »Quo vadiš?« (136), Bol. Prusa. »Lutka« (123), šesto »Faraon« Bo-I. Prusa (117), sedmo »Meja Zofije Nalkoweke (761, osmo Križarji- Kossak-Szczucke (69), deveto .Predpomlad.< Žeromskega (32), deseto »Gniloba« V. Berenta (30 glasov) itd. Pri plebiscitu je bilo zanimivo lo, da so 1. glasovali tako strašno različni in nasprotni!, saj je imenovanih 92 knjig, ki )ih snialra 1603 oseb za najboljše poljske poveisli; 2. pn. da so starejša dela dobila absolutno večino nad sodobno pripovedno umetnostjo. In to je morda najzanimivejši rezultat lega literarnega štetja. Slovaška številka češke revije «Panoram*«. — Založba -Družstvena prace< v Pragi, ki ima člane po vsej Češkoslovaški ter samo med Slovaki 5000. je imela 6 t. m. v Bratislavi svoj občni zbor. Glasilo te založbe je revija »Panorama«, ki jo urejuje pisatelj Karel N o v y, ki jc pred kratkim obi.skal e pesnikom Iloro tudi Ljubljano. Oh tc| priliki je Novy izdul posebno slovaško številko »Panorame«, v kateri sodelujejo najznačilnejši pisatelji in kulturni delavci, ki se zavzemajo Za enotno češkoslovaško kulturo. Številka jc manifestacija češkoslovaške kulturne In politične skupnosti (ne seveda jezikovne) ter lep pendant »S!o-venčevi« slovaški prilogi. Obe skupaj dobro predstavljata duhovne težnje današnje Slovaške. Pol stoletja Dijaške kuhinje v Celju. V Celju je izdala Dijaška kuhinja ob priliki svoje petdesetletnice posebno poročilo, ki ga je sestavil prof. dr. Strmšek ril ki ga ustanova pošilja svojim dobrotnikom s prošnjo za nadaljnjo pomoč. Vsak, kdor je kdaj sam bil siromašen dijak ali pa znslodoval dijaško življenje, ve, kakšnega pomena so dijaške kuhinje za naš izobrazujoči se naraščaj. Morda je prvo dijaško kuhinjo pri Slovencih ustanovil veliki dobrotnik mladine Luka Jeran; že nekaj let za njim I. 1884 pa je podobno ustanovil tudi prof. Kožuh v Gorici. In zanimivo je, da prav isti gospod vodi danes tudi Dijaško kuhinjo v Celju 1er ji stoji že trideset let na čelu. Poročilo se spominja najprej zaslužnih predsednikov društva, tako prof. Mihaela Žolgarja, dr. Ivana Dička. Mihaela Vošnjaka, dr. Josipa Serneca, prof. Koži.ha, ki še sedaj živi, star 84 let (glej zadnjo številko Mentorja, kjer dr. Debevec opisuje obisk pri njem!) in s?dan;ega ravnatelja gimnazije Fr. Mravljaka. Nato sledi zgodovina kuhinje, in sicer poglavji: Pred Dijaško kuhinjo, ko je Slomšek začel r. zamislijo malega semenišča, in opis Petdeset let Dijaške kuhinje v Celju, ki je bila ustanovljena leta 1S87 (ne 1886, kakor so doslej mislili). Nn koncu so dodani spominski opi4«i največjih dobrotnikov, dr. Fr. Rapoca (u. 1S82), župnika Matije ErereU (u. 19211 in trgovca Aniona Kolenca (u. 1922), ki ■so zapustili veliko svojega firemoženja društvu. Zaključuje pa brošuro tajniško poročilo za jebilei-iio leto I93b37 1er imena vseh rednih in podpornih članov. ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG ! MEIMEL&HEROLD — ÎAI.TVORN1CE GLASBIL. M AR IBOR « 108 Krščanska dobrodelnost v Kranju Kranj, 15. februarja. Vincencija družba v Kranju je imela v nedeljo 13. februarja svoj deseti redni letni občni zbor. Odbor je polagal račune o svojem lepem delovanju minulega leta. Družba je imela lansko leto 14 odborovih se), pri katerih so ee stalno reševale prošnje revezev in pomoči potrebnih iz Kranja in iz vasi kranjske župnije. Skušalo se ie vsakomur pomagati m mu lajšati gorje. Razdelilo se je siromakom vse, kar je prejela od plemenitih odbornikov, ki so se izkazali blagohotno naklonjeni ob nabiralnih akcijah, saj so imeli vedno odprto srce in darežljive roke za trpečega sobrata. Vincencijeva družba skrbi predvsem za uboge otroke v Marijanišcu, izmed katerih jih je 16 v predšolski dobi in 20 ljudskošolskih otrok. Zavod vzdržuje 14 sirot popolnoma brezplačno, oskrbnina za ostale je pa tudi za težke čase splošne draginje zelo malenkostna, saj znaša mesečno komaj po 100 do 150 din. Dvakrat na leto obdari Vincencijeva družba reveže in to o Veliki noči in za sv. Miklavža. Pri teh obdaritvah je bilo obdarovanih poleg otrok tudi mnogo podpore potrebnih družin. — Za Veliko noč se je razdelilo med 156 družin 200 kg mesa, 93 kg slanine, 471 kg bele moke. 15 kg sladkorja in 200 din v gotovini, v skupni vrednosti 4,528.50 din. Za zimo so dobili reveži drva. 10 sežnjev bukovih drv se jc razdelilo 64 družinam. — Jesenski pridelki, nabrani po okoliških vaseh, so se sproti razdelili najpotrebnejšim. — 10. decembra ie bila Miklavževa obdaritev. Reveži so dobili spet živila in zimsko obleko ali perilo. Tokrat je bilo obdarovanih 145 revežev oziroma družin. Poleg nabranih živil in blaga se je porabilo za to obdaritev še 7700 din. Izven omenjenih glavnih obdaritev je prejelo podporo v živilih nad 50 družin in v denarju 32 oseb v skupnem znesku 2080 din. Redno mesečno podporo je dobivalo 9 oseb. Da pa je mogla Vincencijeva družba v toliki meri deliti podpore, so morali biti viri njenih dohodkov precej bogati. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da so znašali dohodki v preteklem letu 26.188 din, stroški so bili prav tolikšni. V kratkem smo podali plemenito delo Vin-cencijeve družbe, katero vodijo kranjske gospe in gospodične po navodilih gospoda dekana Matije Škrbca. V imenu obdarovanih se zahvaljujemo agil-nemu odboru in članicam za požrtvovalno delo. Morda uspehi odborovega dela na zunaj niso tako vidni, da bi mogli odtehtati ves trud in poplačati vse izkazane dobrote, vendar pa bodi v vsakem trdna zavest, da je njegovo delo ali njegov dar videl Bog, ki ga bo povrnil z bogatimi obrestmi. Vsem in vsakemu iskren »Bog plačaj«, Krani Huda nesreča. V torek dopoldne je padla na poledici na Klancu pri Kranju 43 letna žena cestarja Draksler Mana iz Šenčtirja. Pri padcu se je hudo poškodovala na glavi. Nezavestno je našel neki posestnik iz Šenčurja in takoj obvestil reševalno postajo, da so jo prepeljali k zdravniku gospodu dr. Novoseljskemu, ki pa je odredil njen prevoz v ljubljansko bolnišnico. Stanje Draksler-jeve, ki je mati deveterih še nedoraslih otrok, je resno. Občni zbor društva »Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije« za sodni okraj Kranj ne bo v nedeljo, 20. t. m., kakor je bilo prvotno določeno, marveč je preložen za poznejši čas. Šoferski izpiti poklicnih vozačev in samovo-začev motornih vozil bodo za okraje Kranj, Radovljica in Škofja Loka v sredo, 2. marca ob 8 zjutraj pri okrajnem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje vložijo pri okrajnem načelstvu. Veseloigro »Veleturist« ponovi Prosvetno društvo Šmartno pri Kranju v nedeljo popoldne ob 3 v Šmartinskem domu. Oglejte si številne nagrade (razni servisi itd.) pri tvrdki A. Krisper v Ljubljani, Mestni trg. (Nagradno žrebanje bo dne 24. t. m.) MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din !•— ; ženi-tovanjskl oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se ra-čuna enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2 5U. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Postrežnica mlada, močna in urna, vajena šivanja, išče zaposlitve za dopoldne. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2177. (a) E2ESEC33 Najboljšo domačo salamo ln najfinejši sir - dobite pri 1. Buzzollnl, Lingar-jeva ulica. (1) SEMENA ptičjo krmo, fižol in lečo za jelo - nudi najcenoje Dominik Bezenšek trgovina s semeni Ljubljana palača Ljudske posojiln. Sveža jajca zajamčena, zaboj po 720 kom. 4 65 din — franko voznina - razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Gostilno z inventarjem in zele-njadnim vrtom, kupim za 30.000 do 40.000 din. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Promet« št. 2131. 11 ГГГ.Цј Rdeč čebulček, šaloto, krompir klfelčar ln domače korenjevo se-rao, kupujemo. Sever & Komp., Ljubljana, Go-sposvetska c. 5. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št.3 вимвддаииша i u\iTS\ m Stavbne parcele ima naprodaj župna cerkev v Dev. Mar. v Polju, pet minut od kolodvora. Event. cel kompleks, poldrugi hektar. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, eo-zdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Radio Programi Radio Ljubljana i Četrtek, 17. febr.: 12.00 Češka lahka glasba (pl.) — 12.45 Poročila — 13 00 Napovedi — 13.20 Slavni pevci (plošče) — 14.00 Poročila - 18.0IJ Nastop pevskega zbora mostno ženske r. giuiu. — is.40 Sioveuščiua za Slovencc (g. dr. li. Kolarifi) — la.00 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 10 miuut zabave (g. Fr. Lipah, član Nar. gled.) — 20.00 Pisana šara! Vee je brez para! Orkester, harmonika, cltre igrajo, vinee pa prizori besedo imajo — 22.00 Napovedi, poročila — 22.15 Pisana šaral (nadallovanje). Petek, is. febr.: ll.no Šolska uro: Glasba in glasbeni znaki pri slarih narodih, predavanje, ilustrirano s klavirjem (g. dr. Jos Cerinj — 12.00 Iz naših logov in gajev (plošče) — 12.45 Poročila — 13.00 Napovedi — 13.20 Radijski šramol — 14.00 Poročila — 1S.00 Ženska ura: Pravni položaj žene v Jugoslaviji (ga. ti r. D. Capuder) — 18.20 Ada Sari poje (plošče) — 1S.40 Francoščina (g. dr. St. Leben) — 19.00 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 10 minut z.a planince: Zimska oskrba planinskih koč (g. I,:. Mrzell — 20.00 Zn ples in z.abavo (Sodelujeta: Kadijski orkester in oddelek godbe Sloga«) — 22.90 Napovedi, poročilu — 22.30 Angleške ploščo. DrugI programi t Četrtek, 17 febr.: Bclgrad-'iagrrb: 20 Vok. kone.. 20.30 Ork. konc., 21.30 Gledališki prenos — Dunaj: 19.25 Pester kone., 20.25 Ploščo, 21 Filliarmoniki, 22.20 Ples. gl. — Budimpešta: 19.30 Gledališki prenos, 21.45 Cig. ork., 23 Ork. kone. — Him-Bari: 17.15 Komorna glasim, 21 Igra Sen iz, tisoč in ene noči , 22.15 Orgle — Vraga: 19.1» Veselo postni, 21.05 Ork. kone., 22.35 Plošče — Idr-šava: 19.40 Opereta, 22 Konservatorijski konc. — Sr>-fiju: 18.30 Vojaška godbo, 19.30 Nor. gl., 211 Sonate, 20.45 Vok. konc., 21.15 Simf. kone., 22.40 Lahka in ples. gl. — Herlin-Hamburii; 20 Plesna gl. — Гrutislava: 20.30 Kaulota Popotnik - Lipsko: 20.30 Glasba iz Grčije — K (i In: 19.20 Zoh. gl.. 20 Plesna gl.. 21 Kvartet -- Beromniister: 19.30 Opera Iloris Goiltinov, — Strasbourg: 21.30 Zabavna gl.. 22.30 Komorni orkester. Petek, 18 febr.: Belgrad: 20 Gledališki prenos, 20.30 Zagreb, 21.30 Nar. pesmi, 22.20 Plošče — '/.agrrb: 20 Klavir, 20.30 Vokalni konc., 21 Violina, 21 Ork. in vok. koncert, 22.20 Plesna gl. — Dunaj: 19.50 Igro, 22.20 Romantična silita. 23 Simfoniki — Budimpešta: 29.15 Pilil, konc., 22.20 Ja.4Z, 23.05 Plošče — Bim-Bari: .17.15 Govor kardinala pomasonijn, no.to pevski kone. iz Sikstinske kapele. 21 Opereta Hva — Pragu: 19.15 Karneval, 20.30 Ork. kone. — I arbaru: 20 FiIh. kone. Sofija: 20 Sopran, 20.45 Violino, 23 Vok. konc.. 22.30 Lijikn in ples. gl. -- Berlin: 20 Ork. in solistični.konc. Jaz Vam varujem Kožo! Rdeča, hrapava in razpokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NIVEO. Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu! Gostilna s trafiko in vel. vrtom v centru Zagreba. - Velik inventar in stanovanje. Obstoja že 30 let; nizka najemnina. Mesečni promet 100.000 din. Naprodaj zaradi bolezni za din 90.000. »Sava«, Zagreb, Jurišičeva IS. (p) Sodna dražba Dne 1. marca t. 1. ob 9 dopoldne bo naprodaj na sodišču v Radovljici : hiša v I.escah št. 49, več stavbnih in raznih drugih parcel. Podrobne informacije pri g. Novaku, Gorenjske mlekarno, Naklo — ali v Službenem listu št. 9 od 29. I. 1938. гјттта Najholj se boste zabavali z Hohner harmoniko katero kupite najceneje pri R. WARBINEK trgovina 7. različnim! Instrumenti In potrebščinami LJUBLJANA Miklošičeva eosta 4 Poizvedbe Rezervno kolo od tovornega avtomobila se je 11. februarja po-popoldne izgubilo iz Ptuja do Sv. Miklavža, Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi pri Kamplu, Maribor, Kettejeva ulica 1. Hranilne knjižice vrednostne papirje, 3°/o obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov stalno kupuje AL. PLANINŠEK LJUBLJANA Beethovnova ulica 14, telefon 35-10. Prazno sobo s posebnim vhodom oddam za 150 din mesečno. Mestni trg 11/1. (s) Štev. 409. Razpis Občina Radovljica razpisuje pragmatično mesto občinskega stražnika, pogodbeno mesto pomožnega občinskega sluge in pogodbeno mesto občinskega cestarja. Prosilci morajo imeti vsaj dovršeno ljudsko šolo. — Cestarji s prakso imajo prednost. Pravilno kolkovane prošnjo, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini. Uprava občine Radovljica, dne 15. februarja 1938. KlavniSko podjetje sprejme takoj in vodjo lastne električne centrale. Vpošte-vale se bodo samo prvovrstne moči, ki so popolnoma verzirane pri strojih hladilne naprave. Stanovanje, kurjava in svečava v naravi. Ponudbe z opisom dosedanjega delovanja in zahtevo plače naj se pošljejo pod »Prvo-klasna sila 901« na Propagando a. d. preje Jug. Rudolf Mosse a. d., Beograd, poštni predal 409. Nadzornico za samostojno vodstvo konfekcije svilenega in bombažnega moškega, ženskega in otroškega perila, perfektna moč z večletno prakso v stroki, išče tovarna trikotaže v Beogradu. - Nastop takoj Ponudbe s prepisi spričeval pod št.902 na Propagando a.d. prej Jug. Rudolf Mosse a. d., Beograd, poštni predal 409. Т .-W'-.. r -i.;; '--ку^ Zahvala Vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti našega dragega soproga , očeta , tasta in strica , gospoda Josipa Raceka in vsem, ki so ga spremili v obilnem številu na njegovi zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini; reševalnemu oddelku; požarni brambi ter gg. pevccm in godbenikom in prav posebno g. Ramšaku za ganljivi govor ter stanovskim tovarišem. Dalje iskrena hvala vsem darovalcem cvetja in vencev. Maribor, dno 16. februarja 193S. žalujoča rodbina RACEKOVA. Maurice Leblanc: 39 izredne pustolovščine Arsena Lupina Otok tridesetih krst In res, četudi sta se oba bojevala z islo zagrizenostjo, je ta vendar vlagal v svoj boj manj divje krutosti in slepega sovraštva. Rekel bi, da je gledal, kako bi ranil, ne jia ubil, in da so njegovi napadi bolj merili na to, da brani samega sebe pred smrtjo, ki mu je prožala v obraz. Zaradi tega je bila vznemirjena in je jecljala, da bi jo mogel slišati: .Ne prizanašaj mu, dragi moj! Pošast je. Moj Bog, če boš prizanašal, boš izgubljen. Franc! Franc! Pozor!« Noževa ostrina se je zabliskala nad glavo tistega, ki ga je imenovala svojega sina, in kričala je, da bi ga opozorila. Ko se je Franc izognil udarcu, je bila prepričana, da je slišal njen klic, in še ga je naprej opozarjala in mu svetovala: »Odpočij se ... oddahni se . .. ne izguhi ga iz oči... nekaj pripravlja... zagnal se bo... zagnal se je! Ah! dragi moj, malo bolj in ranil bi te v vrat. Ne zaupaj mu, dragi, izdajalec je... vse zvijače mu pridejo jiritv.. . Dobro je čutila nesrečna mati, četudi si ni hotela priznati, da je tisti, ki ga jo imenovala sina, začel pešati. Gotovi znaki so kazali manj odpornosti, medtem ko je nasprotno drugi pridobival še več ognjevitosti in moči. Franc se je umaknil. Dosegel je mejo arene. :»Oho! že tu, fante,« se je rogal Vorski. Deček se je z novo besnostjo pognal in sedaj se je umaknil drugi. Vorski je ploskal, medtem ko je Veronika šepetala: Zame tvega življenje. Pošast mu je najbrž rekla: ,Usoda matere zavisi od tebe. Ce boš zmagal, bo rešena.' In on je prisegel, da bo zmagal. Ve, da ga gledam. Uganil je mojo navzočnost. Sliši me. Moj ljubljeni, blagoslovljen bodi. Boj se je bližal koncu. Veronika je trepetala, izčrpana od razburjenosti med pretežko izbiro med upanjem in bojaznijo. £>e enkrat se je sin umaknil in še enkrat je skočil naprej. V zadnjem tesnem objemu, ki je sledil, je izgubil ravnotežje in padel vznak, tako rla je ležal na desnici. Sovražnik se je hitro sklonil, ga pritisnil s kolenom na prsa in dvignil roko. Nož se je za-bliskal. »Na pomoč! na pomoč! jc zlogovala Veronika in mašilo jô je dušilo. Upirala se je proti zidu, ne da bi se brigala za vezi, ki so jo mučile. Celo ji je krvavelo, ker ga je rezal rob droga, in čutila je, da bo umrla zaradi sinove smrti. Vorski se je približal in se ni premaknil. Dvajset, trideset sekund. Z iztegnjeno levo roko je Franc zadržal sovražnika, toda zmagovalčeva roka je vedno bolj pritiskala, rezilo je šlo navzdol, konica je bila lo nekaj centimetrov od vratu. Vorski se je sklonil. V tem trenutku je bil za Raynoldom, da ga ni mogel videti ne on, ne Franc, in gledal z napeto j>ozornostjo, kakor da bi nameraval posredovati v odločilnem trenutku. V čigavo korist bo posredoval? Ali misli rešiti Franca? Veronika ni več dihala, oči so se ji čez mero povečale in visela je med življenjem in smrtjo. Noževa konica se je dotaknila vratu in je že najbrž ranila meso, a komaj, ker jo je še vedno Franc z roko zadrževal. Vorski je bil še vedno pripognjen. Iz. oči ni spustil morilne konice. Nenadoma je potegnil iz žepa nož, ki ga je odprl in čakal. Nož se je vedno spuščal navzdol. Tedaj je naglo sunil Ravnolda v ramo. Deček je kriknil od bolečine. Takoj je popti-stil njegov objem in istočasno je osvobojeni Franc oprostil svojo desnico, зе napol dvignil in se branil. Ne da bi videl Vorskega, ne da bi razumel, kaj se je zgodilo, se je srdito pognal na nasprotnika in ga udaril naravnost v obraz. Sedaj je Raynold padel kot snop na tla. Vse gotovo ni trajalo več. kot deset sekund. Bilo je tako nepričakovano, da je Veroniko vznemirilo tako, da jo nesrečnica, ki ni ničesar več razumela, ker ni vedela, ali naj se veseli, bila prepričana, da se .ie varala in da je umrl pravi Franc, ker ga je napadel Vorski. Zgrudila se je in izgubila zavest. Precej časa .ie minilo. Polagoma je zopet prišla k zavesti. Slišala je uro, ki je štirikrat udarila, in rekla si je: »Sedaj je Franc mrtev dve uri, kajti uinrl je pač on .. .< Nič več ni dvomila, da se je dvoboj končal po usodi. Vorski ne bi nikdar dovolil, da bi zmagal Franc in da bi podlegel njegov sin. ln lako je delala zaobljube proti sinu in molila za onega! »Franc jo mrtev,« jc ponavljala. »Vorski ga je ubil.« V tem hipu so se odprla vrata in zadonel jo Vorskijev glas. Vstopil je 7 negotovim korakom. Oprostite, draga gospa, ker mislim, da jo Vorski zaspal. Krivda vašega očeta, Veronika. Skrival je v kleli dohro vino Saumur, ki sta ga našla Konrad in Oton, in me je nekoliko upija-nilo. Ne jokajte, nadomestili bomo izgubljeni čas. Do polnoči mora biti vse v redu. Torej...« Približal se je in vzkliknil: »Kako! Ta lopovski Vorski vas je torej pustil zvezano. Žival! In kako se vam ie moralo slabo goditi 1 Za Boga, kako ste bledi I Eh! Povejte vendar, ali niste mrtvi? Slaba šala za vas!« Zgrabil je Veroniko za roko, ki se je krepko oprostila. »Tako je. Se vedno sovraži malega Vorskega. Torej je dobro in je še dovolj močna, šli boste do konca, Veronika.« Prisluhnil je: »Kaj? Kdo me kliče? Ali si ti, Oton? Pridi vendar gor. No, kaj je novega, Oton? Veš, da sem spal. Ta dobra saumurska kapljica ...« Oton, eden obeh pomagačev, je planil notri. Ta je imel trebuh tako čudno napet. »Kaj je novega?« je vzkliknil. »To je že nekaj, da sem nekoga videl na otoku.« Vorski se je začel smejati. »Pijan si, Oton. Ta dobra saumurska kapljica ...« »Nisem pijan... videl sem... in enako je tudi Konrad videl.« . »Oh! Oh! je rekel Vorski resneje. »S leboj je bil Konrad? Kaj sta videla?« »Bel obris, ki je ob najinem približanju izginil.« »Kje je to bilo?« •■■Med vasjo in planotami, v majhnem kostanjevem gozdu.« »Torej na drugi strani otoka?« »Da.« Dobro. Bodimo oprezni!« »Kako? Morda jih je mnogo.« Tudi če bi jih bilo deset, se to ne bi spremenilo. Kje je Konrad?« : Pri prehodu, ki smo ga napravili namesto zažganega inostu. Tam nadzoruje.« •Konrad je zvita buča. Zgorenje mostu je nas zadržalo na drugi strani in zažgani prehod bo napravil isto oviro. Veronika, mislim, da prihajajo tebi na pomoč ... pričakovani čudež ... na-dejano posredovanje. Prepozno, draga moja.« Odstranil je vezi, s katerimi je bila privezana k balkonu, jo nesel na posteljo in ji nekoliko odstranil mašilo. »Spi, deklica, odpočij se, kolikor ti je drago. Šele nn pot poti na Golgoto si in konec poti bo težaven.« Oddaljil so je, se vedno se norčujoč, in Veronika je slišala nekaj besed, ki sta jih oba moža izgovorila, iz katerih je spoznala, da ima pri vsej zadevi glavno besedo Vorski in da sta Konrad in Oton le njegova hlapca. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Rakover, Urednik: Viktor Ccnčič