LJUBLJANI* LETO ZVE, STEV. 200 SLOVENSKI Izdaj a tu G-K-tt Odpise o pajdjeljc Sloveni KI j#otoieTdlm — Direktor Rudi Janhuba Glavni in odgovorili atednik; Sergej Vošnjak. — Uredništvo Ljubljana. Tomšičeva ulica št I in S. telefon 23-522 do 23-526. — Uprava; Ljubljana, Tomšičeva ulica št- l'Tl, telefon 23-522 do 23-526. — Oglafm oddelek Ljubljana. Titova ce«?ta 7. telefon 21-S96. ta Ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-S32. - Poštni pr-dal št 20. - Živo račun pri Komu naj ni banki Ljubljana 5t 60 KR-5-2.-36? — narečnina 230 dir* 20. AVGrSTA 1957 CENA 10 OB omatska Krrirski listi posvečajo veliko pozornost diplomatski aktivnosti in razgovorom* ki se vodijo v zadnjih dneh v Inkari — List »A* Šab« obtožuje uradne ameriške kroge, ^da pripravljajo agresijo proti Siriji — Ameriškega državnega podsekretarja Hendersona obtožuje, da pnprirv-Ija »novo zaroto proti Siriji« — V Londonu se bo sestal odbor Bagdadskega pakta* ki no proučil položaj v zvezi s Sirijo Ankara, 25. avg. Agencija France Frese javlja, da ie pred včerajšnjemu sestanku kralja Iraka in Jordana s turškim predsednikom Bajarjem in predsednikom Menderesom bilo večje število sestankov turškega kabineta in diplomatskih posvetovanj. V treh dneh je ameriški ambasador Flecher Waren trikrat obiskal predsednika turške vlade Menfieresa, britanski veleposlanik James 3owker pa je večkrat obiskal generalnega sekretarja ministrstva za zunanje zadeve. Britanski ambasador je imel tudi sestanek z iraškim kraljem. Predsednik turške vlade Ba.iar «e ie včeraj posvetoval s predsednikom vlade, ministrom za informacije in turškima poslanikoma v Jordanu in Libanonu. Prihod podsekretarja ameriškega ministrstva za zunanje zacle-■ ? Hendersona je še povečalo diplomatsko aktivnost v Ankari. Henderson se je danes že sestal = kraljem Jordana Huseinom, s katerim se je razgovarjal približno pol ure o raznih vprašanih v zvezi s Srednjim vzhodom, še posebno pa se je zani- mal za odnose s Siriio. Henderson se bo v tem tednu sestal tudi z'iraškim-kraljem Fejsalom in državnimi funkcionarji Turčije, s katerimi bo imel podobne razgovore. Današnji kairski listi posvečajo veliko pozornost diplomatski aktivnosti in razgovorih, ki se v zadnjih dneh vodijo v Istanbulu. List »Al Sab« obtožuje uradne ameriške kroge, da pripravljajo agresijo proti Siriji. List prav tako obtožuje ameriškega državnega podsekretarja Hendersona, da pripravlja »novo zaroto proti Siriji«. Obtožbe Sirije, da je postala satelit, imajo za cilj opravičiti bodočo ameriško vojaško akcijo proti Siriji in pripravljati svetovno mnenje na bližnje sovražnosti. Egiptovska delegacija odpotovala v Ženevo Kairo, 25. avg. (Reuter). Delegacija, ki jo vodi namestnik ministra za finance Atafi Sobol, je danes odipotovala v Ženevo, kjer se bo s francoskimi predstavniki razgovarjaLa o gospodarskih, finančnih in kulturnih odnosih med Egiptom in Francijo. Razgovori se bodo začeli jutri. To bo prvi direktni stik med dvema državama po prenehanju diplomatskih odnosov zaradi sueške krize. VOLITVE V ITALIJANSKIH TOVARNAH no manj pristašev zdndikolnih volitvah sa notrcmie komisije v 1900 podjetjih v prvi uoiovioi tega teta je opaziti nadaljnje zmanjševanje števila glasov za sredsicsvnike Generalne konfederacije dela Fo številu dobljenih glasov je Generalna konfederacija dela še vedno najmočnejša sindikalna organizacija RIM, 25. avg. (Tanjug). Ka volitvah za tovarniške notranje komis1.:e v prvi polovici tega leta je opaziti nadaljnje zmanjševanje števila glasov za predstavnike Generalne konfederacije dela. ki jo vodita. komunistična in socialistična ^tranka- Hkrati pa se ie povečalo število glasov, ki so jih dobili pred- stavrVZii krščanzkedemokratskih in socialnodemokratskih smdi- - -dar je Generalna koniede-; ja dela ostala ie nadalje ?-=>v".u dobljenih glasov naj-'iv a £i'ndi-kal-ns orgsnizac*-vendar 'e po razdelitvi s&de-v tovarniških komisijah prsna diugo mesto za krščan-. ‘ 1 --m -k - v s mdukatom. 'V, volitvah v 130C podjetjih je C-en-raln a konfederacija dobra 45 odstotkov g' asov in 4-2 odstot- ie\ šla kov sedežev v tovarniških komisijah kršč a n sk o d emok r a ..ski sindikat-; p3 40 odstotkov glasov in 45 odstotkov sedežev. Četudi ti podatki ne dajejo še realno sliko odnosov sil med omenjenim* sindikati, ker se nanašajo samo na del italijanskih podjetij, v katerih so bile v tem času izvršene volitve, vendar v neki meri kažejo na MZFRIV5 0 NACETU ZA DELNO M2030ŽITEV London, 25. avg. (Reuter). Dobro obveščeni krogi menijo, da bodo zahodne sile morebiti že to teden predložile pcJoaboru zs razorožitev svoj celomi načrt za delno razorožitev. O tem načrtu bo jutri razpravljal stalni svet Atlantskega pakta. Po izjavah teh krogov načrt zahodnih sii ni prevelik in bo obsegal Konferenca narodnostnih manjšin LR Kitajske Moskva, 25. avg. Kakor javlja radio Moskva, je bila v kitajskem mestu Cinbau konferenca narodnostnih manjšin LR Kitajske, na kateri je sodelovalo več kot 100 poslancev vsekitajske ljudske skupščine v imenu 29 nacionalnih manjšin. V referatu, ki ga je imel predsednik vlade Cu En Laj, je govoril med drugim tudi o zgodovini borbe proti kitajskemu šovinizmu ' i nacionalizmu. Govoril je tudi o vprašanju nacionalne kulture in pravicah nacionalnih manjšin. Konferenca je ugotovila, da so na ozemlju z narodnostnimi manjšinami izvršene demokratske reforme in je bila okrepljena enotnost med manjšinami. Na konferenci so kritizirali desničarske elemente v državi radi poskusov vnašanja razdorov med narodnostnimi manjšinami. Kritizirali so tud: neke pomanjkljivosti v delu z narodnostnimi manjšinami. razne aspekte delne razorožitve, kakor tudi postopno zmanjševanje oboroženih sil velikih sil, zmanjšanje konvencionalne oborožitve in vojaških izdatkov za inšpekcijo. Načrt tudi obsega končno fazo načrta o delni razorožitvi. O teh načrtih so v zadnjih dneh razpravljali predstavniki zainteresiranih vlad zahodnih držav. V omenjenih krogih menijo, da bi lahko prišlo po predložitvi pismenega načrta o delni razorožitvi do prekinitve dela pododbora, da bi tako sovjetski delegaciji dali možnost za proučevanje teh načrtov. prejšnje tendence slabitve Generale konfederacije dela. Leta 1953 je iimel ta sindikat v svojih vrstah 70 odstotkov »d skupnega števila delavcev članov italijanskih sindikatov, leta 1956 t>a se je ta odstotek zmanjšal na približno 57 odstotkov. Menijo, da. 1G na zmanjševanje števila glasov za predstavnike Generalne konfederacije dela vplival med drugim pritisk delodajalcev, ki Se še posebno kaže v odpuščanju ti st h delavcev, ki so včlanjeni v Genera-ln- konfederaciji. Poleg tega so krščansko dem okra teki sm df.kati v mno-g:h primerih dosegli da so delodajalci popustčči v korist delavcev, da bi tako oslabili vpliv Gene-ralno konfederacije dela. Prav tako menijo, da je tudi prejšnja politična usmerjenost Generalne konfederacije .dela prav tako vplivala na zmanjševanje glasov za ta sindikat. Huseini zaprosil politično zatočiSče v Italiji Rim,. 25. avg. (Reuter). Bivši sirijski vojaški ataše v Rimu Ibrahim Huseini, ki ga je pred nedavnim sirijska vlada obtožila, da je organiziral zaroto proti republiki, je včeraj uradno zaprosil italijanske oblasti za politično zatočišče. To funkcijo je Husein opravljal v Rimu od leta 1954. Pristojne italijanske oblasti še proučujejo prošnjo sirijskega vojaškega atašeja. List »Al Akbar« meni. da so hitri ukrepi in pritožba Sirije proti ameriškemu vmešavanju v notranje zadeve upravičeni. To vmešavanje, piše list, je toliko težje, ker je dirigirano iz notranjosti s pomočjo pete kolone. To medtem razorožuje OZN, piše »Al Akbar«, ker bi zrušili režim od znotraj brez vidnega posredovanja inozemskih elementov. Vrhovni komandant sirijske armade general El Bizri Je v razgovoru z libanonskimi novinarji obtožil Libanon, da pripravlja »podzemeljske akcije« v Siriji«. Izjavil je. da Sirija potrpežljivo gleda na dejavnost Libanona in ne bo ukrenila ničesar, kar bi lahko škodovalo integritet; Libanona. Ko je govoril o politiki Sirije je general Bizri poudaril, da želj Siirijia ohraniti neodvisnost in se ne želi priključiti nobeni stranki. Izjavil je tudi, da se armada ne meša v delo vlade in da bodo v kratkem objavljene podrobnosti o zaroti proti vladi, ki je bila inspirirana s strani Američanov. V ameriških krogih ministrstva za zunanje zadeve se j« zvedelo, da se bo 27. - septembra v Londonu sestal odbor Bagdadskega pakta za vprašanja subverzivne dejavnosti-na ozemlju držav članic, da bi proučil položaj v zvezi z dogodki v Siriji. V teh krogih izjavljajo, da so po mnogih posvetovanjih v Wa-shingtonu o Siriji prišli do zaključka, da bi članice Bagdadskega pakta morale »podvzeti korake da bi preprečile širjenje sovjetskega vpliva izven sirijskih meja«. Kar se tiče sredstev za dosego tega cilja, ti krogi jzražajo mišljenje da bi »politična izolacija Sirifje« drugih arabskih držav, pomenila najuspešnejši način. ki j« možen v današnjem položaju. - ' * Vladna delegacija LR Mongolije je pod vodstvom predsednika ministrskega sveta J. Ceden-bala obiskala Vzhodno Nemčijo. V petek so v vzhodnem Berlinu podpisali sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med LR Mongolijo in demokratsko republiko Nemčijo. Po tem sporazumu bodo ustrezajoče ustanove in organizacije obeh držav sklenile sporazume o razvoju gospodarskih. znanstvenih in kulturnih odnosov. V skupnem sporočilu^ ki je bilo podpisano v vzhodnem Berlinu, sta obe delegaciji potrdili enaka stališča do vaznih mednarocnih pro e-mov kot so ponovna združitev Nemčije, ponovna združitev Vietnama, sprejem LR Mongolije v OZN itd. — Predsednik ministrskega sveta LR Mongolije je položil venec na grobove sociali-stov in pred sovjetskim spomenikom v vzhodu em Berlinu. Na sliki od leve proti desni: izre m in opolnomočeni poslanik Sovjetske zveze Puškin, J. Cedenbal, predsednik ministrskega sveta LR Mongolije in Fritz Lange, minister za kulturo in prosveto. Vukmanovič v državi Taj Bangkok, 25. avg. (Tanjug). — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič in člani jugoslovanske gospodarske delegacije so prispeli danes v Taj. Jugoslovansko delegacijo je sprejel v Bangkoku premier Pibul Songram s člani svoje vlade. KriSmmovo potovanje N«w Delhi, 25. avg. (IIS). Podpredsednik indijske republike dr. Rada Krišnan bo obiskal septembra Kambodžo. DR Vietnam, Laos, LR Kitajsko. LR Mongolijo in Južni Vietnam. Te države bo obiskal na vabilo teh držav. Odpotuje 8. septembra. PRED OBISKOM Obisk vladne delegacije LR Mongolije pod vodstvom predsednika Cedenbala bo, kot menijo v Beogradu, prispeval k nadaljnjemu razvijanju nedavno vzpostavljenih odnosov in zbliževanju narodov obeh držav. Ta prvi uradni sestanek mongolskih in jugoslovanskih visokih državnikov bo pomemben tudi zaradi tega, ker bo ustvaril pogoje za nadaljnje spoznavanje in boljše medsebojne razumevanje. Z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov 20. novembra 1954. leta in poznejši izmenjavi diplomatskih predstavnikov, so bile odprte možnosti za Izolaclonlzem v ZDA Precefinje zmanjšanje kreditov za pomoč inozemstvu in razni zaščitni ukrepi* ki jih je sprejela ameriška vlada* so sprožili vprašanje* če to ne pomeni začetek oživljanja izolacionizma v ZDA WASHINGTON, 25. avg. (AFP). Več zaščitnih ukrepov, ki jih ie v zadnjem času sprejela ameriška vlada, iir precejšnje zmanjšanje kreditov za pomoč Inozemstvu, je sprožilo vprašanje, če vse to ne pomeni, da so se v ZDA začele ponovno oživljati tendence izolacionizma. Pred nedavnim je »Walstreet Yo-umal«, ki v resnici ni bil nikoli razpoložen za pomoč inozemstvu, objavil uvodnik, v katerem piše. da je ameriškemu narodu brez-vračanja na predvojni izolacionizem še dovolj gledati, kako vlada pomaga mnogim državam. »New York Times« je objavil članek demokratskega senatorja Douglasa, v katerem trdi. da pristaši intemacionalizma v ZDA postajajo utrujeni. Politični opazovalci menijo, da 3e Razgovori o ciprsld konferenc! London, 25. avg. (AFP). Po pisanju lista »Sunday Times« predstavniiki Velike Britanije in Grčije razpravljajo v Atenah c ci.nrskem vpra-šanjn. Britanska vlada, kakor piše list. stoji na stališču, ds bi lahko konferenca o Cipru bila proti koncu leta. Na njej bi sodelovali predstavniki Velike Britanije Grčije in Turčije, bila pa. bi pod okriljem Atlantskega pakta. Konferenc; bi moral prisostvovati tud; sekretar AV.antskega pakta Paul in opazovalec ?DA. »Walstreet Yournal« šel predaleč. Menijo, da je vlada doživela neuspeh pri zagotovitvi kreditov za pomoč inozemstvu zarad1 pomanjkanja naporov predsednika Eisenhowerja, da uresniči svoje poglede v Kongresu; zaradi pritiska poslovnih krogov na vlado, da bi zmanjšala stroške, ki so dosegli rekordno višino, kakor tud; zaradi kampanje varčevanja, ki jo vodijo demokrati v glavnem zaradi volitev. Prav tako poudarjajo, da relativna liberalna politika vlade nosi v sebj neka nasprotja in predstavlja do neke mere oživljanje protekcionističnega čustvovanja. Kot potrdilo za tako mišljenje, omenjajo hitro mdu-strijalizacijo juga ki je bii^ nekoč pristaš svobodne izmenjave medtem ko sedaj teži za pro- tekcionizmom. Prav tako omenjajo tudi, da industrijski razvoj Evrope in Japonske vpliva na razvoj dogodkov. Posebno še •laponska, k; se je po vojni pojavila kot nevaren konkurent na ameriškem tržišču. Kuatli bo obiskal ČSR Kairo, 25. avg. (Reuter). Na povratku iz Aleksandrije, kjer je bil nekaj časa na zdravljenju, se je predsednik sirijske republike Sukri Kuatli zadržal v Kairu. Tam je imel sestanek s predsednikom Naserjem, ki je trajal približno dve uri. Po raz« govorih je sirijski predsednik odpotoval v Damask. Ob svojem prihodu v Damask ie izjavil, da se bosta Egipt in Sirija »v vsakem času uprla prJSfsiku imperialistov«. Kuatli je demantiral vesti, po katerih naj bi bil v kratkem sestanek med njim, Naserjem in kraljem Saudove Arabije. Po pisanju kairskega lista »Al Ahram« bo predsednik Sin« e Sukri Kuatli na vabilo predsednika Ceškos!'vaške republike odšel na uradni obisk Češkoslovaški. Datum obiska bodo določili pozneje. STAVKE V ARGENTINI SE ŠIRIJO ......... 2e v petek in soboto je beograjski sejem obiskalo blizu 100.00« obiskovalcev^. Beogr^.dn notranjosti države. Pra*c tako je na sejem prišlo ze ^ več tujihustrije trgovinski pred-delegati bolgarskega ministrstva za prehrano ter težke .n lahk .’ Madžarske In Slavnik Pakistana za Srednjo Evropo, predsednik rana,»trgovinske podpredsednik italijansko-jugoslovanske zborni cev Avstrijo. Indonezije, ZDA stvenikov iz Sirije, Poljske, Nemčije, Pakistana, Maroka, Romunije, Avstrije, ta Japonsk«. 1 Buenos Aires, 25. avg. (AFP). V Argentini se vedno bolj širi Japonska zahteva svoboden izvoz v ZDA Tokio, 25. avg. (AP). Po pisanju lista »Tokio Simbun« bo japonski minister za finance Ha-šato Ičimada energično zahteval od ameriških državnikov, da ukinejo omejitve za izvoz japonskega blaga v ZDA. Minister Ičimada bo ameriškim predstavnikom razložil posledice, ki bi jih sedanji ukrepi lahko imeli na japonski izvoz v ZDA. Japonski minister misli odpotovati v ZDA na zasedanje mednarodnega monetarnega fonda, ki se bo zadel 19. septembra. stavkovno gibanje, ki ima za cilj doseči povišanje plač delavcem in uslužbencem. Unija železničarjev, ki šteje približno 240.000 članov, je odločila, da bodo že-sta stavkali po 15 minut na vseh železniških linijah v državi. Neka velika hladilnica v predmestju Buenos Airesa je prenehala delati, ker je začelo stavkati približno 3000 delavcev, zaposlenih v tem podjetju. Poleg tega so prenehali delati v večjem številu ladjedelnic zaradi stavke, ki traja že več kot 20 dni. Stavko »opozoritve«, ki bo trajala 15 minut, je napovedala tudi Generalna konfederacija trgovskih deiavcev in uslužbencev,. ki 'šteje približno 350.000 članov. vsestransko sodelovanje obeh držav. V zvezi s tem je treba poudariti, kako ni nobenih ovir, da bi se prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Mongolijo uspešno razvijali v prihodnosti v interesu obeh narodov. To še tembolj, ker obe državi veže skupna težnja, da izgradita socializem in zagotovita boljše življenje svojim narodom. Jugloslovanski narodi že od- davna gojijo prijateljska čustva do mongolskega naroda in s simpatijami remliajo njegove vse večje uspehe pri odstranjevanju težke dediščine stoletne zaostalosti. Navzlic veliki oddaljenosti in nezadostnemu medsebojnemu spoznavanju lahko že sedaj rečemo, da obstajajo možnosti za gospodarsko sodelovanje in izmenjavo dobrin, vzpostavljanje kulturnih in drugih odnosov. Jugoslavija je vedno podpirala mednarodno uveljavitev te države in je od leta 1946, ko je Mongolija postavila zahtevo za sprejem v OZN, vedno glasovala za to, ker ima Mongolija to pravico na osnovi listine Združenih narodov. Na žalost Mongolijo še vedno niso sprejeli v članstvo te svetovne organizacije, v a desetem zasedanju Genm avav skupščine leta 1955 je N', vr glasovalo za sprejem LR golije v OZN. Takrat pa ni bila sprejeta zaradi veta Cangkaj-škovega delegata. Ni dvoma, da je LR Mongolija sposobna izvrševati obveze, ki jih postavlja OZN. Ta država je stara več kot 33 let ter je v tem času dosegla pomembne uspehe, še posebno med drugo svetovno vojno. Prav tako ima tudi številne stike s predstavniki drugih držav ter vzdržuje diplomatske odnose s 16 državami v Evropi in Aziji. Lahko pričakujemo, da bodo .vprašanja vzpostavljanja in razvijanja vsestranskih prijateljskih odnosov, kakor tudi prizadevanja obeh držav za krepitev mednarodnega sodelovanja in miru v svetu osnovne teme v razgovorih, ki jih bodo imeli državniki obeh držav. Zaključki, do katerih bodo prišli, bodo pomenili prispevek ne samo k okrepitvi medsebojnih odnosov, temveč tudi zagotovitvi miru v svetu, kar je skupna težnja Mongolije in Jugoslavije. V tem pogledu bo prispeval tudi obisk podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukma-noviča, ki bo v drt^gi polovici septembra na vabilo mongolske vlad' obiskal Uban Batoru, glavno mesto Mongolije. (Jugopres) VREME Stanje, 25. avgusta: Področj • nizkega zračnega pritiska nad Britanijo se je pričelo polniti. Slabotne frontalne motnje se zadržujejo severozahodno od Alp, vendar bodo zaradi suhih zračnih gmot. ki potekajo od Zahoda nad našimi kraji oslabljene. Napoved za ponedeljek: Ponoči naraščajoča oblačost od zahoda, čez dan spremenljivo oblačno vra-rae. Jutranja temperatura med « in 11, 1 Primorju 16, •****& dnevB« ms* » *■ •» stopiitfara O, S ah. / &0VOJSKI POROČEVALEC / sr. sno - » avgusta i9st JE 1L REPUBLIŠKI FESTIVAL KMETIJSKEGA STROJNIŠTVA Pomen zadružne mehanizacije za socialistično preobrazbo kmetijstva NAČRT ZAKONA o delovnih odnosih Celje, 25. avg. Z razglasitvijo tekmovanja v oranju in spretnostnih vožnjah traktorjev s prikolico je bil zaključen II. republiški festival kmetijskega strojništva, ki je bil letos pod pokroviteljstvom Glavne zadružne zveze Slovenije ter v okviru prireditev Celje 1957. Tekmovanja v oranju in spretnostnih vožnjah se je udeležilo 20 okrajnih ekip s 60 traktoristi. Tekmovanje je zelo uspelo, tako v organizacijskem pogledu, kakor tudi glede na kvaliteto, praktičnega in teoretičnega dela programov, saj so vsi traktoristi pokazali ne le veliko znanja in izkušenosti pri oranju težke nji- ve, temveč prav tako dovolj sposobnosti pri obvladovanju moioroznanstva in agrotehnike. Kakor lani na I. republiškem Lep obisk uc razstavah »Celje 1357« Celje, 25. avg. 2e prva poročila o obiskih na razstavah »Celje 1957« kažejo, da so te prireditve vzbudile veliko zanimanje. Tako je samo včeraj popoldne v? v današnjih dopoldanskih urah obiskalo vse raz=->-ve okoli 5000 ljudi. Največ obiskovalcev imata doslej razstavi industrije in kmetijstva. M. B. 2000 Dieslovih motorjev za Poljsko Uspehi tovorne »Torpedo« no tujih trgih Eden izmed naših manjših eksplozivnih strojev, ki je dobro projektiran, solidno izdelan m ki so mu v proizvodnji posvečali vse večjo pozornost, je Dieslov moltor »Aren« za 7 do 9 ks, izdelek tovarne »Torpedo« na Reki. Ta motor si je pridobil povsod dobro ime, tako v kmetijstvu kakor v obrti in in_ duistriji. Danes goni že tisoča strojev v naših gospodarstvih. Kombiniran z dinamom tovarne ■■■ Svj etloat« na Reki je idealna manjša elektrarna za ladjo, večjo hišo sli manjše naselje. Goni tudi manjše Lokomotive, cestne valjarje, centrifugalne črpalke zsj naimg&anje in za gasilske potrebe, majhna dvigala m sto drugih vrst strojev' v tovarnah. Važno je, da za gtroi »Aran* ni mnogo reklamacij Sn de so iz tovarne poslali že davno deset-tisoči stroj. Tovarna »Torpedo« ni ostala samo prj izdelavi »Arana«, temveč prehaja čedalje bolj na izdelavo večjih Dieslovih strojev. To so Dieslovi stroji z dvema, trem: in štirimi cilindri, po 20 d>o 40 ks. R-acen tega izdeluje tudi že večje Dieslove stroje do 450 ks za ladje. Ta proizvodnja ee čedalje bolj razširja in ie zan&mivo, ha se obenem razvija tud; izvoz. Danes izvažajo Dieslove stroje tovarne »Torpedo« v Grčijo, Sirijo, Egipt, Burmo in države kužne Amerike. Pričakujejo trudi dobre uspehe pri dobavah v Brazilijo. Naj novejši uspeh je dobava Dieslovih motorjev »Aran« za Poljsko, kamer bodo izvozili 2000 takih strojev. Vse to le potrjuje dobro kakovost teh strojev in pomeni nc-vo uveljavljanje tovarne »Torpedo« na tujih trgih. bič. tekmovanju, tako so se tudi letos najbolj izkazali traktoristi lz Celja, ki so osvojili najvišji mesti v ekipnem plasmaju ter med posamezniki. S tem so osvojili zlati plug, zraven tega pa že drugič prehodni pokal republiške zbornice kmetijstvo in gozdarstvo. Zmagovalno ekipo Celja II. so sestavljali traktoristi: Hren, Brglez in Lenič. Na drugo mesto so se uveljavili traktoristi iz Maribora, na tretje Celje I., na četrto Maribor III., na peto Ljubljana II., šesto Ljubljana I., sedmo Maribor II., osmo Celje III., deveto Kranj, na deseto Ljubljana III. Med posamezniki je zbral največ točk Leopold Hren (KZ Zreče), drugi je bil Jože Višner (KZ Pekre, tretji Maks Rožič (KG Lepi dol), četrti Brglez Celje, peti Osenjak (Ptuj), šesti Kroš-lin (Celje), sedmi Dolinšek (Celje), osmi Kranjc (Kranj) itd. Zaključenemu delu tega republiškega festivala v kmetijskem strojništvu so razen več sto obiskovalcev kmetijske razstave na Lavi prisostvovali še predsednik Centralnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije Franc Leskošek-Luka, predsednik Glavnega odbora LT Slovenije Milko Goršič, podpredsed- nik Glavne zadružne zveze Slovenije Maks Krmelj in še drugi zastopniki Okrajne zadružne zveze, Okrajnega odbora LT itd. Pred tem je bila v dopoldanskih urah po mestnih ulicah v Celju povorka s .kmeti: - :imi stroji, ki je vzbudila veh': • zanimanje, saj se je na o1."' vkih zbralo več tisoč ljudi. V puvorki je bilo okoli 1000 kmetijskih strojev najrazličnejših vrst. M. B. Praznovanja v Selani V Sežani so v znamenju praznovanja občinskega praznika, ki traja od 25. do 28. avgusta odprli razstavo, ki prikazuje gospodarski razvoj občine. Razen tega so bile razne prireditve, glavni praznik pa bo 28. avgusta, ki je proglašen s posebnim odlokom občine. V Tomaju pri Sežani pa so prav tako ob znamenju praznovanja občinskega praznika odkrili spominsko ploščo padlim borcem. Na Barki v divaški občini so imeli včeraj pomembno partizansko slavje. Na hiši sredi vasi so odkrili spominsko ploščo 21 padlim borcem. Na tem slavju je med drugimi gosti prisostvoval tudi predsednik okrajnega zbora ZB Koper Anton Ukmar. Po daljši razpravi med drugim tudi o tem, ali naj bo bodoči zakon o delovnih odnosih samo splošni zakon ali samo zakon b delovnih odnosih v gospodarstvu, je bil izdelan načrt zakona o delovnih odnosih. Sestoji se iz dveh delov: prvi vsevuje splošne določbe o delovnih odnosih in načela o delovnih odnosih, osnovne pravice iz delovnega odnosa ter skupne določbe, ki se nanašajo na delavce in uslužbence. Drugi del vsebuje delovne odnose v gospodarskih organizacijah. Korošica jo slovesno praznovala Ravne, 25. avg. Mežiška in Mislinjska dolina doživljata danes višek slovesnosti svojih občinskih praznikov. Zastave,, zelenje, rože. Prireditve so se vrstile. Vsi ti kraji od Crne do Slovenj Gradca so se za svoje praznike razcveteli, fasade hiš so dobivale novo lice, če»z noč so nastajali novi parki. V Ravnah na Koroškem so že ves teden gasilske in fizkultume prireditve in koncerti, godbeniki iz Raven so šls tud; med kmečke ljudi. Mnogi iz podeželja so radi prišli na umetniško fotoamatersko in lovsko razstavo — obiskalo jo je nad poldrugi tisoč ljudi. Fužinarji in drugi preprosti Ijiudje so uživali nad umetniškimi deli akad. slikarja prof. Draga Pečka iz Slovenj Gradca in akad. slikarja tov. S!a”ka Hočevarja iz Ljubljane in nad vsem ostalim, kar je nu- I0-LETN1C! TOVARNE POHIŠTVA »STIL« V KOPRU t' . 'X '' . Delovni kolektiv tovarne pohištva »Stil« v Kopru .ie v soboto slovesno proslavil desetletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so v tovarni prvič delili tudi dobiček. Od 90 delavcev, kolikor jih je tovarna zaposlovala leta 1955, se je število delavcev letos dvignilo na 170. Spričo vse večjega povpraševanja po kuhinjah in spalnicah iz te tovarne, bodo v podjetju v kratkem uvedli drugo izmeno in tako povečali proizvodnjo. Instalirali bodo tudi štiri nove stroje, med njimi hidravlično stiskalnico in dvojni visokoturni rezkar. — Od letošnjega plana je kolektiv v prvem polletju izpolnil skoraj 7(1%). Fros-ave so se udeležili predstavniki lokalnih organov oblasti in političnih organizacij. — Na sliki: pogled na 240 metrov dolgo proizvodno halo. — F. M. dila ravenska gimnazija -v teh dnevih. Sinoči je imela ravenska godba na pihala v domu že- 1 eza r j ev dobro obiskan umetniški koncert. Danes zjutraj so se Ravne bolj zgodaj zbudile kot druge nedelje. Tovarna ie stala, ljudstvo pa se je zbiralo po ulicah in v povorki, k; se je razvila iz Cečovlja na Ravne. V njej je korakalo članstvo športnih sekcij, Partizana gasilci, člani društev in organizacij. Na Trgu svobode se je zbralo k slavnostnemu zborovanju več t:-soč ljudi. Govoril je predsednik občine tov. Adolf Cernec .n predsednik občinskega odbora ZB tov. Albert-Modras Koneč-nik. Ob tej priložnosti so razvili prapor pr e d vojaške vzgoje. Hodulc: so prišli na Ravne s svojo »koroško ohcetjo« in do-živeli velik aplavz. XXX Tudi Mislinjska dolina je bila te dni živahno razgibana, tez teden so imeli v Slovenjem Gradcu številne kulturne in športne prireditve, razna tekmovanja, gledališka družina, je podajala spevoigro »Oj to lectovo srce«. Danes so se udeležili zaključne slavnosti številni gostje" ;z partizanskih edinic, ki so operirale na tem področju ter aktivisti. Prvi v Jugoslaviji so razvili rezervni oficirji v Slovenjem Gradcu svoj prapor cb udeležbi več tisoč ljudi. Sledila je otvoritev zanimive razstave reprodukcij holandskih slikarjev v Umetniški galeriji v Slovenjem Gradcu. Razstavo je odprl priimaniii dr. Stane Strnad, umetniška dela pa je ocenjevala Kustos iz Umetniške galerije v Ljubljani tov. Steletova. XXX V Cmi na Koroškem so sinoči odprli svoj krajevm praznik s pokanjem možnarjev iti s koncertom mežiške godbe na pihala. Številni gostje in domačini so s; ogledali dela domačih fotoamaterjev na novo odprti razstavi. Nato se je zgrnilo mnogo ljudstva k premieri zgodovinske Kreftove igre »Veli-ka puntarija«, ki so jo naštudirali Črnjani in jo kljub dežju dobro podajali na prostem. Tudi gledate; so kljub nalivom vztrajati na svojih sedežih. Danes zjutraj je imela ZB slavnostno sejo. Praznovanje so pričeli z budnico, potem je imela predivo jaška vzgoja akupno s civilno zaščito in gasilci manever na novo rudarsko naselje Rudarjevo. Nato se je razvila zelo pestra povorka iz tega kraja v Črno. V njej so sodelovale s prapori in zastavami vse organizacije kraja. Slavnostno zborovanje na Trgu zmage je bilo res lepo. Udeležili so s« ga tudi funkcionarji nekdanjega koroškega odreda. Prišli so tudi delegati iz Zagorja in Begunj. Pevska zbora iz Žerjava in Črne sta zapela vrsto pesmi, tov. Herzog Ivan. predsednik občine je orisal krvavo pot vse Koroške za neodvisnost. Razvili so prapor ZVI. Nocoj bodo pa ponovili Kreftovo »Veliko ' puntarijo.« H. M. Športni Solni iz Punta za ZDA Znano je, da sta naši ladjedelnici v Korčuli in Piranu izvozili že prve čolne za reševanje, izdelane iz aluminija, sedaj pa se pojavljajo še druge ladjede!_ nice za izvoz športnih čolnov. Lep uspeh je dosegla ladjedelnica v Puntu na otoku Krku, ki izdeluje posebno vrsto športnih čolnov, podobnih znanim »bata-ram«. Tli športni čolni iz Punta pa imajo mnoge prednosti pred »batanamii«, ker so bolj elegantni, lepši in stabilnejši. Imenujejo jih »boduie« po otočanih, ki jim kontinentanci pravijo Boduli. Prvih 12 »bodiul« je izvozilo te dni podjetje »Brodospas« na Re_ ki v ZDA z ladjo »Avala«. Naročenih je še 18 takih čolnov za neko podjetje v New Yorku. —ob. Načrt zakona o delovnih odnosih vsebuje v prvem delu, ki se nanaša na delavce in uslužbence, splošne določbe o delovnih odnosih. Načrt določa, da izvirajo delovni odnosi v naši državi iz svobodnega dela proizvajalcev in se vzpostavljajo v gospodarskih organizacijah, katerih proizvajalna sredstva so v družbeni lastnini in v delavskem upravljanju, kakor tudi v državnih organih in drugih javnih službah, samostojnih ustanovah, zadružnih in družbenih organizacijah. Delovni odnosi se lahko ustanavljajo tudi s posamezniki v okviru z zakonom določenega izkoriščanja sredstev za proizvodnjo in za delo v osebni lastnini, kakor tudi v službah civil-no-pravnih oseb. Načrt poudarja nadalje, da pridobe v gospodarskih organizacijah s sredstvi v družbeni lastnini delavci na osnovi svojega delovnega odnosa pravico upravljanja ,v gospodarskih organizacijah, v samostojnih ustanc -ah pa pravico s- delovanja v organih družbenega upravljanja. Prvo poglavje vsebuje načela o delovnih odnosih in določbe, ki ščitijo pravice iz delovnega odnosa. Tu je poleg drugega rečeno, da se pravice iz delovnega odnosa, ki po ustavi in zakonih pripadajo delavcem, ne morejo omejevati z odločbami gospodarskih organizacij in javnih organov, niti s kolektivnim dogovorom ali sporazumom delavcev in organizacije. Delovne odnose izven določb zakona v gospodarskih organizacijah s sredstvi v družbeni lastnini urejajo samostojno organi delavskega samoupravljanja z obveznostjo, da omogočijo polno uživanje in izpolnjevanje pravic ter zaščite, ki pripada po ustavi in zakonu delavcem. V prvem poglavju je prav tako točno določen pojem delavec in se poudarja, da obsega ta pojem po zakonu vsako osebo v delovnem odnosu ne glede na položaj, posel ali funkcijo in svojstvo, v katerem te funkcije opravlja. Drugo poglavje obsega osnovne pravice iz delovnega odnosa, ureja pravico do plače, socialnega zavarovanja, omejenega delovnega časa, pravico do oddiha, kakor tudi posebno zaščito žene, mladine in invalidov. Glede plačanega letnega oddiha določa, da more trajati najmanj 12 in največ 30 delovnih dni. Dolžina letnega oddiha je odvisna od delovnega staža, kvalifikacije in funkcije osebe v delovnem odnosu ter drugih pogojev, ki jih določa zakon. Izjemno pripada delavcu pravica do letnega oddiha, ako ima do konca koledarskega leta oziroma do prenehanja delovnega odnosa brez svoje krivde neprekinjen delovni staž najmanj 6 mesecev. Načrt ureja tudi higiensko-tehnično zaščito ter so gospodarske organizacije in ustanove dolžne izvajati ukrepe, določene v zakonu. Ako tega ne store, ima delavec pravico odkloniti delo na delovnem mestu, kjer mu grozi očitna ali neposredna nevarnost. Organizacije so prav tako dolžne, da določijo s svojimi pravili oziroma pravilnikom zaščitne ukrepe pri delu in da izdajo poseben pravilnik o higi-ensko-tehničnih zaščitnih ukrepih pri delu. Organizacij« mora na svoje stroške preskrbeti delavcem osebna zaščitna sredstva in jih vzdrževati v pravilnem stanju, kakor, tudi skrbeti, da jih bodo delavci uporabljali na predpisan način. K delu, ki je nevarno za življenje, se more dodeliti samo delavec, ki izpolnjuje posebej predpisane pogoje »a opravljanje takega dela. Delavci, ki bolehajo zaradi omotice, božjasti, mišičnih krčev, vrtoglavice, gluhosti, kratkovidnosti in l.najo druge podobne zdravstvene napake, ne smejo delati na takih delovnih mestih, na katerih morejo biti te pomanjkljivosti nevarne zanje same ali njihovo okolico. Načrt zakona o delovnih odnosih vsebuje vrsto podrobnih predpisov o zaščiti nosečih žen in mater — dojilj, ki jih vsebuje že sedanji zakon o socialnem zavarovanju in drugi predpisi, razen tega pa določa, na katerih delovnih mestih je prepovedano žensko delo. Z ustreznimi predpisi so zlasti zaščitene žene, ki zaradi osebnih ali družinskih razlogov ne morejo delati poln delovni čas, pa določa, da lahko organizacije ustanove tudi delovna mesta s skrajšanim delovnim časom. Za delo s skrajšanim delovnim časom pripada ženi pravica do plače za dejansko izvršeno delo, medtem ko se skrajšani delovni čas priznava v delovni staž kot reden delovni čas. Delavski svet gospodarske organizacije oziroma najvišji organ organizacije ustanovi eno ali več komisij, ki določijo delovna mesta, na katerih je prepovedano žensko delo. Sindikalna organizacija sme predlagati komisiji, da prepove zaposlitev žen na posameznih drlovnih mestih. Kar se tiče posebne zaščite invalidov, predvideva načrt, da mora sporazum o ustanovitvi delovnega odnosa z invalidom vsebovati poleg podatkov, določenih s predpisi o delovnih odnosih, podatke o delu in delovnem mestu, plači, prevozu in o posebnih ugodnostih, ki se dajejo invalidu na podlagi delovnega odnosa. Invalidi dela, ki stopijo v javno službo, se postavljajo kot redni uslužbenci ne glede na to, ali so sposobni za delo s polnim ali skrajšanim delovnim časom, ter se razvrščajo po priznanju prejšnjega delovnega staža za napredovanje. Osebi v delovnem odnosu, pri kateri nastane invalidnost, ne preneha delovni odnos, ako more po preostali delovni sposobnosti brez profesionalne rehabilitacije delati na istem ali drugem delovnem mestu v isti organizaciji. Delavec, ki mu preneha delovni odnos, ima pravico do denarne odškodnine za ves čas, dokler sam ali po organu službe za posredovanje dela ne dobi zapo-siitve, toda pod pogojem, da je bil do dneva prenehanja delovnega odnosa najmanj leto dni neprestano v delovnem odnosu ali 18 mesecev s prekinitvami v zadnjih dveh letih, da njegovi dohodki in njegove ožje družine ter oseb, ki jih mora obvezno vzdrževati, ne presegajo zneskov, določenih s predpisi zveznega izvršnega sveta, in da se v določenem roku prijavi pristojnemu organu za posredovanje dela. Pravico do denarne odškodnine dobe ne glede na trajanje delovnega staža tudi učenci v gospodarstvu in učenci industrijskih šol, ki se po končanem šolanju ne morejo zaposliti. Invalidi dela II.- in III. skupine imajo po prenehanju delovnega odnosa pravico do denarne odškodnine ne glede na trajanje delovnega staža po določenih pogojih. Po 6 mesecih izplačevanja denarne odškodnine more pristojni organ službe za posredovanje dela poslati delavca začasno tudi na delo. ki ne ustreza njegovim strokovnim kvalifikacijam, ako to delo ustreza njegovim fizičnim sposobnostim. Načrt vsebuje tudi pogoje, pod katerimi ne pripada pravica do odškodnine oziroma preneha ta pravica. Posebne določbe urejajo službo za posredovanje dela, izdajanje delovnih knjižic, pravico nadzorstva države nad uporabljanjem predpisov o delovnih odnosih in pogojih dela. I. S. Rekordna udeležba tujih vinskih producentov Ljubljana, 25. avg. III. mednarodni vinski sejem se naglo bliža in že v sredo 28. t. m. bo ugledna mednarodna komisija pričela z ocenjevanjem najboljših vinskih vzorcev, ki so prispeli z vseh strani sveta. Zadnje dni so še vedno Prihajale nove prijave in v soboto so imeli prireditelji na spisku že 104 razstavljavce s 105 vin- skimi vzorci. Od tega je 65 domačih razstavljavcev, ki so za oceno prijavili 344 vinskih vzorcev 39 pa je tujih razstavljavcev, k; s 161 vzorci zastopajo 16 tuj ;.h držav. Francija in Romunija sodelujeta vsaka s 36 vzorci,, Italija z 12, Urugvaj. Ciper in Španija vsak z 10, Avstrija z 9, Avstralija z 8, Portugalska s 7, Za- dernizacija naših že Dieslove in električne namesto parnih lokomotive V kratkem bodo začeli uresničevati večletni načrt' za moderniziranje jugoslovanskih železnic. Razen povečanja voznega parka, potniškega in tovornega, je v načrtu tudi uvedba električnih in Dieslovih lokomotiv namesto dosedanjih parnih. Uvedba Dieslovih in elsx-trifinih lokomotiv bo prinesla znatne prihranke in bo tudi močno pospešila promet. Dieslove lokomotive so zelo gibčne in vlečejo na ravninskem in hribovitem ozemlju velike tovore ter dosežejo veliko brzino. Uvedba Dieslovih lokomotiv bo n. pr„ zmanjšala delovno silo, zaposleno na železnici, pa tudi porabo go-gtiva. Dieslova lokomotiva mo- re prevoziti pot 1000 km, ne da bi se znova oskrbela z gorivom, pri manevrski službi pa dela neprestano polnih šest dni. Čeprav trošijo nafto, v kateri smo trenutno deficitu:, računajo, da bo v naslednjih nekej letih dala domača proizvodnja 1.2 milijona ton nafte. kar bi v splošnem zadovoljilo domače potrebe, pa tudi potrebe železnic. Tudi velike rezerve podzemeljskih plinov nudijo velik vir rezervnega goriva. Kar se tiče električnih lokomotiv, ni nobenih zaprek, ker bodo v prihodnjih nekaj letih zgradili še nekaj ogromnih elektrarn. Predvsem nameravajo uvesti Dieslove lokomotive na razdalji Split—Knin—Bihač. Odtod bi se njihova uporaba razširila tudi na progo do Dobo; a in do Zagreba. Zaradi velikega prometa nameravajo uvesti Dieslovo vleko tudi na razdalji Vinkovoi—Bos. Poljana. Prav tako je v načrtu uvedba Dieslovih lokomotiv na progah v Vojvodini, ki je bogata nafte in podzemeljskih plinov, pa tudi v Makedoniji. Sledila bo uvedba Dieslove vleke na progi Skoplje—Niš— Beograd. V načrtu je tudi uvedba Dieslovih lokomotiv pri vseh mednarodnih potniških vlakih, ki vozijo skozi našo državo. Da bi pospešili moderniziranje vleke na naših železnicah. nameravajo izdelovati Dieslove lokomotive v sodelovanju domačih in tujih podjetij. več Dieslovih lokomotiv pa bi uvozili iz tujine. Iz Avstrije in Madžarske bomo uvozili več deset Dieslovih lokomotiv. Avstrijska tvrdka »Jenbacherv/erke« bo dobavila 25 Dieslovih lokomotiv za manevrsko službo. Sedem takih lokomotiv bodo izdelali in uvozili iz Avstrije do srede leta. ostale t>a bo- do izdelali v sodelovanju z domačimi podjetji. Za vleko kompozicij bodo uvozili 20 Dieslovih lokomotiv po 2000 ks, medtem ko bodo drugih 30 izdelali v kooperaciji. Madžarska bo dobavila 15 Dieslovih lokomotiv po 600 ks in 6 garnitur motornih vozil, ki bo imelo vsako dva motorja po 500 ks in po 367 sedežev. Ta vozila bodo dosegla brzino 116 km na uro. Dobavljati jih bodo začeli sredi prihodnjega leta in bo dobava končana do konca leta 1959. Poleg tuje proizvodnje se bodo tudi naše tovarne usmerile na izdelavo Dieslodvh motorjev za železniško vleko. Tovarna »Famos« v Sarajevu bo izdelovala Dieslove motorje za manevriranje in motoma vozila za ozki in normalni tir z zmogljivostjo 400 do .600 ks; Ta tovarna bo izdelovala tudi Dieslove motorje s 6 cilindri za tima vozila. Tudi »Jugo-turbina« v Karlovcu bo izdelovala Dieslove motorje v sodelovanju z znano švicarsko tvrdko »Sulzer«. Dokler ne bo popolnoma odpravljena parna vleka z naših prog, bodo modernizirali sedanje parne lokomotive. V načrtu je racionalizacija teh lokomotiv in izboljšanje njihovih konstruktivnih lastnosti, da bi postale bolj ekonomične. 2e sedaj mažejo ban-daže in tire na ovinkih, kar prinaša prihranek 500.000 din. Preizkušajo tudi posebne naprave za pregrevanje vode in posebne sesalke za povečanje temperature pare v kotlu. Z uvedbo teh naprav bodo pospešili ogrevanje vode, kar bo zmanjšalo porabo kuriva za 7 do 11 odstotkov in povečalo vlečno moč lokomotive za sko-ro 25 odstotkov. Po uresničenju tega načrta v nekaj prihodnjih letih bodo prenehali nabavljati parne lokomotive bodo kupovali samo električne in Dieslove lokomotive. Namesto prejšnjih ogromnih kompozicij, zavitih neprestano v dim, bodo vozile električne in Dieslove lokomotive, motorni vlaki in tirni avtobusi. Na ta način bo postal železniški promet mnogo bolj udoben in hitrejši ter se bo po svoji udobnosti in brzi-ni približal državam z modernim in razvitim železniškim prometom. I. S. hodna Nemčija s 5, Anglija s 4, Malta in Grčija vsaka s 3, Kanada z 2, Alžir in enako tudi Nizozemska pa z 1 vzorcem. Naša republika je zastopana s 141 vinskimi vzorci Hrvatska 2 72, Srbija s 54. Vojvodina s 43, Makedonija z 28, in Bosna z dve-ma vinskimi vzorcema. Znana so tudi že imena enajstčlanske mednarodne ocenjevalna komisije, ki j j predseduje Jugoslovan inž. Ivo Zupanič, njen podpredsednik je dr. Richard Teltscher ;z Anglije, člani pa so še Avstrijec Herbert Klein von Ehremvalten, Francoz Sene3 Gil-bert, Nemec dr. Richard Fahrn-schon Italijan dr. Reich Carlo, Jugoslovan Jože Levanič, Belgijec Haegemann N. Victor, Romun Neagu Marin ter Jugoslovana Laufer N. in Djordje Borisa vij evie. Na komercialnem delu III-mednarodnega vinskega sejma Pa razstavlja vina, vinogradniške in kletarske stroje naprave ter zaščitna sredstva 64 razstavljavcev. od tega 57 domačih in 7 tujih, ki zastopajo Francijo. Švico, Zahodno Nemčijo. Avstrijo in Italiljo. Od 57 domačih razstavljavcev jih je 21 iz Slovenije, 22 iz Makedonije. 7 iz Hrvatske, po trije iz Srbije in Vojvodine ter eden iz BiH Ptuj ZARADI VELIKEGA POMANJKANJA UČITELJEV v bivšem ptujskem okraju so letos skoraj vse občine razpisale štipendije za učiteljišča, da si na ta način vsaj v določenem času zagotove potrebne učne moči. Skupno so občine razpisale S štipendij za uči-telje. 1 štipendijo za medicinsko fakulteto, l za sredn.io glasbeno šolo, 1 za višjo medicinsko sestro In 1 štipendijo za srednjo šolo za telesno vzgojo. I JUGOSLOVANSKA LOTERIJA F ero čilo o žrebanju 125. koia ki je bilo dne 25. avgusta 1957 v Dubrovniku Srečka, ki se konču- so zadele jejo s spodaj ozna- dobitek čenimi številkami dinarjev 20 1.000 430 2.000 30720 51.000 17300 70.000 32020 101.000 185930 200.MO 349930 200.000 147850 200.000 283170 200.000 651 4.000 2371 10.000 68011 100.000 534481 200.000 7762 20.000 41962 50.000 36902 70.000 283552 200.000 603 2.000 4453 20.000 36713 30.000 80473 70.000 52833 100.000 324223 200.000 94 400 24 400 334 4.000 724 6.400 0624 10.400 8834 20.000 3844 40.000 85724 56.400 09124 70.400 361584 200.000 7425 10.000 7315 10.000 44505 50.000 68105 50.000 483225 200.000 183855 200.000 33 1000 386 2.000 27796 50.000 67768 100.000 324436 201.000 514876 200.000 7 200 37 800 027 2 200 4997 10 200 39637 70.800 17667 100.200 58 600 7938 20.000 3568 20.000 3068 40.000 33063 90.000 51628 70.000 50523 70.000 97848 70.000 026878 200 009 492948 200 000 129 2.000 15679 50.000 70709 50.000 23619 70.000 61939 70.000 42419 100.000 82759 100.000 55329 100.000 16479 100.000 556169 ■ 200.000 541019 200.000 361819 200.000 563959 200.000 Skupno je bilo izžrebanih 101.694 dobitkov in 18 premij v skupni vrednosti 80,400.000 dinarjev. Nekaj večjih dobitkov v Sloveniji: 200.000 din v Gornji Radgoni na št. 514876; po 190.000: v Ljubljani (št. 517667 in 042419). v Mariboru (168011), v Celju (516479) in v Novem mestu (332320): po 70.000 din: tri V Ljubljani, dva v Mariboru, po eden v Novem mestu, Škofji Loki. Ptuiu, Novi Gorici in v Kamniku. tta pCatnu Kakor je zgodovina našega lutkovnega filma kratka in redkobesedna, pa je vendarle najdaljša in najbolj obsežna v ju- ro-'ovan?ki ‘fFrnsk; prorz-oi-'' ■' ’:■: •. y - • - - ■ ■ ^::n. **®ŠLs&r ' ~<:»J =-V?V::-~ ■ s%5žst^B8B8B> Film »Zenica,« ki sta ga reži-la Jovan Živanovič in 2151 oš • • sfancvio, (pogumno uT.el 1 v-• sodobno temo v našem fil* a. V filmu se je lepo uvelja-i!a Gordana Miletič. ' a j so v prostorih Triglav fil-. .a leta lSdl posneli prvi jugo-»vanska lutkovni film. skrom-začetek ;n poizkus obenem, pa je vendarle pod naslovom tem na en man« ostal mar-komu -v prijetnem in veselem - minu. Če napišemo posneli, '.mo na. število, ki komaj . 'došta za slovnično množino. ■ je film o zvitem krojačku delo treh ljudi: snemalca Jane-'.'allvja, asistentke Jelke •' ‘okarjeve in pa Saša Dobrila, = ^ bil ob tem rojstvu sloven- skega lutkovnega filma scenarist, ‘ inscenator, izdelovalec lutk, animator in režiser obenem. Eno samo delovno kopijo tega 300 metrov dolgega filma so ob različnih prilikah zavrteli v različnih slovenskih kinematografih, dokler ni do-akala svojega pokoja v arhivu Triglav filma. Od tam pa bo prav gotovo še našla pot na platno naše kinoteke, ker je ••endsrle začetek, ki ni pomemben le kot začetek na sploh, temveč kot prvi kažipot zaenkrat skromni zvrsti naše filmske dejavnosti, v kateri lahko zabeležimo že nekaj tihih, a lepih uspehov in jih bomo v prihodnosti prav gotovo še več. Da, malo je teh uspehov. Pravzaprav sta po začetku le še dva. ki sta stekla skozi kinoprojektorje. Drugi po vrstnem redu je zanimiva igriva in duhovita »pripomba« na naše mladinsko čtivo »Vitez in koš«. Ta film je b:l obenem naš prvi poizkus kombinacije lutk in resničnih igralcev. V njem je zaigral v tjst.em času najbolj »popularen« slovenski filmski igralec, prikupni Jože Mlakar — Rožle iz »Kekca«. S tem filmom smo dobili poleg očitnega na-'iredka tudi izvrstne, živahne in izredno funkcionalne filmske lutke, ki jih je izdelala Ajša Pengovova. Kot ustvarjalci filma pa so se Sasu Dobrili priključili še snemalec Mile de, Gleria, komponist Eojan Adamič in sodelavec scenarija Jankovič. Novo smer lutkovne tehnike in stila je nakazal tretji slovenski lutkovni film »Usodni strel«. To je moderna, skoraj drzna, a domiselna smer eksperimenta, v katero bo naš lutkovni film prav gotovo znova posegel. Zamislil si jo je Mile de Gleria, ki je bil scenarist, izdelovalec lutk, inscenator, animator in režiser. Glasbo za film je napisal Bojan Adamič in po posneti glasbi je de Gleria animiral film ter s tem dosegel učinkovito dosledno sinhronizacijo glasbe in kretnje. . To je vse ... Le trije lutkovni filmi so se pokazali na ra- ših platnih. Četrti se je nekj6 zaustavil in obtičal. To je film Saša Dobrile »Telebani« oziroma »Brihtne buče«, na vesele butalske zgodbice spominjajoča lutkovna komedija. Četrtemu lutkovnemu filmu je sledil daljši premor, potem pa novi načrti, nov film, nov napredek. To je prvi lutkovni Mm v barvah »Najlepši cvet«, ki ga je s svojimi sodelavci Marjanom Pfeiferjem, Črtom Skodlarjem, Maro Kraljevo. Ivom Spinčičem 'in Bojanom Adamičem posnel režiser Dobrila. Čeprav je bil film prijavljen za puljski festival. v areni ni doživel svoje premiere, ker so ga prijdvili prepozne. Upamo pa, da bomo to preprosto, poetično z-šodbico, namenjeno predšolskim otrokom, kmalu videli na naših r*13‘n ;r» našli stalni prostori in šele v zadnjem času so se našla zanj prva skomna tehnična sredstva. Ne, takih filmov, kot jih v svojih bogatih in tehnično dovršenih filmskih ateljejih ustvarja češki mojster Trnka, pri nas zaenkrat še ne bomo mogli izdelovati. Toda naši filmski delavci, ki so se posvetili lutkovnemu filmu, so si v iskanjih in težavnem delu nabrali dovolj iznajdljivosti in tehničnega znanja. da nam bodo povedali še marsikatero veselo in lepo lutkovno filmsko zgodbico. Da bi nam jih povedali še več in še lepših, pa bo treba prej ali slej ustanoviti filmski Studio, ki bi jim v okviru Triglav filma omogočil vsaj najnujnejše: prostor, tehnična sredstva in začetno invest:cijo. S.G. s? ^ i; • \v-cX; Kesa? y-::.v ir***: v: .v. ;vcX : :. Tk, fsi. V Pulju se je letos uveljavila Soja Jovanovič s fi-inskim prenosom Sremčevega romana »Pop Čira in pop Spira.« Vkljub odlikam te odlične filmske komedije v barvali pa delo po umetniški moči ni preseglo filmov »V soboto zvečer« in »Svojega telesa gospodar.« Film pa je vendarle prejel kopico nagrad, med njimi tudi veliko nagrado festivalske žirije. Na sliki so Jovan Gec kot pop, Ljubinka Bobič (nagrajenka za najboljšo žensko vlogo) kot njegova žena in Severin Bijclič kot ccrkovni k. O danskem filmu Borge Trolle je bil eden izmed prvih tujih novinarjev, ki sem jih srečal v Karlovvh Va-ryh. O danskem filmu sem zelo malo vedel in zato sem tem raje poslušal tega simpatičnega Danca, ko mi je pripovedoval o položaju filmske dejavnosti, ki jo mi poznamo predvsem Po »Siroti Stini.« S svojimi 4 milijoni prebivalcev spada Danska med manjše države in tudi njihovi filmski ustvarjalnosti so zaradi tega postavljene meje. Ce hočejo namreč pokriti proizvodne stroške celovečernega igranega filma, pa pri tem ne računajo na prodajo v druge dežele, mora pla-Jean Seberg je odkril Gl.o Prem.irig.eir into predstavil v našlo-v čati vstopnico za predstavo tak- n; vlogi svojega filma »Sveta Ivana«. Potem pa ji je zaupal gnega filma najmanj ena tretji- že drugo glavno vlogo v svoji režiji filmanega romana »Dober na prebivalstva. Druga tržišča dan, žalost« so danskemu filmu v glavnem zaprta, le Norveška in deloma Švedska kupujeta njihove filme Le malo danskih filmov si je utrlo pot na druga tržišča. Danska vuada ne nudi domači filmsk; proizvodnji nobene materialne podpore, banskega filma ne varujejo tud; noben: predpisi o omejenem številu uvoženih tujih filmo-v. V zadnjem času je vlada storila prvi korak v smislu pomoči domačemu filmu s tem, da je podelila produkcijam s stalno proizvodnjo — takšnih je trenutno na Danskem pet—licenco, s katero so smele odpreti v Kopenhagnu lastne kinematografe, kjer predvajajo svoje filme. Tem kine- ' ££ mm a ■■■'■ - - SP* ifil i vrrž / w; mm, • c.:'.ir «.ve* or« J — presč uctciiji: ieli:.*iijegu tes, Vladimir Pogac-ič se jc z njim uvrstil na. i odilnu mesto jugoslovanskimi filmskimi režiserji. Naša slika je iz zgodbe »Igra odličen jazz.« v kateri sta igrala glavni Smiljka Ilič in Pavle Vujisič. tretje In kot je povsod, so tudi pri našem lutkovnem filmu načrti bogatejši od doseženih rezultatov. Seveda pa med' rezultate lahko štejemo tudi kratki film rVibs filma«, v katerem je režiser Zvonimir Sintič združil igralce in lutks in ga v Pulju pokazal pod naslovom »Dinar na dinar«, pri načrtih pa so številke večje: Dobrila pripravlja za »Vibo film« lutkovni film »Otok«, zabavno zgodbo modernega Robinzona. Triglav film pa bo omogočil snemanje naslednjih lutkovnih filmov: »Plesalke« Črta Skodlarja in serije šestih kratkih lutkovnih filmov Saša Dobrile. Vseh teh režiser še ni izbral, prav gotovo pa bo ena izmed njih pripovedovala o Nasredinu Hodži. druga o letečem krožniku in naslov tretje -Samo za belce« razodeva, da Krt p,im satira na rasno diskriminacijo. Do celovečernega lutkovnega filma naši načrti torej še ne sežejo. Toda če bo Dobrili uspelo, povezati vseh svojih šest samostojnih zgodbic s tem, da bo v njih predstavil istega junaka, nekoliko različnega in prikrojenega vsaki zgodbici posebej seveda, bo iz njegoveSa načrta vendarle nastal nekakšen cikel filmov, ki jih bomo bodisi na filmskih, bodisi na televizijskih platnih lahko videli v enem samem programu. Mogoče pa bo prišlo tudi do koprodukcije s Francozi, ki bi radi pri nas pomeli celovečerni lutkovni film. Taka je dosedanja bilanca in 'aki so načrti slovenskega lutkovnega filma. Niso sicer velikopotezni. toda če se spomnimo -n razmere v ka*»r*b -astpia-o filmi in vstajajo načrti, so^ pogumni in širok: Saj za luticov- ni film pri nas še ni bilo nebe-n-Prisega o polnoči«, »Narodni poslanec«, »Vozel«, »Ogenj in pepel,«, »Beneški trojčki«, »Morje«, itd. Gostovali so že ponoimo v Selnici, Podvelki, Lovrecu in drugod in na vse strani jih vabijo, naj še in še pridejo. «• In sredstva'! Da, to je najbolj volna točka, ki jih teži. Nimajo lastnih prostorov in gostujejo v gasilskem domu. Oder postaja pretesen in kulise morajo imeti kar na prostem. Niti za knjige nimajo prostora, kar zelo ovira poslovanje knjižnice. Čeprav imajo kopico težav, jim to ne jemlje poguma. Zelo jim gresta no, roko Tekstilna tovarna in LIP, Železarna pa stoji v tem pogledu nekako ob strani in ne kaže dovolj razumevanja za kulturno udejstvovanje svojih ljudi. Le brezmejni požrtvovalnosti in vnemi Svo-bodašev je pripisati, da kljub temu napredujejo. Brez dvoma bi bilo več kot prav, da bi tem prizadevnim ljudem, ki kažejo toliko volje in veselja do kulturnega udejstvovanja, vsi pomagali. Bilo bi vsekakor na mestu, da bi jim dali na razpolago vsaj primemo sobo za vaje in za knjižnico. Vzdržujejo se z lastno požrtvovalnostjo in s skromnim donosom gledaliških predstav. Tem. preprostim, požrtvovalnim in prizadevnim ljudem gre glavna zasluga, da danes nič več ne govore: — Spet so se tepli! Pač pa gre glas: — Spet so igrali in lepu ,e bilo! Da, veliko, veliko se je spremenilo na Lobnici in na Smolniku! R. O- se zgrinja okrog bazena, nad vse to prekipevajoče zdravje pa pošiljajo avtomobili oblake prahu. O, uprava za ceste, ali moreš tako trdosrčno zatiskati ušesa pred klicem mladine in se že deset let obračati vstran od napisa: Skrbimo za ljudsko zdravje! Živilski trg v Kamniku je zdaj v znamenju tunjiških kumar. Prava poplava, vam rečem. Tudi za 3 din jih dobiš kilogram. Občina je zgradila vstran od cestnega prometa prostrane lope, da bi bili prodajalci in blago lepo pod streho. Pa kaj pomaga? Lope so prazne, prodajalci pa razstavljajo svoje blago kar po tleh po cestnem trotoarju okrog gasilskega doma. S čevlji lahko dregneš ob skledo s sirom a±i maslom, pa tudi pes se lahko otrese nad njo. In ga ni človeka, ki b: napravil red, higiena pa sramežljivo meži. da ne zardi od sramu. Občinska bloka na Zapricah še vedno nista ometana. Pač nimata toliko sreče kot četvor-ček na Grabnu in dolg; stanovanjski blok pri gimnaziji. Vendar pa bi po dveh letih uredili okoiico. Med blokoma bi uravnali in zasejali zeleno trato, pota pa vsaj tako posuli kot gozdne pot; v okolici, da ne bi bilo stanovalcem treba skakat; po grobem kamenju. Polja okrog Kamnika so lepo obdelana. Zal pa se na mnogih gradi.iščih in stavbnih parcelah bohot; plevel, ki radodarno razpošilja seme na vse štiri vetrove. Kmetovalci seveda zastonj čistijo svoje njive. Pa ne samo na gradil iščih, tudi na nekaterih zapuščenih njivah so prave farme plevela, kakor na primer za tovarno »Svilanit« na Zapricah. Ne b; škodil kak odlok o obvezni košnji pievela na takih mestih. Vendar pa je podoba, da imajo Kamničan; zelo debelo kožo za vsako kritiko ali nasvet. To bi sklepali po lepakih na trgu. Vem. da je bilo že' večkrat grajano. da na trgu v zastekleni vitrini poldrugo leto star p.akat vab; na koncert, na zidu kavarne prav tako vabijo na razstavo za 23. junija. Kdo ima ključe od teh omaric, nisem mogel zvedeti. Rad bi Kamničanom napravil uslugo in jim zamenjal stare lepake z najnovejšimi. Pa brez zamere fi- gg Pojasnilo V zvezi s člankom, objavljenim === v 92. številki Slovenskega poro- == čevalca dne 20. IV. 3357 na 4. stra- == ni z naslovom »Dve materi« in podnaslovom »Pri psičku je spal«, pojasnjuje prizadeta mati slede-če: :--= Njen nezakonski sin, v članku === imenovan Stanko, .ie po naravi miren, resen in dober otrok, le nekoliko samosvoj. Zelo rad ima = živali. To je bilo edino, kar je = otroka zapeljalo, da je prespal v ===.= pasji hišici skupaj s psom. Mati ga je zvečer ob 22. uri, ko se je = vrnila iz službe domov skupno s sosedi povsod iskala, seveda pa ga niso mogli najti, ker nihče == ni mislil na to. da je otrok v pasji hišici. Za otroka v redu skrbi in se otrok duševno ter telesno do-= bro razvija. Zaradi otrokovega nepremišlje-nega ravnanja je bil zoper njo -^3 uveden kazenski postopek pred ==. okrajnim sodiščem v Ljubljani zaradi kaznivega dejanja zanemar-■•= Janja otroka. Vendar je okrajni javni tožilec obtožni predlog med := glavno razpravo umaknil, ker so r== izvedeni dokazi pokazali, da otro- kova mati ni zakrivila kaznivega dejanja, ki ga je bila obtožena, da je nasprotn« dobra ter skrbna == mati. ki ji ni kaj očitati. Tako poročilo sta o njej dala pristojni ss skrbstveni organ ter šola, katero -=. obiskuje otrok. V taki luči so Jo = prikazale tudi Ifevilnc priče, ki v so bile zaslišane na glavni fs pravi. s. Btritof črnogled pred balkanskimi igrami naihujšt nasprotnik Balkanske Igre v atletiki, ki bodo letos v Atenah, se približujejo z velikimi koraki. Ze prihodnji petek bodo dvignili na mramornatem a tenskem stadionu zastave petih ■balkanskih držav, ki se bodo udeležile prvenstva: Grčije, Romunije, Turčije, Bolgarije in Jugoslavije. Grki bodo imeli prvič po vojni največjo možnost, da se ponovno dokopljejo do balkanskega prven stva. Zmagovalci vseh predvojnih balkanskih iger po vojni namreč še niso mogli do živega jugoslovanski reprezentanci. Pred dnevi smo govorili z nagim reprezentantom na dolge proge Dragom Štritofom, ki je že večkrat tekmoval v Atenah in pozna zato tudi zelo dobro tamkajšnje tekmovalne pogoje. Štritof je zelo črnogled pred letošnjimi balkanskimi igrami, kar je podkrepil s svojimi izkušnjami- Najhujši nasprotnik jugoslovanskih atletov bo po njegovem mnenju, ne morda katera od reprezentanc, ampak — velika vročina. Letos balkanske igre namreč ne bodo kot ob:čajno sred: oktobra, ampak že konec avgusta, to pomeni, da boaq. morali atleti tekmovati v vročini 'najmanj -f- 49 st-opinj Cel- zija. Ce še upoštevamo, da je stadion obložen z marmorjem, si lahko zamislimo soparo, ki vlada na onu tega kotla. Da to niso samo strašila, kot bi utegnil kdo misliti, je najlepši dokaz primer s Cehoslovaki, ki so pred dnevi n a sto pili v Atenah. Tekmovali so namreč na nočnem mitingu, ki se je končal šele okoli polnoči, ker čez dan sploh ni bilo mogoče zdržati na stadionu. V opomin pa nam je tudi visok poraz naših mladincev, ki so zgubili na tem stadionu z mladimi. Grki pred dobrem mesecem tudi v veliki’ meri zaradi vročine. V ostalem pa pripisuje Štritof letos prav zaradi te okoliščine Grkom velike možnosti za osvojitev prvega mesta. Razen njih bo nevarna jugoslovanski reprezen- tanci tudi Romunija, medtem ko na.i bi bila Bolgarija jeziček na tehtnici. Turki so seveda zanesljivo zapisani »pogubi«, to je zadnjemu mestu. Recimo, da je Stritofova ocena položaja zelo črnogleda. Kljub temu pa letos res ne moremo brez bojazni v Atene, posebno še, ker ie zelo verjetno, da ne bomo popolni. Ce vzamemo v poštev samo poškodbo Vipotnika, je gotovo, da bomo izgubili nekaj dragocenih točk. Ka.i pa bo prišlo še vmes, pa nihče ne ve. -sid MED SKAKALCI V VODO Ljubljana najboljša v Radovljici Radovljica, 25. avg. — Drugi dan tekmovanja skakalcev v vodo za Ziherlov memorial so skakali moški z deske in ženske s stolpa. Medtem ko je bila udeležba moških zadovoljiva (12), je bila pri ženskah zelo pičla (3). Pri članih sta bila Porenta in Novak razred zase in bi dosegla še boljše rezultate, Če deska ne bi bila tako slaba. Izven konkurence sta med člani nastopila tudi Peter Košorok in Vrtačnik (oba L), ki bi z 92,55 oziroma 73.20 točkami zasedla tretje oziroma peto mesto. Rezultati: članice — stolp: Re- bernjak (N) 39,48. Kotnik (I) 38,35; mladinke — stolp: Čufar (L) 29,79; člani — deska: Porenta (L) 106.73. Novak 106.34, ICralj (N) 81,88, Hafner (T) 74.52; mladinci — deska, Cuk (T) 50,64, Brezovar (L) 45,11, Kovačič (L) 43,?8. V ekipnem plasma.iu je pila — kakor že v Zadru — spet najboljša Ljubljana s 618.60 pred Triglavom 324.05. Naprijedom 319,93 in Ilirijo 273,35 točke. K- R- DRŽAVNO TENISKO PRVENSTVO IN SLOVENCI PET DNI :iega športa v Mariboru Od srede do nedelje bo v Mariboru letošnje državno teniško prvenstvo za Člane in članice. Maribor bo tako v sedmih letih že tretjič prizorišče tekem za najvišje teniške naslove kar je veliko priznanje prizadevnim organizatorjem belega športa v podravskem mestu. Udeležba na prvenstvu bo tako itevilčno kakor tudi kakovostno na vrhuncu. Sicer pa to ni presenetljivo — Teniška zveza Jugoslavije je tudi ena izmed tistih zvez, ki je določila, da je nastop na državnem prvenstvu pogoj za potovanje v tujino. Na startu bo torej vsa jugoslovanska elita z lanskima prvakoma Ivkom Pleče-vičem (C. zvezda) in inž. Marico Crn.aaa.k-Mi Ion j o (ZTK) na čelu. Kdo je favorit letošnjih tekem? Pri moških b-odo mimo Plečeviča _me!i glavno besedo srbski igralci Panajotovič, Nikolič in Popovič ter Hrvata Keretič in Jovanovič. Posebno zanimiv bo nastop državnega mladinskega prvaka Jovanoviča, ki se je izkazal na tekmah za pokal de Gale a. Keretič -e na turnirju v Avstriji porazil Piečev ('v tako da je vprašanje novega prvaka zares nemalo sporno. Slovenski igralci sicer nimajo 7.oznosti za dosego naj višjih Viest. pričakovati pa je, da bodo odločneje posegli v boje kakor prejšnja leta. Vsa slovenska elita ■‘e letos napredovala — vsekakor relativne j e glede na vrhunske ju-.'Slovanske igralce kakor pa absolutno — in gre v ta boj kondi-c. sito ;n tehnično dobro pripravljena. Seveda pa slovenskim zastopnikom manjka tekmovalne rutine, saj imajo le malokdaj priložnost. da bi šli na večje turnirje, medtem %o so igralci iz Beograda in Z s r reba glede tega mnogo na boljšem. Izmed vseh ima 5 v. več možnosti za viden plasma republiški prvak Aleksander Škulj. k letos v srečanjih z ju-vimi igralci še ni bil po-' Ved njegove letošnje žrtve stila celo imena kot Ri-zv:. - regovič. Nešič, inž. Brixy in jr;.;.., Zanj* je plasma v četrtfinale praktično samo stvar sreče pr žrebu — namreč da v osmini finala ne zadene kakor nalašč na er. c ca izmed favoritov. H istem tekmovanja moških Je tak. da daje slovenskim igral- Preglsd švedskih aren za le-lo 1S53 mednarodne cem upe na številne nastope In dobro /.vrstitev. Šestnajst najboljših Jugoslovanov po lanskih lest- V Mariboru je bil včeraj za zaključek zvezne mladinske atletske šole iz Ruš manjši atletski miting, na katerem so bili doseženi naslednji boljši rezultati. Mladinke: višina: Gere 153; 100 m: Puc 12,9; 200 m: Puč 24,4; 80 m ovire: Ostrovska 13,0; mladinci: troskok: Petrovič 14,11; višina: Pa-rovič 180; Majhen 175: krogla: Jocovič 13,14; Kvunič 12,29; disk: Diminič 46,28; 800 m: Ingolič 1:55.2; 400 m: Zubrinič 52,1; daljina: Sa-govič 667; 110 m ovire: Bolko 16,3. »Tabor-BBB«. Na sestanku zastopnikov plovnega tabora jugoslovanskih češkoslovaških in madžarskih kajakašev v Beogradu so razpravljali o*-tem, da bi ta tabor ostal tradicionalna kajakaška akcija obalnih donavskih držav. mmm 5- t Izpit v Mariboru: prvak LRS A. Škulj KONČANE SO X. LETNE ŠPORTNE IGRE GRAFICARJEV Prirediteljica tabora naj bi bila . vsako leto druga od treh držav, tako da bi bil sedež odbora izmenoma v Bratislavi, Budimpešti in Beogradu. Zato so predlagali, naj bi tabor imel emblem »tabor -BBB«. Odbor bo ustanovljen novembra v Budimpešti, njegovo tajništvo pa posluje v Bratislavi. OBJAVA TVD PARTIZAN — TABOR, Ljubljana, obvešča vse, ki želijo telovaditi v društvu Partizan na Taboru, da je vpisovanje novih članov v posamezne oddelke ob dnevih in nrali, ko je redna telovadba posameznih oddelkov in to pri vodniku oddelka: MOŠKI ODDELKI: imajo telo- vadbo vsak torek in petek: CICIBANI OBEH SPOLOV od 5. leta do 7. 1. od 16. ure do 17. ure, MOŠKA DE C A od‘7 1. do 10 L od 17,15 do 18,15 ure, PIONIRJI od 10 1- do 14 L Od 18.15 do 19.15 ure, MLADINCI od 14 1. do 18 L od 19.15 do 20.15 ure, ČLANI — mlajši od 10 1. do 35 L od 20.15 do 21.30 ure. ČLANI — STAREJŠI Od 35 leta dalje vsako sredo od 20.15—21.30 ZENSKI ODDELKI: imajo telovadbo vsak ponedeljek in četrtek: ZENSKA DECA od 7 1 do 10 1. od 17.15 ure do 18.15 ure, PIONIRKE od 10 1. do 14 L. od 13.15 do 19.15 ure, MLADINKE od 14 1. do 18 1. od 35 1. 19.15 db 20.15 ure, Članice — mlajše od 18 1. do od 20.15 do 21.30 ure, Članice — starejše od 35. l. dalje vsako sredo od 19—20.15. Vpisovanje (do konca septembra) in telovadba se prične s ponedeljkom, 2. septembra dalje po zgoraj navedenem urniku. DnEVnE VESTI KOLEDAR Ponedeljek, 26. avg.: Aleksander. Na današnji dan leta 1945 je bila s sklepom Ljudske skupščine FLRJ Istra priključena k naši državi. NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom VIC: Dr. Lazar Milan, Rimska c. 21a, telefon 20-957. V odsotnosti zdravnika kličite telefon 22-437. Nedeljska dež. služba v ambulanti Mirje, Rimska c. 31. od 8 do 14. ure, telefon 21-797. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Dr. Naglas Marjan. Lavričeva 5a, telefon 31-286. V odsotnosti zdravnika kličite telefon 30-800. Zdravstveni dom SISKA: Dr. Pečovnik Božo, Černetova 31. telefon 22-831 ali 22-881. Zdravstveni dom CENTER: Dr. Bizjak Vlasta, Poljanski nasip 12, telefon 31-155. V odsotnosti zdravnika kličite telefon 30-200 LM. Zdravstveni dom MOSTE: Dr. Debevc Rado, Ljubljana ZD-Krekova 5, telefon 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite telefon LM 30-300. Preko dneva vršijo obiske bolnikov na domu vsi zdravniki ZD-Moste. Zdravstveni dom RUDNIK: Dr. Sirca Anton, Privoz 5, telefon 22-742. V odsotnosti zdravnika kličite telefon LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18. ure dalje. ZAHVALA. Prisrčno se zahvaljujem dr. Žaklju na Kirurg, kliniki za uspešno nujno operacijo ter za ljubeznivost in humanost, enako tudi dr. Klunerju za člove-ljubno pozornost. — Marenčič — Albanska 14. Prisrčna hvala prof. dr. Trampužu, docentu dr. Vilfanu in dr. Germu na Ginekološki kliniki za njihovo požrtvovalnost, ki so jo izkazali v času moje bolezni. — Jazbinšek Marija. 2E PRVI DAN DOPUSTA LAHKO UŽIVATE SONCE V POLNI MERI, CE UPORABLJATE TKnAffigA-FiT Stara pravda, Sokratovi poslednji dnevi. Ce bi gledališko vodstvo našlo še kako izredno primerno ali pripravno delo, ga bo naknadno uvrstilo v repertoar tako, da bi novosti lahko pravočasno predstavilo svojemu občinstvu. Poleg že tradicionalnih uvajamo še novo vrsto abonmaja, namreč nedeljski dopoldanski red z uprlzoritvima ob nedeljah dopoldne ob 10. uri. Potemtakem so zdaj abonentski redi naslednji: premierski, torek, četrtek, sobota, nedelja (popoldanski), nedeljski dopoldanski, 1. šolski, IL šolski, III. šolski, IV. šolski. — Dosedanjim abonentom se hranijo prejšnji sedeži od 2. IX. do 8. IX.. novi abonenti pa se vpisujejo pri gledališki blagajni od 9. IX. do 15. IX. Blagajna sprejema stare in nove abonente v naštetih dneh od 16. do 18. ure. PRIJAVE IN REZERVACIJE ZA ABONMA SPREJEMA TUDI POSLOVALNICA CELJSKEGA *PUT-NIKA«, nedeljski dopoldanski In torkov abonma pa se pri »PUT-NIKU« ne samo rezervira, temveč tudi vplačuje. Za ta dva reda sprejema gledališka blagajna samo rezervacije. Uprava Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. BADI0 Posebna Komisija no^uiueiiie ieueracije : it j simi dam upravnega oaoora si je p;ea k ra c.v im bežno ogle-uaii M švedsKih mest, po Katerih pripravljajo športne na.pra\e za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo ‘OTiiioGnje leto tamkaj. S-rrokovnjaki TibT. so preg dan splošni načrt, ki so piav.ii svedi, po . rganizacoskih vidi* da je zadovoljiv. Y. '-'ijO\:aOu ZC‘iC!l najvpliv- ,le-pri- tehničnih in m dejali, eren travnat in er močno spo- na teniska riše a venstev za srečanja, l.ko gnšea pr- na m.nja AS?3u'on v Stockholmu, Malmoju ‘n Uoi-.-borgu so povsod sodobni ;n uooo iaiikb sprejeh 55I)0u, 42.60J oz. 35.C JO gledalcev. D. u&a leže po podeželskih mest;n. I-košnje zadnjih svetovnih so pokazale, da je treba ki ne »vlečejo« ve-množic imeti pripravljena 'k a za približno 20. do 2».000 e edalcev. Razumljivo bodo naj-nriviačneiše prireditve na tem prvenstvu odigrane v Stockholmu, kamor so odredili kar sedem tekem. med njimi enega polfinalov odločilnega za tretje meste stadionu v Malmoju pa bodo tr. Glavni predstavnik angleškega nogometa 3tanley Kous, ki je bil rudi v tej komisiji, je pri tej pri-liki namignil, da se Anglež; vse bol' vnemajo za »o. da b. to s.e tovno prvenstvo po končanem Švedskem ciklu temeljito predrugačili Rous meni, da je■ malone absurdno, da lahko Anglija teoretično nastopa na tem svetovnem tekmovanju kar s tremi '/-branimi moštvi, in Sicer kot An^l-ja, Škotska in Severna Irska. Rou-si obeta tuni. da bodo na prihodnjem prvenstvu m» pripustili same - moštev na svetu — namesto dosedanjih šestnajstih. Holandski zastopnik Lotsy, ie obenem ekonomski izvedenec v FIFI ie bil mnenja, da bo to svetovno prvenstvo prišlo gledat približno 890.MO ljudi s plačanimi vstopnicami ali približno sto tisoč več kakor pred tremi leti v gvici. To pomeni, da bodo lahko švedski prireditelji pospravili približno 200 milijonov dinarjev dobička. , Predsednik italijanske nogometne zveze Barassi ie posebej govoril o domačih nogometnih igralcih, ki so zdaj profesionalni igrale po Italiji in izjavil med drugim, da bodo italijanska društva po vsej priliki ustregla švedskim željam, naj bi ti švedski nogometaši v svetovnem prvenstvu igrali za Švedsko. To bo tem lažje, ker bo medtem italijansko državno prvenstvo že končano, tako da klubi zaradi odsotnosti teh večinoma odličnih članov svojih enajstoric ne bodo trpeli športne škode in italijanski gledalci morda zaradi slabših uspehov svojih društev ne bodo nogometu obrnili hrbta. Seveda pa ie treba upoštevati, da je Italija za te uvožene nogometne »ase« žrtvovala precej denarja, ki ga je treba po vsej sili do kraja »amortizirat!.. vicah (med temi sta tudi Škulj in Suhar) čaka na 16 prvoplasi-ranih turnirja vseh ostalih udeležencev državnega prvenstva. Teh 32 bo nato igralo dalje za naslov državnega prvaka, vsi pa, ki bodo izločeni v prvih dveh kolih tekmovanja, pa lahko nastopajo v tolažilnem turnirju. Od ostalih Slovencev so najmočnejši Pucihar, Čebular in Mariborčan Lovrec. Vsi ti so si letos nabrali že nekaj pomembnih rezultatov, zato pa so dokaj nestanovitni. To škoduje predvsem Puciharju. ki igra zelo moderen tenis. Brata Žerovca, mlajši Škulj in Mariborčani Toš. Satler in Ba-taj so igralci, ki lahko zaigrajo najbolje. Pri članicah bo boj stare garde z mladimi posebno očiten. Nihče sicer- ne pričakuje, da bi inž. Crnadakova ne postala še dvanajstič državna prvakinja, zanimivo pa bo videti, koliko so od lani napredovale mlade igralke. Mimo državne mladinske prvakinje Splitčanke Feričeve se bo za kar najboljši plasma potegovala tudi slovenska prvakinja Znidar-jeva. ki pa prav tako ne_ igra stalno zanesljivo. Mariborčanki Lovrečevi utegneta presenetiti domače občinstvo, siicer pa tudi mlade igralke iz Novega Sada ne bodo ostale praznih rok. V igrah moških in mešanih pa-rov so vse napovedi odveč, saj ne poznamo sestave posameznih moštev. Državno prvenstvo bo gotovo najbolj kvalitetna teniška prireditev sezone v Sloveniji. Finalni boji bodo na novem centralnem stadionu Branika, kamor gre do 4000 gledalcev. Od srede do nedelje pazite to-„4 -iroc-hi ■i‘7. "Maribora! Mariborčani pred Ljubljančani V soboto In nedeljo so bile v Ljubljani na sporedu zadnje preizkušnje, in sicer v atletiki, kegljanju in nogometu na devetih letnih športnih igrah grafikov iz vse Slovenije. V skupni oceni v vseh disciplinah, t. j. v odbojki, namiznem tenisu, atletiki, kegljanju, streljanju in nogometu je zasedla v tretjič najboljše mesto Mariborska tiskarna (276 točit) pred Ljudsko pravico (254), Celjsko tiskarno (216) in ostalimi udeleženimi kolektivi. V soboto so tekmovali člani, članice in mladinci v peteroboju. Med moškimi je zasedla^ prvo mesto Ljudska pravica (7253) pred Celjsko (7066) in jvlariborsko tiskarno (6378), med mladinci Mariborska tiskarna (7809) pred Celjsko (7094) in tiskarno Jože Moškric (6786). Med članicami so bile najboljše tekmovalke Mariborske tiskarne (4683) pred Tomšičevo tiskarno (3555) in Mladinsko knjig Med posamezniki je bil med čla- ni najboljši znani, celjski alpinist Ciril Debeljak (2848) pred nogometnim igralcem mariborskega Branika Borisom Gabrijanorn (2020). Aled mladinci je zmagal Franc Lenarčič iz' Blasnikove tiskarne (2374), drugo mesto pa je pripadlo Jožetu Fricu iz Mariborske tiskarne (2659). Aled članicami se je uvrstila na vrh državna reprezentantka Anica Lubej iz Maribora (2290) pred Alenko Gojkovič, prav tako iz Mariborske tiskarne (1336). V kegljanju so bili najuspesnej-ši tekmovalci Mariborske tiskarne (641) Pred kolektivom Mepa iz Maribora (608) in Ljudsko pravico Prvo mesto na nogometnem turnirju je zasedla Ljudska pravica pred Celjsko tiskarno in kolektivom Jože Moškrič. Končni vrstni red sindikalnih kolektivov na X. letnih športnih igrah slovenskih grafikov pa je naslednji: Mariborska tiskarna 276 točk, Ljudska pravica 254, Celjska tiskarna 216, Jože Moškrič 167, Mepa 131. Mladinska knjiga 83, Umetniški zavod 74. Slovenski poročevalec 72. Gorenjska tiskarna 45, Tone Tomšič 35, Blasniltova tiskarna 33, Triglavska tiskarna 25, Tiskarna gluhonemnice 7 in Kuverta 6 točk. KAS da so v nadaljevanju košarkarskega turnirja v Atenah igrali: Honved (Budimpešta) : Sparta-t (Praga) 72:70 in Panhele.dos : AEK (oba Atene) 95:77; da so bili na atletskem prvenstvu CSR doseženi v glavnem povprečni rezultati. V teku na 10.000 m je Ulsberger (Slovenec) s časom 29:44,4 porazil Zatopka, ki je progo pretekel v 29:4d,2. Lanca je vrgel disk 54,13, Kovar pa Je skočil v višino 202 cm; da so v prvem kolu nogometnega prvenstva Anglije v glavnem zmagali favoriti.Lansk, prvak Manchester United je zmagal proti Leicester Cityju 3:0; rej na vesti iz Maribora! »VELIKI« IN »MALI« V STADIONU V SEATTLE JU Osemnajst minut ie trajalo v finale tek-samo 8 najboljših 30- ki nniluili nenavadnih boksarskih dvobojev, ki so ga strokov-Eden 1 svetu napovedovali kot »točo udarcev za vnaprej .z- njaki po vsem vs«kc odškodnine za bolečine«, se je končal (po gubljenega m a g j pičlih osemnajstih minutah. Svetovni našem času) > petek zjuir^ ^ Patiersou (2, let), je premagal Sti lne. .edeg«* nasprotnika, zadnjega olimpijskega prvaka I etra Rademacherja v šestih rundah s knock-ou-tom. r f Sel torei v boksarsko poročnik in diplomiran agronom, je Ta dvoboj J/;/1 ‘. J, u 5piošno poskušal izzvati srečo s presenetljt-irodoN mo, kakor je ono v ■ nom-o-om la i,rra se mu ni ponc* mnenje, bil je pa obeiuMu tucli naj* 3re£jja> toda nihče mu tega zdaj niti bolj absurden, kar jih beleži zgo-dovina boksa na svetu. Ameriška športna javnost ^ se j« spričo brezupnega poskusa Kadema-cherja. da bi se tako ceneno dokopa! do naslova svetovnega prvaka, razdelila v dva tabora. Eni so občudovali iKisrumnrsra boksarja, ki je tvegal toliko, da l»i vrirel s prestola seda uje?« svetovnega moj st ra, drugi, precej številnejši tabor pa je zajro varjal stališče, da je nastop Kade niftche rja od vsega začetka izgub 1 jen, in. govoril saino Še o tem, koliko rund bo Puttersonu trt*ba, da bo nasprotnika položil na tla. - Tako se je tudi zgodilo. Patterso?« je potrdil svojo veliko formo. Ze pre cej se je lotil dela zelo odločno, ven dar ie prave napade začel uprizarjati šele po začetku tretje runde, h; zdaj se je začela kalvarija za Kade m a eh e rja. borba brez upa zmag* proti večji sili in rutini svetovnega prvaka. Delec je moral že enkrat na deske v tretji reprizi, štirikrat pa v pe|j — in sicer vsakokrat kar p< devet sekund. Tudi o krogu, ki j-bil odločilen in dokončen, ga je Kat terson kar dvakrat položil na tla toda pri zadnjem padcu se je steke tudi čas in sodnik je med splošnim krikom in vikom gledalcev /e tud nriznal zmago Patter^onu s k. o. Po osemnajstih minutah je bilo torej konec je nesmiselne dogodivščine Petra Kademacherja. Ta atlet in olimpijski prvak, sicer pa topniški ne očita. Boril se je z nezlomljivo korajžo, storil je, kar je mogel, se pač otepal strahotnih Patterso novega stroja, kakor je vedel in znal. No, potem je klecnil in plačal omehčan s sedmimi padci na deske svoje veliko in morda tudi zadnjo iluzijo. Boks je gledalo 17.000 o-eb, ki so prinesle v blagajno 200.000 dolarjev udarcev Med navzočimi je bilo tudi nekaj _ odličnikov. Ko so v slačilnici Kademacherja vprašali, kako mu gre, je dejal, da se ne počuti preveč slabo m pravzaprav niti ni nezadovoljen s srojnii nastopom. Patterson pa je prianal, da se je njegov nasprotnik drzai do volj pogumno in vztrajno. Seveda m opustil dodati, da se ga ni uikolt bal iu si belil glave, kako ga bo zdelal. Za to srečauje je potegnil Pat terson približno 150 milijonov našega denarja, medtem ko se je Kadenia-cker mučil skoraj brez odškodnine. Podjetje, kjer je uslužben, je jamčilo za primeren zaslužek svetovnemu prvaku, obenem pa je tudi Kade-macherju priznalo plačo za tistih nekaj dni. ko zaradi tega svojega >4j>orTnega dogodka« ni prihajal na delo. Padel je Jackson, sedaj pa le BriemirJltt NOVOST! »PUDER krema »EVELINE« V TREH NIANSAH (»Ra-chelle«, »Ocre«, »Naturelle«) POKRIJE VSE POMANJKLJIVOSTI NA KOZI, DAJE PRIVLAČEN IN SVE2 TEN OBRAZA. »FLEX« slovi ,za čiščenje mastnih madežev in ga lahko kupiš v vseh trgovinah, ki prodajajo milo. Fazi na znamko »FLEX«t SPECIAL - OLJE .EVELINE, preprečuje In zdravi brez bolečin opekline od ognja ali soncal — Novost v drogerijah. Nenadkriljiva je »ULTRAGIN -šport krema«. Poizkusi — primerjaj — povej drugimi GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Torek, 27. avgusta, ob 20: Moli-ere, »Sola za može« in »Izsiljena ženitev« — Gostovanje Drame SNG v Celjskem gledališču v okviru prireditev »Celje 1957«. Sobota, 31. avgusta, ob 20: Sofo-kles: »Kralj Oidipus« — Gostovanje Drame SNG v Kopru v okviru »Primorskih prireditev«. Nedelja, 1. septembra, ob 20: So-fokles: »Kralj Oidipus« — Gostovanje Drame SNG v Piranu v okviru »Primorskih prireditev«. Drama SNG vabi vse statiste, ki sodelujejo pri Sofokljevem »Kralju Oidipu«, da se udeleže vaje, ki bo v petek. 30. avgusta ob 19. uri v Drami. S prvimi predstavami v letošnji predsezoni bo Drama SNG gostovala izven Ljubljane in sicer dne 27. avgusta 1957 ob 20. z Moli-erovo »Solo za može« in »Izsiljeno ženitvijo« v okviru prireditev »Celje 1957« v Celjskem gledališču, v dneh 31. avgusta in 1. septembra pa v Kopru In Piranu s Scfokljevim »Kraljem Oidipom«. Gostovanje v Kopru in Piranu je organizirano v okviru »Primorskih prireditev«. Obe predstavi bosta na prostem. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Torek, 27. avgusta, ob 20: Moliere »Sola za može«. Moliere »Izsiljena ženitev«. Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane v okviru razstave »Celje I£57«. Izven. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (prej »Mestno gledališče«) v Celju Za delovno leto 1957-58 razpisujemo — tako kot vsako jesen — redni gledališki ABONMA za stalne obiskovalce naših prireditev. Plačilni pogoji zanj so nespremenjeni, kakor prejšnjo leto: 10"/» popusta na redne cene vstopnic, kakor se prodajajo v večerni blagajni. Abonma je plačljiv tudi v obrokih. Abonenti bodo lahko — na stalnem sedežu — videli v gledališkem letu 1957-53 DESET predstav, izbranih iz okvirnega repertoarja, kot je bil objavljen v zadnji številki CGL, letnik 1956-57. Ta okvirni repertoar obsega le-ta dela: Anton Aškerc: — STARA PRAVDA, Bratko Kreft: KRAJNSKI KOMEDIJANTI, Levstik -Kreft: TUGOMER, SLOVENSKA NOVITETA. Diirenmatt: ANGEL PRIDE ali ZAKON GOSPODA MISSISSIPIJA, Faulkner; REKVI-JEM - ZA NUNO, Kesselring: ARZEN IN STARE ČIPKE, Brand-staetter: MOLK Nazim Hikmet: IVAN IVANOVIČ, Ustinov: RO- MANOV IN JULIJA, Giraudoux: OSEMINTRIDESETI AMFITRTON ali Anouilh: ORNIFLE ali VALČEK TOREADORJEV, DNEVNIK ANE FRANKOVE. Goldoni: PREBRISANA VDOVA. Platon: SO- KRATOVI POSLEDNJI DNEVI, Nušič: LJUDJE (SVET), Čopič: NIKOLETINA BURSAC. Williams: STEKLENA MENA2ERIJA. Ben Minoli: PIEROT JE PADEL Z LUNE, Puškin: JEVGENIJ ONJE-GIN (koncertno). Davičo: PESEM. Med prvimi, že določenimi deli v Jeseni 1957' bodo: Dnevnik Ane Frankove. Romanov in Julija, »Slovenski poročevalec« na|več|i in najbol| razširjen slovenski dnevniki O SPORED ZA PONEDELJEK Poročila: 5.05, 6.09, 7.00, 8.90, 10.09, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30. 22.00, 22.55. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame; 6.40 do 6.45 Naš jedilnik: 7.10—8.00 Zabavni zvoki — vmes ob 7.30—7.40 Mladim poslušalcem o počitnicah (8.00 do 11.00 oddaja na valu 202.1 m in 98:9 mHz); 8.03 Jutranji diverti-mento; 9.00 Utrinki iz literature — France Filipič: Prebujenje; 9.20 Glasba iz zabavnih filmov in revij; 10.10 Odlomki iz čeških oper; 11.00 Pojo naši priljubljeni ansambli Planinski oktet iz Maribora, vokalni kvintet »Niko Štritof« in Akademski vokalni oktet: 11.25 Igra Zabavni orkester Radia Zagreb pod vodstvom Ferda Pomy-kala; 11.45 Mladinska povest — Robb Whit: Morska skrivnost (odlomek); 12.00 Opoldanski koncertni spored Blaž Arnič: Prvi polet, simfonična poema za klavir in orkester (Solist Lovrenc Arnič), Vasilij Rubin: Suita na makedonske teme; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Branko Redesko: Prva pomoč pri boleznih domačih živali; 12.40 Odlomki iz operet Nica Dostala in Cola Porterja; 13.15 Za staro in mlado (pisan spored zabavne glasbe): 14.00 Narodne v priredbi Zorka Prelovca poje basist Tone Prus, pri klavirju Marijan Vodopivec; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 20 minut z velikim zabavnim orkestrom RIAS — Berlin pod taktirko Hansa Carsteja; 16.00 V svetu opernih melodij; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Kulturni pregled; 18.15 Domače pesmi in napeve pojo in igrajo Veseli planšarji, J. Smolnikar, Janez Jeršinovec. Branka Strgar in Avgust Stanko: 18.40 Mladinska oddaja; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 20.00 S festivala v Dubrovniku: 22.15 Igrajo domači zabavni ansambli: 23.00 do 23.15 in 23.30—24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba). n. -pRogram. 14.00 V glasbi .po svetu;: 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 15.25—16.00 Slovenske narodne pesmi; 22.15—23.00 Operni koncert. SPORED ZA PONEDELJEK KINO »UNION«: ameriški barvni film »UPOR NA LADJI CAI-NE«. Tednik F. N. št. 34. V gl. vlogi: Humphrey Bogart in Jose Ferrer. Predstave ob 15, 13 in 21. Ob 10 matineja istega filma. KINO »KOMUNA«: amer. barvni film: »BOSONOGA KONTESA«. Tednik F. N. št. 34. V gl. vlogi: Ava Gardner. Prestave ob 15, 17, 19 in 21. KINO »SLOGA:« francoski film »podzemlje PARIZA«. Predstave od 15, 17, 19 in 21, V gl. vlogi: Rajmond Pelegrin in Ma-gali Noel. KINO »VIC«: amer. film. »ON- STRAN V GOZDU«. V gl. vlogi: Frederich March in Edmond 0'Brien. Predstave ob 16, 18 in 20. Tednik. »Eecigrajski sejem«. KINO »SOCA«: zaradi gradbenih del do nadaljnjega zaprt o._ Predprodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30—11 in od 14 dalje. Za matinejo pa od 9 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: amer. barvni film »UPOR NA LADjI CAJNE«. Predstava ob 20. Pred prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstve. MLADINSKI KINO LJUDSKE MILICE: amer. film »KREMKBIJ«. Predstavi sta vsak dan cb 10 in 15. KINO »SISKA«: amer. barv. film »VELIKA NAGRADA«. V glavni vlogi Elizabeth Tavlor, Mickey Rooney. Predstave ob 16, 13 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat. »TRIGLAV«: nemški film »LUC LJUBEZNI«. Tednik. V gl. vlogi: Paula Wessely. Predstavi ob 13 in 29. Prodaja vstopnic od 17 dalje. »LITOSTROJ«: amer. barvni film »POSLEDNJI KOMANC«, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KAMNIK »DOM«: amer. film »NA RAZPOTJU«. BLED: italijanski film »DEKLE Z REKE«, ob 18 in 20.30. NOVO MESTO »KRKA«: italijanski film »V ZNAMENJU VENERE« KRANJ »STORŽIČ«: franc, film »INTRIGANTKE«, ob 18 in 20. Zadnjič. KRANJ »PARTIZAN«: amer. barv film »NAPREJ UJKA VILI«, ob 20. •JESENICE »RADIO«: nemški film »TROMBA«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«: zaprto. MABIBOS ponedeljek, 26. avgusta. Dežurna ickarna: »studenci« — Gorkega ulica 18. RADIO 5.00—8.oo Prenos sporeda Radia Ljubljana: 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05—8.15 Objave; 8.15—9.00 Slovenske narodne pesmi pojo naši ansambli; 9,00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila: 17.10 do 17.20 Objave; 17.20—17.30 Tri orkestralne skladbice; 17.30—17.40 Mi in vi o športu; 17.40—18.00 Nekaj plesnih melodij: 18.00—23.00 Pre- nos sporeda Radia Ljubljana. MALI OGLASI ZDRAVSTVENI »DOM« AJDOVŠČINA sprejme takoj v službo dentista za ambulanto v Ajdovščini. Pišmer.e ponudbe z zahtevami upravi Zdravstvenega doma v Ajdovščini. R-2551-1 ZDRAVSTVENI DOM KOPER razpisuje delovno mesto babic za okoliše Crni Kal, Marezige, Gra- din. Plača po uredbi, dopolnilna plača . po pravilniku o plačah ZD-Koper. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite upravi ZD-Koper. > R-2576-1 LEICO z daliinomerom, skoraj novo, prodam za 59.500 din. »Zafos«, Trubarieva 20. 17773-4 KOMPLETNO POHIŠTVO, sobno in kuhinjsko, poceni prodam. — Polje pri Ljubliani 74. 17835-4 DVOSOBNO STANOVANJE v Mariboru zamenjam za enako v Ljubljani, selitev plačam. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. R-2572-9 NAGRADO DOBI tisti, ki preskrbi prazno sobo 2 zakoncema brez otrok. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada«. 17304-9 VIDOVIČ FRANC, delavec iz Apač, Lovrenc, obžalujem vse, kar sem dne 6. avgusta v Kidričevem žaljivega govoril o Kirlč Ivanu, miličniku iz Kidričevega in se mu zahvaljujem, da je odstopil od nadaljnjega kazenskega pregona. 17538-11 ZAHVALE UMRLI Nenadoma me je zapustil moj dragi stric AVGUST BRGLEZ, učitelj v pokoju. Pogreb bo v ponedeljek. 26. t. m ob 17. uri z Zal iz Frančiškove mrliške vežice. Brglezovi. V 94. letu starosti nam je umrla naša draga* mama, sestra, stara mama, prababica in tašča FRANJA V0L0VEC roj. BUČAR Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 26. avgusta 1957, ob 16. uri na pokopališče v Brestanici. Žalujoči: hčerke Angelca, Milka, Marica, Erna, sestra Pepca, vnuki in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dobrega sina, brata MILANA KLANČARJA, vojaka se iskreno zahvaljujemo Steklarni Hrastnik za vso pomoč, pevcem, godbi, govorniku, tovarišem sodelavcem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: starši, brata in sorodstvo. Dol pri Hrastniku. Hrastnik, 23. avgusta 1957. Umrl je naš ljubljeni, nepozabni mož in z.lati atek MARTIN TR0BINA upokojenec Dobrega, nepozabnega ateka bomo spremili na poslednji poti v torek, dne 27. avgusta 1957, ob 10. uri na pokopališče v Šoštanju. 2alujoči: žena Fani ter otroci • Justina, Stanko, in Erna. X • | I TOBAČNA TOVARNA V LJUBLJANI prireja skupno s t t Trgovskim podjetjem »TOBAK«, POSTOJNA, v torek, | ♦ dne 27. avgusta 1957 v Postojni i 1 DEGUSTACIJO CIGARET I | ' MORAVA in ZETA t t t Poskusna kajenja so že dala tovarni dragocene podatke X o okusu potrošnikov. S programom nadaljujemo, da I dopolnimo osnove za standardizacijo izdelkov. Posebna vabila so razposlana. 4874-R ♦»»»♦»♦»♦♦>>«<>>«>>»»»>>♦>>«••***•♦•*♦*♦♦********* PRVO JESENSKO KOLO V ZVEZNI KOŠARKARSKI LIGI Vse po računih in tudi željah * _ JalArali na nctfltp Frvi zavrtljaj v jesenskem tekmovanju pod zveznimi kosi se je končal tako, kakor smo pričakovali in želeli. Slovenski košarkarji so spet poželi celotni izkupiček, obenem pa zaor-žali vodilna položaja v lestvici. Še več: Šiškarji so pc zmagi nad Slobodo preskočili zagrebško Jugomontažo in tako vnovič skupaj z Olvmpijo vzeli v precep najnevarnejšega tekmeca za najvišji naslov — Proleterja iz Zrenjanina, ki edini se kljubuje nezadržnemu pohodu Ljubljančanov. Ostala dva iz vrhnje hiše — Jugomontaža in BSK sta bila to pot žrtvi Proleterja in Oljmpije, vendar se se nista odrekla naporni dirki za najboljša mesta. V zlati sredini položaj še ni razčiščen zaradi prekinjene tekme — dcz jc bil vnie-s — med Crveno zvezdo in Partizanom, ki je bila sele sinoči. V nevarni coni nihajo Zeljezničar, Partizan, Sloboda in Lokomotiva, pa čeprav slednja kaže dovolj vidne zna.ie, da nikakor še ne misli dvigniti rok. Clyinpiti : BSK 93:70 (38:33) Ljubljana, 24. avg. Med gledal e i pod Cekinovim gradom menda ui bii^ nikogar, ki bi bil dajal ljubljanskim Študentom kdo vp kakšno prednost. ii or r.SK nutku,' \A Toplak i« zabil krasen gol najmanj pa, da bodo v fmisu prisilili dobrega nasprotnika iz Beograda, da =e l>o moral celo ?z golimi rokami« braniti pod lastnim košem, kjer jc* redko kdaj dosežena siotica že kazala prve obrise. ^ uvodnih potezah je bilo na obeh straneh nič koliko raznih spodrsljajev, predvsem v metanju v črno. Sicer odličnemu^ realizatorju Dermastij! to pot ni šlo nič kaj posebno od rok, tako da je moral v 12. min. vstopiti na igrišče dirigent Kristančič, ki je dal svojim kolegom nova navodila. Zvezni trener in ire- S lan ko vic pa =e je v tre-• -travi, ko so njegovi igralci skromno prednost Olvmpije v dveh, treh prodorih izravnali in nazadnje prevzeli vodstvo, odločil za zadrze-\ an je žoge. podobno kakor smo teden dni poprej videli na domačem der-bvju v Ljubljani. Sama zamisel je koristna (čeprav ni lepa), toda izvedba pa ni lahka, kajti »edor tega ne obvlada dobro — igralci BSK so še premladi in tudi neizkušeni povrhu — se mu kaj lahko bridko maščuje, posebno kadar naleti na prekaljenega nasprotnika, ki je mojster v teh stvareh. To so .včerajšnji gostje občutili hitreje kakor so — če so sploh pričakovali. Po kratkem medsebojnem posvetu so domači naskočili verigo na videz nezgrešl jivega podajanja in presenetljivo hitro razbili njihov načrt, obenem pa jih zaradi tega še bolj spraviti v zadrego, tako da z.a nekaj časa niso vedeli ne kod ne kam. Borbeni nasprotnik pa M vzlic temu še ni dal odvzeti potrebne pobude in jc preudarno izkoriščal šibko točko v nasprotni obrambi. V prvih minutah po odmoru so študentje uprizorili ognjevito ofenzivo, proti kateri so bili gostje brez moči. V podlodnejšo in živahnejšo itrro je vnesel več življenja razen odličnega Lokarja tudi Kralj, ki je beograjski obrambi povzročal največ preglavic. Ti hitri naskoki so prinesli 01ym-piji lh točk prednosti, s čimer je bila usoda BSK v glavnem že zapečatena. Odtlej je bilo vprašanje samo še: kolikšna bo razlika v zadetkih, ki bi bila nedvomno še izdatnejša, če bi bil Dermastia tokrat nekoliko pazljivejši vsaj p^d lastnim kosem, kjer ga je vse prevečkrat ukanil najboljši beograjski strelec K-nraš. Sicer pa ne smemo terjati od igralcev, da bi bili zmeraj v enako dobri formi, tembolj, ko vemo, da so amaterji! Privoščimo rajši prijazuio besedo Kandusu. Bajcu in Lokarja, ki so se v zastojih izkazali kot preudarni in zanesljivi strelci, predvsem od daleč. Njihovi precimi meti so v prav takih ^dolgo- časnih* trenutkih delovali na ostale kot najboljše injekcije. Kose ?a Olvmpijo so dali: Dermastja 22. Lokar 17, Bajc 13, Kristančič, Kralj in Daneu po 10, Kandus 11, za BSK pa so bili najuspešnejši Korač 30, Er kič in Markovič po 10 itd. 'Sodnika Stefanovič iz Beograda in Remic iz Ljubljane sta razen nekaj manjših napak dobro opravila nnlog.->. leda len v je bilo krog 1600. Zmaga Ljubljane v Kreki K rek n. 24. avg. Tudi brc/ Brumna, Vraniča in* Čretnika so ljubljanski košarkarji zmagali proti domači Slo-lvodi. Ljubljana je dobila tekmo 70:62 (3S:30). Najuspešnejši =trclec gostov je bil Milller s 17 zadetki, za S lobodo pa je dal največ košev Markovič* (211 PARTIZAN — CRV. ZVEZDA PREKINJENO Beograd. 24. avg. lekma beograjskih nasprotnikov Partizana in Crve-ne zvezde je bila zaradi _ velikega naliva prekinjena v S. minuti drugega polčasa, ko je bil izid izenačen na Proleter : Juaomontaža 91:64 (44:21) Zrenjanin. 24. a\g. Pred okoli 2500^ gledalci je domači Proleter brez večjih težav porazil zagrebško Jugomontažo z 01:64 (44:21). Lokomotiva : Seliezničar 79:59 (35:27) Zagreb. 24. avg. Tekma obeh kandidatov za odhod iz lige se je končala z zanesljivo zmago Lokomotive. Zagrebčani, ki =o v Novoselu '(26) imeli najboljšega strelca. «o prema HILLEBRAND - MRTEV Tri tedne je uiinilo včeraj, odkar aino sredi motornih vozačev, ki so se prišli pomerit na_ naš edinstven Ljubelj, spet občudovali njegovega starega 2nanea in večkratnega nemškega prvaka, letos, najresnejšega kandidaata za naslov svetovnega prvaka v kategoriji motorjev s prikolicami Friedricha Hillebrsnda iz Zahodne Nemčije. Kakor bo našem bralcem še v spominu, je' Hillebrand tudi na letošnjem Ljubelju opraviči! svoj sloves in z dvema drznima vožnjama v kategoriji do 500 ccm in nad 500 ccm izboljšal dotedanji absolutni rekord te gorske proge od 4:50 na 4:49.3 oziroma 4:49.0. Naključje je naneslo, da mu ta rekordni uspeli ni prinesel najvišje nagrade, ker je še isti dnu avstrijski solo vozač Prach potegnil še za 5 sekund* hitreje in postavil nainovejši najboljši čas na tej strmini — 4:44.3. Pred nami je zdaj kratka brzojavka iz španskega Bilbaa, da se je Fritz Hillebrand v soboto na tamkajšnjem veledronin pri treningu ubil. Pripravljal se jc 7.n novo preskušnjo na tem španskem dirkališču. Morda je še posebej tragično, dn je postala Španija za Hillebrand a usodna, to pot že drugič za vselej. Leta 1955 je namreč prav tako na španskem dirkališči! dobil precej resne poškodbi. zaradi katerih je moral nekaj časa počivati, pa tudi potem je trajalo £e precej dolgo, preden se je lahko znova z vsem elanom lotil dirkanja. Zdaj je «el po poti. ki je neogibna malone za vse. ki hočejo biti kos lastni nsodi. UL KOLO ZVEZNE NO & 0 M ETNE L16E LESTVICA z.ili karlovški 7.-1 j«? n : i •n r 7C--.0 Z-".; ‘) 7 ( OIympia 10 8 0 2 743:648 16 Proleter 10 7 1 2 807:689 15 Ljubljana 9 S 1 2 632:565 13 •Togom ort. 10 B 0 3 675:703 12 BSK 10 5 1 3 604:695 11 C. zvezda 9 4 0 5 538:541 8 Sloboda 10 3 l G 604:651 7 Partizan 8 2 i 5 532:550 5 lokomotiva 10 2 i 7 609:689 5 Seljezničar 10 n 0 8 597:700 4 Partizan Hajduk Zeljezničar Radnički Spartak Dinamo Vardar Budučnost Velež C tv ena zvezda Split BSK Zagreb Vojvodina 8:5 9:3 8:4. 6:4 6:5 7:8 3:3 3:3 3:4 4:5 6:8 3:8 2:5 2:6 Kolo sreče je opoteče... — To pot so priigtalž - kolikor se je dalo — Zeljezničar, Radnički, Spartak, Velež in Hajduk ter BSK (v sobcio) — Beograjska »velika« sta delila Tretje kolo v zvezni nogometni Ugi je že začelo podirati upanja in mešati račune. Nič ne pomaga, žoga ne leti dolgo naravnost! Včeraj se je že krepko obrnila na vse strani, pri čemer je bila najziobnejša za zagrebški Dinamo, ki se je v Splitu opekel kar za štini gole razlike, pa tudi Vojvodina v Moataru ni bila kaj dobre volje, ko je pospravljala kovčke. Enako neugodno so opravili ta nedeiio — čeprav so morda bolj vajeni takih časov — tudi Skopljenci v Subotici in drugi zastopniki Splita v Sarajevu. Edini, ki to nedeljo niso izkoristili prednosti domačega igrišča, pa so bili igralci Zagreba, ki jim je obe točki odpeljal Radnički v Beograd. Dogodek št. 1 tega kola pa je bil beograjski derby med Crveno zvezdo in Partizanom, ki se je po športni strani končal z remijem, za blagajnike pa prav gotovo z velikim zadovoljstvom, saj je šlo mimo njihove linice več kot 5C-.000 gledalcev. Prvenstvena tabela do prihodnjega IV. kola, ki bo obenem pomenilo skoraj mesec dni odmora za vse sodelujoče, kolikor ne bodo pritegnjeni k pripravam za nekatere važne mednarodne tekme, ki sa r..a vidiku v septembru, je učakala nekatere pretresi jajc. Na vrhu se je obdržal Partizan, za njim pa je precej vse drugače, kakor smo bili vajeni tedne in tedne, in sicer takole: Hajduk, Zeljezničar, Radnički. Spartak, Dinamo, itd. do dna — kjer samevata z eno točko iz treh tekem Zagreb in Vojvodina. V naslednjem nekaj podrobnosti o včerajšnjih igrah. kot. Tri minute pozneje je Kostič dosegel drugi gol za Crveno zvezdo, dokončni rezultat pa je postavil Valok v 58. minuti. Obe moštvi sta bili v glavnem enakovredni, razen zadnjih 15 min., ko je prišla do izraza večja Crv. zvezda : Partizan 2:2 (2:1) Beograd, 25. avg. — Tekma med domačima tekmecema je bila že v začetku zelo razburljiva; v 4. minuti je Mihajlovič II. (P) dosegel gol, ki pa ga je sodnik Leverani (Italija) razveljavil. Takoj za tem je v napadu na drugo stran Toplak dosegel izredno lep gol. Iz razdalje 10 m je streljal čez glavo, zadel desni kot (v 5. min.)". Izenačil je Valek, ko je . strelj al med Stankovičem in Spa-jičem iz bližine v desni spodnji zdržljivost igralcev Partizana. Tekmo je gledalo 55.000 gledalcev. Hajduk : Dinamo 5:1 (4:0) Split. 25 a v L*. Tekmo je gledalo nad 12.000 gledalcev, ki so bili nadvse zadovoljni z odlično igro domačih, saj so potrebovali samo pol ure, da »o s: zagotovili izdatno zmago nad zagrebškim Dinamom. Končni rezultat 5:1 (4:0) rii toliko plod premočne Vre celotnega moštva, temveč bolj izredno koristne povezave med kril-sko in napadalno vrsto. Zagrebčani, ki niso igrali slabo, bi bili morali pretrpeti tokrat še hujši poraz. Gole so zabili Bebac v* 10. :n 13., Hadoševič v 29. in 50. ter Vičevič v 43. min. z;. Hajduk, za D n:\mo pa (‘relčec v S7. minuti. Velež : Vojvodina 2:0 (1:0) Mostar, 25. a v c. Po dveh neuspehih v začetku letošnjega prvenstva je domjtSi Veles danes v tehnično lepi in borbeni krri zanesljivo premagal Vojvodino 2:0 (1:0). Med zosti to pot niso ijgmb Krstič. A uk el: č in "Veselinovič. Domači so zlasti dobro zaigrali po odmoru, ko so ^se vrste delovale brezhibno. Gola sta zabila Selimotič v 33. in Zo!fmvk« v minuti. Najboljši v je bil Mujič. Sparšak : Vardar 1:0 (1:0) Subotica, 25. avg. Domač Spartak je danes dosegel najtesnejšo zmago nad Vardarjem 1:0 (0:0>. Ool je dosegel Marevič v 22. minuti. Pred približno 7.000 gledalci je sodil Vun.ario '7 Zagreba. Zagreb : Badmški Q;2 (0:0) Zeljezničar : Split 5:1 (2:0) USPELA MEDNARODNA PRIREDITEV VELIKEGA PROPAGANDNEGA POMENA ČSR Je zmagala S kajak! po zeleni Boči TEKMA ZA NOGOMETNI FOKAL JUGOSLAVIJE Odred : Ljubija n n 2:1 (0:0) Ljubljana, 25. avg. — Za uvod v prvo iuogomet.no sezono — v mislih imamo seveda naše conske ligaše — sta se danes na igrišču Odreda pomerili ena j storici Ljubljane in Odreda, tako da smo za začetek gledali prvi derby domačih tekmecev v borbi za nogometni pokal Jugoslavije. iKIfno Šahovsko prvenstvo evrope Tesen psrcii nesiih z Rim SKUPNI OCENI SMO DRUGI IZID JE BIL 4:6 — V DUNAJ, 25. avg. — Tretji dan tekmovanja za evropsko ekipno šahovsko prvenstvo je SZ zmagala nad Jugoslavijo 6:4, Zah. Nemčija pa vedi ob 4 prekinjenih partijah 3,5:2,5 v dvoboju s ČSE. Posamezni rezultati dvoboja SZ : Jugoslavija: Smislov : Gli-gorič remi, Iveres : Matanovič remi, Bronsiciii : Ivkov remi, Kranjski drobiž Na štiristeznem kegljišču v Kranju je bil včeraj mednarodni d v obuj med drugim najboljšim romunskim klubom Frogresuiom B Sibina in domačim Triglavom. Moštvi sta tekmovali na 6 X 200 lučajev. V dvoboju so premočno zmagali -domači s 51SD:4593. Za Triglav so kegljali: Turk 801, M. Ambrožič 339. Starc _ SS3. Martelanc SS8. L. Ambrožič 323. Debeljak 769. Tekmovalec Turk je do-sekel nov državni mladinski rekord z 931 kegljem. Košarkarji mariborskega Branika so včeraj v prvenstveni tekmi slovenske lige premagali kranjski Triglav z 62:61 (21:25). Največ košev za domače je dosegel' Petrič (34). za Branik pa Kači črnk (33). • V tekmi za jugoslovanski nogometni pokal je Triglav premagal er.ajstorico Sobote iz M. Sobote s 5:3 (3:0). Tekmo je gledalo 500 Kranjčanov. G-ole sta dosegla Goste (3) in Kraševec (1) ter obe moštvi po en avtogol. Na tradicionalnih športnih igrah študentskih klubov na Gorenjskem so bili doseženi naslednji izidi: košarka Kranj : Škofja Loka 71:52 (34:25), odbojka Kranj : Škofja Loka 2:3. namizni teni* Kranj : Škofja Loka 5:0. Spaski : dr. Trifunovič remi, Pe-trosjan : ing. Fuderef remi, Taj-manov : Karaklajič remi, Kore-noj : dr. Nedeljknvič 1:0, Toluš : Bertok 1:6, Boleslavski : Rabar remi, Averbaeh : Djuraševič remi. V dvoboju Zah. Nemčija : CSR je Unziclcer na prvi deski remiziral z dr. Filipom, prav tako z remijem pa se je končala tudi igra na drugi deski med Dargo in Pachmanom. Popoldne so bile odigrane prekinjene partije, in sicer takole: Alster : Schmidt remi. Kozma : Teschner 1:0, Sefe : Lehman remi in Ježek : Rellstab remi. Vrstni red: SZ 22. Jugoslavija 14,5, CSR 12. Nemčija 11.5 točke. DUNAJSKE KOŠARKARICE V MARIBORU Pred maloštevilnimi gledalci so mlade igralke mariborskega Branika v Ljudskem vrtu premagale članice avstrijske zvezne lige. košarkarice Danubie z Dunaja s 59:31 (27:22). Največ je k zasluženi zmagi mariborskih igralk pr’r.» mogla odlična R-eacova. ki sama zabila 19 košev. RUDAR (Hr.) : KRIM 4:5 Hrastnik, 25. avg. — V četrtfin. n: tekmi za nogometni pokal Jugoslavije je danes enajsterica domačega Rudarja presenetljivo premagala ekipo Krima iz Ljubljane 4:5 (2:2). vendar šele v podaljšku igre. Gole so dali Pogačnik. Sihur. Zerkič in Vezovišek za Rudarja ter Pušljan. Kastelic in Valjavec za goste. Zmaga Rudarja je zaslužen a. PLAVE, 25. a-.g. Na ruzpenjenia in precej deročih valovih Soče je bil danes 1. mednarodni slalom s kajaki in k&nn ii. ki je privabil več kot 3000 gledalce-,, in sicer ne samo iz bližnje in daljne okolice. _ marveč pravzaprav iz vse Soške doline, ioi-mina. Bovca itd., nemalo pa tndi iz obeli mestnih delov Gorice. Tega dobro pripravljenega tekmovanja se je udeležilo okrog 30 tekmovalcev, med njimi razen vseh naših najboljših zastopnikov te športne veje tudi nekateri odlični veslači iz CSR. Vzh. Nemčije in Italije. Tekmovanje so ocenjevali tndi po ekipah. Proga, ki je mesila 350 m in je imela 25 vratič, je bila zaradi precej visoke vode dovolj zahtevna, tako da je marsikateri tekmovalec izgubil oblast nad objektom in je moral v vodo. kar ga je seveda stalo boljši nlasmn. I" celoti so bili z najverjim: simpatijami sprejeii gostje iz Češkoslovaške, med njimi pa se prav posebno mlada poiočcnca Sevska, ki sta nastopila v kanujih kot par in zasedla tretje mesto. Mimo tega pa so Cehi tudi kot moštvo dobili najboljšo oceno in prejeli pokal. Zeto dobro so se uveljavili domači kajfikasi iz Nove 319-4, 2. Bernot-Bernot (Jug.) 315.2, 3. Sovska-Sovskj' (CSR) 3%, 4. Jcstin-Zižmond (Jug.) 556. OCENA PRI MOŠTVIH: 1. CSK 37S, 2. Nova Gorica I 393.4. 3. Ljubljana I 417.2, 4. Vzh. Nemčija 428.1 itd. Zmagovito moštvo je prejelo pokal, vsi najbolje plasirani tekmo-akete. valei pa pla J* P- Nasprotnika sta seveda nastopila v najmočnejših postavah, zaradi česar se je dalo sklepati, da bo imela tekma vseh

-inagalo. tndi to, ’ ‘ "** “ da so imeli pač naj-za priprave na tej več priložnosti progi. Podrobni izidi so bili taki: F-l MOŠKI: 1. Skolil (CSR) 215.2, 2. Bone (Jug.) 240.5, 3. Baier (Vzh. Nemčija) 253,-4. Mozetič (Jng.) 255.0. F-l MLADINCI: L. Hlede (Jng.) 355.0. 2 Grosser (It.) 392.9, 3. Cah (Jng.) 412.0. F-l ŽENSKE: 1. Knjejev« (CSK) 303.1, 2. Jedze (Vzh. Nemčija) :♦ 9.6. 3. Hugo (Vzh. Nemčija) 331.6. F-2 MOsKi: 1 Kskotil-Pnn (CTIIll DRŽAVNO PRVENSTVO S KAJAKI NA MIRNIH VODAH MNOGO LEPEG1, R MM0G0 PREVEČ mmm* Na umetnem jezeru nad hidroelektrarno Mariborski etok v Bre-sternlci, se pravi pred čolnarno brodarskega društva Sidro je bilo zadnje tri dni letošnje državno prvenstvo v vožnji s kajaki in kanuji na mirnih vodah. Vreme je bilo ugodno prav za vse. predvsem za tekmovalce: gledalcev se Je zbralo na bregovih Drave zadnji dan tekmovanja približno 8000. Prireditev je uspela v splošno zadovoljstvo vseh, čeprav je bil spored tekmovanja odločno preobsežen; vsega je namreč bilo v treh dneh 35 finalnih borb in 104 predteki. Mariborsko Prvenstvo je torej pokazalo, da bo treba spored v prihodnje spremeniti ali pa kako drugače ugoditi vsakoletnim prirediteljem, tekmovalcem in naposled tudi ljubiteljem tega vodnega športa, * Med slovenskimi tekmovalci je imel največ uspehov trener mariborskega Sidra Llpokatič, ki je zmagal v mojsterskem razredu na 1000 in 10.000 m, na 503 m pa je zasedel drugo mesto. Nekaj več uspehov so požele še slovenske tekmovalke ter tekmovalci v kanuju, kjer ni bila preveč huda konkurenca. Sicer pa so bili najboljši na tem tekmovanju dobro pripravljeni zastopniki iz Srbije in BiH. IZIDI Mojstrski razred, K-l (500 m): Petrovič (Zemun) 2:10,7. Linoka-tič (Maribor) 2:12,5, Imrek (Brčko) lemtin) 2:21,2, Petrovič (Ze- Francuski (Novi Sad) 4:34,7, Balu-kovič (B) 4:36,1. Kanuji, C-2 (1000 m): Sidro (Brandner, Doležal) 5:52,2, Peto-via 6:06,8. Borovo 6:07,2. Mladinci, C-2 (500 m): Borovo 3:02,4, Sidro I 3:0L«, Sidro II 3:18,9. Članice. 1. razred, K-l (500 m): Paž inski (Z) 2:44,6. Jagodič (Sr. Mitr.) 2:46,9, Brandner (Sidro) 2:47,4. Mlad-inke, K-l (500 m): Raduški (B) 2:45,3, Vizitk (Sidro) 2:43,3. Angelkov (Begej) 2:53.4. na igrišču zelo podobn: prejšnjim, kajti akcije so v glavnem potekale po sredini igrišča, kazenska prostora ps sta veljala slej ko prej kot začarani krog. kamor ie redkokdaj stopila napadalčeva noga. To doigoč&sie je potekalo vsč dotlej. dokler n; sodnik Goli iz Ljubljane upravičeno izključil iz igre Odredovega napadalca Kranjca, ko je namerno udar.! nekega Si-škarja. Zacuda — deseterica Beži-graj čanov se je poslej vse bolj uveljavljala. Posebno živahen je poslal Halilagič na levem krilu, ki je potegnil za sebo.i še ostale tovariše. V hitrih prodorih so si Odredovl igralci ustvarili ne samo terensko premoč, temveč se dokopali tud: do prvega zadetka po Žižku, ko .ie ta naposled le prejel žogo cl vse preveč se obotavljajočega Cubana. Ne dolgo za tem je mladi napadalec Frič spretno izkoristil nenadno podano žogo s tem, da se je v naglici otresel obrambnega igralca, nato pa plasiral usnje mimo vratarja Zupančiča, ki se je preveč oddaljil od svetišča. Ko je že vse kazalo, da bodo podjetnejši Bežigrajčani pridali še kakšen gol, je Ljubljana v edinem resnem napadu dosegla častni zadetek, in siesr tako, da se je Kompeš od 25 m daleč nenadoma odločil za strel, ki ga vratar Jazbinšek menda n; pričakoval. KOLESARJI OKROG BLEJSKEGA JEZERA MOŠTVO ROGA PEV0 BLED. 25. avg. — Na 100 km dolgi progi o-krog Blejskega jezera, se pravi, 16 krogov, so se danes osmič zapored pomerili naši kolesarji v družbi s Poljaki in Avstrijci. Nastopilo je 8 moštev, na cilj pa jih je privozilo le. sedem. Že v začetku tekmovanja so prevzel: vodstvo kolesarji Roga in to prednost obdržali do cilja. Izkazali so se tudi mladi ždariborčani (Branik), ki so po 11. krogu ujeli Odredom ekipo. Velja še omeniti to, da je bila povprečna hitrost 41 km na uro. REZULTATI: 1. Rog 2;24:52, 2. Pafaro (Poljska) 2:26:10, 3. Branik 2;27:55, 4. Odred 2:23:13, 5. Union I., Lipokatič Imrek ■) boveljskega Rudarja Za domače je dal L.':*::, Ai V prvem kolu jesenskega tekmovanja republiške košarkarske lige je Maribor doma odaravil tr-ja 94:34 (51:22). 12 j več koSev Cirer (37), za Rudarja pa so bili najuspešnejši Tavzelj. Otepal ir. Jelen, vsak po 17 košev. Mariborčani so si zagotovili zmago že y I. polčasu, nato pa eo popustili, kar so gostja s pridom izkoristili. 6. N. Gorica, S. Union II. Prehodni >okal lilejske občine so si tako priborili kolesarji Roga. Začele so se igre gluhih v Milanu Milano, 25. avg. — Včeraj so slovesno odprli VI. športne igre gluhih, ki se .jih udeležuje več kot 1290 gluhonemih športnikov iz Italije. Švedske. Norveške, Danske, Finske, Nemčije. Anglije, Belgije, Francije. Švice, Nizozemske, Avstrije, Španije, Argentine. Uru-guaja. Izraela, Novega Zeianda, trsna. Madžarske. Foljske, CSR, Jugoslavije. Bolgarije. Romunije, SZ in ZDA. V Milanu bodo tekmovali v atletiki. plavanju, nogometu, košarki, tenisu, kolesarstvu, telovadbi, namiznem tenisu in strelstvu. Jugoslovan: branijo naslov prvaka v nogometu. Igre gluhih so bile dorlel v Amsterdamu (1928), v Nurnbergu ri93H. Londonu (1935). Stockholmu C&3 9). Kiobenhavnu (19-19) in Bruslju (1933). Po enourni ježi je Jim opazil, da se konj utruja. Skočil je !??3 s sedla in ga potrepljal po vratu. sg »Tamle na obali je bila nekdaj stražarnica,« je rekel. »Ne vem pa, ali nama je mavrska straža bolj prijateljsko naklonjena kot Sadi Hafiz.« Zrla je navzdol nanj in poskušala v njegovih odurnih potezah odkriti kako sled obraza, ki ga je poznala. »Si res ti, Jim?« »Da, jaz sem,* je odvrnil smeje. »Mar ni moja maska dobra? Stara preobleka, ki sem jo svoje dni često nosil. rCo bi bil Sadi vsai tako pameten kot zajec pa bi se je moral spomniti. Največ težav imam kajpak z nosom, kajti vosek se na soncu segreje in ga je treba vedno znova oblikovati. Vse ostalo pa je kaj preprosto.c »Saj si vendar povsem brez zob,m je rekla, ko je videla črno praznino v njegovih ustih. »Nak, vsi so še na svojih mestih! Zobna ščetka in malo mila. pa bo spet vse odstranjeno, Joan.« Pred razsvitom sta se ustavila v bližini nekega vodnjaka, razsedlala konja in mu dala piti. »Bojim se. da ti nimam ponuditi nobene jedi,« je rekel Jim. »Edino kar lahko storim —.« Slekel si je jellab, si nekoliko odpel umazano srajco in privlekel na dan nepremočljivo mošnjo, nato pa odšel z njo k bližnjemu potoku. Odšel je bil kot oduren starec in se vrnil kot Jim Morlake. Presenečeno ga je pogledala. »Zdi se mi, da sanjam,« je rekla. »Bojim se, da se bom zbudila in...« Po teh besedah se je stresla. »Nikoli ne beš bolj budna, kot si v tem trenutku. Od obale sva oddaljena dve milji in če Sadi ni dal svojim ljudem natančnih navodil, nama verjetno ne bodo sledili k stražarnici.« •Timova domneva je bila pravilna. Zasledovalcev nista več videla in srečno sta dosegla malo stavbo. Straži je poveljeval neki španski oficir, kajti prišla sta bila na ozemlje, ki ga je smatrala Španija za svoje področje zanimanja. »Od tod naprej bova morala jahati vzdolž obale in se poskušati prebiti,« je rekel Jim, ko je še poprej govoril z oficirjem. »Španci naju iz političnih razlogov ne morejo spremljati v Tanger. Francozi ljubosumno pazijo, da bi njihov sosed ne prekoračil meje. Vendar pa ne verjamem, da naju bodo znova nadlegovali.« Zvečer sta taborila ob obali in zrla luči Tanger j a malone pred seboj. Jim si je bil od španske prednje straže izposodil odeje in rjuhe in jih je sedaj razprostrl pod razvalinami neke stare mavrske stražarnice. Nato se je vrnil na vetrovno stran zidu. Ko je Joan legla, je premišljevala o tem, ali je poroka, ki se je bila sklenila davi, zakonita in veljavna — in z vso svojo dušo si je želela, da bi bila. 63 Možje so prenesli Sadija Hafiza v hišo na hribu. Pot je bila dolga za moža, ki je imel v rami kroglo. Hrupno so potrkali na vrata. Ralph Ham on se je prebudil iz globokega spanja in brž planil k oknu. Vrata so bila zapahnjena in zaklenjena. Brez njegovega dovoljenja jih niso smeli odpreti. Zagledal je sij laterne zima j in iznenada zaslišal vreščeč glas, ki ga je klical po imenu. Vedel je, da je Sadi. Prišel je dol k nezaupljivemu vratarju, ki se je pogovarjal s prišleki skozi zaprta vrata. »Spusti ga noter,« je rekel in sam odrinil zapah. En sam pogled na Sadija mu je povedal, da se je moralo zgoditi nekaj resnega. Pomagal je ranjencu.v hišo. »Alah! Ta pes!« je stokal Sadi. »Ko se mi ne bi bil revolver zapletel med gube plašča, bi bil to noč v peklu!« Tlamon je poslal po ženske in preiskal rano. »Saj ni nič,« je rekel Sadi hripavo. »Ko je zadnjič streljal name, je bilo huje.« »Ko je zadnjič na vas streljal?« je ponovil Hamon presenečen. Sadi je opazil, da se vrši s Hamonom neka sprememba, ki si je ni mogel pojasniti. Podoba je bila, da tako vneto o nečem razmišlja, da sploh nima časa pa tudi ne zanimanja za nič. kar se godi okrog njega. »Kaj pa je z vami?« je vprašal Sadi. »Nič,« je odvrnil Hamon, ki se je predramil iz sanjarjenj. »Saj ste vendar rekli. . .« »Rekel sem, da je bilo takrat, ko je zadnjič name streljal, huje.« »Kdo pa je streljal? Saj menda ne berač?« »Da, berač.« je vzkliknil Sadi jezno. Njun razgovor je prekinil prihod žene, ki jo je bilo mavrsko dekle imenovalo ser j or a Hamon. Prinesla je veliko skodelo vode in povoje. Hamon je brez zanimanja gledal, kako je povijala rano. Ko je odšla, ie spet začel razgovor. »Nikoli si ne bi bil mislil, da vam bi utegnil kaj storiti, ko pa je vendar star in slaboten. In niste mi niti povedali, da ga poznate;* »Saj nisem vedel, da ga poznam,« je odvrnil Maver, »ali da ga poznate vi. Vendar pa je gospod Morlake moj star sovražnik!« Hamon je vztrepetal. »Sai ste vendar še ravnokar govorili o beraču,« je rekel in nagubal čelo. »Nocoj sem tako razburjen — saj ste še ravnokar govorili o starem beraču Abdulu, ali ne?« »Govorim o gospodu Moriaku.« je zasikal Sadi med zobmi. »On je tisti, ki ste ga davi s tolikšnim premislekom paaočili z ženo!« Hamon je onemel. Novica je bila preveč strašna, da bi jo mogel takoj dojeti. Z Toko si je obuplno segel po očeh.