Uto XLVI - št. 23 - CENA 50 SIT Kranj, torek, 23. marca 1993 Ekonomist, ki je Marca oženil s povpraševanjem Cerkij^ 19. marca - V Hribarjevi hiši v Cer-'jah je pod pokroviteljstvom LB Gorenjske anke potekala letošnja 3. Glasova preja. Vo-itelj Viktor /akcij je po letu in pol uspel nagovoriti akademika prof. dr. ALEKSANDRA AJTA, ki je ob koncu pogovora razkril, za-*i i« končno le pristal. Prišel je namreč v domači kraj, na Trati pri Cerkljah je bil doma Jegov oče, tam je dr. Bajt preživel velik del zn mladosti. Njegovo bogato ekonomsko nJe in odlična pravna izobrazba, predvsem PJ z"anstvena drža, dajejo Bajtovim besedam °cenam veliko težo in vselej imajo viharen "Oniev. Viktor Zakelj jih je strnil v naslov Gla-J7* f*»k; TISTI VEDNO CENJENI, A NE zroč- ^IVI EK<>NOMIST. Pravi viharje pov-Y|' ze leta 1953, ko je v svojem doktoratu v ?rxa oženil s povpraševanjem, kar je bilo se-^. 8 zanikanje njegovega ekonomskega nauka. Cer Pa so se v pogovor časovno ujele zanimive obletnice, letos namreč mineva 50 let, odkar je Aleksander Bajt diplomiral na pravni fakulteti, 40 let, odkar je doktoriral, in 30 let, odkar je ustanovil Bajtov inštitut, kakor vsi pravimo Ekonomskemu inštitutu Pravne fakultete. Nastal je tako rekoč ilegalno, prof. dr. Bajt je bil dolgo sam za vse, tudi leta 1972 je bila pri registraciji osamosvojitve inštituta potrebna posebna spretnost. Bo zdaj postal lastnik Bajto-vega inštituta? Nemara prav to vprašanje dovolj jasno razkriva, kakšen je bil odnos do lastnine včasih in kaj se dogaja zdaj, saj je to v mnogih pogledih zasebni inštitut, tudi po tem, da je rastel na zasebni način, s pomočjo nižjih plač. Toda, z zakonom o zavodih je bil zdaj podržavljen in dr. Bajt bo torej moral Bajtov inštitut odplačati državi! Kaj je povedal na Glasovi preji, boste lahko prebrali v petkovi številki Gorenjskega glasa. • M. V., foto: D. Gaz-voda Si 0venija uvaja varuha človekovih pravic Nepristranski zaščitnik ogroženih ob l varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Memorandumu Potn . ^M svojega dela opozarja na številna kršenja. Na brezpravje in anJkljivo zaščito opozarjajo tudi pravniki. SWeSartaV2i- marca-v c ■ 7jJ maja. pred sprejemom ver, Evrc- Evrope, podpisovala uni-,tm*iLikr°29ene9o 0 varovanju ^niklh loVekovih in dria- d» boXlravlc' * h<> :avezala n ""iverzalne in ■ S,Vo **pn0V Svet za var-zaklju- čnem poročilu oziroma Memorandumu opozarja, da v Sloveniji na tem področju nismo brez greha, pritrjujejo pa mu številni pravniki in odvetniki, ki trdijo, da v Sloveniji raven tega varstva ni bila nikdar na tako nizki ravni kol svilai /'o\lanec državnega zbora m n/egov podpredsednik dr. Lev Knft je skupaj z Bavconovim svetom pobudnik za hiter iprt jem zakona o varuhu človekovih pravic, "ombudsmanu", ki so ga ie leta 180° uvedli na Švedskem, leta 1919 na Finskem, po drugi svetovni vojni pa v večini driav /.uhodite Evrope. Ombud-sman je vrhovni zakoniti kontrolor dela države, državne uprave in njene izvršne oblasti v odnosu do državljanov, človek velikega moralnega in strokovnega ugleda, nepristranski in nepodkupljiv ter suveren pri varovanju pravic, dostopen za vsakega državljana, ki meni, da je v stiski in mu dela država krivico. V Sloveniji naj bi ga dobili letos in osnutek zakona je v državnem zboru, z njim pa je že soglašal državni svet. • J. Košnjek Marčevske pokojnine enake februarskim Ljubljana, 19. marca - Mar« čevske pokojnine bodo ostale enake februarskim, je sklenil upravni odbor pokojninskega zavoda. Ne bodo jih usklajevati, dokler drža* vni zbor ne da jasnih navodil o uskladitvi pokojnin do marca in od L aprila dalje. V resnici bodo ob koncu meseca upokojenci realno prejeli manjše pokojnine, kot so jih prejšnji mesec, saj ho manjkal dvomesečni po« račun, ki ga upokojenci red« no dobivajo ob sprotnih uskladitvah. V kuvertah bo marca torej za 12,2 odstotka manj denarja. Upravni odbor pokojninskega sklada bi moral mar* čevske pokojnine uskladiti po lani sprejetem pokojninskem zakonu, kajti uskladitev po novem intervencijskem se začne Šeie 1. aprila. Tokrat pa so se srečali Se z negativnim gibanjem plač, saj je povprečna januarska plača v primerjavi z decembrsko za 1,7 odstotka nižja. Zdaj čakajo na tolmačenje, ali bi se morale za enak odstotek znižati tudi pokojnine, ali naj tudi v tem primeru velja dvomesečni poračun (v škodo upokojencev). Kakorkoli, odgovor na vse dvome bo dal zakonodajalec, državni zbor. # D. Ž. Plačilna kartica ACTJVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj MM I HJHJH - ;: 18. spominski pohod na Porezen - Te dni mineva 48 let od zadnje sovražnikove ofenzive leta 1945, ko se je več kot tisoč borcev Gorenjskega vojnega območja, Kosovelove brigade, inženirskega bataljona 31. divizije, kulturna skupina 9. korpusa in del korpusnih delavnic s Črnega vrha pred Nemci umikalo na Porezen, tu pa jih je z vrha presenetil sovražnik. V spomin na te tragične dogodke cerkljanski planinci vsako leto organizirajo spominski pohod na Porezen. V nedeljo se je slovesnosti pri spomeniku udeležil tudi predsednik Milan Kučan. • D. D. Minister Peterle med gorenjskimi direktorji Naša majhnost je lahko privlačna Preddvor, 18. marca - Slovenija bo imela po svetu od 25 do največ 30 ambasad in tam gospodarske svetnike, ki jih imenujeva v soglasju z ministrom Kračunom, je v klubu gorenjskih direktorjev Dvor povedal slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Spregovoril je o treh bistvenih usmeritvah slovenske zunanje politike in pri tem dejal, da moramo znati prodajati našo majhnost, saj smo kot taki gospodarsko zanimivi. V odnosih s Hrvaško so na obzorju rešitve, v kratkem naj bi bilo urejeno plačevanje, v mesecu in pol pa podpisan sporazum. Več na 3. strani. Vpis v srednje šole končan Gimnazije polne, drugje še prostor 15. marca se je iztekel rok prijav za vpis v prvi letnik srednjih šol. V gorenjske šole se je prijavilo 2471 učencev, razpisanih pa je bilo 4044 mest. Na vseh stopnjah so še proste zmogljivosti, sporoča oddelek za poklicno usmerjanje zavoda za zaposlovanje v Kranju, le za gimnazije je bilo prijav več kot razpisanih mest. Se nekaj številk: za prilagojene dveletne programe, kjer število mest ni določeno, so v gorenjskih šolah sprejeli 60 prijav. V dveletnih programih je prijavljenih 232 učencev, v triletnih 748 (skoraj tretjina) učencev, v štiriletne programe pa 1431 (58 odstotkov) učencev, med katerimi se jih je 566 (23 odstotkov) odločilo za gimnazije. V slednjih so razpisali 526 mest, tako da so že zdaj prepolne, medtem ko je na drugih stopnjah še veliko prostih mest. Vseh kar 1573, kar predstavlja 39 odstotkov ponudbe. Največ prostora je tako kot preteklo leto v triletnih programih, saj je nezasedenih več kot polovica razpisanih mest. V vseh dveletnih programih. razen pri obdelovalcih lesa, so še prosta mesta. Največji primanjkljaji so v tekstilni, obutveni stroki in kovinarstvu. Niti za pomožne šivilje, ki jih je bilo lani preveč, letos ni presežkov. Pri obdelovalcih lesa se omejitvi ne bo mogoče izogniti, če šola ne bo povečala števila oddelkov, saj je kar 36 kandidatov preveč. V triletnih programih so presežki le za poklic kuharja in celo za poklice, ki so lani pritegnili preveč učencev (avtomehanik, šivilja, prodajalec), po prijavnem roku ni dovolj prijav. Večja neskladja so v štiriletnih srednjih šolah, ponekod presežki, drugje skoraj prazni programi. Poleg gimnazij, kjer je prijavljenih 40 učencev več, kot jih namerava- jo sprejeti, so presežki še pri ekonomskih tehnikih (19), gostinskih (17) in turističnih tehnikih (16 učencev). Za vse druge poklice, ki jih izobražujejo na Gorenjskem, so tudi v štiriletnih šolah še prosta mesta, ne sicer veliko, pa vendarle. Po informacijah Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole vpisa za gumarskega tehnika ne bo, čeprav je v objavah razpisan en oddelek. Precej gorenjskih učencev se je vpisalo tudi na ljubljanske srednje šole. Podatke o vpisih bodo v kratkem na voljo. Verjetno bo tudi v Ljubljani marsikje preveč prijav, zato je pričakovati, da se bo po tamkajšnji selekciji tudi stanje v gorenjskih šolah še spremenilo. Svoje bodo prispevali tudi preizkusi sposobnosti, ki jih imajo šole v načrtu aprila. Do 15. aprila pa se prijavljeni učenci še lahko preusmerijo na druge šole s prostimi zmogljivostmi. • D. Z. Prodajalna rlo r^RiT^l ra 1B ZNIŽANJE CEN jelkov iz zlato, ročnih in stenskih ur. Jutranji.streli na Planini v Kranju Družinska tragedija v stolpnici Kranj, 22. marca - Danes zjutraj, ob 6. uri in 45 minut, je več krajanov obvestilo kranjsko policijo, da so slišali streljanje v Ulici Jaka Platiše v Kranju. Policisti so v stanovanju našli ustreljeno 10-letno deklico, nadstropje višje ranjeno mater, na hodniku pa 36-letnega moškega s strelno rano, ki je še kazal znake življenja. Kaj se je dogajalo v stolpnici pred tragedijo, še preiskujejo. Policisti so nekaj minut po obvestilu o streljanju vstopili v stolpnico v Ulici Jaka Platiše št. 17 v Kranju. Njim, kriminalistom, preiskovalnemu sodniku in javnemu tožilcu se |e odkril grozljiv prizor. V stanovanju 33-letne Irene P. so našli ustreljeno njeno 10-letno hčer. Na hodniku pred stanovanjem je ležal Štefan K., rojen 1957. leta, doma iz Preddvora, ki je kljub strelni rani v glavi še kazal znake življenja. Lastnica stanovanja Irena P. se je že pred prihodom policistov zatekla v stanovanje nadstropje višje, kjer je obležala s strelno rano v trebuhu. Ranjeno mater in moškega, ki si je s strelom verjetno sodil sam, so odpeljali v ljubljanski klinični center. Kot so sporočili pozneje, je moški tam umrl. Na kraju tragedije so našli več praznih tulcev streliva, na hodniku pa tudi pištolo. Domnevajo, da gre za tragičen razplet družinskih zadev. Kaj se je dogajalo pred tem, oziroma kakšen je bil povod U streljanje, še ugotavljajo. • Stojan Saje SLOVENIJA IN SVET V Ljubljani umirjeno, v Rimu ostro Nekdanji italijanski predsednik Francesco Cossiga je med zasebnim obiskom v Sloveniji prisegal na mirno in sporazumno reševanje problemov med Italijo in Slovenijo, v Rimu pa so skoraj istočasno Sloveniji grozili. Francesco Cossiga, nekdanji italijanski predsednik in senator, se je med zasebnim obiskom v Sloveniji srečal z najvišjimi predstavniki naše države (Kučan, Drnovšek, Peterle) in ljubljanskim nadškofom in metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem. Za podporo, ki jo je še kot predsednik italijanske republike dajal osamosvajanju Slovenije, pa mu je predsednik Kučan izročil najvišje slovensko odlikovanje, Zlati znak svobode. Cossiga, za katerega nekateri pravijo, da se bo vrnil v italijansko politično življenje, čeprav se je lani dokončno iz njega umaknil, je v Ljubljani trdil, da so odnosi med Slovenijo in Italijo dobri in da bodo taki tudi ostali, motijo pa jih nekateri skrajneži na obeh straneh. Začudenje slovenskega ministrstva Čeprav je italijanska stran trdila, da je s svojimi pogoji za nadaljevanje pogajanj uradno in po diplomatski poti seznanila slovensko zunanje ministrstvo, je naša stran to trditev zanikala. Italijanski veleposlanik v Ljubljani Cristiani je pred obiskom Cossige samo delil sporočilo za tisk. Zunanji minister Lojze Peterle je izrazil začudenje nad takim načinom in pom> vil naše stališče, da ne gre za revizijo Osima, ampak za celovito urejevanje odnosov med Italijo in Slovenijo. Slovenija je za nadaljevanje pogovorov in bo zato slovenska delegacija odpotovala v Rim, glede premoženja, odvzetega italijanskim državljanom, pa je dejal, da je to vprašanje pravnoformalno že rešeno. Italijansko zaostrovanje in pogojevanje pa lahko škoduje obema stranema. Skoraj istočasno je italijansko zunanje ministrstvo s sporočilom za tisk zagrozilo Sloveniji, naj ne stori ničesar,- kar bi bilo lahko za Italijo izvršeno dejstvo, sicer bo Rim odgovoril z oviranjem oziroma nasprotovanjem približevanju Slovenije in Hrvaške evropskim integracijam. Zagrozili so z odpovedjo nadaljevanja pogovorov med Slovenijo in Italijo, ki naj bi se v četrtek nadaljevali v Rimu. Očitno je Rim in del prebivalstva ob slovenski meji razburila nova slovenska lastninska zakonodaja, ki naj bi sprivatizirala oziroma spravila pod državno kontrolo tudi premoženje ljudi, ki so po vojni zbežali iz Primorske in Istre v Italijo. Enaka grožnja leti tudi na Hrvaško. Obe novi državi bi morali takoj spremeniti te dele zakonodaje. Vsem drugim, samo Italijanom ne, želi Slovenija razprodati zapuščeno italijansko lastnino. Italija je tudi zagrozila z ukinitvijo italijanskih pokojnin, ki jih prejemajo slovenski in hrvaški državljani. Italija naj bi zanje še odštela okrog 800 milijard lir. Rimske grožnje niso nedolžne. Tudi zato, ker stojijo za njimi nekateri italijanski politiki, ki so v preteklosti izstopali zaradi dobrih besed in dejanj v korist Slovenije in njenega osamosvajanja. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE Kongres Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke Za Slovenijo pripravljeni storiti vse Zmago Jelinčič je na kongresu na gradu Zemono dejal, da se je stranka z razkolom znebila najbolj skrajnih članov, z odhodom šestih poslancev ni zgubila ničesar, odpadniki pa delujejo pod vplivom tujih ideologij. Zemono, 20. marca - Na gradu Zemono pri Ajdovščini je bil 3. kongres Slovenske nacionalne stranke oziroma tistega dela, ki je po razkolu ostal zvest Zmagu Jelinčiču. Ajdovščina ni bila izbrana naključno. Tu je bil sedež druge slovenske vlade, Primorska pa je sedaj ogrožena zaradi italijanskih teženj po spremembi Osimskih sporazumov. Zmago Jelinčič je pri tem grajal zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, katerega delo naj bi bilo za Slovenijo brezplodno in nekoristno. Predsednik Jelinčič je na kongresu dejal, da je stranka pripravljena za delovne, poštene in domoljubne Slovence storiti vse in to bo tudi naredila. Zaradi takšnih stališč je uspela na volitvah, predvsem pa želi stranka doseči svoje domoljubne cilje brez ekstremnih in nelegalnih potez. Stranka prednjači v državnem zboru po številu poslanskih pobud, glavne naloge pa ostajajo reševanje problematike slovenskega državljanstva, sodelovanje pri reševanju zapletov pri odnosih z Italijo in Hrvaško ter reševanje težkega gospodarskega položaja v Sloveniji. Kongres je sprejel izjavo, v kateri nasprotuje obveznemu pouku srbohrvaščine v slovenskih osnovnih šolah. Kot gostje so kongres nagovorili Borut Pahor v imenu Združene liste in Matevž Benedejčič v imenu Slovenske obrtnopod-jetniške stranke, pozdravni telegram pa je poslal glavni tajnik Liberalnih demokratov Gregor Golobic. • J. Košnjek Priznanje posebnemu vodu Na kongresu na Zemonu so podelili častni znak stranke posebnemu vodu Teritorialne obrambe Slovenije za zasluge v junijski vojni. Predlagali so izdajo posebnega spominskega kovanca ob 400. obletnici zmage slovenske vojske pod vodstvom Adama Ravbarja in Andreja Turjaškega nad Turki pri Sisku. Stranka bo sodelovala tudi pri urejevanju lekarne v (Mirniju, tretje najstarejše lekarne v.Evropi. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Danes se začenja zasedanje državnega zbora Plače gor, plače dol Komaj smo z velikimi prepiri sprejeli zakon o zamrznitvi plač in pokojnin, sta poslanski skupini Združene liste in Socialdemokratske stranke Slovenije že predlagali spremembo zakona, o čemer naj bi državni zbor po hitrem postopku odločal že danes. Ljubljana, 23. marca - Sprememba zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač je v bistvu obljuba vlade Združeni listi, ki je v zameno pred tremi tedni kljub ugovorom glasovala za zakon po odlož-nem vetu državnega sveta. Zahtevo Združene liste je podprla tudi poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije. Uradna podpisnika predloga sta tako Miran Potrč v imenu Združene liste in dr. Jože Pu-•čnik v imenu socialdemokraci-je. Podporo spremembi zakona pa izrekajo tudi krščanski demokrati in deloma liberalni demokrati. To pomeni, da utegne dobiti Pučnik - Potrčev predlog zadosti glasov. Bistvo sprememb zakona je v veljavnosti od 1. marca do konca junija, ko naj bi bil sklenjen socialni sporazum, ministrstvo za delo, družino in socialno politiko pa naj določi način izvajanja omejevanja plač. Zakon določa nadzor nad izvajanjem splošne kolektivne pogodbe za gospo- darstvo in aneksa k njej, ki so ga zbornica in sindikati podpisali 22. februarja. Novost je predlog, da je kljub zakonu o poslancih osnova za obračun plač poslancev od 1. marca do '30. junija največ 80 odstotkov povprečne decembrske mesečne plače na zaposlenega v gospodarstvu, kar velja tudi za druge funkcionarje, ki imajo plačo na osnovi zakona o poslancih. Predlagana sprememba zakona omejuje tudi plače poslovodnih delavcev. Tudi zanje velja eska-lacijska lestvica, maksimalna izhodiščna plača poslovodnih delavcev pa bi smela znašati največ petkrat več kot povprečna decembrska plača v gospodarstvu. Plače ne bi smele pasti pod raven zajamčenih plač. Vlada bi morala v 30 dneh po sprejemu tega zakona sprejeti kolektivno pogodbo za negospodarstvo. Če tega ne bo storila, mora sprejeti poseben zakon. V 30 dneh mora biti pripravljen tudi predlog socialnega pakta. Primer Jelinčič v državnem zboru Državni zbor ima na dnevnem redu zaprosila temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in Mariboru in Temeljnega sodišča v Ljubljani za uvedbo in nadaljevanje kazenskih postopkov zoper Zmaga Jelinčiča, poslanca državnega zbora. Mandat-noimunitetna' komisija državnega zbora je menila, da je treba upoštevati željo Jelinčiča, da se v postopkih ne bo skliceval na poslansko imuniteto in da bo v postopkih dokazal svojo nedolžnost. Komisija je zato sklenila, da se v teh primerih Jelinčiču ne prizna imuniteta in tak predlog daje v sprejem državnemu zboru. Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik je uvrstil na dnevni red tokratne seje tudi predlog zakona o trgovini, predlog zakona o varstvu konkurence, predlog zakona o od- Proračun in denarna politika Predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik napoveduje, da bosta v četrtek popoldne govorila poslancem državnega zbora predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in guverner Banke Slovenije dr. France Arhar: prvi o letošnjem prora; čunu, drugi pa o letošnji denarni politiki. Poslancem naj bi govorila tudi direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Ja--nez Prijatelj in direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Košir. Danes popoldne pa bo čas za poslanska vprašanja in pobude. vetništvu, osnutek zakona 0 notariatu, predlog za izdajo zakona o pogojih koncesije za tt-gradnjo avtoceste med Šentiljem in Novo Gorico, predlog za izdajo zakona o stvarniji pravicah tujcev na nepremičn'-nah, predlog za izdajo zakona o visokem šolstvu ter predlog za izdajo zakona o varuhu človekovih pravic. Na dnevnem redu so tudi ratifikacija nekaterih mednarodnih sporazumov- • J. Košnjek Drnovšek odgovoril evropskim sindikalistom Spoštovali bomo delovno pravo Ker je vlada kljub sporazumu med zbornico in sindikati zamrznila plače, so slovenski sindikalisti o tem obvestili evropske sindikalne organizacije. Te so "pokarale" Drnovška, da je zakon kršitev sindikalne svobode in kolektivnega dogovarjanja. Ljubljana, 19. marca - Predsednik slovenske vlade je pisal generalnemu sekretarju Evropske konfederacije sindikatov l miliu Gabagliu in generalnemu Sekretarju -Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov Enzu Frisu. Premier med drugim ugotavlja, da so bile evropske sindikalne centrale enostransko in netočno obveščene. Slovenija je že leta 1990 uzakonila sistem kolektivnih pogodb in jih tudi uresničuje. Vendar gospodarski položaj terja zaustavitev realnega naraščanja plač, s čimer soglašajo tudi mednarodne finan- čne institucije. Aneks k splošni kolektivni pogodbi je določil novo višino plač, ki so v času pogajanj izredno narasle, tako da je bilo ogroženo izvajanje gospodarske reforme. Vlada spoštuje aneks, vendar ga je dodatno podprla z zakonom in je šlo v bistvu za zakon o izvajanju aneksa. Zakon ni v nasprotju z interesi zaposlenih, saj dolgoročno preprečuje nezaposlenost in prispeva k stabilnejši ekonomiji. Drugačne trditve z vso odgovornostjo zavračam, je zapisal dr. Drnovšek in dodal, da bo Slovenija tudi v prihodnje spoštovala temeljna Tomšič grozi s stavko Predsednik Neodvisnosti, konfederacije novih sindikatov Slovenije France Tomšič javno protestira zoper odnos predsednika vlade in vlade do sindikalnega oziroma kolektivnega dogovarjanja. Opozarja ga na posebno kritičen položaj v pod' jetjih, ki so pod okriljem države. Ce ne bo učinkovitih ukrepov, bo Neodvisnost sama ali skupaj z drugim' sindikalnimi centralami oklica'3 splošno stavko. Tomšič očita Drnovšku ironičen odnos do pisma se^?.' tarja Evropske konfederacije sindikatov, ki je v kritiki izhajal iz tega. da je Slovenija vendarle le v Evrop1 in pred vstopom v Evropsko skupnost. načela delovnega prava, kamor .s0. ia tudo kolektivne pogodbe. Zato si via^ prizadeva za sklenitev socialnega sp zuma. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVIC^ Slovenski krščanski demokrati Mleku in mesu ustreznejše cene Ljubljana, 19. marca - Slovenski krščanski demokrati se bodo zavzemali za uresničevanje kmetijske politike, ki je bila dogovorjena med koalicijskimi partnerji, predvsem pa morata dobiti mleko in meso ustreznejše cene. Srečanje s predstavniki Hrvaške demokratične skupnosti bo prispevalo k boljšemu sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, pri čemer Slovenija ne pristaja na teze, kdo koga izkorišča, glede zahtev beguncev iz Istre po vrnitvi premoženja pa v SKD menijo, da je to vprašanje že ustrezno rešeno, čeprav bo ta problem upočasnil odstranjevanje težav v odnosih med Slovenijo in Italijo. • J K. Zeleni Slovenije Bo razveza mirna Ljubljana, 19. marca - Nova stranka Zeleni - ekološka socialna stranka se ima za legitimnega naslednika Zelenih Slovenije. Dr. Plut, dr. Tancig, dr. Božidar Voljč, vseh pet poslancev, dva podpredsednika in nekaj regionalnih odborov so jedro nove stranke, ki z drugo skupino v nekdaj skupni stranki Zeleni Slovenije, vodi jo Va-ne Gošnik, ni mogla zgladiti vsebinskih nesoglasij, računajo na mirno razdružitev in razdelitev imetja. Nova stranka se ima za legitimno naslednico Zelenih, saj so že pred tokratnimi volitvami zagovarjali svoj program, ki ni vezan samo na ekologijo, ampak tudi na opredeljevanje do drugih gospodarskih in političnih vprašanj. Po terenu naj se sedaj odločijo, h kateri skupini se bodo pridruži- li. Nova stranka, ki je že v parlamentu s petimi poslanci, bo še naprej konstruktivna opozicija. • J.K. Samostojna poslanska skupina , Za državo malih lastnikov Ljubljana, 19. marca - Samostojna poslanska skupina, ki se je izločila iz Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke in podpira Staničcvo usmeritev Slovenske nacionalne stranke, je pojasnila svoj pogled na lastnino in lastninjenje. Slovenec naj bo na svoji zemlji svoj gospod. To pomeni, da je kmet lastnik zemlje, obrtnik lastnik ali solastnik delavnice, zaposlen v podjetju pa delničar oziroma solastnik podjetja, v katerem dela. Zato naj bo Slovenija dr- žava malih lastnikov - svobodnjakov. SNS zavrača nasprwc med lastniki kapitala in dejfl° ali povsem razlaščenimi dr*3 vljani. Zanjo je idealni tOOO» "Slovenec je hlapec in $0$p°c dar v isti osebi", vsak Slovet* kapitalist v malem. Vendar 1 m teorija enakosti. Eni boo bogati, toda tudi revnejši bo° lastniki svojih hiš, stanovanj solastniki podjetij. Lastnic je del narodne zavesti, je. rant varnosti, sindikat pa )e ;h „i,ii , tolažba. I?ržaovbarilrnP',<' lastnikov je tudi odi—-sposobnejša. Bogataši in °° pani reveži niso bili nikdar sl ber obrarnbe države. • GLAS, f EKONOMSKA i iPROPAGMOM Zunanji minister LOJZE PETERLE med gorenjskimi direktorji Naša majhnost je lahko privlačna pržava, ki ne zna vzpostaviti dobrih odnosov s sosedi, nima ugleda in bi imela težave pri evropski ■ntegraciji. reddvor, 18. marca - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor se je mu Milan Pintar tokrat pogovarjal s slovenskim zunanjim mini-rom Lojzetom Peterletom, ki ima zadnje dni veliko dela in pogo-r je bil nekoliko krajši, saj je minister zamudil debelo uro. Uvo-ma je spregovoril o sedanjih usmeritvah slovenske zunanje politi-e, direktorje pa so seveda zanimali predvsem konkretni problemi, s kate rimi se srečujejo pri svojem delu. Z osamosvojitvijo Slovenije so se spremenili tudi gospodarja 1!,t^resi in diplomacija mo- a odpirati nove poti, zunanjepolitična mreža pa mora biti "Krati tudi gospodarska. Kakor jj deJal Emil Milan Pintar, postna naloga diplomatov ni tem sprem,Janje emigrantov, crnveč gospodarsko sodelovanje. Dobri sosedje izkaznica 2a vključitev v Evropo ka?°br0 sosedstvo bo naša iz-znica v Evropi, saj država, ki zna vzpostaviti dobrih od-tež sk??sedi> nima ugleda in te ave D' imeli pri evropski in-rgraciji. V odnosih s Hrvaško na obzorju rešitve, od Piran-banif Zaliva do Ljubljanske «nke v Zagrebu, tudi v nad- ima Vanju odnosov z ltaliJo uro 8°sPodarsko sodelovanje ,2raz'to prednost. Vanc3 usme"tev je približe nJe Evronski dnnniKti nri Prave >rno st.anek,~ki' J> Plat "i0esecnHakujemo' ra2 u Qni podpisani trije spo- lija ln pričakujemo, da Ita-v g^6 ° Pogojevala vstopanja bilat^JtiUreJanJem razmerij na **«ttrle raVm' ^ de-'al ^W Zlasti iz Bruslja slišimo nasvete, naj ne izgubljamo časa z Efto, ki bo kmalu okrnjena, drugi svetujejo, naj bi se s preostankom vendarle povezali, obstajajo pa tudi možnosti bilateralnega urejanja trgovanja oziroma gospodarskega sodelovanja. O tem odločitve še ni. Zanimive možnosti drugod po svetu Z osamosvojitvijo se Sloveniji odpirajo zanimive možnosti drugod po svetu, saj je naša majhnost lahko privlačna. Zelo dobre odnose smo navezali z Iranom, ki nas vidi kot državo posebnega pomena, saj vsebuje gospodarsko sodelovanje z veliki državami svojevrstno tveganje. Menjava z Iranom zdaj znaša 70 milijonov dolarjev, na iranski strani je pokrita z nafto, sodelovanje pa žele okrepiti, obetajo se nam posli, ki gredo Če GZS želi svoje ljudi spraviti v diplomacijo, ji je. pot prek ministra Kračuna in mene odprta, je dejal Lojze Peterle. Seveda pa ima lahko lastna predstavništva, če to želi, vtis pa imam, da se je z GZS težko kaj dogovoriti. 'ropski skupnosti, pri-jjornn So zelo resne', upam, da n uspeli nadomestiti zao-ga imamo po formal-|za t.i. višegrajsko troj-da bodo v Minister Peterle je pomoč obljubil direktorju kranjskega Merkurja Jakobu Pisker-niku, saj je v grškem Solunu obtičala s 3.000 tonami makedonskega želetza naložena ladja, Grki pa se izgovarjajo, da zaradi protisrbske blokade. v stomilijonske številke v zeleni barvi, je dejal Peterle. Tudi našo majhnost moramo torej znati prodajati ter seveda geostrateško lego. Skozi Slovenijo bo zanesljivo šla cesta, ki jo nekateri začenjajo v Barceloni, drugi v Milanu, tretji v Trstu, saj je Madžarska že dala jasno vedeti, da jo zanima najkrajša pot, torej čez Slovenijo in ne čez Hrvaško. Slovenska vlada je že sklenila pospešiti vse postopke, da ne bomo cokla tega razvoja in da bo naša vloga aktivna. 25 do največ 30 ambasad Teheran ni bil na prednostni listi, toda zaradi tako velikih poslov smo se odločili, da tudi tam odpremo ambasado. Ne moremo seveda mimo Rima, Dunaja, Bona, Pariza itd, toda želimo biti prisotni tudi drugod po svetu, kjer se Sloveniji obeta gospodarsko sodelovanje in imeli bomo 25 do največ 30 ambasad. Vse še nimajo gospodarskih svetnikov, za nekatere pogovori že potekajo, do konca leta jih bodo imele, je dejal Peterle. Gospodarske svetnike soglasno imenujeta z ministrom Davorinom Kračunom, saj je go- spodarski del (kontingenti, režimi, carine itd.) zdaj vključen v Kračunovo ministrstvo. V ambasadah pa so formalno podrejeni ambasadorjem. S Hrvaško v kratkem urejeno plačevanje Direktorje so zanimali zlasti konkretni problemi, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Tako jim je minister Peterle obljubil, da bo v prihodnjih desetih dneh jasno, kako bo urejeno plačevanje s Hrvaško, v mesecu in pol pa naj bi vendarle sprejeli sporazum o gospodarskem sodelovanju. Tudi na Hrvaškem so namreč pogledi že nekoliko drugačni, saj spoznavajo, da so si z ribiškim nesporazumom škodovali. Naš Delamaris se namreč preusmerja, ribe, pri katerih bi Hrvati lahko zaslužili, pa bodo plavale naprej v Italijo. Tudi pri premoženju slovenskih podjetij in državljanov bodo morali spoštovati evropske standarde, ki so seveda izrazito lastniški. Avstrijska Kontrolbank Sloveniji še vedno zaračunava 2 odstotka za garancije, kar pomeni, da je rizičnost večja kot za Češko in Madžarsko. Pritožbe italijanskih bank, ki ne morejo priti na naš trg, kjer je prisotnih že pet avtrijskih, pa je minister Peterle pojasnil, da je gospodarsko sodelovanje pač šlo v korak s političnim odpiranjem in avstrijske banke so reagirale v času, ko se italijanske še niso zanimale. Politična zamuda se je torej pokazala tudi pri poslih. • M. Volčjak rvih Petinsedemdeset let slovenske PTT 1 lastnimi močmi do pospešenega razvoja "Prave -Poštno brzojavnega ravnateljstva za slovensko ozemlje v LjuDi.an |N« Loka, 19. marca - Na proslavi v prostorih Poštnega muzeja v Starološki graščini so se zbrali skoraj ***** • JJ Mletij Slovenije, minister za promet in zveze Igor Ume.y \ m a 2*5 notranje zadeve Ivan Bizjak, upravni odbor tehničnega 5Rf* S,ov*nije in drugi ugledni gostje. Slavnostni govornik gla- 2 ^rektor sestavljeneRa podjetja PTT, Janez Gril je na h.tro or,-poš. V0j m v Poteklih letih, vse od ustanovitve prve slovenske 'ne uprave, daljnega leta 1918. je n«0t ^c med drugim omenil, tii žS?ovitev današnjih podje-vm;l F v ,etu 1960 pomenila lu naPredek v njihovem de-ji dH- S° takrat Posodobili več-Wn^V°Je tehnologije. V.pri-SOoffi. neh Pri*akujejo že lefo °Čega naroćnika te-25 Sifoni11!-0 P^P^« JC Ivan Bizjak, minister za notranje zadeve: "Slovenci lahko iz lastne zgodovine potegnemo več. kot se nam včasih zdi. Kot smo pozabili na začetke prve slovenske države v letu 1918, smo pozabili tudi na povsem samostojno poštno upravo iz tistega časa. Letošnja obletnica je tako spodbuda za več samozavesti za delo v svoji državi." -ionov na \00 prebival cev, letno pridobijo 30.000 no-v,h telefonskih naročnikov, ttjub temu pa vsako leto osti ne še 80.000 nerešenih prošenj *a telefonski priključek. Ob tej priložnosti so pred-slavili tudi novo slovensko ^namko z datumom 19. marec xp\ v milijonski nakladi, lz-Qala sta jo Ministrstvo za pro-n^et in zveze in Sestavljeno U\ podjetje Slovenije. Grega •^ošak, avtor znamke, je zanjo °oudil motiv verigarja il leta 1918, ki si ga je prvotno zamislil slikar Ivan Vavpotič. Vse navzoče je pozdravil tudi minister za promet in zveze Igor Umek in povedal, da čuti globoko spoštovanje do slovenske PTT, ki je uspela znotraj same sebe najti dovolj moči za lastno obnovo in napredek. Da brez hitrega razvoja pošte in telekomunikacij ne gre, kažejo vse izkušnje, ki jih imajo na zahodu, zato sta ti dve področji pomembni tudi za Slovenije, če hoče tja prodreti. To kar imamo sedaj, je dejal minister Umek, so solidni temelji za nadaljnji dolgoročni razvoj pošte in telekomunikacij. Marijan Vidmar, direktor Tehničnega muzeja Slovenije je predvsem poudaril veliko arhitekturno in zgodovinsko vrednost Strahlovega gradu, kjer Poštni muzej Slovenije gostuje v drugem nadstropju. Na Zanj Letošnza Promet in zveze, posebej za Gorenjski '■"nje izredn J° letn'ca poitš in vse. kar so dosedaj naredili, je S,eni- ki p!>mertibno in le veseli smo lahko, da imamo si- munikacii na"*'?*™ rmV*** ravni, na področju teleko Zac'Ja, „aZal P<>d evropsko ravnjo. Letos jih čaka reorgam-San*ostojn- v iru:,tev v eno podjetje in nato delitev v dve Pfrtlf Sam^ poUo i" telekomunikacije. Našli so moči znotra, črPali iz lasuuha:V"' pr"V 'ako pa 90 tudi denar 3a 'nvl'u«||<■ VuJ iz zastavi, Tm 7" nam lia,t' u/,""/<'. da no nadaljnji raz-Predvsem nadr,', °SnoV v :u^oljstvo gospodarstva in l,ud, "aijnjt pospešeni razvo, telekomunikacij. " V Strahlovem gradu, v prostorih Poštnega muzeja Slovenije so pretekli petek delavci PTT s svojimi uglednimi gosti svečano proslavili 75-letnico ustanovitve prve slovenske poštne uprave "Poštno brzojavnega ravnateljstva za slovensko ozemlje v I ju bljani". Ob tej prilo/nosti so si gostje pod strokovnim vodstvom ogledali zbirko Poštnega muzeja Slovenije. Na sliki: telefo-nistka Iz preteklosti. Foto: I).Ga/voda najetih razstavnih površinah so zametki bodočega osrednjega slovenskega poštnega muzeja zgolj nakazani. Marijan Vidmar se je vprašal, kakšna, je možna razširitev najemnega razmerja in s tem poštnega muzeja in že tudi odgovoril na vprašanje, da je potrebno dokončno urediti vprašanje lastnika Strahlovega gradu. Trenutno je. lastnik republiška institucija, predstavniki SP PTT in Tehničnega muzeja Slovenije pa bi grad radi kupili, saj bi le tako, po besedah Marijana Vidmarja, lahko vlagali sredstva v nadaljnjo obnovo gradu in ga rešili pred propadom. Po njegovih besedah je pomembno mesto poštnega muzeja v slovenski kulturi, njegov status, saj je vsa sredstva zanj dosedaj prispevalo zgolj sestavljeno podjetje PTT, ministrstvo za kulturo pa nič. V prihodnje bi morali rešiti tudi to. EGostje so si po končani proslavi, ki jo je umetniško dopolnil ansambel za staro glasbo Ramovš Gonsult, pod strokovnim vodstvom ogledali zbirko Poštnega muzeja Slovenije, v pomoč jim je bil tudi novi katalog PMS (Poštni muzej Slovenije), ki sta ga s skupnimi močmi izdala sestavljeno podjetje PTT in Tehniški muzej Slovcni je. • M. Peternclj Soglasje za imenovanje inšpektorjev Tržič, 22. marca - Na seji tržiškega izvršnega sveta 16. marca so med drugim obravnavali pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Upravi inšpekcijskih služb Gorenjske. Po poročilu o delu te uprave v občini Tržič lansko leto so se odločali tudi o imenovanju šestih inšpektorjev. Soglašali so, da se za novo inšpektorico za delo imenuje Metka Kapler, diplomirana pravnica iz Zgornjih Bitenj, za novega gozdarskega inšpektorja pa Andrej Škafar, diplomirani inženir gozdarstva z Golnika. Strinjali so se tudi, da se Ivan Eler, diplomirani gradbeni inženir iz Križev, vrne na delovno mesto inšpektorja za javne ceste, Mojca Fock, magistra veterinarskih znanosti, pa bo nadomeščala veterinarsko inšpektorico za določen čas. Obenem so dali soglasje, da se ponovno imenujeta za urbanistično inšpektorico Jerneja Trlep, diplomirana inženirka geodezije iz Gorenje vasi, za tržnega inšpektorja pa Rado Plahuta, ekonomist iz Kranja. • S. Saje Združevanje levo usmerjenih strank v Sloveniji Jesenice, 22. marca - Danes, v torek, 23. marca, bo ob 18. uri v sejni sobi skupščine občine Jesenice SDP Jesenice pripravila javno tribuno na temo Združevanje levo usmerjenih strank \ Sloveniji. Gost bo v.d. predsednika SDP Slovenije Peter Be keš, ki bo odgovarjal na vprašanja na temo Združeni smo mo čnejši - ali res?« D. S. Zeleni še enotni Stranka Zeleni Slovenije se (še) ni razcepila, oziroma šla na dvoje, kot ste napisali v petkovem Gorenjskem glasu. Iz stranke ZeMenih je izstopilo nekaj članov, ki smo jim na zadnji skupščini zaupali odgovorne funkcije. Za vsako stranko je zelo neprijetno, če izstopi več članov istočasno in to vodilnih. Aprila bo skupščina stranke Zelenih Slovenije, na kateri bomo izvolili novo vodstvo stranke. Po izvolitvi novega vodstva se bodo lahko začeli razgovori o delitvi stranke Zelenih Slovenije. Na razgovorih bodo pojasnjeni vzroki izstopov bivših članov Zelenih Slovenije in dogovorjeno nadaljnje sodelovanje. Poročanje o razcepu stranke je preuranjeno. Počakati bo potrebno na skupščino Zelenih Slovenije, ki bo predvidoma 17. aprila (v soboto pred dnevom Zemlje 22. aprila). Podpredsednik Zelenih Kranja n Tadej Markič Porezen 93 Privlačni izziv ■k Porezen, 20. marca - 23. marca mineva 48 let od zadnje sovražnikove ofenzive leta 1945, ko se je več kot tisoč partizanov s Primorskega pred Nemci umikalo na Porezen, od koder so nameravali nadaljevati pot v Bohinj. Sovražnik jih je presenetil z vrha Porezna in zajel 145 partizanov, ki so se izčrpani zatekli v bunker vojašnice. V boju je padlo 32 borcev, več kot 30 je bilo ranjenih. 24. in 25. marca so Nemci postrelili 136 ujetnikov, ostale pa so prepeljali v goriške zapore. Spomin na te tragične marčevske dogodke na Poreznu bo večno živela v ljudeh v vaseh pod to 1632 m visoko goro in v srcih vseh zavednih Slovencev, ki spoštujejo narodnoosvobodilni boj. Cerkljanski planinci vsako leto organizirajo zimski pohod na Porezen. Letos je bil že 18. po vrsti. Blizu tisoč pohodnikov se je na gori zvrstilo že v soboto, še več pa v nedeljo, ko je bila ob 11. uri pri spomeniku spominska slovesnost in se je je udeležil tudi predsednik Milan Kučan. Oba dneva pa je bilo tu gori lepo vreme, kar prelepo, pravijo pohodniki, ki so jim prave zimske razmere na tem pohodu vsakič nov izziv. Ivan Lanišek, Šenčur: "Letos sem drugič na zimskem pohodu. Tudi lani je bilo lepo, le da je bilo bolj ledeno. S Petrovega brda smo se podali obakrat. Prijetna družabnost je vedno tu gori, nazaj grede se obvezno ustavimo pri Mileni pod Poreznom in potem še pri Slavcu v Zalilogu na ribah. Človek mora ven iz vsakdana in še najlepše je v hribih." Andrej Repnik, Šenčur: "Jaz sem na pohodu že devetič. Letos je pot suha, sonce in lep razgled. Je pa lepo tudi takrat, ko nameče snega, da se koča iz njega ne vidi. Veliko hodimo v hribe, na Jakoba, na Potoško, Kališče. To ti da zdravje. Letos še nisem bil prehlajen." Cirila Skok, Strazišče: "Na Poreznu sem bila že večkrat, na pohodu sem pa tokrat prvič. Ugotavljam, da je ta čas lepši, kot poleti, ko zažiga vročina. Tokrat sem se priključila kranjskim planincem. Dobre vodnike imajo, vidim, še bom šla z njimi." Peter Tulipan, Kranj: "Zame je zimski pohod '.jL lepši, kot poletni. Bolj zanimiv, bolj privlačen in vsakič nov izziv, da preizkusiš svoje moči. To je že moj 17. zimski pohod na Porezen, poletnih ne štejem. Na to goro imam svoje osebne spomine. 1944. leta, ko smo napadali Baško grapo, smo se umikali čez Zakon, o in Porezen v Cerkno. Tudi zato sem bil med prvimi pohodniki. Moja pohodna knjižica ima št. 266." Janez Čebašek, Šenčur: "Vseh pohodov se udeležim. V nedeljo sem bil na Snežniku, še prej na Arihovi peči, danes že 17. na Poreznu. Kmet sem, zjutraj navsezgodaj sem odpravil že 25 govedi in zajce nahranil. Samo enkrat nisem šel na pohod na Porezen, ko je pohod padel prav na Veliko noč in sem imel v cerkvi obveznosti. 23-krat sem bil že na Triglavu, lani še z roko V mavcu. Na Stolu sem vsako leto! In če je le harmonika pri roki, zaigram nanjo. V hribih je vedno veselo in hodil bom, dokler me bodo noge nosile." D. Dolenc PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE Pokllčlto "ST 064/403-87.1 Poslovilne vežice, rekreacijski center... Ljubno Scenarij ali (ne)strokovnost Ljubno, 19. marca - Dokaz, da je zdaj prekipelo in je vsega dovolj tudi vodstvu krajevne skupnosti Ljubno (na katerega že lep čas letijo očitki, da nič ne naredi glede poslovilnih vežic in da mirno gleda na zaplete okrog Rekreacijskega centra na Posavcu), je seja sveta KS v petek zvečer, ko so bili po začetku ob 19. uri pripravljeni z osrednjo točko počakati na novinarja skoraj do 22. ure, da problem tokrat javno predstavijo. V KS Ljubno so pred leti med prvimi v občini in na Gorenjskem začeli razmišljati o izgradnji poslovilnih vežic. Potem ko so jih marsikje že zgradili, pa v KS Ljubno še vedno "razmišljajo" o gradnji. Najprej je trajalo lep čas, da so se končno "doma" sporazumeli o lokaciji. Zdaj pa se zapleta mimo njihove vednosti in volje. Kmalu bo leto naokrog, ko so na zboru krajanov sprejeli osnutek projekta, da na kraju, ki so ga izbrali, zgradijo poslovilne vežice. Takrat so sprejeli rešitev projektanta Klemena Rodmana. Bili so prepričani, da bodo, če ne prej, letos zastavili z gradnjo in so zato plačali tudi že vnaprej izvedbo načrtov. Tudi upravni organ je predvideno projektno rešitev sprejel. Šele po petih mesecih pa prišel odgovor s pripombami, ki jih svet KS še do danes ni videl, z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Projektantovo usklajevanje menda ni dobilo "zelene luči" pri Zavodu v Kranju tudi pri drugem poskusu. Zdaj pa kaže, da je rezultat nadaljnjega usklajevanja in oblikovanja, ki jih je postavil Zavod, mnenje projektanta, da to ni več "njegovo delo". Ob tem pa v krajevni skupnosti natančno niti ne vedo, za kaj gre (menda za stekleno streho in odprto železno konstrukcijo vežic), in nemočni prosijo za dan, ko bi sedli skupaj z vodstvom Zavoda, upravo oziroma stroko. Medtem pa jim krajani očitajo, da v vodstvu nič ne delajo, da bi lahko že začeli zbirati denar, material in se pripravljati na gradnjo, ki so jo lani na zboru sprejeli kot možno rešitev. Nekateri so vse bolj prepričani, da gre za poseben scenarij, ki je naperjen proti vodstvu, vežicam ali pa skriva še kaj drugega. Če takšen scenarij podpira Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, potem želijo, da sedejo skupaj, občinski upravni organ pa naj tudi že končno odigra vlogo (posrednika ali stroke), ki jo ima. Najmanj, kar si želijo in za kar očitajo, ali Zavodu ali stroki, (ali obema in še komu), je nepoštenost, da se zdaj že lep čas na njihovih hrbtih (vodstva in pripravljenosti ter želji krajanov) lomijo neka neznana kopja. Zato po sestanku v petek zvečer upajo, da bo direktorica Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj našla čas in se bo s predstojnikom občinskega upravnega organa pripravljena sporazumeti za obisk in srečanje z vodstvom oziroma krajani KS Ljubno. Problem, ki je nekako podoben- prvemu in se vleče tudi že od lanskega zbora krajanov in strinjanja na njem, da se program začne uresničevati, pa je Rekreacijski center Posa-vec. Tolikokrat so se zaradi sosedskih zadev že srečali v prostoru, da v vodstvu KS vse bolj prevladuje prepričanje, da, ko je očitno, da posameznik zadevo neupravičeno in nepošteno samo zavlačuje in izigrava, stroka ni sposobna zapleta rešiti ali pa je zapletanje celo v njenem interesu. Če stroka oziroma pooblaščeni organ želi, da se investitor za ureditev centra naveliča čakanja in sporov, potem naj pošteno reče, da si ga ne želi oziroma centra ne bo, vodstvu in krajanom KS Ljubno pa pove ZAKAJ. • A. Žalar , Nastopili bodo tudi otroci Visoko - Na tretjem koncertu slovenske turneje Pesmi ljubezni, ki bo v petek, 26. marca, ob 20. uri v dvorani Zadružnega doma na Visokem v kranjski občini, bodo poleg Braca Korena, Irene Vrčkovnik, Andreja Blumauerja, Ansambla Nagelj, Bri-gite Vrhovnik in Jožice Kališnik z Miho Dovžanom ter kvarteta Jutro z Jezerskega in okteta Klas iz Predoselj nastopili tudi otroci iz vrtcev Visoko, Jezersko in Preddvor osnovne šole Matije Valjavca iz Preddvora. Koncert, za katerega so vstopnice že v prodaji v trgovini Mercator na Visokem in v Agenciji Meggi Tours v Kranju, pod sopokroviteljstvom Gorenjskega glasa organizirata Meggi Tours in Ananda - Studio Radost. Nastopajoči se bodo odpovedali honorarju, izkupiček pa bo namenjen za.izgradnjo igrišča za otroke vrtca na Visokem. Za petkov koncert so v KS Visoko imenovali tudi poseben odbor, v katerem so Slavko Hočevar, Rajko Bakovnik, Jože Bolka, Ivan Gros, Vinko Jenko iz Osnovne šole Matija Valjavec, Janez Kodrič in Vesna Nahtigal iz Meggi Toursa ter Marija Kos iz Ananda - Studio Radost. • A. Ž. Marca že 8 steklih lisic Kranj, 22. marca - Iz Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju so f sporočili, da ■so do 17. marca odkrili 7 steklih lisic v občini Škofja Loka in 1 steklo lisico v radovljiški občini, v naselju Stara Fužina. Letos niso evidentirali steklih živali samo v jesenski in tržiški občini, sicer pa so jih v prvih treh mesecih našteli 6 v kranjski občini, I v radovljiški, največ, kar 24, pa v škofjeloški občini. Kot smo izvedeli, je stekla lisica v Stari Fužini najprej zašla na dvorišče hiše ob cesti proti Vogarju. Tam je obgrizla domačega psa in zatem praskala po hišnih vratih. Od tam je ušla v vas, kjer jo je pokončal večji pes. Zaradi neprijetnega lisičjega obiska so morali poslati na preventivno cepljenje tri osebe, živali, ki so prišle v stik s steklo lisico, pa usmrtiti. (ilede na razširjenost in pogostost pojavov stekline na Gorenjskem velja ponovno opozoriti na spoštovanje previdnostnih ukrepov. Domače živali, zlasti pse, se na sprehodih ne sme spuščati z vrvic, prav tako pa jih ni dobro puščati brez nadzora niti v bližini stanovanjskih hiš. • S. S. I KRATKE GORENJSKE Razstava ročnih del - Rateče - Ženam in dekletom iz Rateč v jeseniški občini se je pred leti porodila misel, da bi koristno in zabavno preživele dolge zimske večere. Tako se v prostorih rateške krajevne skupnosti zdaj ob četrtkih na večerih ročnih del dobivajo že četrto leto. Imajo tudi odsek za ročna dela pri aktivu žena, ki se je odločil, da bo letos ob materinskem dnevu pripravil razstavo ročnih del. Razstava bo odprta od četrtka, 25. marca, do nedelje, 28. marca, v prostorih bivše osnovne šole v Ratečah. 14 članic bo razstavilo ljudske in moderne vezenine, pletenje ter plišaste igrače. • (Ik) 35 let Turističnega društva Lesce Tudi lani v slovenskem vrhu Kljub pičli sezoni je društvo tudi lani potrdilo svoj nenehni posluh za oko lje na svojem območju. Tako je nadaljevalo tradicijo, da nihče, ki si je pri zadeval, ni ostal brez njegove pozornosti. Lesce, 20. marca - Jubilejni, 35. občni zbor Turističnega društva Lesce v soboto je bil po scenariju morda malce nenavaden. Resno poslovno ocenjevanje minulega leta se je prepletalo s pesmijo Alberta Gregoriča in z izbrano besedo trenutku in dogajanju Jožeta Logarja. Tako je bil zbor, ki so se ga udeležili poleg predsednika občinske skupščine Vladimirja Černeta, predstavnikov sosednjih oziroma gorenjskih TD, Gorenjske turistične zveze in predsednika Turistične zveze Slovenije Marjana Rožiča, svojstveno slovesen in hkrati delovni dogodek za številne člane društva oziroma krajane Lesc. komunalnem področju pa } skupaj s krajevno skupnostjo bilo in je najaktivnejši dejavni* (kanalizacija, asfalt, pločniki' razsvetljava, vrtec, prostori ** šolo, voda...) Društvo je ustanovilo tujj> podjetje, ki še ne posluje, 0 čni zbor pa je upravni odb° pooblastil, da nadaljuje z reof ganizacijo gospodarske dejav" Predsednik društva Zlatko Kavčič je ugotovil, da so minulo leto sklenili, tako kot so pričakovali, predvsem pa bolje kot tisti, ki se tudi ubadajo s podobnimi problemi. Lani je Slovenija zabeležila nekaj manj kot 1,4 milijona gostov (4 odstotke več kot leto prej) in nekaj nad 5 milijonov prenočitev (14 odstotkov več), v kam-ping turizmu skoraj 120 tisoč gostov (+ 62 odstotkov) in blizu 667 tisoč prenočitev (+62 odstotkov). Na Šobcu pa so imeli skoraj 8000 gostov ( + 124 odstotkov) in 43.000 prenočitev (+ 134 odstotkov). Tako se je Turistično društvo Lesce, kot je ob čestitki poudaril Marjan Rožič, uvrstilo v sam vrh slovenskega turizma skupaj z zdraviliškim turizmom. Tako nekako so naravnani tudi načrti za letos. Načrtujejo skoraj 10 tisoč gostov in več kot 50 tisoč prenočitev. In čeprav so lani v primerjavi z leti zabeleželi večji obisk domačih gostov, pričakujejo, da bodo tudi letos prevladovali tuji gostje v kampu Šobec, kjer nameravajo dokončati ureditev zgornjega bajerja in zgraditi recepcijo. • • Dni' Za najlepše urejene hiše so na zboru podelili deset priznanj. 'Y* štvo pa je dobilo zlato plaketo z diplomo - najvišje priznanje ^ stične zveze Slovenije, ki ga je Zlatku Kavčiču izročil Marjan žič. Začelo se je Vodnikovo leto V oceni lanskega dela in vpetosti društva v dogajanja na svojem območju je Zlatko Kavčič odločno poudaril, da je društvo lani namenilo za 25 tisoč DEM različnih pomoči in tako nobeno aktivno društvo v Lescah ni ostalo brez njegove pozornosti. Krajevni skupnosti je na primer odpisalo 20 tisoč DEM posojila. Zato so posamezne pripombe, da ni bilo posluha za kraj, lahko samo krivične. Prav tako tudi ni res, da se društvo ukvarja le s Šobcem. Tako kot prejšnja leta je društvo z 2449 člani (v KS je 3500 prebivalcev) imelo očiščevalne akcije, propagandne aktivnosti, sodelovalo z društvi, šolo in spodbujalo urejenost hiš. Na nosti in po presoji tudi akti podjetje. S tem v zvezi pa^ predsednik društva odločno vrnil govorice o prevzema lastnine društva (kar PrePr°*e-ni možno) in je tako Preffl°čj. nje neokrnjeno. Je pa vk'J *u tev zasebnega kapitala, znaffle. in pobud edina razvojna us ^ ritev v društvu in na Sobe prihodnje. tost Sicer pa nadaljnjo vpp1 društva v dogajanja v kr*F^ skupnosti potrjuje na z^ { sprejet sklep, da bo dru* prispevalo 200 tisoč DEM izgradnjo novih poslovilnih^-žic, krajani (polnoletni) pa ^ bi tri mesece prispevali pO , DEM in tako zbrali 100 mark v tolarjih. • A. Z*'*r Gorjuše, 20. marca - Na 200-letnico imenovanja Valentina Vodnika za župnega upravitelja na novo ustanovljeni fari s sedežem na Koprivniku so se v krajevni skupnosti Kopriv-nik - Gorjuše v radovljiški občini začeli pripravljati že lani. Obnovitvena in druga dela na cerkvi in v okolici so se tako že začela in jih bodo letos do osrednje prireditve končali Predvsem pri teh delih sodelujejo domačini. Podpori in spodbudi k njihovi odločitvi, da obeležijo in proslavijo 200-letnico službovanja Valentina Vodnika na Koprivniku in Gorjušah, pa je nato sledila, da to in druge prireditve obeležijo kot Vodnikovo leto v celotni občini. Prva takšna prireditev je bila v soboto popoldne, ko so v Gasilskem domu na Gorjušah odprli razstavo slikarjev amaterjev li- kovne sekcije kulturno-umetni-škega društva Radovljica. Z deli se je predstavilo dvanajst avtorjev, ki so se za to razstavo ob obletnici Vodnikovega službovanja posebej pripravljali in zdaj tudi predstavili. Uspelo jim je prikazati kulturno bogastvo koprivniške in gorjuške pokrajine, njene naravne lepote, ljudi in njihovo domače okolje. Razstave, ki bo odprta do 30. marca, so se med drugim udeležili tudi predsednik občinske skupščine Vladimir Černe in predsednik Izvršnega sveta občine Radovljica Jože Resman, dela pa je kot uspešen poskus slehernega avtorja ocenil dr. Cene Avguštin. Poleg domačinov in govora predsednika organizacijskega odbora Janeza Korošca je v programu nastopil tudi Moški pevski zbor Begu njščica iz Begunj. • A. 2. Tudi gorenjski gasilci prosijo za dež Pet večjih požarov v naravi Kranj, 22. marcu - Kljub obvestilom o nevarnosti kurjf"j,V prostem se ljudje še naprej obnašajo kot gluhi. Zaradi ^j, marnosti je konec minulega tedna večkrat zagorelo na tra jj. in v gozdu. Samo hitremumkrepanju gasilcev se je moč z* ti, da ni prišlo do hujših posledic in večje škode. s V petek, 19. marca 1993, okrog 15. ure sta dva otro^. ' Dašnici pri Železnikih hotela zakuriti mravljišče; °85nJ' 20-ušel v gozd, so pogasili gasilci iz Železnikov. V sobo marca, je iz še neznanih vzrokov zagorelo na vznožju ^ Straža na Bledu; na srečo je ogenj pred prihodom 8 nj$lci zajel le nekaj podrasti. Isti dan je goreč papir ob po ^ ^ hiši v Sopotnici zanetil travo in okrog 1,5 hektara 8°. aSit| zini podjetja Kovinska na Bledu so gasilci morah P jaViti majhen gozdiček, gasilci iz Medvod pa so usPe''. 0pČin' gozdni požar, ki se je širil od Sv. Katarine proti ,oSk DrU|oV Kranjski gasilci so v petek pogasili travniški požar na ki in v nedeljo še v Struževem. . • :e })• Posebno vztrajen je bil "kurjač" na Jesenicah, * Jzorjli, marca kuril ob hiši v bližini gozda. Policaji so 8a °P k|jCati naj ogenj ugasne. Ker tega ni storil sam, so morali P gasilce. • S. Saje Spremembe in dopolnitve Zakona o prekrških Kazni bodo bolj udarile po žepu Kranj, 22. marca - Konec tega tedna se izteče petnajstdnevni rok, po katerem bo začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških, ki je bil objavljen v Uradnem listu 12. marca. Njegova glavna značilnost so dva do trikrat višje kazni za kršitve predpisov. Novi zakon prinaša valorizirane kazni v skoraj vseh predpisih, ki opredeljujejo denarne kazni za prekrške. Za predpise, ki so bili sprejeti po 22. marcu 1991, se bodo denarne kazni podvojile, za vse starejše predpise' pa se bodo kazni povečale /a trikrat. D Predpisov z valori-ziranimi kaznimi je več kot sto. Gotovo bodo najbolj aktualne dražje kazni za kršilce Zakona o varnosti v cestnem prometu. Prometni prekrški namreč predstavljajo večino primerov, ki jih obravnavajo sodniki /a prekrške. Po novem bodo zanje zaračunavali trikrat večje de- narne kazni, saj predpisi o varnosti v cestnem prometu spadajo med starejše. Za napačno parkiranje, ncu-porabo varnostnega pasu ali vožnjo v napačno smer, na pri mer, bo kršilec kaznovan z 2.400 tolarji. Najmanj tolikšna - lahko pa tudi do 12.000 tolarjev - bo kazen za vožnjo pod vplivom alkohola, za vdžnjo brez vozniškega i/pita ali /a vožnjo skozi rdečo luč. Prekoračitev hitrosti bo voznika stala 3.000 tolarjev. Od 3.000 do 15.000 tolarjev pa bo sodnik /a prekrške "zaračunal" za prekrške, ki bi povzročili prometno nesrečo; "teža" kazni bo seveda odvisna od sodnikove ocene posameznega prekrška. Za kršitve javnega reda in miru bodo lahko izrekli kazni do 30.000 SIT. Tudi kazni II davčne prekrške - določata jih Zakon o dohodnini in Zakon o prometnem davku - se bodo podvojile; kršilcev žep bo "lažji" za najmanj 100.000 tolarjev. Samo pri prometnih prekrških jih na Gorenjskem ostaja okrog 20 odstotkov nerešenih, le okrog 30 odstotkov izrečenih kazni pa uspejo izterjati, (ilede slednje ga ne bo nobenih sprememb; če kršilec ne bo plačal kazni, bodo izterjavo prepustili davčni upravi. Tam pa že sedaj ne "zmorejo uresničiti vseh zahtev za izterjavo. • S. Saje PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Pričakovanje odgovora^ Pismo z naslovom Mslifl£ Planini III «mo preje" jlie t vglcev novega U» . n0v»>c' podpisom eneg« «*" * p« I "imenu ostalih), « ftg t kar nekaj vprašanj, w' r. Planini pričakujejo odg ^ "Kdo je i^'^fz< stavitev Luna P^r* dnina* kakšna je ali bo od^kOo najem prostora kam g„ p nar za najem pro* or* pf namenjen za uredi/st< štora; koliko J-J&tl vilci le moral. Pre«" ^ pusenečenja nam n ,eJ I "or... še pripravljajo n3 ^ • kt,n^, nič"' & prizadeti stanovalci ay. C tudi ■o^fiofrl odločanja o našem Četrti mesec po uvedbi stečaja KOP bo najverjetneje prodan zadnji stečaj, ki je bil uveden na Gorenjskem, je odnesel Kovinsko podjetje Kranj (KOP). '5 delavcev je ostalo na cesti. Podjetje bo očitno prodano. ^>°j> 19. marca - Od 14. decembra lani, ko je bil uveden stečajni tan i ^ ie J£'av™na nekdanjih KOP-ovih delavcev na uvodu za vP°slovanje, sest jih je ostalo v tovarni z odločbo o delu za določen . m sedem s pogodbo o delu. Skupaj s stečajnim upraviteljem so, g. 'vP°gTebci svoje dni cvetočega, zadnje leto pa mrtvega podjetja. ^„IS.f. delavce poleg povsem praktičnih vprašanj (kdaj in koliko bodo °biu' od tistega, kar so prijavili kot terjatve iz stečajne mase) zanima a,» sli podjetja res ni vec mogoče oživiti. Delavci Sindikat vj^aniiški prostori so prazni, kot i!skozi hodnike odmevajo cev X-** strahov- Skupina delav-steta- ietrti mesec P? uvedbi tistaJa .naidemo v podjetju, je Drf>H ? katero smo se pogovarjali stavi m TedaJ fe bil to slen'^1" odbor. ki so ga zapo-jj"1. izbrali, da od podjetja val« 8 Plače' J™ Jm Je dolS°" p.r. 23 več mesecev. Bogdan 222». Tone Ječnik in Alojz (slednji je poprej v KOP-SQPredsedoval delavskemu svetu) (jejnam. nanizah nekaj žalostnih ti K V ? Preteklosti in sedanjos-bon er .lani razen prehrambenih Po^oJUa, ki jim ga je lbW j Ministrstvo za delo, terj d°bili nobenih plač, so vf delavcev iz stečajne steča' aJPak zel° visoke. V Vecri, nen? Postopku so zato naj-ja v ^viki. Njihova pričakovan-rea]nZVez' s terjatvami so precej Jasnrf' ? Jim ie hol\ ali manl Vn0vx- Qa Je vse odvisno od Kot a- Premoženja podjetja. Premo* ic k P°P°'ni P">daji 2adev DJa mmcr}eno tudi pn-^je stečajnega upravitelja. Ki' tn0j^ tepiu se sprašujejo, ali ni proi °sti za kasnejšo oživitev d' Je tudi obcini ^kdoV?eeno za Pr°Pad KOP-a bi v,:.- Je hi sploh krivec. Delavci do ^Popravljeni svoje terjatve Stečajni upravitelj bi irS'Jatudi kapitalizirati, da bi v P°djetje ponovno oživelo in do,&alam • ' del° Tako Pa 50 tcga vsi brezposelni in bodo tUesg "atusa deležni od Šestih s°8ovnV do dveh let. Tudi naši ^dom,k,: Pcrdan bo dobival dVe pestilo leto in pol, Ječnik Podjela' tGra^ič Pa bo 8el iz °ločen'x je zaposlen za ^Poslov i ^a" Pa z zavoda za •cta » r> konec prihodnjega delav P°koj. Nekaj starejših Ko je lani v podjetju KOP začelo pošteno škripati, so pomoč poiskali pri Svetu kranjskih sindikatov. Ta jih zdaj zastopa v stečajnem postopku. Kot nam je Eovedala sindikalna pravnica Sa-ina Zavrl, je delavskih terjatev, ki predstavljajo nad dve tretjini vseh do tega podjetja v stečaju, za 40.993.000 tolarjev, pri čemer gre samo za glavnico, medtem ko i vse obresti znesek najbrž Še podvojile. In kaj vse je v terjatvah: zajamčene plače delavcev, ki jih niso prejeli vse lansko leto; razlike od zajamčenih plač do tistih po kolektivni pogodbi; stroški prehrane med delom; prevozni in drugi potni stroški ter regres za letni dopust. V obdobju.ko delavci niso dobili plač, podjetje tudi ni plačevalo dajatev iz bruto osebnin dohodkov, tako da so bih lani vrh vsega zaskrbljeni tudi nad dejstvom, ali jim zaradi neplačanih prispevkov SPIZ za ta čas ne bo tekla delovna doba. Toda država (ne samo pokojninski sklad) bo tudi izterjala svoj dolg iz stečajne mase, tako da pravice iz minulega dela ne bi smele biti kršene. Stečajni upravitelj je upošteval vse terjatve, je dejala Sabina Zavrl, prerekal je le znesek za prehrano delavcev za tri mesece. Kratka kronologija dogajanj v KOP-u: 8. avgusta 1992 je bil predlagan stečajni postopek. Od 4. maja do 4. julija je bila v tovarni kontrola SDK. 12. oktobra je bil na sodišču narok za ugotavljanje pogojev za uvedbo stečajnega postopka. Sprejet je bil sklep, da se stečajni postopek nadaljuje. 14. decembra je stečajni senat uvedel stečajni postopek. P^oiain Ea M bo znašlo celo v •et pJ"'. Ko bodo za pokoj nekaj lud'i težk d ZaP°s,itve Pa bodo 4. avgusta lani je podjetje KOP prijavilo stečaj, 14. decembra je sodišče uvedlo stečajni postopek in imenovalo stečajnega upravitelja. To je Stane Sorčan, ki ima izkušnje s stečajnim upraviteljst-vom že izpred treh desetletij. Potrdil je, da so delavci glavni upniki podjetja v stečaju, saj jim od skupno 71 milijonov terjatev podjetje dolguje blizu 41 milijonov. 5. marca ie bilo vseh upnikov 131, od tega 87 delavcev. Terjatve so izračunane in prijavljene, kaj se zdaj dogaja v podjetju? »Začeli smo z vnovčevanjem premoženja,«> nam je povedal stečajni upravitelj. <»Za nami sta že dve javni prodaji, ki ju izvajamo na dva načina, in sicer z zbiranjem pisnih ponudb, in z neposredno prodajo. S prvo v februarju smo iztržili 2.139.000 tolarjev, z drugo v marcu pa le 400 tisoč tolarjev. Z javnimi prodajamo bomo nadaljevali, saj nam je denar potreben za stroške stečajnega postopka. Nadaljujemo pa s postopkom za odprodajo celotnega premoženja. Za prodajo nepremičnin smo najeli sodnega izvedenca (cenilca), ki je v cenilnem elaboratu celotno premoženje (gradbeni objekt z vgrajeno strojno opremo in zemljišče) ocenil na 363.421.200 tolarjev ali 5.755.000 nemških mark. Stečajnemu senatu bomo predlagali izklicno ceno, stečajni sodnik pa bo dal konkreten predlog glede načina prodaje, datuma, izklicne cene in ostalih pogojev, na prvi javni prodaji se bo prodajalo Eremoženje kot celota. Če ta ne i bila uspešna, bomo za drugo prodajo predlagali obe možnosti, prodajo v celoti ali po delih, pri čemer bo imel prednost tisti kupec, ki kupuje celoto.«> Podjetje bo torej prodano. Ali ni nobene možnosti, da bi ga oživili? »Izvedensko mnenje, ki je bilo naročeno pred uvedbo stečajnega postopka, je 6. novembra lani prineslo naslednje ugotovitve: že v prvi polovici leta 1992 se je močno zmanjšal obseg dela in podjetje ni bilo zmožno zagotoviti normalne proizvodnje. 1. julija 1992 je prenehalo vse delo m vsi delavci so bih poslani na čakanje. Podjetje ni več sklepalo novih poslov, prizadevalo si je le še za dokončanje začetih. Ni bilo razvojnega plana, niti pravega managementa, niti interesa za nadaljnje poslovanje, izguba iz leta 1991 m 1992 pa prevelika, da bi jo bilo mogoče pokriti. Zato finančni izvedenec zaključuje, da ni pogojev za oživljanje proizvodnje, pač pa je podjetje zrelo za stečaj in prodajo.« Glede oživljanja proizvodnje so delavci veliko upov pripisovali Edbi, ki jo je KOP lani lsal s firmo Top - Hot iz »vljice. Kaj se je izcimilo iz tega sodelovanja? »14. oktobra lani je bila med SKijetjema KOp Kranj in Top -ot d.d. Radovljica sklenjena pogodba o najemu poslovnih Rrostorov in osnovnih sredstev, laiemnik naj bi tu izdeloval radiatorje. V pogodbi je bilo tudi določeno, naj bi to podjetje do konca leta zagotovilo delo za 15 do 20 KOP-ovih delavcev, kasneje pa še za 25 do 30. Ko sem 14. decembra prišel v podjetje, sem ugotovil, da proizvodnja sicer teče, a v bistveno manjšem obsegu, kot je bilo dogovorjeno. 4. januarja letos pa je direktor ukinil proizvodnjo in s tem je prenehalo tudi najemno razmerje.« Upnika v stečajnem postopku naj bi bila tudi pokojninski sklad (ker niso bili plačani prispevki iz bruto plač) in ministrstvo za delo (ker je prispevalo posojilo za plače). Sta tudi prijavila svoji terjatvi? SPIZ bo dobil terjani znesek, ko bodo izplačani zajamčeni osebni dohodki kot stroški iz stečajne mase, in bodo poravnani tudi driavi dolgovaniprispevki iz bruto osebnih dohodkov. Ministrstvo za delo pa je 5. maja 1992 nakazalo 1,5 milijona tolarjev za delovna mesta, s čimer so delavcem dali plače za mesec december 1991. Do prve obravnave na sodišču 5. Delavce zanima, kdaj bodo dobili prvi del tvojih terjatev, se pravi zajamčene plače, ki jim gredo lahko iz stroškov stečajnega postopka? »To je odvisno od tega, v kolikšni meri nam bo uspelo vnovčiti KOP-ovo premoženje. Z dosedanjimi prodajami namreč ni bilo dovolj priliva niti za tekoče stroške stečajnega postopka« D.Z. Žlebir Evropski terapevti za razvojno motene na Bledu nLVr°Pskep Zdravniki ln terapevti iz 15 evropskih r*vnav<*a združenja učnih centrov za razvojno » w> se zbrali na dvodnevnem zasedanju na Bledu ^ ohrept razvojno-nevro-0troki fc**nave 8C ukvarja z **radi 7„J?Tasllrni. Prizadetimi are.«>£?nje možganske ok-P^dsedn^ JC P°Jasn»Ia sedanja vČa zdra,*0memene8a evrops-5*kovič ŽCnJa dr- T*lJ*°a ?°tnie v „iK*Ne *re z8°'i za *u8e otr£ anju' temve* k za *aJa Domk?Ve težav*. zato je >kuP£moLtudi namenjeni in njegovemu držav, člani nevrološko IV 01 Pnstopu, vključuje pa b2?thov Ca,nske Tako imenovani Koncept temelji več zdravnikov m terapevtov s skupnim ciljem kar najbolj usposobiti prizadetega otroka, seveda v okviru njegovih sposobnosti. Tudi na tokratnem seminarju sodelujemo zdravniki in terapevti različnih specialnosti, predstavniki 15 držav. Prizadevamo si oplemenititi koncept z novimi znanji in doseči čim višji standard poučevanja, izobraževanja učiteljev, ki poučujejo terapevte. Dvodnevni seminar je torej namenjen korekciji učnih standardov, oblikovanju novih tečajev za učitelje tega koncepta, določitvi novih meril, da lahko nekdo postane učitelj, in nenazadnje spremembi statuta našega združenja.« Slovenija je že od leta 1973 kot kandidatka sodelovala v tem evropskem združenju, vanj pa je bila sprejeta leta 1987, ko je dobila svoj lastni učni center. Odtlej ima tudi možnost izobraževanja slovenskih terapevtov na domačih tleh in na enaki kakovostni ravni kot Evropa. Dr. Veličkovičeva nam je še povedala, da v Sloveniji še ni popolnega teama za razvojno - nevrološko obravnavo in da bodo potrebna še kaka tri leta, preden bo izpopolnjen. . DZ Žlebir, foto: D. Gazvoda GAULOISES BLONDES b akupovainj jz|e( v gorovlje in Celovec Cerkev - mladi - šport 8e uP°kojencev Kranj obvešča in vabi svoje člane in dru-■»tonj Dr?Jencc na poldnevni nakupovalni izlet pred velikono-Uri !zraZnHlki-.lzlct bo v četrtek, 8. aprila 1993, z odhodom ob Upokojen K'"a entcr v Kranju. Prijave sprejema DruItVo pet«k oh oev, Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in g »» Koroško S.ile/ijanski inšpektorat Sv. Cirila in Metoda iz Ljubljane vabi na okroglo mizo na temo Cerkev - mladi - šport, ki bo v Ljubljani, 25. marca, ob. 20. uri v Župnijski dvorani - Rakovnik (Rakovniška 6). Okrogla miza želi odgovoriti na veliki izziv našega časa: prosti čas. Med drugim bosta sodelovala tudi voditelj komisije italijanske škofovske konference za prosti čas in šport Msgr. Carlo Mazza ter predstavnik vseevropskega športnega gibanja salezijanske mladine don Gino Morgogno. kCS>% - ^•ftda Prcd 2"* Materinski dan v Predosliah ar» ? Je in (VI or8dn,z«ra poldnevni nakupovalni izlet v J"" ?«.!?• ob 7 „2 ?Vec Za krajane Bitem bo odhod v torek, 6. Krajevni odbor SKD Predoslje v sodelo^ ob\BitnJe in S?r'*P£d ovt,°busnih postaj Sp. Bitnje. Sr. Bimje! JCm Uri z avtohn. u'_Za kralanc Zabnice pa v s'redo, 7. aprila, /a Cabnice P°verieniJLniih pos,aJ Zabnica in Dorfarje Prijave spre-oruštva upokojencev za območja Bitenj in Krajevni odbor SKD Predoslje v sodelovanju s kulturnim društvom vabi na prireditev v počastitev materinskega dne, v četrtek, 25. marca, ob 19.30 v dvorani kulturnega doma Predoslje. Nastopila bosta mladinski oktet Predoslje pod vodstvom Milana Bajžlja in dramska skupina z odlomkom iz "Desetega brata". Vabljeni! POMISEL Zdravniki se še ne tepejo za zasebno prakso Ko zbolimo, nas poleg bolezni motijo vrste v čakalnicah pri zdravniku, dolgi odmori, prepozen začetek dela, neprijazna sestra in osoren zdravnik, dolgotrajna čakalna doba pri specialistu in še in še. Od zasebne prakse v zdravstvu smo pričakovali, da bo vse drugače. Tam nas bosta pričakali prijaznost in učinkovitost, konkurenca pa bo dobro dela tudi javnim zdravstvenim ustanovam, da se bodo začele z drugačnimi lastnostmi boriti za klientelo. Na lalost prvo leto, ko dobrohotna zakonodaja na steiaj odpira vrata zasebnim zdravnikom, zobozdravnikom, lekarnarjem, še ne čutimo nič od pričakovanega. Med zasebniki na Gorenjskem še ni nobene posebne gneče. Imamo dve specialistki nevrologinji, ki ju je v zasebne vode pognala predvsem negotovost, kaj bo v prihodnje z dispanzerjem v javnem zavodu. Imamo dva ali tri zobozdravnike. Imamo tudi kirurga plastika, ki bi o svoji izkušnji najema prostorov v javnem zavodu imel povedati pravcato nadaljevanko. Kaj odvrača zdravnike od zasebne prakse? Ali drugače: kaj je krivo, da se zdravniki kljub klavrno plačanemu delu v javni službi ne odločijo začeti na svoje, kjer bi imeli pacientov in torej tudi kruha na ostajanje? Ob startu v zasebni dejavnosti zdravnik potrebuje ordinacijo, ki jo mora bodisi opremiti bodisi jo najeti pri javnem zavodu. V prvem primeru potrebuje goro denarja, ki pa je zdravniki splošne prakse navadno nimajo. Imajo jo nemara tisti zobozdravniki, ki so ob delu v javnih zobozdravstvenih ordinacijah dolga leta služili na črno. Toda njim pač ne diši odhod med legalne zasebnike, da bi državi odvajali davek, bili pod strogim nadzorom stroke in delali po cenah, ki jih enake kot javnemu zdravstvu predpiše zdravstvena zavarovalnica. V primeru najetja prostorov, aparatur in nemara še bolniških postelj pri javnem zavodu pa bodoči zasebnik potrebuje tudi pristanek ustanove, kjer bo omenjeni najemnik. Če do slednji opravljal zdravstveno dejavnost, konkurenčno ustanovi, ta kajpak ne bo preveč zainteresirana, da bi mu oddala svoje zmogljivosti Drugi razlog, zakaj zdravniki množično ne derejo med zasebnike, pa so togi predpisi, kako priti do zasebne prakse. Preden zdravnik dobi dovoljenje za opravljanje zasebne dejavnosti, mora imeti ustrezno opremljeno ordinacijo, zadostiti mora številnim predpisom, med drugim mora tudi zagotoviti, da ne bio več delal v javni službi. Potem šele ministrstvo (če gre za specialista) ali občina (če gre za splošnega zdravnika ali zobozdravnika) sklepa o koncesiji in glede na obstoječo zdravstveno mrežo odloči, ali jo bo sploh dobil. Zdravniki ob svoji odločitvi za zasebno prakso še nimajo nobenega zagotovila, da jo bodo res lahko opravljali, zato je njihova odločitev naravnost avanturistična. Nam je torej potencialnim pacientom čakati na boljše čase, ko bomo spričo konkurence v zdravstvu bolje, hitreje in prijazneje deležni zdravstvene pomoči? Ali pa nam bo kaj od tega prineslo tekmovanje za paciente znotraj javnega zdravstva, kar naj bi povzročil nov obračunski sistem, ki v zdravstvo uvaja tako imenovano <»glavarino«>? Bomo videli! D. Z. Žlebir Sreča z drugačnostjo Kamnik, 23. marca - V Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku so v sodelovanju z galerijo Majolka pripravili srečanje, s katerim so se ob materinskem dnevu zeleh oddolžiti materam, ki skrbijo za prizadete otroke. Jutri, 24. marca, ob 18. uri bo v preddverju upravne stavbe tovarne Stol na Duplici, na prireditvi pod naslovom Sreča z drugačnostjo, nastopilo mnogo znanih ustvarjalcev. Nastopili bodo: pesnica Neža Maurer, šansonjerka Vita Mavric Ruič in glasbenik Lado Jakša, na temo ženske pa bo razstavljala Irena Polanec. Program bo povezoval Silvo Teršak, ki se bo pogovarjal z materama gojencev iz kamniškega zavoda. Za Belim tednom Pozdrav soncu Kranj, 23. marca - Otroci iz kranjskega vrtca Mojca s prireditvijo Pozdrav soncu in pomladi danes dopoldne z rajanjem, pesmijo m plesom pozdravljajo pomlad. Prireditev je na igrišču tega velikega vrtca na Planini. Še minuli teden, poimenovali so ga Beli teden, pa so zimovali na Pokljuki. Hišo s 35 posteljami je vrtcu brezplačno za teden dni odstopil pokrovitelj Iskratel. Poleg 26 otrok in osebja iz vrtca sta se odzvala tudi dva starša in vsi skupaj so poskrbeli za dobro počutje otrok na zasneženi Pokljuki, čeprav je bila bela opojnost tudi malce mokra. Večina otrok je bilo smučarskih začetnikov, nekaj jih je to veščino že obvladalo, drugi pa so sankali. Zimovanje so sklenili z <»Igrami brez meja«>, nagrajeni pa so bili vsi, saj so nagrade zanje prispevali: trgovina Žepek iz Kranja, Žito Gorenjka iz Lesc in podjetje Vija - Terapija iz Naklega. Z Vrtiljakom v pomlad tmmmmmmm Šenčur, 21. marca - S tradicionalno prireditvijo Vrtiljak, ki jo Društvo prijateljev mladine v Šenčurju prireja že dvanajsto leto, so otroci in odrasli šenčurjani to nedeljo pričakali pomlad. Ob 16. uri so v Domu krajanov domačini priredili zabavno popoldne in pokazali, kaj vse znajo. Predstavili so se otroci iz domačega vrtca, glasbeniki, plesalci in drugi ustvarjalci so vedrih publiko, tudi modna revija ni manjkala, poleg tekmujočih družin pa so se na odru zvrstila tudi mnoga znana imena iz športnega sveta, vsi doma iz Šenčurja: alpski smučar Gregor Grilc, skakalca Rok Polajnar in Jure Žagar, akrobatski smučar Aleš Markun, atletinja Marcela Umnik, kolesar Franci Pilar, alpinist Matej Kranjc, lokostrelci Vlado Sitar in zakonca Podržaj. Vmes so za zabavo igrali med mladimi in starimi priljubljeni Čuki. Ko smo pretekli torek v Gorenjskem glasu napovedali šenčurski Vrtiljak, nam jo je pošteno zagodel tiskarski škrat. Vsem prizadetim se za to opravičujemo. D.Ž., foto: D. Gazvoda KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja risbe in slike akad. slikarka Melita Vovk. V galeriji Mestne hiše so na ogled slike akad. slikarke Brigite Požegar - Mulej. V Mali galeriji (prenovljena galerija Lipa) je na ogled reprezentativna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov Kranj. V galeriji Bevi-sa so na ogled grafike slikarja Jožeta duhe. V Cafe galeriji Pungert razstavlja fotografije Janez Pelko. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavlja kipar Mirko Bratuša. V razstavnem salonu Dolik je na ogled spominska fo-torazstava Francija Kolmana, kandidata mojstra fotografije. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava Mati grad in Pusti grad - dve usodi grajske zapuščine. V galeriji občine Radovljica je na ogled razstava barvnih fotografij Jusfi Fink, kandidata mojstra fotografije. BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. kiparka Mojca Smer-du. KROPA - V Kovaškem muzeju je odprta prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljarstvu v Lipniški dolini SKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Grogarja razstavlja Marko Jakše. V galeriji Loškega muzeja razstavljala slike petnajst beneških umetnikov. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V galeriji Fara razstavlja fotografije Peter Pokom. V avli LB Banke Škofja Loka razstavlja Janez Pipan fotografije fotografije na temo Zima 93 in Iskanje kulturne dediščine. TRŽIČ - V dvorani sv. Jožefa pri tržiški farni cerkvi so na ogled postne slike iz Loma. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja risbe in slike Marina Bahovec V kavarni Veronika razstavlja akvarele in gvaše akad. slikar Dušan Lipovec. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo jutri, v sredo, ob 19.30 uprizorili ljubezensko igro Barbare Hieng Samobor HANA TIGER - za abonma sobota, izven in konto. V petek bodo predstavo ponovili za abonma petek I, izven in konto. KRANJ: RAZSTAVA - V Domu kulture v Stražišču bodo danes, v torek, ob 19. uri odprli razstavo Izbrana jamarska fotografija. S fotografijo se predstavljajo Grega Aljančič, Davorin Preisinger in Zvone Tomac, člani Društva za raziskovanje jam Kranj. KRANJ: VEČER Z IGRALCEM - V konferenčni dvorani kranjske Gimnazije bo jutri, v sredo, ob 18. uri literarni večer z igralcem Mihom Balohom. Prikazan bo tudi odlomek iz filma Veselica, sledil bo pogovor z gostom, (dd) RADOVLJICA: ORTENBURŽANI - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 pisatelj in publicist Vlado Habjan predaval o Ortenburžanih, grofih radovljiških. SKOFJA LOKA: KONCERT - V kapeli Puštalskega gradu bo v četrtek, 25. marca, ob 19. uri koncert, na katerem bo Erik Šu-ler, učenec prof. Sujavuša I. Gadžijeva iz Moskve igral skladbe J. Havdna (Sonata v Es -duru), F. Chopina (Nokturno v cis-molu in Fantazijo v g-molu), R. Schumanna (Dunajski karneval op.26 - 1. stavek), S. Rahmaninova (Preludij v g-molu in Preludij v d-duru) ter F. Liszta (Madžarska rapsodija št. 6. v des-duru). KRANJ: UMETNIŠKI VEČER - V hotelu Kokra bo v četrtek, 25. marca, ob 20. uri umetniški večer z naslovom Slovenka v doživljanju materinstva. Ob tej priložnosti bo Mohorjeva družba Celje predstavila novo pesniško zbirko Neže Maurer Od mene k tebi, v programu pa bodo sodelujejo še avtorici Berta Golob, Joži Munih - Petrič, Silvo Teršek, Marjana Brecelj, trio Miran Juvan, glasbenik Andrej Blumauer in oktet Klas. NAGRADA ZA ROMAN Društvo slovenskih pisateljev in častnik Delo letos že drugič razpisujeta nagrado za najboljši slovenski roman Kresnik 93 v višini loooo DEM. Na razopis lahko založbe ali sami avtorji pošljejo dva izvoda romana do 15. aprila letos na DNS, Tomšičeva 12, Ljubljana. Žirija Sklada Kresnik v sestavi Peter Božič, Igor Bratož, Peter Kolšek, Matevž Kos, Tomo Virk, Franc Za-dravec in Vlado Žabot bo izbirala med romani z letnico 1992. Med romani, ki bodo prispeli na natečaj, bo žirija izbrala pet romoanov za ožji izbor. Nagrada Kresnik bo ppodeljena 19. julija letos na Jurčičevi domačiji na Muljavi. dLani je nagrado Kresnik prejel Feri Lainšček za roman Namesto koga roža cveti, ki je izšel pri Prešernovi družbi v redni letni zbirki. Lainšč-kov roman se zdaj že prevaja v francoščino, za izdajo te knjige pa se zanimata tudi nemša in madžarska založba. Po romani sta pisatelj in režiser Andrej Mlakar napisala tudi filmski scenarij, ki ga je komisija za scenarije pri Ministrstvu za kulturo uvrstila v najožji izbor. JESENIŠKA BUKVARNA: NE UKINITEV, AMPAK ŠIRITEV? Po napovedi samoukinitve jeseniške bukvarne se je obisk v njej močno povečal, tako da se je v zadnjem mesecu znebila vsaj kakšne tone knjig. Bukvarnarji so si že meli roke ob pogledu na dodobra izpraznjene police, kojih je kot strela z jasnega zadela nova velika večtonska knjižna pošiljka in jim sesula vse sanje o težko prisluženih počitnicah. Police so že spet zatrpane, in tudi skladišče je polno, tako da na ukinitev bukvarne niti misliti ni več. Za obiskovalce bo kamrica na podstrešju gledališča na Cufarjevem trgu 4 Se naprej odprta vsako soboto od 9. do 14. ure, in knjige bodo v njej še zmeraj smešno poceni: sicer ne več po 100 SIT za kilogram, kot so bile doslej, pač pa za malenkost več: po 150 (stopetdetset) tolarjev za kilogram! Kdor pa bo pohitel, bo zadnji dve soboti v marcu Se ujel staro ceno! In še nekaj: jeseniška bukvama išče prostor za podružnico v Kranju, Ponudbe hvaležno sprejema ob sobotah dopoldne po tel.: 84 058 Na tej številki dobite tudi vse informacije v zvezi z delom bukvarne m ponudbo knjig E. T. Erik Šuler, mladi glasbenik SAMO NADARJENOST JE PREMALO Kranj - S koncertom v kapeli Puštalskega gradu v četrtek, 25. marca, ob 19. uri in konec meseca v Tržiču v Vili Bistrica se bo tudi gorenjskemu glasbenemu občinstvu predstavil mladi in talentirani Erik Šuler, ki s tremi koncerti (še v Novem mestu) zapoljnjuje sicer kratke počitnice, nato pa se vrača spet na šolanje v Moskvo. Komaj sedemnajstletni Erik Šuler, doma je iz Kočevja, je namreč trenutn0 edini študent iz Slovenije, ki se šola na odlični Centralno specialni glasbeni šoli v Moskvi. Vaše glasbeno šolanje poteka na šoli, kamor sprejemajo samo izjemne glasbene talente. Tu se je šolal zdaj ie znameniti Ivo Pogorelič. Se je bilo težko prebiti skozi sprejemne izpite? "Ni bilo ravno lahko, vendar je to že daleč za menoj, saj sem na tej moskovski šoli že peto leto in sicer pri profesorju Sijavušu E. Gadžijevu. Šola je znana po tem, da sprejema res le učence, ki se obetajo razviti v zelo dobre glasbenike. Imam srečo, da sem med njimi." So starši vašo glasbeno nadarjenost zgodaj opazili? "Pri treh letih sem že igral na otroško harmoniko, pri petih pa tudi klavir. Menda sem nagnjenje do glasbe podedoval po svojem pradedu. Imel sem povsem običajno glasbeno šolanje. S šestim letom so me vpisali v glasbeno šolo, tri leta je bila moja učiteljica klavirja prof. Hedvika Petje, nato pa sem nadaljeval šolanje v Ljubljani na Glasbeni matici pri prof. Ivanu Levaniču. Z dvanajstimi leti se je moje glasbeno šolanje v Sloveniji zaključilo. Da so se starši odločili za nadaljevanje mojega šolanja v Moskvi, je bilo povsem slučajno. Prvi dve leti tudi nisem inem štipendije, zdaj pa že tretje leto dobivam republiško štipendijo." Pred vami je še eno leto šolanja, kaj pa potem? "Običajna pot sicer vodi na konsertavorij, je še veliko dru- gih možnosti. Tudi ni nujno, da se šolam še naprej v Sovjetski zvezi. Trenutno je tako, da je ruskih glasbenikov veliko tudi drugod po Evropi in sploh po vsem svetu, veliko se izseljujejo tako kot sicer ogromno intelektualcev. Sicer pa je za odločitev časa vsaj še eno leto." Kaj je na tej moskovski šoli tako posebnega, da slovi daleč po svetu? "Šolanje je pač prilagojeno sposobnostim vsakega učenca. Čimbolj je kdo nadarjen, temveč se z njim ukvarjajo, to pa je sistem, v katerem'mlad glasbenik vsekakor lahko razvije svoje sposobnosti. Sicer pa od nekdaj velja, da iz ruskega glasbenega šolanja pride zelo veliko dobrih glasbenikov. Seveda se razume, da ni dovolj le dobra glasbena šola in dober glasbeni pedagog, brez glasbene nadarjenosti ni posebnega uspeha." Se tako postane pianist podobnegaformata kot Pogorelič? "Šola in pedagogi, to je le temelj, na katerem gradi vsak bodoči glasbenik sam, vse je le pomoč k njegovemu razvoju, kaj pa naredi potem še sam, pa je seveda tisto odločilno. Pogo-reliču so se med šolanjem na tej šoli vsekakor posvečali v največji meri kot vsem nadarjenim glasbenikom. Uspel je, ker je res nekaj posebnega." Ker se še redno šolate, nimate še posebno veliko koncertnih nastopov. Nekaj pa jih je vendarle že, kajne? "Pred tremi leti sem imel koncerte v Mengšu, v Trstu, Gorici, pred dvema letoma jih je bilo že šest in lani pet, med drugim tudi na koncertu Mladi talenti v Ljubljani v okviru prireditev Hommage a Gallus. Za pianista je seveda pomemben prav vsak koncert, vsak nastop pred občinstvom." Ste kdaj že sodelovali na kakšnem glasbenem tekmovanju? "Doslej se še nisem prijavljal za glasbena tekmovanja. To ni ravno najpomembn6jše, je pa na žalost potrebno že zaradi tega, da pianista spozna glasbeno občinstvo. No, ne dogaja se tako pogosto, kot se je zgodilo s Pogoreličem, ko ga Jc zaradi nezasluženega drug«!!3 mesta na enem od takih tekmo* vanj, namesto prvega, slava d0-letela že zelo zgodaj. Toda, * se razume, Pogorelič je res velik pianist, eden najpomerfl''' nejših današnjega časa." Kakšen program ste izbrati^ predstavitev gorenjskemu & činstvu? > "Pripravil sem nekaj iz ie dlje časa pripravljenega Vx0. grama, nekaj pa je tudi novost'-Igral bom Havdna, Chop«* Schumanna, Rahmaninova in Liszta." So to vaši najljubši skladatelj*' "Všeč mi je glasba pozne m mantike, med skladatelji pa 0 izbral Rahmaninova, Chop na." Poslušate tudi drugačno 00 ko? . "Rad imam vsakršno g'35' bo. Če tako nanese, tudi P°P muziko, jazz..." Imate doma koncertni kla** , "Vsa leta smo doma ifj1^ pianino. Zdaj pa imam pr>* nost, da dobim pravi koncertu klavir. Prvikrat ga bom Pre*k v sil na koncertu v Tržiču. N? klavir dobivam s p©"10^ sponzorjev, eden od njih i mengeški BenTon salon klavirjev in Gallusov sklad. M*: težko ga bo spraviti v četrt nadstropje bloka, kjer staf mo, pa upam, da bo vsC '■ brez zapletov." ger inuJe' ,selj«r* Lea Me**0' PROTIVOJNE RISBE V galeriji v Prešernovi hiši v Kranju se z razstavo risb s protivojno tematiko predstavlja akad. slikarka Melita Vovk zBled«; Ustvarjanje Melite Vovk bi najlažje označili kot vsestransko. Slikarstvo,' grafika, ilustracija, karikatura, scenografija in ko stumografija - to je le nekaj ustvarjalnih področij, ki se jih je polotila na svoji umetniški poti. Ker umetnica razstavlja le dokaj poredko, je likovni javnosti pravzaprav najbolj znana po svojem ilustratorskem delu, saj je ilustrirala več kot osemdeset knjig, in sodelovanju z. gledališčem. Do nedavnega je bila tudi edina domača karika-turistka. Vsem likovnim izdelkom Melita Vovk zna vtisniti samosvoj pečat s prepoznavnim, predvsem risarsko pogojenim rokopisom. Velikokrat namreč rada riše z značilno navidez skiciozno, krokijevsko potezo; na tak način so nastali tudi zanimivi in uspeli portreti udeležencev srečanja PEN kluba na Bledu ali vrsta utrinkov iz gledališkega življenja. Ob množici "uporabnih" nalog, ki jih je Melita Vovk uspešno - o čemer priča vrsta nagrad in priznanj - opravljala dolga leta, pa se je umetnica posvečala tudi ustvarjanju samo zase, tako prelivanju svojih razmišljanj o dogodkih - vsakdanjih in nevsakdanjih, in o svetu, ki nas obdaja, v likovno govorico slik in risb. Le-te so vedno nastajale sproščeno, tekoče, neobremenjeno in le takrat, ko je ustvarjalka na svoji življenjski poti naletela na nekaj, kar jo je spodbudilo k ustvarjanju. Za takšna dela bi tudi tokrat lahko skorajda rekli, da so nastajala tako rekoč "after hours", če jih ne bi zaznamovala nadvse obvezujoča tematika; domala v vseh predstavljenih risbah se v takšni ali drugačni obliki pojavljajo odmevi vojne, ki se v tem trenutku odvija v naši neposredni bližini. Z najnovejšimi risbami se nam Melita Vovk pravzaprav ponovno predstavlja kot kriti čen in občutljiv ustvarjalec in tudi kot ustvarjalec, ki bi nas s svojim delom rad spodbudil k razmišljanju. Značilno so pod-naslovljena s časnikarskimi naslovi, ki so glede na tragične zgodbe, ki se skrivajo za njimi, marsikdaj lahko prav nedolžni. Na razstavo je vključena tudi vrsta starejših umetničini pero-risb, ki so nastale še v šestdesetih letih, s katerimi nam je umetnica želela povedati, da občečloveška tragika vojne, ki sojo v njenem delu pred desetletji porajali dogodki iz povsem drugačnega kulturnega okolja in se je tokrat preselila k nam, ne bo nikoli rešljiva. To je pravzaprav eno izmed umetničinih sporočil, ki se kontinuirano - resda z velikimi časovnimi premori - pojavlja v njenem ustvarjanju. Na vo je kot nekakšen ir,lt..$0p-zo" vključena tudi serija e. kov", pravcatih barvnih " 0 sij, ki jih zaznamuje „jl) bolj sproščena igra H* na elementov, ki temelji -Mjije-igrivosti shkarkine d° ■ Te pa je slikarka h»*>^fj podnaslovila s šalpvirni nJ }/i (Požrešni šopek, Sope k t„. taktu itd), ki nas oP°/'a,7 sPrO** di na drugo mnogo bou rgf. čeno plat umetničinega janj" D^rC-"* Galerija Ivana Groharja SPIRITUALNA KOMUNIKACIJA Marko Jakse je morda eden zadnjih umetnikov, ki se p J ij v Galeriji Ivana Groharja v Skofji loki. Napredek v un ,j„čn "nenavadna" moč modernega sveta - ekonomija, mdusir j t ^ ^ strategija izrabljenih stvari. JakSc na platnih izraža utruj ^enj* - adicionalnim pomenom slikarstva Pastirje in PajjMJ' skoZi pr^Ju tovarne. Zanimiva avantura resničnega, ki se ^'^^edo**."(„ "CABAres, CABArei" ZIJAHA SOKOLOVIĆA Kranj - Po dunajski premieri začenja znani sarajevski igralec v kranjskem gledališču krajšo slovensko turnejo. Pred leti je v kranjskem gledališču z nizom svojih uprizoritev "Igralec je... igralec je... igralec je..." Zijah Sokolović osvojil in navdušil gledališko občinstvo. Z izjemnim gledališkim ustvarjalcem se bomo v Kranju v četrtek, 25. marca, ponovno srečali ob njegovi najnovejši uprizoritvi "CABAres, CABArei", ki je premiero doživela na Dunaju, 28. januarja letos v Intcrkult-Theatru. Svoje igralske bravu-roznosti je Zijah Sokolovič uprizoril več kot 1300-krat, "Cabares, Cabarei" pa že v svojih prvih ponovitvah doži vlja mednarodno potrditev. Zijah Sokolović bo v Prešernovem gledališču nastopil v Četrtek, 25. marca, ob \9 koncu dejal, da jasne ..vu v* v j c* i, \.i li jti.iiis. pri nodnosti vlada še ne more po Velike teme so izčrpane, čaka nas trdo prehodno leto "uditi, saj je težko napovedati, Kakšni bodo učinki privatizaci-Je Podjetij. Vlada je previdna, zato, ker ne želi deliti ob'jub, je bila promocija tega zakona problematična. ku Osrednje vprašanje tega do-'menta, ki gre seveda v parlament, pa je, ali je stabilizacija lr> brzdanje inflacije res tisti Pravi temeljni cilj in je torej °dnos do monopolistov pravi-*cn, kakšna naj bo potemtakem tečajna politika in kako pospeševati izvoz, kako država poseda v prestrukturiranje in sana-gjo podjetij ter bank itd.? Dokument odgovarja na ta in dobna vprašanja in od tega do kumenta bo v marsičem odvi-Sn°, kako se bomo pretolkli pozi letošnje, nič kaj prijetno leto, zato je moč pričakovati živahno razpravo v parlamentu. Ni več moč ponuditi spekta-kularnega programa, saj so velike teme izčrpane, potrebujemo program, ki bo ohranjal doseženo stabilnost in ustvaril pogoje za postopno gospodarsko oživljanje. Na makroekonomski ravni so možnosti izčrpane, ustvariti jih bo treba zlasti na mikroekonomski ravni. Letošnje leto bo kritično za uspeh gospodarskih reform, saj se začenja privatizacija, dobili bomo zakon o gospodarskih družbah, rezultate bo začel dajati program prestrukturiranja in sanacije podjetij in bank, je dejal minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin po- Kračun, ki je dokument predstavil. Letošnji proračun je omejitven, v službi stabilizacije, poglavitne naloge pa so sanacija bank, prestrukturiranje podjetij, aktivna politika zaposlova- -nmmalisti napisali nekaj kazenskih ovadb zaradi gospodarskega kriminala "Privatni" posli v škofjeloški Avtomehaniki Jjjjfl, 22. tona 'p *n*.a Plovnih lislin M kriminalisti UNZ Kranj ovadili An-mej. *' direktorja škofjeloške Avtomehanike, proti kateremu so t'ni v Podjetju že uvedli diciplinski postopek in ga razrešili. li M^!Jaris,t' kriminalisti pa so za enako kaznivo dejanje ovadi-hkrati Hlm'^ana G'' direktorja podjetja Avtonabava Ljubljana in istih n Igorja zasebne firme Avtonabava Trade, ki ima sedež v !oški a Prostorih. Prek slednje so maja lani začeli škofje- Pri černVt0rne*lan''C' dobavljati 13 odstotkov dražje rezervne dele, °dstotkCr ^C ^ odstotkov provizije pobrala Avtonabava Trade, 5 ke, kj |0v.Pa Marija P., žena direktorja škofjeloške Avtomehani-novemh S'^Cr /aP°s'cna v drugem podjetju. Tako je od maja do ^er,o on"]"?' Za ra?iskovanje trga, kakor so njeno delo pogod-tem jc Predc|di, prejela na svoj žiro račun 356 tisoč tolarjev. Pri Uvci UBot""!^0, da ^C rca8'ral sindikat Avtomehanike, saj so de-^° draJi,. !'* da so nJir,ove storitve postale kar naenkrat veli- razJe kot drugod. Tržiška zadruga garantirala s celotni um premoženjem Krnu; ?? Preveri • m"rca " Javnl tožilec je kriminalistom UN/. Kranj dal v panja k"^ bazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja zlorabe zau-nov sij 1JO i* Pr' njem prek odvetnika vložilo nekaj ustanovnih ilu »venske hranilnice in posojilnice Kranj. bili jCa°J'm'co je ustanovilo 66 fizičnih in pravnih oseb, vendar so na nc>HSne^c na s°dišču v Ljubljani vpisani le štirje in sicer zaseb-KrirniJ^a.Spedor ' -r~~; Inzas in AJpmctal ter KZ Tržič - enota Križe, ma ka/ \ so u8°tovili, da obstajajo vsi znaki utemeljenega su- Ker ieKei8a deJanJa zlorabe zaupanja, bena nr po tedanjih predpisih za registracijo potrebna druž-žila l29tVna °Seba' so Privahili kriško enoto KZ Tržič, ki jc polo-m°ženie ^ to,arjev depozita in garantirala z vsem svojim prenov zadr cktor Jc to napravil brez vednosti upravnih orga-^asebne r8*' Zat° ^e ovaden za kaznivo dejanje zlorabe položaja. b'l Dr^H i me pa garantirajo le z ustanovnim kapitalom, ki pa jc Pred let, seveda zelo majhen nja in pomoč brezposelnim. Za sanacijo podjetij in bank je v proračunu rezerviranega 5 odstotkov družbenega proizvoda, proračunski primanjkljaj pa naj bi bil 1,8-odstoten, kar je zgornja meja. Letošnji proračun ni spisek želja, saj je bilo usklajevanje trdo kot še nikoli doslej. Z dohodnino naj bi omilili socialne razlike Na področju davčne politike velja omeniti uvajanje novih davčnih instrumentov, vendar pa letos še ne bo uveden davek na dodano vrednost, saj je za priprave potrebno vsaj leto dni, prehod pa bo letos pripravljen. Načrtovana je tudi reorganizacija davčne službe. Spremembe lahko pričakujemo pri dohodnini, z njimi naj bi omilili posledice vse večjih socialnih razlik, vendar pa bodo seveda letos sprejete spremembe .učinkovale šele prihodnje leto. Plače naj bi letos zadržali za rastjo cen in tako zmanjšali stroške dela, kar naj bi prispe- valo k večji mednarodni konkurenčnosti ter zato k večji proizvodnji in zaposlenosti. Vlada bo podpirala monetarno politiko Banke Slovenije, ki bo usmerjena v nadaljnje umirjanje rasti cen, državni proračun se pri njej ne bo zadolževal. Na področju financ pa naj bi izboljšali finančno disciplino in vlada pripravlja zakon o začasni ureditvi zavarovanja plačil v dolžniško-upniških razmerjih ter zakon o enkratnem pobotu. Reguliran bo finančni trg, vlada pa bo nadaljevala z dajanjem garancij za posojila podjetjem po največ 12-odsto-tni obrestni meri in pomagala z odlaganjem plačil proračunskih obveznosti. Olastninjenje 400 podjetij Spodbujali bodo samozapo-slovanje ter majhna in srednja podjetja, v aktivno politiko zaposlovanja bo zajetij 50 tisoč ljudi. Pri ekonomskih odnosih s tujino je poudarjeno spodbujanje izvoza. Vlada bo iz proračuna vplačala dodaten vložek v osnovi kapital Slovenske izvozne družbe ter prek nje subvencionirala obrestne mere za kreditiranje izvoza opreme in izvajanje investicijskih del v tujini. Ohranjena bo dosežena stopnja liberalizacije uvoza. Sredi letošnjega leta naj bi uveljavili zakon o privatizaciji podjetij in do konca leta naj bi Še preoblikovalo probližno 400 podjetij, ostala pa do maja prihodnje leto. Vzporedno naj bi potekalo statusno preoblikovanje podjetih po zakonu o gospodarskih družbah. • M. Volčjak Ocene ekonomistov Tečaj je najboljši instrument za konkurenčno zaščito majhnega gospodarstva, kakršno je slovensko, je dejal dr. Tone Hrastelj in opozoril na necarinsko zaščito, tako pri izvozu kot pri uvozu, ki jo seveda lažje uvajajo močna, velika gospodarstva, vendar lahko država in Banka Slovenije pri tem kaj stori. Tudi razviti svet ni popoln, Nemci zahtevajo 6- do 8-odstotno znižanje cen, branijo se z necarinskimi ukrepi, ki so prefinjeni instrumenti. Višji tečaj in nižje obrestne mere pač ne gredo skupaj, ne moremo imeti obojega hkrati, je dejal dr. Ivan Ribnikar. Nadzor v podjetjih, ki so v Koržetovem skladu, bi po njegovem mnenju morala dobiti agencija za sanacijo bank, ne pa sklad, ki na podlagi ničnega kapitala v podjetjih postavlja pogoje upnikom, moralo bi pa biti ravno obratno. Institucije prejšnjega sistema se ne prilagajajo, nagibajo se k makrokorporativističnemu modelu, ki je bil značilen za Evropo 80-tih let. V Angliji je zato prišlo so nasilnega posega v sindikate, v Avstriji in Nemčiji so bili prilagodljivejši, bližnji pa so nam Francozi in Italijani, kjer pogajanja potekajo bolj na podjetniški ravni in bo prilagodljivost lažje doseči. Razprava bi vsekakor morala steči, ne pa da se markokorporativistično merijo moči, vlada pa pri tem celo enotna ni, je dejal dr. Janez Prašnikar. Težave lahko pričakujemo tudi pri lastninjenju, saj je zakon neope-rativen. Odgovornost bi morali čedalje bolj prenašati na podjetja, ne pa na vlado, saj nas bo sicer managerska objestnost pripeljala v kavbojski kapitalizem. Zaradi nejasnosti in nepreglednosti razmer bi morala vlada najprej povedati, kje smo, kar bi drugim vzelo veter iz jader, je dejal dr. Rasto Ovin. Pri zamrznitvi plač bi morali jasno povedati, da podjetja dobička ne smejo nameniti le za plače, temveč tudi za vlaganja in ohranitev trga. Brez sporazuma s tistimi, ki bodo nosili stroške prilagajanja, pač ne bo šlo. Okvir ekonomske politike je ozek, je dejal dr. Davorin Savin. Koncept je dober, prostor za ukrepanje pa majhen, kar povečuje nevarnost, da ne bo uresničen, čeprav bi dvignil roko zanj. Tečajna politika ni najboljša, ker je naš razvoj usodno odvisen od izvoza, bi moral v dokument vnesti več podrobnosti, je dejal dr. Andrej Kumar. Državna poraba naj bo čimmanjša, saj presega za gospodarstvo znosne meje, je dejal dr. Marko Kranjec. Pri proračuni sta izpolnjeni že dve pomembni zahtevi in sicer klasifikacija in evidentiranje izdatkov, s čimer se uvaja odgovornost, čimprej pa je potrebno še dolgoročno planiranje. Vlada je uspela najprej določiti global, ne pa seštevati želja, še nekaj let bi morali živeti s proračunskim primanjkljajem, izvozne stimulacije pa so boljša rešite-tev kot forsiranje tečaja. Priporočil je večjo učinkovitost pri pobiranju davkov. • Bistveno vprašanje našega gospodarstva je, kako povečati učinkovitost upravljanja tistega, kar imamo, je dejala dr. Tea Petrin. V času zamrznitve plač se morajo zmanjšati tudi drugi stroški, saj sicer učinka ne bo. Mag. Velimir Bole se je strinjal z osnovno usmeritvijo, da je gospodarska rast letos iluzija, saj bo zaradi procesa lastninjenja, statusnih sprememb in počasnega nastajanja novih institucij finančna zmeda velika. Ti dve leti bi morali prebroditi z največ 3- do 4-odstotno mesečno inflacijo, saj bi višja rast cen lahko povzročila dokončen pobeg inflacije. Gospodarstvo naj se torej pripravi na dolgoročno vzdržno rast, ki je v času prestrukturiranja ni moč pričakovati. Takorckoč vsi sodimo, da je treba državo zmanjšati, če to pobliže pogledamo, pa je votla, okrog pa nič ni. V proračunu bi morali jasno pokazati, kaj je klasična država in kaj gospodarska sociala, saj iz sociale gospodarstvo več pridobi kot plača. Prihodki za socialno zavarovanje so lani iz meseca v mesec dobesedno divljali. Zakon o plačah je bil sprejet leto dni prepozno, promocija pa je bila slaba. Lani se je za 800 milijonov mark zmanjšalo narodno varčevanje, ki je osnovni problem narodnega gospodarstvi Štefanovi dnevi Kranj, 22. marca - Inštitut Jožef Štefan je ob stoletnici smrti velikega slovenskega znanstvenika, po katerem inštitut nosi ime, pripravil Štefanove dneve, ki so se začeli danes, končali pa se bodo v sredo, 24. marca. Danes predstavljajo Jožefa Štefana kot znanstvenika, najprej so odprli razstavo o njegovem življenju in delu ter razstavo o dejavnosti inštituta, dopoldne slede predavanja o Štefanovem raziskovanju toplotne prevodnosti plinov, zakona o sevanju, difuzije, zmrzovanja vode in elektrotehnike. Zvečer pa so prvič podelili zlate znake Jožefa Štefana, z njimi nagrajujejo najboljše doktorska dela iz naravoslovno-matematičnih, tehničnih in njim sorodnih ved. Jožef Štefan ni bil samo znanstvenik, v mladosti se je preskušal tudi kot pesnik in pisatelj in tovrstnemu delu so namenjena torkova predavanja. V sredo, 24. marca, pa bo inštitut obiskal prof. dr. Robert Huber iz Max-Planchovega instituta v Miinchnu, leta 1988 je skupaj z dvema sodelavcema prejel Nobelovo nagrado za kemijo. V Ljubljani bo imel predavanje, podelili pa mu bodo častni naziv Inštituta Jožef Štefan. Odseku za biokemijo in molekularno biologijo, s katerim s svojo raziskovalno skupino že dolga leta plodno sodeluje, pa bodo odprli Bode-Huberjev laboratorij. Ob stoletnici smrti velikega slovenskega znanstvenika Jožefa Štefana je izšla znamka z njegovim likom, knjigo o njegovem delu je napisal Sandi Sitar, prof. dr. Janez Strnad pa brošuro, ki je izšla v slovenščini in angleščini. Sodelovanje z Nemčijo Kranj, 22. marca - Vojka Ravbar, državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino se je minuli teden srečala z dr. von VViirzom, državnim sekretarjem nemškega zveznega ministrstva za gospodarstvo. Pogovarjala sta se o konkretnih problemih na področju gospodarskega sodelovanja. Nemški sogovorniki so pozitivno ocenili slovenska prizadevanja za okrepitev in prestrukturiranje gospodarstva, pri tem bodo tehnično pomagali s svojimi strokovnjaki. Maja se bodo začela pogajanja o sporazumu o zaščiti investicij. Slovenske banke, ki izpolnjujejo pogoje, naj bi se čimprej vključile v zavarovanje kreditov s strani nemške zavarovalne družbe Hermes. Konec marca bodo v Stuttgartu podrobno obravnavali kontingente za zaposlovanje slovenskih delavcev v Nemčiji, v okviru investicijskih del slovenskih podjetij, posebej izločitev dela montaže slovenskih izdelkov. Omenjeni so bili tudi problemi, ki nastajajo zaradi prepovedi izvoza orožja v države bivše Jugoslavije, v kar je še vedno vključena Slovenija, saj težave nastajajo pri izdajanju izvoznih dovoljenj za nemške izdelke v Slovenijo, ki se lahko uporabljajo tudi pri proizvodnji orožja, sicer pa se uporabljajo v miroljubne namene. Slovenija pa je zainteresirana za uvedbo ločenih kvot in plafonov za izvoz blaga v Nemčijo, obravnavali pa so tudi probleme, ki so nastali zaradi prepovedi izvoza mesa in živine. ©(Q)IMlMcJI©ISIIGLAS MARMOR- VEČNA LEPOTA IZDELKI IZ NARAVNEGA KAMNA, MARMOR HOTAVLJE, po izjemno ugodnih cenah MARCA v Merkurjevih prodajalnah. Z Merkurjevo kartico zaupanja so izdelki MARMOR HOTAVLJE še 5% cenejši. ■g JELOVICA ^99999999999999 GORENJSKI GLAS ♦ 8. STRAN POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 23. marca 1993 Končno na slovenskem avtomobilskem trgu Toyota se je odločila Po več kot leto dni trajajočih dogovorih in pripravah je preko svojega avstrijskega generalnega zastopnika, na slovenski trg vstopila tudi japonska Tovota. Pogodbo za ekskluzivno prodajo in zastopanje je podpisalo ljubljansko podjetje Center. To praktično pomeni, da je sivega uvoza Toyotinih avtomobilov v Slovenijo konec, saj so avstrijski trgovci dobili navodilo, da na naš trg ne smejo več izvažati. Podjetje Center bo avtomobile prodajalo preko avstrijskega generalnega zastopnika Tovota Frey, ker drugačen pristop na majhen, vendar izredno zahteven slovenski trg ne bi bil mogoč .Avstrijski partner je v sosednji državi od leta 1971 prodal več kot 300.000 vozil, za prodajo in servis pa skrbi kar 200 ekskluzivnih partnerjev. Podjetje Center bo na slovenskem trgu ponudilo vse tovotine modele v vseh izvedbah, kar pomeni tudi najprestižnejši in tudi najdražji model lexus in seveda ves program lahkih dostavnih in terenskih vozil. Poseben pomen bodo imele poprodajne aktivnosti : trenutno skrbi za vzdrževanje in servisiranje sedem servisnih delavnic (na Gorenjskem Bojan Pančur na Blejski Dobravi in Avtoklinika Lovše v Domžalah), postopoma pa naj bi prodajno in servisno mrežo, ki skrbi tudi za oskrbo z rezervnimi deli in dodatno opremo še razširili. 1M Nove registrske tablice že izdajajo Pred dobrim tednom so pooblaščeni organi in organizacije končno pričele z izdajanjem novih odsevnih registrskih tablic za avtomobile. Razen odsevne zaščitne folije po videzu ostajajo enake zdajšnjim, za par je potrebno odšteti okroglih 2.000 tolarjev, za dodatno tretjo pa še tisočaka. Cenovno razmerje za tablice z napisom po želji ostaja enako. Tako je cena rezervacije sedemkratna, ob prevzemu pa še dvakratna glede na ceno serijske. Dobavni rok za tablice po želji je do 60 dni. • M. G. Na cesti: Ford Mondeo Po več kot desetih letih proizvodnje in uspešne prodaje so pri Fordu prenehali izdelovati model sierra in ga nadomestili s povsem novim avtomobilom, ki se zdaj imenuje mondeo. i AGR0MEHANIKA Kranj Poslovni center Hrastje. tel.: 331-730, vsak dan od 7. do 19. ure. v sobotah od 8. do 12. ure ŽAGA lokarica 770,00 SIT grablje kovinske 383,00 kopuljice različnih vrst 452,00 samokolnica 4.750,00 ročna škropilnica 10 I 2.915,00 ročna škropilnica 5 I 2.160,00 kalkulator 430,00 akumulator 12/40 3.390,00 guma za obračalnik sena 990,00 brusilka kotna ISKRA 8.460,00 žaga motorna DOLMAR 37.000,00 škornji gumijasti • 1.470,00 pralni prašek 20 kg „ 3.200,00 škarje za obrezovanje sadja 1.554,00 kaseta za orodje 5-delna 2.700,00 rokavice delovne 200,00 aparat za pranje AGROBRAVO 100 barov 26.600,00 molzni stroj Virovitica 53.900,00 gnojilo UREA (1 vreča - 40 kg) 692,00 • tri Pred letošnjo spomladansko setvijo so v ljubljanski semenarni, * ima poslovalnice po vsej Sloveniji pripravili cenik semen za vse vrste poljščin. Cene so maloprodajne in veljajo za kilogram se' Novost lanskega leta: Tovota Corolla v vseh izvedbah V letošnjem letu so pri Centru v načrt prodaje vpisali številko 400, kar ob dokajšnji tržni lakoti po teh vozilih zveni uresničljivo, postopoma naj bi to številko povečali na 700 do 800, ko pa se bo slovenski avtomobilski trg povsem normaliziral pa računajo na prodajo 1000 vozil letno. Pri tem velja opozoriti še na dve zanimivosti: cene so precej podobne tistim v Avstriji (prodajna cena za najprestižnejši model Lexus je celo nekaj nižja), vse garancije od letošnjega 1. januarja pa veljajo samo za vozila kupljenih pri podjetju Center in pooblaščenih prodajalcih. # M. G. Mondeo je ugleden predstavnik srednjega razreda. Na voljo je v klasični limuzinski, kombilimuzinski ali v kombijevski izvedbi s tremi različnimi paketi opreme. V motorni paleti so za zdaj trije pogonski agregati: 1,6-, 1,8- in 2,0-litrski štirivaljniki s štirimi ventili na valj in 1,8- litrski turbodizel. Mondeova podoba je sodobno zaobljena, vgrajeni pa so tudi vsi varnostni dodatki. Podrobneje bomo o mondeu in njegovi ceni na slovenskemn trgu pisali v eni prihodnjih številk, ko bomo vozilo tudi preizkusili. • M. G. TirilNH Ljubljanska 1,KRANJ J* UVlin V# tel,-fax.: 064/221-112 P0T0 HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/ Krompir kennebeck pentland deli desiree desiree jaerla jaerla Vrtnine brstični ohrovt rdeča pesa kumare peteršilj kategorija E SE SE A E A cen* 80,00 80,00 70,00 75,00 90,00 80,00 Cena 3.903,90 1.31670 3.903,90 2.640,10 KOROTAN d.o.o. Struževo 20, Kranj, tel. 217-943 SEMENSKA KORUZA (hibridi BC) - 280 SIT/kg GOODf\EAR ZASTOPSTVO - PRODAJA - GARANCIJA W/M AVTOHIŠA MAGISTER d. 0.0. a mww&m- RADOVLJICA TRGOVINA - TELEFON 064 / 715 256, 715 015 NUDIMO VAM PO IZREDNO UGODNIH IN KONKURENČNIH CENAH AVTOPLAŠČE SVETOVNE KVALITETE VSEH VRST IN DIMENZIJ ZA: -OSEBNA VOZILA - KOMBIJE IN LAHKA TOVORNA VOZILA - TOVORNJAKE, SLEPARJE IN PRIKOLICE -TERENSKA VOZILA -GRADBENE STROJE - TRAKTORJE KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ-LABORE, TEL. 223-276 Sedaj so vozila RENAULT dostopna tudi vam - ugodni krediti brez pologa z odplačilom do 4 leta, nizko obrestno mero (16 do 20 % letno) ter odkup rabljenih vozil ne glede na starost in znamko vozila - vsak kupec prejme praktično darilo - pri nas kupljena vozila servisiramo 20% ceneje potovalna*** agencija ALPETOUR PQE'ŽIVITE MATEDIMKI DAN V ZASAVJU Odhod 25. 3. 1993 Cena po osebi SIT2.000 INFORMACIJE IN PRI JAVE V ALPETOUROVIH POSLOVALNICAH TRŽIČ tel. .53-370, IAD0VLJICA tel. 714-621 JK0FJA LOKA tel. 621-755 * KRANJ tel. 211-081 c_5 Vremenoslovrf nam za naslednje dni napovedujejo spremenljivo oblačno vreme z občasnimi padavinami. MLAJ Danes, v torek, 23. marca, bo MLAJ ob 8. uri jn 14. minut. Ker se luna spremeni zjutraj, naj bi bilo po Hersdiiovem ključu spremenljivo vreme. etlQSQN6W domači del: \- MESTO RDEČEGA PRAHU RKO I GREVA PUNCA V JUŽNE KRAJE - SOKOLI f ZARJAVELA TROBENTA - ZORAN PREDIN l ULI MARLEN - VLADO KRES LIN l KO SE ZALJUBIŠ - ČUKI J- SANTA MARIJA - VRČKOVNIK |- CIGANSKA KRI - OTO PESTNER J UUBI IN SOVRAŽI - VTDEOSEX »•TI SI MOJ SONČEK - AGROPOP l0- GLEJ - AVLA. BAND PREDLOG; 1. L.S.D. - RIKO TUJI 1 2 3, 4. 5 DEL: SOMEDAY - LISA STANSFTELD HOPE OF DELIVERANCE - PAUL MC CARTNEY JJO UMAS - 2 UNUMITED STEAM - PETER GABRIJEL c HpUSE OF LOVE - EAST 17 ?• NYC - CHARLES & EDDIE £' 0RDINARY VVORLD - DURAN DURAN a SJlALWAYS LOVE YOU - W. HOUSTON a^BED OF ROSES - BON JOVI »«• RUN TO YOU - EN RAGE PREDLOGA: k PJPEN YOUR MIND - USURA c-1FEEL YOU - DEPECHE MODE °LASBENA TEMA: RAGGE J.^Pone pošljite do sobote, 27. 3. 1993, na naslov: Radio Tr- Skoraj zares V soboto, 3. aprila 1993, bo TV Slovenija gostila ekipe šestih držav, ki se bodo skupaj z našo predstavnico potegovale za nastop za pesem Evrovizije '93. Poleg Slovenije bomo slišali predstavnike BiH, Estonije, Hrvaške, Madžarske, Romunije in Slovaške in pesmi, ki se bodo uvrstile na prva tri mesta, bodo odšle na zaključno tekmovanje v Millstreet. Voditeljica prireditve v Ljubljani bo prav tako, kot na izboru za slovensko popevko, Tajda Lekše, ki pravi, da nam bo pesmi in njihove izvajalce najverjetneje napovedovala v francoskem jeziku. Do manjše spremembe, kot smo bili do sedaj navajeni, je prišlo pri glasovanju. Tu se kljub vsemu govorjenju o Evropi pozna, da veter še vedno vleče proti vzhodu. Zaradi težav s komunikacijami s sodelujočimi državami so se prireditelji z EBU-jem (zveza radijskih in televizijskih postaj Evrope) odločili, da bodo glasovali po delegatskem sistemu: v imenu sodelujočih TV centrov bodo za pesmi glasovali njihovi predstavniki, ki bodo v Ljubljano pripotovali skupaj z nastopajočimi. Sedeli bodo v sosednjem studiu in po vsaki pesmi oddali zanjo svoj glas oz. število točk. Na razpolago bodo imeli bd'5 do 8, 10 in 12 točk, seveda pa za svojo državo ne bodo smeli glasovati. Slovenijo bo po lastni presoji zastopal gospod Mojmir Sepe. Vsaka država mora imeti pripravljeno kratko predstavitev svoje pesmi in sicer v obliki videospota. Ti bodo predvajani na TV Ljubljana v posebni oddaji, 27. marca, ob 20.30. Tisti, ki so popevke in.videospote že videli, z nasmehom pravijo, da konkurenca ni zanemarljiva. Morda še zanimivost iz ust Janija Kende o tem, kako so v BiH snemali spot za svojo popevko. Vse skupaj so naredili na skrivaj s pomočjo agregatov, na Televizijo Ljubljana pa je trak prišel trikrat, vzporedno po treh različnih kanalih. 2H««.__ Fosilne ao sodc ac. Balos 4, 64290 Tržič. I1AK\V NAPITNINA Lep pozdrav! *• KUPON ZA LESTVICO TUJA PESEM:__ ^MAČA PESEM: _ TuJI PREDLOG: _____ °°MAČI PREDLOG:_ GLASBENA TEMA:_ NASLOV: __ RADIO Gorenjski direktorji so v klubu Dvor slovenskemu zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu potožili, da po svetu ne razlikujejo med Slovenijo in Slovaško, ki nima dobrega imidža. Minister je odvrnil, da Slovaška ni nič na boljšem, saj po svetu mnogi še vedno Slovenijo povezujejo z vojno na Balkanu. Vendar pa se mu je primerilo, da so taksisti v New Yorku vedeli za Slovenijo. Verjetno nas poznajo, ker ne dajemo napitnin, je pripomnil Emil Milan Pintar. Človeku postane kar toplo DrJLrCU- ko v teh jezljivih časih Z*?'iud' slepega in do- T °- družf>eno dobro, ie » , '°Plo'a okoli srca me žaT !'čila oni dan-ko i* dr' ie" ""misija za nadzor div-iem P?vatizira"ja črno na be-nieJJQVi!a poziv javnosti. V min. m*, kot savijana te lahka* °Ve sP(>dhuJa. da taki člmPrej vložim - če čutim ziii ltreho ' zahtevo po revi-ni() 'a*,n,nj™ja. Če so mi ftr- ir»a*,2dmaknil,i iZp°d nog-»°»?da,?J enkmtno Prilož- Tn k iUmpe Prijavim. Rledl , Plašna zadeva jato*. lumParije. ki se doga- toa^r™™*™*- ima nega ' Uradni P°ziv driav-Prltavllana.en rahh l~ ,se nomo zdaj šli lžavHsp,rckahe^ SevZ bo lahko' °LKan tudi na ta način nep"rh,v'r(dkarkompetent. dr£lV;.nas- državljanov in kooSSr; ampak da anonim- Pri^d%° ****mo menda P^'huda! • Ji' P" akutno ^«5%^ ki'f dokl" leti'ko sem 9 '"Plina 7 f' UVajal red "» di-cmeril <£ 5* tenuh°m kajpak ma ju '™'n mesece zaporedo- anl>polnilUnit, m poharal generalnega. če se je anonimnei le oglasil. In kako je ta moj direktor spremljal vso to pošto? Čisto po človeško: ob prvi anonimni prijavi se je nasmehnil, ob drugi je bil njegov nasmešek rahlo bolj grenak, ob tretji mu je začelo kuhati, ob četrtem pismu pa me je gromko nahrulil! Nič ni pomagalo, da v anonimnih prijavah ni bilo zrna resnice: Človek začne počasi verjeti! Stokrat ponovljena lat postane stopnic kar resnica!« krasnega beemveja. Čeprav pravi, da zato, ker je po stari mami nekaj »poverbal«, mu ne verjemite, ker je od glave do peta ena »haupt« baraba. Jest se ne mislim nič podpisat in tudi našli me ne boste, ker sem prijavo za revizijo spisal na enem pisalnem stroju ene druge'firme...« Kaj bo vrla državna komisija s takimi in podobnimi rečmi? čeprav je v firmah lumpa-rij, da.se od njih kriminalisti TEMA TEDNA Državna komisija na$ je, državljane in državljanke, pozvala, naj tudi anonimno vložimo pobude za revizijo ob privatizacijah. Če bo anonimnih pobud več, naj se butalska bolha Marogla malo sprehodi po anonimnih prijavah. Tisto anonimko, na kateri se bo Marogla ustavila, se vzame v presojo in preiskavo. In tako bomo vrli državljani in državljanke v teh dneh »šibali« anonimna sporočila na državno komisijo, ki se ho oh dnevih polne lune kar Ubila od približno takele pošte: »Jest priglašam svojo kavboj-sko firmo, še posebej pa direktorja in klan okoli njega, k reviziji. Baraba ima tako plačo, da dol padeš in take dnevnice in kilometrino, da se ti v želodcu obrača. Jest Čisto glih natančno vsote ne vem, mora pa biti bajna, saj si je kupil enega nič več ven ne vidijo, je ena grozna žalost, da lahko pošlješ anonimko' ( tlo državni komisiji!?! Da jo bo brala? Malo zmigala z glavo in rekla; če je samo ena anonimna prijava, ne bo nič. če jih bo prišlo pa />kn Da se ne skregamo. Danijel Da nas ati in mami pobožata. Ina Da dam mamici, preden grem v šolo, "lupčka". Tim Da se ne tepemo. Sandra Da se imamo radi. Andrej Da se ne pljuvami. Darko Da grem mamici v trgovino. Blaž Da mamici pomagam pobrisati prah. Gašper H. Da gremo skupaj v luna park. Lea Da gremo na pizzo. Anže Da nas tovarišica ne krega. Maja S. Da se skupaj igramo. Petra Da me oči pelje v Kra/j. Sanja Da mamica uboga atija. Hrdvan Učenci 1. b r. OŠ Orehek NAGRAJENI SPIS Pekli smo piškote Včeraj smo pekli piškote za mamice. Najprej smo si umili roke in si zavezali predpasnike. Razdelili smo se v skupine. Bil sem v skupini, kjer smo pekli navadne piškote. Rabili smo 4 jajca, 2 margarini, pecilni prašek, moko, limonino lupino, vanilijev sladkor, valjar in modelčke. Ko smo imeli testo narejeno, smo ga odrezali en košček in ga zvaljali. Vzeli smo modelčke in izrezovali oblike. Ko smo jih naredili, smo jih postavili na pekač. Dali smo jih v pečico. Počakali smo, da so postali svetlo rjavi. Pomazali smo jih z beljakom in posuli z barvastimi mrvicami. Ko so bili vsi piškoti pečeni, smo jih razdelili. Nekaj smo jih pojedli, druge smo odnesli mamicam. Boštjan Kavčič, 3. r. OS Dri žgoše Povze.ki raziskovalne naloge ueencev OS žiri IZ ZGODOVINE OTROŠTVA (8) otroka. Tako sta ga okadiia, da bi bolje spal. Za "zdravo pamet" in za zdravje so tudi molili. Pastirji so morali zvečer pogasiti ogenj, da ni prišel hudič ponoči kurit. Otroke jc rada tlačila mora. Nekateri so jo videli, ko se jc "vlekla" skozi okno... Ponekod noseča ženska n; smela iti kropit mrliča, ker bi drugače rodila mrtvega otroka. Dež na ohceti jc pomeni veliko otrok. Tako zdravljenje in tud« sami čaji velikokrat niso pomagali in se je bolezen spremenila v smrt. Spomin Marije Poljanšek pravi. "Atov brat Franc je b" star kakih šest let, ko je zelo zbolel. Zdravnika ni bilo, zdravili so vse samo z doma- Pri bolečinah v ušesih so naredili tako, da so segreli ob les tenak sveder in nanj dali pol male žličke masla. Ko se je to stopilo, so ga nakapali otroku v uho. Tako so delali tudi z "laškim" oljem. Čaji iz šentjanževih rož in lipovega cvetja so bili za otroke, ki so ponoči "močili" posteljo. Črno meto so uporabljali za zdravljenje božjasti in zaprtja. Grižo so zdravili z medom in žganjem ali z borovnicami, namočenimi v žganju, ki so jih dali v krop. Ljudje pa so se zatekali tudi k raznim vražam. Neka ženska v Račcvi je ob Marijinem zvonjenju I vrečo tekala okrog hiše in vpila: "Spanje lovim, spanje lovim!" Potem je dala v vrečo otroka, da bi bolje spal. Sosedje so menili, da bi biloboljc, če bi mu pobila bolhe. (U| jc bila sramotna, bolhe pa so bile povsod.) Če se je otrok koga prestrašil (ostrašil), je moral tisti dati nekaj las. Ljudje so rekli: "Tebe bomo pa ostrigli, ne boš otrok strašil!" Oče in mati sta zbrala bukove ali hrastove vejice (knžke), jih dala na ogenj, nad njim pa držala nagega čimi arcnijami. Fant je vročino in kar naenkrat i lite; Mat, drek je v ust«n Imel .e toliko pojedle črevo in je «anlc poje umrl Sele s prihodom »I^S v Žiri je bil artSSS otrok, ki bi sicer umreti, rešen. Vend«r vsega ni dalo P»'draV',r0k je šc vedno PrccejL • umrlo, posebno f^tf' ndaf Moja največja lumparija Ko sem bila majhna, sem naredila precej lumparij, vCj!^" OP1' niso bile čisto prave, saj takrat veliko stvari nisem raz"mCa rn<>r' sala bom eno. Zgodilo se je v Vrsarju, kamor smo bodlMJn ^0 je. Takrat sem bila stara tri leta. Taborili smo v kampu. "J imeli svoj kombi. pO' Nekega dne sem se v njem prav tiho igrala. Ko Je ma rjsa|a s gledala noter, je ostrmela. Sedela sem v kotu in PrU,mva]a, k*f llomastri po svoji novi roza jakni. Mamica me je kazno ; ji jc bila jakna zelo všeč Kr*n SREDA, 24. marca 1993 JJTORJMTV SLOVENIJA TVS 1 20.25 10.05 zanka 10.30 Sprehodi po stari Ljubljani 11-10 Marie Curie, francoska nadaljevanka 12.00 Novosti založb «•10 Osmi dan 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.15 Kako nas vidijo živali, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije Filmsko popoldne V avtobusu, ponovitev angle-ške nanizanke 14.30 Odlete! bom, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.15 Detektiv, ponovitev francoskega filma Poslovne informacije TV dnevnik 1 Klub klobuk Besede, besede, besede, TV 14.00 14.05 16.50 17.00 17.15 18.50 EVROPA, danski črnobeli barvni film Evropa je film, v katerem se kaže avtorjevo nagnjenje do absurdnega, do resničnega ho . norarja in pravih psiholoških šokov. Z njim je Lars von Trier zaključil trilogijo, v katero je vpletel množico citatov iz zgodovine literature in filma in jih po svoje preoblikoval, da bi z njimi izpovedal svoje razumevanje človeka, časa in zgodovi- 19.15 19.30 19.55 20.05 20.25 22.15 22.38 22.50 •griča Risanka TV dnevnik 2, Vreme Sport Žarišče Evropa, danski film JV dnevnik 3, Vreme Sport Obiski 20.30 Drugačen svet 21.20 Kultura 21.50 Smithsonian, dokumentarna serija 22.50 Dnevno informativni program 23.05 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.30 A shop 23.45 Astrološka napoved 23.55 MCM TV AVSTRIJA l iPROGRAMTV SLOVENIJA 10-10 Iz življenja za življenje, pono vitev 10.40 Glasbeni utrinek 11.40 Gbesa morajo počakati, angleška dokumentarna serija 12.05 Glasba, snovv m cirkus: Neverjetne zgodbe •*« poročila 16.05 Omizje, pono-*'Wv 18.10 Beverly Hills 90210, ponovitev ameriške nanizanke 18.55 JEJJl 19.10 Sanjska potovanja, »niska dokumentarna serija 19.30 2nricnlevnik 2, Vreme 19.55 Šport Zr* Športna sreda 21.30 Okrogla C»*l° Doliticni kulturi, posnetek iz ^ankarjevega doma 22.35 Sova: °"n« z Beverly Hillsa. ameriška ^nizanka; Odletel bom, ameriška vanka 23.45 Video strani 9.05 Inšpektor Hooperman, nanizanka 9.30 Srečanje z naravo 10.15 Znanost 10.30 Topper gre na pot, ameriška komedija 12.10 Zunanjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sinha Moča 14.00 Big Valey 15.00 Jaz in ti 15.05 Peter Pan in gusarji 15.30 Lutkovna predstava 15.50 Ftebeka in sosedovi otroci 16.20 Nekoč je živel 16.30 Ding dong 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Prijateljstvo za vse življenje 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Sport 20.15 VVilli bo že uredil, nemška komedija 21.40 Pogledi od strani 22.05 Aljaskal 22.35 Friede-mann Puntigam ali Kako pozabiš 23.49 Razkošje v travi, ameriški film 1.05 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 16.50 Tisoč mojstrovin 17.00 Poklicne slike 17.30 Zemlja in ljudje SATELITSKI SISTEMI PACE OD 740 D E M DALJE , sprejem 2 sat. z eno parabolo, 2 sat z f Parabolama aLi vrtljivi sistem za vse moto V 8at- Programe. NOVO:sat. digitalni radio GRUNDIG IZSEVAMO KLASIČNE ANTENSKE SISTEME b» vf ni nu.d»mo televizorje, videorek. GOL™ A M it** * ^er*s,l *a antenske in sat. sisteme. OTINSKE NAPRAVE Titov trg 22 ^g^UeL: 064/212 107 [I^GRAM^HRVAŠKA I.Oo nh----1_I '* Mon°, JUtro' Hrvaška/Zgodbe !!Jiffl&V P°-Č..a910.05 "*lni|r«„i *« Mari'ana. francoski E/P°'oc,.a Ko"00 T0Čn° °p0ld Ska nftHai se »vet vrti, ameri 14»0 P„ral'xeranka 1330 Monofon ^S^vtiTSl,ka na slik0- £0novitev «'5° '"9verJevo drevo, 53* J5?Ji? ^blue 1600 l6-35 Mail Učlmo o Hrvaški serija 17 K'8: DivJi »vet otrok, ?)e18 00P^ IXa*ka driava in 'J" bor*J lBi°rOr,č,la1806Danesvs8 Sbara . R,S8nk« 1835 Santa !918 Ri..aLmeI'*ka "«daljevanka N-ni £"J,9 30 Dnev"'k 20.06 Sijena t? Ć88ki ,ilm 21 46 Shka 2235 Dnevnik ^činf^^o ".46 Poročila v 18 brBi m^-60 Poročila 0.00 Sa 18.00 Hooperman 18.30 Gaudimax, igra 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultu ra 20.15 Argumenti 21.30 Črno na belem 22.00 Čas v sliki/Šport 22.30 šport 0.00 The Leaders and Can nonball Legacy, ameriški jazz W8U GAULOISES BLONDES l. RADIO TRIGLAV JESENICE >k" h«mori?/ravi iBr8,ci- 8meri ^v|i«n,8ke !!'čn? ntnii.nka 20.40 o>vo drB^e"ku*n'° «•« Ing Qla«h.»:drev.°. nadaljevanka 22 35 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila 9.30 - Novice, aktualno, lH» se stranke so stranke - 11.30 -Novice, novice iz NZ glasbe, danes do 13 ih 13.30 Napoved popol danskega programa 14.15 Obve stila, popoldanski telegraf, nasvet iz zdravnikove torbe 15.30 - Do godki in odmevi 16.15 - Obvestila, novice, minutke za svobodni sindikat Železarne Jesenice, osrednja tema 18.00 - Voščila, novice 18.46 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija - fii ' v° d glasbeni ^"arebu 23°« l/*'**8' Legrand v do*tranj 46 Horoskop 23.50 Vi 1. RADIO ŽIRI KANALA ?ia2e've iS! in »P0" 10 2* Ni I100 Drln!? A8,ro|o*ka napoved seriji»Uflačen »vet, DOnov,t«v SS," 8V8t' Ponov,tev K8r ""kup »fi'V'"* 11 «» Do Lh°P 19 40 MrV.8'8 ŽIV81' 19 » A *-,SDnavno^M 20 00 R,8ank« "° ,n,ormativn, program 12.00 Napoved programa 12.15 -EPP 12.30 - Naš zgodovinski spo min 13.30 - Danes do 13 ih 0 13.40 - Loka v časopisju 14.00 - Morda ste preslišali - 14.30 - Devizni tečaj - 14.40 - Krojaško šiviljski nasveti -15.00 Dogodki danes, jutri 16.30 - Prenos dnevno informativne od daje RA Slovenija 16.00 Napo ved programa 16'.16 - Od srca do lonca 17.00 - Obvestila 17.10 -Zabavno glasbena lestvica 5 f 6 in klepet ob glasbi 19.00 - Odpoved programa 24. marca CENTER 8 " '-- kom NAPlHr!r|PM°^ NAPIHNJENCI ob 18 in 20 uri STORŽIČ amer 18 In 20 ,. *r.ob 16 uri- amer trda erot RULETA POŽELENJA 17 45 uri ZELEZAR -------amer ljub thrill TELESNI STRAŽAR ob i___^rotn. pust film POSLEDNJI MOHIKANEC ob 20 uri ČETRTEK, 25. marca 1993 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 10.20 Zgodbe iz školjke 11.25 Film tedna, ponovitev: Evropa, danski film 13.00 Poročila 14.05 Filmsko popoldne 14.05 Buntz z Beverlv Hillsa 14.30 Odletel bom 15.15 Bennvjev prostor, ameriški film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.15 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 Besede, besede, besede, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Žarišče 20.40 C. A. Cueni: Iskanje Salome, švicarska nadaljevanka 21.30 Tednik 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.38 Šport 22.43 Poslovna borza 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 Madeira 10.15 Sanjska potovanja, nemška dokumentarna serija 10.25 Športna sreda 11.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju 13.00 Poročila 15.50 Obiski, ponovitev 17.20 Svet poroča, ponovitev 18.00 Videošpon 18.45 Že "veste, svetovalno namenski program 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Povečava 22.35 TV jutri 22.40 Sova: On in ona, ameriška nanizanka; Odletel bom, ameriška nadaljevanka 23 50 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Povejte mi, kaj naj počnem? 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Ingverjevo drevo, nadaljevanka 15.35 The big blue - Oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.06 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizi-ja 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Znanstveno ozračje 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Po slovni klub 20.50 Me je kdo iskal? 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.50 TV koledar 9.00 Zasedanje hrvaškega sabora 18.30 Končnica svetovnega pokala v alpskem smučanju 19.30 TV dnevnik 20.05 Broo klvnski most, ameriška nanizanka 20.35 Ingverjevo drevo, nadaljevanka 21.40 Japonski sen 22.35 Metal mania 23.35 Horoskop KANALA 9.00 Ris, risanke in spoti 10.25 Ni nja želve 10.50 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet. ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 12.15 MCM 18.35 A shopp 18.50 Dober nakup 19.25 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 21.20 Kulinarični kotiček 21.35 Dance session, oddaja o plesu 22.06 Ža metne sanje, Italijanko španski barvni film 23.40 Dnevno informativni program 23.56 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.20 A shop 0.36 Astrološka napoved TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program; čas v sliki 9.05 Hooperman 9.30 Zemlja in ljudi« 10.00 Slika Avstrije 10.30 Argu menti 12.15 Teleskop 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sinha Moča, se rija 14.00 Big Valey 14.60 Tibetan sko višavje 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Knjiga o džungli, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Alfred J Kwak, risana serija 16.16 Artefix, otroški kulturni klub 16.30 The real ghostbusters 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18 30 Pri jateljstvo za vse življenje 19.22 Zna nost danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.16 Opojnost planin in priič 21.06 Ambo terno 21.25 Po gledi od strani 21.25 Iskalca, ameri tki vestem 23.20 čas v sliki 23.25 Vrata v pekel, ameriški film TVS 1 20.40 ISKANJE SALOME, švicarska nadaljevanka Mladi par Leonie in Tom Sau-ter živita srečno v okolici Ziiric-ha. Posel jima uspeva, imata se rada, osrečuje pa ju tudi štiriletna hčerkica Šaloma. Nekega dne pa opazita, da je Šaloma izginila... TV AVSTRIJA 2 11.50 Šport 17.05 1000 mojstrovin 17.15 Gaudimax 18.00 Hooperman 18.30 Kdo je kdo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Notranjepolitično poročilo 21.00 Trailer 21.30 Pozor kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport 22.50 Sodobniki 0.45 Hello Austria, Hello Vienna 1.20Poročila/1000 mojstrovin TRGOVINA MARINKA Prebacevo 46 (NEKAJ UGODNIH CEN i HV0 UNION 44,50 1 TOALET PAPIR 195,00| I SOK BRAVO 90,00 1 SADJEVEC 388,80 l 1 PERSIL3/1 768,00 I P0LŽK11/2 kg 64,00 | MAVA BAR 63,90 i % MILKA LESNIK 100 Q# 96,70 J MlftAMILK 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, Naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, zimzelene melodije, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa, novinar na obisku - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke, dogodki in odmevi 16.16 - Obvestila, novice, spoznajmo se 18.00 - Voščila, novice 18.46 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija l. RADIO ŽIRI 12.00 - Napoved programa 12.15 -EPP 12.30 - Naš zgodovinski spo min -13.30 - Danes do 13-ih 0 13.40 - Loka v časopisju - 14.00 - Morda ste preslišali 14.30 Devizni tečaj - 14.40 - Obrtniki sebi in vam 15.00 Dogodki dBnes jutri 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 - Napo ved programa - 16.15 - Od srca do lonca 17.00 - Prenos pogovora s predsednikom Republike Slovenije iz studia Radia Ptuj 18.30 - Odda ja iz resne glasbe 19.00 Odpo ved programa - KINO 25. marca CENTER amer kom NAPIHNJENCI ob 16 in 18 uri, amer drama GLENGARRY GLEN ROSS ob 20 uri STORŽIČ amer trda erot RULE TA POŽELENJA ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer akcij film LEVJESR CNI ob 18 in 20 uir DUPLICA amer ljub thrill TELESNI STRAŽAR ob 17.46 in 20 uri BLED amer kavboj NEOPROŠČENO ob 18 in 20 uri PETEK, 26. marca 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.45 Videošpon 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza, ponovitev 14.45 Filmsko popoldne 14.45 On in ona, ameriška nanizanka 15.10 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 15.55 Vrnitev na Otok zakladov, angleška nadaljevanka 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.15 Otroški program 17.15 Huckleberrv Finn, angleška nadaljevanka 17.40 Prvi uspehi: Balončki se igrajo 17.45 Včasih na TV tudi čaramo 18.00 Regionalni program - Koper 18.50 Besede, besede, besede, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Forum 20.25 Ubijalski Magnum, ameriški film 22.00 TV dnevnik, Vreme 22.23 Šport 2228 TV jutri 23.00 Moški, ženske 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 Tedenski izbor 11.05 Že veste, ponovitev 11.40 Gospodarska oddaja: 1000 obratov 11.00 Iskanje Salome, švicarska nadaljevanka 11.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju 11.55 Super veleslalom ženske, prenos 12.55 Super veleslalom moški, prenos 15.40 Okrogla miza o politični kulturi, ponovitev 16.40 Osmi dan, ponovitev 17.30 Alpe-Donava-Jadran 18.00 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.00 Euroritem 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Studio Citv 22.20 Sova: Popolna tujca, ameriška nanizanka; Odletel bom, ameriška nadaljevanka; Do zadnjega diha, ameriški film l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella, nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Ingverjevo drevo, nanizanka 15.35 The big blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemščine 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.10 Alpe Donava Jadran 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Prestopnik, francoski barvni film 22.35 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.05 Poročila 0.15 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 18.30 Končnica svetovnega pokala v alpskem smučanju: Supervele slalom (M in Ž), posnetek 19.30 TV dnevnik 20.05 Čas teče 20.35 Potovanja 21.40 Cro-pop ročk 22.35 Lo-vejoy, serijski film, Adamsovi, Ma gija, Demonski kamen - ameriški barvni film 3.00 Horoskop/Video strani TVS 1 20.25 UBIJALSKI MAGNUM, ameriški barvni film Harrv pride na sled morilcem, ki obračunavajo z najbolj okorelimi zločinci, ki jim zakon ne more do živega. V preiskavi posameznih primerov Harrv vse bolj oži krog osumljencev, dokler ga sled ne pripelje do dobro organizirane skupine v njegovi neposredni bližini... KANALA 9.00 RIS, risanke in spoti 1025 Ni-nja želve, ameriška risana serija 10.50 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 MCM 18.00 A Shop 18.05 Dober nakup 18.20 Ročk starine 1925 A shop 19.40 MCM 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 21.20 Dan po jutrišnjem, ameriška poljudnoznanstvena serija 21.50 New York's finest, ameriški barvni film 21.50 Ročk starine 2320 Dnevno informativni program 0.15 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.40 Astrološka napoved 0.50 Live&Kickin 1.50 A Shop TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Hooperman 9.30 Kultura magazin 10.00 X-large 10.25 Metamorfoze 10.30 Čigavi so prijatelji 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinhaj Moča, serija 14.00 Big Valley 14.40" Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Heidi, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Muppet Babies, risana serija 16.15 Cool 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas'v sliki 18.05 Mi 18.30 Prijatelji 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Primer za dva 21.30 Zapeljani moški, ameriška komedija 23.00 Čas v sliki/Šport 23.05 Večerni šport 23.50 Streli iz škatle za violino, nemška kriminalka 2.20 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 11.40 Šport 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Harem 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 The California Raisins 23.15 Ples s hudičem 0.05 U2: Greenpea-ce concert 0.40 Tina Turner: Pot do zvezde 1.20 Poročila/1000 mojstrovin JSSEfGLAS f EKONOMSKA I BPROPAGANDA^ obiskali vas bomo pokličite 218-463 Avto šola TEL 241-480 51 864 TEČAJ CPP ORGANIZIRAMO OR PONEDELJKIH V BRITOFU- ALPETOUR - BANDAG, po. 64220 SKOFJA LOKA Kidričeva 8 objavlja prosto delovno mesto TRGOVCA - POSLOVODJE v novi trgovini v Škof ji Loki, Kidričeva 8 Pogoji: — končana šola za trgovinske poslovodje — 5 let delovnih izkušenj v trgovini s tehničnim blagom Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov. ALPETOUR -BANDAG, po., 64220 Skofja Loka, Kidričeva 8 U R. E E» M I K. : T O M A ^ PROTI VETRU —o" F ito; za najvišjo filmske nagrade VONJ PO OSKARJIH Obstajajo štirje dobri razlogi, da si ogledate film Vonj po ženski(Scent of a vvoman): Ogledali si boste dober film, videli boste ameriško režijo z evropskim priokusom, razširili boste svoje etične perspektive, ter dve uri in pol vas bo šarmiral Al Pacino. Ob filmu, ki je Štirikrat nominiran za Oskarja, postane kar nuja, da se vprašate, ali bo dejansko kateri ostal v rokah teh ustvarjalcev. In odgovor si skušate skonstruirati sami? Vsekakor pri podeljevanju Oskarjev igrata posebno vlogo čas, v katerem je bil film napravljen, in želja oziroma razpoloženje gledalcev. Ko so bili ljudje utrujeni vojne, so se želeli zabavati in Oskarje so dobivali glasbeni filmi Ko je publika iskala svoje sanje v vesolju, je nastopila era znanstvenofantastičnih Oskar-jevcev. In v zadnjih letih kandidati za najvišjo filmsko nagrado pobirajo teme iz ameriške zgodovine (Pleše z volkovi, J.F.K) da bi jih redefinirali ali pa iščejo inspiracijo za scenarije v razkrojem mordlif Ocvrti zeleni paradižniki), da bi jo ponovno postavili na noge. Letos smo videli že dva dolgometražca, ki sta vzela v precep omenjeno matrico: Nedavni Eastwoodov Vfesterru "Neoproščeno" je izkopal resnico o življenju in moralnih dilemah revolverašev in lovcev na nagrade, Brestov film Vonj po ženski pa skuša pobrati ameriško etiko iz blata in ji vliti kanček upa za življenje v prihodnosti. Če gledamo ameriško realnost skozi očala filma, potem dobimo dokaj popačeno sliko. Filmi, ki so te prodajali za med, ki so gledalcem najbolj razburili domišljijo, so novačili junake akcije, ki so znali rokovati z orožjem, ki so poznali kanale podzemlja, ki so z lahkoto spravili ženske med rjuhe. Veliko mrtvih, atraktivni posnetki s pirotehničnimi triki, kovčki denarja in mešetarjenje s heroinom so elementi,ki nikakor niso uspeli lansirati nekih prepričljivih junakov. Iz takih filmov bi si lahko ustvarili mnenje, da je pogoj preživetja^ katerem koli ameriškem miljeju čustvena plitkost, neizprosnost do sovražnikov za ceno njihove iztrebitve. In ko se znebiš s silo vseh barab, postaneš kot junak subjekt, ki je družbi nevaren. Vsaj po krvavem izkustvu sodeč. Empiriji, ki je, kakor se dozdeva, pozabila na vsakršna čustva, ki obdajajo in pestrijo naša življenja. V tem občutku za podajanje emotivnih segmentov bivanja je bila nedvomna prednost evropskega filma pred ameriškim. Vzemimo bizaren primer evropskega akcijskega filma, ki tudi ob tipčni akcijski zgodbi gradi filmsko dramaturgijo na čustvenih razmerjih med akterji: Francoski film Nikita. Ubijanje oziroma pritiskanje na petelina je moralno vprašanje. Popolnoma druga zgodba pa je, ko se ameriška filmska produkcija loti emotivnega dolgometražca. Rezultat je tipičnemu kontinentalnemu kinofilu preveč jokav, kar pomeni, da se neka tematika jemlje preveč intenzivno, s tako veliko žlico, da objemanje in izpovedovanje ljubezni postane sladkor s kavo, nekaj težko prebavljivega. Evropejci čustva, vakovrstno nak- lonjenost pojmujemo in praktično izpričujemo z nekim tehtnim premislekom. Zdi se, kakor da nam gredo čustva nekako težko iz ust in da so močno prežeta s ponosom. Vonj po ženski je film, ki na eni strani ohranja zdravo premišljevanje o etičnih dilemah življenja, jih ne predozira ter na drugi strani izpada iz tipične ameriške produkcije. Lahko bi rekli da je ameriški po vsebini po ekspre-sivnosti pa povsem evropski. Zgodba je povsem enostavna, v določenih segmentih zelo beck-ettovska, saj pripoveduje o naključnem srečanju dveh človekov, ki sta si živo nasprotje. Eden mlad, pošten in zazrt v prihodnost, drug v srednjih letih, izkušen, zazrt v preteklost in brez volje do življenja. Bežno poznanstvo se spremeni v občudovanje značajskih nasprotij: Upokojen slep polkovnik (Al Pacino) se navdušuje nad karakternostio svojega priložnostnega oskrbnika, ta srednješolec pa vidi v njegovem šarmu svoje sanje. Torej slepec si želi mladosti in vida, ki mu pomeni vero v življenje, mladenič pa v premišljenih in elegantnih potezah polkovnika vidi sebe v prihodnosti. Pogoj njihovega uspešnega sožitja paje v izmenjavi izkušenj. Skratka film se vsekakor zasluženo poteguje za Oskarje. Če pa ga bo prejel, pa bo za nekaj časa ostalo odprto vprašanje. UREDNIK ODMEVI V rubriki Odmeri, Prejeli %mo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijmdejm I, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi Zahvala Še enkrat k Odstrtim zavesam (2.2., 12. in 26.2.) Znana neznanka Ana K. treba bo k spovedi. Zaradi ponovnih laži! Prvič ste zapisali, da JE BILO V MOJI KNJIGI ZAPISANO tisto, o čemer sem vas postavil na laž že 12. februarja! Zdaj, 26. februarja pa zatrjujete, DA MOJE KNJIGE NISTE BRALI... temveč, da STE ODGOVORILI SAMO NA MOJ INTERVJU, ter druge nesmisle. Pri lem me opominjale, naj še enkrat preberem vaš dopis. Kdo torej "pozablja!? Razumljivo bo bralcem in še bolj vašim sosedom ter tistim, ki vas poznajo, da ima laž - ponavljam - da ima laž kratke noge! Naj mi bralci ne zamerijo, da sem se moral spustiti na nizko raven lažnive Ane K., iz katere kar puhti nepotrebno sovraštvo! Toda laži je treba razkriti in razkrivati, s tem pa tudi njihove nosilce, ki nas kljub svoji nevednosti hočejo imeti tudi za bedake. To pa vedno ostanejo oni sami! Ne se kar naprej sprenevedati! Ivan Jan, Kranj Gospod Vincencij Demšar, izbrali smo vas v častni odbor Pokala U>ka. katerega predsedstvo je hvaležno sprejel minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. V odbor smo povabili ugledne domačine iz politično oblastne strukture, direktorje našega pokrovitelja Alpetoura, dolgoletnega predsednika našega kluba in oba domača športnika svetovnega slovesa Natašo Bokal in Borisa Strela. Menili smo, da tudi vi, po svoji funkciji predsednika Izvršnega sveta občine Škofja Loka. sodite v to sredino. Nismo vam zamerili, ker niste obiskali niti ene naše prireditve ali tradicionalnega sprejema za goste iz Slovenije in tujine v Hotelu Transturist. Nismo vas videli na otvoritvi in razglasitvi na' Placu v starodavni Loki, za kamor si je, kljub pomembnemu posvetovanju o bodočem osnovnošolskem programu, odtrgal čas tudi naš minister dr. Gaber. Vedeli smo in razumeli, da ste v tem času imeli bolj važne zadolžitve na kongresu vaše stranke, katere nepogrešljivi člen ste in v imenu katere ste, potem ko so drugi že odklonili, tako rekoč po naključju postali predsednik loškega Izvršnega sveta. Niti niso od vas pričakovali, da boste segli v občinsko blagajno, ker nam je znano, da najraje režete kruh tam, kjer ga je najmanj. Ni nam pa jasno, zakaj ste se po zaključeni prireditvi spotaknili ob oder, ki v ponedeljek še ni bil pospravljen m ob raztrgano zastavo. Morda bi bilo bol/ pametno, da bi poiz vedeli, zakaj so na Mestni trg sredi razglasitve sobotnega tekmovanja pridrveli škofjeloški policaji in potem s prižgano sireno in signalnimi lučmi motili svečanost. Zavedamo se, da gre naša prireditev brez odziva mimo precejšnjega števila Ločahov in Škofjeloča-nov. Nič hudega, vsak ima svoje interese. Moti nas ignoranca in nagajanje. Vseh teh dvajset let, odkar vsako leto organiziramo naše mednarodne otroške igre, je bila naša skromna želja, da ponesemo v Evropo ime Škofje Loke. Kesamo se seveda, ni pa še greh, upamo, da nismo uspeli povezati širšega kroga interesov, ki jih Loka nudi v obilni Vsem, ki so nas kakorkoli podprli, smo skušali pomoč vrniti z odmevnostjo prireditve in smo se jim ter se jim še bomo pismeno zahvalili za pomoč. Vam se, žal. zahvaljujemo le v tem odprtem pismu. škofja Loka, 6. marca 1993 V imenu Organizacijskega odbora Pokala I ,<>ku M. Hafner Spoštovani! V to rubriko, ali katerokoli v vašem priljubljenem Gorenjskem yjtisu. pošiljam protest' In snet že več dni sem bil vabljen, od medijev ter društva upokojencev, da bi se včeraj udeležil demonstracij pred halo Tivoli zaradi protesta vseh upokojencev iz Slovenije. Pa sem šel seveda, saj sem član DU. pa tudi sem 40 let delal in se mi zdi krivično od vlade in DZ R Slovenije, da nas misli kar z zakonom prikrajšati za naše od nas samih zaslužene pokojnine in navadne delavce, ter tiste v čakanju, pa one brezpo- V pouk nevednim! Dne 9. marca 1993 je na 12. strani časopisa Gorenjski glas izšel nesramen pamflet nekega Tomaža Kukovice, ki se je podpisal UREDNIK. Ni v moji navadi, da bi odgovarjal na pisanje tako neizmerno nizke ravni, že zato, ker sam ne premorem tolikšnega sovraštva, zaničevanja, zlobnosti, neznanja in arogance, kot ima tega na voljo pisec. Oglašam se zato, ker sem kljub vsemu začuden, da sta glavni in odgovorni urednik Gorenjskega glasa dovolila objavo besedila, ki očitno vsebuje znamenja kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja in žaljive obdolžitve (106., 107. in 108. člen KZ Republike Slovenije). Iz določb zakona o javnem obveščanju (74. člen) irt iz določb KZ (27. člen) jasno izhaja, da sta glavni in odgovorni urednik dolžna preprečiti izvršitev kaznivega dejanja po tisku ali drugih sredstvih javnega obveščanja. To je pač minimum dolžnosti urednikov, etike javne besede in novinarska tisoi upoko/eneev. sa/ /e hila vrsta do državnega zbora, dolga čez dva kilometra. Tudi nas ni sprejela nobena Lukačeva, saj sem bil osebno tam do 11.30 ure. Jože Žemljic Javni poziv TV Sloveniji Združenje za demokratizacijo javnih glasil si v skladu s šesto točko svojih ciljev prizadeva tudi za primerno število oddaj z versko vsebino in bogoslužjem. Zaradi stalnega opominjanja svojih članov in somišljenikov Združenje v imenu številnih vernih bolnikov, invalidov in starejših ljudi priklenjenih na posteljo poziva Televizijo Slovenija, da čimprej uvrsti v televizijski program prenos nedeljske maše. Zdravi kristjani imajo za obisk maše veliko priložnosti, bolnik in težji invalidi pa,so odvisni samo od do-bronamernosti in razumevanja osrednje slovenske televizijske hiše. Zato pozivamo svoje člane, da nas v tej zahtevi podprejo in nam pisno izrazijo svoje strinjanje, somišljenike pa tudi vabimo, da se včlanijo v naše Združenje, če čutijo potrebo po demokratizaciji javnih glasil. Združenje za demokratizacijo javnih glasil 61231 Ljubljana Črnuče, p.p. 47 Pot v hribec K Predsednik: prof. dr. Anton Dolenc Tajnik: mag. Vinko Vodopivrc Omizje o Edvarju Kocbeku Sinočnji pogovor o slovenskem pesniku in politiku Edvardu Kocbeku /e spel dokazal, da človek bolje opazu/e. ie stop na robu časa. prostora in dogodka Kocbekov prijatelj Boris l\i hor /e kar svaril sogovornike, kaj nas Kocbekova usoda lahko un, kuko svet. sosed/e gleda/o na mlado državo Slovenijo. Mi, domu srno pa skoro/ slepi, :nvcro vani v nove politične govore m mcdal/e Nekam preroško /e nekaj go vorcev ugotavljalo, da fOCUuil mu ni uspelo počlovečiti človeštva, da pa tudi kapitalizmu to ni uspevalo in mu najbrž bo. Potrdilo se je, zakaj je Kocbe* postal upornik, izobčenec, obenem pa dragocena priča teg" stoletja in izviren pesnik-mis'eC Mladi študent in izotro&fi Edvard Kocbek se je ogi&sli slovenski javnosti pred vojno & radi upora zoper desnico, zop Cerkev. Tak odklon ga je vr& proti levi, kjer se je bližal revo'" cionarni strategiji marksizma- Po bridkih, dolgoletnih jJ*J šnjah pa je ugotavljal, da jjg* udejanjena misel, pot. P°lllyA ideologija poseže po teme'r pravicah človeka, posamezn""" ga ukloni, da mu lahko vladaflj Kocbeka cenim zato, ker se poceni usedel na politično °D -zinjen stol, ni pa tudi nikdar I ^ lisičje stisnil repa in en,fr-'Lfl-Ostal je Slovenec na SU>v skem. Beležil je življenje. opa-val usodo sebe in drugih. ""^ tni misleci, vehementni l'te ^ kritiki so ga imeli za neong1"^ nega misleca, priznali so mU kaj dobrega zgolj v P°ezi}l.Aanje Tudi na razsekano fjjjjjf po človeku je omizje °dgoSt!^e. lo: Človek je eno in enovito f ,J0 žno bitje, kije pa lahko °zlj'(lia roko, prodorno, ni pa naklj gmota delov. Rad bi dokaza/ in pokf-S/ovence, da je bil Edvard s°c' />ek vedno pesnik zemlje v vesolju, kadar koli je govoril. pisali. živel: njegovi politični govori niso taktično premišljeni konstru* ti. ampak vrenje duše. Proza. n°" velistična. dnevniška je min'"', turno izdelana, pisec je utnp^ ra.-polo.-cnju v sebi in zunaj' P. strašno se je izpovedoval, da obdržal stanovitnost, iskrenos-poštenost Dnevniki niso kron ke, registratorji dogodkov, zap enega dne je ena pesem. Težko ,e sodni, daje Kocb*a nek nivojev, človek, ki si'J^j vno upre žandarski ali udboK državi, ki zapusti ministrske J '<■//<■ n, sestavljenka, da '".^j, meleonsko služila sebi. sli~ p tko drugim. Iz življenja PeS"jt Edvarda Kocbeka moranu>:A0 mati celostno Prav P"'1""'^, nt eno primite njegovo P* ^ novelo o H laz u ali pa besea ^ pob t biro/u... po vsod go VOn vek, k, te Je radosti! nad P0" /enim živl/cnjem. t.he\\i Stane M«* 4 člov — —— »»»*.TWj------C,— C i Zaplet z upravnim odborom Kr»nj, 22. marca - Sklad za razvoj malega gospodarstva je bil usta-n°vljen lani, njegov upravni odbor je bil imenovan za štiri leta, ven-d*r ga je vlada zdaj razrešila in imenovala novega. Pri tem je zanimivo, da so člani dosedanjega upravnega odbora v Mladini prebrali, da so razrešeni. Minister Tajnikar je zamenjavo pojasnil z željo vlade po večji kontroli porabe sredstev iz državnega proračuna. Sklepamo torej lahko, da je bilo nekaj narobe? Na četrtkovi tiskovni konferenci je dosedanji upravni odbor to seveda odločno zanikal, predsednik Franc Golija je dejal, da gre za nezakonit poskus rušenja sklada in za politični revanšizem ter da so bile v skladu zastopane vse politične stranke ter da so probleme reševali soglasno. Zagonskim 300 milijonom tolarjev pa so "speli zagotoviti dodatnih 62 milijonov mark zasebnega in ban-^?«ga kapitala. Član dosedanjega upravnega odbora Emil Milan Jnntar pa je dejal, da so z minimalnim denarjem uspeli zagotoviti 2000 novih delovnih mest in da gre pri tej zamenjavi za politične spletke. Kakorkoli torej obračamo stvari, na obzorju je nova afera, ka-*° žolčna bo, je seveda odvisno od tega, ali je bilo v skladu za razvoj malega gospodarstva res vse pravilno ali ne. kobri obeti za slovenske čebelarje BORZNI IZRAZI DONOS NALOŽENEGA KAPITALA Dejansko (efektivno) obrestovanje angažiranega kapitala, ki smo ga naložili na primer v vrednostnih papirjih. Donos je izražen v procentih in običajno odstopa od nominalne obrestne mere (pri obveznicah) ali dividende (pri delnicah), ker nakupni tečaj za vrednostne papirje običajno ni enak tržni vrednosti. Donos je torej sestavljen iz obresti naloženega kapitala in tečajnega dobička oz. tečajne izgube, preračunano na čas naložbe. DOWJONES INDEKS Indeks borze New York Stock Exchange (NYSE). Najpomembnejši borzni indeks zahodnega sveta, ki prikazuje nihanje tečajev trideset najvažnejših industrijskih delnic v Ameriki. DTB Deutsche Terminborse. Nemška terminska borza je bila ustanovljena leta 1990, njeno poslovanje poteka preko računalniškega sistema. EFEKTI Vrednostni papirji, ki so predmet borznega trgovanja. EFEKTIVNI PAPIRJI Vrednostni papirji, ki so dejansko fizično prisotni. EFEKTIVNO OBRESTOVANJE Nemci!;" c !9' ™**.C* ' Medex 1,0 izde,ke APiteraP'Je Podajal * Je dejanski donos kapitala, ki smo ga naložili v vrednostne papir-god •' |,ran.c'J,» državah Beneluxa, ZDA, Kanadi in kasneje dru- je (giej donos), zna' !t tem ^e seveda pomembno, da gre v svet z lastno blagovno EFEKTNA BORZA Glej Borza vrednostnih papirjev. EFEKTNA ARBITRAŽA Izkoriščanje razlik tečajev istih vrednostnih papirjev na različnih borzah v istem trenutku. Vrednostne papirje kupujemo na borzi z nižjimi tečaji in prodajamo na borzi z višjimi tečaji. Medex v svet z Apiterapijo NAIUTHl/HODAJM MENJALNICA DEM MOTjggMOMj ATS N«UFWPItODA»l HRD A banka Kranj(Tfž$, Jesenice) AVAL Bled, Kranjska gora COPtA Kranj CREDITANSTALTN. banka Lj. EROS {Stari Mayr}.Kraftj GEOSS Medvode HRANILNICA ION. d. d. Kranj HIDA-tržnica Ljubljana HIPOTEKARNA BANKA, Jesenic* INVEST Škofja Loka LB-Gorenjska banka Kranj MERKUR-Partner Kranj MERKUR-Železniika postaja Kranj MIKEL Stražišče OTOK Bled POŠTNA BANKA.d. d. (na poštah) SHP-Slov. hran. m pos. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) SLOGA Kranj SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica SLOVENUATURIST Jesenice WILFAN Kranj WILFAN Radovljica F-A1R d. o. 0. Tržič POVPREČNI TEČAJ 64,80 65,30 65,50 65,00 65,30 65,30 65,55 65,60 64.80 65,50 63,80 65,45 65,45 65,50 65,17 63,50 65,40 65,45 65.00 63,80 65,15 65,60 65,50 65,20 65,10 66,80 66,00 66,50 66,00 66,00 66.20 66,19 65,90 66.30 66,40 66,45 65.80 65,80 65,95 66.08 65.99 65,90 65.80 66.00 66.30 65,90 65,90 66,36 66,10 9.12 9,42 9,20 9.45 9,20 9,45 9,20 9,35 9,15 9,40 9,20 9.40 9,20 9,39 9,26 9,39 9,20 9,50 9.29 9,42 8,88 9,44 9.30 9,35 9,30 9,35 9.14 9.30 9,22 9,37 8,96 9,35 9.15 9,40 9,30 9,35 9,20 9,40 8.89 9,13 9,30 9,20 9,35 9.15 9,35 9,13 9,40 9.16 9.39 6,80 8.00 7,00 9.00 5,00 7,00 6,00 8,30 4,00 9,00 6,00 8,70 5,00 8,00 5,00 8,00 3^0 8,40 6,00 10,00 650 8.00 550 8.40 Pri nakupu in prodaji SKB ta MERKUR mačunavata 1% provizije, pri prodaji DEM 5000 aH vež pa 2,5%. Pri iparovtu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 9,00 tolarjev. kot so matični je zelo uvelja- sfirm1 Medex International d.d. je pogodbo o tem podpisala pj J^.Naturmed GbR iz Miinchna, v imenu Medexa jo je podij ,. direktor Aleš Mižigoj, nemško je zastopal Peter Baronvon n '{>-Knips, podpisu je prisostvoval tudi gospodarski svet z umskega veleposlaništva dr. VViltsh. Ve j^pdba o prodaji Medexove Apiterapije je dolgoročne nara-Pa n k^X k° nast0P*' s svoJ° blagovno znamko, skupen nastop 0m aJ °j obema partnerjema prinesel dober izkupiček, kar naj bi ™ gočilo kasnejša skupna vlaganja v raziskave in razvoj, larie ern S0 seveda obeti dobri tudi za več tisoč slovenskih čebe-mjg.V' k' bodo lahko izvažali čebelje pridelke, vlien CVetm Pran> propolis in čebelji strup, ki n v zdravilstvu pa tudi v medicini. Sejemsko usklajevanje in lastninjenje rrice'Vi ^mu'' teden je obiskal predsednika Gospodarske zbor-|?ranc en'Je DagmarJa Susterja direktor Gorenjskega sejma s Se: ^kar, ki je predlagal, da je treba čimprej začeti v Sloveniji z mef|ns'c'rn usklajevanjem in organiziranostjo, ki bo primerljiva Či|j D "arodno. Kar pa zadeva lastninjenje, bodo v zbornici prou-in infr * da bi sejemsko dejavnost, ki pospešuje gospodarska V repuhri^I'cturna Področja v Sloveniji, poenotili. Ker so mnenja Še verj 8'ede sejma Slovenski proizvod - Slovenska kakovost nice tu ,°. Precej neusklajena, je Ekar seznanil predsednika zbor-1 z vsebino in obsegom tega sejma do zdaj. • A. Ž. EMISIJA Izdaja novih vrednostnih papirjev, ponujanje le-teh prebivalcem in plasiranje na tržišču. Emisija poteka ali po direktni poti ali s posredovanjem emisijskih bank oz. emisijskih konzorcijev (glej plasiranje). EMISIJSKA VREDNOST To je cena, ki jo ima vrednostni papir ob prvi emisiji. Pri delnicah praviloma ne sme biti nižja od nominalne, pri fiksno obresto-vanih papirjih pa je možen tudi disažio. EMITENT Izdajatelj vrednostnih papirjev, pri delnicah je to delniška družba, pri obveznicah pa dolžnik. EMITENT Izdajatelj vrednostnih papirjev, pri delnicah je to delniška dru- l/mul ■■ ■miUanI/i žba, pri obveznicah pa dolžnik. f\| 3l1j V ZuIDSllK! Alpe Adria - Svoboda gibanja Ljubljana, 22. marca - Danes se je v Ljubljani začel prvi del letošnje sejemske prireditve Alpe Adria pod naslovom Svoboda gibanja. Prireditev, ki bo trajala do 27. marca, je letos že 32. po vrsti in si je pridobila sloves mednarodnega sejma, ki prispeva k povezovanju gospodarstva dežel Alpe Jadran. Od leta 1991 je ta prireditev razdeljena v dva dela in sicer v prvem delu v Sejem gibanja in v drugem v Sejem bivanja. Na letošnjem sejmu gibanja sodeluje neposredno 234 domačih in tujih razstavljalcev, posredno (z zastopstvom direktnih razstavljalcev) pa 337 iz 19 držav. Med tujimi razstavljala jih je naveč iz Italije, Nemčije in ZDA. Sicer pa sejem Alpe Adria - Svoboda gibanja združuje salone turizma s predstavitvijo turističnih programov, športa in rekreacije (navtika, kam-ping...) prehrane in pijač, gostinske opreme in opreme za proizvodnjo hrane, kozmetike in opreme kozmetičnih in frizerskih salonov ter poslovno-gospodarsko sodelovanje držav Italije in Avstrije. Na sejmu bo ta teden tudi več spremljajočih prireditev, predvsem strokovnih in poslovnih srečanj, 23. marca (danes), pa bo na sejmu tudi dan države Avstrije. Med drugim se bo v sejemskih dneh sestal tudi izvršni odbor Turistične zveze Slovenije. Sejem, ki se vključuje v letošnje Leto turizma v Sloveniji, je odprl minister za zunanje zadeve Lojze Peterle. • A. Ž. OBČINA ŠKOFJA LOKA Sek l8t 28 družbeni razv°J r,ju ^e,ar'at za družbeni razvoj občine škofja Loka v sodelovanj orom za Prenovo starih mestnih in vaških jeder orga- JAVNO OBRAVNAVO 9a°rneU?*U SDremerr,D in dopolnitev odloka o razglasitvi stare-kom _stne9a jedra Škofje Loke za kulturni spomenik s poudar-na mestni opremi , ki bo v četrtek, 25. 3.1993, ob 17. uri M^r°^tonh Loškega gledališča. Spodnji trg 14, Škofja Loka. tekturaaVLnaVi b0 prof dr Peter Fister iz FAGG V1"020 " Arh'-■trit on 'UD'lana. predstavil pogoje za urejanje fasad in me-VSe h"16 s,areo-a iedra Škofje Loke. v,iudno v*^' še P°sebei Pa prebivalce mesta škofja Loka, °blikovan da se obravnave udeležijo in sodelujejo pri dediščini m Projokta, ki bo pomembno prispeval k arhitekturni '^tisočletnega mesta. BORZNI POSREDNIKI |t*JL:064/Zi7^71| 4»t 194 fax: 212*422 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko HRANILNICA LON d. d. Kranj Koroška 27, tel: 064/223-777, fax: 064/211-337 NIŽJE HDDCCTI ZA KREDITE STIMULATIVNE UDlVLjIl ZA VARČEVALCE Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje djav. Kranj, marca - Gorenjska turistična zveza je pred kratkim izdala nov prospekt v obliki zgibanke, v katerem predstavlja Kranj in okolico. Mesto ob vznožju alp, kot pravimo upravnemu središču Gorenjske, je v zgibanki predstavljeno tudi kot kulturno središče, ki ima čudovito okolico, kjer so za turiste številne možnosti športa in rekreacije, od pohod-ništva, do prostega plezanja, vodnih športov, ribištva, jahanja, športnega letalstva, jadralnega padalstva, kolesarjenja, smučanja, lova in lokostrelstva. Poleg teh podatkov so v zgibanki na kratko predstavljene nekatere turistične zanimivosti Gorenjske, v njej pa je tudi vrsta za turista zanimivih podatkov. Zgibanko je oblikoval Andrej Pere Creatim Kranj, ki je napisal tudi tekst, fotografije pa so prispevali A. Fevžar, B. Kladnik, I. Pustovrh in J. Za-plotnik. Prospekt je preveden tudi v nemški, italijanski in angleški jezik, izšel je v nakladi 60 tisoč izvodov, tiskal pa ga je Gorenjski tislc Kranj na recikliranem papirju. • V. S. STROJI Po znižanih cenah prodajamo nove in rabljene stroje iz uvoza: - univerzalne stružnice - univerzalne rezkalnike - stružne avtomate - steberne vrtalnike - strojne škarje - krožne žage Ogled vsakdan med 7. in 15. uro na skladišču Apesta-lnovatlve d.o.o., Parmova 51, Ljubljana. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA tel.:061/132-013,133-285 telRi£A TOMŠIČEVA 17, KAMNIK, taJ?£1/831-888 (v bližini tržnice) w NUDI PO ZELO UGODNIH CENAH: - (25) 1.650 SIT HIDROKOL 23 kg 1-470 b T PfLTOJl(41) 1.720SIT" BELTOP 141\«30|IT r iS*z*,es in PARKET " POSODA "3«£JK 1RF GOSPODINJSKA PLASTIKA ** SANITARNE ARMATURE ARMAL po tovarniških cenah M CANDI program KOLESA " razne KONZOLE za police " ZlCNIKI °d 60 do 100 mm za 125 SIT ** BARVE AMBIEJ^ ^ELINKA " GAŠENO APNO M STOJALA ZA SUŠENJE ptRlLA za 1.450 SIT. - . ^ prodajamo na 3 čeke. Strokovno svetovanje iz pleskarske in soboslikarske strokei ^aprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. J^AR.d.o.o, VERIGA se priporoča' NJANlY tel.: 064/213-619 DOSTAVA P1ZZ ODPHIO O0*-22h NEDELJA OD 12-22h (vpisuje V j' rabjiulnllke teč*)e osnove DOS, delo i ure|evalnikl besedili, Ubulunl kalkulatorji, baia podatkov; ' v malo računalniško lolo u otroke; ' v tečaj nerr&ine, Italljanklne in angleščine. Prijo* ii inf ornotiji ošabno Kr otipka 1, lodovljicoali po liliionu 7IS SIS dopoldni, H 34?, 71513? popoldni AQUA d w I ŽREBANJE 29, 05. 1993 nagrkda VESPA 50 čem; I BLUr^MOON d.o.o. ^foljanska 22 y qybljrtf»«r H^grada VIDEOREKORD' nagrada BON ZA 25.00QXSI> >^rada 10 X PIZZA IN PW IZZERIJA "ORLI" TENET^ŠE^ ^OOi^grada^BpN^Z/ PE^RK EANS CD^B 0< KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Regijsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo Znanje za razvoj kmetijstva Poljane nad Škofjo Loko, 20. marca - V soboto se je na regijskem tekmovanju z naslovom Mladi in kmetijstvo, ki sta ga pripravila kranjski oddelek Kmetijskega zavoda Ljubljana in Zveza podeželske mladine Slovenije pomerilo devet tekmovalnih ekip. Tekmovalne ekipe so poleg lanskoletnega državnega zmagovalca - ekipe Srednje mlekarske in kmetijske šole iz Kranja -prišle iz Cerkelj, Naklega, Javorniškega Rovta, Tržiča, Škofje Loke in Blejske Dobrave. Tekmovalna pravila so ostala enaka kot prejšnja leta, kar pomeni, da je bila za sodelujoče najvišja dopustna izobrazba srednja šola. Mladi iz podeželja o odgovarjali na vprašanja razdeljena v tri zahtevnostne stopnje. V prvi so bila vprašanja s področja sadjarstva in razvoja podeželja, v drugi s področja higienskega pridobivanja mleka, v tretji, najzahtevnejši, pa so odgovarjali na vprašanja o pomenu vrtnin v prehrani in o poljskih škodljivcih. Tekmovalne ekipe so prikazale visoko stopnjo znanja o kmetijstvu. Foto: M. G. Udeležence tekmovanja je med drugim pozdravil tudi predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Skojja Loka Vincen-cij Demšar, kije poudaril, da se v občini zavzemajo za razvoj kmetijstva, hkrati pa poskušajo pomagati mladim, da bi se lažje odločali za življenje in delo na podeželju. Tekmovalne ekipe so prikazale veliko mero znanja, saj sta bili vse do konca povsem izenačeni ekipi Srednje mlekarske in kmetijske šole II in Naklega, tako da so o zmagovalcu odločala dodatna vprašanja. Na koncu je ekipa kranjske šole ponovila lanskoletni uspeh in zmagala, hkrati pa so se s tem uvrstili tudi na državno tekmovanje, ki bo 3. aprila na Kokrici pri Kranju. Tekmovanje, ki je bilo hkrati kot pomemben prispevek mladih k razvoju kmetijstva in tudi družabno srečanje podeželske mladine so podprli številni sponzorji, za boljše počutje in zabavo pa so'poskrbeli učenci OŠ Poljane in Oktet Zadružnik. • M. G. Mercator TOK po novem zadruga V skladu z Zakonom o zadrugah se je Mercatorjev TOK Rado vljica s 5. marcem preoblikoval v Kmetijsko gozdarsko zadrugo Sava. Sava posluje kot zadruga z omejeno odgovornostjo. Sedež zadruge ostaja v Rožni dolini 50 v Lescah, prav tako pa je ostala nespremenjena številka žiro računa. • M. G. Predavanje o negi gozda Oddelek za kmetijsko svetovanje Kranj in Društvo podeželske mladine škofja Loka pripravljata v petek, 26. marca, ob 19.30 uri v prostorih Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka predavanje z naslovom Nega gozda in varstvo pred lubadarjem. Predaval bo diplomirani inženir gozdarstva Bojan Cebašek. Glede na veliko škodo, ki jo v zadnjem času v gozdovih povzroča lubadar. Oddelek za kmetijsko svetovanje priporoča udeležbo na predavanju. • M. G. Razstava živine na kmetijskem sejmu Tudi v okviru letošnjega že 32. mednarodnega Sejma kmetijstva in gozdarstva, ki bo v Kranju od 2. do 9. aprila bodo pripravili regijsko razstavo živine, ki bo 3. aprila. Razstavljeno bo 70 glav govedi lisaste pasme. • M. G. Kmetijska svetovalna služba v sodelovanju s KGZ "SORA" Žiri organizira predavanje na temo: RABA SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN, ki bo v četrtek, 25. marca 1993, ob 14 15 uri, v sejni sobi KS Žiri (II nadstropje zadružnega doma) Predavala bo priznana strokovnjakinja dr. Miljeva Kač. Vabljeni ste vsi, ki se ukvarjate s pridelavo rastlin. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA Občni zbor SLS Podružnice Jesenice Vlada zavira razvoj kmetijstva Gozd Martuljek - V nedeljo so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani jeseniške podružnice Slovenske ljudske stranke. Poleg rednih letnih poročil so največ pozornosti namenili perečim razmeram v slovenskem kmetijstvu in bližajočemu se kmečkemu štrajku, ko naj bi gorenjski kmetje pripravili dve cestni zapori. Udeležence zbora sta med drugim pozdravila tudi glavi tajnik stranke Franci Feltrin in jeseniški župan dr. Božidar Brudar. Jeseniška podružnica SLS sodi med aktivnejše, kar je potrdila tudi skoraj tričetrtin-ska udeležba na zboru, predvsem pa delo, ki so ga opravili v času od lanskoletnega občnega zbora. Med številnimi aktivnostmi v minulem letu, so med drugim pripravili tudi dve strokovni ekskurziji, redno in plodno so sodelovali s strankami s podobno usmerjenostjo, med katere sodijo predvsem Slovenski krščanski demokrati. Narodna demokratska stranka in Socialdemokratska stranka Slovenije, ob tem pa so si prizadevali tudi za materialno *pomoč jeseniškim delavcem z najnižjimi dohodki. Tako so kmetje jeseniške občine pripravili brezplačno ozimnico za naj- bolj ogrožene, vendar so skušale nekatere politične stranke s prepričevanjem to akcijo preprečiti, tako da so ozimnico razdelili delavcem podjetja KOOP iz Mojstrane. Dobro so sodelovali tudi s Kari-tas, saj so kar nekajkrat uspeli iz tujine dobiti večjo količino zdravil in sanitetnega materiala. Predsednik podružnice Janez Šebat, ki je hkrati tudi podpredsednik Kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki, je poudaril, da je stranka glede na strukturo prebivalstva na Jesenicah, na zadnjih volitvah dosegla relativen političen uspeh. Celotno stranko in s tem tudi jeseniško podružnico pa v letošnjem letu čaka še iz- Za razreševanje nekaterih odprtih vprašanj so predlagali ustanovitev mešane komisije sestavljene iz predstavnikov SLS in TNP. Jeseniška podružnica SLS bo tudi v prihodnje krepil" ohranjanje tradicionalnih slovenskih vrednot, kot so zemlja, delo in družina, Pet tem se bo zavzemala Z" ohranitev slovenskega podeželja, kar tudi zagotavlj" obstanek kmečkega prebivalstva v tem predelu Slovenije. Prisotne sta pdzdravila tudi glavni tajnik SLS Franci Feltrin in jeseniški župan dr. Božidar Brudar. Franci Feltrin je poudaril, da je SLS s svojim delovanjem v opoziciji veliko močnejša, kot če bi sodelovala v Drnovškovi vladi, kjer je kmetijski minister Osterc skoraj povsem brez moči SLS neprestano opozarja na neustrezno kmetijsko politiko, ki ne ščiti domačega kmeta. Stranka tudi ne soglaša z zakonom o omejevanju plač, kije najbolj prizadel najrevnejše sloje, zato se bo v okviru svojih zvez odločno borila za pravilnejšo porazdelitev ustvarjenega dohodka. Dr. Božidar Brudar je pozitivno ocenil delovanje stranke in jeseniške podružnice, hkrati pa pozval k še večji strankarski trdnosti in enotnosti, s čimer bi še bolj izpostavili svoje vrednote in tako dosegali zastavljene cilje. Janez Šebat jemno veliko dela, ne zaradi lastne neaktivnosti, ampak predvsem zaradi nerazumevanja vlade za težave v kmetijstvu. Poleg že delujoče Kmečke zveze in Delavske zveze, pri stranki dobro deluje tudi Ženska zveze, v ustanavljanju pa je tudi že Nacionalna zveza. Udeleženci zbora so meo drugim razpravljali tudi o izvajanju zakona o denacionalizaciji, ki pa v jeseniški občini poteka sorazmerno hitro in brez posebnih zapletov. Glede odnosov s Triglavskim narodnim parkom pa so poudarili, da so pod spomeniško zaščito samo nekateri predeli. Predsednik podružnice Janez Šebat je opozoril, da se izteka čas, ki so ga postavil' vladi, da bi sprejela nekatere spremembe v kmetijski politiki, vendar kljub opozorilom, da pri kmetih ni bilance ali stečaja, pač pa samo bankrot, ni kaj dosti narejenega. Tako bodo kmetje tudi na Gorenjskem po vsej verjetnosti v ponedeljek pripravili cestne za* pore, s katerimi bodo opozo; rili na izjemno težak položaj v kmetijstvu. Od vlade odločno zahtevajo zaščito domačega kmetijstva, uvedbo pre' lomanov, red in dosledno kontrolo pri uvozu kmetijskih pridelkov in ureditev cenovnih razmerij. Medtem W so kmetje za zdaj odstop"1 od zasedbe nekaterih ministrstev, pa ne bodo odstopili oo cestnih zapor, če vlada ne.bo ukrepala. • M. G. Kmetijski nasvet • V V Strniščni krmilni dosevki na Gorenjskem Na Gorenjskem smo v zadnjih treh letih imeli poskuse krmnih dosevkov po žetvi žita. Poskusi so bili na . čnih krajih na Selu pri Bledu, na Peračici, na Brezjah in v Zapužah. Na tem območju je žetev žita konec Ju oli f aXn4nL aimuc^n a clrnicAn iiiii'iiit/\ c? c itr'.lVi ali začetek avgusta. Če strnišče takoj preorjemo in posejemo krmni dosevek, lahko računamo s spravilo111 sevka v času od konca septembra do konca oktobra. Strniščni krmni dosevki lahko služijo za sprotno krmljenje kot zelena krma ali pa za siliranje. Zelo ugodno je, če silira-mo strniščni krmni dosevek skupaj s silažno koruzo. S tem dosežemo boljšo kvaliteto silaže, predvsem če je ta namenjena kravam molznicam ali mladi živini. Strniščni krmni dosevki vsebujejo namreč več beljakovin, ki jih silažni koruzi primanjkuje. Strniščni krmni dosevki so lahko kot čisti dosevek, to so npr. krmni sirek, sudanska trava. Ta dva posevka sta tudi precej odporna na sušo, zato jih priporočamo, kadar poleti oz. avgusta primanjkuje padavin. Zelo jima ugaja toplota, po rezultatih poskusov v zadnjih letih smo s tema dvema posevkoma v dveh do treh mesecih rastne dobe dosegli pridelek ali 60 t/ha zelene krme. Suiovih beljakovin vsebujeta ta dva posevka sicer nekoliko manj kot krmna ogrščica, ki jih ima največ, tudi do 20 odstotkov, vendar je nekoliko bolj občutljiva za sušo ob setvi. Pomembno je tudi, da posevek pravočasno zaščitimo proti bol-hačem (po vzniku). Pridelek krmne ogrščice je lahko tudi zelo dober, do 50 t/ha zelene krme. Kvaliteto silosirka in su danske trave lahko izboljšamo, če jima dodamo nekatere krm ne metuljnice. V poskus smo vključili silorek s krmnim gra hom in jaro grašico in sudansko travo z enakima metuljni-cama. Metuljnice dajejo veliko surovih beljakovin, potrebujejo pa pri rasti oporo. Silosirek in sudanska trava sta zelo primerna, zato ker imata močno in vi ■OKO steblo, kar je posebno po- membno za krmni grah, ki lahko doseže tudi do dva metra višine. Na dobro zagnojeni njivi dajeta ta dva posevka v dveh in pol mesecih rastne dobe tudi do 75 t/ha zelene krme. Na poskusu na Brezjah pri Radovljici sta dosegla tudi do dva metra višine (silosirek ali sudanska trava, krmni grah). Druga krm na mešanica, v kateri je bil namesto silosirka oves je bila po višini rasti nižja, okrog 100 cm, pridelek zelene krme pa jc bil 62 t/ha. Tudi ta kombinacija je ugodna, zaradi nižjih temperatur se na ovsu ne pojavljajo razne bolezni npr. plesen, rja, kar je v toplejših območjih pogost pojav. Zato se lahko za ro območje priporoča tudi to krmno mešanico, predvsem zaradi silosirka, potrebujemo 35 kg/ha semena. Pri zgodnejši setvi lahko sirek tudi dvakrat kosimo, ker se obrašča. V mešanicah pa smo posejali 25 kg silosirki ali sudanske trave, 30 kg krmnega graha in 30 kg jare grašice. Ce vzamemo v kombinacijo oves, potrebujemo za setev enega hektarja površine 80 kg ovsa, 30 kg krmnega graha in 30 kg jare grašice. Lahko pa vzamemo v kombinacijo samo oves in jaro grašico, v tem primeru smo posejali na hektar 90 kg ovsa in 35 kg jare grašice. Najmanj semena potrebujemo /a setev krmne grašice, v čisti setvi 15 kg/ha. Za mešanico krmne ogrščice z ozimno graši co pa zadostuje le 10 kg krmne ogršice in 40 kg ozimne graši ce. Ta dva posevka sta tudi odporna na nizke temperature, zato se spravilo lahko podaljša pozno v jesen, tudi potem, ko temperatura pade pod nič sto pinj ( el/i|.i V ugodnih letih je bil pridelek od 42,5 t do 47,4 t/ha zelene krme. Strniščni krmni dosevki zboljšujejo rodovitnost tal. Koreninski ostanki vplivajo ugodno na mr-vičavost zemlje, bujnost posevka, preprečuje rast plevelov, ki se na neobdelanem strnišču razraščajo, semenijo in povečujejo zaplevcljenost. Obdelava str-nišča naj sledi čimhitreje po že- tvi, zato da se zemlja ne Za strniščne posevke lahko o delamo strniščno oranje, f0 u tvi se priporoča val}anje:. t omogoči semenu bol}^ s"*hj. vlago v tleh in zaradi tega trejšo kalitev. Katarina Kastelic, Tatjana Stupica |jr Biotehniška fakultet« * Uu ' "i. Oddelek za agronornij0 OBVESTILO 0 PREGLEDIH IN SERVISIRANJU ŠKR0PILN'c ZA ZAŠČITNA SREDSTVA Kmetijska svetovalna služba bo organizirala preglede nic za zaščitna sredstva Pregledi so namenjeni vsem j)nj-kom škropilnic na Gorenjskem, saj je le z brezhibno škr k ^ co mogoče enakomerno porazdeliti po vsej površini nj ^ čno določeno količino zaščitnega sredstva Zaščitna sre » ,fl imajo tudi negativne vplive na okolje Z racionalno upor ijj natančnim nanašanjem jih je mogoče zmanjšati, ob tem učinek na škodljivca, bolezen ali plevel še vedno dobe Za preglede je pooblaščena Srednja mlekarska in kme^grO-šola iz Kranja Na pregledu bo sodeloval tudi rnehanlxkrop<1' mehanike iz Kranja, ki bo po potrebi, na željo lastnika, *fl nico tudi popravil Delo mehanika je brezplačno. Iast" tenni' samo vgrajene rezervne dele. Za škropilnico, ki ustrez |ej je čnim zahtevam, bo lastnik prejel posebno nalepko Pr za lastnika škropilnice brezplačen. Pregledi bodo: Cerklje, Sp Brnik Bukovica Trata Strahinj Križe Žabnica Mavčiče Brezje Šenčur 23 3 23 24 24 25 25 26 26 29 30 1993 3. 3. 3 3 3. 3. 3 3. 3. ob 8. ob 12 ob 8- ob 11 ob 8 obi] ob 8 ob 12 ob 8 ob 8 ,iinico Vsem kmetom svetujemo, da pripeljejo svojo škrop pregled, kjer bodo odpravili tudi morebitne napake ^ mag Mlr«n UREJA: Vilma Stanovnik IZ MARČEVSKE ŠTEVILKE Intervju z Brankom Oblakom: Cruyff je boljši od Pelea Rudi Hiti zagrozil: Če Rusi ne dobijo državljanstva, bom odstopil Priloga: Planica -snežena kraljica Nova številka že v prodaji! NA BLEDU IN V LJUBLJANI SE JE KONČALO PRVENSTVO SKUPINE C V HOKEJU NA LEDU Latvijci v skupino b, naši pričakovano na četrtem mestu Potem ko so naši hokejisti v četrtek zvečer v ogorčenem boju premagali ekipo Kazahstana, so jim v polfinalni tekmi z Latvijo pošle moči - Četrto mesto ni razočaranje, upanje na čimprejšnjo uvrstitev v boljšo skupino pa dajejo le morebitna nova pravila mednarodne hokejske zveze. ANDREJ RAZINGER, NAPADALEC NASE REPREZENTANCE Nisem razočaran Četrto mesto ekipe Slovenije je bilo nekako pričakovano, pa vendar je po odlični igri s Kazahstanom kazalo na presenečenje. Kako ste to doživljali igralci? "Četrto mesto se mi zdi kar realno za nas v tej konkurenci, mislim, da so navijači kar nekako preveč pričakovali od nas. Je pa res, da je zmaga nad Kazahstanom dala poleta vsem in da smo s tem, ko smo s 4 : 0 premagali tako odlično ekipo že kar nekaj naredili. Sam sem pred svetovnim prvenstvom napovedoval, da bi bilo igranje v finalu veliko presenečenje. Vendar na koncu lahko rečem, da nisem razočaran, da sem zelo zadovoljen, ker smo premagali vsaj eno tako dobro reprezentanco, kot je Kazahstan. Je pa res, da je težko igrati zapovrstjo dve težki tekmi in da smo nekaj elana in moči izgubili že pred polfinalom in da bi bilo morda lahko drugače. Vseeno pa sem kar zadovoljen." Na$a ekipa se je na prvi tekmi s Kazahstanom dobro upirala favorizira- vKipa se je na prvi tekmi s Kazansianom aonro upiraia lavonzira-jjj* ^kmecem, v tekmi za tretje mesto pa so imeli premalo moči in mo-"v»cije. Foto: D.Gazvoda Mubljana, 21. marca - Takoj po končanem svetovnem prvenstvu na Ble-ln v Ljubljani smo za mnenje o poteku prvenstva in nadaljnje možno-naše reprezentance povprašali trenerja slovenske ekipe Rudija Hlti- Tudi v primeru, če bi mi sedaj osvojili prvo mesto, mislim, da bi imeli težko pot do nastopa na olimpijskih igrah, saj na kvalifikacijskem turnirju sodelujejo: zadnji iz skupine A, prvi dve ekipi iz B, prva iz C in zmagovalec tako imenovane azijske cone, to so najbrž Kitajci ali Japonci. Če hočeš priti na olimpijske igre, moraš biti na tem turnirju prvi. Glede povečanja B skupine pa odgovorni v hokejski zvezi o tem razmišljajo, vendar pa se bo o tem odločalo na kongresu IHF maja v Portorožu." • V. Stanovnik jjj^'^tovnim prvenstvom skupi-I , j- je bilo mnogo ugibanj alf Pam BekdanJ'm sovjetskim eki-k , en»kopravno stoji ob strani sti *,er* druR" m kakšne možno-Ij ,,n' »«ša reprezentanca. Na val Cu 80 *e predvidevanja pozna-•,cev ia lud, vaia ureSnicila. sku ° "t*10 svetovno prvenstvo ^ Plne C je pokazalo, da so štiri en lVa od ostalih odstopala ne za 8in*mnak za dva razreda od dru-Za ^ 3 s0 ruskc ck.'Pe mogoče je ie HCnek ^'J*6 06 naSe Skoda s ka> uSmo m' PaC najprej 'grah «ahst n°m' saJ Je trener Ka" pSft k° SVa sc Pogovarjala, ne hi' oru tckmc z Ukrajino Z na''Z8ubl1'. če se ne bi v tekmi k drj"' tako "iztrošili". Morda bi l«di v8r!!„nCm,U razP'ct" pomagal trtkoirT Sni dan Počitka med čeli iBr"^ !n Polkom. Tako pa so bi-kaz,ii ",ruJcni m 10 lahko po-jjjj" Pač to, kar smo videli." *° Prvo srečanje s Kazahsta- nom odigrali z veliko volje po zmagi, drugič pa niso bili enakopravni nasprotniki? "Za zadnje srečanje s Kazahstanom lahko rečem, da pač ni več o ničemer odločalo, bilo je bolj srečanje prestižnega značaja, saj smo vedeli, da le prvo mesto prinaša napredovanje. Bili smo precej manj motivirani kot na prvem srečanju, v obrambi je bilo preveč napak. Tisti trenutek, ko smo zgubili z Latvijo, sem videl, da so igralci izgubili moralo...., konec koncev smo računali tudi na presenečenje, da bi lahko postali prvaki skupine, čeprav so realno boljša moštva Kazahstana, Latvije in Ukrajine, vendar je tudi z boljšimi moč zmagati." Četrto mesto na tem svetovnem prvenstvu pa pomeni, da ni možnosti nastopa na olimpiadi, da so majhne možnosti za igranje v kvalitetnejši skupini, kamor prav gotovo naša ekipa sodi? Naš edini izdelovalec hokejskih palic Jože Sivk iz Dobrega polja pri Brezjah je v času svetovnega prvenstva priredil sprejem za igralce Jesenic in Olimpije, ki igrajo z njegovimi palicami Veho in Black wood. V prijetnem vzdušju so hokejisti pokramljali z gostiteljem in mu iz prve roke povedali, kaj bi bilo potrebno pri hokejskih palicah še popraviti in izboljšati za ie boljše dosežke na ledeni ploskvi. Novi blagovni zmanki Interstick - black wood in red vtooč sta vzbudili veliko zanimanje tudi med tujimi hokejisti v dvorani Tivoli, enako odmeven nastop pa je Jože Sivic požel tudi na mednarodnem sejmu ISPO 93 v Miinchnu pred nekaj tedni. Na sliki so igralci (z leve proti desni): Boštjan Omerzel, Simon Smolej, Murajica Pajič, Igor Beribak, v sredini je Jože Sivic, Bojan Zaje, Blaž Lomovšek, Marjan Kozar in Boris Kunčič. ^[fiTM@STNO DRSANJE mSSSD ' Velik uspeh mladih drsalcev slovenue zenice p kla y so-T oleK popularnega hokeja je ledena dvorana Podmeža-^alnih s"10 nedt''i° doživela nov izziv zimskih športov. Zveza nic»h or Portov Slovenije je z marljivimi drsalnimi delavci na Jeseni kft■»L8,,n'/'^*,,, mednarodno tekmovanje v pionirski in mladin-*0"kurenci "Triglav Trophy". Udele>K likn .. a Jc Pokazala na zares Veliko zani«, '•------ kvarne i Jc za tovrstno tek *a naer, ' . hkra,i Pomeni skrb lu že v i lo v drsalllc"i ipor- ledeni nt!?'tjS,h ka,<*or.jah. Na »vratilo1 »< 1 se Jc v dvch oneh sa|Cev mladih drsalk in dr-P°l«arii. ,Avs,r'Je. Belorusijc, lke(naifn 1rVaSke' CeSkoslovn C^Ve&,1nso5e sk"Paj). Fran-Ponske \'Bri|anije. Izraela, Ja S|~- ' NlZ07.#»mclr- ovcniie "P'Tmskc- W J drsal,- rsem 1 kvalitetni- JaPonske S° J>nSli Prcds,avnik. n[ đrsaTci' ^'nemu^'" §Vce SvoJ Pcća« dr-mu do«odkuna Jesenicah je zagotovo dal tudi predsednik republike Slovenije Milan Kučan, ki je ob otvoritvi dal priznanje organizatorjem, za naše mlade tekmovalce pa jc dejal, da je to vstopnica za nadaljnja 'velika mednarodna tekmovanja. Uspeh slovenske reprezentance, ki je v trajno last prejela pokal "Triglav Trophy" pokrovitelj Radia 1 riglav Jesenice, jc za gotovo zaslužen in velika spodbuda za nadaljnji razvoj drsanja pri nas. Sicer so bili na tekmovanju najboljSi japonski drsalci, med domačimi, je z zrnato dose- čan. ki je v soboto Trdphy H, Qr°"no tekmovanje v umetnostnem drsanju Triglav ^vjšem nje Pre>il"n'1' dres m zastavico s podpisi vseh članov Mladi drsalci ia drsalke so pokazali veliko znanja. Foto: D. Gazvoda gla lep uspeh v skupini pionirk B Nina Kranjc iz Celja. /anotovo |i- treba pohvaliti tu di mlade jeseniške drsalke in drsalce, ki so na tekmovanju nastopili v okviru slovenske reprezentance m ekipe Radia Ingliiv Najboljšo uvrstitev sta v skupini pionirk in piornirjev B dosegla Tej a Logar in Gregor Urbas, z drugim mestom. V veliki konkurenci pri mladmkah pa ie državna prvakinja Melita Celesnik zasedla 10. mesto. REZULTATI: pionirji A: 1. Yo-suke Takeuchi (Japonska), 2. Eu-geni Kapituletz (Belorusija), 3. Janez Spoljar, 4. Andrej Gorkič (oba Slovenija). Pionirke A: 1. Aiko Suvama (Japonska), 2. Katarina Molnarova (Češkoslovaška), 3. Klara Miletič (Slovenija)... 9. Spela Kolar (Slovenija). Pionirji B: I. Alan Street (Velika Britanija), 2. Gregor Urbas, 3. Jernej Belec (oba Slovenija); pionirke B: 1. Nina Krajne, 2. Teja Logar (obe Slovenija), 3. Inbar Ben Yakr (Izrael)... 7. Tanja Sot-lar, 8. Sanda Vidmar, 10. Alenka Zidar (vse Slovenija) mladinci: I. Makoto Okazaki (Japonska), 2. Francis "Gastellu (Francija), 3. Hristo Turlakov (Bolgarija)... 4. Jan Cejvan, 6. Jure Kovač (oba Slovenija). Mladinke: 1. Hanae Yokoya (Japonska), 2. Tamara Panjkret (Hrvaška), 3. Lucianda Rllh (Švica)... 10 Melita Čeles-nik (Slovenija). Ekipno: 1. Slovenija I, 2. Avstrija, 3. Izrael... 7. Slovenija 2, 9. Radio Triglav. • J. Rabič Mladinci pričakujejo uspeh kot v španiji Jesenice, marca - V času igranja svetovnega prvenstva "C" skupine na Bledu in v Ljubljani se je mladinska reprezentanca Slovenije marljivo pripravljala na Jesenicah za odhod na svetovno prvenstvo v Rigi. Naša mlada ekipa računa na ponovitev, ki so jo dosegli na zadnjem svetovnem prvenstvu v Španiji, to pa je boj za srebrno kolajno. Naši mladinci na pripravah na Jesenicah. Slika: D. Gazvoda Trener Vaclav Červenv in njegov pomočnik Roman Pristov pa sta dejala: "Priprave potekajo po načrut, saj je v jeseniški dvorani poskrbljeno, da se lahko pripravljamo maksimalno. Letos bo boj za kolajno veliko težji, ker ne poznamo vseh reprezentanc bivše Sovjetske zveze. V reprezentanci so izkušeni vratar Klemen Mohor, ki je bil na zadnjem prvenstvu razglašen za najboljšega vratarja ter izkušeni igralci Jesenic Matjaž Mahkovic, Matej Poljanšek in Ivo Jan. Prve tekme igramo z Litvo in Nizozemsko, zato boj^e sam začetek težak, vendar zaupava v fante, da se bodo borili in ponovili uspeh iz Španije." Matjaž Mahkovic (Acroni Jesenice): "Ne poznamo vseh reprezentanc bivše Sovjetske zveze. Pričakujem uvrstitev med prve štiri ekipe. Najtežja tekma pa bo verjetno z Latvijo." Klemen Mohor (Acroni Jesenice): "V Rigi pričakujem ponovitev uspeha iz Španije, to pa je osvojitev ene izmed medalj." Ivo Jan (Acroni Jesenice): "Kolajna bo naša, saj smo mlada in kvalitetna ekipa. Bo sicer težak boj, a smo le izkušeni." Matej Poljanšek (Acroni Jesenice): "Igrali bomo v finalu. Smo dobra ekipa in prijatelji med seboj. Zadovoljen sem, da se pripravljamo v domačem kraju, kjer imamo izredne pogoje." Reprezentanca je v Rigo odpotovala v nedeljo zjutraj, pot pa jih je vbdila preko Frankfurta. Vodstvo in reprezentantje, ki so sestavljeni iz ekip Acroni Jesenice, Olimpije Hertz, Bleda in Triglava pa obljubljamno, da ne bodo razočarali. • J. Marinček KONČANA JE KRANJSKA HOKEJSKA TRIM LIGA Prvak je pizzerija oliva Kranj, marca - Od začetka novembra do začetka marca je na kranjskem drsališču potekala kranjska trim hokejska liga, v kateri je sodelovalo osem ekip. Tekmovanje je bilo organizirano po dvokrožnem sistemu z zaključno končnico. Prav finalni del tekmovanja, ko so se ob ledeni ploskvi zbirali številni navijači, pa je dokaz več, da je hokej v Sloveniji res med najpopularnejšimi športi in da je organizacija trim lige še kako dobrodošla za vse, ki nimajo ambicij nastopati v klubih, ki igrajo v državnem prvenstvo oziroma za nekdanje igralce teh klubov. Kranjska hokejska liga se je začela v lanski sezoni, ko je v njej sodelovalo šest ekip: HK Jezersko Pro Look, HK Stari Dvor, HK Profil, HK Scott Merida, HK Diskoteka Perla in HK Pizzerija Oliva. Poleg teh ekip sta se letos trim ligi priključili še ekipi hokejistov HK Medvode - Preska in HK Jelen Reteče - Senica. Liga je postala dobro organizirana, kot je ob zaključku tekmovanj povedal vodja organizacije Jani Potočnik pa so bile tekme kvalitetne, sodili so jih izkušeni sodniki po pravilih HZS. V ekipah so nastopali nekdanji znani hokejisti, kot so D. Burnik, D. Lepša, D. Furlan, T. Košenina..., v upravni odbor trim lige pa so uspeli prodidobiti tudi izkušene hokejske strokovnjake na čelu z Mirom Koncem. Sklepno dejanje letošnjih tekmovanj je bilo tekma za prvo mesto, v kateri sta se pomerili ekipi Pizzerije Oliva in Jezersko Pro Look, zmagala pa je ekipa Pizzerije Oliva z rezultatom 3:1 in tako postala tudi zmagovalec letošnje kranjske hokejske trim lige. V tekmi za tretje mesto je ekipa Jelen Reteče - Snica premagala lanske zmagovalce, ekipo Scot Merida z rezultatom 1 : 8. Končno peto mesto je zasedla ekipa Discoteke Perla, šesta je ekipa Profila, sedma ekipa Starega Dvora in osma ekipa Medvode Preska. Najboljši strelec lige je bil Dejan Burnik (Pizzerija Oliva), najboljši vratar pa prav tako igralec Pizzerije Olive Srečo Cof. • V. Stanovnik Praznični majski pohod na stol • Jesenice - Pri športni zvezi občine Jesenice so začeli s pripravami na letošnji 28. pohod na Stol, ki bo v soboto, 29. maja. Poznajo ga številni ljubitelji gora, vseh dosedanjih pa se je udeležilo že 63.343 ljudi. . Bistvenih sprememb na letošnjem pohodu ne bo. Pot bo potekala po utrjenih poteh od Valvasorjevega do Prešernove koče oziroma na vrh Stola. Člani organizacijskega odbora pod vodstvom Rudija Koc-jančiča so na pripravljalnem sestanku dali pobudo, da naj bo pohod vključen v praznovanje ob 100-letnici slovenske planinske organizacije. Pohod naj bo združen z osrednjim srečanjem gorenjskih planincev ob jubileju, pri Vajvasorjevem domu pa bodo organizatorji pohoda pripravili pester kulturni in zabavni program. • J..Rabič OMET PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Naklo še neporaženo STEKLAR ROGAŠKA SLATINA : ŽIVILA NAKLO 0 : 0. Naklo, 21. marca - Nogometaši Živil Nakla ostajajo še naprej neporaženi v spomladanskem delu prve slovenske nogometne lige. S Steklarjem so igrali neodločeno. V Rogaško Slatino so šli predvsem po točko in so jo tudi dobili. Pred nedeljskim derbijem v Kranju z Muro je izkupiček dober. Naklanci so v treh kolih, dvakrat so igrali na tujem, dobili pet točk in to je bil tudi plan Oblakove ekipe. Živila bi lahko v nedeljo v Rogaški Slatini zmagala. Imela so vsaj tri izredne priložnosti, pri katerih je bilo tudi nekaj smole. Grašičev nevaren strel ni našel poti v mrežo. Janez Križaj je že premagal domačega vratarja, vendar so domači zbili žogo z golove črte, tretjo veliko priložnost pa je zapravil Robert Marušič. Njegov strel s petih metrov je domači vratar odbil z nogo. Naklanci so igrali oslabljeni. V Oblakovem moštvu ni bilo obeh Pavlinov, zato pa je prvič zaigral novinec v moštvu Verbič. Igral je tudi Grašič. Za Živila Naklo so igrali Vodan, Jošt, Sirk, Križaj, Murnik, Grašič (Lunar), Vorobjov, Jerina, Ahčin, Jeraj (Verbič) in Marušič. • J. K. DRUGA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Na kranjskem derbiju brez golov JELEN TRIGLAV : PRIMORJE AJDOVŠČINA 0:0 Kranj, 21. marca - Derbi druge slovenske nogometne lige med Jelenom Triglavom in Primor-^ajfiu& Jem iz Ajdovščine na kranjskem v^P^JP».,«*^^>^**~ stadionu je razočaral. Okrog 500 gledalcev je videlo bore malo dobrega nogometa, pa veliko sreče domačinov, da v pomembni tekmi za vrh druge lige v zadnjih minutah niso prejeli gola. Gostje so igrali dokaj zaprto in kontrolirali sredino, nevarnejši pa so bili v protinapadih, domaČi pa so skušali na silo, brez dobro zamišljenih akcij, priti do zadetka, vendar so zamujali in pri strelih ali podajah, največkrat pa ustrelili prek vrat gostujočega vratarja Aleša Samca. Veliko je bilo prekinitev in laži-ranja poškodb, kar je ne preveč uspešni sodnik Kline toleriral, za tako "igro" pa so se odločali predvsem gostje, ki so hoteli pridobiti na času in doseči pri favoritu pomembno točko. V tem so uspeli. Rumene4artone so si na nedeljskem derbiju prislužili Blagojevič (Jelen Triglav) in Adžič ter Irkič iz Primorja. Da je bila nedeljska tekma z Jelenove strani premalo agresivna, pove podatek, da je šele v 15. minuti Kapetanovič močno streljal, vratar pa je žogo odbil in da je bil prvi kot na tekmi šele v 25. minuti in še to za Primorje. Le redke akcije so gledalce dvignile na noge. V 27. minuti je Kapetanovič močno streljal prek gola gostujoči, v 45. minuti pa je isti igralec podal v sredino, Tušar pa je zadel vratarja. V 48. minuti so imeli domači igralci Blagojevič, Kondič in Kapetanovič tri zaporedne priložnosti, šest minut kasneje spet Kapetanovič. To je bilo za Jelen Triglav tudi vse. Gostje pa so bili najbližje zmagi v zadnjih minutah tekme. V 85. in 88. minuti so zapravili dve stoodstotni priložnosti. Za Jelen Triglav so igrali Skodlar, Novkovič, Blagojevič, Pivač, Hartman, Kapetanovič, Goga, Kne, Kondič, Murič in Tušar. Gogo je zamenjal Egart, Tušarja pa Juršič. • J. Košnjek Vratar in kapetan Jelena Triglava Samo Skodlar. Po dveh kolih je njegova mreža še nedotaknjena. - Slika G. Šinik JUTRI ČETRTFINALE NOGOMETNEGA POKALA živila v celje, jelen v ljubljano Kranj, 23. marca - Jutri, 24. marca, ob 15. uri bodo na sporedu četrtfinalne tekme nogometnega pokala Slovenije. Gorenjci imamo med osmimi Četrtfinalisti dva predstavnika: Živila Naklo in Jelen Triglav. Žreb je odločil, da gostujejo Živila v Celju pri Publikumu, Jelen Triglav pa v Ljubljani pri SCT Olimpiji. Izida je težko napovedovati, vendar je treba omeniti, da sta tako Publikum kot Olimpija v nedeljskem ligaškem tekmovanju zgubila in da Živila igrajo proti Publikumu tradicionalno dobro, pa tudi Jelen Triglav je bil v lanskem pokalu Olimpiji trd oreh. Upajmo na najboljše. Ostala dva četrfinalna para sta AM Cosmos Ljubljana : Kompas Holidavs Ljubljana in Primorje Ajdovščina : Studio D Novo mesto. Navijači, vabljeni v Celje in Ljubljano! • J. K. Kranjčani zmagali Kranj - V prvi mladinski nogometni ligi je mlado moštvo Jelena Triglava gostilo vrstnike Mure iz. Murske Sobote in zmagalo z rezultatom 1 : 0. Kranjčani so po nekaj slabših nastopih v derbi srečanju proti drugouvrščeni Muri le zaigrali bolje in z nekakšno de-fenzivnejšo taktiko in hitrimi protinapadi povzročali gostom precej težav. Izvedli so nekaj obetavnih akcij, imeli tudi priložnosti za zadetek, edino pa je v prvem delu po samostojnem prodoru izkoristil Buvac. • Iztok Golob Prvak jelen triglav Kranj, 17. marca - V finalni tekmi pokala Slovenije za področje Gorenjske za sezono 1991 - 1992 je v Kranju Jelen Triglav premagal Creino z 1 : 0 Zmagoviti zadetek je dosegel Goga v 26. minuti. Aprila začetek gorenjske lige Kranj, 22. marca - Spomladanski del tekmovanja v članski A gore-njeki nogometni ligi se bo začel v soboto, 3. aprila. Na sporedu bo 11 kol Zadnje bo na sporedu 12. junija. Pred nadaljevanjem spomladanskega dela jc na najboljšem Visoko, ki vodi s 16 točkami, za njim pa so s 15 točkami Sportina Bled in Lesce ter s 14 točkami Alpina in Tržič. • J. K. dolnov - creina v turnišče Kranj -Pokalni prvak Gorenjske pri mladincih je z zmago proti Je-len-Triglavu postalo moštvo Dolnov-Creine. V Šenčurju sta najbolji mladinski enajsterici odločali, kdo je trentuno boljši, po enajstmetrovkah pa so se med devet najboljših mladinskih moštev v državi uvrstili igralci trenerja Staneta Kodelcta. Mladinci Creine jutri igrajo za vstop med štiri v Prekmurju. v Turnišču. Kadeti Creine so gostovali v Biljah na Primorskem in zmagali z I O, v sosednji Avstriji pa so igrali v Anna Bichl in zmagali s 3:1. Triglav (spet) državni prvak Maribor, 21. marca - Po nekaj letih so se pionirji (letnik 1980 in 1981) ter pionirke (letnik 1981 in 1982) plavalnega kluba Triglav spet lahko veselo vrnili domov - na državnem prvenstvu v Mariboru so (spet) osvojili naslov državnega ekipnega prvaka. Med 13 klubi je 23 mladih Kranjčanov in Kranjčank zbralo 736 točk, kar 123 več od drugouvrščene Ljubljane, tretje Velenje pa je zbralo 573 točk, medtem koje bila Radovljica s 85 točkami predzadnja - 12. Med Kranjčani so bila dekleta uspešnejša od fantov, saj so zbrala 420 točk, fantje pa "le" 316, med posamezniki pa je bil Andrej Pire dvakrat prvi, po enkrat pa drugi in tretji, Alenka Sušnik pa po enkrat prva, dvakrat druga in tretja, naslov državnega prvaka pa je osvojila še štafeta 4 x 200 kravi med dekleti. Sicer pa so Kranjčani med starejšim letnikom osvojili 14 medalj - 4 zlate, 3 srebrne in 7 bronastih, Radovljica pa eno bronasto, pri mlajšem letniku pa 14 diplom - Radovljica pa eno. Rezultati (navajamo samo gorenjske nosilce medalj in diplom) s tem, daje mlajši letnik naveden v oklepaju: 200 m kravi Gašperlin (mlajši letnik) 2, s časom 2:20,91, 400 m kravi med ml. letnikom Ga-šperlin 3. s časom 4:57,14, 100 m kravi 2. Pire 1:19,00, 100 m prsno 3. Pogačar (Radovljica) 1:19,40 (1. Kovač 1:19,90), 200 m prsno ml. letnik 1. Kovač 2:55,11, 200 m hrbtno ml. letnik 2. Jenko (Radovljica) 238,32, 100 m delfin 1. Pire 1:10,80 (1. Gašperlin 1:15,60), 200 m delfin 1. Pire 234,74, 200 m mešano ml. letnik 2. Gašperlin 2:43,25, 400 m mešano 3. Pire 5:32,72, štafeta 4 x 100 m mešano 3. Triglav 4:55,28, dekleta: 100 m kravi ml. letnik 1. Prosen 1:10,03, 200 m kravi 3. Sušnik 2:24,42, 400 m kravi 2. Sušnik 4:59,84, 800 m kravi 1. Sušnik 10;06,42, 100 m prsno ml. letnik 2. Prosen 1:28,70, 200 m prsno 3. Prosen 3:08,33 (med ml. letnikom druga), 200 m prsno 3. Prosen 3 08,33 (med mlajšim druga), 100 m hrbtno med mlajšimi 1. Prosen 1:17,28, 200 m hrbtno 3. Prosen 2:45,58 (med mlajšimi prva), 100 m delfin 3. Prosen 1:17,87 (med mlajšimi prva, 2. Bregar 1:22,86), 200 m mešano med mlajšimi 1. Prosen 2:49,14, 400 m mešano 2. Sušnik 5:46,4 in štafete 4 x 200 m kravi 1. Triglav 1005,66 in 4 x 100 m mešano 3. Triglav 5:20,83. • Ilija Bregar KRIZNI TENIS1 Merkurju trda prede Kranj, 20. marca - V 12. kolu I. državnp moške namiznoteniške lige je kranjski Merkur izgubil v Ljubljani z Ilirijo s 5 : 2. Po eno zmago za Merkur sta dosegala Smrekar in Kuntner. Veliko in za Merkur neprijetno presenečenje kola je zmaga Melamina z Novotehno s 6 : 1, s čimer je Melamin potisnil Merkur na zadnje mesto. Najverjetneje pomeni to za Merkur izpad iz lige. Do konca sta še dve koli. Merkur igra 27. marca doma s Tamom in 3. aprila v Radgoni z Acrontom (novim državnim prvakom). Moška ekipa Save je v zadnjem kolu v gosteh igrala z Radljami in Ero Tempom. Sava je obakrat zmagala s 4 : 3. Najboljši pri Savi je bil Uroš Prelovšek. Sava, za katero so, razen Prelovška, igrali še Dušan Jauh, Matej Ošlaj, Sašo Robida, Aleš Porenta, Boštjan Bernard, Slavko Dolhar in Klemen Klevišar se je uvrstila v drugo državno ligo- v gorenjskem derbiju so Križe v Skofji Loki premagale EGP z 1 :6. Sava je druga, Križe 8. in EGP Škofja Loka 9.-med 10 moštvi. • *• Ošlaj ©OBOJ Kfl Finale končnice i V prvi finalni tekmi končnice državnega prvenstva je mariborska Vileda težje, kot kaže rezultat, premagala kanalski Salonit in vodi z 1 : 0 - Vileda : Salonit 3 : 0 (7, 12, 12). Kot kaže pa bosta v ženski konkurenci potrebni le dve tekmi v finalu, saj je Paloma Branik premočan nasprotnik za vse ostale ekipe. Paloma Branik : Abes Trade Celje 3 : 0 (4, 4, 3). Igralke Alpin Triglava po zmagi doma z zadnjeuvrščenim Šentvidom čaka naslednjo soboto odločilno srečanje v Novem mestu. Rezultati: Alpin Triglav : Šentvid 3:1, SOU Vital : Branik Rogoza II 3 : 1, ŠD Tabor II : Mislinja STELL 2 : 3, Cimos II : Ptuj 3 : 1, P. Bra-slovče : P. Prevalje 0 : 3, Mežica : Pionir 0 : 3. Vrstni red: Mislinja STELL 34, Pionir 30, Alpin Triglav 28, P. Prevalje in Cimos II 22. ŠOU Vital in Ptuj 18 Mežica 14, Branik Rogoza II in P. Braslovče 10, ŠD Tabor II 8 in Šentvid 2 točki. Rezultati III. DOL zahod - moški: Bled II : Olimpija III 3 : 1, Termo Lubnik : PAN Kovinar 3 : 2, Mokronog : P. Prvačina 0 : 3, Triglav : Plamen 3:1, Portorož : Bohinj 3 :0. Vrstni red: PAN Kovinar 30, P. Prvačina in Termo Lubnik 26, Triglav 20, Bled II 16, Olim pija III 14, Mokronog 12, Portorož 8, Plamen 6 in Bohinj 2 rtočki. Rezultati III. DOL - ženske: Bled II : Šenčur 1 : 3,' Jesenice : Solkan 3 : 2, Bohinj : Plamen 1 : 3. Vrstni red: Plamen 24, Solkan 16, Šenčur 14, Bohirfj in Jeseriice 12, Bled II 10, Lik Tilia II 8 in Piran 4 točke. • M. Branko Ljubelj prvak v medregijski ligi V 17. kolu medregijske kegljaške lige sta gorenjska ligaša gostovala. Tržiški Ljubelj je v derbiju kola v Ljubljani premagal Lokomotivo z rezultatom 0 : 2 (4946:5011) in tako že kolo pred koncem osvoj" prvo mesto in se uvrstil v 2. državno ligo. Ekipa Save pa je tokrat kljub dobri igri morala priznati premoč Hidra in je izgubila z rezultatom 2 : 0 (5237:5119). Tako na lestvici vodi Ljubelj z 29 točkami, Sava pa ima 17 točk je na sedmem mestu. V zadnjem kolu obe gorenjski ekipi igrata na domačih kegljiščih, v Tržiču je srečanje Ljubelj - Hidro, v Kranju pa Sava - Ilirija. Oba obračuna se bosta začela ob 16. uri. • M. šilar Triglavanke dobile derbi V predzadnjem kolu končnice 1. slovenske lige za ženske so igr-Fleischman 397. Zadnje kolo bo v soboto na kegljišču Triglava z ekipo Ljubljane. V 13. predzadnjem kolu 2. slov. lige za moške pa so Triglavanf potrdili, da igrajo drugo sezono v 1. slovenski lgi. Doma so premaga'! ekipo Proteusa iz Postojne z rezultatom 2 : 0, razlika v kegljih 422 m medsebojni obračun 8 : 0 za Triglav. Za poslastico je dosežen tudi novi ekipni rekord kegljišča 5442 kegljev in tudi Milan Beber je dosegel novi posamezni rekord kegljišča z 977 keglji. Ostali rezultati; V. Oman 915, B. Mihelič 916, V. Šimnovec 879, V. Cvirn 871 in Karel Boštar 884 kegljev. Zadnje kolo bo v soboto v Kočevju z istoimensko ekipo. V Litiji pa je potekal 2. krog državnega prvenstva posameznic z* mladinke. Od štirih tekmovalk Triglava se je v finale, ki bo v Celje, uspelo uvrstiti samo Mojci Jerala z rezultatom 777 kegljev. • Anton Česen w(3TERPOU> novi zmagi triglava Celje, marca - V celjskem bazenu Golovec je kranjski Triglav v soboto in nedeljo zabeležil zmagi. V soboto je premagal dunajski ASV Wien s 14 : 6 (4 : 2, 4 : 1, 2 : 0, 4 : 3), igrali pa so v postavi Ho-movec, Antonijevič, Margeta, Balderman, Grabeč 1, Bukovac, Galič 1, Bečič, Košir 1, Podjed 1, Peranovič 3, Klemen štromajer in Trop-pan 5. V nedeljo pa so zabeležili še eno zmago, ko so premagali dunajsko ekipo Donau s 14 : 8 (4 : 2, 3 : 1, 3 : 2, 4 : 3) in se jim tako oddolžili za poraz v prvem delu. Na tej tekmi pa so Kranjčani nastopili v postavi Homovec, Hajdinjak 2, Margeta, Balderman, Grabeč 1, Antonijevič, Galič, Bečič, Košir, šrirn 3, Peranovič 6, Podjed, Troppan 2. • J. Marinček janje mssmssmm predosuaniv x. kolu neuspešni V predzadnjem kolu republiškega tekmovanja v streljanju z čno puško jc I. ekipa strelske družine Franc Mrak Predoslje v [*|MR - zahod gostila strelec iz Pirana. Pirančani so bili z rezultatom >" krogov boljši od domačinov, ki so nastreljali 1557 krogov. Neuspešna je bila tudi II. ekipa Predoselj v III. slovenski lig' 'J%W ki je v boju za tretje mesto gostovala pri strelski družini J. Kovačij Šentvida pri Stični. Tekma se je končala z rezultatom 1325 : krogov v korist domačinov. • F. Mubi Tekmovanje športnih strelcev Škofja Loka, 20. marca - V prostorih nekdanje škofjeloške voiajjK je bilo minulo soboto regijsko tekmovanje s serijsko zračno P „a| Na njem je sodelovalo trideset gorenjskih športnih strelcev, z £jj pa je Janez Dolenc, SD "Brata Kavčič" Škofja Loka s 526 kr°?w s 600 mogočih. Drugi je bil Anton Urbanč, S D P. Julek iz. Radov ij ■ 506 krogi, tretji jc bil Uroš Korošec, S D P. Julek iz Radovljice, c je bil Jože Pišek, SD Kranj, peti jc bil Roman Oman, SD Kopače. y iz. Škofje Loke,,leiti pa Alfon/. Kern, SD Kranj (vsi 502 kroga)- . S. • pno mmmimn Državno prvenstvo za pionirje 13. in 14. marca je v Kopru potekalo državno prvenstvo Slovenije v judu za mlajše in starejše pionirje in pionirke. Udeleženk tekmovanja pri mlajših pionirkah je bilo 40 iz 10 klubov, pri mlajših pionirjih pa je za naslove tekmovalo 90 tekmovalcev iz. 18 kjubov. Pri starejšh pionirjih je tekmovalo 122 tekmovalcev iz 16 klubov. Obeh tekmovanj so se udeležili tudi jeseniški pionirji in pionirke in osvojili kar štiri naslove državnih prvakov in druga odlična mesta. Uvrstitve tekmovalcev pa so naslednje: mlajše pionirke: Svetlana Miletič I. mesto, Vesna Ražman 1. mesto, mlajši pionirji: Miha Svili-goj 1. mesto, starejši pionirji: Roman Ražman 1. mesto, Marjan Jova-nov 2. mesto, Tilen Ošlir 3. mesto, Matjaž Kuralt 5. mesto, Grega Krajzel 6. mesto. Vsi mladi jeseniški tekmovalci 10 pokazali veliko borbenost in visoko raven znanja juda. Mladi državni prvaki si zaslužijo čestitke ter večjo pozornost in pomoč športne javnosti • Miro Ražman Končana tekmovanja mlajših deklic in dečkov za pokal radenske V nedeljo, 21. marca, so zaključili s tekmovanji najboljši slovenski mladi alpski smučarji v kategoriji mlajših dečkov in deklic, ki tekmujejo za Pokal Radenske. Zadnje letošnje tekmovanje je bilo v slalomu, organiziral pa ga je smučarski klub Matajur iz Tolmina na Kaninu. Tekmovalo jc 50 mlajših deklic in 78 mlajših dečkov. Tekmovanja v vseh drugih kategorijah so zaradi izredno toplega vremena odpadla Tako bodo organizatorji in tekmovalci do 15 apri Ia, ko se sezona zaključi, iskali možnosti za izvedbo še nekaj preosi.i lih tekem. Slalom - Kanin, 21. marca - mlajše deklice: 1 Klara Dcheliak (Radovljica), 2. Daša Troha (Rudar Idrija), 3. Ana Mesaric (Rudar Idrija), 5, Lea Dabič (Bohinj), 6. Tanja Pavlic (Bled). 10 Daša /upan (Železniki) Mlajši dečki - I Bernard Vajdič (Unior Celje), 2 Boftjan Križaj (Tržič), 3. Primož Skerbmek (Branik), 7 Miha Znidaršič (Al-petour), 9 Boštjan Notar (Alpetour) • Janez Šolar Kokra lipje še v igri ^ Potem ko so košarkarji Kokra Lipje v sredo v drugi ,ckrT"son0to premagali ekipo Litostroj Slovana (94:77) so na tretji tekmi jju-v Ljubljani ponovno izgubil! (6657) in tako v končnici vod) bljančani z 2:1 v zmagah. Igralci Kokre Lipje pa bodo že ju vale priložnost za izenačenje rezultata, kajti igra se na tri zmage- Ločanke izgubile z jezico V prvi tekmi končnice so košarkarice Odeje Marmorja go* j pri Jezici in izgubile z rezultatom 77:55. Na drugi tekmi Loj»«^flfl , čakujejo ekipo aktualnih državnih*prvakinj ta četrtek, v hali Škofji Loki. • V.S. momet Kranjčanke ne bodo igrale v končnici V 1. državni ligi za ženske - modra skupina - so rokometašice^k(). nja igrale z Belinko Olimpijo. Z nasprotnicami pa so uspelc aVza-vredno meriti le do dvajsete minute, potem pa so gostje, ki s0 {^ntk. prav reprezentanca Slovenije, saj v ekipi igra kar 10 reprez ^ Jflj počasi začele večati razliko, ki je na koncu znašala dvanajst g se je tekma končala / i/ulom l(>:28 • . p0 red' Tako se ekipi Kranja ni uspelo uvrstiti v končnico, saj |> IMIHU. IiIMI llll tjj jili tretje mesto, se v končnici lahko i Locani irečajoi teie jhodru do končnica potekala po napovedih, pa il lahko ''j^'1!^'1 p^0la«»c sezoni v prvi ligi ponovno ekipo z Gorenjskega. • ^ Izšla je nova brošura o gorskem, teku Uveljavitev in specializacija gorskega teka Tekači gorsltih tekov postajajo vse bolj specialisti, gorski tek jim postaja osnovna disciplina. Vzporedne discipline so lahko teki na daljši razdalji ali krpsi. Nujno bi bilo, da bi bili tekači vključeni v klube ali društva zaradi organizacijskih ukrepov ter materialne ali strokovne pomoči. Analize rezultatov kažejo, da dosegajo gorski tekači dobre športne rezultate v zrelih letih, z daljšim obdobjem treniranja. Pri vključitvi mladih v trening gorskega teka mora biti vadba pazljiva in glede na obremenitve fiziološko opravičljiva. O gorskih tekih je na nekaj vprašanj odgovoril edini slovenski strokovnjak za gorske teke in državni trener gorskih tekačev Lojze Pungeršič. Kaj je gorski tek? "Poleg maratona prav gotovo najbolj garaška tekaška disciplina. Prav zato še en izziv za tekače. Največ možnosti za uspešnost v gorskih tekih imajo tekači na d°lge proge in tekači krosa. Nujna je tudi specializacija za ta tek." Gorski tek je močno uveljavljen v svetu, dobro organiziran v Evropi, sprejet v mednarodno atletsko organizacijo. Najmočnejši so naši sosedje Italijani, ne zaostajajo pa tudi druge alpske dežele. In kako je z gorskimi teki v Sloveniji? "Kot alpska dežela imamo vse Možnosti za razvoj gorskega teka- Na uradnuih mednarodnih srečanjih gorskih tekačev smo Slovenci prisotni že od vsega začetka. Gorske teke vodi odbor Sekcije za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije. Prav to zimo je odbor naredil velike delovne korake za sezono 1993. Člani odbora so sami zagnani športni delavci. V tem času je odbor izdal tudi brošuro orski tekiin prav izid te brošure kaže, da je bilo delo odbora v mrtvi sezoni v zimskem času zelo aktivno. Vsebina brošure je pestra, med drugim piše vse o razvoju gorskih tekov, pravila tekmovanj do razpisov tekmovanj po koledarju in z opisom prog. Naslovnica brošure promovira znak gorskih tekačev pri AZS. To brošuro lahko tekmovalci brezplačno dobijo na Atletski zvezi Slovenije, Milčinske-ga 2 v Ljubljani ali po telefonu ali fax (061) 318-461." Kako poteka strokovno delo? "Krog kvalitetnih gorskih tekačev ni velik, večji pri članih kot pri članicah in mladinskih kategorijah. Pa še ti tekači in tekačice so v večini prepuščeni sami sebi. Odbor sekcije jim bo skušal pomagati s strokovnimi nasveti, s programi treniranja in s skupnimi pripravami za reprezentante." Vaša osebna želja? "Zbrati sodelavce za ustanovitev atletskega tekaškega kluba v Ljubljani ali kje drugje v Sloveniji. V njem bi našli domovanje tudi gorski tekači." In sezona 1993? "Komaj čakam, da se tekmovanja začnejo. Seveda pa pričakujem kakšno dobro uvrstitev naših na svetovnem pokalu gorskih tekačev v Franciji. Določeni-so tudi že datumi izbirnih tekmovanj gorskih tekačev za sestavo državne reprezentance za nastop na svetovnem pokalu. Ta izbirna tekmovanja so: 1. maj - tek na Lisco v Boštanju, 16. maj - tek po Triglavskem narodnem parku v Mojstrani, 6. junij - tek na Lubnik v Škofji Loki in 25. junij -tek čez Rigel v Zagorju ob Savi." In kje bodo poleg izbirnih še ostali teki? "Poleg omenjenih štirih izbirnih tekov bodo še trije teki in sicer 4. julija tek na Krim, 26. septembra tek na Tri kralje v Slovenski Bistrici in 10. oktobra tek na Šmarno goro v Ljubljani. Tek v Zagorju ob Savi se bo štel za državno prvenstvo na kratki progi, tek v Slovenski Bistrici pa za državno prvenstvo na dolgi progi. Vseh sedem tekov pa se šteje za pokal Slovenije 1993." • Tekst in foto: Lojze Kerštan REZULTATI ČETRTEGA ŽREBANJA PODARIM - DOBIM *• četrto žrebanje v akciji za pomoč našim športnikom je bilo v bobnu zbranih več kot 156 tisoč darilnih razglednic, glavne nagrade pa je »«rebal plavalec Jure Bučar - Alpinist Vili Grošelj in Tomo Česen sta 8°>orila o svojih podvigih in načrtih. Bolj ko se akcija Podarim - dobim približuje koncu, več darilnih razglednic prihaja, saj so pripravljene še mnoge lepe nagrade. Tudi vPrašanja niso pretežka, tako da v akciji sodelujejo tako mladi kot starejši. Tokrat, na četrtem žrebanju, pa je naš reprezentant Jure Bučar iz-^ebal 319 nagrajencev, najlepši nagradi, avto in športna oprema ^n sta odšli v Ljubljano, kilogram zlatnikov pa v Tolmin. Mi pa obJavljamo tudi vse ostale nagrajence iz širšega gorenjskega območja. Avto AX 4x4, CIMOS KOPER P.O.: Skof Franc, Kabianijeva 47i 61000 Ljubljana J kg zlatnikov-PERUTNINA PTUJ PO Gianina Pištan LJuba, Volarje 2,65220 Tolmin 3- š Portna oprema ELAN za 5-člansko družino - smučanje, f|tness, tenis, navtika - ELAN COMMERCE d.o.o.. Kornača Cv«ka, Ilirska 19/11, 61000 Ljubljana L,QUI MOLY CHOPPLR - LM d.o.o : Kaloh Jožica, Vodole 3L 62000 Maribor 10.000 DEM gotovine in športna stava na izid teniškega turnirja KIM - KIM: Hren Slavka, Martinj hrib 2,61370 Logatec £oln za rafling SAVA 450 TR - SAVA KRANJ: Logar Janez, Rovte 1041,61373 Rovte Javna telefonska govorilnica J ATEN A s 300 žetoni in montažo - ISKRA TERMINALI Mirtič Maja, Majde Sile 11, 68000 Novo melto ^pUŽILNE NAGRADE: Kyeban» i« bila serija U in zadnja številka 1. S. mr "na naKradni kupon s črko U in zadnjo številko 1, ga lahko do v^>k* » 993 "menja za dve brezplačni kartici Podarim - dobim na £5 Po«tah in kioskih Dela! Sava Kranj v akciji Podarim - dobim sodeluje z nagradami, 20 čolni za rafting, v petek dopoldne pa so' čolne podarili trem nagrajencem iz prejšnjega žrebanja: Nenadu Stojanoviču iz Izole, Rozi Avbelj iz Moravč in Dušanu Gabrijelu iz Zagorja ob Savi. Foto: Ivan Draškic Ambrož Jerca, Gorenjskega Odreda 18, 6400« Kranj - 15 Arh Mafko, Zoisova 25. 64264 Bohinjca Bistrica - 18 Babic Majda, Prosvetna 2, ^70 Jesenice - 19, Belančič Luka. Škofjeloška 9, 64000 Kranj - 19, Bc "edičii Marjan, Dašnica 18, 64228 Železniki - 19, Bogataj Simona, Sel-^a "H, 64227 Selca - 19, Bozovicar *lane, Kokrškega odreda 5. 64000 Kranj - 19 C'« Cuznar Matjaž, Cesla 1 V, M270 Jesenice - 15 ^* Cerimovič irenja vas - 18, Cufar maja 24«.642?aT A'bina- Gorc"Ja va* D'lx>8 «1.64228 Železniki -18 Dolenc Igor, Sokolovu 8. 64000 ^; Fakin Jožef in Marija, Dabivaka *J 64226 Zin - 18, Frelih Alojz, ttafnarjeva 93, 64220 Škofja L-oka - G: Ciradišar Boštjan, Kokiškega "dreda 7, 64294 Križe 18. OregO f»c Janez, PreloSka 3,612*n 1> 1 l* -12, Cink Oblak Hedvika, Tenc-X 22< M204 Goln'k " l9' C'"mCk Kranj % Blc,^^va V;* Preddvor 44, 64000 • Tupaliče 25 a, 18, Mamci Anica, y,iSnanev, Han*i M, ' ';'S '""'voda H. M»J<». Cesta 3. talcev \4, 61240 Kamnik - 18. Hrovat Aleš, Zg Dobrava 15, 64246 Kamna Gorica - 15 J: Jaukovcc Marija, Deteljica II, 64290 Tržič - 15. Jurajevčič Bogdan, Na griču 3, 64000 Kranj - 18 K: Kcrč Ana, Podrečjc 18, 61230 Domžale 19, Kem 1'elei. Jezerska 86, 64000 Kranj 19. Klemene Blaž, (irahovše 9, 64290 Tržič - 15, Kolosa I-mil. Lojzeta Hrovata 5, 64000 Kranj - 19, Kos Mitja, Pod-lubnik 162, 64220 škofja Loka IH K ose 11 Gorazd, Matije Cbpa I, 64260 Bled - 18. Košema Trškan Marica, Mestni trg 39, 64220 škofja Loka - 19. Krajne Moica, Saje naselje 51, 64208 Šenčur - 15, Krc-g.u Dušan, Volili potok K, 6I23S Radotntja - 18 L: Lotrič Rado. Na kresu 7, 64228 Železniki - 18, I .ukančič Helena, Un.ka I, 64226 Žiri - 18, Lukančič Jane/ (lodošič »6, 64220 Škofja I o ka - 15 M: Mah Jane/. Zelenica 10, 64290 11žu 18, Mark/eti Tatjana, Pri-stavska 14, 64290 I ižii 19, M.u kovač Klemen, Ljubno 133, 64244 d na rt - 18, Matu lat lanaz, Trite- MVa 5, 61215 Medvode 18, Muž,in Štefka, l/lelni.ška 16, 64260 Bled . IH N: Nemec Fani, Železniška 3, 61230 Domžale - 18 O: Oblak Jurij, Šercerjeva 13, 64240 Radovljica - 16 P: Pauuna Smiljan, Jezersko 139, 64206 Zgornje Jezersko - 16, Pelko Ivanka, Tončka Dežmana 8, 64000 Kranj - 19, Pelko Vladimir, Tončka Dežmana 8, 64000 Kranj - 18, Petek Stanislava, Gozd 14, 61242 Stahovica - 18, Pihlar Franc, Talcev 15 b, 64000 Kranj - 19, Pintar Karoli-na. Studeno 24, 64228 Železniki -19. Prešern Franc, Vrba 5, 64274 Žirovnica - 19, Prezelj Elizabeta, Grajska 43, 64260 Bled - 19, Pučnik Rok, Godič 63 a, 61242 Stahovica - 19 R: Ramovž Francka, Koseze 15, 61217 Vodice - 19. Rimac Monika, Frankovo naselje 165, 64220 Škofja Loka - 18, Ristič Albina, Trg svobode 2, 64264 Bohinjska Bistrica - 18, Rudolf Pepca, Krakovska 10 a, 61230 Domžale - 19 S: Slapar Sonja, Kajuhova 2, 61230 Domžale - 18, Sušnik Vesna, Pod- studenec 17, 61242 Stahovica - 18, Svetina Žiga, Blejska 5, 64260 Bled 18 T: Tičar Monika, Sebenje 50, 64260 Bled - 18, Trampuž Boštjan, Hrušica 168, 64270 Jesenice - 18, Triller Janez, Dorfarje 43, 64209 Žabnica - 18, Tušek Anton, Rovt 10, 64227 Selca - 16 U: Uhan Majda. Kamniška 31, 61235 Radomlje - 18 V: Vidmar Ivan, Podbrezje 230, 64203 Duplje - 18 Z: Zupan Rezka, Žirovnica 115, 64274 Žirovnica - 15, Zupanek Vida, K studencu 3, 61215 Medvode -18 Ž: Zalik Nataša, Finžgarjeva 19, 64248 Lesce - 12, Žbogar Janez, Franca Rozmana 2, 64000 Kranj -19, Žvan Žiga, Trg Rivoli 8, 64000 Kranj - 19. Rezultate Irebanja je obdelala in pripravila stavek za tisk v slovenskih dnevnikih računalniška firma SPIN Kranj na računalniku Intertrade - ITS. Seznam nagrad 8. Čoln za rafting SAVA 450 TR - SAVA KRANJ 9. Spalnica NATURA - LIP BLED 10. Komplet GARDENA za nego vrta v vrednosti 4.500 DEM - S1LK d.o.o. 11. Zasebni telefonski sistem SELECOM 1/8 z montažo - ISKRA TERMINALI 12. Čokoladni izdelki v teži nagrajenca - ŽITO GORFNJKA d.o.o. 13. Avtomatski telefonski odzivnik in sprejemnik sporočil z daljinskim upravljalnikom ATOSS 901 - ISKRA I I KM I NALI 14. Avtomatski telefonski odzivnik in sprejemnik sporočil ATOSS 870- ISKRA TERMINALI 15. Darilni paket ILIRIJA VEDROG - ILIRIJA VEDROG 16. Kozmetični darilni paket - II I RIJ A 17. Elektronski telefonski aparat z zvočnikom ETA 911/10 Z -iskra TERMINALI 18. Ekskluzivna švicarska ura BOSS I < »BAČNA UUBIJANA 19. Darilni paket - 12 I motornega olja UDI I MOLY SUPERMOTOR OIL + MoS2 - l M d o o Matej šebenik in darja kapš Radovljica, 21. marca - V Radovljici v Hotelu Grajski dvor je bilo konec tedna prvenstvo Slovenije za dečke in deklice (do 12 let) v šahu. Organizirala ga je ob pomoči generalnega pokrovitelja SAVE iz Kranja ter pokroviteljev: ZEBRA Kranj, Globevnik Kranj in Teh-noprogres Posavec, Šahovska sekcija Tomo Zupan iz Kranja. Sodelovalo je 48 dečkov in 46 deklic. Pri dečkih so favoriti upravičili svojo vlogo. Na koncu je največ pokazal najmlajši med njimi, še ne 10-letni Matej Šebenik (Ivan Cankar Vrhnika), ki je z 8 točkami zasedel 1. mesto pred Tadejem Kobetom (7.5, Stari trg ob Kolpi) na 2. mestu in Urošem Kavčičem (7, Lucijan Seljak Kranj) na 3. mestu. Pri deklicah je bila za razred boljša od konkurentk Darja Kapš (Stari trg ob Kolpi), ki je z 9 točkami zasedla 1. mesto. Z dvema točkama zaostanka ji je sledila Lea Mauko (7, Radenci). V skupini igralk s 6.5 točkami pa je bila najboljša Simona Mihelič (Stari trg ob Kolpi) na tretjem mestu. Višje kategorije so osvojili: Matej Šebenik in Darja Kapš I. kategorijo, Aleš Kozjan II. kategorijo, Primož Žnider, Dejan Ivančilč, Matej Černec, Edita Ekart in Neda Tompa III. kategorijo. Prvenstvo je štelo tudi za uvrstitev na svetovno in evroDsko prvenstvo v konkurencah do 10 in do 12 let. # Aleš Drinovec Na sliki sta Uroš Kavčič (beli) in Matej Šebenik (črni). Bohinj - kandidat za svetovno prvenstvo Bohinj, 22. marca - Bohinjski turistični delavci se v sodelovanju s slovensko Smučarsko zvezo te dni pripravljajo na predstavitev svoje kandidature za mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskih smučarskih disciplinah. "Maja bomo na Bledu s svojimi načrti seznanili komisijo za sestavo koledarjev prireditev in predstavili uradno kandidaturo Bohinja za to pomembno športno prireditev, ki naj bi jo čez šest let pripravili pri nas," je povedal član iniciativnega odbora Jaka Rozman. Nekdanji tekmovalci in ljubitelji smučarskih skokov se še spominjajo prvega državnega prvenstva, ki je bilo leta 1924 na Honzlovi skakalnici na Polah, prav svetovno mladinsko prvenstvo pa bi bilo priložnost, da se skakalnica obnovi in da v Bohinju znova zaživi ta v svetu in pri nas tako popularen šport. Ker so vsa svetovna mladinska prvenstva tudi donosen posel za turistični kraj (tekmovalci in ekipe sami plačajo stroške), pa so pobudo navdušeno sprejeli tudi turistični delavci, ki se hkrati zavedajo, da sta šport in turizem v Bohinju še kako povezana. • V. S. Vabila, prireditve Veterni za zelenimi mizami - Ljubljanska območna namiznoteni-ška zveza prireja to soboto, 27. marca, z začetkom ob 9. uri, državno prvenstvo za veterane in veteranke ter dvojice. Tekmovanje bo v dvorani Krim Galjevica, prijave zanj pa sprejema Franc Use-nik, NTK Kovina - Olimpija, Cesta XV. divizije 52, Ljubljana ali po telefonu 061 213 141 (od 8. do 12. ure) in na dan tekmovanja do 8.30 ure v dvorani. • V.S. Teniški turnir za rekreativce - Začenja se tudi teniška sezona na odprtih igriščih in .Klub kanu v Smledniku se že pripravlja na teniški turnir za rekreativce. Turnir bo 27. in 28. marca, prijave pa v Klubu Kanu sprejemajo do 25. marca po telefonu 627-011 in 627-038 ali osebno na recepciji ob igriščih. • VJ5. Na najvišji vrh Romunije in v turške gore - Planinska sekcija Alpetour iz Kranja letos organizira zanimiv planinsko turistični izlet, ki bo od 25. junija do 10. julija v Turčijo in Romunijo. Atraktiven sedemnajstdnevni izlet stane 600 DEM, podrobnejše informacije pa dobite pri Jožetu Škorcu (tel. 46-400), kjer se je moč prijaviti za izlet. • V.S. Skupščina območne balinaske zveze Gorenjske - V prostorih gostišča Marinšek v Podbrezjah bo ta petek, 26. marca, ob 17. uri, zasedanje skupščine območne balinarske zveze Gorenjske. Na njem bodo člani klubov in zveze spregovorili o načrtih in koledarjih tekmovanj za novo sezono, ter o novem pravilniku območne zveze. • V.S. Gorski tek za pokal "Slovenijašporta"- Občina Zagorje ob Savi organizira pod pokroviteljstvom,Slovenijašporta lažji gorski tek za pokal "Slovenijašporta". Tek bo v soboto, 27. marca, s startom ob 10. uri v Zagorju ob Savi, cilj pa bo na Prvinah. Proga je dolga 13700 metrov in ima 510 metrov višinske razlike. Moški bodo razvrščeni v pet kategorij, ženske pa v tri. Skupni zmagovalec dobi pokal Slovenijašporta in tedenski paket za dve osebi v Medijskih Toplicah, zmagovalka med ženskami dobi pokal Slovenijašporta in praktično nagrado, prvi trije v kategorijah pa dobijo medalje. Podrobnejše informacije daje Radovan Skubic dopoldne po telefonu 061-441-082, popoldne pa po telefonu 0601-61-381. • L. K. Izlet na Ratitovec - Planinska sekcija Iskra prireja 27. marca 1993 izlet na 1667 m visoki Ratitovec. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Od Jesenovca bo pot vodila po grapi Planšak čez Prtovč in Poden do koče na Ratitovcu. Ob lepem vremenu se bodo udeleženci povzpeli še na' Altemaver in Kremant, sestopili pa bodo mimo lovske koče; skupaj bo vsaj za 6 ur hoje, zato vodnika Jože Trilar in Peter Leban priporočata poleg palic, zaščitne obleke in rezervnega perila tudi hrano in pijačo. Za ta izlet se je moč prijaviti do 24. marca Volgi Pajk (221-321, int. 28-22) in Matiji Grandovcu (331-331, int. 3093) ali v pisarni PD Kranj. Planinci Iskre že sedaj vabijo tudi na izleta Zelenica - Palec 17. aprila in Ča-ven - Goljaki - Vojsko 24. aprila. • S. S. PRIPOROČAMO: v TRŽIČ, KoROškA 26 teL 50^548, Fax 52^079 MALI OGLASI ®217«960 PI77 A M Mj Mu r\k. DELOVTtl CAS: VSAK DArt OD 8" • 22' NEDELJA OD \V* - 7.1? APARATI STROJI KMETOVALCI! Akumulatorje za traktorje najceneje v Agroizbiri Čirče: 12/75 - 5.840 SIT; 12 V 100 -7.880 SIT; 10 I motornega olja Super 3 - 1.800 SIT. Pokličite nas * 324-802_4003 OVERLOCK PFAFF in SINGER. nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. ^ 215 650 4562 Dvoredni PLETILNI STROJ na kar-tice, znamke Brother, prodam ^ 221 197_5910 KULTIVATOR z ježi prodam. Po-dreča 26, g 401-225_6042 PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, faxi in telefonske centrale. Zelo ugodno. flfr 632-595 6138 VIDEORECORDER dam. « 213-885 Hitachi pro-6286 GLASBENI STOLP Nesco, še v garanciji, zelo ugodno prodam. 9 214 859 _6327 Potopni HLADILNIK za hlajenje mleka prodam, g 46-002 6339 ELEKTROMOTOR, 18 KW, 1.900 vrtljajev/min, primeren za kmetije, prodam 311-436 6348 Električni 3 fazni MOTOR, 3 KW, 1400 obratov/min, prodam. ^ 217 824_6351 VENTILATOR za dosuševanje se na "Vihar" prodam ^ 68-658 MOTORNO ŽAGO Husquarna pro-fesional, dobro ohranjeno, pro dam. Jesenko, Žirovnica 89 6393 KOLEKTORJE za sončno energijo prodam g 217-043_ 6400 Barvni TV Iskra, z daljincem, prodam. Cena po dogovoru ^ 691 559_ 6409 PREDSETVENIK Rau, 180 cm, pro dam * 061/641-021, zvečer 6415 CEPILEC (Sveder) za drva, nov, ugodno prodam. « 720 084 6422 FOTOAPARAT Polaroid, nov, ta kojšnja izdelava slik, 5.000 SIT, prodam » 861 373 6425 ŠTEDILNIK 3 + 1, rabljen, cena 100 DEM, prodam « 861 373 _6427 HLADILNO OMARO s šestimi pre-dali, staro eno leto, prodam. 9 214 051 6455 ZLAT0TISK «40U> KRAM. Simon**« uy 7 O (i 4 / 2 1 7 * li 4 gorenje servis NAKUP IZ PRAVE ROKE • NUDIMO VAM ŠIROK PRODAJNI ASOR TIMENT IN MONTAŽO gospodm/skih aparatov audio m video tehnike gor*n|« m UNIVERSUM klimatizer/ev alarmnih naprav, originalnih rezervnih delovgor*r|* • UGODNI PLAČILNI POGOJI popusti za gotovinsko plačilo, brezobrestno obročno odplačevanje proda/a na zakup TEMPO na 2 leti 0 24 mesečna garancij* za bah tehniko In TV sprejemnike gortm|« • NAŠE IZDELKE POPRA VUAMO TUDI PRI VAS DOMA • AKCIJSKA PRODAJA TOPLOTNIH ČRPALK NAROČILA IN INFORMACIJE: servisna enota KRANJ Trg Prešernove brigade 10. telefon 213-480 m 214 946 vsak dan od 7 do 16 ure sobota od 8 do 12 ure Ročno motorno KOSILNICO in ročno motorno ŽAGO prodam. ^ 802-581_•_6471 PRALNI STROJ potreben manjšega popravila, cena 5.000 SIT, pro-dam. g 326-722_6475 MOBITEL prodam. Zariška \Ž, Kranj, Drulovka ali ® 613-251 GLASBILA_ MIXER - ojačevalec, 2 x 150 VV, Studio Master, 8 kanalov, prodam, g* 064/872-011_6386 HARMONIKO Freitonarico Melo-dija spoltoni, ohranjeno, prodam. ® 70-015 6490 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 3/4/1993. Prijave na ® 49-442, po 16. uri_3466 Najcenejši VELENJSKI LIGNIT in boljši premog. ® 733-494, po 16. uri , 4860 Bombažne TRENIRKE, teflon PONVE, PEKAČI, DŽEZVE, pizza NOŽI, g* 241-038_4995 Dne od 25 do 27/3/1993 ter 7 do 9/4/1993 organiziramo nakupovalni izlet na Češko, mesto Brno in Blansko. Inf. in prijave na 9 325-737_6265 Na zalogi imamo: umetna gnojila NPK 7-20-30 in NPK 15-15-15 ter 6 valjne salonitne plošče. 'S 064/43-422_6407 Bašelj Francka, Velesovo 22, Cerklje izjavljam, da nisem plačnica dolgov, katere ustvarja moj mož. GR. MATERIAL OBLAČILA Kostanjev LES za tople grede, fi-žolovke, kolje, prodam. ^ 51-010 _6322 Suhe smrekove PRIZME, 5 kub. m, prodam. Ig 51-033_6328 Strešno KRITINO Vesna prodam. g 242-100_6332 Dvokrilna balkonska VRATA, vhodna VRATA in OKNA prodam. ■g 83-055 _6342 Nov STREŠNIK Kaniža, 300 do 400 kosov, po 50 SIT/kos, prodam, flf 311-436_6347 Smrekove PLOHE in COLARICE -sveže, cena 240 DEM, prodam. 9 061/266-574_6359 Suhe hrastove DESKE prodam po ugodni ceni. Babni vrt 3, Golnik .__6361 Narezano FE PLOČEVINO, 4 mm, za 2.000 I cisterno za kurilno olje, prodam, g 325-810_6368 Okrogle STOPNICE ugodno pro-dam. Gorjanc, Kotna pot 3, Voglje OPEČNI BOBROVEC, novi, 1.000 kom, prodam, flj 57-416 6414 CEMENT ugodno prodam. ^ 58-094_6496 IZOBRAŽEVANJE Uspešno in poceni INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje Sole ^ 70-191_6373 PRIPRAVA na zaključni izpit za osmošolce ^ 76 342, popoldan in 715-832_6381 POMOČ pri učenju za osnovnošolce ^ 76-342, 715-832, popoldan IZGUBLJENO Izgubil se je PAPAGAJ Aleksander (zeleni). Pošteni najditelj naj pokliče « 214 087 6517 Dolgo belo obhajilno OBLEKO prodam, g 721-001_6171 Usnjen PLAŠČ, št. 52, rabljen, pro-dam. Cena po dogovoru. Podblica 18, Besnica_6365 Belo dolgo POROČNO OBLEKO, št. 38-40, prodam. ^ 66-421 6375 Dolgo obhajilno OBLEKO prodam, češnjevek 28, Cerklje, ■» 422-161 NOSEČNICE - v butiku Orhideja dobite oblačila. t 327-144, stari del Kranja 6486 TRAVNIK velikq#ti 2.400 kvad. m, ob asfaltni cesti blizu Kranja, pro-dam. "a? 325-543_5957 Starejšo HIŠO v okolici Bleda ku-pim. šifra: BLED 6369 TRAVNIK in GOZDNO ZEMUO, v izmeri 3.000 kvad. m, na relaciji Hrastje - Šenčur, ob glavni cesti, prodam. "8" 215-071, int. 216, od 6.30 do 8.30 zjutraj, cena po dogovoru » 6451 V Kranju prodam pol HIŠE z vrtom, cena 125.000 DEM. ^ 327-950_6460 HIŠE PRODAMO: starejšo'pri Na-klem, v Lescah, Stražišču (atrijsko), Gozd Martuljku; novogradnjo v Mojstrani, Rovt nad Škofjo Loko, Bledu, Drulovki, stare: v Kamni Gorici, Ljubnem, Zg. Gorjah. Hiše ZAMENJAMO za stanovanja z doplačilom v Kranju, pri Preddvoru, v Stražišču. KUPIMO zazidljivo zemljišče na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE, g- 064/214-674_6481 GARAŽO pod tržnico na Jesenicah prodam. qf 871 -334 6488 Za 30.000 DEM prodam polovico HIŠE v Žireh. ® 81-494, sreda in četrtek 6512 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ - Delavski dom Kranj - vpisuje nove člane. g 41-581_3515 PLESNA ŠOLA KRANJ - šola za vse generacije, fl^ 41-581 3516 DUO ali TRIO vam igra na porokah ali v lokalih. «• 70-015 6489 OTR. OPREMA POSLOVNI STIKI KUPIM TELETA simentalca, starega do 14 dni, kupim. 9 217-062 6389 BIKCA simentalca, starega do 20 dni, kupim. g 733-369_6453 BIKCE srmentalce ali mešane, sta re teden dni, kupim. 401 165 6467 LOKALI Najamemo trgovinsko skladiščni PROSTOR v Kranju, 200 kvad m. ■g 214 907_5594 Oddam tri poslovne PROSTORE s telefonom, za mirne dejavnosti 064/621 436_6399 PROSTOR (40 kvad. m) za trgov sko dejavnost, v Radovljici Les cah, vzamem v najem Pogoj ure jeni higienski prostori Pismene ponudbe na : Markič Lovro, Grad nikova 71, Radovljica 6405 V Kranju ODDAMO pisarniške prostore, prostor za mirno obrt v Kovorju, Križah, škofji Loki; go stinske lokale na Gorenjskem, vpeljan fitness center in drugo. APRON NEPREMIČNINE, « 064/214 674 6482 KOLESA Otroški VOZIČEK prodam, H? 327-087__ 6319 Kombiniran VOZIČEK (8.000 SIT) in zložljivo POSTEUICO (3.500 SIT) prodam.^ 82-217 6357 Otroško STAJICO in globok otroški VOZIČEK Tribuna prodam. ^ 241 507_ 6371 Otroški kombiniran VOZIČEK Friz-zo Ultima prodam. qf 213-138 Otroški uvožen kombiniran VOZI-ČEK prodam, g 620 217 6450 OSTALO INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj ne rabljen, poceni prodam. ^ 77 609 _5962 Samotežne SANI, malo rabljene, prodam. Podblica 18, Besnica 6364 GUMI VOZ, 15 coljski, ohranjen, prodam. ^ 802-581 6472 MESO mlade krave prodam ^ 58-094_6497 Večjo količino brezovih DRV za kamin prodam ^ 84-181, zvečer _6511 PRIDELKI Jedilni in semenski KROMPIR de siree prodam flf 421 -715 6145 Semenski KROMPIR desiree prodam. Smlednik,« 061/627 080 _6334 Prodaja JABOLK po ugodni ceni. Petek, sobota, Peračica 6, Brezje _6346 Prvovrstni hlevski GNOJ, 20 kub. m, prodam Peračica 6, * 738 030 _6349 Semenski KROMPIR jearla, astra in desiree prodam. 421 -485 _6356 Kupimo večjo količino jedilne rde če PESE « 331 813 ali 331 814 _6363 Semenski KROMPIR desire in san te, MOLZNI STROJ VVestfalia pro dam g 401 171_6377 KROMPIR za seme (desiree, pent land) prodam. Žabnica 53, 9 310 768_6448 Semenski KROMPIR desiree in ki-feljčar prodam. Olševek 3, ® 43 489_6449 SADIKE kosmulj, rdečega in črnega ribeza, prodam Jezerska c 26, g 242 025_6466 Jedilni KROMPIR in semenski desiree prodam češnjevek 8, Cerklje _6486 Lepo ŠALOTKO za sejanje, manj-še in večje količine, prodam flf 802 581_6470 SENO prodam. Leskovica 10. 68 522 6514 2.000 000 (dva milijona) USD nudimo PODJETNIKU, ki v tujini realizira projekt "Skrivnost sistema univerzalnega znanja in večne mladosti". Šifra: SKUPEN USPEH _6406 Delno izterjani devizni terjatvi ugodno prodam, -g 802 581 6473 Potrebujem POSOJILO 7 000 DEM za dobo enega leta. Ostalo po dogovoru ® 52-255, od 8. do 10. ure _6505 POZNANSTVA Izberite najboljše izberite AMOS slovensko ženitno agencijo (kontakte damo takoj) <«" 061/191 760, NON STOPI 6098 RAZNO PRODAM Plinski GORILNIK, KOTEL za žga njekuho, 100 I. in KNAKAR pro dam "g 242-331_5870 VEDEŽUJEM in kavne usedline ter iz kart. Gospa Peka, Muzga Darko, Gradnikova 79, Radovljica, stan 2; vsak dan 6329 HLADILEC mleka za bazen in nov MOPED APN 4 prodam, flr 620 259_6345 Kopalno KAD, rabljeno, in BOJLER. 80 I, prodam «■ 061/824 129 _6360 ŠANK in VIDEOPLAYER Samsung prodam.^ 52-148_6437 Hišno GOVORILNO NAPRAVO Balcom in 8 kom vrtnih STOLOV prodam ODBIJAČE za Golfa in^Bši£ 125 TEL/ 064 633-425 Gf KMEČKI STRO) IZREDNA PONUD* IN UGODNE CENt^ •kardanov. jeklenih vn^jraO 0^ •akumolatorjev in traktorskih gurjR •rezervnih delov za trakton6^^ in UNIVERZAL cisterne CRtir. TAJFUN in kardane OBlŠtmHASIHSiP^f^^ OBVESTILO Male oglase, označene »POD ŠIFRO«, so oglaševalci naročili za objavo tako, da zanje maloogla-sna služba Gorenjskega glasa zbira pisne ponudbe interesentov. Zato Vam naslova oglaševalca ne moremo posredovati. Stik z njim navežete tako, da na naslov Gorenjski glas Kranj posredujete pisno ponudbo z Vašimi Podatki v zaprti kuverti, nanjo pa obvezno dopišete šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi GORENJSKI GLAS in se priporočal lado 1.500 S, letnik 1982, pro-«am. Krašnova 22, Primskovo, po- 52!5!2___6337 RASTAVO 101, letnik 1983, prevodih 61.000 km, prodam. « ZHjgL 6338 RASTAVO 101 GTL, letnik 1986, DPM°2enih 64 000 km- cena 3 100 Zti^Prodam. g 064/46-346 6340 n£LF. JXD' letnik H/1988, ohra-2JJJwt nov, prodam. « 83-055 talbot SOLARO, letnik 1983, gj" 40°0 DEM. 064/861-317 prodam. « _6358 JASTAVO 101, letnik 1984, kar . ...v# ivi, iBinm i3o^», Karam-"onrano, celo ali po dehh, prodam. 5!J^215)__6362 ioni Pando 45 s- 1 registracija g*. Prodam. « 710-743, popol- 6378 JASTAVO 101 GTL 55, letnik 1985, godno prodam. « 632-476, po-P°Jdan §379 S/^C 1.200, letnik 1976, ^2H[lP_Prodam. « 725-807 6380 dn o?, 55' letnik I985- registriran dan? L ■ cena 1.700 DEM, pro-°m Kavčič, Deteljica 7, Tržič, « j^/45-080, int. 435, od 22. ure da- ___6383 nu? P- letnik 1990. dobro ohranjen, r^ej^rodam. « 49-422 6388 Dfm° 55> letnik 1988. cena 4.200 Ca"v Prodam. « 725-315. Poljši-x^!!^orjaJi_56/a^_ 6390 -°D° FAVORIT 136 RS, letnik I99l l4nžitemno rclečo, registrirano do 'J/1994, prodam. Škofjeloška »i^ažišče 6392 S*Ol5o"7nT--i—i- in ,n5, vozijo, neregistrirano da^ D° I20 registrirano, pro-^»j72-029 6394 Prodal—k 1987' dobro ohranien- ^Kor5rTT 622 289 6397 z Ve>,J0~FAVORIT. letnik 11/1991. ft. 05?podatne opreme, prodam. ^T^ZJlP^od 18 do 20. ure 6401 3/ioq. ^ 750, registrirano do TiT^Pfodam.^ 691-961 6402 • 3?,45^ A. letnik 1987, prodam 0^ptI2i^poJ6_un_ 6411 ^TV^'g^'g25tnik 12/1988- Pro 6413 YUGO 55 E, letnik 1987, I. lastnik, cena 3.900 DEM, prodam. Razu-mič, Rožna ul. 12, Bled 6418 YUGO 45, letnik 1991, prodam. « 211-601, od 18. ure dalje 6424 FIAT 126 P, letnik 1980, registriran do 6/1993, prodam. Mozetič, Pristava,« 58-431_6428 GOLF Diesel, dobro ohranjen, cena do 7.000 DEM, kupim. 9 064/327-056_6430 LADO SAMARO, letnik 8/1992, registrirano do 20/8/1993, metalne barve, 5 vrat, v garanciji, prodam za 10.000 DEM. « 242-086, po 16. uri_6434 REGATO 70, letnik 1986, cena 9.000 DEM, prodam. « 422-449 ._6438 YUGO 45 KORAL, letnik 6/1990, I. lastnik, prodam. Milošev Slobodan, Frankovo naselje 168, Škofja Loka 6442 OPEL 1.3 S, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. « 622-289 GOLF Diesel, letnik 1986, prodam. Bistrica 6, Duplje 6468 ZASTAVO 101, letnik 1979, lepo ohranjeno, 88.000 km, ugodno prodam« 51-813_-6469 NISSAN CHERY 1.3, letnik 1986, prevoženih 37.000 km, prodam. « 52-195, 57-689_6474 YUGO 45 KORAL, letnik 1989, in AMIGO 500, adapter, 2 igralni palici in miško, prodam. « 82-889 SAMARO 1.300, letnik 1990, 5 vrat, prodam, g 801-321_6484 FIAT TIPO 1.6 DGT, letnik 1990, prodam ali zamenjam.« 312-255 _6492 UNO 45 FIRE, letnik 1987, prodam. g 312-255_6499 FORD ORION CLX, letnik 10/1990, prodam, « 46-369 6500 Odkupim karambolirano VOZILO) Tudi totalkol Takojšnje plačilol « 061/218-941 . *_6502 JETTO, letnik 1987, dobro ohranjeno, I. lastnik, prodam. « 064/221-440 in 061/320-202 6506 YUGO 55, letnik 1984, potreben manjšega popravila, R 4 za dele in ZASTAVO 750 - kompletno, vozno, prodam. V 720-134 6509 GOLF JXD, letnik 1987, bordo rdeč, 76.000 km, 12500 DEM, dodatno opremljen, prodam « 323 237_6510 HYUNDAI PONY GLS, letnik 1990, prodam. « 725-422, od 18. do 20 ure 6515 ZASTAVO 101, letnik 1984, regi-strirano celo leto, izredno ohranjeno, prodam « 45 170 6518 SUBARU LEONE limuzina, letnik 1989, bel, registriran do 11/1993, garažiran, prodam « 45-176 6519 V SPOMIN tt%^tda prideš ti, '"jokala, ker te ni. • marca je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša *ena, mama, sestra, babica in prababica MARIJA HOČEVAR Vsi njeni Dornice, Šenčur, Kranj, Ljubljana, Jesenice *aJa ponudba: fclVtH oglasi do 10 besed za vas "REzPLA£No s tem kuponom! 8las do io besed bomo objavili na nale stroške - oglase v 2aSU n*d 10 besed; "pod Šifro"; "naslov v oglasnem oddelku hrt, ,namo PO ceniku. Nečitljivo izpolnjenih kuponov c*PUčni mali oglas ne bomo upoštevali. Fotokopij ki Ujemamo za tuponov ^PLAČNIH MALIH OGLASOV^^J^l'^^^oM JPHEJEMAMO. TEMVEČ SAMO S TEM ^J^,,, ^spolnjujete kupon, ne pohabite v tekst za tega. kako naj interesenti za Val ogUa.v*P"^Vo * y*mi - nm. Vašo telefonsko številko al« JJgg^JPL »fotonu 064/2l7-Q60 seveda le vedno neprekinjeno Z4 ur ™»evn0 ,prejcmamo maie ogiaBC: objavo zaračunamo po ^ernku, za naročnike poseben popust. aa ^f^Hth, pošljite na: GORENJSKI GLAS, * v nulcdnjpm besedilu: ZAPOSLITVE Honorarno (redno) zaposlimo ZASTOPNIKE za prodajo otroških priročnikov Pomurske Založbe, « 325-712_5050 Nudimo dobro plačano terensko delo! Izplačilo provizije tedensko. Pokličite od 17. do 19. ure « 46- 702_5538 REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLITEV NUDIMO ZA PRODAJO USPEŠNIC "SLOVENSKE KNJIGE". POGOJ: PREVOZ IN OSEBNA UREJENOST. « 733-349, ZVEČER_5752 Iščemo pridno in pošteno DEKLE za pomoč v kuhinji. Izobrazba ni potrebna. Inf. Gostilna "Zaje", La-hovče, Cerklje_5785 Pekarna Kovor išče KV PEKA. « 064/57-110_5845 Iščemo AKVIZITERJE za prodajo: regulacijskih avtomatik, motornih ventilov in regulacijskih motorjev za centralno ogrevanje. Nudimo dober zaslužek! Pisne prijave pošljite v roku 8 dni na FIRŠT ROTO-TEHNIKA, Radegunda 54, 63330 Mozirje ali pokličite na 9 063/831-697, 063/832-222 5882 EKONOMSKI TEHNIK - tečaj vo-denja poslovnih knjig, išče delo. « 801-551_5897 Pri nas imate možnost neomejenega zaslužka, če vam delo ni odveč. « 84-662 6039 Če ste v finančnih težavah ne odlašajte, g 222-524_6048 Trženje - marketing, nudimo redno zaposlitev. « 52-133, od 13. do 18. ure 6049 Redno ali honorarno zaposlimo mlada DEKLETA za strežbo. « 47- 830_6055 Pizzerija pod gradom v Tržiču zaposli simpatično DEKLE. « 52-055_6121 Restavracija Kamp Zaka zaposli NATAKARJA ali NATAKARICO, KUHARJA ali KUHARICO, kuhinjsko POMOČNICO. Zglasrte se v Gostilni Mangert na Bledu ali po g 77-132_6130 UČITELJA za češki jezik iščemo. Le Tehnika, Hrastje 75, Kranj 6335 AKVHZITERJI vam 30 % ustreza? « 064/633-027, popoldan 6353 Zaposlimo pohištvenega MIZAR JA. Šenk, « 242 358 in 242-064 _6395 Zaposlim KUHARJA ali KUHARI CO; stanovanje zagotovljeno. « 064/621-436 6398 Zaposlimo DELAVKO pri strojih za brizganje plastičnih mas, iz Kranja in bližnje okolice. Pisne prijave s kratkim življenjepisom poslati do 30/3/1993 na naslov: KOVINOPLA-STIKA URH d.o.o., Gregorčičeva 27, 64240 Radovljica. O izbiri boste obveščeni v 8 dneh po preteku roka za prijavo. 6408 Dejstvo je, da novitete MLADINSKE KNJIGE prinašajo najboljši zaslužek. Prepričajo vsakega omahljivca. PREVOZ JE ORGANIZIRAN. Pokličite nas po « 632-330_6412 Honorarno PRODAJALKO za butik na Bledu iščem. Ponudbe pod Ši-fra: "BT"_6417, Na območju Gorenjske nudimo redno ali honorarno zaposlitev. Plačilo dobro. Ponudbe pod Šifra: MAREC_6436 Zaposlim ZIDARJA, TESARJA in gradbenega DELAVCA. Šifra: DE LO - PLAČILO_6439 ŠIVILJO zaposlim. Delo je hono-rarno in občasno na vašem domu. « 403-147 _6441 V popoldanskem času honorarno zaposlimo TRGOVKO.«« 47-052 Iščem delo na domu. Resni interesenti naj pokličejo « 325-638, Čir-če, Kranj_6462 Iščemo KOMERCIALNE ZASTOP-NIKE z lastnim prevozom, za direktno prodajo. « 633-181 6464 Za okrepčevalnico v Škofji Loki iš-čem mlado DEKLE prijetne zunanjosti. Kasneje možna redna zaposlitev. Inf. danes po 10. uri na « 621 -023 ali v Šolski ulici 15 6477. Zaposlim prijetno DEKLE za delo v okrepčevalnici. « 323-171, int. 69 ŽIVALI_ PRAŠIČE, težke nad 30 kg, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, g 733-232_4205 ANGORA MAČKA poceni prodam. « 215-931 5690 KRAVO simentalko, brejo, prodam « 061/613-137 6087 PSIČKE ŠARPLANINKE - mešan-ke, stare 6 tednov, oddam. « 70-770_6323 PSE, mladiče SIBERIAN HUSKY, s prvovrstnim rodovnikom, prodam. « 45-124_6331 BIKCA simentalca, težkega 80 -100 kg, prodam.« 65-372 6350 TELIČKO simentalko, staro 3 ted-ne, prodam. Voklo 68 6352 Dva TELETA za rejo ali zakol prodam. Križnarjeva 2, Stražišče 6366 Rodovniške PSE, LOVSKE TERI-ERJE, stare 12 tednov, cepljene, prodam.« 218-077 6367 BIKCA, starega 10 dni, prodam. Sp. Brnik 56_6387 Mlade PSIČKE in tri tedne starega BIKCA prodam.« 421-163 6431 Mlade KUŽKE - VOLČJAKE prodam.« 061/841-475_6432 JARKICE prodam. Grilc, Partizan-ska pot 15,« 214-855_6457 Dva TELETA, stara en teden, prodam« 801-624_6487 KRAVO simentalko po teletu, dobro mlekarico, prodam. Železnikar, Sp. Brnik 40_6493 Brejo TELICO simentalko ali križanko kupim.« 58-094 6498 HRČKE, razne PAPIGE, KAČE, Rl-BE, HRANO za vse živali prodam. « 76-342 6503 zahvala V 81. letu nas je po dolgi in hudi bolezni zapustil dragi mož in ata TONE JELENC -BOŠTJAN p.d. Švijov Tone iz Železnikov Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam stali ob strani. Hvala za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Karli Škodareva in njenim za nesebično pomoč in strežbo. Iskrena hvala delovnim kolektivom, ZB, godbi na pihala Alples in MPZ Domel. Iskrena hvala osebju Inštituta UKC Golnik in gospodu dr. Jožetu Možganu za dolgoletno zdravljenje. Prav posebej pa se zahvaljujemo gospodoma Petru Polajnarju in Jožetu Torkarju za častno stražo in spremstvo ob krsti ter gospodu Jožetu Fajfarju in gospodu Rudiju Pajntarju za tople poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Vsi njegovi Železniki, Kropa, Kranj, Žiri, 15. marca 1993 KAMNOSESTVO Kaiper, Na kalu 16, NAKLO, tel.47-875,47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV POPUST ZA NAROČILA DO VELIKE NOČI KOLIČINE OMEJENE zahvala Kadar življenje je le še trpljenje, ko se srce v brezupu ustavlja, smrt je takrat samo odrešenje, vendar srce pretežko se poslavlja. Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, starega ata, tasta, brata, strica, nečaka, bratranca in svaka FRANCA VEHOVCA roj. 22.2.1944, Dragocajna se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in dobrodelne namene. Posebna zahvala dr. Arharjevi, zdravnikom in osebju Gastrointerološke interne klinike Ljubljana za lajšanje bolečin, kolektivu in sodelavcem KZ Medvode, vodstvu in učencem 7. b razreda OS Smlednik, dijakom L I razreda SKCPŠ Škofja Loka, pogrebniku Navček, gospodu dekanu iz Šenčurja za lepo opravljen obred, zvonarjem, organistu ter pevcem iz Nakla za ganljivo petje. Vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, pomagali in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, še enkrat hvala. Žalujoči; tena Vera, otroci • Jernej, Klemen, Franci, Helena ter Bernarda z družino in ostalo sorodstvo Dragocajna, 11. marca 1993 zahvala V 28. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, brat, nečak in stric TOMAŽ UDIR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja,darovano cvetje in vsestransko pomoč. Lepa hvala tudi gospodu župniku Cirilu iz Stražišča za lepo opravljen obred in pevcem iz Nakla za lepo petje. Žalujoči: mama, sestra Irena z družino ter brata Vojko in Boštjan Kranj, 11. marca 1993 zahvala Z bolečino smo se, dne 16. marca 1993, poslovili od našega 63 letnega očeta, brata in strica ALBINA GOLJE Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebna zahvala gre zdravniškemu osebju Bolnišnice Jesenice -oddelku (TI, osebju reševalne postaje ZD Kranj, gospodu župniku za lep pogrebni obred, lovcem LD Šenčur za poslednji pozdrav, pevcem iz Nakla, gospodu za igranje Tišine in ZB NOB. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: Vsi njegovi zahvala Ob boleči izgubi naše mame ANE STARMAN roj. Homan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako množično spremili na zadnjo pot in jo odeli s cvetjem, posebej pa dr. Andreju Šubicu, sosedom, župniku iz Reteč, g. Bohincu, Anici Križaj za poslovilne besede, ter pevcem za lepo petje v cerkvi in ob grobu. Vsi njeni zahvala Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete MARIJE PEGAM Klinarjeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih urah in slovesu nudili pomoč. Lepa hvala družini Šemnovi in vsem sosedom, Cenetovim sodelavcem iz Save, pevcem, nosačem in župniku g. Grebencu za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni Besnica, Selca, Čeinjica, Zgornja Dobrava, marec 1993 V Kranju obsodili tihotapca mamil Najprej zapor, potem izgon Kranj, 22. marca - Minuli petek se je na kranjskem sodišču končalo sojenje dvema temnopoltima potnikoma, ki so ju 17. decembra 1992 našli na brniškem letališču pri prenosu torb z mamili. Lastnik kostariškega potnega lista bo ostal v zaporu 4 leta in dva meseca, Beninka pa še šest mesecev dalj. Po prestani kazni se ne bosta smela več vrniti k nam. Po treh mesecih, ko so na letališču Brnik odkrili skrito mamilo v osebni prtljagi dveh potnikov iz Istanbula, se je na kranjskem sodišču začelo sojenje proti dvema obtožencema. Minulo sredo je domnevni 25-letni lastnik kostariškega potnega lista Steve Richardo izjavil, da je bil kot študent novinarstva na počitnicah v Istanbulu, kjer se je srečal z nekim gospodom Martinsenom. Zanj je hotel prinesti usnjeni kovček do Ljubljane, ni pa imel namena prekupčevati z mamili, niti ni zanje vedel. Tudi dve leti mlajša A bou Bakari Moubaraba iz Be-nina je trdila, da ni kriva. Oba sta bila namreč obtožena tihotapstva in izdelovanja mamil ter ponarejanja potnih listin. V četrtek so zaslišali tri policiste, ki so opravljali svoje delo na Brniku, ko je priletelo omenjeno letalo iz Turčije. Pomočnik komandirja letališke policije Gortan Simončič je podrobno opisal dogodek iz lanskega decembra, ko so postali pozorni na skupino petih temnopoltih potnikov. Ob prihodu na letališče so še bili skupaj, potem pa so se razkropili. Ker so teden prej že prijeli neko črnko z mamilom, so se odločili za pregled osumljencev. Dve osebi, po kateri je prišel odvetnik, so brez potrditve suma izpustili. V kovčku, ki ga je nosil domnevni Steve Richardo, so odkrili 1474 gramov mami- la, v potovalki Beninke pa zavitek s 1899 grami mamila. Moški je bil ob najdbi, kot se je spomnil policist Simončič, dokaj hladen, ženska pa je po kolenih prosila pomoči. Obtoženec je drugi dan sojenja ponovil, da s temnopolto sopotnico nista kriva za tihotapljenje droge. Njuna odvetnika sta predlagala oprostilno sodbo, češ da nošenje prtljage z mamilom ni zadosten dokaz za očitano kaznivo dejanje. Tožilka je vseeno vztrajala pri prvotni obtožbi. Po mnenju sodišča, ki je 19. marca izreklo sodbo, oba obtoženca nista žrtvi, ampak člen visokoorganizirane kriminalne verige z mamili. Krivda jima je bila objektivno dokazana, zato je senat pod predsedstvom sodnika Antona Šu-bica obema izrekel zaporne kazni. Moški, ki se predstavlja kot Steve Richardo, si je za tihotapstvo heroina in ponareditev potnega lista Kostarike "prislužil" enotno kazen 4 leta in 2 meseca zapora. Drugo obtoženi Abou Bakari Moubaraba so prisodili 4 leta in 8 mesecev zapora za tihotapstvo, po prestani kazni pa za oba velja izgon iz Slovenije za vedno. Ker obtožba še ni pravnomočna, so obtožencema podaljšali pripor. Oba bosta ostala tudi brez zaseženega denarja. • S. Saje Senat ljubljanskega sodišča je razsodil Stanislav Klep oproščen Sodišče je ocenilo, da je šlo v očitkih Stanislava Klepa iz Kranja borčevski organizaciji le za politično kritiko, ne pa za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, trije Klepovi tožniki pa tudi nikjer niso bili omenjeni z imeni. Ljubljana, 19. marca - "To je zmaga demokracije in poštena ter objektivna razsodba sodišča," je po petkovi razglasitvi sodbe na ljubljanskem Temeljnem sodišču dejal obtoženi Stanislav Klep iz Kranja, predsednik gibanja za Lipo sprave. Zapisal je, da se je borčevska organizacija pred plebiscitom in ob osamosvajanju obnašala mlačno in je za podporo plebiscitu postavljala pogoje, zato zanj nima zaslug, ob napadu na Slovenijo leta 1991 pa je bila za razliko od plebiscita njena izjava odločno rodoljubna. Ker naj bi s tem Stanislav Klep škodoval časti in dobremu imenu borčevske organizacije s hudimi posledicami in škodo, so ga trije člani-borčevske organizacije Branko Jerkič, Ivan VVin-kler in Marko Mrak tožili zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Senat je obtoženega Klepa v celoti oprostil obtožbe dejanja žaljive obdolžitve. Zasebni tožilci morajo Klepu povrniti morebitne izdatke in plačati povprečnino za delo sodišča v višini 8.000 tolarjev, v osmih dneh po prejemu sodbe pa je možna pritožba na Višje sodišče. Predsednik senata je v zaključni besedi dejal, da očitano kaznivo dejanje Stanislavu Klepu ni bilo dokazano. Obtoženi ni imel namena namernega zaničevanja zasebnih tožilcev. V objektivnem smislu bi bili očitki borčevski organizaciji lahko žaljivi, vendar ni bilo izkazanega direktnega naklepa. Šlo je za politično kritiko delovanja borčevske organizacije pred plebiscitom. Zasebni tožilci v Klepovem pisanju z imeni niso bili nikjer omenjeni. Objavljene trditve so bile razčiščevanje odnosov med giba- njem Lipa sprave in borčevsko organizacijo, čeprav je Klep zapisal na račun ravnanja borčevske organizacije ob agresiji na Slovenijo tudi pozitivne sodbe. Namena zaničevanja in jemanja časti in dobrega imena zasebnim tožnikom in borčevski organizaciji pa Klep po oceni sodišča ni imel, ampak je želel le dokazati mlačnost organizacije ob osamosvajanju. • J. Košnjek Praznovanje materinskega dne v Škofji Loki Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov in Narodnih demokratov iz škofje Loke prirejata v počastitev materinskega dne predavanje z naslovom: "Odgovorno starševstvo danes". Predavali bosta materi zdravnici: dr. Alenka Kušar iz Ljubljane in dr. Urška Omejc iz škofje Loke. Vsi, ki so pripravljeni oživiti praznovanje materinskega dne, so vabljeni v dvorano loškega gledališča v četrtek, 25. marca 1993, ob 19. uri. RADIO KRANJ Napoved dohodnine kontaktna oddaja danes ob 17* uri ffALLo PIZZA DELOVNI ČAS: VSAK DAM OD 8'° - 22°" NEDELJA OD 11°°- 22 JAKA'« LMA Mati pretepala hčerko Kranj, 22. marca - V šoli so ugotovili, da se ena od učenk 5. razreda težko premika, po telesu pa je imela tudi modrice. Kriminalisti so raziskali, da gre za družino iz Poljanske doline z dvema hčerama, v kateri je zlasti mlajša hči pretrpela marsikaj zaradi očetove vdanosti alkoholu in materine grobosti. Že prej je mati deklico lasala in pretepala s kuhalnico. Ko je sklenila pobegniti od doma, a se je zaradi mraza ponoči vrnila, jo je nabila še s pasom s kovinsko zaponko. Zaradi grobosti bodo proti materi podali kazensko ovadbo. • S. S. Osumljen posilstva Jesenice, 22. marca - Mladenka je policistom na Jesenicah prijavila posilstvo, ki se je zgodilo 18. marca. Takrat jo je namreč nekdanji fant Edin A., rojen 1972. leta, doma z Jesenic, srečal na cesti in jo povabil v svoj kombi. Ker je to odklonila, jo je menda nasilno potegnil w vozilo. Odpeljal se je z njo proti Blejski Dobravi; že med vožnjo ji je očital nezvestobo in jo večkrat udaril po obrazu; naj- prej ji je le grozil, nato pa ji strgal obleko in se nad njo spolno izživljal. Zaradi teh dejanj je dekle pozneje odšlo na policijo. • S. S. Delila batine brez razloga Tržič, 22. marca - Za kazniva dejanja bodo policisti ovadili Aleša Č. iz Bistrice pri Tržiču in Igorja F. iz Križev, ki sta 18. marca po 20. uri zvečer strahovala po Tržiču. V gostilni Slovenija je Aleš brez razloga pre-mikastil Roberta Š. Pred lokalom Škorpijon je bil žrtev napada dveh mladeničev najprej mimoidoči Damijan M., v restavraciji pa še Janez P., ki je pozneje prišel na policijo z vrezninami na roki; porezal se je na šipi, kamor sta ga porinila napadalca. Zatem sta brez razloga napadla na trgu še Er-nesta L. Ko sta se za nasilnežema podala v lov dva policista, je Aleš pred lokalom Slovenija napadel še neuniformiranega policista. Le-ta ga je uspel obvladati, nakar so napadalca odvedli na policijsko postajo.© S. S- Mrtvec v sanitarijah kranjske gostilne Usodna doza mamil Kranj, 22. marca - Minuli petek popoldne so kranjske policiste obvestili o najdbi mrtveca v sanitarijah gostilne Stari Ma-yr. Na truplu ni bilo znakov nasilja, našli pa so sledove vbodov na rokah in injekcijsko iglo v stranišču. Kriminalistična služba je pozneje ugotovila, da je bil pokojnik doma z Bleda. Gre za Zdravka K., rojenega 1957. leta, ki je najprej popival v gostilni. Po najdeni injekcijski igli in vbodih na rokah sklepajo, da gre za narkomana, ki si je v sanitarijah vbrizgal v žilo še neugotovljeno količino narkotika. Zelo verjetno je, da je prevelika količina alkohola in mamil postala usodna za gosta v gostilni. Usodni primer ponovno opozarja na problematiko drog in sestajanja narkomanov v starem delu Kranja. Policisti so tam že nekajkrat opravili kontrolo, vendar niso našli niti injekcijskih igel niti druge opreme, ki bi dajala sum za narkomanijo. • S. Saje Pešec umrl zaradi poškodb Selca, 22. marca - V ljubljanskem kliničnem centru je 19. marca 1993 umrl Primož Habjan, rojen leta 1906, doma iz Selc, ki je bl! dan poprej udeležen v prometu' nesreči kot pešec. Omenjenega dne ob 19.40 je hodil po levi str2' ni cestišča proti stavbi Kmetijs* zadruge v Selcah, kjer je nepriC3' kovano hotel prečkati cesto. I3' krat je proti Železnikom Pr,P£ ljal Franc Šmid iz Železnikov- ^ je kljub zaviranju in umikanju vozilom zadel pešca. Habjana J vrglo na pokrov avta, od tam F na cestišče, kjer je obležal ranjen.© S. S. 8 dni po izpitu nesreča Kranj, 22. marca - Marko Pre*|j iz Kranja je 18. marca ob 2jW peljal s svojo stoenko proti Str ževemu. V ovinku pri obratu 1» sa je zdrsnil z vozilom s cest is na nasip, nato drsel po vozišču trčil v drevo; od tam je vozilo o?' bilo na breg, po katerem se J prevračalo do hiše pod °ji • Voznik je ostal brez poškodb. W' je pa sta se ranila sopotnika A drej Pečernik in Boštjan Ske janc, oba iz Kranja; prvi je pad iz avta, drugi pa je ostal vklesč v vozilu, od koder so ga re^''^i klicni gasilci iz Kranja. P^ vozniku, ki je šele dobro opra* izpit, bodo zaradi suma alkon"^ ziranosti in prevelike hitrosti dali kazensko ovadbo.• S. S« Z avtom v drog razsvetljave Škofja Loka, 22. marca - VoztU* golfa Iztok Kastelec iz Škofje U ke je 20. marca ob 20. uri vo* od Starega Dvora proti avtobus postaji v Škofji Loki. V bltfj policijske postaje je zapelja ven vozišča in trčil v drog razsvetljave. Zaradi hudih te., nih poškodb so voznika odpc'J.,j v klinični center; zanj so 0(lrehnj. odvzem krvi, za vozilo pa čni pregled.© S. S. Merkurjevo znižanje cen POSODA EMO: Ideal, Univerzal, Bio in Emoton Keramika, kristal, porcelaiT, steklo in drugi izdelki za gospodinjstvo, svetila EMI in SIJAJ, mali gospodinjski aparati GORENJE, vsi izdelki ELMA. Zeleni program BLACK 8c DECKER, izbor kosilnic ALKO, TOKOS Handy, vrtno orodje in čistilec ALDUS | izbor lestev ALPOS. V 0 Za imetnike Merkurjeve kartice zaupanji še dodatnih 5% popusta. Znižanje cen velja SAMO marca za takojšnja plačila nad 2.000 SIT.