Mladost je ples, norost, prihodnost . Mladi pa - na njih svet stoji, če jim ga prepustimo. In to, kar je v teh časih še toliko bolj pomembno: kakšno Slovenijo jim pripravljamo za popotnico? ŠMARJE PRI JELŠAH: Srbski zdravniki bi zdravili Pozor, klopi! Začetek sojenja Mačku že drugič preklican! ■ 19 M vransko: Vprašljiva sanacija plazu ZKK Athlete do visoke odškodnine za Baričevo KA Nlercator Center Celje Opekam i ška 9, Celja, tef, št 03/426 00 DO Sobota, 21. maj, ob 10. uri AKTUALNO TATJANA CVIRN UVODNiK Dan mladosti po novem Tile majski dnevi me spomnijo na mladost, na čas, ko smo še vedeli za štafeto, ko smo praznovali dan mladosti in ko smo verjeli, da nam bo v življenju vsaj tako lepo, kot je bilo lepo na prireditvi v Beogradu, ki smo jo skrbno spremljali. Drugega na televiziji takrat itak ni bilo ... Danes je maj drugačen. Za dijake in njihove starše je to čas trepetanja, ali se bo vse izšlo, kot je treba, in čas odštevanja dnevov do konca pouka. Do takrat pa je treba nekako zdržati in vmes najti vsaj za konec tedna kakšno uro sprostitve. Pa čeprav v parku, med popivanjem. Za spomin potem ostane svinjak v obliki smeti vsenaokrog, kakšna zlomljena klop ali pa kar drevo, ki se je šele dobro začelo razraščati. Kot je bil sobotni primer zlomljenega ginka, ki so ga lani ob dnevu Zemlje zasadili člani istoimenskega društva zeliščarjev namesto drevesa, ki ga je bilo treba odstraniti. Saj mogoče pa niso bili mladi, bo kdo rekel. Mogoče. Žal je prvi sum takoj padel nanje, saj je bila v petek v parku spet vsesplošna »žurka«. Kot že vrsto let, ko se začnejo topli dnevi. Le da se organizatorji iz mladinskega centra tudi letos trudijo, da bi vrstnike usmerili v še kaj bolj ustvarjalnega, kot je zgolj ležanje na travi in tekmovanje v tem, kdo ga več nese... Šest petkov bodo to počeli. Res občudovanja vredna vztrajnost. Sicer pa, nad večino mladih ne gre kar takoj obupati. Ali, kot pravi v mnenjski rubriki današnjega časopisa ena od srednješolk: zakaj jih nihče ne vpraša, ali so vsi res kup nemoralnih sadistov, katerih življenjski cilji so pitje alkohola in utapljanje mačk v jezerih? In hkrati odgovarja, da veliko mladih počne tisto, o čemer starejši le govorijo. Sama poznam veliko takih, ki se trudijo, da bi našli v sebi svoje talente in se iščejo v različnih dejavnostih, želijo biti ustvarjalni in v življenju uspeti. Ali so pri tem individualisti, egoisti in tekmovalno usmerjeni? Verjetno tudi, saj smo jih take vzgojili mi vsi, starši in družba. Vedno pa talenti in pridnost ne pomagajo. In to je žalosten nauk zgodbe, ki ga mora na lastni koži občutiti marsikateri mlad in izobražen človek, ki se nazadnje po letih prizadevanj in garanja znajde pred zidom. Ko ni več poti naprej, ker ni služb ali sploh kakršnegakoli dela, ker ni brez tega nobene prave prihodnosti, razen za nekatere, ki imajo prekleto srečo. Ostati pozitivno naravnan, upati in verjeti, da se bo enkrat odprlo - skoraj kot misija nemogoče. Kateri park naj si izberejo, kje naj najdejo tolažbo in predvsem, kako naj se prebijajo iz dneva v dan? Žal jim ne zna odgovoriti nihče, niti tisti, ki bi morali imeti odgovore, vizijo in ki bi znali stvari postaviti na pravo mesto. Bodo to storili modreci, ki jih te dni kličejo na pomoč? Kot da smo se vrnili v čas plemenske skupnosti, ko so poglavarji in vrači krojili usodo svojega naroda. Z vsem spoštovanjem do tistih, ki so zaslužni za naš pretekli razvoj - kaj več od modrovanja verjetno ne moremo pričakovati. Morda pa je prav v teh kriznih časih priložnost, da mladi povedo, kako in kaj, da nekdo vpraša tudi njih, kaj si želijo, kaj pričakujejo in kako vidijo svet, v katerem bodo morali živeti. Sicer se bojim, da bodo lepega dne, ko jim bo vsega dovolj, ne samo udarili po mizi, ampak še kje drugje. csfcrta s pfinom in tt>pWt> JI Smrekaijeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje, S.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ¡nfo@energetika-ce.si PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK 11 I 26 12 I 27 13 Siva ekonomija letno »požre« 10 milijard Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno imamo W I w že od leta 2000 - Z novim bi zaostrili nadzor in kazni Le redko se zavemo, kaj vse se skriva znotraj sive ekonomije in koliko denarja se »izgubi« z delom na črno. Ko so obrtniki lani na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju navrgli številko 10 milijard evrov - kar je mimogrede toliko, kolikor znaša letni proračun države - marsikdo ni mogel verjeti. Da številka očitno ni pretirana, se strinjajo ekonomisti, ki ocenjujejo, da se na tak način državi izogne okrog četrtina bruto domačega proizvoda. V Sloveniji imamo že od leta 2000 Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je - žal le na papirju - dobro urejal to področje. Problem pa je izvajanje tega zakona, kar nenazadnje pove tudi podatek, da na Celjskem v zadnjih dveh letih ni bila vložena niti ena ovadba glede zaposlovanja na črno, letos pa le ena. Čeprav imamo v zvezi z delom in zaposlovanjem na črno v mislih najprej obrtnike, so kršitelji tudi velika podjetja. Konec marca sprejeta novela zato na tem področju zaostruje nadzor in določa tudi bistveno višje kazni. Več nadzora, višje kazni Največje spremembe so prav pri pristojnostih nadzornih organov (inšpektorati, pristojni za trg, delo in promet, ter tudi inšpektorati, pristojni za kmetijstvo in gozdarstvo, okolje in prostor, zdravje, šolstvo in šport, notranje zadeve in drugi inšpektorati ter davčna in carinska uprava), ki so v novem zakonu natančneje določene in razmejene med posameznimi organi. Na novo se vključuje Carinska uprava RS s 170 zaposlenimi, ki bodo imeli dokaj velika pooblastila. Zakon natančneje določa postopek nadzora in razširja pristojnosti nadzornikov, ki bodo po novem kršiteljem lahko izdajali tudi odločbe o prepovedi dejavnosti. To potegne za seboj tudi sankcioniranje; zagrožene globe niso več določene v razponu, pač pa v fiksnih zneskih. Edina zagrožena kazen, nižja od tisoč evrov, je plačilo 500 evrov, kar bo doletelo posameznika, če bi omogočil, da napotnico za študentsko delo uporabi za delo druga oseba. Višje globe so zagrožene za delodajalce, po novem pa bo plačila oproščen posa- meznik, ki v času zaposlitve na črno prijavi svojega delodajalca. Ta pa bo »kaznovan« še enkrat - za nedoločen čas bo namreč moral zaposliti svojega delavca na črno, pri tem pa zanj tudi poravnati vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja za čas, ko je delavec zanj delal na črno oziroma najmanj za tri mesece. Natančnejša opredelitev Glede na staro zakonsko besedilo nov zakon natančneje opredeljuje oblike dela, ki ne veljajo za delo na črno - to so sosedska pomoč, dopolnilno in kratkotrajno delo, nujno delo, delo v lastni režiji ter karitativno, humanitarno in prostovoljno delo. Ponekod prinaša celo več »pravic«, na primer pri delu na kmetijah. Brezplačno bo lahko na kmetiji ob sezonskih konicah pomagal kdor koli - ne glede na bližino bivanja, sorodstvene vezi in ne glede na to, ali ima registrirano dejavnost. Bistvenih razlik med obstoječim in novim zakonom ni tudi pri tako izpostavljeni sosedski pomoči. Ne verjamete? Zdaj se za »sosedsko pomoč šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike medsosed-ske pomoči, določene v zakonu«. Po novem je »sosedska pomoč opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brezplačno ter če ga ne opravi pravna oseba ali samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike sosedske pomoči, določene v drugih zakonih«. Zveni podobno, če ne celo identično? Dodano pa je nekaj novega - in sicer: » ... za sosedsko pomoč se ne šteje: opravljanje dela, vezano na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe; opravljanje dela na nepremičninah in premičninah fizične ali pravne osebe, ki te uporablja za opravlja- SUKOPLESKARSTVO SGMZEBECd.0.0. PARKETARSTVO TALNE OBLOGE VRUNČEVA 2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150 Že doslej nam frizerka ni smela brezplačno urediti pričeske, pleskar pa prebeliti stanovanja. Če smo z obema v dobrih sosedskih odnosih, nas lahko prva še naprej striže, drugi pa nam prebeli dnevno sobo - le za opravljeno delo morata izdati račun. Na njem pa je lahko zapisan znesek s popustom (Kakršnega dejansko tudi običajno plačamo, kajne?). Sosedska pomoč je omejena tudi v »obratno« smer. Torej sosedu gostilničarju, ki ima gnečo ob koncih tedna, naša študentka ne sme brezplačno priskočiti na pomoč - lahko pa zanj dela preko študentske napotnice. Prav tako sosedu avtoprevozniku ne smete pomagati tako, da bi brez plačila vozili njegov tovornjak, drugemu, ki skrbi za družinski hotel, pa tudi ne smete brezplačno pospravljati sob, na primer. To ni več sosedska pomoč, ampak je delo oziroma zaposlovanje na črno. nje dejavnosti«. Po domače povedano - ne le da sosed obrtnik za nas ne sme opravljati dela brezplačno, tudi mi njemu pri opravljanju dejavnosti ne smemo pomagati brez plačila. IVANA STAMEJČIČ ANKETA Na črno - da ali ne In kaj menijo o delu in zaposlovanju na črno ljudje? Je prav, da se Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno zaostruje ali bi morda veljalo ostati pri zdajšnji ureditvi, smo spraševali na celjskih ulicah. povedali ... ne vem. Sosedski odnosi so veliko vredni, zato tudi vrednot potem ne bo več.« X Ivo Tihec, Celje, upokojenec: »Seveda ga podpiram. Treba je zaposliti mladino, ne pa zaposlovati na črno. Zakaj bi se delalo tako? Doma razmere niso urejene, zato se vedno več naših ljudi zaposluje v Avstriji.« Adis Lukovič, Celje, študent: »Sem proti zakonu o preprečevanju dela na črno. Tisti, ki dela na črno, ni v delovnem razmerju in ni upravičen do vseh pravic, ki gredo zaposlenim.« Bojan Ravnak, Frankolo-vo, študent: »Zakona ne podpiram. Absolutno ne. Ne zdi se mi prav, da sosed sosedu ne bi smel pomagati. Tega ne morejo prepovedati. Prav se mi zdi, da si ljudje med seboj pomagajo. In če bodo to pre- Lovro Perčič, Šentjur, zaposlen: »V bistvu zakona o omejevanju dela na črno ne podpiram. Zdi se mi nekako preveč na hitro pripravljen, vlada se ga je lotila preveč na silo. Predvsem zaradi tega ga ne podpiram. Mislim, da se morajo tako pomembni zakoni uskladit s socialnimi partnerji in ne tako, da že v osnovi vsi nasprotujejo.« ANJA ŠROT Foto: TimE Poslanska marjetica: za, proti, za, proti ... Mnenje »naših« poslancev o dveh zakonih, pokojninski reformi in delu na črno Junijska referendumska nedelja je vse bližje in v skladu z uredniško politiko smo k izrekanju glede Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno povabili tri poslance, predstavnike parlamentarnih strank, ki zastopajo interese volivcev s Celjskega. Poslance smo povprašali predvsem za njihovo mnenje mnenje o obeh zakonih, zakaj so za oziroma proti, ter tudi odgovor, kaj se jim zdi bistveno v predlagani zakonodaji. Delovna mesta za mlade, pokojninska reforma po letu 2015 5. junij - referendumska nedelja Če kaj, potem bi v naslednjih dneh do 5. junija resnično veljalo prebrati brošurico DVK, ki smo jo prejeli v vsa gospodinjstva po Sloveniji. Zato da bomo vedeli, o čem bomo odločali! V času kampanje pred referendumsko nedeljo je namreč slišati toliko apelov in polresnic, da si samo na njihovi osnovi volivec gotovo ne bo zmogel ustvariti prave podobe o tem, kaj se spreminja v zvezi z delom in zaposlovanjem na črno, varovanjem arhivskih gradiv in načinom upokojevanja v Sloveniji. In če bomo že volivci tisti, ki bomo odločili, potem je prav, da vemo, kaj se skriva za našim »za« ali »proti«, ki ga bomo obkrožili na vsaki od treh glasovnic. V Novem tedniku bomo v tej in naslednjih številkah na kratko predstavili, kaj prinašata nova zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, katere so tiste ključne spremembe, ki jih nova zakona prinašata in zakaj so sploh potrebne, novinarsko bomo poročali z dogodkov, ki se bodo vrstili v referendumski kampanji, in dali tudi priložnost za soočenje različnih mnenj. Uredništvo Kot je razložil Vinko Gorenak, poslanec SDS, je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, sprejet leta 1999, prinesel pokojnin- sko reformo, ki dejansko še traja. Njeni končni učinki bodo znani leta 2015, nekateri celo leta 2020. »V SDS podpiramo referendum o tem zakonu, ki so ga zahtevali sindikati in državljani. Pozivamo državljane, da glasujejo proti temu zakonu. Prepričani smo, da je v razmerah, ko beležimo 120 tisoč nezaposlenih, nesmiselno neselektivno podaljševati delovno dobo, ker to pomeni, da bodo starejši delali dlje le zato, da bi zagotavljali sredstva za socialne podpore mladim, ki ne dobijo dela. Rešitev torej vidimo v zagotavljanju delovnih mest mladim. Samo 63 tisoč novih zaposlenih mladih bi prineslo skoraj 300 milijonov evrov dodatnih letnih prilivov v pokojninsko blagajno. Hkrati bi država za socialne transferje za teh istih 63 tisoč mladih ljudi na letni ravni prihranila skoraj isti znesek. Ne glede na to pa se zavedamo, da bo pokojninska reforma, tudi s podaljševanjem delovne dobe, tako kot v drugih evropskih državah, potrebna po letu 2015. Toda ta mora temeljiti na dogovoru s sindikati in mora biti pravična tako z vidika tistih, ki začno delati prej, kot tudi z vidika tistih, ki delajo na težkih fizičnih delovnih mestih.« Predlagan zakon ne odpravlja dela na črno, ampak omejuje medsosedsko pomoč Glede Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno Gore-nak trdi, da omejuje nudenje med-sosedske pomoči. »Tako nihče, ki je samozaposlen ali opravlja poklicno dejavnost, ne bo smel svojemu sosedu opraviti dela, ki se navezuje na njegovo dejavnost, brez da bi mu za delo izstavil račun. Naj navedem nekaj primerov. Sosed ali prijatelj vam ne bo smel brez računa zamenjati tesnila na vodovodni pipi, ki pušča, če se sam profesionalno ukvarja z vodovodnimi inštalacijami; frizerka, ki ima registriran frizerski salon, ne bo smela zastonj urediti frizure sosedi; glasbenik, ki se poklicno ukvarja z glasbo, ne bo smel zastonj zaigrati na inštrument ali zapeti. Trenutna vlada se je očitno začela posluževati prijemov »obrati malega človeka do kosti«. V SDS nikakor ne podpiramo dela na črno, a predlagani zakon tega ne odpravlja, temveč zgolj predvideva kaznovanje za take primere. Zato pozivamo državljane, da na referendumu glasujejo tudi proti temu zakonu.« www.novitediiik.com Proti delu na črno s spodbudami, ne s prepovedmi Jakob Presečnik, poslanec SLS: »Predloga zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ne podpiramo, čeprav v Slovenski ljudski stranki podpiramo dolgoletne zahteve in prizadevanja Obrtne zbornice Slovenije, da bi v Sloveniji končno uredili to problematično področje. Vendar pa menimo, da predlagani zakon ne prinaša ustreznih in jasnih rešitev, temveč bi z nerazumnimi prepovedmi povzročil nedopustne posledice v naši družbi. Tak zakon bo povzročal medsosedske spore, vrnil bi nas celo v neke prejšnje čase sumničenj in medsebojnega obtoževanja. Bolj učinkovito bi preprečevali zaposlovanje in delo na črno z vzpodbudami, ne zgolj z nedorečenimi prepovedmi in omejitvami. Z bolj učinkovito davčno zakonodajo, bolj fleksibilno delovno zakonodajo in boljšim nadzorom inšpekcijskih služb, bi bolje in v skladu z ureditvami v evropskih državah, lahko uredili in preprečevali sivo ekonomijo ter zaposlovanje in delo na črno.« -T-: ffjagjiocelje Podpiramo predlagano pokojinsko reformo, ki je uslišala tudi nekaj naših predlogov Drugače je z novim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so ga poslanci SLS podprli, saj se zavedajo, da bo vsaka kasnejša reforma še bolj nujna in bo prinesla še bolj boleče posege in ukrepe varčevanja. »V času obravnave smo z našimi konstruktivnimi dopolnili izboljšali prvotno besedilo. Predvsem je pomembno, da smo dosegli bolj postopno, ugodnejše zaostrovanje pogojev v prehodnih obdobjih, v pokojninsko dobo se vštevajo vsi dohodki, od katerih so plačani prispevki, kar prej ni veljalo. Dosegli smo tudi ugodnejše pogoje za upokojevanje za starše za vse otroke, varčevanja za dodatno pokojnino, ki jih vplačuje posameznik ali delodajalec, se razbremeni kakršnihkoli dajatev tako ob vplačilu kot ob izplačilu po nastopu upokojitve, državne pokojnine se še naprej izplačujejo vsem dosedanjim upravičencem po starem zakonu. Vsi naši predlogi sicer niso bili sprejeti, kljub temu pa zaradi nujnosti pokojninsko reformo in zakon podpiramo.« Sosedska pomoč ostaja, samo obrtniki in podjetja ne morejo Bojan Kontič, poslanec SD, ki seveda podpira predlagana zakona, opozarja, da gre v zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno zgolj za spremembe, ki bodo prispevale k odpravi sive ekonomije oziroma dela na črno. »To ne prispeva ničesar v blagajno, pomeni pa tudi manj delovnih mest. Veliko je bilo opozoril, da je treba zaostriti nadzor in prilagoditi zakonodajo in omogočiti ostrejše sankcije. Največ nasprotovanj in kritik je doživela t. i. sosedska pomoč, ki pa je opredeljena že v obstoječem zakonu in se v tokratnem spreminja le v toliko, da sosedske pomoči ne morejo opravljati obrtniki in podjetja. Zakon še naprej omogoča nujna dela v primeru narav- na črno nih in drugih nesreč ter humanitarno, karitativno in prostovoljno delo. Sosedska pomoč sodi med izjeme in ni delo na črno. Sosed lahko pomaga sosedu pri vseh opravilih, razen če ima registrirano dejavnost. V tem primeru mora izdati račun. Če pa je sosed npr. zaposlen kot vodovodar v nekem podjetju, vam lahko zamenja pipo in to ni delo na črno. Bistvena novost tega zakona je nadzor, ki se bo poostril. Naj omenim še socialni dialog. Kolikor je meni znano, je bil ta zakon deležen soglasja udeležencev socialnega dialoga. Torej je usklajen s socialnimi partnerji. Le zakaj tega bolj odločno ne povedo?« Rešitev je predlagana pokojninska reforma in nova delovna mesta Glede pokojninske reforme pa Kontič trdi, da spremembo sistema zahtevajo neugodne demografske razmere. »Treba je poudariti, da se bo večina upokojila pred 65 leti. Razmerje med aktivnimi in upokojenimi postaja iz leta v leto neugodnejše. Glede na to, da naš pokojninski sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti, kjer aktivni del populacije plačuje prispevke, s katerimi polnimo pokojninsko blagajno in zagotavljamo sedanjim upokojencem pokojnino, je seveda to razmerje zelo pomembno. Zavrnitev predlagane reforme pomeni dodatno zadolževanje za kritje razlike med prihodki in odhodki pokojninske blagajne ter krčenje ostalih pravic. Med najpomembnejšimi cilji je vsekakor vzdržnost pokojninskega sistema. Hkrati zakon predvideva zaustavitev nadaljnjega padanja pokojnin ter pravič- nejši pokojninski sistem. Pri tem je pomembno, da se prispevki ne bodo zviševali. Po izračunih predlagatelja sprememb se bodo starostne pokojnine v povprečju zvišale od 5 % do 19 %. Pri tem se bodo najbolj zvišale najnižje pokojnine. Brez predlaganih sprememb bo vsako leto slabše. Tudi v primeru, da bi vsakega novega upokojenca na njegovem delovnem mestu zamenjal nekdo iz zavoda za zaposlovanje, bi to pomenilo, da ohranjamo število aktivnega prebivalstva, povečujemo pa število upokojencev. Rešitev je torej predlagana reforma in nova delovna mesta. Gre torej za varno starost, za postopne in ne radikalne spremembe pokojninskega sistema.« URŠKA SELIŠNIK Foto: Arhiv NT 4 IZ NAŠIH KRAJEV / AKCIJA NOVI TEDNIK Udarniške akcije Premogovnika Velenje se je udeležilo skoraj 1600 ljudi. »Knapi« na udarniški soboti Rudarji so, tudi z zastavo v jami, z udarniško akcijo pomagali svojemu podjetju VELEJE - V soboto je v Premogovniku Velenje »zadišalo« po starih časih, po udarništvu, tovarištvu, solidarnosti, kar so svojevrstno simbolizirale titovka, rdeča zvezda in zastave, tudi jugoslovanska. V PV so namreč pripravili udarniško akcijo, ki se je je udeležilo 1.600 zaposlenih, saj so se rudarjem pridružili zaposleni v hčerinskih družbah HTZ, PV Invest, RGP in Gost. V PV se zavedajo, da bo akcija prostovoljna. Današnji letošnje leto zelo zahtevno, zato namenjajo precej pozornosti različnim aktivnostim, ki bodo pripomogle k boljšemu poslovanju. »Ponosen in vesel sem, da vas vidim v tolikšnem številu, čeprav je dan je znova dokazal, da rudarjem udarniško delo ni tuje - z njim smo zgradili mesto Velenje, infrastrukturo, ceste, igrišča, kulturne in zdravstvene domove. Mirne vesti lahko trdimo, da je Velenje zraslo na premogu, iz premoga in zaradi premoga,« je poudaril direktor dr. Milan Medved, ki je v soboto obiskal tudi nekatera najbolj oddaljena delovišča v jami. Tako se je zahvalil vsem, ki so sodelovali v udarniški akciji, saj so znova dokazali, da povezanost v premogovniku še vedno obstaja, da zaposlenim ni vseeno in da čutijo pripadnost svojemu podjetju. »V premogovniku smo si jasno začrtali vizijo in usme- Bogdan Kristavčnik, strežnik mehanizacije v jami Pesje: »Udarniške akcije bi morale biti običaj tudi danes in ne bi smele biti le spomin na nedavno preteklost. Danes s spoštovanjem do podjetja delamo tako, kot je bil to običaj nekoč. V jamo sem prinesel slovensko zastavo, ki naj postane simbol udarništva in solidarnosti tudi v današnjem času.« ritve vse do leta 2054, zaradi česar dobro vemo, kam gremo in kaj moramo narediti za doseganje zastavljenih ciljev. Zbrali smo se, da pripo-moremo k uspešni realizaciji našega poslovnega načrta za letošnje leto, torej v pomoč našemu podjetju. Zavedamo se, da bo leto 2011 za nas zelo zahtevno in da moramo v njem poleg vseh nalog, obveznosti in ciljev, ki so v zadani v poslovnem načrtu in jih želimo tudi uresničiti, dodatno izdelati precej več jamskih prog, kot jih je bilo potrebno v preteklem letu,« je omenil dr. Medved, ki je spomnil na druge udarniške akcije in pomoč velenjskih »knapov«. Vrednote, ki ostajajo Tako so rudarji znova dokazali, da so vrednote, kot so tovarištvo, pripadnost, pripravljenost pomagati ljudem v stiski, požrtvovalnost, še vedno žive. Prepričanje, da lahko s skupnimi prizadevanji veliko dosežejo in storijo v korist vseh zaposlenih, se je tudi tokrat izkazalo za upravičeno. »Na obeh odkopih smo izkopali 12.340 ton premoga, skupni napredek je znašal 5,5 metra in 6,5 reza ... Sodelavci, ki sicer niso stalno prisotni v jami, so čistili trase odvozov, zaposleni v strokovnih službah so delo opravljali v okviru svojih služb ali pa so pomagali pri urejanju okolice,« je našteval vodja proizvodnega področja in glavni tehnični vodja Ivan Pohorec, ki je bil posebej zadovoljen, da je tako uspešna akcija minila brez nezgod. »Premogovnik je podjetje, ki veliko pozornost namenja skrbi za zaposlene, ne samo na delovnem mestu, ampak tudi na ostalih področjih. Prav je, da tudi delavci naredimo nekaj za naše podje- tje, zato sem se odločil, da se udeležim udarniške akcije kljub temu, da sem zaradi tega predčasno zaključil preventivno rekreacijo,« je omenil Slobodan Nezirovič, rudar na odkopu v jami Pes-je, ki je na udarniško akcijo prišel naravnost s »preventive«. Da udarništvo v premogovniku še zdaleč ni preteklost, so nazadnje dokazali oktobra lani, ko so se udeležili udarniške akcije za ureditev spodnje postaje nihalke v Žekovcu. Udarniki so opravili osnovna vzdrževalna dela, s katerimi so polepšali podobo smučarskega centra na Golteh. Spet drugi, Jože Kimperk, poslovodja v jami Pesje, se je zaradi akcije predčasno vrnil z dopusta: »Rad bi izkazal solidarnost do podjetja, v katerem sem zaposlen. V kolikor imaš voljo in čutiš pripadnost podjetju, potem tudi udarniška sobota ni noben problem.« Med udeleženci je bil tudi sodelavec, ki že koristi dopust, ki mu je še ostal do upokojitve, a se mu je zdelo bolj pomembno, da se udeleži akcije. Sicer je bil menda med sodelujočimi največkrat slišan stavek, da lahko enkrat tudi sami naredijo nekaj za svoje podjetje. US, foto: MIRAN BEŠKOVNIK DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA »Brzina« je naša vrlina! Ta stavek bi lahko rekli vsakič znova, ko se iztečejo tri minute brezplačnega nakupovanja v akciji Do polnega vozička brez mo-šnjička. Saša in Simona kot blisk švigata med policami trgovine Tuš in sledita navodilom srečne izžrebanke ali izžrebanca. Tudi to sredo smo tako nakupovali. Tokrat je imela srečo pri žrebu Lojzka Polak iz Šempetra, ki je nakupila za 96,81 evra. Je pa imela Lojzka res srečo, saj je Simona Brglez v studiu Radia Celje najprej izžrebala Karolino Patauer iz Šmarja, a je žal ni bilo doma. Simona (desno) je prišla v trgovino Tuš, da bi si kupila malico. Ker je sodelovala v žrebu jokerja, si je prislužila kosilo v Planetu Tuš. Lojzki je izžrebala še dodatna kosa sira. (Foto: BOJAN PIŠEK) Po kraj šem pogovoru z gospo Lojz-ko pa se je začelo naše nakupovanje. Najprej smo v voziček vrgli vlivance, ribano kašo, ajvar, vložene gobe, pečeno papriko, vloženo mešano solato. Lojzka nas je nato poslala na oddelek sadja in zelenjave in od tam smo v voziček položili suhe slive, brusnice, banane, fige in marelice, od svežega sadja pa limone. Ker se je čas brezplačnega nakupovanja iztekal, nas je Lojzka poslala še po bučno in olivno olje, paštete, sir, pršut, suho salamo, čajno ter posebno in tirolsko klobaso, hrenovke, savinjski želodec in na koncu še po belo in polnozrnato moko. Lojzka je naročila še, naj ji v voziček položimo še piškote, a je za te, žal, zmanjkalo časa. Smo se pa, ko smo z vozičkom hiteli proti blagajni, nadejali, da bomo izžrebali še dodatno minuto - enega od dveh jokerjev, ki se skrivata v naših kuvertah, a je nismo. Smo pa izžrebali drugega jokerja, na katerem je pisalo sir. Kar pomeni, da če imamo v vozičku sir, zraven dodamo še dva kosa. In sir je bil v vozičku. Odlično je nakupovala naša poslušalka Lojzka iz Šempetra. Naslednji teden pa boste lahko z nami brezplačno nakupovali prav vi. Izrežite in pošljite kupon. Pridružite se vsem, ki so naredili tako. Do zdaj smo prejeli v naše uredništvo že 7.682 kuponov in z nakupovanjem zapravili 1670,25 evra. Naslednjo sredo pa veselo nadaljujemo z akcijo Do polnega vozička brez mošnjička. Mogoče pokličemo prav vas. SP Lojzka Polak iz Šempetra je voziček napolnila za 96,81 evra. (Foto: TimE) NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO 5 NA KRATKO Etolu bolje Vemontovi delavci, ki so bili v podjetju zaposleni dolga leta, med čakanjem na odpovedi delovnega razmerja. Pomoč po ■ ■ ■ v v ■ ■ izkoriščanju »do ^^ ## Vemontovim odpovedali delovna razmerja - III I I * * Delavci upajo na akontacijo V tem tednu je bilo ponovno kar nekaj oči uprtih v velenjski Vemont, posledično ali vzročno pa tudi v nekdanji gradbeni gigant Vegrad. Vemont je bil nekdaj Vegradova hčerinska družba, tik pred stečajem »matere« pa so lastništvo prenesli na Vegrad naložbe. Tako Vemont kot Vegrad sta po daljši ali krajši agoniji v stečaju, podobni pa so si tudi opeharjeni delavci, ki so mesece ostajali brez plač in upali, da se bo podjetje rešilo. V torek, precej hitro, velja 15-dnevnega odpovednega splošna ocena, je tako vseh 128 Vemontovih delavcev prejelo odpovedi delovnega razmerja. Delovne knjige bodo prejeli v prvih dneh junija oziroma po preteku roka, nato pa se bodo lahko prijavili na zavod za zaposlovanje. Prva izplačila z zavoda lahko pričakujejo sredi julija, kasneje pa naj bi prejeli tudi skoraj 3 tisoč evrov iz jam- Mali princ zapušča samski dom V zadnjem času je bilo večkrat izpostavljeno Humanitarno društvo Mali princ, ki je upravljalo z velenjskim samskim domom. Pogodbo za najem doma je sklenilo z Vegradom v stečaju oziroma stečajno upraviteljico Alenko Gril, ki Malemu princu v tem tednu ni podaljšala najemne pogodbe. Znano je, da stanovalci, večina gre za nekdanje Vegra-dove in Vemontove delavce, predvsem zaradi pomanjkanja denarja niso plačevali najemnin. Hkrati so precej glasno že večkrat opozarjali, da so bile najemnine previsoke in napovedovali, da bi sami prevzeli upravljanje doma. Stečajna upraviteljica Grilova bo verjeno iskala novega upra-vljalca. Z odpovedjo pogodbe so se začele težave tudi za Mestno občino Velenje, saj je v samskem domu nastanjenih 19 brezdomcev. Pojavljalo se je tudi vprašanje, kaj bo z javno kuhinjo, kjer kuhajo obroke za 60 ljudi. Kot so v sredo pojasnili v MO, zaradi tega, ker Mali princ ni več najemnik omenjenih prostorov, delovanje javne kuhinje in zavetišča za brezdomce ne bo moteno. Sicer je tudi velenjska občina humanitarnemu društvu odpovedala pogodbo o zagotavljanju prehrane za potrebe javne kuhinje in dogovore o medsebojnih obveznostih pri namestitvi v zavetišču za brezdomce. Zavetišče bo velenjska občina ohranila na tej lokaciji, in sicer v sodelovanju z velenjskim Centrom za socialno delo, ki je v ta namen preko programa javnih del že pridobil štiri delavce. Z vodjo zavetišča bodo sklenili delovno razmerje, morebitne dodatne kadre pa bodo zaposlili preko programov usposabljanja. Javno kuhinjo bo velenjska občina zagotovila v sodelovanju z drugim izvajalcem. stvenega sklada. Vemontovi delavci so zadnjo polno plačo prejeli lani februarja, potem pa so prejemali samo nadomestila. Letos na primer, so prejeli samo 450 evrov, zato je razumljivo, da so delavci v precejšnji stiski. Vemont jim dolguje del predlanskega in celoten lanski regres ter materialne stroške, povezane z delom. Kot ugotavljajo sindikalisti, tudi prispevki niso poravnani od septembra lani. Zaradi težkega položaja si bodo v sindikatu prizadevali, da bi država iz jamstvenega in preživninskega sklada omogočila predčasno izplačilo vsaj dela denarja, do katerega so upravičeni nekdanji Vemon-tovi delavci. Pri tem jim bo očitno precej pomagal tudi stečajni upravitelj Tomaž Kos: »Delavci se lahko prvih izplačil nadejajo od jamstvenega sklada. Kdaj, ne vem, se bomo pa potrudili, da bomo vse potrebne evidence čim prej uredili in nato terjatve prijavili v stečajno maso.« Prav tako je stečajni že začel s popisom premoženja, ki pa ga očitno ni veliko, zato je Kos že napovedal, da bo stečajna masa precej skromna. »Še to, kar Vemont ima, bo treba vrniti Vegradu, saj je predmet iz-podbojne tožbe.« Obljube pomoči Tako se je končno začel stečaj nekdanje Vegradove hčerinske družbe, ki bi se moral zgoditi že davno prej, vsaj glede na to, kako dolgo so bili delavci brez plač in izkoriščani »do amena,« kot je bilo slišati med njimi. Vendarle so mnogi, predvsem nekdanja uprava Vegrada s Hildo Tovšak na čelu upali, da bi se Vemont lahko rešil. Toda že lani sta tako predsednik vlade Borut Pahor kot ministrica za gospodarstvo Darja Radie jasno in glasno povedala, da bi sicer država pomagala pri reševanju katerega od Vegradovih zdravih jeder, vendar samo v primeru, da dobi druge lastnike (Vergrad naložbe je tudi v lasti Tovšakove). Kasneje je bilo slišati veliko obljub o dokapitalizaciji, kar je verjetno botrovalo, da so delavci še čakali. Na koncu pa so s stavko le izsilili stečaj Vemonta. V stečajnem postopku Vegrada je stečajna upraviteljica Alenka Gril vložila 15 izpodbojnih tožb, prav toliko pa je sklenila tudi poravnav. Imena toženih niti višina zneska vloženih tožb zaenkrat še ni znana, tožbe pa je Grilova vložila v primerih, ko je šlo za privilegirano obravnavo upnikov. Podobno kot Vegradovim so sedaj tudi že nekdanjim Vemontovim delavcem s paketi pomoči pomagali v Ka-ritasu, pomoč napoveduje tudi Rdeči križ, po napovedi sindikalista Srečka Čatra bo nekaj denarja nakazal tudi center za socialno delo, seveda potem, ko bodo najbolj ogroženi dostavili potrebne dokumentne. Hkrati se je v Mestni občini Velenje ponovno aktiviral odbor za pomoč občanom. Ob vsej tej pomoči, ki delavcem še kako prav pride, pa verjetno velja, kot je rekel eden izmed njih: »Raje, kot da prejemam miloščino, bi delal. Ampak seveda za redno plačo.« URŠKA SELIŠNIK Celjska družba Etol je v letošnjem prvem trimesečju poslovala bolje kot lani. Skupno so s prodajo izdelkov, trgovskega blaga in storitev presegli 11 milijonov prihodkov, kar je skoraj 16 odstotkov več kot v primerljivem lanskem kvartalu. Poslovni izzid obračunskega obdobja presega pol milijona evrov. Najbolj so povečali proizvodnjo na področju destilarni-škega programa in slanih prašnatih arom, dosti manj pa so proizvedli slanih tekočih arom. V Etolu so se ubadali s težavami zaradi zasedenosti kapacitet in polnilne linije na področju uprašenega programa, kar so reševali z delom ob sobotah in nedeljah. Analiza posameznih prodajnih področij kaže, da so ob težavah na nekaterih tujih trgih precejšnjo rast dosegli v Sloveniji. Na domačem trgu so pridobili tudi številne nove projekte, za katere upajo, da jim bodo v naslednjem obdobju prinesli dodatno realizacijo. Konec marca je bilo v Etolu zaposlenih 206 delavcev. Celjani uspešni s sejemskim plakatom Celjsko podjetje Medias kreativ je na letošnjem mednarodnem natečaju za najboljši sejemski plakat s kreativno rešitvijo za mednarodni sejem Tehnoma zasedlo drugo mesto. V organizaciji največjega mednarodnega združenja s področja razstavno-sejemske industrije - UFI ter Mednarodnega sejma Plovdiv so pripravili 15. izbor za najizvirnejše rešitve sejemskih plakatov. Med prijavljenimi je bilo več kot sto izdelkov, ki jih je pripravilo 25 sejemskih organizacij iz 14 držav. Mednarodna žirija je nagrajence izbrala na podlagi izvirnosti prijavljenih idej, uspešnosti interpretacije sejemske tematike in jasnosti tržnega sporočila sejemskega dogodka. Celjsko podjetje Medias kreativ je v sodelovanju z makedonskim Skopskim sejmom, ki je v lasti Skupine Era iz Velenja, zasnovalo in oblikovalo podobo za njihov Mednarodni sejem metalurgije, elektronike, energije, nekovin in inženiringa - Tehnoma 2011. Za ta plakat oziroma prikaz vse večjega pomena naprednih tehnologij in inovacij na naše življenje je bilo celjsko podjetje tudi nagrajeno. US Nagrajeni plakat celjskega podjetja Brezposelnost v upadu Na Celjskem je aprila brezposelnost v primerjavi z marcem upadla za 2,5 odstotka. Tako se je na celjskem zavodu za zaposlovanje aprila na novo prijavilo 571 brezposelnih, zaposlilo pa 619 ljudi. Prejšnji mesec so imeli skupno 11.523 registriranih brezposelnih oseb, kar je 6 odstotkov več kot aprila lani. Delodajalci iščejo predvsem delavce v proizvodnih dejavnostih, kovinsko predelovalni industriji, a tudi natakarje, kuharje, avtomehanike in druge poklice. Gradbinci s težavami V Ingrad Gramatu, ki je od začetka aprila v postopku prisilne poravnave, trdijo, da v zadnjem času izpolnjujejo cilje, ki so si jih zadali v načrtu finančnega prestrukturiranja. Obveznosti do dobaviteljev in zaposlenih plačujejo sproti, ob tem pa opozarjajo na precejšnje znižanje vrednosti gradbenih del. Tako so marca cene v primerjavi z lanskim marcem nižje skoraj za tretjino, hkrati pa tudi za dobrih 7 odstotkov nižje kot v letošnjem februarju. Zaradi nesezone je Ingrad Gramat tudi aprila posloval negativno, v prihodnjih mesecih pa napovedujejo precej boljše rezultate. V času prisilne poravnave so pridobili dva posla, seveda pa pa se pogajajo za nova dela. Kot je znano, so Ingradove težave v veliki meri posledica stečaja Cestnega podjetja Maribor, za prisilno poravnavo pa so v celjskem podjetju zaprosili, ker menijo, da imajo možnosti za nadaljevanje proizvodnje le ob izvedenem finančnem prestrukturiranju. US 6 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Tla v Brodeh še niso mirna Razpoke na hišah iz dneva v dan širše - Bo državi letos uspelo zagotoviti denar za raziskave? VRANSKO - Tri leta po sprožitvi plazu v Brodeh pri Vranskem se zemlja še vedno ni umirila. Domačini iz dneva v dan preštevajo nove razpoke na svojih domovih. Poškodovanih je enaindvajset hiš in gospodarskih objektov, eden tako močno, da ga bo treba čim prej porušiti. Država oziroma ministrstvo za okolje in prostor pa še vedno ni našlo potrebnega denarja za raziskave, ki bi povedale, kako sanirati več sto let star fosilni plaz, ki ga je »zbudila« gradnja stanovanjskega kompleksa Sončni vrtovi. Domačini v Brodeh iz dneva v dan preštevajo nove razpoke na objektih. Gospodarsko poslopje Roberta Mešiča je plaz tako poškodoval, da zadrževanje v njem in njegovi okolici ni več varno. Objekt je predviden za rušenje. Na ministrstvu pravijo, da se ni bati hipne porušitve ogroženih objektov, a to domačinov ne tolaži. »Razpoke na objektih so vsak dan širše in vedno več jih je,« je Robert Mešič, ki smo ga obiskali pred dnevi, pokazal na gospodarsko poslopje. Zaradi poškodb, ki jih je povzročilo plazenje, so se morali Meši-čevi celo posloviti od kmetovanja. Hlev, ki so ga pred približno petimi leti obnovili, je namreč predviden za rušenje. »Vso živino smo morali prodati, saj nimamo kam z njo, in prav tako vse kmetijske stroje in priključke,« pripoveduje Robert. Zaskrbljeni so tudi ostali krajani, saj opažajo, da se pod zemeljskim površjem dogajajo čudne reči. »Po sprožitvi plazu so se prestavile podtalne vode. Tako se dogaja, da podtalnica ob obilnejšem deževju naraste, teren se dvigne, nato se spusti in pomakne naprej. Meritve so pokazale, da se je sosedova hiša, ki je zgrajena na nasipu, pomaknila po hribu za kar 15 centimetrov,« pripoveduje Mešič, ki od investitorja Sončnih vrtov tudi zahteva odškodnino za poškodovan hlev. Sanacije plazu ne bo? Toda na raziskave za sanacijo plazu (stale naj bi okoli 105 tisoč evrov), ki naj bi se izvajale eno leto, bo očitno treba še počakati. Pri čemer je vprašanje, ali bo do sanacije sploh prišlo. Kot rečeno, je ravno gradnja Sončnih vrtov v letu 2008 »zbudila« nekaj sto let star fosilni plaz na tem območju, čeprav je težko reči, koliko je za sprožitev plazenja neposredno kriv izvajalec. Najverjetneje je pri vsem skupaj šlo za kombinacijo preveč nekontroliranega izkopa gradbene jame in dolgotrajnega dežja. Kot pravi vranski župan Franc Sušnik, so bile pred izdajo gradbenega dovoljenja narejene kar tri geološke raziskave, a nobena ni pokazala na nič spornega. »Prva raziskava je bila narejena pri sprejemu prostorskega plana v letu 2002, naslednja pri izdelavi lokacijskega načrta dve leti kasneje in nato še v letu 2008 pred izdelavo gradbenega dovoljenja. Vse so temeljile na vrtinah, globokih do 12 metrov. Zdaj pa se je pokazalo, da se je plaz sprožil v globini od 24 do 26 metrov. Gre torej za globok plaz, ki se ga po izjavah strokovnjakov niti s podpornimi stenami ne da sanirati,« pravi Sušnik. Vendar bodo resnično stanje pokazale šele geolo-ško-geomehanske raziskave. Program raziskav sta že v začetku lanskega leta izdelala strokovnjaka s področja geomehanike dr. Mihael Ribičič in dr. Stanislav Škrabl in ga posredovala okoljske-mu ministrstvu. A državi se očitno nikamor ne mudi. Na Vranskem so začetek raziskav pričakovali že lani spomladi, a iz vsega skupaj ni bilo nič. »Indici so, da naj bi država v letošnjem letu le uspela zagotoviti denar za te raziskave,« pravi vranski župan Franc Sušnik. Kako kaže, smo preverili tudi na okoljskem ministrstvu. Izvedeli smo le, da bo »projektna naloga za izvedbo programa geološko-geotehničnih raziskav fosilnega plazu vključena v načrt nujnih interventnih sanacijskih ukrepov ter geološko-geomehanskih raziskav za pripravo nujnih ukrepov na določenih zemeljskih plazovih v letih 2011 in 2012« ter da se bodo aktivnosti na plazu začele »po potrditvi programa na Vladi RS«. Na okoljskem ministrstvu imajo tudi poročilo o začetnem pregledu objektov, ki so v vplivnem območju plazu. Izdelavo poročila je plačala Občina Vransko, pripravil pa ga je Gradbeni inštitut ZRMK iz Ljubljane. Tudi iz tega poročila izhaja, da se »glede na meritve vgrajenih reperjev zemljina še vedno premika«. Zato bodo, kot navajajo na okoljskem ministrstvu, »potrebna nadaljnja opazovanja in meritve širjenja razpok tudi v prihodnje, v ta namen pa so vgrajene tudi plombe«. Ob tem poudarjajo, da se aktivnosti glede opazovanja premikov plazu ter morebitna sanacija zeljišča ne bodo izvajale zato, da bi omogočili nadaljevanje gradnje stanovanjske soseske, temveč za zaščito obstoječih objektov na plazišču. V kolikor bodo za nadaljevanje gradnje Sončnih vrtov potrebni dodatni geotehnični ukrepi, jih bo moral plačati investitor in jih ne bo mogoče financirati iz državnega proračuna, še dodajajo na ministrstvu. Plaz prepolovil Sončne vrtove? Kot je namreč znano, zaradi plazenja še vedno »stoji« gradnja Gradisovega stanovanjskega kompleksa Sončni vrtovi. Po besedah župana Sušnika so imeli na občini letos že dva razgovora z investitorjem glede nadaljevanja del. »Del projekta, ki je sporen z vidika poseganja v plazovito območje, bo investitor najverjetneje umaknil. Po vsej verjetnosti se bo projekt prepolovil z načrtovanih 157 na 75 ali 80 stanovanj,« pravi Sušnik. Ne glede na to, kako se bo investitor odločil, bo treba z gradbiščem slej ko prej nekaj ukreniti. To je slabo zavarovano, zato se na njem včasih zadržujejo tudi mladi, kar je zanje lahko nevarno. Kletni prostori so po besedah domačinov polni vode, okoli nedokončanih objektov je tudi kup železja in kablov ... BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Gradnja stanovanjskega kompleksa Sončni vrtovi stoji že dve leti. Drevesa umirajo stoje Pojasni>o ~'' \7 +/-\T*I T- T"l 0+/"\X TI 1 In \T/-\t7 Vandalizem mladih v Mestnem parku v Celju, ki vznikne vsako leto ob tem času, nima že nekaj let res nič več skupnega z najlepšim mesecem v letu oziroma z mesecem ljubezni. Zdaj je vse drugače, odkimavajo z glavami zlasti tisti Celjani, ki so kot prvi sprehajalci ob Savinji ob sobotah zjutraj pogosto priča petkovim nočnim in pivskim pohodom mladih v Mestnem parku in na bregu Savinje. Da pustijo »štalo« za seboj, da prevračajo celo WC-zabojnike, je že stara zgodba. Da pa se na brutalen način spravijo na komaj enoletno bitje, pa presega vse meje ... Res da gre le za drevo. Za čudežni ginko. A je vendar živo bitje! Lani na dan Zemlje so ga z veliko ljubeznijo in upom, da bo to edinstveno, zdravilno drevo dočakalo v parku visoko starost, širilo veje, raslo, odvrglo svoje lističe in spomladi spet ozelenelo in da ga bodo občudovali še zanamci, zasadili člani Društva zeliščarjev Ginko Celje s predsednikom Edijem Stepišnikom (ki je v soboto zjutraj tudi sporočil žalostno novico o do tal uničenem drevesu) in z botrom, pooblaščencem župana Mestne občine Celje, Markom Zidanškom. Drevesa, ta čudovita najstarejša bitja na svetu, ki nas razveseljujejo, hladijo, zdravijo, skrijejo v globoko senco svojih vej, nam polnijo pljuča, so očitno za nekatere samo zelena stvar, ki slučajno komu stoji na poti, in jih je zato treba uničiti, poteptati, zatreti do korenin ... In tu zmanjka besed in opravičil, s katerimi bi se postavili v bran mladim v »njihovem mesecu«, mesecu mladosti. Ostane le objestnost brez primere! MATEJA PODJED V torkovi številki Novega tednika smo ob prispevku Modrijani po gozdni učni poti objavili napačno fotografijo. Namesto pohodnikov - okrog sto jih je pred slavnostnim odprtjem v soboto prehodilo vojniško Gozdno učno pot Modrijanov - smo objavili fotografijo preboldskih poho-dnikov. Za napako se opravičujemo tako Vojničanom kot tudi Preboldčanom. Uredništvo GOLAZIJADA MOZIRJE, 21. MAJ OB 10, URI mm d ^ammi m www.mozine.eu A m ao) 3J0X010. ZA NAJBOLŠEGA KUHARJA JUŽNE ŠTAJERSKE Bogate nagrade za obiskovalce u o a < > o o CL "D NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 7 Srbski zdravniki bi radi zdravili ŠMARJE PRI JELŠAH - V Obsotelju se zaradi pomanjkanja zdravnikov najbolj pritožujejo bolniki Zdravstvene postaje Rogaška Slatina. Ta deluje v okviru javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah. Zdravnica iz sla-tinske zdravstvene postaje se je namreč jeseni zaposlila pri drugem delodajalcu, zato si v zdravstvenem domu pomagajo z dvema pogodbenima zdravnikoma. Zdravnika, specialista splošne medicine, ki bi bil slovenski državljan, je v obsoteljske kraje skoraj nemogoče privabiti, kljub temu, da bi ga takoj redno zaposlili. Da bi zagotovili osnovno zdravstveno oskrbo, so v javnem zavodu sklenili pogodbe z zunanjimi zdravniki ter tako uspeli pridobiti kar tri nove zdravnike. Zavodu je obenem koristila nova zakonodaja, ki omogoča, da je izdal marca ponudbo za delo državljanki Srbije, ki pridobiva potrebno odločbo za delo v naši drža- »Razumem željo občank in občanov Rogaške Slatine, da naj bi celotni program opravljal en sam zdravnik, ki bi bil zaposlen za nedoločen čas,« pravi direktorica Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah Irena Nunčič. vi. »Glede vloge pričakuje odločitev pristojne komisije na ministrstvu za zdravje, da pove, kako naprej,« odgovarja direktorica krovnega javnega zavoda v Šmarju pri Jelšah Irena Nunčič. In kaj bodo naredili v skrajnem primeru, če bi zdravnica iz Srbije prejela iz slovenske prestolnice negativen odgovor? »Nedvomno bomo takoj izdali novo ponudbo za delo. Imamo že nove kandidate, s katerimi se sestajamo ter so predvsem iz Republike Srbije. Poleg tega se resno pogovarjamo z eno od specializantk, ki bo svojo specialistično dobo kmalu končala s specialističnim izpitom,« pravi direktorica Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, ki upa, da bodo pogovori s specializantko obrodili sadove. Specializantka ima zagotovo ponudbe tudi drugih zavodov, se bojijo v Obsotelju. Tudi starostna struktura med obstoječimi zdravniki v Obsotelju ni ravno vzpodbudna. V zdravstvenem domu podatke glede mogočih upokojitev zdravnikov seveda spremljajo, prav V Zdravstvenem domu Šmarje pri Jelšah so v letih 2009 in 2010 poslovanje končno zaključili brez rdečih številk. Po zaključnem računu za lani je imel zavod 4,5 milijona evrov prihodkov in odhodkov, oboji so bili za dobrih šest odstotkov višji kot leto pred tem. Kar 76 odstotkov prihodkov imajo iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, med odhodki predstavljajo 61 odstotkov stroški dela. tako veliko računajo na štipendiste. Zdravstveni dom v okviru regionalne štipendijske sheme štipendira štiri štipendiste, od tega dva na področju dentalne in dva na področju splošne medicine. Poleg teh štirih zdravstveni dom samostojno štipendira še eno štipendistko splošne medicine. BRANE JERANKO Foto: GrupA (arhiv NT) Ponos, eleganca, požrtvovalnost, zapeljivost, nasmeh in samozavest so vrednote in odlike Mažoret Laško. Laščanke ponovno zlate LAŠKO - Pretekli konec tedna so se radeške mažorete in Mažorete Laško udeležile 11. državnega prvenstva Mažoretne in twirling zveze Slovenije v Trebnjem. Skupno so osvojile kar sedem naslovov državnih prvakinj. V soboto so bili na sporedu solo in duo nastopi, v nedeljo pa skupine. Mažorete Laško, ki skupaj z godbo nastopajo že več kot dvajset let, so ponovno zasedle prestol najboljše senior skupine v državi. S svojo točko »All that jazz« in parado »Rehab« so v dvorano vnesle val navdušenja in bučen aplavz, sa- mozavesten nastop pa so nenazadnje nagradili tudi sodniki. Prvič so odšle tekmovat tudi sedemletne deklice, ki vadijo komaj pol leta, in so v zelo močni konkurenci kadetinj zasedle odlično peto mesto, kjer so tako kot v kategoriji junior zmagale mažorete iz Radeč. Sara Potisek, Radeče, je v kategoriji solo junior zasedla prvo mesto in bo na evropskem prvenstvu v Zagrebu, ki bo v začetku septembra, skušala ubraniti evropski naslov. Zelo uspešni so bili tudi pari iz Laškega, saj sta enior-ki Anja Krašek in Katarina Lapornik Pomladanski počitek od zimskih stroškov ŠMARJE PRI JELŠAH - Si bodo v občini v bodoče še lahko privoščili drago zimsko službo, ki jim jo zaradi kakovosti marsikje lahko zavidajo? Z zadnjo zimo se končujeta triletni pogodbi z dvema izvajalcema in nekateri se v teh spomladanskih dneh sprašujejo, če si občina tako visoko raven še lahko privošči. Ljudje so si zapomnili, da je nekoč snežilo celo sredi maja, vendar vse kaže, da si bodo izvajalci, ki so nazadnje delali 3. marca, lahko privoščili spomladanski počitek. Spočila si bo tudi šmarska občinska blagajna, saj jo je zadnja zima, med katero ji je bilo z obilnejšim sneženjem prizanešeno, vseeno precej udarila po žepu. V gričevnati občini so morali za zimsko službo za zadnjo zimo odšteti 290 tisoč evrov ter za predzadnjo celo več kot štiristo tisoč (za primerjavo: letošnji občinski proračun znaša okoli 12 milijonov evrov). »V pretekli zimski sezoni ni bilo večjih pripomb občanov glede kakovosti oziroma pravočasnosti izvajalcev zimske službe,« omenja občinski inšpektor Milan Konšak. Nekaj nergačev seveda imajo. »Izvajalce nenehno motijo telefonski klici tistih občanov, ki zahtevajo, da jim med sneženjem očistijo zasebni cestni odcep ali dvorišče,« dodaja inšpektor. Občanom seveda pomeni veliko, da se lahko zjutraj odpeljejo v službo po spluženi, varni cesti. V Občini Šmarje pri Jelšah je zimska služba draga, ker jo izvajajo povsem v skladu s predpisi. V občini z okoli deset tisoč prebivalci sta skrbela zadnje tri zime za več kot tristo kilometrov lokalnih cest na razpisu izbrana izvajalca, in sicer edina prijavljena - podjetnik Orač ter VOC Celje. Ponekod po državi se še dogaja, da vztrajajo pri bistveno cenejši (in manj kakovostni možnosti), da imajo zimsko službo na skrbi krajevne skupnosti ter da jim posipni material nabavlja občina. Boljša kakovost seveda stane več. Po zadnji zimi so se zato v občinskem odboru za komunalno dejavnost ter med posameznimi občinskimi svetniki že pojavile pripombe, da bi zimsko službo poskušali poceniti. Na predlog komunalnega odbora je občinski svet pred nekaj dnevi že odločil, naj občinska uprava pripravi primerjalno analizo s sosednjimi občinami, ki jo bodo svetniki nato obravnavali na eni od prihodnjih sej. »Koliko je ta strošek mogoče znižati, je težko vprašanje. Ne samo naši občani, tudi drugod po državi zahtevajo, da so ceste pozimi varne ter vozne,« odgovarja vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Peter Planinšek, ki je obenem tajnik občine. Tudi morebitne odškodnine niso ravno nizke, zato imata zavarovano odgovornost tako izvajalec kot občina. Si bodo odločujoči v Šmarju pri Jelšah sploh upali znižati raven izvajanja zimske službe? BRANE JERANKO ubranili državni naslov, Maruša Šan-tej in Katarina Novak pa sta zasedli drugo mesto. Vtise s tekmovanja je strnila mentorica laških mažoret Vesna Kovač: »Po vsakodnevnih napornih treningih, ki so potekali tako med tednom, ob koncih tedna kot tudi med prazniki, sem z uspehom zelo zadovoljna, naš trud in prizadevnost vseh mažoret pa sta močno poplačana. Zahvaljujem se vsem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, zmago pa podarjamo vsem svojim navijačem, ki nas ves čas bodrijo in podpirajo.« AŠ, foto: Maja K. ABITURA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ■ EKONOMIST ■ POSLOVNI SEKRETAR Informativni dan četrtek, 26.5.2011 ob 16. uri in vsak dan na: www.abitura.si Lava 7, Celje 03/428 55 32 in 03/428 75 69 IZ NAŠIH KRAJEV / ZDRAVSTVO Bi živeli v Šmarju pri Jelšah? Tam bo kmalu dovolj novih parcel za družinske hiše in manjše bloke. Iz Šmarja nastaja mestece ŠMARJE PRI JELŠAH - Iz nekdanjega šmarskega trga, ki je že dolgo upravno središče Obsotelja ter dela Kozjanskega, počasi nastaja manjše mestece. Občina načrtuje v naselju Šmarje pri Jelšah novi soseski Poljana in Dobrava, medtem ko je nova soseska Livada že skoraj v celoti pozidana. Razmišljajo še o eni novi soseski, ki bo najprej od Zadrž. Občina je trenutno začela sprejemati odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za eno od novih šmarskih sosesk, za Poljano, ki bo na drugi strani železniške proge. Na šestih hektarjih zemljišč, ki so vzhodno od osnovne šole, bodo tako lahko zgradili dva stanovanjska vila bloka (s po dvanajst stanovanji ter podzemnimi garažami) ter 27 družinskih hiš. »Na tem območju je že v gradnji nekaj stanovanjskih hiš, vendar imajo njihovi graditelji, zato ker občinski podrobni prostorski načrt še ni sprejet, kar nekaj težav. Vsem ostalim, ki bodo tu še gradili, bo zato veliko lažje, saj različnih dodatnih soglasij ne bodo potrebovali,« pojasnjuje župan Jože Čakš. Občinski podrobni prostorski načrt za Poljano so na zadnji seji občinskega sveta sprejeli v prvi obravnavi, začetek prvih gradenj po tem načrtu pa naj bi bil mogoč v najboljšem primeru že letos. Sosesko Poljana občina načrtuje že več let, vendar je prišlo vmes do zapletov zaradi gradnje šmarskega pomožnega nogometnega igrišča, ki so ga zaradi pomanjkanja prostora morali zgraditi v tej bodoči stanovanjski soseski. Še več parcel za nove družinske hiše bo v bližnji novi stanovanjski soseski Dobrava, zahodno od osnovne šole (proti Dvoru), ter prav tako na drugi strani železniške proge Celje-Stranje. V Dobravi bo več kot trideset parcel za družinske hiše ter še dve za manjša vila bloka, z vsega skupaj dvanajstimi stanovanji. Čeprav je bil občinski podrobni prostorski načrt za Dobravo sprejet že pred štirimi leti, tam še ne gradijo, saj za razliko od Poljane prevladujejo zemljišča, ki so v zasebni lasti. Za Dobravo občina trenutno pridobiva gradbeno dovoljenje za komunalno ureditev te soseske, gradnja komunalne infrastrukture pa naj bi se nato začela proti koncu tega leta. Z Dobravo, s Poljano in z Livado, ki je v zadnjih letih večinoma že pozidana, se Šmarje pri Jelšah vse bolj širi na drugo stran železniške proge. »To je za Šmarje novo obdobje, za nove ljudi,« je zadovoljen podžupan Marjan Čuješ. V upravnem središču Obsotelja in dela Kozjanskega bo tako za mlade dovolj možnosti za gradnjo družinskih hiš. In cene parcel? Občina je nazadnje prodala gradbeno parcelo v središču Šmarja za 30 evrov za kvadratni meter, na podeželju so cene od približno 15 evrov navzgor. Povpraševanje po parcelah v Šmarju pri Jelšah, ki je od Celja oddaljeno vsega dvajset kilometrov, seveda je. Zato se za nakup na primer zanimajo tudi Celjani. V občinski upravi obljubljajo, da bodo povpraševanju sledili, zato že razmišljajo o novi soseski v nadaljevanju soseske Zadrže, ki je v smeri proti ribniku in Celju. BRANE JERANKO Pozor, klopi! Nikoli ni prepozno za cepljenje proti klopnemu meningoen-cefalitisu - V naravo zaščiteni Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Celje je pripravil akcijo, v kateri bodo še prihodnji teden 76 osnovnim šolam in 19 vrtcem v celjski regiji razdelili informativne zgibanke o zaščiti pred klopi. S preventivno akcijo, ki bo predvidoma dosegla vsaj 30 tisoč otrok in mladostnikov ter njihovih staršev, želijo predstaviti ustrezne ukrepe, s katerimi se lahko zavarujemo pred klopnim menin-goencefalitisom in lymsko boreliozo. Medtem ko se pred klopnim meningoencefalitisom lahko zaščitimo s cepljenjem, pa se pred boreliozo lahko zaščitimo le tako, da preprečimo ugriz klopa s sredstvi, ki odganjajo mrčes. Celjska regija sodi med nost klopov velika in je tudi tista območja, kjer je okuže- pojavljanje klopnega menin- CILO NIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100 PE ENERGETIKA PE [/0001/00 IN KANALIZACIJA ZA l/SE MOREBITNE REMMACIJE POKLIČITE NA BREZPLAČNO TEL ŠTEVILKO:080 80 34 visoka mommiTEu ZNANJE, USTVARJALNOST, INOI/flTII/NOST Z/INESLJIl/OST, UflNKOI/ITOST goencefalitisa in borelioze pogostejše. Po nekaterih raziskavah je tako z virusom klopnega meningoencefaliti-sa, ki povzroča vnetje možganov in možganskih ovojnic, okuženih od 10 do 30 odstotkov klopov. Ta bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavoboli, zmanjšana delovna sposobnost, sposobnost koncentracije, nastopi lahko tudi ohromelost. Včasih (do dveh odstotkov obolelih) se bolezen konča celo s smrtjo. Veliko obolelih ima težave s prepoznavanjem bolezni. Pri klopnem meningoence-falitisu namreč včasih sploh ni nobenih posebnih simptomov, le vročina, včasih pa se pojavijo znaki vnetja možganov in možganskih ovojnic. Najučinkovitejša zaščita pred to boleznijo je cepljenje, ki ga lahko opravijo kadarkoli v letu. Osnovno cepljenje vsebuje tri odmerke, poživitveni odmerki sledijo na tri oziroma pet let. Cepljenje je sicer samoplačniško, za odrasle 33 evrov, za otroke, cepimo jih lahko po dopolnjenem prvem letu starosti, pa stane 32 evrov. Na ZZV Celje poudarjajo, da je cepljenje varno in učinkovito. V celjski regiji je cepljenih okoli šest odstotkov prebivalcev. Preprečiti ugriz klopa! V zadnjih letih je več ljudi po ugrizu klopa zbolelo za Lymska borelioza boreliozo, samo lani so v ZZV Celje zabeležili 918 primerov te bolezni. Največ obolelih je bilo starih med 46 in 55 let. Gre za resno bolezen, ki jo je treba zgodaj prepoznati, da jo še lahko pozdravimo z antibiotiki. Bolezen se začne s kožnimi spremembami, ko se na mestu, kamor se je klop prisesal, v sedmih do štirinajstih dneh pokaže rdeč kožni izpuščaj, se postopno širi, osrednji del pa bledi. Če v tem obdobju obiščemo zdravnika, je bolezen stoodstotno ozdravljiva z ustreznimi antibiotiki. Če bolezni ne zdravimo, se lahko kasneje, tudi več let po okužbi, pojavijo resne težave, kot so prizadetost srca, živčevja, oči, kože, sklepov in mišic. Cepiva proti boreliozi ni, zato moramo biti še bolj previdni, da se zaščitimo pred ugrizi klopov. Priporočajo, da se pred odhodom v nara- vo zaščitimo s sredstvom, ki odganja mrčes, in da oblečemo svetla in gladka oblačila. Ko pridemo domov, moramo telo temeljito pregledati, še posebej v kožnih gubah, poraščenih delih telesa, uhljih, pazduhah in dimljah. Če odkrijemo klopa, ga je treba čim hitreje odstraniti. Nanj ne smemo nič polivati, ampak ga je treba hitro odstraniti s pinceto. ŠPELA KURALT Število primerov klopnega meningoencefalitisa in borelioze na Celjskem v zadnjih letih Celjska regija 2006 2007 2008 2009 2010 SKUPAJ v 5 letih št. primerov klopnega meningoencefalitisa 53 31 36 35 26 181 št. primerov borelioze 669 663 847 1.084 918 4.181 Vir: ZZV Celje NOVI TEDNIK POLITIKA / ZDRAVSTVO 9 Nič več župan in poslanec Sedmi poskus uveljavitve nezdružljivosti županske in poslanske funkcije uspel - Od leta 2012 v državnem zboru ne bodo več sedeli župani Poslanci državnega zbora so v torek z 48 glasovi potrdili spremembe Zakona o poslancih in tako uzakonili nezdružljivost opravljanja poslanske funkcije z župansko in s podžupansko. Nezdružljivost bo začela veljati ob dr-žavnozborskih volitvah prihodnje leto. Na državnozborskih voli- pa se bodo morali v prime-tvah prihodnje leto bodo lah- ru izvolitve odločiti za eno ko za mesto poslanca sicer od obeh funkcij, saj ne bodo kandidirali tudi župani, ki smeli več istočasno opravlja- Idejna vodja programa To sem jaz od samega začetka pred desetimi leti je Ksenija Lekic, ki je program predstavila na novinarski konferenci. »To sem jaz« že deset let Spletna svetovalnica je postala prava prva pomoč za mladostnike v stiski Med državnozborskimi poslanci v tem mandatu so s Celjskega trije župani - Bojan Kontič iz Mestne občine Velenje ter župana Šoštanja in Radeč, Darko Menih (SDS) in Matjaž Han (SD). Kontič je že ob kandidaturi za velenjskega župana napovedal, da se v primeru izvolitve ne bo več potegoval za poslanski mandat, ob vložitvi predloga za spremembo Zakona o poslancih pa je bil tudi drugopodpisani v skupini 44 poslancev. Zavod za zdravstveno varstvo Celje je pred desetimi leti na svetovni splet »postavil« svetovalnico za mladostnike To sem jaz. V tem času so strokovnjaki odgovorili na več kot 21.500 vprašanj mladostnikov, pri čemer jih je bila tretjina o spolnosti in prvih spolnih odnosih. Svetovalnica je zelo obiskana, na dan beležijo okoli 500 obiskov, na leto 100 tisoč uporabnikov, ki so v povprečju stari od 13 do 18 let. Poleg svetovalnice bo mladim zdaj na voljo še priročnik, ki so ga izdali ob desetletnici programa, pripravili pa so tudi priročnik za učitelje. »Stara sem 13 let in se režem. Vsakič ko je kaj narobe brez vsakega premisleka po-sežem po rezilu (klingica). Že velikokrat sem poskusila naredit kaj drugega npr. kričat, samo jokat ali kaj podob- nega vendar ne zmorem več. Enostavno se >pomirim< ko se porežem. Vsakič globje in vsakič na istem mestu (roka). Ne zdržim več.. vse mi gre narobe in enostavno vidim še samo smisel v rezilu. Prosim pomagajte! To, da se režem vedo samo prijateljice. Nočem več delati tega!!!« To je dobesedni prepis s spleta, vprašanje, ki ga je postavila Anja. Takih vprašanj je še več. Zato je spletni portal tosemjaz.net, na katerega pišejo mladi iz vse Slovenije, tako pomemben. Je prva pomoč mladostnikom v stiski. Še posebej je to pomembno pri najhujših primerih, saj se na prvo obravnavo pri psihiatru čaka tri mesece. V takih primerih pa je celo teden preveč. Na srečo je večina vprašanj o lažjih, običajnih problemih odraščanja. Tako je 27 odstotkov vprašanj o spolnosti in prvih spolnih odnosih, 20 ti poslanskega in županskega oziroma podžupanskega dela. Za uzakonitev nezdružljivosti obeh funkcij so se v državnem zboru začeli zavzemati že leta 1993, kmalu po ustanovitvi samostojne Slovenije. V vseh mandatih doslej je bil v državnem odstotkov o medosebnih odnosih in prijateljstvu, sledijo teme o zdravju, telesni samo-podobi. Približno šest odstotkov vprašanj pa je povezanih z najtežjimi stiskami, kot so samomorilno razmišljanje, samopoškodbeno vedenje, iskanje življenjskega smisla, spolne zlorabe, motnje hranjenja in najstniške nosečnosti. Večino vprašanj, 80 odstotkov, postavijo dekleta. Kar pa ne pomeni, da fantje portala ne uporabljajo. Ker se veliko težav ponavlja pri različnih uporabnikih, lahko en odgovor velja za več mladostnikov. zboru dokaj močan županski lobi, kar je tudi razlog, da zakona poslanci v šestih dosedanjih poskusih niso uspeli spremeniti - nazadnje je predlog za uzakonitev nezdružljivosti obeh funkcij padel novembra 2009, torej pred zadnjimi lokalnimi volitvami. Zagovorniki zakonskih sprememb so ves čas opozarjali, da so zaradi tega občine neenakopravne, saj so tiste, ki jih vodijo župani poslanci, v privilegiranem položaju. Tako je skupina 44 poslancev s prvopodpisanim Francijem Kekom (Zares) marca znova vložila predlog za spremembo zakona. Vložitev predloga zakona, ki so ga v državnem zboru sprejeli v torek, je podpisalo osem od Tudi zato so se odločili, da bodo ob letošnjem jubileju izdali dva priročnika. Prvi je namenjen osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem za preventivno delo z razredom. Za mladostnike pa so pripravili priročnik z nasveti na desetih področjih življenja. Priročnik prinaša tudi sto primerov vprašanj in odgovorov, ki so že bili objavljeni na spletni svetovalnici. Jeseni bodo oba priročnika, ki bosta za šole brezplačna, predstavili osnovnim in srednjim šolam, v sodelovanju z ostalimi zavodi za zdravstveno varstvo pa bodo skušali program To sem jaz še bolj približati mladim. Dobra praksa To sem jaz je program, ki so ga mladi potrebovali. To potrjuje tudi dejstvo, da je sprva svetovalo sedem strokovnjakov, danes jih je že 40. Vsi svetujejo prostovoljno, saj sicer spletna svetovalnica najbrž ne bi več delovala. Svetovalci so zdravniki, psihologi in drugi strokovnjaki. Za dobro delovanje portala so sklenili tudi partnerstvo z zdravstvenim portalom med. over.net, kjer pomoč lahko poiščejo odrasli. Program To sem jaz so v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje predstavili na številnih mednarodnih konferencah in dobili tudi precej nagrad. Lani pa so po vzoru tega programa na Kosovu postavili prvo spletno svetovalnico za mladostnike. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA devetih poslancev Zares, 21 poslancev SD, po štirje iz vrst LDS in SNS, dva poslanca DeSUS, nepovezani poslanci in poslanca narodnih skupnosti. Med podpisniki zakonskega predloga je bil na drugem mestu poslanec SD Bojan Kontič, sicer župan Mestne občine Velenje, sledil mu je Konjičan Tadej Slapnik, »naša« podpisnika pa sta bila še Silven Majhenič (SNS) in Andreja Rihter (SD). Po hitrih izračunih in dogovorih med poslanci je prvopod-pisani Franci Kek že marca zagotavljal, da ima zakon 48 glasov podpore. Kljub ugibanjem, ali ne bodo tudi tokrat med glasovanjem podporniki zakonskih sprememb držali fige v žepu, pa so se uresničile napovedi o podpori z 48 poslanskimi glasovi. IVANA STAMEJČIČ 10 korakov do boljše samopodobe 1. Spoštujem se in se sprejemam. 2. Postavljam si cilje in si prizadevam, da bi jih dosegel. 3. Sodelujem z drugimi, jih sprejemam, imam prijatelje. 4. Ne izogibam se problemom, poskušam jih reševati. 5. Učim se spopadati s stresom. 6. Razmišljam pozitivno. 7. Prevzemam odgovornost za svoje vedenje. 8. Zavedam se, da sem edinstven in neponovljiv. 9. Postavim se zase. 10. Prepoznavam, sprejemam in izražam svoja čustva. Avtorica koncepta 10 korakov do boljše samopodobe je psihologinja Alenka Tacol, ki je zunanja strokovna sodelavka Zavoda za zdravstveno varstvo Celje in šolska svetovalna delavka na Gimnaziji Celje - Center. Priročnik za mladostnike opisuje prav pot do boljše samopodobe skozi teh deset korakov. VILE VALDEBEK PULA Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^ Skupina ^ Si želite mirnega preživljanja tretjega ^AV/jA If A življenjskega obdobja? ^ Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas! Informacije: Darko Popovič Telefon: 000386 (0)41 691857 ali 00385 (0)91400 85 85 E-pošta: darko.popovic@cm-celje.si Teki (za otroke, družine, ženske, nočni tek na 10 km), pohodi, kolesarjenje, triatlon, plavanje, strelska tekmovanja, ribiška tekmovanja, gasilski turnir, balinanje, nordijska hoja, preizkus hoje na 2 km, meritve telesne maščobe, sladkorja, tlaka ..., Škratove otroške ustvarjalnice, zabava z ansambli Razigrani muzikanti, Fantje izpod Lisce, Pravi fantje... Več na www.stik-lasko.si. Informacije: TIC Laško, T: 03 733 89 50, E: info@stik-lasko.si Organizatorja: sMk STIK-CEN1ER ZA ŠPORT,TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LASKD Medijski pokrovitelj: Šentjurskemu sejmu še Zofka ne more do živega V Taboru zaokrožili praznovanje občinskega praznika - Dež ni odplaknil prijetnega vzdušja »Zakaj se peljeva proti Savinjski, če greva na šentjurski sejem?« je kmalu zatem ko sva sedla v avto, »zarezalo« fotografu Andražu. »Ker greva na Šentjurski sejem v Tabor. Veš, Taboru domačini pravijo Šentjur,« sem mu poskušala pojasniti. Mene je sicer bolj, kot če se peljeva v pravo smer, skrbelo, kako bo organizatorjem uspelo izpeljati to tradicionalno prireditev. Letos so namreč imeli z izbiro datuma kar malce smole. Običajno sejem pripravijo za jurjevo, ko občina tudi slavi občinski praznik. A ker je bila letos na ta dan tudi velika noč in da ne bi bilo preveč dogodkov strnjenih na en dan in »lušnega« prehitro konec, so se odločili, da Šentjurski sejem prestavijo na 15. maj in z njim zaokrožijo praznovanje občinskega praznika. Pri tem očitno niso pomislili na Zofko, ki jim jo je v nedeljo kar pošteno zagodla. Cel dan je lilo, kot da bi imela »frajla« najhujše vnetje mehurja. A to Taborčanov ni preveč zmotilo. Kar so obljubili, so tudi izpolnili. »Šentjurjevega sejma pa ena >uscana< Zofka že ne more pokvariti,« so si prigovarjali. In prav so imeli. Vzdušje je bilo kljub slabemu vremenu enkratno. Petelini v »hlačah« in drugi talenti »Izvolite. Pri nas dobite vse s popustom,« so mimoidoče ogovarjali prodajalci na stojnicah z raznovrstno ponudbo - od kitajske do suhe robe, tekstila, obutve, do domačih izdelkov in dobrot. Celo s kakšnim pernatim ali kosmatim primerkom ste se lahko odpravili (ne vem, če je že dopolnil deset let), ki se je vživel v vlogo »gobčnega« Ivana Serpentinška. Presenetili so tudi odlični mladi virtuozi na harmoniki, pevci, plesne skupine ... Zmagovalca niso izbirali, pač pa so bili prav vsi nastopajoči nagrajeni z bučnim aplavzom in s priznanjem. Pri čemer se lahko pred taborskimi talenti, to si upam trditi, skrije marsikdo, ki se je prijavil na veliko bolj odmeven šov Slovenija ima talent. S tem pa dogajanja na Šentjurskem sejmu še ni bilo konec. Medtem ko so stojnice, razporejene vzdolž ceste skozi kraj, v zgodnjem popoldnevu že počasi začeli pospravljati, se je pod šotorom prava zabava šele dobro začela. Druženje in rajanje ob zvokih narodnozabavnih ansamblov je trajalo do poznih večernih ur ... ko se je naposled tudi Zofka pustila ugnati. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA Mize so se kar šibile pod dobrotami, ki so jih spekle članice društva žena in deklet. domov. Pod Lukmanovim kozolcem so namreč pripravili prodajno razstavo malih živali. »Mami, poglej petelina v hlačah in kuro s frizuro!« je desetletni fantič komentiral bolj eksotično pasmo perutnine. »A tole so pa na skednjih polovili?« je hudomušno pripomnil Andraž, ki je hrčke očitno zamenjal za miši. Da ne bi domačini za njim spustili kakšnega razjarjenega petelina, sem ga raje poslala v dom krajanov na razstavo radijsko vodenih letalskih modelov, starodobnih motorjev, lesenih miniatur, gobelinov in domačih dobrot društva žena in deklet. Sama pa sem se že pošteno premražena (hja, tudi ledeni možje so nadvse zares vzeli svoje poslanstvo) odpravila do šotora, kjer so napovedovali šov Tabor ima talent. Ravno sem še ujela razvitje in blagoslov novega prapora ob 60-letnici PGD Loke (to sicer še ni sodilo v rubriko talentov) in si uspela priboriti sedež tik ob odru pod sicer nabito polnim šotorom, da bi lahko od blizu spremljala dogajanje. »Bog vedi, če se mi je splačalo grebsti za sedež čisto spredaj,« mi je med čakanjem na talente švignilo skozi glavo. A bilo je resnično kaj slišati in videti! Občinstvo je skoraj do solz nasmejal mlad imitator V sklop Šentjurskega sejma sodi tudi razstava malih živali. Talentirane plesalke plesne skupine OŠ Tabor so s svojo plesno točko navdušile občinstvo. Ker je zunaj lilo kot iz škafa, so parado z godbeniki, gasilci in ostalimi društvi pripravili kar pod šotorom. HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Za mini preobrazbo je bila izbrana Branka Gubo. Ne le izgubljeni kilogrami, šteje tudi manjši obseg pasu. Poudarek na lepoti Pogled v ogledalo nam razkrije tisto, kar hočemo videti. Ker je kilogramov pri ekipi akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje vedno manj, je sprehod mimo ogledala mala malica. Pravzaprav je tu zdaj več postankov in ideje kar vrejo. Nova garderoba, sprememba pričeske, malo ličil, vse to bo za nagrado na koncu. Napudrane, urejene od glave do pet bi naše udeleženke težko koga prepričale, da v Top fitu res kaj delajo. Tako je bila tokratna delavnica kot nalašč za načrte. Z Nives Kamenšek iz kozmetičnega salona Top fit so vsi, tudi moški, spoznavali skrivnosti nege. No, ne gre za skrivnosti, saj smo vsi uporabniki kozmetike. Tista vsakdanja, uporabna je na primer milo in gel za tuširanje, dekorativna kozmetika pa poudari naše prednosti in zakrije pomanjkljivosti. S Tatjano Škornik To- v torek tehtanju dodali še dvigovanja samozavesti in vornik z Zavoda za zdra- nadgradnjo. Merjenje obse- motivacije. Ženske so pri vstveno varstvo Celje so ga pasu je bilo še za malo tem krepko v prednosti, NASVETI ZA ZDRAVJE nekatere imajo kar do šestnajst centimetrov ožji pas. Skupaj so vsi udeleženci akcije do zdaj v pasu ožji za kar 187 centimetrov in v enem tednu lažji za 10,5 kilograma. Ti se zdaj topijo počasneje, a telesna masa ni vse. Tudi če ta ni manjša, se povečuje mišična masa in manjša obseg pasu. Za temo delavnice bi lahko na prvo žogo rekli, da je ženska. A je Nives Kamenšek iz kozmetičnega salona Top fit tudi moški del ekipe povabila na nego. Moški imajo lahko težave s preveliko poraščenostjo, z neurejenimi stopali in brez slabe vesti si lahko privoščijo manikuro ali čiščenje obraza. Predavanje o kozmetiki, negi in skrbi za svoje telo je naša ekipa akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje z zanimanjem spremljala. Morda tudi zato, ker je na koncu sledila predstavitev, pravzaprav demonstracija na modelu, kako se namazati in kje so drobni triki. Za tiste, ki še vedno iščete puder v pravem odtenku, vam lahko pomagamo. Izberite ga na svetlobi, nanesite na lično kost in rahlo razmažite. Se vidi, da ste napudrani? Ne? Potem ste izbrali pravega! Z letošnjo akcijo Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje vabimo k sodelovanju vse, ki imate vprašanja, povezana z odvečnimi kilogrami, s telesno pripravljenostjo, z rekreacijo in s prehrano. Pošljite jih na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali na Prešernovo 19, Celje, s pripisom Nasveti za zdravje. Skupaj s strokovnjaki, ki sooblikujejo akcijo, bomo poiskali odgovore. Da se dobro počutimo v svoji koži ... Prijetna celostna podoba nam dvigne samozavest. Komplimenti za lepo kožo ali urejene nohte polepšajo dan. Vseeno je prvi korak v kozmetični salon morda težak. Strah, da nam bodo tam le našteli, kaj vse je treba spraviti v red in kako nas bo to udarilo po žepu, je močan. Vendar Nives Kamenšek stavi na »fer« odnos in odprt pogovor. Pričakovanja in želje se lahko razlikujejo od možnosti, zato je to nujno. Kozmetični salon obiščemo, kadar želimo nego obraza. Ob tem se določita tip in stanje kože. Osnovna nega rok zajema piling nohtov, urejanje obnoh-tne kožice in piljenje nohtov. Nohte vedno pilimo le v eno smer, nikoli ne »žagamo« sem in tja, saj jih tako razcepimo in uničimo. Nato se na nohte nanese še kakšen lak, obogaten s kalcijem za učvrstitev. S popularnimi gel nohti lahko vaše roke izgledajo urejeno, ne pozabite le, da gre za umetno snov na naravni. Kamenško-va meni, da je stranke vedno treba opozoriti na to, da se noht v naravno stanje povrne po dveh do treh mesecih, ko gel za nohte odstranimo. Za pedikuro se lahko odločimo iz estetskih ali medicinskih razlogov. Noge v odprtih čevljih morajo biti urejene, kar velja za moške in ženske. Tako se v tem času urejajo pete in prsti, kjer se nohti pravilno postriže- jo. Med medicinsko pedikuro spadajo vraščeni, poškodovani nohti in odpravljanje glivic, kjer gre za kompleksno delo stranke in pedikerja. Če so vaši nohti na nogah (ponavadi se začne pri palcih) zadebeljeni, drugačne barve, odstopajo, je velika verjetnost, da gre za glivice, ki so nadvse trdovratno obolenje. Ustrezna nega v salonu, temeljito čiščenje obutve in vztrajnost se tu obrestujejo. Urejena koža je naše ogledalo Depilacijo v salonu si moški privoščijo za hrbet ali prsi, pogosto tudi noge. Ženske se za depilacijo s trakovi odločijo na nogah, rokah, pod pazduhami in na bikini predelu, kjer se po posebni metodi z utekočinjenimi kri-stalčki lahko izvaja tudi brazilska depilacija. Nego telesa kot celote predstavljajo različne masaže. Ker obstajajo tudi ljudje, ki jim masaže ne pomenijo nič posebnega, Nives Kamenšek svetuje, da se, v kolikor masažo podarjate, odločite za klasično. Ta je tista osnovna, preizkušanje ostalih naj sledi kasneje. Ličenje je podobno slikanju, ker na obrazu za dober »make up« svetlimo nepravilnosti in temnimo ter s tem poudarjamo lepe poteze. Okvir predstavljajo obrvi, ki so 50 odstotkov »make upa«. Če niso pravilno oblikovane, ne pomagajo trendi barve senčil in znanje ličenja, saj obraz ne bo zasijal, kot mora. Nepravilnosti prekrivamo s korektorjem; zelen je za prekrivanje rdečice in kapilar, korektor kožne barve je za prekrivanje mozoljev. Koži na obrazu se bolj posvetimo, ko vidimo prve gubice. To je lahko že po petindvajsetem letu in če pravočasno posežemo po ustrezni kremi in podlagi, bo koža dobivala dovolj vsega in bo pravilno delovala. Pri koži je tudi tako, da ima vsaka svoje prednosti in slabosti. Suha ni bila problematična v mladih letih, mastna pa se bo v zrelih kasneje nagubala. In tudi prava krema za obraz ni povezana z zvenečo znamko. Dobro je le, da nam jo svetujeta kozmetičarka ali farmacevt po opravljenem pregledu kože. In še nekaj, kar bo ublažilo nastajanje gub na vratu - spati je treba brez blazine. NENA LUŽAR Foto: TimE polletna karta za neomejen obisk fitnesa ali skupinske vadbe 181€ polletna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinske vadbe 253 € Vedno več nam jih zaupa. Zaupajte nam tudi VI! V mesecu JUHI JU pripravljamo za vse nase OBSTOJEČE in NOTE naročnike posebno AKCIJO! ZGODBE IZ KAMRE & :amra www.kamra.si Koncert v molu Člani pekovske obrtne zadruge v Celju Blišč in beda prve »slovanske domovine« Število prebivalcev v obeh občinah Celje - mesto in Celje - okolica se je po prvi svetovni vojni zelo povečalo. Vojaki so se vrnili z bojišč, v mestu je ostalo veliko beguncev iz raznih krajev monarhije in Italije, povečalo se je tudi število rojstev. Delovnih mest je v začetku primanjkovalo, toda razvijajoča se obrt in industrija sta kmalu odprla številne. Nastajala so nova naselja ob industrijskih obratih v Gaberjih in na Hudinji, vzporedno s tem so rasle tudi potrebe po osnovnih živilih, zlasti kruhu. To je zahtevalo odpiranje novih pekarn in posodabljanje starih v središču mesta; klasične krušne peči so vse bolj zamenjavale nove na paro. V obtoku je bil bel, polbel in črn kruh, ob praznikih so peki prevzemali tudi peko potic po naročilu. Primerjava delavskih zaslužkov v industriji s cenami živil je pokazala, da je bil kruh drag in da je povprečna plača komaj zadoščala za preživetje. Maks Janič, prvi predsednik obrtne zadruge pekov v Celju Do leta 1932 je ostala v veljavi avstrijska obrtna zakonodaja, nekatere obrtne zadruge pa so se v tem obdobju preoblikovale. Peki so se organizirali v obrtno zadrugo pekov s sedežem v Celju, njen prvi predsednik je bil celjski pek Maks Janič; sledila sta mu Josip Kirbiš in Rudolf Mlakar. Zadruga je ščitila interese svojih članov, sodelovala pri zaključnih izpitih vajencev in podelitvi obrtnih dovoljenj, ni pa več opravljala zadev v zvezi s socialnim zavarovanjem svojih članov; to je prevzel okrožni urad za zavarovanje delavcev. Nov obrtni zakon, ki je zamenjal avstro-ogrskega, je pekovske zadruge preoblikoval v združenja. Združenje pekov v Celju je skrbelo za enotne cene kruha na svojem območju, urejalo razmerja med pomočniki in mojstri, nabavljalo pekovske stroje po ugodnih cenah, se borilo proti nelojalni konkurenci ... V zapisnikih sestankov pogosto naletimo na pritožbe zaradi nelojalne konkurence in dela na črno (šušmarstva), ki jim je odjedalo kruh. Pritoževali so se tudi nad previsokimi cenami moke in rastjo ostalih stroškov ter dokazovali, da pečejo z izgubo. Pojavljale Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www. kamra.si. V Celjskem domu je za zaključni koncert letošnjega Abonmaja plus v torek poskrbel Miha Alujevič, ki sta ga na zelo minima-listično zastavljenem večeru spremljala še Zmago Štih s harmoniko in Urban Ul-rych na klaviaturah. Kot gostja je nastopila Andja Maric, pevka, TV-voditeljica in performerka. Izjemen in precizen tenorist Miha Alujevič goji prav posebno glasbeno zvrst. Za koncert je izbral skladbe, ki so zaznamovale njegovo življenje, je povedal. In se ob imenitni interpretaciji sprehodil zlasti med skladbami iz muzikalov, ki so Mihova posebna strast, slovenskimi popevkami in skladbami, ki sodijo že v žanr pop opere. Izvedbi ni kaj očitati - prepričljiva je bila. Je pa res, da moraš imeti to glasbo zelo rad, da ob njej vztrajaš celoten koncert, ki bi ga najkrajše lahko označili kot koncert v molu. BS Foto: GrupA so se tudi stare pomanjkljivosti pekovske branže; mestno tržno nadzorstvo je namreč pri rednih tehtanjih pri mnogih pekih odkrilo prenizko težo kruha. Iz tabele tehtanja kruha, datirane s 15. oktobrom 1936, je izhajalo, da so razen Vošnjakov takrat vsi celjski peki pekli prelahek kruh. Naslednji petek vam bomo predstavili zgodbo o pekih, ki se jih najstarejši Celjani še spominjajo. JANKO GERMADNIK ROBERT OŽURA Z leve: Zmago Štih, Miha Alujevič, Andja Maric in Urban Ulrych ... koncerta Uroša Perica z njegovo skupino Pearlet-tes in s posebno gostjo Majo Keuc, izjemno vokalistko, ki je tako navdušila Slovenijo že lani v oddaji Slovenija ima talent, še bolj na letošnjem Evrosongu. Celjski koncert, ki bo nocoj (petek) ob 21. uri v Celjskem domu, je pravzaprav nekakšna generalka pred enakim, ki ga Uroš Perič pripravlja 28. maja v ljubljanskih Križankah. Naslov koncerta Ray is back pove, da bodo na svoj račun prišli zlasti ljubitelji Raya Charlesa, dobrega bluza, džeza in soula, odličnih vokalov in dobre, ritmične glasbe. Vstopnina 22 EUR ... 20. in 21. maj ob 19.30 v Domu II. slov. tabora Žalec festival vokalne zabavne glasbe SREDI ZVEZD OSREDNJA JIZNICA Celje VSI NA HOM NA LASTEN POGON! 21. maj, ob 9. uri iz Griž (Migojnic) jffîbsnjjani fSgcm ]® magma!] Žrebanje in podelitev nagrad na zaključni prireditvi 18.6.2011. ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst~zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net NE ZAMUDITE „ ... koncerta Urban Ulrych quintet, ki bo nocoj (petek) ob 19. uri pred Vodnim stolpom v Celju. Urban Ulrych je eden bolj obetavnih slovenskih džez pianistov, maturant I. gimnazije v Celju, ki je že pri 10 letih izdal prvo zgoščenko, pri čemer se je, se zdi, odločil za džez kot svojo življenjsko glasbeno pot. Njegovo ime srečujemo na številnih nastopih solistov, orkestrov in skupin. Sodeluje z Miho Alujevičem, skupino Saxotoxin, je član številnih džez zasedb. V tokratni, ki bo nastopila kot njegov kvintet, je posegel zelo visoko. Z njim bodo namreč nastopili imenitni slovenski džezisti, ki so se večinoma izobraževali na slovitem ameriškem Berkleeju. Tako bomo z Ulrychom slišali tolkal-ca Aleša Rendlo, basista Jošta Drašlerja, kitarista Janija Modra in saksofonista Primoža Fleischmana. Večer swinga, funka, fusiona, latino ritmov in avtorskih skladb z vrhunskimi, mednarodno priznanimi slovenskimi glasbeniki ter gosti, trobentačem Aljo-šo Jurkoškom ter izjemno vokalistko Sandro Feketijo bo vsekakor dogodek, ki ga ljubitelji džeza ne smejo zamuditi. Če bo vreme slabo, bo koncert v Glasbeni šoli Celje. Vstopnina 5-8 EUR ... ... koncertov dveh celjskih komornih zborov. Svoj 62. redni letni koncert pripravljajo člani Komornega moškega pevskega zbora Celje v soboto ob 19.30 v cerkvi in atriju Doma sv. Jožefa. Pod vodstvom Davida Preložnika in ob spre- mljavi orglavca Andraža Slakana bodo »komorniki« izvedli Gounodovo Malo orgelsko mašo, zatem bodo odpeli še zahteven izbor skladb Gallusa, Mendels-sohna, Miškinisa, Heilerja, Švare, Gobca, Močnika in Vremšaka. Mešani komorni pevski zbor Celje z zboro-vodkinjo dr. Dragico Žvar in Pihalni orkester Štorskih železarjev z dirigentom Matejem Mastnakom pa vabita na koncert, ki bo nocoj (petek) ob 19.30 v Narodnem domu Celje. Oba sestava se bosta predstavila z izbranim sporedom skladb različnih slogovnih obdobij, skupaj pa bosta izvedla še tri slovenske zimzelenčke. Vstop na oba koncerta je prost ... ... Kulturnega galopa, ki bo v soboto ob 20. uri v Centru konjeniškega športa Celje. Galop bo tokrat džezovsko obarvan, saj bosta nastopila odlična pevka Nika Perunovic in kitarist Marko Zaletelj. Oba umetnika redno sodelujta že od leta 2002, druži pa ju ljubezen do džeza, zlasti starejših standardov in svojstvenih priredb različnih avtorjev in izvajalcev, kot so Billie Hol-liday, Carlos Jobim, George Gershwin, Joe Pass, Ella Fitzgerald, Nina Simone ... Zaletelj je na slovenski džez sceni že več kot dve desetletji in je v tem času sodeloval s številnimi solisti in skupinami. Perunoviceva je postala javnosti znana zlasti kot članica skupine Patetico. Tokratni galop je tudi napo-vedni koncert drugega mednarodnega celjskega džez festivala Džjezz, ki bo med 8. in 10. junijem. Vstopnine ni . Akademiki slavili V Narodnem domu Celje so pevci Akademskega pevskega zbora Celja s slavnostnim koncertom proslavili 30-letnico delovanja. APZ združuje okoli 40 pevk in pevcev, ki jih vodi Sonja Čendak Pavlič. Kulturno društvo Akademski pevski zbor Celje je bilo ustanovljeno novembra 1981 na podlagi želje skupine pevk in pevcev, nekateri od njih v zboru pojejo še danes, da se v Celju ustanovi zbor, v katerem se bodo združevali in na vrhunski umetniški ravni poustvarjali mladi, ki so študirali izven Celja. Dolgoletni pevci srednješolskih zborov so želeli na ta način ohraniti stik z mestom in njegovo kulturo. To jim uspeva že 30 let, saj sodijo med boljše pevske sestave v mestu. Tudi s sobotnim koncertom so to dokazali. In poskrbeli za užitek občinstva, a hkrati tudi za najbolj primerno zahvalo vsem Prvič na dveh kontinentih Evropski del nagrad in priznanj v Celju, nagrade udeležencem z drugih kontinentov v Turčiji Petkova slovesnost ob podelitvi nagrad avtorjem slik, ki so prispele na lanski razpis revije Likovni svet na temo Etno oblačila in folklorni plesi mojega ljudstva, je bila v kar nekaj vidikih posebna. V celjskem Mestnem kinu Metropol je bila slovesnost le za nagrajence iz Slovenije in Evrope, priznanja nagrajencem iz ostalih kontinentov bodo predali konec maja v turškem Trabzonu. Prvič v zgodovini mednarodnih razpisov se podelitev priznanj enega razpisa organizira v dveh državah in celo na dveh kontinentih. Ni pa to edina posebnost, lju odpira mnoga vprašanja. saj letošnja slovesnost v Ce- Prvič so jo izvedli v kinu Metropol in ne v Celjskem domu, ki ga upravlja zavod Celeia in v katerem je tudi galerija likovnih del mladih, kjer so nagrajena dela tudi razstavljena. Mar to pomeni, da se življenjsko poslanstvo Mihaila Lišanina, ki že vseskozi vodi mednarodni razpis za likovna dela mladih iz vsega sveta na zada- Žalske zvezde bodo spet sijale zborovodjem, ki so jih vodili v minulih letih. V prvem delu koncerta so nastopili s Celjskim godalnim orkestrom in prepričljivo izvedli Vivaldijevo Glorio. Ves drugi del so posvetili spominu na minula tri desetletja. Skozi pester program slovenskih narodnih pesmi so jih popeljali nekdanji zborovodje dr. Dragica Žvar, Adriana Požun Pavlovič, Dejan Jakšič in Barbara Arlič. BS, foto: SHERPA Slovesnost ob podelitvi priznanj je s svojimi Mavričnimi vilami popestrila plesna skupina Frke Plesnega foruma Celje. ne teme, počasi končuje? Že dlje časa se namreč šušlja, da Zavod Celeia Celje razpis prevzema. Za zdaj o tem vsi vpleteni še molčijo, a že to, da se je slovesnosti ob podelitvi nagrad z občinske strani udeležil le Vlado Koželj iz občinskega oddelka za družbene dejavnosti in da ni bilo ne župana ne katerega od njegovih pooblaščencev, je jasen signal, da se nekaj plete. Tembolj, ker so se slovesnosti udeležili številni predstavniki veleposlaništev evropskih držav in drugi ugledni gosti, častni pokrovitelj otvoritvene razstave nagrajenih likovnih del in podelitve priznanj najboljšim na tem mednarodnem razpisu pa je bil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Na razpis je prispelo več kot osem tisoč del mladih likovnikov iz 35 držav, kar ta razpis ponovno uvršča med deset največjih na svetu. Likovna dela je pregledala strokovna žirija iz treh držav ter izbrala po tri najboljša, ki si delijo prvo mesto, in še po 60 do 100 likovnih del za priznanja, ki si delijo drugo mesto v vsaki starostni skupini. Nagrajena dela je še pred uradnimi odprtji v Celju in Trabzonu ustanovitelj in vodja razpisa Mihailo Lišanin predstavil na razstavi v okviru Festivala mladosti, ki je bil v Hong Kongu od 3. do 25. aprila. BRST Foto: TimE V Žalcu se ta konec tedna ponovno obeta izjemno festivalsko doživetje. Festival acapella skupin Sredi zvezd, ki je začrtal novo ero v vokalnem petju pri nas, bo v žalski Dom II. slovenskega tabora ponovno privabil številna zveneča imena. Dogajanje se bo začelo nocoj, v petek, ob 19.30 s tekmovanjem najboljših slovenskih acapella skupin. Nekatere so že stare znanke festivala (Amadeus iz Šmarja pri Jelšah, Sonus iz Oplotni-ce, Male malice iz Ljubljane, domača skupina Cantemus in Jazzva iz Ljubljane, ki je lani dobila prvo nagrado žirije), kot novinka pa bo letos nastopila vokalna skupina Cantilena iz Podlehnika. Njihove nastope bo ocenjevala tričlanska žirija (Tomaž Kozlevčar, Samo Ivačič in Gorazd Kozmus), svoje pa bo povedalo tudi občinstvo. Kot gostja bo nocoj nastopila tudi vrhunska skupina Vox-Arsana s Ptuja. »Drugi večer festivala (sobota, op. p.) pa bo acapella poslastica,« napoveduje ustanovitelj festivala Matjaž Kač. V goste namreč prihaja vrhunska italijanska devetčlanska zasedba Blue Penguin, za uvod njihovega koncerta pa bo zapela domača skupina Cantemus. Matjaž Kač je pred desetletjem z namenom, da bi tudi pri nas začeli gojiti vokalni pop in džez, najprej ustanovil skupino Cantemus. Tovrstna glasba je bila namreč pred leti v tujini zelo priznana, pri nas pa sta se z njo ukvarjala le New Swing Quartet in Perpetuum Jazzi-le. Pred devetimi leti je nato nastal še festival, ki v žalski Dan iS» »Acapella glasba potrebuje promocijo, kajti ljudje te zvrsti še vedno ne poznajo dovolj,« je prepričan Matjaž Kač. hram kulture vsako leto privabi številne navdušence tovrstne glasbe od blizu in daleč. »Želeli smo popularizirati to zvrst glasbe in nad acapello navdušiti čim več skupin in tudi aranžerjev. Nad odzivom skupin, ki so želele nekaj novega na tem področju, smo bili prijetno presenečeni. Tudi publika se je dobro odzvala na naše začetke,« se spominja Kač. Čeprav je festival Sredi zvezd v vseh teh letih precej pripomogel k popularizaciji tovrstne glasbe, želijo na tem še graditi, dodaja: »Vse te skupine imajo podporo pri svoji publiki, vsepovsod so dobro sprejete, a si želimo, da bi se na festivalu v Žalcu trlo skupin in obiskovalcev. Da bi dogodek postal tako odmeven, kot je na primer v Gradcu, kjer festival traja skoraj ves teden.« Na žalskem festivalu se je doslej predstavilo že 29 različnih vokalnih zasedb iz Slovenije in tujine. BOJANA AVGUŠTINČIČ >V* 5>: 9.00-14.00 SEJEM Sejem rabljene in nove fotografske opreme 9.30 AIR PHOTO Bojan Plevčak, mehansko vodeno fotografiranje z balona 10..11..12. PELIKANOV FOTOGRAFSKI ATELJE Vodeni ogledi 10.30 CENTER PLESA CELJE Ulični ples 10.45 Skupina CHATEAU Predstavitev nove zgoščenke, fotografiranje za plakat 11.30 MODNA REVIJA Josephine collection. Happening (predstavlja Miss Slovenije). Quick Silver. Adrenalinček KRISTJAN STYLING Predstavitev modnega oblikovanja frizur TASHA Najlepša slovenska DJ-ka SANJSKA POROKA Predstavitev poročnega para. izbranega za sanjsko poroko 2011 v Dubrovniku 12.30 MODNA REVIJA Oblačila in otroški vozički naših prednikov 13.15 MIHAPOZNIČ Ulični ples SANDRA ADAM Fotoshooting Miss Slovenije »Dekle v starem avtomobilu« Ob tem pa še: fotografska instatacija dijakov Srednje Medijske šole Celje, razstava fotoreporterji Novega tednika, predstavitev make up Avretija Kompan, javljanja Radio Celje, predstavitve delavnic in iotopotovanj, predstavitev fotodogodka 24 ur fotogriaiie za 24i»grai/ vPakoštanih,Mfienky, iongfer/£ ia/nai; ufKnigfasAenAj sfadoferfno presenefeity^, Anisff/avasfcusity'ava ... Telefon : 03 426 01 30 www.fotosalon.si, info@fotosalon.si www.iiivileiliiik.coniwww.radiocelje.com mM u o a < > o > o o Q. ŽKK Athlete Celje do visoke odškodnine Baričeva v moskovski Spartak - Grgič še dve sezoni trener Celjank Poleg Nike Barič, ki je podpisala pogodbo z evropskim košarkarskim podprvakom Sparta-kom, sta celjski Athlete zapustili še dve igralki prve peterke, Tjaša Gortnar in Monika Bosilj. Celjsko vodstvo se zelo ogreva za dve članici slovenskega prvaka Kranjske Gore, Tejo Oblak in Tino Trebec. Dosedanja kapetanka Ženskega košarkarskega kluba Athlete Celje, Nika Barič, bo kariero nadaljevala pri evropskem podprvaku Spartaku. S klubom iz Moskve je podpisala štiriletno pogodbo, v celjskem klubu je igrala štiri sezone: »Kar sem se naučila v Celju, želim še nadgraditi pri Spartaku in se razviti v eno najboljših evropskih košarkaric tudi v članski konkurenci.« Baričeva je pred maturo na I. Gimnaziji v Celju, v mesecu juliju bo nastopila na mladinskem SP, v rusko prestolnico bo odpotovala septembra. Direktor celjskega kluba Matej Polutnik je zelo zadovoljen, kajti Spartak bo plačal visoko odškodnino ob najbolj odmevnem prestopu slovenske košarkarice v tujino: »Želel sem izdati znesek, toda ruski klub se ni strinjal. Na evropski trg smo plasirali veliko igralk. Toda Nika je posebna po več plateh. Zato si zasluži, da igra v verjetno najboljšem evropskem klubu. Gre za največji transfer v zgodovini našega kluba, torej za najboljšo pogodbo za igralko in tudi za največ denarja Matej Polutnik: »Grgič ima malo napak, a tudi te bomo odpravili!« za naš klub. Trenerji po Evropi že nekaj časa vedo, da se v Celju zelo dobro dela. Za Niko so se potegovali domala vsi najboljši klubi, tudi evropski prvak Salamanca. Zanimanje pa obstaja še za dve naši igralki, ki bosta morda tudi odšli v tujino.« Odškodnina je sicer nižja od dosedanjega klubskega proračuna. Novinki bosta Gabrovškova in Macura, klub se ogreva za Tejo Oblak in Tino Trebec. »Želeli bi prestopa izpeljati v dogovoru s Kranjsko Goro. Če nam ne bo uspelo, bomo morali poseči po tujkah.« Dobro razpoloženi Polutnik je izzval salve smeha na novinarski konferenci z izjavo v svojem slogu: »Za nadaljnje sodelovanje za dve sezoni smo se dogovorili s trenerjem Damirjem Grgičem. On je po mojem okusu edini pravi trener doslej v našem klubu. Ostali so imeli veliko napak, on jih ima zelo malo. Tudi te bomo odpravili!« Grgič je enajst let skrbel za Ni-kin razvoj: »Hvala ji za izredno sodelovanje. Prepričan sem, da bo postala ena najboljših igralk sveta. Ponosen sem, da bom še dve leti trener Celja.« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Koncert za prva šentjurska olimpijca To nedeljo bodo v Šentjurju gostili veliki dobrodelni koncert. Izkupiček bodo namenili prvima olimpijcema občine Šentjur, Martini Ratej in Henriku Planku. Oba kljub težkim pogojem treninga dosegata vrhunske rezultate in ciljata tudi na olimpijski kolajni v Londonu 2012. Kot je znano, je Plank invalid paraplegik, ki se je letos s svetovnega prvenstva na Novi Zelandiji vrnil s srebrno medaljo v metu kopja. Martina Ratej pa se je v težkih pogojih kot mama samohranilka prebila med pet najboljših metalk kopja na svetu. Oba imata tako izvrstno izhodišče za olimpij ske igre prihodnj e leto v Angliji. A kot opozarja njun trener Andrej Hajnšek, so njuni pogoji za treninge zaradi pomanjkanja denarja velikokrat na meji znosnega: »Gre za šport, ki se ga ne da trenirati v dvorani, in pozimi so razmere kar težke. Denarja za priprave v državah s toplejšo klimo žal ni. Kljub temu se bomo potrudili, da bosta imela karseda primerljive pogoje kot konkurenca.« Pobudnica za koncert, ki so ga naslovili Ni nam vseeno, je Slavica Van der Minnen: »Začelo se je z zbiranjem denarja za električni voziček za Henrika. Veliko ljudi se je po akciji oglasilo, če še lahko pomagajo. Tako smo se odločili za ta koncert. Gre za človeka, ki si resnično zaslužita vso pomoč in podporo. Z vsakim dnem nas namreč učita o vztrajnosti in zaupanju.« V nedeljo, 22. maja, ob 17. uri bodo v dvorani OŠ Hruševec v Šentjurju nastopili Nuša Derenda, Tanja Žagar, Pihalni orkester Šentjur, ansambel Petka, plesalca Neli in Domen, KUD Lepa Anka, Slovenski ekspres, ansambel Simona Gajška, glasbena šola Šentjur, Orkester harmonikarjev Banovšek, Divji štrudl, ansambel Unikat, zasedba Crescendo, Majda in Marjan Petan. Vstopnice je v predprodaji mogoče kupiti po 10 evrov in na dan koncerta po 15. Prav vsa sredstva pa bodo zbrana na osebnem računu obeh olimpijcev. StO Dvanajsti prvenstveni poraz Rokometaši Celja Pivovarne Laško so bili brez udarne postave iz začetka sezone Zorman, Vugrinec, Pajovič - Kokšarov, Gajič - Toskic - Alilovic v finišu prvenstva povsem enakovredni obema kandidatoma za naslov. V Kopru so (manjkal je še Mlakar) sicer izgubili, toda nikakor se ne moremo znebiti vtisa, da bi ob izenačenem kriteriju dosojanja devet-metrovk, sedemmetrovk in izključitev, za Gorenjem ugnali tudi Cimos. Urban Lesjak je obranil rekordnih sedem sedemmetrovk. Velenjčani jutri v Mariboru le z zmago ostajajo v boju za 1. mesto. DŠ KARIERA JAZ IN KLUB a DRUŽABNO Začetki Žoga je že od nekdaj bila moja najljubša igrača, pa vendar sem z organizirano vadbo začel, ko sem dopolnil 7 let, pri NK Zreče. Nato sem s 16 leti prestopil v sosednji klub ND Dravinja, kjer sem igral za kadete in mladnice ter s 17 leti debitiral v članski ekipi v 2. SNL. Nato sem se vrnil v Zreče, od tam pa odšel v NK Celje, kjer sem kot 18-letnik odigral nekaj tekem za mladince in igral v članski ekipi. Po polletni avanturi v Celju sem se vrnil v Zreče, nato pa po nekaj sezonah znova v Slovenske Konjice in še enkrat v Celje. Klubi do sedaj NK Zreče, ND Dravinja in NK Celje Naj gol Vesel sem vsakega gola, ki ga dosežem, če zaradi tega tudi zmagamo, pa toliko boljše. Naj veselje V to rubriko lahko štejem debi v 1. in 2. SNL, 1. mesto v Štajerski nogometni ligi in uvrstitev v 3. SNL - vzhod z NK Zreče. Naj žalost Največje razočaranje sem doživel pri kadetih, ko smo z ND Dravinjo izpadli iz prve mladinske lige. Uspehi Mladinski in članski pokalni prvak MNZ Celje in uvrstitev v 3. SNL-vzhod Nastopi 5nastopovv1.SNL Želje Predvsem si želim, da se ne bi poškodoval. Želim, da bi bila situacija v klubih boljša, posledično s tem pa tudi liga. Publika Tekme v Celju so zelo slabo obiskane. Vendar upam, da se bo v Celju igral lep nogomet, s tem bodo prišli tudi rezultati in to bo pripeljalo do bolj polnih tribun na Areni Petrol. Stanovanje Živim v stanovanjskem bloku v Zrečah. Ljubezen Trenutno sem samski in še čakam na tisto pravo osebo. Ko imam čas, odigram s prijatelji kakšno partijo tenisa, odbojke na mivki, malega nogometa ali košarke. Sicer pa veliko časa preživim za računalnikom in pred televizijo. Glasba film Poslušam skoraj vse glasbene zvrsti, izbiram jo predvsem po razpoloženju. Tudi glede zvrsti filmov nisem izbirčen, čeprav dam prednost komedijam in akcijam. Prosti ras Prosti čas najraje preživim s prijatelji in družino. Amuuafuigomlcev- Kruder tik pod zmagovalnim odrom Tretja tekma za svetovni pokal v balvanskem plezanju je bila na Dunaju. Slovenija se je izkazala kot velesila, saj je imela v finalu, kamor se uvrsti samo šest najboljših plezalcev na svetu, kar dva predstavnika (Rusija dva, po enega Avstrija in Francija). Najmlajši član naše izbrane vrste, 20-letni Celjan Jernej Kruder, je sezono začel z zmago na močnem mednarodnem masters turnirju v Veliki Britaniji. Nato se mu ni izšlo na prvi tekmi svetovnega pokala v Milanu, kjer se ni uvrstil v polfinale. Razočaranje je bilo veliko, pričakoval je veliko več glede na lanske rezultate. Sledila je prva tekma svetovnega pokala v Sloveniji, v Logu pri Ljubljani. Jernej je bil odlično pripravljen in močno motiviran, toda lotila se ga je viroza. Kljub vsemu se je prebil v polfinale in zasedel solidno 15. mesto. V avstrijsko prestolnico je odpotoval še bolj odločen, da mu uspe odmeven rezultat. Za rep je ulovil polfinale in kasneje tudi finale, v katerem je osvojil četrto mesto in pristal tik pod zmagovalnim odrom. Bil je celo potrt, saj je prepričan, da zmore še precej več. Vsaj toliko kot njegov reprezentančni kolega Klemen Bečan, ki je bil drugi. Svetovni pokal se seli čez lužo, čez teden dni bo tekma v kanadskem Canmoru, 3. in 4. junija pa v ameriškem Vailu, kjer je bil Jernej lani četrti. dš Tekme za svetovni pokal v balvanskem plezanju so organizirane od leta 1999 in potekajo na umetnih stenah. Balvani so lahko visoki le toliko, da najnižji del plezalčevega telesa nikoli ni več kot tri metre od tal. . .,, , Jernej Kruder Tudi Celjani so lahko prvaki Zaključni turnir državnega rokometnega prvenstva za starejše dečke A je bil v Kopru. Mladi celjski rokometaši so bili odlični in s svojimi igrami navdušili številne gledalce in trenerje. Loko so ugnali z 32:16, Veliko Nedeljo s 35:19 in Koper s 24:17! Varovanci trenerja Vlada Murka v celotni sezoni niso doživeli niti enega poraza, čeprav so gostovali tudi na turnirjih v Brčkem, Virovitici, Prešovu in Veszpremu. Najboljši igralec koprskega turnirja je bil Rok Cvetko, najboljši vratar Anže Maslo, v prvo sedmerko pa je bil izbran še Jaka Malus. DŠ Prvi in drugi v Kopru Mladi ekipi nogometnega kluba CM Celje sta se udeležili kakovostnega mednarodnega turnirja v Kopru. Dečki v ekipi U-13 so osvojili 1. mesto brez prejetega zadetka, v svojih vrstah so imeli najboljšega igralca turnirja, Jona Šporna, in strelca, Amadeja Brecla. Vodil jih je trener Oskar Drobne: »Dosegli smo 21 golov, prejeli pa nobenega.« Ekipa U-8 je bila druga. Premagala je vse tekmice iz Slovenije, v finalu pa je morala priznati premoč NK Rijeka. Svit Sešlar je bil z 11 goli najboljši strelec turnirja. DŠ Nad Helios za tretje mesto Laški košarkarji so se v Šoštanju veselili osme zmage v ligi za prvaka. Elektro so premagali z 61:56. Hopsi so v Stožicah doživeli deveti poraz. Union Olimpija je bila uspešnejša s 85:62. Danes je na sporedu zadnji krog v ligi za prvaka, ko bosta dokončno znana polfinal-na para. Trenutno je Krka na lestvici prepričljivo prva, Union Olimpija druga, Helios tretji, Zlatorog pa četrti. Če bi Laščani v domači dvorani premagali Domžalčane in bi Ljubljančani izgubili v Novem mestu, bi se Zlatorog povzpel na tretje mesto in bi se v polfinalu pomeril z Olimpijo. Ob drugačnem razpletu bi bila nasprotnica Krka. Laščani so v Šoštanju začeli z 10:0, toda gostitelji so osem minut pred koncem prvič povedli, s 53:51. Zatem je, tako kot že nekajkrat doslej, vajeti v svoje roke vzel Vladimir Panic in s šestimi zaporednimi točkami tehtnico prevesil na stran gostov in je bil še sedmič izbran za najboljšega igralca kroga. Zlatorog se je Elektri maščeval za poraz v Treh lilijah, trener Aleš Pipan, ki znova ne bo mogel računati na poškodovanega Luko Lapornika, pa je dejal: »Nobena stran ni prikazala blesteče igre, veliko je bilo napak in nerazpoloženih igralcev v napadu, toda šteje le zmaga. Igralci so že nekoliko utrujeni zaradi napornega ritma tekem. Danes gostimo Helios, s katerim smo izgubili v Domžalah. Ligo za prvaka želimo končati z zmago.« Občutke je strnil tudi trener Elektre Dušan Hauptman: »Čeprav sem igralce opozarjal, da morajo igrati bolj trdo, so začeli povsem mehko in to je bilo odločilno. Laščani so se sprostili in začeli zadevati. Toda z garaško, špartansko obrambo smo jih celo ujeli, zatem pa je prišla do izraza naša utrujenost in posledica so bile napake, ki jih nisem pričakoval. Sledi gostovanje na Polzeli. Lokalni derbiji so venomer zelo zanimivi. To bo za obe moštvi zadnja tekma sezone, ki si jo tako mi kot oni želimo zaključiti z zmago.« Hopsi so bili brez možnosti v Stožicah, proti Unionu Olimpiji so doživeli deveti poraz, ki jih je na lestvici potisnil na šesto mesto. MITJA KNEZ V zgornji vrsti so z leve Jaka Malus, Jakob Jovan - Hrusti, Luka Kika-novič, Rok Cvetko, Blaž Husar in Oskar Žveglič, v srednji tehnični vodja Aleš Ramšak, Žiga Stopar, Danijel Zrnič, Boštjan Koštomaj, Jakob Bedeti in trener Vlado Murko, sedijo pa Jaka Kovše, Gal Marguč, Domen Ramšak, Andraž Oštir, Anže Maslo, Žan Pudič in Amadej Štante. Stojijo z leve Andrej Pišek, tehnični vodja U-13, Jon Šporn, Alen Denac, Tilen Pangerl, Filip Lojen, Janez Pišek, Žan Kidrič, Matic Marcius, Jasmin Zukič, Dejan Močnik, Alen Bučar, Jaka Bokšan, Aleksej Muhič, Andrej Šelih, tehnični vodja U-8, Matjaž Železnik, trener selekcije U-8. Na sredini so Oskar Drobne, trener selekcije U-13, Anže Džumhur, Aljaž Zbičajnik, Rok Duspara, Amadej Brecl, Klemen Kozole, Rok Remus. Čepijo Matija Pilko, Žan Žak Žužek, Ermin Zukič, Patrick Vodeb, Svit Sešlar, Michael Rakar, Nico Podlesek, Anže Vračun, Gal Lajlar, Jan Šelih, Kenan Sališevič in Denis Imamovič. Z leve stojijo Nika Barič, ravnatelj dr. Anton Šepetavc, Rok Leber in Alen Kahvedžič. Najboljša Nika in Alen S slavnostno proglasitvijo najboljših posameznikov je I. gimnazija v Celju zaključila letošnja srednješolska tekmovanja. Najboljša športnika šole sta košarkarja Nika Barič in Alen Kahvedžič. Nagrado za posebne dosežke je prejel hokejist Rok Leber. Košarkarice so bile najboljše tako na DP kot v tekmovanju ŠKL, odbojkarice so bile 1. na DP in 3. v ŠKL, rokometašice in atletinje pa so bile druge v državnem tekmovanju. DŠ PANORAMA KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 13. krog: Union Olimpija - Hopsi 85:62; Ilievski 15, Gregory, Jagodnik, Šermadini 10; Mi-jajlovic 14, Vrsaljko 13, Pod-vršnik 10, Sviridov 9, Sebič 6, Godler 5, Kobale 3, Vašl 2, Elektra - Zlatorog 56:61; Nuhanovič 17, Miljkovic 13, Lelič 8, Jeršin 6, Lekič 5, Bilič 3, Pajevič, Vidovič 2; Panic 25, Dimec, Atanack-ovič 7, Nikolič Smrdelj 6, Kovačevič, Brodnik 4, Vuja-sinovič, Omič 3, Božovic 2. Vrstni red: Krka 26, Union Olimpija, Helios 22, Zlatorog 21, Geoplin Slovan 18, Hopsi 17, Elektra, Maribor 15. ROKOMET 1. SL, za prvaka, 9. krog: Cimos - Celje Pivovarna Laško 30:28 (17:12); Krivokapic 7, Brumen 6; Poklar 9, Marguč 6, Metličic 4, Žvižej 3, Prieto, Rnic 2, Razgor 1. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 20. 5. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 14. krog, Laško: Zlatorog - Helios (20), Polzela: Hopsi - Elektra (19). Sobota, 21. 5. NOGOMET 1. SL, 35. krog: Koper - CM Celje, Velenje: Rudar - Nafta (18). 2. SL, 26. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Šmartno 1928 (17). 3. SL - vzhod, 23. krog: Šentjur - Dravograd (17). Štajerska liga, 23. krog: Šoštanj - Rogaška, Zavrč - Šmarje, Limbuš: Marles hiše - Mons Claudius (17). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 9. krog: Maribor - Gorenje (20). Človeka spreleti srh, ko tik pod kanalizacijskimi cevmi sreča - v našem primeru - Avrelija. Celjani, ali vsaj slutite veličino Celeie? Pod cevmi kanalizacije počiva Rimljan - Z vsakim posegom v zemljo trk v živo zgodovino Spoznala sva se pred nekaj dnevi v Celju, na Bregu. Seznanil naju je Jure in ime mu je Avrelij. Ob njem mi gre kar srh po telesu. Res ni več ravno mlad, ampak to ga naredi še bolj zanimivega. Nemudoma sem hotela izvedeti vse o njem, a je precej skrivnosten, mi je povedal Jure, ki se je vseeno potrudil, da bi mi ga čimbolj približal. Ker naju z Avrelijem ločijo stoletja in ker niti ne živiva v istem mestu, ni bilo ravno lahko. Izmišljeno ime Avrelij sem s fanatično prenagljenostjo nadela ohranjenemu okostju, ki se je pod plastmi zemlje in asfalta pokazalo ob izkopavanjih na Bregu. Bogastvo in težo zapuščine keltske Keleie in kasnejše izjemno cvetoče rimske Celeie bi človek težko začutil bolj intenzivno kot ob odkritju ostanka človeškega bitja. Ki je v mestu, ki ga je še slutiti pod temelji našega mesta, živelo nekje v 3. ali 4. st. našega štetja. Torej približno takrat (najverjetneje pa malo kasnej e), ko je bila rimska Celeia bogato, bleščeče in gosto naseljeno mesto s širokimi trgi ter ulicami, stebri, višjimi od na primer današnjega Narodnega doma, z večnadstropnimi palačami in kapitolijem - glavnim mestnim svetiščem, ki mu je bilo malo enakih v celotnem rimskem imperiju. Mesto pod mestom. Pod mestom. »Stojite sredi mesta mrtvih,« sem zaslišala ob pogledu v izkopano jamo. Ne glede na to, kako neskončno sem si želela igrati forenzika, mi arheolog Jure Krajšek, kustos iz Pokrajinskega muzeja Celje, ni mogel povsem ustreči. Si je pa vzel ogromno časa, da me je, odlično opremljen z znanjem o antični Celei, strokovno spremljal in usmerjal na mojem precej divjem domišljijskem izletu v zgodovino. »Kaj več bi vam seveda lahko povedal, če bi okostje že pregledal antropolog. Kar je, je, vi ste že odločili, da je moški,« se je nasmejal Krajšek. Na hitro me je še podučil, da stojiva na območju, ki je bilo najprej poseljeno, saj se pod Miklav-škim hribom v terasah nahajajo ostanki keltskega in zgodnje rimskega naselja, skoraj gotovo bi s kakšnimi izkopavanji prodrli do ostalin hal-štatske kulture. Pod grobovi, ki sva si jih ogledala, nižje plasti razkrivajo temelje oziroma zidove hiš, ki so tvorile gosto naselje, predvidoma pa so to objekti iz 1. ali 2. stoletja našega štetja. Konkretnih predstav o mogočnosti Celeie ter o poselitvi še pred njo sploh nimamo izdelanih. V Celju kaj dosti večjih arheoloških izkopavanj v preteklosto sploh ni bilo, na ostankih starega so rasla nova mesta, zato je marsikaj prepuščeno ugibanju. »Še danes je tako, da žal arheologi na raziskovalna izkopavanja ne moremo računati. Delo je omejeno predvsem na preglede ob gradbenih posegih na območjih, kjer pričakujemo najdbe. Kar je premičnih najdb, jih odstranimo in shranimo, sicer območje, ko se prepričamo, da zaradi del ne bo prišlo do uničenja, zaščitimo. To je več ali manj to in zelo težko je ob tako omejenih posegih ugibati, na kaj je arheolog naletel. Morda na del razkošne vile s čudovitimi mozaiki, morda na svetišče. Pred očmi se zasveti le del zidu, slutnja, kaj bi to lahko bilo,« je realne razmere v svojem poklicu pojasnil Krajšek. Spoznajte Avrelija iz »mesta mrtvih« »Zakaj sva še prejšnji hip govorila o razkošni in življenja polni Celei, zdaj pa ste mi izrekli dobrodošlico v mestu mrtvih?« sem ga vprašala. »Ker so Rimljani med mestom, kjer so živeli, in krajem, kjer so pokopavali mrtve, postavili zelo jasno mejo. Svet živih in svet mrtvih sta bila ločena. Stojiva na območju južne nekropole, na grobove smo že naleteli ob Partizanski cesti ter ob obnovi Mariborske ter Aškerčeve ceste. Pokojne so Rimljani pokopavali ob mestnih vpadnicah, da so prišleki že po razkošnih nagrobnikih ali grobnicah videli, da so tukaj doma premožni meščani,« je pojasnil Krajšek. Zakaj potem ne moreva videti, kako je bilo dejansko ime Avreliju? Ali je bil tako zelo reven, da si ni mogel privoščiti »ornk« groba, so iz mene vrela vprašanja. Krajšek je silno potrpežljivo odgovarjal. »Plošče z napisi so gledale iz zemlje in čisto možno je, da so jih kasneje pobrali in uporabili za gradbeni material. Grobnice na Bregu so iz kamnitih in opečnatih plošč ter so razporejene v plasteh. Verjetno bomo našli še kaj. Do zdaj smo v njih odkrili nekaj nakita, steklenico s čašo, ki je bila precej običajni dodatek za v onostranstvo, ter manjši bal-zamarij. Grobovi verjetno niso sodili med najbolj skromne, a ugibanj je še veliko. Lahko, da so jih že oplenili, lahko, da so svojci pod vse močnejšim vplivom krščanstva že opuščali navado pridatkov za v grob. Če bi imeli srečo, bi v grobu morda našli kakšen predmet, ki bi pričal o poklicu pokojnika,« je našteval Krajšek. Skoraj sem bila rahlo razočarana. Ali torej res ne moreva nič reči o tem, kdo je Avrelij bil, kako je živel? Z gotovostjo res ne, glede na splošno vedenje o načinu življenja Rimljanov pa mi je Krajšek vendarle poskušal pričarati vsaj delček utripa v rimski Celei. Ste za kosilo na prostem? Izneverila bi se svoji ženski naravi, če ne bi takoj povprašala, če je bil dragi Avrelij poročen. Če je bil morda vojak, potem se takrat najbrž ne bi smel uradno poročiti. Od njegovega družbenega statusa pa je bilo tudi odvisno, ali je njegov morebitni zakon rimska država sploh priznala. Kako dolgo je živel? Kaj dosti dlje kot do 30. leta glede na takratno povprečno življenjsko dobo najbrž ne ... Kakšen poklic je opravljal? »Premalo imamo podatkov, da bi kar takole povprek ugibali. To bi spet bila naloga za antropologa, ki bi potrdil starost, morda pa bi po kosteh oziroma kakšni obrabi lahko povedal tudi, kakšen poklic je opravljal,« me je podučil Krajšek. Nisem se pustila. »Kakšni poklici pa so takrat obstajali?« Kamnosek, lončar, kovec denarja, trgovec. »Pek, gostinec, teh je bilo dosti,« je zamišljeno dodal Krajšek. Pek!? »Hja, tega pa niste vedeli, da niso bili Američani tisti, ki so izumili >fast food<. Rimljani so se, ker so bila njihova bivališča pretežno lesena, presneto bali ognja. Zato so imeli zelo majhne kuhinje; predstavljajte si vilo, veliko 800 m2, s kuhinjo, ki ima le 10 m2! Nenavadno, kajne, če pomislite na tiste njihove slovite požrtije. Dejstvo je, da so zelo malo kuhali doma in večinoma kaj pojedli zunaj. Zato sklepamo, da so bili razni obrati za pripravo hrane po mestu precej gosto razporejeni,« je povedal Krajšek in ni pozabil dodati, da so obrok prebivalci Celeie radi zalili z grškim vinom in kulturi sta se sčasoma stopili v enotno, keltskim božanstvom so se pridružili uradni rimski bogovi, svetišča so dobila novo podobo. Zakaj na Bregu plast grobišč torej prekriva hiše nekdanje naselbine? »Morda je izbruhnil požar. Čisto mogoče tudi je, da so naselbino uničili Markomani, germansko pleme, ki je v 2. polovici 2. stoletja plenilo in uničevalo na tem območju,« je razmišljal Krajšek. Je bil morda njihova žrtev tudi Avrelij? Lobanja ... Takšni prizori so za arheologa Jureta Krajška nekaj običajnega vsakič, ko spremlja gradbene posege. kuhali z olivnim oljem iz Istre. Tako vsaj gre sklepati glede na najdene ostanke amfor. Pravi kozmopoliti! »Kaj pa ste mislili! Rimski imperij ni bil le mogočna politična tvorba, ampak tudi izjemno velik trg, kjer sta se povpraševanje in ponudba gibala zelo podobno, kot dandanes v tržnem sistemu. Če si imel denar, ni bilo omejitev, lahko si dobil vse. V nekem obdobju je bil na primer v Egiptu silno priljubljen sladoled. Izdelovali so ga z mletjem letu, kose ledu pa so do tja prepeljali kar iz Alp.« Vsak korak v Celju sprehod čez spečo antično zapuščino Ne, niso bili kar tako celjski Rimljani. Niso bili torej šele mogočni grofje tisti, ki so ime Celja zapisali na zgodovinski zemljevid pomembnih mest. Celeia je bila mogočna, bogata, vplivna. Rimljani, ki so jo osvojili, se s tukaj od prej naseljenimi Kelti niso bojevali, Ob izkopavanjih, ki na Bregu še zmeraj trajajo, je Krajšek naletel tudi na tole steklenico. Nekomu je bila v grob dana za popotnico v onostranstvo. Kakorkoli, Celeia je soča-soma podlegla, ob velikih selitvah v 5. in 6. stoletju je bil ponos imperija porušen. Le počasi se je vračalo vanjo življenje, ostanke mogočnih zgradb so novi prišleki porabili za gradnjo novih bivališč. Sčasoma je na ostankih Celeie zraslo mesto, v katerem živimo še dandanes. »Ko hitijo po ulicah mesta, se danes Celjani sploh ne zavedajo, kakšen antični zaklad počiva nekaj metrov v globini. Vprašanje je, na kaj bomo naleteli pri obnovi mestnega jedra, odvisno, kakšne posege so si zamislili projektanti. Morda bomo lahko vsaj na kratko spet pokukali stoletja v preteklost,« je sklenil Krajšek. Ki ni pozabil omeniti še, kako znajo manj bleščečo zapuščino bolj uspešno tržiti v tujini. Za začetek bi bil že velik korak, če bi se je vsaj zavedali Celjani. Avrelij bo iz svojega stoletnega počivališča z ostalimi najdbami, med katerimi so tudi deli okostij drugih pokojnikov, romal v oskrbo strokovnjakov v muzeju, kakšna bo nadaljna usoda skeleta, pa je še stvar prihodnjih odločitev. Ni treba posebej poudarjati, da so te odvisne predvsem od finančnih zmožnosti. Upam, da bo njegove posmrtne ostanke vendarle pregledal tudi antropolog in razkril Avrelijevo identiteto. Sama bom po Celju od sedaj stopala z veliko večjo mero zgodovinske občutljivosti in si predstavljala marmorne palače in stebre z okrašenimi kapitlji. »Mimogrede, ste videli tisto kamnito mizo v parku? No, to je kolobar iz nekdanjega rimskega stebra ...,« je Krajšek z vsakim stavkom odpiral pogled na novo stran zajetne kronike »druge Troje«. O njej vemo manj kot premalo. POLONA MASTNAK, foto: SHERPA NOVI TEDNIK PREŽIVELI SMO DAN V ... CIRKUSU 17 Groza pred življenjem zunaj cirkusa Kdo so ljudje, ki potujejo iz mesta v mesto in prodajajo iluzijo nemogočega Verjetno je ni stvari, ki bi tako hitro zbudila otroka v človeku kot pisan plakat, ki naznanja, da se je v mestu ustavil cirkus. Moje navdušenje se je z leti sicer nekoliko uneslo, ker se nisem mogla prepričati, da je takole »cijazenje« po svetu nastopajočim živalim v prav veliko veselje. In tako sem politično korektno dvignila nos nad nekaterimi zadnjimi karavanami, pred časom pa se spet znašla med občinstvom ob cirkuški areni. No, vsaj o živalih ni bilo ne duha ne sluha. Priznam. Ob nekaterih točkah ostaneš brez besed. Ne pa tudi brez vprašanj. Kdo so ti ljudje, kako živijo, kako utripa cirkus, ko iz šotora pospremijo zadnjega obiskovalca ... Zdi se, kot bi kritično distanco do cirkusa lahko obdržal samo zunaj ograje. Že ob prvem koraku na njihovo ozemlje se zaveš, da je to drugačen svet. Mogoče je bila kriva glasna glasba, kičasti vozovi in nenaravno naličeni obrazi. Že prvih nekaj besed s predstavnikom agencije, ki cirkusantom ureja nastope po Sloveniji, pa me je streznilo, da gre samo za posel. Vse drugo je iluzija, ki jo obiskovalcem prodajo za ceno vstopnice in dve uri časa. »Slabo je, slabo,« je potrto navrgel moj sogovornik. »V Piranu smo imeli po 400, 500 ljudi na predstavo. Tu pa ...« Res je ura še zgodnja, vendar je jasno, da Celjani petkovega popoldneva nimajo namena preživeti pod šotorom. Kamela in trije poniji so čisto dovolj za nateg »Moj vsakdanjik ni nič posebnega. Vstanem, spijem kavo, pregledam dogajanje v taboru, vadim gimnastiko, nastopim v dveh predstavah in to je to,« mi razloži možakar srednjih let in vmes pregleduje vitel z jekleno vrvjo. Elvio Anselmi je direktor in tudi lastnik cirkusa Monte Carlo. Njihova družina s cirkusom živi že kakih 200 let. »Že dedek mojega dedka je bil rojen v cirkusu, sam sem našel ženo v cirkusu in tudi moji otroci živijo tu. Rad potujem, rad imam tako življenje in si ne predstavljam, da bi bilo drugače.« Kljub nomadskemu življenju je za Elvia domače mesto Rim. Njegov oče je v cirkusu Medrano delal z živalmi. To dandanes ni več hec Lenny Alvarez je trenutno žongler, v svoji cirkuški karieri pa se je ukvarjal skoraj z vsem, tudi s krokodili. in ko je pred petimi leti Elvio ustanovil svoj cirkus, se je odločil, da bo njegov šov temeljil predvsem na artističnih točkah. »Z živalmi je kriza. Med zaščitniki živali se je začela prava gonja proti cirkusom. Ampak niso vsi slabi. Problem je, da ni skupne kontrole, ki bi slabim cirkusom nastopanje z živalmi enostavno prepovedala.« Pa to ni edina stvar, ki bi jo Elvio prepovedal. »Pred nami so bili v Sloveniji trije ciganski cirkusi iz Nemčije. V ograjo postavijo eno kamelo in tri ponije, družine z otroki padejo na to - roko na srce, če nimaš živali, te pol ljudi niti ne povoha - potem pa se izkaže, da v areni nimajo česa pokazati, ker ne znajo narediti šova. Ljudje se počutijo ogoljufane in na škodi smo vsi.« 12 tisoč evrov na teden Težki časi se poznajo tudi cirkusantom. »Pred desetimi, dvajsetimi leti je bilo v vsej Evropi kakih 20 cirkusov. Danes jih je 2.000. Zavedam se, da je cena vstopnic za večjo družino kar zasoljena, ampak drugače pač ne gre.« V cirkusu Monte Carlo dela med 40 in 50 ljudi. 12 jih nastopa. »Težje je urejati dokumente in skrbeti za fizične delavce kot artiste. S slednjimi imam pogodbe, nekateri me poiščejo sami, spet druge najdem prek agencij. Tri dekleta imam, ki so vrhunske umetnice. Nastopale so v najbolj znanem cirkusu na svetu Circus de Solei.« Zvezdniki imajo povsod ceno, ne? »O stanejo, stanejo,« se pomenljivo nasmehne Elvio in pove, da tedensko za osebje in vse stroške potrebuje 12 tisoč evrov. Očitno ti menedžerski stres ne uide niti v tako svobodnem poklicu, kot je cirku-santski. Svoboda se kaže le v tem, da je življenje začrtano zgolj za kak mesec ali dva vnaprej. »V Sloveniji bomo do avgusta, potem gremo na hrvaško morje, pa v Italijo, po božiču spet v Francijo. Naslednje poletje pridemo spet v Slovenijo in naprej v Grčijo. Rad bi prišel do Izraela, sicer pa je moj dom Evropa.« Zvezdniki tudi v cirkusu zaslužijo vrtoglave vsote. Kuža Rueben in še nekaj drugih pasjih predstavnikov so edini štirinožni sodelavci cirkusa Monte Carlo. Potujoča hiša v zlatu Sliši se klišejsko, vendar živijo kot velika družina. »Sam imam ženo in hčerko, tudi tip na rolkah je poročen z Brazilko, skupaj nastopata in imata dojenčka. Nekaj je gejev. Včasih se kdo stepe, večinoma se imamo radi. Pač običajne družinske stvari. Pozimi so selitve zaradi mraza morda bolj naporne. Sicer pa je življenje precej običajno. Ljudje si mislijo, da živimo kot cigani, pa to ni nujno res. Naši otroci se šolajo na daljavo, prek interneta in vsakih nekaj mesecev delajo izpite na svoji šoli v Italiji. Če si dober, lahko v cirkusu dobro zaslužiš in narediš lepo kariero,« mi razlaga Elvio in me pospremi v svoj avtodom, kjer naju pozdravijo močno naličena lepotica in dve deklici. Premična hiša na kolesih je relativno prostorna, praktična in stilno urejena. Vse je v belo-zlati kombinaciji z debelimi preprogami na tleh. Je pa res, da je lastnikovo bivališče daleč najbolj razkošno. Prav veliko samostojnega pohajanja po taboru pa mi ne pustijo. Ženska s predirljivimi očmi me s pretečim glasom pribije na tla v stilu »kam pa kam, Rdeča kapica« ... Raje za lase pod strop kot za gospodinjo v hišo Zato pa je bila Belinda Ca-rolli toliko bolj prijetna družba. Pripovedovala mi je, kako že vse življenje dela v cirkusih in kako se je v Ameriki tudi poročila z vrvohodcem. »Kratek čas sem poizkusila tudi ustaljeno življenje v lepi družinski hiši, pa sem skoraj umrla od depresije. Bilo je grozno. To ni zame! Sem človek gibanja in nastopanja.« Ko se je ločila od moža, je skupaj s hčerko prišla k sestri, ki je poročena z lastnikom cirkusa. Hči Nieves nastopa z obroči, Belinda pa je znana po točki, ko na svojih laseh visi s stropa, zraven žonglira in počne še marsikaj. »Nevarno je, ker Direktor in lastnik cirkusa Monte Carlo Elvio Anselmi v svoji točki hodi po vrvi in med drugim skoči tudi skozi ognjeni obroč. si odvisen od tehnike. Tu pa lahko gre vedno kaj narobe. Zlomljene roke in noge, kakšna brca živali so v cirkusu nekaj običajnega. Enkrat sem videla tudi padec z 11-metrske vrvi. Ni bil usoden, vendar me spremljal še nekaj let.« Misel, da bi me kdo za lase potegnil pod strop, ni prav nič privlačna. »Od začetka je bolelo,« pove Belinda. »Zdaj pa ne več. Pa še s hrbtenico nimam več nobenih težav, ker ti tako pre-tegne okostje. Lahko bi celo rekla, da je zdravilno delovalo name,« se široko nasmeji in hiti navijat sladkorno peno za malega obiskovalca. Sem kralj ljubosumja! Življenja pred cirkusom se tudi Lenny Alvarez komaj spomni, pa jih ima šele 24. Trenutno je žongler, v svoji karieri pa je bil že bruhalec ognja, torero, krotilec krokodilov in še bi lahko naštevali. »Vsi poizkusimo skoraj vse in potem pač piliš tisto, kar ti najbolj leži. Žonglirati sem se učil najprej sam, potem sem znanje pobiral od bolj izkušenih kolegov. Mogoče je na koncu videti enostavno. Pa ni. Leta moraš trenirati za tako točko. Je pa občinstvo po svetu zelo različno. Zdaj sem se že naučil, da medel odziv še ne pomeni, da jim ni všeč. Tudi v Celju ste bolj zaprti.« In kaj bo Lenny počel pri 80.? »Potoval s cirkusom. Po možnosti po Turčiji. To je moja najljubša država. Mogoče ne bom več mogel nastopati, vendar bom ostal cirkusant do smrti. Groza me je življenja zunaj. Tam so nevarnost, tam so droge, tam je osamljenost. Tu pa smo povezani in skupaj. Seveda je tudi veliko grupiranja, opravljanja in ljubosumja. Jaz sem pravzaprav kralj ljubosumja! Ampak je morda v kakšni družini drugače?« SAŠKA T. OCVIRK Foto: TimE Problema na terenu iz pisarne ne moreš rešiti ... »Temelje za to, da se policija bolj usmeri v lokalno skupnost, smo že postavili, njeno delo se mora prilagajati tistim problemom, na katere nas opozarjajo ljudje v lokalnem okolju,« je optimističen generalni direktor slovenske policije Janko Goršek. Policija bi že sodelovala z občinami, nasprotno pa tega ne bi mogli povsem trditi. Od 33 vabljenih županov je namreč na posvet o sodelovanju s policijo, ki ga je PU Celje organizirala v sredo v Celju, prišla le slaba polovica županov. To več kot očitno kaže na županski interes po večji varnosti ljudi, ki so jih na volitvah izbrali ... »Centralistično vodenje policije da - vendar le na določenih področjih, na primer vodenje kriminalistične policije, večinsko delo pa je vezano na življenje v okolju, kjer policija deluje. In ne sme se zgoditi, da nekdo iz pisarne generalne policije v Ljubljani soli pamet komandirju policijske postaje. Na policijskih postajah namreč vedo najbolj, s kakšnimi težavami se ukvarjajo na lokalnem področju,« je razlagal Goršek. Obdobje, v katerem bi se policija še bolj zbližala z ljudmi na terenu, naj bi bilo od 5 do 10 let. Goršek priznava, da ponekod občinski varnostni sosveti s policijo zelo dobro sodelujejo, nekje nekoliko manj. Zelo aktivna sta na primer sosveta občin Velenje in Vransko, tudi delo celjskega ni zanemarljivo. »Od ukrepanja moramo svoje delo nujno preusmeriti v preventivno delovanje,« je še dodal Goršek. Redarji - mestna policija »Poznamo ljudi, ki imajo policiste za packe, in tiste, ki z njimi dobro sodelujejo, in takšne, ki so apatični. Slednji mislijo, da se tako ali tako ne bo nič zgodilo. Dokler pijan voznik ne povozi njihovega otroka. Do takrat so prizanesljivi,« je stanje varnosti v slovenski družbi opisal Gorazd Meško, dekan Fakultete za varnostne vede. Kot nekakšen vmesni člen med policijo in lokalno skupnostjo so lahko občinski/mestni redarji, še opozarja. Veliko govora je bilo, da bi jih poimenovali mestna policija, vendar so se zakonodajalci temu izrazu raje izognili. Toda Slovenija je glede povezave med policijo in redarji tam, kjer so bile druge države že v 60. in 70. letih, meni Meško. »Spomnite se primera, ko so v Celju redarji >olisičili< vozilo pravosodnih policistov. Pa saj so mimoidoči, ki so to videli, mislili, da so na divjem zahodu! Takšno sodelovanje ne pelje nikamor,« še dodaja Meško. Ko smo pred meseci o tem lisičenju pisali mi, so nam na občinskem redarstvu dejali: »Predpisi pač veljajo za vse enako!« Občinski redarji so predvsem uspešni pri nad- zoru in urejanju mirujočega prometa, v zadnjem obdobju se aktivno vključujejo tudi v meritve hitrosti na cestah, ker so dobili radar. S tem so na nek način razbremenili policiste, niso pa jim »konkurenca«, pravi vodja Sektorja uniformirane policije PU Celje Robert Videc. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA V zadnjem letu je bil na Celjskem največji porast števila kaznivih dejanj na področju splošne kriminalitete, predvsem gospodarskega kriminala, kjer tudi preiskave trajajo dlje časa. Delež preiskanosti je 58-odstoten, kar pomeni, da je v vzponu. Lani je na celjskih cestah umrlo 14 ljudi. To je najmanjše število mrtvih v prometu v zgodovini na našem območju. Pridržali so 1402 pijana voznika, medtem ko so odvzeli 318 vozil. »Največ je bilo posredovanj zaradi kršenja javnega reda in miru. So pa v upadanju kazniva dejanja ilegalnih prehodov meje, predvsem zato, ker smo lani >eliminirali< nekaj podjetij, ki so zlorabljala bivalna in delovna dovoljenja, tujci - predvsem Kitajci - pa so nato našo državo zapustili,« je razlagal direktor celjske policijske uprave mag. Karol Turk. V porastu so tudi kazniva dejanja, povezana z nasiljem v družini, več je prepovedi približevanja žrtvam. V operativno komunikacijskem centru dobijo letno več kot 63 tisoč klicev, ne zahtevajo pa vsi posredovanja. Vsaka občina ima svoje varnostne sosvete, ki so ustanovljeni ravno zaradi večjega sodelovanja s policijo. V skupini so lahko svetniki, policisti, člani strokovne in laične javnosti, ki morajo obravnavati in tudi reševati varnostno problematiko na določenem območju. Največkrat opozarjajo na probleme v prometu, na kršenje javnega reda in miru in na droge. Policija mora bolj sodelovati z lokalno skupnostjo - Pobožne želje ali realnost? Vodja Sektorja uniformirane policije PU Celje Robert Videc, direktor PU Celje mag. Karol Turk, dekan Fakultete za varnostne vede Gorazd Meško in generalni direktor policije Janko Goršek SIMONA SOLINIC KOMENTAR Kaj mi »trobimo« ves čas? Da mora biti policija bolj usmerjena v lokalno skupnost, v našem časopisu opozarjamo že vrsto let. Pravzaprav že tako dolgo, da se je v tem času na celjski policiji zamenjalo že kar nekaj direktorjev. To, kar vodstvo policije govori zdaj, bi morali udejanjiti že davno. In če smo čisto konkretni. Zdajšnji direktor celjske policije se pomena lokalne skupnosti/javnosti zaveda najbolj. Ni mu vseeno, kaj o delu policije menijo ljudje, za katere policija dela. Enako velja tudi za policiste, ki delajo na področju prometa. Glede na to, da je lani na celjskih cestah umrlo najmanj ljudi v zgodovini našega območja, so lahko na svoje delo ponosni. Bi pa moral vrh policije nekoliko bolj pomen tega, da javnost pozna delo policije - ne le številke in statistko - razložiti vodstvu preiskovalcev najhujših kaznivih dejanj s področja kriminala. Včasih je namreč mogoče dobiti občutek, da nekateri - pa bi morali - ne razumejo, da neka suhoparna informacija pač ne more v javnosti vzpodbuditi mnenja, da je dobro sodelovati s policijo. Ali pa dati ljudem občutka tolikšne varnosti, da bi policiji zaupali še več podatkov, ki bi pripomogli k rešitvi kaznivih dejanj, ki so morda še nepre-iskana. Takšen zapis seveda ne negira uspešnosti dela policije. Nikakor. Toda »uspešnost« nima pravega pomena, če ni ljudi, ki v policijo zaupajo. In ker je Goršek na sredinem posvetu dejal, da smo pomembni tudi mediji: novinarji smo le »sli«. Raziskujemo, odkrivamo in zapišemo, poročamo. Informacija ni za nas, ampak za ljudi. Smo torej posredniki med policijo in javnostjo. Žal, včasih brez nas ni niti zaupanja v policijo... Gor in dol, kar pogumno mimo zapore! Ta teden začetek obnove ceste proti Kasazam? Na cesti Lisce-Kasaze, tik pred odcepom za Petriček, naj bi te dni začeli z ureditvijo vozišča. Na tem delu je namreč struga Savinje nevarno spodjedla cesto. Ministrstvo za okolje in prostor je podpisalo pogodbo za sanacijska dela s koncesionarji, podjetje Nivo pa bo zdaj uredilo regulacijo Savinje. Dokler ceste ne bodo uredili, pa se krajani po njej pogumno vozijo kljub popolni zapori . Ko bodo z deli začeli pri podjetju Nivo, bo Mestna občina Celje uredila prevoznost ceste. Občina je je namesto Agencije RS za okolje že naročila projekte za izvedbo sanacije brežine in zdaj torej čakajo začetek del. Naj spomnimo, da so tik pred velikonočnimi prazniki ta cestni odsek zaprli za ves promet. Kljub popolni zapori ceste zaradi nevarnosti še dodatnega udora vozišča pa skoraj nihče ne upošteva prometnih znakov. Vzdrževalci cest so na dveh točkah nasuli pesek, kar pa ni motilo krajanov, saj so ga prevozili, danes je stanje takšno, da se z avtomobili vsako minuto vozijo mimo brez skrbi, čeprav bi se cesta lahko vdrla. Vozniki bi morali sicer voziti po obvozu, torej preko Kasaz, kar pa tako ali tako nihče ne upošteva. Postavljeni so tudi prometni znaki, ki opozarjajo na nevarnost, a stojijo tam zaman. Krajani imajo že dovolj čakanja na ureditev ceste in upajo, da se bo res zgodila čim prej, gre vendarle za eno pre-hodnejših točk v Celju, saj je ob cesti tudi sprehajalna pot. Ostali Celjani pa redko zavijejo proti Petričku, kjer je stanje z nekdaj turističnim objektom žalostno. A to je že druga zgodba ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Gor ... ... in dol mimo zapore Št. 39 - 20. maj 2011 - ■tna KRONIKA Začetek sojenja Mačku preklican. Že drugič. Oče pokojnega Petra Alojz Kračun: »Kakšen vzorec daje sodstvo s takšnim ravnanjem drugim potencialnim povzročiteljem nesreč?« V tem vozilu so umrli trije mladi Celjani. Danes bi se moralo na celjskem okrožnem sodišču začeti sojenje Branku Mačku, ki je 2. oktobra leta 2009 pijan zapeljal v napačno smer na avtocesti Arja vas-Šempe-ter. V silovitem trčenju z vozilom, ki je pravilno pripeljalo nasproti, so takrat umrli Peter Kračun, Tjaša Koštomaj in Nataša Godec, eno dekle pa je bilo hudo poškodovano. Vsi so bili stari malo nad 20 let. Toda sojenje je že drugič preklicano. Domnevno zato, ker še ni pripravljeno izvedensko mnenje medicinskega strokovnjaka, ki bo presodil, ali je Maček sploh sposoben spremljati sodno obravnavo. Prva obravnava naj bi bila že 29. aprila, a je bila preklicana. Ko smo takrat zapisali, da je bilo to nekako že pričakovano, so nas okr- cali na sodišču, češ, da smo bili neverodostojni. Glavna obravnava je bila takrat preklicana »zaradi slabega zdravstvenega stanja obto- ženca. Zagovornica je opravičilu predložila ustrezno zdravstveno dokumentacijo, ki je opravičila obtoženčev izostanek,« so nam sporočili. Za preklic današnjega začetka sojenja je spet kup informacij, vse pa so povezane s tem, da menda še ni mnenja psihiatra o tem, v kakšnem Branko Maček nam je lani dejal, da ne bo bežal pred odgovornostjo. psihičnem stanju je Maček. Drugi neuradni podatki kažejo na to, da Mačka psihiatrični izvedenec sploh še ni pregledal. Kakorkoli, obravnave danes ne bo. Nobena družina pokojnih otrok ni dobila obvestila o preklicu, niti kakšnega vabila na sodišče. »Vse, kar izvemo, izvemo od našega odvetnika ali iz medijev. Jeseni bo že dve leti od nesreče, kaj sodstvo s tem sporoča javnosti? Da lahko nekdo povzroči takšno tragedijo in dve leti enostavno ne ukrepajo proti njemu,« je ogorčen Peter Kračun. Zaradi bolečine ob izgubi otrok in svojcev so zlomljeni tudi v družinah Ko-štomaj in Godec. Natašin brat Simon Godec se popolnoma strinja s Kračunom: »Pa saj to smo pričakovali ...,« nam je povedal v solzah. Do sodstva so izredno kritični. »Glejte, sodili mu bodo po dveh letih? Torej bodo sodili pravzaprav >drugemu< Mačku, kot je bil takrat. Če bi mu sodili takoj, bi bil učinek kazni drugačen ...« pravi Kračun, nato zaradi joka tudi on obmolkne. Maček: »Ne bom se izmikal« Na celjskem sodišču nam ves čas trdijo, da primer ni prednosten, Maček tudi ni v priporu. Drugače so družinam v tragediji umrlih otrok trdili v vrhu pravosodnega ministrstva. Sojenje - ko se bo začelo - bo zagotovo načelo temo o domnevni spornosti križišča in uvoza, po katerem je Maček zapeljal na avtocesto. Maček naj bi bil pet mesecev na zdravljenju v Vojniku, nato se je zdravil le ambulantno. Tako nam je natanko pred enim letom povedal sam v našem uredništvu. »Storil sem skrajno neodgovorno dejanje in to bom nosil v sebi do konca svojega življenja,« nam je takrat dejal. In še omenil: »Pred odgovornostjo ne mislim bežati. Ko bo sodišče odločilo, kakor pač bo, bom to moral prenesti.« Kdaj pa bo sodišče odločilo, če se sojenje še vedno ni začelo? SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE, SHERPA Celjski tožilec uspešno spravlja za zapahe ... in letno povprečno reši 220 primerov - V Celje prihaja nova moč S celjskega okrožnega državnega tožilstva sta v ljubljansko skupino tožilcev za pregon organiziranega kriminala na vrhovnem državnem tožilstvu odšla že dva tožilca, Edvard Er-menc in Stanislav Pintar. Oba sta v Celju delala na odmevnejših primerih, vsaj dva tožilca sta odšla tudi v pokoj, izpad predstavljajo še porodniški in bolniški staleži. Kljub temu prihajajo s tožilstva pozitivni podatki: lani je celjski tožilec rešil povprečno 220 primerov. Za primerjavo: tožilski svet jih je v smernicah začrtal okoli 190. 88 odstotkov vseh zadev celjskih tožilcev se konča z obsodbo obtožencev. To pomeni, da na celjskem tožilstvu kljub kadrovski stiski, o kateri se na celjski pravni sceni že dlje časa govori, delajo nadpovprečno in uspešno. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl sicer besedno zvezo »kadrovska stiska« nerad sliši. »Mislim, da je tožilstvo sorazmerno dobro kadrovsko zasedeno glede na sistemizacijo, res pa je, da se je pojavil izpad. En tožilec je v skupini (za pregon organiziranega kriminala, op.p.) za nedoločen čas, drugi za določen čas štirih let, kar se lahko še podaljša. Dolgoročnih izpadov zagotovo ne bo, trenutno je nekaj težav, ki jih rešujemo tudi z dogovarjanjem s sodiščem o razpisu sodnih obravnav, na katerih morajo biti tožilci navzoči.« Glede na tak dogovor s sodiščem se namreč izognejo temu, da sta en dan razpisani dve obravnavi zadev, ki ju vodi en tožilec, ki na obeh istočasno seveda ne more biti. Zatem ko sta Ermenc in Pintar odšla v Ljubljano, so morali njune spise razporediti ostalim tožilcem. Če je odsotnost tožilca daljša, to stori vodja oddelkov z odredbo o dodelitvi spisa drugemu. Pri tem morajo upoštevati področja dela, torej, da tožilec, ki je dober pri pregonu nasilja v družini, rešuje največ zadev To vse mora tožilec preučiti pred začetkom sodne obravnave. V mapah na sliki je dokumentacija za samo dva kazenska primera ... Vsak dan je na celjskem tožilstvu en tožilec dežuren 24 ur. V tem času mora biti na razpolago policiji, ki ga obvešča o kaznivih dejanjih tistega dne. Če se denimo zgodi tragična prometna nesreča mora tožilec tudi na kraj tega dogodka, kjer opravi ogled. Tožilec naj bi bil na teden prisoten na dveh obravnavah, celjski tožilci pa so v povprečju na štirih. s tega področja. Praksa je tudi, da tožilec, ki je spisal obtožnico oziroma obtožni predlog, tega zastopa na sodišču. Ni pa to vedno nujno. Tudi če se nek storilec kaznivega dejanja znajde v več postopkih, je dobro, da njegove primere vodi isti tožilec. Ni strahu Delo tožilcev v preteklosti javnosti ni bilo zelo znano, čeprav je uspešnost nekega epiloga na sodišču v ključni meri odvisna ravno od njega. Ima dvojno vlogo. Na sodišču vztraja pri svoji obtožbah zoper obtožence, hkrati pa sodeluje tudi v predkazenskih postopkih. V teh mora tesno in dobro sodelovati s kriminalisti, ki kaznivo dejanje preiskujejo. Takrat namreč usmerja preiskavo in presodi, ali je do- Žaberl nam je še potrdil, da prihaja k njim tožilka iz Slovenj Gradca. Generalno državno tožilstvo jo je letos za pomoč razporedilo v Velenje, kjer je tako imenovani zunanji oddelek celjskega tožilstva. Po naših podatkih gre za Aleksandro Štiblar, ki je znana po tem, da vodi primer 4-letne deklice s Koroške, ki naj bi bila zlorabljena s strani dedka. Gre za odmevno zadevo, ki je razburkala mnenje javnosti pred meseci. kaj neprimernega. A grožnje in napadi so se v Sloveniji že dogajali, zato bo stvari tudi na tem področju treba doreči,« nam je razložil Žaberl. Ali se morda med tožilci zaradi zahtevnosti pojavljata strah in ne-zanimanje za takšno delo? »Moram reči, da tega nisem opazil. Ko smo razpisali dve prosti mesti za pripravnika, se je prijavilo kar 92 kandidatov,« še dodaja. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, GrupA Obseg dela celjskih tožilcev se je lani povečal za 332 primerov v primerjavi z letom prej. Lani so prejeli več kot 4600 kazenskih ovadb, ki so jih morali preučiti. So pa v Celju zelo uspešni pri alternativnem reševanju kazenskih zadev in pri odloženem pregonu. Odloženi pregon pomeni, da zadeve rešijo tako, da obtožencu naložijo opravilo družbeno koristnega dela. Na tak način so rešili kar 43 odstotkov vseh prejetih ovadb. Nekaj so jih so zavrgli, ker ni bilo utemeljenih sumov za očitana kazniva dejanja, nekaj jih je zastaralo. Vodja okrožnega državnega tožilstva Ivan Žaberl volj dokazov, da zadeva na sodišču ne bi padla v vodo. Pogosto so v nehvaležni vlogi. V sodnih dvoranah mu sedijo nasproti odvetniki in najhujši kriminalci. Tudi takšni, ki so sposobni marsičesa ... Toda groženj se tožilci ne bojijo. »Zaenkrat nekih resnejših groženj nismo dobili. Morda se kdaj zgodi, da kak obtoženec na sodniškem hodniku izreče PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Trasa F2 je politični konstrukt Kljub vsem raziskavam, po-slikavam iz zraka, ogledom terena, pripombam reviden-tov projektne dokumentacije, mnenju strokovnjakov, argumentom javnosti proti umeščanju hitre ceste 3. razvojne osi po predvideni trasi F2 se politiki velenjske občine oklepajo te trase, kot da edina rešuje probleme gospodarstva te regije, predvsem transporta tovarne Gorenje (TG) in Teš. Vse trase imajo predviden priključek na dvorišče TG, tudi obe vzhodni trasi s priključkoma v Arji vasi (F6) oziroma v Podlogu (F4), zato nas čudi takšno vztrajanje občinskih veljakov Velenja. Odgovorni v vladi naj se tudi vprašajo, kaj je koristneje za našo dobrobit in za dobrobit bodočih rodov: ali transport po železnici ali po cesti (prevoz indonezijskega premoga iz luke Koper!)? Do TG in Teš vodijo industrijski tiri, železniška proga je speljana tik mimo deponije premoga za obratovanje Teš. Vemo, v kakšnem finančnem stanju so Slovenske železnice, prazni vlaki vozijo po tirih in siromašijo državni proračun, v vladi pa ni politične volje, da bi rešila probleme tam, kjer dejansko so. Prioriteta reševanja transportne problematike bi morala biti gradnja 5. in 10. železniškega koridorja in prenos tovora s cest na železnice, predvsem iz Luke Koper! S tem bi razbremenili avtoceste (težki tovornjaki prikoličarji), odpravili vsakodnevni prometni krč pred Ljubljano, ohranili avtocesto v boljšem stanju in se izognili prekomernemu onesnaženju ozračja z izpušnimi plini. S predvideno traso F2 bi izgubili 80 ha najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč z namakalnim sistemom, za katera so bila dodeljena evropska sredstva, ki še niso odplačana. Zaradi onesnaženosti s težkimi rakotvornimi kovinami bi za pridelovanje hrane izgubili še dodatni 100-metrski pas zemljišča ob levem oziroma desnem boku cestišča. Slovenija ima za prehransko oskrbo na razpolago samo 700 m2 kmetijskih površin na prebivalca, potrebovali bi jih 2500 m2. Zato se preprosti prebivalci z zdravo kmečko pametjo sprašujemo, zakaj tako nespametno uničevati najkvalitetnejše kmetijske površine. Trasa F2 je za 4 km daljša od vzhodnih tras F6 in F4, deloma poteka po področju z nekompaktno, krušljivo vulkansko kamnino, preko klanca z višinsko izgubo 110 m in s komaj sprejemljivim vzponom, s tremi tuneli, sedmimi viadukti, dvema mostovoma, škarpami, z useki z vertikalno globino 50 m! Zato bo izvedba za več kot 100 % (približno 200 mio EUR) dražja, transportni stroški za cca 3,2 mio EUR/leto večji, poraba goriva za 7035 l/dan večja in □ DRI TELEFON »Davčna« ne varčuje? Bralec iz Laškega (osebnih podatkov ni posredoval) trdi, da je od davčne uprave najprej prejel obvestilo, da mora plačati devet evrov dohodnine, nato je sledila nova pošta. V drugem pismu davčne uprave je pisalo, da mu dohodnine, ki je nižja od deset evrov, ni treba doplačati. Meni, da bi v davčni upravi pri stroških morali bolj varčevati. Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Iz Službe za odnose z javnostmi v Generalnem davčnem uradu Davčne uprave RS odgovarjajo: »Očitke o tem, da ne delujemo v smeri zmanjševanja stroškov, zavračamo. Določbe Zakona o davčnem postopku, ki omogočajo oprostitev plačila davka pod določenimi vrednostmi (ob tem pa zakon predvideva le izdajo obvestila in ne odločbe), so bile namreč uvedene ravno zaradi ekonomičnosti postopkov. Žal lahko na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, le predvidevamo, da je zavezanec s strani Davčne uprave RS v zadnjem času prejel dva različna dokumenta, ki se navezujeta na dve različni odmeri dveh različnih davkov. Davčna uprava RS je namreč v zadnjem času zavezancem poslala večje število različnih odmernih onesnaženost ozračja s CO2 za 55,5 ton/leto večja kot pri vzhodnih trasah F6 oziroma F4 (v bruseljsko blagajno pa plačujemo milijone za prekomerno onesnaženje ozračja s CO2). Trasa F2 tudi ne rešuje prometne problematike Zg. Savinjske doline. Zanjo je primernejša in mnogo krajša povezava iz Šmartnega ob Dreti preko sedla Lipa do Vranskega. Zakaj na vladi ne preučijo te povezave? To bi lahko bil najcenejši in najučinkovitejši priključek na avtocesto za celotno Zg. Savinjsko dolino. Javna analiza štetja vozil v prometu kaže, da se na relaciji Arja vas-Velenje dnevno vozi 20.000 vozil/dan, na relaciji Šentrupert-Mozirj e-Velenj e pa le 6000 vozil/dan (podatki Direkcije za ceste)! Migracija vozil se bo na relaciji Šentru-pert-Mozirje-Velenje dvigala počasi, medtem ko bo na relaciji Arja vas-Velenje strmo naraščala. Tretja razvojna os naj bi bila državnega pomena in naj bi povezovala gospodarska središča - temu ustreza trasa F6, nikakor pa ne trasa F2, ki povezuje zgolj občinska središča. Na okoljskem ministrstvu pa trdijo, da bo oviran transport po obstoječi cesti Arja vas-Velenje v izgradnji hitre ceste po predvideni trasi F6 s priključkom v Arji vasi, kar pa ni nerešljiv, nepremostljiv problem, predvsem zato, ker vemo, da je med izgradnjo avtoceste Celje-Ljubljana ta večkrat prečila obstoječo cesto, pa zato ni bilo omembe vrednih zastojev. Velenje pa ima še rezervni scenarij po cesti Velenje-Letuš-Šentru-pert, v skrajnem primeru pa še scenarij Velenje-Polzela-Šempeter. Zaradi navedenih dejstev se je nesmiselno odločati za tako drag projekt, ki prizadene slehernega davkoplačevalca. Mnogi od njih so odločb in obvestil za leto 2010. Glede na vaše informacije predvidevamo, da je bil omenjeni drugi dokument obvestilo o odmeri katerega od cedularno obdavčenih dohodkov (davek od dobička iz kapitala, davek od obresti na denarne depozite). Cedu-larna obdavčitev pomeni, da se dohodek ne všteva v letno davčno osnovo (torej tudi ne v informativni izračun dohodnine), o odmeri pa se izda samostojna odločba. Kadar je v tem primeru znesek doplačila nižji od 10 evrov, se zavezancem namesto odločbe namreč izda le obvestilo, da je bil odmerjen davek nižji od 10 evrov in da so zato plačila davka oproščeni. Če so naša predvidevanja pravilna, mora zavezanec znesek doplačila, odmerjen v prvem dokumentu, poravnati, saj gre za dve različni odmeri in je zavezanec le v drugem primeru oproščen plačila davka. Seveda pa bo vsak zavezanec zelo natančen in bolj konkreten odgovor prejel, če se bo osebno obrnil na svoj davčni urad ali izpostavo.« BRANE JERANKO že sedaj odvisni od pomoči, ki jo dobijo pri dobrodelnih organizacijah in akcijah! Na eni strani neodgovorno ravnanje vladne elite z dav-koplačevalskim denarjem, na drugi strani pa trpljenje ljudi - davkoplačevalcev, ki ga ustvarjajo! Ni čudno, da je zaupanje vladi padlo na mizernih 16 %! Skrajni čas je, da odgovorni v vladi spregledajo in pričnejo delati za dolgoročno dobrobit države in vseh državljanov, skratka da zagledajo gozd in ne vidijo samo enega drevesa! VIKI KOLŠEK, Šmartno ob Paki, v imenu 700 podpisnikov peticije ZAHVALA Vzorna skrb v celjski bolnišnici Tu je doma pristna človeška solidarnost na visokem nivoju strokovnosti in iskrene humanitarnosti! To najbolj hvaležno čuti onemogel človek v življenjski stiski. Ne morem prav izraziti zahvale za izredno visoko prizadevnost vsega zdravstvenega kadra. Taki svetli vzori so lahko v poduk in opozorilo odgovornim, da so dolžni zaščititi zdravje in življenje državljana za pošteno delo za družbo. Veliko gorja po dolgih letih povzroča krivica, ki pusti posledice pri ljudeh. Žal zaslužene pomoči nisem bila deležna ravno od strani, ki dobro pozna častno | V ZLATARNI KRAGOLNIK y V CITVCENTRU CELJE VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA. KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.O.O., Kettejeva 12, Celje izpolnjeno, odgovorno delo prosvetnega dela za korist skupnosti! In še več - izhajam iz družine, zgodovinsko zaslužne za obstoj Slovenije! To zahteva prednostno rešitev in podporo! Nihče od prve generacije ni kriv za poškodovano mladost in nato za vse vloženo povojno najbolj odgovorno zahtevno delo, ko smo bili ves čas za veliko prikrajšani. Nato pa smo še nekateri odsluženi prosvetni delavci ostali brezimni. Zato ni besed, kako te ohromi tak moralni udarec, ko se zavrže celo zgodovinsko dokazana pravica do priznane pomoči! Ko odgovorni del družbe zataji, se zdravstvo brez razlik, nepristransko zavzame za človeka v stiski. Ne vpraša, kdo ali kaj si, bogat ali reven! V težki razbolelosti sem doživela občudovanja vredno strokovno in hitro pomoč, saj so me rešili neznosnih bolečin. Vsa čast zdravstvenemu kadru, ki izstopa v odgovornem delu do trpečega sočloveka. Presenečenje sem doživela ob odhodu, ko je prišel sam predstojnik ORL-oddelka in mi obljubil pomoč, ker so ostale posledice po vnetju! To je bil zame izjemen primer iskrene skrbi, sočutja do onemogle, izčrpane upokojenke, ker česa takega pozornega od drugih za dolga leta v bolezni nisem dočakala. Ganjena sem se zahvalila za tak plemenit čut do bolnih - in toplo mi je stisnil roko! Odsluženi prosvetni delavki pomeni veliko uteho še izjemno spoštljiv, skrben pristop vsega mlajšega osebja. Nihče se ne posmehuje onemogli na berglah, pohabljeni na vozičku. Iskrena hvala. JUDITA (naslov v uredništvu) www.novitednik.com VELIKA NAGRADNA IGRA Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu! Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Vsako sredo ob „a Radiu Celje Kako lahko sodelujete? Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. tus KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ime in priimek:. Naslov: Št. Tuš klub kartice Davčna številka: Telefon:_ I I 1 1 II I 1 1 M ITI . Podpis:. INFORMACIJE NL 4r i ROLADA S KISLO SMETANO Sestavine: 6 jajc 6 žlic sladkorja 6 žlic drobno mletih orehov 1 velika kisla smetana Priprava: Jajca ločimo in beljake stepemo v sneg. Rumenjake penasto umešamo s sladkorjem, dodamo orehe in na koncu sneg iz beljakov. Pečemo na peki papirju pri 180-190°C vsaj 10 minut. Še vroč biskvit zavijemo v rolado, ga nato spet odvijemo in namažemo s kislo smetano. Po želji dodamo še kakšno žlico sladkorja. Zavijemo in pustimo v hladilniku nerazrezano vsaj dve uri za boljši okus. SiSKUJZJVNAOSVEŽnPV VINO@FRESER.si VINOGRADNIŠTVO FREŠER frešerviadk0,kai&19 2315 Šmartno na pohorju t su1venua vladkofrešer 040 753137 matjaž freser 031577980 m^^^osasf osr LEDENO vino PRUDENTJA TEL:02803421S %mmwrT ZP'fest Zo vse tiste, ki ste FEjSTf Kojič Milan s.p. Kidričeva 20 3310 Žalec Tel: 710 30 90 GSM: 040 610 610 DELOVNI ČAS: Pon,- Čet.: 9-22h Pet.-Sob.:9-23h Ned. in VSI prazniki: 12-22h ir BEZEG IN AKACIJA Bezeg so kot vsestransko rastlino cenile že naše babice. Beli cvetovi zrastejo pozno spomladi v skupinah in rodijo prav tako užitne črne jagode. Od tod ime črni bezeg. V Gostišču Miran cvetove dodajamo tekočemu testu za praženec ali slastne . omlete, iz suhih cvetov in jagod pa p kuhamo bezgov čaj. Iz svežih jagod stiskamo zelo okusen bezgov sok, kuhamo marmelado, džem, in čatni. Iz cvetov pripravljamo zelo osvežujoč in aromatičen sirup, ne pozabljamo pa niti bezgove šebese. Iz cvetov in jagod pripravljamo bezgovo vino kot tudi bezgovo žganje. i Enako cenimo dišečo akacijo. Iz cvetnih grozdov skuhamo akacijev čaj, prijetnega in nežnega okusa, ali sirup. Njegove bele grozde cvremo ali jih dodajamo sladkemu testu za praženec ali omlete. Dodajamo jih tudi solatam in omakam. Lepota narave nas vedno spodbuja, zato bezeg in akacija ne bosta izjema pri dekoracijah na naših krožnikih. Veliko kulinaričnih užitkov pri pripravi jedi in napitkov vam želi Miran, Gostišče Miran Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038 www.gostiscemiran.si ^erieržtem Vila Herberstein Kopališka cesta 1,3320 Velenje SLOVENIJA T:+386(0)3 8961400 F:+386(0)3 8961414 St. 39-20. maj 2011 RADIO, KI GA BERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 21. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Unovox) NEDELJA, 22. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Mirko Krašovec, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 23. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Mirko Krašovec, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 24. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SREDA, 25. maj Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Zinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Velenje) ČETRTEK, 26. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora) PETEK, 27. maj Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Sora) Poseben prostor v rastlinjaku Mirka Krašovca imajo tudi sadike vinske trte. O vrtnarstvu, vinogradništvu, vinarstvu ... Menda ga ni Vojničana, ki ne bi poznal Mirka Kra-šovca, tokratnega gosta v nedeljski oddaji Znanci pred mikrofonom. Mirko Krašovec je nenazadnje osem let vodil delo KS Vojnik, aktivno deluje v društvih, zapriseženi vr- tnar pa se zadnja leta, kar ima po upokojitvi vendarle nekaj več prostega časa, posveča zlasti vinogradništvu in vinarstvu. Vojničani ga ne poznajo samo skozi družinsko vrtnarijo v Ar-clinu, ampak tudi po tem, da je zelo aktiven v kraju in »zraven« povsod tam, kjer je treba za kraj in ljudi storiti kaj dobrega. Mirko Krašovec je bil pobudnik ustanovitve Vinogradniško vinarskega društva Vojnik in v društvu, ki ga vodi kot predsednik, vsako leto izpeljejo obsežen program dela. V njem zavzemajo dobršen del strokovna izobraževanja, predavanja in prikazi, zato tudi stavek, ki ga večkrat izreče - »Za delo v vinogradu in vinski kleti je treba pozabiti vse, kar smo se naučili od staršev.« - nikakor ni mišljen nespoštljivo! Foto: SHERPA Bilbi v Pop čveku in na Katrci V Pop čveku bomo 25. maja ob 18. uri gostili Majo Pihler - Bilbi. Predstavila bo prvenec Drobne slike, na katerem v trinajstih avtorskih skladbah ponuja edinstven pogled v svoj svet, ki je včasih živahen in razigran, včasih melanholičen in rahlo otožen, nikoli pa brez barve in humorja. Prvi singl Hvala za vijolice je ena največjih radijskih uspešnic zadnjih let, videospot za to skladbo pa si je na Youtubu ogledalo že več kot 400.000 ljudi. Prvi uspešnici sledi z aktualnim singlom Kaj pa ti, za katerega Bilbi pravi, da je prava himnica optimizmu. Bilbi bo nastopila v živo tudi na pikniku Katrce Novega tednika in Radia Celje 19. junija v Vojniku. Dve noči iz celjskega studia Dve noči, z nedelje na ponedeljek in s ponedeljka na torek, bodo s poslušalci, ki spremljajo skupni nočni program slovenskih radijskih postaj, spet bedeli celjski radijci. Voditeljici nočnih programov bosta tokrat Simona Brglez in Andreja Petrovič, ki obljubljata, da nočnim ptičem ob poslušanju našega radia tudi tokrat ne bo dolg čas. Simoni se bodo v studiu pridružili predstavniki arabsko-slo-venskega medkulturnega društva Rozana. Njihovo poslanstvo je s kulturnimi dejavnostmi, umetnostjo in izobraževanjem spodbujati medkulturno zavest in prijateljstvo med arabsko in slovensko skupnostjo v Sloveniji. Andreja pa bo gostila ansambel Slovenskih 6. Čeprav gre za svež, nov ansambel na slovenski na-rodnozabavni sceni, ga sestavljajo že kar prekaljeni glasbeni mački. pocMa QQQÜLlI ©L3CUÜB vstopnini; M ! Vojnik, 19. 6. 2011 od 14. ure 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. JILTED LOVERS AND BROKEN HEARTS - BRANDON FLOWERS (6) 2. PUT A SMILE ON YOUR FACE FLUMY (4) 3. I DO - COLBIE CAILLAT (3) 4. IF YOU EVER COME BACK - THE SCRIPT (5) 5. SET FIRE TO THE RAIN ADELE (1) 6. MORE (REDONE JIMMY JOKER REMIX) USHER (2) 7. CINNAMON GIRL - DUNKELBUNT (1) 8. COMING HOME GWYNET PALTROW (4) 9. RUN THE WORLD (GIRLS) BEYONCE (3) 10. THIS IS WHY WE FIGHT - THE DECEMBERISTS (2) DOMAČA LESTVICA 1. KJE SI LUBI MANOUCHE (4) 2. CIAO CIAO - KATARINA MALA (3) 3. MAGIČNO - DAN D (5) 4. EN, DVA, TRI BEJBE (2) 5. LUNANAJ - B R O feat. TRKAJ (4) 6. ONA SANJA O LJUBLJANI - JAN PLESTENJAK (1) 7. KAJ PA TI BILBI (5) 8. PREBUDI ME - BOŠTJAN BRAČIČ (3) 9. TRENUTEK BREZTEŽNOSTI LOMBARDO (2) 10. ZUNAJ SE SONCE SMEJE - DARE KAURIČ & THE BIKINI DETECTORS (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO RUNNING SCARED - ELL & NIKKI TONIGHT'S THE KIND OF NIGHT - NOAH AND THE WHALE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO SUPERSTAR - ANIKA HORVAT TI DAJEŠ - MUFF Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. CVETJE V POLETJU - KVINTET DORI IN OTO PESTNER (4) 2. VEM, DA NISEM SAMA DONAČKA (1) 3. MOJI DRAGI ANS. PETKA (5) 4. LEPA JE MLADOST ISKRICE (2) 5. HIŠNI RED - ZAKA' PA NE (3) PREDLOG ZA LESTVICO O ENI KRAVI - ZAPELJIVKE IN MIŠO MELANŠEK SLOVENSKIH 5 PLUS 1. PARIŠKE SANJE - SLOVENSKI MUZIKANTJE (5) 2. LUČ ZA MOJIM OKNOM ERAZEM (4) 3. POSLOVNI OGLAS GADI (1) 4. SLIKAR - EURO KVINTET (2) 5. FANT ŠTEVILKA TRI NAVEZA (3) PREDLOG ZA LESTVICO V SONČNO DEŽELO - PRIFARSKI MUZIKANTI Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje. com. radioce www.radiocelje.com NOVI TEDNIK MNENJA IN RAZPRAVE 23 Mladi nam nastavljajo zrcalo Tokrat srednješolki Debatnega kluba Gimnazije Celje - Anita Amon in Tanja Černoša - razmišljata o mladi generaciji. Mnenja na temo Mladi nam nastavljajo zrcalo bomo zaokrožili v prihodnji petkovi številki Novega tednika z razmislekom o šolstvu. Foto: SHERPA Moji generaciji v spomin Mnenja gostujočih piscev izražajo stališča vabljenih avtorjev in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni (ali študirajo) ali uredništva Novega tednika. Več let sem z družino obiskovala teto Meto, ki je živela v stari koči pri Šmartinskem jezeru. Vedno nas je pričakala pri vratih, nato se je usedla na skrinjo ob peči in z izmučenim obrazom začela pripovedovati ... O mukah, trpljenju in požrtvovalnosti, o svoji mladosti. O neprestanem delu, plemenitosti, o Bogu in kreposti. Nikoli ji ni zmanjkalo zgodb in vedno jih je povzela z istimi besedami: »Ja, tako je bilo včasih. Mi smo bili iz pravega testa, ne pa ta današnja mladina, ki se potika okoli, >žlam-pa šnops< in nič ne dela. Pojma nima o tem, kaj je lakota, kaj je trpljenje!« Te besede pokojne tete Mete me še vedno spremljajo na vsakem koraku. V šoli poslušam, kako so bile generacije pred nami bolj sposobne, zavzete in delavne. Doma o tem, kako je bilo treba včasih delati na njivi, preden je bilo otroku sploh dovoljeno sesti za zvezke, in kako je to v našem kraju danes, ko so vse v gozdu odvržene steklenice delo mladih huliganov. Ko vprašam, če je tisti pralni stroj, ki leži dva metra stran, tudi pripeljal kak najstnik, pa dobim v odgovor jezno mrmranje in pomenljiv pogled. Včasih sem še vprašala kakšno ostarelo ženico, če ji pomagam čez cesto ali nesem vrečko, a sem v odgovor dobila le preplašen obraz ter pani- Razmišljanje o majhnih velikanih Ljudje smo vsak dan izpostavljeni različnim dejavnikom okolja in družbe. Ti vplivajo na našo zunanjo podobo, osebnost in mišljenje. Zlasti mladi smo tem vplivom izpostavljeni bolj, kot si želimo in želite priznati. Že v otroštvu nam tako starši kot celotna skupnost z zgledi kažejo, da se lahko zanesemo le nase. Lekcij individu-alizma ne zmanjka niti v vrtcu, šoli in medijih. Zato smo današnji najstniki veliko bolj egoistični in introvertirani, kot so bile generacije pred nami. Svet nas postavlja pred očitna dejstva in nam narekuje obči družbeni program, da moramo vedno najprej poskrbeti zase in šele nato za druge. Čemu? Odgovor je preprost in sistemski, pogosto uporabljan in zlorabljan. Seveda! To je dobri stari kapitalizem, zlasti ta različica, ki se je vrasla v mojo domovino, njeno politiko, gospodarstvo, šolstvo, medije, celo v kulturo in šport. Pokažite mi nekoga, ki še ne ve, da zgolj sebični in povzpetni lahko preživijo in živijo v tem sistemu. Torej, zakaj ne bi mladine še naprej vzgajali v tem duhu? Razlogov za to je več, tistih pro in tistih kontra ... Če se bo takšen način vzgoje nadaljeval tudi v prihodnje, bo zagotovo prešel v še večjo skrajnost in se bodo mladi počutili še veliko bolj osamljeno, kot se že počutimo danes. Če so že naše generacije apatične, kakšne bodo šele prihodnje? Naše vodilo je lahka pot do uspeha, naši cilji so premični, družbene dejavnosti in debate nas ne zanimajo. Ne vidimo namreč smisla v vključevanju v širšo skupnost, ker v tem primeru niso pomembni le naši interesi, ampak skupni, teh pa v slovarčkih, ki jih v naše glave piše življenje, ne boste zlahka našli. Učite nas, da so pomembne le velike vloge. Pa je to res? Že tako pozitivno banalna situacija, kot je gledališka igra, ne obstaja brez stranskih vlog, ki dajejo žlahtnost likom v ospredju odra. Boste rekli, da govorim tja v en dan? Najbrž, ker sem pač mlada in moj glas ne šteje. A vseeno mislim, da moramo začeti spreminjati način vzgoje. A ne le v vrtcu in šoli. Tudi doma in zlasti vsak pri sebi. Delo nas mora osvoboditi, ne pa predstavljati tujka na lestvici vrednot, egoizem mora postati vzvod za altruizem in o sebi moramo začeti razmišljati kot o delu celote, ne pa eksotičnih otokih sredi praznih oceanov. Krivica nas mora boleti vedno in povsod, ne le takrat, ko se zgodi nam. čen umik. Gospodarstvo in mediji mlade vidijo kot velik tržni potencial, velike rdeče tarče teh in onih reklam, nikoli pa nismo vabljeni v družbene razprave. Le redko nas kdo direktno vpraša, če smo res kup nemoralnih sadistov, katerih življenjski cilji so pitje alkohola in utapljanje mačk v jezerih. Zato se velikokrat vprašam, ali so bili mladi včasih res tako drugačni. So res ljudje starejših generacij bolj vredni zaupanja? In končno, je vse mlade pametno metati v isti koš? Nikakor ne zamerim starki, ki je zbežala pred menoj; na tem svetu je kup ljudi, ki bi ji ukradli tisti kilogram kruha. Zamerim pa vsem tistim, ki od nas zahtevajo spoštovanje, čeprav si ga ne zaslužijo. Vsem našim voditeljem, upom in vzornikom, ki brez trohice sramu lažejo v televizijske kamere. Tistim, ki svoje vrednote, ideale in ponos zamenjajo za nekaj bankovcev. Odklanjam vse, ki me želijo prepričati, da svoj jaz v zameno za to, da bom nekoč takšna kot tisti, ki se mi danes smehljajo z naslovnic. Najbrž sem idealistka in me bodo čas, služba in družba spremenili. Tega se dobro zavedam, a hkrati tudi vem, da sem zdaj najbolj sposobna spreminjati svet na bolje in da v tem trenutku živim v skladu z vrednotami, o katerih starejši le govorijo. Po- vem svoje mnenje brez slabe vesti in počnem tisto, kar se mi zdi prav. Zato se mladi vključujemo v okoljevarstvene organizacije, se ukvarjamo s prostovoljstvom in z dobrodelnostjo, zbiramo zamaške, ločujemo odpadke in sprehajamo zapuščene živali. Ne zapravljamo časa za banalne razprave in tisto, o čemer politiki le govorijo, mi dejansko naredimo. Lahko pa bi naredili še več, a naša prizadevanja so prepogosto prezrta. Užaljeni in obupani smo, ko vedno znova ugotavljamo, da nas ne jemljejo resno. In najbrž je prav tu razlog, da se včasih tudi upremo, utopimo svojo bol v begu v to ali ono smer, se polenimo z ugotovitvijo, da naš glas ne šteje nič, se prepuščamo nesmiselnim dejavnostim ter se tu in tam objestno razjezimo in »požgemo« kakšen smetnjak. Nedvomno pa vam lahko zagotovim, da imajo na nas starejši ogromen vpliv in upam, da se bo nekoč vsak starejši človek zavedal, da grd pogled mlademu pomeni tudi poduk, ki ni nujno dober, zlasti v svetu, kjer premnogi odrasli kradejo in lažejo, kjer sosed toži soseda in kjer je težko biti in ostati pošten. Za vsak razbit smetnjak, za vsako kletvico, za vsako ukradeno denarnico naj se starejši vprašajo, od kod dobivamo takšen zgled. Mogoče pa se vendarle najde kdo, ki bo ugotovil, da smo v tem spletkarskem, pokvarjenem okolju ravno mladi tisti, ki živimo še najbolj pošteno. Tisti, na katerih bi moral sloneti svet. ANITA AMON, 3.letnik Zavedam se, da je to lažje reči, kot storiti. To mi je kristalno jasno, vedno znova, sploh ko prelistam dnevni časopis in pokukam na spletne strani zavoda za zaposlovanje. Če pogledam s te strani, potem kaže, da se bo boj med posamezniki v prihodnje, že zaradi golega preživetja, le še stopnjeval. In mlade generacije se bodo spet učile in zanamci ne bodo več sodelovali med seboj, saj bo sleherni sovrstnik najhujša konkurenca, a ne tista pozitivna (kdo si je to sploh izmislil?!), ampak tista kapitalistično prava. Smo sposobni spremeniti ta proces? Pri nas, v naši žepni državici, ki se tako rada zgleduje po velikih, z našimi nacionalnimi frustracijami in kompleksi? Je to uspelo majhnemu Napoleonu? Govoril je, tako kot jaz in še mnogi, o stvareh, ki so vsem jasne, na koncu pa je naredil malo po svoje ... No, če ne drugače, bomo pa mogoče vsaj poglavje v zgodovinskih učbenikih prihodnjega sveta: Veliki narod majhnih ljudi (1991-20??), str. 2011, Zgodovinski učbenik napak človeštva, 2. revidirana izdaja. Galaktična založba, Venera, 3011. TANJA ČERNOŠA, 3. letnik INFORMACIJE Sekundarna kritina Dom je ponavadi naša oaza miru, kjer se počutimo varno. Kaj hitro pa se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težave oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč. Prav tako se nam dogaja, ko se odločimo za specifične nakupe izdelkov, storitev ali da bomo začeli obnavljati, urejati okolico, da tisti trenutek ne vemo, na koga bi se obrnili, vsem nam pa je skupno, da želimo za svoj denar dobiti čim več in kvalitetno. Zavedamo se, da so takšne informacije še kako dobrodošle, zato jih skušamo bralcem ponuditi iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri. Trenutno so na teh straneh ponudniki storitev in po odzivih sodeč so bralci hvaležni zanje, veseli pa bomo, da boste tudi potencialni ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh - za vas se bomo trudili mi - vse, kar morete storiti, je, da pokličete 031 692 860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici. 3334 Luče ob Savinji, E-mail: info@robnik.si lesena vhodna in notranja vrata za vsak dom! Pokličite: 03/839 08 70 ali obiščite www.robnik.si Knjigovodski servis MDC MANUEL JEKL K.D. Zadobrova 34a 3211 Skofja vas Tel.: 03/490 44 00; GSM: 031 380 796; GSM: 041 851 418 E-mail: manuel.jekl@siol.net LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM Izmera, svetovanje, izdelava, montaža, demontaža - vse po vaših željah Kontakti: Tel. 037056023 Fax 035726390 e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstvo-korun.si Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE IZDELUJEMO: VSE VRSTE FASAD, v!K5w NOTRANJE in zunanje omete, ^^SP^ GRADIMO STANOVANJSKE OBJEKTE D SGD www.termosgd.com TELRM( Šešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643 ^Slaščičarstvo ffelka zdeUtjemo torte za: POROKE, ZAKRAMENTE, OBLETNICE, ROJSTNE DNEVE, TORTE ZA ODRASLE Ponujamo tudi veliko vrst peciva in potic! DOLGA GORA 15,3232 PONIKVA DELOVNI ČAS: TOREK - SOBOTA (8h-1Sh) TEL: 03 75912 00 FAX: 03 75912 01 splet: www.tortejelka.com e-pošta: slascicarstvo@siol.net vulkwïSaçÛA HtlLČ?* ^VOPRAUNÍ* Ó3Z74?30á -'¿¿Sdejan s.p. mulej .dej an@siol.net PECI ZA CENTRALNO OGREVANJE NA TRDA IN TEKOČA GORIVA ^J^Tl ' jFifc CISTERNE ZA KURILNO OLJE (TUDI DVOPLAŠČNE) t J , " ® BOIJERJI ZA OGREVANJE SANITARNE V":, ■ HIDROFOFftjMj fe OLJNI JAŠKIH K ^H AKUMULATORJI - ZALOGOVNIKI VODE REZERVOARJI ZA SANITARNO VODO AH Cl F li V tik n KOB TERMOINSTALACIJE toi.: 03/749 25 90, gm: 041/630 7t4, fix: 03 749 25 91 I Kolodvonkg 8, 3230 Šentjur I wgili ¡«Io®IioMh>IcI¡.«I • WWW.kob-kozalj.si • PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • STAVBNO KLEPARSTVO •TESARSTVO • IZOLATORSTVO •BREZPLAČENOGLED | IN SVETOVANJE BRONISLAV ČANŽEK d.o.o. Pečovje 19,3220 Štore tel.: 03/577-12-31 fax: 03/81-00-49 I mobltel: 041/639-837 e-poíta: bror)islav.canzek@t-l .si - PVC In ALU stavbno pohištvo - graviranje, peskanje In fazetiranje stekla in ogledal - vhodna In garažna vrata - izdelava steklenih nadstreškov, fasad, _ zims|g vrtovi stopnlščnlh ograj, stenskih oblog . ^ ^ ¡n komarnjki C. L. Dobrotlnška 21, 3230 Šentjur . termoizolacijsko steklo Tel.:03/74612 90 Faks: 03/74612 95 ... . ,, franc.majoranc@siol.net "obdelava ravnega stekla w.majoranc.si -vitražna stekla prodaja, montaža, prevozi Nunčič Franc s.p. Dušana Kvedra 38,3230 Šentjur GSM: 041787935 c-mail: frenk.nuncic@gmail.com "vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin" - ideja -svetovanje - izdelava ponudb - prodaja - montaža -peci -toplotne črpalke - kolektorji - bojlerji -kopalniška oprema - sanacije obstoječih sistemov - dimniki lo3STA#; Florata d.o.o. ' PE Vrtnarija TOPLAK Gorica 41,3000 GSM: 041 757 879 poskrbimo » UREDITEV vaše okolice in poslovnih prostorov; zasaditev in vzdrževanje; * veleprodaja in maloprodaja okrasnih rastlin in cvetja: S kartico zvestobe do 7% popusta 1*f ZtJIHVlUiČEUSKfl M THERM AN A MANUALNA TERAPIJA Izvaja: Dr. A. VERŠ1N1N ortoped revmatolog F1TEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana tel.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.fitex.si; e-pošta: eitex@t-2.net I»' •« • ¡'.'i " <11 ......milil.....m..... TaNa/e Sebastjan Zalar s.p. Ul. Frankolovskih žrtev 15,3000 Celje 031/042-845 www.lanase.si IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH DDnDl NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC INSTILUIIE VEBHOVŠEK d.o.o. Pioiinska vas 34/d, Store, gsm: 041 682 907 Šiviljstvo KRPIC^f Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek I sobota 06:00 -19:00 07:00 -13:00 - manjša EKSPRESNA popravila -original krajšanjejeansa -oženje oblačil, menjava zadrg.. -popravila usnjenih oblačil nedelja in prazniki ZAPRTO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TOPLOTNE ČRPALKE OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI ZANESLJIVA DANSKA KVALITETA NOVI TEDNIK INFORMACIJE 25 ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385. POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PEVOJNIK 051 649 780 PE CELJE www.primozic.si DELOVNI CAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00 POKLIČITE NAS! Streha je sistem Vsak dober proizvajalec strešne kritine bo poskušal kupcu ponuditi kar največ - vse za streho na enem mestu, dodatne elemente, ki so ključnega pomena za pravilno izvedbo strehe. Prezračevalnik na strehi posledično pomeni povečano možnost Prezračevanje ostrešja je eden zelo zamakanja. Pri preboju skozi plast kri- pomembnih dejavnikov za brezhibno tine lahko uporabimo t.i. univerzalne delovanje strehe. Zračnik je tisti ele- elemente iz pločevine ali plastike. Upo- ment, ki nam na najvišjem delu strehe raba takšnih elementov pomeni pre- skupaj s suhomontažnim slemenom hode med različnimi materiali in odvaja zrak iz prezračevalnega kanala, poveča tveganje zamakanja, ob tem pa Njegovo funkcijo mnogi lastniki streh se moramo zavedati, da ti materiali podcenjujejo. Nestrokovna izvedba se nimajo dolge življenjske dobe pokaže s pojavom kondenza. (predvsem elementi iz PVC-ja). Poslednično taka strešna konstrukcija Odzračevalnik potrebuje vse potreb- hitreje propade tudi zaradi slabšega no za izvedbo odzračevalnega preboja, delovanja celotnega preseka strehe, ponavadi je ob priloženih navodilih predvsem toplotne izolacije. enostaven za vgradnjo. Opečni odzračevalni kompleti so sestavljeni iz osnovne plošče (strešnik za Odzračnik odzračnik), ki je izdelana v obliki os- Vsak stanovanjski objekt s svojo funk- novnih strešnikov in tako maksimalno cijo in načinom bivanja potrebuje usklajena z obliko in stiki os- odvod umazanega zraka, bodisi iz san- novnih strešnikov. Drugi del ses- itarnih prostorov ali kuhinje. Najlažji tavlja opečni odzračnik s in tehnično najbolj pravilen način priloženim kompletom za odvoda je preko najvišje točke objekta, odzračnik, ki vsebuje fleksibilno torej skozi streho. Vsak preboj v strehi priključno cev, ki omogoča priklop na vertikalo, tesnilno manšeto in tesnilno lepilo. J^^HErrtJhttlh^-^L --^¿-P^jJ skozi sloj sekundarne kritine ¡PHfflBRjtiPB^Šhj preboj izvede tehnično pravilno aerodinamično oblikovana in z ■nj varja še dodaten vzgon v prezračevalni vertikali. S svojim posebnim prilagajanjem na osnovno ploščo odzračnik usmerja nastali kondenz izven odzračnika in s tem preprečuje, da bi odtekal nazaj po prezračevalni vertikali. kov stroška materiala na strehi. Pri tako majhnem deležu se ne splača vgrajevati slabih in nekvalitetnih materialov. Ko se pokažejo napake na sekundarni kritini, je potrebna njena zamenjava ali popravilo. Sekundarna kritina - folija Sodobnega prereza strehe si skoraj ne moremo predstavljati brez sekundarne kritine. S svojo funkcijo nam sloje pod prezračevalnim kanalom ščiti pred vplivi vremena, ki delujejo na strešno kritino. Veter, kondenz ali dež lahko povzročijo škodo na strehi in strešni kritini. Čeprav opravlja zelo pomembno funkcijo, predstavlja samo S odstot- AKCIJA POMLAD DO 30.06.2011 TONDACH®. DOBRA ODLOČITEV. gsm: 041314 531, gsm: 051603 579 Tel.: 03/57 71495, faks: 03/57 71499 _ e-mail: brigita.buar@amis.net - Za Vas in Vaš dom vršimo: n a | -tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh Pooblaščeni krovec za kritine: GERARD, CREATON, TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL, ESAL, Nova Cerkev U7, UOJ NOVA CERKEV/CelJe Bh. Tel.: 03/780 40 so; Fan 03/780 40 u C* GSM: 041/786 503,04I/64Z 948 ^^ e-mail: moskk.oslak@siol.net H m www.mosfck.si STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OSLAK VSE ZA DOBRO STREHO! BRIGITA BUČAR s.p. l/SC Zfl StKhO! Proizvodnja In montaža krovsko-kleparskih iuli llim _ _n in strešne kritine; Pražinska vas 57,3220 ŠTORE^fifcSj^-^ www.streha-metalko.si DOMO FINAL Ivan ROBAČER s.p. Ul. Bratov Jančarjev IIa 3212 Vojnik GSM: 041 756668 telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-l .si prvič 20-ma>a pogovorna od^ia ob petkih ob 23-55 vjww.tvarena.si zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! zlatarna adamas Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje HIŠO, v Celju na Hudinji, dvostanovanjsko, s poslovnim prostorom, prva v vrsti, samostojno grajena, vsi komunalni priključki, velika garaža in zunanja parkirišča, delno opremljeno, ugodno prodamo. V račun vzamemo manjši vikend. Telefon 040 213-518. 1901 SAMOSTOJNO obstoječi poslovni prostor, približno 110 m2 (pisarniški prostori) + pomožni prostori (klet, kurilnica), najmanj 4 parkirišča, v Prožinski vasi, Štore (obrtna cona), kompletno obnovljen: el. in tel. instalacije, sanitarije, plinski priključek, samostojno centralno ogrevanje (kurilno olje), alarmna naprava, klima, prodamo. Možnost koriščenja kot bivalni prostori. Brez bremen. Prijave za ogled, ki bo dne 26. 5. 2011, od 10. do 12. ure, po telefonu 041 692-017. Majcen Euroterminal, d. o. o., Vilharjeva ulica 3, Celje. n V BLIŽINI Celja prodam samostojno hišo, P 2 garaži, kurilnica, kmečka kuhinja, kleti in drugi prostori, 160 m2, N 4 sobe, kuhinja in sanitarije, 160 m2 in neizdelana mansarda, 160 m2. Skupnega zemljišča 2.300 m2, od tega 500 m2 gradbene parcele. Na parceli pašnika stoji brunarica, 50 m2. Vabljeni na ogled, cena pri ogledu. Telefon 070 735-460. _ 1938 LOPATA, Gorica pri Šmartnem. Prodava atrijsko stanovanjsko hišo, Gorica pri Šmartnem (Lopata), leto gradnje 1997, klet 151 m2, pritličje 165 m2, podstrešje 33 m2, stavbišče 173 m2, dvorišče 973 m2, za 255.000 EUR. Informacije po telefonu 041 216-622 ali 041 708198. n ŠENTJUR, Dramlje. Prodava vikend v gradnji, z urejenim pristopom, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, zač. gradnje 2004, voda, elektrika, za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198. n KUPIM H!TRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1,10, petkova pa € 1,30. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,70 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačil« naročnine vnaprej: ■ ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. rj¡yrrr> tudi letnik 2011 4 j.w.i;i i^^Js prilogo TV-OKNO!¿£¿É¿j Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. muum Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ima in priimek: Kraj: Ulica: Datum rojstva: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika STAREJŠO hišo v Celju ali bližnji okolici, pogoj je sončna lega, kupim. Telefon 041 601-555. 2000 ODDAM POSLOVNI prostor, v Celju, Novi vasi, pritličje, 68 m2, stavba Energetike, primeren za storitveno dejavnost, predstavništvo ali trgovino, oddamo v najem. Informacije po telefonu 031 757-894, po 18. uri. p BISTRO v Novi vasi, 55 m2, najemnina po dogovoru, oddam. Telefon 041 720579. 1945 STAREJŠO opremljeno hišo, v Bukovžlaku, oddam v najem. Telefon 031 231-096. 1975 STANOVANJE PRODAM KUPIM 555. ODDAM SOBE za delavce, uporaba kuhinje, kopalnice in wc-ja, oddam. Telefon 070 301-533, 070 214-243. 1936 POPOLNOMA opremljeno enosobno stanovanje, 34 m2, v Žalcu, oddam za 300 EUR + stroški. Telefon (03) 5719-419. 1986 PRENOVLJENO, komfortno dvosobno stanovanje, z balkonom, na mirni, senčni legi, v Novi vasi, oddam. Telefon 041 726-516. 1992 KUPIM NAJAMEM PRODAM ŠENTJUR, mesto. Prodam dvoinpolsobno stanovanje, 67 m2, III. nadstropje, lega V/Z (balkon, klet, parkirišča, CATV, telefon, internet). Urejena in mirna lokacija, vsa infrastruktura (vrtec, šola, ZD). Dokumentacija urejena (vpis v ZK). Cena po dogovoru. Telefon 051 360-270. 1802 ENOINPOLSOBNO stanovanje, 43 m2, na Otoku v Celju, prodam. Telefon 041 877-300. 1923 ENOSOBNO stanovanje, 39 m2, na Otoku, stanovanje je v visokem pritličju, zajema predsobo, sobo, kuhinjo in kopalnico, prodam. Telefon 051 229-473. 1950 CELJE, Cesta na Dobrovo. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju petsta-novanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, za 64.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198. n CELJE, Kovinarska. Prodam dvoinpolsobno stanovanje v pritličju večstanovanjske hiše, s shrambo in kletjo, 66 m2 uporabne površine, prenova stanovanja 2005, za 1.000 EUR/ml Informacije po telefonu (03) 541 2689 in 041 708-198. n ENO ali enoinpolsobno stanovanje v Celju, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 601- 2000 SOBE za najem, nudimo: kuhinja, kopalnica, TV, pralni stroj že od 80 EUR/mesečno naprej, z vsemi stroški. Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244, 041 763-800. p RIBIŠKE hišice, robinzonski turizem, apartmaji, sobe, neokrnjena narava, na Kornatih. Telefon 041 411-929. 1723 ISTRA. V vasi Manjadvorci, vam nudimo čudovit apartma za 8 oseb ter dva apartmaja za 2 do 4 osebe. Cena vikend bivanja znaša samo 15 EUR po osebi na noč. Otroci imajo 50 % popust. Za daljše bivanje so cene še ugodnejše. Telefon 00385 (0) 98 324 975, www.manjadvorci-branko.com. 1865 DVOINPOLSOBNO stanovanje, v pritličju, v centru Celja, blizu ZD in bolnišnice, oddam v najem. Stanovanje je obnovljeno in opremljeno. Telefon 041 759695. p DVOSOBNO stanovanje, 59 m2, dve parkirni mesti, v Škvarčevi ulici v Celju, oddam. Telefon 031 300-214. 1902 ETAŽNO stanovanje v hiši v okolici Laškega oddam. Telefon 031 450-874. p VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223. Š 832 SUHE in debele krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653286. Š 191 V CELJU najamem enoinpolsobno stanovanje, možen kasnejši odkup. Telefon 040 897-086. 1920 SUŠILNI stroj, z odvajanjem zraka, nov, z garancijo, prodam po 40 % znižani ceni 200 EUR. Informacije po telefonu 041 375-698. 1919 KEKEC, hladilnik, štedilnik 3 + 1, zamrzovalnik, LCD TV, LCD monitor, prodam. Telefon 051 424-303. 1969 PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763800. p JAGENJČKE, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 312796. 1897 PRAŠIČE, od 30 do 160 kg, ugodno prodam. Domača hrana. Lahko tudi očiščeni odojki in svinjske polovice. Možna dostava. Telefon 031 311-476. š 193 KOKOŠI nesnice, za zakol ali nadaljnjo rejo, na farmi Darko Beci, Razbor 44, Loka pri Zidanem Mostu, vam nudimo od 20. do 22. maja. Cena: samo 1 EUR/kokoš. Telefon 031 717-775. n PRAŠIČA, težkega 180 do 200 kg, prodam. Telefon 040 244-621. 1911 PUJSKE, težke 35 kg, prodam. Telefon 031 782-708. 1933 PURANE, bele, za nadaljnjo rejo, težke do 3 kg, prodam. Informacije in naročila po telefonu (03) 577-3744, 040 715861. p DESET brejih ovac prodam. Telefon (03) 5716-489, 041 794-217. 1947 PRAŠIČE, mesni tip, težke od 25 do 130 kg, ugodno prodam. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. Š 203 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodamo. Telefon 041 455-176. 19 60 PRAŠIČKE, domače reje, težke približno 26 kg, cena 70 EUR/eden, prodam. Informacije po telefonu 051 264-642, Jožica. 1959 DVA jagenjčka (30 kg), cena 50 EUR/ eden, prodam. Telefon 031 829-239. 1886 NEMŠKE ovčarje, stare 7 tednov, zelo lepe, trije psički, prodam. Telefon 041 714914. 1984 TELICO simentalko, težko približno 360 kg, prodam. Telefon (03 ) 5743-6 3 9. 1985 KUNCE, zajce, za pleme ali zakol, prodam. Telefon 041 733-288. 1977 TELIČKO simentalko, 160 kg, prodam. Telefon (03) 5739-391. 1978 PRAŠIČE, vseh velikosti, možna dostava, prodam. Telefon 031 506-383. Š 206 PRODAM BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735. p BELO in rdeče vino, mešanih sort in ja-bolčnik, prodam. Telefon 031 768-175. 1935ž VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 031 765-46 6. 1927 CIPRESE za živo mejo prodam. Telefon (03) 5763-258. 1928 BUTELJČNO vino sivi pinot prodam po 0,50 EUR. Telefon 070 541-629. 1955 DOMAČE rdeče vino (izabela, šmarnica) prodam po 0,60 EUR/l. Šempeter, telefon 051 317-879. 1956 DOMAČE slivovo žganje prodam. Telefon 041 808-421. 1970 VEČJO količino vina in žganja prodam. Telefon 031 506-383. š 206 JEČMEN in slamo v oglatih balah prodam. Telefon (03) 5461-341. 1995 KUPIM JEČMEN in koruzo, v klasju, kupim. Telefon 5795-021, 041 941-195. 1953 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p BUKOVA metrska drva ugodno prodam. Možna tudi dostava. Telefon 051 614 316. Š 190 SKORAJ nove nakladne až panje prodam. Telefon 051 362-164. 1932 DESET vinogradniških betonskih stebrov, za brajdo, prodam po znižani ceni. Telefon 041 601-258. 1939 VRTNE mize s klopmi in naslonom in traktorske vile za seno prodam. Telefon 5771-899. 1951 ELEKTRIČNO žensko kolo, novo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 705391. 1952 DESKE za streho, debelina 2 cm, prodam po 140 EUR/m3. Telefon 070 541-629. 1955 TRAKTORSKO prikolico (domača izdelava), puhalnik Tajfun, s cevmi, mikser za krmilno peso in malo rabljen hladilnik Candy, z zamrzovalnikom, prodam. Telefon 031 216-675. 1957 4 m3, naravno suhih, 5-centimetrske smrekove plohe ter 2 m3 naravno suhih 2-centimetrske smrekove deske, primerne za ostrešje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 337-404. 1968 MREŽO, betonske stebre in plastične stebričke za ograditev ovac prodam. Telefon 031 633-122. 1994 MOŠKI, 54 let, iz okolice Celja, s svojo hišo, želim spoznati pošteno žensko, staro od 40 do 50 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SREČA. 1921 MALI OGLASI - INFORMACIJE Če bi te, dragi sin, naša solza zbudila, te prav gotovo ne bi tako rano črna zemlja krila. ZAHVALA Zapustil nas je MARKO SAMEC rojen 3. maja 1965 v Ogorevcu nad Štorami Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, kolektivu Mercator in vodstvu, Nejčevim sošolcem ter vrtcu Prebold za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Prisrčna hvala gospodu župniku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred in tolažilne besede ter cerkvenim pevcem iz župnije Teharje, ki so s svojim petjem spremljali sveto mašo. Hvala pogrebni službi Zagajšek ter pevcem, trobentaču in govorniku za ganljive besede pri odprtem grobu. Posebna hvala gospodu Jožetu za izčrpen, do srca segajoč govor. Lepo se zahvaljujemo družini Fa-nike Rom in vsem sosedom za molitve v Markovi rojstni hiši. Zahvala tudi družini Klemenšek, krajanom Solčave in Logarske doline, ki so se v takšnem številu udeležili pogreba in darovali za svete maše. Še enkrat se globoko zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za tako veliko udeležbo na mnogo prezgodnji zadnji poti, saj ste s tem dokazali ljubezen in spoštovanje do našega in vašega Marka. Žalujoči: ate, mama, Romana s sinom Nejcem, nečakinja Nika, sestra Branka z družino in brat Niko VDOVA, 51-letna, simpatična, z modrimi očmi, želi spoznati moškega do 65 let. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 1980 Ženitna posredovalnica zaupanje za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold ZAPOSLITEV IŠČEMO poslovodjo za izdajo gradbenega materiala. Informacije po telefonu 031 337-365. Roman Pešec, s. p., Hojnik, Leskovec 15, 3202 Ljubečna. 1846 vodjo gradbišča za nizke gradnje Zahtevana izobrazba gradbeni tehnik, 5 let delovnih izkušenj, natančnost in vestnost, zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Informacije 041-627-921 (GAAL Gradnje, Podčetrtek). GAAL Albin Leskovšek s.p., Sela 1, 3254 Podčetrtek POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. IZDELUJEMO strojne omete, tlake kvarc, vse vrste fasad. Telefon 031 598-355. Omes gradbeništvo, d. o. o., Ledina 40, Sevnica. 1184 VINSKA klet Furlan, Šempeter. Vrhunska kraška vina, ugodne cene! 1358 PREMOG. Zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n IŠČEM osebo z občutkom za starejše ljudi za pomoč in družabništvo moji mami 2 * tedensko. Telefon 040 899-263. 1909 GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. V maju nudimo popust na izdelke. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011, 041 531-976. 1963 14. oktobra 2010 ob približno 11. uri se je na relaciji Brodnice-Rimske Toplice zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena avto znamke Renault clio, srebrne barve in motor znamke Honda srebrne barve, pri čemer je avto zbil motorista. Eden od udeležencev prometne nesreče prosi vse, ki o nesreči karkoli vedo, da pokličejo na telefon 041 772-993. 1988 Celje Poročila sta se: Anastasia CERLAT iz Moldavije in Blaž ČERNOŠA iz Kompol. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Martina BEZGOVŠEK iz Pongraca in Gorazd KOVČE iz Lok. Mozirje Poročili so se: Maja KRIVEC iz Raduhe in Klemen PEKLAJ iz Hruševega, Nataša TRATNIK in Andrej MA-JERLE, oba iz Ljubljane. V žalosti sporočamo, da je v 80. letu umrl SLOBODAN MAVRIČ iz Celja, Ulica 5. prekomorske brigade 15, nazadnje je bival v Domu upokojencev na Lipi v Štorah Pogreb dragega pokojnika je bil v torek, 17. maja, na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči vsi njegovi Oh, kako je hiša prazna, kar te več med nami ni, prej bila je tako prijazna, ko smo skupaj še bili. Ostali bodo sledovi tvojih pridnih rok, ki jih bo pomnil ves naslednji rod. V SPOMIN Minilo je žalostno leto, kar nas je zapustila ljuba mama ANTONIJA KOVAČ iz Gorice pri Šmartnem v Rožni dolini Hvala za vsak podarjen cvet, prižgano svečko in trenutek spomina nanjo. Žalujoči: otroci z družinami in vnuki Vem, da si odšla, vendar živiš in boš živela v srcih vseh. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, hčerke, sestre in tete IDE REBERŠAK iz Drage pri Štorah (28. 8. 1955 - 12. 4. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala govorniku Leonu Amonu, pevcem, pogrebni službi Zagajšek in župniku za opravljen obred. Žalujoči vsi tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... V SPOMIN Minilo je leto dni, kar te med nami več ni, draga žena, mama in babica HELENA KURI iz Celja Hvala vsem, ki z mislijo nanjo postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Tvoji najdražji Ni res, da je odšla. Nikoli ne bo! Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini vsak naš korak spremlja v tišini. V SPOMIN JOŽICI GRUM iz Celja (17. 5. 2007 - 17. 5. 2011) Minila so štiri leta, kar te ni več med nami. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni EadiggelliEl .-■O Velenje Poročila sta se: Suzana BLAGOTINŠEK iz Velenja in David ZALOKAR iz Pristave pri Leskovcu. Celje Umrli so: Franc PRISTOV-NIK iz Pariželj, 83 let, Zlat-ko HOFMAN iz Šentjurja pri Celju, 77 let, Ana MARGUČ iz Dobriše vasi, 66 let, Janez ŠPES iz Vojnika, 78 let, Danijela ZORKO iz Celja, 83 let, Stanislava REZAR iz Šmar-tnega ob Paki, 81 let, Terezija ŠTANTE iz Črešnjice, 60 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Marija SENICA iz Vrenske Gorce, 88 let, Stanislav KLOBASA iz Rogaške Slatine, 73 let, Ana LAKNER iz Rogaške Slatine, 91 let, Pavla ŽGAJNER iz Rogaške Slatine, 73 let, Anton SENICA iz Kozja, 87 let, Mato SABLJAK iz Rogaške Slatine, 62 let, Jože BRENCE iz Kranja, 60 let, Angela GLAS iz Krškega, 93 let, Marta PLEMENITAŠ iz Rogaške Slatine, 82 let, Štefan MEDVED iz Šmarja pri Jelšah, 76 let, Ivan GLU-ŠIČ iz Velenja, 91 let, Mladen GORIČKI iz Rogaške Slatine, 68 let. Žalec Umrli so: Marko SAMEC iz Prebolda, 46 let, Justina HROPOT iz Ločice pri Polzeli, 87 let, Alojzija HRUŠOVAR iz Šempetra, 85 let, Tatjana JENČIČ iz Radegunde, 75 let, Julijana CILNŠEK iz Petrovč, 105 let, Angela LESKOVŠEK iz Letuša, 89 let, Ana CESAR iz Mozirja, 81 let, Ivana VO-ŠNJAK iz Podvina, 74 let, Karel PARADIŽ iz Ložnice, 64 let, Milan ŠMIGOVC iz Šempetra, 70 let, Marija FOR-ŠTNER iz Dobrovelj, 83 let, Marija KOVČE iz Lok, 89 let. Mozirje Umrli so: Jože PRISLAN iz Poljan, 62 let, Franc HREN iz Lačje vasi, 82 let, Silvester FUNTEK iz Luč, 83 let, Marija ŽEHELJ iz Bočne, 88 Solza kane nam iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata, strica, nečaka, bratranca in prijatelja MIRANA VIDECA iz Male Breze pri Laškem (2. 7. 1979 - 11. 5. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Tajfuna Planina pri Sevnici, gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornikoma za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, praporščaku in trobentaču za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mama Fanika, brat Franc in sestra Mojca z družinama ter ostalo sorodstvo let Ivan MAJKO iz Gornjega Grada, 74 let. Velenje Umrli so: Rozalija HIRŠEL iz Velenja, 70 let, Vlasta ŠTAJ-NER iz Velenja, 59 let, Joso GALONJA iz Velenja, 73 let, Albert PODLOGAR iz Velenja, 64 let, Marija HUSTIC iz Malih Braslovč, 47 let, Stanislav ZA-GOREC iz Radeč, 69 let, Anton POTOČNIK iz Ljubljane, 87 let, Angela PRAPROTNIK iz Polzele, 94 let, Franc JELEN iz Velenja, 77 let, Slobodan MAVRIČ iz Celja, 80 let. POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PE CELJE PE VOJNIK 051 649 780 www.primozic.si 2005 1973 n 1981 n L 166 kino PLANET TUS Spored od 20. 5. do 23. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Rio - animirana družinska komedija, sinh. 3D 11.40, 13.50, 16.00 Hitri in drzni 5 - akcija 10.30, 13.10, 15.50, 18.35, 21.10, 23.55 Thor 3D - fantazijska avanturistična akcija 18.30 Duhovnik - akcijski znanstvenofantastični triler 3D 20.55, 22.55 Rdeča kapica - domišljijski romantični triler 12.00, 16.25, 18.45 Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi - komična akcijska pustolovščina 3D 12.20, 15.10, 18.00, 20.50, 21.20, 23.40 Dekliščina - komedija 12.10, 15.40, 18.25, 21.05, 23.45 Cena resnice - triler 14.20, 16.50, 19.20, 21.50 Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi - komična akcijska pustolovščina 11.00, 12.30, 14.00, 15.20, 17.00, 18.10, 19.50, 21.00, 22.40, 23.50 LEGENDA: vsak dan sobota, nedelja petek, sobota .'■i^MJ.n PETEK, SOBOTA in NEDELJA 19.00 in 21.00 Mammuth - komedija SOBOTA 18.00 Paul - ameriška ZF komedija NEDELJA 10.00 in 18.00 Paul - ameriška ZF komedija ROGAŠKA SLATINA SOBOTA 18.00 Paul - ameriška ZF komedija 20.00 Hitri in drzni 5 - akcijska kriminalka NEDELJA 18.00 Paul - ameriška ZF komedija PETEK 18.00 Rio - animirana družinska avantura, sinh. 20.00 Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo - misteriozni triler 20.15 Hitri in drzni 5 - akcijska kriminalka SOBOTA 18.00 Rio - animirana družinska avantura, sinh. 19.00 Hitro maščevanje - akcijska drama 20.00 Hitri in drzni 5 - akcijska kriminalka NEDELJA 16.00 Rio - animirana družinska avantura, sinh. 18.00 Hitri in drzni 5 - akcijska kriminalka 19.00 Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo - misteriozni triler 20.30 Hitro maščevanje - akcijska drama i prireditve j PETEK, 20. S. 9.00 do 18.00 Griže_ Mladinska naravoslovno-etnološka delavnica 10.00 Grad Podsreda_ Ob 30-letnici Kozjanskega parka 11.30 Mestni park Celje Kreativno v parku kreativna animacija: nogomet, odbojka, risanje grafitov, nagradne igre... 13.00 Sončni park, kotalkališče Velenje Festival Dnevi mladih in kulture delavnica grafitov: Mešano na žaru II 17.00 Dom kulture Velenje Ta dan je tudi zate dobrodelni koncert 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Nodi praznuje rojstni dan predstava Lutkovnega gledališča Kam 18.00 Osrednja knjižnica Celje Figura odprtje likovne razstave članic likovne delavnice Univerze za III. življenjsko obdobje 19.00 Vodni stolp Celje_ Urban Ulrych Quintet z gosti večer swing, funk, fusion, latino ritmov in avtorskih skladb; ob slabem vremenu dvorana Glasbene šole Celje 19.00 Knjižnica Laško Altaj potopisno predavanje Petre Draškovič 19.00 Kulturni dom Terme Zreče Območna revija odraslih pevskih zborov 19.30 SLG Celje_ Lee Hall: Knapi slikarji Abonma petek večerni in izven 19.30 Narodni dom Celje Mešani komorni pevski zbor Celje koncert; gostje: Pihalni orkester železarjev Štore 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sredi zvezd festival vokalne glasbe, tekmovanje slovenskih acappella skupin, gost skupina VOX Arsana, Ptuj 19.30 Kulturni dom Šentjur Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur koncert, gostje: člani Okteta Teš iz Šoštanja 20.30 eMCe plac Velenje_ Dnevi mladih in kulture Stand up večer 21.00 Celjski dom_ Ray is back koncert Uroša Periča z orkestrom in Pearlettes, gostja Maja Keuc 21.00 Center Nova Velenje Andrej Šifrer koncert 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Skupina 500m koncert 22.00 eMCe plac Velenje_ Dnevi mladih in kulture kitarijada Jam Session 22.30 Mestni kino Metropol Indie/alternative This Fire plesni večer SOBOTA, 21. S. 10.00 Kulturni dom Slovenske Konjice Akademija ob 10. obletnici delovanja medobčinskega društva gluhih in naglušnih 10.30 Galerija Velenje_ Kam gredo spat tovornjaki predstavitev knjige Lidije Gačnik Gombač 10.30, 14.00 in 16.00 Glasbena šola Velenje Od Celja do Koroške 4. regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pokaži, kaj znaš 19.BG Dom sv. Jožefa Celje 19.BG SLG Celje 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sredi zvezd festival vokalnih skupin; koncert acappella skupine Blue Penguin iz Italije in slovenskih skupin otroški abonma Herman Lisjak v deželi umetnosti in dediščine Visoko tam na gori ... redni letni koncert Komornega moškega zbora Celje Zala gostovanje Slovenske prosvetne zveze iz Celovca 19.BG Kulturni dom Liboje Večer besede 10 let dela dramske sekcije KD Svoboda Liboje 19.BG Hmeljarski dom Petrovče Moški pevski zbor Petrovče letni koncert 20.00 Center konjeniškega športa Celje Kulturni galop Nika Perunovič, vokal in Marko Zaletel, kitara - džez večer 21.GG eMCe plac Velenje Red five point star klubski koncert NEDELJA, 22. S. 15.GG Zavrh pri Galiciji 15.GG Ribnik Vrbje XVII. Gališki dnevi stari običaji in vrtna veselica z ansamblom Navihanke Mali vitezi in princeske očistijo Vrbje ponirkova otroška delavnica 16.GG eMCe plac Velenje Anže Sever odprtje kiparske razstave 17.GG Dvorana OŠ Hruševec Šentjur Za paraolimpijca Henrika in in olimpijko Martino dobrodelni koncert razstave Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana, do 31. 12. Likovni salon Celje: razstava Ignacija Uriarterja, do 12. 6. Galerija sodobne umetnosti Celje: Katarina Zdjelar - Stepping in - out, do 29. 5. Friderikov stolp na Starem gradu: Vadim Fiškin - Spomni se/Remember, do 31. 10. 18.GG eMCe plac Velenje Dobrote iz skrinje zarote predstavitev zgoščenke Roberta Jukiča PONEDELJEK, 23. S. 17.BG Osrednja knjižnica Celje 18.GG Gimnazija Celje - Center Poznamo strupene rastline? predava Katarina Vidmar Nair v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje Dijaki umetniške gimnazije - likovne smeri odprtje 7. študijske razstave 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Simfonični orkester Glasbene šole Risto Savin koncert 19.BG Glasbena šola Celje Mali godalni orkester letni koncert 19.BG Glasbena šola Velenje Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije koncert Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Se spomniš?, do 31. 5. Muzej novejše zgodovine Celje: Tradicionalne hrvaške otroške igrače, gostuje Etnografski muzej Zagreb, do 1. 9.; Naša država je moja domovina: Celje 1991-2011, do 25. 9. Galerija Niko Ignjatič Celje: Erupcije v cosmosu, fotografska razstava Valentina Steblovnika, do 8. 6. Osrednja knjižnica Celje: razstava izdelkov članic likovnega krožka Univerze za III. življenjsko obdobje, do 31. 5. Dom sv. Jožefa Celje: Križev pot, dela akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica Fakulteta za management Celje: Ustvarjanje v svinčniku, razstava risb Dolores Ponoš, do 31. 5. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: razstava slikarskih del Zore Poznič Polh, do 30. 6. Dom II. slovenskega tabora Žalec - avla: likovna dela Andreja Mratinko-vica, do 31. 5. Medobčinska splošna knjižnica Žalec: razstava fotografij Mirana Orožima, do 31. 5. Jakijeva hiša - galerija Nazarje: razstava slik in grafik akademske slikarke, grafičarke specialistke Milene Gregorčič, do 17. 6. Anina galerija Rogaška Slatina: likovna razstava Pravljica, akademske slikarke Maje Černe, do 5. 6. Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9. Galerija Velenje: razstava fotografij Bojana Radoviča Ikona/zvezda - simboli in pomeni, do 21. 5. G cc celjski mladinski centei Pretor svuteonri «sej in dnifai^ft Petek, 20. maj, med 11.30 in 15.30, Mestni park Celje: Kreativno v parku; kreativne delavnice, športne in družabne igre, risanje grafitov, informativna stojnica, nagradne igre Sobota, 21. maj, med 10. in 13. uro, atrij MCC: Sobotnice - otroške kreativne delavnice in gledališka predstava; ustvarjanje lutke in nogavic in cunj, ogled predstave Eko zmajček v izvedbi Gimnazije Celje - Center Sobota, 21. maj, ob 21.30, atrij mladinskega centra: Sveta vladar - Tin Vo-dopivec, Marko Kumer - Murč, Perica Jerkovic; stand up komedija Četrtek, 26. maj, ob 20. uri, MCC kavarna: Čudovita Patagonija; Okusi in doživetja sveta, predavanje Mateja Koširja Klub študentov občine Celje Košarka: telovadnica Srednje zdravstvene šole Celje, petek med 17. in 18.30 uro, brezplačna rekreacija za člane KŠOC Fly-box aerobika: dvorana Plesnega vala, Trg celjskih knezov 8, ponedeljek med 20.30 in 21.30 uro in sreda med 19.30 in 20.30 uro; članice KŠOC imajo 40 % popust na vse cene, do 19. januarja lahko kupijo mesečno karto za 15 evrov TOPEHHimUMMMimHITJIIIt Petek, 20. maj, ob 15. uri, Športni park Šentjur: MladeFace; prostovoljno delo, urejanje športnega parka, pobiranje smeti, pleskanje stene Sobota, 21. maj, od 9. ure, Športni park Šentjur: XIV. Športne igre; šola teka, turnir trojk - košarka, nogomet, tenis, namizni tenis, badminton, balinanje, tek sponzorjev, party triatlon m smoci i Sobota, 21. maj, med 10. in 12. uro, Center starejših - hiša generacij: MladeFace; delavnica izdelovanje hladnih poslastic Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejcic, Ivana Stamejcic, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka AVTOR MARJAN GRABNER NAPOVEDOVALEC ODBITJE ŽOGE PROTI SOIGRALCU POMEMBNA LUKA V ZAHODNI ALŽKJI OZN DEL OTOKA AU POLOTOKA IGRALCA CRUISE INHANKS ZORAN PREDIN BELGIJSKO MESTO S TERMAMI KEMUSKI ZNAK ZA NATRIJ SEMIT UČINKOVIT ZAKLJUČEK ŠAHOVSKE PARTIJE VIR TOPLOTE ZA KUHANJE HRVAŠKA DENARNA ENOTA SIRSKI VODITELJ (BAŠAR) KREPITEV TELESNIH ZMOGLJIVOSTI 19 KRMILO IZ ZMLETEGA ŽIVALSKEGA MESA 22 DRUGO NAJVEČJE PORTUGALSKO MESTO 11 SOBNA RASTLINA 8 INDUSKI UUBEZ. PESNIK SPIKERKA BAS ŽAREČA SNOV V ZEMLJI 10 18 GRŠKA BOGINJA MODROSTI 7 TINA TURNER IZOBRAZBA NEMŠKI FILOZOF (IMMA. NUEL) 14 KENIJSKI POLITIK (DANIEL) NAJDALJŠA RUSKA REKA NASPROTJE OD POD 23 ROK PETROVIČ IMA KRATKE NOGE EVGEN JURIČ ZELENA DRUŽINA RASTLIN 12 ZELO DROBNA MIVKA 24 KAMER-MAN Z NJIM POLICISTI MERIJO HITROST VOZIL BRUNO ZA ČEZ VODO SL PEVEC (ALFI) HRVAŠKI OTOK MED KRKOM IN PAGOM JURISTKA SMILJAN ROZMAN ELASTIČNA SNOV, DOBLJENA IZ KAVČUKA PESEM ŽALOS-TMKA GRAFIČNO OBLIKOVANJE MATEVŽ BOKAUč BOLEZEN Z NAPADI DUŠENJA, ASTMA RAJKO GERJČ 6 ZADNJI CELJSKI GROF 13 MOŽEVA BOLJŠA POLOVICA OPAZKA, PRIPOMBA IZUMRLI SLON TINKARA KOVAČ KNJIŽNI IZRAZ ZA NOVOST 15 DOMAČE OBUVALO (EDNINA) ZMRZNJENA VODA 3 DAEVVOO-JEV MODEL DIRKAČ CAPIROSSI ANTON ČEHOV AFRIŠKA DRŽAVA 2 MAZILO ZA NEGO KOŽE NAPRAVA ZA ODVOD SOPARE ANDREJ BAJUK NAPRAVA ZA LUČ NA KOLESU 16 ŽALJIVKA PUTRIH ŽELAT1NA IZ ALG 17 SEDMA GRŠKA ČRKA AMERIŠKI SATKIK BUCHWALD LESENA HIŠKA NA VRTU RANA, POVZROČENA Z REZILOM PAUČASTA BAKTERIJA 4 TRETJA ČRKA IN FSILON ALEŠ DEBELJAK ZNAK ZA SELEN VNETJE JETER V MEDICINI 9 KRMILEC ŽIVALI 1 STARO-BABILONSKO MESTO OB EVFRATU 21 OČISTI JIH DIMNIKAR Z ŽIČNO ŠČETKO 20 AMERIŠKI IGRALEC (SPENCER) 5 Cl/tumin/il'i AKAD - gl. mesto države semitskih Akadcev; AMARU - indijski ljubezenski pesnik; ASPARAGUS - okrasna sobna rastlina, beluš; OtOVurCBK. KANT, Immanuel-nemški filozof (1724-1804); MOI, Daniel-predsednik Kenije 1978-2002; TRACY, Spencer - ameriški igralec. Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon Kozmetike Alenke Marguč iz Celja v vrednosti 20 evrov in brisača NT&RC 2. nagrada: darilni kozmetični paket 3.-5. nagrada: brisača NT&RC Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 26. maja. Rešitev nagradne križanke iz št. 37 Vodoravno: ADAMSIT, KARIERA, ANASTAS, EMI, KT, LUCIJA, PAG, SOLATA, PROTON, NALANANA, LAL, VIDA, ONAGER, ODA, OKAR, NAVA- DA, VIVARIJ, KATE, NADA, TATI, OL, ŠK, OTEKLINA, ZENON, SOR, ON, TE-RANOVA, TR, RV, ORLE, ŠV, URŠKA, SPEARS, ŽOLNIR, AKTIV, EJ, TEK, OBI, APAMIN, OREL, DEKANI, AKRA, IR, LAJ, SAAR Geslo: Bronaste judoistke iz Carigrada Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon Kozmetike Alenke Marguč iz Celja v vrednosti 20 Ona: Znašli se boste sredi velikih del, ki jim ne vidite ne konca ne kraja, vendar boste na koncu resnično zadovoljni. Še enkrat se bo pokazalo, da se je za uspeh treba pošteno potruditi. On: Dnevi pred vami vam obetajo nekaj prav prijetnih doživetij. Priložnosti sicer ne bo manjkalo, vprašanje pa je, ali jih boste uspeli izkoristiti. In nikar ne pozabite na svojo partnerko. Ona: Ena skrb bo sicer minila, vendar bosta namesto nje nastali dve drugi, ki vam bosta naredili kar nekaj sivih las. Treba se bo navaditi na to, da v življenju obstajajo tako prijetni kot tudi malo manj prijetni trenutki. On: Nekdo iz vaše bližine vam bo precej pomagal pri zadevi, ki se je boste sami lotili na malce napačnem koncu. Upoštevajte njegove dobronamerne nasvete in videli boste, da se bo vse postavilo na svoje mesto. tehtnica fl Ona: Kot po naključju se boste znašli v bližini prijatelja, ki si ga že dalj časa želite malo bolje spoznati, predvsem kar se tiče ljubezenskih zadev. Nikar preveč ne oklevajte, ampak naredite kar najbolj odločno potezo. On: Že dolgo časa pričakujete odgovor na neko kočljivo vprašanje, vendar ta na žalost ne bo takšen, kot ste pričakovali. Je že tako, da v življenju ne gre vse tako, kot načrtujemo, vendar nikar ne obupajte. Bo pa drugič bolje! UiMilJIMJfrM Ona: Nikar ne bodite tako zelo zaskrbljeni zaradi svojega ljubezenskega življenja, saj se bo vse uredilo še veliko prej, kot ste pričakovali. Pustite usodi svojo pot in ne bo vam žal. On: Zaupajte pravemu prijatelju, saj vam bo le-ta zagotovo pomagal. Sramežljivost vam pač ne bo koristila, zato se je nikar ne poslužujte. Ne pozabite, blagor tistemu, ki ima takšne prijatelje! dvojčka ^ | strelec ^ Ona: Svoji zunanjosti boste morali posvetiti malo več pozornosti. Zavedati se morate, da v družabnem življenju zunanjost veliko pomeni, torej se nikar ne zapostavljajte. Saj veste, včasih je treba za lepoto tudi malce potrpeti! On: Vaše presenečenje bo zadelo v sredino, vendar nikar preveč ne pretiravajte, saj se vam lahko v nasprotnem primeru marsikaj podre. Partnerka vam bo predlagala pomiritev, vi pa se morate odločiti, kaj želite. sr* Ona: Mnogo ljudi je zavistnih in si prizadevajo, da bi vas ulovili pri kakšnem spodrsljaju. Že samo zaradi tega se vam izplača vztrajati. Seveda pa vam bo to prineslo tudi druge pozitivne posledice, ki ne bodo od muh. On: Naredili boste pomemben korak k uresničevanju svojih poslovnih interesov, ki ste jih zadnje čase kar nekako zanemarjali. To bo vsekakor opazil tudi vaš nadrejeni, ki vas bo kaj hitro pohvalil. Ona: Dobro bi bilo, če bi pomislili tudi na svoje prijatelje, saj vas lahko le-ti kaj hitro pozabijo. Pozabili boste na dano obljubo, ki pa se je bodo drugi prav dobro spominjali. Predvsem pa vaš trenutni partner. On: Partnerko vam bo uspelo prepričati o svoji zvestobi, kar vam bo v veliki meri povrnilo vajin star odnos, ki je temeljil predvsem na zaupanju. Izkoristite njeno dobro razpoloženje in ji predlagajte svoj skriti načrt. kozorog Ona: Poskusite se umiriti in ponovno se vam bodo odprle nekdanje priložnosti, ki ste jih po neumnosti zapravili. Obeta se vam težak posloven sestanek, iz katerega pa boste lahko potegnili dober nauk in kasneje tudi profit. On: Včasih dajete vtis, kot da namerno zatiskate oči pred dejstvi, ker se bojite soočiti z resnico. Dokažite, da ni tako in kaj kmalu se boste prepričali, da ima to prav zanimive posledice - predvsem v ljubezenskih rečeh. evrov in brisačo NT&RC, prejme: Urša Dolar, Latkova vas 247, Prebold. 2. nagrado, darilni kozmetični paket, prejme: Rado Bremec, Čopova 2, Celje. 3.-5. nagrado, brisačo NT&RC, prejmejo: Hedvika Zore, Karla Vovka 9, Štore, Ljudmila Steble, Zabork 18, Stranice in Franc Šumej, Rupe 5, Šmartno v Rožni dolini. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. Ona: Proti koncu tedna si boste privoščili romantično večerjo v dvoje in to s prijateljem, ki ste ga spoznali šele pred kratkim. Počutili se boste več kot odlično in tako povsem pozabili na razočaranje iz bližnje preteklosti. On: Čustva vam bodo dodobra skazila vaše poslovne načrte. Toda vam bo vse drugo precej bolj pomembno in seveda tudi prijetnejše. Pazite samo, da se to ne bo preveč poznalo na vaši finančni situaciji, ki ni ravno blesteča... devica Ona: Prihranili ste nekaj denarja, s katerim želite nekoga presenetiti, vendar vam na žalost presenečenje ne bo uspelo. Ravno nasprotno: presenečeni boste vi sami, vendar pa si boste kaj hitro opomogli. On: Sprememba, ki jo je prinesel nov prijatelj, vam je dodobra popestrila vaše življenje, zato se nikar ne vračajte na stara pota. Uživajte življenje, kolikor le morete, saj je sedaj idealna priložnost za to. Izkoristite jo! vodnar Ona: Še najbolje, da prihajajoči vikend preživite v naravi, saj je vaše zdravstveno stanje precej nestabilno. Za delo bo čas tudi drugič, zato nikar ne skrbite, da bi vam zaradi nekaj malega počitka šlo v prihodnosti vse narobe. On: Po nekom ste nehali hrepeneti in ste celo užaljeni, ker ste prepričani, da se vse premalo zmeni za vas. Veliko bolje bi bilo, če bi premislili o vzroku njegovega početja, saj boste le tako spoznali, da je del krivice tudi v vas samih. Ona: Na delovnem mestu se boste soočili s precejšnjo težavo, ki pa jo boste s pomočjo sodelavcev uspešno rešili. Toda nikar preveč ne proslavljajte doseženega uspeha, saj trenuten uspeh še ni vse, kar vas čaka. On: Ponudila se vam bo sijajna priložnost, ki vam lahko precej polepša življenje, zato je nikar ne izpustite iz rok. To velja predvsem za vaše ljubezensko življenje, ki potrebuje malo več razgibanosti. RUMENA STRAN Odlična pevska druščina K odlično odpeti pesmi Maje Keuc na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije sta svoj delež gotovo prispevali tudi Sandra Feketija in Katja Koren (desno od Maje), dve od štirih spremljevalnih pevk. Prva je Celjanka, uveljavljena v mnogih zasedbah, saj spremlja med drugim Uroša Perica ter poje v zasedbi Perpetuum Jazzile. Katja Koren pa je kot deklica nastopila v oddaji mladih talentov Radia Celje ter se nato uveljavila v slovenskem glasbenem prostoru kot ena najboljših spremljevalnih ter glavnih vokalistk. Z Anžejem Dežanom je zastopala evrovizijske barve Slovenije v Grčiji, zato ji tudi letošnji Düsseldorf ni povzročal težav. V minulih dneh pa je izšla še njena prva samostojna pesem. Tožilska abrahamovka, vedno nasmejana Ivica Švab Ivica, srce tožilstva Ko smo se zaradi priprave članka pred dnevi oglasili na celjsko okrožno državno tožilstvo, nas je pri vhodu presenetil prometni znak za omejitev hitrosti 50 km/h. Ker se nam je takšna hitrost za tožilske hodnike zdela vendarle malo previsoka, smo z raziskovalnim novinarstvom in vsemi možnimi zvezami in poznanstvi ugotovili, da je namenjen Ivici Švab, vodji tamkajšnjega urada. Švabova je namreč praznovala abrahama, poleg znaka pa jo je v pisarni pričakalo več kot 20 balonov in prijetnih čestitk sodelavcev. Švabova je celjskemu tožilstvu zvesta že skoraj polovico svojega življenja, njeni kolegi pa pravijo, da je »srce urada«, saj skrbi in ureja tehnično podporo tožilcev, razporeja njihove dopuste, odsotnosti, dela pa praktično od jutra do večera ... Zanimivo pri abrahamovki je to, da je nikoli ne boste dobili slabe volje, vsakega sprejme z nasmehom in vedrino. Mimogrede, da pomirimo vzdrževalce cest! Prometnega znaka tožilci niso »sunili« nikjer na slovenskih cestah, gre le za dober ponaredek . SŠol, foto: SHERPA Še bolj vroča Muca Maca Ob svoji 10. obletnici je Playboy pripravil zabavo, kjer ni manjkalo poslovnežev, lepotic in seveda Playboye-vih zajčic. Program je, poleg naše bližnje pivovarne, popestrila igralka in pevka Tina Gorenjak, ki je bila ena glavnih zvezd, saj je ob desetletnici ponovno razkrila svoje čare bralcem revije. S pomočjo fotografa Mateja Grošlja je tokrat baje še bolj vroča in drzna. Ene pač znajo! Foto: ŽIGA INTIHAR V službi občin in pravice Da je nekdanja dolgoletna prva dama, županja Ljubne-ga Anka Rakun, kljub upokojitvi še vedno energična ženska, dokazuje zgornji posnetek, ki je tudi priča, da stara znanstva ne zarjavijo. Celjski župan Bojan Šrot je z Rakunovo dolga leta reševal županske težave, seveda kadar se niso ravno prepirali okrog povezav med Saša regijo in ostalim delom Savinjske statistične regije. Hkrati sta Rakunova in Šrot tudi sodelavca, če se temu lahko tako reče, na sodišču. Za Šrota vemo, da je odvetnik, Rakunova, ki je sicer podžupanja Ljubnega, pa že dolga leta deli pravico kot porotnica. Foto: SHERPA Do polnega vozička brez mosnjička! r^tvtj k KClJAfii Poi^Ä ? vNovemtednWu ^ Dobrodelna dražba Člani Lions kluba Konjice so se zbrali na 8. dobrodelnem plesu, ki je bil letos še posebej slovesen, saj je klub pridobil tudi formalni status humanitarne organizacije, ki mu ga je podelilo ministrstvo za delo. Klub vsako leto pripravi dražbo likovnih del, izkupiček v višini 5 tisoč evrov, skupaj s srečelovom in igrami, pa so večinoma namenili v štipendijski sklad kluba, del pa za nakup tehničnih pripomočkov za člane invalidskega društva Vizija iz Slovenskih Konjic ter v fond za pomoč pri letovanju za otroke iz socialno šibkih družin. poacoQß SCDTPEICeO Vojnih, 19. 6. 2011 od 14. ure VST0