HMMIOUMIMit« 9 M HjOlMM« Ur*dniftkl ia upromllkl proatorl: MIT South Uwnd«U Ats. Offic« of Pubflcstion: • 2657 South Uwodalt Ato. Ttltphoa«, Rockw«U 4904 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOT& K................. Ste V.—M'MUK l< 24 leto-tbah xxxl chicago, ill., Četrtek, s. februarja (fer 3), ms 8ub*cription |6.00 Y**rly Accoptaaco for molllag it apocial MrU of poaU«« providad for tal soction 110», Act of Pet t. 191T, authorla* o« Jano 14, 1911. FRAKCI JSKl BOJ V AVTNI Demonstracije proti re< dukci ji podpor brezposelnim UNIJA ODSLOVILA ORGANIZATORJE Domače vesti Zahtevajo priznanje unije in zvišanje plače Clevelaitd. — (FP) — Stavka fantov, ki mnašajo liat Plain Dealer po domovih, se nadaljuje te drugi teden kljub stavkolom-cem in pobojnikom, katere je list najel ss razbitje tmije. Dečki ae bora kot stari veterani. Njih statvke iS priznanje unije in tvilsnjo plače od 60c na dolar od sto listov ne omenja noben meščanski Ust niti z besedico. Stavka je nastala, ko je uprava lista odklonila vsako pogajanj« t unijo, fantom pa povedala, da jih sploh ne smatra za uslužbence, "vsjed česar bi bil vsak sestanek brez pomena." Edini list, ki j« naklonjen mladim »tavkarjetn, je The Oeveland Union Leeder, glaailo unij CIO. Oni dan so skupaj zbrali po nik-Ijih, da s? lahko po radiopostajl obvestili ftirflo javnost o stavki. Glavni uradniki Plain Dealer-ja al nakasojejo kraljevske plače —od 160.000 do $200,000 na leto. Podpredsednik drulbe in glavni ravnatelj iohn 8. McCarran je nosvtf i Četrtek, g. februarja1 PROSVETA THE KHUGHTENIIENT Cl 4110 m LASTNIMA UOVIMU R| . rOOTOBIIB JKDMOTS I J I »■lil Vt Um Mm* Mi (I.t*. OImi) to HM M Uto. HM MHIM, IIM m UUt bUi M OUM«* to OImm rt-M m mto lato. MU m H totoi m !■■■—toi raUa i ter Um U»ite4 S«Mw imam* O«——) iM OinM HM mt rw, (.hI—» m4 Oton V J* mm, to M ur IMI. pmml HA.) rnMtte »toUMMj« te * »totoK to to toitetol p^toto«w , JlMItoi Mtoi m nmw»i< MimiriM« «f *—■■■< ■Mm Mi usabltciud Mttetea vUJ m« to ntaml (Mtov ■■■■Milili MMk •• etort*. Kter>, te M*te »to« >».wtei to mU FKOSVETA MT-M te Uvatote A»«-. Or Tli rSDSSATSD P*— * tolsto! — teteMT (P—. II, 1*7), nto» 4» vsa te • ton te yi»QtoM> to m mm Krt m Pet let Hitlerjeve razbojniške jame Te dni ho nsciji v Nemčiji in po vsem »vetu slsvlli petletnico Hitlerjeve diktature. Med fmMiavo ao poudarjali "ogromne uspehe/' ki jih j« Hitler izvojeval V teku zadnjih pet let. Nemčija Je dane« "svobodna"! Ver»aj»ka pogodba je raztrgana! Nemčija je spet priznana kot velesila! In Ae več drugih stvari. Hitler Je res raztrgal versajsko pogodbo — in to je približno ves pozitiven uspeh njegove diktature. Ce naciji smatrajo uničenje mlade demokracije v Nemčiji, uničenje delavskih strank in unij za "ogromen uspeh" — če smatrajo ogromne mučilnice, koncentracijska taborišča, in umore tisočerih ljudi za "ogromen uspeh" — lahko se s tem bahajo, ampak objektivna zgodovina bo enkrat sodila drugače. S krvavim "čiščenjem", s katerim so pokUtli in postrelill okrog 2000 oseb zadnje dni junija 1988, se morejo ponašati le največji barbari. Ako misli Hitler a svojimi naciji, da spada med njegove "velike trlumfe" — poleg terori-ziranja Judov in sežiganja marksističnih In drugih znanatvenih ter naprednih knjig na grmadah — tedaj mu ves demokratlčnP svet rad privošči to slavo, ki je in ostane slava največje sramote v prvi tretjini dvajsetega stoletja! Pet let Hitlerjeve diktature Je pet let največjega organiziranega bestlalstva, kar jih pozna modema zgodovina. Mussolinljeva diktatura je tudi na debelo potresena z ostudnimi umori in drugimi zločini, toda Če odštejetno Mussolinijevo človeško klanje v Afriki in Spa-, niji — pri zadnjem sodeluje tudi HltUr— ae zdi, da Hitler prekaša Mussollnija v krvoločnem sadizmu. Stalinova diktatura je tudi krvava in brezobzirna, vendar boljleviika diktatura lahko pokaže nekaj konatruktivnih uspehov In nI agresivna na zunaj. Hitler nI v vseh petih letih zgradil ničeaar — razen koncetracljaklh taborišč in inflatlral je municijsko Industrijo do skrajnosti. Nemčija pod Hitlerjem ne producira ničesar drugega kot — kanone, strojnice, granate, bombe, bojna letala in bojne ladje. To Je vse blago, ki se zadnje dve leti Izvaža iz Nemčije na tuje. V prihodnjih petih letih — ako ne bo med tem kakšnih izprememb — bo Nemčija do vrha polna oroija In streliva, vsega drugega bo pa manjkalo in če se zgodi — kar se bi že moralo zgoditi!.— da bo Hitlerju zaprt zunanji trg za to blago, bodo Nemci jedli svinčenke namesto fižola . . . Brezposelnost, ki je bila ob prihodu Hitlerja v Nemčiji največja v Evropi, je bila umetno znižana le ob atrašnem navijanju produkcije oroija in streliva. Nacizem ne producira nobenega civilnega bogaatva, ki bi dvignilo blagostanje in življenjski standard ljudstva, marveč proizvaja na debelo le bojni material In propagando — in oboje se na debelo izvaža v tuje dežele. Prva večja katastrofa, ki pride, zruši to Hitlerjevo "bogastvo" v dim in pepel in Nemčija bo po njegovem padcu stokrat bednejža, kakor je bila po svetovni vojni. Pijani naciji so te dni strašno vpili o današnji "enotiKMti nemškega ljudstva", ampak to je le prazno vpitje. Dejstvo je, da je v Nemčiji in i ki vseh sosednjih državah noč in dan na delu močna |H>dzemska propaganda, ki Izpod-jeda Hitlerjevo diktaturo. To pa še ni vae. Tudi na vrhu med nacijskiml glavarji aaml-mi ni vse v redu. O Hitlerju samem je znano, razmotrivall, ako bi federacija mogla stvar pospešiti Zaključeno Je bilo, da federacija plača vsem novopri»toplim članom pristopnino. Sledila je druga seja federacije in rok« da federacija plača pristopnino, je potekel. Nato so zastopniki odobrili predlog, da za prihodnjih šest mesecev federacija plača zdravniško preiskavo za vae novopri-stople člane do vspte $2. Seveda,, ta zaključek Je pokrival tudi nove člane pri drugih društvih, ki so včlanjena pri federaciji. Ampak oba zaključka sta bila sprejeta i namenom, da ae malo o~ lajša pristop članom, ki bodo u-stanovili društvo. Takrat Je izgledalo, da bomo -kmalu povabljeni 1 na ustanovno prireditev angleško poslu jočega društva v 8baron.» Pred časom sem Čital dopise od strani obojih t nekimi priporočili, kako ustanoviti društvo. Med tem je bil neki nesporazum radi veselic, kam kdo tre in kako se oglaša. Nato je stvar utihnila. Bil sem popolnoma uver-Jen, da bodo tamkajšnji starejši člani Germ, Valentinčič In drugi, ki so aktivni za SNPJ, izkoristili zaključke federacije. Frank Verbič, zastopnik angleško poalujočega društva h Gi-rarda, je dobro orisal stvar kar se starejših članov tiče pri organiziranju a. p. d. na federacijski sej L On smatra, če starejši člani ne prično a stvarjo, je ideja težko Izvedljiva, vsaj v gotovih krogih. Drugič je naselbin* Far-rell-Sharon precej kompaktno naseljena. Skoraj vsa tamkajšnja mladina je dovolj odrašče-na in sposobna voditi angleško poslujoče društvo. Naj pa še malp spregovorim o tukajšnjem angleško poslujočeni društvu 8NPJ. Ne bom govoril, kako je bilo ustanovljeno, kajti to je storil na fed. seji F. Verbič, Četudi sem v ta namen napravil precej stopinj. Glrardsko a. p. d* se sedaj pripravlja, da obhaja 10 letnico svojega obstanka dne 7. in 8. maja v Ukrajinski dvorani v Youngstownu. Pomislite, še 10 let Je, odkar je bilo tukaj ustanovljeno a p. d. Seveda vselej ni šlo vse stoprocentno naprej. Danes društvo Šteje nad 70 članov v obeh oddelkih. Poleg tega sta še dve drugi društvi SNPJ v naselbini in še kakih sedem drugim društev rasnih organizacij. Naši mladi prirejajo rasne in pogoste prireditve na leto ki |M>tegnejo večjo udeležbo kot katerokoli drugo društvo. Večkrat se tudi šdruiUa z* k*ty prireditev ali IfcNnokt z starejšim društvom št. 40 SNPJ aH pa s socialističnim klubom. Na vseh teh skupnih prireditvah vidiš skoro vse prisotne. Na seje prihajajo v čedalje večjem številu, razpravljajo o rasnih vprašanjih, v prvi vrsti seveda v korist SNPJ. pa tudi o drugih delavskih vprašanjih. Gmotno tudi večkrat podpro delavsko politično volilno kampanjo, tako tudi kulturne ustanove, Prosvetno matico itd., tako da se popolnoma sa-vsdajo svoje delavske dotšnoetf, in so pričeli gledati bodočnosti v obraz. Edino na ta način se bo mladina vapoaoblla. da to vedela kdaj in kje jo čevelj žuli. Seveda Hjih prireditve nekateri starejši člani nismo nikdar pneahNI. Nekateri so vstrajali. češ bo staraj-Še društvo na Isrubi, bili ao pa tudi taki. češ da mladina mora biti še a nami. Slučaji so, ds as Je fanta ali dekle držalo stran, ko Je dorasUl. pa Je šel In ae la-gubll med drugimi narodnostmi in nobenega upanja več ni. da se pridobi v naše društvo. Ako pa bi imel priliko družki ee t domačimi. pa bi ostal doma in bil dober društvenik. S tem je razprava o tem vprašanju od moje strani zaključena. Želim pa, da se a p. društvo v Sharonu čimprej ustanovi, V tukajšnji okolici se še vedno najde kak odmev zadnje jeklarske stavke, posebno na sodiščih. Pred kratkim se Je pred tukajšnjim okrajnim sodiščem vršila obravnava proti organizator-ju delavcev pri Republie Steel v VVarrenu začasa zadnje stavke Gueu Hali«. Obtožen je bil različnih dejanj. Priznal je nekatere obtožbe in bil kaznovan na 600 dolarjev plačila. Takoj nato Je tukajšnji meščanski list, ki je bil ves čas stavke orodje jeklarskih magna-tov, v uredniškem članku zakričal proti taki nizki kazni, "ker on je bil organizator CIO", ki temu listu tako meša štreno. Sedaj, se pa v tem listu oglašajo razni dopisniki s podpisom Justice for Ali in kritiziraj« odlok sodišča, posebno pa okrajnega proseku-torja, češ kje se je dobil ta izro-de k pravice. Zagovornik v u pri tej'ottraVnavi Je uspele, da ae delavski dom na zapadni strani Detrolte prirej« dom^ zabav. ^ vlagateljem nams. f" Sttfl" 2SiSfi.ll.7 sedaj izplačani ta d» to ob 8. zvečer in Vstopnina je prosta. DirektoriJ 8DD in domov gospodinjski klub se žrtvujeta veliko, kolikor jima dopuščajo moči. Vzdrževanje doma majhni grupi ljudi ni mogoče, zato opozarjam vse delničarje na njihovo dolžnost, da pomagajo pri vzdrževanju doma, kajti od njega i-* mamo vsi enake koristi. V imenu doma vss vabim, da malo bolj pogosto prihajate v SDD zlasti ob sobotah, kjer se zabarvamo prav po domače. Direktorji se zavedajo; d» je sedaj depresija s^et na visoki stopnji, ali veak naj žrtvuje kolikor mu dopuščajo razmere. Uljudno vabim vse delničarje in rojake, da se udeležujejo domovih sobotnih domačih zabav. A. Krzisnlk, tajnik. ne bodo več nič dobili. Vsega skupaj so torej dobili 30%. Po-bojnik kapitalizem je pač dobro zavarovan! Joeeph Robich. Pomen naših društev 8t. lioula, Mo. — Delavske razmere v tem mestu so slabe. Nekatere družbe so odslovile vse delavce, češ da ni naročH, nekatere pa obratujejo svoje tovarne po par dni v tednu, plača pa je tako slaba, da je treba mislitlj ako bo dovolj sa kruh. Krivda je največ v tem, ker so ljudje premalo organizirani. Ako ne bi bilo nobene unije, bi bilo še slabše. Večkrat ae Je že poudarjalo na s*Jah llfv glasilu, naj agitframo sa novefilant, Potrebno jf, da vsi, ki «e niste, postanete člani SNPJ, da boste zavarovani za slučaj bolezni ali nesreče, da se vam ne bo godilo kot ee je z našim roja^ott I Pred nekaj čaaom Je tukaj umrl KaVd Vartovšek (iS OrtovŠek), rojen pri Rajhenbur-gu na Štajerskem, splošno tnan pod Imenom "Blg Charlie". Pred leti Je delal v Sprlngfieldu in Mascoutahu v premogorofu In bil Je Član podpornega drultva, v Jeai pa je društvo pustil. |Ko Je zbolel. Je delal v bolnišnici Ale- Vabilo na shod Bdlalre, O. — Dne 20. feb. se bo vršil javni shod za bojkoti-ranje japonskega blaga ob eni uri popoldne v dvorani Blks, ki se nahaja med Cooperative Rus Line in mestno hišo v Bellairu. Nastopijo govorniki sodnik okraja Belmont Clifford C. Belt, sodnik Berbard Witten, Adolf Paci-ftco, Frank Ledvinka in govornik od Ameriške lige za mir ln demokracijo. Pojasnili bodo zgodovino ameriške republike in njenega ustroji, dotaknili se bodo Etiopije, Španije in Kitajske. Apeliram na vse organifeaclje ln društva ter klube v okolici, da si izvolijo vsako po dva zastopnika ali delegata, katerim naj dajo poveriInice z označbo "Delegate'« Credential", delegatovo ime in naalov, dalje ime organizacije In število članstva, traven pa tudi naslov svoje organizacije, društva Sli kluba. Poverilnice se oddaje tajniku shoda. Na ta način se bt> približno vedelo, koliko Članstva Je bilo representiranega na tem važnem shodu, obveznosti pa eeveda ni nobene. Pokažimo našo solidarnost in željo, da as shrani demokracija ta in žirom sveta. Pomagajmo streti v prah imperialtsem ln fašisem! Vzemimo si ss zgled trpljenje našega sati ranega ljudstva pod italijanskim fašizmom, dogodke v Etiopiji, v Avstriji, na Španskem in sedaj na Kitajskem. Kateri narod pride na vrsto sa K letalsko? Vsi na omenjeni shodf I*«fa PavHnleh, 268. % Yukon, Pa. — Tukaj se del« le dan ali dva v tednu. Kakor se vidi. Je ljudstvo zadovoljno tf novim deatom ln kapitalističnim sistemom, pri tem pa sebe ima-p>em. Kapitalisti kar naprsj tr-ftočij® delavske mase. Tukajšnja banka rirst National je prikrajšala M0 vlagateljev, večinoma farmarje prizadete so poljska, italijanska. hrvaUka ln slovenska narodnost — ko je v septembru leta 1*82 zaprla svoja vrsta. Tri meeeee posneje so pobrali knjižice vlagateljem. Vaškemu so rekli, ako bančne knjižice ne prinese, ne bo nič dobil. Tako ao Jih vsi prlnsrti. V okto-bru leta IW4 Je banka naznanila, da bo plačala U*, to Je ftft Vabilo na veselico SND Finleyville, Pa — V soboto, dne 5. feb. priredi naš SND veselico v Hacke>ttu v svojih prostorih. Pričetek ob 8. zvečer. Ve-selični odbor je pridno na delu, da pripravi vse potrebno. Za ples bo igrala slovenska godba iz Librarya. Uljudno ste vabljeni vsi bliinji in oddaljeni rojaki. Na svidenje! — Glede delavskih razmer je treba omeniti, da se dela le po tri dni v tednu, pro-speriteta pa še vedno čepi za o-glom. — Lani smo poročali, da smo izgubili tri Člane, sedaj pa moramo zapisati, da smo izgubili štirh—Frank Pernishek. - * »u Vojni referendum West Allis, Wis. — Vojni referendum je začasno poražen. O tem se veliko razpravlja In piše, in to se bo nadaljevalo, kajti po mnenju zagovornikov je vojni referendum za ameriško ljudstvo velikega pomena. Nedvomno je danes ogromna večina a-meriškega ljudstva za vojni referendum, ker hoče mir. Mir nam pa kalijo pretresljive vesti v ča* sopisju in radiu, ki naznanjajo dnevno, kako oznanjevalci "nove civilizacije" rušijo krasna mesta s prebivalci vred. Prizadeti narodi kličejo simpatične drŽave iia pomoč, ampak one so nebojevne in hočejo mir. Prvič, odkar pomnim, se je delavsko in kapitalistično časopisje "zedinilo" v eni točki, namreč proti vojni. Upam, da so oboji v pravem. Ampak v spominu so ml še besede unljskega organizatorja, M Jih je izrekel leta 1916 v Aurori, Minn., na maj-narskem pikniku ob času štr*j-ka. Dejal Je: "Kar je dobro aa kapitaliste, ni dobro ta nas, kar je pa dobro za nas, nI dobro za kapitaliste". Od tistega časa sem že marsikaj preizkusil In tiste besede so se povsod izkazale pravilne. John M. Work je nedavno v enett svojih člankov dejal, da je osebno za vojni referendum, ker da so se tudi unije izrekle zanj. Vselej se strinjam s članki a. Johna Worka. Pravijo, da je vsak človek podvržen napakam. Mene se po tem drži ta napaka, da nikoli ne drvim za večino, predno si je ne ogledam, Če je vj>ravom ali ne. # ; Pri volitvah za vojni referendum bi dvakrat pomislil, predno bi glasoval. Ce bi bil cilj ferenduma za ojačanje demokracije in za splošni dobrobit delavstva, takrat ni dvoma, da bi nasprotoval. Ce bi pa referendum dal povod pospešitvi fašizma, te-df j bi glasoval proti, neosirajoč si na večino. S tem si rečeno, da eem postal vojni patriot, če dvomim o efektivnosti vojnegs referenduma Kajti, če bi moja in mojih somišljenikov ideja šavla-svetu. tedaj bi se vojna in (DaU* as t straai > Veliki uspehi, ki jih je friifelo kemičr^ gnoji nje, je dalo |>ovod za ugibanja, da-li bi se nek* takšnega ne'dalo uvesti (udi V^ivem orgij zmu? Ali bi bilo možo^e. prehrani ti živali telo - z deloma umetnimi ozfron^a kemična snovmi? Tudi v tem f>ogle$u so napravili I nekaj uspelih poskusov. Odkrili so, da se m rejo neki mikroorganizmi, ki jih nahajamo i prežvekovalniku goveda, hraniti s kemična spojinami, ki vsebujejo dušik. Ti mikroorp nizmi nam omogočajo dajati govedu umed kemične hranilne snovi namestu normalnih h ljakovinskih snovi, ki vsebujejo isto tako duša Na nekaterih farmah primešujejo živinski kn v določeni izmeri v resnici dušikaste sečna Po delovanju mikroorganizmov v preŽvekon niku se ta snov izkoristi prav tako za prehm organizma, kakor dušik, ki ga dobiva žival 4n gaČe z običajno hrano. Seveda pa se te prehn njevalne metode ne dajo uporabiti za dn| živali, zlasti ne za človeka, kajti tistih mika organizmov pri teh bitjih ne dobimo. Kako je mogoče, da more toliko živali, ki is jo navado zimskega spanja, prebiti toliko s secev brez hrane? Na to vprašanje je odgoi rila moderna fiziologija s tem, da je odkri snov, ki ta čudež omogoča. V ščitnici »o Mi pred časoiri hormon pd imenu tlroksin, ki un nava preosnovo oziroma porabo energije v i lesu. Čim več tega hormona proizvaja ičitni tem bolj šiva je preosnova. Kakor za drugo ki mone so pa odkrili tudi taki hormon, L M je v nasprotnem smislu, zavira delovanje ti niče in s tem zsdržuje preosnovo. Neposrcš posledica delovanja te snovi, ki reducira ti ljenjsko energijo na minimum, pa je pri (M čenih Živalih zimsko spanje.v Iz ščitnice nek ježev so izolirali prvič to snov-, ki ima ta uči« da zelo zmanjša preosnovo, da znižuje kn pritisk in tudi nihanje. Ta preparat »o v S novejšem času pridelali na kemični način k tudi iz kvasa. Spoznanje prihaja? Toda ne marajo ga V ljubljanskem "Dom in Sv^tu" je najpi pred meseci že pojasnil katoliški pisatelj Ki bek, kdo je glavni krivec Španske, državija^ vojne. Koc;bety so ltyi Iz Kopitarjeve ai precej okrcali. Nedavno'je p^Jo podobnj stvari tudi glasilo sarajevske n^kofije "i tolički Tjednik", kjer ptfzpva, d^fnaj*! škandal XX. stoletja ta, da je.flejavstvp m stilo boga ln cerkev in za ta škandal smo <4 vorni mi kStoliki, r- ks¥Bm že> ksU»H strani vez ali manj prli&vaK ^Mgovonii za to dobro sltuirani stanovi med nami, k>< se oddaljili od dobrodelnosti in od moJ da so avstrijski katoliški krogi naprsvih i strašnejšo napako, ker so na znani h»sk>pj«. ^oreW rtro*> Še Id Ku6?metrov lesa, pobištvd in mnogo orodja. Škodo cenijb na 40,0w Ifr. Gorica. — Pred goriškim so-diSččni je bH Obsojen na dva, meseca zapora Ž2 letni Anton Vidic, ker se ni pravočasno prijavil k naboru. Gorica. — Dva meseca in 15 do prometne nesreče Friderik m Ajdovščii letel z motociklo« v kupčij in hipotekarnih kreditov. Slednji so se lani precej omejili* V razdobju od novembra 1936 do novembra 19&7 je bilo v Trstu in posebno v njegovih pred* dn! zapora je dobil 24 letni Gor- kič Just iz Vrtojbe, ker je pobi- . -------- ral staro vojaško železo in ni tnestjih prodanih okrog 900 hiš tega naznanil oblastem. Grgar. — Žrtev granate je postal 43 letni posestnik Andrej Petrevčič, ki so gfe našli v neki jami blizu* Grgarja nekaj dni po nesreči mrtvega. i Kanal. — Za tajnika krajevne fašistične organizacije je bil imenovan Ivan Cachiatti, dosedanji tajnik Lojze Gersini (Geržinič) je bil odstavljen. Medvedje brdo. — V obmejni vasici Medvedjem brdu pri Godo-viču se je pred dnevi zgodila ža s 4 in več stanovanjskih prostorov, po katerih pa skoraj že nihče več ne povprašuje. Zasebniki so se lani omejili predvsem rta gradnjo manjših vil, ki rastejo v bližnji okolici mesta,'^zlasti na Opčinah, kakor gobe po dežju. Močno se je zasebna gradbena delavnost ravnala tudi po nazvoju realitetnih in njihovih delov (etaž ali posameznih stanovanj). Največja je bila transakcija 15,000,000 lir za palačo v centru mesta, ki jo je neka paroplovna družba prodala drugemu podobnemu podjetju. Nad polovico vseli omenjenih stavb so prodali po predmestjih in okoliških vaseh po prav nizkih cenah od 1,000 do 50,000 lir. Pri Sv. Križu za Prosekom, ki pripada tržaški občini, je bila neka hiša prodana celo za 400 lir. V preteklem decembru je bik/ k*. nesreča. Trije otroci Ivan* Žaklja so ostali nekega večera sami doma in postali Žrtev pliiia in dima, ki sf je razvijal iz gorečih drv pod pečjo. Miren.—12-letni Friderik Ma-lič iz Peči se je drsal na zalede-neli Vipavi, ko se mu je nemudoma udri led pod nogami. Iz vode so ga povlekli šele čez tri ure in po mučnem iskanju, seveda'že mrtvega. Trst. — Služkinja Ema Verčon je bila Obsojena zaradi tatvine na 500 lir denarne kazni pogojno in bi;ez Vpisa v kazenski list. Trst. — Zaradi pijanosti ter zoperstavljanja oblastem in motenja miru je bil obsojen pogojno na 6 mesecev zapora in 100 lir denarne kazni Ivan Pregarc. Trst. — V petrolejskih skladiščih pri Sv. Soboti je pred dnevi nastal nevaren požar. Mehanik Karel Bruno* je pri terfc dobil nevarne opekline. Tržaškim gasilcem pa se je kmalu posrečilo <>mij omejiti in pogasiti. Tako ho preprečili večjo katastrofo, ki bi lahko uničila tovarno in zgradbe v okolici . Ti*t. - Sodišču so bile predf-ne sledeče mlekarioe, ker so prodajale mleko pomešano z vodo: Emilij® Cerovac iz Sv. Martina pri Huzetu, Ana PoMen is Butata. FrančkHca Merlirt iz Trsta, E-ma Krulčič iz Roča, Marija Bo-*ič iz Lani«, Alojzija vd. Ukihar Koprive na Krasu in Hermina '>uin iz Trsta. Tr*t.—Zopet se je zgodila težja nesreča z vozom, pri kateri je bil težko ranjen voznik Ivan Ko-Auta iz Sv. Križa. — Pri čiščenju <*na je padla na tla služkinja An«ela Vižintin in si zlomila hrbtenico. Trst. — Sulčil Josip is Nabre-*ir* i* bil obsojen na 8 mesecev ^r>ora, ker se je zoperaiavljaf ^•lezniiki milici, ko ae je peljal v vlaku brez listka. Tn»t. — Pečenko Joeipina ja P*dla na mrzlih tleh ter se po rokah tako močno pobila, da se bo "*'rala adravitf v bolnišnici pet tednov. . Z,"*- — Andrej Valenčič, star i*i padcu dobil težje P^kodbe ia so ga odpeljali v bolnic* Ob tramvajske trajnice "Potaknlk In take nesrečno M' Marija Ufe -Ura 97 let *> jo morali zaradi velike ra- delov skupno za 7.5 milijona1 llf, od teh «0 v predmestjih za pičla 2 milijona lir. Kreditnih operacij je bilo v omenjenem razdobju izvršenih 888 za skupno vsoto dobrih 18 milijonov lir, od teh kar 880 hipotek po 1,000—50,000 lir, skupno za 5.5 milijona, predvsem v tržaških predmestjih in okolici. Večje hipoteke se obrestujejo sedaj po 6 do %, one manjše pa so zmerom po 7 do 9, mestoma celo po 10%. V decembru je bilo izvršenih 87 takih operacij za skupno vsoto 1.6 milijona lir. Podatki o gradbeni delavnosti v omenjenem razdobju pa se nanašajo na 225 gradbenih dovoljenj. Zgrajenih je bilo 87 stanovanjskih hiš in vil, 25 poslopij je bilo dvignjenih za eno ali dve nadstropji, ostala pa so bila adap. tirana ali obnovljena. Od Vseh gradbenih dovoljenj se je 159 na-hašalo na manjše gradbena periferiji mesta. O vsem tem podrobno poroča 'Piccolo detla sera", ki pravi, da so realitetne kupčije in hipotekami krediti kakor tudi gradbena delavnost f preteklem letu pokazali, da ae sicer ni tafo spuščati V rožnate napovedi njihovega nadaljnjega razvoja, da pa investicijska sposobnost v Trstu še amerom nI ponehala in da so tržaški kapitalisti slej ko prej prepričani o varnosti in donosnosti takih naložb svojega <1<> narja. " "Italia Reden ta", italijanska šolska družba, ki deluje v Julijski Krajini in Južni Tirolski vedno večjo vnemo, je v Istri u-stanovila dve novi otroški zavetišči. Za obe si je preskrbela od pristojnih občinskih uprav dve primerni poslopji. Prvo zavetišče so ustanevili v Vižinadi. drugo v Zbandaju pri Poreču. Občinski upravi sta a pristankom pulske-ga občinskega upravnega sveta prepustili omenjeni stavbi druž bi brezplačno. Konzorcij aa obnovo Utre je imel v Puli pomembno sejo, na kateri so razpravljali v pr*i vrsti o Istrskem vodovodu, o prt skrbi Kvamerskega otočja s vodo In o proračun« za prihodnjo poslovno dobo. Predsednik kon •srdja senator Mori Je v svojem poročilu menil, da bo pitna voda k Mirne v kratkem napeljana po vsej deželi doli do Pule. O vodovodu za Kvarnerske otoke pa je poročal, da bo treba bržkone u-porabiti vodo is Vranskega jezera na Cresu za vse otočje. Govorili so tudi'o občih obnovitvenih načrtih. Sprejet je bH novi proračun konzorcija in nazadnje so sprejeli Jte resolucijo, v kateri zahtevajo, da je treba konzorciju i $ fondov ministrstva za gradbe zagotoviti redne podpore, tako da bo mogoče gradnjo velikega Istrskega vodovoda pospešiti in dovršiti v treh letih, bkra-tu pa tudi z vse večjo vnemo skrbeti sa splošno obnovo dežele. Obltiska uprava v Jablanici je sklenila prepustiti erarju več občinskih oest. Kakor poročajo listi je na to sedaj pristal tudi pokrajinski upravni odbor na Reki. - 4 "„v Nagrada za dvojčka. Na dan pred Silvestrovim sta se rodila dvojčka pri Brecljevih v Ajdovščini. Te dni je bil oče Josip Bre-celj obveščen, da mu je goriški prefekt dodelil ifagradO v znesku 600 lir iz fonda, ki ga je "stavila vlado na razpolago v take svrhe. Nepojasnjena smrtna nesreča. V Skorkoli nad Trstom se je pred dnevi hudo ponesrečil 42, letni Ivan Simšič it Lonjerja. Mož je baje h doslej še nepojasnjenega vzroka padel, udari! pri tem z glavo ob kamen in si prebil lobanjo. Našli so ga nezavestnega in so' ga takoj prepeljali v težaško bolnišnico. V pondeljek, Jan., je poškodbi podlejrel. Spočetka ga nihče nI spoznal, j!e mrtev, se Je v bolnišnici zglasil neki njegov znanec iz LonjOrja in v njem spoznal svojega soseda. Oblasti so sedaj u-vedle posebno preiskavo, da bi točno dognale vzrok njegovega nesrečnega padca. AT Kaseljanu pod St. Petrom na Soči Je velik požar malone u-ničil dom nekega italijanskega kolona. Ogenj je nastal iz doslej še .nepojasnjenih vzrokov v hlevu poleg hiše. Z njega se je razširil nft gospodarsko poslopje in potem še na stanovanjsko hišo. Iz hleva so sicer rešili živino, pogorelo pa je v njem več stotov sena. Zgorelo je nadalje preko ito stotov drv, večji voz in precej poljskega orodja. K sreči so frasilci iz Kontov kmalu prihiteli na, pomoč in pogasili ogenj, ko se je lotil tudi Že stanovanjskega poslopja* Hišo so v glavnem rešiti, hlev Fn1,gospodarsko ie pa sta pogorela do tal. poslopji Škode j kode j> bilo ža 20,000 lir. Vlak ga Je ovozll. Na progi med Gorico in Ločni kom se Je 12. Jani navsezgodaj pripetila huda nesreča, železničarji so nar šli bita* Podgore ob tiru nedaleč od soškfega mostu truplo mladega tržaškega ioftfrja J ulite, ki g« je očitno povozil vlak. Kolikor so mogli naknadno dognati, bi se moral Julita v sredo dopoldne Javiti k naboru na mirenskem letališču. Pripeljal se Je iz Trata v Gorico, med potjo pa Je najbrž zaapal, tako da ga je vlak odpeljal dalje proti Ločniku. Na soš-kem mostu se je bržkone zaradi ropota prebudil in* planil iz vagona.. hipu je premislil svoj položaj, bil je silno v skrbeh, da ne b| prišel o pravem času na nabor in zato se je odločil za skok iz vlaka. Ko se je pognal z voza, ga Je rob naslednjega vagona močno sunil od strani, tako da ga Je pri padcu aasukalo tik ob voz in ga te zaneslo med fcO-lesje, ki ga Je v hipu razmesarilo do smftl« Njegovo truplo so prepeljali v Podgoro, kjer so ga tudi pokopali. * Stavka jeklarjev v Jersey Cityju Zupan Hague, sovražnik CIO, molči Jersey Cltf, N. J. — (FP) — Petsto delavcev v jeklar ni Crucible Steel Co. je zastavkalo v znak protesta proti* kršenju pogodbe. Jeklarska unija, včlanjena v Odboru za industrijsko organizacijo; ]e oklicala stavko in obtožila družbo, da se ne drži provizij- glede starostnih pravic, delovnih ur In pogojev, ki so u-ključene v pogodbi. 2upan Frank Hague, ki pravi« da je njegova beseda zakon v Jersey Cityju in ki je nedavno napovedal vojno unijam CIO, še ni podvzel nobene akcij« proti Stavkarjem, ki piketirajo tovarno noč in dan. On se je pravkar vi^iil iz Floride, kjer se je mudil na počitnicah. Na vprašanje, ali bo poslal policijo pro* ti piketom, Hague ni dal odgovora. Ta stavka je £e druga v, tovarnah Cfucible Steel Oo;>Prva, kije izbruhnila v tovarni te )^mj>an1J«r V Harrisonu, N. J„ je, bil«y nedavno poravnana. JeHJarska unija je zdaj zapretl-)a, da bo raztlgnila stavko na '(Jruge tovarne te družbe, de ne bo pristala na zahteve stavkar-jev* ' V" " ' ' I , I HM Protifašistični M v Detroitu Fordova zveza z nem-' ikimi naciji Detrolt, Mlch. — (FP) — Cez sedem tiaofc ljudi se je udeležilo protifašiatičnega shoda na dan, ko so se Hitlerjevi pristaši v De-troitu pripravljali, da proslavijo petletnico nacijike diktature Nemčiji. Več tisoč oseb, ae je moralo vrnit j, ker niso dobile prostora v dvorani., Za gla,vnega govornika je bil naznanjen William E. Dodd, bivši ameriški poslanik v Nemčiji ki pa ni nastopil. Ostal Je v mestu do večera, nakar se je odpeljal v Washington. Takoj ao ae pričele širiti govorice, da je nemški poslanik v VVashingtonu pritiskal na državni department, naj prepove-Doddu nastop na shodu. Pred odhodom Je imel Dodd razgovor z reporterji, pred katerimi Je ponovno Izjavil, "da se fašizem širi po Ameriki." Omenil Je tudi, da se je na parofku, na katerem se Je vozil iz Nemčije v Ameriko, sestal z nekim a-meriškim Industrijskim msgna-tom, ki Je priznal, da je fašist. ' Fašistična propaganda ima o-poro tudi pri voditeljih republikanske stranke. Herbert Hoo-ver, bivši ameriški predsednik, je dejal, da Je ort bolj naklonjen faštemu kot komunizmu. Ako bi imel izbirati, bi se odločTt za faštom. Zdaj je prišlo na dan, da Ima avtnl magnat Ford zveze s Hitlerjevimi ngenti v Ameriki. Fritz Kuhn, vodja »merlškth na-djev, je bil vtef let uposlen v' For-dovi tovarnfkot kemik. "* ' Glavna govornica na shodu Je bila Erika Mann, hči slovitega nemškega pisatelja Thomaaa Man na, ki so gs naciji iagnali iz Nemčije. Uradniki avtne unije, katere člani so se udeležili shoda v velikem številu, so bili navdušeno sprejeti. Neprijetna epizoda se je pripetila, ko je pričel govoriti Frank X. Martel, predsednik Detroitskš delavske federacije, i Udeleženci so ga sprejeli z šaljivimi klici, nakar jih je posvaril, "da mladi voditelji mladih unij gladijo pot fašizmu v Ameriki. Po shodu je Martel dejal, da je bila vsa stvar komunistična poteza. Milton dobil sedež v senatu Protest delavske nestrankarske lige I • VVaahington. —- (FP) ~ Zvezni senat je dal precej veliko zaušnico ameriški politični 'demokraciji, ko je priznal sede« Johnu Miltonu kot novemu senatorju ls New Jerseyja. Milton je naaledil A. H. Mooreja, ki je bil tovo* ljen za governerja s pomočjo demokratake korumpiratte maši-ne notoričnega fašističnega župana Hagueja v Jersey Cityju. Proti MiHonu Je vložila protest državna Delavska nestrankarska liga, ki je senatu predložila kopico materiala glede politične ko-rupcije v New Jerseyju, a katero je tudi Milton nasrkan od nog do glave, Iz evidence je raavld-no, da bi Mflton bolj spadal v Je-ko kakor pa V s^nat, toda zbornica m^i je priznala sedež brez u-govora, obtežilnf material pa ia-ročila nakemu sanatnemu odseku. Tehnično mu lenat še lahko vzame sedež, toda do tega skoraj gotovo to bo prišlo. Da ptiči enake barve lete aku-paj, js razvidno tudi Iz tega, ker se Tii niti eden republikanski at-nator oglasil proti priznanju deža Miltonu, čeprav republikanci skoraj vsako priliko izrabijo proti demokratski administraciji. . r • • . Milton je bH dolga leta oaebni odvetnik župana Franka Hague-ja, kakor tudi pravni zastopnik meatft.' Nekatera MJltonoVa početja na polju korupcije so tako obsežna, da bi mu jfh zavidal celo najbolj koruimplrah čikaškl politik. Ena izmed večjega števila v obtožnici delavske lige navedenih cvetk se nanaša na fftadnjo tovarne za odpadke let* 1923, ko je bil Milton posebni legalni zastopnik moata in iitoal svoje prste v smrdeči aferi. V 18 mesecih je zš iVoJe dalo prejel od mesta v zvezi a tO konstrukcijo $42,110. Kontrakt J« dobila Alberta Construetion Co., katero Je tudi Milton zastopal kot njen pravdnik. Pod njegovim legalnim uodatvom ja dražba prejela $«9,17« am "delo", o katerem nI bHo ne sluha ne duha. Delavska liga navaja še več podobnJh smrdečih afer proti Miltonu in sploh proti vsej ko-rumpirani mašini fašističnega župan* Hague ja« ki Ja diktiral njegovo imenovanj« ga treznega senatorja. Hague se bori proti u-fiiimn CIO kot velik ^oralist, poštenjak in patrlotr-fra*«, ki so zatočišča vsakega korupcioni- Kitajcl blago. v Detroitu piketirajo trgovine, ki prodajajo Japon*k» reakcije analizirani. Nekaj dni prej je John Brophy, direktor OIO, poalal okrožnico na vse pridružene unije, v kateri jih je opoaoril na poakuae reakcije, ki hoče uničiti VVagnerjev zakon. Brošura omenja pet oanutkov, ki so zdaj prod kongresom. Trije določajo amendiranje zakona tako, da bo ščitil interese protiunijakih delodajalcev, ne pa delavakih. Te osnutke so predložili Vanderberg, VValsh in kon-grešnik Martin Dies is Texasa. Druga dva načrta določata volitve glede reprezentacije pri kolektivnih pogajanjih po atro-kah in to tudi v slučaju, da ao vsi delavci organlsirani v Industrijski uniji. fTake volitve bf lahko zahteval samo eden delavec, ki je član strokovne- unije. Senator Vanderberg bi rad u« nijam prepovedal bojkotlranje, senator Copeland pa je za Inkor-poriranj« unij. "Nobenega časa ne smemo Izgubiti," pravi okrožnica , poafana unijam CIO, "Reakcija je razvila silno propagando, da ubije učinkovitost delavskega zakona z amendmenti in preiskavo federalnega delavskega razsodišča." Kitajski efe a »veji« ranjeni« otrokom v naročja v Naaklngn. Otrek Je Ml ranjen, ko se Japonski letaki |x,n»b..rdirali Reakcija napada Wagnerjev ?akon Senatna prebkava delavskega razsodišča Wanhington, D. C« — (FP) — Podporniki in nasprotniki Wsg-nerjevega delavskega zakona In federalnega delavskega razsodišča, ki upravlja ta zakon, se pripravljajo na bortx>. Reakcija zahteva revizijo tega zakon« in Je predložila že več amendmentov. Senator Burke k Nebra*k« je predložil resolucijo^ ki tshievs preiskavo delavskega raasodišča. To naj bi vodM justičtU odsek. Senator Vanderberg, republikanec Iz Michlgana. in W»Uh, demokrat Iz MassachuaatU*. im h«č«ta IfbiU učinkovitost zakona z amendmenti. Odbor za Industrijsko organizacijo Je naananll, da bo branil sakon kakor tudi delavsko razsodišče pred reakcijo. V brošuri, ki Jo je spisa! Lee Prosstnsn, pravni svetovalec CIO, so napadi na delavsko razsodišče i strani Glatovi iz muclbin (NsdsUmnjs a I. straal.) vojni referendum preselila v mu zej. Toda dostnlaj smo še v veli ki manjšini. Sicer je pa v Združenih drŽavah vse še vedno odvisno od kapitalistične propagandne maši-ne. Sedaj šeSil nevarnosti, da bi ae Združene države zapletle v vojno, kajti ameriški kapitalizem noče sedaj vojne. Zsto Jo tudi ogromna veČina ljudstva proti vojni. "Kadar bo ameriški kapitalizem hotel vojno, tedaj bo tudi velikanska večina Ijud-atva hotela vojna," je dajala E. H. Thomas. Sedaj Je Še lahko vsakemu jasno, da Je bila svetovna vojna Imperialistična vojna na obeh straneh. Zaradi tega je sociali* stično usmerjeno^lelavstvo kljub prosekticljam nasprotovalo VoJ* nI, čstudl so nekatere države takrat osvojile hinavsko bojno geslo: "V H sa demokracijo!" Med socialisti, ki so imeli o svetovni vojni drugačno mnenje, je bil tudi Vlctor Uerger, zato Je bil obsojen na dvajnstletol zapor, Pripomnil pa Jet "Nedvom* no bo prišel *as, ko bo prva država sprejela socialistična načela in bo napadena po zunanji sili, tedaj bo naša dolžnost, da ji jM>magamo." V tej kratki dvaj-setlstni dobi js velika spremem- ba in vsi znaki kažejo, da bo res pravilno geslo: "V boj za demokracijo lM Kaj je vzrok, da se sedaj kapitalisti ne navdušujejo za vojno! Pred dvajsetimi leti so iu• "To Je zelo težko presoditi, DmitHj Fjodo-roviC, zakaj človek laie," je prepričevalno rekel dršavni pravdni k. "Toda povejte, ali je U vaš ovratni škapulir, kakor ga imenujete, velik?" , "Ne, velik ni bil." "Kako velik Je bil na primer T "Preganite stotak po sredi pa boste Imeli velikost." "Ali nam ne bi rajši pokazali kosov? Saj jih morate imeti kje pri sebi." "Eh, vraga, kake neumnosti... ne vem, kje se." "A dovolite vendarle: kje in kdaj ste ga sneli b vratu? 8aJ doma se niste oglasili, kakor sami pravite T" "I nu, ko sem odšel od Fenje in krenil k Per-hotinu, sem si ga spotoma strgal z vratu in vzel denar iz njega." "V temi?" "Kaj bi mi sveča? To aem s prstom v trenutku opravil." "Bras škarlj, kar na ulici?" "Menda na trgu; kaj bi s škarjami? Krpa Je bila stara in se je takoj p«$rgala." "Kam ste Jo potlej dali?" "Zavrgel sem Jo kar tam/' "Kje to?" i "Tak u trgu, vobče nekje na trgu I Vrag si ga vedi, kjt na trgu. Le čemu vam bo to?" "To Je Izredno vašno, DmKrIJ Fjodorovič: to so stvarni dokazi v vašo lastno korist, le kako da nočete razumeti? Kdo vam je pa pomagal, ko ste pred mesecem dni zašili denar?" "Nihče ml ni pomagal, sam sem ga zašli." "Mar znate šivati?" "Vojnlk mora znati šivati, a tu nI treba vobče nlkakega znanja." "In kje ste vzeli blago, to je, krpo, v katero ste ga zašili?" "Pa"ne da bi se norčevali is mene?" "Nikakor ne, nam vobče ni do smeha, Dml-trij Fjodorovič." "Ne vem več, kje sem vzel krpo, našel sem Jo nekje." "Kako, da si take stvari ns zapomnite?" _"Bog mi jr priča, da ne pomnim; morda nem Jo iztrgal kje iz perila." ."To Ja aalo zanimivo: na vašem stanovanju< bi lahko jutri poiskali to stvar, tisto srajoo nemara. ki sla iz nje Utrgali košček blaga. Is česa Js bila krpa: is hodnega blaga ali iz platna?" "Vrag si ga Vedi iz tasn. Postojte . ., Zdi ee ml; da je nisem od nikoder iztrgal. Kotenina- sta je bila .. Mislim, da sem jo zašli v čepico svoje gospodinje." "V gospodinjino čepico?" "Da, izmaknil sem jo." "Kako izmaknil r "Vidite, res sem JI izmaknil čepico, spominjam se, da bi jo imel za krpe, morda tudi, da bi brisal vanjo pero. Skrivaj sem jo bil vzel, krpo, za nikako rabo ni bila več, kosi so se valjali pri meni ... in v Žepu sem imel poldrugi tisoč rublje v, nu, vzel sem jih in sem jih za-šil .. . Prav v tiste krpe sem jih zašil, se mi vidi. Stara koten i nafta capa je bila, le tisočkrat oprana." "In tega se dobro spominjate?" "Ali dobro, ne vem. Mislim, da Je bila čepica. Nu, vrag naj jo vzame." "V takem primeru bi se utegnila vaša gospodinja spomniti vsaj tega, da Ji je Izginila ta stvar?" "Nikakor ne, ona ni niti opazila. Stara krpa je bila, saj vam pravim, stara krpa, niti petice ni bila vredna." "Odkod ste pa vzeli Itfo in nit?" "Prekinem, nočem več. Dovolj Je!" se J* naposled razsrdil Mitja. ,, . "Vendarle je čudno, da ste že tako popolnoma pozabili kraj, kjer ste na trgu zavrgli,tisti . . . škapulir." ]W "Pa naročite, naj jutri pometo trg, nemara ga najdete," se je nasmehnil Mitja. "Dovolj gospoda, dovolj," je odločil z izmučenim glasom. "Jasno vidim, da mi nista verjela 1 Ničesar, niti za petico ne I Kriv sem jaz, ne vidva, ne bi se smel spuščati v to. Zakaj, le zakaj sem se ogrdil s tem, da sem priznal svojo skrivnosti A vama je to v posmeh, po vajinih pogledih vidim9. Vi, državni pravdnik, ste me pripravili do tega! Zapojte si himno, če si jo morete . . . Prekleti bodite, mučiteljl!" Sklonil je glavo in al zakril obraz s rokami. avnl pravdnik in preiakovalni sodnik sta ila. Cez minuto Je vzdignil glavo in nekam brez misli pogledal na njiju. Njegov obraz je izražal že Izvršeni, nepopravljivi obup; kar nekam obmolknil je, sedel je, kakor da sam taae ne ve. A mudilo ae je dovršiti • posel: brez odlašanja Je blk> treba preiti k zasliševanju prič. Ura je bil* že osem zjutraj. U davno so bili potrnili sveče. Mihail Maka-rovič In Kalganov, ki sta ves čas med zasliševanjem prihajala v sobo in odhajala iz nje, sta to pot oba spet odšla. Tudi državni pravdnik in preiskovalni sodnik sta bila videti nenavadno utrujena. Jutro Je bilo somorno, vse n&o se Je bilo prepreglo z oblaki in dež Je lil kakor iz vedra. Mitja Je brez misli strmel proti oknom. \ "Ali smem pogledati skozi okno?" Je zdajci vprašal Nikolaja Parfenoviča. "0, kolikor vam drago," Je odvrnil ta. Mitja Je vstal in stopil k oknu. Daš Je kar kleetil po malih zelenkastih steklih okenc. Takoj pod okni je videl blatno cesto in dalje tam, v deževni megli, črne, siromašne, odljudne vrste selskih koč, ki so se zdele od dežja še bolj počrnele in še bolj siromašne. Mitja ae Je spomnil "zlatokodrega Feba" in tega, kako se Je hotel ustreliti ob njegovem prvem žarku J "nemara bi bilo v takemle Jutru še bolje," ae Je nasmehnil — In zdajci se Je obrnil k "mu-člteljema" ter mahnil z roko od zgoraj navzdol. "Goepoda," Je vzkliknil, "saj vidim, da eem izgubljen. Toda ona? Povejta mi, kaj bo z njo, zaklinjam vaju I Mar bo tudi ona propala z menoj ? Saj Je vendar nedolžna, a*) nt bila pri pameti, ko Je snoči vpila, da je 'vsega kriva'. Ničesar ni kriva, ničeear ne! Vao noč ml je bilo težko zaradi nje, ko sem sedel tukaj s vama . .. Ali ne bi bilo mogoče, ali mi ne bi hoteli povedati, kaj boste zdaj napravili z njo?" (Dalje prtkodnjU.) mosvit* Ka re in nika mati njenega dvojnega ideala: svobode in osebnosti. ' 'v- t . \ Sparta ni potomstvu podarila nobenega genija, nobene umetnine in nobene ustvarjalne misli. Tamkaj Je shiral človek ob državi, duh .ob enostranskem čaščenju sile, fafttazija ob enostranski kulturi telesa, umetnost ob neprestanem | vojev*nju in kultura ob asketekem komunizmu. imel nobene o-. nobenega osebne-' ene osebne kultu-ga zaaetyega življenja. BU Je čisto In samo ud države. Sparta je bil* bojno taborišče, moški so bili vojaki, žen-ske pa ti/vame človeškega vojnega materiala. De&e je država že v najne/nejši mladosti iztrgala materam iz naročij, jih mučila in trpinčila, da bi se naučili prenašati bolečine in da bi bili kos bodočim vojnam. Tako so jih vzgojili izključno v dobre vojščake in pokorne državljane, ki so sovražili umetnost in kulturo in zaničevali udctoje in živ-ljenske užitke. In to vae zaradi države in zaradi procvita njene fooči. Živeti za to država A boriti se zanjo, Je bila njihova največja sreča; zanjo umreti njihov najvišji cilj. Nikakor nI slučaj, da je bila to na drfrva komunistična^ _ i v vseh časih je bila zasebna,'jastnin* odločilen element liberalizma, branik osebnosti pred vsemogočnostjo drŽave, vaba v razkošje in kulturo. Totalna dr-tava je pa dosegljiva samo z državnim socializmam. Dve stoletji je bila Grčija po-zorišče dvoboja med Atenami in Sparto: med individualizmom in socializmom, med osebnostjo in čaščenjem države, med svobodo n vsemogočnostjo države. Ako bi bil ta dvobpj šele pred nami in ne že za nami, bi vsi zagovorniki popolne tiržave prero-covali. da bodo A tepe sicer u-stvarile višje kulturne vrednote, Iparta bo pa dosegla večje državniške in vojaške uspehe; da bo e avojo junaško drmado pod-armila Grčijo in si zagotovila njeno neodvisnost; 1» predvsem, da si bo kar igraje podjarmila po- Zgodovina Atene in Sparta Ideji totalne (popolne) države In totalnega človeka sta al stali nasproti pri koreninah evropske zgodovine, pri Sparti in Atenah. Sparta kot komunistična aristokracija — Atene kot kapitalistična demokracija. ftpartanski ideal je bil: popolna drŽava. Atenski Ideal je bil: popoln človek. V ftparti je človek živel zaradi drŽave — v Atenah Je živela država zaradi človeka. Sparit Je bila idealna vojsš ka država Atm ae bile pa že dolgo prej, preden so postale velesila. sodniška država? tedaj s) Je moral Orest — po vsaj Grčiji so gs las ledov sle Evmernde — poisksti svojo pravieo v Atenah in si pred najvišjim sodiščem, aeropagom, limiti svoj zločin. Kip Pallade Atene na atenekl Akropoli je Ml kip evobod* za Bts antični sveU kajU Atene so le prsdnja straža demokracije, varuhinja oeebnoatl — čuvsrka svobode. Ko'Je bil ves svet pogreznjen v barbarstvo in tiranijo, so prižgale Atene plsmenfco evobode, ki nje luč še danee razavetljuje večji del naše zemlji. Atene eo strmoglavile svoje -*amosllnike in ustanovile vlado pod nadaor-stvom podlošnikov. Vlado, ki Je branita pravice posameznika pred vsemogočnostjo drŽave, ki je vztrajala na delUvl moči in ki je brea uemlljenja vaakogar Izgnala, če Je v njem le količkaj slutila, da stremi za flranatvom. V tem svobodnem ozračju eo Aten* ustvarile prve Jt uit uro in-dlviduallama In oeebnoatl. Kulturo lepote In duha, umetnosti in svobods. Namen in cilj te prve evrope-ke kulture Je bil: popoln, cel človek, Izklesana osebnost, oblikovana po grškem idealu 'KaJloka-bat h i je': pogumne lepote, ubraniti duše. telesa In duha; izpopolnitve herojske in esteUke vrednosti v naravni etiki. * S čaščenjem tega ideala so A-tene ustvarile trumo svojevrstnih osebnoeti, ki so položile te- meljni kamen zahodni kulturi: vrsto umetnikov in junakov, pesnikov in mislecev, vojsko vodi, in državnikov, govornikov in agodovinarjav, heter (plesalk) in olimpijskih zmagovalcev. To malo mesto, ta trdnjava svobode, je podarila svetu več dobrega kakor ves ostali antičn svet skupaj. Aischyloa, Sopho-klas in Buripides so postali ustanovitelji tragedije, Aritophan pa ostvsritelj komedije. Se da nas črpa evropska etika Iz So-bratovih idej, metafizika Iz Platonovih, pri rod oslov je In logika pa la Aristotelovih. Phidias Je še amerom vodilna zveada oblikujoče umetnosti In Parthanon še amerom večno merilo arhitekture. Demostenes. največji govornik vseh čaaov. Peri k les, e-den izmed največjih državnikov, Themistokles pa eden izmed največjih vejakovodij. Čeprav val atenski geniji niso Mil po rodu la Aten. Jih Je vendar primanila In oblikovala svoboda tega me- ■ I . rr • . -run*ud ruuum. Arthur J. Altmeyer, načelnik federalne borzne komieije. ni opomogle in so se otresle *par-tanske nadvlade. Dvoboj med Atenami in Spar-\o je ostal politično Tn vojaško neodločen. Zgodovina uči, da je v Spajrti nost podlegla popolni državi Vera pela Bila je velika suša in farani so prosili župnika, naj po pridigi na glar moli Župnik je obljubil. Nedelja je pri šla in Ifo je župnik končal pridi go, Je dejal: "Vašaželja je, da bi na v Atenah država ni podi* molili za de*, toda, nikogar med vami ne vidim, da bi iirnel dežnik s sabo. To pomeni, da rie kraje Acene, * je-pi pa ubrala drugo pot. Dejstva so glasnejša od teorij; tudi na političnem in vojaškem polju so se Atenci pokazali enakovredne Spartanoem.. Ne Sparta, temveč Atene eo vodile grške osvobodilne vojne; najprej proti nadvladi Ferzij-cev, potlej pa proti nadvladi Makedoncev. Atenske armade so iavojevale ravno toliko zmagovitih bitk, kakor i ipartanske armade; atensko brOdovje je u-stvarilo imperij, večji in mogočnejši od špaitanskega. Sparta nam ni dala niti enega državnika Periklovega fonnaU in niti enega vojskovodje, kakor je bil Themistokles. V tridesetletni odločilni vojni za grško nadvlado so naposled podlegle Atene, pa ne zaradi večjega junaštva Spartancev, ampak zaradi nenadnega napada nsl nič hudeba ne sluteče atensko brodovje v Dardanelah. Odločilni špartanski udarec proti Atenam — uničenje atenske armade na Siciliji — je akoval atenski emigrant: genialni Alkibiades. 2e po nekaj letih so se pa Atene od svojega poraza v peteponcški voj- gla popolnemu £lov«ku, nasprotno, v svoji osebnosti je še zrasla in se še okrepil*. Čudo je. v tem, da so Atene valic svojemu indivkkialiimu, svojemu kapitalizmu, svojemu razkošju, veselju do življenja in svoji erotiki, vzlie svoji prefin-jeni kulturi, umetnosti in filozofiji ostale špartanski vojaški državi politično in vojaška enakovredne ; da so bile vse Špartan-ske žrtve, vse odpovedi svobodi, lepoti in duhu zaman, kajti A-tene so si brez teh žrtev kvoje-vale iste vojaške in politične u-spehe. Kajti ravno z idejo celega, popolnega človeka se Atenec ni razvil samo v enostranskega uživalca življenskih sladkosti, v duhovičarskega, dekadentnege (propadajočega) eeteta, ampak je hkrati ostal tudi realist, borec in junak. Bil je za dobro mero bogatejši od Spartanca, čigar duša je shirala po^ pritiskom države. Atenska mnogoetraj nost se je rodila iz svobode in prav iz nje tudi atenska umetnost ki atensko junaštvo. Svoboda in osebnost sta naredili Atene velike in nesmrtne tako velike, da se špartanski spehi ob njih izgube. In če bi Atene ne bile borile za čtoveš zrelost in svobodo, bi spOmin Sparto, njen komuniiem, nje čaščenje države in njen pogum že zdavnaj zapadel pozabljen Samo atenska luč, ki nam avefci pet in dvajset stoletij, je avet tako jarko, da so njeni žarki dli tudi na Sparto in jo iztrga iz pozabe. zaupate v mojo molitev in ne ver rujete, -da bo deževalo. Vsled tega ne bom molil. Molite sami, ako mislite, da vae ima Bog rajši ko mene!" ČETRTEK, 3. FEBRUARJA VŠŽM ZA VSAKOM aaeaa »*4iU»w kadas «m m kad as mm* KARTE izlel« pot« Mo Mk#M]« la se4»voljn« DCUTM pošiljk* isTnhijrmu ta saneeljlve p« dneva«-m k ur iT* V JUGOSLAVIJO - .. - . - 11.M... ITALIJO '' ••• '** U .. 1M • • tM « _______2 »m • «.«•..- m.H J. m n—> «rmwM, bh, im. 4« pitit« .„ "iTMjMBiU Inrliki M«MU V VOmt lutMB ca M wmum m SLOVENIC PUBLISHING | (GIa* Naroda—Trajni Burtau)! 21S W«rt 18 Bt. York. N. T. RAZPIS SLUŽBE Razpisana je služba za oskrb> nika lokalov Slov. narod, doma, na 17163-56 John R. v Detroitu, Mich. Prosilec mora biti delni, čar in poanan med tukajšnjimi rojaki, da bo deloval, kakor del« sedanji oekrbnik v korist S. N. Doma. Kdor želi to službo, naj pj! Ae na tajnika S. N. Doma na na- il Jja je pri- j. .........^ Naročite Mladinski list, naj. boljši meeečnik za slovensko mladino! SLOVENSKA NARODNA POD* PORNA JEDNOTA sioje pnMikactje la fc nrt^fflc društev in tianefcra bi as propagando svojih idej. Nikakor M ne in propagando dragih podpornih organizacij. Vsaka ar ganizadja ima običajno svoji glasilo. Torej agitatorični dopU te'naznanila dragih podpornik organizacij in njih društev naj ae ne pošiljajo Nato Prosveta. ** ***" 111 u jj. Moderne K nekemu zdravniku satena bolezni je prišla moderno ob 6ena dama. _ „ L' . ______ "Ali ste omoieni?" jo Je vp Aal doktor. "Da." "Koliko časa že?" "Tri leta." "In bog je blagoelovil val zakon?" "O, da, gospod doktor: doslej Ae nisem imela otroka." NAROČITE SI MEVttIK PROSVETO Po sklepe' 11, rad ne konvencije se lahko naroči na list ProsvaU ia prišteje adan, dva, tri, itiri aU pet tort, tedaj mora apravaHtvo mliatl dstom ss to vaoto naročnika. PBOflVBTA, IN P J, M|7 k. Uendnle Av*. Ghleage. m. Priloiano peHlJam naročnine ss Ust Preevete vnete |. •••••••••••••• • •• .••....,...••..•»drnitva št.,.•••>< N.„Iot i) .................................. Uaujiu tednik ln f. prlplliM h moji naročnini ed aladačih ČW moja drnilnet .........................................cl U ............................. ...,«.....,,irašten Ha-....................................................Drflsvs .......i .♦••»»)<... ............ <4 4 >f?w><1 / ................. ' ........ • rrr I/TjIj jjj m>mttm Tako ao poatale Atene mati aapedne kulture: njene umetno-aU ia snanoati. njene drame in njene filozofije, pred vsem pa rrankforta. Pa., lakaje pred d rta raba » aa kresassskiuBtne eodeore. TISKARNA S.N.P.J I RPRRJElfA VSA r tiikiriko obrt spadajoča dela Tlaka vabila zs veselic« in shoda, vjzitnice, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatski* slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugi 1 » • < »s < > . ■ i ' % . . , jr» j VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8JiJ>Jn DA TISKOVINI NAHOCA v SVOJI TISKARNI Vas pojasnila daje vodatve tlakama Cena taaarna, ml Jako dalo pHra vrate Pilite po infermadja na naaiev: S.N.P.J. PRINTERY lM74t 8a LAWNDALI AVRNDE Telefen I ^ CHICAOO, ILL. Tam ss Mi aa