rNajv«£ji sIove«*ki darailT"^!
tr Združenih državah Veti* z% v«e Leto . . - $6.00 I
L Za pol leta.....$3.00 B
Za Ne« York celo leto - $7.00
celo leto $7.00
GLAS

(The largest Slovenian Dally in tbe United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays.
listrsloTenskihidelaycev'TAmerikL
TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 20. — ŠTEV. 2O7~
75,000 Readers.
[
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, WEDNESDAY, JA NUARY 25, 1933. — SREDA, 25. JANUARJA 1933
VOLUME XIX — LETNIK XLL
POGAJANJA GLEDE REVIZIJE VOJNIH DOLGOV
Rusija želi biti priznana od Amerike
DRŽAVNI TAJNIK STIMSON JE POZVAL EVROPSKE DOLŽNICE, NAJ POŠLJEJO SVOJE ZASTOPNIKE
Zaenkrat so bili povabljeni zastopniki Italije, Čeho-slovaške in Litavske. — Tudi one države, ki niso plačale, se lahko udeleže posvetovanj, pod pogojem, da bodo prej zadostne svojim dolžnostim. — -Predsednik Roosevelt bo zahteval posebne proti-koncesije. — Svetovna gospodarska konferenca ne bo potrebna.
WASHINGTON, D. C.. 24. januarja. — Naj-prej je bilo Angliji obljubljeno, da bodo Združeno države ob primernem času razpravljale ž njo glede revizije vojnih dolgov, sedaj je bilo pa isto obljub ljeno tudi Italiji, Cehoslovaški in Litavski.
Državni tajnik Stimson je po naročilu prihodnje ga predsednika Združenih držav Franklina Roose-velta obvestil omenjene države, da bodo uvedena nova pogajanja glede revizije vojnih dolgov, sedaj je bilo pa isto obli ubljeno tudi Italiji, Oehoslovaški in Litavski.
Pri tem gre seveda le za države, ki so dne 1 5. decembra točno zadostile svojim obveznostim. Pa tudi one države, ki niso plačale 15. decembra zapadlega obroka, se bodo zamogle udeležiti pogajanj, kakorhitro bodo to storile. Posvetovanja se bodo pričela kmalu po inavguraciji novega predsednika, toda dan še ni natančno določen.
Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bodo Združene države napram evropskim dolžnikom precej popustljive. Nekateri domnevajo, da bo znižan dolg Anglije na osemdeset odstotkov.
Umevno je, da bo Amerika za to popustljivost zahtevala od evropskih držav razne koncesije posebno v trgovskem oziru.
RIM, Italija, 24. januarja. — Italijanska vlada se bo z veseljem udeležila razprave glede vojnih dolgov v prepričanju da bo zadeva revidirana v soglas ju s plačilno zmožnostjo posameznih držav. Takoj ko bo nastopil novi predsednik svojo službo, bo poslala kalija svoje zastopnike v Washington.
Kakšne zahteve bo stavila Italija, zaenkrat še ni znano, toda oficijelno italijansko časopisje je že začelo domnevati, da bodo washingtonska posvetovanja dovedla do rešitve največjih svetovnih problemov in da bo vsled tega nameravana svetovna gospodarska konferenca nepotrebna.
Uradno je bilo objavljeno, da je italijanska vlada sprejela Stimsonovo vabilo, poluradno se je pa izvedelo, da je bilo vabilo zelo dobrodošlo.
Italijanski zastopnik bo najbrž odnesel v Washington Mussolinijeve predloge za temeljito svetovno razorožitev, kajti revizije vojnih dolgov si ni mogoče predntavljati brez tega.
PARIZ, Francija, 24. januarja. — Rcoseveltovo ponudbo, da je pripravljen razpravljati z Italijo o vojnih dolgovih, smatrajo francoski vladni krogi za nekak migljaj Franciji, naj francoski parlament čimprej odobri plačilo v znesku dvajsetih milijonov dolarjev, ki je zapadlo sredi meseca decembra. Po hodnikih poslanske zbornice se čuje, da se je precej poslancev, ki so bili proti plačilu, premislilo.
Ako bi Francija vztrajala pri svojem sklepu, da ne plača, bi bila povsem osamljena, kajti vse druge dolžnice bodo skoro gotovo zadostile svoji dolžnosti.
Na vprašanje, če bo tudi Francija povabljena, naj pošlje svoje zastopnike v Washington, je odgovoril neki uradnik pariškega urada za zunanje zadeve:
— Do 4: marca je še precej dolgo. Skoro zatrdno n pa prepričan, da se bosta Anglija in Francija razumeli glede te kočljive zadeve.
POKOJNINA ZA VDOVE AMER. PREDSEDNIKOV
Coolidge je podpisal zadnjo listino za Wilsonovo vdovo. — 15 predsednikovih vdov je dobilo pokojnino.
Washington, D. C., 24. j an. —
Ako ho sedanji kongres sprejel predlogo, da vlada plaeuje Mrs. (irare Goodhue ('oolidge. vdovi po bivšem predsedniku Ca-I vinu Cool-idge-u. pokojnino, ho šestnajsta vdava po p rtv Lunini k u Združenih držav. d;i h<> dobivala od vlade pokojnino.
Sedaj je še živih š.\st vdov bivših predsednikov. .Mrs. Theodore' ltoosove.lt dobiva na leto $oOfX),
katero vsoto ji j<* dovolil kongres kmalu po vitiirti njenega sopro*ra
leta 191K. Vdova po predsedniku "NVoodrmv "NVilsomi dobim rnvno tako .$5000 na leto. Tozadevno postavo je podpisal Oaivin Coolidge malo dni prej. predno j«* odšel kot predsednik Iz liele hiše. Tozadevna predloga je bila :v konjrre.su skoro štiri leta. predno je bila sprejeta.
Predloga za vdovo po pretlsed-tiiku Taftu je bila sprejeta v senatni cborniei in je sedaj v rokah poslaJLske zborniee.
Mrs. Thomas I*. Preston, ki je bila žena predsednika Clevelanda
in Mrs. Harrison ne d ubira te pokojnine. Senat je že .sprejel po-.stavo iza pokojnino za Mrs. I*re-.stoli, tod:« kongresna zbor ni t-a je ni sprejela. Mrs. Harrison je poslala žena predsednika Ilarrisona. ko že ni bil ivee predsednik in ji vsled tega ni bila priznana pokojnina.
Edina prednost, ki je bila dovoljena vdovi prvega predsednika Washingtona. je bila pravica njegove vdave, da ji je bila dovoJjc-na pošiljatev pisem brez znamk. To dovoljenje imajo i udi Mrs. Preston. Mrs. Wilson. Mrs. Roosevelt hi Mrs. Harrison.
Kong res je dovolil Dolly Madison $30,000 za rokopis njenega moža. Po smrti predsednika Ilarrisona je kongres privolil njegovi vdovi $2r».000. Prva predsednikova vdova, ki je sprejela letno pokojnino, je bila Mrs. Taylor, kateri je bilo dovoljeno .$.">000 na leto.
V kongresni knjižniei .se nahaja pismo Mrs. Mary Todd Lincoln. ki <ra jo pisala leta lotiti iz Frankfurta v Nemčiji in v katerem je prosila, da ji kongres voli kako podporo, da .bo m osi a lažje prenašati denarne skrbi. Kongres ji je dovolil $5000 na leto.
Mrs. Harding je sprejela preostanek letne plače svojega moža in dobila je. ker je njen mož umrl v avgustu, skoro eeloletno predsedniško plačo.
Tudi v senatni zbornici je že bila sprejeta predloga za njeno pokojnino $."»000 na leto. toda predno je poslanska zborniea o tem od-loeila. je	Harding umrla.
KITAJCI SO ŽE PRIČELI NAPADATI
Japonci zatrjujejo, da sc odbili kitajski napad. — Japonci so zopet bombardirali K ail u.
FORDU PRETI ARETACIJA
Detroit, Mich., 23. januarja. — Vodstvo Sweeten Auto Cb. je tožilo Fordovo tovarno za odškodnino. Ker Forda ni bilo k obravnavi, Ao mu odvetniki tvrdke za-pretili <z zapornim poveljem.
Činčov, Mandžurija, 24. jan. — Ivot pravijo japonska poročila, je japonska posadka v 1'aojangu v ] nivineiji Jehol. okoli dvajset milj od mandžurske meje po enotirnem boju odbila kitajski napa <1.
Ker so se Kitajei trdovratno borili, domneva japonska vojaška oblast, da ie te rute poslal v Jehol maršal rang llsiao-liang, ki una svojo stalno armado, ki je dobro izvežbana.
Poroeila pravijo, da so imeli Kitajci tri mrtve. Japonci pa niso imeli nikakih izgub.
Tokio. Japonska, 24. januarja. Japonski glavni stan naznanja, da joj»oruski aeroplani ž** tretji dan bombardirajo mesto Kailu. ki je ključ za ivhod v provineijo .Jehol.
V mestu je nastalo več požarov in kitajski vojaki, ki so bili nastanjeni v mestu, so se razkropili. V okoliei mesta je po poročilu japonskih avijatikov »branih okoli 33.000 kitajskih vojakov.
To je Lil že tretji japonski zrač-ni naipad v petih dnevih in najbr-že ima namen odpreti pot za veliki« ofenzivo japonske armade.
Pri vsem iem pa »zatrjujejo ja-poiLski vojaški voditelji, da mnogo oznanjevani namen Japonske, priklopiti Jehol k državi Maneu-kuo. ne pride še vee tednov v pošte v.
Tientsin, Kitajska, 24. jan. — Veliko razburjenje na Kitajskem vsled dogodkov v severni Kitajski je nekoliko vstavilo japonsko odločnost iza osvajanje kitajskih provineij.
Tuji opazovalci so prišli do prepričanja. da Japonci niso vee tako gotovi svoje stvari, kot so bili poprej. Dobro se »zavedajo nas p rot stva Lige narodov in z veliko pa žil j o gledajo na konferenee kitajskih vojaških voditeljev v Xankingu.
Ko so se Japonci polastili pristanišča Sanhaikwana in so šli preko kitajskega zidu v provin-eiju Jehol. je japonska vlada mislila. da ji bo lahko izgnati gospodarja severne Kitajske, maršala < aug Ilsioh-lianga. Toda tega namena ni dosegla.
Mesto tega se jt» mobilizirala cela Kitajska in jo poslala svoje čete .proti kitajskemu izidu v pro-vinciji Jehol in po celi Kitajski je oživelo vojno navdušenje proti Japonski. .Japonska na vse to ni računala.
Japonska se sedaj boji. da ji je bila v severni Kitajski nastavljena past.
<Xek visok japonski uradnik je rekel :
— Ako sedaj pridemo v seiver-no Kitajsko in četudi premagamo kitajsko vojsko, bodo posledice strašne. To bo pomenilo, da' se bodo svetovne sile združile proti Japonski, kar pomeni pravo past. katero so nam postavili Kitajei. t
Kitajei pa so se v odločilnem trenutku zavedli nevarnega položaja in so pohabili ivsa svoja na-sprotstva ter so se vojaški poveljniki različnih strank sestali v Xankingu, kjer bodo sklenili o »kupnem odporo proti Japonski.
STROGE KAZNI V SOVJ. UNIJI
Kdor bo kradel državno lastnino, b o zapadel smrti. — Visoke kazni zadenejo tudi ljudi, ki ovirajo obdelovanje polja.
Moskva, Rusija, 24. januarja. Svet narodnih komisarjev je izdal odlok, ki določa ostre odredbe glede obdelovanja polja v severnem Kavkazu.
Vlada opozarja na svoj odlok 7. av usta lanskega leta. v katerem je bila določena smrtna kaizen za vsakega. ki bi vkradel kako drža v no la.stnino. V tem odloku j»-bilo rečeno. da nikdo ne bo ušel
smrtni kazni, ako bo kradel državno žito. Vsem onim. ki bi o,vi-ra.li oranje in rplošno obdelovanje zemlje, pa je bila zagrožena kazen v »zpruanstvo.
Vlada opozarja vse svoje usluž-bence in uradnike, da se strogo drže vladnih odredb glede sejanja in žetve.
Da vlada iv svojih odredbah misli resno, je pokazala, ko je preselila prebivalce treh kovaških vasi v Sibirijo, ker se niso hoteli ukloniti vladni odredbi glede oddaje žita.
KARDINAL HAYES
NA POČITNICAH
ZNAČILNA IZJAVA PREDSEDNIKA SVETA LJUDSKIH KOMISARJEV
MOSKVA, Rusija. 24. januarja. — Predsednik: sveta narodnih komisarjev V. M. Molotov je izmed visokih sovjetskih uradnikov po več mesecih prvi omenil priznanje Rusije od strani Združenih držav.
Ko je govoril pri otvoritveni seji osrednjega izvršilnega odbora v Andrejevi dvorani v Kremlju v prisotnosti Josipa V. Stalina, vojnega komisarja K. E. Vorošilova in drugih visokih uradnikov, je rekel Molotov:
GEN. KUNDT POVELJUJE BOLIVIJCEM
Troti zapadnohliujskem otočju se je predvčerajšnjim odpeljal na parni k u "Augustus" newyorski kardinal Hays. Spremlja ga pet duhovnikov. Pred odhodom je rekel, da .so ii¥u zdravniki priporočili počitek.
Pričel Je veliko ofenzivo. Boji se že vrše pet dni. Paragvajci imajo velike izgube.
Buenos Aires, Argentina, 24.
Xajbolj vroči boji v zgodonrini Južne Amerike so zdaj v teku v (^haco okraju, kjer se bore boli-vijske in paragvajske čete v nenapovedani vojni že skoro sedem mesec o v.
Xa tisoče vojakov je že padio, ali pa .so bili ranjeni.
Zadnji vroči boji so bili v Xa-na\va okraju. Bolivijei. ki so bili v defenzivi v nuvalu Paraavajcev.
— Se vedno je nekaj držav, ki mislijo, da je potrebno, da proučujejo, ako je primerno priznati sovjetsko Rusijo. Med temi državami so tudi Cehoslovaška in Združene države ter št1 nekaj drugih držav. Toda Aisled dejstiva. d t obstoji kaka država petnajst let, kot sovjetska Rusija, ni treb i razmer v državi proučevati. Xe preostane dmpepa kot priznanje.
Tekom ameriške .predsedniške, kampanje je bila uradna sovjetska Rusija skoro molčeča gled^ sovjetsko - ameriških odnosa jcv. Tudi časopisje je omenjalo veli-t ve z veliko .previdnostjo. Od časa volitev rvisoki sovjetski uradniki niso omenjali politične izpr*-membe v Združenih državah
Oh priliki, ko je predsednik Molotov podal svojo izjavo glede proučevanja ra*zmer v sovjetski Rusiji prihaja v spomin, da je leta 1922 washingtonska vlada predlagala Rusiji, da pošlje v Rusijo posebno komisijo, da protiee-va raizmere, predno bi Ameriki priznala Rusijo in ta predlog je
dokler ni prišel i/. Nemčije g^ie-ral Hans Kundt. ki je prevzel po-J Rusija kratkomalo zavrnila. Te-
da je sovjetska vlada v sploš-
MANUEL JE BIL TAJNO NA PORTUGALSKEM
Londoit, Anglija, 24. januarja. "Daily Herald" je objajvil poročilo iy, Lizbone, ki zatrjuje, da je bivši portugalski kralj Manuel malo pred svojo smrtjo v juliju lanskega leta obiskal grobnieo svojega očeta kralja Carlosa.
Poročilo pravi, da je Manuel o-niedlel pred krsto in mu je umetna .brada, ki jo je nosil, da ga ne bi spoznali, odpadla. \*ek drug obiskovalec pa ga je spoznal in mu jo tudi pomagal, da se je mogel vrniti na nemški parnik. s katerim s»> jt- pripeljal v Lizbono.
Xek bivši služabnik na portugalskem kraljevskem dvoru je izdal to tajno Mannelovo potovanje na Portugalsko.
Kralj Manuel je umrl v izgnanstvu v Twickenham na Angleškem 2. julija 1032. Xjegmv oče. kralj Carlos iz družine Rragan^a. je bil ustreljen 1. februarja 1002. ko se je peljal po lizbou.skih ulicah. Manuel, ki je bil tedaj star 10 let, je bil ranjen in je takoj zasedel kraljevi prestol.
Tekom vstaje IG. okjobra 1910 je moral pobegniti iz Portugalske in je od tedaj naprej živel na Angleškem.
veljstvo nad bolivijsko vojsko, so napeli tvse sile. da predrejo paragvajske vrste. (J en era 1 Kundt je napravil načrt »za bolivijsko o-f en živo.
V Xanawa okraju je padlo na obeh straneh že nad 40<K) vojakov.
Zadnja poročila iz La Pa.z, ki je glavno mesto liolivije, pra.vi.jo, da je bilo ubitih 1500 Paragvaj-cev. ranjenih (pa 2000.
Poročilo bolivijske vlade naznanja. da so liolivijei zavzeli važne strategične točke, 'vsletl česar Pairagvajci ne morejo dobivati ojačenj s .severa.
Bolivijei. kakor Paragvajei zatrjujejo svoje uspehe in je težko dognati, kdo je d<*segel večje u-spehe. Pikra g va jci so »v okraju Xa-iiawa odbili mnogo bolivijskih napadov in Bolivijei to se morali u-makniti na front ali pri Corrales in Ilerrera., Xeko poročilo pravi, da «o imeli bolivijski voj:iki pri umikanju velike izgube.
nem sprejela predlog pod pogojem. da: tudi Rusija pošlje v Ameriko posebno komisijo za preiska-vanje ameriških razmer. Ta poprej j^ wfiahingtonska vlada odločno odklonila.
PASTIRSKO PISMO PROTI NARODNEMU SOCUAUZMU
Linz, ^vstrija, 23. januarja.— Tukajšnji škof je i^.dal ]>astir-sko ipismo, rv katerem pravi, da pripadništvo k narodnemu soeija-lizmu ni v skladu z nauki katoliške cerkve. Na rodni soeijalieem trpi na materijalizmu in plemenskemu sovraštvu.
DANAŠNJA MLADINA
NEMIRI V URUGUAY
Montcvidio, Uruguay, 23. jan. V mestu San Javier so se spopadli komunisti s policijo. En komunist je l>il usmrčen, dvanajst pa ranjenih. Demonstranti so se šele •potem razšli ko je <bilo poslano vojaštvo proti njim.
Reading, Pa., '24. januarja. — Tukajšnji policiji so telefonirali, da kliče nekdo v gozdu na pomoč. Policisti so se podali v označeno smer ter našli v globokem bjatu •lep avtomobil, v katerem sta se nahajala mlad fant in mlado dekle*
Kričala sta ko grešni duši.
—	Kaj se je zgodilo? — so vprašali policisti.
—	Avtomobila ne morem spraviti iz .blata.
-—Zakaj pa ne greš po ljudi, aa bi ti ipomagali f
—	Ker si nočem umazati novih čevljev — je odvrnil fant.
Oba so zaprli zaradi kaljenja mira.
BIVŠI KRONPRINC BO
PRIŠEL V AMERIKO
Berlin, Nemčija, 23. januarja/ Danes se je izvedelo iz zanesljivega vira. da namera bivši nemški kronprine Viljem odpotovati v Združene države. Izza svojega po-vratka s Ilolandske je kronprine prepotoval vso Švico, Italijo in Avstrijo.
V Ameriki sta že dva njegova sinova, kojih eden deda pri Fordu.
SMRT ZA GRAFT V RUSIJI
Seb&stopal, Rusija, 23. jan. — Sest uslužbencev mestnega finančnega urada je bilo obsojenih na smrt zaradi "gospodarske proti-revolucije", katera krivda obstoji v tem, da so se pustili podku-jpiti.
Raznim meščanom so popuščali tpri davkih in so za plačilo spre« jemali denar in razno blago.
™
-
-
""
————

• - !■
ro L A8 R11 O D r
lfEW YOEK, WEDNESDAY, JAHUAJtY 25, 1033
THE LARGEST SLOVENE DAILY jn U. 8. A.
Glas Naroda"
3
Owned and Published by SLOTENIC rtJBLISHINO COMPANY (A Corporation)
rraak BaKaer. Pr*«ld«mt
L BoMlf, Tie—.
Place of boslnena of the corporation and addremee of above officer«:
•t Manhattan. New York City. N. Y.
GLAS NAHODA (Voice ef the People)
Lamed Brery 1)4y Except Sundays and Holidays
•a ealo leto veljs sa Ameriko in
ia pol leta.........
Sa Četrt leta ......
$6.00 $3X0 $1.00
Za New York sa celo lato
Za pol leta..............
Za iiMzemstvo za celo leto Za pol leta..............
$7.0C $3.50 $7.00 $3.50
Subscription Yearly $600
Advertisement on Agreement
vOlas Naroda" izhaja vsaki dan fzvzemSl nedelj In praznikov.
Dopial brez podpisa in osebnosti se ne priobf-ujejo. Denar naj se blagovoli MMtJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi prejfinje blvaliw^e naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA". 216 \Y. 18tta Street. New York. N. Y. Telepbeoe: CHelsea 3—3878
POT 12 ZAGATE
Amerika nima depresije le v gospodarskem oziru, ampak se je v zadnjem easn nekaka duševna depresija lo-t Ha tudi narodnih zastopnikov v Washington!!. Slednjič »e jim je vendar zaeelo sviftiti. da je zašla dežela v velike tdifike in Eadrege.
Vsak hoče hiti sliiVn M<\jzt*zu in povesti narod ho!j_ sim časom na sprt »t i.	pa nimajo dovolj narodno gospo-
darskega znanja, so oprijemajo vsake bilke in vsak nasvet, pu naj bo ne tako čuden, jim ]»ride prav.
V gotovem oziru se nahajajo narodni zastopniki v ve-I ki zagafti. Volile i so jim zato imverili to važno me.sto, da bi skrbeli za njihove interese.
In tako prihajajo k narodnim zastopnikom drug za drugim tožit svoje križe in težave.
Aln šean tarna nad pol<ržajem, v katerega je vsled gospodarske krize prišel s svojo družino.
Farmer ne more ] da eat i ohresti od inorgi<"a. ki ga ima na farmi. Ker ni že nek'aj rasa plaval davkov, mu preti nevarnost, da mu bo farma prodana na dražbi.
Kje naj išče pomori t Kjt drug« ! k«»; pri možu, ki za-Btopa v Washingtonu njegov okraj.
I«totako je s trgovcem, ki nm pivi i konkurz; z bankirjem, ki lie more tako naložiti denarja, da hi rnn nosil večje obresti; s klerkom, ki je brez služIte.
Vsi iščejo pomoči pin svojem zastopniku v Washingtonu. Vsi so glasovali zanj in tega zaupanja njihov zastopnik nikakor ne sine omalovaževati.
Vsledtega je razumljivo, zakaj >e j • v zadnjem času pojavilo toliko zakonodajnih predloga v. ki hi jih v normalnih časih smatrali za izrodek bolne domišljije.
Nekateri predlagajo inflaeijo, drugi umetno zvišanje reji, tretji nove davke, četrti prij>orrw ajo. naj Amerikanei kupujejo izključno le ameriško blago.
Ta državniška kratkovidnost in uaeijonalistifna ma-loduanoRt ne bosta rodili dobrih sadov.
Noben teli gospodarskih mazačev noče razumeti, da je gospodarska stiska svetovna, <la so dežele odvisne druga o<i druge, da se ne ho noben posamezni narod dvignil s svojo lastno močjo.
Amerika bi lahko pokazala pot k izboljšanju, če bi podrla visoke carinske ovire, katere je ona prva postavila
Dokler se bo obdajala z zidom, bo trpela in ž njo vred bodo trpele "tudi vse ostala dežele.
UPOR V FAŠISTIČNI STRANKI
V Italiji se zadnje dni dodajajo stvari. ki kažejo, da je začelo v fašist ični stranki resno vreti. Tokrat pa ne gre za nezadovoljstvo od spodaj. marveč za izbruh upora od Najvišji fašistični funkei-jonarji so m* zaceli upirati d<Med»j obiraj n i slepi jtokorščini Mttssoli-niju. lieg hi \ šega glavnega tajnika fašistične stranke Tnrattija je bil. kakor kažejo najnovejše vesti, samo začetek in v.se kaže. da se to krat pripravlja nekaj večjega. — •lasni obrisi se za enkrat še ne vi dijo. toda i>o ukrepih, ki jih je izdala vlada zadnje dni. se da sklepati. da gre za zelo resne zadeve.
Beg Tnrattija skušajo oblasti še vedno prikrivati. Fašistični tisk. ki ie sicer zelo gostobeseden. o tem molči. (*e se upošteva, da je fašistični tisk direktno podrejen vodstvu fašistične stranke, je to le dokaz, da je vest o begu Tnrattija resnična. To pa dokazujejo tudi še razni drugi ukrepi. Da a- fašističnih vrstah ni vse v redu. dokazu jejo zeL> strogi ukrepi, ki jih je i/.-ilala vlada vsem [»odrejenim oblastem. da hi preprečila nadaljnji l»ejr nezadovoljnih in upornih fašističnih prvakov v inozMiustvo. X\i li-ki kar mrgoli detektivov, miličnikov in karabinjerjev. Dovoljenja za potovanje v inozemstvo ho u-stavtiena za vso državo in se n"-izdajajo niti v najnujnejših primerih. Vsa libnrijska obala <li Opatije in Mosčeniee .ie najstrožje zastražena, oh obali pa patrulirajo po morju lahke križarke in torj»ed-
ni rušilci, ki ustavljajo vsak čolni ček. ki se pojavi t«*r vk" natančno preiščejo, če se ne skriva med ribiči kak preoblečen fašistični begunec. Tudi na vseli ostalih mejah Italije so straže tako ojačene. da ne hi mogla neopaz no preko meje niti miš. Xa vsakih 200 m je postavljena patrulja karabinierjev in miličnikov, v "nevarnejših" pre delih pa so straw* razmeščene š.» bolj na gost*).
Xa Reki so se 4. januarja razširile v zvezi s temi ukrepi senzai-*»-jonalne vesti, da so Tnrattijeveinu Vizgledn. ki je |»obegnil iz internacije v sanatorijn oh Gardskem jezeru, sledili tudi š' drugi ugledni fašistični prvaki. Med begunei je tudi bivši predsednik izredneera fašist ične<ra tribunals fašist ičui general Prištini, ki je med drugimi vodil tudi znani tržaški proees in obsodil na smrt Oortana in tovariš". Crist ini .ie lansko leto prišel v konflikt z Mussolinijem in nstn-lim vodstvom fašistične stranke, ker se mu je naposled vendarle /delo početje fašističnega tribmiala civilizirane države nevredno. Zaradi tega so ga odstavili. Kmalu za tem je bi! odstavljen tudi kot fašistični general in doletela ga je enaka u-soda kakor Tnrattija. Sedaj ga pa sumijo, da je bil v dogovoru s Tu-rattijem ter da bo skušal pobegniti v inozemstvo.
Med ostalimi begunci se navaja tudi fašistični pokrajinski tajnik Carlo Seorza, ki je bil najintimnejši prijatelj Turattrja in je po njegovih navodilih vodil fašist i eno stran ko v Brescii. Zaradi tega je pad^l v nemilost pri Mussolini ju ter je hi! odstavljen. Ker se je večkrat zelo nepovoljno izrazil o Mussolini ju, je tudi njega doletela enaka usoda, kakor ostala "upornike". Tudi Seorza je sedaj izginil in pra zaman iščejo.
Fašistične oblasti na Reki niti n*> prikrivajo, da so \>i ukrepi zadnjih dni v zvezi s temi dogodki. Fašisti hočejo za vsako eeno tem hiv-
Udobno Hitro Poceni
Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na —
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West lath Street New York, N. Y-
šim fašističnim voditeljem, ki prav dobm poznajo vse zakulisne zadeve fašizma preprečiti l»eg v ino--zemstvo. ker se zavedajo, da bi moglo imeti to za fašistični režim katastrofalne poslediee.
K vsem tem skrhem fašist ičneirn režima pa se pridružijo tudi še večino večja finančna kriza. Davčni vijak so navili do skrajnosti, rubežni in prisilne pmdaje o n« dnevnem redu. Vse 1o povzroča v širokih ljudskih slojih vse večje nezadovoljstvo in v raznih krajih je prišlo že do odkritega upora, ki so ga morale fašistu-ne oblasti za-treti z orožjem. Zaradi tega vlada tem večji strah, da bi se izvedelo za razmere v strankinem vodstvu. Zato hočejo begunei čimprej položiti in jih spraviti na varno prej. p redno hi n:ogli organizirati kak večji jvokret. kar bi jim spričo raz-]>oloženja širokih množie kaj lahko n.spelo.
Zadnje dni je silno p »OKtren.i kontrola iui meji. Potnike natanko preiskujejo. Kdor ie količkaj sumljiv. ga radrže. F'osehno strogo pa-y.ijo na to. da s«* ne "vtihotapijo"
Poziv!
Izdajanje lista js ▼ zvezi s velikimi strofld. Mho go jih je, ki so radi slavili razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. N."
v Italijo inozemski listi, ki izročajo o uporu v fašistični stranki in o begu fašstičnih prvakov. Straž-
vzdolž meje pomnožene.
Dopisi.
New York, N. Y.
Pevsko in dramsko društvo "Bled" »priredi <v nedeljo 20. januarju M-dejansko komedijo "Trije vaški svetniki", katera je bila že po nekaterih slovenskih naselbinah v Ameriki igrana v največje zadovoljstvo publike in tudi kot nekakšna novost za naše slo-tvenske odre.
Komedijjt je vzeta iz modernega podeželskega življenja v domovini. ki se e»e .malo r;ie.likuje od predvojnega. Igra se sploh nanaša na neki greh. katerega .so vsaj trije ugledni tržani, sedaj člani in odborniki društva za povzdigo morale, zagrešili v dneh. ko se jim greh radi mladostne knvi še ni zdel tako strašno pregrešen. Stari .so moralisti, kot mladeniči so bili veternjaki. Tako so postali vsi trije očetje enega sinka — torej očetovski batal.ion — kraje-:bataljon !
Vse skupaj je farsa. Položaji so tako nenavadni in izamotani, da igralci dalj ča»sa .sami he vedo pri čem so. C'rtia Lizika jih je zmešala pred dvajsetimi leti. Tam za gorami je nekje žive-la in rediia »vojega namišljenega sinka, obenem pa vlekla alimente kar od treh. Vsi so plačava!i in vsi v pobožni morali skrivali davni greh. Končno pa je le prišlo na clan. Tu je začetek igre.
1'čitelj Štem p i h ar. tajnik moralnega drutva. se ženi f»ri Fani-ki. hčerki ižupana, ki* je važnej&i izmed 4V»vetnikov\ ker je več plačeval. Župan Porenta in njegova častivredna ženiea Trška sta oba proti poroki hčerke s Stempi-harjem. ki nima ne spreda j ne zadaj nič. Urška skomandira. da Fani vzame Lahajnarjevega iz Oremošnjie. tam za gorami, ki ima dva mlina. Jakec .pride, kot da bi 'ga naročili ipo <pošti. in se ženi. pa no z namene j no mu Fani. temveč iz Marjaneo. tudi hčerko "svetnika*1, ki se kar na mah zaljubi v njega. Štempihar bi ne bil iLspel, da se ni v svoji navihano-sti <poishižil ;pisem (v katerih je stala zapisana vsa skrivnost sta-
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE 8LJTV0 IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA BTOFNI SEZNAM
V JUOOBLAVUO	V ITALIJO
Ur	100_____________$ 5.70
Lir	200 ________$11-20
Ur	300 --------$16.40
Ur	400___________$21.76
Lir	600 _________$26.76
Ur	1000 -------------$5250
•raj Mviiwii. MM v MnarJIfe «11 Mrak «*v*IJvJmm ft« MJa
IZPLAČILA V AMItlllB DOLAKUH
$ 616 $16A6
iiui
Za frplafllo $ SjOO morati poslati ** » $10-00 " " M •> tlljOO " " n	636J60	"
m t* ttOOO "*	>v
«• »»
mu—mu no* v
» »> ^ 0B1JO kraja lspUftlo w MokJUl mmhm ■■!»■■ n»iiiuwi P* cablk LUTU M f^j^iN
METROPOUTAV TRAVEL BUREAU
(PMANE BAKBMM) BTl

IH WMBT 18tk BTBMMT
NMW YORK, N. T.
rili grehov). Pisma so postala kupna eei»a Jta Kani. to je xa privoljenje Pon*nte župana, katerega ženiea 1'r.ška kar ne more razumeti. izakaj je tako nenadno upadla njegova jeza do Štempihar ja.
.Za mota i Lost i je vse polno do konca. Lahajnarjetv .Jakec, m a. I o smešen tip. ampak ženin, naprav-lja zelo velike preglavice. Ali je ta črne Lizike sin? Že skoro vsi mislijo, da je, ko se naenkrat izda, da mu je žal <za dobro, pohlevno črno tLizko. ki je reviea po zadnjem teletu poginila. .Možakarji s« oddahnejo. Vendar je zmed še polno. Mati Trška ne ve. ali Fani laže ali se pa Jakec ba-ha. Kekel ji je. da mu je dala kar pol roženkranea poljubov. Fani •pa še slišati noče o njem. Pa se le iave. kako in kaj — »poljube je sprejela Marjanea.
"Trije vaški svetniki" je zabavna igra. Tehnika v nji je dobra, nešteto je komičnih prizorov radi netiporamma in zamotanosti. pa tudi karakterji so smešni. Porenta jezaiv. mati l'rška jezikava, in stisnjena. Fani zaljubljena, Ši-mec in liavdek "svetniška". Mar-
Johnstown, Pa.
Nameni! sem se nekoliko poročati iz našega kraja. Z delom smo tukaj skoraj na ničli. Iva ko dolgo bo še to trpelo, je. težko reči. 1'pamo »vedno, da bo prišlo kaj ibolje. ker slabše skoraj ne more biti. Nikjer pa ni nobenega znamenja. da bi se kaj izboljšalo.
Izgubili smo v našem kraju tudi tri rojake. Dva sta se prostovoljno ločila od nas, namreč John Muha in Anton Zore. Kaj ju j«-gnalo v smrt. mi ni znano. Alojz K veder je umrl naravne smrti v »bolnišnici.
Namenil sem se tudi sporočit i javnosti, da se ho obnovila igra 'Trije vaški svetniki", kmečka burka v treh dejanjih. Nihče no ne bo kesal. kdor jo pride pogledat. Igrana bo v korist Slov. Delavskega Doma na Mnxham. Johnsto\vn. Pa. v soboto. *2S. januarja. točno ob S. uri zvečer.
Ker so časi slabi, je vstopnina jako mala. tla je ni vredno tukaj imenovati. Otrokom pod lli. leti ni dovoljen vstop brez spremstva sta riše v.
Fljudno va-biuio vse rojake in rojakinje iz .Johnstowna in okolice. da pridete pogledat te svetnike. Po i-rri bo prosta zabava in ples. Za vse diitgo bo preskrbl jeno kakor p<» navadi.
Torej nasvidenj«" v soboto 2R. januarja v Slov. Delavskem Domu na Moxham. Johnstown. Pa !
Direktor* j.
Bon Carbo, Colo.
Po dolgi in mučni bolezni je na svojem domu preminula ."»2-letna Johana Malovieli. rojena Juriše-vieh i/. Sapjan. občina Jelšane v Istri. V Ameriko je prišla h*ta 1012. !*ole«: soproga zapušča 2 sinova, 'I hčere, sestro v Sngarite. »N. M. ter mater, dva brata in sestro v starem kraju. P.ila je članica društva .štiv. 118 .1. S. K. ,J.
Poročevalec.
Peter Zgaga
Iz stare domovine iporočajo. da so so tudi Srbi -začeli puntati proti diktaturi.
■Slovenci. Hrvati in Srbi naj ukrenejo, kakšen naj bo bodoči sestav države.
Kako bodo ukrenili, je iveliko vprašanje.
Iiog daj. da bi tako. da hi Lah ne stez al parkljev preko naše meje.
Diktatura ni posebno Ijubeznji-va stvar. Vsekakor je pa za spoznanje boljša. n«'gi> laško suženj-st vo.
*
I.e tisti pozabljajo najbolj na sebe. ki proglašajo ljudi za norce.
Predsednik avstrijske republike pravi, da »bi bila edina rešitev za Avstrijo, če hi se združila z Jugoslavijo in Nemčijo.
Ne vem. če bo kaj kruha iz te moke.
Precejšni d«'l dsmušnje Jugoslavija je bil dol^ra Moletja v zvezi ■A Aivstrijo. ill ve. kaj se 1o pravi.
MOTORNI ČOLN BREZ PROPELERJA
j am-a fletjia, Štempihar najvihan. Lahajnarjev neroden, pa tudi za-
V konstrnktirneiii oddelku P»:i-tinih tvf»rnie v Zlimi se trenutno mudi i/.najdiflj I>. Očenašek, ka-terega je >kli«-;il v Zlin S»'t" Bati liega pod jet »a. da hi tam preizkusil svoj novi izum v pogonu parni-kni; in motornih čolnov. Naloua preizkusov je — kako hi se našel najboljši način za pogon teh čolnov. ki mnrajo prekoračiti plitve dele reke. Zadnje dni ie preizkusil Očenašek modtd čolna brez propo.
Merja s hidrodinamienim pogonom.
1 katerega je skonstruiral Očenašek
... . . ...	. , J sam. Rezultat preisknsa z modr-
Ijubljen. itd. Vsak predstavljal,	. , ,'	. A . . ,
, „ . ... .. . .. i lom i' dokazal, da se da tak coni drugačen tip. kt >e dokaj doftrol,	,	...	.. .
I brez propelerja praktično porabiti.
, J V zlinski tvorniei grade zdaj podoben čoln z mt»torjem 50 JI P. ka-
v(poljan v komedijo.
Govorica je domača in prisr« na. malo groba, kakor tv vseh povojnih dramah, vse ozračje pa kar diši po domačnosti in .pristnem slovenskem življenju.
"Bled' 'je dobro pogodil, da si je za ta preilpust izbral tako smešno domačo igro. Kakor seznam igralskih moči napoveduje, jo bo tudi dostojno izpeljal. Nadejati se je le. da bo za svojo po-žrtvovaolnost imel veliko udeležbo. Vstopnina je .»0c. zastor pa se drvrgne — kot napovedano — točno ob 5. popoldne.
Posetimo vsi Sloveenci to zani-movo domačo igro v cerkveni dvorani na St. Mark's Place. Zabave bo dovolj za vse.	X.
Eni besedi je težje verjeti kot
dvemaT- vendar ji» v dveh več laži.
*
lli vsi nemški prestolonaslednik bo -prišel poleti v Združene države.
No, še njega je manjku.1?. N»-za-]KMlenih je tndi brez njega v
Ameriki več ko dovolj.
*
Kdor hoče učiti ljudi, mora bili pripravljen, da ga bodo zasmeho-k vali.
*
Nekoč je. slavni zdravnik obiskal slavnega slikarja.
Slikar je slikal, zdravnik je pa nestrpno čakal, kdaj bo končal svoje delo.
—	Tak pusti ie enkrat — je vzkliknil slednjič. — Saj ni treba take (natančnosti in takih podrobnosti.
—	Ja. veš. — je odvrnil slikar — moja slika bo visela na steni in j«» bo videlo na tisoče ljudi. ČV p;* ti v svojem poslu kaj popackaš. enostavno v zemljo z-ikopljejo.
*
To je pa zgodba o dveh rojakih. ki sta se ,po .prečuti noči srečala v nedeljo opoldne.
—	Sama sreča, da sva se dobila. Le nek a)j te prosim: moji ženi ne črhni niti besede, kje sva bila.
—	Ne. ne. niti ibesede. Le brez skrbi bodi. Samo povedati mi moraš. kje sva bila pravzaprav.
*
Ljudje se znajo zabavati samo na račun drugih.
terega mislijo preizkusiti na reki (prvi preizkus m* je namreč izvršil v bazenu električne centrale).
Ves izmučen in iz reda?
I*r»-«l vet- teti je slavni zdravnik spori-j:tlisi iznašel zdravilno zrn«-ss. ki je t-u-dovitrt delovalo na njegovih ln>lnikih z ja,esuijem oslabelih in uničenih organov, ki niso delovali kot potrebno in so ra-»>ili tonike. Ta predpis se sedaj prodaja V vseh lekarnah po nizki ceni ki en dolar za en<» pieseeno »lnivij.-nje. Ako i>o dvajsetih dn---i niste zadovoljni se vam vine vaš lohir. Samo pojdite k vašemu lekarnarju in si naroeite steklenico phi-ve .NTGA-TONE—pazit« da bo ime na steklenici.
Nuga-Tone
^mmssmam	iEi;::i:!-!iinio:;i!!iiMBii8!nMB,,!:i!i:	attbUiii^Urfll&.iMiSEH ili^^itiSSL'ISfU		
				
i lyiirjuiuirawiiiiiaiiiiffii-iiiii				'IEB =
H
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
Prepričajte se!
Skor« vsaka poročena žensk« je prepričana, tla je na svetu eden. ki je ni vreden.
Kaj mislite, kateri naj hi bil to?
— No. ste že uganili — njen mož.
*
Rojaka iz Xew Yorka. Brook-Ijma. in okolice moram opozoriti na igro "Trije vaški Nivctuiki''. ki jo ibo prirerilo slovensko prosvetno društvo "Bled" v nedeljo v slovenski dvorani na Osmi *-?sti Začetek bo toeno t»b petih.
Ob potih, ne pa ob pol šestih. •pOLseilmih ali ob .sedmih m večer.
Torej ob petih. Tako je v programih naznanjeno in tepra se ho režija držala. Kdor bo prišel kasneje, ibo začetek zamudil in na koncu ne bo vedel, pri čem jc.
Xa odru ibomo videli naše stare znance: Mačka. Ovco, Keršman-ca. Vojsko. Crnkoviča, Peliča in Cera rja.
Tn mlade renanke: Heleno Kaplja. Mary Arčul, Zofijo Kere, Marv Kerč. y rto Hude in Frances Ovca.
Boste videli, kaikšnega \Ta{?a in poft bo spravila ta pestra kompa-nija na oder.
fckoda, da ni iv propra<mu opombe: — Tistemu gledalcu, ki «e na bo do solza nasmejal, bomo dali denar nazaj.
•Niti jaz, ki sem precej resen človek, bi ga ne dobil.
Torej nasTidenje v nedeljo toč« tio ob petih popoldne. Oe »bom prišel deset minut prepozno, se ne bom prav nič proti vil. ako me kaaen v kevder zapro.
.............................................

■____:_____
.L

\
"G L k n V A m O D A"
mimmammmmm
W1W YOML, WHMMDAY, JAMU AMY 25, 1933
THE LARGE8T SLOVENE DAILY in U. 8. A.
9
»-
N1ERORŽ EW8KI
Zgodilo m* je, da je neki samuraj, llana.ki HjiLmi iz K iota, ohnbo-žal radi |m>1obui >»v-»jt*ga dinjmiosa. moral ji' oditi i/ hišt' svojega ^o ^ podarja in .sprej «ri službo oskrbnika v gluhi provinci.
Pr»dcn je zapustil prestolnico, >e je ltn'-il i m ( svetje žene. lej>e in itobr»' <>-Toje. in >.» «»ž« nil s hčerko visokega uradnika. meneč. da um pripamure to do sijajne kariere.
Občutno |khiimiijkai.^f in ntlaile-tiimIcm zaupljivost j** |tremainila »ji m ura j u j»ree. ni mud ceniti kvoje ljubeče družic*. ki jo je tako lali-
SPRAVA
( J a pomka pra rljica.)
neumno in okrutno sem ravnal, da;£iiu je na njenih prsih zmeraj ži sem tedaj aah'rgel! "*
Sedanja njegova žena je bila brez otrok; poslal jo je t»»rej k >tar-sem. sam pa je urno odšel v Kiot i.
\»lmeje -valovil kimono, na ustnah pa se je borila bohotna razkoš z nekdanjimi bolestmi.
"Napak je bilo, če si trpel radi
koniiselno zavrgel.
Nova žeuitev pa ira •vendarle ni j zapuščeno »twvbico s streho, ki osrečila. Druga žena hibi t rilo-' bila |h»i;l-Ih /. visoko travo, in ki«-«- (tu vedenja, imela* je trpek glas ter kainenito in trdo. sehičn-
srce. Kmalu se je Kaisu z bolest j«:
Ko je dospel tjakaj, je neutegom i j mene. Cesto m-ui slišala, da nisem priče! iskati O-Tojo, celo popotnei bila |M>prej zadosti razumna in obleke ni premeni!.	| mirna."
Ko je stopil na ulico, kjer sta | 1 loječe ji* prijel njeno roko in jo >tano\ala pred ločitvijo, se je /eipritisuil iui prsi. r.nočilo, bila je že pozna noč des.*-| "Očital sem si leta in leta svoj i tega dne desetega meseca v letu. krivdo in sem razmišljal,'kako bi Mesto je s|»aio tilio kot pokopali- j jo popravil! Toda nisem mo»c| s«V. .Mcset- |>a je svetil jasno in sa- izmotati iz zanjk. ki s««iii si jih bil murai je / lahkoto našel znano mu Kam nastavil...." litin.	I "Xe ti saui. marveč najina skup-
Zelo žalosten je bil pogled iiajna usoda, najina beda!.... Mora i a
je
raztrganim papirjem v oknih. Samuraj je potrkal na vrata. t<?d i nikdose ni uglasil. Tedaj je opazil.
pouiinjal dnevov. ki jih je bil pre-. da vrata niso zaklenjena; zato jih živel v Kioiu.	I je Kirinil in stopi) noter.
Kmalu ne j<> prepričal, da š" Prva >oha je bila docela prazna i/meroin ljubi .svojo pr\o 2eno in , in celo brez i.sakrinih rogoziut*. il» jo ima raje ko sedanjo. Kilo m i, Mrzel veter je veseljaeil po njej.
ja>uo, da je nehvaležno in kri : silil je skozi Ktq/dHe razpoke \ vičui ravnal O-Tou, da je rani! ] oknicah, mesečina pa je lila *kozi ljubeče src-. Ilolest se je polagoma i odprtine s hodnika. Druge sol>e so I>remenila «n'itke vest-i. ki ga i >11 • prav tak<» znpuw-ene in ne-n«*prenehonia pekla. SfKunin na za- rabne.
rženo ženo, na njeno milohno g., Oči vidno «.• hiši ni nihče staun-ivorico, na njen ljubic! asni.h, jih i val.
i.a .se točiti, mar ne veš več * (SlaJ je silnejši kot v.m* drugo.... Vendar takrat, ko sva si delila rh'»žm» jed. se še dobro spominjam, kako si mi pusTii zmerom boljši in večji del. a vendar moški silneje čuti glad! " "<>d*el sem od tebe. ali moja duša je i^tala pri tebi. Povsodi je ho dila za mane* pušča in življenje uii je zdelo nično, ker ni bilo tebe.... OdpuMi mi; vem. da si tudi ti trpela, gotovo stokrat več, trala odpusti mi! Prosim te, čeprav ne vem. kako lii to mogla l A ven da? sem ve<lno sanjal o tem trenutku, ko se lk»m | h* niža I pred tehoj. ti | vse priznal in .vlišfil tvojih ust
jerio očarljivo ved'uje in ne neiz- Kljub temu je samuraj sklenil, j odpuščanje.... Odpusti mi v svoji t-pano p» -t rpežl jivost ga je nepre- <la se prerije v na j oddaljenejši del. j d^brotljiyosti. odpusti mi radi na
t ari o preganjal.
Včasih jo je videl v sanjah, kak i ela kakor \ letih |K>manjkanja
v majhno sobieo, v kateri je nekdaj- J jine ljubezni, dovoli mi. tla operem rada bivala O-Tojo.	in popravim to svojo pregreho, ki
Ves zavzet in gin jen je uzrl. ka- • me teži kot svinčena gora." ko je nenadoma zamigljala lue zi •'\V govori tako! Tvoje liexed-* pregrado. Radostno je kliknil tn me navdajajo /. bolestjo. Ko bi res pogledal skozi odmaknjena vrata, j bila kaka krivica, ki o njej govo-Torej je r«*»: tamkaj je sedela ri.š, ko bi me bit zavrgel ne v sili. in šivala pri minili luči andona ; man»v samovoljno, mar bi je t i (japonska svetiljka).	i tvoj sedanj* povratek ne zbrisal
Prav tedaj je dvignila glavo i:i j popolnomaNikoli nisem sanjala o
trm, da s<» vrne«, da mi boš zo[x*t goi.oril o tako sladkih rečeh, da te bom videla le za kratek trenutek.... Zdel/i se ni' je. da so naju za vedno razklenili, tla je naju ločil debel. neprediren zid....
(Nadaljevanje na 4. strani.)
NIELS NORDENSKJOELD
Švedska je počastila pretekli me see stoletnico rojstva znenega raziskovalca dežel ob severnem tečaju, Nordenskjjoelda. Malokdo ve. da se je rodil Niels. Adolf Nordenskjoeld 18. novembra 1832 kot ruski državljan. Njegov oče je bil profesor na univerzi v llelsingforsu. Tudi Nordenskjoeld sin je hotel nastopiti očetov poklic. A kmalu je prišel poti |>olici'Kko nadzorstva in kot politični osumljenec pob-"gnil Finske v Skandinavijo. V letih 1852 do 1872 je petkrat jwitoval po (Ireidamliji in Spitzbergih. Leta 187i* je s prispevki kralja (Vkara 11. in švetlskega riksdaga opremil ualašv KffrSjeno ladjo "Vegn" in odkril /^luljepisno tajn ki mu je prinesla svetovno slavo. Našel je poprej nepoznano s«veri»o-zsipatina iut»i*sko pot v Sibirijo, ki sojo zaman Iskali pogumni mornarji po eeiisi od lb. stoletja. Od tedaj so dobili kraji ob ustjih velikih sibir skih rek Ob«. -Fepiseja in Lene red no polftint z vero s Tihim oeeaiiom. to ie z -laponsko in Ameriko. — Švedska je odlik ivala raziskovalca z haroiiskim uasJoivoiu. poxneje pa je (»ostal poslanec v riksdagu. — Francija mu je poslala red ča-stn legije. Na. povabilo pariški' zend.ie-pisne družbe j • pnnlaval Nortlen skjoehl leta 1H80 o svojem potovanju iu užival splošno priznanj". NaV.*ečji pariški cirkus je bil na-tlačenti polu. čeprav je imel prostora za 6000 os«d>. Ko j.» pripovedoval raziskovalce o svojih doziv-Ijsijili. je omenil, da ga je najbolj začudila uu.*edim*t Cukčev. pri katerih je prežim i 1 na ruski obali Ledenega ot-eana. Ničesar niso slišali o Petrogradu. carju in rttski oblasti. uis.) poznali niti besetle "Rusija čeprav so bili ž<- več sto let ruski državljani.... Nordensioel.i je umrl avgusta 1001 kot setlem-
deset letnik.
Spisal BMILE GABORIAU
x ' : . 4; * ■ • t * ■■ t
65
VELEMESTA jj
—	Xorhert!
Bra jrp- iztrgala Dnuinanu Ktekleničieo iz rok in jo skrila v nedrij«. Ko jo Norlbert vstopil, sta Daumaii in Diaiia presenečeno vzkliknila. Vse na njeni je privali», da se zgodilo nekaj grozneKa: ori }v intel izbuljene. obraz pa poškropljen s krvjo.
—	Kaj * te ranjeni, gospod markiz { — .je vprašal Daunian liiter um naproti.
—	Pa.. oče tne je udaril!
—	Kaj, on je storil to?...
TihI? Diana «t* je lnila lw-eesa hujšega; dr-hteč ]>o vseiu telesu je stopila U Norberiu.
—	Dovolite, tla ]»regleclaiii v«-iš»» rano. —
—	Ali je res, Diana, da bi ><• obotavljali zaupati ini svoje življenje, re i>i vam prisegal. da.vam posvetilu vse svoje misli in želje? Ali boste odklonili pobeg, če vas na kolenih prosim, da pobegnete z menoj
Na izpremenjemtii Dianineni obrazu seje poznal silni boj. ki gaje bila v svojem srcu.
—	Xe morem, — odgovorila koiieno. — lie, lic morem.
—	In kaj vas zadržuje i
1 i | "Ponosno jt» vstala in odgovorila mirno:
I — Yiewt.
i' Norberta je fi«i odgovor zelo potrl. Poko-; pal je zadnjo njegovo nado in zdaj je spo-I znal da ni *ile na svetil, ki l>i mogla odvi-
la z drhtečim glasom... Tu je, kaji,,^; Diaim od njenega sklepa. i Vsi lasje nad sem-em so zlcpljmi. Bož-j J)jana ]|;| „'.,^.,1 jt.Vala:
njene oči st> se srečale z žareeim pogledom Haisujii.iin. Pozdravila ga je z nasmehom, ki je zažarel od •reče.
"Kdaj si se vrnil v Kioto.' Kako si na<<4 |>ot do mene po teh temnih .-traopotih .'...." ga je vprašala ^ tihim, krhkim glasom.
oč in dim v tkalnici, tla bi mudil i j u no skupno bedo. A ie ]M»goste-r s*- mu je sanjah«, tla moli, kleče majceni sobici, kjei jo je zapu til. tla si otira .-«»lze z rokavi ognjenega, siromašnega kimona
(Vlo v uradnih lirah Mt mu misli begale k njej. Trudil se je, da bi v domišljiji uzrl. kakšno je njeno »tanovanje in kaj dela.
Nekaj mil je na dnu duše go\ r. rilo. tla se ni v drugič oinožila in da bi mu morebiti odpustil*, 'vo
V srčni tišini je sldenil ,da jo Ivi
I »oi.- kal, - e nanese prili-ka. tla ' 1'"as je ni prav nič spremenil. Do-\ rne v Kii to. da jo sktmal pre- t /.deva I a se mu je prav tako lepa. prositi, da jo bo vz»4 s selw>j in da mlada in ljubka, kot je sanjal t bo.stonl vse. da bi opral svojti kro-' njej. Podtilgast > a/al ni. bledi ob-,|o	raz. dolgi ravni notv s trepetajevi-
lui tmzdrvrai. karmiuova usteea. čriw. inantlljaste tK-i v obšivu gibkih trejialnic in na licih in i>t>d-hradku ljubki thdinci v nasmevn ...
Tenia nad vse slajši je bil .a n.jegava ušesa njen glas. ki je zvoi. ko donel v radostnem začudenju.
Sedel je nasproti njej na običajno mesto t»b hihači.
"Ljuba, ne verjame*, kako strašno sem koprnel |w» tebi! Kako neumen. iu zloben sem bil. da sem te takrat zasTg 'l! Todo kakt» bridko, kako strahotim sem bil za to kazn t-' van!...." je pričel s tihim, priglu-i šen i m glasom.
1 Pazno ga je poslušala, nI odmaknila z njegovega raz bolel eg a obraza oči. ki so milobno in dobrotno Nevalc kot dve medli svetiljki, do-
Toda minevala so leta. Slednjič je službena d »Ua potek la iu samuraj je dobil dopiii .
"Da, povrnil s«» btun k njej! Na vsak način!"' j" veselo ponavljal a in pri sebi (m» tis^M-krat. "Kako
Cenen« idravito j« rriilu toprofu delo
V M HK J J« >lr«M>u »rprl i jfd otek-Uh Mt lt.-k.li> 1« »Uf lt«Uli W r.|, /.ilrouili mi ii.u >»cto»i»li. nai
KTf » MawKK.il <U> .-i^riC.j.- 04-
EkJfe wn. «.'. it t |>u*ka»>m Ancltwr r.,n, I »»»llrr, in ku wui Irikat no tMMM—'otekliu«. »»> Wm»lM i* yuiilr t.ik.r	f* iBfj »oIitok n-
II...«#1 tlHIli t.* »Iclo. r»iW-l-*l»«ll€r
j« OJtdr»»il."
A. S.
Manchester, Con«.
FAIN-EXPFLLER
DRUŠTVA
KI NAHESAVATC PRIRBNtl
VESELICE,
• N» !■	'	fn .
ZABAVE OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" am
ŽIVALI PREKAŠAJO LJUDI
Lftalo je jrotovo lepa reč iu ljudje smo ponosni na to pritfc»bi-t I: s\oje tehnike, toda — ptice pt>-zimjn let bolje in so ga poznale mnogo prej nego mi.
Papir so Uuraili Kitajci že v davnem času — trala papirna <*a ira je izthdovala že mn.igo tisočle-jtij |»r'j. in sicer v kakovosti, ki ne za (utaja prav nič za najboljšim kitajskim svilenim papirjem. Ne veter, ne dež jra ne moreta uničiti.
Šivalni stroj imajo ljmlje komaj kakšni dve stoletji — toda rdeča mravlja tkalka se jKtsluitije čudnega pripomočka, s katerim doseže iste efekte, že tloliri tisočletja. — Njene ličinke imajo dobro /alvit1 t kalne žleze. Ce hoče mravlja /.vezati dva listna roba lista, da st* prilepi nanj nit. ki nastane v ličinki žlezi, potem prenese ličinko na drugi rob in ponavlja to proceduro tako dolgo sein in tja. dokler ni razpor meti obema robovoma zaprt s trdnim tkivom.
Na svoje ventilacijske naprave smo tudi zelo ponemni — toda enr/-Iji so jih poznali že davno pred ljudmi. Pri vhodu v čmrljavo gnezdo giblje" v jutranjih urah eden izmed emrljev »rvoja krila taltf), da se škod|i ri plini spwijo iz gnezda. Takšne žive ventilatorje poznajo tudi čebele. Ose prinašajo vodo v svoje gnezdo in jo »pravijo do izpuhtenja b premikanjem kril. Na ta način znižujejo v vročih dneh temperaturo v gnezdu.
Kresnice »o že davno odkrile skrivnoHt 44 hladne svetlobe", ki jo človek zaman išče, in kar zmorejo pajki, tega ne zmore najbolj&i graditelj tpoeštov.
S svojo tehniko se torej"pred živalmi ne smemo predeč postavljati.
lie
ino.j! »Samo en prst!... Kaj U<> hi poklicali zdravnika ! Dajte mi — vsaj malo mrzle vn-tle in koše-e.k platna, gospod Dahman.
Toda Norbert jo je rahlo potisnil otl ^ehe.j — S to zadevo se homo pečali poz-neji*. —
je dejal z ostrim, trdim glasom, ki g:a dohi, zakliraJ.|: Sloj! ln nu>rainr» jo ubogati.
stra- i 1	„ . , .	"	...
— Da. v< >t. ki jo moram poslušati kajti j njen ulas se ne ila zaneti; to mi prepoveduje vest. ki mi je dajala doslej pogum, da i sem hodila ponosno dvignjene glave mimo j škodoželjnih in obrekljivi ljudi, /daj mi je
človek v nevarnosti. — Izognil sem se šneniu udaren, ki mi f>a je bil oče Xiamen i I. j . Da nisem ]>ravočasno odsktičil. hi me bil oče j na me^tii nbil.
Kaj l>i se pa zgodilo z vami. <"e bi od-1 brez vas.'
Tega vprašanja se je Diana m uda usira-
Kaj se j«-
šila. Za i lit ela
—	Vojvoda t. .. Zakaj pa L. . zgodilo l
—	Raz žalil je vas in bil povrhu še tako! predrzen, da mi je to povedal v obraz, da se' je eelo pohvalil s tem! Za ko^a me ima i Kaj j ne ve. da se tudi po.mojih žilah pretaka kri j Champdooov ? Na njegovo podle žalitve sem J
odgovoril z grožnjami in tedaj me je udaril, j	^	unilran^;
Diana je ihtela.	.	\ste sami tega povedali i
—	In jaz sem toga kriva. — je zasepeta-
jc, in konce je bilo vse njene e-i nergije.
i — Vi m dobro, kaj me čaka. — je dejala tiho. — Vidiva se zadnjikrat. Zdaj se vrnem j v grad. kjer najbrž že vse vedo. Očeta na.i-dem razjarjenega. Cirozil mi ho. posadi ne* ! v kočijo in jutri. .. bom v samostanu!
— Ah, nikoli! Mar ne vem, da bi to p<._ n. * v-i<it i\iti"-.iviiit n 11 ki i-:i ii ii» • kaj mi ni-
SKRIVNOST MNOGIH OBOLENJ
-I <v.a dela čloiveka grdejja, t • veiuo v>i. da ga pa tlela tudi bolnega. smo doslej samo slutili. V novejšem čiisu je znanost globlje proučila; ;e meiLselmjiie ml nose meti duševnost.;o in boleznijo.
l>r. Al kan. znani beri ip ski spe. ciallst za želodčne in črevesne 1m»-ietni. je v tem področju izr/edel eelo vrsto zanimivih raziskovanj. I'got ovil je, da povzročajo dnševni pretresi .zelo pogostoma l>olj ali manj vidne spremembe: organov, pri čemer je odvisno od podedovanih nagnjenj iu zmogljivosti posameznih organov, na katerih se ti! Zdaj ga lahko tožimo. Vsak sodnik bo moral učinki najbolj kažejo. Jeza, strau. j priznalti vašo pravico.
skrh itd. lahko povzročajo krče. kij _ D^jj! _ ga j«- prekinil Norbert. —
la.
. — Vi!... Vi ste mu morda rešili življenje! Da ni bilo vas, Diana, bi bil na mestu kaznoval Jl'o žalitev. Cdariti me s palieo kot da sem njegov sluga!... Spomin na vas zadržal mojo roko. Zbežal sem in nikoli verne prestopim domačega praga.
Dauman še svoj živ dan ni okusil tolike radosti. Ali ni on vzrok te kriz^ t
—	Nazadnje je vse za nekaj dobro, gospod markz. — je za eel. — Vaš ore se je slednjič spozabil in zdaj ga imamo v rokah.
—	Kaj hočete reči s tem!
—	To. da je odvisno samo od vas. če se j boste hoteli otresti očetovskega jarma. —
ZA DOM SLEPIH V LJUBLJAKI
St«vt Govže. Ribnica (prej v fhicagi) preostala naročnina za stari kraj 75c.
•Denar sprejeli in ga bomo pasi al i na pmtfijBo aato.
UrtdAifttva.
utegnejo tkivo takti hudo priženi ti. da ua-tanejo ovire v krvnem in limfatskem obtoku iu se tkivo I »oškoduje za trajno.
Tako utegnejo nastati razne o tekline. u. pr. pri krčili oh vIukIu v želodec želodčne otekline. Cuv-stveni pretresi ])a utegnejo povzročiti tudi črevesno zaprtje ali celo |K>|H»lno omrtv ičenji*.
Na Isti način mixtajajtt razne lH>lezni dihal |»o duševnih razburjenjih. n. pr. astmatični pojavi in vnetja. Na koži se (»ojavijo znoje-na. ekceini in celo krvavitvi.
Te in podobne pojave |>njasnjuj« berlinski raziskovalec prof. Šchultz na zelo zanimiv način. Kakor znano. !r> vsa dilema dogajanja zvezana z možgansko skorjo. Ta skorja je po neštetih vodih vezana * srednjimi možgani, hrbtenico in celotnim živčnim sistemom. Vsa ta e-pa rat ura je tako fino urejena, da zadostujeta že najmanjša rana ali premik v skorji, da nastane n. pr. mrzlica, izločitev sladkorja itd. Veselje. jeza. -Strah, skrb pa so zmožni pouzročiti pretres funkcij možganske skorje in po njem sotreaetij? vseh malih dovodnih in odvodnih živčnih aparatov, ki registrirajo tako duševno dogajanje kot nekakšni **potrew«neri". C'ltwek prične v svojem organizmu izločati sladkor, krvni pritisk naraste itd.
Po tej razlagi ni težko rnneti, zakaj pri rasnih epidemijah najlažje oboli jo ljudje, ki se okuženja najbolj boje. Duševna potlačenost o-slabi življenjsko in odporno ailo. Poznamo nešteto primerov, da se ljudje borili že s smrtjo in jm*-luagali najtežje krize najbolj zaradi tega. ker so hoteli živeti. V nekih primerih je čisto mogoče, da se človek dobesedno 4 4 na smrt raz-bfliitt" ali da I« flobaka toga po-
Ali mi bo tožba pripomogla oženiti kljub odporu gospoda de Phanipdoea t
Daunian je bil v zadregi. Zavedal se je da bi se dalo to storiti, toda če bi komu povedal, kako in kaj namerava bi si prekrižal vse račim*\
Odgovoril je torej pogumno:
—	Ne, gospod markiz.
—	Torej ne boni tožil. Champdoei so pra-li svoje umazano perilo vedno v rodbini; tudi jaz storim tako.
Norbeittov samozavestni glas je pres netil Daumana.
—	Ce bi smel gospodu markizu nekaj svetovati.
—	Svetovati i Ko. Moj sklep je že storjen. V štiriindvajsetih urah bi potreboval mnogo denarja, dvajset tisoč frankov.
—	Mogel bi ga dobiti, gospod markiz, samo drag zelo drag bi bil ta denar.
—	E, kaj za to!
Gospodična de Rauvebourg je hotela nekaj ugovarjati, toda Norbert jo jo prekinil.
—	Kaj ite razumete, Diana t — je nadaljeval razburjeno. — Kaj ne slutite mojih nakan ? Najino življenu tu bi bilo samo dolgo mučenje, trdosrčnost in starokopituost najinih roditeljev naju loči... Pobegniti morava iz te strašne ječe. Odpotujeva.. Nič me ne skrbi, da bi ne našla varnega zavetišča, kjer bova srečno živela.
—	Toda to je blaznost! — je vzkliknil prestrašeni Daunian.
—	Mislite tudi vi tako, Diana t — je vpisal Notfjert.
Dekle molče povesilo glavo.
—	Zasledovali bi naju in nedvomno kmalu tudi našli, je pripomnil Daunian,
—	Tiho! — je zapovedal Norbert osomo.
Pokleknil je pred Diaqo in jo vprašal 7.
t
Skočil .j«' k nji. d;-. ,j«» postreže, ker se .je bila opotekla.
—	Da. — je odgovorila. — toda to mora biti. to .jf moja dolžnost.. Rešitev je sicer še mogoča, toda /.goditi bi se moral čudež, «la bi vaš oče privolil v najino poroko. V stamnstanu boni živela oil svojih, spominov. Sicer pa. če j-, breme tako težko, da človek poti njim omagnje. se ga pač otrese.. Hog (tega ne more kaznovati. Agonija bo trajala samo takt* dolino. dt»klt*r boni hotela.
Segla je v netlrija in privlekla na dan črno stt kleničieo. Norbert je razumel, kaj hoče reči s tem.
—	Nesrečniea! — je vzkliknil.
Floti 1 ji je iztrgati stekleničieo iz rok, pa seje branila: nekaj časa sta se ruvala, končno se mu je pa le posrečilo dobiti j«».
Diana ga je nrtila. naj ji stekleničieo vrne, pa se ni dal pr« prositi. Potem mu je pa presenetljivo točno povedala, kakšen strup je v nji in kako učinkuje.
—	O. vrni mi ta strup, prijatelj! — ga je prosila... To nič ne boli... deset sekund, pa je kenee. .. človek niti ne tarna. .. ščipe»-,tega praška v vino ali kavo... In nihče ne bo slutil, kako >e je zgodilo. ..
Pri misli, da hoče ljubljen" hit je umreti samo zato. ker se poslavlja od njega, je Norbert začutil, da ga zapuščajo zadnji n-stanki zdrave pameti.
—	Diana! — je ponavljal sklonjen k nji, — Diana!
NADALJEVANJE SLEDI
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so selo zmerne«
Knjigarna "Glas Naroda"
— .Tr-

■ '
\
.
"GLAS NARODA"
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 25, 1933
THE LAROE8T SLOVENE DAILY in U. S. A.

Tri lepe sestre,
(ROMAN IZ ŽIVLJENJA-
Za Glas Naroda priredil I. FL

^ Nad« jeva nje.)
Petnajsto poglavje.
—	Fi-omuu, k»uo trenutek ! Kakšne ribe je j*osp<xl -polkovnik jiajrajši Karp;», ščuko ali pot m-.' (io^pa. liraiulhapren pravi, da je.
wl polkovnik zelo i/birvon. Zato •pomišlj*. ker je zelo važno. I
—	Ne tako i važno, da bi .s tem za mudil svojo .službo. — pravi Krnest pl. liibra. ki je prišel v sobo .svoje žene, da bi se pred od-J hodom od nej .poslovil.	I
—	- O. ta neumna služba! Tako do minute pa tudi ni natančno.1 ^luiba ti je gotovo večje vaznn*tti kot tvoja žena ! Samo toliko, da ' moremo piti kavo! In nove Florstedtove siike še tudi nisi šel z me-' u o j pogledat. Zopet jo je razstavil pri XeumeLsterju in vsi ljudje! govore o t eni —	j
Poredno iztegne Viviane .spodnjo ustnieo. V elegantni zidani j • .bleki sedi pri svoji pisalni mizi, v roki drži zlat .svinčnik, s kale- ■ rim piše ua jwpir.	I
Kaj še -ve.'- želiš ' — vipraša Krnest polu nevolje. — Ali še vedno ne moreš i/prevideti. da moram biti točen? Potem prav go-' tovo ne bi bila |K»ročila častnika.
—	Seveda ! Naveličal >i ae me! — vzdihuje.
—	Toda. Vrvi. bodi vendar pametna! Za božjo ivoljo. kaj mu-| rem — Krnest udari .z nogo ob tla. za zaropočejo njegove ostroge.
Tako • poljub in kone<»! — Prime j«> za podbradek in lahno p»»i tUne .svoje ustnice na njeno čelo.
Viviaine vrže na njegodve -piM.	'
—	< kako dolgčas mi bo, dokler zopet ne prideš.
Pridno kaj delaj, pa ti bo čas naglo potekel. In še nekaj: n-» 1 pripravi tako razkošnega in dragega kosila. Tudi s vet lie ni t rtih a. J Uajti .sedaj v februarju so cvetlice zelo drage. Videla si. kako je , bilo pri niajorjevih - čiMo priproMo. Ravnaj .se po trni! Pri naši j prvi zabavi ne smemo preveč kazati! Torej, z Rogom! Okoli potili j sem zupet doma. Potem pa gremo v mesto in Vi moremo ogledati sliko tvojega prijatelja.
Viviane hiti k ««knu. da gleda za njim. živahno mu itjga z ro-' kanil, pošilja mu poljube in Ernest se je moral pogosto obrniti, predno je krenil mimo pnvega vogla, nakar se oddahne.
Skoro tri me*»eee je bil že ož.ejijen in je vendarle bilo težje, kot si je mislil, napraviti iz razvajenega dekleta primemo ženo. Bilo i je troba mnego potrpljenja, četudi mu je. bilo njeno obnašanje p<»-gosto nadložjio.	j
Viviane je bila večkrat preveč otročja. Njegove služb, njego-, vih dolžnosti ni vzela resno. Veno se je hudovala nad njim. kadar je zjutraj zgodaj vstajal in jo je motil v njenem spanju. Njegova uniforma ji kmalu ni bila več kot samo okrasek, v katerem je njen "darilu?" lepo izgledal. Pogosto se je moral nad njeno naivnostjo * smejati, včasih pa se tudi jeziti.
Vedno pa ga je mučila misel na (iizelo. Dozdevalo se mu je. da ji je napravil krivico. Njegova ljubezen do nje je bila prevelika — ni je bilo inogoee razjeziti od danes na jutri. Do sedaj ž njo še ni bil skupaj. Njegova žena je pogosto govorila o njej. Žal ji je bilo. da je moralo občevanje <z Oiz^lo .prenehati, kajti tako rada bi jo videla iv svoji hiši. Pri tem pa .poizvedljivo gleda svojega moža.
Vse to je bilo težko prenesli.
< >b petih, kot je obljubil, je prišel po njo. Počasi gresta po ulicah ter se konečno vstavita pred velikim izložbenim oknom Neu-meisterjeve trgovine z umetninami. Mehka toplota in jasna svetloba ju objame, ko stopita v okusno opremljeno trgovino, kjer se je bilo pogosto mogoče srečati >z znanci.
Viviane je na \>ak način hotela videti najnovejša dela llaral-«»a Klorstedta. lied njegmimi slikami se je že drepjala velika množica.
Slika — "Zasnežena duša" — ji je dul ime — je bila naslikana v hladni, modrikasti haitvi. Mesečna svetloba je bliščala na širnem, golem, zasneženem polju. Visoka ženska postava, katere nežne poteze so se jasno videle pod srebrno tančico, je bosa hodila po snegu. Posebno izrazit j« bil njen resni obraz. i/, katerega so jasne oči ,'ladale gledalca z mrzlim, praznim pogledom. Plastično in jasno je stala ženska |>o>tava sredi snega. Slika je bila mojstrsko delo v tehniki in barvah. Gledale** je čutil mraz. zmrznjeno samoto, brezupno za<puščenost, kar jo je podoba imela namen pokazati.
Dolgo gleda Viviane sliko. Slednjič pa potegne moža za rokav. Ali ne opiziš. da je ta "Zasnežena duša" nekoliko podobna gosjtej HoMMiumii?
Njen ni«»ž je to že tudi SHin opazil. To je bila prava podoba Dole llernhausenove. vendar pa je bilo nekaj razlik v potezah.
lliirling, poglej, tukaj prihajajo Ilosemannovi z tiize'.o, — mu pravi v. nekakim nemirom.
Krnest je silil, da bi šla dalje, ker >e ž njimi ni hotel srečati. Toda Viviane se brani.
Viviane gre za njim. toda v primerni razdalji vse tri opazuje.
Dora je bila zopet v wm svojem sijaju. Zelo lepa in elegantna je izgledala »v suknji s hermelinovim ovratnikom in v klobuku * ;iere*i rajčiet. Počasi gredo mimo slik. toda pri Florstedtovih slikah oh*tanejo.
Koiiiereijalni svetnik natakne naočnike in stopi kolikor mogo-. e blizu velike slike. .Vato ,pa ipojrlfHta svojo ženo.
Skoro bi človek mislil, <la si bila ti .slikarja za model. Dru-•_'ače pa lepo; krasno sliko je zo[>et napravil. Kar najrajši bi sliko kupil. ker je postava tako tebi podobna. In tudi ime "Zasnežena duša' je kot nalašč pravo ime za trtbe.
-	Prosim, da svojo neumestno šalo opustiš,, — odvrne Dora hladno. Podobnost z menoj je pač samo v tvoji domišljiji.
Ogorčena Moji Dora in s strahom opazi <iizela kako je bila nj«--tia sestra (podobna jnistavi nji sliki. Popolnoma oni leseni, mrzli izraz na obrazu, hladni ]>ogled jasnih oči.
N» utripanju Dorinih trepalnic je ophzila Gize|a. da je bila ze-n razburjena. Da. poni ž«, na je bila v dno srea. Že davno je moral naslikali to wliko. že prej. predno je zavrnila prošnjo svojega moža, < ta bi Me pustila slikati. O. dobro je vedel, kako se je treba maščevati !
In tedaj — kot bi bil samo čakal, da jo vitli stati pred sliko — »loji nenadoma in nepričakovano Florstedt poJeg nje.
Komercijalni svetnik mu z mnogimi besedami čestita k tako krušnemn delu ter pri tem tudi omeni podobne^t & Dorn.
-	Toda prosim vas. gospod svetnik, kako bi si mopel dovoliti vaia milost!jirvo s<«projfo porabiti aa model — njo, ki bi bila za model najmanj «po*«bna ženska. Njej. ki iivi v solneu in toploti, paint bilo še nikdar treba okušati trpljenja obupne samote — o, ne. iitatpod komereijalni svetnik — v tem se zelo motite.
(Dalje prihodnjič).	V
ŠESTINDVAJSET VLOMOV
Cehoslovaška kriminalna policija je prijela in zaprla neko mlado žensko, ki je po lastnih navedbah ibrez moške pomoči vlomila šest in dvajsetkrat. Vlomilka se piše Ana Novak in ji je komaj 34
let. Do aretacije je prišlo čisto slučajno. J*ri zasliševanju se je vlomilka ta.ko spretno izvijala, da ji niso mogli ničesar dokazati. Morali so jo zategadelj izpustjti
na svobodo.
Na poti domov pa ji je neopazno sledil detektiv ki se mu je posrečilo priti v njeno predmestno stanovanje. Tani je v svojo največjo osuplost odkril zalogo vsakovrstnega blaga in vlomilskega orodja. Detektiv ji je zaradi tega napovedal novo aretacijo. Med novim zasliševanjem je s ponosom priznala, da je izvršila 21» vlomov. Speeijalizirala se je na vlome v stanovanja, kamor je vdirali« s samokresom v roki. T'plenila je vse. kar ji je slučajno prišlofv roke. <ira«roeene predmete je prodala, z izkupičkom pn je podpirala svojega Ijnbčka. Vrednost predmetov, ki jih je nakrad-la pri svojih vlomili, presega 200 tisoč čehoslovaških kron.
ŽENSKA KLEPETAVOST RAZKRILA STRAŠEN ZLOČIN
SAMI NAJ PLAČAJO REŠITEV
Ko je nastopila angleška letal-ka Amy .Johnson MollLsonova svoj rekordni polet v Ivapstadt. so ji francoske oblasti sporočile, da ji dovolijo leteti nad Saharo
samo pod pogojem, če položi .100 tisoč frankov kavcije za stroške morebitne rešilne ekspedieije. če bi se morala kje spustiti ali če bi se ponesrečila. Ta zahteva je vzbudila iv Angliji ogorčene proteste. toda tudi Anglija je lieliH-la protestirati, ko je francosko letalsko miuistrsvto svojo zahtevo pametno utemeljilo.
Franca^ko ministrstvo je izdalo proglas, da so bile francoske kolonijolne oblasti v severni Afriki že večkrat prisiljene potrošili mnogo denarja za rešilne ekspe-dicije, ki so šle iskal ponesrečene letalce v puščavo. Letalci, ki so jih morali pozneje reševati, ua niso smatrali -za potrebno preskrbeti si preti poletom dovoljenje, da bi smeli Vteti čez pogorje Atlas ali četz Saharo. Ko so jih rešili, so se zahvalili s tem. da so segli rešiteljem v roke. stroške za ek-spedicijo so pa morale nosili francoske kolonijalne oblasti. V bodoče bodo morali vsi Jetali-i brez izjeme položiti pred poletom denarno kaveijo. sicer ne bodo dobili dovoljenja leteti nad nevarnim ozemljem. t V >e bo polet posrečil brez nezgode, dobi seveda letalce kavcijo nazaj.
Žen>ka klepeta v ost je izdala kriminalnim oblastim v Lim-ii zločin, ki je bil že napol pozabljen in bi
se morda nikoli ne izvedelo zanj. da niso govorili o njeni blebet a \ i ženski jeziki.
Poleti 1JI20 je im-»l konjski me-šetar Avgust Stumpier Ijubavno razmerje z natakarico. Angel--Aiehingerjevo. Znanje ni ostal j brez ]»osle<lie. Stumpfer, ki je malopriden človek, je naročil, ko je izvedel, da je A iehi tiger jeva zanetila. nekemu < Jaisbergerju. naj prepreči materinstvo. Dal mu j* zato 200 šilingov. (iuLsberjrer je skušat storiti ]>o naročilu, a kljub temu je dete prišlo živo na svet.
K.-> je Stumpfer te izvedel. je prihitei k Aiehingerjevi ter je zlomil nedolžniunu otročičku hrbte-nieo. Trupelce je nato spraxil v za-bo;ček in ga vrgel v votlo. 1!>. avgusta	se je zabojček / otroškim : trujK'leem na^el. Potegnili >«» ga j ivode in začeli iskati zločinca. 11 1 ! da bi ga izsledili.
Stumpier je nate Sel v Merijo in je sta\ ii na številke 12. 8. 1!>. I Dobil je večkrat. Pri preiskavi I našli v 11 :<*g"/,*m stanovanju zabojček. v katerem je bil nekaj «~-a-■ >a spravljen mrliček. Poleg številk 12. S. 2ti je stalo na njem zttpisa-j 110 s StumpferM'Vn pisavo: *'Šte-| ' iIke moje sreče."
Nečloveški oče je dngod->k o n»j-jhlvu otroči«-ka in njegovem koncu I pripovedoval svojemu bratu Karlu. Ta ga je zaupal s:o;i ženi. ta zopet svoji svakinji in tako je 110-vica napravila d»>Igo |m»i od osebe
; <i<» os/1m», dokler ni slednjič prišla na uho oblastim, ki »nlredile pre. ' iskavo. Policija je zaslišala Stnnip-! IVrja. Aichingerjevo in (iaisber-I gerja in je i\se tri zaprla ter |>r:-I javila zločin državnemu pravdni-jštvu. ki bo poskrbelo za. zasluženo ;kazen.
SPRAVA
Nadaljevanje s 3. strani.)
;F
CENA
DR. KERNOVECA BERILA JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko oerilc
(ENGLISH SLOVENE REA4U) Bi*ne WBM
$2.—
Naročite ga prt
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
Sil West ISth Stresi Np» Vari City
"55a kratek trenutek'.'...." jo nestrpno prekinil. "Zakaj gt»voriš, da za kratek trenutek.' Reci raje. za tlolm sedmih življenj, za <levr vek rev. < 1 ra ga !"
, V«*selo s«' je nsmejaI m se primaknil tako bli/u. da se je je že dotaknil.
"Nikoli nis«*m nehala moliti k boofn oni za t vnjo srečo. 111 glej. p#»-plačali so mi. ziikaj tvoja sreča j -
I zopet moja sreča !"
*M'e me boš pahnila o<I sebe. naj-jslajša, tedaj vedi. da sem prišel, tla (ostanem pri tebi za zmerom, prav j za zmerom — za zmerom — nika-I kršne >.ile naju *več ne razdritži-: jo!" Imam imetje, imam prijatelje* j Jutri bodo pripeljali tu-sem nmj-j stvari in moji služabniki t i b:»do ; služili.... O. midva bo\a naredila i< 'tega bivališča j-rečno 111 lepo bivali išče.... ('edno ga lova obilo ila in i p«»slikala in cvetice bova nasadila J naokrog.... Danes pa." je dodal v nekaki zmedenosti, "sem prišel tako pozno in nisem preinenil svoj,'
»pol ne obleke samo radi tega. ke!' sem te želel čim prej videti 111 čuti od tebe m ."o j o sodbo.
'"Sodbo.'" je šepnila z žalosl-uim nasmehom. "Mi ne izrekam 1 sodbe!
Povesila je lepo glavo na njegovo ramo. in med tem. ko je 011 božal 11 ;en k.»t- lotosov lUt nežen vrat. je prepovedovala potiho, kaj se je bilo zgodilo v Kiotu po njegovem od-hedu.
'*<> sebi mi prip>vedu.i. dragji. o sebi! Kje si stanovala .' Ali si morda tudi ti koprnela
"Stanorala som tuka«. Ali .')•' .redno, dragi, govoriti o razmerah, ki jih ni več. in o skrbeh, ki se 11 poiiovc Rajši ti bom pripovedovala zgodbo o rwlbini Takakuri Daj nagona, saj si jih poznal ?"
"Seveda .poznal snu jih. Torej ste se videli So se te spomnili .' Na veke jim bom prijatelj!"
"Ta zadeva je bila zelo znana v Kioiti...."
Kramljala sta pozno v noč. O To:n je govorila o vsem. razen o la-tni žalosti in prestani bedi. Toda. ko je prišel čas. je odvedla moža v tihotnejšo solvco na južni <trani. ki je bila nekdaj njuna spalnica.
"Nimaš nikogar v pomoč.'" jo je vprašal, ko je začela lastnoročna postiljati postel'.
"Nimam!" je odgovorila z veselim smehljajem. "Nisem najemali služabnice, zakaj lahko sem si sama dala dela.... Veš. da imam moč ne roke!"
".Jutri boš imela mnogo slug!" i ji je zagotavljal. "Dobrih, spretnih slug, katerim l>oš edina gospo-Idarica. Vse bo. kakor boš hotela!" ' Čakal je trenutka, ko jo bo pri . Zel nase in ho vsa pri njem kor j nekdaj.
Spati se jima ni hotelo — nista mogla; srce jima j«* bilo tako polno, jduša tako vzburjena.... Govorila st i prav potihonia. šepetala sta osvoji
Koledar L 1933
Vsebuje poles spisov dveh naših pisateljev Trohe in Rupnika tudi pesmi Johna Bukovin-skega, opis našega "Severnega romarja" Pla-ninška, par krasnih povesti, poučne članke iz zemAjepisja, naravoslovja in zgodovine ter nešteto drugih zanimivosti.
Cena
50c
Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes.
TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUK A IN NAS VETO V JE VREDNIH ZA VSAKEGA
50 CENTOV
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y*
yiHlllHIIIHIIllJllllllMIMIIlllHI»mi?IHIII»IIH'timiir»IHllllQlE|
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
(FRAS K SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. I.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE
» * ' ■ ž	1 ' ' ' * *- *"■ a -1 I ' 1 ' »-T- g"

ljubezni, o svoji* na novo ]»ridob-Ije-ni	o proslosti. sedanjosti
in bodočnost i.
.Minila je "ura bikova" (japonska delitev dneva *, minila je 4i}rrova". Hatsuju s«« je zdelo, tla mu žena bledi v objennt, <la je zmerom žah^tnejs:i, da ji je }rla> vedno tišji in kakor že nekj.- v dal :i.
"Spi. tlrajra. utrujena si!.... Zapri o.--i, jaz pa boni zrl nate!" je nadaljeval.
"<>. ne. ne! Ooi.ort dalje.... vori.... »rovori...." «ya je milo prosila. "Xaj te neprestano poslušam!"
Govoril je torej in zamaknjeno in ljubeee zrl v poteze, ki so bile zmerom bolj meglene. Rožnati svit je žarel pronieati skoti odprtini v oknih in topiti jantarju.- mrak bežeče noči.
Samuraj se je odmaknil od ženo. ki je že skoraj zaspala, in nehote zaprl oei.
■Zitspal je.
Kost; je predramil, je dan svet h. proseval skozi v.se razpoke okni'', ('udoma je ojiazil. da l»'ži na j;ni lih deska poda.
"I^aj naj to pomeni * Ali je to. kar se je dogodilo |»onoei..le sanja Toda u«* — ona spi tu!...."
Pripomnil se je . pogledal bliže in se s strašanskim krikom umaknil nazaj : speča žena ni imela obraza.
l*red njim je ležalo edinole truplo žene. ki je bilo zavito v mrtvaški prt. Teh, je bilo t;:ko zelo shujšano. tla ni «>d njejra ostalo ničesar (Iriipefja kot ko-'-ti. |H>krite s temno kožo. in pa dol«r. teman »y las.
Trepeta;oči samuraj j-4 kakor o-kann-nel >tal v žarkih jutranje«; i sonea. ki je malomarno osvetljevalo notrajnost sobe. Ledena prepa-last se je v njegovem srcu spremenila polagoma v brezdanji, bre/ brižen. a tako bolesten brcat p. da je ubežal pred njo in se" oprijemal le >:eiu*e nade.
Pobegnil je na ulieo in nagov" ril pr/egra. ki je šel mimo.
"(iospotl. .spoštovani gospod, ali je to ulica "Xaka naori"'! ALi n<* veste, kje ji- tukaj hiša samuraja Ilanaki RaLsuja ?"
"Aha. je nekaka taka hiša, a j:* prazna. Tam že davno nihče ne stanuje. Bila je hist samurajeve žene, ki j«' pred mnogo leti zapustil mesto, ko se je Io«mI od tist.» ženske in se poročil z drugo. To j-* žalostna stori'a! Žena je o«l zapu-ščenosti in koprnenja zbolela. Ni imela v Kiotu ne sorodnikov n > znanec,.-, sploh nikogar, ki bi poskrbel zanjo. Zdi se mi. da je umrla v osamelosti letos.... desetega dn.\ deseb'ga meseca. <"«* s** ne motim...."
Samuraj se je tako grozno zasmejal. da je popotnik naglo potegnil klobuk na ohrar in se oddaljil. ne da bi se ozrl nazaj....
SHIPPING NEWS
26. januarja:
li^r»-1igin iii v Cherlimirg
28. januarja: Lufiiyvtt« v Havre
31. Januarja:
Kun>]ia v Ureinen
t. februarja:
.\lbert Rillin v Cherbourg
3.	februarja:
Aqultaiiiu v Cherbourg
4.	februarja:
Črnit.- .M Savolu v Celina
7.	februarja:
1 iremen v I'.r«-nien
8.	februarja:
I.»-via tli.m v Chei lviurg llamburg v Cherbourg
10 februarja:
«>lyni|»l«' v Clierboupg Paris v Havre
15.	februarja:
B«Tfiij;iirij v Cherbourg
16.	februarja:
I>«Mits< liian<i v Cherbourg
17.	februarja:
Kuii.pa v Kremen
18.	februarja:
Cliam]>liiiti v Havro l!«*X v (.'eiiou.
22. februarja:
Rremt-n v i:rt-nit-n
25, februat Ja:
C>'iilf <li Savoia v Ceiioa
Miiji-sti«- v l'lit-lliin"(
V JUGOSLAVIJO
Preko Havrt
Na Hitrem Ekspresnem ParniKu
PARIS
lit. FEBItr Alt J A ■L Marca — JI. Marca
LAFAYETTE
Januarja — / Marca
CHAMPLAIN
/s'. Februarja — II. Marca
NIZKK CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE
Za potisnila in potna ntte vpr«. talto naša poob!ai£enc iQentt
Qr'eaeh JLne
19 STATE STREET. NEW YORK


"V
POZOR
Naša zaloga Blaznikovih Pratik je pošla. — V zalogi imamo še Slovensko-Ameri-kanski Koledar, ki stane samo 50 centov.
Uprava Glas Naroda
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
GLAS NARODA
ii
?J
216 W. 18th Street New York, N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN