i ^üj I ioiiUft. VETA olasiu) slovenske narodne PODPORNE JEDNOTE •twit ossr a HIT fe. iMwméH» mm. TilipklM i LawndaU MM. YEAR XVIL STÄ ÄSÄrfiSr&rÄtiS Chicago, M, petek, 18. februarje (Feb. 15), 1924. Subscript t mi MOO J9mf\y STEV.—NUMBER 39. [JON DOLARJEV ZA MA-ZANJE VLADNE MAŠINE! preiskovali ju oljnega škandale te obetajo tako umazane in imrdlji^t razkritja, da si koče eden izmed prebivalcev umiti roke. Newyoriki bankir je zapletel Htrdingoro ime ▼ oljno afero. Velikanski Sinclair-jer sklad «o »i lopo delili najvišji narodni roditelji. h »trahu pred umazanimi razkritji so opustili nadaljnje FalloTO zaelilaranje. «KI PRETEPAČ II NJEGOVI POMA-GICI OBTOŽENI. Voi redni uradniki oo izpuMeni is zapora na svobodo. Vrnili ao m na svoj« prejšnjo maeto v okraju Williamson. jn, D. 0. — Senatni jtoviioi odsek je v Bredo do-di so Sinclairjevi oljni in te* poslali v z vezno glavno me-jjondolarski mazilni sklad iapovanje vplivnih OMb v obeh večinskih poitičnih toudevnih poročilih, ki oo odseku v roke, ix nadvse jivih virov, je bil tisti veli-iklad namenjen xa pod-inje visokih uradnikov in v moc drugim, ki oo izgubili o denarja v ponesrečenih cijah neke neodvisne olj- kompanije. jo»'a se razkritja oo tako a, da bi si rad neki jako len in vpliven član preisko-I« odseka umil roke ter se ibil ne bal prijetne nsloge. Vk kaže, da bodo zapleteni ▼ škandal najvišji uradniki političnih administracij. «se more še reči, kako da-ta visoko bodo segala tista pkritja. iaena nekaterih najvplivnejlih oosti v obeh večinskih poli-foih strankah so bila le omen je-i t rvezi z oljnim škandalom. Kakor je že izvedel preisko nisi odsek, je bil milijo ndolar l^tMpfflRsirtr na neko washingtoti«ko bnn-i,d» bi bil tako pri rokah v vsa- un nujnem slučaju. Odsek vc za m obeh denarnih zavodov. Ii knjig uallstreetskih broker-kih tvrdk so izvedene!, senatnega tka izvedeli ca imena' tistih, n utrpeli velike denarne izgu i v špekulacijah z delnieami nc i neodvisne oljne kompanije. V kaj je imel veliko denarja vlole- viaok vladni uradnik. Izvedenci bodo natanko predali bančne račune, da bodo fli dognati, kako je bilo rsz-eno newyorško denarno ml- miUjondolar- postav*, f—ji______ . ■ i ^ .. M1 ,ni m! I TiewyorSiCTgE •siepanj Nova razburjenja in presenečenja oo izzvale izjave, ki jih je izreke newyoriki bankir Frank A. Vanderlip. Ta je nahrulil preiskovalni senatni odsek ter mu očital, da j« precej površen ▼ ovojem preiakavanju. Njegov očitek, češ, da ai aenat ni upal preveč siliti v bivšega notranjega tajnika Falla, ker bi njegova izpovedba segala v najvišje vladne krog«, je povzročil, da je preiskovalni odsek takoj pod kaznijo povabil bankirja predse. Posebno bi radi vedeli odsekovi člani, kaj ve bankir o virih, iz katerih jo pokojni predsednik Har ding dobil $¿50,000 za svoj list "Marion Star", ki ni niti pol toliko vreden. • Dankirjevim izjavam pripisuje jo veliko važnost posebno i« zato, ker je bil predsednik največje a-meriške banke, znane pod imenom National City of New York. D« narni zavod je list ojne družbe Standard. Senator Wheeler is Montane je uvedel rezoluoijo, v kateri se hteva preiskavo, ki naj doiene, zakaj ni pravosodni tajnik Daug-herty naperil sodnega postopanja proti kršilcem protitrustovske postave,, zakaj ni dal preiskati veteranskem ufido'in oljnega ikandala. Adminktrasijski voditelji v i natu priznavajo, da more ista skupina, ki je podpirala resolucijo za odstavljenj« mornariČnegu tajnika Denbyja, kontrolirati tudi akcijo glede Wheelerjeve re zolucije, naperjene proti gene ralnemu pravdniku. Senat je sprejel Dillovo rezolu cljo, ki poživlja državnega tajni ka Hughesa, naj pove, kako j« i colombijsko pogodbo, in zakaj je ameriška dilpmaeija dajala olj nim zadevam v Mezopotamiji, Čo hoslovakiji, Mehiki in drugod prednost. loven ustrelil tvojo kuharico. taliiki Župnik irske fare ftttaburghu j« bil aretiran radi umora. Pittsburgh, Pa. — Miss Anna «Donough, 45-lctna kuharica, j« J »treljena v sredo 13. t. m. v pni iupnišča tukajšnje kato-F«« župnijo sv. Francisa Xavie-Pj" «er. John J. Gradjr, župnik, je PUkoj aretiran radi umora in M'*di v joči. ' Vik priznava, da je streljal, P« da se mu revolver spro-JJ »"»reči. Miss Mary McDo-s^tra umorjene, in Robert hišnik, oba bivajoča v ^V's pridržana na policiji > P"< i. župnik se izgovarja, da revolver v predalu svoje LT* Dllz". katero j« čistil Ko Krevolver v roki, s« je [ h ko se je obrnil, jrvidel kuhsrteo, kako os je opo-F*1' P^arne na hodnik in £1 tla. Umru j€ nektj m|. FP^irje, • PREDAVAÄI«. jut« Rl. r?1 u »'«re, /.nana «ocialističns leiii i? ** P^^aU v ns-g17' 1 ob enajstih pr«-CT! «^baktr Theatre, 418 ^ '""ilevard, o pred- »'«la sa časa vojne *"> deset let zapora radi r* Proti vojni in prtstala ** He. Vstopnina k pre brts delavska» «as» iukor V0)ak kpg Obregon pomota* fašiste. Ouadajalara vnovič okupirana. Do la Huerta ima vsak dan drago "glavno mMto". Mexico City, 14. febr. — Gen. Roberto Cruz, poveljnik prednjih čet Obregonove armade, je včeraj okupiral Guadajalaro. Vstali, ki «o naglo izpraznili mesto, oo pustili velike zsloge bojnega ms-terijala in železniške opreme. Operacije pometanja in čiščenja na za padu se uspešno nadaljujejo. — Obe metliški topničarki, ki sta edini bojni Ud ji Mehike in ri sta v začetku vstsje psdii v pesti vstsšev, sta se----- ,--- federalcem v Vera Cruzu. ~ Merida, Yucatan, 14. febr. — Adolf o de la Huerta se je s svojim itsbom preselil v Fronteno, držs-va Tabasco, kjer je zda| njegov začasni sedež. PREDAVANJA KLUBA iT. 1 J. S. Z. OhieafO, HL — Dne 22. febru ar je 1»24, ob osmih zvečer, bo predaval Iran llolsk. Predm^s "Frite evoleeije." Dne 6. marca 1924, ob osmih zvečer, bo prod s val Anton flabe, o "Razvoju parlamentarizma v Angliji." Dne 2«. msrca 1924, ob osmi a-ri zvečer, bo predaval Jote ia-rertnlk. Predmeti "Is sstroao-mije." Vsa predavanja oe bodo vrlila v dvorani 8. N. P. J, » Uwedal« av«. V^opnina prosta. Vabljeni ote vai. OKRAJNA V1L1POROTA JB VRNILA 0BBKINATIBIDB8BT OBTOŽNIC. Borrin, 131. — Državna in sv«s-na vlada ata službeno posegi« v herrinoke prepire ter otorilo korake, o katerimi hočeta narediti konec oamopalnooti herrinokih razbijačev in pret«pačov. Klanovski kolovodja in samo-lastni policijski načelnik S. Olenn Young je pod teiko obtožbo. Ve-leporota okraja Williamson ga je obtožila, da je iz zlobe motil po-seat ter hotoma uničeval tnje premoženje. Porota je predložila o-seminštirideset obtožb. Mnogi Youngovi pajdaši in pomagaČi ao prizadeti v njih.' , Načelnik štaba sveznoga prohl bičnega ravnatelja Cavanaugh je odšel v Herrin o enim agentom po podpia« k zapriseženim ioja-vam, na podlagi katerih bo potem izkulal dobiti prepovedi pro ti 12S kršiteljem suh« pootave. Prohibični ravnatelj Hayneo dospe semkaj najbrž v pondeljek. Lastnik herrinake bolnišnice dr. James T. Black se jo obrnil 6o zvezne vlade o pomočjo, naj yar-je življenja njegovih bolnikov. Poslal je toMdevn« brzojavke pravosodnemu departmentu, senatorjema MoCormieku in MeKin- leyju pa kongreaniku Dennisonli. _ Marion, SXL — Veleporota okra- i9yjate ja Williamson je predložila v ore- < prQtiM| rt o os«m inštirideset Obtožb. lnM Po poročilih jo soditi, da ft klsnovski kolovodja in načenik herrinskih pretepačev in rszbija-čev Olenn Young tudi med obto ženci. , Porota je sborovala dva tedna ter preiskovsla Younfova počet ja. Dognala jo, ¿la jo ta rasbijač s avojimi številnimi pomagaČi m krivil več tatvin in vlomov. Porota mrližkoga oglede jo pre iskala umor konstabla Caesarja Caga, ki j« bil ustr«lj«n sadnji petek ponoči v boju a skupino ne-znsnih molkih, ter dognala, da so njegove smrti krivi trijs molki. Ali ni pa porota priporočila, da naj oblasti zapro tiste tri krivee. V sredo jih le niso prMell. In nihče ne ve, ali bodo HI policijske oblMti za njimi, ali ne. VMk uradnik, ki ga jo dal pretepač Young kot samolMtni policijski načelnik upreti povodom Caglov« smrti, je bil nemudoms fepblčcn na svobodo. Vsi so m vrnil na svoja peprejinja službena mesta. To uključuje lerifa OaUigana in kerrinokega župana Andersona, potem Ore Thomasa in unijakega uradnika >Hugha Willisa. fterif Gallagan js zopet na čelu okrajne vlade namesto mrlilkega oglede McCowsns, ki je bil nadomestni lerif med lerifovim zaporom. Župan Anderson m'je vrnil v Herrin ter sopet prevzel županske posle, ki jih je med njegovim zsporom opravljal občinski svetovalec Carl Nail. Porota je sporočils, da je bila Caglova smrt poslediea dveh rsn, zadanih a kroglama is Mmokre sov dveh sheltonskih fantov. An gela Delarije so videli bežati s pozorilče s enim ssmokresom v voski roki. RUDARJI OBORMl STARO MEZDO. Jaeksonville, Fla., 14. febr. ~ Rudarji ao zmagali s svojo zahtevo, da se stara mezda ne smo znižati. Leatvičui pododsek operatorjev je na včerajšnji seji informiral lestvični pododsek rudarjev, da so opersftorji sprejeli pogoj, da mesda na centralnem polju mehkega premoga ostane pri starem. Nekaj (%asa ao operatorji hoteli, da bi rudarji sprejeli mezdo iz leta 11)17., ki jo znaSala okrog $5 dnevno (sedanja mezda znaša 17.50), toda dcle-legatj« rudarjev ao odločno zavrgli predlog. Zdaj se vrle pogajanja radi časa pogodbe. Operatorji predlagajo, da pogodba velja eno leto, rudarji pa zahtevajo, da mora veljati štiri leta. Glede tegn vprašanja pride najbrž kompromis. Ob« stranki sta zdaj prepričani, da ne bo atavke in da bo po-^ godba sklonjena pravočaono za referendum rudarjev. SKLICANJE PROGRESIVNE KONVENCIJE. Bt. Louio. — Na konvenciji na* ro¿«»10, ja izbruhnil vihar protoata na v»eh «tranah. Poln-eare >sm je prebledel. Bilo je Jsario, da franeoaki kspHalleti sem i ženejo frank navzdol. Wendel «e ja izgovsrjsl, da je zaroe. njal dolarje in etcrlinge v frsnke, s k at «rimi pfaluj« dela ve«, a to J« kn povedalo vihar in sm^li v sboreiei Authiol j« dejal, ds so nemiki kapitalisti Hlinnee, Wolff in Tbfsaen delali ravno to s nemško marko pred dvems letoms, kar dar»«« delajo franeoaki kapitalisti S frsrikom. Masakri ssparatletov v Porenju. Nacionalisti so tistih, ko sadnje na oeauu. Berlin, 14. febr. — Ura otral-nega malčevanja Je prilla sa nemlka nseionsiist« v Porenju. Oim so francosko vojalks oblasti pod pritiskom Anglijo odrekla uadaljno zaičito separatistom v bavarskem Palatlnatu, so nacionalisti napovedovali aeparatlstom vojno uničenjs, V Primss4 iiau Js bilo včersj ubitih 49 oa«h in okrog oto ranjenih, štirideset separatistov j« bilo sa-jetili v vladnem poslopju. Podivjane množica j« zsžgala poslopje. Mnogo oeparatiatov j« zgorelo, druge, ki m hoteli uiti is goreč« hite, «o pa pobili s koli Iti sekirami in pometali trupla v ogenj. Drug« bitka med separatisti in nacionalisti Ja le v teku v Kaioer-laut«rnu. Heparatlati ls okolics so prišli na pomoč svojim tovaril«m v mestu, toda nacionalistov j« v«č in bati s« j« velikega maaakra. Francozi so nevtrslnl, zsprll pa «o most na Kenl v lWdwlgshav«nu» da preprečijo prihod naeionaliatov iz neokupirane Nemčije. Rusija bo tekmovala « Ameriko e poleta ne severni tečaj. I Moskva, 14. febr. — Litvlnov j« dane« dejal, da sovjetska vlade gredi velik« zračno ladjo, o kote-ro bo ftkolala prehiteti Ameriko v poletu na severni talaj. Novi zrakoplov se bo imenoval "L«nln"* Oiieago la okolica i V s^iboto jasno in mrzl«. H«-verno vzhodul veter. Temperst ura v uda jih U ur «h t najvišja ««, najnižja HO. H'$6 ou m Uta. |tJf"5 Is II .t» mo tri imun s Cfcicaao «6.60 M l«U, Mil m pol kit, tri WXf •, IB m >n—«—tv« ft-00- ______________„,„ huUv a» ««•, Im ta* Mft • liil—i» "F R O S V E T A" W7.M t«. UwliU Ar——. CM—f, t*—U. _____ «THE ENLIGHTENMENT" OalMM v •kUpaj« pr. (Jm. 31*14) p*U« «dkfa i—M ■ —I da v—i j« • to« !■»»■ iuMlili ambhHu F—He •i 4* m tta — ustavi Uai. ALI SPADA SAMOKRES V ZUPNIäCE? Iz Pittsburgh a poročajo, da je rev. John J. Grady, župnik fare sv. Frančiška Ksaverekega, ustrelil svojo 45-letno kuharico Ano McDonoughovo. Fajmoštra so aretirali in obtožili umora. 2upnik Grady izjavlja, da ni kuharice ustrelil namenoma, ampak po nesreči. Preiskava bo dognala, kako se je odigral dogodek. Ampak vprašanje nastane, ali spada samokres v žup-niiče? Nihče ne more trditi, da je samokres v Ameriki Ipvsko orožje. Nihče ne pojde streljat zajcev, divjih rac, jelenov al^ drugo divjačino s samokresom. Kdor bi kaj takega storil, bi se mu smejali ali ga smatrali za neumnega. Samokres je morilno orožje, katerega si nabavijo ljudje, da napadejo drugega človeka z njim ali da se branijo, ako so napadeni. Peta božja zapoved pravi: "Ne ubijaj!" Zapoved ne dela nobene razlike, ako je človek napaden ali če sam napade. Zapoved se gla*i: "Ne ubijaj!" Ubijati ne smei! To je jasno povedano in nihče se ne more izgovarjati, da lahko ubije drugega človeka, ako je napaden, ker na nekem drugem mestu čitamo v sv. pismu, da si je Bog pri-držal sodbo sebi. Bok bo sodil tudi človeka, ki je napadel, in ne človek, ki je bil napaden. Poleg imamo danes tudi sodišče in postave, da sodišča sodijo take ljudi po postajah, ki so napadli druge ljudi. Ubijanje prepovedujejo torej božje in posvetne postave. 2e to pojasnjuje dosti jasno, da samokres ne spada v župnišče, ako nam je znano, kdo stanuje v župniščih. Zakaj? V župniščih stanujejo župniki, to je duhovni, Id izjavljajo, da so namestniki onega, ki je učil mir in ljubezen. "Ako te kdo udari po desnem licu, nastavi mu ie levo", je učil Krist. "Vtakpi meč svoj na mesto njegovo; kajti vsi, ki primejo za meč, z mečem poginejo", je dejal Krist Petru, ko je potegnil meč, da ga brani in je pri tej obrambi odsekal desno uho Malhu, hlapcu velikega duhovna. Besede Kristove so jasne in razumljive. Bil je proti nošenju orožja in bojevanju z njim. Po njegovih besedah ne spada orožje ne le v župnišča, ampak tudi ne v hišo pravega kristjana, ki živi po Kristovih naukih. Samokres ni le orožje, ki je namenjeno za ubijanje, ampak je tudi nevarno orožje. Za to ga pameten človek nima v svoji hiši. Marsikateri umor bi ne bil izvršen, ako bi v hiši ne bilo samokresa. Človek v ljubosumnosti in Jazi dostikrat ne ve, kaj dela. Kadar ga strast preob-vwb, prime za samokres in ga izpali na tistega, na katerega je jezen ali ljubosumen. Ako bi ne bilo samokresa porokah, bi človek ne izvrftil umora. Izvrženih pa ni le veliko umorov, ampak tudi precejšnje število ubojev, ker je bil samokres v hiši. Številne so nesreče, ki so končale s smrtjo in ki jih je povzročil saititkres. Orožja nevajen človek je čistil samokres ali'ga samo ogledoval, nepričakovano He mu je sprožil in krogla j« ubila njega ali pa katero drugo osebo v bližini. Otroci •o našli samokres v hiši in dogodilu se je smrtna nezgoda. Otrok je v šali nameril samokres na drugega otroka, ker ni poznal nevarne igrače, je sprožil. Posledica je bila, da je bil njegov tovariš ubit, ki se je z njim igral. Dostikrat J« pa otrok proti sebi obrnil samokres, ga sprožil in tako ubil sebe. Iz tega sledi, da je najbolje, da ni samokresa v hiši. Ako samokres ne spada v navadno hišo, tedaj je župnišče zanj Še manj pripravno mesto. Isgovor, da je samokres služil za obrambo proti tatovom in vlomilcem, je Jalov. Da se tatovi in vlomilci polove, imamo policijo, da se kaznujejo, pa sodišča. Zakaj je bil torej aamokre* v župnišču? Prav zanesljivo bi McDonoughova še danes živela, da ni imel župnik samokresa v župnišču. Krist je pa bil proti nošenju in vporabi orožja! Zakaj se klerikalci čudijo, ako se vedno bolj krči število vernikov? ljudstvo pač sodi po dejanjih in misli: "Ako se tisti ne boj« kazni bolje, ki trdijo, da so Kristovi namestniki, a se ne ravnajo -ponjegovih naukih, tedaj nI vse tako, kot nam pridigajo." Kdor hoče biti Krintov namestnik, mora Uko živeti, kot je živel Krist Izgovor, da se V današnjih dneh ne more tako živeti, ne drzi, ker je v Kristovih časih tudi slonela moč na privatnem premoženju, a Krist in njegovi učenci »o vseeno bili drugim za življenski vzor. SLIIE IZ MASEtHW. I - Prvi dopia letu in le t« ni* prid«. O del« skoraj ni vredno omenjati. Dalo ja takrat, kadar drugi hoše-jo. Zadnji mesec naa j« ščipala ». prav po aibirako, kar pa ni nič čudnega ca Montano. ¿uloetnt smrti ja prominul* g. Ana Planiniek. Dne J3. januarja ja ftla ob desetih »ama domov. Komaj dva atreljaja dale«. Bila je temna noč in ie «netilo ja. Tako je nearečiuea v temi zgrtiila domov-je in pot ter tako sašls ven U naselbine. Drugi dan, ko je le ni ko-telo biti nazaj, smo jo začeli ieka-0. Našli smo jo icle četrti dan zmrznjeno v snega, komaj pol «il-lje atran od naselbine. Mrzla barja ji ni prUaneala. Pretreala ji je kosti, da ja na atestu zaspala prej kot ae je uvedla, kje je. Bila je Municgu značaja ter priljubljena pri vseh. Med nami zapušča soproga in fest mslih otročičev, tri brafe, ms ter in očeta, ki vsi ialu-jejo xa njo. Pokojnica je bila tudi Članica društva 4'Zavedne Slovenke", št. 324, ki jo je kot aeatro polnoitc-vilno spremilo k večnemu počitka. — Poročevalka. dil po znalajih nekaterih deleg* tot, ki so se udali, dasi so lahko tatelj vedeli, da sebi v škodo, so nekateri bili poaebne vrsta ovčiee, ki jih je tako lahko driati pohlevne. Tudi na oerkev morajo hiti ie nave«sni, kajti dasi so morda šli na konven eijo nekateri a trdno voljo, boriU ae sa pravieo i nao to pokaaali, aa se hitro udali, ko jim ja kaka cerkvena miš povedala, da je greh soperstavljati ae in bojevati sa pravico, ker tako delajo samo boljieviki. Rojaki, ne verjemite tiatim, ki vam pravijo, da delate grek, če «te nepokorai. Obrnite ae proč od njih, pa bo vse "alrlght'. Hvala dopisnika U 8t. Mihaela v Penni, ki piše in priporoča, da bi na 1. aprila zopet Šli na pomoč in v boj s nami vsemi, Se ne, bomo vsi izgubljeni. 2e »daj ja po vaeh neunijekih majnah utrgana plača, kaj bo iele potem, če naa bo premagal kapitalizem. Le pogum in samozavest, da nastopimo proti njim, ako je treba. Po zakonik smo upravičeni boriti qe za «voje pravice. Nekoč bomo le uspeli, in tisti ¿a« bo prišel toliko prej, čimbolj bomo »druieni. Poadravljam Čitatelje in tadi tisto pečlarico, ki naa pozdravlja od nekod z Weata. Good bye! — Ha-ročnik Tona. Pa. — Kot zvesti či Proevete, sem se tudi jaz namenil enkrat oglasiti ao v našem lista. Delavskih razmer ue bom o piaoval, ker so enako kakor akoro povsod. Od novega leta naprej delamo vsaki dan, ne ve se pa, kako dolgo bomo še Uko. Zaaluiek je odvisen od tega, kakšen prostor ima delavec. Mogotci ie toliko poskrbijo, da ne zaaluiimo preveč, gledajo, da nam oetane le toliko, kolikor potrebujemo za borno iiv-ljenje. Z društvi smo pa dobro preskrbljeni, da se vsakdo lahko zavaruje za alučaj bolezni ali smrti. Društvo it. 10, 8. 8. P. Z. j« sklenilo na redni mesečni seji dno 6. januarja, da bo tudi letos obdriavalo dne 1. marca maikaradno veselico. Sklenjeno je tadi, da bo najlepša maaka dobila darilo zlatih 110, druga zlat $5, tretja pa $3.50 — vse v zlatu. Člani «o a tem posvsni, da se v polnem številu udeleiijo prireditve. Vstopnin« mora plačati vsak, če pride ali ne, ker to je ita^ le enkrat v letu. Pozdravljam vse čitatelje tega lista. — Delava* Waakegan tat Verth Ohioego, III. — Ker ie precej časa čitamo dopise is nsše naselbine, «e tudi jaz pridruiim k tem dopizovaleem. Ker je bilo toliko dopiaov in raznih nasnanil od tukaj, nam ja v dokaz, da Proaveto čitajo skoro v vsaki slovenski hiši. Torej kar »e dogodi ali «e ima dogoditi, o vacm važnejšem je naznanjeno v Pro-sveti. Moj namen je, «poročiti o zadnji veselici, ki jo je priredilo društvo št. 119, 8. N. P. J., dne 12. januarja. Veselica s igro "Stari grehi" je vaekakor dobro izpadla in na veliko zadovoljnoat občinstva. V dokaz nam je bil ameh t dvorani in pa pohvalni izrazi o igri. V prvi vrati sa aahvaljajeaa v imenu društva 'Moška enakopravno, t', it.. IIS, 8. N. P. J., vaem rojakom iz Waukegsna in North Chicaga, da ata «a udeleiili In pri pomogU do lepega uapeha. 8 teyt «mo poplačali trud igralcev. Dobro vemo, da «e ne da preplačati njih poirtvovalnoat s dragim, k« kor če občinstvo napolni dvorano. In to ae je tudi zgodilo. Dalja «e zahvaljujem bratom in prijateljem 8. N. D., da ate ae odzvali in prevzeli vloge pri igri: John Gantar, Frank Župec, Anton Kolenc, Anton Kobal in Frank Malavariič. Hvala tudi sestrami F. Welkovrh, F. Nagode, F. Grohar in Mary Lah, ki j* tudi pre vzela vodatvo igre. Hvala Louicu Grebeneu, ki je pomagal pri igri s markiranjem igralcev. — Zahvaljujem se vaem darovalcem za da» rila, « katerimi «o pomogli do bolj šega uspeha; Prebitek veselice znaša 196 do» larjev, katero vsoto «mo zs ««dsj naložili na banko. Kadar pa bomo pričeli i barvanjem 8. N. D., bomo tudi malo pogledale, da bo kuhi« uja krasno urejena. V slučaju pa, da ne bomo rabile cele vsote za barvanja kuhinje, bomo napravila še kaj koriatnega Slovenskemu narodnemu domu. — F. Sakoviek. Yukon, Pa. — Že zo£et je Lojte na krmila rudarske organizacije. Maši na je vsekakor dobro namazati«, ali le malo še ia odpovedat« bi bila. Njena moč peša, moč napredne atraje ae krepi Upamo U* bko torej, da bf pri prihodnjih volitvah malina le neapoaobna za' rabo. Ko naa je zadnjo atavko klical na pomoč, amo ae rudarji v tej naselbini odzvali brez mala izjeme stoodstotno. Pa to na v sredi čaaa stavke, temveč 1. aprila im Stali amo trdno v bitki, ne «asm do konca, pač pa ie meeee po tistem, ko smo biU prepuščeni na tinti način, kot oni sa 30 srebrnikov, ki ae je boril za boljšo razmere revnega ljudstva. V bodoče pa dvomim, da bo etavka stoodatotna, kot je b&a v letu 1922, ker ae bili weltmore-laadaki premogarji ie vsakokrat prepuščeni svoji bedni usodi brat pomoči. Ali obupati še ni. Niamo stavkali sa prazen nič, ker stavka je bila dobljena. Bes, da niamo dosegli vsega, čeaar amo upravičeni, ali to je velikega pomena za naa, da amo všdrfali etaro mezdno lestvico, katera bi nam bila čisto gotovo zniiana, ako bi bili tedaj ostali na delu, kot ao nam jo'fcni-šali ie dal) čaaa pred atavko. O delu ne bom veliko poročal: razmere ao zelo slabe. Po tri ali štiri dni ja dela na teden, zaslužek je pa tako mal, da elovak težko izhaja g družino, «U p« ie ne. Našim nekadnjim tovarišem moram poročati, da je nekdaj močna naša pečlaraka organizacija dobila hnd udarec, in «koroje prišlo do poloaaa pri klubu št 999. Zakrivili «o člani, ki ao ae odtegovali organizaciji In aejam in niao prispevali rednega meacčnega ases-menta. Ko pride da» aeje, ki ae vrši vsak plačilni dan, vzame brat predsednik veliko knjigo ter jo prične s veliko paznoatjo pregledovati, če je bil zadnji meaečni ««esment pravilno odposlan. Al prav na veliko presenečenje opazi, da jo bil odposlan v malo koriat članov kluba.. Kdo je prejel ostali aaeamentt Izkoriičev«lci «o ga Predsednik nekdaj močnega in na ialost sedaj tako iačrpaoeg« kluba je rea dobra duša. Pa v«e-eno, ko sede k veliki pregrnjeni mizi ter tolče s piskrom po peči v znak, da se prične seja, opazi, da ae mu je sopet izneveril član. No, pravi avojemu tovarišu podpred-aedniku, sedaj sv« pa 4ama. Potem Meteoriti. Edieon jo star. Starost človek« «e ne n leti. Človek je lahko «e m devetdesetem in lahko ie „ štiridesetem letu. Starost takrat, ko možgani okamvke pa se niao dale preplaiiti, pa «o odločno uaatopi-le v »prevodu kljub ,prepovedi. ^m^mui vju a poročevalci na njegov] rojstni dan. V intervjuvu je dejal, da ra ne bo izpodrinil žičnega telcfJ niti čaaopisja in da takozvso] televizioua (aparata v zvezi s ionom, ki pripomore, da sc ljudje videli na daljavo) sploli] bo. Edison gleda na vsako stvi «tališča trgovske vrednosti, nima sedanjč trgovske vredne tega sploh ne more biti — kaj da bo trgovska vrednotit vlad svet na vse večne čase! Privoščim Edisonu dolgo živj nje. Naj mol živi čes sto let,; bo vfdcl, kako ae je zmotil, ao veliki učenjaki pred sto I ki ao rekli, da niti parna železu nim nobene bodočnosti. Kaj bi, Šele rekli, Če bi jim bil kdo goj ril o telefonu in radiju! Radio tako gotovo izpodi žični foiefon kakor je želfznicaj pod rinila parizaraki voz; piaje v aedanji obliki tudi U| nekoč s sveta. Kaj ga nad« si še ne moroflfto misliti, a got bo nekaj botjgega. Televizion t« pride — morda i« v nekaj let Fotofon (govoreč kino) je že kaj. Edison spada v začetek! stoletja. V sretji in proti kor tega stoletja vstanejo novi «oni, veliko večji, d«si je Edison velik za svoj čas — za svoj. e o o m 4 . Dober dan, g. Tntankamen! Tritiaočdveato let stari kr( Tutankamen je končno pogledal| groba. Pravzaprav je Uvaji atoletje pogledalo v njegov, i 32 etoletij nedotaknjen grob. pokav je bil ta človek in pl brisan ja bil njegov n«rod! Bili i deapotje na pvetu, veliko večji ja bil on, toda niti prah ni od njih — Tutankamen ae , znal ekriti pod zemljo s svoj bogastvom in pok«zal se je 3900 let, ko je svet ie davno zabil nanj. Doaegel je lisjak, danea vea «vet govori in piie] njem. K«j bi Tut mislil, če bi tdaj vel v avoji zlati rakvlf K«j bi kel, ko bi pogled«l n« svoj ki je bil v njefeovem času nsji gočnejša država na sveta, si šče civilizacije t — Ko bi v menta zapopadel, kaj se je zgodilo v teh 3200 letih njegove| spanja: koliko gospodarjev je menjal njegov Egipt, kako niti jefpadel, kako so se odpl«t«la btj letja krvave zgodovine Evropi Azije, k«ko «I kljub temi šviga plameni kulture in napredka hM tu zdaj tam neugani-- zdaj v avoji grobni čumnati vidi električno obločnico namci smolnatih bakclj, ob svitu katei so ga zapečatili, fotografski apj rat, parne stroje, eroplan,. ri dio . . . O jes! Za nekaj bi se ian3 Nekaj bi mu bilo domačega, bi ga peljali v Francijo in mu p< kazali cerkvc, moderne toraplc razliki in duhovne s kadilnica« in v stsroveških plaščih i* * mu pokazali mezdne aulnje v H varnah, rudnikih in na polji tedaj bi Tutankamen vse ramsM in vzkliknil bi poln radosti: "Stari bogovi še live! Naši U govi i« vladajo «vat!" j L..- K* z. didat« za priatop v naš klub, bova' Tako spoštujejo Italijani «tare Ukoj drugo nedeljo dala oklieati j navade in običaje, ki «o aveti vsa- prod cerkvijo, ko bodo ovčlce naj bolj drvite U pleanlvegs hrama. Ti boš stopi! gori na tisti veliki ksnsn, ki ja baš «ato pripraven, aaj veš, pod ono lipo, kamor je zadnjič udarila strela, in oklieal boš, da je klub rrorgaaiairan. Jaz kemu še tako barbarskemu narodu. Faiiatovalu nastop prt »v. Križu na Vtpa"Mp. I>nc 20. januarja so prikorakali V 8v. Križ fašisti, cela teta jih je bila, vodil jih j« p« prefektovaki kotniaar g. Lulik. M, pr«v privuš^im. da bi iivell v razmer «h, k«korinib «e lahko nadejajo, ker krivi «o oni sami. č« bodo so na« prišle slabe razmere. p« bom « potrtim srcem d rial m«-! Obiakali «o vse gostilne t vm i, do-«ečno knjigo pod tvojimi nogami kler niso v «ni poi«k«li mirnih do- ms.'ih fantov, da jim pokaiejo avojo hrabrost. Vatopili sSp poteg nili samokrese |n fsntje ao morali dvigniti "reke gor ", faiisti so ps napravili preiakavo njihovih ie [ I Kakor tulimo i« poroti! sadnje Noben lifovor ne more upravičiti aamokn*aa ali ka- ¡TuZfc^mma 1lúmTm. drugega fhorilntga oroija v ¿upniééu prednjake Kot bi človek lahko ao kje drugje. Midv« dobi v. boljši poloviei, kot so to storili drugi, ki nam« boat« pomagali pri pobi-janju pisk rov ter hipootiairanju mačk a metlo. Poadrav \sem zavednim deiav. eem in titateljem Proevete. — Ta-ni Frank. Naši ▼ Ju lijaki Krajini Zuaa« ga alovenakega zdravnika dr juna v Tolminu so nsrodoi w sprotniki le davno sovrsidi -moral jc piti tudi ricinovo olje.« «voje značajno prepriča»)jo Jf ral trpeti dr. »erjun velik« ral no ia go»podarsko škotlo. 0* stavljen je bil najprej kot okrsj« zdravnik» odslovila gs je tudi • krajna bolniška blagajn« je valed uplivanja a fašist o«» strani tudi tolminaks olWinj. novsls italijanakega zdrsvnt« dr. Bussijs zs občinskrgs nika, ésravno aa je zs te potegoval tudi dr nest i ja to m'->• << pov pri vsem tem početja je bU veliko ssčudeaje. IJadj prisoten vlodni komiaor U hlad-nokrvnoati domačih fantov sc je bilo zahvaliti, da ai priilo do res-nega konflikts. ceni, ds nQo ob steno I let ifvršujc t ško prakso. ja brMobsim" i f ^ > dr. Serjas« " " Tolminu * r>y*\ FSBRUABJA. 1»24. PROSVETA novice. I>r«u.) I Eriarji nadiIj«jtjo Wiajk. 4 % IvS.— Kudarji v 26. V W. A. se noČojo rje koncil «por z Ustji poivtl rudarje, da , delo. Kudarji ao skle- vati stavko v znak pro-f ¿nižanju mezde. Odbor piunj?. delavska banka. _ Cul- — Bake rt field koks je 2. februarja za-ikot kapitalistična inati-I, ¿c tistega dne ob dveh' je odprla vrata kot de: ¡ink«. hprememba a« je ta način, da ao delav-kupile 700 deležev , llavnice in dobilo banko i kontrolo. ,dil»vika lista prenehala uhajati. 9re. - ««The Maryland \ delavski tednik, je preiti. ' Pa. — "The Peun-News", delavski tednik,' prenehati radi notranje-, v rudarski organizaciji, , je izdajala list. i končana i kompromisom. p, JU. — Stavka 8000 r, ki prevažajo materijal iuji novih stavb, je bila i 13. t. ni. s kompromisom. i io dobili 50 centov mezd-priboljaka na dan, toda u delavnik ostane» D^vcipM.g.iiziti^ NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. ti mMik« ravolto. — . , ; Mariborake vesti. — 26. jan. j« Washington, O. O. (Federated Pu dalJ4i M««" umrl 1 »letni sed-Preaa.) — Brigade oboroženih de- Uíü5i>lcc luknje Btmnazije Leou Uveev so veliko pripomogla k te-• «»n nadučitelja Pučclika tfizem v Angliji. irt m j« v Londonu i široko-too izjavo, da stopi v akcijo, Iv delavci iivojujejo abao-M zmago. ■doc, 14. febr. — Fašizem jo lprvič pokazal svojo glavo v Ionu. Bil je pni crnoarSjČar-|k ki so ga priredili Italiji (aiiiti v Londonu in kate m je udeležilo okrog 600 likih pristašev. Skoro vai vo-tolijani v Londonu so bili ^.italijanski poSlataik je Klirriven. Angleži in Italija-H imeli črne srajce. »ki faiisti so so na tem M k je vršil v hotelu Ceeil, Mili, da £c imajo dobro touijo in so vsak ¿¿a pri. Jjeni "intervenirati", ako bi i postala "preveč rde*e' ■j« socialistična vlado jim še * dosti rferbi, ker je v manj-\ parlamentu, toda lahko ko bodo socialisti imeli «no večino — in takrat, P da pride ¿os za "o'"akcijo". N pravijo, da imsjo že več J"» organizacij v podclel "M« Anglije in Skotakc, » mu, da je Strta faliatovaka revol ta v Mehiki, pravi tajnik vseome-rhttre delavske federacije Canuto Vargaa. Organiairano delavsko gibanje širom republike je odpo-alalo svoja sil« pod Obrcgonov prapor, in na mnogih krajih ao se ti oddelki dejansko vdeležill ."Član čevljarske unije in bivii governer federalnega diatrikta Celestino Oaaea je sodelovsl s svojo svobodno brigado v zavzetju glavnega hidalikega mesta Pa-chuca," jo povedal Vargas. '«Svobodna brigada je bila is samih organiziranih dela veo v in. je itela 1,000 mol. "V državi Puebli poveljujeta generala Joae Marta Sanchcs in Heriberto Jara brigadi C. R. O. M., ki j« sestaVljena is organisi-ranih poljskih delavcev. O. R. O. JC jo kratica za Confederation Regional Obrara Mexicana, kar pomeni 'mehiška delavska federacija'. Samuel Yudico, Fernando Podarte, Juan Lozano tn Ricardo Trevino, aami odlični voditelji mehiike delavske federacije, ao vsi poveljniki rasnih bataljonov strokovnih unijalev pod nepotted-nim poveljstvom genersla Calle-aa. V mestu Agusašalientes je posadka 2,000 dobro oboroženih poljedelskih organiziranih delavcev itd. "V Mehiki ie ni bilo nikoli vlade, ki bi bila tako prijazna ljudskim masam, kakor je sedanja." Tako se je izrazil pred dvema letoma Louia Morones, ki je vodja mehiškega dclavakega.gibanja. In tako je Šc dandanes. Zato je tudi mehiiko delavstvo s Obregonom. Pod Obregonovo administracijo so ljudske maac okusile aadove dolgega boja za svobodo in iz-boljianje življenjskih razmer. Ob-rogonova administracija ai je po-žteno in iakreno prizadevala udej-«tviti delavake določbe ▼ mehiški uatavi, ki jo najnaprednejša in najliberflnejša ustava na aa-padni polobli Mnenje, češ, da ni nobena mehiška vlada varna pred revolto, je ovrženo. To pa le zato, ker je sedaj v Mehiki organizacija delavska organizacija — ki hoče braniti ljudske intereac proti vsakomur iu vsem, ki si jih upajo napasti. 't Proti usmrtitvi t Plinom. N. Y. (Fed. Preaa.) Pr 1923 otvorjena telefonska centra uztavil v mnogih premogsrakih ^ , ^xno ^^^ u krajevni naselbinah. Konferiral ja z raznt-; jB mc4ikri;f Vll| promet z omejeno mi civilnimi uradniki. Sporočil je. 4nevno g|„tbo. U» "H * A,.«». « Povest starega radarja. -o« T/l (Piše Anton Rechar.) CLAVNI IT AN i 2887-50 SO. IAWNDALE AVI,, CM1CAOO, ILLINOIl I z vr sevalni odbor: UPPHAVNI ODSEK. VImuI Cmi*k+t, p*4p »••81. Mul«»», Pa., 9I. uialk M«t •U. N«T«kt ti. U.Mj.ik Jok. V««. «pr«v|t*li «U*U« Flflp G^U. POROTNI ODSCKi DUrli» Msai, A^rt« V Url «k, K. P. ». P» tU.w Turk. U|«lk WoUUk»a» V«fritk, Hr*«lsik ffealU JZavcrUlh. t*Ua Jaka alkar, Baa 878, fearfertaa. Okla. P tU A. T acial J, Ba« 88. Ha«4ar«aaTUU, Pa.. Joka «ffUU. III. St., Bprlatfi*« IIU Ma ViiarHua 871. Kl,. Mi « Garéak. 414 W. May OSREDNJE OKROŽJE VZHODNO OKROŽJE BOLNIŠKI 008KKi H Av« it Sla» Navak. ara4«aJalk. 8887^8 Sa. Lavaáp CkUata, III. W i Javak Aaikraiil, Baa SS8. Maaa, Baa, Pa. Jaka OraàalJ. 14881 P*M»av Aaa.. Cla»alaa4. a ZAPADNO OKROZJEi Aalaa Salar, Baa 104, Ora.«. Ka»*., aa )«imNÍ Mas Mara, Ba« 188. Bakl. Ml»., aa saaaraaa»a4 Mik« tue«l. MIS 1. Wtaakaetav Marrar, Ulak. Nadzorni odbor: sa)a w. attk Aran ClavalaaJ, O., WttUa *Sfttt Utar, CI Twrnk air ll^ Praok Zaila. pradtadalk. Somrak, 8817 Praatar A»a., Cla CWralaa< Okla. Združitveni odbori Pra4«a4alki Fraak Alal, 8184 Sa. CravfaH Ara^ CkUas«. IU. Jaška Oraa. 1838 W. 88tk Si , Cktaa«% Hr Ja«. Skak. 8404 Orion Ct , CIaralaad, OkU. VRHOVNI ZDBAVNIKi Dr. F. J. Kara, SSSS «I.CInlr Av., Clavalaai, a POZOR I—Kara^a4*««s a |l. a4karalkl. M dalsja o paflnmsa «mmNs» * 41 «ahalat VSA rilMA y «a aaaalaJa aa paUa al. ar«4aa4alka «a aa«Uaat Pra4*«4aMlva S. N. F, J., 88S7.SO Sa. Uw»4a)a Ara., Cklaaa«. IU. VSS ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SZ NASLOVE. BalaUka taj-a t. R P. J.. S8I7 SS So. Lawa4alo Ara. Cklaao«. IU. •Mira DENARNE POIIUATVE IN STVARI, M »a tlšaja M. Ur«4aralaa«a aWkora la iaáaat« rakéa «a aatlarai Tajallt va t. N. F. J., S M 7.88 Sa. U«»-dala Ava, Cktoafo. IU« • VfB ZADZVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI ta pallljaja a. aaslavi BUyajaUlva B. N. F. J., 1887-88 Ba. UwaéaU Ara., Ckkaa*. IU. Va« wHaftka alada »aslaraaja v fl. larriavalaa« *4kara sa a*J paiiljaja Praak ZaHsa, prasUdalke aadaaraata a4k«r«, litar aaslav ja ag«raj. Vsi arlaSH aa gl. a«ratal a4*ak sa aaj »allljaja «a aaalavi Jaha Uodar* «raadt 40T M Hay St. SyrlafIUI4, III. Vsi dfUi I« 4ru|l «yl«L aasaaaMa, a«la«l, »«rolaia« la «plok r«a kar W areata «laaUaai l«4aata, aaj sa yeillja aa aaalan HPraarataM, 8087-BS a Ara«, Chlaat*« IU. Lawndala ki jo t'yrua H. le mono, r^ljrdelahih Btro. i^Píeéijo vtpealavltev fav hnp^iji s poljedel-Jt bilo prišlo f? W^rmlekovt ™ M be razpustila. Anderaona. ki je v je obdolžen. da je zapleten konatabla Caeaarja Cagla Hedaj nadomestni šerif Willi Uea. Galligana in njfgave št in pomočnike aa podlagi enake ob tožbe. V pondeljek ae je MeCo «an odpeljal v Urban«, da jih vzaase ia ehampaifi»^' okrajae je ječe. kamor ao jih bili odvedli po j ^«bil dolžan eebnt pomožni šerifi Oleitna Yon» sBto videli v naše začudenje, da je cena W centov kakor prej. Llos nam je povedal, da so dobili po-boljšek le rudarji pri atari uniji, mi novopriatopll pa nič. Öli smo domov, a že prej organiziraui linijski dalavol pa na delo dne 13. junija 1804. Htavkali smo kar naprej na svojo roko, ko nismo imeli več kaj jceti, pa aiuo šli delat šele 16. novembra istega leta. Vso to se jo godilo pod adrnint. stracijo predaednika Urover Cle-velanda. Bili ao silno alabl Časi. tlela malo in le za tisto slaba plača. Kje so bili vzroki, ai tudi šo hočemo nekoliko ogledati/ Amerika je bila tedaj zaprta od oetalega svete. Izvoza za avoje is (lelke Združene drŽava niso imele drugam kakor mal del v Kvropo, a vsi drugI deli sveta bo bili za is voz zaprti. Čo bi Združene drŽave hotele kaj poslati v JuEuo Ameriko, je bil izvoz zadržan na otoku Kubi. Nastajala je zmešnjava s ftpancL Slo se je radi Filipinov In tudi Portorika. Pa nastopil je novi predsednik l'nije MaeKinloy, republikanec. Vnela se je vojna s Apsnijo. Na otoku Kubi, ki je bil v lasti spancev, ao se vprli doma. čini leta 1897, katere so podpirali Američani, ki ao ae Žo dolga deaet-Iptja prej prisadevali dobiti otok Pa otočsrd bili vendar prekratki a tvojo močjo in podporo, ki ao jo dobivali skrivaj. Američani ao sSčell odprto posredovati, ftpan-oem so svetovali, naj v miru zapu-atijo otok, in so baje ponudili 3& miijonov v slatn, a vsak hlpanae da Jahko ostane na otoku v avoji hiši ali pa vzame svoje premoženje in ae odseli s 6psnel. dpane! pa ao sa zaamejall na tako ponudbo in ao rekli, da jih tudi amarikanski jafeki ne bo »pravil s lepega in bo. Koga otoka, ne z močjo ne s svo-zlatom. Meseca januarja je bila potopljena velika vojna ladja, menda največja, kolikor jih j« imela Uuija. Ladja ae je zadela na obrežno mino od 11. do 1'J. ponoči in aa pogreznila na dno morja v petih minutah s J8'J mladimi bitji, Id ao ae veselila avojega svežega mladostnega Življenja. U Častniki. ki ao ae nahajali v maatu Ha. voni pri kaki igri, 80 oatali živi, drugo pa jc bilo vse pokončano. Ta ao Kmatrall Američani u pra vino, da napovejo A|>aiieem vojn«, in le februarja mi bili nabiti plakati za nabiranje vojakov. Potrebovali a« jih MJUOO, a 2 aprila j« Mlo ie koncentriranih proalovolj. nih let k*i \mt,(HH). Zbirali ■« samo odtluž< ae evropejske vojake, pa nobatxgs oženj^nega. Nrlsvoljen«' ao IS koneenlraeijskega tabora p« aialt naraj domov In plavali vsa strošs« , druge pa ao vežUli. ' Tedajšnji nea-forški pol^lj.kl ROŠrlnlk Teodor Boo^-relt jt organiziral |M»lk 'divjih jaadoaav', Tako a« k pripravljali Amerikam ....................f vojaško silo. Dne 7. aprila pa so z naptaomt 'To armloi T«nHi In Šl7vožnjeV«^i napaeadali vojno ^Bi^fB. *> -Pulleija je takoj Jeanette, da amo tam atpili še na menjal M te vojne tolik«, ako ... (Dalje.) .. Veliko smo tedaj razpravljali lia aejl, a ko jo hotel predaednik aejo zaključiti, ae jo oglasil mol s prijaznim glasom : "Vidim, da me nihče ne pozna, ssto se moram sam predstaviti. Jas sem prvi pro-mogarski podjetnik te družbe, pri kateri vi stavkate. Mojt ime je William Haff. Stanujem v Groetts-burgu. Slišal aem vse vaše aklepa, za katere sem tudi eam glaaoval. Težko pa ml jo vam povedati, da se via to ne moro izvršiti. Premog, nima nobene eenc. Mi fa prodaja-mo po dva dolarja 00 centov, sa to vam nc moremo več plačati od tone kakor 50 centov. Ako morete s tem Živeti, lahko delata, ako »a, mi je pa šo ljubše. Prišli bodo ša-si, ko bomo prodajali premog po osem dolarjev tono in tedaj bo dobil premogar dolar od tona." v Kar jo mož takrat govoril, vidimo, da se je spremenilo, da radi tega nismo niš ua boljšem, ampak na slabšem. J'redno ja mol odkorakal, je ato|Ul tik mize, rekoč: "Vidim, da et< mirni in uljudni ljudje, in is. vlekel je denarnico is teps. Polo-žil ja na mizo *'J0, rekoči "Tu vam dam za kozarec piva." Odšel je. To je aejo šele podaljšalo. Predlagano je bilo, da 8 atsvko nadaljujemo in darovanih dvajaet do-lorjttv no za pijemo, paš pa da aa jih shrani v blagajni lokala, kar je Itiio tudi eklenjeno. Vsaki teden ja prišel organizator 5. diatrikta k obdržavanjo saje. NekoA natn je povedal, da ja bilo pri glavni utiijski seji akte uj< no, da se vse krajevne blagajne združijo, da ac zloži denar akupaj V torek je dobil Herrin novega. ^ ^fdanu pri Apeli..» « našli In ta bodo potem izplačevali atro-m n« M »»t ni «vet ie noalavil za «idnje dni umorje.oga HO let,,,g. šk. krajevnih p.i.ta, .s glasnebla ar la Nalla na me«to Župana C. A. B»»0 K« je Josipa Vašara "to njegovo 7U>tno|gajno. Hitro smo izroeill organlzo-^u^t^TrlTc Ko je ^ot natndno .«ahlftarju SliV .kijih pani.mo vulel, zaporu krr dau tudi omenjenega dne mlekar nikdar ve*. Ihstriktni predaodnik ,nleten'v u-1 prineoel mleko, j« našel vrata n>u je bil tedaj Me|ira>de. o iemur ia Tati« I kito odprte. Ko je vstopil. * m« ra gotovo biti še kje kaj sapiaa iu ja nudil grozen prizor. Na tleh neta. | mlaki Pttr 11 junija je piaalo po ia da! orivestl v jt lažala 70-letna starka v mlaki Pnr 12. junija «a je p.saio po ^ri^r ok«jni /čo šerifa' krvi z rasbi.o glavo, v p......... k, i .^p.aju. d. je atavka dobljen. nr,enako okrajno jeelav«, da a« t..rej rmagsli ter pa je klal Joaip Vašar s razkUno dob» S eeutov priboljška pri tooi. gUvo. Sekira, še krvtva, je bila unija, da je priznana, »i» amo v*. na šivalne» »troj«, poleg nje paj seli. Illtr» srn« ae apravJU akupaj bil Imtak AmsriČaui s močno flotlljo proti Kubi, kakih }H0 milj od ameriško« • ga obrežja. (Dalje jtriho^jič.) USTNICA UBBDNIlTVA. Olrald, Bans. — Ua bi izhaja! allčen list v slovenskem jozlku aa rudarje, nam ui nič znanega. PosdravI Oilhort, Mian. — Največji ume. rlškl aoeiallstlčn! dnevnik je "Tli«' Milwaukee Leader", m Chestnut Street, Milwaukee, Wis., ki stana Šest dolarjev lotno. Mesečnik '*Leber Age" izdaja Ubof Publ. So-eiety, Seventh Ave. in ltith St., New York, N. V. Lotno stano $2. Posdrav I PISMA KA POSTI "m v Chioagu i,nujo: Frane llskarUth, št. 5011, Nikola Henkovčlč, št. 011, (labor llozl, Št. 535, VI ne en 8 K«.' bar, št. 500, Ignac Legen, It. 571, Adela Princ, št. m in dlrieh Ful, ';v: Ai li'JI Pierna dobile na glavni pO Iti v veli z A da tus eeste. Poteg tt;> koče Itovilke povejte kraj, odko-'. ' der pismo prlčskujete, emu kiss, mm, 1SS-—Sad Ar«., New Yark CHf Ustaaorijaaa lata I BBS. Ispla^a goto? userikuski dolsr V vsah krajih JUUOW.AVIJE po polti In brtojavao PlliU po eeaik. Datraaaljaai rajake la kraja, (aflMarHa). Palalikl aBdalak. FaAII|aai daaar v atari kraj. EMIL KISS, BANKIR, ,v«., Now Yark Cl«r All oaaaoravala Sokltl rojak« v 1 B4BB JaaMWvaaov ka lalo« pH> šlo v to Bokala. i *«j c«««h moi«» v«saa «o- »•Soa, a« «ol»G« «oto« tüu, rUi#««i« W Mm 4» Mtr*««« o««ailfc U •« to» , ma«« M ******t0 9 Am*' iso. Vm «o*olb« *pr*mlj»i* U r«r»lk« ^r«««fS r'*« M v«iM*«f a» MiSM#«ia« »•rots* M «««t«." S« «*a«l>N« t*!«««'!« ' m oar«»«« a« alai «MHo«a« ««•••• CUNAR D LINE, las n. a—iti>« ss« ia lor ol i#«So So a *«4Si "VmoI Močeije postese, je le slaba navada. ____t - -A —L - * - I mm m a A ..... L t .n U«M * w» rnltii nri«Kivr(l'»val, v, m toit* ««Sm.Mo on oa««a. t*l Of, tO«, I, O* »«r«*« t« g,4« M .,.•#»«• ,> im iHN im 4m»*» V k,t P—-----------7 - , . v arkrm needaiu ie našla V»»o jutri delat, kmm* |'S dr.ite ki .o nam po vojn. pri|H.ve«lo*al« , IÄ B] /«»lultli. A v rewsWje bik; druga | otrašn*» dog^lke Is vojna. I^JJ-^,^ • m MBk. »•Vl »• v*- t M »Ur't. policijakega načelaika ip dikta tarja v Herrinn. o tirom na to. da ja iasci stari Va t če. •j .. • iéJOàJHu 'Jt Ko «aso drugo jotro šli dalatJoMJa rinili dobro oboroženi MO S V ETA Pismo orožnika iz kraljevine S. H. S. (Od dopisnika mi»o prejeli pismo njegovega bral«, orožnik» v ju ¿o ¡ Hrbiji, katere«a priobi-amo s malo i/.j*»nio dobeaedao kakor tudi dohlavtk naéf&a «Jopiaovaleo, ki naj slu¿i kot uvod alcde&uiu piamu.) " V Moj Wrat je bil odpuMen od vojakov leta I'J 12 kot četo vod j». Pri izstopu !»o mu ponudili, da ima lepo búdoénoat, «ko hoce biti tanda r. Ponudbo je »prejel ter je iel v iolo v Gradee /a Ah* meneče v. hIuil>o jl naatopil v Mariboru. Po >4i ii tli dobrem Tjeenju in obnašanju je i. 19U prijel do utražmojatra in celi vojni čas je bil v Mariboru. Po vojni je bil prestsvljen na štajer* •ko-koroiko motem zopet lahko povrne na ataro meato na ftta-Jerskem. a kako ao naredili t njim, pa je razvidno iz piama: Juiua Hrbija. dne 14. januarja 1924 Dragi brat! 7 Dolgo ¿m ie obataja molčanje med nama. U lole Ti niaem hotel plasti, ker acm vedno mislil, da zopet dojdem na avoje ataro meato, pa aem ae hndo varal. Sedaj šele ▼em, v kaki državi ae nahajam; dokler »em bil v Bloveniji, tega ni-aem znal. "Po dolgih 7 meaeeih v Soli >mo ▼al težko pričakovali, da pridemo ravno za boŽieue praznike domov. Pt glej jo kulturo! fce dn bi bili kaj povedali, »o nu» naložili v it- ! al ban» ko me jo. Kroz vue boiicoe praznike »em bil zaprt v iivm-»kem vagonu, pa v najbujiem mrazu. Nié bi ne rekel, ie bi imel vaaj a aeboj avoje perilo in obleko, pa »cto bil vzel »aruo toliko • »cboj. kolikor kcu najoujnejle potreboval za iolo in mi je onlalo vse na moji prejšnji postaji. ttplob ne vem, kaj ae bo zgodilo t mojimi atvarmi. Dopuata ne dobim, a tudi če bi ga dobil, kaj mi pomaga: voinja bi me atala več kakor zna-»a eelomeaečna plača. Macedonija je tu. Doatikrat aem aliasl praviti od nje, pa da je tako, niaem verjel. O varnoatnib razmerah tu ne amemo govoriti, kajti tu ie vlada ona zloglasna krvna oavs-ta. Ako grel v aluibo, ne »mel no-aiti puike na rami, pač pa v rokah in pripravljen morai biti vaak trenutek, da te ne bo prehitel oni, ki te čaka «krit za kamenjem. Manj kot oaem na» ne ame v aluibo, pa ae redko kdaj zgodi, da bi prišli vai jtazaj. Zato pa tukaj ne preteče dan, da bi ne bilo par iandar-jev mrtvih. Poglejmo ie druge razmere. Žandar je tukaj toliko kot je bil v Srbiji pa ud ur, to je: obČinaki policaj. Brez ozira, da žandar trpi tu kot iivinče, ae ne briga nihče zanj, kje bo »pal in kje jedel. Vae kar dobi je koc, za drugo pa naj ikrbi »am Kak ugled imajo tu žandarji, »e človek tudi kmalu prepriča. Ako »ede žandar v krčmo in pride notri okrožni načelnik, pa pokaže pred civilnim narodom ,kako moč ima nad orožnikom. K vratom gre, jih odpre in stira orožnika ven ravno kakor kakor paa, civilisti p« ap ftmejijo. To je aamo en primer, kar ae pa tiče aluftbencga občevanja i njim, o tem »ploh nc urnem govoriti. Dobil tem poatsjo in Imam 54 uobeden podpiaati avojega imena. Potem »i lahko misli*. kako ti gre pri tolikem itevilu »ličnega ljud-»tva. Spominjam ae, da je naia četa pri vojakih v mirnem čaau tte la 4« mož, pa ao bili v iati stotnik, nadporočnik, poročnik, praporščak, narednik in ie poaebno itevi- 10 kompanijakih pisarjev. Sedaj pa aem s 54 možmi aam in poleg tega naj ie poleti po itiri ure ta pozimi po tri ure napravim zunanje alužbe na dan. 8 tem premeičenjem aem finan-cijelno in materijelno popolnoma uničen,-pa poleg tega mi ne kaže drugega kakor da moram na atara leta iakati ai nove alužbe. V ioli niaem hranil, temveč »em ai kupil vaako knjigo, o katerikoli ao pre davali, da niaem zaoatal in rea acm ieati iziel Izmed 394 učencev. Imel aem veselje, da ae povrnem na avoje prejinje meato. Tako aem aedaj tu brez denarja, popolnoma propal berač, ttlužiti, ako hočem ie kaj časa Živeti, ne morem več. Iz tega mialim, da vi, dii, dragi brat, kako ae mi g^i Ako bi mogel reiiti vaaj tiate stvari. ki jih imam na stari postyji, (aamo dve lovakl puiti sta me sta 11 24,000 kron) druge 2e ne itejem toliko, pa ae mi dozdeva, da ^oro vae izgubil. Ako bi bil br*t ie doma, on bi mi že «pravil moje atva ri domov, pa>ydaj, ko je oženjen, ga nočem obtoževati z izdatki. Pi aal aem-Mirki, naj mi puati napra viti iz mojih črnih prejinjih površnikov auknjo, ker sem imel 8e dva doma, pa ne vem, kako bo, ker oče ne more trpeti kaj takepa in je raztrgal za čaaa mojega alužbo vonja Itiri {isto nove obleke. Sedaj. ko rabim aam, pa nimam bič. V skrajni sili se bom obrnil nate, ako mi morei pomoči do poŠte ne obleke, da nc bom ravno pri Iz doaaa, ai jo bom po možnosti aam preskrbeL Upam, da bom dotoll privatno službo, da Ti bom mogel povrniti. Tiaočkrat obžalujem ,da sem se kdaj rodil, posebno pa da moram sedaj na stare dni od drugih prositi pomoči. Menda sem tako ne-■ rečne ga dne rojen. Oprosti slabi pisavi, ker piiem Ti na kolenih v službi. Doma itak nimam časa. Ako sem pa kje kaj zgreiil v pisavi tudi oprosti, ker tu moram piaati vse v cirilici, torej se je lahko zmotiti. Bodi mi pozdravljen! Tvoj brat.., ___ __________v _ vinske vozove, na» v nje zaprli In *undarjev na postaji, sumih Macc-j atopu izgledal kot berač. Kar ae odpeljali na bolgarsko, griko ter|doncev In JVbijaneev, pa ne zna I tiče vaakdanje obleko, dokler bdm GOSPA SILVI JA. 1 fpimk IVO SORU I rJBf» MMtMOTMPas. JftaMPMHC 1» ■ i ' (Dalje.) t- Da, toda uki ni prav nobenega dvoma t Vrsgs, »sj govorim vendar okademično in — — • Oprosti — prevuč aksdemično aieer ni, ako govoril o navzočem Zevniku iu njegovi goape! »e jc sa»mejal Heliiksr. — Hudič pa je t ae je navidezno rszardll Ko-par. Ko se namreč o abaolutni nedotakljivooti gospo Zevnikove ne drzne dvomiti niti njena najboljša prijateljica. ; Tf — llvsla za to! M Je"55evn»k očito zadovoljeu priklonil. Toda v tem prsianju je ie toliko pod-praianj, ds '. . skratka, ds prsianje »ploh ni "razpravljivo". — Evo, tu t9 imamo! In da preidemo jes na akaderaično polje, puatlmo tabo in tvojo go»|>o lu recimo: Tu vaa imamo vae poročene dedce. Ako ja lena ie tako sveata, lapa — no, lepoto pu»timo, ker to nI saaluga, in ae držimo le dobrih laatno-•ti — ie tako varčna, prijetna, ve»elega značaja ln bog ve ie kaj — da ima ls eno pego, pa že gospod soprog rabi biti — ne*sdovoljen I Ampak C «viti bi se morali ravno na naaprotno stali- ln biti hvaležni sa vsako lastnoat, ki ai naravnost slaba I Bravol To ja pa res kraano stališče! ae zasmejal Zevnik. Zadnja pičiea te lo-bila, da mora biti sakonski mož eelo hvs-ako mu lena na savdajaf T\ — Tudi I Poseben, ko bi sluČAji ne biU niti m petdsastlno tako redki, ako bi ai bilo strupe s maopasljivlmi posledicami Isže priskrbeti in bi ■¿ravniki potem le na brakali po ksdsvrih. Ako je mol prepričan, da bi lena tega aama od aebe ne storila, jl mora biti hvaležen t Zdaj so se val sasmsjali. In Hamas je rekel: r, ^ _ xi nas menda vladal, prijatelji — Nič vaa ns vlečem. Toda v ti sadnji besedi, glada strupa, sem sa sala tel morda predaleč. Brnita! vsega pa js ta, da bi morali biti soprogi soprogam hvaleinl sa vaako dobro avojatvo in vaako dobro dejanja. Vpoitevati bi morali, da je žensko alabotns ln *tudl slaba atvar in da je od nje ptilakovati vaega vraga. Ker je nasprotnega, je traba vseti kot dar boftji in v tem amialu priznati. Do, tudi hvaliti in pohvaliti bi morali svoje leni- 00 so vssko dobroto, ki jo prejmejo is njihovih rok. sploh I kasati jim neprestano avoje velike oMudovanje, ds reve ne opeiajo na avoji poti do popolnosti. — Ampak, oprosti: sa občudnvsnje »te vendar vi tn. vi — ksvslirji. Alt naj »e mit ae je ro- v gol Zevnik. — O tem, o nalogi kavaUrjev nsmreč. »em nedavna iiprl priliko govoriti a «Ho biatro naebn, V temelju si jo tudi ti dobro pogodil to nslogo. Toda mi tie xmoremo v»<*ga. Tudi is« je treba. In tu aem povedal ti biatrl oeebi tako: Soprog, kateri »am iirsls leni »podobno apoitovanje, «e postsvl pred «m kavalirje, kakor enojka pred ničle. Ako pa tega no rasume, m» lahko dogodi, da prevram** vlogo enojke kdo drugi in pride ao-pr«g »ani ninl ni*le, »evisla na »adnjr metto) 1 mi ie dobro, ako ni dorimalne pik« vmea. «li takoj sa prvim ksvslirjem ali p« vaaj ta radajim. V«i dnigi ae mi «uprt «a»m< jali. Z« vnik |>a a« je naenkrat reaen oglsallt —» Jat pa ti taoni p«>vedal drug« bistorijo <% i-oojki in nielah, ki art» jo nekoč čila) pri enem najvefjiti filAiofnt, čeprav no \em vr« kje: Vet druge la*inesti l<»nak# t lepoto, rleganeo. d uho llte«tjo in le bogaatvom vred au nifle, ako o« Moji pred njimi enojka dobro in razumno srce. To jo obenem tudi moj nauk, ki si si ga zaželel prej r Ako se bol kdaj ženil, glej v prvi vrsti na to I Tudi ako je žensks na primer bedasta kakor ovesf —• Ako ima razumno arce, ni bedasta, tudi če ne zna ne piasli ne brati. Ampak o tem ni toba govoriti, ko dane» zna brati iu pisati že vsaktt oves, pa le vse mogočo drugo. -r- Kaj pa bom ž njo, ako nimam kaj ž njo govoriti f -'Z-'* '„— Ako ima razumno srce, boi imel. Ako ga voriti grela tc bo. Ne amej se — atvar mialim ; irnai namreč sam. Toda ako bi tudi imel kaj go-resno. To je kskor dobra peč v sobi pozimi — it» življenje jc mrzlo kakor zima — i ksj ti pomaga vae razkoiju in najlepia oprema, če te zebcf ln ako ntmai tega: dobrega aroa ob aebi, tc bo zeblo váé življenje. Tem bolj, ko boi vedel ds je bila enkrat prilika in da ne bo nikdar, nikdar več To, vidÚ, je moje mnenje o zakonski sreči. Iti gorko ... do groba, ki je tudi hladen, pravijo ... zdaj rea že dovolj o tem 1 Treba js bilo prceej čaaa, da ao nekoliko pozabili, in ao priili novi pogovori zopet v ncprU alijen tek. Zevnik ao je najbolj trudil za to. 5. , — Kaj t V družbi! Pred drugimi f ae je za-čudila goapa Silvija. Pa kako ste mogliT — 8o vedno laže nego aam I njim. Takofe pol za ialo, pol aa rea, je odgovoril Kopar. No, ln kaj ate Izvlekli is njega? je rekla vsaj navidesno malomarno. — Hm, tako na sploino — govorili amo astada la na aploino — da ae mu sdi glavni predpogoj sakonake arfče dobro srce. — Dobro sree. Kaj ja to — dobro sreef jo rekla samiiljena. — To js I O tem sem tudi jas le premilljevsl. In zopet enkrat videl, da ja kako stvar tem telo dolomiti, čim preprostejia, samo po sobi umevna se sdi. Tako ao mi sdi, da sem v ljudski ioli le naj bol js povedal, kaj je sreča, ko aam učitelju odgovoril: "čltiriperesna detelja." Pri nas namreč pravijo taki detelji srsča. Toda kaj je dobro areef Kaj ae vam sdi, dajat — V zakonu namreč t Do ne iičeva več nego je nam treba. V zakonu moro dobro srce pred v aem ljubiti} aevsda ne več ssljubljeno ljubiti — dovolj je prijateljska Ijobesen. — Kako je tof — Os bi jas vedel I se je saaaarjal Kopar. Ampak adi se mi nekako Uko, da mora tako sakonake sree. Če je v ženinih prsih, leletl molu vsa dobro ln narobe» • — Pa to ae pesebi rasóme, ko ao interesi »kupni! , — že. Ampak ne vem ali bi se veli soprogi s tem sadovoljili. da jim ielite dobre večerje, ko boste sami jedli zraven. Nego mislim al tako: mol »i žrli neprestane zavesti, da nekdo s ljubeznijo opremlja vso njegove korake in da ga čaks s toplim srcem, ko se vroča trudea od dela, potrt od skrbi domov. —Trudea od dela in potrt od akrbllY Kaj žena nima rovoo tako avojega dela In avojlh akrblt — Bo le. A tn delo In te skrbi takorekoč nI-•o »piolo» priznane. Mieor pa se a moževimi res ne dajo primerjali. Beeuoo vol mož: vseka stranka mu prinese polovieo »rojih »krbi. tn če ga ob-tržijo tudi le aa deaetioo, vsefc ekupej mu je do-volj noaitL Potem Ima pa ie avojih eent. ta to peso ... ne. gotovo je noče miti del prevaliti no lrooi a dobn» mu de, ako ... no. kako bi ro- Singapore. V angleški politiki, tako notra nji kakor zunanji, ae zadnje čase večkrst omenja tudi ime Bingapo-re (Zlngapur), mesto v Vzhodni Indiji. Prejinja, oziroma zaenkrat ie sedanja vlada, je sklenila spremeniti dosedanje skoro izključno trgovsko in le slabo oboroženo mesto v močno trdnjavo iu opo-riiče za vojno mornarico. V ta namen je tudi pričela graditi'od enakoimenovanega otoka, na katerem se mesto nahaja in med a-zijsko celino. Malajskim poloto-' kom, mogočen nasip, po koterem že danes, čeprav ie nI dovrien, vozijo vlkki iz meata in v mesto. Nssip je velikansko delo, največje avoje vrate na svetu in je le doalej požrl ogromne milijone an-gleikih fantov. MacDonaldova delavaka stranka je proti oboroževanju Singapora in jc to nagla-šala tudi v volilni kamponji. O tem ao, aeveda le mimogrede, poročali tudi naii listi, zato bo morda tudi naie čitateljc zanimalo izvedeti nekaj podrobnosti o tem daljnem mcatu, ki ga pri nas marsikdo pozna komaj po imenu ali pa Se niti nc. Južno od Malajskega polotoka leži nekaj sto metrov od obale majhen, toda prijazen otok, ua katerem »e je ie pred približno 190 leti nahajala samo uborna malajska ribiika vas. Prebivalci te vasi takrat gotovo ie sanjali niso, da bo njihova uborna naselbina postala že v nekaj desetletjih veliko in zelo vsžno svetovno pomorsko tfžiiče. Toda česar niso zmogle «anje bornih malajskih ribičev, to je zmogel podjeten angleiki duh. Krog 1. 1810 jc na svojem potovanju prispel na otok Bingspor* Anglež, sir Stamford Itaffles in takoj opszii, da bi se dala tu ustvariti »ijajna baza za izvozno in prevozno trgovino. Izdelal jc tozadevni načrt ter ga predložil angleiki stvo, delavstvo, uslulbenstvo itd. Ker so silno počasni i« leni, ae le malokateri prerije do uradnilke ga ali trgovakega mesto. Srednja in monjía obrt in trgovina je sko ro izključno v rokah Kitajcev. Mesto ima velikanake hotele, o-premljene z vso eleganoo, ^akor v Londonu ali Parizu ih krasne parke, zasajene s palmsmi in raznim drugim tropičnim , rastlinstvom*. Eleganca bogatih prebivalcev je enaka londonski', parilki ali njp-joriki. Tudi igriiča, na katerih se goje vse vrste iports ne manjkajo. Mesto je zelo drago, gotovo najdražje v Indiji, kljub temu pa v Singaporu nihče, kdor noče veljati za plebejca, ne hodi pel. Bogataši »e vozijo v avtomobilih in elegantnih kočijah, manj imo-viti pa se za silo zadovoljujejo tudi z jiuriklami (vozovi na dveh kolesih za eno osebo, katere vozi kitajaki kuliji). Na ekvipažah bo-j gatalev sede ¿esto lakaji s pahljačami, s katerimi varujejo svoje gospodarje pred preveliko vročino ; aieer pa so po dnevu singapor-ske ulice precej mrtvo, živahne Življenje naatane komaj zvečer, pred Bolnčnim zahodom iu traja potem pozno v noč. Razen Kitajcev. Malajcev in Evropejcev (katerih je vaeh skupaj komaj krog 5000) tvorijo singaporsko njeičan stvo le pripadniki vseh mogočih vzhodnih narodov; Arobci, Perzi, Indijci, Sijamezi, Japonci, idt. • Najzanimivcjii singaporski predel je kitajski. V tem delu mesta se križajo najrazličnejle ozke iu nmazane ulice z neitetimi branja-rijami in dclavnwgmi, .podobnimi -Al........ ' v« «k /tata PETEK, 16, FEBRUARJA, 1924. Razno. Visoka ttevila. dovolj izobraženi t<4 jü c ti s osvo-sul- nUnio M- . Ni uaifl men iskati dlako v jajcu, ^fi vse nekaj drugega. M. ur največ An-flslev, ki tvorijo itab veletrgov-eev, vsleobrtnikov. industrijolcev, urednikov itd. Kitajci so s avojo pridnostjo in podjetnostjo ie davno postali opasni konkurenti E vropejrer i„ beje jo le dsoea v Singaporu več kitajskih dolarskih milijonarjev kskor po evropej-skih. (Valutno podlsgo tvori v Singa poni mehikanaki dolar, ki je vreden nekaj par vel ko 2 naia srebrna dinarja). Naaprotno po ¡tvorijo Molajei ie nilje turikini bazarjem. ■ Vsa1, dela se tu opravljajo na ulici. Neana- ga je v teh ulicah za Evropejca včasih naravnost neznoena. Po oglih sode in leže gruče beračev, med katerimi so nekateri Že čisto razjedeni od leprjj; včasih nalčti človek celo na mrliče, ki leže kar ob cesti. Umrljivost je v tem de lu žejo veliks, bolezni najrazlič-nejic. Kitajci so strsstni ljubitelji opija, žensk in iger, zato vse to ni nič čudnega. Spolne bolezni straino razsajajo v Singaporu. Kakor skoro vsako mesto v Ori-jentu, ima tudi Sin^gpore svoj zloglasni del, kjer preže na svoj plen radodarnih najrazličnejiih narodnosti in ras: Indijke, Malaj-ke, Japonke itd- ter tndi — Evro-pejke. Kitajci navadno niso stalni Singspprci. V Binggpore prihajajo samo radi zaslužka in ko si priitodijo dovolj, se navadno zopet vrnejo v deželo Sredine — na Kitajsko. — Po okoliških, tro-pienih pragozdovih (džunglah) gospodarijo tigri, po drevju pa se sprehajajo in zabavajo razno-vrstna opičja plemena. Singapore ima torej svoje lepe, pa tudi grde in alabe strani. vzemite avvamit ^ ¿m utTcra s Cough Balsam, ki pri na la saiatyano m hitro pomot I maj ta ga pri raki v bili za zimsk» Cèna 85 tn 60 o»ntov. Vpraiajta po lekarnah. Sevarav Ahn—ah aa laU 1924 je natiaaiso. Dobe aa po v»»h lekarnah zaatonj, ali piiit» nam. w. f. sivi ra co. cedar raimos, iowa ZA KUHANJE PIVA a : DOMA imamo v zalogi slad, hmelj, liadhr In v»e drage potrebščine. Po»kuiiU t se prepričajte, de Je doau pri nu, hani vedno le najboljii In a»i» oejli. Dobiti je tudi zbirko sodo», steklenic In raznih loneev, Itd. Mi vam dostavimo naroiilo po p»> iti, točno v vae kraia. Grocerijam, aladčičarjem in v pt»> dajalne ielesnine damo primeren po» pust pri večjih naročilih. Pilit« p» informacij* ns: FRANK OGLAR, •401 S»p*ri*r Avnu«, ClavcUiU. ft VABILO NA VESELICO kstero priredi Slamnikarska in klobuCarska linija - '»■ T^m^mmmxBmmmaBssamBmsaBmm^ssmmtmmmeaKsmm^KsasatesgmtassBis^s'''- (MILINERY WORKERS UNION) . ▼ Douglas Park Auditorium dvorani, na vogalu Ked zie in Ogdon ulica v soboto dne 16. februarja, 1924. MM* veselice ob 8 uri zvečer. VSTOPNINA je 38 centov se o ebo. « Vljudno vabimo vae aomiiljenike in nale labave vdelale v polnem Itevilu. rojake v obfe, d» rt t« Za dobro poatrelbo la dovolj zabave bode akrbel odbor. Toraj ne pozabite v soboto zvafsr v Douglas Auditorium! ODB0RÎ Naš zavod, h«J«ea »tov«! pwa p«»Uiat«v «Mar]« I« vfltmmmie »te« ra «ScmU. — —m» » tna mtem. k«k*r M »Mf< mteHII. m aa terrS«|MB« m i*r^.MUr«U p«.te. fc«k«r: Affutevlu. émlèmm Mwi. utittli» tektr u>4( 4ra»« 4*h**#wU « kun«« um* Sa »«a taka «tla ra4 teSal m » tejóte .y- «silks la I Waal VICTOS Iste Vtete» »M p IVAN FAJK, U Mata »s» laaSy M I fa. • Vteiss te»