3 nć. ygmfi
60. številka.
<v Trsta, t četrtek zvečer dne 20 maja 1897.)
Tečaj XXII.
„BDI1VOBT«
lakaja po trikrat na teden t testih t»-danjlh ob torkih, ćatvtkih In wo1»oftath. Zjutranje iidanje lz haja ob 6, nri zjutraj, vočierno pa oh 7. uri večer. — Obojno izdanje itanc : U Jedenmee*« . t. 1.—, izven Avstrija f. 1.50 U tri neseo. , „ 3.— .	. 4,f)0
»k pol leta . . . 6,— . • ■ a.— ta vse leto . . , 12.— . , .18,-
MiraiilM Je plačevati naprej aa aareAke
priložene naročnine ae oprava aa ezlra.
iu»Miai6ne številke ae dobivajo v pro-d »j j. Ki o ah tobalcn v lrntu po 9 nvi, Ia»?n TVu* no 4 nW,
Blatil
EDINOST
Oglasi ia rajone po tarifo v petita; z t naslove ■ debelimi Arkaai ae plafini« prostor, kolikor obsega navadnih rrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do-■ iii oglaai itd. ae računajo po pogodbi
Tai dopisi naj se poftiljajo nredniAtvn ulioa Casernsa, it. 13. Vaako piano mora biti frankovano, ker nefrankovana ae n« sprejemajo. Rokopiai ae ne vraiajo.
Naročnino, roklamaolje in agias« »predana u p r a v ni i t v o ulica Jlolin<; ^it-oolo hSt. 3, II. nadst. NaroAniao in oglase je pla6evati loco Trst. Odprte roklaaaa ei{e ao proate poAtnioe,
litlftnagfl rfrnfttvi ia Primorsko*
, r nHnairi Jt mm".
Razmere na Primorskem.
(Govor potd. 8 p i n 6 i 6 a t seji zbornice poslancev dne 18. maja 1897).
(Dalja.)
In kaj pravi ministeraki predsednik v svojem odgovoru na ko interpelacijo? Dotakniti se hočem le nekaterih stvari. Ta se pripoznava, da se je po volitvah od strani Slovanov grdo postopalo tu pa tam in da se je pretilo. Govori se, da je bilo na slov. strani večih izgredov v okraju pore-škem; ni pa naveden nobeden slučaj, katerega bi mogli staviti na račun Hrvatov
Rečeno je na dalje, da je bilo nekoliko izgredov tudi od nasprotne stranke, to je od strani Italijanov, in tu, gospoda moja, se navajajo dejstva, in sicer izgredi od 10. marca t. 1. v Poreču in ranjenje Marka Pavletiča.
Povedano je tudi, da se je prebivalstvo razorožilo. Da, gosp6da moja, razorožilo se je in ljudstvu ao se odvzela orodja , ta orodja se tudi niso Se vrnila ljudstvu do sedaj, toda vzrok temu fki povedati, ni v interpelaciji, ni v odgovoru. (Govornik kaže srp.)
To gospoda moja, so orodja — omenil sem to že predvčerajšnjem —, katera nosijo seboj naši ljudje, da režejo kruh, kakor imamo mi žepnih nožev, in ta so jim odvzeli, dočim Italijanom niso odvzeli stiletov, bodal in tudi revolverjev, ter drugega »ličnega „orodja". In taka orodja tu se de vedno držš na okrajnem glavarstvu, in radi takega orodja morajo ljudje hoditi po 8 ur daleč v Poreč iu se se kaznujejo, ker nosijo vedno seboj taka orodja, katera rabijo tudi v svojem kmetij-Btvu. In povabila Hrvatom se pišejo v italijanskem jeziku. (Čujte 1 Čujte I — Klic na desni: V Abe-sinijo žnjimi 1 — Veselost.) Govori se nam, da naj bi gospodje od te in one strani skrbeli za to, da pride pomirjenje v deželo. Mi smo vedno pripravljeni za pomirjenje, toda, čuli ste že poprej, da italijanski poslanci niso ničesar odgovorili na tisti „Osar tutto", in da tajfe našo ekzistenco v Istri. Zadovoljstvo bi moglo priti še le po tem, ako bi se slednjič odločila vlada, da bi dala pravice tudi Hrvatom in Slovencem. (Prav dobro 1)
PODLISTEK
Interpelacija je jgovorila o škodah, o nasil-stvih in druzih sličnih činih, in odgovor minister-skega predsednika je pritrdil temu.
Ali najdete pa v vsej interpelaciji le jeden sam ilučaj pred volitvami, ki bi se mogel zapisati na račun Hrvatov in Slovencev in ki bi bil dal povoda za nameščenje vojakov v okraju poreškem? Le po volitvah so se dogodili oni trije slučaji z Monfalcoaom, Cortesejem in postajevodjo, dru-zega pa se ni dogodilo ničesar.
Tudi če bi bili resnični ti dogodki, ali pa so dovolj veliki za splošno razorožeiije in odtegnjetije cel6 najpotrebnejega gospodarskega orodja?
Ta mnogoštevilna aretovanja in ražoroženj* se niso izvršila v noben drug namen, nego da so' se pokrila zlodejstva italijanske stranke iti c. ki", vlade nasproti Hrvatom (Tako je I) in da se je odvračala pozornost od teh Činov. Kakor sem že omenil, Italijanov niso razorožili, dasi bi jih bili morali razorožiti že davno, ako bi se bilo postopalo proti njim po istem merilu kakor proti Hrvatom. (Prav dobro 1)
Sedaj mi je navesti dejstev, namesto zavijanj, domnevanj ia insinuacij, toliko v interpelaciji, kolikor v odgovoru na isto.
V mnogih mestih po Primorskem se pogosto dogajajo poškodovanja, in o tem se ne prizanaša niti siromašnim pericam, kruša^icam in mlekaricaro. V Malem Lošinju se je dno 29. avgusta vršila brez ovir izvestua shi vaost, toda izletu Hrvatov so se delale ovire. V Nerezinu se je deinonstrovalo in razgrajalo proti nekemu duhovniku, ko je isti došel iz cerkve, tako, da se je komaj rešil v svoje stanovanje. Demonstrovalo se je cel6 proti mirnim ljudem, ki so otvorili čitalnico. Orožniki so šli spat že ob 9. uri, in ko se jih je klicalo na pomoč, so odgovorili, da ne gredo več iz hiš'1. (Čujte! Čujte 1 Veselost.)
Blizo Malega Lošinja je c. k. državni pravd-vik žugal z revolverjem in pretiluimi besedami hrvatskim kmetom, ki so bili na delu (Posl. Hortis: Ker so me prežali po življenju!), ker so peli hrvatske narodne pesmi, gospod tovariš. To je bilo
10«
Fromont mlajši & Risler starši.
rokah.
— Francoski spisal Alphonie Daudet, preložil Al. B. —
Zdajci se je voz ustavil pred hišo... na stopnicah so se začuli glasovi in koraki.
»Gospa Delobelleova, tukaj je... vaša hči je zopet tukaj 1"...
Da, to je Dćsirče, ki je bila bleda, na pol .omedlela, vojena od neznanega človeka, brez klobuka in ogrinjala, zavita v rujav vojaški plašč, prihajala po stopnicah. Ugledavši mater, nasmejala se jej je skore topo.
.Nikar se ne prestraši... saj ni nič..." je hotela reči, a se zdajci zgrudila na stopnicah. Gospa Delobelleova bi nikdar ne bila v sebi čatila toliko moči — da bode mogla dvigniti hčer, vzeti jo v naročje, nesti jo v stanovanje ter položiti jo na ležišče: vse to se je igodilo, kakor bi uignil. Pri tem jo je pogovarjala in objemala.
.Si li res ti ? si li zppet tu ?... Odkod pa si prišla, ubogo dete ?.,. Povej mi, je-li res.. ali si se res hotela umoriti ?... Kaj pa te je tako žalostilo?... Zakaj si mi vse zamolčala ?*
Kes se je vzbudil v Desireeji, ko je videla
svojo mater, ki je vsa objokana v nekaterih urah postala stara žena. Spominjala se je, da je šla od doma, ne da bi se bila poslovila od matere, v srcu s tiho mislijo, da je ona ne ljubi.
Ne ljubi 1
„Jaz bi ne preživela tega, verjemi mi to,41 je dejala uboga žena. „O groza, ko sem davi našla, da se nisi dotaknila postelje... tudi v delavnici nisi bila... zgrudila sem se kakor mrtva... Ali si se o-grela ? ali dobro ležiš ?... tega ne storiš več... obljubi mit... ksj ne, danebodešveč iskala smrti?"
Na to je dobro pokrila svojo hčerko, jej grela nogi, jo objemala, da bi jo uspevala kakor dete.
Med tem je videla Dčsii&e, ležeča v postelji zaprtimi očmi, vse posameznosti poskusenega samomora, vso zopemost in muko, ki jo je morala trpeti, odkar je bila ugrabljena smrti. V rastoči vročini, v težkem spanju, ki jo je objelo polagoma, mučila se je znova žalostnim begom po Parizu. Brez števila temnih ulic se je širilo pred njim in konec sleherne je tekla Seina.
Sedaj se jej je zdelo, kakor bi jo preganjala grozna reka, katere toliko časa ni mogla najti v minoli noči. Čutila se je oškropljeno od njenega blata in pen njenih valov. Nemožno je bilo ubraniti teže svojih spominov; ubogo dete ije šepetalo
koncem novembra; a državni pravdnik posluje še in konfiskuje pridno slovenske liste. Veliki izgredi so se vršili v poslednji čas tudi v Moščenicah, kjer sta morala bežati občinski svčt in volilni komisar, ne da bi bila izvršila volitev, ker sta bila napadana. V Lovranu so vrgli naščuvanci — Italijanov ni tam — prejšnjega župana ob tla iu ga ranili, in tako se je dogodilo tudi nakemu drugemu. V Vepriucu je neki ljubljenec c. kr. oblasti, tamošnji župan, žalil duhovnika, ko je nosil Najsvetejše k bolniku. (Čujte! Čujte 1) Tudi po druzih občinah so se vršili taki napadi. V okraju poreikem je .bogati mož' motovunski, Corazza, julija meseca o dveh priložnostih pretil našim ljudem z revolverjem, ker so med seboj vsklikali .živio*. (Čujte! Čujte I) Povodom potovanja nje-njegove ekscelence, gosp. ministerskega predsednika po Istri so v Kopru metali na nadljudi paradižnike (pomodoro), jednega naših so tudi pretepli 1
V	Vižinadi so odpodili naše ljudi, in sicer tudi orožniki; rekli so jim, da jih na morejo čuvati.
V	Višnjanu so težko ranili Ivana Kuzmo, v Poreču so gospodje ranili naše ljudi s palicami in bodali, skritimi v palicah, muzikanti pa se svojimi instrumenti; fakini so metali kamenje nanje. A orožniki so jih podili 500 korakov od mesta in neki orožnik je vrhu tega večkrat razžalil nekega duhovnika. (Čujte! Čujte!) V Pulji so se še hvalili po časopisih, da so ves dan demonstrovali proti Hrvatom in njih poslancem. V Vižinadi so dne 16. oktobra 1896. demonstrovali proti škofa Flappu — ki je Italijan —• (Čujte 1 Čujte 1) zaradi tega, ker je do hrvatskih vernikov spregovoril par hrvatskih besed. Moral je zaprositi azistencijo orožnikov, da je mogel priti iz vasi. (Čujte! Čujte !) Tako so v Šušnjevici povodom volitev naščuvane osebe polomile okna in vrata tamošnjemu župniku (Čujte 1 Čujte I); v Roču so tepli nekatere naše ljudi in so ves dan nadlegovali župnika. (Oujte! Čujte!) Ko ae je pritožil pred okrajnim glavarjem, ali prav za prav name-stuištvenim svetnikom kakor volilnim komisarjem, mu je rekel ta poslednji: Tožite na sodišču radi
svoji materi: „Skrij me... skrij me... oh kako me je sram!"
VI
Obljubilaje, da tega ne stori v efi.
Ne, tega ne stori več — gospod policijski komisar naj nič ne skrbi — ni se bati, da bi še kedaj poskusila kaj takega. Kako bi tudi sedaj prišla samo do reke, ko ne more več ostaviti postelje? Ako bi jo mogel videti ta čas gospod policijski komisar, ne dvomil bi več o njeni obljubi. Hrepenenje po smrti, želja, da bi umrla, ki je bila tisto jutro tako razločno zapisana na bledem o-brazu njenem, utisnjena je pač še sedaj vsemu bitju njenemu: a postala je botf rahla, udana. „Nekova Delobelle" ve sedaj, da jej je treba čakati le kratek čas, jako kratek čas, da se jej ii-polnijo želje.
Zdravniki pravijo, da jo vzame vnetje plač, ki jo je dobila tisto noč v mokri obleki avoji. A zdravniki se motijo... ne vzame je vnetje plač. Morda pa jej ljubezen prinese smrt?... Ne, od tiste grozovite noči ne upa se več misliti na Frana, ne Čuti se več vredno, da bi ljubila ali bila ljubljena. Njeno čisto Življenje ni več brez madeža, ia baš to jo umori.
(Pride ia.)
taljenja na časti. (Čujte! Čujte |) On pa ve dobro, kako izgledajo pri naj sodišča, zlasti porotna so* dišča. Dne 20. marca je bilo izgredov v Poreču — katere pripoznava tudi njegova ekscelenca, gosp. ministerski predsednik; dne 19. sta bila t Viži-nadi napadena Ivan Markovič in Ivan Ferenec, ko sta došla k sv. maši; tam je cerkev in žup-nišče. Nekoliko dijakov realke v Trstu je streljalo na množico o času volitev. (Poslanec Hortis oporeka). Prosi«, isti so bili tudi že obsojeni (Veselost), zoveta se Zanautooi in Zucolin. (Čujte! Čujte I) V Poreču je bil dne 14. močno ranjen Marko Pavletid, dne 3. avgusta m. I. je bil umorjen mladi O.ttroman (Čujte 1 Čujte!), isto tako je bil umorjen o volitvah v Trstu mladi Gašparovič. (Čujte! Čujte! — Klic: To je laž!) To je dejstvo ! In v nedeljo, dne 9. t. ob 10»/«. uri zve-čer, ni bil sicer umorjen mladi Sosič na Opčinab, ker je klical: „Živio nas presvetli ce*ar, živela Avstrija', pač pa prehoden z bodalom od orožnika, ki se zove Sardegna. (Čujte! Čujte 1 — Znaki zanikanja med Italijani). Tega ne prinašajo vaši listi, toda to prinašajo drugi listi, in mi občutimo, kar se dogaja tam.
Taki orožniki, ki niti ne poznajo jezika ljudstva, se pošiljajo tjakaj, in ti kličejo ljudstvu, kakor se je zgodilo v tem slučaju, da naj ne kriče. Ljudje pa menijo, da vs.ij to morejo vsklikati: živio naš cesar, živela Avstrija ! Potem je prišel njega oče blizu, in zatem dru»i. Orožniki so zvenali oža, so ga potili na tla in, ko je bil že zvezan na tleb, je bil prehoden. (Živahni vskliki ogorčenja). In radi navedenih dejstev : razoroženja Slo-encev in mnogoštevilna aretovanja. Oni drugi pa, Italijani, nosijo lahko še nadalje orožje in je rabijo proti nam-	(Pride še.)
DOPISI.
Z Goriškega. (Izv. dop.) [Shod socijalnih demokratov v Cerknem.] Kje pa je to Cerkno, o katerem se je jelo toliko govoriti in pisariti ? Je li morda kako veče mesto, polno tovarn iu živahne obrtnije ? Že mora biti. Saj se vedno kaj čuje od tam o socijalnih demokratih, ali, kakor jih ondi imenujejo, „samokratih".
Kad ti odgovarjam na Tvoje prijateljsko vprašanje, dragi znanec ob obalih sinje Adrije.
Vozil sem se pred kratkim iz .nemške" Idrije po ozki doliui kake tri ure. Kar mi je hotelo zabraniti visoko hribovje daljnjo pot. Mislil sem si: ,No, tukaj je pa svet res zagrajen z deskami". Kan sedaj ? Pešec sem slab in posebno navzgor me že muči sapa, balona nimam iu vendar : če hočem kam naprej, kaze mi le v hrib. Naenkrat, ko sem tako premišljal v vozu, vgledal sem lično vas, z mogočno cerkvijo in belimi hišami. Trara, trara 1 je zapel zviti poštni rog in — v Ceiknem smo bili.
Vas šteje kakih 150 hiš. Prebivalci se pečajo večinoma le s poljedelstvom in živinorejo. V Cerknem se nahajata tudi sodišče in davkarija. Tudi pošta je v kraju: brzojava pa, kakor sem cul, pričakujejo prav željno! Videl sem tudi, da imajo ondi na enem koncu vasi .Narodno Čitalnico", na drugem pa .Gospodarsko in bralno društvo". Zakaj tako daleč na razen P To ne pomeni nič dobrega. Škoda 1 Zapazil sem dalje, da posluje in povspešuje blagostanje oudotnih bližnjih in daljnjih prebivalcev dobro upravljena .Hrauiloica m posojilnica". Hotel sem se sam prepričati o tem. In res. Pregledavši nekoliko sobo in zapjsuike, prepričal sem se, da smem in moram reči: „Vsa čast temu zavodu!" Pripovedovali so mi tudi o neki „Kmečki zadrugi*. Kaj da je to, tega ne vem.
Ko se nisem mogel prečuditi, da tako majhen kraj ponuja toliko zanimivega, pripomnil je nekdo pri obedu, da bi se dalo še „kajtw povedati. Tako sem te, dragec, ob kratkem seznauil v Cerknem.
V tem Cerknem torej, vršil se je, ali bolje, imel se je vršiti v nedeljo, dne 9. t. a., shod socijalnih demokratov. Pa, za Boga svetega, kaj imajo le-ti opraviti v taki gorski, kmečki vasi ? Liubi mej, ti ne veš, jaz tudi ne. V Cerknem, pa socijalnodemokratiški shod! Kdo bi se ne tolkel ob kolena I Kar je, pa je. Shod je dovolilo c. kr. glavarstvo v Tominu, demokrati pridejo, torej! Kaj te briga ... zakaj!
In rei. Pripeljalo se jih je iz .nemike" Idrije precej sodrugov in — .sodružnic" —, dabi se tam ogrevali za nove zveličanske nauke in — osrečili ljudstvo. In kakšni so bili ti iderski de-mokratje! Vsi z rudečiai podvratniki in pa kakov ponos! Zdaj že razumem nekoliko, kar sem Čital nekoč v .Edinosti* o terorizmu socijalnih demokratov. Kar posedli so, seveda v prvo vrsto, okrog miz. Vse že določeno, predsednik že izvoljen, odbor zbran, točke določene. In sedaj, poslušajte, kaj bo! Poznani vodja soc. dem. Kristan iz Ljub«. Ijane je hotel ravno, z milostnim nasmehom krog ustnic, izpustiti velikansk svoj govor, karjezašu-melo po natlačeni dvorani: ,Kje je predsednik, kdo ga je volil?"
In kdo, misliš, je tako kričal na vse grlo P O ti črnosuknjarji zbrali so veliko mn«žico skupaj. Le-ta naj pokaže, kdo daje gospodar v Cerknem : ali iderski demokratje ali pošten Cerkljan ?! In to so tudi storili. Iz sto in sto grl je zaorilo po dvorani: .Naš predsednik je g. dekan, druzega ne poznamo". 8e zna, da so besneli .sodrugi", da njim bo predsedoval le Turek. A zaman vse vpitje. Kadar je vprašal vladni zastopnik: „Kdor je za Turka, naj vzdigne roko«, videti jih je bilo le prebito malo. Pač pa je vse navdušeno mahalo z rokami, kadar je šlo za g. dekana. Smelo trdim, da dve tretjini navzočih in še več glasovalo je za tega poslednjega. Pa tu se je pokazala zopet pre-drzuost in zvitost. Nikakor niso hoteli priznati večine, uiti šteti niso pustili. N|ih vodja Kristan je trdil cel6, da imajo oni večino. „Ne, ne gosp. Kristan! Tako gre morda v Ljubljani, pri nas pa piše drug veter", čul sem iz mnogih ust. Zares, ubogi delavski greši, ki se trosijo za tako norčevanje. Še nekaj sem opazil, kar je obžalovanja vredno. Tudi vladni zastopnik ni hotel priznati večine. Ali je ies tako kratkoviden?
Krik in vik je odmeval po vsej vasi. Ko se nikakor ni moglo priti do izvolitve, zaključiti je hotel sklicatelj shod kar sam; zopet prav zakonito! Slednjič je vladni zastopnik, ko se ga je opozorilo, da sklicatelj nima pravice razpuščati shoda, vendar-le izrekel, da ga on razpusti, kar iz srca obžalujemo.
Ljudstvo se je moralo raziti. Ukljub razpu-ščenju jih je vendar ostalo še mnogo v dvorani, kjer se je kmalo razvnel ljut razgovor. Ne bom navajal posameznostij. Kristan jih je dobil že toliko, da je moral priznati, da tu niso tla zanj.
Mej drugim omenjam samo, da ga je preč. g. dekan dobro obdelal. Rekel mu je, da socijalni j demokratje niso odkritosrčni, ker se ne upajo ito- | piti pred ljudstvo s pravim prograaom. Tako je nadalje očital Kristanu c. kr. poštar g. A. Ravnikar v Cerknem, da on in njegovi niso lojalni patrijotje in podaniki našega cesarja. (No, mi menimo, da tako daleč ne smemo iti v svoji sodbi. Mnogo socijalnih demokratov je, ki pošteno mislijo in delajo v dobri veri. Le žalostno je, da je vse vodstvo v rokah nedemokratov, ki le zlorabljajo in zavajajo siromašne delavce. Op. ured.) Na to mu je odgovoril Kristan kar naravnost: ,Mi socijalni demokratje smo republikanci". Čujte ! Razumite I In ko mu je poštar Ravnikar v istem smislu očital še proti vladne težnje, zarežal je le-ta osorno: .Ne izzivajte me dalje, ker nočem imeti opraviti z državnim pravdnikom" 1
Čast pa domačinom, da skoraj nihče ni glasoval z demokrati. Le par jih je, a še ti so predobro — znani.
Jeza demokratov se je usovala seveda na duhovnike v prvi vrsti. .Farji" in zopet „farji", čulo se je kar sem ter tja. Čul aem mlečnega zobača, ki je ondotnemu g. kapelanu zabrusil tako ostudnost v obraz, da me je bilo groza. Čudna taka omika 1
Na drugi strani pa se je vedno glasilo iz njihovih ust: .Ubogo ljudstvo, ubogo ljudstvo"! O zares, stokrat ubogo bi bilo, ako bi se oprijelo takih idej.
Kar uajhitreje spravili se so olikani demokrati na vozove ter nesli, kakor sem čul, reči nekoga: april v Idrijo. Nič ne dč, če je bilo tudi v majnikul
Jaz pa, po pravici, povem bil sem iz srca vesel in hvaležen, da sem imel priložnost, spoznati enkrat ljudi take bate in naleteti na tak-le shod. Ne pojde ai več iz spomina.
Polltlike vesti.
V TRSTU, dM 20. maja 1097.
K položaja. Vsled obstrukcijske taktike opo-zicijonalnih skupin je parlamentarno položenje do-kaj kritično; sploSno pa je uverjenje to, da nekaj mora ukreniti vlada, da zopet spravi v gibanje parlamentarno mašino. Kako, po kateri poti ? To je seveda vprašanje, na katero ni lahko odgovoriti. Govori se in ugiblje različno. Sosebno se ugiblje o dveh verzijah. Jedni trde, da vlada misli odnehati opoziciji, in .da zakon o sodnih pristojbinah — ki je bi! vsaj navidezni povod viharjem v zadnji seji — ne pride več na dnevni red prihodnje seje. Drugi pa *o zopet tega menenja, da vlada ostane trdna vzlic vsem napadam od strani opozicije — Se tretji način se navaja: da hoče vlada poskusiti, da bi se preraenil poslovni red zbornice, kar moremo razumeti le v tem zmislu, da bi se razširile pravice predse lništ.va, a skrčile pravice govornikov. Res je sicer, da bi to pomoglo iz hipne zadrege, ali mi ne bi se mogli navdušiti za tako rešitev, ki bi bila dvorezen meč, ki bi se lahko obrnil proti nam danes ali jutri; in ne le proti na n, ampak proti svobodi in nezavisnosti parlamenta sploh. Po takem ne bi svetovali našim poslancem, da bi sodelofali na taki spremembi poslovnega reda.
Čuti je tudi glas, ki sega se dalje, glas, da se v tem poletju skličejo deželni zbori, da izrečejo svoje menenje glede nekaterih prememb ustave. Na to je morda mislil tudi naš dunajski dopisnik v današnjem zjutrajnem izdanju, ko je rekel, da mnogi sodijo, da se bliža konec vsej naši ustavnosti.
Tudi praška .Politika« trdi, da sedanji Ijnti boji ne morejo imeti druzega efekta, nego da spra-| vijo popolnoma ob veljavo naš parlamentarizem.
Imenovani list piše : .Jezikovne naredbe se ne od-I stranijo in da se ne razveljavijo pomočjo dodatnih naredeb, za to bodo že skrbeli češki poslanci v družbi s prijateljskimi strankami. Tudi grofa Ba-denija ne mora strmoglaviti levica. V to nima moči, tudi ko bi imela izšolanih voditeljev, kakoršnjih pa nima. Najmanje pa se more rogovi ljenje fak-cijozne opozicije dotekniti večine; k večerna, da se posamični deli iste združijo še tesneje.
Ako torej zamore doseči kak vsp«h obstruk-clja združenih nemškonacijonalnih strank, potea more biti le ta, da ohromi parlamentarizem. No, uprav stranke imajo najmanje koristi na tem, da bi zadrževale ta proces. Kmaiu pride torej čas, da bode z vso zaresnostjo premišljati o okoluobtih, da-li bi ne bilo bolj*, da bi ne le ne zadrževali levice v dost^anju ravnokar omenjenega efekta, ampak, da bi jo z vlado vred pustili samo na tleh porušenega dela njenega. Vlada naj le gleda, kako se pobota z obstrukcijonisti, ki ne poskušajo druzega nego nasilstvo iu izsiljevanje. Desnici ui nikakega razloga, da bi — in če tudi le pasivno — asisto-vala teran rogoviljenju. Čemu tirati dalje to neumestno potrpežljivost ? Naj se le stvari napno do počenja ? Čim prej, tem bolje! To bode le po vojji veliki večini prebivalstva".
Ali razume grof Badeni ta govor ? Ali ne čuje, da so Čehi pripravljeni iti do skrajnega ? Ali še ne razuma, da Čehi — in žnjimi gotovo vsi Slovani — raje žrtvujejo ustavo, nego da bi gledali mirno, kako jim nasprotnik, ue zuisueei se zakone in pravico, odreka pogoje za obstanek? A. izjava naSega dunajskega dopisnika v zjutranjea izdanju današnjem priča, da oni glas v .Politiki" ni le zasebno menenje kakega novinarja, marveč da se o tem i azgovai ja in ugibJje tudi med slov. parlamentarci, kar zahteva praški list kar naravnost !!! To pa menda ni neznano tudi grofu Ba-denyu, da narod češki je popolnoma dorasel vsaki veliki akciji. Šestnajst let je tiral politiko absti-nencije. Nasprotniki so ga hoteli utruditi, ali narod češki se ni utiudil, ampak omahnile so roke onim, ki so na Češkem hoteli vladati — z drago-nadami! Stvari so torej zasukale tna jako resno stran; — Slovani so siti te večne igre v parlamentu, te borbe z germanofilstvom. Prav ima .Politik": ta borba naj se le prepusti slavni vladi. Saj Slovani lehko računajo na svoje število, ua svoje inte'ektuelne vrline in na faktične etnogr> fiške odnošaje in — čakajo. Logika dejstev je bila še vsikdar močntja, nego pa obstrukcija strastnih in fanatičnih ljudij. — In ko zmaga logika razmer, potem morajo priti in pridejo tudi — naši Časil
Parlamentarne stvari Prihodnja seja zbornice poslancev ne bode jntri kakor je bilo določeno — ampak bo se le v ponedeljek, ker so odšli ministri v Budimpešto na pogajanja radi kvote. — Včeraj je imel adresni odsek svojo sejo. Razprava je bila jako živahna od strani vseh strank. Markantnih izjav sta podala zastopnika Čehov in Poljakov. Posl. Jedrzejović je rekel, da Poljaki nočejo prevrata, ampak le mirnega razvoja ustave v avtonomij iškem zmislu. — Posl. Herold pa je rekel v imenu Cehov, da sta njegova stranka in deželni zbor češki vedno pripravljena prepuščati ukupnemu zastopstvu (parlamentu) avstrijskih tdežel vse ono, kar je potrebno za moč, jedinstvenost in blaginjo države. Jezikovno vprašanje je možno rešiti le se stališča idejalnega človekoljubja po popolni jedna-kopravnosti vseh narodov. Najnoveji način opozicije zastavlja le sekiro na malo utrjeno drevo centralnega parlamenta.
Lepo besedo je izrekel dr. Herold : idejalno človekoljubje 1 Tako je 1 Ako bi tndi ne imeli pisanih zakonov, zahtevala bi že ljubezen do bližnjega, ta božji zakon, da bi bili narodi pravični jeden do druzega, da bi s-j ravnali po reku: Ne stori drugim, kar ne želiš, da bi drugi tebi storili 1 Že človekoljubje bi nam moralo braniti, da ne bi storili drugim, o čemer smo prepričani iz lastne skušnje, da — boli I Ali žal, da ta lepi nauk bratoljabja naleta na gluha u3esa med onimi, ki so se priučili le gospodovati 1 In to je vir vsem ljutim bojem v naši državi.
Italijanski zastopniki v parlamentu. Pod tem naslovom nam pišejo včeraj z Dunaja: Italijani igrajo uprav borno ulogo v našem parlamenta. Nemški liberalci, nacijoualci in Schonereijanci love vsakogar v svoje kolo, kogar le morejo dobiti. Tudi naši italijančiči so žnjimi tu in tam. Toda ne vedno. Ne se jim, da bi se popolnoma odtegnili od večiue, še manje pa od vlade. Saj vedo, da sto ju l isto in padejo. Se svojim postopanjem vzbujajo v resuici le ameb. Najsmesuejega med njimi pa se kaže „Bartolič*. V vsej razpravi mi-nolega Četrtka, ko so se tako možko zavzeli za naš narod Spiučič in Lagiuja in drugi hrvatski in slovenski poslanci, v vsej oni seji iu med vso razpravo je molčal „Bartolič" kakor 6ok. Za danes se je dal upisati med govornike, a kako resno je mislil s tem, kaže najbolje okolnost, da ga niti ni bilo v seji in morda tudi ne na Dunaju. Kome* dijaši.
Volitve na Hrvatskem. Včeraj je bil prvi
dan volitev v hrvatski sabor. Vzlic vsem sredstvom, ki jih uporablja gospodovalni zisteui, je dosegla opozicija prvi dati — ako poštevamo razmere — časten v»peh. Volilo se je v 40 okrajih. Združena opoziciju je postavila 19 kandidatov in od teh je bilo izvoljenih osem, deloma velikimi večinami. Tako Mazzura v Klanjcu, Banjavčič v Karlovcu, Brestyenszky v Veliki Gorici, Kiepach v Samobora itd. Imena izvoljenih opozicijonalcev so nastopna: dr. Ivan Banjavčič, dr. Ante Bauer, dr. Šandor Brestyenszky, Vjekoslav Hegedič, Milan pl. Kiepach, dr. Širne Mazzura, Orga Tuškan, Josip Ko-vačiček. Žal, da je opozicija propala v III okraju v Zagrebu, ker mnogo opozicij on alnih volilcev ni prišlo na volišče in ker so se opozicijonalni glasovi cepili med ,Domovinašeu in .čiste". .Čistih" Frankovcev ni bil izvoljen n i j e d e n, le v sv. Ivanu Zelina pride Mile Starčevič v ožjo volitev.
Kam smo došli!? Hrvatom v kraljevini hrvatski se ne godi nič bolje, nego se je godilo nam za časa volitev. Evo nekaj slučajev: V Bad-Ijevini prosi! je kapelan St. Zagorec občinskega upravitelja Egersdorferja v obč. uradu pred veliko množico naroda, da bi smeli proglasiti svojega kandidata z lepaki. Obč. upravitelj ne le da ni uslisal prošnje kapelana, ampak še zapreti ga je hotel; pa zbal se je množice. Isto tako je moral kapelaa v Btlovaru na policijo „v imenu zakona", ker je obiskal svojega somišljenika, a s tem vzbudil v neki propadli duši samnjo, da agituje, na kar je ista propalica poklical stražarja z naročilom, da naj odvede kapelana na policijo, pod pretvezo, da je to naročil sam veliki župan. Ta propalica, imenom Jakovljevič, je dobil za ta čin 3 dni in 12 ur zapora. — V Čazmi so že napolnjeni zapori, sedaj jih zapirajo v drvarnice. — V Brezji so zaprli gostilničarko Bjelobarbič, ker je baje zasmehovala pristaše vladne stranke. Odvetnika dr.
Maziuro, pristaša opozicijonalne stranke, ki kan-didoje za okraj Klanjec, in ki je razvijal v omenjenem okraj« svoj program, dal je zapreti pristav okr. sodišča v Klanjco, dokler ga ni osvobodil hrvatski ban brzojavnim potem. Tacih slučajev je kar nakupičeno v „Obzoru" in .Hrvatski Domovini". Z vso pravico vsklika neki dopisnik v Obzoru : .Kamo smo došli!!". In po vsej pravici moramo misliti, da tudi gospodovalnemu zistemu na Hrvatskem ni nepozano navodilo — .osar tutto".
Primeren odgovor. Občinski zastop zlate Prage, tega središča zlatega naroda češkega, je dal jedino primeren odgovor na divjo agitacijo Nemcev J proti jezikovnim naredbam. Omenivši, da z omenjenimi naredbami se ni narodu češkemu povrnilo toliko jezikovnih pravic, kolikor bi mu jih šlo v resnici po njega zdrelosti, ter da s temi naredbami ni oškodovan narod nemški na noben način, pravi zastop praški v resoluciji, sprejeti dne 17. t. m.: .Se svojim strastnim in nespodobnim odporom proti jezikovnim naredbam kažejo nemški poslanci vnovič, da jim ni do pravice, do poštenega miru med obema narodoma, ampak jedino le do hegemonije nemškega naroda nad češkim. Češki narod vsprejemlje ta ponovni, od nemške strani došli poziv na boj in odgovori na ta poziv še pojačenirn prizadevanjem za ožitvorenje državnega prava kraljestva češkega."
Različne vesti.
Poroka. Včeraj se je poročil gosp. Ljudomil N a b e r g o j, c. kr. carinarski asistent in sin prvaka našega gosp. Ivana Nabergoja, z gospodično Frau j i c o, hčtrj'i posestnika in rodoljuba v sv, Križu, s. Frana Košute.
„ Edinost* pred deželnim sodiščem. Dne 24. novembra m. 1. se je vršila ua tukajšnji kazenski preturi vsled tožbe Jakoba Valenčiča-Bucina iz Podgrada razprava zoper bivšega odgovornega urednika našega lista, g. Julija Mikoto, radi za-nematjenja dolžne pažnja. Na tej razpravi je bil g. Mikota rešen obtožbe. Zastopnik Valenčiča-Bu-cina je uložil utuk proti razsodbi prvega sodnika, vsled česar se je vršila včeraj vzklicna razprava na tukajšnjem deželnem sodišču. Zatoženca je tudi na tej razpravi zastopal odvetnik dr. G r e g o r i n. Deželno sodišče je potrdilo razsodbo prvega sodnika.
Res je ni take neumnosti, da bi je ne zapisal tržaški „Piccolo". — Ozirom na vest, da je v Tržiču na Kranjskem nekoliko oseb prestopilo k protestantizmu, pravi tržaška šema, da se je to zgodilo vsled slovenskih agitacij. To pa je vendar preneumno. Mi seveda ne vemo, da-li je kaj in koliko resnice na oni vesti, ali kje je živ krst — seveda med pametnimi ljudmi —, da bi mogel verjeti, da so na Kranjskem ljudje prestopili k protestantizmu radi slovenskih agitacij ? I Menda se ne motimo, ako rečemo, da temu dogodku morajo biti vzroki, ki niso v zvezi z narodnim vprašanjem, ali narodnimi agitacijami. In če že hočemo govoriti o agitacijah, potem bi morali misliti poprej, da so na vsem krive n e m i k e-protestantov-ske agitacije 11
Ali kaj se meni .Piccolo' za to, kar pravi zdrava pamet ? Ako gre za gonjo proti Slovencem, mu menda velja deviza: neumno, Se bolj neumno najbolj neumno!! —Ali naj čestitamo »Mattinu", da se i ou udeležuje te licitacije v — neumnosti ?!
Občni zbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu. V nedeljo 9. t m. vršil se je v otroškem vrtu v Rojanu prvi občni zbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Rojan, Greto in Barkovlje.
Zbora se je udeležilo nepričakovano veliko Slovenk. Nikdo ni pričakoval tolike udeležbe, najmanj pa nekateri naSi nasprotniki, ki so trdili, da ne Bpravimo skupaj niti deset udinj.
Hvala vam vrle Slovenke, ki ste pokazale toliko zanimanje za naše podjetje, hvala Vam, ki ste se pridružile nam, ki smo sklenile napeti vse moči, da rešimo slovenske otročiče pred potujče-vanjem v laških otroških vrtih!
Zborovanje, kateremu je prisostoval polioij-flki komisar, je otvorila začasna predsednica gospa M & r i c a Debelakova s primernim govorom. Za tem se je prečital odlok si. c. k. namest-ništva, katerim se potrjujejo pravila ženske podružnice v Rojanu.
Tretja točka je bila volitev stalnega odbora, ki je sestavljen kakor sledi: Predsednica ga. Mi-
lica Debelak; blagajničarica ga. Ivanka Mikelič, namestnica ga. g.čna Dragica Kramerjeva; tajnica g.čna Viktorja Kavčičeva, namestnica g.čna Kristina Piščančeva.
Dalje se je vršilo upisovanje druiabnic. Do sedaj se jih je vpisalo 49. Vpisuje se nadalje vsaki dan v otroškem vrtu v Rojanu.
Ker je podružnica tudi'za Greto in Barkovlje, vabimo opetovano naše sestre Slovenke, ki še niso vpisane v mestni podružnici, naj priskočijo tudi one k nam se skromno udnino !
Za družine radi volilnih izgredov zaprtih oko* liianov darovali so nadalje : Anton Drufovka, veleposestnik v Mirnem nabral.......... 5 gl. — nČ t
Andrej Lah iz Dutovelj hšt. 89 nabral 20 „ 31 „ Rodoljub v Dornbergu nabral .... 9 „ 90 „
V	Dolini nabrali o priliki volitve župana 15 „ 50 „ K. K.............. — „ 50 ,
V	veseli družbi narodnjakov „pri Petelinu* ............ 7 „ 60 „
Tomažič Ivan, učitelj v Lokavcu . . 17 „ 50 „
Grahli Ivan, Kopriva....... 2 , — ,
B. D. P. P. in S. zložili dijaki v Gradcu 2 „ 70 , Ivan Resman Zalogom poslal ter darovali : dični Simoni 3 gld., prof.
Fr. Svetič 2 gld........ 5 „ — .
Dollenz Fran.......... 10„ — „
Jos. Tavčar.......... — „ 50 „
Abbas.........• . . . — „ 50 ,
Piano............. — „ 50 „
Ant. Muha........... — „ 50 ,
Katalan Josip nabral v Rojanu ... 26 „ — „ S. R. z željo, da bi tudi drugi darovali 1 „ — „
V	domači veselici g.'Čoka na Škorkliji
pri igri .Pum* nabralo se jo . . . 3 , 05 , K. in S. dijaka v Gradcu zložila' . . 1 „ 20 „ .Neimenovan" v Gradcu kot rešitev
neke častne afere........ 5 , — „
Maša Dolenčeva nabrala v Sežani ter so darovali:
Ljudevit Mahorčič........ 1, — „
Pregelj............ — , 50 „
Drufovka............ — „ 50 ,,
Grbec............. — , 50 „
Starec (Križ).......... - , 50 ,
2 narodni gospi ........ — „ 50 „
Vesela družba v Tolminu..... 14 „ — „
Fr. Svetlič, Dunaj....... 3 , — ,
Skupaj . . 154 gl. 66 nč.
Prej izkazanih . . 1293 , 50 , Skupaj . .1448 gl. 16 nč. (Prav za prav se je izkazalo po pomoti 1298-50, ker se je izkazal dar Dr. Romicha sb 6 for. namesto 1 for.)
Nadaljnje darove sprejema radovoljno naše uprav-ništvo, ker potreba raste z obsodbami.
Za ubogo udovo Česnik je darovala družina Vončina 1 krono.
Olajhčanje nižim uradnikom železnl&kim. Minister za železuice je razposlal vsem žel. administracijam navodilo, katerim se prip izneva potreba, da se nižim uradnikom železniškim dovoljuje po redu odmora v službi, da se zamorejo odpočiti od težkega dela svojega. V ta namen poživlja minister Železnic vse administracija, spadajoče v njegovo področje, naj mu dopođljejo podatkov, da se bode moglo — v kolikor dopušča redna služba — dovoljevati v vsakem letu ob ugodnem času po 14 dni dopusta nižim uradnikom. To določilo je vzeti v službeni red.
Tamburica v nad vojvodski palači. Nj. c. in
kr. Vel. nadvojvodiuja B 1 a u k a, bivajoča v Zagrebu, uči se že dlje časa tamburati. Minuli četrtek tambural pa je v isti pahč^i tambnraiS-mfjst^r, g. Milotin Far k aš sć svojim tamburaškim zborom. Pri Nj. Visokosti je bil v gustih tudi knez Maksi* mus, ki se ni mogel dovolj načuditi tej glasbi.
Voda Beaufort - Spontin
Iz vrelca v Neudorf-u pri Karlovih varih
je najbolja in najzdraveja pijača, ker razven dvojne ogljenčeve kisline od magnezije ima v sebi tudi 32 % naravnega ogljenčevega kisli ca.
Zastopstvo za Trst, Istr« iu Primorje Siegfried Hochwald
TRST — Via Giotto - TRST.
Slovanska čitalnica v Trstu vabi na izlet, kitga priredi v nedeljo dne 23 maja 1897. v žardi-nerah preko Bazovice in Lipice v Sežaao. Odhod ob 6. uri zjutraj pri kavarni Commercio (Via della Caserma). Priliod v Trst zvečer. Voznina: kje in nazaj gld. 1-20 za osebo. Ker je treba pravočasno naročiti potrebne žardinere, so naprošeni p. n. gg. členi in gostje, ki nameravajo udeležiti se izleta, da to naznanijo odbora v društvenih prostorih (ulica S. Francesco 2) vsaj do petka dne 21 maja t. 1. ob 7. uri zvečer.	Odbor.
Štrajk v Lloydovam arzenalu. Dan»s opoludneso
sedši na glavni trg pred prodajalnico Frana Košute ustavili so se in navzlic ponovnim glasnim ukazom stražemojstra Logarja, da bi se razišli, ostali so na mestu, tako, da je bil ves trud istega, razpršiti družbo, brez uspeha in zaman.
Vse te okolnosti izhajajo dokazane po pričah imenovanih žandarjev in priznanja iz obdolženca k. Tence ,Frakabasa*. Vsled tega morajo obdolženci odgovarjati tudi radi pregreška punta ex §. 283 k. z.
To je vsebina obtožnice in uje razlogov. Na zahtevo c. kr. državnega pravdništva 40
r 'avifj rlrio v«i delavci v Llojdovom arsenalu. i Me pozvane ua glavno razpravo sledeče priče:
1	i- aal.fe.VMit> povišanje tinevne inezde, 81/« urni delavni dnu (dosedaj so delali 9 ur in p<l) in od-etiaujeuje LluyduVih žandaijev v arzenalu.
Za družim radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov so darovali v Dntovljah : Kubn Anton
2	gl., Lah Andrej 2 gl., Petrič Andrej 1 gl. 50, Tavčar Ivan 1 gl., Vrabec Ivan 1 gl., Bonča Franc 50 nvč., Ravbar Ivan 50, Vrabec Anton 50, Ukmar Ivan 50, Brundula Franc 50. Širca Alojz 50, Vrabec Ivan 50, Ščuka Josip 50, Tavčar Luka, Godnje, 50, Lavrenčič Vinko, Dutovlje, 50, Tavčar Ivan 30, Brundula Josip 30, Gomizel Ivan 30, Lazar Anton 30, Rakič Anton 30, Vrabec Martin 30, Renčel Matija 30, Tavčar Franc 30, Ukmar Josip 30, Stok Andrej 30. Lah Andrej
to vije, 30, Lah Ferdinand 30, Kiferle Milena 25, Lah Jo.sip 25, R-bec Ivan 20, Suštaršič Andrej 20, Brundula Miha, Kreplje, 20, Filipčić Ivan/ Dutovlje, 20, Kompare Vincenc, Kreplje, 20, Tavčar Miha, Dutovlje, 20, Gomizel Ivan 20, Tavčar Franc, Godnje, 20, Vovk Jakob, Kreplje, 20, Lah Ivan, Dutovlje, 15, Tavčar Jožef 15, Kraški Bru-sar, iz Velikega Dola, 11, Slavec Josip, Dutovjje, 10, Ostrouška Ivan, Godnje, 10, Tavčar Josip, Dutovlje, 10, Lah Anton 10, Žvab Anton, Kreplje, 10, Petrič Anton, Dutovlje, 10, Brundula Alojz, Kreplje, 30.
hddo zadela izguba premoženji, da s« je ustrelil, kakor h'»ro jp doznal o sodbi veščakov. Beck je avstrijski podanik.
Razprava prati Križanom.
(Zvisetek.)
Sl'dnjič treba se še spomiLjati ka«»;ji\'h dejanj, kat -i « >•> ziiiivili posamezniki izrntd <>bdol-žencev. Tako je Ivan Sftdmak „Kaligo", srečavši na cesti Valentina Stefanutti, italijanskega privrženca, rte !a bi zinil be$eiicj, prizade! istemu
zaušnico; Stefanutti je vsled teea zbt-žal v svojo	. ....
llišo. Na to je Sedmak .Kaligo" v namen, da bi |	\
provzročil istemu strah in ut'm»r, sć siio bil z nekim i stolom na hišne duri in klical: »Ven, te čem, preklet izdajalec!" To pieteuje z ozirom ua predidše telesno poškodovanje ua ustih, iz kater.h se Je poškodovancu v»led udarca ulila kri, in z ozirom na dogodke od istega dne, bilo je gotovo sposobno vzbuditi pri poškodovancu opravičen strah. Te okolnosti je potrdila priča Stegnutu.
Tako je ..udi Josip B ratec .Miletov* nabil nekega Mihaela Semitz, ki je istotako glasoval za Mauronerja, s pestmi in cebadami, uko, «la mu je provzročil lahko telesno poškodovanje ti §.4 11 k. z.
H koacu bvdi še omenjeno, -la se ju žandarmeriji, kateri je došla krepka vojs-ika če a na pomoč, vendar le posrečilo narediti mir ia red med ljudi, pa ne brez incidenc. Popoludne namreč, zadela je žandarmerijska patrula, obstoječa i« c. k. straž-mešua Frana .Logarja iu postaj^rjioveljnika Ivana Kranjca, izven va&i pred kamelo na družbo mla-deučev (obdolžencev), ki so kričali z vihrajočo slovensko zastavo. Straiemojhter Lojjar je zaukazal družbi, da bi se izgredi ne nadaljevali, da se raziđe ; temu ukazu pa so obdolženci kričali: ,Živio Naber*oj !*, in so sf odzvali rekš , da hočejo prej shraniti svojo z^tavo. Ž rudarji, videvši veče število izgrednikov, so s^ morali uHali zahtevi ter
1. Ivan Kranier bšt. 45 60, 2. Verginela Ant. »Ručer" bšt. 46, 3. Tereza Busetti hšt. 47, 4 Avguštin Busetti 65, 5. Kari Košuta .Leonardov" 116, 6. Tereza Verginela 61, 7. Katarina Verginela 52 8. Iran Verginela „Oze" 53, 9. Jožefa Verginela 54, 10. Ivau Verginela .Kava- 55,11. Manja Sulčič 57, 12. Jožefa Sirk 61, 13. Margarita Verginela 62, 14. Ivana Tence 64, 15. Marija Ca-hanja 68, 16. Margarita Tence „Savčeva« 112, 17. Jakob Tence 58, 18. Valentin Košuta 107, 19. Valentin Stefanutti 70, 20. Miha Leiaec 73 in 21. Fran Logar 103.
Razprava se je pričela dne 14, t. m. ob 9. uri zjutraj ter j-^ trajala nepretržno do dveh popoludne ; nadaljevala se je popol. ob 6. url ter
30. Tavat- Andrej, Kreplje. 30, Andrej Čttk, Du- j pretrgala ob 10. uri zvečer. Drugi dan 15. t. m.
one č.ne, kateri se dokazani glede njega ; nikakor pa ne bi bilo opravičeno kaznovati vsakega za skupen efekt, ki je na vstal iz vseh posameznih činov posameznih obtožencev.
Sodni dvor je obhodil po triurnem posvetovanju :
Ivana Tretjak na 12 mesecev težke ječe; Karla Koiuta na 14 ; Miho Verginella na 15 ; Ivana Tence (Nore) na 13; Antona Tence na 8; Miho Žvab na 9 ; Ivaua Se Iraak na 12 ; Frana Verginella na 6 mesecev te2ke ječe; Ivana Košuta na 4 me«ce težke ječe; Ivana Tence na 7 dni zapora, Josipa Bogateč na 3 tedne zapora, Ivana Sedmak 3 mesce težke ječe ; Ivana Žerjal na 7 dni zapora, Ivana Koluta (Purič) na 7 dni zapora in Iv. Sedmak na 7 dni zapora.
Ivan Kristjan Košuta (Bosraa) je bil oproščen, ker se je tekom razprave dokazala njegova nekrivda tako, da je državnega pravdnika namestnik odstopil od obtožbe. Ivan Tence (Flika) bil je oproščen vkljub temu. da je državnega pravdnika namestnik vzdržaval obtožbo.
Obtoženci so si pridriali dnevni rok za prijavo pravnih pripomočkov.
se je začela razprava ob 9. uri zjutraj ter se je pretrgala ob uri popoludne, a zvečer se je nadaljevala od 5 do 7 ure in četrt. Razsodba se je razglasila ob 10. mi zvečer, kakor smo že ome- ! nili, zaitopali so obtožence odvetniki: dr. Gustav i Greg o rin, dr. Otokar Rybaf in dr. Matej P r e t n e r. Predsedoval je razpravi dež. sodišča ! svetnik Fran Codrig; urbanti so bili: dež. so- ! dišfla svetuiki H u b e r, D e j a k iu U n t e r k i r- j c h e r. Obtožbo je zastopal državnega pravdnika i namestnik F r a u s. Dr. Gustav Gregoriu je zasto- ' pal obtožence: Ivana Ti et jak (Bii.c i), Miho Ver
Žrtva prevare. Te dni je dospel v Pariz i ginela (Ovčarjevega), Antona Tence (Fracabasa),	j
trgovski ag-nt Ludovik Bfck, bivajoči navadno v j Ivana Tence (Fracabassa), Ivana Žerjal, Ivana Ten-	\
Moskvi. Prinesel je srW) dve lepo okovani mizici, j ce (Flika), Ivana Košuta (IMvnič) in Ivana Sed-	!
o kF.terima je bilo misliti na prvi pogled, da sti j mak (Žgarejev). Dr. Matej Pretuer zastopal je:	j velike vie.duo3ti. Prevaljeni Beck je plačal za j Karla Košuta (Lelk), Ivana Tence (Noic), Miho
mizici 10.000 rabljev, vse premoženje svoje. Po- j Žvab (Čokov) in Ivana Sedmak (Kaligo); a dr.	•
nudil ie uizici na prodaj nekemu prodajalcu starin. j Otokar Ryb»f zastopal je: Ivana Sedmak (Segin),	i
Toda veščaki so izjavili, da sti rsizici brez vsake j Frana Verginela (Moro), Frana Košuta (Kobar) in	! vrednosti, ker je vse le ponarejeno. Beck a je tako ( Josipa Bogateč (Miletov).
Vseh 17 obtožencev je izjavilo, na hočejo, da se jih izprašuje v slovenskem jeziku, kar *e je tudi zgodilo. Obtožnica se je prečitala poprej v italijanskem jeziku. Priče so govorile ra-zun dveh Italijanov in poškodovanca Antona Verginela vse, v slovenskem jeziku. Drž. pravdnika namestnik stavil je vprašanja na obtožence in priče v - lovenskem jeziku ; vprašanja na predsednika razprave je pa stavil v italijanskem jeziku, v katerem jeziku je tudi stavil predloge ter- zastopal obtožbo.
Poškodovanec A« ton Verginela je «d govoril
"ioer zna
slovenski, ali da hoče govoriti italij »h<u, „iI quale linguaggio comprende megliou (kater; jezik tazume bolje); »i kmalu se je začel v italijanskem jeziku, kateri baje razumi bolj*«, tako zapletati ter spravljati obtožbo v nevarnost, da mu je državnega pravdnika namestnik mej splošnim smehom obtožencev iu občinstva rekel: .Bolje bi bilo, da govorite slovenski,,ker italijanski menda ne znate", kar seveda nikakor ni motilo ,,Italijana* Vergi-neJlo.
Na vprašanje odvetnika dr. Rybara, v katerem ieziku se vodi zapisuik, odgovoril je predsednik, da se vodi zapisnik v istem jezikn, v katerem se govorć obrane.
Prvi daa so b li zaslišani obtoženci in 11 prič; drugi dan je bilo za-lišanih 10 prič ter so se prečrtali zapisniki o izpovedbah 9 prič, kazenski ekstrakti in politične informacije.
V svojem obtožnem govoru je dokazal drž. pravdnika namestnik krivdo obtožencev in posebno dogovor, kateri da sledi iz skupnosti kazenskih
činov samih.
Zagovorniki so skušali omajati z raznimi argumenti do90"jr, katsri, da ne sledi uikakor iz skupuoati činov samih, katerega je treba še - le strogo dokazati; ako da ta dogovor ui strogo dokazan, sme se obsoditi vsakega obtoženca le za
Najnovejše veati.
Carigrad 19. Rezervatna naredba velikega vezirja do ministerstev, ki so doposlala istega vsem samostojnim oblastim, pravi, da se je zaustavilo vojevanje, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi. Pogojev premirja pa ni smeti nikakor zamenjavati z mirovnimi pogoji. Vrhni poveljnik v Tesaliji je dobil nalog, naj do sklepa premirja preneha z sovražtvi, ali vojsko naj ima vedne pripravljeno za boj.
Aten 20 General Smolenski je dospel o polu-noči v Lumia in je bil entuzijatiški vsprejet od strani prt bi v»lstv; .
Atene 19 Ministerski predsednik Ralli je brzojavi nre-voloi HS^dniku pogoje za premirje. Prestolonasledniku se nalaga naj prijav, pogoje turškemu poveljniku in naj izjavi, da zaustavlja sovražtva ter da zavrača nanj odgovornost za e»entuvalno krSenje premirja Premir e v Erirn je sklenilo na taj podla ti, da okupacija pozicij ostane kakor pred vojno.
Trgovlnak« bnojavke In v )atl.
Kr. .I motita. PSeuion rs jesen 7.33 7.34 Pfienlca 7» maj-juni 1897 7.79 do 7.81 Oves za jtaen 6.80—5.32. — R». ?u Hpomtud —. —• ,—. Korn».ft 7a raaj-juni 1897. 3.59*8.61 H nova od 78 kil. f. 7.90—7.95 od 79 kilo. 7 96 8'— od 80 kil f. H.05—8-10., od 81. f. 8'10 816 , ori H'J idi. (or. ——.—. i<\nnn B- — proso 5 80- 6 25
Pšenica: dobre ponudbe, poTprafieranje živahne rastoče. Prodalo se je 60CC0 met, »t., trg jako etalon, cena zopet 10—15 nS. dražje Vreme lepo
. <. k. Adian....*«. k.»-j.. . .ji il.65do —. Not! po f. 11.67.
P'-VT*.	! .1. i, f»o	"< . )>«! ■
OAViuo v -i	lov |.vi>i t, ol'50 32'— (.or.p'iHh<■
34--34 60 ("JuVjri.* «4—• 34.25 V -o<uh 8«fi0Silno
rastoče.
JftVif. It»»a Hanto» go«'l uveru^-- rt» maj 47.76 ti. Heptomber 48.75 mirno.
.m;^i-.j.u.- ; HivCi;^') u maj 38'25. *!>. september 39 75. sta december 40.25 ** ranre 40.75. mirno.
20
danoH 101.90

Driuvui ioiy <i papirju „ „ v nrr.bru AvHcrijuka r^ot« y slntu
,	„	T k'Olmil
K-b t«lue aitojjf LoaUuu lOLiut. .
i j mata
rili .
101 90 123 —
100.85 363. -119.55 9.52'/, 11.72 '5.45
. * .7. včeraj 101.90 101.90 121.05 lf.0.90 363.60 119.55 9.527, 11.73 45.35
*cFit

tanftca Z/labeitjoj roj. Košuta
djjudomif ^ia&eipo/
poročena. Sv. Križ - Prosek 19/5 1897
Zobobol olajdujejo
zobne kapljice lekarja Piocolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katere so bile odlikorane /.Najvišjim priznanjem Nj. c. in k Vis prejasne tjoHjK preatolonnslednice-udoro nadvojvodinje tpSr 6tofanlje ~1MI Steklenica relja 20 kr.
f__I*
dovoliti jim, da so se vrnili s« zastavo v vas. Pri-
j^/jk	n!kta ^Eđineaf. izdavatelj in odgovorni urednik Fran Godulk.
*
Zdravljenje krvi
Ča] 0T I » o 6e r r | cvet" (Mllleflorl).
Cisti kri <er je izvrstno Hredstro proti onim slučajem, 6e pe6e t želodcu, kakor proti BlabeiUu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 50 ni, ter se dobiva v odlikorani lekarni
PMUCMARER „W in Miri" Trii, veli« Irg.
m
Tiskarna Dolaac v Trstu.